TEMELJNI PROGRAM Z a vse ljudi · 2020. 3. 15. · TEMELJNI PROGRAM Z a vse ljudi . Sprejet na 13....
33
TEMELJNI PROGRAM Za vse ljudi. Sprejet na 13. kongresu Nove Slovenije – krščanskih demokratov v Mariboru, 17. 11. 2019.
TEMELJNI PROGRAM Z a vse ljudi · 2020. 3. 15. · TEMELJNI PROGRAM Z a vse ljudi . Sprejet na 13. kongresu Nove Slovenije Ð kr!"anskih demokratov v Mariboru, 17. 11. 2019
Za vse ljudi.
Sprejet na 13. kongresu Nove Slovenije – kršanskih demokratov v
Mariboru, 17. 11. 2019.
2
KAZALO:
I. Naša identiteta 3 1. Sodobna stranka za vse ljudi 3 2. Gradimo
uspešno Slovenijo 3 3. Odprti smo za novosti 4 4. Poudarjamo
enotnost v raznolikosti 4
II. Jasne vrednote 5 1. lovekovo dostojanstvo 6 2. Svoboda 6 3.
Pravinost 8 4. Varnost 8
III. Izzivi našega asa 9 1. Ustvarjalnost 9
1.1 Vzgoja, izobraevanje in znanje 9 1.2 Socialno trno gospodarstvo
10 1.3 Podjetništvo 12 1.4 Davki 12 1.5 Prona in varna zaposlitev
14 1.6 Tehnološki razvoj in digitalizacija 14
2. Druina in druba 16 2.1 Usklajevanje poklicnega in druinskega
ivljenja 16 2.2 Demografski izzivi 17 2.3 Kultura, jezik in mediji
17
3. Okolje in ivljenjski prostor 18 3.1 isto okolje za brezskrbno
prihodnost 18 3.2 Dostopna stanovanja 19 3.3 Prometna
infrastruktura in mobilnost 20 3.4 Kmetijstvo in podeelje 21 3.5
Zdrav ivljenjski slog 22
4. Varna in zanesljiva drava 23 4.1 Zdravstvena varnost 23 4.2
Socialna varnost 24 4.3 Pokojninska varnost 24 4.4 Varnost drave in
njenih dravljanov 25 4.5 Upravljanje migracij 26
5. Zaupanja vredna Slovenija 27 5.1 Vloga in naloge drave 27 5.2
Demokracija 28 5.3 Pravna drava 29 5.4 Lokalna samouprava in
regionalizacija 30 5.5 Slovenija kot pomemben len EU 31 5.6
Odgovorna partnerica v mednarodnem okolju 32
3
I. NAŠA IDENTITETA 1. Sodobna stranka za vse ljudi Nova Slovenija –
kršanski demokrati smo sredinska kršanskodemokratska stranka. Smo
politina sila, ki eli soustvarjati sodobno Slovenijo, ki bo našla
svoje mesto v Evropi in v svetu. Slovenijo imamo vedno v naših
srcih. Ljudi imamo v naših mislih. Prihodnost imamo v naših oeh.
Smo sodobna sredinska stranka za vse ljudi. Naše delovanje temelji
na kršanskem pogledu na loveka in na njegovem nedotakljivem
dostojanstvu, na svobodi, pravinosti in varnosti. Smo blizu ljudem.
Ljudi poslušamo in smo z njimi iskreni. Pri odloanju se poskušamo
postaviti v njihovo koo. Odloamo se skupaj z ljudmi in ne za
zaprtimi vrati. Našega delovanja ne krojijo posamini interesi ali
zaasno razpoloenje, ampak pri odloanju tehtamo vse monosti in
sprejemamo odloitve, ki najbolj koristijo skupnemu dobremu. Naše
poslanstvo je, da odgovorno delamo za dobro vseh ljudi. Ljudem
hoemo zagotoviti monosti za dostojno in varno ivljenje, v katerem
bodo lahko razvili svoje talente. Nova Slovenija je pripravljena
sprejeti vsakogar, ki sprejema naše temeljne vrednote, ne glede na
njegovo starost, gmotni poloaj, etnino ali versko pripadnost,
spolno usmerjenost ali druge osebne okolišine. Odgovornost imamo do
vseh ljudi. Temeljne kršanskodemokratske vrednote trajno in
zanesljivo oblikujejo naše politike. Kot sredinska stranka z jasnim
in hkrati stvarnim pogledom na svet smo odloni v naših naelih in
pragmatini pri našem delovanju. Našega delovanja ne krojijo
posamini interesi ali zaasno razpoloenje, pa pa elja po
uresnievanju naših nael in vrednot v dejanskem politinem ivljenju.
Zavzemamo jasno politino dro, vendar ne izkljuujemo drugih
pogledov. 2. Gradimo uspešno Slovenijo Mo za svoje delo rpamo iz
globoke povezanosti s slovenskim narodom, iz ljubezni do naše
domovine ter iz ponosa na stoletja naše zgodovine, ki je v
najsvetlejši lui zasvetila v trenutkih slovenske osamosvojitve.
Vzpostavitev svobodne in demokratine drube v zaetku devetdesetih
let vidimo kot temelj, na podlagi katerega lahko gradimo uspešno
Slovenijo. Skupna evropska civilizacijska izhodiša ter
judovsko-kršanski vrednotni temelji predstavljajo izvir, na katerem
gradimo naše delovanje ter povezanost v evropsko druino
kršanskodemokratskih strank. Evropska unija predstavlja prostor,
znotraj katerega elimo graditi uspešno Slovenijo. Slovenija je ve
kot le drava. Slovenija je domovina vseh, ki v njej prebivamo, ter
rojakov v zamejstvu in po svetu. Za nas predstavlja uresniitev sanj
o slovenski samostojnosti kljuno za zagotavljanje svobodne, pravine
in varne drube. Kršanski demokrati smo slovensko osamosvojitev
aktivno soustvarjali in smo na ta del lastne zgodovine zelo
ponosni. Ponosni smo tudi na našo vlogo pri povezovanju Slovenije v
evroatlantske povezave. Danes svet pred nas prinaša nove izzive.
Naša odgovornost pred zgodovino in pred dravljani je, da se s temi
izzivi sooimo. elimo si sodelovanja in se zavzemamo za to, da bi se
vse politine sile, kljub medsebojnim razlikam, poenotile glede
kljunih ciljev in izzivov, ki naj jih kot drava in druba
zasledujemo.
4
Svojo energijo usmerjamo v to, da vsak dan gradimo našo prihodnost.
Naša vizija je drava, ki je varna in polna blaginje. Gradimo dravo,
kjer bo imel vsak prilonosti za delo in ustvarjanje, dravo, v
kateri bomo radi in lepo iveli. Prepriani smo, da je ta cilj
odvisen tudi od uresniitve programa Nove Slovenije. Smo politina
stranka, ki pri zavzemanju za uspešno Slovenijo izhaja iz loveka.
To nas loi od politinih usmeritev, ki rešitve vidijo zgolj v
vsemogonosti drave na eni ali vsemogonosti prostega trga na drugi
strani. Zavedamo se, da je uspešnost Slovenije pogojena z
uspešnostjo vseh posameznikov naše drube. Nalogo drave vidimo
predvsem v oblikovanju okvirja, ki bo vsakemu loveku omogoil
uresnievanje lastnih talentov. Ve talentov kot bodo posamezniki
uresniili, bolj bo uspešna naša drava. To je pomembno tako na
podroju gospodarstva kot tudi na podroju dravnih sistemov. Uspešno
Slovenijo vidimo tudi kot dravo, ki pomaga ranljivejšim
posameznikom, ki zaradi razlinih razlogov ne morejo poskrbeti zase.
Najpomembnejši pogoj za uspeh vsakega loveka in s tem uspeh naše
drave v prihodnosti je vzgoja in izobraevanje naših najmlajših. To
se zane v druini. Druino in veselje do ivljenja vidimo kot nujen
predpogoj za uspešno Slovenijo. 3. Odprti smo za novosti Biti odprt
za novosti pomeni biti sposoben in voljan spoprijeti se z izzivi
asa. Duhovna podlaga kršanske demokracije nam zapoveduje, da se
moramo sooati z izzivi sedanjosti in prihodnosti. Ravno as vejih
sprememb, ki poleg tveganj prinaša prilonosti, lahko politiko
spodbudi k iskanju odgovorov na najveje izzive asa. Za te
pripravljamo rešitve. Ne išemo enostavnih rešitev, išemo vzdrne
rešitve. Noemo, da nam spodleti, elimo uspeti. Ljudi ne strašimo,
ampak jim dajemo realne odgovore. Vse to nas loi od levih in desnih
protestnih gibanj. ivimo v sedanjosti, v obzir jemljemo ivljenje –
takšno, kot je danes. Hkrati pa vemo, da ni prihodnosti brez
preteklosti. Iz tega razloga povezujemo tradicijo s sodobnim. Novo
primerjamo s starim, preden staro zamenjamo z novim. Za nas je novo
dobro le, e je boljše od starega, in ne zgolj zato, ker bi bilo
novo. Na podlagi temeljnih vrednot sprejemamo nove ideje. Napredka
ne ocenjujemo zgolj po vseh monostih, ki jih prinaša, ampak ga
ocenjujemo glede na naše vrednote. Sprememb ne zavraamo, ampak jih
sooblikujemo. Na tej podlagi lahko gradimo zaupanje, ki je temelj
za uspeh v prihodnosti. Smo stranka prihodnosti in odgovornosti.
Svoje dejavnosti nartujemo na dolgi rok in skrbimo za odgovoren
napredek v dobro vseh. Zaupamo v preverjeno, ampak smo hkrati
odprti za novosti – v drubi, gospodarstvu, znanosti in tehnologiji.
4. Poudarjamo enotnost v raznolikosti Zavzemamo se za ureditev, ki
spodbuja enoten duh skupnosti, ne da bi s tem okrnili raznolikost,
ki jo naša skupnost premore. Povezujemo ljudi, poglede in cilje,
vendar razumemo in spoštujemo tudi razlike med nami. Dajemo
odgovore, ki razumejo preteklost, vendar naše rešitve ustvarjajo
prihodnost. Zagovarjamo svobodo, ki v naši drubi omogoa pluralizem
nael, idej in veroizpovedi. Varujemo svobodo govora, ki v raznoliki
drubi vsakemu omogoa izmenjavo mnenj in stališ. Prav monost
5
spoštljive izmenjave razlinih stališ nam omogoa, da lahko bolje
razumemo naše medsebojne razlike in tako z njimi laje sobivamo.
Sooanje argumentov lahko pripelje do najbolj kakovostnih
demokratinih odloitev. e ni svobode govora, ni izmenjave idej in
odloitve v drubi sprejme tisti, ki svobodo govora zatira. Mo
skupnosti vidimo v enotnosti in raznolikosti hkrati. Zavedamo se,
da smo Slovenci razlini, ni pa nobene potrebe, da smo veno
razdeljeni. Zagovarjamo drubeni model, ki omogoa svobodno ivljenje
z drugimi v razlinosti. Takšna druba ne hujska ene skupine proti
drugi, ampak zagotavlja, da smo v svojem loveškem dostojanstvu in
pred zakonom vsi enaki. Razumemo tudi, da naši lani, podporniki in
volivci nimajo o vsakem vprašanju enakega mnenja. V dejanskem
politinem ivljenju je obiajno, da v stališih nastanejo medsebojne
razlike, vendar pa naše temeljne vrednote spoštujemo vsi. Na tej
podlagi smo zavezani medsebojnemu poslušanju in iskanju naših
skupnih imenovalcev. Mo naše politike lei v zdruevanju nasprotij,
ki se vasih lahko izkaejo zgolj kot navidezna. Domovina in
odprtost, tradicija in sodobnost, volja dravljana in skupno dobro,
napredek in trajnost – tam, kjer drugi vidijo razlike, ki jih ni
mogoe premostiti, mi ustvarjamo soitje. Ljudi zdruujemo in jih ne
delimo. Enotnost v raznolikosti: to je naše razumevanje
kršanskodemokratske politike kot gibanja za medsebojno povezovanje
in za oblikovanje drube. Zavraamo vse totalitarne reime, nacizem,
fašizem in komunizem. Nasprotujemo obujanju ali povelievanju
totalitarnih reimov in njihovih simbolov. Zlasti si bomo
prizadevali za pravinost, resnico, mir in spravo med Slovenci in
slovenskimi dravljani ter odpravo vseh storjenih krivic, ki so
posledica revolucije in bivšega totalitarnega reima. Resnina sprava
naj povrne dostojanstvo vsem, zlasti krivino pobitim in
preganjanim. Ni naj ne bo pozabljeno, vse pa odpušeno. II. JASNE
VREDNOTE Za politiko, ki temelji na vrednotah, je najpomembnejši
lovek, ki ima osebne pravice in dolnosti. Svoje odloitve sprejemamo
v dobro ljudi, da omogoamo dostojno, svobodno in izpolnjeno
ivljenje. Politika in politini red morata sluiti loveku, ne
obratno. Naše temeljne vrednote izhajajo iz kršanskega pojmovanja
loveka in sveta. Vsak lovek je enkraten, neponovljiv in ima
nedotakljivo dostojanstvo. Naša politika temelji na vrednotah, ki
izhajajo iz judovsko-kršanskega izroila, oblikovala pa sta jih tudi
evropski humanizem in razsvetljenstvo. Te vrednote nam dajejo
temeljno etino in politino orientacijo. Dravo hoemo graditi na
vrednotah, kot so lovekovo dostojanstvo, svoboda, pravinost in
varnost, kakor tudi na naelih enakopravnosti, subsidiarnosti,
solidarnosti in odgovornosti. V politinem delovanju išemo primerno
ravnovesje med osnovnimi vrednotami. Smo in bomo odprti za vse
ljudi, ki podpirajo te vrednote in cilje, ne glede na njihovo
osebno preprianje, raso, veroizpoved, spolno usmerjenost ali etnino
pripadnost. Zavzemamo se za odgovornost in svobodo, saj ene ni brez
druge. Kjer se ne spoštuje pravice ljudi do dostojnega ivljenja,
kjer je svoboda posameznika, doloenih skupin ali celotnih ljudstev
zatirana, vladata nasilje in nemir. Zavzemamo se za spoštovanje
lovekovih in dravljanskih pravic, prav tako pa elimo premagati
socialne in gospodarske teave. S tem bomo veliko pripomogli k miru
med ljudstvi in bomo en korak blije bolj pravinemu svetu.
6
Politika postavlja temelje za spravo. Naša etina preprianja in
bogate izkušnje nam dajejo mo in politien razum, da Slovenijo
oblikujemo v duhu svobode, pravinosti, varnosti in prilonosti za
vse ljudi. 1. lovekovo dostojanstvo lovekovo dostojanstvo je
najvišja vrednota, iz katere so se razvile lovekove pravice.
Dostojanstvo loveku pripisuje vrednost in upravienost do
spoštovanja, zato ker je lovek. Ljudje se rodimo svobodni in
enakopravni. lovekovo dostojanstvo vseh ljudi je enako in ni
odvisno od osebnih lastnosti, sposobnosti, dosekov in uspehov, tudi
ne od spola, barve koe, nacionalnosti, starosti, verskega ali
politinega preprianja, spolne usmerjenosti, invalidnosti, zdravja
ali sposobnosti za delo, uspeha, neuspeha ali mnenja drugih ljudi.
lovekovo dostojanstvo je nedotakljivo in v enaki meri pripada vsem
ljudem. Vsak lovek je v vseh obdobjih svojega ivljenja edinstven in
nedotakljiv. lovekovo dostojanstvo – tudi nerojenega ali umirajoega
loveka – je nedotakljivo. Varovanje lovekovega dostojanstva in
zagotavljanje lovekovih pravic sta naši pomembni nalogi. K temu
sodi tudi enakopravnost med spoloma, med moškim in ensko. Kršanske
vrednote nas obvezujejo k varovanju loveškega ivljenja. Vsak lovek
ima pravico do ivljenja in do dostojne smrti. loveško ivljenje
varujemo od zaetka do konca, od spoetja do naravne smrti. Smrt se
mora vrniti v splošno ozavešenost kot neizogiben del našega
ivljenja. Ljudi ne smemo pustiti samih v zadnjem obdobju njihovega
ivljenja. lovek naj ne umira zaradi soloveka, ampak ob njem.
ivljenje in smrt ne smeta postati predmet trgovanja. Pravica do
ivljenja ima za nas prednost pred vsakršnimi pomisleki o loveka
nevrednem ivljenju. Iz lovekovega dostojanstva se razvije njegova
pravica do svobodnega razvoja osebnosti in odgovornost do soloveka.
lovek je odgovoren za svoja svobodna dejanja in odloitve. Po
kršanskem razumevanju smo odgovorni pred Bogom, ravnati moramo po
svoji vesti, upoštevati pa moramo tudi druge ljudi in skupnost ter
se zavedati svoje odvisnosti od njih. To razumevanje je bilo
podlaga oblikovanja modernih demokratinih in pravnih drav ter
vrednot dostojanstva, enakopravnosti in svobode. Te vrednote so
danes splošna civilizacijska osnova sleherne svobodne demokracije.
Napredek potrebuje etine smernice. Vrtoglav razvoj tehnologij
zahteva sprotno sodobno dopolnjevanje etike. Bioetika ima pri tem
središno vlogo tudi zaradi hitrega razvoja biotehnologije, ki mora
sluiti zdravljenju in se ne sme zlorabljati za selekcijo ivljenja.
V središe postavljamo zašito lovekovega dostojanstva in svobode v
digitalni dobi. Tudi na podroju umetne inteligence je potrebno
upoštevati etine standarde. 2. Svoboda lovek je po svoji naravi
rojen svoboden in ima pravico do samoodloanja. Vsak je svoboden in
je sam odgovoren za razvoj svojega ivljenja. Da se lovek lahko
svobodno razvija, moramo zagotoviti pravinost in varnost. Svoboda
potrebuje politini red, ki ji slui. Tak politini red mora imeti v
svoji ustavi zapisane osnovne pravice, ki se med seboj ne
izkljuujejo, ampak vzajemno pogojujejo in dopolnjujejo. Za dejansko
uresnievanje teh pravic so potrebni odgovorni dravljane.
7
Svoboda se v praktinem ivljenju uresniuje prek odgovornosti in
soodgovornosti. Dravljani morajo uivati svobodo znotraj svoje
druine, soseske, delovnega okolja, prostega asa, lokalne skupnosti
in drave. Dravljani moramo biti soodgovorni, moramo voliti in
odloati. Do dravljanov se ne smemo obnašati pokroviteljsko in jih
ne smemo poniati do te mere, da bi samo dobivali dravno pomo.
Naloga politike je, da ljudem zagotovi potreben svobodni prostor in
ohranja mirno soitje v skupnosti. lovek se v skupnosti razvija.
Kdor zanemari svoje dolnosti do drugih ljudi, svojega ivljenja ni
osvobodil, temve ga je osiromašil in se osamil. Tako kot obstajajo
odvisnosti, ki loveka poniajo, obstajajo tudi neodgovorna dejanja,
ki svobodo razkrajajo. Svoboda drugega pogojuje in omejuje našo
lastno svobodo. Kdor eli biti svoboden, mora tudi priznavati
svobodo soloveka. Svoboda ne pomeni samo uveljavljanja pravic,
ampak tudi odgovornost in izpolnjevanje dolnosti. K svobodi sodi
pripravljenost, da se zanjo zavzamemo in jo varujemo. Zavzemamo se
za odzivno demokracijo in pravno dravo. Kdor je svoboden, ima
dolnost, da se zavzema za svobodo tistih ljudi, ki jim je kratena.
Svoboda ne sme biti omejena na majhno število prebivalcev ali
drubene skupine. Zavzemamo se za svobodo vseh ljudi. Pravo omogoa
svobodo, tako da varuje osebno dostojanstvo loveka. Postavlja
pravila za urejeno in mirno soitje ljudi. Omejitve svobode so
dopustne do te mere, da varujejo svobodo samo, toda samo v kolikor
sluijo pravinosti. Svoboda je potrebna za socialno pravinost. Vsak
lovek mora imeti monost samostojnega odloanja. Delo in lastnino je
treba spoštovati in varovati. Zagotavljati je treba tudi materialne
podlage svobode. Osredotoamo se na loveka in na njegov svoboden
razvoj. Naloga in pristojnost politike in drave ni zapovedovanje
naina ivljenja, ampak zagotavljanje svobode. Politika in drava
nista pristojni, da zapovedujeta ivljenjsko pot, omogoati morata le
svobodo. Popolnoma zavraamo idejo pokroviteljskega odnosa do ljudi,
kot jo zasledimo v raznih socialistinih ideologijah. Mi zagovarjamo
svobodo ljudi in njihovo aktivno dravljanstvo. Urejena in
civilizirana druba, ki svoje vrednote dejansko uresniuje, potrebuje
pravni sistem, ki ga vzpostavi, vzdruje in izvaja drava. Drava mora
zagotavljati svobodo posameznika in uresniiti demokratino eljo
veine, ki pa jo omejujejo lovekove pravice. Varovati mora tako
pravice manjšin kot tudi veine. Zato je potrebna svobodna
demokratina ureditev, ki vkljuuje delitev oblasti. Svobodno delo je
temeljni pogoj za vsesplošno samouresniitev vsakega posameznika.
Dostojanstvo in pravice ima vsak lovek, ne glede na to, kaj dela.
Lastno delo pa je pomemben vir ivljenjske moi. Delo je ena izmed
najpomembnejših gonilnih sil. Zato podpiramo eljo posameznika do
dela in samoiniciativnost, ne glede na to, ali sta dobikonosno
usmerjena ali ne. Brez posameznikovega dela blaginja ni mogoa, pa
naj gre za individualno, nacionalno ali globalno raven. Spoštovati
moramo tako svobodo verovanja kot tudi njene omejitve. Velika veina
ljudi iše svoj smisel in mnogi so ga našli v veri. lovekova vera je
posameznikova osebna odloitev. Drava je dolna zagotavljati svobodo
verovanja in preprianja v skladu z mednarodnimi akti, ustavo in
zakoni. Omogoati in podpirati mora svobodno delovanje verskih
skupnosti. Te imajo pravico do delovanja v javnosti, vendar se od
njih tudi priakuje, da bodo spoštovale loenost cerkve in drave.
Svoboda brez odgovornosti ne obstaja. lovek mora za svoja dejanja
odgovarjati, zaradi esar gresta svoboda in odgovornost z roko v
roki, saj delamo zase, za druge ter za ohranjanje našega naina
ivljenja tudi za naše potomce.
8
Zagovarjamo drubo, ki ne temelji le na pravicah ljudi do drugih,
temve tudi na dolnosti ljudi do drugih. Odgovornost je naša
politina naloga. Iz odgovornosti posameznika izhaja ideja o
politini odgovornosti do celotne drube. Zagovarjamo politiko, ki
temelji na vrednotah in odgovornosti. 3. Pravinost Pravinost je v
tem, da vsak dobi, kar mu pripada. Pravinost zahteva, da enake
stvari obravnavamo enako in stvari, ki so razline, obravnavamo
razlino. Jedro pravinosti je enako dostojanstvo vseh ljudi in enaka
pravica do svobode. V pravni dravi pomeni pravinost to, da zakoni
za vse veljajo enako. Pravo nas varuje pred nakljunimi odloitvami
in zlorabo pristojnosti. V pravini drubi ima vsak enake monosti, da
svobodno razvija svoje sposobnosti. Zavzemamo se za to, da lahko
vsak lovek svoje prilonosti izkoristi svobodno in odgovorno. Druba
mora zagotoviti pravine pogoje in prilonosti za razvoj vseh njenih
lanov, pri emer ne zanikamo razlik med posamezniki. Omogoati elimo
enake monosti, ne obljubljamo pa enakih rezultatov. Pravinost od
nas zahteva, da breme ustrezno porazdelimo. Zato je pravino, da
monejši k naši drubi pripomorejo ve kot šibkejši. Posebej se
poutimo odgovorne pomagati šibkejšim in osebam, ki so v slabšem
socialnem poloaju. Nikogar ne smemo izgubiti in nikogar ne smemo
pozabiti. Pravinost omogoa blaginjo. Prilonosti in blaginja niso
same sebi namen, temve vodijo v dostojno, svobodno in varno
ivljenje. Prava pot do blaginje in pravinosti ni dravno nartovanje,
ampak gospodarska svoboda in odgovornost vseh dravljanov. Podpiramo
socialno trno gospodarstvo kot najustreznejši gospodarski in
socialni model prihodnosti. Pravinost je doseena, ko so pogoji za
doseganje blaginje pravini. e je druba pravina z vidika blaginje,
potem je blaginja dosegljiva vsem njenim lanom. Najnija raven
blaginje mora zadostovati za dostojno ivljenje. Pridobitev blaginje
mora biti etino pogojena. Zagovarjamo drubeni red poštenih
prilonosti. Vsak ima pravico, da prek svojih zmonosti naredi
najboljše. Klju do tega so izobraevanje, zašita pred diskriminacijo
in pravilno vrednotenje dela. 4. Varnost lovekovo dostojanstvo,
svobodo in pravinost lahko zagotovimo le v dravi, ki je varna. Ne
govorimo zgolj o fizini varnosti, ampak se varno poutimo takrat, ko
smo s svojim ivljenjem zadovoljni. Pri zagotavljanju zadovoljstva v
svobodni in pravini drubi sta nujno potrebni solidarnost in
subsidiarnost. Solidarnost nam omogoa varnost takrat, ko si sami ne
moremo pomagati. Subsidiarnost pa nam omogoa varnost pred
nepotrebnimi posegi drave v naša ivljenja. Solidarnost je
mehanizem, ki varuje najšibkejše v naši drubi. Solidarnost je nujno
dopolnilo samoodgovornosti. Tudi tisti, ki kljub vsem naporom ne
morejo skrbeti zase, imajo pravico do socialne varnosti in do
dostojnega ivljenja, v katerem odloitve sprejemajo sami. Socialna
varnost je solidarna naloga drube, ki jo morajo reševati tako
dravljani kot drava. lovenost neke drube se kae kot solidarnost v
druini, soseski in drubi sami. Civilna druba in prostovoljstvo
imata neprecenljivo vrednost, ki jo spoštujemo. Naše merilo je
lovek, ki je odgovoren sam zase. Vsak je namre odgovoren zase in za
svojo druino. Zaradi svojega razuma lahko sam odloa in sam razvije
svoje sposobnosti, zato popolnoma zavraamo idejo, da bi namesto nas
samih o nas odloal kdo drug ali da se komu odvzame pravica do
odloanja.
9
Subsidiarnost je v naših oeh poglavitno naelo reda drube, ki se ga
gradi od spodaj navzgor. Kar lahko dravljani rešijo sami v okviru
druine ali prostovoljnega sodelovanja bolje ali enako dobro kot
višje instance, naj ostane v pristojnosti dravljanov. Drava in
obine naj prevzamejo reševanje teav le takrat, kadar jih posameznik
ali manjše skupnosti niso sposobni rešiti sami. Naelo
subsidiarnosti velja tudi za manjše ali veje skupnosti ter za
svobodna zdruenja in dravne institucije. Subsidiarnost zahteva, da
veje skupnosti, tudi na dravni ravni, zanejo ukrepati, kadar
drubenopolitine okolišine presegajo zmonosti posameznika ali
manjših skupnosti. Menimo, da bi moral posameznik od skupnosti
priakovati samo tisto, esar res ne more sam dobro opraviti. III.
IZZIVI NAŠEGA ASA 1. Ustvarjalnost 1.1 Vzgoja, izobraevanje in
znanje Izobrazba je ve kot le znanje. Izobrazba ne pomeni le uenja,
ampak tudi razumevanje. Ne govorimo torej samo o znanju, ampak o
celostni izobrazbi duha in karakterja. Naloga vzgoje in
izobraevanja je, da ljudi nauimo vrednot naše drube in jih
navdušimo za demokracijo. Vsi otroci potrebujejo enake monosti za
izobraevanje. Vsak otrok mora imeti monost, da razvije svoje
sposobnosti do najveje mere. Znanje je velika vrednota, zato mora
biti izobraevanje dostopno vsem, ker omogoa napredek, vejo
enakopravnost, enake monosti in boljše ivljenje. Vzgoja je zelo
pomemben del v izobraevalnem procesu, zato ji je treba posveati
posebno pozornost. Podpiramo razvoj harmoninega loveka, zmonega in
pripravljenega za ivljenje v drubi in za zdravo ter zadovoljno
osebno ivljenje. Vloga šole ni zgolj posredovanje znanja uencem,
temve razvijanje njihovih zmonosti, ustvarjalnosti in odgovornega
ravnanja v druini in drubi. Vzgajamo mlade, ki se bodo znali
spopasti z resninimi izzivi in problemi današnjega sveta, ki bodo
imeli jasno izraene vrednote in tenje po smislu. Vzgajamo za
demokracijo, mir, nenasilje ter spoštovanje evropske kulturne in
zgodovinske tradicije. Izobrazba ustvarja prihodnost. Šola mora
mlade pripraviti na samostojno ivljenje. To vkljuuje tako
osebnostno rast kot pripravo na poklicno ivljenje. Jezik poklicnega
sveta je vse bolj digitalen. Temu primerno se morajo šole ustrezno
opremiti, pri pouku pa uencem predati kompetence, ki jih bodo lahko
s pridom uporabljali v digitalni dobi. K modernemu procesu pouka
sodita odgovorno in kompetentno rokovanje z mediji in digitalno
uenje. Tudi izobraevanje uiteljev mora biti posodobljeno skladno z
digitalizacijo. Enako celostno pojmujemo uiteljevo vlogo:
organiziranje uenja kot osebnostne rasti, spodbujanje razvoja
raznolikih in edalje višjih zmonosti uencev, razvijanje ustvenih in
duhovnih potreb, skrb za sprošene in zaupanja vredne drubene stike,
tesno povezovanje umskega, ustvenega, socialnega, telesnega in
gibalnega s tehnino-praktinim, estetskim in etinim. Uitelj mora
biti uencu v vseh ozirih pozitiven zgled loveka, ki spoštuje svoje
uence, jih motivira za uenje in tudi vzgaja. Dobro usposobljeni,
osebnostno zreli, uravnoteeni in samozavestni uitelji, ki se
nenehno izpopolnjujejo in posodabljajo svoje znanje in metode,
uporabljajo nove tehnologije, najve pripomorejo h kakovostnemu
izobraevanju. V izobraevanju je potrebno tesnejše povezovanje
teorije in prakse, še posebej v srednješolskem strokovnem in
poklicnem izobraevanju ter na visokošolski ravni. Strokovno,
poklicno in srednje šolstvo ima pomembno vlogo pri razvoju kadrov
za razvoj gospodarstva, obin, pokrajin in drave. Vse izobraevalne
smeri vodijo k cilju, iz tega razloga podpiramo vse smeri in vrste
šolanja. Pred izbiro vrste
10
šolanja pa morajo biti mladi seznanjeni z zaposlitvenimi monostmi
posameznih programov in potrebami gospodarstva ter drube po
doloenih poklicnih profilih. Zavzemamo se za razvijanje vseh
kljunih zmonosti, kot so obvladanje maternega jezika, znanje vsaj
dveh tujih jezikov, naravoslovna znanja, zmonost uporabe novih
informacijsko-komunikacijskih tehnologij, znanje o podjetništvu in
samozaposlovanju, razvijanje zmonosti uenja, tudi vseivljenjskega.
Univerze so prihodnost. So prostor, kjer se rojevajo spoznavanje in
nove ideje. So prostor, kjer si lahko prosto izmenjamo mnenja in
zanemo ustvarjati inovacije prihodnosti. So stiiše nosilcev dosekov
in idej z vsega sveta. Vrata univerz morajo biti odprta vsem
sposobnim študentom, ne glede na njihovo poreklo ali gmotno stanje
druine. Stremimo k raznolikosti in odlinosti univerzitetnega
prostora in spodbujamo tesno sodelovanje z gospodarstvom. Prenos
tehnologije skrbi za to, da za nove izume najdemo nove naine
uporabe. Vsak napredek in inovacije za nas pomenijo tudi napredek v
blaginji. Izobraevanje je vseivljenjski proces. Ne kona se pri
šolskih vratih. S šolsko izobrazbo elimo mladim priskrbeti orodje,
ki ga bodo lahko uporabili za vseivljenjsko uenje. Vseivljenjsko
uenje je danes bolj pomembno in cenjeno kot kadar koli prej. Iz
tega razloga morajo biti delavci in delodajalci v neprestanem
stiku. Izobraevanje starejših je del vseivljenjskega uenja. Tudi
starejši morajo biti del skupne, digitalne prihodnosti. Socialno in
kulturno prikrajšanim otrokom iz revnih drubenih plasti je treba
posvetiti ve pozornosti za odpravljanje posledic socialne
neenakosti. Skrb za nadarjeno mladino je dejavnost posebnega
drubenega pomena. V skladu z evropsko konvencijo o lovekovih
pravicah poudarjamo pravico staršev, da otrokom zagotovijo takšno
vzgojo in izobraevanje, ki je v skladu z njihovim lastnim verskim
in filozofskim preprianjem. Ob doseganju in ohranjanju visoke
kakovosti javnega šolstva podpiramo tudi razvoj zasebnega šolstva,
ker zagotavlja monost izbire, izboljšanje kakovosti izobraevanja in
vejo konkurennost. 1.2 Socialno trno gospodarstvo Podpiramo red, ki
zdruuje svobodo in odgovornost, blaginjo in pravinost, trg in
skupno dobro. Socialno trno gospodarstvo kot liberalni model
gospodarstva in socialne ureditve izhaja iz loveka. ivi iz naela,
po katerem vsak vzame svoje ivljenje v svoje roke. Posameznik lahko
sam odloa, kaj bo v ivljenju delal in kam bo vlagal svoj denar.
Prav tako se lahko zanese na to, da mu bomo pomagali, e si sam ne
bo mogel. To je recept za uspeh socialno trnega gospodarstva.
Socialno trno gospodarstvo sloni na monem srednjem drubenem sloju.
To bomo podpirali tudi v prihodnosti. Model socialno trnega
gospodarstva je najbolj uspešen gospodarski model na svetu. Ponaša
se z zdruevanjem svobode, blaginje, odgovornosti in solidarnosti,
esar ne premore noben drug gospodarski model. Trna naela
konkurennosti zagotavljajo veselje do dela, socialna ureditev pa
varnost vsakega posameznika. Kršanski demokrati si vse od zaetkov
demokratizacije Slovenije prizadevamo za krepitev elementov
socialno trnega gospodarstva v naši dravi. Stavimo na delo,
ustvarjalnost in tekmovalnost. Delo se mora splaati. Kdor se trudi,
mora imeti ve od nekoga, ki se ne. Konkurennost na trgu dela in
podjetnost vodita v samoiniciativnost, usmerjenost k inovacijam ter
zagotavljata najboljše rezultate. Delo temelji na odgovornosti do
sebe in do drugih. Odgovornost in delo nam dajeta smisel in nas
izpopolnjujeta ter nam dajeta monost osebnega razvoja in rasti.
Odgovornost in delo nas spodbujata, da odkrijemo svoje talente, jih
krepimo in brusimo. Kršanski demokrati zagovarjamo politiko, ki
stremi k oblikovanju razmer, v katerih bomo imeli monosti svoje
sposobnosti uresnievati. Na tak nain lahko gradimo sebe, poleg tega
pa tudi svoje skupnosti in dravo.
11
Stavimo na skupno dobro in solidarnost. Socialna varnost je eden od
temeljev varovanja lovekovega dostojanstva. Je pogoj za notranji
mir vsakega loveka in s tem tudi podlaga za gospodarsko
uinkovitost. Kdor zaradi starosti, invalidnosti, bolezni ali
brezposelnosti ni ve sposoben skrbeti sam zase, se mora zanesti na
solidarnost ostalih. Ne elimo pa, da bi se ta varnostni mehanizem
zlorabljal. To bi pomenilo razgradnjo vrednot in socialne drave.
Socialno pomo je treba postaviti na razumno višino, tako da obstoji
razlika med delom in nedelom. Vse, ki so zdravi in za delo
sposobni, mora dravna ureditev spodbujati k delu. Podpiramo
lastnino. Socialno trno gospodarstvo temelji na zasebni lastnini.
Kdor vzame svoje ivljenje v svoje roke in nekaj pošteno zaslui, ima
tudi pravico, da obdri sadove svojega dela. Zavzemamo se za
ureditev, ki bo pridnost in ustvarjalnost nagrajevala, omogoila
ustvarjanje premoenja in varovala lastnino. Hkrati se zavedamo, da
je gospodarjenje in varno ivljenje mogoe le v okviru drube in
urejene drave, zato vsak nekaj dolguje tudi skupnosti in pri
gospodarjenju z lastnino skrbi tudi za zdravo okolje. Spoštujemo
vse prizadevne, vsako delo je astno. Delavci, podjetniki,
samozaposleni, in kmetje – vsi nase prevzemajo odgovornost zase in
za svoje druine ter tako sluijo tudi skupnosti. Slovensko malo in
srednje gospodarstvo z druinskimi podjetji, samozaposlenimi in
obrtniki je najpomembnejši steber našega gospodarstva. Številni
posamezniki razpolagajo z dragocenim znanjem ter predstavljajo
poroka, da se bo to znanje preneslo na mlajše rodove. Temu moramo
posvetiti posebno pozornost. Podpiramo poštenega podjetnika. On ve,
da nosi odgovornost za svoje podjetje, za svoje sodelavce,
partnerje, stranke, za svoje okolje in skupnost. Socialno trno
gospodarstvo potrebuje trden okvir z jasnimi pravili. Za to poskrbi
uinkovita drava. Okvir regulacije mora posei le na raven, ki je
potrebna za zagotovitev poštenega gospodarjenja. Drava mora biti
prisotna le tam, kjer je regulacija nujno potrebna, kjer sta
samoregulacija in samoodgovornost neuinkoviti. Mono nasprotujemo
prekomerni regulaciji in birokratskemu dlakocepljenju, ki ima eljo
po vseobsegajoem nadzoru oblasti. Zagovarjamo dogovarjanje med
deleniki na nijih ravneh, vkljuno s primerno vlogo sindikatov in
zbornic kot nosilcev teh procesov v gospodarstvu. Drava mora
racionalizirati svojo porabo, dravljanom in gospodarstvu pa nuditi
predvsem kakovostne, hitre in uinkovite javne storitve. Preko
nartne gospodarske politike mora omogoati gospodarsko
predvidljivost. Zagovarjamo umik drave in politike iz gospodarstva,
smiselno pa je, da drava obdri veinsko lastništvo v strateških
podjetjih na podroju prometne, transportne in logistine
infrastrukture ter elektroenergetskega sistema. Zagovarjamo
gospodarstvo, ki skrbi za okolje. Trno gospodarstvo prihodnosti je
ekološko socialno trno gospodarstvo. Zdruuje socialne, ekološke in
gospodarske cilje. V gospodarstvu in drubi elimo spodbujati
razumevanje uinkovite rabe virov. Zavedamo se, da prav svobodna
podjetniška pobuda prinaša inovacije, ki bodo v prihodnosti najve
doprinašale k varovanju okolja in hkrati uresnievale tudi
gospodarske cilje. Podpiramo enoten evropski notranji trg in
odpiranje trgov. Slovensko izvozno gospodarstvo je steber naše
ekonomije. Naša drava ima koristi od odprtih trgov, evropske
gospodarske in monetarne unije ter od prostega pretoka blaga,
storitev in kapitala. Svobodno in pošteno trgovanje vsem omogoa
sodelovanje pri ustvarjanju vrednosti in pripomore k zmanjševanju
revšine. Blaginjo bomo v prihodnosti lahko zagotavljali le z
evropskim in svetovnim gospodarskim sodelovanjem. Hkrati pa se
zavedamo, da nam odprti trgi prinašajo potrebo po notranji pravni
ureditvi in praksi, ki bo primerljiva ureditvi drav, sodelujoih na
teh trgih. 1.3 Podjetništvo
12
Spoštujemo nosilce dela. Delavci, podjetniki, samozaposleni in
kmetovalci nase prevzemajo odgovornost zase in druge ter tako
sluijo skupnosti. Slovenija se ponaša s svobodnim podjetništvom
vseh velikosti in sektorjev. Srednje velika, druinska in izvozno
usmerjena podjetja so pomemben steber našega gospodarstva.
Podpiramo poštenega podjetnika. Tistega, ki nosi odgovornost za
svoje podjetje, za svoje sodelavce, partnerje, stranke, za svojo
okolico, okolje in skupnost. Napredek je nujen za našo blaginjo in
socialni mir. Odprtost za novosti in pogum za podjetništvo sta v
interesu naše drube. Mala in srednja podjetja imajo pomembno vlogo
pri zagotavljanju in ustvarjanju novih delovnih mest, ker se lahko
hitreje prilagajajo potrebam trga. Potreben del gospodarske krajine
pa so tudi velika podjetja. Domai vlagatelji in podjetniki so
pomembni, a tudi nalobe tujcev so pomembne in koristne. Mono in na
znanju temeljee socialno trno gospodarstvo omogoa dostop do dela
vsem dravljankam in dravljanom, dobro plailo in zagotavljanje
socialnih pravic. Zavzemamo se za vejo pronost na trgu dela, ki bo
delodajalce spodbudila k novemu zaposlovanju, ko bodo potrebovali
novo delovno silo. Drava mora z ustrezno davno politiko podjetjem
omogoiti, da bodo bolj konkurenna, in jih razbremeniti prevelikih
stroškov dela. Spodbujati mora vlaganje v raziskave in razvoj, da
bodo podjetja konkurenna na domaem in svetovnem trgu. Prizadevamo
si, da bi Slovenija postala kraj, kjer je dovolj produktivnih
delovnih mest, kjer se vsako pošteno delo ceni in kjer je delavec,
ki ga opravlja, dobro plaan. Kolikor bolj se bomo pribliali cilju
polne zaposlenosti, toliko laje bomo zagotavljali socialno varnost
tudi tistim, ki zaradi mladosti ali starosti, bolezni ali
invalidnosti ne morejo delati. Vsi dravljani bomo lahko uivali vejo
blaginjo, e bo ve ljudi, zmonih za delo, dobilo zaposlitev, s
katero bodo lahko ustvarili dovolj dohodka zase, za svoje druine in
za vse tiste, ki so upravieni do prejemkov in storitev iz sistema
socialne varnosti. Mono gospodarstvo pomeni ve sredstev in manj
socialnih problemov. Podpiramo evropske standarde varovanja pravic
delavcev. Delavci morajo za svoje delo dobiti pošteno plailo,
njihova zaposlitev jim mora nuditi ustrezno raven varnosti in
stabilnosti. Podpiramo kolektivne pogodbe kot pomemben pravni vir
in socialni dialog kot obliko sodelovanja in sporazumnega reševanja
sporov. Prizadevamo si za odpravo birokratskih ovir pri iskanju
razlinih monosti zaposlovanja. Okrepiti je potrebno zavarovalna
naela v sistemu zavarovanja za primer brezposelnosti. Zavarovanje
brezposelnih oseb mora biti usmerjeno predvsem v ukrepe za
imprejšnjo zaposlitev brezposelne osebe in ne sme niti posredno
dajati spodbud, zaradi katerih bi bil lahko status brezposelnega
privlanejši kot status zaposlenega. Vsak dravljan je dolan po
svojih moeh poskrbeti zase in za svojo druino ter prek davkov in
svojega dela prispevati svoj dele za skupno dobro dravljanov
Slovenije. 1.4 Davki Narava obstoja drave zahteva zagotavljanje
nekaterih dobrin in storitev, ki so nujno potrebne za njeno
delovanje. Naloga drave je namre ustvariti okvir, ki zagotavlja
varnost in urejeno sobivanje ter okolje, v katerem ima posameznik
monost, da razvija svoje potenciale, mnoi svoje talente, uresniuje
svoje sposobnosti, ustvari druino. Seveda mora drava za
financiranje zagotavljanja teh svobošin, dobrin in storitev
oblikovati mehanizem, preko katerega dravljani doloen del svojega
dohodka prispevajo v skupni dravni proraun. Koncept davkov sam po
sebi torej pomeni poseg v lastninsko pravico posameznika, ki pa je
utemeljen in upravien v nujnosti delovanja drave in njenih
sistemov. Ker gre pri doloanju davkov za sicer upravien poseg v
lastninsko pravico posameznika, je pri vzpostavitvi davnega sistema
potrebna velika mera racionalnosti in previdnosti. Neutemeljeno
visoka raven davne obremenitve bi namre pomenila nepravien poseg v
lastnino posameznika in bi negativno vplivala na motivacijo za
njegovo poslovanje in delo.
13
Preveliko davno breme je v nasprotju s kršanskodemokratskim naelom
subsidiarnosti, po katerem naj se vsi drubeni procesi, pri katerih
je to mogoe, opravijo na najosnovnejši drubeni ravni. Drava naj v
te procese vstopi le takrat, ko se na niji ravni ne bi mogli ve
optimalno izvajati. Kršanski demokrati verjamemo, da je posameznik
pri ravnanju s finannimi sredstvi veliko bolj odgovoren in
racionalen kot drava, zato naj se na dravo preko davkov prenese le
omejen obseg sredstev, ki so nujno potrebna za njeno delovanje. Na
drugi strani pa naj dravljani obdrijo veji dele sredstev, ki so jih
sami ustvarili s svojimi sposobnostmi in delom. Prekomerne davne
obremenitve ter financiranje preobsenih in neutemeljenih dravnih
transferjev uniujejo produktivnost ter zmanjšujejo motivacijo za
razvoj sposobnosti posameznika. Ljudi delajo odvisne od drave ter
med njimi ustvarjajo preprianja, da so do dravnih ugodnosti
upravieni brez svojega dela. Taka priakovanja ljudi nauijo akati na
dravno pomo ter jih naredijo manj zainteresirane za samoiniciativo
in razvoj lastnih talentov. Politika previsokih davkov izkazuje
nezaupanje do sposobnosti dravljanov za upravljanje z denarjem, ki
ga sami zasluijo. Le politika, ki ne zaupa svojim dravljanom, od
njih zahteva plaevanje previsokih davkov, da bi namesto njih s temi
sredstvi upravljala. Kršanski demokrati tako politiko zavraamo.
Podpiramo davno politiko, ki je oblikovana z namenom zagotavljanja
potrebnih javnih dobrin in storitev, racionalne socialne drave ter
za delovanje potrebnih dravnih mehanizmov. Hkrati pa nasprotujemo
davni politiki, katere namen in posledice so neutemeljeno
prerazdeljevanje, zagotavljanje prihodkov izbranim interesnim
skupinam, zmanjšanje motiviranosti za delo in investiranje,
nerazumna širitev sistema javne uprave, vpletanje drave v
gospodarstvo in popaenje trga. Zagovarjamo pošteno obdavenje.
Obdavenje mora slediti osnovam socialno trnega gospodarstva. Mora
biti prijazno do delavcev in investicij ter imbolj enostavno.
Zagovarjamo obdavenje po delovni sposobnosti. Ljudje z višjimi
prihodki lahko skupnosti prispevajo ve kot ljudje z manjšimi
prihodki. Vendar velja tudi obratno – kdor ve dela, mora na koncu
dneva imeti ve. Davno utajo vidimo kot nedopustno ravnanje, ki
škoduje celotni skupnosti. Proraunski izpad zaradi utaje davkov je
treba zapolniti, kar lahko doseemo zgolj z doslednim pregonom
davnih utaj. Prepreevati moramo izmikanje plaevanja davkov. Pošteno
odmerjene davke morajo plaevati vsi. ivimo v asu hitrega
tehnološkega razvoja, ki ga poganjajo visoko kvalificirani
posamezniki ter podjetja. e bo Slovenija s svojo davno politiko te
ljudi podila k uresnievanju njihovih sposobnosti in idej v tuje
drave, ne bomo nikoli med najuspešnejšimi dravami ter bomo celo
nazadovali, saj nas bodo drugi kmalu prehiteli. Sposobni
posamezniki so najve, kar Slovenija ima. Kršanski demokrati elimo
tudi za te posameznike ustvariti bolj prijazno okolje za razvoj
njihovih idej ter njihovo poslovno delovanje. Za to pa potrebujemo
ugoden davni okvir, kar poleg splošnega nianja davnih obremenitev
vkljuuje tudi zmanjšanje strmosti progresivne obdavitve ter
omejitev strme rasti obsega plaevanja socialnih prispevkov. Drava,
ki z davnim sistemom zatira najbolj produktivne in ustvarjalne
posameznike, s tem zatira tudi svoj lasten razvoj ter svojo lastno
prihodnost. 1.5 Prona in varna zaposlitev Kdor dela, mora od tega
dela dostojno iveti. Zaposleni so nosilni steber naše drube. Vsako
delo je smiselno in ima svojo vrednost. Kdor dela, mora imeti ve
denarja kot nekdo, ki ne dela. Delo se mora
14
splaati! Kdor dela polni delovni as, mora od tega dela dostojno
iveti. Mehanizmi socialnega dialoga, kot so kolektivne pogodbe,
lahko pomagajo dosei našo eljo. Pravinost na podroju trga dela ne
pomeni le shajati skozi mesec, ampak tudi monost kakovostnega
ivljenja. Sodoben trg dela in delovna mesta morajo biti prijazna
druini. Potrebujemo prone modele zaposlovanja, e elimo uveljaviti
druini prijazno delovno okolje. V praksi obstaja e veliko monosti,
ki pa jih moramo posodobiti. Ponovni vstop na trg dela po premoru
za druino mora biti olajšan. Skupaj s podjetji elimo odstraniti
ovire za boljše usklajevanje poklicnega in druinskega ivljenja ter
uveljaviti vejo pronost. Prehod iz krajšega delovnega asa na
polnega in obratno mora biti preprost. Delo na delovnem mestu in
delo od doma se morata prono dopolnjevati. elimo si, da bo še vedno
veina zaposlenih delalo preko pogodb za nedoloen as. Prav mladi, ki
ravno vstopajo na trg dela, in elijo imeti druino oziroma jo e
imajo, potrebujejo tovrstno predvidljivost. Raznolikost v delovnem
okolju je prilonost. V veliko podjetjih so zaposleni tako
raznoliki, kot je naša druba: moški in enske, mlajši in starejše,
ljudje z raznolikimi kvalifikacijami in razlinih narodnosti. Drug
drugega lahko dopolnjujejo in se spodbujajo. Slovenija se uvrša
visoko na lestvicah nizke plane vrzeli med spoloma, vendar pa
podatki kaejo, da v zadnjih letih nazaduje. Samoumevno mora biti,
da morajo moški in enske za enako delo prejeti enako plailo. Pri
enakih pogojih za napredovanje spol nikoli ne sme vplivati na to,
kdo bo napredoval. Prav tako invalidi ali delavci migranti ne smejo
biti podvreni diskriminaciji. Sodobni trg dela potrebuje sodoben
okvir. Principi avtonomije v zvezi s kolektivnimi pogodbami,
soodloanja in socialnega partnerstva so se ohranili. Hkrati pa se
mora svet dela sooati z novimi izzivi. Digitalizacija in
demografske spremembe spreminjajo zahteve dela. Nove oblike dela,
kot je »mnoino delo«, brišejo meje med rednimi zaposlitvami in
samozaposlenimi. Prepriani smo, da moramo moderno delo prihodnosti
oblikovati skupaj, tako da bo temeljilo na zanesljivosti in bo
hkrati fleksibilno. Pravica do dela se mora prilagajati samemu
delu, vendar se je ne sme odstraniti. Zagovarjamo nujno zašito
delavcev in njihovih delovnih razmer. 1.6 Tehnološki razvoj in
digitalizacija Digitalizacija spreminja vse. Temeljito spreminja
podobo gospodarstva, politike in drube. Digitalna revolucija
prinaša nove izzive in odpira novce prilonosti. Digitalizacija
vstopa v vse pore ivljenja. Postavlja nove zahteve in odpira
popolnoma nove monosti. Naš cilj je, da je Slovenija na strani
zmagovalcev digitalne revolucije in da izkoristi njene prilonosti
za razvojni preboj. Danes tako potrebujemo le eno poslovno idejo,
da mono spremenimo celotne gospodarske panoge. Monosti za nove
tehnologije, nove izdelke in nove trge neizmerno rastejo. Naslednja
pomembna lonica med uspešnimi in manj uspešnimi dravami, ki bodo
zaele izgubljati v svetovni gospodarski tekmi, bo prav na podroju
digitalizacije in razvoja novih tehnologij. Digitalna preobrazba
Slovenije mora postati naš skupni strateški cilj, ki bo presegel
nekatere notranje politine delitve. Slovenska politika se mora
zavedati izzivov asa in oblikovati tretje nacionalno soglasje za
digitalno preobrazbo Slovenije. Potreben je digitalni preporod, da
bomo soustvarjali globalno digitalno in tehnološko prihodnost.
Kultura inovacij vodi v prihodnost. Kultura inovacij pomeni, da smo
kot druba odprti za novosti, da podpiramo ustvarjalnost, razvijamo
talente in ustvarjamo okolje, kjer lahko pridejo do izraza.
Inovacije zagotavljajo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in
omogoajo delovanje slovenskega koncepta socialne drave. Napredek,
inovacije in gospodarska rast so pomembni, da lahko v prihodnosti
zagotavljamo dravo blaginje za vse dravljane.
15
Napredek potrebuje oblikovalce. Za napredek bodo v sozvoju
poskrbeli lastniki in podjetniki ter motivirani zaposleni.
Podpiramo podjetniški pogum. V Sloveniji elimo oblikovati okolje,
ki bo prijazno do podjetnikov in bo nagrajevalo njihove ideje. To
je vir napredka, inovacij in gospodarske rasti. To je mono le, e
podjetništvu zagotovimo svobodno pobudo. Zavraamo centralistino
gospodarsko politiko, ki ves as eli dirigirati in usmerjati trg.
Namesto takšne politike elimo vpeljati manj birokracije in ve
spodbud za inovacije. Poskrbeli bomo za spodbudno podjetniško
okolje, kar je temelj razvoja Slovenije. Novi znanstveni,
gospodarski ali tehnološki izumi so smiselni le takrat, kadar
sluijo loveku, in ne takrat, kadar jih je mogoe izvesti. Napredek
mora sluiti ljudem. Tehnologija se nikoli ne sme odcepiti od loveka
in mora biti obvladljiva. Napredek potrebuje etine smernice, še
zlasti pri posegu v lovekovo ivljenje. Digitalizacija potrebuje ne
le skrb za digitalno etiko in kulturo, ki jo lahko dosegamo zgolj z
vzpodbujanjem stalnega izobraevanja na tem podroju, ampak tudi
ustrezno regulativo, ki ne sme ovirati razvoja in svobode. Pravna
regulacija podroja informacijske drube prinaša naši dravi velike
izzive, zato bo potrebno regulirati nekatera zelo zahtevna
varnostna vprašanja, tudi v povezavi z internetom stvari,
avtorskimi pravicami, vprašanji poseganja v zasebnost uporabnikov
in celo izvajanja jurisdikcije nad njimi. Hkrati pa morajo jasna in
enostavna pravila zagotavljati informacijsko varnost in zasebnost
ter ne smejo dopušati ogroanja svobode ljudi in pridobitev
demokracije. Eno pomembnejših meril na tem podroju je monost, da
lovek sam upravlja s svojimi podatki. Vpeljati elimo pravico do
informacijskega samoodloanja za svet podatkov in algoritmov.
Konkurenca potrebuje varovanje pred monopoli. Digitalizacija
drastino spreminja pravila igre na trgu – nekaj velikih koncernov
lahko s svojo ogromno trno mojo postavlja lastna pravila. Globalni
monopoli v razlinih sektorjih ogroajo konkurenco in delovna mesta.
Za obstoj socialno trnega gospodarstva je kljuno, da odloitev ne
sprejemajo velika podjetja, ampak delujoa konkurenca. Zavzemamo se
za delujoa digitalna pravila igre v Evropi in svetu. Evropske
standarde morajo spoštovati tudi multinacionalna podjetja, ki
svojih sedeev nimajo v Evropski uniji. Izobraevanje, znanost in
raziskovanje so temelji naše blaginje. Raznolik srednješolski in
raziskovalni prostor je naša velika prednost, ki jo moramo
ohraniti. Brez izobraevanja, znanosti in raziskovanja v globalno
povezanem svetu ne bomo mogli biti konkurenni na podroju
sposobnosti in idej. Visoko šolstvo in znanost sta temelj drubenega
napredka. Spodbujamo tesno sodelovanje z gospodarstvom, saj je za
uporabo novih tehnologij in ustvarjanje dodane vrednosti kljuen
prenos novih tehnoloških idej na trg. Podpiramo zmagovalno
razmišljanje in ne turobnosti. Potrebujemo drubeno kulturo inovacij
in napredka. Slovenija mora biti odprta za odgovorne inovacije in
usmerjena v prihodnost. Hkrati se ljudje zaradi modernizacije ne
smejo poutiti pozabljene ali preobremenjene. Dobra politika loveka
upošteva in ga vkljui v proces. Zato je treba podpirati
izobraevanje dravljanov vseh starostnih skupin za uporabo novih
medijev in telekomunikacij ter spodbujati njihov razvoj in
dostopnost v vseh slovenskih krajih. 2. Druina in druba 2.1
Usklajevanje poklicnega in druinskega ivljenja Za nas sta zakon ter
druina središe in temelj drube. Ustvariti elimo drubo, ki je
prijazna do druin in v kateri so otroci dobrodošli.
16
Druinska politika mora upoštevati zakonitost, da druina raste iz
zveze med moem in eno. Mlade je zato potrebno e skozi celoten
izobraevalni sistem usposabljati in pripravljati, da bodo to
ivljenjsko poslanstvo lahko iveli bolj polno, ivo, ljubee in
uspešno. Sodobna druinska politika mora ustrezati razlinim
druinskim razmeram: klasini druini, v kateri prebivajo mati, oe in
otroci, enostarševskim druinam ter preurejenim druinam. Drava mora
priznati avtonomijo staršev in spoštovati njihovo vzgojiteljsko
vlogo. Pravice in dolnosti staršev imajo prednost pred dravnim
poseganjem. Kršanskodemokratska druinska politika spoštuje prosto
izbiro staršev. elimo jim dati monosti, da izoblikujejo vzgojo in
oskrbo tako, kot menijo, da je prav. Oblikovanje druinskega
ivljenja je stvar druine. Starši se odloajo o vzgoji in
izobraevanju otrok. Drava mora ceniti in spoštovati starše, ki
imajo neprecenljivo vlogo. Drubeno in izobraevalno politiko, ki
promovira ideologijo spolov in zgodnjo seksualizacijo otrok,
zavraamo. Druine zagotavljajo prihodnost naroda in drube, zato jih
je drava dolna podpirati. Drava se mora neprenehoma spraševati, ali
dovolj podpira druine. Mlade elimo spodbujati k ustvarjanju druin.
Potrebujejo monosti, da lahko svojo eljo po druini tudi uresniijo.
elimo si podpirati nosenice in spodbujati veselje do ivljenja.
elimo zagotavljati razmere, v katerih bodo starši lahko zdruevali
poklicno in druinsko ivljenje. Prepriani smo, da je delo v druini
delo za drubo. Vzgoja otrok in skrb za najblije si zasluita drubeno
spoštovanje. To mora biti izraeno tudi v pravicah iz socialnih
zavarovanj. Zagovarjamo generacijsko povezanost in podpiramo
vegeneracijsko sobivanje, saj so tudi stari starši moan in pomemben
len v ivljenju otrok. Spodbujamo enakopravnejšo delitev dela pri
vzgoji otrok in skrbi za dom, pri emer naj imajo pari in druine vso
svobodo izbire svojega naina ivljenja. Otroci so naša prihodnost.
Kdor se odloi za otroke in prevzame to odgovornost na svoja plea,
bo najve pripomogel k prihodnosti naše skupnosti, drube in drave.
To si zaslui posebno spoštovanje in podporo drave. Ukrepi druinske
politike morajo biti trajnostno usmerjeni in usklajeni na vseh
podrojih, od davnega do druinskih prejemkov, vzgoje in
izobraevanja, zdravstva, stanovanjske politike, skrbi za starejše
druinske lane. Ko moški in enska prevzameta odgovornost drug za
drugega in si obljubita, da bosta skupaj do konca svojih dni, je to
za drubo neprecenljivo. Zato jima je dolna nuditi tudi podporo in
pomo pri uresnievanju te obljube. Zakonska zveza med moškim in
ensko je z dobrim razlogom pod posebnim varstvom drave. Zavraamo
vsakršne poskuse njene relativizacije. Zagovarjamo ureditev pravice
do posvojitve otrok, ki to monost daje zvezi med moškim in ensko.
Istoasno pa vsakomur priznavamo pravico do izbire svojega naina
ivljenja in ivljenjske skupnosti. Tudi v istospolnih partnerskih
zvezah lahko ljudje ivijo v skladu z drubenimi vrednotami. To
moramo kot druba priznati. 2.2 Demografski izzivi Demografske
spremembe izzivajo naš drubeni in kulturni red ter spreminjajo naše
sobivanje. Vse manj je mladih ljudi in vse ve starejših. To pomeni
velik pritisk na medgeneracijsko solidarnost. Medgeneracijska
solidarnost, podpiranje druine in sodelovanje med mlajšimi in
starejšimi so kljune naloge. Ni pošteno iveti na raun naših otrok
in njihovih otrok. Prav tako je nepošteno iveti na raun soljudi v
drugih delih sveta. Zagovarjamo svetovno solidarnost ljudske
skupnosti. Brez nje vrzeli med revnimi in bogatimi ni mogoe
premostiti, prav tako pa je nemogoe ohranjati okolje.
17
ivljenjska doba prebivalstva se zvišuje, kar kae na izboljšanje
ivljenjskega standarda prebivalstva in na napredek medicine. V
dolgoivi drubi prihodnosti se bodo spremenile tudi potrebe ljudi in
njihovih druin. Ustvariti elimo monosti za kakovostno ivljenje vseh
generacij in dostojno staranje. To zahteva usklajeno prilagoditev
ukrepov na podroju trga dela, vseivljenjskega uenja, zdravstva in
dolgotrajne oskrbe, socialnega varstva, bivalnega okolja, kakor
tudi na drugih podrojih. Tradicionalne vezi je vse teje vzdrevati,
zato elimo to spodbujati in pomagati pri iskanju in razvoju novih.
Ljudje postajamo vse bolj mobilni, socialne vezi pa se spreminjajo.
Vse ve dejavnosti je digitalnih. Iz tega razloga so povezanost z
domovino, naš obutek za skupnost in naše vrednote toliko bolj
pomembne. Slovenija mora biti dostopna za priseljevanje
kvalificirane in potrebne delovne sile. Poleg poklicnih
kvalifikacij in potreb našega gospodarstva bi bilo v prihodnosti
potrebno bolj upoštevati tudi kompatibilnost kulture priseljenca z
našo. Ne potrebujemo priseljevanja, ki nas preobremeni in
obremenjuje naše sisteme socialne pomoi. Prepreiti moramo
izkorišanje davnega in socialnega sistema, ki med Slovenci povzroa
nelagodje in odpor. Priseljenci naj za pošteno delo prejmejo
ustrezno plailo, izkorišanje drave pa je potrebno takoj ustaviti.
Prepreiti elimo socialni turizem. 2.3 Kultura, jezik in mediji
Slovenska kultura je zakladnica ustvarjalnosti in istovetnosti
slovenskega naroda skozi stoletja, ogledalo našega samorazumevanja
in steber naše samozavesti. Brez slovenske kulture in slovenskega
jezika kot njenega identitetnega jedra ne bi bilo naše drave,
neprecenljiv pa je tudi prispevek kulture k osebnemu razvoju
posameznika ter k njegovi drubeni integraciji in humanizaciji.
Cenimo doprinos kulture in umetnosti k našemu sobivanju, ki
pospešuje osebni razvoj posameznika. Kultura gradi mostove in
odpira vrata, je ogledalo našega samorazumevanja. Z izboljševanjem
zakonodaje, proraunskimi viri in drugimi ukrepi elimo ohranjati
kulturno dedišino, spodbujati kulturno ustvarjalnost današnjih
rodov in omogoati uinkovito sporazumevanje v sodobni, interesno in
mnenjsko zelo raznoliki drubi. Naša kulturna politika je zavezana
svobodi umetnostnega in drugega kulturnega izraanja ter omogoanju
dostopa do kulturnih stvaritev najširši javnosti. V ta namen je
potrebna uravnoteena skrb za osrednje kulturne ustanove in za
decentralizirano mreo knjinic, gledališ, galerij, muzejev, arhivov,
glasbenih, filmskih in drugih ustanov po dravi, hkrati pa podpora
ljubiteljski kulturni dejavnosti, saj ima ta v lokalnih okoljih
pomembno vlogo za razvoj in kakovost ivljenja posameznika in
skupnosti. Za dejavno udelebo ljudi v kulturnem dogajanju je
potrebno ustrezno izobraevanje in usposabljanje. Posebej podpiramo
izobraevalne, raziskovalne in razvojne projekte in inovacije,
namenjene uveljavljanju slovenšine na tradicionalnih in novih,
zlasti digitalno podprtih podrojih. Slovenskim dravljanom mora biti
zagotovljeno, da bodo lahko o vseh javnih zadevah govorili in
dobili informacije v slovenšini, dosegali v tem jeziku izobrazbo na
vseh stopnjah in strokovnih smereh javnega šolstva v Sloveniji, v
institucijah Evropske unije pa dosledno uveljavljati pravico do
rabe slovenšine kot enega izmed uradnih evropskih jezikov. Poleg
delovanja kulturnih ustanov in organizacij je treba zagotavljati
tudi ivljenjske in delovne razmere za umetniško ustvarjanje
posameznikov. Nadarjeni ljudje morajo dobiti štipendijo za
umetnostno izpopolnjevanje in sredstva za ivljenje od svojega
umetniškega in ustvarjalnega dela. Od ljudi, ki prihajajo v
Slovenijo iz drugih kulturnih okolij, priakujemo, da bodo v naši
deeli spoštovali kulturo, jezik in navade, ki so del našega javnega
ivljenja, pojmovanja svobode in drugih vrednot. K
18
temu sodi tudi spoštovanje našega svobodnega naina ivljenja. Ne
bomo dovolili, da nas prisilijo k prilagoditvi naših kulturnih
predstav. Ni nas strah sprememb, ampak si ne elimo drugane deele.
Raznolikost mnenj potrebuje raznolike medije. Zavzemamo se za
objektivno, kritino, strokovno in neodvisno poroanje, ki upošteva
svobodo izraanja, mnenjsko pluralnost in etine standarde. Ponudniki
medijskih vsebin z javnim statusom se morajo osredotoiti na svojo
izvirno, nekomercialno vlogo in programsko raznolikost, saj bodo le
tako ostali relevantni. Dostopni morajo biti tudi na spletnih
platformah ter vsebinsko in tehnino ustrezati priakovanjem tako
standardnega obinstva kot novih, obrobnih, ranljivih, zamejskih in
drugih ciljnih skupin. Zavzemamo se za zdravo konkurennost in
soitje javnih in zasebnih ponudnikov medijskih vsebin, pri tem pa
morajo biti pravni in poslovni okvirji zasebnih ponudnikov
postavljeni tako, da onemogoajo koncentracijo, ki bi dopušala
prvine monopola. Raznolikost mnenj je ve kakor le raznolikost
informacij. Tudi veja koliina podatkov ne pomeni nujno višje
kakovosti in ve mnenj. Informirana druba ni nujno pametna druba.
Zato morajo globalni mediji omogoati dostop do evropskih, dravnih
in regionalnih vsebin. Iskalniki in socialna omreja ne smejo
pristransko podeljevati prednosti doloenim mnenjem ali jih
neupravieno ponavljati vekrat kakor druga. Prepreevati morajo
samodejno oblikovanje mnenj in sovrani govor. Zaradi raznolikosti
in monega vpliva medijev je za posameznikovo poklicno in drubeno
sodelovanje potrebna medijska pismenost. Ljudje vseh generacij se
morajo nauiti upravljanja z vejo koliino podatkov in elektronskega
sporazumevanja, da lahko ivijo v današnjem asu. Medijska pismenost
in dostop do raznovrstne medijske ponudbe sta posebno pomembna za
invalidne osebe. Iz svobode medijev izvira odgovornost poroanja,
vezana na temeljne ustavne vrednote. Odgovornost za posredovanje
resninih in kakovostnih informacij se z digitalnim prehodom in
raznoliko ponudbo podatkov še poveuje. Svoboda medijev novinarje
zavezuje k objektivnemu presojanju dogodkov in nevtralnemu poroanju
o njih. Vzdrevanje spoštljive ravni sporazumevanja je tako naloga
uporabnikov kot tudi upraviteljev socialnih omreij in spletnih
forumov. 3. Okolje in ivljenjski prostor 3.1 isto okolje za
brezskrbno prihodnost Okolje moramo varovati in ohranjati za mlajše
generacije in prihodnost. Spoštljivo ravnanje z našim okoljem,
rodovitno zemljo, pitno vodo in ivalskim svetom ter raznolikostjo
vrst je naš cilj. Varovanje okolja, ivali, ivalskih vrst in virov
pa je naša skupna naloga, ki se je mora lotiti vsak posameznik.
Varujemo naravni ivljenjski prostor in ga ohranjamo za naše
potomce. To je naša skupna odgovornost. Odgovorni nismo samo zase
in za sodravljane, temve tudi za preivetje vsega loveštva. Zato je
naša dolnost, da danes sprejemamo takšne politine in gospodarske
odloitve, ki bodo zagotavljale ohranitev naravnih virov in okolja
tudi za ivljenje prihodnjih rodov. Pri oblikovanju in razvoju
današnjega sveta smo moralno zavezani zmernosti in samoomejevanju.
Uporaba naravnih virov ne sme oslabiti obnovitvenih zmonosti
narave. Narava je dana loveku v upravljanje, zato jo spoštujemo,
varujemo in sprejemamo ukrepe za isto okolje in ublaitev podnebnih
sprememb. Kljuni vidik v našem boju proti podnebnim spremembam in
omejevanju onesnaevanja naše drave in celotnega planeta so nove
tehnološke rešitve, raziskave in razvoj, zato jih mono podpiramo.
Prilonosti bodo le, e bo energija. Naša poraba energije mora biti
varna, ista in cenovno ugodna. To je bistvena podlaga za
gospodarski uspeh, visoko kakovost ivljenja ter varovanje okolja in
podnebja. Raziskovanje na podroju energetike in oskrbe z energijo
je klju za uinkovito in trajno oskrbo z
19
energijo. Podpiramo za vse energijske tehnologije odprto
raziskovanje, ki temelji na spoštovanju etinih standardov. Cilji
naše energetske politike so varna oskrba, okolju ter podnebju
prijazno pridobivanje in raba energentov, primerne in konkurenne
cene. Svetovno narašanje potreb po energiji, visoke cene
energentov, edalje veja mednarodna tveganja z oskrbo ter rastoa
odvisnost od politino nestabilnih obmoij poudarjajo nujnost skupnih
konceptov za oskrbo z energijo. Brez trajne in varne oskrbe z
energijo gospodarski, ekološki in socialni problemi ne bodo
rešljivi. Zavzemamo se za varevanje z energijo v gospodarstvu,
gospodinjstvu in prometu. Prizadevati si moramo za raziskovanje in
razvoj podnebju prijaznih tehnologij. Poleg sonne in vetrne
energije prilonosti za Slovenijo vidimo predvsem v boljšem
izkorišanju vodne energije in uporabi lesne biomase. Odprti smo
tudi za nove tehnologije, ki temeljijo na obnovljivih virih
energije. Z novimi tehnologijami je treba povezati ekološke in
ekonomske interese. Dopušamo uporabo jedrske energije, e za razvoj
drave ne bomo mogli zagotoviti zadostne koliine energije iz okolju
prijaznejših virov. Pri tem je nujno upoštevati maksimalna
varnostna merila tako pri proizvodnji kot pri uporabi in kasnejšem
skladišenju odpadkov. V celotnem procesu je treba izbirati takšne
tehnologije, ki koliino jedrskih odpadkov zmanjšujejo na minimum.
Energetski prehod ne sme nesorazmerno obremeniti dravljanov in
gospodarstva ali ogroati delovnih mest. Z energijo elimo varevati,
ustvarili bomo raznoliko mešanico energetskih virov ter še naprej
razvijali energetsko tehnologijo. Da pa nam to uspe, bomo
potrebovali pameten, tehnološko odprt okvir, ki temelji na trnem
gospodarstvu. Oskrba z energijo, ki je v rokah dravljanov, je
pomembna podlaga za sprejemljivost energetskega prehoda. Pri
ohranjanju okolja elimo povezati razline poglede vseh skupin
dravljanov in dogovorno najti najboljše rešitve. Gospodarsko rast
elimo dosei na trajnosten in pameten nain ter jo loiti od uporabe
vse vejih koliin naravnih virov. Vejo ekološko uinkovitost in
zaprtje gospodarskega krogotoka povezujemo s kvantitativno in
kvalitativno rastjo. Na ta nain bomo zdruili gospodarstvo z
ekologijo. S skupnimi momi moramo varovati ivljenjsko okolje pred
izrpavanjem in unievanjem ter trajnimi podnebnimi spremembami. V
našem edinem svetu bo varovanje okolja, narave in podnebja uspelo
le z aktivnim mednarodnim sodelovanjem. Dober primer za to je po
mednarodnem pravu zavezujoa omejitev izpustov ogljikovega dioksida.
3.2 Dostopna stanovanja Ustvarjanje premoenja mora biti dosegljivo.
elimo, da lahko vsak z delom pride do lastnine in si ustvari
premoenje. S tem bodo lahko ljudje sodelovali pri razvoju blaginje.
Lastnina pomeni varnost. Vsakemu dravljanu, zlasti pa druinam z
otroki, mora biti dosegljiva realna monost, da si zagotovi vsaj
minimalni stanovanjski standard v lastnem, najetem stanovanju ali
stanovanjski hiši. Drava mora pomagati mladim druinam pri reševanju
prvega stanovanjskega problema. Cenovno dostopna stanovanja morajo
biti del obljube o blaginji socialno trnega gospodarstva. Svobodna
drava spodbuja in zagotavlja enake ivljenjske in delovne pogoje.
Izboljšati moramo uinkovitost gradnje javnih stanovanj, ki naj bo
odslikava realnih potreb na stanovanjskem trgu. Graditi se mora
stanovanja, ki so cenovno dostopna in hkrati omogoajo visoko
kakovost ivljenja. Preko davnih olajšav in posebnih kreditnih shem
z znianimi obrestnimi merami moramo spodbujati nakup in najem
stanovanj za mlade druine, ki prvi rešujejo stanovanjski problem in
druge ranljive skupine. Javna stanovanja ne morejo biti
nadstandardna in cenovno nedostopna. Graditi se morajo v urbanih
središih, kjer so potrebe najveje. S tem bomo zmanjšali tudi
prometne
20
tokove in delovne migracije prebivalstva. V Sloveniji je
stanovanjska novogradnja v asu gospodarske krize praktino zastala.
Zato beleimo divjo rast cen stanovanjskih nepreminin, tako za nakup
kot za najem. Poleg javne gradnje stanovanj mora drava z davnimi
olajšavami spodbuditi zasebni sektor h gradnji stanovanj za trg.
Gospodarski subjekti bodo tako akumulirani kapital iz osnovne
dejavnosti vlagali v gradnjo kadrovskih stanovanj ter stanovanj za
trg. Lastnike je potrebno spodbuditi k oddaji praznih nepreminin z
ustreznim izboljšanjem njihovega poloaja na trgu. V najemnih poslih
je potrebno zašiti tako najemodajalca kot najemnika. Oddaja v najem
se mora spodbuditi z zmanjšanjem davnih in administrativnih ovir.
Okrepiti je potrebno tudi gradnjo študentskih domov. Zadostna
koliina stanovanj je najboljši in edini ukrep proti divjanju cen
nepreminin. Druba in drava sta obvezani k temu, da postavita ve
domov in oskrbovanih stanovanj za ostarele in izboljšata
infrastrukturo za paliativno oskrbo. Z davnimi spodbudami in
olajšavami bomo podpirali energetsko sanacija stavb in se tako
borili proti energetski revšini. Pri urejanju prostora je treba
upoštevati lokalne posebnosti za varnejšo gradnjo objektov in
ustrezno izbiro primernih kritin. Upoštevati je treba spremenjene
vremenske razmere in vejo monost poplav, viharjev, toe in plazov.
Glede na ta dejstva morajo lokalne skupnosti tem vprašanjem
nameniti ve pozornosti pri sprejemanju prostorskih aktov. Za
obvladovanje podnebnih sprememb je potrebno dodatno izobraevanje
prebivalstva kot tudi stroke, gradbenih in drugih izvajalcev. 3.3
Prometna infrastruktura in mobilnost Prilonosti potrebujejo
infrastrukturo. Gospodarstvo potrebuje poti, ljudje potrebujejo
mobilnost. Mona infrastruktura, ki naravne vire uporablja
trajnostno, je predpogoj za enakomeren in skladen regionalni
razvoj. Slovenija lahko izkoristi vse svoje monosti le s sodobno
zgrajeno infrastrukturo, ki omogoa mobilnost ljudi, blaga in
storitev. Z infrastrukturno politiko, ki je zazrta v prihodnost,
elimo zdruiti uinkovite rešitve in varovanje našega ivljenjskega
okolja. Dravljanom v vseh delih Slovenije mora biti omogoena
prometna, energetska in komunikacijska infrastruktura, oskrba,
osnovno izobraevanje, nujna zdravstvena pomo in druge osnove za
ivljenje in delo. O mobilnosti ljudi, blaga in storitev moramo
zaeti razmišljati na novo. Moderna mobilnost pomeni povezovanje
infrastrukture, nainov prevoza in digitalne komunikacije. Poleg
tega moramo razširiti elektromobilnost ter druge trajne oblike
mobilnosti. Infrastruktura prihodnosti temelji na souporabi virov.
Gradnja ne sme biti namenjena sama sebi ali doloenim ozkim
skupinam, gradimo za prihodnost ljudi. Mobilnost mora postati
trajna, okrepiti je potrebno javni promet in souporabo vozil tako
pri mobilnosti ljudi kot tudi transportnega prometa. Pri tem nas
mora voditi skrb za ohranjanje okolja in zmanjšanje izpustov
toplogrednih plinov. Sektor prometa v Sloveniji prispeva skoraj
tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, saj naša prometna
politika ne gre v korak s sodobnimi trendi na podroju mobilnosti. V
prihodnosti bodo najveji pomen imeli integrirani prometni sistemi.
Med seboj je potrebno povezati individualne in javne prometne in
komunikacijske sisteme. Zaradi neskonnih monosti digitalizacije
bodo v prihodnje nastajali popolnoma novi koncepti mobilnosti.
Slovenija naj na tem podroju postane vodilna.
21
elezniško omreje in javni promet v Sloveniji sta zastarela.
Zagovarjamo mona vlaganja javnega in zasebnega kapitala v
modernizacijo sektorja prometa. Ljudje morajo manj asa preiveti v
prometnih zastojih, klju za to pa je delujo javni promet. To je
tudi edini nain, da zmanjšamo izpušne pline in hrup, ki ga povzroa
promet, s imer bomo sledili zavezam mednarodnih pogodb. Podpiramo
velike dravne infrastrukturne projekte, ki se morajo izvajati na
racionalen in transparenten nain. Pohitriti moramo postopke
umešanja prometnih tras v prostor, a ne na škodo varovanja naravne
in kulturne dedišine ter ivljenja ljudi. Zmanjšati elimo število
smrtnih rtev in teko poškodovanih v prometnih nesreah. Klju je
dobra in sodobna prometna infrastruktura, ki temelji na neskonnih
monostih, ki jih prinaša digitalizacija. Prilagojena mora biti vsem
skupinam dravljanov, še zlasti pa dostopna ranljivim skupinam –
invalidom, bolnim, ostarelim. 3.4 Kmetijstvo in podeelje Kmetijstvo
vidimo kot prilonosti na podeelju. Kmetijstvo in gozdarstvo morata
tudi v prihodnosti zagotavljati dodano vrednost z delovnimi mesti,
trajnostno proizvodnjo in porabo surovin ter široko ohranjanje
kulturne krajine. Podpiramo vse vrste kmetovanja. Namen raznolikega
kmetovanja je ustrezno pridelana varna in kakovostna domaa hrana
ter razvoj razlinih dejavnosti na podeelju. Manjše druinske kmetije
z ekološko proizvodnjo in razlinimi dopolnilnimi dejavnostmi naj
postanejo steber kmetijske politike. Kakovost naj ima svojo ceno
tudi pri ivilih. Samooskrba s hrano je za dravo strateškega pomena,
zato se zavzemamo za boljše monosti kmetovanja in celostni razvoj
podeelja. To pomembno nalogo smo v Sloveniji zanemarili in
postajamo edalje bolj odvisni od nakupa ivil v drugih dravah. V
primeru slabih letin, naravnih nesre, vojne ali epidemij bomo bolj
izpostavljeni resnim teavam pri preskrbi s hrano. Zato podpiramo
poveanje pridelave domae, ekološke hrane in s tem izboljšanje
samooskrbe v dravi. Kmetijstvo v Sloveniji je zapostavljeno, kmeko
delo pa premalo cenjeno in tudi slabo plaano. Zaradi tejih razmer
pridelovanja na hribovitih obmojih in opušanja kmetovanja na
manjših kmetijah se edalje ve slovenske zemlje zaraša z gozdovi.
Rodovitna polja se spreminjamo v zazidljive površine, tako da je
dele kmetijske površine na prebivalca padel na kritino mejo in je e
pod ravnijo, ki zadoša prehransko samooskrbo slovenskega
prebivalstva. Še posebej se zavzemamo za varovanje orne zemlje, ta
sme biti na voljo za pozidavo le v primeru višje sile oziroma za
projekte v dravnem interesu in še to le v primeru, ko res ni mogoa
drugana rešitev. Organizacije, ki bi se morale zavzemati za boljše
monosti kmetovanja, svojih nalog ne opravljajo zadosti dobro, zato
so kmetje brez pravih zastopnikov in sogovornikov na dravni in
lokalni ravni. To problematiko je mogoe le delno reševati s
subvencijami, vendar brez subvencij lahko pride do popolnega zloma
kmetijske proizvodnje ter posledino do pomanjkanja zdrave in
kakovostno pridelane domae hrane. Z opušanjem kmetovanja se
spreminja tudi kulturna krajina in zanemarjajo naravne lepote
slovenske deele. Posebno pozornost je treba nameniti kmetijam na
obmojih s tejimi pridelovalnimi razmerami, na demografsko ogroenih
in obmejnih obmojih. Slovensko posebnost, razdrobljeno kmetovanje
na hribovitih obmojih, je treba tako podpreti, da bo kmetovanje
privlano za mlade in bodo ostajali na kmetijah. Znamka kakovosti za
hribovita obmoja brez industrijskega in prometnega onesnaevanja
lahko pripomore k boljšim trnim pogojem.
22
Slovensko podeelje elimo ohraniti. Omejiti moramo pretirano
birokracijo – kmet naj ne bo birokrat, ampak predvsem obdelovalec
zemlje in pridelovalec kakovostne, domae hrane. Podpiramo razvoj
podjetništva na podeelju in spodbujamo dopolnilno delo ter domao
obrt na kmetijah. Zagovarjamo usklajen in sonaravni razvoj
kmetijstva in gozdarstva z uinkovitim varovanjem obdelovalne in
rodovitne zemlje ter varovanjem okolja. Dravne gozdove in zemljiša
naj dobijo v upravljanje kmetje, ki se ukvarjajo z obdelovanjem
zemlje. Drava mora zagotoviti primeren stale divjadi in zveri, da
kmetovanje ne bo ogroeno in da kmetje ne bodo utrpeli prevelike
škode. Spodbujati je potrebno preventivne ukrepe (ograje, ovarski
psi, pastirji) in v primeru škode zagotoviti pravino in hitro
izplailo odškodnin. Izjemne monosti in bogato lesno zalogo
slovenskih gozdov je potrebno bolje izkoristiti. Zavzemamo se za
izgradnjo domae lesne predelovalne verige, ki zagotavlja pomembno
dodano vrednost in boljše izkorišanja lesne biomase kot trajnega
energetskega vira. Pridelava, predelava in distribucija varne in
kakovostne hrane je strateškega pomena za vsako drubo in ima velik
vpliv na gospodarstvo, okolje in zdravje prebivalstva. Zavzemamo se
za promocijo slovenske hrane in ivilskih proizvodov iz domaih
pridelkov in surovin. Povezovanje vseh delenikov od primarne
proizvodnje (kmetijstva), prek ivilske industrije, laboratorijev in
dravnih organov do informacijske podpore sta nuja in pogoj, da bodo
vsi subjekti v ivilskopredelovalni verigi konkurenni na skupnem
evropskem trgu. Digitalizacija tega podroja bo kazalnik napredka,
kajti v sodobni drubi je transparentnost prednost, te pa ne more
biti oziroma ni verodostojna, e ni potrebne informacijske podpore.
Eden najvejih izzivov bo izvedba informatizacije podroja varne
hrane kot dela kmetijske proizvodnje. Le tako bodo vse informacije
o rezultatih nadzora varnosti in kakovosti hrane dostopne tudi
potrošniku, kar je pogoj, da zaupa ivilom na slovenskem trgu.
Zaupanje potrošnikov v lokalno pridelane in predelane kmetijske
pridelke in ivila je potrebno nenehno budno varovati tudi tako, da
bodo vse informacije potrošnikom ves as dostopne. Podpirali bomo
zadruništvo, ki bo temeljilo na vzajemnosti in solidarnosti.
lanstvo v kmetijsko gozdarski zbornici mora temeljiti na
prostovoljnosti. Slovensko kmetijstvo moramo pripraviti na podnebne
spremembe. Neurja in suša uniujeta kmetijske pridelke in druge
dobrine. Zgraditi je potrebno ustrezne namakalne sisteme in
posodobiti sistem obrambe pred too. 3.5 Zdrav ivljenjski slog Veji
poudarek je potrebno dati vzgoji za zdrav nain ivljenja in gibanju.
Postati moramo drava ozavešenih dravljanov, ki so telesno in
duševno v dobri kondiciji. Šport in rekreacija v vseh ivljenjskih
obdobjih podpirata bolj zdravo in kakovostno ivljenje. Vlaganje v
športne in rekreativne dejavnosti za športno in rekreativno
udejstvovanje dravljanov v vseh ivljenjskih obdobjih je najveja
podpora zdravemu nainu ivljenja. Vlaganje drave v šport, ki širi
prostor športa na vse generacije in hkrati skrbi za razvoj
tekmovalnega športa, je vlaganje v zdravo prihodnost naroda in
dravljanov. Društvena kultura, obutek pripadnosti in širjenje
vrednot v naših športnih društvih so izjemnega pomena za slovensko
drubo. Šport je tudi izobraevanje in vkljuevanje. Preko športa se
nauimo ekipnega duha, poštenosti, discipline, obzirnosti in volje
do truda. Tako za starejše kot mlajše je šport zdrav nain ivljenja.
V enaki meri se zavzemamo za široko ponudbo športnih dejavnosti in
podpiranje profesionalnega športa.
23
Slovenija vedno znova dokazuje, da smo narod vrhunskih športnikov.
To elimo ohranjati, vendar ne v škodo kakovostnega in rekreativnega
športa ter športa mladih. Skrbno in sistematino elimo podpirati
tako športno pot vrhunskih športnikov kot tudi njihovo pripravo na
ivljenje po konani športni poti. 4. Varna in zanesljiva drava 4.1
Zdravstvena varnost Zdravje je velika vrednota drube. Posameznik je
v središu zdravstvenega sistema in je odgovoren za zdrav nain
ivljenja oziroma zdrav ivljenjski slog. Zavzemamo se za dvig
zdravstvene ravni naših dravljanov. Osnovna zdravstvena oskrba in
preventivni ukrepi morajo biti dostopni vsem dravljanom v asu, ko
jih potrebujejo, in ne smejo biti zgolj pravica na papirju. Zdravje
namre ne sme biti vprašanje prihodka. Nikogar, ki potrebuje pomo,
ne bomo pustili samega. Druba mora zaradi solidarnosti poskrbeti za
bolne, invalide in vse, ki potrebujejo oskrbo. Obstojei zdravstveni
sistem ne odgovarja ve potrebam sodobne drube, tako na
organizacijski ravni kot tudi glede naina financiranja, zato ga je
potrebno posodobiti. Zagovarjamo javni zdravstveni sistem, ki
temelji na solidarnosti in preglednosti, in omogoamo razvoj tudi
zasebnega zdravstva. Zavraamo zastareli model monopolnega obveznega
zdravstvenega zavarovanja, kjer se denar zavarovancev plansko
razporeja izvajalcem zdravstvenih storitev. Podpiramo regulirano
konkurennost na vseh podrojih zdravstvenega sistema. Sodoben
koncept zdravstvenega varstva na temelju kakovosti in varnosti za
uporabnike zdravstvenega sistema postavlja v ospredje zdravje in
izpodriva bolezen kot izhodiše. Za merilo naj sistemu zdravstvenega
varstva sluijo evropski standardi in evropski primerljivi sistemi.
Zagovarjamo široko, enakomerno dostopno mreo primarnega zdravstva s
prosto izbiro zdravnika oziroma izvajalca zdravstvenih storitev.
Mrea bolnišnic naj bo organizirana gospodarno in stroškovno
racionalno. Zagovarjamo preglednost porabe javnih sredstev v
zdravstvu. Da bomo lahko tudi v prihodnosti zaposlili usposobljen
kader, moramo izboljšati privlanost poklica negovalnega in drugega
zdravstvenega osebja. Ljudje, ki skrbijo za druge, si zasluijo, da
jih cenimo in njihovo delo tudi ustrezno vrednotimo. Podpiramo
vlaganje zasebnikov v zdravstveno infrastrukturo, ki na ta nain
zniuje materialne stroške drave, omogoa vejo in kakovostnejšo
ponudbo storitev, krajše akalne vrste ter enakomernejšo dostopnost.
Loiti moramo med delom koncesionarjev v javni slubi in delom istih
zasebnikov brez koncesije, ki omogoajo samoplaniške in
nadstandardne zdravstvene storitve. Digitalizacija odpira neslutene
monosti na podroju zdravstva tako v preventivi kot pri zdravljenju.
Prinaša kakovostno izmenjavo uporabnih zdravstvenih podatkov in
povezuje razline ustanove ter medicinsko stroko pri celoviti
obravnavi in kakovostnemu zdravljenju. Pojavljajo se nove oblike
zdravljenja, tudi s pomojo sodobne tehnologije. Inovacije elimo
izkoristiti tako, da bomo okrepili odgovornost, sodelovanje in
prepreili zlorabe Posameznik mora imeti vedno nadzor nad svojimi
zdravstvenimi podatki. Etika na podroju biogenetike in v zdravstvu
je kljuna. Uveljaviti je potrebno svobodno monost ugovora vesti na
razlinih podrojih zdravstva in farmacije. Slovenija zamuja z uvedbo
sodobnega sistema dolgotrajne oskrbe. Nujna je vzpostavitev
zavarovanja in uinkovite mree ustanov za dolgotrajno oskrbo. V ta
namen je potrebno zagotoviti javna sredstva in jih dopolniti z
zasebnimi. Pri tem je potrebno slediti sodobnim trendom oskrbe
starejših, ki ni omejeno zgolj na institucionalno oskrbo.
24
4.2 Socialna varnost Socialna varnost temelji na osnovni ideji
solidarnosti. Skupnost zameji tveganja, ki jih posameznik sam
nikoli ne bi zmogel razrešiti. Osnovne oblike solidarnosti so pomo
in podpora v najojem ivljenjskem krogu – v druini, med prijatelji,
med sosedi in v zasebnih skupnostih. Druba mora zagotoviti, da
noben posameznik ali skupina ne ivi pod mejo socialne varnosti.
Spodbujamo zavest o osebni odgovornosti posameznika za lastni varni
socialni poloaj, predvsem v starosti. Za socialno varnost vsakega
posameznika je zato odgovornih ve dejavnikov: najprej vsak
posameznik sam, nato njegova druina, njegovo delovno in bivalno
okolje in nazadnje drava z uinkovito zakonodajo in primernimi
finannimi viri. Zavedamo se tudi prispevka in podpiramo delovanje
prostovoljskih nevladnih organizacij, ki s svojo inovativnostjo,
fleksibilnostjo in prilagajanjem storitev ter programov potrebam
uporabnikov predstavljajo dopolnitev javnemu sektorju in pomembno
prispevajo k drubeni blaginji in veji socialni varnosti. Invalidne
osebe so pomemben del naše drube in sodijo v njo. Imeti morajo
monost, da svoj vsakdan oblikujejo same. Vkljuevanje mora biti
prisotno v celotni drubi. Invalidnost ne sme predstavljati tveganja
za revšino za invalidne osebe in njihove najblije ali za socialno
izkljuenost. Za invalidne osebe je zelo pomembno, da lahko z delom
vsaj delno pokrijejo svoje stroške, zato zagovarjamo njihovo
vkljuevanje v delo in drubo ter neodvisno ivljenje. Potrebujemo ve
odprtosti pri zaposlovanju sodelavcev z invalidnostjo. Socialna
drava mora biti vzdrna. Socialna drava, ki je zmona ukrepati, lahko
obstaja le, e smo gospodarsko moni. V našo socialno dravo lahko
vloimo le toliko, kolikor nam uspe pridelati. Nemoralno bi bilo
svojim otrokom ali vnukom zapustiti dolgove in bremena. Socialna
varnost mora obstajati na dolgi rok z monim temeljem. Zagovarjamo v
prihodnost usmerjeno financiranje socialne varnosti iz prispevkov
delavcev in delodajalcev, zasebne in javne pokojninske blagajne in
iz davkov. Drava ne bo dajala milošine, prav tako ne bo omogoala
brezplanega ivljenja. Omogoala pa bo ivljenje v socialni varnosti.
Kdor je solidaren, se je pripravljen emu odrei. Kdor se zanaša na
solidarnost drave, ima dolnost dravi nekaj doprinesti. Solidarnost
prepoveduje izkorišati sistem socialne varnosti. Solidarnost
potrebuje subsidiarnost. Subsidiarnost potrebuje odgovornost. Drava
mora dravljanom takšno delovanje omogoiti in olajšati. 4.3
Pokojninska varnost Pokojnina mora biti poštena in zadostna. Kdor
je vse ivljenje delal, mora v jeseni ivljenja iveti dostojno in
neodvisno. Kdor je v pokojninsko blagajno vplaal ve, ima višjo
pokojnino, saj imamo razline višine prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje. Kdor je vzgojil otroke, mora imeti zaradi
tega višjo pokojnino. Proti revšini v starosti, ki najvekrat
prizadene enske, se moramo aktivno boriti. Prejemki iz invalidskega
zavarovanja morajo zagotavljati dostojno ivljenje. Pravinost med
generacijami se ureja z medgeneracijsko pogodbo in pokojnino.
Zaradi vse daljše ivljenjske dobe moramo na dolgi rok ustvariti
ravnovesje med pokojnino iz pokojninskega zavarovanja, upokojitveno
starostjo in zagotovljeno pokojnino.
25
4.4 Varnost drave in njenih dravljanov Naloga drave je, da varuje
svoje dravljane, ti pa imajo pravico do varnosti. Danes je varnost
bolj pomembna kot kadar koli prej. elimo, da lahko vsi ljudje ivijo
svobodno in varno – doma, v javnosti in tudi v digitalnem prostoru.
iveti v Sloveniji mora pomeniti iveti na varnem. Do nasilja in
kaznivih dejanj imamo zato nielno toleranco. Še pred nekaj leti je
kazalo, da bo svet varnejši. Vendar pa se upanje ni uresniilo in
svet postaja vse bolj kaotien. Globalne gronje so se spremenile
izjemno hitro. Ekstremistine organizacije in kriminalne zdrube so
na Blinjem vzhodu in v Afriki destabilizirale cele drave.
Teroristine gronje, kibernetski napadi in nove oblike konfliktov,
kot so hibridne vojne, predstavljajo resne izzive za ustaljene
varnostne strukture v Evropi in po svetu. Zato danes potrebujemo
nove varnostne koncepte. Razline ekstremistine ideologije, bodisi
verske ali pa posvetne, ogroajo naše sobivanje in elijo vrednote,
ki smo jih Evropejci razvijali stoletja, uniiti in poteptati. Ne
spoštujejo temeljev mednarodnega prava, ne spoštujejo temeljnih
lovekovih pravic in zanikajo pravico do obstoja celim narodom ali
verskim skupinam. Ko nekdo napada svobodo in demokracijo, se mora
zahodna druba na to odzvati. V boju proti mednarodnemu terorizmu in
organiziranemu kriminalu zato potrebujemo tesnejše in usklajeno
sodelovanje vseh elementov varnostnega sistema tako znotraj drave
kot med dravami. Varnost je mogoa le z zaupanjem v varnostni
aparat. Pripadniki varnostnih sil si zasluijo spoštovanje in
podporo s strani politike in drube. Ponosni smo na policijo in
Slovensko vojsko, ki s svojim delom po svojih najboljših moeh
zagotavljata varnost prebivalcem Slovenije. Obveševalne slube imajo
pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti, saj nam ustrezne
informacije dajejo širšo sliko, ki je kljuna za sprejemanje pravih
odloitev v varnostni in zunanji politiki ter v boju proti gronjam.
Obveševalne slube v ta namen sodelujejo z mednarodnimi partnerji in
olajšajo sprejemanje pravih odloitev. Prizadevali si bomo za
profesionalne, uinkovite in predvsem depolitizirane obveševalne
slube, ki bodo zasledovale izkljuno nacionalne interese. Za
zagotavljanje varnosti potrebujemo tudi sodobno opremo ter ustrezne
pravne podlage. Tehnina in osebna oprema ter pravna podlaga za
nemoteno delo naših varnostnih sil mora biti v koraku s asom in na
najvišjem nivoju. Storilci kaznivih dejanj ne smejo imeti
tehnološke prednosti. Nove oblike kaznivih dejanj, kot sta
terorizem in digitalna kazniva dejanja, potrebujejo ustrezno
obravnavo in s tem povezano pravno podlago. Digitalni prostor ni
brezpravno podroje, zaradi katerega se storilcev kaznivih dejanj ne
bi kazensko preganjalo. Ravnovesje med svobodo in varnostjo je
treba za digitalno dobo doloiti na novo. Slovenska vojska in
policija potrebujeta na dolgi rok stabilen pritok kadra in ustrezno
financiranje. Varnostne razmere in zahteve za njuno ukrepanje se
lahko spremenijo v zelo kratkem asu. e elita biti v prihodnosti
sposobni ukrepanja, bosta potrebovali dovoljšne število
pripadnikov, tudi visoko izobraenih, in ustrezno opremo. Zaradi
tega bo tudi sam poklic vojaka in policista veliko bolj privlaen.
Ker je Slovenska vojska trenutno v slabem stanju, je potreben jasen
konsenz, kako jo oblikovati v prihodnje. Ostati mora dovolj
številna, imeti mora moderno in uinkovito opremo in mora
zagotavljati ustrezno nacionalno obrambo. Ideje, da vojske ne
potrebujemo ve ali da bi bilo dovolj oroništvo, so nesprejemljive.
Nove naloge bodo od Slovenske vojske namre zahtevale nove
sposobnosti. Slovenija mora biti zanesljiva partnerica znotraj
zavezništva in trden len kolektivne varnosti. Vojska mora biti
agilna, fleksibilna, hitra in uinkovita, e se eli postaviti po robu
vsem izzivom prihodnosti. Zagotavljanje obrambne varnosti naše
drave je glavna naloga Slovenske vojske. Ta potrebuje širok spekter
kompetenc, e se eli uspešno boriti proti razlinim gronjam, kot so
pomo pri stabilizaciji
26
drave, boj proti terorizmu, boj proti kibernetskim napadom ali
pomagati na podroju zašite in reševanja pri naravnih in drugih
nesreah. S ciljem poveanja uinkovitosti odzivanja na naravne in
druge nesree ter ob upoštevanju dejanskih potreb mora drava
usmerjati in podpirati tudi im bolj uravnoteen razvoj razlinih
prostovoljnih organizacij in društev s podroja zašite in reševanja,
kot tudi njihovo im bolj uravnoteeno prisotnost na celotnem ozemlju
drave. 4.5 Upravljanje migracij Vse hitrejša rast prebivalstva,
podnebne spremembe in konflikti ogroajo mir na svetu. Zaradi njih
imamo namre vse manj virov, kar pa vodi v nestabilnost drav in
celotnih regij. Posledice tega so migracije, beg in pregon ve
milijonov ljudi. Dogodki, za katere se zdi, da se odvijajo dale
pro, imajo neposredne in posredne uinke na Evropo in Slovenijo. Vse
ve ljudi zapusti svojo domovino, ker si elijo drugje ustvariti
boljšo prihodnost. Trajno preseljevanje ljudi lahko predstavlja
gronjo za vsako dravno ureditev. Med seboj se namre mešajo vojni
begunci, begunci zaradi lakote in ekonomski migranti ter tako
ustvarjajo obsene migracijske tokove. Zatiskanje oi ni rešitev.
Migracijski tokovi so danes dosegli e vse konce sveta in lahko v
zelo kratkem asu drave preobremenijo. Zgolj odstranjevanje ali
omilitev vzrokov za beg bo ustvarilo podlago za novo stabilizacijo
in varnost. Mednarodno pravo ne daje ustreznih odgovorov na izzive
migracij današnjega asa. Potrebujemo razvoj temeljnih nael
mednarodnega prava, ki bodo odgovarjala duhu in izzivom asa.
Spoštujemo lovekove pravice vseh ljudi, vendar pa poudarjamo, da je
varnost temeljna pravica vseh dravljanov Slovenije in to pravico
moramo varovati z vsemi dopustnimi sredstvi. Mednarodno pravo mora
varovati drav