Pri tehničnem varovanju je pomembno za kolikšen obseg varovanja objekta smo se odločili, kakšno stopnjo varovanja bomo uporabili in koliko časa bodo vklopljene alarmne naprave.S prilagoditvijo varovanja tehnološkim procesom in delovnem času zaposlenih lahko bistveno podaljšamo čas varovanja. Najbolj ranljivi so postopki vstopanja v varovane prostore, ko zaradi vstopa zaposlenih izklopimo prostorske senzorje in odpremo vrata. Če nimamo ustreznih mehanskih elementov, ki preprečujejo vdor storilcev v takih trenutkih, lahko pride do velike škode. Podobno problematiko zasledimo v galerijah, muzejih, ki so dobro varovani v nočnem času, ko ni obiskovalcev, v času obiskov pa beležimo pogoste tatvine posameznih eksponatov. Zaposleni delavci, ki so obremenjeni z rednim delom, pogosto podaljšujejo čas izklopa alarmnih naprav, ker jim vklopi in izklopi alarmnih naprav podaljšujejo posamezna opravila. V delovnem času morajo zaposleni stalno paziti, ali so določena območja varovana ali ne, saj vstop zahteva predhoden izklop alarmne naprave. V primeru izklopljene alarmne naprave se lahko zaposleni sicer prosto gibljejo po posameznih območjih objekta. Izklop alarmnih območij pa lahko izkoristi storilec, če ga prezrejo zaposleni. Nadzor nad vklopom alarmnih naprav je smiseln zaradi zagotavljanja varnosti in rekonstrukcije dogodkov v škodnih primerih.

Zelo je izpostavljen tudi prenos in prevoz vrednosti, saj so prehodi iz varovanega vozila v varovani objekt po javni površini, kjer naše napake hitro izrabijo storilci kaznivih dejanj. V času odprtega trezorja mora biti predtrezorski prostor zaprt. Pri odprtih vratih in izklopljenem varovanju je nevarnost uspešnega vdora zelo velika.

Varnostno nadzorni center VNC

SIST BS 5979:2005 Pravila ravnanja za sprejemne centre pri sprejemanju signalov iz varnostnih sistemov - Code of practice for remote centres for alarm systems Dokument ima status slovenskega standarda in je enakovreden britanskemu standardu BS 5979:2000. Standard vsebuje priporočila za načrtovanje, gradnjo in opremo kadrovsko zasedenih in nezasedenih sprejemnih centrov in za delovanje varnostno nadzornih centrov (VNC), ki sprejemajo signale iz varnostnih sistemov, npr. javljanje vlomov, požarov ter iz socialnih alarmnih sistemov in nadzornih sistemov s televizijo zaprtega kroga (CCTV). Na koncu standarda so dodani še štirje dodatki, dva informativna in dva normativna: Dodatek A (informativni): Smernice inšpektoratom, Dodatek B (informativni): Smernice za zagotavljanje podpore podjetjem za alarmne sisteme in podjetjem na več lokacijah, ki nastopajo kot tretja stranka glede varnostnih in tehničnih zahtev za daljinski dostop do podatkovnih sistemov sprejemnih centrov, Dodatek C (normativni): Tehnike potrjevanja alarma in obravnavanje informacij o alarmu

iz sistemov za javljanje vloma, ki omogočajo potrditev in Dodatek D (normativni): Oblika sporazuma za pooblaščanje varnostno nadzornega centra za odločanje v zvezi z izločanjem informacij o alarmih.

Standard SIST EN 5979:2005 je določal:Lokacija VNC mora biti nameščena v stavbi, kjer ne grozi nevarnost požara, eksplozije, poplav ali vandalizma.Lupina centra mora biti požarno odporna vsaj 1 uro. Vsa vhodna vrata morajo biti odporna proti napadu (6 mm jeklo ali 50 mm masiven les s 1,5 mm jeklenimi ploščami). Običajen vhod mora imeti dvoje vrat, ločenih z vmesnim prostorom običajno ne večjim od 6 m2. Vrata morajo biti sinhronizirana tako, da ni možno istočasno odpiranje obojih. Vsa vrata se morajo odpirati v smeri navzven iz VNC. Posamezna steklena površina ne sme presegati 1,5 m2. Steklene površine morajo biti izvedene tako, da jih ni mogoče odpirati. Vse steklene površine v lupini skupaj s svojimi okvirji in pritrditvami morajo biti odporne proti fizičnemu napadu in prav tako odporne proti vsem izstrelkom iz kratkocevnega orožja. Ventilacija VNC mora biti neodvisna od ventilacijskih sistemov v stavbi. Vse odprtine morajo biti zavarovane z za zrak nepropustnimi loputami, ki jih je možno zapreti v VNC ročno ali avtomatsko ob sumu prodiranja plina ali dima. Odprtine morajo biti zavarovane z jekleno mrežico, kjer površina ene odprtine ne presega 150 mm2 ali z jeklenimi palicami premera 19 mm v razmaku največ 125 mm. Nadzorna oprema mora zagotavljati spremljanje približevanja stavbi-videonadzor s primerno osvetlitvijo območja. Oprema mora zagotavljati določanje istovetnosti oseb pred vstopom v VNC. Alarm se mora sprožiti, če so odprta oboja vhodna vrata istočasno, če se odpre zasilni izhod ali je prišlo do izrednih razmer. Če osebje ne potrdi alarmnega stanja v 60 s se mora alarm posredovati naprej brez zakasnitve. V VNC mora biti nameščena naprava za zaznavanje koncentracije ogljikovega monoksida in dima. Naprava mora opozoriti osebje VNC, še preden je dosežena takšna stopnja koncentracije, ki zahteva evakuacijo. VNC mora biti opremljen z napravo za javljanje požara ali avtomatsko gasilno napravo. Vsi komunikacijski vodi med vstopno točko v zgradbo in lupino VNC morajo biti zaščiteni pred požarom ali fizičnim posegom. Na voljo morata biti vsaj dve neodvisni sredstvi za izstopno zvočno komunikacijo, ki sta namenjeni za alarmno komunikacijo in zaprti za vstopne klice. Poleg tega je potrebno namestiti radijsko komunikacijsko enoto, ki dopušča zunanjo komunikacijo s stalno zasedeno dežurno sobo ali z drugim VNC. Če radijska zveza ni zanesljiva, je potrebno namestiti dodatno telefonsko linijo. zaprto za vhodne klice. VNC mora biti opremljen z opremo za samodejno snemanje vseh vstopnih in izstopnih alarmnih signalov s podatki o datumu in uri njihovega nastanka in za samodejno snemanje vseh zvočnih in podatkovnih komunikacij, ki so potekale v VNC in iz VNC.Glavni vir električnega napajanja mora zagotavljati zadostno moč za običajne potrebe VNC in istočasno polnjenje pomožnih akumulatorjev do zahtevane kapacitete. Pomožni vir električnega napajanja mora zagotavljati zadostno zmogljivost za neprekinjeno delovanje vse opreme za komunikacije, signaliziranje, nadzorovanje, snemanje, zagotavljanje osnovne ventilacije in osnovne razsvetljave ter vstopne kontrole in nadzor približevanju VNC v obdobju 24 ur. Pri obdobju 24 ur je predvidena 1,5 krat večja poraba od povprečne porabe VNC. Pomožni akumulatorji-UPS ob električnem agregatu se morajo aktivirati avtomatsko ob izklopu omrežne napetosti in morajo zadoščati za

štiri urno delovanje VNC. Agregat v VNC mora biti ločen od delovnih območij z zvočno izolacijskim in požarno odpornim zidom, ki zagotavlja vsaj 1 uro požarne odpornosti. Agregat mora imeti lokalno napajanje z gorivom za 24 ur delovanja. Področje agregata mora biti varovano s požarnim in vlomnim javljanjem. V VNC morajo biti nameščeni gasilni aparati in vsaj dva morata biti namenjena gašenju agregata.V VNC mora biti na voljo WC in umivalnica ter pripomočki za pripravo hrane in pijače. Na mestih, kjer je nameščena oprema za kuhanje, jo mora od delovnega prostora ločiti konstrukcija, ki je požarno odporna vsaj 30 minut. Podrobno je določeno delovanje VNC, dostop, delovni postopki, posebno filtriranje alarmnih signalov v dogovoru s stranko, preverjanje opreme in odprava okvar, vodenje dokumentacije in krizni načrt za zagotavljanje pravilnega ravnanja ob vseh razumno predvidljivih običajnih dogodkih v VNC.

Opravila operaterjev v VNC so:

-sprejem, informacijska obdelava, prikaz in arhiviranje sporočil,-sistematičen nadzor nad prispelimi alarmnimi sporočili,-operativno vodenje intervencijskih ekip na terenu,-nadzor gibanja ekip za prevoz gotovine in dragocenosti,-obveščanje in koordinacija s policijo, gasilci in varnostnimi podjetji,-stalno informiranje naročnikov,-pomoč varnostnikom in serviserjem na varovanih objektih,-preverja in ugotavlja pravilnost delovanja naprav v VNC,-skrbi za redno vzdrževanje in servisiranje naprav v VNC in-upošteva pisna navodila za postopke in pravilno uporabo naprav.

Opravila in zahteve za opozorilno opremo SIST EN 50136-2-4

Sprejem alarmnih sporočil v VNC:-sporočila o alarmih,-nujna sporočila- ostala sporočila, ki zahtevajo ukrepanje,-pričakovana obvestila-vnaprej predvidena, avtomatsko potrjena in obdelana.

Obvestilo, ki se pojavi izven pričakovanega časa se obdela v 10 s in prikaže operaterju. Zvočni signal mora biti večji od 60 dBA, izmerjenih na razdalji 1 m. Utišanje zvočnega signala izvede operater po potrditvi sprejema signala.

Opozorilna oprema zagotavlja, da se alarmna sporočila ne izgubijo:-prezasedenost alarmnega sprejemnega centra,-arhiviranje in druga administrativna opravila,-posamezne ali predvidene napake opozorilne opreme in-posamezne ali predvidene napake ostale opreme.

Kadar opozorilna oprema ne more obdelati prispelega alarmnega sporočila zaradi napake, ne bi smela potrditi sprejema sporočila s potrditvenim signalom, temveč bi morala omogočiti ponovitev prenosa alarmnega sporočila. V primeru prezasedenosti nova prihajajoča sporočila ne bi smela izpodrivati trenutno čakajočih sporočil za obdelavo, ampak bi morala biti zavrnjena ob sprejemu.

Obdelava sprejetih alarmnih sporočil:-tvorba vhodne čakalne vrste sprejetih alarmnih sporočil za obdelavo,-beleženje prispelega alarmnega sporočila,-nivoji dostopa in avtorizacijske kode in-dodaten vnos podatkov ob obdelavi.

Če opozorilna oprema omogoča vhodno čakalno vrsto sprejetih alarmnih sporočil, bi moralo biti operaterji obveščeni na čakalno vrsto v 3 s. Za tip opozorilne opreme z razširjenimi funkcijami je zahtevano opozarjanje operaterjev v primeru 90 % zasedenosti vhodne čakalne vrste.

Dodeljevanje prioritet sprejetim alarmnim sporočilom temelji na:-identiteti alarmnega sistema varovanega objekta,-tipu alarma in -tipu sprejetega alarmnega sporočila, ki ni alarm. Alarmna sporočila v vhodni čakalni vrsti morajo vsebovati indekse glede na dodeljeno prioriteto. Alarmna sporočila bi se morala glede na dodeljeno prioriteto razvrščati v vrstni red vhodne čakalne vrste. Alarmna sporočila z enako prioriteto se razvrščajo po času sprejema.

Prikaz informacij alarmnih sporočil

Kadar ima operater v VNC prikazana alarmna sporočila po času sprejema, bi moral biti posebej opozorjen na sporočila z višjo prioriteto. Kadar ima operater prikazana alarmna sporočila po prioriteti, bi moral istočasno imeti zagotovljeno možnost pregleda sporočil po posameznih prioritetah.

Prikazane informacije o sprejetem alarmnem sporočilu bi morale vsebovati:-identifikacijo objekta, iz katerega prihaja alarmno sporočilo,-identifikacija vhoda v sistem za prenos, če ima več vhodov,-tip alarmnega sporočila, če je na voljo več različnih sporočil,-datum in čas sprejema alarmnega sporočila in-možnost prikaza datuma in časa oziroma zaporedja sporočila, kadar so vsebovani v sprejetem alarmnem sporočilu.Kadar z varovanega objekta prispe več enakih sporočil, VNC pa omogoča čakalno vrsto, bi to moralo biti razvidno ob prikazu v VNC.

Opozorilna oprema bi morala zagotavljati prikaz informacij:-lokacijo varovanega objekta v obliki teksta,-razlago tipa sporočila z najvišjo prioriteto, če vsebuje informacije več dogodkov in-lahko vsebuje ukrep, ki ga naj opravi operater.

Arhiviranje

Alarmna sporočila se lahko poleg izvirne evidence beležijo v eni ali več sekundarnih evidenc, če so le te omogočene, ker je iz takih evidenc omogočen selektivni dostop do vseh sprejetih sporočil. Opozorilna oprema z razširjenimi funkcijami mora operaterju v VNC omogočiti priklic shranjene evidence na zaslon ali izpis na tiskalnik in priklic evidence po datumu in/ali po posameznem alarmnem sistemu varovanega objekta. Opozorilna oprema bi morala omogočati pregledno evidenco vseh operativnih posegov operaterja v VNC.

Zahteve za evidenco sporočil:-mehanizem evidentiranja,-integriteta evidence sporočil(zaporedna številka, čas in datum),-opozorilna oprema bi morala imeti vmesni pomnilnik za alarmna sporočila,-napaka mehanizma evidentiranja,-preklic vnosa v evidenco in-onemogočanje izpisovanja evidence.

Ostale funkcije delovanja opozorilne opreme

1.Testiranje priključenih alarmnih sistemov2.Nivoji dostopa in avtorizacijske kode(uporabniško ime in geslo)3.Vnos podatkov (ime objekta, naslov, ime odgovorne osebe…)4.Nadzor alarmnih vodov 5.Arhiviranje podatkov6.Zahteve za neprekinjeno napajanje7.Ostale funkcije sistema (opozorilna oprema lahko vsebuje daljinski nadzor)8.Razdelitev opozorilne opreme (onemogoča enaka sporočil dvema operaterjema)9.Priprava programske opreme:a) programska oprema mora imeti modularno zgradbo,b)vmesniki za točno in avtomatsko pripravo vhodnih podatkov in operacij brez nepredvidenih programskih operacij v primeru nepričakovanih ali napačnih vhodnih podatkov ali operacij,c)vsi procesi, ki izvajajo prekinitvene procese med procesiranjem, bi morali biti pripravljeni tako, da izključujejo možnost mrtvega teka aplikacij. 10.Dokumentacija programske opreme:a)funkcionalen opis osnovnega programskega teka,b)podrobnosti komunikacije med programskimi moduli,

c)opis prekinitvenih procesov,d)pregleden prikaz zasedenosti spomina ter logičnih naslovov vhod/izhod naprave)podrobnosti o vsakem programskem modulu:-ime programskega modula-ime avtorja in ostalo identifikacijo-datum izdelave in številka verzije-razumljiv prikaz vseh funkcij, ki nastopajo v modulu,-razlago vmesnikov pri povezavi z ostalimi moduli, tip prenosa podatkov, pravilnih območij vrednosti podatkov in potrjevanja pravilnosti sprejema podatkov-izvirni kodni zapis programa z evidenco vseh lokalnih in globalnih spremenljivk, konstant ter drugih podatkov z uporabo obširnih komentarjev, ki omogočajo enostavno sledenje teka programa.11.Sistemska funkcija stražnega(watch dog) mehanizma-v primeru napake na računalniku se mora generirati opozorilo operaterju. 12.Testiranje opozorilne opreme(okolica, električna zaščita, EMC)13.Dokumentacija opozorilne opreme:a)podrobnosti za vsak izhod, ki ločeno krmili zvočno opozorilno napravob)evidenco formatov sporočil in podatkovnih protokolov za sprejem alarmnih sporočil na vsakem izmed vhodov opozorilne opremec)za opozorilno opremo, ki omogoča daljinski dostop, programiranje in krmiljenje alarmnih sistemov, bi morala dokumentacija vsebovati evidenco o prenosnih formatih alarmnih sporočil in prenosnih podatkovnih protokolih,d)možne konfiguracije opozorilne opreme, vključno z največjim številom možnih operaterskih delovnih mest ter tipov možnih vhodnih povezav,e)podrobnosti o nadgradnjah opozorilne opreme za povečevanje zmogljivosti,f)zmogljivost sistema podano z:-največjim številom možnih priključenih alarmnih sistemov,-največjim številom prispelih alarmnih sporočil, ki jih sistem lahko obdela,-število istočasno prispelih alarmnih sporočil, ki se lahko vnesejo v evidenco, če evidence ne vodi tiskalnik z izpisi informacij o alarmnih sporočilih,-velikostmi vseh čakalnih vrst in vmesnega pomnilnika in s-številom alarmnih sistemov, katerih alarmna sporočila so lahko vedno obdelana.g)navodilo za uporabnika, ki bi moralo vsebovati razlago delovanja opozorilne opreme ter opis postopkov za odpravo pričakovanih napak terh)podroben opis zahtev za napajanje. V primeru napajanja, ki za vir ne uporablja omrežne napetosti bi morale biti podane najmanjše in največje dovoljene vrednosti napajalnih napetosti.

Standard SIST EN 50518 - Nadzorni in sprejemni centri za alarme je sestavljen iz treh delov: 1. del: Zahteve za lokacijo in konstrukcijo, 2. del: Zahteve za tehnične zmogljivosti in 3. del: Postopki in zahteve za delovanje. V VNC se stekajo alarmna sporočila iz priklopljenih sistemov za javljanje vloma in ropa skladu s serijo standardov SIST EN 50131, CCTV nadzornih sistemov v skladu s serijo

standardov SIST EN 50132, sistemov protipožarnega varovanja v skladu s serijo standardov SIST EN 54, socialni alarmni v skladu s serijo standardov SIST EN 50134, sistemi pristopne kontrole v skladu s serijo standardov SIST EN 50133, sledenje in določanje položaja vozil, varovanje in nadzor telekomunikacijskega omrežja v skladu s serijo standardov SIST EN 50136, sistemov za nadzor eksplozijskih in strupenih snovi in drugih tehničnih alarmov. V VNC-ju se signale obdela, shrani ter obvešča ustrezne intervencijske in varnostne službe.Novi evropski standardi serije SIST EN 50518 za VNC, ki smo jih sprejeli pet let kasneje kot SIST BS 5979, v ničemer ne posegajo bistveno v zahteve, ki jih izpolnjujejo delujoči VNC-ji z licenco.

Standard SIST EN 50518-1:2010 - Nadzorni in sprejemni centri za alarme - 1. del: Zahteve za lokacijo in konstrukcijo Pri načrtovanju nam je v veliko pomoč nov slovenski standard SIST EN 50518-1 Nadzorni in sprejemni centri za alarme: 1. del: Zahteve za lokacijo in gradnjo. ki določa minimalne zahteve za načrtovanje, gradnjo in delovanje opreme za prostore, v katerih se izvaja nadzor signalov, sprejem in obdelava (alarmov), ki prihajajo iz alarmnih sistemov kot sestavni del celotnega procesa varovanja in varnosti. Referenčni dokumenti za lupino centra, ki so nujno potrebni pri uporabo tega dokumenta, so EN 54, EN 179:2008, EN 356:1999, EN 1063:1999 in EN 1303:2005.

Gradbeni materiali za zunanje stene VNC : zidane >200 mm, betonske >150 mm, armiran beton >100 mm, trdna jekla >10 mm, za notranje stene : ni zahtev, betonske > 150 mm in armiran beton > 100 mm.

Zaščito pred fizičnim napadom na lupino VNC zagotovi njena odpornost pred fizičnim napadom .

Lupina in vse podporne strukture VNC so požarno odporne v skladu z EN 13501-2, vendar ne manj kot 30 min.

Kabli in vodniki morajo biti zatesnjeni na prehodih skozi stene, tla, itd. in morajo biti požarno odporni skladu z EN 13501-2.

Odpornost vrat, oken, rolet in žaluzij za VNC proti strelnemu orožju morajo biti v skladu z EN 1522 FB4 (C3 vsi izstrelki iz kratkocevnega orožja).

Vse zastekljene površine v lupini skupaj s svojimi okvirji in pritrditvami morajo biti odporne proti fizičnemu napadu v skladu z EN 356 klasifikacija P6B (B1 30-50 udarcev s sekiro) in prav tako odporne proti strelnemu orožju v skladu z EN 1063 klasifikacija BR4 – SF(C3 vsi kratkocevni izstrelki-brez drobcev stekla).

Zaščita VNC pred učinki strele mora biti v skladu z EN 62305.

Običajen vhod v VNC mora imeti dvoje vrat, ločenih z vmesnim prostorom. Vrata morajo biti sinhronizirana tako, da ni možno istočasno odpiranje obeh vrat. Vrata in vmesni prostor (ne večji od 6 m2) morajo biti namenjeni za izključno uporabo VNC. Nadzor obeh vrat mora biti izveden znotraj VNC z ločenima postopkoma. Dopustno je, da je VNC opremljen z več kot enim vhodom, vendar pod pogojem, da vsak vhod ustreza zahtevanim pogojem in obstaja postopek, ki zagotavlja, da se istočasno lahko uporablja samo en vhod. Vsa vrata se morajo odpirati v smeri navzven iz VNC. Določene so maksimalne dimenzije vrat (1,1 m x 2,5 m).Ena vrata požarno odporna po določilih 5.1.3., druga pa fulfil RC4 po Sist EN 1627.Ključavnice na vratih po SIST EN 12209, cilindrični vložki pa po SIST EN 1906.

Upornostni razred 4: EN 1303, cilinder (digit 7) var.razred 6, cilinder (digit 8) var.razred 2,EN 1906 furniture (digit 7) var.razred 4,EN 12209 loks (digit 7) var.razred 7.

Mehanizem ključavnic: Elektromehanski: EN 14846 clasifikacija 2-R-2-B-0-C-7-H-B-3-E-4-3 glej del A.1,Mehanski : EN 12209 klasifikacija 2-R-2-1-0-C-7-H-B-3-E glej del A.2 Zasteklitev : fizično po EN 356 P6B, protistrelno po EN 1063 BR4-S.Stranišča in umivalnice morajo biti na voljo znotraj VNC. Prav tako naj bodo na voljo pripomočki za pripravo hrane in pijače, ki naj bodo nameščeni znotraj VNC. Na mestih, kjer je nameščena oprema za kuhanje, jo mora od delovnega prostora ločevati konstrukcija, ki je požarno odporna v skladu z EN 13501-2, vendar ne manj kot 30 min.

Iz varnostnih razlogov je strogo prepovedano kajenje v VNC.

Prezračevalni sistemi v VNC so v skladu s standardom EN 13.779 in morajo biti nadzorovani iz VNC. Kvaliteta zraka po EN 13779:2007, filtri po EN 13779:2007, Tabela A.5 outdoor air quality ODA1, indoor air quality IDA4. Dušenje zvoka mora biti od 30 -40 dB(A) po EN 13779:2007.Posamezne vstopne in izstopne odprtine v lupini, ki presegajo 20 000 mm2, morajo biti interno nadzorovane glede poskusov vstopa s pomočjo primerne nadzorne naprave, povezane v VNC.

Na voljo mora biti zvočna komunikacija med operaterji in zunanjim vhodom v lupino.

Nameščen mora biti protivlomni alarmni sistem v skladu s SIST EN 50131-1 grade 3 vključno z alarmno tipko. Sistem mora delovati v skladu s CLC7TS 50131-7.

Celotna stavba, v kateri je nameščen VNC mora biti zavarovana s samodejnim sistemom za zaznavanje požara skladu s serijo standardov SIST EN 54.

VNC mora biti opremljen s sistemom javljalnikov za zaznavanje koncentracije ogljikovega monoksida.

Vse komunikacije žične in brezžične morajo ustrezati zahtevam, ki jih podaja standard SIST EN 50136-1.

Vzpostaviti je potrebno ročno aktivirano izmenjavo dogovorjenih sporočil med centri za sprejem alarma, ki naj poteka v enournih intervalih.

Kakršnokoli alarmno stanje, razen aktivirano preko alarmnih tipk, se mora v VNC zaznati in tudi posredovati naprej, če ga osebje VNC v roku 60 s ne potrdi. Alarmno stanje, povzročeno preko alarmnih tipk, mora biti posredovano naprej brez zakasnitve.

Primarni sistem za prenos alarmnih signalov mora izpolnjevati zahteve: D3, M3, T5, S2, I3, A4.

Sekundarni sistem za prenos alarmnih signalov pa mora izpolnjevati zahteve: D2, M2, T4, S2, I3, A3.

Javno napajanje mora predstavljati glavni vir električne energije, primerni pa so tudi zanesljivi alternativni viri. V pripravljenosti naj bo tudi pomožni napajalni vir kot varnostna rezerva. Preklop med pomožnim in napajalnim virom ne sme povzročati motenj v delovanju opreme. Napajalni vodi pomožnega sistema izven lupine morajo biti zaščiteni pred požarom in fizičnim napadom. V delovnem območju mora biti s pomočjo indikatorja razvidno, kateri je trenuten vir električne energije.

Pomožni vir napajanja mora zagotavljati zadostno zmogljivost za neprekinjeno delovanje vse opreme za komunikacije, signaliziranje, nadzorovanje, snemanje, zagotavljanje osnovne ventilacije in osnovne razsvetljave ter vključno z delovanjem tiste opreme, ki je potrebna za nadziranje v roku 24 ur. Pri tem 24 urnem roku je predvidena 1,5 krat večja poraba od povprečne.

Vsak pomožni generator je lahko nameščen znotraj ali zunaj lupine VNC, mora biti ločen od delovnih območij z zvočno izolacijskim in požarno odpornim zidom ali pregradno steno takšne konstrukcije, da zagotavlja požarno odpornost v skladu z EN 13501-2. Standard SIST EN 50518-2:2010 – Nadzorni in sprejemni centri za alarme-2 del: Zahteve za tehnične zmogljivosti Tehnične zahteve in zmogljivosti za VNC določa standarda SIST EN 50518-2. Določa tudi funkcionalna merila učinkovitosti in preverjanje uspešnosti. Tudi te zahteve in priporočila v bistvu ne odstopajo od zahtev sedaj veljavnega standarda SIST BS 5979:2005 in dodatka v nacionalnem predgovoru tega standarda, ki se sklicuje na SIST EN 50131-1 oz. SIST EN 50136-1.Zaporedje operacij v okviru pristojnosti VNC, ki se uporabljajo za vsak signal, ki ga pošljejo protiropni in protivlomni sistemi in je po zaključku obdelan in shranjen v VNC.

Za vse signale, ki so v skladu s SIST EN 50131-1 in SIST EN 50136-,1 se uporabljajo časi od Tevent do TAE:

Tevent čas začetka dogodka;

TRX čas sprejetja izhodnega signala iz opreme za prenos alarmov na napravo za prikaz;

TAE čas, v katerem sprejmemo signale v napravo za prikaz – objavo;

Treaction čas začetka ukrepanja operatorja;

Tend čas, ko je končana akcija operaterja.

Časi od Tevent do TAE morajo biti ustrezati naslednjim kriterijem:

-za alarme, ki varujejo življenja: 30 s za 80% prejetih signalov in 60 s za 98,5% prejetih signalov;

-za ostale alarme: 90 s za 80% prejetih signalov in 180 s za 98,5% prejetih signalov.

VNC mora biti opremljen z opremo za samodejno snemanje vseh vstopnih in izstopnih alarmnih signalov z vključenimi podatki o datumu in uri njihovega nastanka in za samodejno snemanje vseh zvočnih in podatkovnih komunikacij, ki so potekale v VNC in iz VNC in jih je potrebno hraniti vsaj 3 mesece.

Pravilnost delovanja naslednje opreme je potrebno preverjati vsaj v časovnem razmaku 24 ur: komunikacijske sprejemnike, opremo za merjenje časa (interna ura mora biti usklajena z World Time Clock.), beleženje in prijavo vizualne in slišne prikaze alarmnih signalov in vso opremo za vstopne in izstopne komunikacije. Rezultate preverjanja je potrebno beležiti.

V časovnem razmaku 7 dni je potrebno preverjati pravilnost delovanja naslednje opreme: pomožno napajalno opremo in opremo za samodejni preklop OPOMBA: Pri tem je potrebno ob običajni obremenitvi preveriti vsaj 15 minutno delovanje te opreme oziroma vsaj toliko časa, kot ga je za preverjanje predpisal proizvajalec, če je ta čas daljši od 15 minut. opremo za zasilno razsvetljavo, vključno z ročnimi svetilkami, alarmne sistema VNC. Rezultate preverjanja je potrebno beležiti.

Za katerikoli del opreme v napravah za sprejem, prikaz in nadaljnji prenos alarmnih signalov vključno z napajanjem, mora obstajati nadomestilo v pripravljenosti ali nadomestni postopek, ki lahko prične z delovanjem samodejno oziroma preko operaterja VNC v roku 1 ure od trenutka, ko je operater seznanjen z napako.

Dokumenti za vsak alarmni sistem, povezan s VNC, morajo biti vedno na voljo operaterjem. Dokumenti so lahko v pisni ali elektronski obliki, pri slednji mora v primeru zahteve obstajati možnost izpisa. Določeno je, kakšne informacije morajo dokumenti vsebovati .

V primeru izklopa VNC in/ali satelita(ov) mora biti zaradi odpravljanja posledic pripravljen krizni načrt. Ta krizni načrt mora zagotavljati pravilno ravnanje ob vseh razumno predvidljivih običajnih dogodkih v VNC. V primeru kakršnihkoli težav v VNC, ki povzročijo zaskrbljenost ali zmanjšanje učinkovitosti, morajo biti jasno določeni potrebni ukrepi, upoštevati pa je potrebno tehnična in/ali ostala izredna stanja.

Preučiti je potrebno izpostavljenost VNC in njegovih satelitov poškodbam ali prekinitvam ter oceniti potencialen vpliv na delovanje in varnost nadzorne službe. Med nevarnosti, ki jih je potrebno upoštevati, sodijo:

- popolna nezmožnost obdelave podatkov;

- napake ali poškodbe na opremi lokacije, komunikacijski opremi in komunikacijskih povezavah;

- požar, vključno s požarno nevarnostjo v sosednjih in bližnjih poslopjih;

- poplave ali druge vdore vode, npr. iz počenih cevovodov;

- škodo, nastalo zaradi neurja ali udara strele, vključno z prenapetostmi v javnem električnem omrežju in telefonskih linijah, ki so posledica udara strele;

- trk vozil, vključno s tirničnimi vozili in letali;

- sabotaže;

- kriminalni napadi, bombne grožnje ali ostale nasilne situacije;

- neobičajne stopnje aktivnosti ali pomanjkanje osebja.

Za zagotavljanje dela nadzorne službe med raziskovanjem izrednega dogodka in/ali ugotavljanjem in odpravljanjem nastale škode je skupaj z lokalnimi pogodbeniki potrebno razviti postopke za intervencijske ukrepe.

Standard EN 50518-3:2010 - nadzorni in sprejemni centri za alarme- 3. del: Postopki in zahteve za delovanje

Standard EN 50518-3 določa minimalne zahteve in postopke za obratovanje. V VNC morata biti vedno vsaj dve osebi, ki morata biti zmožni opravljati vse delovne postopke. Kadrovski nivoji morajo biti povezani z vzpostavljanjem časov odziva, ki so navedeni.

Vodja VNC je odgovoren za popolno seznanjenost osebja s potrebnimi postopki. Še posebej mora biti s temi postopki seznanjen vodja izmene, ki mora biti v primeru izvedbe kateregakoli evakuacijskega postopka zmožen ustrezno svetovati osebju:

Celotno osebje mora prejeti navodila o namestitvi in uporabi vse protipožarne opreme in opreme za nudenje prve pomoči v VNC.

Potrebno je sprejeti postopke za primer delne ali popolne izgube podpore s strani VNC in/ali kateregakoli priključenega(ih) satelita(ov) vključno s postopki za zaščito odjemalčevih dokumentov.

Pripraviti je potrebno podroben akcijski načrt, ki vključuje tako nadzirano evakuacijo manj pomembnega osebja v primeru manjše nevarnosti, ki jo je možno obvladati z lokalnimi viri in evakuacijo celotnega osebja v primeru, ko tako odloči vodja izmene. Načrt mora vsebovati opis postopkov za ponovno vzpostavitev stanja pred nevarnostjo in/ali postopke za odpravljanje posledic.

Operaterji morajo opraviti potrebno usposabljanje glede postopkov, povezanih s kriznim načrtom. Vsaj v šestmesečnih razmakih je potrebno vaditi izvajanje kriznega načrta ob simulaciji nevarnosti. Vodstvo in osebje naj na takšno vajo ne bo predhodno opozorjeno, razen glede nujnih ukrepov za preprečevanje izpada storitev za odjemalce/stranke. O izvedenih postopkih med takšno periodično vajo je potrebno napisati poročilo, ki spada med običajno delovno dokumentacijo.

Vsi zaposleni morajo biti preverjeni na najmanj 5 let.

Revizije skladnosti se opravi vsako leto v skladu z SIST EN 45011 ali SIST ISO / IEC 17.020.

Organizacijski predpis za VNC naj bi obsegal:

- politika kakovosti (izjava o politiki kakovosti, odobritve in potrditve, da alarmni center deluje v skladu z zakonskimi predpisi in določenimi standardi),

- sistem kakovosti (cilji in oblika sistema kakovosti, organizacijski predpis, vodenje kakovosti, dokumentacija, hišni red),

- organizacija in vodenje (organizacija - splošni podatki o alarmnem centru, organizacijski diagram, vodenje - vodilno osebje: opis delovnih opravil in navedba potrebnih kvalifikacij in šolanje, administrativni postopki: postopek za sprejem in obravnavo pritožb, navodila za priklop novega objekta/naročnika in seznam le-teh, opis posebnosti izmene, zapisi testiranj in vzdrževanj opreme, beleženje vseh vstopov in izstopov ter vstopnih in izstopnih komunikacij, analiza učinkovitosti alarmnega centra ter podatki o zaposlenih. Vse nepotrebne tiskane dokumente se uničuje z razrezom),

- presoja in revizija sistema kakovosti (namen, odgovornost, izvajanje: splošna ureditev, načrtovanje in dokumentiranje, sistemi nadzora kakovosti),

- načrtovanje in izgradnja alarmnega centra (načrtovanje: alarmni center je načrtovan in zgrajen glede na SIST EN 50518 -1:2009, sporazumi so sklenjeni s telekomunikacijskim operaterjem, posameznimi intervencijskimi službami, gasilci, policijo, vzdrževalci, zavarovalnicami),

- oprema alarmnega centra (oprema za nadzor alarmnega centra, alarmni sistemi za varovanje alarmnega centra, komunikacije, električno napajanje, varnostna oprema, snemalna oprema, oprema za osebje, oprema za nadzor na alarmni center priključenih alarmnih sistemov, zapisi o opremi),

- delovanje alarmnega centra (dostop. delovni postopki, veljavnost sistema),

- minimalni pogoji za priklop na alarmni center (vlomni alarmni sistemi, požarni alarmni sistemi, alarmni sistemi za detekcijo eksplozivnih snovi, alarmni sistemi za varovanje oseb).Dodatek (izjava tehničnega vodje alarmnega centra, izjava vodje za kakovost alarmnih centrov, izjava člana osebja alarmnega centra, referenčni dokumenti:

-delovno navodilo za priklop novega objekta/naročnika na alarmni center, -delovno navodilo za zagotavljanje veljavnosti alarmnega centra, -delovno navodilo za vstop in izstop, -delovno navodilo za preverjanje zaposlenega osebja, -delovno navodilo o vklopnih in izklopnih časih, -delovno navodilo za sprejem napake med prenosom, -delovno navodilo za sprejem alarmnega signala, -delovno navodilo za ravnanje ob katastrofalnih dogodkih in -delovno navodilo za ravnanje z dokumenti.

Operater VNC mora poznati:- načrte in tehnologije interveniranja,- različne vrste intervencij,- načine in postopke pridobivanja informacij in podatkov o dogodkih,- smer komunikacije in načine obveščanja pristojnih organov v primeru potrebnega

interveniranja,- metode uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije za delo z viri in

podatki,- komunikacijske metode in načine svetovanja v kriznih razmerah,- osnove arhiviranja in hrambe dokumentov,- naprave v VNC in njihovo vzdrževanje in

- načine preverjanja vitalnih funkcij VNC.

Operater mora izpolnjevati naslednje pogoje po ZZasV:

- starost najmanj 18 let,- državljanstvo EU,- strokovno usposobljen za delo v VNC-opravljen program strokovnega

izobraževanja in pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo operater VNC ,- varnostno preverjen brez varnostnih zadržkov,- da mu ni bila v obdobju zadnjih dveh let odvzeta službena izkaznica,- zdravstveno in psihično sposoben opravljati dela v VNC,- aktivno obvlada slovenski jezik.

Gospodarska družba potrebuje za pridobitev licence za upravljanje VNC:

- lasten ali s pogodbo zagotovljen VNC, ki izpolnjuje predpisane standarde,- zavarovanje za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri delu,- interni akt o določitvi oznak, delovnih oblek, vozil in opremi,- izpolnjene davčne obveznosti v RS,- 12 operaterjev zaposlenih za nedoločen čas in- odgovorno osebo.

Izvedba varovanja - stanovanjska hiša

Licyc 4 x 0,22 + 2 x 0,5 mm. Kabel ima 6 žic in oplet ovite s posebno folijo, ki omogoča zaščito pred zunanjimi interferencami.

klet

pritličje

nadstropje

Varovanje ograje

Ograje lahko varujemo s senzorji električnega polja (E-fild). Frekvenca eletričnega valovanja v vodnikih je 10 kHz, spremembe polja okoli vodnikov , ki jih povzroči človek, sproži alarm.V zemljo 15 cm globoko lahko položimo vodnike, med katerimi se ustvari Elektromagnetno polje, ki ga dosežemo s frekvenco 40 MHz ali 60 MHz. Človek ob prekoračitvi EM polja sproži alarmni signal.Direktno na obstoječo ograjo lahko nameščamo geofone, ki zaznajo vibracije na ograji ali pa pričvrstimo na ograjo senzorski kabel, ki zazna plezanje, rezanje in druge šume, ki jih povzročijo vsiljivci na ograji.

Osebna zaščitna sredstva

Rastoče število ropov in relativno majhna raziskanost (50%) povečujeta skrb ljudi. Orožje je za bančne delavce neprimerno zaščitno sredstvo. Večino oboroženih delavcev so napadalci najprej onesposobili. Uporaba orožja na prometnih javnih površinah lahko povzroči žrtve tudi pri strankah, sodelavcih in mimoidočih osebah. Zaradi enostavnega nakupa hladnega orožja so si nekateri bančni delavci z nožem skušali zagotoviti osebno varnost. Noži so zelo nevarni na javni površini, saj lahko pademo in v prometni nezgodi so lahko dodatne poškodbe. Zavedati se moramo tudi,

da smo ob napadu običajno presenečeni in zato bolj počasni, kar omogoča storilcu, da nas lahko poškoduje z našim nožem. Doma in v tujini je mogoče kupiti najrazličnejše pripomočke za osebno zaščito pred napadalci. Stroka priporoča zaščitna sredstva, ki lastniku ne bodo povzročila trajnih poškodb, če mu jih bo storilec ob napadu odvzel in jih uporabil na njih. Plinski razpršilci so v Sloveniji dovoljeni za obrambo in po moji oceni primerni za osebno zaščito. Plinske pištole, ki prav tako uporabljajo dražljiva sredstva, pa so prepovedane v Sloveniji zaradi nevarnega videza, saj bi napadalec najverjetneje streljal na osebo s plinsko pištolo. Posamezne države različno urejajo področje posesti in uporabo osebnih zaščitnih sredstev zaradi pogostih zlorab teh sredstev v napadu. Pred prenosom osebnih zaščitnih sredstev preko državne meje je modro poznati določila sosednje države.

CS- klorobenziliden malonitril in CN-kloracetofenon sta dražljivca, ki jih prodajajo kot razpršila za osebno zaščito. Ob odprtju ventila se sprosti oblak dražljivega sredstva, ki ob stiku s kožo in dihali povzroča solzenje in dušenje. Z oblakom dražljivega sredstva bomo lažje zadeli napadalca. Razpršilec najuspešneje opravi svoj namen, če napadalca poškropimo po oblačilih v predelu prsi. Na oblačilih se dražljivo sredstvo zadrži, hlapi dražljivega sredstva pa dolgo zmanjšujejo napadalčevo agresivnost. Uporaba razpršila v zaprtem prostoru povzroči težave poleg žrtve tudi napadalcu, saj se tudi on nahaja v območju dražljivega sredstva. Manjša količina dražljivih sredstev ne povzroča trajnih poškodb dihal, oči in kože. Zloraba razpršilcev v napadu se kaznuje podobno, kot če bi ob napadu uporabili palico, borilno veščino...Zaradi škodljivosti dražljivcev za okolje se v zadnjem obdobju na tržišču uveljavlja poprov razpršilec, ki ob odprtju ventila brizgne curek tekočine, oblak ali peno, v kateri so drobni delci popra. Učinki popra so solzenje, slinjenje in težko dihanje, kar zmanjšuje agresivnost. V zadnjem obdobju so proizvajalci razvili več vrst poprovih razpršilcev, ki poper na različne načine porinejo v ozračje:Razpršilo v curku, ki je prvo prišlo na tržišče lahko brizgne poprovo tekočino do razdalje približno 4 m. Ventil odpremo na razdalji 0,5 m, največja učinkovitost pa je med 2 in 3 m. Mešanica popra povzroči pečenje le, če pade na kožo, v oči oziroma jo vdihnemo in ne deluje v okolici.Razpršilo v obliki megle lahko uporabimo na razdalji 0,5 m. Maksimalen doseg megle je 8 m. Najučinkovitejše je sredstvo med 3 do 7 m. Megla pokrije območje 3 do 4 m. Razpršilcev je več vrst, ki se razlikujejo v velikosti območja oziroma dometu poprove megle.Razpršilo v obliki pene, lahko aktiviramo na razdaljo 0,3 m. Maksimalen domet pene je 3 do 4 m. Največja učinkovitost je med 0,5 do 2,5 m. Učinek popra deluje v območju 0,2 m.Poprovi razpršileci so primereni za obrambo, pričakovati pa jih je tudi pri napadu. Razpršila v obliki curka in pene so primerna za zaprte prostore in namenjena zmanjševanju fizične sile napadalcu. Oseba, ki je aktivirala sprej ni pod uplivom delovanja popra zaradi dejstva, da ti dve vrsti poprovega razpršila ne kontaminirajo večje okolice.

Poprova razpršila v obliki megle so primerna za uporabo na prostem in namernem praznjenju prostora, kjer je nasilnik.

Oznaka na razpršilcih OC je okrajšava za Oleoresin Capsicum, ki ga dobimo iz različnih vrst popra. OC je povzročitelj vnetja oziroma občutka pečenja ob stiku z očmi, nosom, usti in mišičnimi membranami ter deluje boljše in manj škodljivo od CS in CN dražljivcev. Najboj je učinkovit pri ljudeh, ki so pod vplivom drog, alkohola oziroma mentalno nestabilnih osebah. OC je učinkovit tudi za odganjanje živali.

Od leta 1900 se meri stopnja pečenja različnih vrst popra. Enota za pečenje je SHU –Scoville Heat Units, ki je bolj subjektivna kot znanstvena. Z HPLC-High Pressure Liquid Chromatography pa lahko strokovno zagotavljajo merjenje pečenja popra.

Capsaicin je aktivna sestavina v OC. Iz 200 ton popra dobimo 1 tono OC z 4 do 6 milionov SHU. Čisti capsaicin ima približno 15 milijonov SHU. Na primer v učinkovitem poprovem razpršilcu je 10 % OC z 2 miljoni SHU. Na Finskem dovoljujejo poprove razpršilce do 5 % OC z 2 milioni SHU. Ob izbiri je pomembna vrsta razpršilca in podatek o količini OC v razpršilcu.

Ob zlorabi razpršilcev v napadu je največji problem panika žrtev, ker se bojijo posledic za zdravje (težko dihanje, motnje vida in rdečica na obrazu). Najprimernejše je, da prezračimo prostor ali ga zapustimo, slečemo prepojena oblačila in izpiramo obraz in roke z vodo. Po desetih minutah ne bo več neprijetnega vpliva dražljivega sredstva. V primeru, da smo pomotoma uporabili razpršilec dražljivega sredstva zaradi napačno ocenjene situacije, s sredstvom nismo povzročili večje škode in trajnih posledic, kar zmanjšuje čas oklevanja pri uporabi v nevarnih situacijah.

Razpršilce prodajajo v trgovinah za lov in ribolov. Prodaja je nadzorovana zaradi možnih zlorab razpršilca ob napadu. Prodajalec zapiše podatke kupca v posebno evidenčno knjigo.

V primeru napada usmerimo delovanje dražljivega sredstva v predel prsi napadalca. Sredstvo, ki se zadrži na oblačilih, oziroma na dlaki, če vas napade žival, dalj časa zmanjšuje fizično moč napadalca, kar vam omogoča umik. Direktna usmeritev dražljivega sredstva v obraz napadalca ni najbolj primerna zaradi velike količine sredstva, ki gre mimo napadalca, če zapre oči in ne vdahne v tem času. Pri obrambi izpraznite celoten razpršilec. Lahko se zgodi, da vam ga bo napadalec uspel odvzeti in bo ostanek sredstva namenil vam.

Mobilna telefonija

Mobilni telefon z nastavljeno številko za klic v sili je zelo razširjen in dober pripomoček, saj s pritiskom na tipko vzpostavimo zvezo s centrom, ki nam lahko pomaga. Mobilni telefon je v bistvu radijska zveza, ki je bila v preteklosti dostopna le profesionalnim

službam, sedaj pa jo uporablja večina ljudi. Možnosti za avtomatsko in ročno javljanje alarmnih stanj je veliko, prednost pa je tudi v dobri pokritosti Slovenije, da lahko pokličemo pomoč skoraj povsod. V povezavi z GPS sistemom lahko na 10 m natančno določimo mesto, kjer je potrebna pomoč. Sistemi se uspešno uveljavljajo za spremljanje transporta dragocenosti, naprave pa lahko vgradimo tudi v osebne avtomobile za lažje odkrivanje v primeru tatvine vozila in hitro pomoč v primeru prometne nesreče. Ne smemo pa pozabiti, da mobilno telefonijo uporabljajo tudi storilci kaznivih dejanj predvsem za medsebojno povezavo in javljanje ugodne situacije za napad iz varovanega objekta, kjer so med strankami.Nekaj roparjev je policija prijela na podlagi klicev ljudi po mobilnem telefonu, ki so bili v bližini napada in so lahko posredovali hitre in uporabne informacije (kraj napada, opis storilcev, smer bega in prevozna sredstva storilcev).

Pravilnik o varnostnih znakih (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05 in 34/10) Opozorilni znaki

neionizirajoče sevanje biološka nevarnost eksplozivna snov 

korozivna snov laser močno magnetno polje

 

nizka temperatura nevarnost padca pozor elektrika

 

oksidant pozor industrijska vozila

 

pozor ovire radioaktivna snov pozor splošna nevarnost 

škodljiva dražeča snov vnetljivo viseče breme 

Znaki prepovedi

prepovedano gorenje in kurjenje

dostop pešcem prepovedan prepovedan dostop za ind. vozila

 

prepovedan dostop za ind. vozila

dostop za nepooblaščene osebe je prepovedan

dotikanje je prepovedano

 

prepovedano gašenje z vodo

prepovedano kajenje voda ni pitna

Požarni znaki

izhod gasilnik hidrant 

lestev javljanje požara izhod

Izhod v sili in smeri umika ob nevarnosti

prva pomoč nosila 

 

Oznake za označitev smeri umika (pomožni znaki)

prha

 

 

Znaki obveznosti

 

Obvezna zaščita oči

Obvezna uporaba zaščitnih škornjev

Ovezna uporaba varnostne čelade

 

Ovezna uporaba ščitnika obraza

Splošen znak za obveznost

 

Znaki obveznosti

obvezna pot za pešce obvezna uporaba varnostnega pasu

obvezna uporaba respiratorja

 

obvezna uporaba zaščite ušes

obvezna uporaba zaščitnega kombinezona

obvezna uporaba zaščitnih rokavic

 

obvezna zaščita oči obvezna uporaba zaščitnih škornjev

obvezna uporaba zaščitne čelade

 

obvezna uporaba ščitnika obraza

splošen znak za obveznost

Zaključek

Tehnično varovanje uporabljajo zaposleni v podjetjih, intervencijo pa opravljajo varnostniki, gasilci in policisti. Človeškemu faktorju se nikakor ne moremo izogniti. Napake zaposlenih lahko zmanjšamo z usposabljanjem in vadbo v času, ko banka ne posluje s strankami. Čeprav obstajajo skoraj neomejene možnosti na področju tehničnega varovanja, se objekti varujejo na podlagi ocene ogroženosti in v območju finančnih sredstev. Objekti običajno niso popolnoma varni, ampak so zaščiteni proti poznanim oblikam kaznivih dejanj. Način varovanja in stopnja varovanja sta torej pomembna podatka, ki jih morajo čuvati zaposleni in izvajalci varovanja. Varno delo običajno podaljšuje proizvodne procese, zato jih delavci, ki se ne zavedajo možnih posledic, skušajo skrajšati in s tem povečujejo nevarnost. Nadzor nad delom zaposlenih delavcev in nad brezhibnem delovanju naprav je garancija pred presenečenji, ki jih lahko spremljajo žrtve in velika škoda.

Preventivni varnostni postopki so potrebni v vsaki enoti. Storilci kaznivih dejanj si pred ropom, vlomom in goljufijo skušajo pridobiti čimveč uporabnih podatkov. Kot stranke v vrsti pred blagajno in ob vstopu do sefov iz neposredne bližine vidijo postopke uslužbencev in njihova poenostavljanja postopkov ob gneči, utrujenosti... Bančni delavec mora imeti vedno čas, da pogleda stranko in prostor, kjer so stranke in opazi posebnosti, ki lahko ogrozijo njega oziroma banko. Neobičajne ljudi in neobičajno vedenje, ki ga bančni delavec lahko zazna, lahko prepreči presenečenje ob izvedbi kaznivega dejanja.

Mesto hrambe ključev, pogled na tipkovnice vstopnih sistemov, vnos šifer na osebni računalnik in količina denarja v poslovalnici morajo biti zastrti pred pogledom strank, ki so lahko storilci kaznivih dejanj.

Zavese in razporeditev opreme v prostoru lahko preprečujejo neopazno opazovanje delovnih procesov v poslovalnici iz okolice objekta ali iz območja, kjer so stranke.

Z razvojem tehničnih sredstev in cenovni dostopnosti si tudi storilci pomagajo s tehničnimi sredstvi na mestih, kjer lahko prikrito fizično opazujejo delo zaposlenih in strank ob bankomatih. Video-naprave na bankomatih so se iz tujine v nekaj mesecih pojavile tudi pri nas. Paketi in različne pozabljene torbe v poslovalnicah imajo lahko vgrajene naprave za prikrito opazovanje ali pa naprave, ki med zaposlenimi povzročijo paniko (močno dimljenje, sproščanje dražljivih sredstev...).

Sumljivi predmeti in naprave se lahko pojavijo tudi v prostorih, izključno za zaposlene. Na tem območju je veliko več za storilce uporabnih informacij. Ob paniki bi najverjetneje zaposleni odprli vrata varovanega območja in zapustili prostore, ob tem pa omogočili storilcem vstop v najbolj varovana območja banke. Na zaznavo naprav in predmetov, ki jih v poslovalnicah ne poznamo, moramo biti pozorni in ugotoviti, čemu so namenjene in čigave so.

V varovanih objektih so prisotni zunanji izvajalci, ki niso del kolektiva, so pa za delovanje pomembni. To so podjetja z zaposlenimi, ki opravljajo čiščenje prostorov, skrbijo za prehrano bančnih delavcev, opravljajo nujna vzdrževalna dela in odpravljajo napake na napravah. Vsa dela v varovanih objektih morajo biti dogovorjena ob določeni uri in pod nadzorom osebe, ki se vsaj malo spozna na ta opravila. Tehnični sistemi za varovanje najverjetneje ne bodo v celoti zagotovili varovanja. Skrb zaposlenih za varnost poleg rednega dela je in bo nujno potrebna tudi v bodoče.

Literatura:Zakoni, pravilniki in standardi z vsemi dopolnili in popravki.

Slike:Siemens Switzerland Ltd. Building Tehnologies Grop, Fire Safety Guide,Zarja elektronika, MOBICOM,Heimann in drugi prospekti ponudnikov opreme.

Ljubljana, 15.1.2013