› sites › default › files › uploads › files › ... Tehnološki proces dela tehniĊno vagonske službe …Marko Zupan: Tehnološki proces dela tehnično vagonske službe

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

DIPLOMSKO DELO

MARKO ZUPAN

B&B

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Logistično inţenirstvo

Modul: Ţelezniški promet

TEHNOLOŠKI PROCES DELA TEHNIČNO VAGONSKE SLUŢBE

NA DELOVIŠČU JESENICE TER MOŢNE IZBOLJŠAVE DELA

Mentor: Jovan Kek, univ. dipl. inţ. tehnol. prom. Kandidat: Marko Zupan

Lektorica: Azemina Cinac, prof. slovenskega jezika

Ljubljana, februar 2011

ZAHVALA

Za potrpeţljivost in razumevanje ter koristne in pomembne nasvete med izdelavo diplomskega dela se zahvaljujem mentorju Jovanu Keku univ. dipl. ing. tehnologije prometa, koordinatorju notranjega nadzora v podjetju Slovenske ţeleznice d. o. o.,. Za potrpeţljivost in razumevanje gre zahvala tudi mojim domačim, ki so me spodbujali in razumeli skozi celotno obdobje šolanja. Zahvaljujem pa se tudi g. Boštjanu Burniku, za koristne informacije s področja tehnično vagonske dejavnosti.. Zahvaljujem se tudi lektorju Azemini Cinac, profesorici slovenskega jezika za natančno in strokovno opravljeno delo.

IZJAVA

»Študent Marko Zupan izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom Jovana Keka, univ. dipl. inţ. tehnologije prometa. »Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Ljubljana, 23 februar 2011 Podpis: ___________________

POVZETEK Razne sistematizacije delovnih mest so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja tehnično vagonsko dejavnost uvrščale pod razna okrilja od raznih TOZD-ov do zdruţevanja z vlečno tehnično dejavnostjo. Tehnično vagonska dejavnost je delovala nekako v senci vse do leta 2007, ko je reorganizacija Slovenskih ţeleznic enoto tehnično vagonske dejavnosti (v nadaljevanju TVD) uvrstila na seznam samostojnih enot. Začetki so bili teţki, saj so se prav v prvih letih samostojne enote menjali ali posodabljali predpisi, kateri so bili bolj pisani na roko tujim operaterjem kot pa varnosti in urejenosti v ţelezniškem prometu. Namen diplomske naloge je podati predloge izboljšanja dela vagonskega preglednika na postaji Jesenice. Res pa je, da se z idejo še ne rešuje problema, niti ne pomeni, da je to pravi korak do rešitve določenega problema. V primeru, da bi predloge izboljšav uspeli spreobrniti v inovacijo, bi to za naše podjetje pomenilo dvigovanje ugleda, omejevanje konkurence, manjše finančne izdatke, posledično pa bi tudi prišlo do zaposlovanja novega osebja. Za realizacijo navedenega bi bil potreben pristop celotnega sistema Slovenskih ţeleznic. Diplomsko delo opisuje tehnološki proces dela osebja TVD na postaji Jesenice. Zaposleni v vagonski dejavnosti se vsakodnevno srečujemo z teţavami, ki nastajajo pri uporabi vagonov, opravljanju tehničnih in zavornih preizkusih . V nalogi sem sledil zaporedju od organizacijske enote v sklopu Slovenskih ţeleznic, do dela, ki se opravlja v naši enoti. Na koncu naloge je navedeno nekaj izboljšav v tehnološkem procesu dela, katere bi bile zaradi izvedljivosti še kako pomembne za Slovenske ţeleznice tako tehnološko kot finančno. Tema diplomskega dela je v veliki meri iz dela katerega opravljam in to je: pregled naklada na postaji kjer ni vozovnega preglednika, popravila vozil brez odstavitve, kontroling, opravljanje del za tuje operaterje (zavorni preizkus z menjavo zavornih vloţkov), prevzemna dela v delavnici za popravilo vagonov itd…

KLJUČNE BESEDE

pregled naloţitve tovora

popravilo vozil brez odstavitve

opravljanje del za tuje operaterje

tehnično vagonska dejavnost

tehnološki proces dela

ABSTRACT

Systemisation of various jobs in the 1960’s classified the technical wagon activity under various auspices – ranging from “TOZD”s (or BOAL - Basic Organisation of Associated Labour) to associating it with the towing technical activity. Technical wagon activity (hereinafter referred to as TVD) operated “in the shadows” until 2007, when the reorganisation of the Slovenian Railways took place and TVD was placed on the list of independent units. Beginnings were difficult because a lot of regulations were in the process of getting updated, and they were favouring foreign operators instead of safety and soundness of rail transport. The purpose of this work is to propose improvement in the work of the wagon controller at the Jesenice train station. It is true that the idea (yet) does not solve the problem, nor does it imply that this is the right step to solving a particular problem. In case we could put these propositions into practice, this would lead to better reputation of our company, limiting competition, lower financial expenses, and consequently to employing new staff. Realisation of this project would require cooperation of entire system of Slovenian Railways. The thesis describes the technological process of TVD staff’s work at the Jesenice train station. People who are employed in the wagon business are every day facing problems which arise at the use of wagons and carrying out technical and braking tests. This paper follows the sequence from organisational unit within the Slovenian Railways to the work, done in our unit. Some improvements are listed at the end of the paper. These improvements are feasible and they are very important for Slovenian Railways, both from technological and financial aspect. Topic of this thesis comes largely from the work tasks which I do, namely: overlooking loading procedure at the station without transport controller, repairing vehicles without removal, controlling, working for foreign operators (ABS brake test by changing the brake sheets), works in the workshop for repairing wagons etc.

KEYWORDS

Overlooking loading procedure

Repairing vehicles without removal

Working for foreign operators

Technical wagon activity

Technological process of labour

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................ 1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ...................................................................... 1

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA ......................................................................... 2

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ............................................................... 6

1.4 CILJ DIPLOMSKEGA DELA ....................................................................... 6

1.5 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE .............................................. 6

2 TEHNIČNO VAGONSKA DEJAVNOST ..................................................... 7

2.1 ORGANIZIRANOST TEHNIČNO VAGONSKE DEJAVNOSTI ..................... 7

2.2 NALOGE DELOVNE ENOTE TVD ............................................................. 9

3 PREGLEDOVALNO MESTO JESENICE ................................................. 10

3.1 ORGANIZIRANOST PREGLEDOVALNEGA MESTA JESENICE .............. 10

3.1.1 Delovna mesta pregledovalnega mesta Jesenice...................................... 11

3.2 DELOVNA SREDSTVA VAGONSKEGA PREGLEDNIKA ......................... 12

3.3 STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE ........................................................ 13

3.4 IZREDNE POŠILJKE ............................................................................... 13

3.4.1 Odobritev prevoza izredne pošiljke ........................................................... 14 3.4.2 Nakladalni profil ....................................................................................... 15 3.4.3 Svetlobni profil ......................................................................................... 16

3.5 KATEGORIJA PROG ............................................................................... 17

3.6 PREVOZ NEVARNIH SNOVI ................................................................... 17

3.6.1 Pojem nevarne snovi ................................................................................ 18 3.6.2 Prevoz nevarne snovi ............................................................................... 18

4 PREDMET DELA - ŢELEZNIŠKA VLEČENA VOZILA ............................. 20

4.1 TOVORNI VAGONI .................................................................................. 20

4.1.1 Navadni odprti vagoni serije – E .............................................................. 20 4.1.2 Specialni odprti vagoni serije – F ............................................................. 21 4.1.3 Navadni zaprti vagoni serije – G .............................................................. 22 4.1.4 Specialni zaprti vagoni serije – H ............................................................. 22 4.1.5 Specialni zaprti vagoni hladilnik serije – I ................................................. 23 4.1.6 Navadni dvoosni plato vagon serije – K ................................................... 24 4.1.7 Specialni plato vagon serije – L ............................................................... 25 4.1.8 Navadni štiriosni plato vagon serije – R ................................................... 26 4.1.9 Specialni štiriosni plato vagon serije – S .................................................. 26 4.1.10 Specialni zaprti vagon serije – T .............................................................. 27 4.1.11 Specialni vagon serije – U ....................................................................... 28 4.1.12 Specialni vagon cisterna serije – Z .......................................................... 29

4.2 POTNIŠKI VAGONI................................................................................. 31

4.2.1 Potniški vagon 1. razreda serije (A) ......................................................... 31 4.2.2 Potniški vagon 2. razreda serije (B) ......................................................... 32 4.2.3 Potniški vagon 1. in 2. razreda serije (AB)................................................ 33 4.2.4 Jedilni vagon serije (WR) ......................................................................... 34 4.2.5 Vagon spalnik serije WL .......................................................................... 34 4.2.6 Vagoni leţalniki serije AC in BC ............................................................... 35 4.2.7 Sluţbeno prtljaţni vagon serije (D) .......................................................... 36

4.3 VAGONI ZA POSEBNE NAMENE ........................................................... 36

5 DELA IN NALOGE DELOVIŠČA TVD JESENICE................................... 40

5.1 TEHNIČNI PREGLED ............................................................................. 40

5.2 STATUS VAGONOV ............................................................................... 43

5.3 RAVNANJE S POKVARJENIMI VAGONI ................................................ 44

5.4 NALOŢENOST TOVORNIH VAGONOV .................................................. 44

5.5 OLISTANJE NAPAK NA VAGONIH ......................................................... 44

5.5 PREIZKUS ZAVOR ................................................................................. 45

5.5.1 Vrste preskusov zavor vlakov .................................................................. 45 5.5.2 Postopek pri opravljanju preskusa zavor ................................................. 47 5.5.3 Postopki ob ugotovljenih nepravilnostih delovanja zračnih zavor .............. 50 5.5.4 Potrditev opravljenega preskusa zavor .................................................... 51

6 MOŢNE IZBOLJŠAVE PROCESA DELA................................................ 52

6.1 UPORABA DLANČNIKOV ....................................................................... 52

6.2 ZDRUŢEVANJE POKLICEV: ................................................................... 53

6.3 SODELOVANJE PRI PREVZEMU IN NAKLADANJU NEVARNIH SNOVI 53

6.4 NOVI CENIKI IN POGODBE O STORITVAH TVD ................................... 53

6.5 OPRAVLJANJE DEL ZA TUJE PREVOZNIKE: ....................................... 53

6.6 DEŢURNA INTERVENCIJSKA SLUŢBA (24 ONLINE ): .......................... 54

6.7 PONOVNI ZAGON DELAVNICE JESENICE............................................ 54

7 ZAKLJUČEK .......................................................................................... 55

LITERATURA, VIRI ................................................................................ 57

SEZNAM SLIK ........................................................................................ 58

SEZNAM TABEL .................................................................................... 59

B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Marko Zupan: Tehnološki proces dela tehnično vagonske službe na delovišču Jesenice ter možne izboljšave dela stran 1 od 59

1 UVOD

Ţelezniška postaja Jesenice je bila najpomembnejša in najprometnejša vez bivše Jugoslavije s srednjo Evropo. Nobena naša ţelezniška postaja se v času svojega obstoja ni tako povečala in doţivela toliko sprememb kot ravno jeseniška. V letu 1870 je bila postaja Jesenice precej nepomembna, vendar pa se je vse spremenilo po letu 1922. V tem obdobju so dogradili karavanško-bohinjsko progo zaradi česar je postaja Jesenice postala pomembno ţelezniško kriţišče obenem pa še mejna postaja. Zaradi povečanega prometa in tehnološkega procesa dela je bilo potrebno postajo širiti. Po prvi rekonstrukciji ob dograditvi karavanško-bohinjske proge je imela jeseniška ţelezniška postaja 13 prevoznih, 5 slepih in 16 kurilniških tirov. Ker je bil promet z Avstrijo med vojnama usmerjen predvsem preko Maribora, so tirne in tehnološke zmogljivosti na Jesenicah zadoščale. Po drugi svetovni vojni se je promet preko Jesenic zelo povečal in so postale naša največja tranzitna postaja. V primerjavi z letom 1938 je bil tranzit ţe leta 1955 skoraj petkrat večji, zato je postaja postala ozko grlo in je bila nujno potrebna rekonstrukcije. Z rekonstrukcijo so se tirne kapacitete v primerjavi s prejšnjimi podvojile, spremenil pa se je tudi tehnološki proces dela, saj je bila potrebna boljša organiziranost, da so prepeljali skozi postajo večje število vlakov. Z izgradnjo prve ţelezniške proge ter prepeljanimi prvimi vlaki je bilo potrebno predpisati tehnološke procese dela za določeno postajo. Razcvet gospodarstva v tedanjih severnih drţavah je pripomogel tudi k izgradnji postaj, katere so bile specifične (mejna, ranţirna, lokomotivska, itd..). Da bi se proces dela odvijal čim bolj ekonomično, so predpisali pravilnike, po katerih so se ravnali usluţbenci na postaji. Te tehnološke procese dela so kasneje zapisovali v tako imenovane postajne poslovne rede, kateri še danes predstavljajo osnovo za delo. Prve večje spremembe v tehnološkem procesu dela so se začele pojavljati po letu 1991, ko je Slovenija z odcepitvijo od Jugoslavije postala samostojna drţava. Slovenske ţeleznice so morale prijeti vajeti v svoje roke ter začeti iskati nove trge, ponujati nove storitve ter si utrjevati svoje ime. Za dobro ime pa je znano, da predstavlja jamstvo, hkrati pa mu daje simbolično lastnost. Ponudba storitev se iz leto v leto veča, veča pa se tudi konkurenca. Da bi se Slovenske ţeleznice uspešno kosale z vse večjo konkurenco, je potrebno prilagoditi poslovanje in upravljanje v podjetju. Če ţeli katero koli podjetje dolgoročno obstati in ţeli obdrţati uporabnike ter uspešno konkurirati na trgu mora prevzeti načela novih tehnoloških procesov ter seveda trţenja. Za dolgoročno poslovanje pa je potrebno, da si podjetje s svojimi storitvami ustvari dobro ime in s tem pridobi stalne odjemalce.

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Zaradi zastarelih in trţenjsko neučinkovitih tehnoloških postopkov dela, kateri so bili vezani na stanje pred letom 2010 in zaradi neusklajenosti med sluţbami znotraj Slovenskih ţeleznic, prihaja do nespoštovanja predpisov, zaračunavanja dragih



popravil vagonov, zadrţevanja praznih in naloţenih vagonov ter opravljanja del za tujega prevoznika na območju Jeseniške postaje. Namen diplomskega dela je sprememba tehnološkega postopka na postaji Jesenice s katero bi prišli do izboljšav v ponudbi prevoznih sredstev, takojšnje odprave napak, ter zagotovitve pravilne in varne naloţitve na vagonske enote. Razen osnovnega namena diplomskega dela je namen tudi, z cenovno primerjavo prikazati zakaj se splača za opravljanje dela za tuje prevoznike, najeti prav Tehnično vagonsko dejavnost.

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA

Gradnja proge Ljubljana - Jesenice se je začela spomladi leta 1869 in je bila zaključena prej kot v dveh letih. Progo so za promet odprli 14.12.1870. V začetku je bila proga lokalnega pomena, saj je bil odsek proge Trbiţ - Beljak zgrajen nekoliko kasneje, leta 1873. S tem je proga dobila direktno povezavo z zahodnimi deli Avstrije, z Bavarsko in Češko. Gorenjsko progo je leta 1869 zgradila delniška druţba "Cesarsko-kraljeva privilegirana ţeleznica cesarjeviča Rudolfa" (RKB), ki pa ni bila v lasti delniške druţbe "Juţna ţeleznica", katera je zgradila pristanišče v Trstu in s tem imela monopol nad avstrijsko pomorsko trgovino. V letu 1864 je trgovinsko ministrstvo z Dunaja poslalo ljubljanski trgovski zbornici osnutek načrta za nadaljnjo izgradnjo ţelezniškega omreţja. V istem letu se je odbor strinjal s predlaganim programom, vendar so pripomnili, da v načrtu ni proge Ljubljana - Beljak. Odbor je v svojem poročilu navedel, kaj vse pridobivajo na gorenjskem, in zahteval izgradnjo te proge. Omenjeno poročilo je bilo dopolnjeno s predlogom za podaljšanje proge čez Dolenjsko do Karlovca. V začetku tega predloga na Dunaju niso upoštevali. Velike zasluge, da je sploh prišlo do gradnje proge, ima dr. Lovro Toman, ki se je v dunajskem parlamentu boril za gorenjsko progo in dosegel, da je proga od Ljubljane do Otoč potekala desno od Save, ker so ravno v tem delu doline, leţali kraji z razvito industrijo. V začetku obratovanja si je druţba nakopala toliko dolgov, da je leta 1880 prišla pod uradno določeno začasno upravljanje. Od 01.01.1880 je zato promet opravljala drţavna ţeleznica (K.k. Staatsbahn), od 01.01.1884 pa je bila delniška druţba Rudolfova ţeleznica tudi formalno podrţavljena. Prvotno je imela gorenjska ţeleznica 12 postaj. To so bile postaje: Trbiţ, Rateče, Bela Peč, Kranjska Gora, Dovje, Jesenice, Radovljica, Lesce, Podnart, Kranj, Škofja Loka, Medvode, Viţmarje in Ljubljana. Trasa proge od Ljubljane do Jesenic je ţe od samega začetka nespremenjena, saj večinoma proge poteka po prvotni trasi. Ko so leta 1964 progo Ljubljana – Jesenice pričeli elektrificirali so izravnali nekaj krivin, zaradi česar je bila trasa proge med postajami Reteče in Medvode pomaknjena v levo za nekaj sto metrov. Drugih sprememb, razen obvoznega tira št. 6 (šest) na postaji Škofja Loka, ni bilo izvedenih. Od Jesenic do Ljubljane so kasneje nastale postaje Radovljica, Otoče, Ţabnica in Medno ter postajališči Globoko in Reteče.



Po osamosvojitvi so se zgradili še postajališči Litostroj in Ljubljana Stegne. Končna postaja je bila Ljubljana - Gorenjski kolodvor (danes Ljubljana Šiška). Tukaj je bila poleg postaje tudi kurilnica. Postaja Ljubljana Šiška takrat ni imela povezave s postajo Ljubljana in Juţno ţeleznico. To povezavo je kasneje odredilo vojaško ministrstvo. Med prvo svetovno vojno je bila proga Trbiţ - Ljubljana maksimalno izkoriščena saj je sluţila za oskrbo vojske na Soški fronti. Na postaji Ţabnica, ki je bila zgrajena leta 1915 so se razkladali vojaški transporti in se vozili skozi Škofjo Loko proti Soški fronti. Po končani vojni je na gorenjski progi zavladalo mrtvilo. Promet je ponovno pričel naraščati po letu 1922, ko je preko Jesenic oţivel mednarodni promet v smeri Jesenice - Ljubljana - Zidani Most. Zaradi vedno večjega obsega prevozov so v promet vključevali vedno teţje in močnejše lokomotive, zelo malo pa se je vlagalo v progo. Kako mačehovski odnos do slovenskih, predvsem pa do gorenjskih prog je imel Beograd (ministrstvo za promet in Generalna direkcija JDŢ), pove podatek da so v obdobju od leta 1918 - 1937 povečali ţelezniško omreţje na območju direkcije Beograd za 51,5 % v direkciji Ljubljana pa samo za 5,1 %. Po vzpostavitvi novih mej med drugo svetovno vojno, so vse gorenjske proge ostale pod nemškim okupiranim območjem, vendar brez medsebojne povezave. Zato so leta 1943 Nemci zgradili obvozno progo iz Viţmarij skozi Črnuče do Laz. Gorenjska proga je bila za Nemce izrednega pomena. Po vojni je promet stalno naraščal, tako da je bila proga v šestdesetih letih maksimalno izkoriščena. Zmogljivost so leta 1964 povečali z delno rekonstrukcijo in elektrifikacijo. Leta 1978 je bila proga opremljena z novimi signalnovarnostnimi napravami, vključno z upravljanjem in vodenjem prometa z centralnega mesta, s tako imenovano telekomando na odseku proge Medvode - Slovenski Javornik. V bliţnji prihodnosti se pričakuje popolna oprema celotne proge Ljubljana – Jesenice s telekomando. Raziskava diplomskega dela se nanaša na Tehnično vagonsko dejavnost, enoto Jesenice, ki deluje samostojno in spada pod okrilje Slovenskih ţeleznic, d.o.o. Slovenske ţeleznice so ponudnik prevozov pa območju Slovenije in delno tudi v tujini. Ljubljana je kriţišče petega in desetega koridorja, ki poteka po našem ozemlju in predstavlja zelo pomembno vozlišče Evrope. Slovenske ţeleznice ponujajo intermodalni transport s logistično podporo. Dolţina vseh prog z postajnimi tiri znaša okrog 2.187 km, trenutno pa je na slovenskih ţeleznicah zaposlenih pribliţno 7000 delavcev. Lastnik in ustanovitelj ter stoodstotni lastnik Slovenskih ţeleznic je Republika Slovenija. Ministrstvo za promet nadzira izvajanje obvezne javne funkcije v potniškem prometu, preiskuje resne nesreče, nesreče in incidente ter opravlja inšpekcijski nadzor. Pristojnosti v ţelezniškem sistemu določata Zakon o ţelezniškem prometu ter Zakon o varnosti v ţelezniškem prometu. Najpomembnejši dejavniki v tem sistemu so: Ministrstvo za promet, Direkcija za vodenje investicij v javno ţelezniško



infrastrukturo, Javna agencija za ţelezniški promet, Slovenske ţeleznice ter drugi prevozniki.

Ministrstvo za promet izvaja inšpekcijski nadzor, preiskuje resne nesreče, nesreče in incidente ter opravlja druge funkcije pomembne za delovanje Slovenskih ţeleznic, d.o.o.;

Direkcija za vodenje investicij v javno ţelezniško infrastrukturo v Mariboru, opravlja nalogo vodenja investicij v javno ţelezniško infrastrukturo;

Javna agencija za ţelezniški promet je neodvisni organ, ki opravlja naloge varnostnega organa ter naloge za zagotovitev pravičnega dostopa prevoznikov do ţelezniške infrastrukture, ţelezniškim prevoznikom dodeljuje ali odvzema vlakovne poti in licence, določa uporabnino.

Slovenske ţeleznice, d.o.o. so trenutno organizirane kot enovito podjetje z več organizacijskimi enotami, ki so:

Vodenje prometa – Sodeluje pri načrtovanju in spremembah voznih poti vlakov ter izvaja vodenje prometa vlakov;

Infrastruktura – Skrbi za sprotno in investicijsko vzdrţevanje Javne ţelezniške infrastrukture, tehničnih naprav in opreme;

Potniški promet – Opravlja prevoz potnikov v notranjem in mednarodnem prometu;

Tovorni promet – Opravlja prevoz tovora doma in v tujini, z kombinacijo drugih vrst prevoza;

Vleka – Zagotavlja in skrbi za organizacijo vlečnih vozil in vleko vlakov;

TVD – Opravlja tehnične preglede vagonov, zavorne preizkuse in pregled naklada;

Nabava – opravlja raziskave trga, izbiro dobavitelja delavnega materiala, izdelavo načrta nabave, kontrolo, reklamacije;

Kadri – načrtujejo sestavo zaposlenih, pridobivajo nove delavce, izvajajo izobraţevanje, vodijo evidence ter opravljajo motiviranje in nagrajevanje;

Področje za informatiko – obravnava podatke, nadzira delovanje informacijskega sistema SŢ, vzdrţuje in nadgrajuje informacijski sistem ter opravlja določena dela tudi za zunanje izvajalce;

Organizacijsko in pravno področje – opravlja najrazličnejše naloge s področja organizacijskih in pravnih zadev;

Sekretariat – Opravlja vsa potrebna dela in naloge za poslovodstvo SŢ, koordinira delo Notranjega nadzora, Interne revizije ter ostalih delov organizacijske enote.

Druge spremljajoče dejavnosti ki opravljajo dela in naloge na področju načrtovanja in kontrolinga, računovodske storitve, projektiranje in svetovanje, skladiščenje, gradbeništvo, storitve logističnih centrov, prevoz blaga z uporabo cestnih motornih vozil ipd;



Slika 1: SŽ v sistemu prometne panoge Vir: Slovenske železnice, d.o.o., oktober 2010

Slika 2: Organizacijska struktura SŽ Vir: Slovenske železnice, d.o.o., oktober 2010



1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

V diplomskem delu je predstavljena organizacijska enota TVD delovišče Jesenice. Poglavitna omejitev se nanaša na tehnološki proces dela ob racionalnem gospodarjenju z vagoni ter na povečanju prihodkov iz naslova opravljanje tehničnih pregledov in zavornih preizkusov za tuje operaterje. Predlogi za izboljšavo tehnološkega procesa dela so navedeni na koncu diplomskega dela in se nanašajo zgolj na delovišče Jesenice.

1.4 CILJ DIPLOMSKEGA DELA

Cilj diplomskega dela je prikazati določene neizkoriščene moţnosti znanja urejevalcev zavor v trenutno zaprti delavnici Slovenskih ţeleznic ter s primerjavo cen storitev dokazati, za kaj se splača najeti, za opravljanje dela, prav sluţbo za TVD. Upoštevati je potrebno tudi redno vzdrţevanje ţelezniških vozil ter sodelovanje pri nakladanju tovora na vagone.

1.5 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE

Pri izdelavi diplomskega dela z naslovom »Tehnološki proces dela tehnično vagonske sluţbe na delovišču Jesenice ter moţne izboljšave dela« so bile uporabljene naslednje raziskovalne metode:

Metoda primerjanja (ugotavljanje razlik);

Metoda kompilacije (povzetek spoznanj in rezultatov drugih avtorjev);

Metoda analize (opazovanje in analiza);

Metoda opisovanja (opis dejstev in procesov).



2 TEHNIČNO VAGONSKA DEJAVNOST

2.1 ORGANIZIRANOST TEHNIČNO VAGONSKE DEJAVNOSTI

Pomembni del celote, ki sestavlja Slovenske ţeleznice je samostojna enota TVD, katera skrbi za varen, urejen ţelezniški promet. Na spodnji sliki je prikazana organizacijska shema poslovne enote tehnično vagonska dejavnost – TVD.

Slika 3: Organizacijska struktura poslovne enote TVD Vir: Slovenske železnice, d.o.o., oktober 2010

Pregledovalno mesto TVD je postaja, na kateri preglednik vagonov pregleduje vlake in vagone. Na pregledovalnem mestu izvršilni delavci TVD tehnično pregledujejo vagone, preizkušajo pravilnost delovanja zavor, opravljajo izredna popravila vagonov in tovora brez odstavitve. Delo se opravlja na postajah ali pa industrijskih tirih odvisno od organizacije dela katera določi Sluţba za TVD. Pregledovalna mesta so organizirana na postajah in industrijskih tirih. Ta pregledovalna mesta so: Jesenice, Nova Gorica, Seţana, Koper, Buzet, Šapjane, Ljubljana, Ljubljana Moste, Ljubljana Zalog, Novo mesto, Dobova, Celje, Prevalje, Maribor, Tezno, Špilje, Hodoš, Čakovec in Velenje. Tehnična postaja TVD je postaja na kateri se opravlja in organizira nega vlečnih vozil, kontrolni pregled vagonov, tehnični pregled vagonov ter izredna popravila z izločanjem ali brez izločanja vagonov.



Delovišče TVD vodi in organizira delo za eno ali več pregledovalnih mest. Območje pregledovalnega mesta TVD so sluţbena mesta, odprta proga in industrijski tiri, kjer se v primeru potrebe opravlja delo. Vzdrţevalno mesto TVD je postaja na kateri se opravljajo dela na vagonih kateri so izločeni iz prometa ali pa se opravljajo samo kontrolni pregled vagonov.

Slika 4: Območje delovnih enot TVD Vir: Slovenske železnice, d.o.o., oktober 2010

Legenda: Z različnimi barvami proge, so prikazana območja delovnih enot TVD. In sicer: - DE DIVAČA - DE LJUBLJANA - DE MARIBOR - DE CELJE



2.2 NALOGE DELOVNE ENOTE TVD

Delovna enota TVD je ena od osnovnih organizacijskih enot tehnično vagonske dejavnosti, ki s svojim delom sodeluje pri zagotavljanju varnosti ţelezniškega prometa. Glavna dela in naloge delovne enote TVD so:

organiziranje in opravljanje varnega, urejenega in racionalnega pregledovanja vagonov v uporabi oziroma v prometu,

zagotavljanje tehnično sposobnih vagonov za njihovo uvrščanje v vlake,

preskušanje zavor vlakov,

sprotno vzdrţevanje vozil, ki se opravlja kot:

o kontrolni pregledi vagonov v skladu s Pravilnikom 203,

o izredna popravila manjšega obsega na vagonih in tovorih, brez izločanja vagonov iz prometa,

o izredna popravila večjega obsega na vagonih, z izločanjem teh iz prometa,

organiziranje in nadzor nege vagonov in motornih garnitur,

opravljanje tehnične primopredaje vlakov oziroma vagonov na obmejnih postajah,

popravilo naklada brez izločitve vagona iz prometa,

popravilo vagona brez izločitve iz obratovanja,

pregled, popravila električnih komponent v vlaku,

skrb, da delavci na delovnih mestih na katerih morajo izpolnjevati posebne strokovne in zdravstvene pogoje, te tudi izpolnjujejo,

skrb za obveščanje delavcev na delovnih mestih, na katerih neposredno sodelujejo pri opravljanju ţelezniškega prometa,

sodelovanje pri odpravljanje posledic izrednih dogodkov,

izvajanje preventivnih ukrepov pred posledicami zime in odpravljanje posledic zime na vagonih,

izvajanje varnostnih ukrepov pred poţari na vagonih in v zvezi s prevozom nevarnih snovi,

vodenje potrebnih evidenc in tehničnih podatkov v zvezi z vagoni,

opravljanje vzorčne kontrole vlakov na tehnično zaupanje.

Dela in naloge vseh štirih delovnih enot TVD: Ljubljana, Maribor, Celje in Divača, ki tvorijo Poslovno enoto Tehnično vagonska dejavnost, so zelo podobne vendar se zaradi krajevnih razmer in specifik nekoliko razlikujejo med seboj.



3 PREGLEDOVALNO MESTO JESENICE

3.1 ORGANIZIRANOST PREGLEDOVALNEGA MESTA JESENICE

Pregledovalno mesto oziroma delovišče Jesenice se nahaja na postaji Jesenice na progi X. vseevropskega prometnega koridorja. Postaja Jesenice po skoraj 15 letnem zatišju (1991-2004), po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo ponovno pridobiva svojo pomembno vlogo v prometnem sistemu ţeleznic Slovenije. Zaradi pojava novih prevoznikov in prometnih tokov se število vlakov in s tem naloge in nujno potrebna opravila v tehnično vagonski dejavnosti, na postaji Jesenice, počasi, a vztrajno povečujejo. Na spodnji sliki je prikazana organizacijska struktura DE Ljubljana, kamor spada tudi delovišče Jesenice, ki je predmet diplomskega dela.

Slika 5: Organizacijska struktura DE Ljubljana Vir: Slovenske železnice, d.o.o., oktober 2010

Na delovišču oziroma pregledovalnem mestu Jesenice se opravljajo najrazličnejše naloge in dela. Med osnovne naloge lahko štejemo:

razpored osebja, ki opravlja delo na pregledovalnem mestu,

organizacija dela na pregledovalnem mestu in nadzor dela,

tehnični pregled vlakov za katere je Jesenice pregledovalna postaja,

primopredaja sluţbe,

načrt količine ter vrsta rezervnih delov in materiala,

obveščanje med postajnim in preglednim osebjem,

ukrepi za varno delo,

opravljanje ostalih del in nalog, ki so vpisani v Poslovniku DE TVD Ljubljana ter postajnem poslovnem redu postaje Jesenice.



3.1.1 Delovna mesta pregledovalnega mesta Jesenice Osebje, ki neposredno sodeluje pri opravljanju ţelezniškega prometa (izvršilni ţelezniški delavci) predstavljata nadzornik preglednikov vagonov ter preglednik vagonov. Razen izvršilnih ţelezniških delavcev nadzornika preglednikov vagonov in preglednika vagonov je na pregledovalnem mestu Jesenice še delovno mesto vzdrţevalca vagonov. V nadaljevanju so našteta glavna opravila in delovne naloge po delovnih mestih pregledovalnega mesta Jesenice. Nadzornik preglednikov vagonov:

opravlja dela po nalogu vodje delovne enote Ljubljana,

nadzira uporabo zaščitnih sredstev,

organizira, nadzira in vodi delo na enem ali večjem številu pregledovalnih mest,

sodeluje pri prevozu izredne pošiljke,

sodeluje pri preiskavah in odpravi posledic izrednega dogodka,

po potrebi opravlja dela vagonskega preglednika,

opravlja kontrole po pregledovalnih mestih,

zbira podatke za analize,

nadzira izdelavo administracije vagonskih preglednikov,

kontrolira vnašanje podatkov v računalniško aplikacijo,

sodeluje pri izdelavi stroškovnih mest,

zagotavlja pravilno in zadostno zasedbo v primeru nepričakovane odsotnosti delavca,

pripravlja poročila ob primopredaji sluţbe,

skrbi za merilne pripomočke,

usposobljen za pravilno uporabo prve pomoči,

sodeluje pri komisiji z drugo ţelezniško upravo,

skrbi za zaloge materiala na delovišču.

Preglednik vagonov:

pregleduje tehnično stanje vagonov in pravilnost naklada (tovora naloţenega na vagone),

opravlja izredna popravila vagonov in tovora brez odstavitve vagona,

preizkuša zavore,

nadzira delo pri popravilu vagonov brez izločanja,

sodeluje pri ocenjevanju škode pri izrednih dogodkih,



nadzira nego in vzdrţevanje vozil,

sodeluje z ostalimi sluţbami pri prevzemu izrednih pošiljk,

izdeluje evidence, poročila,

opravlja dela po naročilu nadrejenega.

Vzdrţevalec vagonov

opravlja dela in naloge po naročilu nadrejenega,

samostojno izvajanje del pri popravilu vagona brez izločitve,

sodeluje pri intervenciji,

odpravlja posledice izrednih dogodkov,

zamenjava zavornjakov, spenjač, zračnih cevi, zračnih pip, tesnil,

izvajanje enostavnejših popravil na vagonu,

sodelovanje z PE potniški promet,

preizkus električnih naprav na potniških in tovornih vagonih,

urejanje in pritrjevanje naklada.

3.2 DELOVNA SREDSTVA VAGONSKEGA PREGLEDNIKA

Vagonski preglednik ima na delovnem mestu ročna sredstva, orodje in opremo.

Ročna sredstva:

- Priročnik 200.50,

- ročna svetilka,

- UKV naprava,

- beleţnica izvršilnih delavcev TVD,

- TV nalepke,

- kreda, modri kemični svinčnik, lepilo za papir,

- ustna signalna piščalka

- osebno štampiljko

- indikator za preverjanje Qr mere ter ključ za kontrolo visokega tlaka R zaviranja,

- jekleni merilni trak dolţine 2 metra,

- kladivo z maso 0,5 kg ter dolţino ročaja 700mm.

Orodja in oprema, ki se nahajajo na pregledovalnem mestu:

- teleskopski meter,



- rezervna zavorna cev,

- zemljevid ţelezniške mreţe SŢ,

- signalna omreţna računalniška oprema,

- sredstva merilnik za merjenje sledilnega grebena koles,

- katera so predpisana za uporabo pri delu,

- štampiljka pregledovalnega mesta,

- komplet ročnega orodja določen z poslovnikom,

- polnilci baterij (svetilka, ukv naprava)

- ročno orodje

- merilnik za merjenje kolesnih obročev in vencev

- merilni trak dolţine > 3 metre

- merilo za merjenje razmika med notranjimi čelnimi površinami kolesnih vencev.

3.3 STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE

Izvršilne delavce je potrebno redno izobraţevati in strokovno usposabljati v skladu z določili Pravilnika o strokovni usposobljenosti izvršilnih ţelezniških delavcev. Z rednim izobraţevanjem morajo izvršilni ţelezniški delavci ohranjati in dopolnjevati poznavanje predpisov v zvezi z opravljanjem dela v ţelezniškem prometu ter poznavanjem vozil. Izvršilni ţelezniški delavci morajo redno obiskovati šolanje po izdelanih programih in razporedih. Za druge delavce, ki opravljajo dela povezana z varnostjo in urejenostjo ţelezniškega prometa, se določi redno izobraţevanje v skladu z zahtevami in potrebami, ki nastajajo med tekočim delom. V strokovno usposabljanje izvršilnih ţelezniških delavcev spada tudi obnavljanje poznavanja prog, vlečnih vozil, ranţirnih postaj in industrijskih tirov ter pregledovalnih mest. Izvršilni ţelezniški delavci v tehnično vagonski dejavnosti morajo imeti dostop do predpisov, ki se nanašajo na varnost in urejenost prometa na njihovem področju dela. Ti so lahko v njihovi osebni opremi ali v opremi delovnih in / ali sluţbenih mest. Če izvršilni ţelezniški delavec nastopi delo na novem delovnem mestu se mu omogoči opravljanje dela pod nadzorom v trajanju ene dnevne in ene nočne izmene. Delavec se mora seznaniti z razmerami na delovnem mestu z tehnološkim postopkom dela ter z varnostjo pri delu.

3.4 IZREDNE POŠILJKE

Pošiljka velja za izredno, če zaradi svojih zunanjih dimenzij, teţe ali strukture glede na ţelezniške naprave ali vagone ţeleznice, ki je udeleţena pri transportu, povzroča posebne teţave in se zato prevaţa pod posebnimi pogoji. Prevoz naloţenih in praznih ţelezniških vozil, ki presegajo nakladalni profil, kodifikacijo proge, dovoljene



dolţinske in osne obremenitve smatramo za izredno pošiljko. Izredne pošiljke se lahko prevzemajo samo pod posebnimi pogoji, o katerih se morajo prevozniki prej sporazumeti in določiti način prevoza.

Za izredno pošiljko veljajo zlasti:

vagoni, ki imajo prekoračen revizijski rok (za več kot 6 mesecev prazni, več kot 14 dni naloţeni vagoni),

vagoni, ki nimajo RIV, RIC ali TEN oznake,

naloţeni RIV vagoni z več kot 8 osmi,

nakladalne enote, ki se ne morejo prekladati do namembne postaje in tehtajo več kot 25 ton,

nakladalne enote z dolţino več kot 35 metrov na večjih vagonih ali pa toge nakladalne enote na 2 ali več vagonih z vrtljivim podstavkom,

naklad, pri katerem so upoštevane predpisane omejitve vendar glede širine presega nakladalni profil, ki je predpisan za vsako progo posebej,

nakladi, ki niso zavarovani po Smernicah za nakladanje, Zvezek 1,2.,

pošiljke na elektrificiranih progah, pri katerih niso zagotovljene predpisane varnostne razdalje med deli pošiljke in vozno mreţo,

potniški vagoni, ki jim je potekel rok za redno vzdrţevanje.

3.4.1 Odobritev prevoza izredne pošiljke

Prevoznik izdela zahtevo za prevoz izredne pošiljke in jo pošlje upravljavcu ţelezniške infrastrukture. Upravljavec vsako prejeto zahtevo za prevoz izredne pošiljke vpiše v evidenco prevozov izrednih pošiljk pod zaporedno številko in jo mora takoj začeti obravnavati. Pod to številko se zadeva obravnava, dokler ni končana. Številki se dodata veliki črki 'IP', ki pomeni znak izredne pošiljke. O izvedbi izrednega prevoza odloči upravljavec najkasneje v 15 dneh po vloţitvi zahteve. Prometno dokumentacijo o izrednih pošiljkah je treba hraniti tri leta od dneva prvega vpisa, pri čemer se leto prvega vpisa ne upošteva. Po prejemu zahteve za prevoz izredne pošiljke je treba ugotoviti moţnosti prevoza in določiti prevozne pogoje, pri čemer se upošteva varnost in ekonomičnost prevoza. Pri pošiljkah, ki presegajo meje nakladalnega profila, je treba upoštevati še dodaten prostor zaradi lokov, nadvišanja proge in nihanja. Prav tako je potrebno upoštevati predpisane varnostne razmike med nakladalnim profilom in najbliţjim delom voznega omreţja pod napetostjo. Kadar upravljavec na osnovi preučitve moţnosti prevoza in določenih pogojev, dovoli prevoz izredne pošiljke, mora obvestiti o tem prevoznika pisno, z navedbo prevoznih pogojev, katere mora izpolnjevati takšna pošiljka. Za izredne pošiljke, ki presegajo nakladalni profil, upravljavec priloţi skico izredne pošiljke. Prevoznik obvesti upravljavca, da sprejema prevozne pogoje in da namerava opraviti prevoz izredne pošiljke oziroma, da odstopa od prevoza. Če ni mogoče prevzeti izredne pošiljke na prevoz, upravljavec o tem pisno obvesti prevoznika s potrebno



obrazloţitvijo. Upravljavec izda dovoljenje za prevoz izredne pošiljke, s pogoji prevoza in določi čas veljavnosti dovoljenja, ki praviloma ne sme biti daljši od treh mesecev od dneva izdaje. Če se izredna pošiljka ne preda v odobrenem roku na prevoz, je treba prijavo za dovoljenje prevoza dati znova ali pa zahtevati podaljšanje dovoljenja za prevoz. Upravljavec mora izdelati tehnične pogoje prevoza izredne pošiljke po progah Republike Slovenije. Osebje, ki sodeluje pri nakladanju, prevzemu, prevozu in predaji izredne pošiljke, se mora seznaniti s pogoji o prevozu izredne pošiljke preko informacijskega sistema upravljavca. Za prevoz izredne pošiljke mora upravljavec določiti glavno šifro prevoza po posameznih progah oziroma odsekih prog. Eden od osnovnih pogojev je tudi ta, da prevzem in tehnični pregled pošiljke opravi izvršilni ţelezniški delavec, ki ima opravljen strokovni izpit in periodični izpit za preglednika vagonov. Za vlake v katere se uvrstijo ali so ţe uvrščene izredne pošiljke se ravna po predpisih iz Prometnega pravilnika, in po varnostnih pogojih, ki so predpisani za vsako pošiljko posebej. Pred uvrstitvijo v vlak mora biti pošiljka komisijsko pregledana in prevzeta. Odgovornost nosi prevoznik. V primeru, ko podatki niso odgovarjajoči in komisija izredno pošiljko zavrne, se le-ta vrne ţelezniški upravi, ali pa ostane na prostoru. Zavrnjene pošiljka se dostavi na tir, ki je za-to določen. Premik s to pošiljko se mora opraviti pazljivo. 3.4.2 Nakladalni profil

Glede na največje dopustne dimenzije vozil in naklada se proge delijo po vrstah dopustnih nakladalnih profilov, ki jih predpisuje Mednarodna ţelezniška zveza – UIC. Na slovenskih ţeleznicah se dovoljuje prevoz vozil in tovora v skladu z mednarodnim nakladalnim profilom, nakladalnim profilom SŢ –1 ter nakladalnima profiloma za kombinirani transport GA in GB. Novozgrajene proge pa morajo zagotavljati nakladalni profil GC. Vsako vozilo ali naklad, ki presega nakladalni profil določene proge ali odseka proge, se mora obravnavati kot izredna pošiljka. Slovenske ţeleznice so dolţne vsako spremembo v kategorizaciji prog, ki zadeva razvrstitev prog glede na dopustne nakladalne profile, javiti Mednarodni ţelezniški zvezi – UIC, da jo ta objavi v mednarodnih dokumentih, ki zadevajo to področje. Poznamo dve vrsti nakladalnih profilov in sicer:

nakladalni profil SŢ – 1 (kateri velja za vse proge na slovenskih ţeleznicah);

nakladalni profil SŢ – 2 (kateri velja za vse proge v Evropi – razen Velike Britanije), ki je nakladalni profil za potrebe kombiniranega transporta.

Zgoraj navedena profila se razlikujeta predvsem v višino in se merita ko vozilo miruje. Razen svetlega profila poznamo tudi statični nakladalni profil kateri sluţi za kontrolo dimenzij naloţenih odprtih vagonov. Kontrolo nakladalnega profi la opravljamo s posebno konstrukcijo, ki je nameščena na posameznih postajah.



Slika 6: Nakladalni profil SŽ-1 Vir: Slovenske železnice, d.o.o., oktober 2010

3.4.3 Svetlobni profil

Svetlobni profil je pravokotna ravnina omejena na tir v katero ne smejo segati deli naprav, objektov, oznak, signalov, naklada materiala in drugih predmetov. Tako kot na slovenskih ţeleznicah imajo tudi pri ostalih evropskih ţeleznicah oba svetla profila in sicer:

statičen svetlobni profil;

dinamičen svetlobni profil.

Veljavni predpis SŢ o nakladalnem in svetlem profilu velja od leta 1995, v pripravi pa je nov predpis. Zelo pomembno je dejstvo, da se mora upoštevati svetli profil



posebej za mirujoča vozila, ki se nahajajo v horizontali in posebej za vozila v gibanju zaradi sledečih vzrokov:

zaradi nepravilnosti na vozilih;

zaradi napak;

zaradi prevesa vozil v krivini.

3.5 KATEGORIJA PROG

Ţelezniške proge se delijo v kategorije glede na obremenitev kolesnih dvojic in obremenitev na dolţinski (tekoči) meter proge, kar pomeni, da vsaka ţeleznica lastnica določi kategorijo vseh prog na svojem območju.

Kategorija proge

Največja dovoljena obremenitev na eno kolesno dvojico (os)

Največja dovoljena obremenitev na meter

A 16 t 5,0 t/m

B1 B2

18 t 18 t

5,0 t/m 6,4 t/m

C2 C3 C4

20 t 20 t 20 t

6,4 t/m 7,2 t/m 8,0 t/m

D2 D3 D4

22,5 t 22,5 t 22,5 t

6,4 t/m 7,2 t/m 8,0 t/m

Tabela 1: Kategorije prog

Vir: Slovenske železnice, d.o.o., oktober 2010 Mejne nakladalne mase in največje dopustne obremenitve so napisane na vagonu. Največjo dovoljeno obremenitev določa najniţja kategorija proge na celotni prevozni poti vagona (pošiljke).

3.6 PREVOZ NEVARNIH SNOVI

Sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po ţeleznici (RID), je mednarodni sporazum med drţavami o prevozu nevarnih snovi. Ta sporazum je priloga I »Konvencije o mednarodnih ţelezniških prevozih« (COTIF), dodatek B - Enotna pravila o pogodbi v mednarodnem ţelezniškem prevozu blaga (CIM). Konvencija o mednarodnih ţelezniških prevozih je bila sprejeta leta 1980 v Bernu in je začela veljati 1. maja 1985. Ta konvencija obvezuje tudi Slovenijo, ki poleg Zakona o prevozu nevarnega blaga (ZPNB) opredeljuje pogoje prevoza nevarnih snovi v ţelezniškem prometu.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Nevarne_snovi

http://sl.wikipedia.org/wiki/COTIF

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=CIM&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/1980

http://sl.wikipedia.org/wiki/Bern

http://sl.wikipedia.org/wiki/1._maj

http://sl.wikipedia.org/wiki/1985

http://sl.wikipedia.org/wiki/ZPNB



Sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po ţeleznici (RID) je razdeljen na Splošne določbe, Posebne določbe za posamezne razrede, 11 dodatkov, abecedni register nevarnih snovi in dopolnila. 3.6.1 Pojem nevarne snovi

Nevarne snovi so tiste snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti. Nevarne lastnosti so sledeče: eksplozivnost, radioaktivnost, oksidativnost, vnetljivost, strupenost, jedkost, dražljivost, rakotvornost, mutagenost, nevarnost za okolje itd ). 3.6.2 Prevoz nevarne snovi

Za prevoz nevarnega blaga se lahko uporablja vozilo, ki je izdelano po predpisih (varovalo proti iskrenju) ter tehnično brezhibno. Takšno vozilo, ali naloţena nakladalna enota mora biti opremljena z opozorilnimi tablami, napisi, oznakami (nalepkami) za označevanje nevarnosti in drugimi informacijam i o nevarnem blagu, kot določajo za to namenjeni predpisi.

.

Slika 7: Nalepnice (oznake) za nevarne snovi Vir: Slovenske železnice, d.o.o., oktober 2010

Glede na vrsto predvidljivih nevarnosti morajo udeleţenci pri prevozu nevarnega blaga sprejeti vse ukrepe, da bi preprečili nesrečo oziroma posledice morebitne nesreče čim bolj zmanjšali. Ob taki nevarnosti se nemudoma pokliče policijo ali center za obveščanje ter sporočiti podatke pomembne za ukrepanje.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Eksplozivnost

http://sl.wikipedia.org/wiki/Radioaktivnost

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oksidativnost&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vnetljivost&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Strupenost&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jedkost&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dra%C5%BEljivost&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rakotvornost&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mutagenost&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nevarnost_za_okolje&action=edit&redlink=1



Pošiljatelj nevarnega blaga sme nevarno blago predati v prevoz v ţelezniškem prometu, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Razen tega mora pošiljatelj še:

- prevoznika seznaniti o predpisani označitvi vozila ter o podatkih o nevarnem blagu,

- na ţelezniško vozilo in tovorke namestiti oznake za označevanje nevarnosti in/ali oranţne table za označevanje nevarnosti ali pa jih je skupaj z nevarnim blagom izročiti, da se namestijo.

Pristojni organ sme preventivno ali če so bile pri ţelezniških nadzorih prevozov nevarnega blaga ugotovljene pomanjkljivosti, opraviti nadzor pri pošiljatelju, prevozniku ali prejemniku nevarnega blaga oziroma pri drugih pravnih ali fizičnih osebah, ki opravljajo kakršno koli dejavnost v zvezi s prevozom nevarnega blaga. Navedeni morajo organu, pristojnemu za nadzor, omogočiti pregled vozil, postopkov in vpogled v vso dokumentacijo, povezano s prevozom nevarnega blaga.



4 PREDMET DELA – ŢELEZNIŠKA VLEČENA VOZILA

Osnovni predmet dela Tehnično vagonske dejavnosti so ţelezniška vlečena vozila, ki so konstruirana za voţnjo po normalnih tirnih progah s tirno širino 1435 mm. Delimo jih na tovorne vagone, potniške vagone in vagone za posebne namene.

4.1 TOVORNI VAGONI

Tovorni vagoni so ţelezniška vlečena vozila namenjena za prevoz najrazličnejših vrst blaga. Po svojih konstrukcijskih karakteristikah in lastnostih so med seboj lahko zelo različni. Za laţjo uporabo in poznavanje so tovorni vagoni glede na svoje uporabne lastnosti razdeljeni po skupinah, ki jih ţelezničarji imenujemo serije vagonov. V osnovi se tovorni vagoni delijo na navadne tovorne vagone in specialne tovorne vagone. Znotraj posameznih serij tovornih vagonov so z malimi tiskanimi črkami označene še podrobne konstrukcijske lastnosti vagona. Natančnejše oznake karakteristik se imenujejo pod-serije vagona. V nadaljevanju poglavja sledi kratek opis, namen uporabe in slikovni prikaz glavnih vrst - serij tovornih vagonov. 4.1.1 Navadni odprti vagoni serije – E

Tovorni vagoni serije – E so dvo- in štiriosni navadni odprti vagoni s stranicami višine od 100 do 200 cm, z bočnimi vrati, po navadi tudi z loputami na čelu za razkladanje tovora s prevračanjem vagona. Vagoni te serije so namenjeni za prevoz razsutega tovora vseh granulacij in v kosih, predvsem tistega, ki ga med transportiranjem ni potrebno zaščititi pred atmosferskimi vplivi. Nakladajo se od zgoraj ali skozi bočna vrata in skozi odprtine loput.

Slika 8: Navadni odprti vagon serije – E VIR: Jovan Kek, B&B; 2009



V tovornih vagonih serije E se najpogosteje prevaţa vse vrste rud, premog, gramoz, kovinske in druge odpadke, neobdelan ter pol obdelan les, debla, polproizvode gradbeništva itd. Če je potrebno tovor zaščititi, se ga lahko zaščiti s ponjavami in mreţami, ki se jih z vrvmi priveţe na ušesa, s katerimi je opremljena večina vagonov.

4.1.2 Specialni odprti vagoni serije – F

Tovorni vagoni serije F so specialni štiriosni vagoni namenjeni predvsem za prevoz velikih količin razsutih - sipkih tovorov (male granulacije) vseh vrst. V vagonih te serije se najpogosteje prevaţa ţelezova ruda, ostale vrste rud, kovine, glinica, vse vrste premogov, gramoz, pesek, in tolčenec. Nakladati je mogoče tudi teţje kosovne odpadke ali polproizvode, vendar le tedaj, ko tega tovora ni potrebno zaščititi pred vremenskimi vplivi. Specialne tovorne vagone serije F zelo pogosto uporabljajo tudi Slovenske ţeleznice, d.o.o. v svoje namene in sicer pri vzdrţevanju in obnovi ţelezniških prog in tirov.

Slika 9: Specialni odprti vagon serije – F VIR: Jovan Kek, B&B; 2009

Razkladanje tovora je gravitacijsko, skozi bočne odprtine in po razkladalnih drčah in podaljških, ki so opremljene z ročico, s katero usmerjamo oziroma omogočamo nasipavanje materiala med tirnici, ob tirnice ali pa izven tirnic. Nakladanje se vrši skozi nakladalno odprtino na vrhu vagona z vsipavanjem tovora v vagon, z ţerjavi naravnost iz ladje v vagon ter s pomočjo najrazličnejših transportnih trakov in elevatorjev. Naloţeni tovor mora biti v vagonu enakomerno razporejen tako, da je obremenitev na podstavne vozičke enakomerno razporejena. Tovor za nakladanje je lahko različnih granulacij, vendar največja velikost kosov ne sme biti večja od 0,5 m. Notranjost vagona je izgrajena tako, da je enkrat ali dvakrat pregrajena in tvori dve ali tri shrambe (silose), ki imajo navpične in nagnjene stene, da lahko naloţeni tolčenec ali gramoz zdrsne na ţeleni prostor ob tir, izven tira ali pa v medtirje.



4.1.3 Navadni zaprti vagoni serije – G

Tovorni vagoni serije – G so namenjeni za prevoz najrazličnejšega blaga v kosih, embalaţi, paletah, ţivine, ţivil in drugih tovorov, ki morajo biti zaščiteni pred vremenskimi vplivi ter odtujitvijo. Izjemoma jih uporabljamo tudi za vse druge naklade, ki jih je v vagone te serije moţno naloţiti. Zaradi vsega navedenega so v ţelezniškem voznem parku vagoni serije G najbolj uporabni vagoni.

Slika 10: Navadni zaprti vagon serije – G VIR: Jovan Kek, B&B; 2009

Na dvoosnih vagonih so z vsake bočne strani po ena vrata in štiri odprtine za prezračevanje, medtem ko so na štiriosnih vagonih po dvoja ali ena dvojna vrata in po štiri odprtine za prezračevanje. Nekateri vagoni serije G, ki se jih uporablja za prevoz razsutega tovora npr. ţita so opremljeni s pregradnimi deskami za vrata. V večini vagonov te serije so obroči za prevezovanje ţivine, na vseh vagonih te serije pa so na vratih nameščena ušesa za plombiranje (zalivkanje) vrat. Kljub dodatni opremi in posebnim konstrukcijskim rešitvam, ostajajo v osnovi vedno navadni – vsestransko uporabni vagoni. 4.1.4 Specialni zaprti vagoni serije – H

Tovorni vagoni serije H so specialni vagoni s pomičnimi bočnimi stranicami, ki so najbolj primerni za nakladanje in razkladanje tovorov z viličarji. Vagoni te serije so namenjeni prevozu tistih tovorov, ki jih med prevozom ni potrebno prezračevati, morajo pa biti zaščiteni pred vremenskimi vplivi, npr. škatle z oblačili, keramični izdelki, zaboji s pijačami, sveţnji knjig ali drugega papirja, manjši kontejnerji itd. Tovori naloţeni na palete, se lahko nakladajo in razkladajo s pomočjo viličarjev, motornih vozičkov ipd., kjer je moţen dostop do poda vagona na kateremkoli mestu. Specialni zaprti vagoni serije - H so zlasti gospodarno uporabni za mehanizirano nakladanje in razkladanje, primerni za prevoz s trajekti in za prevoz na vlago



občutljive tovore, kot tudi za posebne lahke, lomljive tovore, ki jih je potrebno zavarovati z ločilnimi stranicami, ki ščitijo tovor pred premikanjem in poškodbami.

Slika 11: Specialni zaprti vagon serije – H VIR: Jovan Kek, B&B; 2009

Na Slovenskih ţeleznicah obstajajo tri izvedbene različice vagonov s pomičnimi stranicami serije H, ki se med seboj razlikujejo po številu osi in številu premičnih

stranic. Izvedbe so naslednje:

- poseben štiriosen pokriti vagon s štirimi premičnimi stranicami,

- poseben dvoosni pokriti vagon s tremi pomičnimi stranicami,

- poseben dvoosni pokriti vagon z dvema premičnima stranicama.

Med vagoni te serije je najbolj uporaben štiriosen pokriti vagon s štirimi premičnimi stranicami, izvedbe Habis-z. Ta izvedba vagona je posebno gospodarno uporabna, ker je vagon pregrajen na dva dela in je moţno eno polovico vagona izkoristiti za prevoz tovora, za katerega je vagon narejen, drugo polovico pa za običajen tovor, ki se sicer prevaţa v vagonih serije "G". 4.1.5 Specialni zaprti vagoni hladilnik serije – I

Specialni zaprti vagoni serije – I so vagoni hladilniki z napravami za reguliranje temperature; ogrevanje, ohlajevanje in zamrzovanje. Vagone te serije upravlja in daje v najem druţba »Interfrigo« iz Bazla v Švici. Vagoni serije – I s lahko dvo- ali štiriosni ter so bele ali svetlo modre barve. Specialni zaprti vagoni hladilniki so namenjeni predvsem za prevoz hitro pokvarljivega blaga, sadja, zelenjave, rib, mesa in podobnih artiklov, katerim je potrebno ves čas prevoza uravnavati temperaturo ter včasih tudi odstotek vlage.



Slika 12: Specialni zaprti vagon hladilnik serije – I

VIR: Jovan Kek, B&B; 2009 4.1.6 Navadni dvoosni plato vagon serije – K

Tovorni vagoni serije K so vagoni ploščniki navadnega tipa s posamičnimi osmi, z nizkimi stranicami ali brez ter z ročicami. Lahko imajo vgrajene trne za pritrditev kontejnerjev. Stranice in ročice se zaradi laţjega nakladanja oziroma razkladanja lahko spuščajo.

Slika 13: Navadni plato vagon serije – K VIR: Jovan Kek, B&B; 2009

Tovorni vagoni serije K so namenjeni so za prevoz blaga, ki ga ni potrebno zaščititi pred vremenskimi vplivi, lahko pa ga zaščitimo s ponjavami. Posamične večje pošiljke, kontejnerje, vozila, konstrukcije, gradbene in poljedelske stroje ter drugo



mehanizacijo je potrebno pritrditi na pod in tudi privezati, ţagan les (deske), tramove, celulozni les in podobno blago pa je potrebno le privezati. Vagoni serije K z nizkimi stranicami so primerni tudi za prevoz razsutih tovorov, peska, gramoza, tolčenca, premoga, opeke itd., če je predvideno ročno razkladanje ali se prevaţa manjša količina. Vagoni serije – K se pogosto uporabljajo tudi kot varovalni (ščitni) vagoni pri prevozu nevarnega blaga (po RID) razreda 1 in 2.

4.1.7 Specialni plato vagon serije – L

Tovorni vagoni serije L so vagoni ploščniki specialnega tipa s posamičnimi osmi. Imajo tri ali štiri osi, večina vagonov te serije ima dve etaţi in so sestavljeni kot dvojica ne-razstavljivih vozil. Vsi vagoni z dvema etaţama so načelno grajeni in namenjeni za prevoz osebnih avtomobilov v tovornih in potniških vlakih. Zaradi tega so nekateri vagoni te serije grajeni za hitrosti do 120 km/h ter opremljeni z vsemi napravami in priključki za uvrščanje tudi v potniške vlake.

Slika 14: Specialni plato vagon serije – L VIR: Jovan Kek, B&B; 2009

Na etaţah vagona so vgrajena vzdolţna vodila koles, na katera se pritrjujejo zagozde za kolesa vozil. Avtomobile se normalno naklada na obe etaţi. Za izvedbo nakladanja je potrebna čelna klančina, preko katere se naloţi vso garnituro vagonov. Vagoni serije L so tako konstruirani, da lahko avtomobili vozijo iz vagona na vagon. Del zgornje etaţe se sprosti s posebnim mehanizmom do spodnje in preko tega dela se naklada zgornje etaţe vseh vagonov v kompoziciji, na kar se spuščeni del zgornje etaţe ponovno dvigne v skoraj vodoravno lego.



4.1.8 Navadni štiriosni plato vagon serije – R

Tovorni vagoni serije R so štiriosni vagoni ploščniki navadnega tipa s podstavnimi vozički z ali brez nizkih stranic oziroma ročic. Lahko imajo vgrajene trne za pritrjevanje kontejnerjev.

Slika 15: Navadni štiriosni plato vagon serije – R VIR: Jovan Kek, B&B; 2009

Vagoni serije R so namenjeni za transport tovorov v velikih kosih in velikih mas, za gradbene ter poljedelske stroje, jeklene, betonske in druge konstrukcije, vozila, les, kamnite bloke itd. V osnovi so namenjeni so za prevoz tovora, ki ga ni potrebno zaščititi pred vremenskimi vplivi, lahko pa se ga pokrije s ponjavami. Kadar se na njih naklada teţje predmete manjših dimenzij, je potrebno še posebej paziti na pravilno razporeditev tovora zaradi enakomerne obremenitve po dolţini vagona. 4.1.9 Specialni štiriosni plato vagon serije – S

Tovorni vagoni serije S so specialni štiriosni vagoni ploščniki, ki imajo ojačano konstrukcijo in so zaradi tega primerni tudi za zelo teţke tovore. Vagoni te serije so najprimernejši za prevoz kontejnerjev, teţkih vozil, druge teţke mehanizacije in strojev ter najrazličnejših teţkih predmetov, ki niso občutljivi na vremenske vplive. Obstajajo tudi specialni vagoni serije S, ki so šest osni in so primerni za prevoze posebnih teţkih pošiljk, kolutov pločevine, prikolic, polprikolic in vlačilcev (Hucke-pack vagoni). Vagoni za prevoz pločevine so lahko opremljeni s premočno streho in premičnimi stranicami, kar zagotavlja moţnost nakladanja in razkladanja z vrha in s strani, naklad pa je zavarovan pred vremenskimi vplivi.



Slika 16: Specialni štiriosni plato vagon serije – S VIR: Jovan Kek, B&B; 2009

4.1.10 Specialni zaprti vagon serije – T

Tovorni vagoni serije T so specialni zaprti vagoni s pomično streho. Za njeno odpiranje in zapiranje, kakor tudi za odpiranje in zapiranje izsipnih loput, so na vagonu vgrajeni mehanizmi, ki jih je moţno aktivirati s tal, čelnega platoja ali s strehe.

Glede na izvedbo ločimo tri vrste vagonov serije – T, in sicer:

z ravnim podom in stranskimi vrati (Taem),

z ravnim podom in pomičnimi bočnimi stranicami (Tbikk),

z gravitacijskim praznenjem (Tad). Vagon serije Tads je v tej izvedbi najpopolnejši vagon za prevoz razsutega tovora, ki mora biti med prevozom zaščiten pred vremenskimi vplivi. Uporablja se za tiste razsute tovore, ki se pri padcu ne poškodujejo, oziroma za tovor, ki zaradi padca nima poškodb in zato ni manj vreden. Zrnatost tovora, ki se lahko naklada v vagone serije T je lahko najdrobnejša (0,5 – 5 mm), pa vse do kosov premera 500 mm. Take vrste tovora so na primer: koruza, soja, razna ţita, arašidi, orehi, krmila, apno, cement, glinica itd … Nakladanje vagona se opravlja skozi odprto strešno odprtino z vsipavanjem iz nasipnih silosov, lahko pa tudi prek elevatorja ali pa s pomočjo druge nakladalne mehanizacije. Vagon te serije lahko razkladamo na eno ali na drugo stran vagona ali pa na obe strani, tako da je moţno tovor iz vsake od shramb razloţiti na katerokoli stran vagona.



Slika 17: Specialni zaprti vagon serije – T VIR: Jovan Kek, B&B; 2009

Notranjost vagona je prečno pregrajena, da tvori dve, tri ali štiri shrambe za tovor, ki imajo navpične ali proti horizontali do največ 50° nagnjene stene. Pod vsako shrambo je odprtina, ki jo zapirata dve zapori, ti pa se nadaljujeta v razkladalne drče, odvisno od izvedbe vagona. Za odpiranje in zapiranje razkladalne odprtine obstaja za vsako razkladalno odprtino naprava, zato ima vagon štiri, šest ali osem takih naprav, polovico na vsaki strani vagona. Zapore so pod posameznimi razkladalnimi odprtinami, ročice za odpiranje in zapiranje le-teh pa ob strani na podestu. Prenos od ročic do zapor poteka prek gredi, ki vodijo k razkladalnim odprtinam. 4.1.11 Specialni vagon serije – U

Tovorni vagoni serije - U so specialni zaprti vagoni s posodami najrazličnejših oblki, ki jim pravimo tudi cisterne. Vagoni te serije so namenjeni predvsem za transport cementa, uspešno pa se uporabljajo tudi za prevoz drugega blaga v prahu ali zrnju do premera 5 mm. Kadar so zrna debelejša od 2 mm so lahko to le snovi z ugodnimi fizikalnimi lastnostmi, predvsem male specifične teţe. Zaradi različnih konstrukcijskih rešitev so na vagonih dva, trije ali štirje silosi, v katere se naklada tovor skozi odprtine na vrhu. Z vagoni, ki imajo več silosov, lahko v vsakem silosu prevaţamo hkrati drugi material. Tovor se razklada s stisnjenim zrakom; zato morajo biti silosi nepropustno zaprti, razen na priključkih za razkladanje. Nekateri vagoni serije – U so prirejeni za prevoz izrednih – teţkih pošiljk in imajo podstavne vozičke s po 6 in več osmi ter poglobljen pod vagona, da lahko na njih prevaţamo tudi tovore, ki sicer presegajo nakladalni profil v višino. Vagoni serije U, ki so namenjeni za prevoz izrednih pošiljk in imajo več kot štiri osi imajo oznako serije Uaa-i.



Slika 18: Specialni vagon cisterna serije – U VIR: Jovan Kek, B&B; 2009

4.1.12 Specialni vagon cisterna serije – Z

Tovorni vagoni serije Z so specialni zaprti vagoni s posodami imenovani tudi vagoni cisterne, namenjeni za prevoz vseh vrst tekočin in plinov. V tej vrsti so vagoni opremljeni s posodami (kotli) različnih oblik in izvedb, največkrat pa z eno samo vodoravno poloţeno posodo.

Slika 19: Specialni vagon cisterna serije – Z VIR: Jovan Kek, B&B; 2009

Vagoni serije - Z se uporabljajo za prevoz tekočin ali plinov brez embalaţe in tistih trdnih snovi, ki se pri zvišani temperaturi utekočinijo, kot na primer mazut, bitumen, asfalt, nekateri parafini in tem podobne snovi. Čeprav bi lahko z istimi vagoni



prevaţali razne tekočine, so vagoni namenjeni vedno za prevoz enakih snovi, da ne bi bilo potrebno prati posode pri vsaki menjavi vrste snovi. Zato so vagoni opremljeni s tablami, na katerih piše za katero snov (tekočino) so namenjeni. Cisterne, v katerih se prevaţa tekočina, ki jo lahko iztekamo le pri zvišanih temperaturah, so v notranjosti opremljene z grelci, ki imajo obliko zvite cevi in se ogrevajo z vodno paro, katero se dovaja skozi priključke na čelu vagona. Cisterne z grelci in tudi nekatere druge, če se v njih prevaţa tekočina z zvišano temperaturo, so pogosto toplotno izolirane, da tovora pri razkladanju sploh ni potrebno ogrevati. Cisterne za transport agresivnih snovi (nekatere kisline in lugi) so v notranjosti ustrezno zaščitene ali obloţene s snovjo, ki ne reagira s kislino ali lugom in preprečujejo najetje kovinske obloge cisterne. Za natakanje tekočine je na zgornjem delu v sredini nakladalna odprtina, ki jo zapira hermetično tesnjen pokrov. Na iztočno odprtino sta pritrjeni iztočni cevi, ki vodita na vsako bočno stran vagona. Iztočni cevi se končujeta s posebnim iztočnim ventilom in slepima maticama. Na vrhu posode je ploščad, do katere vodijo stopnice. Razen tega pa so še na vrhu cisterne varnostni zaklopnik in oddušnik, vagon pa je še ozemljen.



4.2 POTNIŠKI VAGONI

Potniški vagoni so vagoni, ki se uporabljajo za prevoz potnikov, njihove prtljage ter vagoni v katerih lahko potniki kaj pojejo ali spijejo. Klasični potniški vagoni se uporabljajo za prevoz potnikov na daljših relacijah in sicer v notranjem in mednarodnem prometu. Glede na frekvenco potnikov imajo potniški vlaki v svoji sestavi različno število potniških vagonov. V notranjem prometu so to Inter City vlaki, ki vozijo med Mariborom, Ljubljano in Koprom. V mednarodnem prometu vozijo Euro City in Inter City vlaki na relacijah:

- Beograd – Ljubljana – Villach - Muenchen;

- Beograd – Ljubljana – Feldkirch – Zurich;

- Venezia – Ljubljana – Budapest;

- Zagreb – Ljubljana – Frankfurt;

- Rijeka – Ljubljana – Dunaj;

- Zagreb – Maribor – Dunaj;

- Ljubljana – Zagreb ter

- Maribor – Pula.

Vsi vlaki, ki vozijo v mednarodnem prometu so sestavljeni iz klasičnih vagonov. To je potrebno zaradi samega potovanja, saj je potovanje manj naporno in nudi potnikom več ugodja pri samem potovanju. Vagoni so tudi boljše opremljeni in lahko vozijo z večjo hitrostjo od drugih potniških garnitur. Razen klasičnih vagonov za prevoz potnikov imamo tudi vagone z restavracijo, vagone z leţalniki, spalnike, panoramske vagone, itd.. Glede na opremljenost vagonov pa so ti razdeljeni po razredih in sicer na prvi in drugi razred. Razlika je v sami opremljenosti in udobnosti pri potovanju.

4.2.1 Potniški vagon 1. razreda serije (A)

Potniški vagoni 1. Razreda serije A so sodobni potniški vagoni namenjeni za prevoz potnikov v mednarodnem in notranjem potniškem prometu. V teh vagonih je v oddelkih prostor med sedeţi v vzdolţni smeri daljši, da imajo potniki več prostora za noge. Potniški vagoni 1. razreda imajo le 9 oddelkov, oziroma 9 fiktivnih oddelkov v eno prostornih vagonih. Nasloni za glavo oddelkov prvega razreda so praviloma opremljeni s prevlekami, tla v oddelkih in na hodniku pa so prevlečena s tekstilno oblogo oziroma preprogo. Vagoni prvega razreda so v pravilu klimatizirani, tako da se potniki počutijo dobro v vseh vremenskih razmerah. V potniških vagonih prvega razreda so praviloma tudi vtičnice za električne priključke napetosti 220 V, internetni priključek, slušalke za poslušanje radijskega programa in druge naprave, ki nudijo potnikom večje udobje potovanja.



Zaradi svojih lastnosti se vagoni 1. razreda uporabljajo predvsem za mednarodne in notranje Intercity vlake na večjih razdaljah.

Slika 20: Vagon 1. razreda serije – A VIR: Jovan Kek, B&B; 2009

4.2.2 Potniški vagon 2. razreda serije (B)

Potniški vagoni 2. razreda so nekoliko manj udobni od potniških vagonov 1. razreda. V vagonu 2. Razreda je prostor med sedeţi v vzdolţni smeri nekoliko krajši in je zaradi tega manj prostora je za noge. Zaradi navedenega imajo potniški vagoni 2. razreda 10 oddelkov; oziroma 10 fiktivnih oddelkov v eno prostornih vagonih. Vagoni starejših tipov 2. razreda imajo celo 12 oddelkov.

Slika 21: Vagon 2. razreda serije – A VIR: Jovan Kek, B&B; 2009



Potniški vagoni 2. razreda voznega parka SŢ so v večini primerov starejšega tipa in nimajo sodobnih naprav, priključkov in opreme, ki nudijo večje udobje potnikom. Zaradi navedenega se praviloma ne uvrščajo v mednarodne vlake. 4.2.3 Potniški vagon 1. in 2. razreda serije (AB)

Potniški vagoni 1. in 2. razreda so kombinirani vagoni, ki imajo praviloma štiri oddelke prvega razreda in pet oddelkov drugega razreda. Oddelki prvega razreda so sodobnejše opremljeni in udobnejši ter imajo največ po tri sedeţe v vrsti ter zaradi tega tudi več prostora za potnike. Oddelki drugega razreda so nekoliko manj udobni in imajo manj prostora med sedeţi. Vagoni starejšega tipa imajo v oddelkih drugega razreda po 4 sedeţe v vrsti.

Kombinirani potniški vagoni 1. In 2. razreda serije AB se v glavnem uporabljajo za mednarodne Inter City vlake ter Inter City vlake na daljših relacijah v notranjem prometu. Večina evropskih ţeleznic ima v svojem voznem parku sedeţne potniške vagone, 1. In 2. razreda, ki so prirejeni za prevoz invalidov. Slovenske ţeleznice vagonov prirejenih za invalide nimajo. Za sodoben prevoz invalidov so prirejeni le elektromotorni vlaki Siemens in vlaki z nagibno tehniko Fiat – Pendolino. Posebnost vozila, prirejenega za prevoz invalidov, je v tem, da ima širša vstopna vrata in toaletni prostor, ki je tako velik da se v njem lahko giba invalidski voziček. Prav tako je v vagonu en oddelek, v katerem je prostor za invalidski voziček, ki ga je mogoče pritrditi.

Slika 22: Kombiniran vagon 1. in 2. razreda serije – AB VIR: Jovan Kek, B&B; 2009



4.2.4 Jedilni vagon serije (WR)

V mednarodnih EuroCity vlakih ter IC vlakih v mednarodnem in notranjem prometu na večjih razdaljah so obvezno uvrščeni tudi jedilni vagoni – restavracije serije WR oziroma vagoni točilnice. Vagoni serije WR so praviloma opremljeni s kuhinjskim oddelkom, kjer so hladilnice za pijačo in zamrzovalniki za hrano-oziroma meso. V opremo kuhinje spadajo tudi umivalnik s toplo vodo, mikrovalovna pečica, kavni avtomat, mlin za kavo, pomivalni stroj in plinski ali električni štedilnik z grill ploščo. V teh vagonih je, odvisno od opreme, mogoče pripraviti tudi zahtevnejše jedi. V večjem delu vagona so mize in sedeţi, kjer potniki ob pogledu na izmikajočo se pokrajino uţivajo ob hrani in pijači. Nekateri vagoni tega tipa imajo tudi oddelek s točilnim pultom, brez miz in stolov. Namenjen je gostom, ki pijačo popijejo stoje.

Slika 23: Jedilni vagon serije WR VIR: Jovan Kek, B&B; 2009

4.2.5 Vagon spalnik serije WL

Vagoni spalniki serije WL so vagoni opremljeni s posteljami za spanje na nočnih Euro City in Inter City vlakih v mednarodnem prometu. Vagoni spalniki imajo oddelke z eno dvemi ali tremi posteljami. V oddelku sta še umivalnik ter omara za obleko in osebno prtljago potnika. Vsak vagon spalnik spremlja ţelezniški delavec spremljevalec spalnika, kateri skrbi za udobje potnikov in hrani njihove vozne karte in dokumente, tako da potnikov med potovanjem ne motijo sprevodniki zaradi pregleda vozovnic. Slovenske ţeleznice v svojem voznem parku nimajo vagonov spalnikov, zaradi česar so v mednarodne vlake, ki vozijo skozi Slovenijo uvrščeni vagoni spalniki drugih ţeleznic; ŢS, HŢ, OBB, DB in MAV.



Slika 24: Vagon spalnik serije WLab VIR: Jovan Kek, B&B; 2009

4.2.6 Vagoni leţalniki serije AC in BC

Vagoni leţalnik serij AC in BC so vagoni z oddelki v katerih je nameščeno 4 ali 6 leţišč za počivanje na nočnih Euro City in Inter City vlakih v mednarodnem prometu. Podobno kot pri vagonih spalnikih tudi vagone leţalnike spremlja ţelezniški delavec spremljevalec leţalnika, kateri skrbi za udobje potnikov in hrani njihove vozne karte in dokumente, tako da potnikov med potovanjem ne motijo sprevodniki zaradi pregleda vozovnic. Vagoni leţalniki so pogosto uvrščeni v »Hucke pack« vlake ter Agencijske vlake »Optima Express«. Slovenske ţeleznice v svojem voznem parku prav tako nimajo vagonov leţalnikov.

Slika 25: Vagon ležalnik serije BCl VIR: Jovan Kek, B&B; 2009



4.2.7 Sluţbeno prtljaţni vagon serije (D)

Med potniške vagone štejemo tudi sluţbeno prtljaţne vagone. Prtljaţni vagoni so namenjeni prevozu večjih kosov prtljage potnikov ter prevozu koles in koles z motorjem. Poleg velikega oddelka za prtljago imajo še oddelek za osebje. Prtljaţni vagoni imajo stranski hodnik in čelne prehodne naprave (vrata), ki potnikom in osebju vlaka med voţnjo omogočajo prehod skozi vagon.

Slika 26: Službeno-prtljažni vagon serije Da VIR: Jovan Kek, B&B; 2009

V obdobju zadnjih nekaj let je opaziti porast povpraševanja po prevozu koles in koles z motorjem. Navdušenje za kolesarjenje in prevoz koles s sluţbenimi vagoni je opaziti predvsem v času šolskih počitnic in med vikendi.

4.3 VAGONI ZA POSEBNE NAMENE

Vagoni za posebne namene so vagoni posebnih konstrukcijskih lastnosti, katere Slovenske ţeleznice, d.o.o. v glavnem uporabljajo za lastne namene. Osnovni namen in naloge vagonov za posebne namene so:

redno vzdrţevanje proge, vozne mreţe, progovnega pasu in objektov;

vzdrţevanje proge in progovnega pasu v zimskem času;

izvajanje del pri generalnem remontu proge;

izvajanje del pri gradnji nove proge;

bivanje osebja med izvajanjem del;

odpravljanje posledic resnih nesreč in nesreč v ţelezniškem prometu;

odpravljanje posledic elementarnih nesreč.



Slika 27: Vagon za vzdrževanje vozne mreže VIR: SŽ; Infrastruktura, 2010

Slika 28: Vagon prenosna napajalna postaja VIR: SŽ; Infrastruktura, 2010

Slika 29: Orodni vagon tirnega žerjava EDK 500 VIR: SŽ; Infrastruktura, 2010



Slika 30: Intervencijski vagon pomožnega vlaka VIR: SŽ; Infrastruktura, 2010

Slika 31: Spalno – bivalni vagon za osebje VIR: SŽ; Infrastruktura, 2010

Slika 32: Vagon za merjenje profila proge VIR: SŽ; Infrastruktura, 2010



Slika 33: Vagon za kemično zatiranje plevela VIR: SŽ; Infrastruktura, 2010

Slika 34: Vagon za prevoz delovnih strojev VIR: SŽ; Infrastruktura, 2010

Slika 35: Vagon za čiščenje ledu VIR: SŽ; Infrastruktura, 2010



5 DELA IN NALOGE DELOVIŠČA TVD JESENICE

5.1 TEHNIČNI PREGLED

Preglednik vagonov pregleduje dele, naprave in sklope na vagonih brez, da bi jih razstavil. S pregledom vagona ugotavlja tehnično stanje in s tem zagotavlja kakovost prevoznih storitev ter skrbi za varen in urejen ţelezniški promet. Pri tehničnem pregledu vagonov pa ne sme biti pristranski. Popolnoma enakovredno mora pregledati tako domače kot tudi vagone last drugih ţeleznic in prevozniških podjetij, ter pri pregledu upoštevati sporazume RIV, RIC in AVV ter Priročnik 200.50. Vagoni se pregledujejo tako, da se pregledajo vsi, za varnost ţelezniškega prometa pomembni, deli in naprave. Tehnični pregled vagona se opravlja po naslednjem vrstnem zaporedju:

Tekalni sestav (kolesna dvojica, podstavni voziček, obešanje in vzmetenje),

Glavni okvir vagona s pripadajočimi konstrukcijskimi deli,

Odbojne in vlečne naprave,

Zavorna oprema in naprave,

Grod vagona ter napisi in oznake, kateri so potrebni za uvrstitev v vlak,

Naprave pri potniških vagonih: razsvetljava, gretje, klima, blokada vrat, protiblokirna zaščita koles, ozvočenje, notranjost vagonov vključno z čistočo,

naloţenost tovornih vagonov. Pri pregledu naloţenosti tovornih vagonov je zelo pomembno, da smo pozorni na to da so:

vagoni naloţeni v skladu z določili Priloge II – Pravilnika RIV,

pri izrednih pošiljkah vagoni naloţeni skladno s pogoji prevoza izrednih pošiljk,

pravilno uporabljeni snemljivi vagonski deli,

pravilno uporabljena sredstva za zavarovanje tovora,

vagoni, naloţeni z nevarnimi snovmi pravilno označeni. Ob ugotovljeni nepravilnosti pri naloţenem tovornem vagonu, moramo nepravilnost odpraviti. To lahko naredimo na več načinov:

preloţitev naloţenega tovora,

prerazporeditev naloţenega tovora,

pritegovanje, nameščanje in zamenjava sredstev za povezavo,

pritegovanje, pravilno povezovanje in nameščanje ponjav,

pritrjevanje in nameščanje pritrdilnih elementov in zagozd,

pravilno nameščanje snemljivih vagonskih delov in vagonskih delov za zavarovanje tovora,

poravnavanje tovora ipd.



Tehnični pregledi vagonov se opravi:

pred uporabo (uvrstitvijo potniških vagonov v potniške vlake) oziroma nakladanjem tovornih vagonov,

po nakladanju oziroma pred uvrstitvijo v vlak,

po razloţitvi oziroma uporabi,

po poškodbi ali iztirjenju,

kot periodično pregledovanje garaţiranih in deponiranih vagonov,

na zahtevo postajnega ali vlakovnega osebja. Pregled vagonov pred uporabo se opravi pred vsako uvrstitvijo le-teh v vlake. Na postajah s pregledovalnim mestom pregledajo vagone pregledniki vagonov, na ostalih postajah pa postajno osebje, ki ga delodajalec določi in ustrezno usposobi. Pri pregledu vagonov pred nakladanjem in uvrstitvijo v vlake se ugotovi ali so le-ti brezhibni in primerni za promet oziroma za zahtevano vrsto tovora. Posebno pozornost je treba posvetiti vagonom, ki so določeni za nakladanje nevarnega blaga. Pregled notranjosti vagonov s spremljevalcem (spalni, leţalni, jedilni, bifejski vagoni, ipd.) mora opraviti spremljevalec vagona in o ugotovljenih nepravilnostih obvestiti preglednika vagonov. Pred nakladanjem izrednih pošiljk, pregledniki vagonov ugotavljajo brezhibnost in ustreznost vagonov na zahtevo postaje, ki je vagone odredila za prevoz izrednih pošiljk. Pred tehničnim pregledom vagonov morajo biti pismeno obveščeni o vseh pogojih, ki jih morajo le-ti izpolnjevati. Po nakladanju se vagoni pregledajo zaradi ugotovitve njihove brezhibnosti na enak način kot pred nakladanjem. Dodatno se preveri pravilnost naloţenosti tovornih vagonov ter obstoj morebitnih poškodb, povzročenih med nakladanjem. Postajno osebje pregleda vagone po končanem nakladanju ter ugotovi pravilnost naloţenosti (pri zaprtih vagonih neposredno pred njihovim zapiranjem) in obstoj morebitnih nasilnih poškodb, povzročenih med nakladanjem. Preveri se tudi stanje snemljivih delov. Če vagon ni pravilno naloţen in je treba opraviti popravilo naloţenosti mora preglednik vagonov o tem obvestiti postajno osebje. Pri tehničnem pregledu vagonov po nakladanju izrednih pošiljk morajo pregledniki vagonov ugotoviti ali so:

vagoni brezhibni (nimajo tehničnih napak, ki jih pri praznem vagonu ni bilo mogoče ugotoviti),

vagoni pravilno naloţeni,

izpolnjeni pogoji za prevoz izredne pošiljke,

med nakladanjem na vagonih povzročene poškodbe. Pri pregledovanju vagonov naloţenih z nevarnim blagom je treba ugotavljati, ali so upoštevani vsi pogoji in zahteve v skladu z RID in določbe prometnega pravilnika v zvezi z uvrščanjem teh vagonov v vlake.



Pri pregledovanju vagonov naloţenih z nevarnim blagom je treba ugotoviti ali:

so vagoni označeni z ustreznimi nalepkami nevarnosti glede na naloţeno nevarno blago;

so izpolnjeni tehnično-konstrukcijski pogoji vagonov za prevaţanje zadevnega nevarnega blaga (npr. ščitne pločevine pred iskrami iz koles, ustrezna konstrukcija posod vagonov cistern ipd.);

so ustrezno zaprte, plombirane in zavarovane izpustne odprtine, vrata, lopute ipd., skozi katera bi se lahko blago izgubljalo ali odtujevalo;

se ne izgublja nevarno blago iz vagona (iztekanje tekočin, uhajanje plina ipd.).

Pregledovanje vagonov v vlakih je treba opravljati:

pred odhodom vlakov na izhodnih postajah,

med voţnjo na medpotnih postajah,

po prihodu na končne postaje,

pri primopredaji na mejnih postajah ali na postajah menjave prometa s sporazumi z ţelezniškimi podjetji drugih drţav, če so ti sklenjeni, sicer pa v skladu s sporazumoma RIC in AVV.

Po sestavi vlakov na izhodnih postajah in po prihodu vlakov na končne postaje se pregledajo vsi vanje uvrščeni vagoni. Pri izvozu in uvozu vlakov s in na postaj(e), morajo biti le-ti opazovani. Opazovanje izvozečih in uvozečih vlakov s strani postajnega osebja in preglednikov vagonov se uredi s postajnimi poslovnimi redi in s poslovnimi redi pregledovalnih mest TVD.

Če se pri opazovanju izvozečega vlaka ugotovi nepravilnost, ki ogroţa varnost prometa in/ali naklada, se mora poskrbeti za takojšnjo zaustavitev vlaka in odpravo nepravilnosti, po moţnosti ţe na izhodni, najpozneje pa na naslednji postaji. Na medpotnih postajah vlakov, na katerih so pregledovalna mesta, pregledniki vagonov pregledajo vagone in druga vozila, če imajo vlaki voznoredni postanek daljši od 30 minut. Te vlake določi podjetje v poslovnikih pregledovalnih mest.

Na mejnih postajah se opravlja tehnična primopredaja vagonov med ţelezniškimi podjetji v skladu s sporazumoma RIC in AVV ali s sporazumi med ţelezniškimi podjetji drugih drţav. V primeru slednjih se upoštevajo določbe UIC objave št. 579-2 (Pogoji za tehnični pregled tovornih vagonov). Poškodovane in druge vagone, za katere se sumi, da so bili poškodovani pri nakladanju, razkladanju ali izrednem dogodku, je treba pregledati zaradi ugotovitve:

vzroka poškodb,

obsega poškodb,

sposobnosti vagonov za voţnjo,

določanja postopka z vagonom,

pribliţne višine povzročene škode.



Po izrednem dogodku se opravijo predpisane izmerjave in ugotovi tekalna sposobnost poškodovanih vagonov in določi nadaljnji postopek z vagonom. Če so vagoni po izrednem dogodku sposobni za prevoz le s posebnimi pogoji (zmanjšana hitrost, kot priklopnik, kot sklepni vagon, vagon s preseţenim nakladalnim profilom itd.), se ti določijo na osnovi ugotovitev pri pregledu.

Garaţirane in deponirane vagone je treba predati postaji v varovanje, kjer se morajo redno pregledovati zaradi preverjanja njihove uporabne brezhibnosti (garaţirani) oziroma sposobnosti za prevoz (deponirani). Pregled garaţiranih potniških vagonov se opravlja:

dnevno, s pregledom zunanjosti vagonov (morebitno povzročene poškodbe, stanje plombirnih sredstev); v primeru ugotovljenih poškodb ali odstranjenih plombirnih sredstev je treba s pristojnim postajnim osebjem opraviti komisijski pregled vagonov;

mesečno, s pregledom notranjosti vagonov ter mesečnim pregledom akumulatorskih baterij.

Garaţirani tovorni vagoni se pregledajo vsake 3 mesece, pri čemer se opravi popolni preskus zavor in se jih premakne za najmanj 50 m. Pred prevozom deponiranih vagonov se ti pregledajo, s preverjanjem njihove sposobnosti za prevoz in popolnim preskusom zavor. Če so vagoni sposobni za prevoz le s posebnimi pogoji (zmanjšana hitrost, kot priklopnik, kot sklepni vagon, vagon s preseţenim nakladalnim profilom itd.), je treba te določiti in vagone ustrezno olistati.

5.2 STATUS VAGONOV

Status vagonov pomeni njihovo tehnično stanje, glede na uporabnost in potrebna ravnanja, ki jih mora TVD upoštevati pri nadaljnjih postopkih z njimi. Vagoni se praviloma obravnavajo z naslednjimi statusi:

brezhibni,

pokvarjeni,

izločeni,

olistani,

garaţirani in

deponirani vagoni.

Brezhibni vagoni so tisti, ki so sposobni za varen in urejen ţelezniški promet.

Pokvarjeni vagoni so tisti, ki imajo napake ali okvare, ki:

a. ne omejujejo uporabe vagonov,

b. omejujejo ali onemogočajo uporabo vagonov,

c. ogroţajo varnost ţelezniškega prometa.



Izločeni vagoni so pokvarjeni vagoni, ki bi z voţnjo v vlakih ogroţali varnost ţelezniškega prometa, zaradi česar se izločajo iz prometa na tistih mestih, kjer se ugotovi nepravilnost. Olistani vagoni so vagoni, na katere so nameščene TV – nalepke. Garaţirani vagoni so brezhibni vagoni, ki so v rezervi za nadomeščanje izločenih vagonov ter za uporabo pri povečanih potrebah po vagonih. Deponirani vagoni so pokvarjeni vagoni, ki čakajo na popravilo, revizije ali razdrtje ali pa zaradi pomanjkanja dela niso dalj časa v uporabi.

5.3 RAVNANJE S POKVARJENIMI VAGONI

Vagone, ki se pokvarijo med voţnjo v vlakih je treba, če se le da popraviti brez izločanja iz vlakov. Če popravilo ni mogoče, varnost ţelezniškega prometa pa ni ogroţena, je treba vagone napotiti v popravilo v delavnico ali njihovemu lastniku. Ko se vagon pokvari na odprti progi ali na postaji kjer ni preglednikov vagonov, o okvari in postopku z vagonom odloči strojevodja. V kolikor o tem ne more odločiti, se o tem obvesti najbliţje pregledovalno mesto TVD, ki organizira usposobitev takšnega vagona za voţnjo do naslednje ali končne postaje ali v delavnico.

Pokvarjene vagone, ki bi z nadaljevanjem voţnje kakorkoli ogroţali varnost ţelezniškega prometa je treba usposobiti za varno voţnjo, ki lahko poteka s hitrostjo, ki se določi glede na stanje vagona.

5.4 NALOŢENOST TOVORNIH VAGONOV

Pri pregledu je potrebno ugotoviti, če so vagoni naloţeni v skladu z Prilogo II RIV-a. Izredne pošiljke morajo biti naloţene v skladu z prevoznimi pogoji, snemljivi deli pravilno zavarovani in postavljeni ter vagoni kateri prevaţajo nevarne snovi pravilno označeni.

5.5 OLISTANJE NAPAK NA VAGONIH

Vagon, katerega ni mogoče popraviti se olista s TV nalepko. S TV nalepko se določi nadaljnje ravnanje z vagonom. Vagon kateri je olistan se odvisno od listarke pošlje na popravilo v delavnico . Če ne gre za napako, katera bi ogroţala varnost v prometu in je vagon naloţen z tovorom / potniki se lahko vagon pošlje v delavnico šele po razloţitvi če pa je taka napaka, da ogroţa varnost, vagon čaka na interventno skupino katera ga usposobi do prve večje delavnice. Predvideti pa je treba tudi stroške popravila, saj je nad 750 € potrebno soglasje lastnika.



5.5 PREIZKUS ZAVOR

Razen tehničnega pregleda je za zagotavljanje varnosti in urejenosti ţelezniškega prometa odločilnega pomena tudi stanje zavornih naprav. Glavna tehnična določila o vgradnji in uporabljanju zavornih, varnostnih naprav in opreme na ţelezniških vozilih s katerimi se zagotavlja tehnično-tehnološka enotnost vozil v notranjem in mednarodnem prometu so predpisana v Pravilniku o zavorah, varnostnih napravah in opremi ţelezniških vozil. Preskušanje delovanja zavor je postopek, s katerim se ugotovi delovanje zavor na posameznih vozilih v prometu oziroma v vlakih in po vzdrţevalnih delih. Opravljajo se po obveznih določilih objave UIC št. 453. Pravilno delujoče in učinkovite zavore na potniških in tovornih vlakih so zelo pomembne, ker z njimi zagotavljamo:

uravnavanje hitrosti voţnje vlakov, premikalnih sestavov in vozil,

varno zaustavljanje vlakov, premikalnih sestavov in vozil,

zavarovanje stoječih vlakov in vozil pred samopremaknitvijo,

nadzor nad voţnjo vlakov mimo določenih mest na progi,

udobje in varnost potnikov,

poţarno varnost. Preskus zavor vlakov je namenjen tudi za ugotavljanje njihove dejanske zavorne mase, v kateri se lahko upošteva le zavorna masa vozil z brezhibno delujočimi zavorami. Delovanje zavor, ki se preverja s preskusom zavor, zajema:

pregled stanja zavornih naprav;

preskus pripravljenosti zavor za delovanje (predpisani zračni tlak, tesnost zračnih sistemov ipd.);

preskus zavrtja in odvrtja zavore. Zavore morajo preskušati ustrezno usposobljeni delavci. Pred vsakim preskusom zračnih zavor se mora GZV vlaka oziroma vozila napolniti z zrakom na pravilni delovni zračni tlak 5 bar in se preskusiti njegova tesnost. Pri preskusu tesnosti se zračni tlak v GZV v eni minuti od trenutka prenehanja dopolnjevanja zraka ne sme zniţati za več kot:

- 0,3 bara – pri potniških vagonskih in motornih vlakih;

- 0,5 bara – pri tovornih in sluţbenih vlakih. Preskusi zavor vlakov v javnem ţelezniškem prometu morajo biti dokazno evidentirani in potrjeni. Potrdijo jih preizkuševalci. Vse pri preskusih zavor ugotovljene nepravilnosti, ki vplivajo na brezhibno delovanje zavor, je treba odpraviti. Če to ni mogoče in če nepravilnosti ogroţajo varnost prometa, je treba zavore izključiti ali vagone odstavit. 5.5.1 Vrste preskusov zavor vlakov

Na vlakih je treba opravljati popolne in delne preskuse zavor ter preskus prehodnosti glavnega zavornega voda priklopnika. Ločimo naslednje preskuse zavor:



Popolni preskus zavor A, s katerim se preskusi delovanje samodejnih zračnih zavor (pnevmatskih in elektropnevmatskih) in elektromagnetskih tirničnih zavor, vseh v vlake uvrščenih vagonov oziroma vozil z vključenimi zavorami.

Delni preskusi zavor, ki so:

a. posamični preskus zavor B, s katerim se preskusi delovanje zračnih zavor vagonov oziroma vozil, ki se:

dodajo kakemu vlaku;

na njih ponovno vključi zavora;

na njih izzrači zavora med opravljanjem preskusa zavor;

b. priključni preskus zavor C, s katerim se preskusi delovanje zračne zavore prvega vozila za mestom prekinitve (zapiranje in odpiranje čelnih pip) GZV v vlaku;

c. sklepni preskus zavor D, s katerim se preskusi delovanje zračne zavore sklepnega vagona.

Preskus prehodnosti GZV priklopnika, s katerim se preskusi prehodnost GZV vagona priklopnika, če je GZV priklopnika spojen z GZV vlaka.

Pred preskusi zavor morajo biti menjala zavor na vozilih prestavljena v ustrezne lege, pri katerih se bo vlak zaviral. Če pri opravljanju preskusa zavor preti nevarnost samo premaknitve vlaka ali vozila, ga je treba ustrezno zavarovati. Preskuse zavor z lokomotivo mora strojevodja opravljati z zaviralnikom na tistem upravljalnem mestu, s katerega bo vlak zaviral med voţnjo. Pred preskusom zavor je treba pregledati stanje zavor z obeh strani vlaka. Pred začetkom preskusa zavor morajo biti zavore vseh vagonov oziroma vozil, razen tistih, s katerimi je vlak zavarovan pred samo premaknitvijo, popuščene. Preskusi zavor se opravljajo ne glede na namen in vrste vlakov (vlaki v javnem prometu, v posebne namene ipd.) v primerih, ki so našteti v nadaljevanju. A-preskus zavor se mora opravljati:

po sestavi vlaka na izhodni postaji;

pri prevzemu vlaka na mejni postaji, če s sporazumom ni drugače določeno;

po izzračenju zavor vseh vozil v vlaku, zaradi prepolnitve GZV z zračnim tlakom nad 5,5 bara;

po preteku ene ure zadrţevanja vlaka na prometnem mestu ali odprti progi

pri zunanji temperaturi -15 C ali niţji;

po preteku 24 ur od prihoda vlaka, ki nadaljuje voţnjo v isti sestavi;

na zahtevo strojevodje, če ta dvomi o pravilnem in zadostnem delovanju zavor.

B-preskus zavor se mora opravljati:

po ponovni vključitvi zavore posameznih vagonov, ki je bila iz tehničnih ali uporabnostnih vzrokov izločena;

na vagonih, katerih zavora je bila zaradi prenapolnitve GZV izzračena;



na premikalnem sestavu. Kombinirani B in D preskus zavor se mora opravljati po dodajanju vagonov na enem ali več mestih v vlaku. C-preskus zavor se mora opravljati:

po zamenjavi lokomotive na čelu vlaka;

po dodajanju lokomotive na del razdeljenega vlaka, ki nadaljuje voţnjo v isto smer;

po dodajanju pripreţne lokomotive;

po odstavitvi pripreţne lokomotive;

po prekinitvi GZV iz kakršnega koli vzroka na enem mestu (tudi zaradi odstavitve enega ali več vagonov na enem mestu v sredini vlaka);

pri zdruţitvi dveh ali več motornikov oziroma motornih garnitur,

po zamenjavi upravljalnega mesta v vozniški kabini lokomotive na vlaku.

D-preskus zavor se mora opravljati:

po spetju vlakovne lokomotive na postaji sestave vlaka, na katerem je bil pred tem opravljen popolni preskus zavor (s pripreţno, dopreţno ali premikalno lokomotivo oziroma stabilno kompresorsko napravo) v času, krajšem od 24 ur;

po zdruţitvi dveh vlakov, pri katerih je bil v času, krajšem od 24 ur, opravljen popolni preskus zavor;

po razpustitvi vlaka na medpotni postaji in nadaljevanju voţnje z isto lokomotivo po času, krajšem od 24 ur;

po delitvi vlaka in nadaljevanju voţnje prvega dela z isto lokomotivo v isto smer;

po delitvi vlaka in nadaljevanju voţnje njegovega drugega dela v nasprotno smer;

po spremembi smeri voţnje vlaka;

po odstavitvi enega ali več vagonov na sklepu vlaka;

po dodajanju ali odvzemanju dopreţne lokomotive, vključene v GZV;

po prekinitvi GZV (zapiranje in odpiranje čelnih pip) na več mestih (tudi zaradi odstavitve enega ali več vagonov na več mestih v sredini vlaka).

Preskus prehodnosti GZV se opravi med opravljanjem A ali D preskusa zavor, preden se odda signalni znak “Popusti zavore” (Odvri). 5.5.2 Postopek pri opravljanju preskusa zavor

V nadaljevanju je natančno opisan samo postopek pri popolnem preskusu zavor A. Postopek pri opravljanju delnih preskusov zavor B, C ali D je popolnoma identičen, le da se opravi samo za posamičen vagon in ne za cel vlak. Postopek je sledeči:



Pri A preskusu zavor se vključi samo en zaviralnik na lokomotivi ali pri stabilni kompresorski napravi.

Po priključitvi lokomotive ali stabilne kompresorske naprave na GZV vlaka, se ta z uporabo zaviralnika napolni z zrakom, pri čemer se lahko polnitev opravi s prestavitvijo zaviralnika v lego “voţnja” ali v lego “polnjenje” s polnilnim sunkom visokega tlaka (če to dopušča tip zaviralnika). Pri tem se GZV ne sme prenapolniti nad pravilnim delovnim zračnim tlakom 5 barov.

Strojevodja mora nadzirati polnjenje GZV z opazovanjem njegovega manometra. O morebitni prepočasni ali prehitri napolnitvi GZV na pravilni delovni zračni tlak, glede na vrsto in dolţino vlaka, mora strojevodja obvestiti preglednika vagonov.

Če se na vlaku zamenja lokomotiva in je bil zračni tlak v GZV s prvo lokomotivo višji od 5 barov, se z druge lokomotive lahko napolni GZV na enak zračni tlak, da bodo zavore popustile.

Za odvrtje zavor vlaka s prenapolnjenim GZV iz prejšnjega odstavka se sme zračni tlak v njem zvišati do največ 5,5 bara. Če se ugotovi, da zavore tudi pri tem zračnem tlaku ne popustijo, se morajo izzračiti zavore vseh vagonov oziroma vozil v vlaku ter opraviti ponovni A-preskus zavor.

Po napolnitvi GZV s pravilnim delovnim zračnim tlakom 5 barov ali delovnim tlakom do največ 5,5 bara, če je bil GZV prenapolnjen, obide preglednik vagonov vlak z obeh strani, pri čemer pregleduje in ugotavlja (ugotovljene nepravilnosti pa po moţnosti odpravi):

- stanje delov in sklopov zavor, ki vplivajo na njihovo brezhibno delovanje;

- vključenost vseh vozil v GZV (pravilno povezavo zavornih cevi, električnih vodov elektropnevmatske zavore, odprtost vseh pip ipd.);

- vključenost razporednikov vseh vagonov, ki niso označeni zaradi pokvarjene zavore z nalepko R1;

- vključenost pospešilnikov hitrega zaviranja;

- ali so popuščene vse zavore v vlaku (zračne, ročne in pritrdilne);

- netesna mesta na zavornem sistemu;

- ustrezne lege menjal za vrsto zavor;

- debeline zavornjakov ali zavornih vloţkov;

- ali so na vagonih z R-zaviranjem z dvema stopnjama tlaka, sledilni kazalci manometrov v osnovni legi;

- ali sta zadnja odbojnika zadnjega vozila v vlaku zanesljivo zavarovana pred izpadom;

- stanje detektorjev iztirjenja in njihovih kazal na tovornih vagonih.

Po pregledu in odpravi morebitnih nepravilnosti odda preglednik vagonov pri lokomotivi signalni znak “Klic k preskusu zavor”. Strojevodja na lokomotivi, iz katere se preskus zavor opravlja (pri kompresorski stabilni napravi preglednik vagonov), na ta znak prestavi zaviralnik v lego “nevtralno” in ugotovi tesnost vlaka.



Preskus tesnosti GZV vlaka pomeni ugotavljanje zniţevanja zračnega tlaka v GZV v določenem času. Pred začetkom preskusa tesnosti mora biti pravilni delovni zračni tlak v GZV 5 barov, spuščanje zraka vanj zaradi nadomeščanja morebitnih izgub pa prekinjeno.

Pri preskusu tesnosti se od trenutka prestavitve zaviralnika v lego “nevtralno” oziroma prenehanja dopolnjevanja zraka v GZV, ne sme v njem zniţati zračni tlak za več, kot 0,3 barov pri potniških vlakih in 0,5 barov pri tovornih vlakih.

Preglednik vagonov počaka na izid preskusa tesnosti pri lokomotivi oziroma pri upravljavcu zaviralnika stabilne kompresorske naprave, od koder bo začel pregled vlaka oziroma zavor. Če tesnost GZV ni v mejah predpisane, gre ob vlaku in jo uredi sam ali z dodeljenim vzdrţevalcem vagonov. Netesna mesta na vozilih zatesni, če to ni mogoče, pa izloči zavoro vozil z netesnim zavornim sistemom.

Po ugotovljeni predpisani tesnosti GZV vlaka odda preglednik vagonov signalni znak “Zavri”. Strojevodja ali upravljavec zaviralnika stabilne kompresorske naprave na ta signalni znak hitro prestavi zaviralnik v lego “začetna stopnja zaviranja” oziroma zniţa zračni tlak v GZV za 0,5 bara in ga vzdrţuje ves čas preskusa zavor. Pri zunanjih temperaturah niţjih od –15 ° C, je treba pri začetni stopnji zaviranja zniţati zračni tlak v GZV za 0,9 bara.

Po vključeni začetni stopnji zaviranja gre preglednik vagonov od lokomotive proti sklepu vlaka in ugotavlja pritegnjenost zavor z:

- lahnim udarjanjem s kladivom po litoţeleznih zavornjakih;

- odrivanjem zavornjakov iz kompozitnih snovi;

- opazovanjem kazal zavor “zavrto – popuščeno” na vagonih, ki so opremljeni z njimi;

- opazovanjem hoda batnic zavornih valjev pri vagonih s samodejnim uravnavanjem zavorne sile brez kazalnih naprav.

Preglednik vagonov preskusi tudi delovanje vključenih zavor z R zaviranjem in dvema stopnjama zaviranja ter vrne sledilni kazalec kontrolnega manometra nazaj v osnovno lego.

Pri zavorah z R zaviranjem in dvema stopnjama zaviranja ter z zavornjaki iz kompozitnih snovi sme zavora delovati samo v niţji stopnji zaviranja, oziroma takšni vagoni ne smejo biti opremljeni s kompozitnimi zavornjaki.

Po prihodu do sklepnega vagona odda preglednik vagonov signalni znak “Popusti” (»Odvri«). Strojevodja oziroma upravljavec zaviralnika stabilne kompresorske naprave sedaj prestavi zaviralnik za kratek čas v lego “hitro zaviranje” (zaradi aktiviranja pospešilnikov hitrega zaviranja), nato pa nazaj v lego “voţnja”.

Ko po prejetem signalnem znaku “Popusti” (“Odvri”) strojevodja prestavi zaviralnik v ustrezno lego (odvisno od tipa zaviralnika) za popuščanje zavor, mora sočasno zavreti lokomotivo z direktno zračno zavoro.

Po popustitvi zavore na sklepnem vagonu in morebitnem preskusu prehodnosti GZV priklopnika mora preglednik vagonov iti ob drugi strani



vlaka proti lokomotivi in ugotavljati popustitev vseh na vagonih vključenih zavor.

Po uspešno opravljenem preskusu zavor odda preglednik vagonov signalni znak “Preskus zavor(e) končan”.

5.5.3 Postopki ob ugotovljenih nepravilnostih delovanja zračnih zavor

Vse, pri preskusih zavor ugotovljene nepravilnosti, ki vplivajo na brezhibno delovanje zavor je treba odpraviti. Če to ni mogoče, je treba zavore izključiti ali vagone odstaviti, če nepravilnosti ogroţajo varnost prometa. Če zavore po napolnitvi GZV na 5 barov ne popustijo, je treba:

pregledati povezavo zavornih cevi med vagoni in lege čelnih pip;

pregledati vključenost zavor;

pregledati popuščenost ročnih in pritrdilnih zavor;

pozimi oddvojiti primrznjene zavornjake ali zavorne vloţke;

opraviti hitro zaviranje in popuščanje;

poskusiti popustiti zavore zavrtih vagonov s kratkim potegom sproţilnika samodejnega odviralnika, pri nesamodejnih pa vleči sproţilnik toliko časa, da zavore popustijo.

Če zavore po opravljeni začetni stopnji zaviranja ne zavrejo, je treba:

pregledati povezavo zavornih cevi med vagoni in lege ročajev čelnih pip;

pregledati vključenost zavor;

pregledati zavorno vzvodje (morebitno zamrznitev pozimi).

V primeru, da zavore po opravljeni začetni stopnji zaviranja po treh minutah samodejno popustijo, jih je treba pustiti vključene, njihove zavorne mase pa se ne smejo upoštevati v DZM. Če po oddanem signalnem znaku “Popusti zavore” (“Odvri”) in prestavitvi zaviralnika v lego “Voţnja”:

popustila ena ali več zavor, je treba le-te popustiti s potegom sproţilnika odviralnika in ponovno preskusiti njihovo delovanje; če pri ponovnem preskusu delovanja ena ali več zavor ne popusti, jih je treba popustiti s potegom sproţilnika odviralnika in jih izključiti;

ni popustila nobena zavora vseh vagonov in vozil v vlaku, jih je treba popustiti s potegom sproţilnikov odviralnikov in ponovno opraviti popolni preskus zavor.

Ko pri pritegnjeni kolutni zavori kaţe kazalo “odvrto”, pri popuščeni pa ”zavrto”, je treba pregledati stanje ročne zavore in stanje kazala na drugi strani vagona oziroma vozila. Ko je ročna zavora popuščena, kazalo na drugi strani pa kaţe pravilno stanje, je treba zavoro pustiti vključeno, če pa kazalo na drugi strani kaţe enako nepravilno stanje, je treba zavoro izločiti in izzračiti. Če je netesnost protiblokirnih (protidrsnih) naprav (naprave, ki pri zaviranju preprečujejo blokiranje koles) v mejah dovoljene, smejo biti zavore vključene do končne postaje, nato pa se vagoni pošljejo v popravilo.



V primeru, da elektronska protiblokirna naprava ne deluje pravilno, se zavora izloči, vagon pa olista za popravilo. Ko so zavornjaki ali zavorni vloţki tanjši od predpisane debeline, jih je treba zamenjati. Če to ni mogoče, je treba zavoro izločiti. Ugotovljene nepravilnosti pri zavorah, ki jih je mogoče odpraviti, morajo na pregledovalnih mestih TVD odpravljati pregledniki vagonov, na odprti progi pa strojevodje. 5.5.4 Potrditev opravljenega preskusa zavor

Preglednik vagonov oziroma drugi pooblaščeni delavec mora potrditi uspešno opravljen preskus zavor z vpisom vrste preskusa in podpisom na obrazcu poročilo o zaviranju, predpisanim v prometnem pravilniku in na prostoru, ki je določen s postajnim poslovnim redom.

Če zavorni preskus opravljata dva preglednika vagonov, se s poslovnikom pregledovalnega mesta določi, kateri od njiju potrdi uspešno opravljeni preskus. Ob zamenjavi dokumenta “poročilo o zaviranju vlaka” P-20 ali “poročilo o sestavi in zaviranju vlaka” P-21 pri vlaku s potrjenim popolnim preskusom zavor, ni treba opravljati zavornega preskusa. V takšnih primerih prometnik, ki izda nov obrazec, vpiše vanj le čas in ime postaje, na kateri je bil opravljen popolni preskus zavor.

Popolne preskuse zračnih zavor motornih vlakov potrjuje s podpisom poročila o dnevnem pregledu vlečnega vozila delavec, ki je opravljal dnevni pregled motornika oziroma motorne garniture, zato ni potrebno dodatno potrjevanje. Skrajšane preskuse zračnih zavor motornih vlakov potrjuje s podpisom v P-20 ali P-21 delavec, ki ga je opravljal.

Če se popolni preskus zračnih zavor opravi s stabilno kompresorsko napravo ali posebno lokomotivo, se njegova uspešnost potrdi na ustreznem obrazcu, ki ga določi TVD.



6 MOŢNE IZBOLJŠAVE PROCESA DELA

Na pregledovalnem mestu oziroma delovišču TVD Jesenice je moţnih kar nekaj izboljšav v procesu dela. V nadaljevanju so navedene tiste izboljšave, ki bi po mojem mnenju bile najlaţje izvedljive oziroma so finančno zanimive.

6.1 UPORABA DLANČNIKOV

Pri delu vagonskih preglednikov in nadzornikov preglednikov bi bila uporaba dlančnikov zelo dobrodošla saj bi z dlančnikom lahko:

ob vsakem času imeli dostop do pravilnikov, navodil, obvestil in ostalih aktov pomembnih za delo TVD,

imeli dostop do vseh smernic za nakladanje tudi pri delu na terenu,

ob vsakem času in kraju imeli takojšen dostop do aplikacije DPP (podatki o vagonih),

v vsakem trenutku izpisali stanje vagonov v vlaku za obdobno popravilo,

imeli dostop do slik z opisom poškodb ter navodil za nadaljnjo saniranje.

Slika 36: Tanki dlančnik VIR: Marko Zupan, 2010

Glede na relativno nizko ceno dlančnikov, bi se oprema delavcev TVD s temi pripomočki, verjetno zelo hitro povrnila.



6.2 ZDRUŢEVANJE POKLICEV:

Ena od primernih izboljšav procesa dela bi bila tudi zdruţevanje nekaterih del in nalog poklicev: vagonski preglednik, vlakovodja, vodja vlaka in urejevalec zavor. S takšnim zdruţevanjem bi lahko dobili univerzalnega delavca, ki bi lahko nudil zelo širok izbor uslug in storitev tako za Slovenske ţeleznice, d.o.o., kot tudi za ostale prevoznike.

6.3 SODELOVANJE PRI PREVZEMU IN NAKLADANJU NEVARNIH SNOVI

Prevoz nevarnih snovi je zaradi lastnosti teh snovi ter moţnosti za nastanek velikih škod zaradi delovanja le teh, zelo kompleksen in strokovno zahteven del prevozne storitve. Delavci tehnično vagonske dejavnosti morajo zelo dobro poznati določila o:

splošnih varnostnih pogojih o uvrstitvi v vlak in prevozu nevarnih snovi,

nadzoru nad izvajanjem zakona o prevozu nevarnih snovi (RID),

skrbi za varstvo zdravja in varstva pri delu,

skrbi za vpliv na človekovo okolje,

usposabljanju in postopkih za ravnanje ob nesreči z nevarnimi sestavinami.

Zaradi dobre strokovne usposobljenosti ter praktičnih izkušenj s tega področja bi bilo smotrno delavce TVD uporabiti kot servis uporabnikom prevoza nevarnih snovi. Zaradi zahtevnega strokovnega usposabljanja in obnavljanja licenc delavcev , ki so odgovorni za ravnanje z nevarnimi snovmi, bi bilo sodelovanje delavcev TVD pri prevzemu in nakladanju nevarnih snovi, finančno zanimivo tako Slovenskim ţeleznicam, kot tudi uporabnikom storitev.

6.4 NOVI CENIKI IN POGODBE O STORITVAH TVD

Zaradi vse večjega števila prevoznikov, ki se pojavljajo na Javni ţelezniški infrastrukturi Republike Slovenije ter zelo različnih cenikih, ki jih imajo ponudniki storitev v sosednjih drţavah, bi bilo potrebno pripraviti nove pogodbe in cenike za storitve Tehnično vagonske dejavnosti.

6.5 OPRAVLJANJE DEL ZA TUJE PREVOZNIKE:

Delavci TVD na delovišču Jesenice bi lahko opravljali dela in naloge za tuje prevoznike, ki se pojavljajo na postaji Jesenice, predvsem na področju:

tehničnih pregledov vlaka,

zavornih preskusov,



manjših popravil tovora brez odstavitve vagona,

menjave zavornjakov, pritrjevanju zagozd, povezovanju tovora ipd.

6.6 DEŢURNA INTERVENCIJSKA SLUŢBA (24 ONLINE ):

Glede na dolg odzivni čas delavcev TVD v primeru izrednosti pri vlakih bi bilo smotrno organizirati deţurno intervencijsko sluţbo: »24 Online«, katere naloga bi bila takojšnja intervencija na področju odseka prog Jesenice – Ljubljana, Jesenice – Bohinjska Bistrica in na območju industrijskih tirov na Jesenicah in v Kranju v primeru:

Izrednih dogodkov na navedenih odsekih proge,

iztirjenju na industrijskih tirih,

strganju vlaka,

prisilnem zaviranju vlaka,

okvarah vagonov pri vlaku,

popravilu tovora brez odstavitve.

6.7 PONOVNI ZAGON DELAVNICE JESENICE

V primeru nastanka poškodb in okvar, ki se pojavijo na tovornih in potniških vagonih se morajo le ti pošiljati v popravilo v delavnice v Dobovi, Ptuju ali Mariboru. Takšni vagoni se prevaţajo s posebnimi vlaki pod posebnimi pogoji, kar povzroča velike skupne stroške popravil. Z ponovnim zagonom delavnice za popravilo vagonov na delovišču TVD Jesenice, bi se lahko večina manjših okvar in poškodb vagonov odpravila na Jesenicah. S tem bi se bistveno zmanjšali skupni stroški popravil vagonov zaradi poškodb in okvar, ki nastanejo na obravnavanem območju.



7 ZAKLJUČEK

Tema diplomskega dela »Tehnološki proces dela tehnično vagonske sluţbe na delovišču Jesenice ter moţne izboljšave dela« je razdeljena in obdelana v petih ključnih poglavjih. V drugem poglavju je predstavljena organiziranost in naloge tehnično vagonske dejavnosti (TVD) Slovenskih ţeleznic, d.o.o. Iz predstavitve je razvidna teritorialna organiziranost dela ter pristojnosti Delovne enote TVD Ljubljana, kamor spada tudi pregledovalno mesto oziroma delovišče Jesenice, kjer sem tudi sam zaposlen. V tretjem poglavju je predstavljeno pregledovalno mesto Jesenice, njegova organiziranost, delovna mesta ter specifike, ki so značilne za to pregledovalno mesto. V četrtem poglavju so obrazloţeni in slikovno prikazani predmeti dela tehnično vagonske dejavnosti vagoni. Delavci pregledovalnega mesta Jesenice pri svojem delu pregledujejo in morajo natančno poznati vse tipe – serije tovornih in potniških vagonov ter vagonov za posebne namene. Dobro strokovno poznavanje navedenih vrst vagonov je pomemben dejavnik za zagotavljanje varnosti ţelezniškega prometa, zato se strokovnemu usposabljanju in izpopolnjevanju izvršilnih ţelezniških delavcev v tehnično vagonski dejavnosti posveča še posebej velika pozornost. V petem poglavju so precej natančno in sistematsko navedena dela in naloge pregledovalnega mesta – delovišča Jesenice. Zaradi pomembnosti so precej natančno in celovito opisana dela in naloge pri:

opravljanju tehničnega pregleda,

določanju statusa vagonov,

ravnanju s pokvarjenimi vagoni,

pregledu pravilnosti nakladanja vagonov in

preizkusu zavor v vlakih.

V šestem poglavju so opisane moţne izboljšave procesa dela na pregledovalnem mestu Jesenice. Pri izbiri moţnih izboljšav procesa dela sem zaradi pomanjkanja določenih podatkov imel kar nekaj teţav, predvsem pri odločanju o tistih rešitvah, ki v začetku pomenijo določeno investicijo. V diplomskem delu so po moji oceni navedene in obrazloţene tiste rešitve izboljšav procesa dela, ki bi lahko v krajšem obdobju povzročila pozitivne finančne učinke oziroma povečanje prihodkov. Ob zbiranju strokovne literature in gradiva za izdelavo diplomskega dela sem pridobil kar nekaj novih podatkov in znanj o področju dela tehnično vagonske dejavnosti, v razmišljanjih o vse večji prisotnosti tujih prevoznikov na JŢI, pa sem začel spoznavati, da bi bila lahko vloga in pomen tehnično vagonske dejavnosti v prihodnosti precej večja kot je to danes.



Glede na to, da se Slovenske ţeleznice, d.o.o. nahajajo sredi reorganizacije v holdinško ureditev z odvisnimi druţbami je jasno, da se bo v prihodnosti spremenil tudi status tehnično vagonske dejavnosti. Če upoštevamo naraščanje tovornega in potniškega prometa ter vse večje število tujih prevoznikov, ki se pojavljajo na Javni ţelezniški infrastrukturi Republike Slovenije, se vedno bolj nakazuje moţnost, da bi področje tehnično vagonske dejavnosti, lahko bilo popolnoma samostojno organizirano, kot nekakšen servis, ki bi ob dobri organiziranosti, lahko najverjetneje pozitivno posloval in prinašal dobiček. Na koncu bi poudaril, da je bil eden od ciljev diplomskega dela tudi ta, da podkrepim upravičenost odprtja delavnice Jesenice. Kot osnovo sem vzel število pokvarjenih vagonov v enem mesecu ter njihovo eksploatacijsko gibanje. Kljub temu, da se nekdo še vedno ţeljno zavzema, da delavnica ostaja zaprta sledim trendom večjega povpraševanja po tehnično brezhibnih vagonih, katero lahko vključimo v poslovanje.



LITERATURA, VIRI Knjige:

Pepevnik, A.: Organiziranje ţelezniškega prometa 1. Maribor: Višja prometna šola, 2005.

Pepevnik, A.: Organiziranje ţelezniškega prometa 2. Maribor: Višja prometna šola, 2005.

Kek, J. Organiziranost ţelezniškega prometa I in II. Kranj: B&B, 2008.

Zakoni, pravilniki in ostali interni akti SŢ:

Zakon o varnosti v ţelezniškem prometu, Uradni list RS 36/2010,

Zakon o ţelezniškem prometu, Uradni list RS 44/2007 in 58/2009,

Signalni pravilnik, Uradni list RS 123/2007,

Prometni pravilnik; Uradni list RS 123/2007,

Pravilnik o vlečni in tehnično vagonski dejavnosti; Uradni list RS 55/2002,

Pravilnik o zavorah 230; Uradni list RS 22/2002,

Uredba o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini na javni ţelezniški infrastrukturi; (Uradni list RS 26/2001)

Uredba o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev varnostnega spričevala in o postopku za izdajo varnostnega spričevala; (Uradni list RS 04/2001)

Uredba o postopku za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajo licence za opravljanje prevoznih storitev v ţelezniškem prometu in postopek obveščanja tujih licenčnih organov; (Uradni list RS 34/2001)

Brošura informativnega seminarja o evropskem socialnem dialogu v ţelezniškem sektorju; Evropska komisija DG TREN, Bruselj, 2004,

Organizacijski predpis o poslovanju poslovne enote TVD; Holding Slovenske ţeleznice d.o.o. Poslovna enota TVD, Ljubljana, marec 2007,

Ostalo:

http://www.slozeleznice.si/sl/infrastruktura/

http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet,

http://intranet.slo-zeleznice.si, februar 2011

http://www.slo-zeleznice.si/sl/tovorni-promet



SEZNAM SLIK Slika 1: SŢ v sistemu prometne panoge ................................................................. 5

Slika 2: Organizacijska struktura SŢ ....................................................................... 5

Slika 3: Organizacijska struktura poslovne enote TVD ............................................ 7

Slika 4: Območje delovnih enot TVD ...................................................................... 8

Slika 5: Organizacijska struktura DE Ljubljana ...................................................... 10

Slika 6: Nakladalni profil SŢ-1 .............................................................................. 16

Slika 7: Nalepnice (oznake) za nevarne snovi ...................................................... 18

Slika 8: Navadni odprti vagon serije - E ................................................................ 20

Slika 9: Specialni odprti vagon serije – F .............................................................. 21

Slika 10: Navadni zaprti vagon serije - G .............................................................. 22

Slika 11: Specialni zaprti vagon serije – H ............................................................ 23

Slika 12: Specialni zaprti vagon hladilnik serije – I ................................................ 24

Slika 13: Navadni plato vagon serije - K ............................................................... 24

Slika 14: Specialni plato vagon serije – L.............................................................. 25

Slika 15: Navadni štiriosni plato vagon serije – R .................................................. 26

Slika 16: Specialni štiriosni plato vagon serije – S................................................. 27

Slika 17: Specialni zaprti vagon serije – T ............................................................ 28

Slika 18: Specialni vagon cisterna serije – U ........................................................ 29

Slika 19: Specialni vagon cisterna serije – Z ......................................................... 29

Slika 20: Vagon 1. razreda serije – A ................................................................... 32

Slika 21: Vagon 2. razreda serije – A ................................................................... 32

Slika 22: Kombiniran vagon 1. in 2. razreda serije – AB ........................................ 33

Slika 23: Jedilni vagon serije WR ......................................................................... 34

Slika 24: Vagon spalnik serije WLab .................................................................... 35

Slika 25: Vagon leţalnik serije BCl ....................................................................... 35



Slika 26: Sluţbeno – prtljaţni vagon serije Da ...................................................... 36

Slika 27: Vagon za vzdrţevanje vozne mreţe ....................................................... 37

Slika 28: Vagon prenosna napajalna postaja ........................................................ 37

Slika 29: Orodni vagon tirnega ţerjava EDK 500 .................................................. 37

Slika 30: Intervencijski vagon pomoţnega vlaka ................................................... 38

Slika 31: Spalno – bivalni vagon za osebje ........................................................... 38

Slika 32: Vagon za merjenje profila proge ............................................................ 38

Slika 33: Vagon za kemično zatiranje plevela ....................................................... 39

Slika 34: Vagon za prevoz delovnih strojev .......................................................... 39

Slika 35: Vagon za čiščenje ledu .......................................................................... 39

Slika 36: Tanki dlančnik ....................................................................................... 52

SEZNAM TABEL

Tabela 1: Kategorije prog ..................................................................................... 17

Documents

› sites › default › files › uploads › files › ... Tehnološki proces dela tehniĊno vagonske službe …Marko Zupan: Tehnološki proces dela tehnično vagonske službe