1 UVOD - Uprava RS za zaščito in reševanjesos112.si/slo/tdocs/met_zemeljski_2.pdf · hidrosfera, atmosfera, podnebje, vreme, rastlinstvo, živalstvo) tehnično okolje (tovarne,

CRP : �Metodologija za določanje ogro�enih območij in način razvr�čanja zemlji�č v razrede ogro�enosti zaradizemeljskih plazov � končno poročilo�, UL FGG, Poročilo KSH d-78, Ljubljana, maj 2004

1. Uvod 1

1 UVOD

1.1 SPLO�NO

V vsakodnevni rabi se pojem ogro�enost (risk) uporablja kot mo�nost izgube alipo�kodb, nevarnost (hazard) pa kot izvor nesreče (danger). Okoljske nevarnosti(environmental hazards) so definirane kot ekstremni naravni dogodki na Zemlji in njenemekolo�kem sistemu, ki imajo neugodne (�kodljive) učinke na ljudi in stvari v določenemprostoru in v določenem času. Pojem nevarnost se nana�a tako na dogodek kot tudi naposledice. Naravne nevarnosti se lahko definira kot verjetnost nastopa določenega dogodka nadoločenem prostoru v določenem času (Durville, 1999). Ta definicija vključuje naslednjeelemente:

• vrsto dogodka (lahko je dobro določen dogodek ali pa vsebuje skupek dogodkov)• prostorsko komponento (območje spro�itve, območje potovanja in odlaganja)• časovno komponento (enkraten dogodek, ponavljajoči dogodki, razvijajoč

dogodek).

Okoljske nevarnosti so geofizikalni in meteorolo�ki dogodki (potresi, poplave,plazovi, hurikani itd; pogosto se imenuje jih naravne nevarnosti - natural hazards) ter tudionesna�enja in ostale tehnolo�ke nevarnosti. Nevarnost se nana�a na medsebojno delovanječloveka in ekstremnih dogodkov, ogro�enost pa se pogosto definira kot rezultat nevarnosti.Naravne nevarnosti preučujejo različne smeri znanosti, zato so tudi pogledi na naravnenevarnosti različni. Lahko se jih izrazi kot elemente fizikalnega okolja, ki delujejo �kodljivona človeka, kot medsebojno učinkovanje človeka in narave, kot verjetnost pojavljanjapotencialno �kodljivega dogodka ali pa kot fizikalni dogodki, ki imajo vpliv na človeka innjegovo okolje. Naravne nevarnosti so ogro�ajoči dogodki, ki lahko povzročijo �kodo tako vfizikalnem kot v sociolo�kem prostoru in ne samo v času dogodka, temveč tudi dolgoročno.Kadar imajo posledice dogodka dolgoročne vplive na dru�bo in/ali infrastrukturo, postanejonaravne nevarnosti naravne nesreče. Nevarnosti so rezultat nenadnih sprememb.Geomorfolo�ko jih lahko razdelimo v endogene (neotektonika, vulkanizem), eksogene(poplave, plazovi, erozija, sedimentacija) in tiste, ki jih spro�ijo klima ali sprememba rabe tal(permafrost, degradacija, poplave). Geomorfolo�ke nevarnosti so posledica nestabilnostizemeljskega povr�ja. Poznavanje frekvence in magnitude pojavljanja nekega dogodka jeosnova za ocenjevanje naravne nevarnosti.

Naravne nesreče lahko definiramo kot hitre in velike vplive naravnega okolja nasocio-ekonomski sistem, oziroma kot nenadno neravnote�je med spro�čenimi silaminaravnega sistema in silami socialnega sistema. Resnost tak�nega neravnote�ja je odvisna odmagnitude dogodka in tolerance človeka na tak�nen dogodek. Nevarni dogodki imajo vpliv nadelovanje dru�be, lahko povzročijo ali pa tudi ne smrtne �rtve, vendar je tipično, da imajovelike ekonomske vplive. Sociolo�ki vidiki katastrofe niso nič manj pomembni kot fizikalneznačilnosti (Kreps, 2001). Iz sociolo�kega vidika pomenijo nesreče nevsakdanje dogodke vdru�bi, kjer so fizikalne razmere povezane s sociolo�ko definirano �kodo in sociolo�kimirazdori. Naravne nesreče so tako fizikalni in sociolo�ki dogodki.

Tveganja, da se naravni in drugi pojavi, ki nastopajo v okolju, odra�ajo kot nesreče,so stalni spremljevalci razvojnih prilo�nosti. Naravne nesreče povzročata narava in človek ssvojimi dejavnostmi in lahko ogrozijo ali prizadenejo �ivljenje ali zdravje ljudi, po�kodujejo


1. Uvod 2

okolje ali povzročijo �kodo na premo�enju. V preteklosti so se ljudje izogibali "nevarnim"območjem oziroma so jih uporabljali predvsem za ekstenzivne dejavnosti, s �irjenjemposelitve in razvojem �tevilnih dejavnosti v 20. stoletju pa se je povečal pritisk tudi na taobmočja in ob prevladujočem mnenju, da je naravo mogoče �regulirati� s tehničnimi ukrepi,se je povečeval tudi obseg �kod.

Posledica naravnih nesreč je nujnost varovanja člove�kih �ivljenj in materialnihdobrin s strani dr�ave. Preventivna obrambna strategija je včasih obstajala zgolj v zasnovah inzato so se problemi re�evali posamezno in ne celostno (sanacije zemeljskih plazov, objektivarovanja na vodotokih, pogozditve, za�čita cest pred padajočim kamenjem, ... ). Z vsebolj�im poznavanjem in razumevanjem naravnih nevarnosti se je pojavila tudi potreba poob�irnej�i analizi preventivnega koncepta za�čite, ki predpostavlja upo�tevanje tveganjazaradi nastopa naravnih nevarnosti. �ele nato lahko govorimo o ukrepih za zmanj�anjetveganja in zvi�anje varnosti v smislu optimiranja razmerja med enim in drugim.

V podporo upravnim organom, načrtovalcem in strokovnjakom za naravne nevarnostije potrebno razviti praktično uporabna in učinkovita delovna orodja, ki bi bila v pomočodločitvam pri načrtovanju preventivnih, reaktivnih in pasivnih ukrepov v primeru pro�enjamasnih gibanj.

Preglednica 1.1: Trije deli moderne obravnave tveganja (Heinimann, 1998).

Moderna obravnava tveganja je sestavljena iz analize, vrednotenja in obvladovanjatveganja (preglednica 1.1). Vsebinsko dajejo analize tveganj zgolj informacijo o velikostipričakovanega vzročno-posledičnega učinka. Ocena je najbolj�e mo�no dognanje obseganevarnosti, �kodnega potenciala in tveganja (v primeru, da ti parametri ne morejo bitidoločeni z izračuni ali meritvami), presoja pa pomeni ugotovitev in določitev dejanskegastanja (v zvezi z naravnimi nevarnostmi je to ponavadi ocena). Presoja dru�beno-političnegapomena tveganj je naloga vrednotenja tveganj. Obvladovanje tveganja pa ureja načinravnanja v tveganih situacijah.

ANALIZA TVEGANJA

Prepoznati nevarnostiOceniti procese / dogodkeDoločiti �kodni potencialOceniti posledice

VREDNOTENJE TVEGANJA

Primerjati z drugimi tveganjiPrimerjati s koristjoMeriti z vrednostnimi sistemiOdločati o sprejemljivosti

OBVLADOVANJE TVEGANJA

Dognati ciljeRazviti zasnovo re�itveNačrtovati ukrepeIzvesti re�itev


1. Uvod 3

Po Kienholzu (1998) je analiza (ocena, presoja) tveganja sistematičen postopekoznačitve in kadar je mo�no tudi kvantifikacije verjetnosti nastopa in �kodnega potenciala;vrednotenje tveganja pomeni presojo o sprejemljivosti iz analize tveganja pridobljenih znanj spomočjo individualnih ali kolektivnih kriterijev (t. j. apliciranje vrednostnega sistema nadejansko stanje) in odgovarja na vpra�anje �Kaj se sme zgoditi?�; obvladovanje tveganjaopisuje ravnanje z znanimi nevarnostmi ter tveganji na temelju izidov analize in vrednotenjatveganja, ki se izvaja:

• preventivno (z zmanj�anjem verjetnosti ali �kod na nivo sprejemljivegatveganja)

• reaktivno (z ukrepanjem ob nesreči)• pasivno (s preprosto ohranitvijo in nadzorom statusa quo)

Cilj obvladovanja tveganja je najvi�ja mo�na efektivnost (mera za stopnjodose�enosti cilja, brez upo�tevanja porabe sredstev) in eficienca (razmerje med dose�enimdelovanjem ukrepa in porabljenimi sredstvi). Komunikacija pri tveganju pa je interaktivnaizmenjava informacij in mnenj o tveganjih med udele�enci, oblastjo in strokovnjaki (zizbiranjem med mo�nostmi na temelju enakopravnega odločanja).

Preglednica 1.2: Primerjava različnih področij uporabe presoje nevarnostiin analize tveganja (Heinimann, 1998).

narava tehnika dru�ba gospodarstvookolje naravno okolje

(geosfera,hidrosfera,atmosfera,

podnebje, vreme,rastlinstvo,�ivalstvo)

tehnično okolje

(tovarne, instalacije,elektrarne, prevozna

sredstva, stroji)

socialno-političnookolje

(politične razmere,prebivalstvo,

izobra�evanje)

ekonomsko okolje

(gospodarskastruktura, trgdelovne sile,proizvodnja,

dohodki)

odstopanje od�eljenega stanja

presojanevarnosti

naravni dogodki

(potresi, poplave,plazovi, po�ari,

epidemije)

izpadi zaradi motenj

(zastoji, izpusti,pregrevanje, kratkistiki, programske

napake)

dru�bene krize

(spremembeidealov, izguba

stikov, demografskespremembe)

ekonomske krize

(inflacija, recesija,upad delovnih mest,

zmanj�anjeproduktivnosti)

prizadetevrednote

analiza tveganj

naravna tveganja

(smrtne �rtve,po�kodovanci,

uničenje materialnihdobrin, prekinitev

prometnih povezav)

tehnična tveganja

(smrtne �rtve,po�kodovanci,

uničenje materialnihdobrin, okoljske

�kode)

dru�beno-socialnatveganja

(uničenje socialnihvezi, nemiri, trenja,

vojne)

ekonomska tveganja

(brezposelnost,rev�čina, izguba

proizvodnihsredstev)

V slovenski zakonodaji (Ur. l. RS, �t. 56/03) lahko zasledimo nekoliko drugačnoopredelitev: �Analiza tveganja je proces, ki zajema oceno tveganja (risk assessment),obvladovanje tveganja (risk management) ter izmenjavo informacij in mnenj med vsemiudele�enimi in zainteresiranimi (risk communication).� Opazimo, da je v tej uredbi namestobolj običajne besedne zveze �upravljanje s tveganjem� uporabljen izraz �obvladovanje


1. Uvod 4

tveganja� (verjetno iz nem�ke skovanke �Risiko-Bewältigung�, ki se tudi uporablja polegbesede �Risikomanagement�) in bo zato tudi v nadaljevanju obdelave privzet kot slovenskiustreznik za angle�ki izraz �risk management�. �Risk assessment� pa �e naprej ostaja�vrednotenje tveganja�.

Metodologija določanja ogro�enosti mora biti v skladu z analizo tveganja, zato sioglejmo nekaj značilnosti. Analize tveganj so nastale iz nujnosti zvi�anja stopnje varnosti prikonstruiranju, pri čemer so bila v ospredju najprej ekonomska vpra�anja. Za naravne sistemeostaja cilj optimiranja varnosti veljaven v enaki meri, čeprav so naravni sistemi bistvenokompleksnej�i kakor tehnične naprave in jih lahko le pogojno oblikujemo. S postavljanjemvpra�anja prizadetih dobrin v ospredje pomeni analiza tveganja v primerjavi s tradicionalnoobravnavo procesov, določeno raz�iritev zornega kota (preglednica 1.2). Izhaja iz obravnavenaravnih dogodkov kot pojavov, ki od zunaj delujejo na �kodne objekte (nevarnostna imisija),medtem ko gre pri tehničnih sistemih za vidik obravnave, kjer ugotavljamo, katere nevarnostiizhajajo iz objekta na njegovo okolico (nevarnostna emisija). Rezultati analize tveganjdovoljujejo primerjavo med različnimi vrstami nevarnosti (povzeto po Heinimann, 1998).

1.2 PLAZOVI VEČJEGA OBSEGA V SLOVENIJI

V nadaljevanju podajamo kratek opis plazov večjega obsega v Sloveniji. Povzeteknajpomembnej�ih parametrov je prikazan v preglednici 1.3.

Preglednica 1.3: Preglednica lastnosti večjih plazov v Sloveniji.

PLAZ SLANO BLATOLokavec

STO�ELog po Mangartom

STRUGKoseč

MACESNIKOVSolčava

stanje plazu fosilni plazaktivni plaz aktivni plaz

fosilni plazaktivni plaz

fosilni plazaktivni plaz

spro�itev november 2000 november 2000 december 2001 november 1990vrsta plazu viskozni blatni tok drobirski plaz,

drobirski tokkamninski plaz,kamninski podorzemljinski plaz

zemljinski plaz

vzrok padavine,zamakanje na stikuapnenec - fli�

slabo prepustnerajbelske plasti,zamakanje, padavine

potres, zamakanje posek gozda,vodna ujma l.1990

volumen 1.000.000 m3 500.000 m3

(50.000 m3 hrib.plaz45.000 m3 h.podor,ostalo zem. plaz)

600.000 m3 l.19922.000.000 m3 l.2000

velikost 20 ha, L=1300 m 15 ha, L=1000 m L=500 m 19 ha, L=2200 mhitrostpremikanja

srednje hiternekaj 10 m/dan (do90 m/dan)

- hiter (drobirskiplaz)- zelo hiter(drobirski tok)

- počasen 10-15m/mes(kamninski plaz)- izjemno hiter -hipno (podor)

počasen (100m/leto)


1. Uvod 5

- zelo počasen(zemeljski plaz)

vrstapremikanja

tečenje tečenje drsenjepadanje

drsenje

sestavasplazele mase

preperina fli�a �glinasto gru�čnatezemljine

pobočni nanosi(gru�č, ledeni�kamorena)

hribina (fli�,apnenec, lapor)zemljina

zemljina (glina,gru�č)

kamnina vpodlagi

fli� (laporji inpe�čenjaki)

lapor, laporniapnenec

fli�, apnenec,lapor

globina drsneploskve

globok (zgornjidel)plitev (spodnji del)

zelo globok globok globok

oblika drsneploskve

nepravilna nepravilna nepravilna nepravilna

1.2.1 Plaz Slano Blato

Plaz Slano blato se nahaja nad Lokavcem pri Ajdov�čini. Plaz je bil prvič omenjen �epred več kot 200 let. Sanacija plazu je bila izvedena prvič �e leta 1903. Plaz se je ponovnospro�il novembra leta 2000. Zajema povr�ino okoli 20 ha, dol�ine do 1300 m. Največja �irinaplazu je 250 m na nadmorski vi�ini med 360 in 660 m.n.v. Globina plazu v zgornjem delu jeokrog 20 m, plaz se pahljačasto �iri. Spada med viskozne blatne tokove za katere je značilno,da zasičena masa z �ari�čnega območja s hitrostjo nekaj deset metrov na dan polzi navzdol.Klasično plazenje je samo na območju nastanka. Plazina drsi po grapi Graj�čka navzdol in sev odvisnosti od razmočenosti obna�a kot plazenje ali kot viskozni blatni tok. Največja hitrostnapredovanja je okoli 90 m na dan.

Slika 1.1: Letalski posnetek plazu Slano Blato 28. aprila 2001.


1. Uvod 6

Osnovno hribino na celotnem območju plazu gradi fli� (menjavanje plasti laporja inpe�čenjaka), ki ga mestoma prekrivata močno zaglinjen gru�č preperelega fli�a in apnenca inrecentni apneni gru�č (Kovač, Kočevar, 2000). Odlomni rob plazu je nastal v močnozaglinjenem gru�ču preperelega fli�a in apnenca. Teren je na tem mestu zamočvirjen. Glavnivzrok splazitve so bile obilne jesenske padavine ter zamakanje v globini na stiku apnenca infli�a.

V letu 2001 se je plaz podalj�al za 300 m. 70 m nad zgornjim odlomnim robom so sepojavile nove razpoke in lokalno bočno �irjenje. Plaz je zdrsnil na območje nad slapom, kjerse je masa pričela kopičiti. Plaz Slano blato je skupek več lokalnih plazov. Najbolj smiselenpristop k sanaciji naj bi bila sanacija lokalnih sekundarnih plazov od zgoraj navzdol. Sanacijenaj bi obsegale preprečevanje namakanja plazeče mase, prerazporeditev zemeljskih mas vstabilno obliko, odvod izvirne in povr�inske vode z območja plazu, odvoz plazečegamateriala, gradnja podpornih konstrukcijskih objektov, povečanjem retenzijskega prostora,ureditev in či�čenje struge Graj�čka in Lokav�čka do vtoka v Hubelj z izdelavo primernegapretočnega profila, akumulacijskih zadr�evalnikov in hidrotehničnih objektov. Na plazu sobila izvedena obse�na odvodnjevalna dela. Rezultat odvodnjavanja in su�nega poletja 2001 jebil, da se je plazenje na nekaterih delih plazu ustavilo, drugod pa se je hitrost premikanjazmanj�ala. Cilj je zagotovitev stalne pretočnosti vodotokov ter preprečevanje erozije inpoplav na ravninskem svetu.

1.2.2 Plaz Sto�e

Pod Sto�ami se je novembra 2000 v dveh dneh spro�il plaz, ki je prizadel Log podMangartom. Med nadmorskima vi�inama 1400 in 1600 m se je spro�ilo okoli 1.000.000 m3

materiala, ki se je prete�no odlo�il na vi�ini 630 m in povr�ini 15 ha (Majes, 2000). �ivljenjeje izgubilo sedem ljudi, poru�enih je bilo 6 stanovanjskih in gospodarskih objektov,po�kodovanih 23 objektov. S poru�itvijo dveh mostov je bila prekinjena cestna povezava medBovcem in Predelom. Zasuta in delno uničena je bila cesta na Mangrt, večja �kodja je bilatudi na energetskih objektih. �koda je bila ocenjena na 7.5 miljard tolarjev (Majes, Beseničar,2002). Neposredna �koda je bila ocenjena na skoraj 2 miljardi tolarjev.

Plaz se je spro�il v gru�ču in v ledeni�ki moreni (drobirski plaz), ki le�ita na za vodoslabo prepustnih plasteh laporja in lapornatega apnenca (Petkov�ek, 2002). Kamnino prečkatadva močna preloma alpske smeri (sever � jug). Tudi nad odlomnim robom plazu je pri�lo doporu�itve naravnega ravnovesja. Močvirna tla nad plazom dokazujejo, da podlago tankemupokrovu močno zaglinjene gru�čne preperine tvorijo neprepustne glinaste in laporne kamnine.Nad plazom in v sami plazini je več vodnih izvirov. Vso plazino sestavljajo kvartarnisedimenti, v zgornjem delu prevladuje ledeni�ka morena (glina, melj, dolomitni in lapornigru�č, samice, bloki apnenca), v spodnjem delu je manj gline in več dolomitnega gru�ča speskom in meljem. Drobirski plaz je relativno hitro zdrsnil. Ko se je drobirski plaz ustavil vMangrtskem potoku, se je plazina razmočila (zaradi obilnih padavin in dotoka vodeMangartskega potoka) in nastal je drobirski tok. Na pobočju je ostala �e okoli 2.000.000 do3.000.000 m3 materiala in obstaja nevarnost ponovne poru�itve dela mase. Na pobočju soopazni počasni gru�čnati tokovi, ki pa predstavljajo povr�inski proces in ne ogro�ajostabilnosti.


1. Uvod 7

Slika 1.2: Plaz Sto�e (foto: Ribičič).

Vzrokov za nastanek je bilo več. Geolo�ke razmere so zelo ugodne za nastanek plazu;tektonsko po�kodovana podlaga, razpokan dolomit, upad plasti, �tevilni izviri na povr�ini.Dodatno k nestabilnosti prispevajo tudi potresi.

Ukrepe, ki so se izvajali, lahko razdelimo dve skupini: interventni ter kasnej�i ukrepiza zagotavljanje trajne re�itve (Majes, Beseničar, 2002). Takoj po drugi splazitvi plazu so sezačeli izvajati ukrepi za preprečevanje morebitnih novih člove�kih �rtev, materialne �kode,poslab�anja razmer na plazi�ču in v Logu pod Mangartom ter ureditev dostopa do plazi�čazaradi raziskav (U�eničnik, 2000). Prebivalci Loga pod Mangartom so bili začasno izseljeni,postavljen je bil alarmni sistem, struga Predelice se je pričela čistiti, postavljena sta bilamonta�na mostova in očistili so cesto na Mangart. H kasnej�im ukrepom pa spadajovzpostavitev sistema opazovanja (enajst geodetskih opazovalnih točk, meritve pretokovMangartskega potoka), nujni ukrepi za stabilizacijo in preprečitev �irjenja plazu(odvodnjavanje voda za preprečevanje zamakanja, sonda�na dela, laboratorijske preiskave,geotehnične obdelave), ponovna postavitev zajetja HE, priprava in načrtovanje objektov,priprava prostorskih aktov ter izgradnja varovalnih objektov (odvodnjavanje, razbijačdrobirskega toka, ureditev strug, ureditev ceste na Mangart,...Izgradnja po fazah.).

1.2.3 Plaz Strug (Koseč)

Pri plazu Koseč gre za kombinacijo različnih pobočnih procesov (plaz, odlomi,drobirski tok). Plaz se je spro�il decembra 2001. Ustavil se je v dolini potoka Brusnik 130vi�inskih metrov nad vasjo. Zaradi plazu je ogro�ena vas Koseč ob potoku Brusnik ter vasLadra.


1. Uvod 8

Slika 1.3: Plaz Strug (foto: Ribičič).

Glavni vzroki za nastanek plazu so v geolo�kih in geografskih značilnosti pobočja.Kamninsko zgradbo območja sestavljajo spodnjekredni fli� (skrilavi glinavec, ro�enec,apnenčeva breča) ter zgornje kredne plasti iz rdečakastega plo�čatega apnenca in rdečkastegalaporja. Območje je podvr�eno intenzivnim tektonskim procesom. Eden od vzrokov plazenjaje tudi potres, ki je povzročil razpoke na mestu plazu. Nastale so zaledne razpoke, kar jepovzročilo dodatno zamakanje. Spremembe na povr�ju so vidne od nadmorske vi�ine 730 do1200 m, �irina plazu je okrog 150 m, debelina od 5 do 10 m. Splazelo je okrog 500.000 m3

materiala.

Prvi premiki plazu so bili opa�eni po potresu leta 1998. Kamninskemu plazu, ki se jepremikal okoli 10-15 m na mesec, je sledil kamninski podor. Kamninski podor je priletel napobočje, ki ga je obremenil in spro�il zemljinski plaz. Kamninski plaz se je umiril leta 2002.Tudi zemljinski plaz je relativno pri miru. Pobočje nad plazom se stalno podira, območnej�em de�evju prihaja do intenzivnej�ih procesov. Nastajajo drobirski tokovi v materialukamninskega plazu, ki tečejo čez zemljinski plaz. Geologija ka�e, da vas Koseč le�i naodkladninah drobirskih tokov (fosilni plaz). Obstaja nevarnost ponovnega podora.

Ukrepi, ki so potrebni so podobni kot pri ostalih plazovih: opazovanje (geolo�ko,hidrotehnično, geodetsko, inklinometri, civilna za�čita), alarmni sistem, opozorilni sistem(vremenska postaja), raz�iritev in vzdr�evanje struge skozi Koseč (nov most) ter selitev izneposrednega območja ogro�enosti (na podlagi analiz so bila določena območja ogro�enostivasi) Povdarek sanacije je na preprečevanju �irjenja in ustalitvi plazu ter nadomestnihgradnjah infrastrukturnih in stanovanjskih objektov.


1. Uvod 9

1.2.4 Macesnikov plaz

Macesnikov plaz se intenzivneje spremlja od leta 1990, ko se je v poplavah jesenispro�ilo veliko �tevilo plazov v Savinjski dolini, med njimi tudi Macesnikov plaz. V letu 1992so se pričele geolo�ke preiskave in �tudije sanacije. Predlagano je bilo povr�inskoodvodnjavanje na robovih plazu ter geodetsko spremljanje premikov. Leta 1994 je biloizvedeno povr�insko odvodnjavanje, ki pa v zgornjem delu ne deluje več. Novembra leta 2000se je premikanje pospe�ilo.

Leta 1992 je bila dol�ina plazu okrog 1100 m, povprečna �irina 50 m, povr�ina plazu5,5 ha, volumen okrog 600.000 m3. Leta 2000 so dimenzije občutno večje; dol�ina 2200 m,�irina 100 m, povr�ina 19 ha, prostornina 2.000.000 m3. Zgornji del plazu je relativno plitev,spodnji del globok okoli 20 m. Plaz se premika na povr�ini okoli 100 m na leto. V spodnjemdelu je osamelec, ki je plaz ustavil. Narejene so bile globoke drena�e. Vpliv drena� inrelativno su�no leto so plaz upočasnili.

Macesnikov plaz predstavlja del starej�ega, precej večjega fosilnega plazu, ki je nastalpred več sto leti. Aktivni plaz predtavlja le zgornji del mnogo večjega fosilnega plazu (�irinado 350 m). Plazina je sestavljena iz gline z več ali manj gru�ča, v spodnjih legah izzaglinjenega gru�ča. V zgornjem delu plazu se pojavljajo �tevilni izviri in zamočvirjene cone,voda se vzdol� plazu zdru�uje v potoke. Nivo podtalnice je v blizu povr�ine.

Macesnikov plaz ogro�a Solčavo in cesto v Logarsko dolino. Nujni ukrepi: alarmnisistem, odvodnjavanje plazine, nadaljne raziskovanje (sondiranje).

1.3 KAKO �IVETI Z ZEMELJSKIMI PLAZOVI ?

Naravni naravni procesi predstavljajo nevarnosti za ljudi, stvarne in naravne dobrine,ki izhajajo iz gibanja vodnih, sne�nih, ledenih, zemljinskih in kamninskih mas na zemeljskipovr�ini. V običajni delitvi pripadajo k tem procesom:

• sne�ni plazovi;• padajoče kamenje / kamninski podori;• visoke vode (poplave) / drobirski tokovi;• zemljinski plazovi.

Vsaka od teh �tirih glavnih skupin obsega veliko �tevilo posameznih procesov, ki selahko delijo glede na različna gledi�ča, npr. glede na:

• mehanizem gibanja (padanje, tok, plastično preoblikovanje, drsenje itd.);• vsebovan material oziroma dele�ih teh materialov (voda, sneg, led, kamnina,

zemljina);• vsebovano prostornino in maso;• hitrosti.

Z naseljevanjem nevarnih območij se povečuje vpliv naravnih nesreč tako v razvitihkot tudi v nerazvitih dr�avah. V marsikateri dr�avi na svetu so ekonomske izgube zaradiplazov veliko večje kot zaradi katere druge naravne nesreče, vključno s potresi in poplavami.Smrtnih �rtev zaradi plazenja je več v razvijajočih dr�avah, medtem ko so ekonomske izgubevečje v industrijskem svetu. Naravne nesreče se pojavljajo z večjo frekvenco kot je zmo�nost


1. Uvod 10

obnove zaradi preteklih dogodkov, tako v dr�avah tretjega sveta kot tudi v industrijskihdr�avah. V zadnjih letih se pojavlja trend v razvijanju opozorilnih sistemov, omejitvah rabetal in izobra�evanju ljudi s ciljem, da se zmanj�a �tevilo �rtev in �koda brez dolgoročnegainvestiranja in dragih projektov stabilizacije pobočij.

Prvi pogoj za uspe�no preventivo je dobro poznavanje pojavov plazenja in lokalnihdejavnikov, ki ga povzročajo. S sistematičnim zbiranjem podatkov o nastanku, plazenju insanaciji, nastane dobra osnova za preučevanje mo�nosti preventive. Tak�na baza podatkovnam daje pomembno osnovo za oceno, kak�ne vrste plazov lahko nastanejo na nekemobmočju in kak�na je verjetnost njihovega nastanka. Za preprečevanje smrtnih �rtev in �kodepa moramo poznati tudi sociolo�ke in ekonomske vplive.

V medijih se pogosto govori o sanacijah in količinah denarja, ki bi ga dr�ava moralazagotoviti. Premalo pa se govori o izobra�evanju ljudi, zavedanju nevarnosti in zmanj�evanjuosebne ogro�enosti, zavarovanju pred �kodo ter omejevanju neustrezne rabe tal. �ele koogro�enost ni več sprejemljiva, naj bi na vrsto pri�la sanacija.

Sanacija je gradbeni poseg, s katerim preprečujemo ogro�anje okolja in ponovnovzpostavimo ravnovesje na pobočju s primerno varnostjo. Sanacijski ukrepi prispevajo kzanesljivosti sanacij, v kolikor je dokazana njihova učinkovitost, nosilnost posameznihelementov sanacij in uporabnost (�krabl, 2001). Pred končno sanacijo plazu je treba plazraziskati; ugotoviti njegove lastnosti, predvideti nadaljni potek plazenja ter določitigeotehnične lastnosti plazine in podlage. Raziskave so povr�inske (in�enirskogeolo�koposnemanje in kartiranje, geodetske meritve, geofizikalne meritve, meritve deformacij napovr�ini plazu) in globinske (meritve nivojev vode, določitev globine plazenja, meritve zinklinometri, testi vodoprepustnosti, geomehanske raziskave na jedrih vrtine, geomehanskeraziskave in-situ) (Ribičič, Miko�, 2002). Raziskave delimo na predhodne raziskave,projektne in kontrolne raziskave. Pri računski metodi projektiranja sanacij je treba računskodokazati, da v �ivljenski dobi sanacije plazi�ča ne bo prese�eno nobeno mejno stanjenosilnosti ali uporabnosti sanacije in da ta ne bo povzročila mejnih stanj na objektih, ki senahajajo na vplivnem območju plazi�ča. Stabilizacijo plazine, s katero se izbolj�ajogeomehanske lastnosti plazine ali območja v okolici drsine, dose�emo z injektiranjem,termično stabilizacijo ali mehansko stabilizacijo (zbijanje tal, menjava materiala). Kposebnim sanacijskim ukrepom uvr�čamo premostitve in zasaditev vegetacije. Povečanjestabilnosti pobočij se dose�e z gradbenimi posegi oziroma podpornimi konstrukcijami(kamniti zidovi, gabioni, ka�te, podporni zidovi, povr�inske konstrukcije, piloti, zagatnestene) (Ribičič, 2002b). Vodilo mora biti ekonomična sanacija, ki bo preprečila plazenje. Prizelo velikih plazovih ni mogoče izvesti končne sanacije, tako da bi z gotovostjo preprečilinadaljne plazenje.

1.4 PRAVNA IZHODI�ČA

Naravni pojavi, ki se odra�ajo kot nesreče ter pomenijo največjo nevarnost za ljudi inokolje so v Sloveniji razmeroma pogosti. Zato je leta 2002 Dr�avni zbor RS sprejelNacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, �t. 44/02), predtem pa �e Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, �t. 64/94, 87/01).Program predstavlja dobro izhodi�če za obravnavo podorne ogro�enosti prostora in zato je prav,da ga v nadaljevanju natančneje povzamemo v delih, kjer obravnava naravne nesreče in �e


1. Uvod 11

posebej podorne pojave. Besedila naslednjih podpoglavij izvirajo iz �tevilke 44/02 Uradnegalista RS, od koder so izbrani tisti deli Nacionalnega programa, ki se nana�ajo na določanjeogro�enosti prostora.

1.4.1 Splo�no

Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanjuprogram) upo�teva vse nevarnosti naravnih in drugih nesreč, ki ogro�ajo ljudi, �ivali,premo�enje, kulturno dedi�čino in okolje. Upo�teva tudi naravne in druge danosti, ki vplivajona nesreče in varstvo pred njimi ter člove�ke in materialne vire, ki jih je mogoče uporabiti priobvladovanju nevarnosti in varstvu ogro�enih. Program poleg nacionalnih interesov upo�tevatudi obveznosti Slovenije, ki izhajajo iz sprejetih mednarodnih konvencij in sporazumov,načela in usmeritve Agende 21 s srečanja na vrhu v Riu ter temeljne cilje in usmeritve izstrategije Zdru�enih narodov za varnej�i svet v 21. stoletju. Program je usklajen z akcijskimprogramom Sveta Evropske unije o Civilni za�čiti, ki je usmerjen v spodbujanjemedsebojnega sodelovanja dr�av članic pri varstvu in za�čiti prebivalstva, premo�enja inokolja ob naravnih in drugih nesrečah.

Program sledi splo�nemu cilju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jezmanj�ati �tevilo nesreč ter preprečiti oziroma ubla�iti njihove posledice, da bi bilo �ivljenjevarnej�e in bolj kakovostno. Usmerjen je v preventivo, ki je učinkovitej�a in dolgoročno tudicenej�a od drugih oblik varstva pred nesrečami. Ker vseh nevarnosti, ki povzročajo nesreče,ni mogoče odpraviti, so v programu enakovredno obravnavane tudi vse tiste oblike varstva inpripravljenosti, ki omogočajo hitro in učinkovito ukrepanje ob nesrečah. V programu se neureja trajna sanacija posledic naravnih in drugih nesreč.

Naravne nesreče po tem programu so potres, poplava, zemeljski plaz, sne�ni plaz,visok sneg, močan veter, toča, �led, pozeba, su�a, mno�ični pojav nalezljive člove�ke,�ivalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Druge nesrečeso velike nesreče v cestnem, �elezni�kem in zračnem prometu, po�ar, rudni�ka nesreča,poru�itev jezu, nesreče, ki jih povzročijo aktivnosti na morju, jedrska nesreča in drugeekolo�ke in industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, patudi vojna, izredno stanje in druge oblike mno�ičnega nasilja.

1.4.2 Dejavniki in vrste naravnih nesreč

Naravne in druge nesreče povzročata narava in človek s svojimi dejavnostmi. Nanjihov nastanek, potek in posledice pomembno vplivajo naravne in druge danosti, �e zlastilega, povr�je, kamnine, podnebje, padavine, vode, rastlinstvo, prebivalstvo, poselitev,urbanizacija, izraba tal, industrializacija in drugo.

Z vidika naravnih nesreč so najpomembnej�e reliefne prvine naklon, nadmorskavi�ina in geografska lega.

Za Slovenijo so značilne velike razlike v prostorski razporeditvi letnih padavin. Območnih nalivih, �e zlasti, če so bila tla �e namočena, visoke vode spremljajo tudi zemeljskiplazovi, usadi, blatni tokovi in podori.

Naravno rastlinstvo Slovenije je, razen nad vi�insko gozdno mejo, gozd. Gozdpreprečuje ali zmanj�uje erozijo prsti, zemeljske plazove, usade in podore, varuje predsne�nimi plazovi in vetrom ter bla�i su�o. Poudarjeno za�čitno funkcijo imajo tako imenovanivarovalni gozdovi, ki v Sloveniji pokrivajo dobre 4% povr�in.


1. Uvod 12

S stali�ča ogro�enosti in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami �tejemo zaposebno občutljiva območja in ekosisteme predvsem kras, varovalne gozdove, območja spodtalnico, morje in obalo, gorski svet ter nekatera urbana območja.

Poseben problem na Krasu so udori tal pod objekti.Gorska območja so ekolo�ko zelo občutljiva, saj se tu odvijajo močni erozijski

procesi, ki jih lahko človek z nepremi�ljenimi posegi �e pospe�i. Zelo pogosti so hudourniki,zemeljski plazovi, podori in sne�ni plazovi. Na teh območjih imajo gozdovi pomembnovarovalno vlogo.

Program navaja, da so najpogostej�e naravne nesreče: neurja s točo, zemeljskiplazovi, podori, usadi, poplave, �led in druge vremenske ujme; ter opisuje naslednje naravnenesreče (op.):

• potresi• poplave• poplavljanje morske obale• obilne sne�ne padavine• sne�ni plazovi• nevihte• viharji - močan veter• su�a• pozeba• �led• toča• po�ari v naravnem okolju• epidemije nalezljivih bolezni• epidemije �ivalskih nalezljivih bolezni• zemeljski plazovi, usadi, podori

V Sloveniji so pogosti tudi skalni podori.

• erozijaErozija je naravni proces, pri katerem sila vode spira in odna�a humus ali zemljino na

povr�ini oziroma spodjeda hribine. Erozija lahko deluje na večji povr�ini (ploskovna) alivzdol� vodotokov (linijska). Erozija lahko povzroči plazenja. Erozija je lahko tudi odna�anjehumusa ali zemljine zaradi močnega vetra.

V hribovitem svetu predstavlja velik problem tudi poru�itvena erozija. Velikikamninski podori so pogosti zlasti v Zgornji So�ki dolini deloma pa tudi na drugih območjih.Stanovanjske, gospodarske in infrastrukturne objekte na mnogih območjih ogro�ajo tudipadajoče kamenje in skale, ki se trgajo na pobočjih.

1.4.3 Temeljne naloge

Temeljne naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so:

• izvajanje preventivnih ukrepov;• vzpostavitev in vzdr�evanje pripravljenosti;• opazovanje, obve�čanje in alarmiranje ob nevarnostih in nesrečah;• za�čita, re�evanje in pomoč ob nesrečah;


1. Uvod 13

• odpravljanje posledic nesreč.

Te�i�če varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami naj bi bilo izvajanjepreventivnih ukrepov, katerih namen je preprečiti nastanek nevarnosti oziroma odpravitinevarnost, ki lahko povzroči nesrečo.

Preventivo pa tudi druge ukrepe za za�čito, re�evanje in pomoč ob naravnih in drugihnesrečah praviloma ureja področna zakonodaja. V njej je to področje urejeno zelo različno, vposameznih zakonih dokaj celovito, v nekaterih zakonih pa zelo pomanjkljivo. Tudifinanciranje sanacije posledic nesreč normativno ni ustrezno urejeno.

1.4.4 Preventivni ukrepi

Cilj preventive je preprečiti, odstraniti ali zmanj�ati varnostna tveganja. Preventiva jeusmerjena predvsem v vire ogro�anja. Njen namen je predvsem preprečiti nevarnost, �eobstoječe nevarnosti pa odstraniti ali vsaj zmanj�ati. Temeljne preventivne ukrepe naj biizvajala pristojna ministrstva, lokalne skupnosti ter gospodarske dru�be, zavodi in drugeorganizacije.

Izvajanje preventivnih ukrepov mora biti zasnovano na ocenah ogro�enosti in drugihstrokovnih podlagah. Za nesreče, ki predstavljajo največjo nevarnost, bi bilo treba izdelatiposebne strategije varstva, ki bi vključevale dolgoročne in kratkoročne cilje varstva,konkretne preventivne ukrepe ter priporočila za pripravljenost in ukrepanje ob nesreči.

Vrste nesreč, za katere program predvideva ukrepe (op.):

• potresi• poplave• plazovi, usadi, podori• sne�ni plazovi in obilne sne�ne padavine• erozija• nevihte, viharji, pozeba, �led• su�a• toča• po�ari: po�ari v naravnem okolju, po�ari na gradbenih objektih• epidemije, epizootije, epifitije, infestacije• nesreče z nevarnimi snovmi• jedrske nesreče in druge radiolo�ke nevarnosti• nesreče v cestnem prometu• nesreče na morju• letalske nesreče

1.4.5 Za�čitni ukrepi

Za�čita pred nevarnostmi se zagotavlja s prostorskimi, urbanističnimi, gradbenimi terdrugimi tehničnimi ukrepi, zaklanjanjem, evakuacijo, nastanitvijo in oskrbo ogro�enihprebivalcev, tehničnimi in drugimi sredstvi za osebno in skupinsko radiolo�ko, kemijsko inbiolo�ko za�čito, odstranjevanjem in uničevanjem ostankov neeksplodiranih ubojnih sredstevter za�čito nepremične in premične kulturne dedi�čine. Z omenjenimi za�čitnimi ukrepi se �elipreprečiti neposreden vpliv nesreč na ljudi, �ivali, premo�enje, kulturno dedi�čino in okolje.


1. Uvod 14

Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi se pripravljajo in načrtujejov fazi priprave in izvedbe ustreznih dokumentov, povezanih s prostorskim planiranjem dr�avein lokalnih skupnosti (prostorski plani, lokacijska dovoljenja), z določanjem potrebnihgradbenih ukrepov, ki jih je treba upo�tevati pri gradnji objektov, ter z določanjem drugihtehničnih ukrepov, ki prispevajo k večji varnosti.

Ocene ogro�enosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v zvezi s tem povezaneukrepe varstva pred nesrečo je treba upo�tevati pri načrtovanju in izvajanju prostorskihplanskih aktov ter pri projektiranju in gradnji objektov. Te ocene in ukrepi morajo biti zlastiupo�tevani pri novih predpisih, ki bodo uredili posege v prostor in graditev objektov.Posebnega pomena pa je, da se tudi v novem prostorskem planu dr�ave upo�teva potrebevarstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

1.4.6 Zavarovanje pred tveganji

Po svetovni statistiki se je v zadnjih dvajsetih letih �tevilo velikih naravnih nesreč, �ezlasti vodnih ujm, povečalo. Okoli 35 % vseh smrtnih �rtev in 30 % vse gospodarske �kode sov tem obdobju povzročile poplave. Analize ka�ejo, da sta vzroka za povečevanje �tevilavelikih naravnih nesreč in njihovih posledic predvsem velika koncentracija prebivalstva inmaterialnih dobrin na območjih, ki so izpostavljena vplivom naravnih nesreč, ter povečanaranljivost sodobnih industrijskih dru�b.

Poletna neurja s točo, vodne ujme, zemeljski plazovi in druge naravne nesrečepovzročijo v Sloveniji vsako leto �kodo, ki v povprečju prese�e 2 % BDP. V posameznih letihje �koda, ki jo povzročijo naravne nesreče, �e znatno večja.

Analize nesreč opozarjajo na nizko stopnjo zavarovanosti premo�enja fizičnih inpravnih oseb pred nesrečami. Do leta 1994 so se na podlagi tedanje zakonodaje zaodpravljanje posledic naravnih nesreč uporabljala solidarnostna sredstva. Ta sistem jeo�kodovancem ob nesrečah zagotavljal vračilo nastale �kode, v povprečju 10 do 30% nastale�kode. To ni vzpodbujalo sodobnej�ih oblik zagotavljanja varnosti pred tveganji zaradinaravnih nesreč, ki so značilne za tr�na gospodarstva. Navedena zakonodaja je bila leta 1994razveljavljena, vendar se stanje tudi po tem obdobju ni spremenilo. Stopnja zavarovanosti jeostala na pribli�no enaki ravni, dr�ava pa pri odpravljanju posledic nesreč intervenira sproračunskimi sredstvi.

Dr�ava bo morala v prihodnje več sredstev vlagati v preventivne dejavnosti. Polegtega je potrebno:

• vzpodbujati dejavnosti za ubla�itev posledic naravnih nesreč, zlasti vkmetijstvu, kjer s tehničnimi ukrepi �kode ni mogoče preprečiti;

• vzpodbujati fizične in pravne osebe, da bi sklenili premo�enjsko zavarovanjepred nesrečami.

V Sloveniji lahko fizične in pravne osebe sklenejo po�arno zavarovanje, zavarovanjestanovanjskih premičnin, zavarovanje motornih vozil, zavarovanje posevkov in plodov,zavarovanje �ivali, �ivljenjsko zavarovanje in nezgodno zavarovanje. Osnovno zavarovanjepred naravnimi in drugimi nesrečami je po�arno zavarovanje. Vanj so poleg po�ara vključeni�e udar strele, eksplozija, vihar in toča, udarec zavarovančevega vozila v zavarovano zgradbo,padec letala, javne manifestacije in demonstracije. Pri tem se lahko zavarujejo stanovanjski,gospodarski ali proizvodni objekti, gozdovi in podobno. Pri stanovanjskem zavarovanju selahko zavaruje stanovanjske premičnine (opremo stanovanja) za iste nevarnosti kot pripo�arnem zavarovanju.


1. Uvod 15

V kmetijstvu obsega zavarovanje posevkov in plodov nevarnost toče, po�ara in strele.Dodatno zavarovanje je mo�no skleniti za pomladansko pozebo, vihar in poplavo. Prizavarovanju mladih trajnih nasadov (sadovnjaki, vinogradi, hmelji�ča) se lahko vključinevarnosti zemeljskega plazu, sne�nega plazu in erozije. Gozdove se lahko zavaruje spo�arnim zavarovanjem in sicer za po�ar, strelo, vihar, zemeljske in sne�ne plazove inpodobno. �ivali pa se lahko zavarujejo pred nevarnostmi zemeljskega in sne�nega plazu,po�ara, strele, viharja, eksplozije, prometne nesreče in poplave. Ku�ne bolezni (epidemije,epizootije) so običajno izključene iz zavarovanja.

Zavarovanje pred nevarnostmi naravnih in drugih nesreč se �iri zelo počasi.

1.4.7 Ocenjevanje �kode

Z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je določeno, da �kodo, kijo povzročijo naravne in druge nesreče, ocenjujejo dr�avna in regijske komisije zaocenjevanje �kode, ki jih ustanovi vlada. Vlada RS je tudi prepisala metodologijo zaocenjevanje �kode. Sanacijo �kode izvajajo prizadete fizične in pravne osebe ter lokalneskupnosti in dr�avni organi, v skladu s svojimi pristojnostmi.

Dejanska praksa pri ocenjevanju �kode nekoliko odstopa od veljavne zakonskeureditve. �kodo ocenjujejo občinske komisije, ki jih imenujejo �upani. Posamezni naravnipojavi se opredeljujejo za naravne nesreče brez predhodne celovite analize podatkov,zasnovane na dolgoletnem spremljanju pojavov, zato v večini primerov ocene niso objektivne.

1.4.8 Temeljni cilji, naloge in način nihovega uresničevanja

Naravne in druge nesreče zahtevajo načrtno in celovito varstvo. Pri njegovemizvajanju se morata kot vodilni upo�tevati načeli o preventivi ter o deljeni odgovornostioziroma sodelovanju pri ukrepanju. Na podlagi ocen ogro�enosti, ocene stanja na področjuvarstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede na razpolo�ljive člove�ke in materialnevire se določajo tudi temeljni cilji, naloge in način njihovega uresničevanja, ki jih morajoupo�tevati dr�avni organi, lokalne skupnosti in drugi nosilci varstva pred naravnimi indrugimi nesrečami.

Na podlagi splo�nega cilja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jezmanj�ati �tevilo nesreč in njihove posledice s preventivnim delovanjem, program meddrugimi navaja tudi dva temeljna cilja (op.):

• izbolj�ati mo�nosti napovedovanja, odkrivanja in spremljanja nevarnostinaravnih in drugih nesreč;

• izbolj�ati splo�no pripravljenost na naravne, tehnične in tehnolo�ke nesreče obspo�tovanju načel trajnostnega razvoja;

Nekatere izmed temeljnih usmeritev za načrtovanje in izvajanje varstva prednaravnimi in drugimi nesrečami, ki opredeljujejo tudi način uresničevanja nalog na tempodročju, so (op.):

• dajati prednost preventivnim oblikam varstva pred naravnimi in drugiminesrečami, upo�tevajoč načela trajnostnega razvoja, sonaravnega upravljanja znaravnimi viri ter deljene odgovornosti oziroma sodelovanja;

• ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se mora upo�tevati priprostorskem in urbanističnem načrtovanju, s sodobnimi tehničnimi predpisi za


1. Uvod 16

graditev objektov pa zagotoviti njihovo varnost glede na pričakovane učinkenaravnih in drugih sil;

• z instrumenti urejanja prostora je potrebno nove dejavnosti v prostoru usmerjatiizven območij, ki so ogro�ena zaradi naravnih in drugih nesreč;

• ocena ogro�enosti zaradi naravnih nesreč je obvezna sestavina strokovnihpodlag za pripravo občinskih planov;

• načrtno se mora pospe�evati osebna zavarovanja pred tveganji pri dejavnostih vprostem času, pospe�evati zavarovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami obkrepitvi vloge zavarovalnic pri izvajanju preventivnih oblik varstva prednaravnimi in drugimi nesrečami, v povezavi s tem pa postopno zmanj�evatifinančno pomoč dr�ave pri odpravljanju posledic naravnih nesreč;

• načrtno je treba vzpostaviti sistem ocenjevanja �kode ob naravnih in drugihnesrečah;

Izmed nalog za odpravo ali vsaj bistveno zmanj�anje tveganja na posameznihpodročjih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jih program navajo so zanimivezlasti naslednje (op.):

• dopolniti zakonodajo v potrebnem obsegu glede na novo politično teritorialnorazdelitev dr�ave (pokrajine);

• področno zakonodajo dopolniti z ukrepi za preprečevanje nesreč oziromazmanj�anje njihovih posledic;

• dopolniti predpise s področja načrtovanja in urejanja prostora s stali�ča varstvapred naravnimi in drugimi nesrečami;

• izpeljati revizijo tehničnih predpisov in standardov za projektiranje in graditevobjektov glede na ogro�enost zaradi naravnih in drugih nesreč ter jih uskladiti spredpisi in standardi EU. Pripraviti in uveljaviti se mora tudi predpise instandarde za sanacijo in utrditev obstoječih objektov;

• dopolniti predpise o izvajanju za�čitnih ukrepov.• izdelati mikrorajonizacijo potresne, poplavne, po�arne in druge ogro�enosti

najbolj ogro�enih mestnih in drugih naselij;• izdelati metodologijo ocenjevanja �kode ob naravnih in drugih nesrečah;

1.4.9 Smernice za razvojno in raziskovalno delo ter financiranje

Program med drugim navaja, da se bo v prihodnosti dopolnilo ciljni raziskovalniprogram varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami z raziskavami o (op.):

• razvoju metod za ocenjevanje ogro�enosti in �kode ter dru�benih inekonomskih posledicah nesreč;

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se financira iz proračuna dr�ave,proračunov občin, po�arne takse, zavarovalnin ter sredstev gospodarskih dru�b, zavodov indrugih organizacij.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ni le neposredna varnost ljudi inpremo�enja, temveč je to varstvo integralni del varstva okolja in del globalne varnosti. To pazahteva celovito re�evanje problemov, ne le na lokalni in dr�avni ravni, temveč tudi namednarodni ravni.


1. Uvod 17

Zakon o vodah (Ur. l. RS, �t. 67/02, 110/02) v 176. členu omenja podore v zvezi zin�pekcijskim nadzorom.

V poglavju 4.2.1 (83. člen) zakon govori o ogro�enih območjih:

(1) Zaradi zagotavljanja varstva pred �kodljivim delovanjem voda se določi območje,ki je ogro�eno zaradi:

1. poplav (v nadaljnjem besedilu: poplavno območje),2. erozije celinskih voda in morja (v nadaljnjem besedilu: erozijsko območje),3. zemeljskih ali hribinskih plazov (v nadaljnjem besedilu: plazljivo območje) in4. sne�nih plazov (v nadaljnjem besedilu: plazovito območje).(2) Območje iz prej�njega odstavka (v nadaljnjem besedilu: ogro�eno območje)

določi vlada, ob upo�tevanju naravnih mo�nosti, da pride do �kodljivega delovanja voda,�tevila potencialno ogro�enih prebivalcev in velikosti mo�ne �kode na objektih, zemlji�čih inpremo�enju.

(3) Zaradi varstva pred �kodljivim delovanjem voda se zemlji�če na ogro�enemobmočju lahko razvrsti v razrede glede na stopnjo ogro�enosti.

(4) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugiminesrečami, podrobneje predpi�e metodologijo za določanje ogro�enih območij in načinrazvr�čanja zemlji�č v razrede ogro�enosti.

1.4.10 Zakonska ureditev v tujini

Leta 1967 so se v departmaju Isère v Franciji pojavile prve uradne karte naravnihtveganj z uporabo člena R. 111-3 Urbanističnega zakonika, ki pravi (Besson, 1996): � Gradnjana zemlji�čih, ki so izpostavljena neki naravni nevarnosti kot je na primer poplava, erozija,udor, podor, sne�ni plaz, je lahko, če je odobrena, podrejena posebnim pogojem. Tazemlji�ča so omejena s prefektoralnim odlokom, po izvedeni (javni) anketi in mnenjuobčinskega sveta.�

Do sedaj realiziran dosje departmaja Isère vsebuje naslednje akte (Besson, 1996):

• coniranje občinskega ozemlja v skladu s predpisi in na temeljni topografskikarti 1:10000 na kateri nastopajo nezazidljiva območja in pogojno zazidljivaobmočja: imenuje se »občinska karta naravnih nevarnosti«, toda urbaniziranisektorji ali sektorji bodoče urbanizacije so predstavljeni na temeljni katastrskikarti;

• predstavitveno poročilo, ki opisuje občino v morfolo�kem, podnebnem,ekonomskem in geolo�kem planu ter utemelji coniranje;

• model tipičnega predpisa, imenovanega �zakonske določbe za uporabo napodročjih, ki so izpostavljena naravnim nevarnostim�.

Grafična dokumentacija (poleg predstavitvenega poročila in predpisa je tudi todoločeno z odredbo iz l. 1993) vsebuje �tiri sestavne dele:

1. karta prostorne omejitve naravnih pojavov (na temeljni topografski karti v merilu1:25000 ali 1:10000)

2. karta nevarnosti (na temeljni topografski karti v merilu 1:10000 ali 1:5000)3. karta ranljivosti (na temeljni topografski karti v merilu 1:25000)


1. Uvod 18

4. načrt v skladu s predpisi (rdeča, modra, bela cona) (na temeljni katastrski karti vmerilu 1:5000)

Preglednica 1.4: Primerjava nekdanjih in nedavnih postopkov (skraj�ano po Besson, 1996).

Obseg naravnih tveganjČlen R. 111-3 urbanističnega

zakonika

Načrt izpostavljenosti tveganjem P.E.R.Zakon z dne 13. julija 1982

Odredba z dne 15. marca 1993

Načrt preprečitve tveganj PPRZakon z dne 2. februarja 1995Odredba z dne 5. oktobra 1995

Cilj Javno objaviti tveganje in neurediti nevarnih območij

Javno objaviti tveganje in zmanj�atistro�ke opusto�enj, ki jih ta tveganjapovzročijo

Javno objaviti tveganje in sprejetiprevencijske ukrepe, za�čitne ukrepe invarovalne ukrepe na izpostavljenihobmočjih in na posredno izpostavljenihobmočjih

Zadeva Prihodnje konstrukcije Konstrukcije, ureditveni ukrepi inobstoječe ter prihodnje dejavnosti

Konstrukcije, objekti, ureditveni ukrepi,gospodarske izrabe, obstoječe in prihodnjedejavnosti

Prednosti +: upeljan, hiter, funkcionalenpostopek

+: upravlja z vsemi rabami in uporabamital,+: na nivoju vsake parcele določatveganje in princip za�čite,+: uvaja urbanistične predpise ingradbene predpise

+: upo�tevanje nevarnosti za osebe+: prilagodljiv, sposoben moduliranja, hiterpostopek+: upravlja z vsemi rabami tal+: uvaja urbanistične, gradbene,upravljalske predpise za posameznike inskupnosti+: ubla�itev retroaktivnega učinka PER-a

Besson (1996) �e navaja: Kartografija območij padajočih skal vsebuje osamljeneprimere padanja skal vendar pa tudi masivna zru�enja manj�ih prostornin. Taka kartografija vnobenem primeru ne more oceniti premikov obse�nih pobočij.

Za izdelavo prvih kart naravnih tveganj v skladu s predpisi (1970-1980) je bila edinauporabljena metoda � ker je bila tudi edina na voljo � terensko opazovanje. Razdelimo ga nanaslednji način:

• opazovanje območja pro�itve skal za presojo prostornin, ki se lahkomobilizirajo

• opazovanje pobočja zaradi presoje vrste tal in gostote vegetacijskega pokrova• opazovanje predvidenega območja odlaganja z označitvijo blokov, ki so ostali

na mestu in raziskavo informacij s strani prebivalcev zaradi datacije dogodkovna meji mo�nega.


2. Izrazje 19

2 IZRAZJE

Z namenom nedvoumnega razumevanja nastopajočih pojmov je potrebno opredelitiznanstveno izrazje na področju tveganj in na področju samega pojava masnih gibanj. Izraznoneskladje pogosto prina�a omejitve in te�ave pri uporabi produktov obdelave tveganj (karte,�tudije, ...) in zato je nujno potrebna natančnej�a obravnava.

2.1 SPLO�NO O NESTABILNOSTI POBOČIJ

Pojave poru�enje naravnega ravnovesja lahko delimo (Ribičič, 2002a):• v hribinah na:

− hribinske zdrse− hribinske podore− drsenje, prevračanje, kotaljenje, padanje posameznih blokov, gru�ča, kamnov

• v zemljinah na:− plazenje po ploskvah ali na stiku zemljine s podlo�no hribino− polzenje zemeljskih mas, ki iz izvora plazenja navzdol polzijo gravitacijsko− tokove, ki tečejo s hitrostjo tekočin ter poleg vode in zraka vsebujejo znaten

dele� grobih frakcij

Slika 2.1: Povr�inski zemljinski plaz kot del zemeljskega plazu Strug (foto: Ribičič).

�tevilne pojave poru�enja naravnega ravnovesja na zemeljskem povr�ju zaradidelovanja gravitacije in zunanjih procesov denudacije uvr�čamo pod zemeljske plazove(Ribičič, 1999). Zaradi neugodnega delivanja eksogenih sil, lahko pride do poru�itveravnote�ja in zdrsa dela pripovr�inske kamnine, zemljine ali hribine. Po definiciji je plazenjegibanje zemljinskih ali kamninskih mas po pobočju pod vplivom gravitacije (Varnes, 1978).


2. Izrazje 20

Do zdrsa pride, ko te�a dela kamnine prekorači stri�no trdnost na kritični ploskvi. Notranjiodpor določenega materiala proti stri�nemu prestrigu po ploskvi se izra�a s kotom notranjegatrenja in kohezijo tega materiala, pri nevezanem materialu pa samo s kotom notranjega trenja.Ko je prekoračena notranja stri�na trdnost materiala, pride do poru�itve. V idealnem materialuje poru�itev po kro�ni drsini.

Obstajajo �tevilne klasifikacije plazov, ki temeljijo na različnih lastnostih plazenj(Varnes, 1984):

• hitrosti (od izjemno hitrega do hitrega, počasnega in izredno počasnega)• oddaljenosti od izvora (se ne raz�irja, podalj�a v spodnjem delu, znatno

podalj�anje,...)• dinamike premikov (aktivni, umirjeni, fosilni, potencialni),• raz�irjanja (napredujoč, umikajoč, odpirajoč, raz�irjajoč, omejujoč, pojemajoč,

premikajoč),• oblike (kompleksna, sestavljena, večvrstna, zaporedna, enostavna),• vsebnosti vode (suh, vla�en, z vodo prepojen, zasičen),• vrste materiala (kamnina, nanos, zemljina),• vrste premikanja (padanje, kotaljenje, drsenje, razlivanje, tečenje),• globine (zdrs humusa, plitek plaz, srednje globok, globok, zelo globok)• oblike drsne ploskve (kro�na, linijska, kombinirana, nepravilna)

Najpogosteje se plazove deli v kamninske, zemljinske plazove in tokove. Tipičnohribinsko plazenje so zdrsi po diskontinuitetah v hribini. Pri zemeljskih plazovih telo plazusestavljajo zemljine. Zdrs se pojavi znotraj mase zemljine ali pa na kontaktu zemljine spodlago.

Slika 2.2: Posledice drobirskega toka v Logu pod Mangartom (foto: Ribičič).


2. Izrazje 21

Kompleksni plazovi so sestavljeni iz več tipov plazenja. V realnosti večina plazovvsebuje več kot en tip premikanja, lahko se pri gibanju navzdol preoblikuje v drug proces.Skalni podor ali padanje kamenja se lahko preoblikuje v obliko toka in se potem imenujeskalni plaz. Tak�na oblika poru�itve je zelo uničujoča, saj dose�e velike hitrosti (zaradiutekočinjenja (voda) ali generiranja toplote). Naslednja oblika so drobirski tokovi. Drobirskitok lahko opi�emo kot hitro masno gibanje zemeljskih gmot ali erozijskega drobirja zaradidelovanja te�nosti ob izraziti prisotnosti vode, in sicer kot nekak�en prehod od plazenja tal zmanj�o vsebnostjo vode h gibanju sedimenta v hudourni�kih in rečnih strugah s prevladujočoprisotnostjo vode (Miko�, 2000). Posebnost drobirskega toka je tudi, da običajno vsebujerazen vode in erozijskega drobirja tudi humus in drug organski material (drevje, veje).Drobirski tok se sestoji iz večjih klastov, ki so vključeni v matriko finega materiala in vsebujeod 70 do 90 ute�nih procentov sedimentov. Opazovane hitrosti so od 0.5 do 20 m/s. Kadar greza me�anico vode in drobnej�ih zrn, govorimo o blatnih tokovih. Blatni tokovi vsebujejo od40 do 70 ute�nih procentov sedimentov, hitrosti so lahko zelo majhne do izredno velike.Ločimo tri glavne procese drobirskega toka (Ribičič, 2000): pro�enje, gibanje (tok) inodlaganje. Drobirski tok se spro�i navadno z drsenjem sedimentov po hribinski podlagi, ko senapoji z vodo. Tokovi navadno sledijo obstoječim drena�nim potem, ki imajo navadno Vobliko. Del materiala se lahko odlaga �e med potovanjem toka navzdol, večina se odlo�i tam,kjer se naklon kanala zmanj�a (v dolini). So zelo uničevalna oblika gibanja, kjer obilnepadavine ali taljenje snega mobilizira drobir in ga vključi v tok.

območje

kopičenja

območje

praznenja

NOGATELO

GLAVA

KRONA

drsna ploskev (drsina)

tok plazine

PETA

radialnerazpoke

prečnerazpoke

prečnerazpoke

zgornji odlomni(glavni) rob

desna (s

transka)

drsna ra

zpoka

bočnonarivanje

peta narivanja (toka)

petaplazine

vzdol�nerazpoke

PLAZ(PLAZINA)

sekundarniodlomni rob

nov odlomnirob

zgornjadrsna ploskev

Slika 2.3: Zgradba plazu in elementi popisa plazu (Ribičič, 2002b).


2. Izrazje 22

Plazenje razdelimo v več faz. Najprej se pojavi lezenje oziroma deformacija zlokalnimi nastanki stri�nih razpok. Hitrost premikov v tej fazi je zelo majhna. Sledipredplazenje, kjer se nastale deformacije zdru�ijo v drsno ploskev. Nato nastopi pravoplazenje s premiki vzdol� drsne ploskve. V tej fazi so hitrosti največje. Zadnja faza je fazastabilizacije.

Plazi�če je del pobočja, kjer se nahajajo plazovi ter labilna in poru�ena področja.Vplivno območje plazi�ča je del povr�ine, na kateri se odra�ajo vplivi plazi�ča. Na sliki 2.3 jeprikazana zgradba plazu in njegovi elementi.

V procese plazenja in ostala gibanja mas je vključeno veliko �tevilo dogodkov.In�enirji, ki se srečujejo s plazenjem, so v glavnem zainteresirani za preprečevanje �kodljivihučinkov. V večini primerov vzroka za plazenje ni mogoče odstraniti in je zato lahko boljekonomično zmanj�evati učinke brez odpravljanja vzrokov. Nekateri plazovi se zgodijo vposebnem okolju in lahko trajajo le nekaj sekund. �kodo se lahko odpravi in vzroki so lahkozanimivi le za znanstvenike. Bolj pogosto pa se plazovi zgodijo zaradi geolo�kih,topografskih in klimatskih razmer, ki so značilna za večja območja. Vzroke moramo v takihprimerih razumeti, da se lahko plazenju izognemo ali pa ga kontroliramo. Zelo redko je vzrokplazenja en sam. Navadno ima vzrok v sami formaciji kamnine in njenimi fizikalnimilastnostmi in dogodki, kot so erozija, preperevanje, tektonika,...Na koncu pa nek dogodek, kije lahko trivialen, spro�i plazenje. Samo zadnjega dogodka ne moremo smatrati za vzrok, sajje le zadnji spro�itelj (trigger). Vsi plazovi se spro�ijo zaradi prekoračitve stri�ne trdnosti.Tako lahko razdelimo procese na tiste, ki stri�no silo povečujejo in tiste, ki jo zmanj�ujejo.Faktorji, ki prispevajo k povečevanju stri�ne sile so (Varnes, 1978):

• odstranitev lateralne podpore (erozija, pretekli plazovi, spodkopavanja zaradigradbenih del),

• preobremenitev (te�a de�ja, snega, akumulacija splazelega materiala, vegetacija,te�a zgradb, te�a vode iz cevi, ki pu�čajo ali iz kanalizacije � neurejenoodvodnjavanje,...),

• tresenje tal (potres, vibracije),• odstranitev spodaj le�eče podpore (spodkopavanje bre�ine, preperevanje, erozija

zaradi raztapljanja materiala, rudarjenje,...),• lateralni pritisk (voda v razpokah, zmrzovanje vode v razpokah, hidratacija gline,

mobilizacija rezidualnih napetosti).

2.2 TERMINOLOGIJA TVEGANJA

Raziskovanje pojma naravne nevarnosti se je začelo kot preučevanje dru�benihzaznav izjemnih dogodkov, ki se pojavljajo v naravi. Tveganje, nevarnost, nesreča in tudiizjemni dogodek so pojmi, ki se jih je v preteklosti in se jih �e zmeraj pogosto medsebojnozamenjuje. Izjemni dogodek sicer predstavlja bistven del terminologije tveganja, a ne spada visti pomenski sklop, saj so tveganje, nevarnost in nesreča odvisni od posameznikove in/alidru�bene zaznave.

Čeprav so naravni dogodki, nevarnosti in nesreče od nekdaj globoko vplivali nadru�bo, se je moderna analiza nevarnosti začela �ele v 30-ih letih z Gilbertom Whiteom in kerje popularnost raziskav v zvezi z nevarnostmi nara�čala, so v 70-ih letih White in drugi razvili�tudijsko področje, ki je izzvalo znanstvenike z vsega sveta k nadaljnjemu razvijanju modela


2. Izrazje 23

naravnih nevarnosti (Smith, 1996). Razvitje tak�nega modela ni enostavno, večinoma zaradiujetosti v lastno terminologijo, saj pomenu posameznih besed manjka natančnosti, zlasti zato,ker se ti pojmi nahajajo tudi v vsakdanji jezikovni uporabi, da ne omenjamo postopkovprevajanja v različne jezike, pri čemer ti termini prevzamejo �e �ir�i obseg definicij (Varnes,1984). Avtorji različnih besedil sicer posku�ajo opredeliti izrazje s področja tveganja, vendarso take definicije praviloma edinstvene in lastne posameznim avtorjem. Poskus ureditveizrazja s tega področja je bil narejen leta 1982, ko je UNDRO (United Nations Disaster ReliefOrganization; zdaj UNDHA, United Nations Department of Humanitarian Affairs) razmejilatermin nevarnost od termina tveganje z definicijama, ki sta bili mi�ljeni za univerzalnouporabo, a se je njuna narava �al izkazala za ne dovolj splo�no, saj so si bili avtorji �e vednoprisiljeni preskrbeti lastne definicije. Morda je preveč zapleteno aplicirati neke univerzalnepomene na izrazje in zasnove �tudij naravnih nevarnosti in tako je posamezniku prepu�čenadoločitev lastnih definicij, ki temeljijo na osebni zaznavi. Tudi pri nas bi lahko vzeli zaizhodi�če terminolo�ke obravnave definicij pojmov kot jih je postavila UNDRO in jih s ciljempoenotenja izrazov v sloven�čini povzema Lapajne (1987):

• Nevarnost (hazard) je (naravna ali druga ustrezna) danost za katerikolineugoden pojav, ki je povezan z mo�no nesrečo in lahko povzroči neugodneučinke. Govorimo o potresni, poplavni, po�arni itd. nevarnosti. Nevarnost jeverjetnostni pojem in jo opredeljujemo z �verjetnostjo prekoračitve�, torej zvrednostmi med 0 in 1.

• Ogro�enost (risk) so mo�ne dru�bene in ekonomske posledice bodočih nesreč.Govorimo o potresni, poplavni, po�arni itd. ogro�enosti. Ogro�enost jeverjetnostni pojem in jo lahko opredelimo z �verjetnostjo prekoračitve�.Odvisna je od nevarnosti, ranljivosti in od časa izpostavljanja. Določujejo jovrednosti med 0 in 1.

• Ranljivost (vulnerability) je pričakovana stopnja izgub (ali po�kodb) danegaogro�enca ali skupine ogro�encev ob morebitni nesreči. Govorimo o potresni,poplavni, po�arni itd. ranljivosti. Ocenjujemo jo navadno z vrednostmi med 0 in1.

• Tveganje (acceptable risk) je tista ogro�enost, ki jo zavestno sprejmemo kotsprejemljivo. Natančneje je to tista �verjetnost prekoračitve�, ki jo jemljemo kotosnovo za določitev projektnih zahtev v graditeljstvu ali pridru�benoekonomskih posegih.

• Ogro�enci (elements at risk) so vse sestavine �ivljenjskega prostora, npr.Prebivalstvo, dru�bena in zasebna lastnina, dru�bene in ekonomske aktivnosti,ki so ogro�ene na danem območju.

• Ogro�ena vrednost (value at risk) so mo�ne ekonomske izgube na danemobmočju.

• Verjetnost prekoračitve (exceedance probability) je verjetnost, da bo v danemobdobju na danem mestu ali območju prekoračena določena vrednost nekeznačilne fizikalne oz. geofizikalne (lahko tudi statistične) količine, ki za danepotrebe sprejemljivo količinsko opredeljuje nesrečo, ali verjetnost, da bodoprese�ene določene dru�bene in ekonomske posledice nesreče. Ima vrednostmed 0 in 1.

• Čas izpostavljanja (exposure time) je doba, ki jo upo�tevamo pri oceninevarnosti ali ogro�enosti. Pri projektiranju je to navadno �ivljenjska(amortizacijska) doba objekta.

• �koda (damage) obsega ekonomske izgube, ocenjene po nesreči.


2. Izrazje 24

Naslednji odstavki so sestavljeni iz nekaterih dokumentiranih definicij terminovnevarnost, tveganje in nesreča in iz razprave o njihovi veljavnosti. Kje začeti pri razpravi oteh terminih? Opazimo lahko sosledje za nek izjemen naravni dogodek: nevarnost → tveganje→ nesreča (Alexander, 1993). Ker preučevanje naravnih nevarnosti kro�i okoli izjemneganaravnega dogodka samega, je pomembno ugotoviti, kako dogodek umestiti v terminologijo.Začnimo torej s terminom nevarnost, ker se pogosto implicira, da sta dogodek in nevarnostsinonima.

2.2.1 Nevarnost

Preden kakorkoli opredelimo termin nevarnost se moramo zavedati pojma izjemnegadogodka, ki je preprosto povedano �katerikoli dogodek v geofizikalnem sistemu, ki izkazujerelativno visoko varianco (White, 1974)�. Po Kienholzu (1998) pa je sistem mno�icaelementov (objektov) in mno�ica razmerij (zvez), ki obstajajo med temi elementi in njihovimilastnostmi (formalne in funkcionalne zveze).

Taka definicija izjemnega dogodka ne vključuje pojma nevarnosti, torej obstaja mednjima določena razlika. Najbolj raz�irjena je definicija nevarnosti kot �verjetnosti nastopapotencialno nevarnega pojava v določenem časovnem intervalu in na nekem območju(Varnes, 1984)�.

Ameri�ki geolo�ki in�titut opredeljuje nevarnost kot �geolo�ko stanje ali pojav, ki sepojavlja v naravi ali je ustvarjen s strani človeka in predstavlja tveganje oziroma jepotencialno nevaren za �ivljenja ali lastnino� (Alexander, 1993).

�Nevarnost je naravni dogodek, ki ogro�a �ivljenja in lastnino� (Whittow, 1979).

�Nevarnost je najbolj opazna kot proces, ki se pojavlja v naravi ali je spro�en s straničloveka oziroma kot dogodek s potencialom ustvariti izgubo� (Smith, 1996)

�Nevarnost je stanje, razmere ali potek, iz katerega lahko nastane �koda. Je mo�nostnastopa nevarnega procesa s povzročitvijo �kode. Obstajajo tri vrste nevarnosti: izpeljana (nidokazana za neko mesto), pogojna (v sedanjih okoli�činah ne obstaja) in dokazana (na nekemmestu deluje in pu�ča sledi, kakor je dokazano) (Kienholz, 1998)�. Isti avtor opredeljuje�kodo kot negativno vrednoteno posledico dogodka ali poteka, ki je lahko neposredna aliposledična; �kodni potencial kot skupek mo�ne �kode v enem nevarnem procesu, velikostmo�ne �kode in vsoto ogro�enih ali �kodno ogro�enih vrednosti v opazovanem okolju; �kodniproces pa kot naravni potek, ki lahko povzroči �kodo.

Naravni dogodek (geolo�ki, geomorfolo�ki, klimatolo�ki, �), je preprosto naravenpojav oziroma proces, medtem ko je naravna nevarnost potencialno nevarna člove�kim�ivljenjem in materialnim dobrinam ali po Kienholz (1998): �Naravna nevarnost je od nekeganevarnega procesa v naravi objektivno grozeča nesreča in povezuje vse poteke in vplivenarave, ki so lahko �kodljivi za osebe in/ali stvari.� Čeprav imamo jasno utemeljitev, zakajpojma dogodek in nevarnost nista sinonima, je pomembno spoznati, da se medsebojno neizključujeta, ker se izjemni dogodki pojavljajo tudi na območjih, ki jih zasedajo ljudje.

Večina avtorjev se strinja, da mora definicija nevarnosti vključevati interakcijo medljudmi in dogodkom: �Nevarnost vključuje člove�ko populacijo, ki se podvr�e tveganju


2. Izrazje 25

geofizikalnih dogodkov.� (Alexander, 1993); �Je potencialna gro�nja ljudem in njihovimdobrinam.� (Smith, 1996). Avtorja eksplicitno poudarita odnos med nevarnostjo in poseljenimobmočjem, a kljub temu izpustita dejavnik, ki je bistvenega pomena za definicijo nevarnosti,in sicer pomembnost različne percepcije pojma nevarnosti s strani posameznika in/ali dru�be.Različni posamezniki in/ali kulture iz različnih svetovnih regij zaznavajo in torej tudiklasificirajo izjemne dogodke z različnimi stopnjami. Upo�tevati je treba dru�beni zaznaviprilagojene značilnosti, ki določajo nevaren dogodek oziroma nevarnost (preglednica 2.1).

Preglednica 2.1: Značilnosti nevarnosti in njihove definicije (Burton, 1978).

značilnost nevarnosti definicija

magnituda izjemni so le tisti nastopi, ki presegajo nekobičajen nivo magnitude

frekvencakako pogosto lahko pričakujemo, da bo nekdogodek dane magnitude, nastopil v dolgempovprečju

trajanje čas obstoja nevarnega dogodka na vrhuncupodročna razse�nost prostor, ki ga pokriva nevaren dogodek

hitrost začetka čas med prvim nastopom in vrhuncemdogodka

prostorska razpr�enost vzorec porazdelitve po prostoru, v kateremlahko nastopijo njegovi učinki

časovni interval naključno do periodično razporejenozaporedje dogodkov vzdol� kontinuuma

White (1974) definira nevarnost kot �interakcijo ljudi in narave, ki ji vladatasoobstoječi stanji, stanje prilagajanja sistema člove�ke rabe in stanje narave v sistemunaravnih dogodkov�. Če vključimo �e dru�beno zaznavo, dobimo, da je nevarnost interakcijamed sistemom upravljanja s člove�kimi viri in izjemnim naravnim pojavom, ki je lahkoizvorno geofizikalen, atmosferski ali biolo�ki in v veliki meri presega normalna člove�kapričakovanja v smislu svoje magnitude ali frekvence ter povzroča materialno �kodo nainfrastrukturi in/ali izgubo �ivljenj (Chapman, 1994).

Poleg dru�bene zaznave naravnega pojava je potrebno izpostaviti tudi vrednostnisistem oziroma, kaj je ljudem pomembno ali jim predstavlja neko vrednost (Gravley, 2001):�Nevarnost je interakcija med ljudmi in izjemnim naravnim dogodkom, upo�tevaje dru�benozaznavo in vrednostni sistem.� Sistem je mno�ica elementov (objektov) in mno�ica razmerij(zvez), ki obstajajo med temi elementi in njihovimi lastnostmi (formalne in funkcionalnezveze) (Kienholz, 1998).

�e jezikoslovno-prevajalski aspekt problema. Angle�ko besedo haz·ard (/'hæzed/ n 1[C] risk; danger) prevajam kot nevárnost (�i � (á) 2. razmere, okoli�čine, zaradi katerihlahko pride do nesreče, �kode ali česa slabega, neprijetnega sploh 5. lastnost, značilnostnevarnega; SSKJ), ker se v sloven�čini pojem nevarnost �e uporablja v uveljavljenih besednihzvezah s področja naravnih nesreč, npr. po�arna nevarnost, potresna nevarnost, in v smisluobstoječih angle�kih ustreznikov npr. fire hazard, earthquake hazard.


2. Izrazje 26

2.2.2 Tveganje

Pojem tveganja se pogosto zamenjuje s pojmom nevarnosti in del krivde lahkopripi�emo prevajalskim virom: �Zlasti na�i francoski kolegi svetujejo, da je francoska besedarisque ekvivalent angle�ki besedi hazard kot se jo uporablja za nastop dogodka namesto zaposledično �kodo ali izgubo. (Varnes, 1984)� Ta primer je lingvistični problem, ki obstajaznotraj katerekoli raz�irjene �tudije in verjetno igra manj�o vlogo v zmedi med tveganjem innevarnostjo. Na primer, Smith (1996) definira tveganje kot �verjetnost nastopa nevarnosti�,medtem ko Varnes (1984) definira nevarnost kot �verjetnost nastopa potencialno �kodljivegapojava�. Ti dve definiciji sta praktično identični in odra�ata nezanesljivost terminologije ternapeljujeta na natančnej�i premislek o tem, ali sta tveganje in nevarnost le dve različni besediza isti pojem.

Na primer, oblak kumulus je nevarnost za letalstvo, kakor je greben nevarnost zaplovbo in je led na cesti cestna nevarnost. Dokler te pojave pu�čamo ob strani in ne morejointeraktirati z objekti kot so na primer letalo, ladja ali avto, tudi ni tveganja, čeprav nevarnostobstaja. Tako lahko zmotno pridemo do zaključka, da pojma nevarnosti sploh ne rabimo in selahko osredotočimo le na tveganja, a temu ni tako in ga kljub vsemu potrebujemo, ker opisujevrsto pogojev, ki lahko nastopijo na različnih lokacijah v oblaku ali vzdol� grebena in zakvantifikacijo tveganja z določeno posledico je potreben dobro definiran, detajliranprostorsko-časovni scenarij. Vpra�anje podajanja tveganja s kvalitativnimi ali kvantitativnimitermini je odvisno zgolj od velikosti njegovih napak. Če so napake velike, lahko uporabimokvalitativno vrednotenje tveganja z oceno tveganja na lestvici, ki je razdeljena npr. na�visoko�, �srednje�, �nizko� in �zelo nizko� tveganje. Kvantitativno vrednotenje tveganja paomogoča numeričen izračun tveganja in primerjanje med vrednostmi.

Med tveganjem in nevarnostjo lahko ločimo tudi s pomočjo analogije dveh oseb, kiprečkata ocean, ena na ladji in druga v čolnu. Glavna nevarnost (globoka voda in visokivalovi) je za obe osebi enaka, toda tveganje (verjetnost utopitve) je večje za osebo v čolnu.Podobno je v primeru potresa. Za nekoga, ki �ivi v utrjeni stavbi in za nekoga, ki �ivi v barakista potresni nevarnosti isti, vendar je potresno tveganje veliko večje za tistega v baraki. Vobeh primerih, analogija ladja/čoln in potresni primer, je pojem tveganja odvisen odverjetnosti. Zveza med tveganjem in verjetnostjo je v literaturi pogosto prisotna in opisujetveganje bodisi kot verjetnost dogodka pomno�enega s posledicami, če se dogodek pojavi,bodisi kot funkcija verjetnosti določene naravne nevarnosti in ranljivosti dru�benih entitet.UNDRO (1982) priskrbi kvantitativno definicijo tveganja z mno�enjem verjetnosti nastopanevarnosti (H), ranljivosti (V) in socialnih elementov (E), torej:

Rt = (E)*(H*V) (Alexander, 1993)

Neposredno ali posredno so definicije tveganja skorajda vedno kombinacijaverjetnosti in izgub, toda z upo�tevanjem ranljivosti določene populacije je pojem tveganjapotisnjen �e nekoliko dlje. Kot je �e prej navedeno, so kulture različne v svoji zaznaviizjemnih dogodkov in v svojih �ivljenjskih vrednotah. Zaznavanje vrednot in torejprilagajanje izjemnemu dogodku naredita ranljivost spremenljivo od kulture do kulture inposledica tega je mo�nost variiranja take opredelitve tveganja glede na različne stopnjeranljivosti. Temeljita definicija tveganja mora vključevati verjetnost izgube in spoznati jetreba, da se stopnje ranljivosti spreminjajo s tem, kar so za ljudi vrednote. �Tveganje je


2. Izrazje 27

dejanska izpostavljenost nečesa, kar je za človeka vredno, nevarnosti in je pogosto smatranoza kombinacijo verjetnosti in izgube� (Smith, 1996).

Definicija tveganja mora vključevati verjetnost izgub in priznavati spremenljivoststopenj ranljivosti v odvisnosti od vrednostnega sistema ljudi (Gravley, 2001): �Tveganje jeskupek vsega, kar za določeno skupino ljudi predstavlja neko vrednost in verjetnosti, da toizgubijo zaradi nevarnosti.�

Naj navedemo in komentiramo �e nekaj konkretnih različic vrednotenja tveganja.Začnimo z definicijo, ki jo lahko zasledimo v �vicarski literaturi: �Tveganje je kakovostna alikoličinska označitev določene �kode glede na mo�nost nastopa in doseg �kodnega delovanja.Pogosto uporabimo kar zmno�ek obeh veličin (kadar ju lahko količinsko vrednotimo).(Heinimann, 1998)� Taka opredelitev je očitno izpeljana iz neke variante podobnih definicijkot jih navajamo v nadaljevanju.

Nachtigal (2003) določa tveganje zaradi plazov po tenzorski enačbi:

tveganje = nevarnost * posledica

Precej splo�no raz�irjena je opredelitev tveganja, ki jo je podal UNESCO (UnitedNations Educational, Scientific and Cultural Organization):

tveganje = nevarnost * ranljivost * potencialna izguba

V tej enačbi ka�e ranljivost obna�anje objekta pod vplivom nevarnosti in v zvezi s�kodo. Nekateri avtorji pomotoma enačijo ranljivost s stro�ki �kode (čeprav velja: stro�ki�kode = ranljivost * potencialna izguba) in tako se jim zdi, da taka definicija opu�ča celostnoobravnavo. Zato uvajajo bolj standardno definicijo tveganja (USDOE, US Department OfEnergy in USNRC, US Nuclear Regulatory Commission), kjer nastopa tveganost scenarija:

tveganost scenarija = verjetnost * posledice

in verjetnost predstavlja mero frekvence ali verjetnosti nastopa določenega scenarija, t.j.zaporedja dogodkov in posledice mero izida tega scenarija. Nevarnost je v splo�nemuporabljena za izra�anje nekega aspekta sistema, ki je sposoben (v določenem, precejverjetnem scenariju) producirati neprijetne posledice, kar ustreza pojmu potencialna izguba vobrazcu UNESCO. Pri tem je za dovolj veliko �tevilo scenarijev skupna tveganost enaka vsotiposameznih tveganosti scenarija:

skupna tveganost = ∑ tveganost scenarija

To lahko pomeni precenitev tveganja (saj preprosto se�tevanje tveganosti scenarijevne pove nič o scenarijih, ki se prekrivajo) ali njegovo podcenitev (saj scenariji, ki soizključeni iz t. i. dovolj velikega �tevila scenarijev, lahko predstavljajo pomembno tveganje).

Ranljivost se tako zdi primerna le za uporabo v kontekstu, kjer ocene končnetveganosti morajo razlagati napad in obrambo, na primer pri oceni tveganosti uspe�nih vdorovv računalni�ka omre�ja (verjetnost uspe�nega napada v odvisnosti od gro�nje in ranljivosti).Takrat je tveganje lahko definirano kot funkcija verjetnosti uspe�nega napada in posledic tega


2. Izrazje 28

napada. UNESCO-vi definiciji lahko oporekamo, da je ranljivost bila nadomestilo zamo�nost, da vi�ja sila, konstrukcijske napake in okvare komponent/sistema lahko pripeljejodo neprijetnih posledic.

Francosko verzijo UNESCO-ve definicije večinoma uporabljajo Evropejci napodročju naravnih nesreč in opisuje tveganje kot produkt mo�nosti in ranljivosti:

tveganje = mo�nost * ranljivost

Če vzamemo francosko verzijo in jo smiselno prevedemo v angle�čino, se znovaznajdemo nedaleč od prej navedene definicije (tveganost scenarija ...), z edino pripombo, kise nana�a nanjo in sicer glede člena verjetnost, ki ga prej ne bi smeli omejiti zgolj na merofrekvence ali verjetnosti scenarija, saj bi to izločilo alternativne pristope, kot je npr. mehkalogika. Francoska beseda aléa se nana�a na mo�nost, torej na mo�nosti, ki bi moralevključevati verjetnosti in se lahko nana�ajo tudi na alternativne matematične pristope. TakoBesson (1996) opredeljuje naravno tveganje kot rezultat zveze nekega naravnega pojava,imenovanega �nevarnost (mo�nost)� (fr. aléa; Nevarnost, ob raz�iritvi osnovnega pomenabesede (ekonomija: borzni riziki), je tudi mo�nost (ali ne) nastopa naravnega pojava kotposledice dejavnikov ali človeku, vsaj delno, nerazumljivih procesov.) ter zasedbe prostora sčlove�ke strani (dobrine ali osebe):

tveganje = nevarnost (mo�nost) × dru�beno-ekonomski vlo�ki

V nadaljevanju �e navaja, da zavarovalnice vrednotijo ranljivost vlo�kov z vpeljavonjihove vrednosti, po UNESCO-vi definiciji:

tveganje = nevarnost (mo�nost) × ranljivost

in po tem načelu torej ne bi smeli uporabljati izraza »tveganje« ne da bi se �e poprejlotili problema ranljivosti ter rezervirali izraz »nevarnost (mo�nost)« izključno za naravnepojave, brez upo�tevanja njihovih posledic na dru�beno-ekonomske vlo�ke.

Kakorkoli �e, obstajajo določeni zadr�ki glede definicije nevarnosti, saj imatadefinicija in pristop do takega termina lahko različen pomen glede na interesno področje. Čenevarnosti ne smatramo za verjetnost nastopa dogodka, ampak za ta dogodek sam, tedaj jetveganje verjetnost nastopa dogodka in izgube �ivljenj (ali dobrin) torej posledica tenevarnosti. Termin dogodek je bolj uporabljan zato, da ne bi pozabili, da analiza tveganja ni leanaliza �slabih� dogodkov (ali nevarnosti), ampak lahko pripelje do analize potencialnihprilo�nosti, npr. pri analizi tveganj gradbenega projekta (glej tudi poglavje 0). Vrednost alipremo�enje je skupna količina analiziranih elementov, ranljivost odstotek teh elementov, kibodo verjetno izgubljeni ob nastopu nevarnosti in verjetnost tveganje, da ta nevarnost nastopi.To je dejansko le vpra�anje terminologije. Tveganje je prej bilo opisano kot količina izgubepo izračunu, medtem ko ga zdaj vzamemo kot verjetnost, da dogodek nastopi. Po takidefiniciji bi se obrazec glasil:

posledice = vrednost * ranljivost * tveganje

Zgornji razmislek bi nas lahko, sicer z uporabo drugačne pojmovne terminologije,pripeljal do enakega obrazca kot je naveden v podpoglavju 4.3.


2. Izrazje 29

Kienholz (1998) opredeljuje tveganje na mestu nevarnosti kot velikost in verjetnostmo�ne �kode, ki je odvisna od magnitude in verjetnosti nastopa nevarnosti na mestunevarnosti ter od vrednosti in izpostavljenosti ( = verjetnost obstoja �kodnega potenciala -oseb, stvari - v območju delovanja nevarnega procesa) potencialnih �kodnih objektov na temistem mestu nevarnosti. V tako postavljeni definiciji je očitno izpu�čena ranljivost tehpotencialnih �kodnih objektov.

Na koncu naj zapi�emo �e splo�no enačbo UNDMTP (United Nations DisasterManagement Training Programme) za izračun specifičnega tveganja:

Rij = Hj × Vij

kjer za element tveganja i v enoti časa, velja:Rij - specifično tveganje; verjetna izguba za element i zaradi nevarnosti intenzitete jHj - nevarnost; verjetnost do�ivetja nevarnega dogodka intenzitete jVij - ranljivost; stopnja izgube na elementu i kot posledica nevarnosti intenzitete j

S se�tetjem tveganj iz vseh stopenj nevarnosti (min ≤ j ≤ max), lahko izpeljemocelotno specifično tveganje katerega koli posameznega elementa. Tveganje je nato zmno�ekspecifičnega tveganja in vrednosti elementa tveganosti.

Obstajajo torej določene definicije pojmov, ki niso nujno v skladu z definicijami izslovarja, medtem ko so analiza, vrednotenje in obvladovanje tveganja svetovno raz�irjena,večjezična dejavnost. Tako se angle�ki ustreznik risk (1. (instance of) possibility or chance ofmeeting danger, suffering loss, injury, etc; Hornby, 1986), ki je bodisi arabskega (risq) bodisilatinskega izvora (risicum) in je nastal preko francoskega črkovanja (risque), prvič pojavisredi 17. st. Okrog leta 1830 se pojem v svoji moderni verziji začne pojavljati prizavarovalni�kih transakcijah. Sčasoma se prvotni pomen spremeni, od pomena, ki je preprostoopisoval katerikoli nepričakovan izid, dober ali slab, do pomena v zvezi z ne�eljenimi izidi. Vsedanji običajni rabi angle�čine ima negativen pomen: �run the risk of...� ali �at risk�. Vsloven�čino ga je mo�no prevesti kot tveganje (glagolnik od tvegati; 1. za dosego cilja iti vnevarnost, da se do�ivi kaj neza�elenega, slabega: tvegati nevarnost � izpostaviti senevarnosti; SSKJ, 1991), tvéganost (lastnost, značilnost tveganega; SSKJ, 1991), riziko (1.tveganje, nevarnost 2. mo�nost, da pride do �kode, izgube v poslovanju; mo�nost, da sezavarovana oseba ponesreči, zavarovani predmet po�koduje, uniči; SSKJ, 1991). V okvirupisanja besedila sem se odločil za uporabo slovenskega termina tveganje kot ustreznika zaangle�ko besedo risk, na področju kartografije pa namesto pojma tveganje uporabljamtveganost zaradi pomenske analogije med terminoma tveganost (tvéganost, lastnost,značilnost tveganega; SSKJ, 1991) in nevarnost (nevárnost, lastnost, značilnost nevarnega;SSKJ, 1991) in zaradi nadaljnje mo�nosti njune uporabe v besednih zvezah kot sta npr.:potresna nevarnost (earthquake hazard) → potresna tveganost (earthquake risk).

2.2.3 Nesreča

Nesreča je včasih ravno tako pojmovno pome�ana z izjemnim dogodkom. Podobnokot pri pojmu nevarnosti, mora tudi nesreča nastopiti na poseljenem območju in sklepamolahko torej, da izjemni dogodek in nesreča nista sinonima ampak je izjemni dogodek bistvendel nesreče. Večina avtorjev daje pojmu nesreča enak pomen in večinoma se strinjajo, danesreča nastopi, kadar je nevarnost realizirana. Te�ava pri taki definiciji je, da predpostavlja


2. Izrazje 30

nevarnost kot univerzalen pojem z malo odstopanji, od prej pa vemo, da je definicijanevarnosti odvisna od različnih dru�benih zaznav izjemnega dogodka. Smith (1996) ponuja�ir�o definicijo nesreče, ki implicira čut za percepcijo: �Nesreča je v splo�nem posledicainterakcije v času in prostoru, fizične izpostavljenosti nevarnemu procesu in ranljive člove�kepopulacije.� Kot je �e prej rečeno je ranljivost odvisna od tega kar ljudje smatrajo za vrednostin posledično vpliva na njihovo zaznavo. Vključitev ranljivosti v Smithovo definicijo nesrečene samo da implicira dru�beno zaznavo, ampak tudi sugerira, da mora biti tveganje, kakortudi nevarnost, realizirano. Dvoumnost pojma nesreča le�i znotraj vpra�anja: če je za nastopnesreče potrebno, da verjetnost izgube postane tudi dejanska izguba, kolik�na magnitudaizgube je potemtakem enaka nesreči? Ne obstaja univerzalno sprejeta definicija lestvice nakateri se mora pojaviti izguba, da bi jo kvalificirali kot nesrečo, ali z drugimi besedami,definicija nesreče je edinstvena za različne kulture in njihove zaznave izgube.

Tako na primer Kienholz (1998) ločuje med �kodnim primerom in nesrečo s pomočjokriterija �tevila smrtnih �rtev (> 20 mrtvih) in ocenjene vrednosti �kode (> 10 mio CHF). V�vici obstaja tudi Priročnik o odredbi za primere motenj, ki določa izhodi�ča za določitevvrednosti motnje (preglednica 2.2).

Preglednica 2.2: Kriteriji za nesrečo (BUWAL, 1991).

nesreča večja nesreča katastrofaVrednost motnje 0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0�tevilo smrtnih �rtev 4 20 100 500 2500�tevilo mrtvih velikih �ivali 200 1300 8000 50000 350000Po�kodovana povr�ina ekosistema(km2)

1 10 100 1000 10000

Diskontirana vrednost (MFr.) 20 80 400 2200 10000

Torej lahko rečemo, da: �Nesreča pomeni začetek izjemnega dogodka, ki povzročiznatno �kodo ali izgubo po mnenju prizadetih ljudi (Gravley, 2001).� ali da je �Nesrečadogodek (naravnega ali tehničnega izvora) z izjemnim �kodnim obsegom po vrednotenjuposameznikov ali skupnosti; nezgoda (redko uporabljan termin v zvezi z naravniminevarnostmi) pa dogodek, ki pripelje do takoj�nje in neza�elene �kode (Kienholz, 1998).�

2.3 TERMINOLOGIJA POJAVOV

Za kakovostno obravnavo masnih gibanj je bistvenega pomena dogovornaterminologija s tega področja, kar se je pri nas najbolj očitno pokazalo pri opredeljevanjuvrste pojava v Logu pod Mangartom, novembra 2000 (poleg splo�ne oznake gravitacijski plazse ga je poimenovalo tudi masni tok drobirja, plaz debritov, plaz gru�ča, muljasti plaz, murastiplaz, murenski plaz, blatni tok, murasti tok in hudourni�ka lava). Pojavila se je potreba popoenotenju poimenovanja in tako je s strani različnih strokovnjakov sorodnih področij nastaloveč preglednic delitve pojavov in njihovih imen. Obstajajo �tevilne te�ave pri slovenjenjutujih strokovnih izrazov in iskanju slovenskih ustreznikov. Na neenotno poimenovanje,opredeljevanje in uporabljanje terminov naletimo tudi v tuji literaturi, prihaja celo dozamenjevanja izrazov znotraj posameznih strok, včasih celo znotraj iste stroke. Te�avenastanejo, kadar ima nek tuj jezik več izrazov za določen pojav, kadar ni enoznačnegaustreznika v slovenskem jeziku ali kadar izraza za nek pojav v sloven�čini sploh ni.


2. Izrazje 31

2.3.1 Geolo�ki destruktivni procesi

Najprej si oglejmo geolo�ke destruktivne procese (povzeto in prirejeno po Ribičič,2002). Poznamo tri tipične vrste geolo�kih destruktivnih procesov, ki delujejo pod vplivomeksogenih sil (endogene sile so sile v notranjosti zemlje, ki globalno spreminjajo morfologijozemeljske povr�ine - tektonika): preperevanje, erozija in masno gibanje. Med seboj seprepletajo in istočasno ali zaporedoma delujejo. Kot primer naj navedemo, da na področjih, kiso strmo nagnjena, lahko nastopa intenzivna erozija, ki povzroča sprotno odna�anje preperine,ki je nastala zaradi preperevanja, ko preperinski pokrov dose�e debelino nekaj decimetrov.Spet na drugem območju lahko pride do pro�enja plazov, ko se preperinski pokrov odebelinpr. več kot 1,5 m. Od lokalne morfologije, vrste kamnin, klimatskih razmer, delovanjapovr�inske vode ipd. je odvisno kateri destruktivni proces bo pomembnej�i in kako si bodosledile faze njihovega nastopanja.

Erozija je proces odna�anja povr�inskih prsti in zemljin na izpostavljenih lokacijah.Zgornje rahlej�e odlo�ene sloje (humus, preperinski pokrov, nanose) odna�a voda (včasih tudiveter, sneg ali led) ob močnej�ih padavinah. Posledica erozije je, da se odkrijejo kamnine vpodlagi, ki so na ta način ranljivej�e za delovanje destruktivnih sil in se zaradi tega njihovopreperevanje ojača. Od hitrosti preperevanja kamnin v podlagi je odvisna intenzivnost erozije.Čim bolj so kamnine odporne proti preperevanju, tem počasneje bo celotni cikluspreperevanje - erozija potekal. Iz tega je razvidno, da morajo biti za delovanje erozijeizpolnjeni določeni pogoji in sicer:

• ustrezna kamnina, ki je podvr�ena preperevanju,• nagib pobočja, čim bolj strm je, večja je moč erozije,• konfiguracijska oblikovanost terena, ki omogoča erozijsko delovanje vod

Erozijo pospe�ujejo tudi drugi dejavniki, kot so tektonska zdrobljenost kamnin,plastovitost kamenin, pa tudi člove�ki posegi zaradi izkopov strmej�ih bre�in pri gradnjirazličnih infrastrukturnih objektov. Poznamo različne vrste erozije, ki jih ločimo v dveskupini. Prva skupina je povr�inska erozija, to je erozija, ki deluje na veliki sklenjeni povr�ini.V to skupino uvr�čamo padavinsko in eolsko erozijo. Druga skupina je linijska erozija, kerpoteka vzdol� določene linije v zelo ozkem pasu. V to skupino uvr�čamo hudourni�ko,potočno, rečno, jezersko in morsko erozijo. Med obema vrstama erozij nastopa �e ledeni�kaerozija, ki je lahko linijska, lahko pa tudi zajame v �irino zelo �iroka območja.

Preglednica 2.3: In�enirskogeolo�ka presoja erodibilnosti materiala (Ribičič, 2002).

material erozijaZELO TRDNE HRIBINE Erozijski procesi so zelo slabotni. Erodira se samo tenak

preperinski pokrov na območju hudourni�kih potokov.

TRDNE HRIBINE Erozijski procesi so zelo slabotni. Ob močnih de�evjih nastrmih pobočjih lahko odna�a tenak preperinski pokrov.

SREDNJE TRDNE HRIBINE

V kompaktnej�ih kamninah s tanj�im preperinskimpokrovom, erozija skorajda ni prisotna, zelo močna pa jelahko, kjer teren gradijo lapornate in skrilave kamnine ali

podobne kamnine, ki globoko preperevajo.

POLHRIBINE Erozija je zelo močna in sekundarno povzroča tudi plazenjevi�je le�ečih mas.

PRODNE ZEMLJINE Nastopa erozija bregov ob vodotokih pri zelo visokih vodah.ME�ANE ZEMLJINE Erozija nastopa neposredno ob vodotokih, posebno v vi�je


2. Izrazje 32

le�ečih delih, kjer je teren strmo nagnjen ob močnej�ihpadavinah.

MOČVIRSKO JEZERSKE ZEMLJINE Erozija ne nastopa.

Nastop erozijskih pojavov je poleg erozivnosti dejavnika oziroma povzročiteljaerozijskega procesa odvisen tudi od erodibilnosti materiala, ki sestavlja povr�je (preglednica2.3).

Preperevanje je proces pri katerem prehaja kamnina iz bolj obstoječega odpornegastanja v manj obstojno obliko. Ta proces spro�ajo eksogeni procesi. Ločimo dvoje vrstpreperevanj. Na povr�ini predvsem deluje fizikalno preperevanje, v sami kamnini v bli�inipovr�ine pa se mu priključi tudi kemično preperevanje. Različne hribine so različno podvr�enepreperevanju. Hitrost preperevanja je odvisna od odpornosti hribine proti fizikalnemu alikemičnem preperevanju. Ponavadi obe vrsti preperevanja delujeta istočasno, vendar za določenekamnine prevladuje eno ali drugo. Hitrost preperevanja pa je tudi odvisna od klimatskih pogojevin lokalnih razmer. Različne kamnine pod vplivom fizikalnega in kemičnega preperevanjarazlično razpadajo. Značilna so laporna, skrilava in iverasta krojitev za laporje in skrilavce.Dolomit ponavadi razpade v paralelepipedske kose. Trde kamnine razpadajo po sistemih razpokali kliva�a, ki so nastali zaradi tektonskih delovanj. Če je kamnina izrazito plastovita razpade vplo�če (skrilavci, gnajsi, filiti). Vrsta preperine, ki nastane na določeni kamnini je zanjo značilna.Na apnencih nastaja kot posledica kemičnega preperevanja kra�ka ilovica - terra rossa. Nametamorfnih kamninah in klastičnih kamninah je ponavadi gru�čnata preperina s pe�čenim -meljasto glinastim vezivom. Čim bolj ima določena kamnina fino sestavo, tem večja jeverjetnost, da bo tudi preperina sestavljena iz finih delcev. Tako na laporjih nahajamo predvsemglinasto do meljno preperino.

Fizikalno preperevanje deluje na povr�ini in sega le plitvo v podlago. Za njegovointenzivno delovanje mora biti kamenina odkrita in podvr�ena zunanjim vplivom, kot so de�,sneg, led, sonce, itd. Razpokanost kamnine pospe�uje fizikalno delovanje. Rezultatfizikalnega preperevanja je razpadanje kamnine v manj�e kose in drobce. Ta pojav je dobroviden v Alpah, kjer pod strmimi stenami vedno nahajamo debele meli�čne sloje.

Zmrzovanje

De�evnica, ki pade na golo hribino prodre v razpoke. Če pade temperatura pod 0° voda vrazpokah zmrzne, poveča svoj volumen za 10 %, kar povzroči nadaljnje odpiranje razpoke.

Razpadanje pod vplivi temperature (insolacija)Čez dan sonce ogreva hribino, medtem ko jo ponoči ohlaja. Podnevi, ko se hribina segrejenastanejo v njenem gornjem sloju natezne napetosti, ki povzroče luskasto pokanje hribine.Ponoči se ohlajena povr�ina hribine krči, medtem ko ima hribina pod njo �e akumulirano toploto.Pride do krčenja hladnej�e povr�ine in s tem do razpok pravokotnih nanjo.

Kristalizacijsko razpadanjeKristalizacijsko razpadanje je značilno za topla območja zemlje, kjer voda zaradi visokihtemperatur izhlapeva iz kamenine, tako da se kapilarne razpoke v katerih je bila voda, osu�e.Soli, ki bile v vodi pri tem kristalizirajo. Kristalizacija povzroči tlake na stene razpok. Efekti, kinastopajo so enaki kot pri zmrzovanju vode in tlaku ledu.

Nastajanje razpok pri su�enju in nabrekanju


2. Izrazje 33

Ta pojav je značilen bolj za polhribine glinaste ali lapornate sestave. Voda navla�i glinastokamnino. Če so v njej minerali, ki lahko ve�ejo vodo v svojo strukturo, pri tem nabrekajo.Kamnina poveča svoj volumen. Pri osu�enju kamnine pride do krčenja in s tem nastanka razpok.Če se nabrekanje in krčenje zaporedoma večkrat ponavlja so efekti razpadanja precej�nji.

Delovanje rastlin

V primeru, da korenine prodirajo v �e razpokano in po�kodovano kamnino lahkopovzročajo mehansko razpadanje kamnine. Seveda pa je treba reči, da rastline lahko delujejoravno nasprotno, ker zadr�ujejo humusni pokrov pred spiranjem in drsenjem in s tem zavirajodelovanje destruktivnih sil. Vloga rastlinskega in preperinskega pokrova je v preprečevanjudelovanj fizikalnih procesov na kamnine.

Mehansko preperevanje deluje le na povr�ino kamnine, medtem ko kemičnopreperevanje deluje v notranjost kamnine oziroma v večjo globino iz povr�ine terena.Mehanizmi kemičnega preperevanja so mnogo bolj kompleksni od mehanskega. To soraztapljanje, hidratacija, karbonatizacija, oksidacija, biokemično razpadanje.

Raztapljanje

Nekateri minerali so topni v vodi kot so kamena sol in sadra. Topljenje soli povzročipovečano poroznost povr�inskih slojev, ponekod intenzivne kra�ke pojave. Kadar se sadra nahajav apnencu so horizonti s sadro močno zakraseli in prepustni za vodo.

Hidratacija (vezanje vode v strukturo minerala)

Enega izmed pojavov hidratacije smo �e opisali pri fizikalnem preperevanju in sicer, kose voda ve�e v strukturo gline. Značilni pa so �e naslednji:

• CaSO4 + H2O ! CaSO4 * 2 H2O(anhidrit) (sadra)

• Fe2O3 + 3 H2O ! 2 Fe2O3 * 3 H2O(hematit) (limonit)

• KAlSi3O3 + 2 H2O ! Al2Si2O5(OH)4 + K2O + 4 SiO2(ortoklaz) (kaolinit) (kremenica)

Karbonatizacija

Karbonatizacija je kemijski proces, ko voda z raztopljenim CO2 gradi ogljikovo kislino,ki razgrajuje kamnino pri pogoju, da je Ph okoli 6. Ta proces je značilen na eni strani magmatskein metamorfne kamenine, na drugi pa je najbolj značilen za karbonate (apnence, dolomite).Primer nastanka novih mineralov s prosto kremenico:

• KAlSi3O8 + 2 H2O + CO2 ! Al2Si2O5(OH) + K2CO3 + 4 SiO2(ortoklaz) (kaolinit)

Posledica so ni�je geotehnične lastnosti kamnin in povečanje procesov preperevanje,erozije in plazenja.


2. Izrazje 34

�e mnogo golj značilen kemičen proces karbonatizacije je zakrasevanje apnenca, vmanj�i meri tudi dolomita. Ogljikova kislina v vodi raztaplja apnenec, ostanki zakrasevanja pa so,ali odne�eni z vodo ali pa se na povr�ini odlagajo kot netopen del (terra-rossa). Kemična reakcija:

• CaCO3 + H2CO3 ! Ca++ + 2(HCO3)-

Nevarnost za različne posege v teren lahko predstavljajo tudi nepoznani podzemniprostori pod povr�ino, ki so ali zapolnjeni z glino ali glinastim gru�čem, ali pa prazni. Prazniprostori so lahko tudi zapolnjeni z vodo. Kra�ki pojavi pa lahko nastajajo tudi v apnenčastihkonglomeratih. Poseben problem pa zakrasevanje povzroča pri hidroakumulacijah (izguba vode)in pri gradnji predorov skozi apnenčeve masive, kjer lahko pride do nenadnih vdorov vode.

Oksidacija

Oksidacija deluje na osnovi prisotnosti kisika v vodi (prostega ali raztopljenega) nakamnine v katerih je prisotno �elezo. Tako �elezovi sulfidi preidejo v sulfate. Primer je pirit.

• FeS2 + 7 O2 + 2 H2O ! 2 Fe2SO4 + 2 H2SO4(pirit)

Procesi oksidacije so posebno značilni za sedimentne kamenine kot so peski, pe�čenjaki,laporji, ki vsebujejo v sebi �elezove spojine. Oksidacija se ka�e v tem, da oksidirana kamninadobi rjavkasto-rdečkasto barvo, kar pomeni da se je odpornost kamnine zmanj�ala. Pri kemičnemprocesu nastane �veplena kislina.

�elezov sulfat, ki je ostanek oksidacije pa nadalje razpada:

• 6 FeSO4 + 3/2 O2 + 3 H2O ! 2 Fe2(SO4)3 + 2 Fe(OH)3• Fe2(SO4)3 + 9 H2O ! 2 Fe2O3 * 3 H2O + 6 H2SO4

Končni produkt je tudi �veplena kislina, ki predstavlja nevarnost za temelje objektovkadar segajo v sedimente ali kamnine bogate z �elezom. Kislina namreč raz�ira vezivo betona.

Biokemično razpadanje

V slojih kamor sega vpliv bakterij, alg, li�ajev, mahov in korenin rastlin, nastajajobiokemične reakcije v katerih sodelujejo organske in druge kisline, ki so produkt �ivihorganizmov ali pa nastanejo pri njihovem razpadanju. Produkt delovanja in razpadanja rastlin jegornji humusni pokrov, debel od 0.1 do 0.5 m, ki prekriva povr�ino povsod tam, kjer jerastlinstvo.

2.3.2 Opredelitev in razvrstitev masnih gibanj

Skupek geolo�kih/geomorfolo�kih procesov, ki ga imenujemo prelaganje gmot, imadve pojavni obliki: masno gibanje in masni transport. Pri masnem gibanju gre za prelaganjemateriala z enega na drug kraj zaradi delovanja sile te�e in brez pomoči transportnega medija(led, sneg, voda, � ) kot je to slučaj pri masnem transportu (povzeto po Kienholz, 1998).


2. Izrazje 35

Za primerjavo naj navedem �e hidrotehnično delitev erozijskih pojavov glede nadejavnik preme�čanja erozijskega drobirja (Miko�, 1995):

• preperevanje (fizikalno, kemijsko in biolo�ko)• vetrna erozija• ledeni�ka erozija• sne�na erozija• vodna erozija• te�nostna erozija• me�ane oblike erozije (kra�ka erozija, ... )

Pod te�nostno erozijo je mi�ljen erozijski proces zaradi sile te�e. Te�ava pri takemrazvr�čanju erozijskih pojavov je v tem, da niso ločeni vzroki, povodi, mehanizmi gibanja tervrsta transportiranega materiala in transportnega medija. Na primer preperevanje ne more bitineposredni povod za nastanek gibanja, lahko je le vzrok nastanka pogojev, ki omogočijozunanjim dejavnikom (veter, voda, sneg, led, potres), da spro�ijo gibanje pod vplivomgravitacije. Za opredelitev masnega gibanja je ključnega pomena naslednje vpra�anje: �Kdokaj kako premika in zaradi katerega vzroka?� Vzrok: preperevanje. Povod: nastop zunanje silev stanju labilnega ravnote�ja. Mehanizem gibanja: sila te�e. Transportiran material: zrak,voda, sneg, led, zemljina, kamnina, rastlinski pokrov in me�anica vsega tega. Transportnimedij: zrak, voda, sneg, led.

Zato predlagamo naslednjo opredelitev pojava (slika 2.4): �Masno gibanje jegeomorfolo�ki proces prelaganja gmot iz labilnega v novo stabilno ravnote�je pod vplivomsile te�e, prek zračnega transportnega medija in zaradi učinkov preperevanja, ki povzročajonenehno prehajanje gmot iz stabilnega, prek indiferentnega v labilno ravnote�je.�

Slika 2.4: Opredelitev masnega gibanja.

Med vzroki in povodi za nastanek pobočnih procesov ločujejo tudi v geografiji (Zorn,2002): �Dejavniki, ki dlje časa delujejo na potencialno mesto spro�itve in s svojimdelovanjem v sistemu krhajo ravnovesje, so »vzroki« za nastanek pobočnih procesov. Tisti

stabilnoravnote�je 1

stabilnoravnote�je 2gmFg ⋅=

labilnoravnote�je


2. Izrazje 36

dejavnik, ki dokončno podre dinamično ravnovesje v sistemu oziroma sistem sune prek pragav novo stanje, pa je »povod«. Po spro�itvi se na območju spro�itve vzpostavi novo dinamičnoravnovesje, ki vztraja toliko časa, dokler »vzroki« ne privedejo novega sistema do novegapraga, »povod« pa nato spet čezenj.�

Geologija in sedimentologija sta bistvenega pomena za korektno obravnavo problemamasnih gibanj in zato je zadevo potrebno pogledati tudi iz geolo�ke točke gledi�ča. S temizrazom v geologiji označujejo vse pojave po pobočjih navzdol usmerjenih preme�čanj gmotoziroma mas materiala (kamnin [=hribin], usedlin in preperin [=zemljin]) pod vplivomte�nosti (prirejeno po Skaberne, 2001). (V oglatih oklepajih so navedeni geomehanskitermini.) Erozijo ali denundacijo pa sestavlja celoten proces razpadanja kamnin in njihovtransport iz vi�jih delov navzdol (Pav�ič, 1993).

Za kamnino je značilna stalna mineralna in kemična sestava, usedlino (sediment)sestavljajo nevezani delci mineralov in/ali kamnin, trdne organske snovi ali percipitatov,preperina pa je usedlina, ki je nastala s preperevanjem sedimentov, kamnin in mineralov.

Pri masnih gibanjih nastopajo naslednji sestavni deli zemeljskega povr�ja:

• hribina ali kamnina (magmatska, metamorfna, karbonatna, klastična)• polhribina (glinovci, meljevci)• pobočni nanosi (gru�či, vr�aji, morene)• zemljina (gline, melji, peski, gru�či)

DROBIR sestavljajo delci, ko�čki zdrobljene snovi (!); GRU�Č so ostrorobiodkru�eni kosi kamnine (!); MELI�ČE sestavljata gru�č in pesek (gru�č in pesek sestavljajo skraja nastanka premaknjene majhne gmote preperine), ki se nabirata ob vzno�ju (gorskih) stenin pobočij; VR�AJ je nizkemu �irokemu kupu podoben nanos, ki ga naredi reka, potok obizstopu iz ozkih stranskih dolin v �ir�o glavno dolino; MORENA je nasutina ledenika, groblja(vir: SSKJ, 1991).

Vr�aj je torej nasip hudourni�kih, rečnih ali plitvovodnih sedimentov. Tako vr�aj kotmeli�če sta ponavadi sto�často (vzdol�no in prečno) oblikovana nasipa z nara�čajočovelikostjo zrn proti zunanjim konturam. V sklopu obravnave produktov masnih gibanj nemoremo uporabljati terminov vr�aj in morena, ker se vr�aji oblikujejo s pomočjo vodne sile �lahko pa govorimo o vr�aju in moreni kot produktu masnega transporta, kjer sta transportnamedija voda, sneg in led. Lahko pa nastopata kot �vhodna� gmota za nastanek masnegagibanja.

IZDANEK je naravno razkrita kamnina, ki se poka�e na zemeljskem povr�ju in jenekoliko pokrita z zemljo.

TLA nastanejo s preperevanjem in tvorijo podlago za rast rastlin, torej so sestavljenaiz preperinskega pokrova (zemljina + humus; slika 2.5) in ne, kot lahko zasledimo v literaturi(npr. Kienholz, 1998), zgolj zmes vode, zraka in organizmov (ki skupaj tvorijo humus).

ZEMLJA-PRST je zgornji del preperine, SEDIMENT pa je s svojega mesta nastankapremaknjena preperina (Pav�ič, 1993).


2. Izrazje 37

�e nekaj o zrnavostni delitvi pobočnega materiala. Obstaja več mednarodnihklasifikacij (MIT, USCS, � ). Gru�č (tudi gramoz, prod, drobir, talus) sestavlja več kot 50%delcev med 2 in 60mm. Bolj drobni so peski, �e drobnej�i so melji in najdrobnej�e so gline(vse to so klastične usedline in produkt preperevanja). Manj�i so le koloidni delci.

Poleg izraza masna gibanja poznamo �e nekatere sopomenke, na primer pobočnigraviklastični procesi, te�nostna pobočna premikanja, pobočni procesi, premikanje zemeljskihgmot, masovno odna�anje, te�nostna erozija, te�nostna (gravitacijska) premikanja, pobočnapremikanja, te�nostna (gravitacijska) pobočna premikanja. Kienholz (1998) definira pobočjekot naravno ali umetno strmino, zlasti vzdol� vodotokov ali cest in �eleznic.

Slika 2.5: Tipična zgradba pobočja (Ribičič, 2002).

Glede na nastanek, potek in način delovanja so masna gibanja zelo različna. Lahkonastopijo hitro in nenadoma (npr. podori) in ogrozijo člove�ka �ivljenja, kakor tudi uničijoobjekte, kultivirana zemlji�ča in gozdove, lahko pa nastopijo kot počasen in neprekinjenproces (npr. plazovi) in tako postopoma vodijo do po�kodb ali uničenja objektov, kultiviranihzemlji�č in gozdov.

Modeli opredelitve in razvr�čanja masnih gibanj v razrede temeljijo na njihovihrazličnih lastnostih (povzeto po Fell et al., 2000):

• okolje premikanj (kopenska, podvodna)• način premikanj (prevračanje, padanje, kotaljenje, plazenje, tečenje)• vrsta premikajočega se materiala (hribina, drobno(debelo)zrnata zemljina, ...)• stanje (aktivno, neaktivno, reaktivno, stabilizirano, fosilno, ...)• �irjenje (napredujoče, pojemajoče, ...) in hitrost procesa• oblika (enostavna, sestavljena, ...)

Mehanika in hitrost gibanja določata naslednje vrste masnih gibanj (prirejeno poLateltin, 1997; Skaberne, 2000/01):


2. Izrazje 38

PADANJE ⇒ podorni procesi ali podori: pro�enje pojava na strmem pobočjuvzdol� ploskve, na kateri se pojavijo le majhne stri�ne deformacije ali pa jih sploh ni; začetnopremikanje je kratko plazenje ali prevračanje, nato pa se pojavi posledično gibanje, kjer jematerial večino časa v zraku in pada prosto, nato pa odskakuje, se kotali in drsi po pobočju;med drobci ni pomembnej�e interakcije, gibanje je hitro.

odlom kamenja, skalovja, blokov (pogoj je predhodna mehanska ločitev inpremaknitev klastov, ki preide v podor ali v padajoče kamenje/skalovje/bloke), skalni podor,gorski podor, udor (kra�ki udor, zru�ek v umetnih povr�inskih in podzemnih izkopih),sesedanje

PLAZENJE ⇒ plazovni procesi ali plazovi: po pobočju navzdol usmerjenotranslacijsko ali rotacijsko (pri rotacijskem plazu imamo poru�itev po polkro�ni stri�niploskvi, pri translatorni poru�itvi pa imamo opravka z ravno drsečo povr�ino) gibanje masvzdol� ene ali več drsnih ploskev ali plazinskih poru�nih con (razmeroma tankih conintenzivnega stri�nega preoblikovanja)

zemljinski plaz (zemeljski, drobirski), hribinski plaz, sne�ni plaz, zdrs (nastane vnasipih in bre�inah, ki jih je izdelal človek), usad (manj�i zdrs preperine), polzenje (lezenje)

TEČENJE ⇒ tokovni procesi ali tokovi: prostorsko neprekinjeno gibanje prikaterem se stri�ne ploskve oblikujejo le za kratek čas, so gosto razporejene in se običajno neohranijo; razporeditev hitrosti mase v gibanju je enaka kakor pri viskozni tekočini; zrak invoda sta pomembna dejavnika tokovnih procesov

zrnasti tok, podorni tok, blatni tok, drobirski tok, prekoncentrirani vodni tok,turbiditni (kalni) tok, soliflukcija, likvefakcija

Pojavi se lahko tudi kombinacija dveh ali več prej omenjenih gibanj, npr. velikorotacijskih plazov se razvije v udorni zemeljski tok, skalni podor lahko tudi napreduje vpodorni tok, ki ima ru�ilni značaj in veliko hitrost zaradi različnih procesov (npr.utekočinjenja). Drugi primer komplicirane oblike plazenja je drobirski tok, ki se začne zdrobirskim plazom, rotacijskim plazom, zru�enjem bre�ine, talno erozijo ali podorom.Vsebuje lahko različno količino vode in ima različno koncentracijo sedimentov.

V geotehnični in in�enirskogeolo�ki literaturi delijo material na dobro vezaneoziroma trdne-kamnine in nevezane-zemljine (ki se nadalje delijo po granulometrični sestavina zemlje in drobir) (Skaberne, 2000/01). Iz tuje in domače literature je razvidno, da sopoimenovanja vrst masnih gibanj navadno sestavljena iz dveh prvin: prva določa način inhitrost premikanja gmote, druga pa zrnavostno sestavo plazovine. Določitev obeh pa nivedno lahka, zlasti če je kamninska sestava plaznice (zemlji�če s pogostej�imi plazovi; SSKJ,1991) različna, saj je takrat tudi plazovina (plazovno gradivo; SSKJ, 1991) granulacijskonavadno precej različna in je le redko enotne sestave. Tem dvobesednim terminom lahkododamo �e dodatno oznako, npr. glede na obna�anje delov plazovine med plazenjem (npr.rotacijski plaz zemljine). V primeru, da �elimo v ime vključiti �e izraz za material, ki sepremika kot drobirski tok, dodamo �e dodatno oznako (npr. gru�čnati drobirski tok, muljastidrobirski tok, muljasto pe�čeno prodnati drobirski tok) (Gams, 2001).

Pojmi, ki so �e v uradni rabi, npr. v veljavnem Zakonu o vodah (Ur. l. RS, �t. 67/02,110/02), so: podor, zemeljski plaz, hribinski plaz in sne�ni plaz.


3. Tipologija masnih gibanj 39

3 TIPOLOGIJA MASNIH GIBANJ

Masna gibanja so po nastanku zelo zapletena in le redko nastanejo zaradi enegasamega dejavnika, ampak o tem odloča splet najrazličnej�ih dejavnikov, ki delujejo napobočje skozi dalj�e časovno obdobje in s hitrostjo ter intenzivnostjo delovanja vplivajo na to,kdaj nek dejavnik postane tudi hipni mehanizem pro�enja. Masna gibanja povzročasprememba ravnovesja sil. Zunanje sile (preperevanje, cikli zmrzovanja in taljenja,dolgotrajne padavine in sporadični močni nalivi ter erozivnost padavin in vodotokov, potresi,povečanje vodostaja in precejanje podzemnih voda skozi pobočje, nihanje gladin, vremenskifaktorji, antropogeni posegi v okolje: preobte�itev pobočja z objekti ali nasutji, nezavarovanivseki pri gradbenih posegih, miniranje, neustrezno pridobivanje surovin ali neprimerna rabazemlji�č, posek gozdne vegetacije, pomanjkljivo vzdr�evanje gozdov, prekomerna pa�a,intenzivna raba in denundacija) učinkujejo na sistem in ga pripeljejo do labilne ravnote�nelege in zatem preide v novo stabilno ravnote�no lego. Ribičič (2002) navaja: �Zaradidolgotrajnega delovanja eksogenih sil se spreminja oblika terena in zmanj�uje trdnost kamnine,doker gravitacijske sile ne prese�ejo stri�ne trdnosti na najbolj �ibki ploskvi znotraj kamnine.Dokler so sile te�nosti v ravnote�ju z mobiliziranimi silami notranjega odpora v kamnini doporu�itve stabilnosti ne more priti. Mobilizirane sile notranjega odpora se aktivirajo le do takevrednosti, da uravnote�ijo delovanje gravitacijskih sil.�

Preglednica 3.1: Pogostost poru�itev ravnote�ja sil v odvisnosti od materiala (Ribičič, 2002).

material ravnote�je sil

ZELO TRDNE HRIBINE Pojavov poru�enja naravnega ravnote�ja skorajdani.

TRDNE HRIBINE

Pojavi poru�enega naravnega ravnote�ja so zeloredki. Pod strmimi pobočji, zgrajenimi izkarbonatnih kamnin, pogosto nastopajo meli�ča alipobočni gru�či, ki so močno podvr�eni plazenju,posebej, če so v podlagi drobnorznate klastičnekamnine.

SREDNJE TRDNE HRIBINE Pojavi poru�enega naravnega ravnote�ja so pogostina kamninah, ki imajo debel preperinski pokrov.

POLHRIBINE Zelo pogosti zdrsi debelega preperinskega pokrova.

PRODNE ZEMLJINE Poru�itev naravnega ravnote�ja ni, razenneposredno ob strugah rek in potokov.

ME�ANE ZEMLJINEZelo redke poru�itve naravnega ravnote�ja manj�ihdimenzij ob strugah potokov in na območjihčlove�kih posegov.

MOČVIRSKO JEZERSKE ZEMLJINE Poru�itev naravnega ravnote�ja ni, nevarnostobstaja samo ob nepravilnih člove�kih posegih.

Geolo�ka sestava, povr�je in usmerjenost povr�in so osnovni parametri, ki ostajajobolj ali manj stalni v dalj�ih časovnih obdobjih. Ti parametri določajo osnovno dovzetnostpobočij za nestabilnost, ki se začne �e pri samem nastanku hribine in z njenimi fizikalnokemičnimi lastnostmi, ki določajo npr. njeno obna�anje pri preperevanju in eroziji. Popobočju usmerjena drseča gibanja hribin in zemljin so rezultat stri�nega loma in v splo�nem



nastopijo na srednje strmih do strmih bre�inah in pobočjih. Alpske doline so se z ledeni�kimnapredovanjem v času ledenih dob formirale v obliki črke U, po dokončni stalitvi ledu, ki jihje podpiral, pa so ostala prestrma in nestabilna pobočja (Lateltin, 1997).

Masna gibanja razvr�čamo glede na vrsto in dele� trdnih delcev (slika 3.1).

Slika 3.1: Razvrstitev masnih gibanj (Meunier, 1991; Coussot in Meunier, 1996).

3.1 PLAZOVI

V skladu s prej�njo definicijo (Skaberne, 2000/01) lahko rečemo, da so zemeljskiplazovi podmno�ica �ir�e mno�ice zemljinskih plazov, kamor spadajo tudi drobirski plazovi,glede na granulometrično sestavo prevladujočega materiala plazovine in tak�na opredelitev jev skladu z geolo�ko terminologijo. V običajni rabi jezika pa se pogosto uporablja terminzemeljski plaz namesto zemljinski plaz, ki se ga pogosto uporablja tudi za mno�icozemljinskih in hribinskih plazov skupaj: �Plazove, ki jih opisujemo v in�enirski geologijiimenujemo najbolj splo�no zemeljske plazove (ker so na zemeljski povr�ini in plazi material, kigradi zemeljsko povr�je), za razliko od npr. sne�nih. (Ribičič, 2002)�.

Najbolj tipično hribinsko plazenje so hribinski zdrsi po �ibki ploskvi diskontinuite vhribini (ravninski in klinasti): hribinski zdrs po eni �ibki ploskvi (planarni zdrs) in zdrs posečnici dveh ploskev (klinasti zdrs) (Ribičič, 2002).

Pri zemljinskih plazovih telo plazu sestavljajo zemljine. Zdrs se pojavi znotraj masezemljine ali pa na kontaktu zemljine s podlago. Voda igra pomembno vlogo s pornimi tlaki,tlaki precejajoče se vode ali s tlaki zaradi nabrekanja mineralov gline. V Sloveniji sonajpogostej�i preperinski plazovi. Preperinsko plazenje nastane z zdrsom preperinskega

VODA TRDNASNOV

Dele� trdnih delcev

Vsebina vode

OS KOHEZIVNIH MATERIALOV

OS ZRNASTIH MATERIALOV

TEKOČINSKITOKOVI

PREKONCENTRIRANITOKOVI

DROBIRSKITOKOVI

ZEMELJSKIPLAZOVI

PODORI

BLATNITOKOVI

(ZRNASTITOKOVI)

ODLOMI

Stabilnost

DROBIRSKIPLAZOVI

poru�itevPočasnogibanje

Hitro gibanje

poru�itevPočasnogibanjeHitro gibanje

suspenzija

transport ob dnu

Dvofazni tok

Enofazni tok



pokrova po hribinski podlagi. Kako bo globok plaz je odvisno od debeline preperine.Debelina je večinoma od 1 do nekaj metrov. Včasih so v preperino zajeti tudi deluvialni inproluvialni nanosi in v tem primeru je debelina plazine lahko večja od 10 m. �ibka ploskev nakateri nastane zdrs je kontakt preperina-podlaga. Neposredno spro�itev plazenjapreperinskega pokrova ponavadi povzročijo neugodne hidrolo�ke razmere: npr. dolgotrajnode�evje. Včasih pa do preperinskih plazov pride neposredno po de�evju (dan ali dva). Takratse, odvisno od morfologije terena, vzgonskim tlakom pridru�ijo �e strujni. Zemeljski plazovilahko nadalje preidejo v pobočne drobirske tokove in tako dose�ejo večje razdalje. Prav takomoramo paziti na obojestransko interakcijo med zemeljskimi plazovi in vodotoki, ki lahkomobilizirajo velike količine prodnega materiala, kar lahko pripelje do zajezitve vodotoka inprehoda v drobirski tok, kar ogro�a tudi oddaljenej�e dolvodno le�eče kraje.

V nadaljevanju naj navedemo klasifikacijo plazov glede na obliko drsne ploskve inklasifikacijo glede na stanje plazu (Ribičič, 2002):

• Kro�na drsna ploskev nastane v homogeni zemljini in je značilna za rotacijskoplazenje.

• Linijska drsna ploskev je pogosta. Taka zdrsnitev nastane zaradi litolo�kihpogojev, kot je npr. zdrsnitev po spolzkem povr�ju neke plasti ali po glinastemvlo�ku med plastmi.

• Kombinirana drsna ploskev je značilna za kombinirano oz. sestavljeno plazenje(npr. zgornji del ploskve je kro�en, spodnji pa raven)

• Podolgovata drsna ploskev (spremlja podlago) nastane pri globokih in dolgihplazovih.

• Nepravilna drsna ploskev je ponavadi pri velikih in globokih plazovih.

V grobem razlikujemo med rotacijskimi in translacijskimi zemeljskimi plazovi.Prvi se oblikujejo zlasti v notranjosti sorazmerno homogenega zemljinskega materiala,predvsem v glinastih in meljastih zemljinah. Drsna ploskev je kro�na in vpada na odlomnemrobu skoraj navpično. Mehanizem drsenja praviloma povzroči le slabo preoblikovanjesplazelega materiala. Pogosto so v zgornjem delu plazu vidna gola rebra in razpoke. V čelu sezdrsela masa zaustavi, razpade in pri močni prepojenosti z vodo lahko deloma preide vpobočni blatni tok. Drugi imajo spremenljivo povr�ino raz�irjanja in njihova debelina dose�epogosto več deset metrov. Plasti ali kosi plasti zdrsijo po obstoječi �ibki coni (meja medplastmi, razpoke, lomne ploskve, ...) v zemljini ali na kontaktu zemljine s podlo�no hribino.Območja v fli�u, apnenčastih laporjih ali metamorfnih skrilavcih so podvr�ena nastanku tevrste plazov.

Glede na svoje stanje je plaz lahko:

• Aktivni plaz je �e v fazi premikanja. Lahko se premika neprestano (leze) ali pase giba s prekinitvami (le ob večjih in dolgotrajnej�ih de�evjih).

• Umirjeni plaz ne ka�e več znakov premikanja. Najpogostej�i primer umirjenegaplazu je saniran plaz.

• Fosilni plaz je starej�i plaz, katerega v glavnem vidimo le po morfologiji(nagubano in grbinasto pobočje). Na fosilnem plazu so pogosti manj�i lokalnipovr�inski zdrsi.



• Potencialni plaz je del pobočja, kjer je glede na geolo�ko sestavo,hidrogeolo�ke, in�enirskogeolo�ke (preperevanje in erozija) in morfolo�kerazmere mo�no plazenje.

Povprečne hitrosti plazenja so pri labilnih in slabo aktivnih plazovih večinomavelikostnega reda nekaj mm, pri aktivnih plazovih pa več cm do dm na leto. Redkeje nastopijobistveno hitrej�i premiki, ki ob ohranjanju koherentne plazljive mase lahko dose�ejo več dmna dan. Izjemoma lahko nastopijo tudi premiki več m na dan.

Preglednica 3.2: Razvrstitev zemeljskih plazov glede na hitrost premikanja oziroma aktivnost(Lateltin, 1997).

zemeljski plaz hitrost plazenjazelo počasen 0-2 cm/leto

počasen 2-10 cm/letoaktiven; počasen s hitrimi fazami >10 cm/leto

Glede na debelino zdrselega materiala ločimo naslednje plazove (Ribičič, 2002):

• Zdrs humusa po povr�ini (debelina nekaj dm) nastane zaradi strmega pobočja.• Plitek plaz je zdrs preperinskega pokrova debeline do 2 m po kameninski

podlagi (tipični preperinski plazovi).• Srednje globok plaz je debel od 2 do 5 m.• Globoki plazovi nastopajo v peskih in pe�čenjakih, ki imajo lastnosti zemljin.

Drsina je v globini od 5 do 10 metrov.• Zelo globoki plazovi (regionalni plazovi) so v polhribinah in so vezani na

narivne zgradbe, na tektonske in litolo�ke meje, nagnjene v smeri pobočja.Globina drsenja je več 10 pa tudi preko 100 metrov.

Preglednica 3.3: Klasifikacija zemeljskih plazov gledena globino drsne ploskve (Lateltin, 1997).

zemeljski plaz globina drsne ploskvepovr�inski 0-2 msredinski 2-10 mglobok >10 m

Na koncu je potrebno omeniti �e dve vrsti plazenj, to so usadi in polzenja (lezenja).

Usadi so te�nostna gibanja v kamninah z izrazito navpično komponento gibanjavzdol� ločitvenih ploskev. Razmejitev od hribinskega plazu je neizrazita in načini delovanjaso podobni, zaradi česar so tudi ti procesi povzeti skupaj z njimi.

Polzenje je dolgotrajno in počasno preoblikovanje v zemljinah in kamninah. Pri tempride do neporu�nega in neprekinjenega preoblikovanja in/ali do prekinjenega polzenja z



drsnimi dogodki na �tevilnih ločitvenih ploskvah. V nasprotju s hribinskimi plazovi se neizoblikujejo neprekinjene drsne ploskve.

3.2 PODORI

S pojmom podor v splo�nem opredeljujemo hipno in hitro masno gibanje �epredhodno ločenih delov hribine, ki se začne v obliki kraj�ega zdrsa ali prevrnitve in prikaterem se ločitev od matične kamnine pojavi vzdol� lomnih ploskev v kamnini (meja medplastmi, razpoke, napoke in podobno). Začetno gibanje nato preide v prosto padanje, trk spovr�ino pobočja in odboj od nje, let po odboju ali ustavitev, kotaljenje, drsenje. Pri podornihpojavih ločimo med območji nastanka, gibanja in odlaganja. Za geotehnični opis podornegapojava je pomembna velikost premikajočih se gmot, zato je smiselno razdeliti odkladnine povelikosti: hribino na bloke, skalovje in kamenje, zemljino pa v skladu z granulometričnoklasifikacijo kot jo poznamo iz mehanike tal (klasifikacija po npr. MIT, MassachussetsInstitute of Technology ali USCS, Unified Soil Classification System) na gru�č, pesek, melj inglino.

V literaturi obstajajo �tevilne preglednice in kriteriji razvr�čanja podornih pojavov(preglednica 3.4 in 3.5).

Preglednica 3.4: Premer, prostornina in hitrost premikanja kotkriteriji razvr�čanja podornih pojavov (Lateltin, 1997).

Delitev glede na velikost in hitrost sestavnih delovpadajoče kamenje

premer Φ < 50 cmhitrost 5 � 30 m/s

padajoče skalovjepremer Φ > 50 cmhitrost 5 � 30 m/s

skalni podorprostornina 100 � 100.000 m3

hitrost 10 � 40 m/sgorski podor

prostornina > 1.000.000 m3

hitrost > 40 m/s

Preglednica 3.5: Prostornina kot kriterij razvr�čanja podornih pojavovv razrede (vir: Crosta, 2001).

tip prostornina opombapodori drobirja (debris falls) < 10 m3

podori skalovja (boulder falls) 10 � 100 m3 navadno samo nekaj blokov



podori iz strmihsten (cliff falls)

104 - 106

m3podor bloka(block fall) gorski podor

(Bergsturz)

> 100 m3

> 106 m3

večji blok, ki se lahko medpadanjem razdeli

gorski podor ali plaz, ki lahkoprepotuje velike razdalje

DRM (1990) pri oceni intenzitete razmeji podorne pojave glede na prostorninomateriala pri naslednjih vrednostih: 102 m3, 104 m3 in 106 m3 (vir: Crosta, 1991).

Opazimo lahko, da razvr�čanje pojavnih oblik ponavadi temelji na prostorniniodkladnine spro�čenega materiala (podornina) in hitrosti procesa. Smiselno je upo�tevati �e�tevilo delcev, saj se pri hribinskem podoru pogosto gmota zdrobi v posamezne bloke, skalein kamne (drobir) in je torej iz opazovanja stanja po dogodku le te�ko razbrati ali gre le zaskupek posameznih odlomnih dogodkov ali za en sam podorni dogodek. Zato je vedno trebaprimerjati vidne znake sprememb na pobočju in prostornino odkladnine. Opredelitev pojavovna osnovi kinematike gibanja bi tudi bila smotrna, zlasti v primeru podornega toka.

Za izrazno in kvantitativno opredelitev podornega pojava predlagam naslednjetermine in kriterije uvr�čanja (preglednica 3.6).

Preglednica 3.6: Predlog kriterija razvr�čanja podornih pojavov v razrede.

pojav Dimenzija največje odkladnine(prostornina) (premer, največja dimenzija)

Spro�čanje zemljine(gru�ča in zemlje) < 100 cm3 < 6 cm

Odlom kamenja 100 cm3 < 20 dm3 6 cm do 3 dmOdlom skalovja 20 dm3 do 2 m3 3 dm do 2 mOdlom blokov 2 m3 do 200 m3 2m do 7 mSkalni podor 200 m3 do 1*106 m3

Gorski podor > 1*106 m3 > 7 m

Uporabili smo kriterij razvr�čanja, ki temelji na mo�nostih rednega vzdr�evanja cestoziroma sanacij posledic podornih pojavov na cesti�ču. Vzemimo, da lahko odrasel človek(npr. vzdr�evalec ceste) dvigne do največ 40 kg mase (npr. Salonit Anhovo pakira cement v40 kilogramske vreče) in da zna�a srednja gostota apnenca pribli�no 2300 kg/m3 (Perry,1967). Prostornina kosa, ki ga posameznik �e lahko sam odstrani, torej zna�a pribli�no 20dm3, kar bi bila zgornja meja prostornine gmote, da bi jo �e lahko smatrali za kamenje. Viličarza potrebe gradbeni�tva lahko dvigne maksimalno maso 5 t (Trbojević, 1985), kar pribli�nozna�a 2 m3 in take gmote bi lahko definirali kot zgornjo mejo za skalovje. Avtodvigalo palahko dvigne tudi do 400 t (Trbojević, 1985), t.j. 170 m3 kar bi ustrezalo blokom oziromakamnitim kladam. Večje kose bi bilo potrebno razstreljevati. Taka razdelitev podornegamateriala bi bila skladno nadaljevanje obstoječe delitve zemljin po MIT za velikosti do 60mm(�uklje, 1984). V �vicarski literaturi (Kienholz, 1998) se taka razdelitev nadaljuje tako, da jemeja med prodom (gramozom) in naslednjimi velikostnimi stopnjami postavljena pri 60mm(kamni), nato pri 200mm (bloki) in 2000mm (veliki bloki). V ameri�ki literaturi lahkozasledimo, da se v razponu med 75mm (po USCS klasifikaciji) in 300mm nahaja kamenje



(cobbles), skalovje (boulders) pa od 300mm naprej. Torej bi predlagan kriterij razvr�čanjaustrezal nekaterim �e obstoječim kriterijem.

Za odlom kamenja, skalovja in blokov je značilno bolja ali manj izolirano padanjegmot, ki je konstantnega značaja zaradi stalnosti procesov preperevanja hribine. Običajno segibanje ustavi pri naklonu, manj�em od 30 stopinj, vegetacija ima pomembno vlogo pridisipaciji energije.

Pri hribinskem podoru se sprosti večji del bolj ali manj fragmentirane hribine inspro�čena gmota se lahko v nadaljevanju gibanja razdrobi v posamezne kose, med katerimiskoraj ni interakcije.

Gorski podor pomeni nenadno spro�itev obse�ne hribinske gmote z izra�enointerakcijo in drobljenjem sestavnih delov v notranjosti gmote. Posledica je lahko opaznopreoblikovanje krajine. Doseg pojava je zaradi velikih hitrosti večji, tudi do nekaj kilometrovin lahko pripelje do zajezitve vodotoka v dolini, kar lahko posledično povzroči katastrofozaradi udarnega vala zajezene vode ob poru�itve take naravne pregrade ali oblikovanjadrobirskega toka. Podorni tok pa je gibanje bolj ali manj koherentne gmote v obliki deročegatoka.

V razpredelnici niso navedeni ostali podorni procesi, npr. sesedanje in udorni pojavi,ki so povezani z izpiranjem topljive podlage ali pa nastanejo kot posledica podzemnih votlin.Značilne pojavne oblike so kra�ke doline. Najdemo jih tudi v zakraselih apnencih Alp in Jure.Razgaljene plasti skalnatega pobočja se lahko pod vplivom te�nosti nagnejo v smeri pobočjatudi do previsne lege (Lateltin, 1997).

Preglednica 3.7: Dovzetnost za hribinske podore (Ribičič, 2002).

material dovzetnost

ZELO TRDNE HRIBINEKamninski podori lahko nastopajo pri zelo strmih do

navpičnih stenah, ponavadi izvedenih s straničloveka, ob neugodnih razpokah.

TRDNE HRIBINE

Kamninski podori so pogosti v Alpskem svetu, kjeralpske doline obdajajo vertikalna pobočja. Nevarnostobstaja tudi v kamnolomih in na umetnih bre�inah,

ki so strmo nagnjene.

SREDNJE TRDNE HRIBINE

Zelo redki podori lahko nastopajo v metamorfnihkamninah, gnajsih in blestnikih ali v pe�čenjakih,večinoma ob vertikalnih stenah, ki jih je izvedel

človek.POLHRIBINE Podori niso mo�ni.

PRODNE ZEMLJINE Podori niso mo�ni.ME�ANE ZEMLJINE Podori niso mo�ni.

MOČVIRSKO JEZERSKEZEMLJINE Podori niso mo�ni.



Neposredni vzrok nastanka podornega pojava je prese�ena mejna vrednost statičnesile trenja znotraj kamnine. To se zgodi kot posledica �tevilnih dejavnikov, ki postopomapovzročajo prehajanje kamnine iz stabilnega v labilno ravnote�je. Nastop novega (dejavnikpro�enja) ali vztrajanje starega dejavnika (dejavnik nastanka) lahko povzroči poru�itevlabilnega ravnote�ja. Posledica je podorni pojav.

Dejavniki so lahko stalni ali občasni. Pod stalne bi lahko �teli preperevanje, erozijo,vremenske pojave, pod občasne pa npr. potres, vulkansko aktivnost, antropogeni vplivi.Učinek dejavnikov je odvisen od dispozicije pobočja (geologija, topografija, morfologija,pokrovnost, litologija). Tem zunanjim silam nasprotujejo faktorji stabilnosti: notranji kottrenja in kohezija.

Podori in odlomi so najpogostej�i in najznačilnej�i v slovenskih alpskih pokrajinah oz.gorskem in visokogorskem reliefu in se lahko zgodijo kadarkoli in kjerkoli. Najpogostej�ivzroki za podiranje pobočij in sten so vremenska dogajanja, preperevanje kamnine, erozija,potresi in antropogeni vzroki. Poleg �tevilnih neopa�enih in nezabele�enih podornih procesov,zlasti na nepristopnih gorskih terenih, poznamo tudi veliko dokumentiranih nastopov pojava.Znan je podor na Dobraču leta 1348, ki ga je povzročil močan potres na območju Beljaka inpovzročil poru�itev dela gore Dobrač ter �tevilni manj�i podori, ki so zasuli reko Idrijco obidrijskem potresu leta 1511. Opisan je tudi primer podora na severozahodnem pobočjuJavor�čka leta 1950, podor nad Vrsnikom leta 1967, podor na Krasjem vrhu leta 1975, podorna pobočju Osojnika v Spodnji Trenti leta 1989 in leta 1993. Leta 1989 se je spro�il večjikamninski podor v soteski Pasice in po�kodoval objekte partizanske bolni�nice Franje. Potresv Posočju leta 1998 je spro�il več kot 50 skalnih podorov, največji so bili na Krnu, ob izviruTolminke, na Osojnici in v dolini Lepene. (Petje, 2004)

3.3 TOKOVI

V naravi obstaja zvezni spekter volumskih razmerij med tekočino in sedimentom, odčiste tekočine (0 % sedimenta) do suhega sedimenta (100 % sedimenta). V tem območju so trimejna območja, ki količinsko niso enoznačno določena. Njihova vrednost je odvisna odporazdelitve velikosti zrn trdnih delcev in njihove mineralne sestave oz. fizikalnih inkemičnih lastnosti. Te tri meje ločujejo v reolo�ki klasifikaciji �tiri tipe tokov zmesi sediment-voda: zrnasti, blatni, prekoncentrirani vodni in normalni vodni tok (Skaberne, 2000).

Zrnasti tok se obna�a plastično, intersticije so zapolnjene z me�anico vode, zraka infinega materiala. Porni tlak je manj�i od hidrostatičnega. V to skupino spadajo: zemljinskitok, zrnski tok, podorni tok.

Blatni tok se tudi obna�a plastično, a je sestavljen iz me�anice koherentnihsedimentov (in preperine) ter vode. Brez kohezije bi to bil zrnski tok. Prevladujejo plastičneBinghamove sile (kohezijska stri�na trdnost in viskoznost). Binghamov model opisuje gibanjeviskozno-plastičnega materiala brez nastanka drsnih ploskev in prekoračitve notranjega trenja(Meunier, 1991):

dydv

Rc ⋅+= µττ → ( )cRdy

dv ττµ

−= 1 za τ > τcµ − koeficient plastične viskoznostiτc - začetna stri�na napetostτ - dejanska stri�na napetostv - hitrost lezenja



→ 0=dydv za τ < τc

Izpeljava izvira iz Ostwald de Waelejevega zakona (Meunier, 1991):

n

dydvk

⋅=τ

Slika 3.2: Odvisnost stri�ne napetosti od spremembe hitrosti po globini.

Porni tlak je večji od hidrostatičnega. Z večanjem dele�a vode se kohezija zmanj�ujein tako lahko tak plastični tok preide v tekočinskega. Pojavni obliki sta drobirski tok insoliflukcija. Soliflukcija je ponavadi opredeljena kot zelo počasen tok z vodo nasičenihkohezivnih sedimentov, preperine ali drugega povr�inskega materiala (Skaberne, 2002) ali kotpolzenje povr�inskih plasti tal (prsti) v povezavi s cikličnim taljenjem in zmrzovanjem(Lateltin, 1997). Polzenje je počasno gibanje plazine paralelno z ravnino padnice pobočja. Vsloju določene globine nastajajo plastične deformacije pri napetostih, ki so manj�e od stri�netrdnosti materiala. Polzenje pa lahko pomeni začetek plazenja, če na določeni ploskvi pride dotakih stri�nih napetosti, da je prekoračena stri�na trdnost in nastane drsna ploskev. Verjetnopred vsakim plazenjem posebno globokim, natopajo podobni efekti, kot je polzenje.

Pri drobirskih tokovih gre za razmeroma veliko vsebnost vode, kar ima za posledicovelike hitrosti in ru�ilno delovanje ter veliko transportno sposobnost in veliko območjeodlaganja, ki je za 10 do 100-krat večje od območja spro�čanja. Drobirski tok lahko erodiradno doline in njene boke. Odlo�itev toka, oziroma razlitje toka se največkrat zgodi v oblikipahljačastega razlitja, ko se strma grapa po kateri drvi, odpre v bolj ravninski svet. Če sedolina raz�iri, se material odlaga tudi ob obeh robovih vodotoka, kjer lahko tudi z velikimiskalami tvori velike robne nasipe vzdol� vodotoka (Ribičič, 2002).

Prekoncentrirani vodni tokovi in turbiditni (kalni) tokovi so tekočinski tokovi z zelorazlično koncentracijo trdnih sedimentnih delcev v vodi. Nekateri nizko koncentriraniturbiditni tokovi imajo �e lastnosti normalnih vodnih tokov. Glavni mehanizem ohranjanja zrnv toku je turbulenca.

Hitrost gibanja je pomemben dejavnik pri opredeljevanju vrste tokovnega pojava.Blatni in podorni tokovi razvijejo hitrosti od 1 m/min do 2 m/s, drobirski tokovi pa celo preko10 m/s.

τ

n = 1n < 1

n > 1

dv/dy

τc


4. Kartografska opredelitev tveganja 48

4 KARTOGRAFSKA OPREDELITEV TVEGANJA

Potem ko smo opredelili izrazoslovno problematiko tveganja in samega pojavamasnih gibanj in ker je končni produkt obdelave dejanska karta tveganosti oziroma njenapoenostavljena oblika, t. j. karta ogro�enosti, je za potrebe kartografije nujno jasno opredelitiosnovne pojme in razmerja med njimi ter zapisati enoten univerzalen obrazec za kvantitativnovrednotenje tveganja, t.j. tveganosti v kartografskem smislu. Zakaj je potrebno kartografskoopredeljevanje pojmov? Zato, ker moderna obdelava problematike naravnih nevarnosti in znjimi povezanih tveganj zahteva uporabo orodij GIS in pri taki obravnavi gre za večslojnoprekrivanje na mestu posameznih rastrskih celic poljubnih dimenzij, torej je potrebnoobravnavati vsak sloj posebej (zato npr. v nadaljevanju nastopata izpostavljenost in vlo�ki vločenih slojih namesto v enem samem sloju izpostavljenost vlo�kov; podobno je z nevarnostjoin ogro�enostjo!). Razlog je torej konsistentnost postopka in la�ja mo�nost korigiranja indopolnjevanja.

Preden dokončno opredelimo tveganost, ob upo�tevanju vseh pomislekov gledeobstoječih definicij, si za orientacijo oglejmo enega izmed obstoječih postopkov vrednotenjatveganja kot se ga uporablja v in�enirski geologiji (Ribičič, 2002): »Najprej proučimoogro�ujoči pojav (karta ogro�enosti). Sledi analiza občutljivosti terena z ozirom naproučevani ogro�ujoči pojav (karta ranljivosti). Ko nam je znano delovanje ogro�ujočegapojava in ranljivost terena je mo�no napovedati, kak�ne bodo posledice (karta specifičnegatveganja). Tveganje lahko raziskujemo za določen element; na primer, kak�na je nevarnost zaprebivalstvo. Končno lahko napovemo skupno tveganje, ki ga dobimo, če upo�tevamodelovanje specifičnega tveganja na element tveganja. Rezultat je lahko na primer kartapričakovane verjetnosti izgube �ivljenja pri potresu 10 stopnje po MCS na različno seizmičnoobčutljivih tleh.« Oglejmo si �e obstoječe definicije zgoraj navedenih pojmov:

• OGRO�ENOST (O): Verjetnost, da se zgodi nek potencialno ogro�ujoč pojavna določenem območju v določenem času.

• RANLJIVOST (R): Stopnja mo�ne posledice pri delovanju določenega pojavaz določeno jakostjo. Ranljivost podamo med vrednostmi 0 (ni vpliva) in 1 (naj-huj�e posledice). Obraten pojem od ranljivosti je ODPORNOST, ki pove kolikoso določena tla odporna na določeni pojav.

• SPECIFIČNO TVEGANJE (ST): Produkt ST=O*R. Napovedane posledicepojava.

• ELEMENT TVEGANJA (ET): Element za katerega ugotavljamo posledice (naprimer: prebivalstvo, lastnina, ekonomske aktivnosti, itd.)

• SKUPNO TVEGANJE (TT): TT=ST*ET. Pričakovana verjetnost izgube�ivljenja, verjetno �tevilo ranjenih oseb, po�kodb na lastnini, zastojev vproizvodnji itd.

4.1 NEVARNOST

Nevarnost je izjemni dogodek naravnega pojava z lastnostmi iz preglednice 3.1 in spotencialom ustvariti izgubo v vrednostnem sistemu določene skupine ljudi.

�tevilni avtorji nevarnost opredeljujejo kot �produkt verjetnosti nastopa nekegapojava na nekem območju z magnitudo istega pojava (Fell, 1994; Finlay, 1997)� in zato seodločimo za vključitev zgolj dveh značilnosti nevarnosti v njeno kartografsko definicijo:


Verjetnost nastopa nevarnosti, ki nam določa mo�nost nastopa potencialno�kodljivega pojava v določenem časovnem intervalu in na določenem področju.P(pojav = x,y,z,t) ∈ [0,1]

Intenziteta nevarnosti, ki predstavlja nivo magnitude opazovanega in/alipotencialnega pojava.energija (pojav = x,y,z,t) ∈ [kJ]

Ločiti je potrebno med tremi vrstami nevarnosti (Kienholz, 1998): spremljano (izizku�enj, s pomočjo analogije s podobnimi območji, z modelnimi preiskavami in izračuni),pogojno (ne obstaja v sedanjosti, vendar je pričakovana ob spremembi okolja) in dokazano (je�e delovala in je pustila sledi - neme priče, dokumenti). Spremljana in dokazana nevarnost stamočno povezani z dovzetnostjo.

Pomemben faktor pri ocenjevanju nevarnosti je poznavanje dovzetnosti območja zanastanek nevarnega pojava. Kienholz (1998) opredeljuje dovzetnost oziroma dispozicijo kotpripravljenost ali nagnjenost gmot vode, snega, ledu, zemljin in hribin (v čisti obliki alime�anici) k premikanju v ni�je lege pod vplivom sile te�e, kar lahko pripelje do �kod.Dispozicijo deli na osnovno (načeloma je to pripravljenost ali nagnjenost k nevarnimprocesom, ki ostaja enaka v dolgem času � relief, geologija, podnebje, sestoj rastlinja) inspremenljivo (pri dani osnovni dispoziciji časovno spremenljivo, v nekem določenem obsegunegotova ali razvita pripravljenost ali nagnjenost k nevarnim procesom � vreme, zadr�evanjevode, pora�čenost) (slika 4.1).

Slika 4.1: Dov

Dovzetnost jčasovno in lo→ KARTA nevarnosti, nzemeljskih plikvefakcije

dovzetnost

obremenitevsistemazaradispro�enihdogodkovdejansko

spro�enidogodki
SPREMENLJIVA
DOVZETNOST


zetnost in spro�eni dogodki iz nevarnih procesov (Kienholz, 1998).

e relativna nevarnost oziroma nagnjenost k nevarnosti, ki opredeljujekacijsko dimenzijo mo�nega nastanka nevarnosti.

DOVZETNOSTI ka�e, kje lahko nevarnost nastane in je osnova za kartoe podaja pa verjetnosti nastanka in ne verjetnosti nadaljnjega poteka. Prilazovih na primer, opisuje stabilnost pobočja, pri obravnavi nevarnosti

pa potresno stabilnost.

KARTA NEVARNOSTI

čas

OSNOVNA DOVZETNOST



4.2 �KODNI POTENCIAL

Naravne nesreče so geofizikalni dogodki, ki imajo to značilnost, da povzročajonevarnost. Ta nevarnost pa ni rezultat samo naravne ranljivosti, temveč tudi ranljivostičloveka. Kadar se nahajata obe ranljivosti na istem mestu in v istem času, se lahko pojavijonaravne nesreče (vpliv na dru�bo in na infrastrukturo). Naravne nesreče se dogajajo po celemsvetu, vendar je njihov učinek večji v dr�avah v razvoju. V teh dr�avah se pojavljajo vglavnem iz dveh vzrokov. Prvič, obstaja povezava med geografsko lokacijo in geolo�ko �geomorfolo�kimi značilnostmi, in drugi razlog je povezan z zgodovinskim razvojem tehdr�av, kjer so ekonomske, socialne, politične in kulturne razmere slabe in posledično to vplivana visoko ranljivost. V zadnjih letih se posveča vse več pozornosti preprečevanju inzmanj�evanju naravnih nesreč. Leta 1990 je bila ustanovljena organizacija InternationalDecade for Natural Disaster Reduction IDNDR (http://www.oneworld.org/idndr/), katereglavni cilj je zmanj�anje ranljivosti, ki pa zahteva sodelovanje tako vlad, organizacijZdru�enih narodov, znanstvenikov kot tudi prostovoljnih organizacij, izobra�evanja,privatnega sektorja in medijev. Če �elimo kontrolirati ali preprečiti nesreče, moramo določitiranljivost. Večinoma se pojem ranljivost uporablja za analize različnih faktorjev in procesov,ki imajo vpliv na dru�bo.

Razumevanje in zmanj�evanje ranljivosti je nedvomno naloga interdisciplinarnihskupin, saj je potrebno razumevanje tako naravnih procesov kot tudi človeka (člove�kegasistema). Nesreče so rezultat nenadnih sprememb v obna�anju v dolgem časovnem obdobju,ki jih povzročijo kratkotrajne spremembe prvotnih razmer (Scheidegger, 1994). Gares inostali (1994) so definirali geomorfolo�ke nesreče kot spremembe pokrajine, ki imajo vpliv načloveka. IDNDR (1992) je definiral nevarnost kot situacijo ali dogodek, ki povzroči veliko�kodo, razdejanje in člove�ko trpljenje. Nesrečo lahko povzroči tudi človek. Naravne nesrečetorej ne prizadenejo samo narave, ampak tudi socialni in ekonomski sistem. Resnost tak�neganeravnote�ja je odvisna od magnitude dogodka in tolerance ljudi na ta dogodek. Definicijenaravnih nevarnosti in naravnih nesreč so se spremenile od popolnoma fizikalnih dogodkovdo vključevanja človeka.

Pojem (izraz) »ranljivost« (angl. vulnerability) se uporablja za analiziranje procesov inrazmer, ki vodijo do nesreč ter identificiranje odzivov. Ker ne obstaja splo�na definicijaranljivosti, se navadno uporablja pojem v tak�nem smislu, ki nam najbolje slu�i. Vendar pa toni ljudski izraz. Ponavljajoče dogodke vzamejo ljudje za del »normalnega �ivljenja«, medtemko na redke ali nove nesreče gledajo iz perspektive pre�ivetja. Ljudje razumejo pojmepovezane z ogro�enostjo glede na svoje izku�nje. Medtem, ko bi zunanji opazovalec določil,da sta dve sosednji gospodinjstvi enako ranljivi (ker �ivita v podobnih razmerah), bi ti dvegospodinjstvi lahko ogro�enost dojemali različno in zaradi tega tudi dajali prednost različnimukrepom za zmanj�anje ogro�enosti. Stopnja sprejemljive ogro�enosti je med ljudmi različnain je odvisna od stopnje izobrazbe, spola, lokacije in drugih ekonomskih, socialnih inpolitičnih razmer.

Obstaja veliko poskusov definiranja ranljivosti okolja (angl. environmentalvulnerability); od geofizičnih, in�enirskih in tehnolo�kih pogledov do socialnih, političnih inekonomskih. Po Varnesu (1984) je ranljivost stopnja izgub elementov znotraj vplivnegaobmočja z določeno jakostjo. Ranljivost okolja je produkt kombinacije okoli�čin, ki sopovezane med drugim tudi z �ivljenjem s tveganji in nevarnostmi (Vogel, 2001). Ostalifaktorji, kot so zdravje, bogastvo, spol tudi poslab�ajo obstoječa tveganja/nevarnosti in tako

http://www.oneworld.org/idndr/


4. Karto

povečajo ranljivost in zmanj�ajo pozitivne odzive na tak dogodek. Ranljivost okolja se takoopi�e glede na fizično in socialno okolje (slika 4.2).

Slika 4.2: Ranljivost; povezava meki »delajo« �ivljenje ter nena

Izraz ranljivost okolja se geofizikalnim pogledom tveganja pogosto povezane s pomanjkanjem Ranljivost je močno odvisna od dooz. sposobnost odzivanja ljudi) testresu). Ranljivost je torej socialninajbolj izpostavljena motnji, vensposobnosti odzivanja na dogodekbegunci, naseljujejo najbolj ogro�ekot je poplava, potres, plaz). Ranljvzroke ločeno od kompleksnosti sozajema tudi raziskovanje elementovin tehnike določevanja ranljivih ranljivosti. Rezultat so karte ranljivlahko izpostavljene socialnemu, fizranljivosti narekuje, da morajo biti kot tudi kvantitativne tehnike.

Ranljivost (Sidle et al.) lposameznikov stresu in vsebuje veSocialna ranljivost je povezana zsposobnostjo napovedovanja pojavlki jih nevarnosti spro�ijo ter planevarnosti ali spreminjanje okoljsk

socialnostanje

�ok

psoc

i

člove�kesposobnosti

grafska opredelitev tveganja 51

d človekom, socialnimi in materialnimi tokovi in faktorji,dnim stresom ali �okom (privzeto po Vogel, 2001).

uporablja v različnih konceptih. Lahko je povezan zin nevarnostjo. Analize nevarnosti in ogro�enosti sodostopnih informacij in zmanj�anjem odziva zaradi �oka.jemanja ljudi. Ločimo notranje dimenzije (nesposobnostr zunanje dimenzije (izpostavljenost tveganju, �okom,

izraz. Ranljive skupine ali območja so torej tista, ki sodar pa imajo tudi omejene »mehanizme odziva« ali ali motnjo. Ranljivost vključuje tudi nemočnost (npr.na območja, so najbolj ogro�eni ob nenednem dogodku,ivost je torej zelo kompleksna in jo je te�ko razdeliti nacialnih in fizikalnih faktorjev. Določitev ranljivosti okolja tako v prostoru kot tudi v času. Obstajajo različni pristopiskupin. Nekatere vključujejo identifikacijo indikatorjevosti, na katerih so prikazana območja ali skupine, ki soikalnemu ali ekonomskemu tveganju. Dinamična naravapostopki fleksibilni in pogosto vsebujejo tako kvalitativne

ahko definiramo kot izpostavljenost skupine ljudi aliliko komponent. Ena od teh je sposobnost prilagajanja. dostopnostjo sredstev, stopnjo ekonomskega razvoja,janja nevarnosti, s prilagajanjem in sprejemanjem razmer,niranjem ukrepov. Če institucije ne naredijo plana zaih razmer in ogro�enosti, se socialna ranljivost poveča.

materialnostanje

rodukcijaialno okoljeporabarojstvaprocesi

zmenjava



Nevarnosti imajo različen vpliv na različne skupine ljudi v skupnosti in je odvisen od njihovesposobnosti spoprijemanja z nevarnostmi. �tudije ka�ejo, da so najbolj ranljivi revni ljudje, kiso prisiljeni, da �ivijo na najbolj ogro�enih območjih.

Po Heijmansu (2001) ločimo tri načine dojemanja ranljivosti:• narava kot vzrok → tehnične, znanstvene re�itve: ta pogled krivi naravo in naravno

nevarnost kot vzrok ranljivosti ljudi, ki je odvisna od intenzitete, magnitude intrajanja zunanjih �okov. Ranljivost je rezultat nevarnosti (vključuje intenziteto) intveganja (izpostavljenost dogodkom). Zmanj�anje ranljivosti dose�emo znapovedovanjem nevarnosti in tehnologijo, ki omogoča, da zgradbe prenesejonegativne vplive (merjenje seizmične aktivnosti, napovedovanje vremena, daljinskozaznavanje, napovedovanje poplav, gradbeni predpisi,...)

• cene kot vzrok → ekonomske in finančne re�itve: kljub nara�čanju tehnolo�kih inznanstvenih kapacitet, ljudje �e vedno trpijo, ker so napovedovanja in tehnologijepredrage. Ranljivost se lahko zmanj�a s sprejemanjem varnostnih ukrepov,vključevanja zavarovalni�tva in zagotavljanjem finančne podpore.

• socialne strukture kot vzrok → politične re�itve: ta pogled ka�e, da imajo nesrečerazličen vpliv na ljudi, ki �ivijo na ogro�enih območjih. Ni samo izpostavljenostnevarnosti tista, zaradi česar so ljudje izpostavljeni tveganju, temveč tudi socio-ekonomski in politični procesi v dru�bi, ki generirajo ranljivost. Zmanj�anjeranljivosti revnih je vpra�anje razvoja dru�be in tak�no vpra�anje se mora političnore�evati. Varnej�e okolje se lahko dose�e samo, če se odgovor na nesrečo spremeniprocese, zaradi katerih obstaja ogro�enost. Dolgoročne re�itve so v transformiranjusocialnih in političnih struktur, ki povzročajo rev�čino.

Vsi ti trije pogledi se ne izključujejo, ampak se jih lahko pri analizah in dejanjihkombinira. Ranljivost je rezultat tako zunanjih dejavnikov kot tudi pomanjkanje finančnihkapacitet.

Obstajajo �tiri glavne vrste ranljivosti: socialna, ekonomska, politična in kulurna.Lahko pa jih delimo na (Alcantara-Ayala, 2002):

• pomanjkanje sredstev (materialna ali ekonomska ranljivost)• prekinitev socialnih vzorcev (socialna ranljivost)• pomanjkanje močnih nacionalnih ali lokalnih institucionarnih struktur

(organizacijska ranljivost)• pomanjkanje dostopa do informacij ali znanja (izobra�evalna ranljivost)• pomanjkanje javnega zavedanja (motivacijska ranljivost)• omejen dostop do politične moči (politična ranljivost)• prepričanje in navade (kulturna ranljivost)• slabe zgradbe �ibkih posameznikov (fizična ranljivost)

Ta razdelitev nakazuje, da ima vsaka socialna skupnost različne vrste ranljivosti, ki nisamo rezultat dejanj, odločitev in izbire, ampak je rezultat interakcije narave, ekonomije,kulture in politike prostora, kjer �ivijo ljudje. Ranljivost določuje tako naravni kot člove�kisistem (slika 4.3).



Slika 4.3: Sestava naravnih nesreč (Alcantara-Ayala, 2002).

Čeprav se večinoma avtorji strinjajo, da so revni ljudje bolj ranljivi, nobena odzgornjih kategorij ne omenja, kako ljudje do�ivljajo in razumejo nesreče. Postavljajo se namvpra�anja, ki zahtevajo nadaljno klasifikacijo in razpravo. Prvo vpra�anje je, kako prizadetiljudje (communities) vidijo in kako se odzovejo na ranljivost. Vpra�anje je smiselno, ker seprizadetih ljudi ne vključuje aktivno v zmanj�evanje tveganja (predpostavlja se njihovepotrebe in prioritete). Ljudje se odločijo za dejanja, da se izognejo ogro�enosti, glede naindividualne razmere in izku�nje. Za učinkovite ukrepe zmanj�anja ogro�enosti je trebaupo�tevati in kombinirati tako dojemanje lokalne skupnosti kot tudi strokovnjakov (hazardmanagers). Poleg razlik v dojemanju ogro�enosti med lokalno skupnostjo in institucijami, paje različen pogled tudi med ljudmi v lokalni skupnosti. Drugo vpra�anje je, kak�ne soposledice dojemanja in dejanj na lokalno prebivalstvo na splo�no. Tretje vpra�anje ima večnivojev in se nana�a na politično naravo pojma: če večina organizacij in vlada ignorirajosocialni in politični vzrok nesreče, kako se sploh lahko dose�e zmanj�anje ogro�enosti?

Če �elimo, da je odgovor na nesrečo pomemben, potem je treba dati lokalnemuprebivalstvu besedo, da spoznamo njihovo dojemanje ogro�enosti, ter aktivno vlogo priraziskovanju mo�nosti dolgoročne varnosti. Treba je komunicirati z javnostjo, naj gre zaprepričevanje ljudi za sprejem za�čitnih ukrepov, za vzpostavljanje pripravljenosti na mo�nogro�njo ali pa za ukrepanje ob nesreči ali po njej. Pogosto je prav usrezno komuniciranjezačetni ključni dejavnik ustreznega ukrepanja. (Polič, 2002). Ustrezno komuniciranje nimo�no brez vključevanja mno�ičnih medijev (Rodrigue, 2000, 2001, 2002).

ČLOVEKsocialno okolje

ekonomsko okoljepolitično okoljekulturno okolje

biosferalitosfera

(human system)

NARAVAatmosferabiosferalitosfera

(natural system)

NARAVNENEVARNOSTI(natural hazards)

DRU�BE(societes)

RANLJIVOST(vulnerability)

RANLJIVOSTNARAVE

(natural vulnerability)

RANLJIVOSTČLOVEKA

(human vulnerability)NARAVNENESREČE

(natural disasters)



Pojem »indeks varnosti človeka« je vpeljal Plate (2003), ki je odvisen od velikega�tevila faktorjev, ki pa jih lahko razdelimo v dve skupini: odpornost (resistance) in ranljivost.Faktorji, ki določujejo sposobnost spoprijemanja z ekstremnimi dogodki so zdru�eni vodpornost in faktorji, ki opisujejo opisujejo razmere ogro�enih ljudi, so zdru�eni v ranljivost.Visoka ranljivost ter nizka odpornost vodita do majhne varnosti človeka, majhna ranljivost tervelika odpornost pa do velike varnosti človeka. Indeks ranljivosti lahko zapi�emo kot vsotoranljivosti pri normalnih razmerah Vs ter ranljivosti pri ekstremnem dogodku Vr.

Kritično ranljivost se lahko definira kot odpornost. V razvitih dr�avah se odpornost sčasom ponavadi zaradi vlaganj v za�čitne ukrepe povečuje, medtem ko v dr�avah v razvojuodpornost pada (degradacija okolja, nara�čanje prebivalstva, sprememba rabe tal) in lahkopride do katastrofe tudi brez pojava ekstremnega dogodka (pri času Tscs) Ali učinekekstremnega dogodka povzroči, da je ranljivost rs VVV += večja od kritične ranljivosti Vcrit jeodvisno tako od ranljivosti pri normalnih razmerah Vs kot tudi od kritične ranljivosti Vcrit. Čeje scrit VV − manj�i od Vr , ljudje sami obvladajo situacijo, drugače pride do katastrofe. Pridoločevanju ranljivosti in odpornosti je treba upo�tevati tudi negotovost teh dveh količin. Tonegotovost se lahko zajame z verjetnostno porazdelitvijo. Za vrednosti ranljivosti inodpornosti se tako vzame pričakovane vrednosti v smislu statistike, { }critVE in { }VE . Varnostčloveka HS (human security) je definirana kot odpornost zmanj�ana za ranljivost:

{ } { } { } { } rscritcrit VEVEVEVVEranljivostodpornostHS −−≈−=−= ,

kjer je E element ogro�enosti.

Indeks varnosti človeka HSI pa se zapi�e:

critVHS

odpornostranljivostodpornostHSI =−=

Kadar je HSI enak 1 pomeni, da ranljivosti ni in visoko odpornost in s tem visokovarnost. Indeks blizu nič pomeni majhno varnost. Negativni indeks pomeni, da je potrebnazunanja pomoč.

Ocena ranljivosti je eden od najbolj kritičnih aspektov vrednotenja ogro�enosti. Vliteraturi prevladujejo empirični pristopi, kjer se razlikuje ranljivost člove�kega �ivljenja inranljivost ekonomskih dobrin. Prednost teh pristopov je v enostavnosti, slabost pa velikasubjektivnost ocene in visoka stopnja negotovosti.

�kodni potencial predstavlja dejansko izgubljeno materialno vrednost v odvisnosti odkoličine uničenih ali po�kodovanih vlo�kov glede na stopnjo njihove ranljivosti oziromaodpornosti (= 1-ranljivost).

�kodni potencial = ranljivost vlo�kov * vrednost vlo�kov

Ranljivost vlo�kov ka�e obna�anje vsega, kar za določeno skupino ljudi predstavljaneko vrednost, pod učinkovanjem nevarnosti in v zvezi s po�kodbami, torej opisuje,kako po�kodovane bi bile zgradbe, ljudje ali ostali vlo�ki ob nastopu naravnegapojava določene magnitude.



tveganost = (nevarnost * izpostavljenost vlo�kov) * �kodni potencial

⇒ KARTA TVEGANOSTI

∑: KARTA �KODNEGA POTENCIALA

specifična tveganost = (nevarnost * izpostavljenost vlo�kov) * ranljivost vlo�kov

R ∈ [0 (nična �koda), 1 (totalna �koda)]

→ KARTA RANLJIVOSTI

Vlo�ki se določijo z identifikacijo in popisom ljudi, zgradb ali ostalih elementov nanekem območju, ki bodo podvr�eni nevarnosti, če ta nastopi in, kjer je to potrebno, zocenitvijo njihove ekonomske vrednosti ⇒ tako dobimo vrednost vlo�kov,izpostavljenih posledicam nevarnosti oziroma učinku pričakovane verjetnosti nastopanevarnosti na določenem območju;

→ KARTA VLO�KOV→ KARTA VREDNOSTI VLO�KOV

4.3 TVEGANOST

Tveganost na mestu nevarnosti predstavlja velikost in verjetnost mo�ne izgube vvrednostnem sistemu določene skupine ljudi.

Pri analizi nevarnosti, njenega učinkovanja na vlo�ke in posledično tveganja, imamolahko opravka s premičnimi elementi (npr. avtomobili), zato je lahko izrednega pomenauvajanje pojma izpostavljenosti vlo�ka za določanje verjetnosti kolizije na časovno-prostorskitočki T (x, y, z, t), to je verjetnosti hkratnosti oziroma sočasnosti prostorske dispozicijenevarnosti in vlo�kov:

verjetnost kolizije = verjetnost nastopa nevarnosti * izpostavljenost * vlo�ki =

= verjetnost nastopa nevarnosti * izpostavljenost vlo�kov

Izpostavljenost vlo�kov predstavlja verjetnost nahajanja vlo�kov v točki T (x, y, z, t)P(vlo�ek=x,y,z,t) ∈ [0,1]; statične strukture ⇒ izpostavljenost vlo�kov = 1

Specifična tveganost izkazuje stopnjo pričakovane �kode pri dogodku določeneintenzitete in verjetnosti nastopa.



⇒ KARTA OGRO�ENOSTI

Slika 4.4: Tridimenzijski pristop k obravnavi tveganja.

4.4 OGRO�ENOST

Zaradi zmanj�anja obsega analize je potrebno prilagoditi osnovno enačbo tveganosti spomočjo uvedbe novega pojma ogro�enosti. Kienholz (1998) opredeli ogro�enost kotnevarnost, ki se neposredno nana�a na določeno situacijo ali objekt.

Ogro�enost je verjetnost, da bodo ob določeni dovzetnosti območja in posledičnonevarnosti, prizadeti izpostavljeni vlo�ki.

Ogro�enost = (nevarnost * izpostavljenost) * vlo�ki

Lapajne (1987) navaja naslednji primer smiselne uporabe pojmov v zvezi stveganjem:

Na cesti je prometna nevarnost, ki je odvisna od kakovosti ceste, vremena, dnevnegačasa, drugih udele�encev, gostote prometa, predmetov na cesti, ...

Ko zapeljemo na cesto postanemo prometni ogro�enci.

Na�o prometno ogro�enost določa poleg nevarnosti �e prometna ranljivost, ki jeodvisna od tehničnega stanja vozila, voznikovih sposobnosti, načina vo�nje, ...

Ko se podajamo na pot, sprejmemo prometno tveganje.

Vrednost vozila, predmetov in potnikov v njem je ogro�ena vrednost.

verjetnost nastopanevarnosti P

magnituda nevarnosti M ranljivost vlo�ka R0,7(avto)

izpostavljenost vlo�ka I

faktor nevarnosti F

vrednost vlo�ka Vvelikostgmote

0,1(oklepnik)

OGRO�ENOST �KODNI POTENCIAL



Čas, ki ga prebijemo na vo�nji je čas izpostavljanja (dalj�i čas ⇒ večja ogro�enost).

Verjetnost prekoračitve določenega odstotka nesreč na leto na dani cesti daje ocenoprometne nevarnosti.

Če pride do nesreče, nastane prometna �koda.

Zgornji primer rabe pojmov je potrebno prirediti v skladu z na novo postavljenimizrazjem in opredelitvami. Torej:

Na cesti je PROMETNA NEVARNOST, ki je sestavljena iz več FAKTORJEVNEVARNOSTI (kakovosti ceste, vremena, dnevnega časa, drugih udele�encev, gostoteprometa, predmetov na cesti, ...) z določenimi VERJETNOSTMI NASTOPA inMAGNITUDAMI.

Ko zapeljemo na cesto (območje nevarnosti) postanemo VLO�EK.

IZPOSTAVLJENOST je verjetnost, da se nahajamo v območju nevarnosti.

Skupaj tvorijo PROMETNO OGRO�ENOST.

Na�o PROMETNO TVEGANOST, ki jo sprejmemo ob podajanju na cesto (in s temizrabimo PROMETNO PRILO�NOST), določa poleg PROMETNE OGRO�ENOSTI �ePROMETNA RANLJIVOST VLO�KA, ki je odvisna od tehničnega stanja vozila,voznikovih sposobnosti, načina vo�nje, ...

Vrednost vozila, predmetov in potnikov v njem je VREDNOST VLO�KA.

Skupaj tvorijo �KODNI POTENCIAL.

Vseh �est dejavnikov skupaj tvori PROMETNO TVEGANOST za določen VLO�EK.


5. Analiza, vrednotenje in obvladovanje tveganja 58

5 ANALIZA, VREDNOTENJE IN OBVLADOVANJE TVEGANJA(prirejeno po Varnes, 1984; Heinimann, 1998)

Teoretično ovrednotenje tveganja se izvaja kvantitativno s pomočjo probabilističnihmetod (verjetnost nastopa nevarnosti, izpostavljenost vlo�kov) ter numeričnih metod(intenziteta nevarnosti, ranljivost vlo�kov, vrednost vlo�kov, �kodni potencial, specifičnatveganost, tveganost, preostala tveganost).

5.1 ZASNOVA ANALIZE TVEGANJA

5.1.1 Opis in omejitev sistema

Opis tvori fizikalno osnovo za modele ocenjevanja procesov in posledic ter prikazujedele območja, ki so vzročno in prostorsko medsebojno povezani ter atribute, ki jih izkazujejo.Pri naravnih procesih je pogosto te�ko zgraditi deterministični model z ostro omejitvijo, zatoso modeli pogosto v empirični ali zelo poenostavljeni obliki (t.i. črne �katle).

Preglednica 5.1: Primer grobe omejitve sistema (Heinimann, 1998).

Prostorska omejitev(geografsko območje obdelave,relevantna delovanja od zunaj in

navzven)

Pogojna omejitev(okoljski pogoji, ki so osnova

analize in s spremembo katerih bianaliza izgubila svojo veljavo)

Vsebinska omejitev(preiskovani procesi in �kodni

objekti)

hudourni�ko območje X dovododelnice, celotno območje

hudourni�kega vr�aja do glavnegadolinskega vodotoka

vhodi: padavine

izhodi: dotoki voda in plavin vdolinski vodotok

vsota padavin in sezonska razporeditevpadavin je konstantna

maksimalna sprememba vegetacije +-10%, maksimalna sprememba

temperature +-3C

maksimalna sprememba prebivalstva,naseljenih povr�in in prometa +-20%

poplave in drobirski tokovi kotproces

člove�ka �ivljenja in nepremičninekot �kodni objekti

samo neposredne akutne �kode,brez posledičnih in dolgotrajnih

posledic

5.1.2 Presoja nevarnosti

Pri presoji naravnih nevarnosti gre za objektivno, naravoslovno utemeljeno razlago inugotovitev mo�nih nevarnih procesov. Postopek presoje nevarnosti tvori ocena dokumentovin izjav, geomorfolo�ka in splo�na analiza terena ter preskusi modelov in izračuni. Osnovnidokumenti vsebujejo pomembne informacije za presojo nevarnosti kot so kataster nevarnosti,zakonsko urejen kataster dogodkov, karto pojavov in ostale predloge (Kienholz, 1998).Prepoznavanje nevarnega procesa pomeni ugotoviti, kje so v preteklosti nastajali �kodniprocesi in kje lahko potencialno nastanejo, po kateri poti se odvijajo in kje izgubijo svojomoč. Pri oceni procesa pa gre za preiskavo odnosa med intenziteto in pogostostjopotencialnega �kodnega procesa (poznamo periodične procese, pri katerih obstaja statističnodoločljiva zveza med obema ter sporadične procese, pri katerih taka zveza ne obstaja ali je



⇒ KARTA POJAVA

te�ko določljiva). Za kvalitetno analizo so nujno potrebne statistične metode ocenjevanjazanesljivosti in negotovosti podatkov.

5.1.2.1 Prepoznavanje naravnega procesa

Opis razmer in opredelitev naravnih nevarnosti

Gre za opis okoli�čin in stanja narave. Posebna pozornost velja dejavnikom, kinajbolj vplivajo na nevarne pojave. Razvrstitev naravnih nevarnosti je odvisna od posameznihopredelitev pojavov. Upo�tevanja vredne nevarnosti so (Heinimann, 1998): sne�ni plazovi,padajoče kamenje/skalni podor, visoke vode/drobirski tokovi in zemeljski plazovi. Vsakaizmed teh skupin obsega veliko �tevilo posameznih pojavnih oblik, ki se delijo glede namehanizem gibanja, vsebovan material oziroma njegov dele�, vsebovano prostornino in maso,hitrost. Krajevno področje, kjer lahko nastopa in učinkuje ena ali več nevarnosti (določenegaobsega in verjetnosti), se imenuje območje nevarnosti (mesto nevarnosti je del območjanevarnosti), vsota vseh nevarnosti v opazovanem območju nevarnosti oz. skupek mo�nihučinkov za časa trajanja nevarnosti pa imenujemo nevarnostni potencial; od nevarnostiogro�eno območje, ki mu mora biti (na temelju karte ogro�enosti) prirejena ustrezna,zemlji�ču lastna in obvezna omejitev rabe pa je nevarnostna cona (Kienholz, 1998).

• OPIS POJAVA (karta pojavov, zgodovinski podatki o nastopih pojavov izpreteklosti, geotehnični in geomehanski podatki) (preglednica 2, str 42, Crosta)

Karto pojavov sestavlja dokumentacija rezultatov (trdno postavljena dejstva,tolmačenja) iz analiz terena in nadaljnjih raziskav; daje informacije o dovzetnosti za naravnenevarnosti v dvomljivem območju; vsebuje podatke o procesih, relevantnih parametrihobmočja kot so kritična mesta in temelji na tekstovnem in kartografskem delu. Karta pojavovslu�i kot predloga za izdelavo karte nevarnosti, zlasti v območjih, kjer podatki oprej�njihdogodkih manjkajo ali pa so pomanjkljivi (Kienholz, 1998).

Karta pojava ka�e lokacijo in obseg pojava. Pri zemeljskih plazovih na primer lahkopredstavimo en sam dogodek, področni dogodek ali več dogodkov. Karte v majhnem meriluka�ejo le lokacije zemeljskih plazov, tiste v večjem merilu pa celo ločijo plazovna �ari�ča ododkladnin in razvr�čajo različne vrste zemeljskih plazov ter ka�ejo tudi ostale relevantnepodatke.

• DEJAVNIKI KONTROLE

topografija in geomorfologijageologijavegetacija in izraba krovne plasti - pokrovnost talhidrologija

Priprava, potek in učinek nevarnih procesov



⇒ KARTA DOVZETNOSTI

Gre za presojo nagnjenosti k nevarnim procesom oziroma dovzetnosti za nevarneprocese in za samo njihovo pro�enje. Karta dovzetnosti razvr�ča pobočno stabilnost področjav kategorije, od stabilnega do nestabilnega. Karte dovzetnosti ka�ejo, kje lahko pojav oziromanevarnost nastane. �tevilne karte dovzetnosti uporabljajo barvno paleto, ki prireja tople barve(rdeča, oran�na, rumena) nestabilnim in robno nestabilnim področjem, hladne barve (modra,zelena) pa stabilnim področjem.

5.1.2.2 Ocena naravnega procesa

Ovrednotenje intenzitete

To je karakterizacija pojavov na podlagi fizikalno-mehanskih lastnosti. Intenzitetaizra�a mehansko in geometrično manifestacijo pojava. Pojma intenzitete ne bi smeli enačiti zmagnitudo, saj v seizmologiji npr. intenziteta (po npr. Mercallijevi lestvici: posledice pojava)ne pomeni istega kot magnituda (po npr. Richterjevi lestvici: količina spro�čene energije),ponekod pa sta pojma sinonima.

V literaturi ni splo�nega soglasja glede metodologije vrednotenja niti glede veličineza izra�anje intenzitete. Zaradi te�avnosti vrednotenja numerične vrednosti intenzitete tervisoke stopnje negotovosti ocen, intenziteto predstavimo z razredi, ki jim pripi�emo določeno�tevilo točk.

V splo�nem obstajajo trije pristopi:

a) monoparametrični pristop: npr. lestvice intenzitete pojava v odvisnosti od�tevilčne vrednosti hitrosti ali prostornine premaknjenega materiala � stopnja 1(izjemno počasen, izjemno majhna) do 7 (izjemno hiter, izjemno velika) terpričakovana �koda pri posamezni stopnji intenzitete glede na materialne inčlove�ke izgube

b) multiparametrični pristop: deterministične (račun spro�čene energije) inempirične ocene (točkovanje parametrov, uporabljenih za določitev intenzitete)

c) integriran pristop: DRM (1990) predlaga metodo, kjer za vrednotenjeintenzitete upo�tevamo fizikalne dimenzije pojavov (npr. prostornina podornegmote) ali mo�ne posledice za populacijo � člove�ke �rtve ali ekonomskovrednost sanacije posledic pojava. Podobno sistemu Mercallijeve lestvice.Prednost je relativno enostavna ocena in takoj�nja razvidnost intenzitete.Omejitve se ka�ejo v močni subjektivnosti, relativno visoki stopnji negotovostiin zmedi pri uporabi ranljivosti v definiciji intenzitete.

Monoparametrični in empirični pristop sta sicer pogosto uporabljana in izra�ataintenziteto s pomočjo razredov, a ne omogočata kvantifikacije tveganja v smislu absolutneverjetnosti. Uporaba posledic pojavov za kriterij pri definiciji intenzitete pa vna�a v definicijointenzitete vrednotenje ranljivosti, kar je �e v osnovi narobe! Deterministični pristop je edinipopolnoma objektiven in lahko daje najnatančnej�e ocene.



Ovrednotenje verjetnosti nastopa

To pomeni oceno pogostosti (frekvence) nastopa pojava določene intenzitete, to jemo�nosti nastopa nevarnosti na danem področju. Karta je lahko preprosta, v obliki, kiuporablja lokacije starih plazov za prikaz potencialne nestabilnosti ali v kompleksni oblikikvantitativne karte z verjetnostmi, ki temeljijo na spremenljivkah. Idealna karta ne ka�e zgoljmo�nosti nastanka pojava na nekem mestu, ampak tudi mo�nost njegovega pobočnegagibanja dane dol�ine.

Obstajata dva tipa nevarnosti: relativna nevarnost, katere oceno dobimo z določitvijostopnje nevarnosti nekega območja brez podajanja verjetnosti nastopa in absolutna nevarnost,ki jo dobimo z izračunom varnostnega faktorja (deterministična metoda) ali verjetnosti npr.zdrsa (probabilistični pristop) zemljine v nekem trenutku (Hartlen & Viberg, 1988 � vir:Crosta, 1991).

Potencialno nevarni pojavi se najverjetneje zgodijo v pogojih, podobnih tistim, vkaterih so se na obravnavanem območju ali njemu podobnem �e zgodili. Glavne vzroke, kilahko povzročijo nevaren pojav, lahko določimo po empirični, statistični ali determinističnipoti.

Do ocene absolutne nevarnosti pridemo z uporabo modela:

• bele �katle, ki temelji na fizikalnih modelih in uporablja deterministične metode• črne �katle, ki je zasnovan na podlagi statističnih analiz• sive �katle, ki je kombinacija fizikalnih modelov in statističnih analiz

Povzemimo celoten proces vrednotenja nevarnosti, ki hkrati odgovarja na �tiribistvena vpra�anja zaključne ocene nevarnosti:

• napoved tipa pojava→ 1) Kak�en tip pojava lahko pričakujemo?

• napoved intenzitete pojava

• napoved razvoja pojava→ 2) Kako in kje se bo pojav razvil?

• napoved prostorskega razvoja in razporeditve→ 3) Kako je pojav porazdeljen v prostoru?

Metode napovedovanja:-empirična ocena-prepoznava vplivov-prepoznava vzrokov (analiza predispozicije za pojav)-statistična analiza-morfometrična analiza-deterministična analiza-probabilistična analiza-kinematična analiza



⇒ KARTA NEVARNOSTI

• napoved časovne porazdelitve→ 4) Kdaj se bo pojav zgodil? S kak�no frekvenco se bo ponavljal (povratna doba)?

Dejanske pravilnosti presoje nevarnosti se nikoli ne da ugotoviti z gotovostjo.Uporabnost pomeni, da mora biti postopek presoje nevarnosti pregleden, preverljiv inponovno uporabljiv.

5.1.3 Osnove za oceno �kodnega potenciala

Gre za določitev �kodnih objektov, na katere potencialno vpliva proces, in sicer nadva načina: razdelitev po kategorijah in kvantifikacija po kazalcih. Analiza naj ne obravnavale prostorske ampak tudi časovno razporeditev �kodnega potenciala. (npr. turistični objekti vgorskem okolju).

Ovrednotenje vlo�kov

Razdeljeno je v tri stopnje: prepoznava, opis in določitev vrednosti vlo�kov. Zapreračun vrednosti se poslu�ujemo različnih pristopov:

• izračun diskretne vrednosti posamičnega elementa• uporaba funkcij uporabnosti• uporaba empiričnih formul• kvalitativna ocena kompleksne vrednosti določenega področja

Ovrednotenje izpostavljenosti

Pri naravnih pojavih pomeni izpostavljenost izključno gibanje/statičnost vlo�kovoziroma elementov tveganja. Kmalu postane jasno, da je ocena izpostavljenosti te�avna prielementih, ki so v stalnem gibanju (avtomobili, osebe, delovni procesi).

Verjetnost kolizije vlo�ka (V), ki se nahaja v določeni točki (x,y,z) ravno v trenutku(t), ter nastopa pojava na mest (x,y,z) v trenutku (t) lahko izračunamo po naslednji enačbi:

K = N * I = [P(N→x,y,z) * P(N→t)] * [P(V→x,y,z) * P(V→t)]

Prostorski in časovni nastop dogodka ter prisotnost in pozicija vlo�ka so slučajnespremenljivke z različnimi verjetnostnimi porazdelitvami, ki so odvisne od npr. hitrostiprečkanja območja, hitrosti pojava, odziv vlo�ka, opaznosti pojava, mo�nosti umika.

Ovrednotenje ranljivosti

Ranljivost izra�a stopnjo izgube za nek vlo�ek ali skupek vlo�kov pri nastopunaravnega pojava določene magnitude (Varnes, 1984). Ker je ranljivost funkcija lastnostivlo�kov in intenzitete pojava, jo je potrebno oceniti za vsak naraven pojav posebej.



Kvantitativen pristop

Po tej metodi pridemo do numerične vrednosti ranljivosti, ki se za vsak vlo�ek nahaja med 0in 1. Celotno ranljivost izrazimo z gostoto porazdelitve posamičnih vrednosti z matematičnimupanjem. Spremenljivke so: intenziteta pojava, zgradba in sestava elementa (�ilavost,duktilnost, elastičnost, trdota, trdnost), pozicija elementa glede na pojav (pozicija glede naostale elemente), prisotnost morebitnih varoval (kakovost projektiranja, konstruiranja,vzdr�evanja, starosti).

Empiričen pristop

Končni rezultat je kvalitativna ali polkvalitativna ocena ranljivosti, izra�ena s pomočjorazredov. Ranljivost člove�kega �ivljenja je izra�ena z verjetnostjo, da imamo lahko obnastopu določenega pojava mrtve, ranjene ali ljudi brez strehe nad glavo. Ranljivostekonomskih dobrin izra�amo kot dele� ekonomske vrednosti, ki je po�kodovana ob nastopupojava (lestvica DRM, 1990).

Ocena ranljivosti predstavlja enega najbolj kritičnih aspektov vrednotenja tveganja intudi zato v literaturi prevladujejo empirični, subjektivni pristopi. Prednost: enostavnostocenjevanja in uporabe. Slabosti: pomanjkanje kvantitativne ocene ranljivosti in zato soneprimerne za celostno kvantitativno oceno; visoka stopnja subjektivnosti ocen; visokastopnja negotovosti in nezmo�nost ocene te negotovosti.

Po drugi strani pa se strogo kvantitativen pristop srečuje s problemom različnihkoličin, ki jih je poleg vsega te�ko točno določiti (konstrukcijske karakteristike, pozicijaelementa).

5.1.4 Ocena posledic

Na osnovi informacij o nevarnih procesih in prizadetih objektih moramo sedaj ocenititveganje �kodljivih posledic pojava. Glavna te�ava je v negotovosti zveze med delovanjemprocesa, �kodnim objektom in vplivom nanj. Razen v zelo posebnih pogojih se je ne dateoretično izpeljati in moramo uporabljati pribli�ne modelne pristope ali strokovne ocene.

Analize tveganj nimajo fizikalnih vsebin, saj gre v večji meri za abstraktne miselnemodele, kako postopati. Pri obdelavi podatkov so odvisne od obstoječih znanj in tako nisonadomestek, temveč predstavljajo metodolo�ko raz�iritev dosedanjih postopkov, ki soosredotočeni predvsem na nevarne procese. Obravnavajo naravne nevarnosti z ozirom napričakovane �kode. Pri tem pride do izraza celovitost obdelave, pri čemer se upo�tevajoprostorski, fizikalni in časovni pogledi.

Ovrednotenje tveganosti

Tveganost za statične vlo�ke izpeljimo s pomočjo definicij iz prej�njega poglavja:

tveganost = specifična tveganost * vrednost vlo�kov= (nevarnost * izpostavljenost v.) * ranljivost v. * vrednost vlo�kov

= (nevarnost * 1) * ranljivost v. * vrednost vlo�kov



⇒ KARTA TVEGANOSTI

= (nevarnost * 1) * �kodni potencial

= nevarnost * �kodni potencial

Delitev skupne tveganosti na razrede je precej komplicirana. DRM (1988) jepostavila nekaj splo�nih kriterijev kvalitativnega tipa (sprejemljivi stro�ki načrtovanja) zadefinicijo sprejemljivega tveganja za območja z različnimi karakteristikami ogro�enosti indru�benega razvoja (Crosta, 2001):

• RDEČA CONA � izpostavljena je pojavom večje intenzitete in večjeverjetnosti nastopa, brez mo�nosti zavarovanja ali sanacije; urbanistična�iritev je tam prepovedana (sprejemljivost stro�kov prostorske ureditve jenična)

• MODRA CONA � izpostavljena pojavom z zmerno intenziteto in verjetnostjonastopa, z mo�nostjo izvedbe preventivnih ukrepov za zmanj�anje tveganja zaobstoječe objekte in ostale dobrine (pred sprejetjem načrta); stro�ki so manj�iod 10% tr�ne vrednosti dobrin; sprejemljivost stro�kov prostorske ureditvezna�a torej 10% vrednosti dobrin)

• BELA CONA � brez predvidljive ogro�enosti, kjer ni nujen nikakr�enpreventiven ukrep ali omejitev; sprejemljivost stro�kov prostorske ureditve jemaksimalna

Metoda je močno aproksimativna, vendar je zelo enostavna in jo zlahka uporabimo vrazličnih situacijah, tudi ob pomanjkanju natančnih ocen obstoječega tveganja. Pri tempostane jasno, da bo tak kvalitativen pristop vseboval relativno veliko napako.

5.2 VREDNOTENJE IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

Pri vrednotenju tveganja gre za določitev in ovrednotenje sprejemljivega tveganja, torej zaodgovor na vpra�anje �Kaj se sme pripetiti?�. Obvladovanje tveganja pa določa obravnavo(dejanja in nadzor) in sanacijo (določitev ukrepov za zmanj�anje oziroma odpravo)preostalega tveganja. Preostalo tveganje predstavlja razliko med dejanskim tveganjem insprejemljivim tveganjem. Sprejemljivost specifičnega tveganja je navadno la�je definirati kotsprejemljivost skupnega tveganja. Pri oceni preostalega tveganja je potrebno upo�tevatiobstoječe objekte varovanja, npr. varovalne mre�e, zadr�evalne kotanje, jezovne zgradbe.Relativna varnost je stanje, kjer je preostalo tveganje priznano za sprejemljivo, za razliko odabsolutne varnosti, kjer gre za odsotnost sleherne nevarnosti (Kienholz, 1998).

5.2.1 Postopek, elementi in kriterij odločanja

Postopek odločitvene analize (Mawdesley, 1997):

1) Identifikacija problema in določitev ciljev: kaj je pomembno? kateri so cilji(minimizacija stro�kov, maksimalen dobiček, minimizacija tveganja)? kaj�tejemo za tveganje?



2) Iskanje in določitev alternativ3) Modeliranje (razdelitev problema na manj�e enote, prijaznej�e za obravnavo)

Za elemente odločanja �tejemo ciljne vrednosti, odločitve, ki jih je nujno sprejeti,negotove pojave in posledice.

Kriterij odločanja so največkrat ocenjeni pričakovani stro�ki (Crosta, 2001):

E(C) = C0 + Pf * Cf

E(C) = pričakovani stro�kiC0 = začetni stro�ekPf = verjetnost poru�itveCf = stro�ki posledic morebitne poru�itve

5.2.2 Uravnote�enje razmerja med tveganjem in prilo�nostjo

Pri načrtovanju projekta postane negotovost - lastnost dogodka, katere posledica jenezmo�nost natančne napovedi izida dogodka - pomembna �ele, ko lahko vpliva na projektnecilje. V �elji, da bi dokončali projekt v najkraj�em mo�nem času (ciljna vrednost je torejnajkraj�i mo�ni čas), moramo upo�tevati dejavnike ter njihove negotovosti, ki vplivajo na tačas. Potencialno neugodne učinke negotovosti imenujemo tveganja, potencialno ugodneučinke pa prilo�nosti. Pogosto moramo za izrabo prilo�nosti prevzeti neko tveganje in ravnoobvladovanje tveganja se ukvarja z uravnote�enjem med tveganji in prilo�nostmi.

Oglejmo si primer (Mawdesley, 1997): Lastnik gradbi�č se mora odločiti ali naj jihzavaruje. Nezavarovana gradbi�ča pomenijo tveganje zaradi tatvin, po�kodb gradbenemehanizacije oziroma to�b s strani drugih. Vendar pa s tem prihrani pri plačilu zavarovalnihpremij, kar predstavlja prilo�nost. Na to odločitev vpliva razmerje med tveganjem inprilo�nostjo. Pristop, ki ga navadno imajo skoraj vsi lastniki gradbi�č je, da se zavarujejo. Toje sicer dolgoročno dra�je, vendar pa je dodatna varnost, ki jo prina�a zavarovalna premija,bolj dragocena kakor sama vsota za plačilo zavarovanja.

Tehtanje in iskanje čim ugodnej�ega količnika v razmerju med prilo�nostjo intveganjem je del procesa načrtovanja. Včasih smo to dosegali z intuicijo, danes pa se jefilozofsko dojemanje tveganja izbolj�alo, tako da so nam s pomočjo računalnikov narazpolago nekateri izpopolnjeni načini preučitve tveganja. Sprejeto ravnote�je med tveganji inprilo�nostmi temelji na zaznanih tveganjih, poiskanih prilo�nostih in sprejemljivi stopnjitveganja. Po opravljenem uravnote�enju tveganj in prilo�nosti, ki jih ponuja razpon mo�nihodločitev, izberemo zaporedje dogodkov, ki nam bo dalo prihodnost z največjim količnikomrazmerja med prilo�nostmi in tveganji.

5.2.3 Obvladovanje tveganja � (prirejeno po Mawdesley, 1997)

S pojmom obvladovanje tveganja označujemo formaliziran proces uravnote�enja medtveganjem in prilo�nostjo, do katerega nas lahko pripeljejo sprejete odločitve, kar vključujedejanja s ciljem doseganja sprejemljivega ravnote�ja med obema. Obstajajo tri fazeobvladovanja tveganja:



• Prepoznavanje tveganja (in prilo�nosti)• Analiza tveganja (in prilo�nosti)• Odziv na tveganje (in prilo�nost)

Logično je, da mora celoten proces obvladovanja tveganja obravnavati vse dejavnikein negotovosti, saj je na� cilj in namen uravnote�enje obeh strani, tveganj in prilo�nosti vsehdejavnikov negotovosti, ki lahko vplivajo na postavljene cilje.

Običajen način izvajanja tega procesa, z uporabo izku�enj in intuicije, je odvisen odposameznika. Kljub temu pa obstajajo določeni postopki, ki so integralni del procesa:

1) Prepoznavanje ciljev projekta oziroma nalo�be2) Prepoznavanje negotovosti v projektu oziroma nalo�bi, ki ogro�ajo ali

promovirajo te cilje3) Ocenitev pomena vsake izmed negotovosti v smislu posledic in mo�nosti

pojavljanja4) Izračun ravnote�ja med tveganji in prilo�nostmi v razponu razpolo�ljivih

odločitev5) Dobljeno ravnote�je presojamo glede na kriterije sprejemljivosti, da bi lahko

določili potrebna dejanja za zagotovitev sprejemljivega ravnote�ja6) Pomembnost vsake izmed negotovosti določa potrebna dejanja

Ta proces je iterativnega značaja, kar pomeni, da ga ponavljamo potem, ko soformulirani odzivi za določanje učinka in s tem tudi njihova primernost. Če se ravnote�jeizka�e za nesprejemljivo, potem se vrnemo na začetek procesa. Na prvi pogled se zdi, daprepoznavanja ni potrebno ponavljati, toda pri obravnavanju prej�njih lahko spoznamo novenegotovosti.

Proces formaliziranega obvladovanja tveganja vključuje vrednosti kot meronegotovosti, za razliko od neformaliziranega načina, ki se zana�a na intuicijo. Zato lahko takformaliziran proces postavimo nad tradicionalne metode obvladovanja tveganja.



5.3 SHEMA POSTOPKA IZDELAVE KARTE TVEGANOSTI

Shema predlaganega postopka izdelave karte tveganosti je prikazana v preglednici 5.2.

Preglednica 5.2: Prikaz posameznih faz nastajanja karte tveganosti.

OSNOVNI PODATKI OSNOVNE KARTE1. stopnja

IZPELJANE KARTE2. stopnja 3. stopnja

Digitalni model reliefa Karta nagiba terena

Geolo�ka karta Slovenije

Terenska prospekcija

Zračni posnetki

Pedolo�ke karte

Geolo�ka razmerja

Geotehnične preiskave

Geomorfolo�ka karta

Karta rabe tal

Geolitolo�ka karta

Geomorfolo�ka karta

Karta pokrovnosti tal

Karta cestne mre�e

Karta elektro omre�ja

Občinski in regijski načrti

Načrt regije

Karta potencialnih �kodNačrti Civilne za�čite

Kataster dogodkov

Urbanistični načrti

Karta infrastrukturne inurbane zasedbe prostora

Karta nevarnosti

Karta pojava

Vrednost vlo�kov

Karta ranljivosti

Karta tveganosti



5.4 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM KOT ANALITIČNO ORODJE

Geografski informacijski sistemi (GIS) predstavljajo učinkovito orodje za analiziranjeprostorskih pojavov in upravljanje s prostorsko opredeljenimi podatki. GIS torej omogočasistematičen zajem, aktualiziranje, obdelavo, analizo in spreminjanje prostorsko opredeljenihpodatkov na osnovi enotnega sistema. Predstavlja tako orodje za iskanje odločitev v upravi,pravu in gospodarstvu, kakor je tudi pripomoček pri načrtovanju. Opravilni obseg zelo niha inje odvisen tudi od cene takih sistemov. Lahko ga razdelimo v skupine (Heinimann, 1998):

• zajem podatkov (digitalizacija, geometrija, atributi, ...)• upravljanje s podatki (uvoz in izvod podatkov, kopiranje, ...)• analiza podatkov (preseki, prostorsko modeliranje, linearno modeliranje, ...)• prikaz podatkov (kartografija, preglednice, poročila, ...)

Za upravljanje s prostorskimi podatki se uporabljata dva koncepta.

Prostorsko jasno omejene objekte upravljamo v vektorski obliki. Opis objektovtemelji na točki. Osnovni elementi so točke, premice in ploskve. Linije opredeljuje sosledjetočk, ploskve pa zaključeno sosledje linij. Atributi k tem objektom se upravljajo vpreglednicah atributov.

Podatki, ki se neprekinjeno spreminjajo v prostoru, npr. nadmorska vi�ina, seupravljajo v rastrski obliki. Osnovni geometrijski element je piksel, kvadratna ali pravokotnaploskev z enotno informacijsko vsebino. Piksli so razvr�čeni v matrični obliki. V rastrskemformatu se ne razlikuje med točkami, linijami ali ploskvami.

Meje uporabe so predvsem pri podatkih (razpolo�ljivost, kakovost podatkov), manjpri tehničnih mo�nostih, kajti podatki morajo biti v ustrezni obliki. Pomembni pojmi soprostorska ločljivost, aktualnost in kakovost zajema, kakor tudi integriteta podatkov.

5.4.1 Simulacijski model pri presoji nevarnosti na temelju GIS-ov

Pri nevarnih procesih razlikujemo med območjem pro�enja (nastanka), preme�čanja(gibanja) in odlaganja (umirjanja).

Taka delitev se odra�a tudi v modeliranju. Z modeli nagnjenosti se izloči povr�ine, nakaterih lahko nastanejo procesi, v naslednjem koraku se izločijo območja preme�čanja inobmočja odlaganja. Za ta korak uporabimo modele gibanja. Ti sledijo pot procesa inocenjujejo doseg posameznega procesa.

Modeli nagnjenosti se lahko v veliki meri izvedejo s pomočjo standardnih GISfunkcij. Uporabljajo se predvsem funkcije prekrivanja in funkcije za digitalno analizo povr�ja(npr. račun nagiba pobočja na osnovi digitalnega modela vi�in). Za modeliranje dosega GIS-idanes skoraj ne nudijo primernih pripomočkov in za to morajo biti obstoječi modeli zauporabo v GIS najprej prirejeni ali na novo oblikovani. Tak�ni modeli se običajno pove�ejo zGIS preko vmesnikov.



5.4.2 Izdelava karte tveganosti � povzeto po Billot (2003)

Metodolo�ki pristop bo utemeljen na kvalitativnem izra�anju tveganosti, upo�tevajestopnjo nevarnosti N (stopnje 1 do 3) in �kodnega potenciala P (stopnje 1 do 3). Tveganosttorej izrazimo kot funkcijo teh dveh parametrov:

T = f (N, P)

Bistven aspekt te metode počiva na izdelavi matrik (raster), ki predstavljajo stopnjenevarnosti in objekte varovanja ter na njihovem kri�anju s pomočjo funkcij prostorskeanalize, ki je prisotna v geografskih informacijskih sistemih (GIS).

5.4.2.1 Karta nevarnosti

Karte nevarnosti ka�ejo za vsak naravni pojav nivo nevarnosti N, ki temelji nakri�anju verjetnosti nastopa in intenzitete opazovanega in/ali potencialnega pojava. Območja,ki so prizadeta z nevarnostmi, so razdeljena v tri stopnje: �ibka, srednja in močna nevarnost.

Superpozicija teh kart omogoča izdelavo pregledne karte nevarnosti, ki predstavljasplo�no stopnjo nevarnosti. �vicarska priporočila določajo, da je merodajna najvi�ja stopnjanevarnosti in da superpozicija večih tipov nevarnosti ne opravičuje prehoda v vi�ji razred, kerje merodajna nevarnost z vi�jo stopnjo.

5.4.2.2 Karta �kodnega potenciala

Vlo�ki se identificirajo v bazi geografskih podatkov: ceste, �eleznice, stavbe,industrija, idr. Vsakemu navedenemu primeru je dodeljen nek kazalec, ki kvalificirazahtevano stopnjo. Ti kazalci tvorijo matriko kategorij objektov. Objekti �ibke kategorije (A,B in C) ustrezajo �kodi zgolj materialnega reda (neposeljena zemlji�ča) in objekti najvi�jekategorije ustrezajo potencialnim izgubam člove�kih �ivljenj (urbana območja) (F in G).Izhajajoč iz teh vektorskih podatkov izvedemo prehod na rastrski način za vsako kategorijo.Presek teh plasti z metodo �nadklasificiranja� (za vsak element � npr. kvadratek 25m*25m -je zadr�ana najvi�ja kategorija) omogoča nastanek karte ciljev zavarovanja. Izbranaprostorska resolucija mora biti v skladu s pregledno karto nevarnosti, ki je na razpolago.

Preglednica 5.3: Matrika �kodnega potenciala.

kategorija objekta Pm PhA �ibka �ibka

B, C Srednja �ibkaD Srednja SrednjaE Močna Srednja

F, G Močna Močna

Vzporedno je ustvarjena matrika �kodnega potenciala (preglednica 5.3), ki temelji nasedmih prej navedenih kategorijah. Izdelani so trije tipi �kodnega potenciala: izguba člove�kih�ivljenj (Ph), izguba materialnih dobrin (Pm) in izguba zaradi sekundarnih učinkov (Ps),razdeljenih na tri nivoje v kvalitativnem merilu: �ibek, srednji in močan. Ne bomo



obravnavali informacij, ki se nana�ajo na sekundarne učinke, saj so bazični podatki �e vednopremalo podprti.

Tako dobimo dve karti �kodnega potenciala v slikovnem načinu, izmed katerihvsaka predstavlja �kodni potencial, bodisi na člove�kem, bodisi na materialnem nivoju.

5.4.2.3 Karta tveganosti

Torej imamo sedaj na razpolago tri karte v slikovnem načinu (raster): sintetičnakarta nevarnosti, karta potencialnih člove�kih izgub in karta potencialnih materialnihizgub. Vsaka izmed teh kart vsebuje tri razrede: �ibek, srednji in močan. S simulacijopreprostega rastrskega produkta je preprosto dopolniti karto nevarnosti z dvema kartamapotencialnih izgub po simetrični matriki. Dobimo 9 razredov tveganosti, ki pa morajo bitiponovno kombinirani, saj dejansko karte, ki imajo prek 6 razredov, niso več hitro berljive inprimerne za interpretacijo.

S ciljem najbolj�e ocene vrednosti tveganosti in omejitve razredov smo uporabili dvematriki. Ti dve matriki omogočata podajanje nivoja tveganosti (od 1 do 5) parom, ki jihtvorijo 3 nivoji nevarnosti in 3 �kodnega potenciala. Prednost je ta, da vsebujejo informacijo,ki je lahko ponovno ovrednotena.

Preglednica 5.4: Matriki tveganosti (Billot, 2003).

močan T2 T4 T5srednji T2 T3 T4�ibek T1 T1 T1ni

vone

varn

osti

slaboten srednji močanpotencial člove�ke izgube

močan T3 T4 T5srednji T2 T3 T4�ibek T1 T2 T3ni

vone

varn

osti

slaboten srednji močanpotencial materialne izgube

S pomočjo teh matrik so zdru�ene vse tri karte. Po tej metodi dobimo dve kartitveganosti: za člove�ka �ivljenja in za materialne dobrine. Natančnost je odvisna odizbranega osnovnega elementa (npr. resolucije 25 m), v skladu z osnovnimi podatki.


6. Metodologija določanja ogro�enosti prostora 71

6 METODOLOGIJA DOLOČANJA OGRO�ENOSTI PROSTORA

V predhodnem poglavju gre za postopek teoretične analize, vrednotenja inobvladovanja tveganja in v zadnjem podpoglavju je opisana ena izmed mo�nosti uporabeorodij geografskih informacijskih sistemov pri izdelavi karte tveganosti. S ciljem zmanj�anjaobsega obdelave je tako opisan postopek potrebno prilagoditi in poenostaviti. Poenostavljenakarta, t.j. karta ogro�enosti bi tako vključevala zgolj pojme kot so nevarnost, izpostavljenost,vlo�ki in ogro�enost. Enačba, ki povezuje vse te pojme je �e bila opredeljena v poglavju 4.4:ogro�enost je produkt nevarnosti, izpostavljenosti in vlo�kov (brez ocene njihove vrednosti).

6.1 KARTA NEVARNOSTI KOT OSNOVA NAČRTOVANJA UKREPOV

Dogodki iz preteklosti so večkrat jasno pokazali, da se nevarnostim masnih gibanjpogosto ne da zoperstaviti zgolj z objekti varovanja, ampak je treba rabe prostora prilagoditinaravnim danostim. Ukrepi varovanja zmanj�ujejo nevarnostni potencial, ukrepi prostorskeganačrtovanja pa �kodni potencial. V dana�njem razvitem svetu, ki se srečuje predvsem z gostoposeljenim in intenzivno izkori�čanim �ivljenjskim prostorom, predstavlja ustreznoprostorsko planiranje pogosto edini preventivni izhod iz konfliktnih situacij, ki nastajajozaradi prekrivanja različnih rab prostora. Obstoječa zakonodaja skrbi predvsem za gradbeneposege v prostor s ciljem varovanja (objekti in naprave za �čitenje pred nevarnostmi), karnekako predstavlja zgolj kurativni izhod v sili.

Pomembna predpostavka in orodje za uresničitev ukrepov prostorskega načrtovanjaso karte nevarnosti, ki ka�ejo, s katero vrsto nevarnosti masnega gibanja in v kak�nem obsegu(razprostranjenost, intenziteta in verjetnost) je ogro�ena določena povr�ina. To predstavljalastnost določene povr�ine in je primerljiva z drugimi lastnostmi (plodnost tal, nagib povr�ja),saj vpliva na rabo pod nekimi pogoji oziroma jo onemogoča, kar določajo upravni organi vokviru načrtovanja rabe. Karte nevarnosti je dobro izdelati za vse relevantne nevarnostiistočasno in če je mo�no za zaključena območja planiranja. Delitev v nevarnostne razrede seizvaja neodvisno od dana�nje rabe.

Ravnanje z naravnimi nevarnostmi zahteva koračni postopek. V prvem korakuzbiramo opazovanja dogodkov iz preteklosti, ki opozarjajo na obstoječo nevarnost in tepredloge so namenjene omejitvi ogro�enih območij. Nato se v drugem koraku na osnovirazpolo�ljivih predlog podaja verjetnost nastopa in magnituda mo�nega dogodka. Pri tempretehtamo in ocenimo opazovanja in jih dopolnimo z modelnimi izračuni. Karta nevarnosti jetudi osnova za določitev �kodnega potenciala oziroma popisa vlo�kov, s katerim skupajtvorita karto ogro�enosti v tretjem koraku. Četrti korak je dejansko načrtovanje ukrepov:

• za zmanj�anje �kod - pasivni ukrepi, kjer se zmanj�uje �kodni potencial, brezvplivanja na potek dogodka. Ukrepi prostorskega planiranja naj bi zagotavljaliustrezno rabo, varovanje objekta s prirejenim načinom gradnje pa bi zagotavljalustrezen postopek pridobitve gradbenega dovoljenja.

• za zmanj�anje tveganja - aktivni ukrepi, kjer vplivamo na potek dogodka(večinoma zgolj na verjetnost nastopa). Sem spadajo točkovni (mre�e) inploskovni gradbeni ukrepi (pogozdovanje).

• za omejitev preostalega tveganja - zasilni ukrepi, ki preprečujejo najhuj�e(alarmi, evakuacija, pomoč), saj lahko odpove vsak uporabljen ukrep varovanja



ali dogodek prese�e okvire pričakovanega. Gre predvsem za re�evanje ljudi in�ivali.

Preglednica 6.1: Postopni zajem in ravnanje z naravnimi nevarnostmi(prirejeno po Lateltin, 1997).

PREPOZNAVANJE NEVARNOSTI�Kaj lahko nastopi in kje?�

Vzročno usmerjena dokumentacija spomočjo:-podlog (karte, opazovanja, meritve)-dokumentacije o dogodkih-karte pojavov-karte dovzetnosti

PRESOJA NEVARNOSTI�Kako pogosto in močno lahko nastopi?�

Povr�insko in učinkovalno usmerjenaanaliza s pomočjo:-kart nevarnosti

NAČRTOVANJE UKREPOV�Kako se lahko za�čitimo?�

Izvedba na področju:-prostorskega načrtovanja-ukrepov varovanja-načrtovanje ukrepanja v sili

PRESOJA OGRO�ENOSTI�Kateri vlo�ki in v kolik�ni meri soogro�eni z nastopom nevarnosti?�

-karta ogro�enosti



6.2 PREPOZNAVANJE NEVARNOSTI

Osnova vsake presoje nevarnosti masnih gibanj je dokumentacija vseh opazovanj inmeritev, podana brez ocen, ki ka�ejo na obstoječo nevarnost. Dr�ati se je treba objektivnihopazovanj, ki naj bodo po mo�nosti brez ocen. Pri tem je nujno poznavanje kakovostiopazovanj (ali počivajo na ocenah, preračunih ali meritvah).

6.2.1 Predloge

Topografska kartaJe osnova vsakega upo�tevanje stabilnosti, saj vsebuje �tevilne relevantne

informacije, ki so koristne za prepoznavanje nevarnosti. Tako je npr. morfologija plazljivegaobmočja razvidna iz izohips in oznake za meli�če v podno�ju skalnatega pobočja opozarjajona povečano spro�čanje drobirja v erozijskem �ari�ču.

Geolo�ka kartaGeolo�ka karta vsebuje informacije o litolo�ki sestavi (npr. vrsti hribine), strukturnih

lastnostih (orientaciji in vpadu plasti ter o diskontinuitetah) in o vrsti kvartarnih nanosov (npr.morenah, meli�čih, hribinskih plazovih). Nadalje opozarja na razmere podzemnih voda.Različne oblike pobočnih nestabilnosti kot so hribinski plazovi, kamninski podori ali usadi, sov splo�nem dokumentirani s svojim obrisom na geolo�ki karti v merilu 1:25.000. Navedb ointenziteti in pogostosti procesa seveda ni, a nam te informacije vseeno omogočajo, daomejimo za masna gibanja občutljiva območja.

Druge karteGeomorfolo�ka karta podaja podrobne informacije o kvartarnih odkladninah,

hidrogeolo�ka karta slu�i razumevanju vloge vode kot dejavnika pro�enja in kro�enja vode vhribinskem telesu, ki je tesno povezano s sistemom skalnih razpok. Geotehnične karte in kartetipov tal so tudi sestavni del osnovne dokumentacije in prispevajo k bolj�emu poznavanjulokalnih danosti nestabilnega terena.

Analize zračnih posnetkov in meritveStereoskopski zračni posnetki so pomembno pomo�no orodje pri presoji masnih

gibanj in njihovi prostorski omejitvi. V kombinaciji s topografsko karto so osnova za splo�nogeomorfolo�ko analizo terena. S postopkom fotogrametrije lahko ugotovimo premike terena.Za točno ugotovitev premikov se uporabljajo različni postopki geodetskih meritev (npr.triangulacija, poligon, nivelman, meritve razdalj, GPS, ...). Pomike v globini in stopnjeodpiranja razpok lahko ugotavljamo in bele�imo z ekstenziometri in po mo�nosti zaneprekinjeno zajemanje podatkov s pomočjo zapisovalnika podatkov. Globino drsne ploskve,stopnje gibanja in smer gibanja je najbolj smiselno določiti z inklinometrom ali drsnimmikrometrom postavljenim v vrtini. Na povr�ini terena se lahko diferencialna gibanja (npr.odpiranje razpok) dovolj natančno določijo tudi z enostavnimi meritvami razdalj. Vsi timerski sistemi se lahko opremijo z avtomatskim alarmnim sistemom.

V Sloveniji dostopne predloge v digitalni obliki:

• digitalni model vi�in (InSAR DMV 25, InSAR DMV 100, DMR 25)• ortofoto (DOF 5)• skanogrami (iz DTK 25)



• kataster stavb• kataster zemlji�č• geolo�ke karte (M 1:100 000)• raba tal (M 1:5000, iz TTN 5)• pedolo�ke karte (PK 25)

6.2.2 Dokumentacija preteklih dogodkov

To je seznam opazovanih dogodkov in obsega navedbe o procesu, o območjudelovanja, o ugotovljenih �kodah, o vzročnih faktorjih (zlasti meteorolo�kih robnih pogojih).Dokumentacija dogodka mora obsegati vsaj navedbe o tem, kaj, kdaj, kje in v kak�nem obseguje dogodek nastopil. Podrobna dokumentacija dogodka pa odgovarja na vpra�anja, kako se jeodvijal dogodek in zakaj je pri�lo do �kod. Uporabimo jo predvsem pri dogodkih z velikimiposledicami, ki jih je treba dobro dokumentirati.

6.2.3 Karta pojavov

V grafični in besedni obliki prikazujejo na terenu opa�ene značilnosti in indikatorje,kakor tudi njihovo interpretacijo, brez ocen, torej prikazujejo pojavne oblike nevarnihprocesov in označujejo nevarna območja, neodvisno od stopnje nevarnosti. Temelj izdelavekarte je analiza povr�ja, kjer gre za pomembno raz�iritev dokumentacije dogodkov, ki slu�itako prepoznavanju, kakor tudi oceni (dispozicija, mehanizmi pro�enja, načini delovanja)mo�nih vrst nevarnosti. Po eni strani se opira na opazovanja in interpretacijo oblik povr�ja(npr. kritična mesta), analizo razpokanosti in geomehanskih lastnosti razpok v območjihpro�enja podornih procesov, po drugi strani pa na t. i. neme priče nekdaj ali danes aktivnihnevarnih procesov (npr. posamezni odlo�eni bloki). Tako je mo�na ocena vzrokov, verjetnostinastopa in drugih pomembnih dejavnikov in razmer ob dogodkih.

S ciljem bolj�e primerljivosti in ponovljivosti presoje nevarnosti ter uskladitvevsebin, načina prikazovanja različnih vrst nevarnosti (visoke vode, sne�ni plazovi, zemeljskiplazovi, podori, ...) in različnih meril, je potrebno izdelati enotna priporočila za izdelavo kartpojavov s predlogom legende.

Pri podorni nevarnosti je poleg opazovanih podornih odkladnin nujna tudi presojanevarnostnega potenciala in mo�nih mehanizmov pro�enja v območjih spro�čanja. Tapresoja obsega določitev prostorske razporeditve razpok, stanja preperelosti skalnate povr�ine,mo�ne prostornine nestabilnega skalnatega dela in velikosti blokov. Vse to lahko prika�emona posebni karti dovzetnosti.

Preglednica 6.2: Lastnosti dokumentacije dogodkov in karte pojava(prirejeno po Lateltin, 1997).

Pregled dokumentacije dogodkov Pregled karte pojavaVSEBINA � navedbe o dogodkih, vzrokih zanje in�kodnem delovanju

KARTA � zajem in prikaz značilnosti in pokazateljevmasnih gibanj. Navedbe o razporeditvi nevarnihprocesov.

MERILO � prikaz prizadetih povr�in v merilu 1:2.000do 1:25.000

MERILO � 1:1.000 do 1:25.000 (odvisno od namenauporabe)

DOPOLNJEVANJE � tekoče DOPOLNJEVANJE � ob predelavi karte nevarnosti



6.2.4 Presoja obstoječih ukrepov varovanja

• Tehnični ukrepiVarovalne objekte (npr. mre�e za varovanje pred padajočim kamenjem) je potrebno včasu �ivljenjske dobe in ob dogodkih periodično pregledati, če �e vedno opravljajosvojo vlogo. Razen presoje nosilnosti in celotne stabilnosti objekta je treba opravitipresojo stanja in vpliv objekta na stabilnost pobočja (zlasti pri objektihodvodnjavanja).• Biolo�ki ukrepiDelovanje npr. varovalnega gozda je odvisno od njegovega stanja in razvoja.Preverjanje teh dejavnikov je sestavni del gozdarskega načrtovanja �e zlasti pokatastrofah v gozdu (vetrolom, po�ar, drevesni �kodljivci, ...).• Vzdr�evanjeVzdr�evanje, popravila, dopolnilne in nadomestne ukrepe je treba pravočasnonačrtovati in izvesti, vsakič ustrezno terenskim razmeram.

6.3 PRESOJA NEVARNOSTI

V drugem koraku ravnanja z nevarnostmi je treba na osnovi različnih predlog prikazati nakarti nevarnosti intenziteto in verjetnost mo�nih masnih gibanj. Ta karta nam prostorskoprikazuje nevarnosti masnih gibanj in iz nje izhaja prikaz ogro�enosti ljudi in dobrin. Pravnauveljavitev je naloga občinskih zakonodajalcev in načrtovanje na tem nivoju je nalogaupravnih organov v postopkih izdajanja gradbenih dovoljenj.

Preglednica 6.3: Primerjava dveh vrst kart nevarnosti (Lateltin, 1997).

Opozorilna karta nevarnosti Karta nevarnostiNamen

Najprej predloga za usmeritveno planiranje, groboprepoznavanje konfliktnih območij, če ni na voljonobenih �e izdelanih kart nevarnosti

Predloga za usmeritveno planiranje in planiranje rabe,kakor tudi za projektiranje ukrepov varovanja

VsebinaGrob pregled stanja ogro�enosti; navedbe o vrstinevarnosti brez ocene stopnje nevarnosti (brezintenzitet in verjetnosti nastopa nevarnosti); izločanjeobse�nej�ih območij

Natančne navedbe o vrsti tveganja, prostorskirazprostranjenosti in stopnji ogro�anja (tri stopnje),podrobna dokumentacija

Natančnost obdelaveNizka Visoka (razmejitev na parcelo natančno)

Merilo1:10.000 do 1:50.000 1:2.000 do 1:10.000

Obravnavana območjaRegije ali cele občine Te�i�če na zaokro�enih poseljenih ali v prihodnosti

zaokro�enih poseljenih območjih, kakor tudiprometnicah in po mo�nosti turističnih napravah

PreverjanjePeriodično v okviru revizij usmeritvenih planov in planov rabe

DopolnjevanjeOb spremenjeni nevarnostni situaciji (npr. po izvedbi ukrepov varovanja, spremenjenih naravnih danostih)



Razlikujemo med �tirimi ravnmi obdelave (Kienholz, 1993):

− dr�avna raven (pregled): prikazana so najpomembnej�a ogro�ena območja glede naprevladujoče vrste nevarnosti. V kartografskem smislu gre za pregledne karte nevarnosti vmerilu od 1:500.000 do 1:1.000.000 (v �vici; za Slovenijo je primerno merilo 1:400.000).

− regionalna raven (opozorilo): prepoznane in lokalizirane so nevarnosti v posamezni regiji.V kartografskem smislu gre za opozorilne karte nevarnosti v merilu od 1:25.000 do1:100.000 (v �vici; za Slovenijo je primerno merilo 1:25.000).

− lokalna raven (razredi ogro�enosti): mo�ne nevarnosti se analizirajo in ocenijo glede nanjihov vzrok, verjetnost nastopa, potek, intenziteto in mo�no delovanje. Območjeogro�enosti mora biti natančno določeno. Rezultat tega so karte nevarnosti v merilu1:1.000, do 1:10.000 (v �vici; za Slovenijo je primerno merilo 1:1.000, če je osnovadigitalni ortofoto načrt oziroma 1:5.000 in 1:10.000, če je osnova obstoječa kartatemeljnega topografskega načrta).

− točkovna raven (podrobna obravnava): za razjasnitev podrobnih vpra�anj se izvedejolokalno omejene, običajno tehnično zahtevne in dolgotrajne raziskave (npr. sonda�navrtanja, inklinometrske meritve na plazljivih pobočjih). Za prikaz rezultatov so primernipodrobni načrti v merilu 1:100 do 1:1.000.

6.3.1 Izdelava karte nevarnosti

Karta nevarnosti prikazuje vrsto in obseg nevarnosti (intenziteto, impulz, tlačnodelovanje, � nevarnega procesa). Nevarnost je na določenem območju prikazana skozi trinevarnostne stopnje, ki so označene z rdečo, modro in rumeno barvo. Meja mednevarnostnimi conami temelji na karti pojavov, dokumentaciji dogodkov in, če je mo�no, tudina drugih predlogah. Modeliranja lahko uporabimo za določitev mo�nega ogro�enegaobmočja zaradi podorne nevarnosti ali za določitev računske stabilnosti pobočja, ki jepotencialno nestabilno. Presoja ogro�enosti sledi na osnovi obstoječega stanja. Obstoječeobjekte varovanja se lahko upo�teva le v primeru zagotovljenega ustreznega delovanja invzdr�evanja. Načrtovani ukrepi varovanja se lahko v karti upo�tevajo �ele potem, ko so �eizvedeni, torej ko postanejo obstoječi ukrepi varovanja. Namen in pomen karte nevarnosti je vprikazu primernosti območij za določeno rabo glede na obstoječe naravne nevarnosti, sprekrivanjem karte z obstoječimi rabami se poka�ejo spori. Predstavlja torej strokovnopredlogo za:

• umestitev v prostorsko načrtovanje (izdelava zasnov in dejanskih planov nadr�avni ravni in v občinah, izdelava občinskih usmeritvenih načrtov ali načrtovrabe skupaj z izločanjem ogro�enih območij, izdajanje gradbenih predpisov,odobravanje pro�enj za gradnjo in rabo prostora).

• načrtovanje ukrepov varovanja (za�čita objektov in ukrepi lastnikov zemlji�čza zmanj�anje �kod). Ker obstoječe rabe pogosto ne moremo spreminjati, jenajvečkrat nujno načrtovanje gradbenih ukrepov za doseganje zahtevanestopnje varnosti oziroma načrtovanje ukrepov v sili.

Karta je sestavljena iz slikovnega (karte ali načrti kot kartografska osnova) inbesedilnega dela (tehnično poročilo z utemeljitvijo in opisom ogro�enih območij). Na kartimora biti jasno razvidna meja med neraziskanimi in neogro�enimi območji. Sama izdelavamora biti izvedena po ponovljivih in preglednih znanstvenih kriterijih. Periodično je potrebnokarte nevarnosti prirediti spremenjenim razmeram.



Oba parametra, intenziteto (nizka, srednja, visoka) in verjetnost nastopa (majhna,srednja, velika), je treba določiti za vsak posamezen nevarni proces posebej.

6.3.1.1 Kriteriji presoje intenzitete

Za opis intenzitete masnega gibanja ne obstaja splo�no veljavna mera. Na osnovimehanizmov delovanja različnih nevarnih procesov določimo meje razredov intenzitete. Za touporabljeni kriteriji se nana�ajo v splo�nem na območje delovanja procesa, pri čistopotencialnih nevarnostih pa je presoja intenzitete oprta zgolj na dovzetnost v območjunastanka. Obstajajo različni pristopi določanja intenzitete:

• upo�tevanje enega samega parametra (hitrost ali prostornina)• upo�tevanje več parametrov; empirična ocena (na podlagi povr�ine ogro�enega

področja, hitrosti in globine drsne ploskve) ali deterministična ocena (napodlagi fizikalnih modelov za določitev bilance energije zdrsa)

• integriran pristop z vrednotenjem posledic (na podlagi fizikalne dimenzijepojavov, mo�nih posledic (člove�ke �rtve) in ekonomske vrednosti sanacijepojava)

Preglednica 6.4: Intenziteta podornih masnih gibanj(prirejeno po: Heinimann, 1998; Lateltin, 1997).

IntenzitetaVrsta nevarnosti Mera mo�nega

učinka Močna Srednja �ibka

Odlom kamenja

Odlom skalovja

Kinetična energijaE[kJ] (translacija

+ rotacija)E > 300

[10(30), 300]

30 kJ udarneenergije �e prenese

lesen �elezni�kiprag iz hrasta

E < 10(30)

300 kJudarne

energije �eprenese AB

zid

Skalni podor

Gorski podor

Kinetična energijaE[kJ]

(masa inprostornina)

E > 300Vedno je dose�ena visokaintenziteta, ostalo je le negotovateoretična umetna delitev

Ledeni�ki podor Podobno ga obravnavnavamo, glede na dane okoli�čine

Podor

sesedanje / udor -

Nastanejo zaradipodzemnihprocesov

raztapljanja inzakrasevanja v

kamninah;intenziteta odvisna

predvsem oddebeline prekritja

(npr. morene)

-



Negotovost je visoka pri vseh treh metodah. Več parametrov zmanj�uje sistematskonapako, vendar vna�a dodatne napake za vsak posamezen parameter. Deterministični pristopdaje najnatančnej�e ocene.

V literaturi naletimo na �tevilne preglednice, ki slu�ijo za določanje stopnjeintenzitete. Kot primer je podan v preglednici 6.4 le del take preglednice, ki se nana�apodorne pojave.

6.3.1.2 Kriteriji presoje verjetnosti nastopa

Tudi tu izberemo meje razredov (npr. 30 let in 300 let, kar izvira iz sne�nih plazov)namesto kontinuirane lestvice. Pri masnih gibanjih so navedbe o verjetnosti nastopanenatančne in vedno obsegajo nek razpon, ki se lahko pokrije z izbranimi mejami razredov. Vnasprotju s periodičnimi poplavami ali pro�enjem sne�nih plazov, so masna gibanja pogostoproces, ki se ne ponovi, zato je navajanje povratne dobe precej nesmiselno. Mnogo boljsmiselno je oceniti verjetnost nastopa nekega dogodka v času določene dobe rabe. Verjetnostnastopa in povratna doba sta povezani z enačbo, v kolikor izhajamo iz enotnega obdobja rabe:

P = 1 - (1 - (1/T))n

n = obdobje rabeT = povratna doba dogodkaP = verjetnost nastopa enakega/večjega dogodka kot je ta s povratno dobo T v obdobju rabe

Izračunamo lahko, da je za čas obravnave 30 let (ena generacija):

• verjetnost nastopa 30-letnega dogodka je 64 % = 2/3• verjetnost nastopa 100-letnega dogodka je 26 % = 1/4• verjetnost nastopa 300-letnega dogodka je 10 % = 1/10

Torej preostalo tveganje tudi pri relativno dolgi povratno dobi 300 let ni zanemarljivo. Če imanek dogodek povratno dobo 300 let, obstaja 15% verjetnost, da bo nastopil v obdobju 50 let,kar je pribli�no enako verjetnost, da pri metu kocke vr�emo 6 pik (preglednica 6.5).

Preglednica 6.5: Verjetnost nastopa in povratna doba za enotno obdobje rabe (Lateltin, 1997).

Čas obravnave je 30 let (ena generacija)verjetnost nastopa dogodka povratna doba dogodkaVelika; 100 do 64% (1 do 2/3) 1 do 30 let

Srednja; 64 do 26% (2/3 do 1/4) 30 do 100 letMajhna; 26 do 10% (1/4 do 1/10) 100 do 300 let

Čas obravnave je 50 letVelika; 100 do 82% 1 do 30 letSrednja; 82 do 40% 30 do 100 letMajhna; 40 do 15% 100 do 300 let



Načeloma je lestvica verjetnosti odprta v smeri zelo majhnih verjetnosti, kakor jelestvica intenzitet odprta v smeri zelo velikih intenzitet. Nevarnosti z majhno verjetnostjonastopa se uvrsti v preostalo ogro�enost (namesto tega se pogosto uporablja pojem preostalotveganje, kar ni prav). Meja med verjetnostmi v okviru načrtovanja običajnih rab inverjetnostmi preostale ogro�enosti zaradi masnih gibanj se postavi pri 300-letnem pojavu. Kerje treba verjetnosti za različne vrste nevarnosti enako presojati, se uporabljajo enake mejerazredov, kakor za druge naravne nevarnosti. Prikaz preostale ogro�enosti je primerenpredvsem takrat, ko so mo�ne visoke intenzitete, ko je �kodni potencial velik ali ko obstajamo�nost, da se verjetnost nastopa v prihodnosti bistveno poveča. Zlasti pri podorih je tako,kadar ni prisotna očitna aktivnost v potencialnem območju spro�čanja, ki bi dala sklepati naskoraj�nji dogodek. Razmejitev med rumeno-belim in belim območjem �tevilčno ni določena.

Preglednica 6.6: Kriterij določanja verjetnosti nastopa podornihmasnih gibanj (Lateltin, 1997).

verjetnost nastopanevarnost Majhna srednja velika

Odlom kamenja, skalin blokov

Glede na obstoječostabilnost in varnost, po

oceni presojevalca:

1/10 < P < 1/4

Na voljo so le negotovesledi, primerljivi dogodkiso iz daljnje preteklosti:

1/4 < P < 2/3

Če so npr. v zadnjih 30letih očitno in obse�nonastopili pojavi (neme

priče, arhivi):

P > 2/3Skalni in gorskipodor

Gre večinoma za enkratne dogodke, zato ocenjujemo samo ali obstaja verjetnostnastopa P > 1/10 v 30 letih (uvrstitev v rdečo cono) ali ta verjetnost omogoča

razvrstitev med preostalo ogro�enost (uvrstitev v rumeno-belo cono).Aktivni premiki, odprte razpoke, posamezni primeri padajočega kamenja pomenijo

uvrstitev v rdečo cono. V primeru zgolj suma, se uvrsti v �rafirano rumeno-belocono. To območje daje opozorilo upravnim organom, da ga periodično pregledajo

in nadzorujejo.udor, sesedanje Čeprav gre pri tem za spontane dogodke z neko teoretično verjetnostjo nastopa, jih

obravnavamo kot stalne procese. Glede na lastnosti topnega podtalja in debelinoprekritja, lahko pride do aktivnej�ih faz v obliki udorov preko praznin v podtalju.

6.3.1.3 Nevarnostne stopnje

Poenotene diagrame nevarnostnih stopenj je potrebno izdelati zaradi doseganjaenotnega in enakovrednega ocenjevanja različnih vrst naravnih nevarnosti (visoke vode,sne�ni plazovi, zemeljski plazovi, ... ). Za mero nevarnosti vzamemo oba parametra,intenziteto in verjetnost nastopa (povratna doba) posamezne vrste nevarnosti, in sicer vmatrični obliki (slika 6.1). Parametra sta predstavljena kot razreda in ne kot metričnivrednosti. Tako ločimo med tremi nevarnostnimi stopnjami, označenimi z rdečo, modro inrumeno barvo. Pri podorih nastopi posebnost v primerjavi z drugimi masnimi gibanji, kerizvedemo preverbo nevarnostne situacije za zelo redke dogodke (razjasnitev preostaleogro�enosti oziroma preostale tveganosti) in take morebitne povr�ine se prika�ejo v rumeno-beli �rafuri. Stopnje se določijo za vsako vrsto nevarnosti ločeno, kar je razvidno iz oznaknevarnosti:

• OK,S, B � odlom kamenja, skalovja, blokov• PH, G � skalni in gorski podor



• U � udor• ZP,S,G � povr�inski, srednjeglobok in globok plaz• DP � pobočni drobirski tok

Če je povr�ina izpostavljena več vrstam nevarnosti (npr. pogosti podori na plazljivemzemlji�ču), se take razmere ustrezno upo�tevajo na karti nevarnosti. Pri tem je odločilnanajvi�ja stopnja ogro�anja. Praviloma zgolj zaradi samega prekrivanja več nevarnosti ne pridedo uvrstitve v vi�ji razred, saj lahko za vsako vrsto nevarnosti pose�emo za ukrepi zazmanj�anje �kod. Načeloma bi bilo treba slediti cilju, da vse naravne nevarnosti predstavimona enem samem splo�no veljavnem diagramu odnosa med verjetnostjo in intenziteto, a �al setega pri masnih gibanjih zaradi pestrosti procesov ne da storiti in tako uporabljamo tri različnediagrame (slika 6.1).

Slika 6.1: Diagrami nevarnostnih stopenj (Lateltin, 1997).

6.3.2 Modelni izračun

Metode modeliranja ravnovesja nestabilnih mas ali njihovega gibanja temeljijo napredpostavkah in zahtevajo točne vhodne parametre. Vsako modeliranje daje smiselnerezultate le kadar so osnovni podatki verjetni in so izbrane predpostavke realne. Prevelikepoenostavitve ali posplo�evanja sicer vodijo h konkretnim rezultatom, ki pa ne odra�ajorealnosti in so komaj uporabni. Obstajata dve vrsti izračunov:

Skalni podorGorski podor

Odlom kamenjaOdlom blokovPobočni drobirski tok

Plaz

visoka srednja nizka verjetnost

intenziteta

močna

srednja

�ibka

močna

srednja

�ibka



• statični izračuni, ki temeljijo na mejnem ravnovesnem stanju vzdol� pobočjaob uporabi 2D modelov v splo�nem in kot rezultat dajo varnostni faktor predzdrsom (deterministične metode s fiksnimi parametri) ali verjetnost loma(probabilistične metode s spremenljivimi parametri). Metode se uporabljajopredvsem za potencialne nestabilnosti in lahko izrazijo občutljivost nekegapobočja na spreminjanje relevantnih parametrov ali na razne oblike umetnihposegov (npr. sprememb terena, sanacijskih ukrepov).

• dinamični izračuni opisujejo gibanje mase ali posameznih blokov v prostoru inčasu, pri čemer so uporabni zgolj 3D modeli. Zaradi pomanjkanja zanesljivihreferenčnih vrednosti je izbira uporabljenih vhodnih parametrov v teh modelihzelo zahtevna.

Za uporabo računskih postopkov so nujne naslednje predloge:

• geometrijske osnove: povr�inska topografija nestabilnih ali ogro�enih con,prej�nji pomiki

• geolo�ke osnove: omejitev aktivnih ali potencialno nestabilnih mas, vključno zdoločitvijo ali modeliranjem drsne ploskve, polo�aja razpok in odlomov

• hidravlične osnove: nivo podtalnice, porni tlaki, napajanje podtalnice inodtočne razmere, stopnja zasičenosti v delno nasičenem sloju

• geotehnične osnove: kot notranjega trenja, kohezija in prostorninska te�a,viskoznost, razpokanost kamnine (oddaljenost in razprostranjenost razpok),lastnosti du�enja tal pri udarcu skale ob tla

• okoljski dejavniki: pokrovnost (npr. gozd, lastnosti tal), antropogeni vplivi inrabe (npr. goloseki, drena�e, alpsko gospodarstvo, vsečne bre�ine)

Za primer podornih masnih gibanj obstaja razen analize povprečnega, pav�alnegapadca in analize energijskih izgub le malo metod obravnavanja problema. Padec zrnate masepo pobočju lahko ob predpostavki nestisljivega materiala opi�emo dvodimenzijsko. Vendar selahko raz�irjanje te mase v dnu pobočja zaradi mehanizma spro�čanja (fazni izbruh) zelospreminja. Večina razpolo�ljivih dinamičnih modelov obravnava padanje posameznihosamljenih blokov. Tridimenzijska analiza padnic lahko upo�teva vplive udarcev (elastični inneelastični trk), obliko blokov (kotaljenje ali drsenje) in hrapavost tal. Drugi modeli, kiizhajajo iz enostavnej�ih predpostavk (npr. masa je koncentrirana v eni točki), se prav takouporabljajo. Vsi ti modeli izhajajo iz tega, da masa posameznega bloka ostane nespremenjenaod začetka do konca padnice, kar pogosto ni res. Z modeliranjem se v dnu pobočja določiobmočja, ki jih lahko dose�ejo podorni procesi. Modeli podajajo navedbe o hitrostih, vi�inahposkakovanja in energiji blokov med padanjem, toda ne dajejo nobenih navedb o časovnifrekvenci udarcev blokov ob tla. (Lateltin, 1997)

6.4 PRESOJA OGRO�ENOSTI

Ogro�enost ljudi in �ivali je velika pri nenadnih dogodkih in sicer zato, ker se pri takevrste dogodkih ohranja začetna količina vlo�kov. Ob pravočasnem opozorilu pa se ta količinavlo�kov lahko zmanj�a (npr. ljudje in �ivali gredo na varno) in s tem posledično tudiogro�enost. Torej je opozorilni čas smiselno upo�tevati pri presoji ogro�enosti:

• Podorni procesi večinoma nastopijo nenadno. Opozorilni čas je zelo kratek,tako da praktično ni časa za evakuacijo. Padajoče kamenje in skalovje se



pogosto najavi �e nekaj dni prej s povečano aktivnostjo padanja posameznihkamnov ali skal, tako da načeloma lahko začnemo z ustreznimi ukrepi (nadzor,opozorilni sistemi, priprava tehničnih pomagal) in pravočasno odredimoevakuacijo.

• Pri zemljinskih plazovih je v splo�nem opozorilni čas relativno dolg. Pripreudarnem obna�anju so ljudje komajda ogro�eni. Pri plazovih zaradi obre�neerozije v času visokih voda ravno tako. Sama splazitev pa se lahko odvijenenadoma.

• Opozorilni čas je pri pobočnih drobirskih tokovih kratek. Za neko danotopografijo, zgradbo tal in vegetacijo so ekstremne padavine glavni vzročnidejavnik. Gro�nja je lahko prepoznana �e vnaprej (pol ure do nekaj ur), torej nemore priti do efekta presenečenja in lahko izvedemo preventivne ukrepe.

Preglednica 6.7: Razvrstitev masnih gibanj glede na hitrostiin mo�nosti reakcije (Ribičič, 2002).

Kategorija Hitrost Člove�ka reakcija Primer vrste plazenjaIzjemno hiter do 200 km/uro ni mo�na hribinski podor

Zelo hiter 5 m/s ni mo�na drobirski tokHiter 3 m/min evakuacija usad

Srednje hiter 1.8 m/uro evakuacija preperinski plazPočasen 13 m/mes. sanacija gru�čnat plaz

Zelo počasen 1.6 m/leto sanacija glinast plazIzjemno počasen 16 mm/leto ni mo�na globok plaz

Posamezni nevarnostni razredi v matrični kombinaciji z vlo�ki ka�ejo stopnjeogro�enosti oseb (ter �ivali) in dobrin. Na kartah ogro�enosti, ki jih izdelamo kot pomoč priodločanju, izrazimo stopnjo ogro�enosti v �tirih razredih, označenih s �tirimi barvami: �ibka,srednja, močna in preostala ogro�enost. Pri tem moramo upo�tevati, da je pri masnih gibanjihvarnost (varnost je nasprotje ogro�enosti) ljudi v objektih lahko bistveno večja kot naprostem. Več kot trije razredi, pogojno �tirje, ne bi bili smiselni �e zaradi same preglednostikart, sicer pa so ti razredi toliko splo�ni v svoji raztegljivosti in odvisni od subjektivnepresoje, da je precej nesmiselno uvajati petstopenjsko skalo.

Oglejmo si �e učinke naravnih nevarnosti, kjer pri mo�nem �kodnem delovanjuupo�tevamo le intenziteto nevarnosti in njeno učinkovanje na vlo�ke, kar lahko opredelimo spojmom intenzivnost ogro�enosti, ki bi torej na nek način opisoval moč ogro�enosti(preglednica 6.9).

intenzivnost ogro�enosti = intenziteta nevarnosti * vlo�ki



Preglednica 6.8: Pomen stopenj ogro�enosti (prirejeno po Lateltin, 1997).

Kriterij glede na vlo�ek

Ogr

o�en

ost

Barv

na o

znak

a

osebe objektiSkupni pomen za območja poselitve

Ogro�ene sotako znotraj kot

zunaj stavb

Uničenjeobjektov je zelo

verjetno

moč

na

rdeč

a

V primeru dogodkov �ibke intenzitetein velike verjetnosti nastopa soogro�ene predvsem osebe zunaj

stavb.

Območje prepovedi.Načeloma ni dovoljena gradnja ali �iritev nobenih objektovali naprav, ki so namenjeni zadr�evanju oseb ali �ivali. �e

nepozidana, a zazidljiva stavbna zemlji�ča se morajopreconirati v nezazidljiva zemlji�ča. Uničeni objekti se

lahko le izjemoma � če morajo nujno ostati na istem mestu� ponovno zgradijo (ob ustreznih varstvenih ukrepih).

Pregraditve in spremembe namembnosti so dovoljene le, čese s tem zmanj�a tveganje (to pomeni, če se ne poveča

�tevilo ogro�enih oseb in se izbolj�ajo varstveni ukrepi).Pri obstoječih naseljih se v primeru zelo nizke varnosti

predvidijo varstveni ukrepi.

Ogro�ene sozunaj stavb,

znotraj stavb pakomajda

Zelo verjetna je�koda na

objektih, vendarob upo�tevanju

pravil varnegradnje ne

pričakujemohipnega uničenja

stavb

sred

nja

mod

ra

V primeru dogodkov srednjeintenzitete in velike verjetnosti soosebe komajda ogro�ene, a zelo

pogosto lahko pride po�kodb stvari.

Območje zapovedi.Tu se ob skrbnih ukrepih lahko izognemo velikim �kodam.Gradnja je dovoljena ob spo�tovanju pogojev gradnje, ki seglede na vsakokratno vrsto nevarnosti podajo v gradbenihdoločbah in določbah območja ogro�enosti. V posameznihprimerih so nujne tudi podrobne obrazlo�itve. Ni dovoljeno

graditi posebno občutljivih objektov in praviloma se nedopu�čajo nove gradbene cone.

�ibk

a

rum

ena

So komajdaogro�ene

Računati je trebaz neznatno �kodo

na objektih oz.ovirah. Lahkonastopi znatna

�koda na stvareh(kot pri npr.poplavah)

Območje opozoril.Tu obstaja obveza opozarjanja na nevarnost. Lastnike

zemlji�č je treba opozoriti na obstoječo ogro�enost in namo�ne ukrepe za preprečitev �kod. Nujno je posebno

planiranje ukrepov za občutljive objekte.

Podor: Ogro�eneso tako znotrajkot zunaj stavb

Podor: Uničenjeobjektov

preo

stal

a

rum

eno-

bela

Hudournik:Praviloma

znotraj stavbosebe niso

ogro�ene, zunajstavb pa.

(Intenziteteizjemnih

dogodkov sote�ko ocenjene.)

Hudournik:Praviloma

po�kodovanjeobjektov, a

nikakor hipnouničenje.

Območje opozorjanja na preostalo ogro�enost.Prikazuje območje preostale ogro�enosti, t.j. s povratnodobo izjemnega dogodka večjo od 300 let. Za občutljive

objekte je nujno planiranje ukrepov v sili in posebnihukrepov. Izogibati se moramo napravam z zelo velikim

�kodnim potencialom.



Preglednica 6.9: Intenzivnost podorne ogro�enosti (Lateltin, 1997).

intenzivnost podorne ogro�enosti

�ivali in ljudje so ogro�eni tudi znotraj objektov; veliko �kode na objektih in celo njihovanenadna poru�itev

moč

na Udarci kamenja in skalovja povzročijo znatne po�kodbe. Velike razpoke v nosilnih elementihobjekta in udarne luknje v zidovih ali ostre�ju lahko povzročijo delno ali popolno sesutje

objekta. Ljudje in �ivali so močno ogro�eni, tudi znotraj objektov. Ob sesutju objekta obstaja�ivljenjska nevarnost. Popravila lahko opravimo le z velikimi napori. Pogosto so po�kodbenosilne konstrukcije tako velike, da ne moremo preprečiti evakuacije in uničenja objekta.Odkladnine lahko zajezijo vodotoke. Povr�inske infrastrukturne naprave so lahko močno

po�kodovane ali celo prekinjene (prometnice, električni vodi).

ljudje in �ivali so zunaj objektov močno ogro�eni, znotraj njih pa komaj; �koda na objektihmo�na

sred

nja

Udarec kamnov povzroči glede na mehanske lastnosti zidov, večje ali manj�e po�kodbe, vendarpri tem ne prizadene stabilnosti objekta (če je objekt dimenzioniran na tak dogodek in je izvedba

ustrezno preverjena). Vrata so močno po�kodovana ali uničena. Ljudje in �ivali so ogro�eniznotraj objektov. Po�kodbe zmanj�ujejo kakovost bivanja. Popravila se večinoma lahko izvedejos sprejemljivimi vlaganji. Odkladnine lahko zajezijo manj�e potoke. Ceste in povr�inski vodi so

lahko po�kodovani in za kratek čas prekinjeni.

ljudje in �ivali so zunaj objektov komaj ogro�eni (izjema pri padajočem kamenju in skalovju);�koda v in na objektih mo�na

inte

nzite

ta n

evar

nost

i

�ibk

a

Lahko nastanejo udarne luknje v zidovih. Ljudje in �ivali so v objektih komajda ogro�eni(zahteva se računski dokaz).

6.5 NAČRTOVANJE UKREPOV

Pri načrtovanju ukrepov določimo cilje varovanja in se vpra�amo, kaj se sme pripetiti(opredelitev �eljene varnosti posameznih kategorij objektov) in kako se lahko zavarujemo.Vzemimo, da je obstoječa varnost enaka �eljeni varnosti. Tedaj moramo z vzdr�evalnimiukrepi in ukrepi prostorskega načrtovanja (ustrezni predpisi za rabo prostora) zagotavljatikontrolirano povečevanje �kodnega potenciala. Če pa se pojavi varnostni deficit kot posledicaintenzivnega gradbenega razvoja, tedaj je potrebno izvesti ukrepe varovanja, saj več nezado�čajo zgolj ukrepi vzdr�evanja in prostorskega načrtovanja.

6.5.1 Ukrepi prostorskega načrtovanja

Prostorsko delujoče dejavnosti, kjer moramo upo�tevati naravne nevarnosti:



• izdelava in odobritev usmeritvenih načrtov in načrtov rabe, idejnih in dejanskihnačrtov

• planiranje, gradnje, spreminjanje in raba objektov in naprav• podeljevanje koncesij in dovoljenj za objekte in naprave, kakor tudi drugih

pravic rabe• izplačilo prispevkov za objekte in naprave (predvsem prometnice in

preskrbovalne naprave, stanovanjske zgradbe), saniranje pobočij, izbolj�ave talali varstveni ukrepi

Zakonske določitve in orodja prostorskega načrtovanja predstavljajo okvirprimernega upo�tevanja naravnih nevarnosti pri prostorskih dejavnostih.

Preglednica 6.10: Prostorsko načrtovanje (povzeto po: Lateltin, 1997).

Pregled upo�tevanja naravnih nevarnostiUSMERITVENO NAČRTOVANJE NAČRTOVANJE RABE

Pristojnost regija občinaOblika karta in besedilo; predloge načrt con in pravila gradnje

Merilo instopnja

obdelavekarte

1:50.000 1:2.000 do 1:5.000

NalogaUskajevanje �eljenega prostorskega reda navseh prostorsko vplivnih področjih dr�ave,

regije in občine

Določitev vrst rabe. Razmejitev medposelitvenimi in neposelitvenimi območji.

Vsebina zozirom nanevarnosti

Navodila za nadaljnji postopek v besedilu,morda groba omejitev območij nevarnosti

na kartah.

Upo�tevanje na karti nevarnosti označenihobmočij nevarnosti glede na vrsto

nevarnosti, nevarnostno stopnjo in glede naustrezne posledice za rabo.

Nevarnostnestopnje

Enostopenjska: nevarnost je/ni prisotnaV=visoke vode, S=sne�ni plaz, M=masno

gibanje

Tristopenjska: velika, srednja, majhnaogro�enost

Navedbe o vrsti nevarnosti in o posledicahza rabo, ki iz tega izvirajo

Natančnost Je ni (zgolj besedilo) ali groba omejitevogro�enih območij.

Omejitev ogro�enih območij na parcelonatančno.

DopolnjevanjeRaz�irjanje oziroma dopolnjevanje obspremenjenih razmerah ali ob novih

nalogah; celovita preverba usmeritveneganačrta in morebitna predelava vsakih 10 let.

Če se poveča ogro�enost zaradi naravnihdogodkov ali če se dokazljivo zmanj�a

zaradi izvedenih varovalnih ukrepov; obpopolni reviziji načrta območij (pribli�no

vsakih 10 do 15 let).Obveznost Obvezno za upravne organe Obvezno za lastnike zemlji�č

Usmeritveni načrt daje usmeritvene določbe in navodila ter obenem prikazujemerodajna planerska in prostorska izhodi�ča. Poleg tega prikazuje, kako so prostorsko vplivnedejavnosti medsebojno usklajene glede na načrtovani prostorski razvoj. Obenem tudi določasmer in označuje potrebne korake nadaljnjega načrtovanja in sodelovanja. Daje obveznanavodila planerskim skupnostim vseh stopenj za izvajanje njihove dejavnosti načrtovanja.

Na področju naravnih nevarnosti lahko usmeritveni načrt prevzame naslednje naloge:



• pravočasno prepoznavanje mo�nih konfliktov med rabami in naravniminevarnostmi in določitev strokovnih teles s katerimi se je treba vsakokratposvetovati

• pregled obstoječih ali bodočih predlog v zvezi z naravnimi nevarnostmi(izdelava karte nevarnosti, usklajeno delovanje za različne vrste nevarnosti)

• določitev osnovnih ciljev regije na področju varovanja pred naravniminevarnostmi

• imenovanje nalog in obveznosti za nadaljnje postopke načrtovanja, predvsem zanačrtovanje rabe na občinski ravni (izločanje ogro�enih območij)

Karta usmeritvenega načrta v grobem določa ogro�ena območja s pomočjo območijnastanka pojava, določa lahko tudi konkretne spore med rabami in naravnimi nevarnostmi aliprikaz načrtovanih objektov varovanja. Besedilo usmeritvenega načrta predstavlja te�i�čeobdelave in to besedilo naj bi dalo pregled �e obstoječih in predlog, ki jih je treba �e izdelati(zasnova kart nevarnosti), naj bi omenilo cilje varovanja in naj bi navedlo nujne ukrepe skupajs pristojnimi strokovnimi slu�bami. Na koncu lahko besedilo nalo�i občinam, da prinačrtovanju rabe za ogro�ena območja predvidi, kjer je potrebno tudi prepoved gradnje inomejitev rabe.

Na nivoju načrtovanja rabe je stopnja obdelave in pravna veljavnost taka, daomogoča in zagotavlja primerno upo�tevanje naravnih nevarnosti. Pri načrtovanju rabe te�imok pravno zavezujoči izločitvi ogro�enih območij (območja stavbnih zemlji�č in kmetijskihzemlji�č, varstvena območja, druga območja rabe). Predpisi, ki so prilagojeni ogro�enosti sedoločijo v občinskem gradbenem predpisu. Ta predpis določa pogoje in omejitve rabe, ki selahko razteza vse do prepovedi gradnje. Ob upo�tevanju obstoječe ogro�enosti lahko občinskigradbeni predpis predvidi različno rabo. Praktično je izključena mo�nost, da bi drugi interesiomogočili neupo�tevanje ali spremembo območja ogro�enosti (Lateltin, 1997).

Stopnje ogro�enosti so v glavne prirejene posledicam za gradbeno rabo ter naj bizmanj�evale ogro�enost ljudi in �ivali in zni�evale materialno �kodo. Na nivoju pro�nje zagradnjo so lahko v posameznih primerih nujni podrobnej�i opisi zahtevanih pogojev.

Za vsa ogro�ena območja je treba pripraviti načrte alarmiranja in evakuacije.Predvsem moramo zagotoviti poti umika na varna območja. Občutljivi objekti so po eni straniobjekti in naprave, v katerih se zadr�uje posebno veliko ljudi, ki jih je te�ko evakuirati(bolnice, domovi, �ole), po drugi strani pa objekti in naprave, na katerih �e delovanje majhneintenzitete lahko povzroči velike materialne �kode (skladi�ča, proizvodna mesta z večjimizalogami nevarnih snovi, deponije). K občutljivim objektom nadalje pri�tevamo objekte innaprave pri katerih zaradi delovanja majhne intenzitete lahko pričakujemo neposredno aliposredno velike finančne �kode (telefonske centrale, razdelilne postaje, naprave zaelektronsko obdelavo podatkov, naprave za preskrbo s pitno vodo, čistilne naprave).

6.5.2 Zahteve po prilagoditvi rabe prostora

Sledi pregled zahtev, kako naj se prilagodi raba prostora, kjer so te zahteve zdru�eneza tipične rabe prostora.



Naselja

Preglednica 6.11: Prilagoditev rabe prostora v naselju zaradipodorne ogro�enosti (Lateltin, 1997).

Mod

raco

na

- ustrezno konstrukcijsko oblikovanje zadnjega zidu, obrnjenega kpobočju, na udarno delovanje posameznih komponent podorne mase (npr.armirani beton)

- minimalne odprtine oken in vrat na pobočni strani

Rum

ena

cona - minimalne odprtine za okna in vrata

Infrastrukturni objekti

�eleznice, ceste in razni vodi so večinoma nujnost na nekem mestu in so v javneminteresu, pogosto dr�avnem. Zaradi tega zahtevamo varstvo s pomočjo tehničnih ukrepov vobmočju nastanka neke nevarnosti ali na objektu. Zaradi velike ogro�enosti oseb ali zaradigospodarskih in ekolo�kih posledic prekinitev ali lomov in po�kodb, npr. pri napravah zapreskrbo z električno energijo, zahtevajo te naprave visoko stopnjo varnosti.

Kmetijske povr�ine

Območja, ki so pogosto prizadeta s �kodnimi dogodki (rdeča in modra cona) so zaintenzivno kmetijsko proizvodnjo manj primerna. Za nujne naprave (npr. zavetja za �ivali,napajali�ča) se po mo�nosti izbirajo območja izven rdeče cone. Zaradi pobočnih drobirskihtokov ali podorov so kmetijske kulture večinoma uničene. V veliko primerih velja to tudi zamočno aktivne hribinske plazove. Plodnost rodnih tal prizadetih povr�in se lahko dolgoročnozmanj�a zaradi odkladnin gru�ča ali zaradi erodiranja humusne plasti. Na stalnih plazljivihzemlji�čih se izogibajmo občutljivih kmetijskih kultur.

Objekti za oddih in rekreacijo

Taka rabe je praviloma povezana z manj�o koncentracijo materialnih vrednosti, toda spovečano ogro�enostjo oseb, kjer praviloma vlada vi�ja sprejemljivost tveganja. Ogro�enostoseb lahko z ustrezno zasnovo opozarjanja pogosto spustimo na sprejemljivo mero, kjer nitreba računati na osebe, ki potrebujejo pomoč, ali na presenečenja v spanju. Posebno moramopreveriti, v kolik�ni meri mo�ne materialne �kode na infrastrukturnih napravah inspremljajočih objektih (npr. klubski prostori) dovoljujejo izdajo dovoljenja.

• parkovne in zelene povr�ine, namenjene oddihu: nobenih omejitev zaradiobmočij ogro�enosti;

• �portne naprave (npr. teni�ka, nogometna igri�ča, atletske naprave):izogibajmo se con s pogostimi in visokimi intenzitetami (rdeča cona), predvsem



pri podornih procesih in pobočnih drobirskih tokovih. Pri rdečih conah zredkimi dogodki (torej s povratno dobo več kot 100 let) je uporaba mo�na;

• �otori�ča: obstaja povečana ogro�enost oseb, ker lahko časovno sovpadajopoletne ekstremne padavine (in s tem povečana nagnjenost k pobočnimdrobirskim tokovom, hribinskim plazovom ali podornim procesom) in največjazasedenost; zato moramo pripraviti organizacijo alarmiranja in določitiprimerne smeri umika; dolgotrajno naseljeni kamping prostori z zgrajenoinfrastrukturo in prevladujočimi stalnimi mesti prikolic naj v območju pogostihdogodkov ne dobijo dovoljenja, ker je ogro�enost v vozilih večja, kakorogro�enost oseb na prostem;

• mno�ične prireditve in shodi: v območjih z nenadno nastopajočimi inintenzivnimi vrstami nevarnosti (pobočni drobirski tokovi, podorni procesi) inkratkim časom za opozorilo je treba mno�ične prireditve prepovedati, če nemoremo zagotoviti pravočasne evakuacije;

6.5.3 Tehnični ukrepi

Gradbeni ukrepi varovanja za zmanj�anje preostale ogro�enosti zaradi podornihmasnih gibanj (Lateltin, 1997):

• zabijanje ali sidranje skalnih skladov• podzidavanje ali podpiranje nestabilnih skalnih delov s pomočjo podpornih

stebrov ali s podobnimi konstrukcijami• oblaganje z mre�ami za varstvo pred padajočim kamenjem• nanos z brizganim betonom (varovanje pred preperevanjem)• či�čenje skalnate povr�ine• razstrelitev nestabilnih delov• prestrezne in preusmeritvene pregrade• prestrezne mre�e

Od primera do primera se lahko izvedejo tudi drugi ukrepi. Za zagotavljanjepravilnega delovanja je potrebno občasno vzdr�evanje in pregledovanje (npr. či�čenjeprestreznih mre�, ponovno napetje prestreznih zavor). Točkovni gradbeni ukrepi se lahkodopolnijo z dodatnimi varstvenimi ukrepi (npr. nega varstvenih gozdov). Tehnične ukrepe najprojektira strokovnjak, izku�en na določenem področju, ki naj tudi nadzira izvedbo tehukrepov (projektantski nadzor).

6.5.4 Drugi ukrepi

Zasilni in re�evalni ukrepi

Preventivni ukrepi ne morejo izločiti vsega tveganja in za omejitev preostaleogro�enosti, t.j. preprečitev najhuj�ega v primeru dogodka, ki presega vsa pričakovanja, jetreba načrtovati opozorilne in alarmne sisteme kot podporo re�evalnim ukrepom ter zagotovitiustrezna člove�ka in materialna sredstva. Moderna tehnika, helikopterji, radijske zveze,opozorilni sistemi, te�ka gradbena mehanizacija, omogočajo učinkovitej�o pomoč kot je tobilo mo�no v preteklosti. Vse to spada v okvir nalog Civilne za�čite in torej Ministrstva zaobrambo. Primer zasilnega ukrepanja ob nastopu nevarnosti plazenja (povzeto po Ribičič,2002):



»Ko se ogro�ujoči pojav zgodi odločitve o nujnih ukrepih sprejema poveljnik Civilneza�čite občine v kateri se pojavlja plaz, ob katastrofalnih plazovih pa poveljnik Civilne za�čiteregije in dr�ave. Strokovno pomoč nudijo geolog, hidrotehnik in geomehanik ter po potrebitudi drugi strokovnjaki. Njihova naloga je v začetku predvideti verjetno nadaljnje gibanjeplazu in v zvezi s tem predlagati za�čitne nujne ukrepe.

Ob izvajanju prvih ukrepov se vzpostavi monitoring plazu. Odločitve, kot na naprimer izselitev prebivalcev iz ogro�enih hi�, izvajamo na osnovi analize podatkovmonitoringa. Eden glavnih namenov monitoringa je tudi podpora alarmnemu sistemu inrazvoju in/ali podpori sistemu opozarjanja, ki se vzpostavi nemudoma z nastopom aktivnostiCivilne za�čite. Monitoring plazu bi lahko delili na operativni in strokovni del. Operativni dellahko izvajajo člani Civilne za�čite na vnaprej izdelanih obrazcih, v katere vna�ajo podatke,kot so: �irjenje razpok in/ali napok na plazu, �irjenje plazu, pogostost pojavov intenzivnej�egapadanja kamenja ali ru�enja, intenziteta in pogostost de�ja, pojavljanje in trajanje drobirskih(murastih) tokov, povezanih s pojavi plazenja tal itd. Strokovni del monitoringa opravljajostrokovnjaki z ustrezno opremo. Vsebina monitoringa je vezana na predhodne raziskave.Geolo�ki monitoring obsega in�enirsko-geolo�ko opazovanje plazu, njegovega gibanja inznačilnosti. Opazujemo morebitno napredovanje plazu na zgornjem odlomnem robu,nara�čanja razpok, �irjenje pete plazu, obna�anje plazu ob de�evjih itd. Namen geolo�kegamonitoringa je prognoza nadaljnega plazenja. Geodetski monitoring obsega občasne meritvepomikov plazu in sicer gre lahko za meritve v prečnih merskih prerezih preko plazu ali pa zameritve pomikov fiksiranih točk na plazu in v njegovem stabilnem zaledju. Geotehničnimonitoring v morebitno izvedenih vrtinah na plazu in v njegovem vplivnem območjuugotavlja premiki plazine po globini (inklinometri, prestrig vrtine) in meri nivo podzemnihvoda. Kadar prihaja do bistvenih sprememb na plazu po izvedenih predhodnih raziskavah,lahko določa lastnosti plazečih mas zaradi premikanja plazu in napajanja plazine z vodo. Pritem geotehnični monitoring ugotavlja ali se lahko plazeči material spremeni v viskozne blatnetokove ali celo v drobirski tok. Hidro(geo)lo�ki monitoring obsega občasne meritvepretokov povr�inskih in izvirnih voda.

Vzporedno z monitoringom se izvajajo prva začasna dela za zmanj�anje obsega inupočasnenje plazenja.«

Zavarovanje

Zavarovanje pred naravnimi nesrečami ni ukrep za zmanj�anje �kod, ampak dru�benasolidarnostna pomoč. Zavarovanja, kakor tudi re�evalni ukrepi so sredstvo, da lahko �ivimo spreostalo ogro�enostjo. Solidarnostni koncept sloni na porazdelitvi �kode na čimvečje �tevilooseb, kar pride do izraza zlasti ob večjih dogodkih (skalni podori, gorski podori, velikizemeljski plazovi). V teh primerih zmo�nost preventive presega mo�nosti posameznika inobenem redkost dogodkov presega lastne izku�nje. Obenem preventiva pred pogostimimajhnimi dogodki prispeva k lastni odgovornosti. Zavarovalnice lahko dejavno prispevajo kzmaj�anju �kodnega potenciala s tem, da povsod tam, kjer je zavarovanec prepu�čenpovečanim tveganjem, ne pokrijejo �kode, omejijo izplačilo �kode ali ga pogojujejo.Sklicevanje na odgovornost posameznika za tveganjem prilagojeno rabo ni smiselno, če vposameznem dogodku zavarovalnice povrnejo vso �kodo.



Institucionalni ukrepi

Oblikovanje komisij za ocenjevanje ogro�enosti kot interdisciplinarnih strokovnihteles je nujnost. Pristojne so za izdelavo in dopolnitev kart nevarnosti in kot posvetovalniorgan podpirajo uresničevanje teh kart. Praviloma se omejijo na svetovanje in pripravorazpisov, v nobenem primeru ne sprejemajo odredb ali odločb. V njih morajo sedetipredstavniki strokovnih mest, ki jih zadeva upravljanje z naravnimi nevarnostmi: vodarstvo,gozdarska slu�ba, prostorsko planiranje, gradbena uprava, zavarovanje objektov, predstavnikiprizadetih občin. Naloge komisije:

• nadziranje, strokovno presojanje ter koordinacija priprave in dopolnjevanja kartnevarnosti

• svetovanje pri uresničevanju predlog o naravnih nevarnostih v usmeritvenihnačrtih in načrtih rabe

• svetovanje upravnim organom in zavarovalnicam• preverjanje načrtov območij nevarnosti• presoja investicijskih načrtov v območjih nevarnosti• izdelava in zagotavljanje načel pri uporabi javnih finančnih sredstev za varstvo

pred naravnimi tveganji• podpora pristojnim upravnim organom pri naravnih nesrečah• zagotavljanje notranje izmenjave informacij v upravi• delo z javnostjo


7. Zaključki 91

7. ZAKLJUČKI

7.1 UVOD

Osnovni namen izdelave metodologije za določanje ogro�enih območij zaradizemeljskih plazov in način razvr�čanja zemlji�č v razrede ogro�enosti je bil:

• določitev metodologije postopka coniranja v razrede ogro�enosti za novogradnjezaradi zemeljskih plazov,

• opredelitev pogojev, priporočil in ukrepov za �e obstoječe zgradbe.

Preveritev predloga metodologije smo izvedli na treh značilnih območjih v RepublikiSloveniji (glej priloge 9.3 do 9.5):

• gričevje: območje Bre�ic (občina Bre�ice),• sredogorje: osrednji del Slovenije NW od Ljubljane (občine Dobrova � Horjul �

Polhov Gradec, Gorenja vas � Poljane, Medvode, �elezniki, �iri, večino občineKranj ter delno občine Bled, Bohinj, Brezovica, Cerklje na Gorenjskem, Cerkno,Idrija, Logatec, Naklo, Radovljica, �enčur, Tolmin in Vrhnika),

• visokogorje: območje Bov�ke kotline in obkro�ujočih alpskih pobočij (občinaBovec).

Poleg preveritve metodologije za tri tipična območja Slovenije podajamo tudi kartosplo�ne ogro�enosti Slovenije pred zemeljskimi plazovi z natančnostjo obravnave v merilu1:250.000.

Cilj preveritve postavljene metodologije je bil:

• ugotoviti uporabnost postavljene metodologije na slovenskem ozemlju,• kateri so potrebni vhodni podatki,• kak�ne tehnologije obdelave so mo�ne,• kaj je treba v metodologiji spremeniti oz. dopolniti.

Zemeljske plazove lahko razdelimo v tri med seboj različne velike skupine pojavov:

• zemljinski in hribinski plazovi (drsenje zemeljske mase po preferirani drsniploskvi),

• padanje kamnov, skal in hribinski podori (gravitacijski pojavi ob zelo strmih insubvertikalnih pobočjih),

• drobirski in blatni tokovi ter hudourni�ki transport ob ekstremnih padavinah(prehod drobirja iz trdne v tekočo fazo in nato tečenje tekočega kamninskegamateriala po strugah hudournikov in pobočnih vodotokov)..

Med zemeljske plazove uvr�čamo pojave, ki so po svojem nastanku razlikujejo. Zatoje treba za vsako skupino sorodnih pojavov izvesti oceno ogro�enosti ločeno. Posledica tegaje, da se na eni strani tehnologija obdelave za različne tipe pojavov v marsičem razlikuje, nadrugi pa so seveda �tevilne podobnosti v pristopu k obdelavi.

Drug faktor, ki določa tehnologijo obdelave je merilo obdelave. Čim bolj je podrobno(natančno) več vplivnih dejavnikov, ki povzročajo plazenje, je treba vključiti.


7. Zaključki 92

Za ozemlje Slovenije je za oceno ogro�enosti smiselno, glede na obstoječe geodetskepodlage in zahtevana merila v različnih prostorskih in okoljskih predpisih, uporabitinaslednja merila (nivoje) obdelav:

• Nivo 1. reda (1 : 250.000) � topografski načrt PK200,• Nivo 2. reda (1 : 25.000) � topografski načrt TK25,• Nivo 3. reda (1 : 5.000) � topografski načrt TTN5 in DOF5,• Nivo 4. reda (1 : 1.000 ali 1 : 2.000) � izdelava topografskega načrta območja

pojava nestabilnosti na novo.

7.2 POSTOPEK DOLOČITVE OGRO�ENIH OBMOČIJ(METODOLOGIJA IN TEHNOLOGIJA IZDELAVE)

Na kratko je postopek za določitev ogro�enosti pred pojavi plazenja naslednji:• določitev vplivnih dejavnikov, ki povzroče plaz,• kategoriziranje vsakega vplivnega dejavnika v razrede,• določitev pomembnosti posameznega dejavnika napram drugim,• zdru�itev dejavnikov v končno napoved ogro�enosti,• ugotavljanje uspe�nosti napovedi ogro�enosti glede na obstoječe plazove,• morebitna poprava kategorizacije posameznih dejavnikov in njihove

pomembnosti,• končna izdelava napovedi ogro�enosti ločeno za različne pojave plazenja, ki se

med seboj razlikujejo,• po potrebi izdelava kart tveganja za različne elemente tveganja (prebivalstvo,

naselja, infrastruktura, okolje).

Določitev in �tevilo vplivnih dejavnikov, ki jih vključimo v izdelavo napovediogro�enosti, je odvisno od merila in od geolo�kih, morfolo�kih in drugih razmerobravnavanega območja. Kot osnovne vplivne dejavnike je treba vedno upo�tevati:

• litolo�ko zgradbo (vrsto kamnin v podlagi),• nagib terena,• hidro(geo)lo�ke razmere.

Ostali vplivni dejavniki, ki jih pogosto upo�tevamo, pa so �e:

• različne izvedenke iz digitalnega modela reliefa (zbirna območja za vodo,razvodnice, nadmorska vi�ina, usmeritev pobočij glede na sever),

• raba tal (gozd, travnik, njive, rastlinski pokrov, naselja, ...),• hidrolo�ke razmere (intenzivnost dolgotrajnih (letnih, mesečnih) in kratkotrajnih

(urnih, dnevnih) padavin, hidrolo�ka mre�a vodotokov,• geolo�ki faktorji (debelina preperinskega pokrova, razpokanost kamnin, smer

plastovitosti glede na pobočje, razpokanost kamnine, tektonika, erozijski procesi,procesi preperevanja, �).

Kot orodje za izdelavo napovedi ogro�enosti pred zemeljskimi plazovi je najboljprimerno uporabiti GIS tehnologijo.


7. Zaključki 93

Slika 7.1: Shematski prikaz postopka izvedbe GIS modeliranja, pri čemer rdeča barva pomenivisoko ogro�enost (prepoved gradnje), modra barva pomeni srednjo ogro�enost (gradnja pod

pogoji) in bela barva pomeni območje brez omejitev gradnje.

V naslednjih poglavjih so prikazani različni pristopi k GIS modeliranju, ki so odvisniod izbranega merila, značilnosti terena, vrste pojava in pridobljenih terenskih podatkov.Medtem ko uporaba različnih GIS tehnologij lahko daje enako kvalitetne napovedi (karteogro�enosti), pa pomanjkanje podatkov o značilnostih plazenja za obravnavano območje vodik manj zanesljivi napovedi. Le zadostno �tevilo na terenu popisanih plazov, z ugotavljanjem,kak�na je povezava med vplivnimi dejavniki in nastankom nestabilnega pojava da lahkokvaliteten rezultat, ki ustreza dejanskim razmeram. Kvaliteta izdelka pa je odvisna tudi odizku�enj strokovnjakov, tako tistih, ki opravijo terensko delo, kot tistih, ki izvedejo GISmodeliranje.

Pri izvedbi napovedi ogro�enosti za izbrane primere smo teren delili v pet kategorijogro�enosti, kar smo privzeli iz osnovnih izhodi�č metodologije (slika 7.2).

Pri tem smo dodatno območja ogro�enosti opredelili glede na nastopanje zemeljskihplazov in glede pogojev gradnje.

litolo�ka zgradba

nagib

hidro(geo)logija

rastlinski pokrov

Končna GIS napoved ogro�ajoči pojavi (plazovi)

končna napoved s upo�tevajem plazov(poprava)

zgradbe

karta ogro�enosti zgradb

3

21

3

1 23

2 13

1 2 1

3

3


7. Zaključki 94

rdeča: velika ogro�enostOsebe so ogro�ene tako v objektih kakor zunaj njih.

Računati moramo s hitrim ru�enjem objekta.ali

Dogodki nastopijo sicer v manj�em obsegu, vendar zato z večjo verjetnostjo.V tem primeru so ali osebe ogro�ene predvsem zunaj objektov ali postanejo objekti neprimerni za bivanje.

Rdeča cona je v bistvu območje prepovedi.

modra: srednja ogro�enostOsebe so znotraj objektov komaj ogro�ene, zato pa to velja, če so zunaj.

Računati moramo s �kodami na objektih, vendar v tem območu ne računamo s hitrim ru�enjem objektov, če se upo�tevajo določenimi pogoji glede načina gradnje.

Modra cona je v bistvu območje pogojev, v katerem lahko velike �kode preprečujemoz ustreznimi preventivnimi ukrepi (pogoji).

rumena: majhna ogro�enostOsebe so komaj ogro�ene.

Računati moramo z majhnimi �kodami na objektih oziroma z zastoji (ovirami).

Rumena cona je v bistvu območje opozoril.

�rafirana rumeno-bela: preostala ogro�enostOgro�enosti z z majhno verjetnostjo nastopa in visoko inetnziteto lahko prika�emo z rumeno-belo �rafuro.

To je območje opozoril, ki prikazuje preostalo ogro�enost oziroma preostali rizik. Izločanje teh območij naj bo omejeno ter izvedeno glede na proces, ki povzroča ogro�enost in na �kodni potencial.

bela: z dana�njim stanjem poznavanja ni ogro�enostiali obstaja zanemarljiva ogro�enost

Slika 7.2: Delitev območij ogro�enosti na 5 kategorij.

Območja visoke ogro�enosti (rdeča barva)

Uvr�čamo:• Območja, kjer �e nastopa plaz oziroma poru�itev naravnega ravnote�ja.• Območja, kjer je verjetnost nastanka novega zemeljskega plazu zelo visoka.

Pogoji gradnje:• striktna prepoved novih gradenj,• za obstoječe objekte je treba izvesti analizo za opredelitev mo�ne za�čite,• s terenskimi raziskavami (sonda�ni ja�ki in vrtine, �) je izjemoma mo�na

prekategorizacija v območje ni�jega tveganja,• s končno sanacijo obstoječega ogro�ajočega pojava je mo�na prekategorizacija iz

območja visokega tveganja,


7. Zaključki 95

• izvajanje preventivnih ukrepov (npr.: urejanje hudournikov), da se �koda ne �iri.

Območja srednje ogro�enosti (modra barva)

Uvr�čamo:• Območja, ki jih v razred srednje ogro�enosti uvrsti GIS modeliranje.• Območja v labilnem stanju oziroma območja, kjer nastopa mo�nost nastanka

plazov ali so posredno ogro�ena od njih.• Območja, kjer na osnovi vizualnega ogleda ni mo�no izključiti nastanek

ogro�ajočih pojavov.Pogoji gradnje:

• Za vsako novogradnjo je potreben vizualni ogled in�enirskega geologa• Po potrebi se za novogradnje izvajajo terenske raziskave• Za obstoječa naselja se izvede detajlna ocena ogro�enosti.

Območje manj�e ogro�enosti (rumena barva)

Uvr�čamo:• Območja, ki jih v razred srednje ogro�enosti uvrsti GIS modeliranje.• Območja srednje verjetnosti nastanka plazov ali mo�nost nastanka le majhnih

pojavov.Pogoji gradnje:

• Za lokacijo novogradnje velja opozorilo, da se lahko nahaja na območju, kjer selahko zgodi plaz ali pa sam poseg v teren lahko povzroči nestabilnost terena.

• Za obstoječe objekte se ne izvaja ocena ogro�enosti, razen na prijavo.

Območja preostale ogro�enosti (�rafirano rumeno-bela barva)

Uvr�čamo:• Območja, ki jih v razred preostale ogro�enosti uvrsti GIS modeliranje.• Območja majhne verjetnosti nastanka plazov ali kjer nastopa majhna mo�nost

nastanka plazov (ponavadi zaradi napačnih posegov v teren ali pa ob izrednihnaravnih spro�ilnih dogodkih)

• Območja, ki so posredno ogro�ena od zemeljskih plazov,Pogoji gradnje:

• Za novogradnje velja opozorilo, da se izjemoma lahko nahaja na območju, kjer selahko zgodi plaz ali pa ga sam poseg v teren lahko spro�i..

• Za obstoječe objekte se ne izvaja ocena ogro�enosti.

Območja, kjer ni ogro�enosti, oziroma je zanemarljiva (bela barva)

Uvr�čamo:• Območja, ki jih v razred neogro�enosti uvrsti GIS modeliranje.• Območja, kjer z dana�njim poznavanjem ni mo�nosti nastanka plazov• Območja, ki so posredno ogro�ena od zemeljskih plazov,

Pogoji gradnje:• Ni omejitev pogojev za novogradnje.• Ni treba izvajati preventive za obstoječe gradnje.


7. Zaključki 96

7.3 OGRO�ENOST PRED ZEMELJSKIMI PLAZOVI NA DR�AVNEM NIVOJU

Oceno splo�ne ogro�enosti ozemlja celotne Slovenije je bila izvedena na osnovi novedigitalne litostratigrafske karte (Buser, 1999) v merilu 1:250.000, ki zelo podrobno deliozemlje Slovenije po litolo�kih značilnosti zgradbe. Kot prva nadgradnja je bila izdelanain�enirskogeolo�ka karta. V ta namen so bile litolo�ke enote med seboj zdru�ene po sorodnihin�enirsko-geolo�kih lastnostih. Pri izdelavi in�enirskogeolo�ke karte sta odločala predvsemdva kriterija. Prvi je delitev kamnin, ki gradijo slovensko ozemlje na zemljine, polhribine inhribine. Geomehanske lastnosti kamnin in njihova občutljivost na preperevanje je v velikimeri odvisna od zrelosti in litifikacije kamnine. Drugi odločilni kriterij je bil vsebnost drobneglinaste frakcije v strukturi kamnine. Kamnine, ki so sestavljene iz glinaste, pa tudi meljastefrakcije so močneje podvr�ene plazenju in drugim destruktivnim procesom.

Pri zdru�evanju kamnin po podobnih in�enirsko-geolo�kih lastnostih je bilo potrebnoupo�tevati, da je slovensko ozemlje geolo�ko zelo kompleksno. Zelo redko nastopa samasamo ena litolo�ka homogena kamnina. Največkrat nastopa menjavanje različnih litolo�kihrazličic med seboj, ali pa med prevladujočo kamnino nastopajo vlo�ki, plasti ali �ile drugekamnine.

In�enirska geologija kot praktična veda ima namen, z izdelano in�enirsko-geolo�kokarto, dati odgovor na določen problem, ki se pojavlja pri posegih v prostor ali pri varovanjuokolja pri teh posegih. Splo�na ali generalna in�enirsko-geolo�ka karta, kot je pričujoča, zatodaje le posplo�ene in�enirsko-geolo�ke značilnosti terena. Splo�ne in�enirsko-geolo�ke kartepa je mogoče izdelovati tudi za točno določen namen. V takem primeru litolo�ke kamnine,glede na njihove in�enirsko-geolo�ke lastnosti, zdru�ujemo po tistih lastnostih, ki sopomembne za pridobitev iskanega odgovora. Ta del naloge je drugi korak pri izdelaviin�enirsko-geolo�ke karte Slovenije.

Litolo�ke enote kamnin, ki gradijo Slovenijo so bile razdeljene na 112 enot, ki so nalitostratigrafski karti predstavljene s 4651 ločenimi poligoni. Vsak poligon je bil, gledein�enirskogeolo�ke lastnosti kamnin, reklasificiran v nov razred.

Prvi del preglednice (za zemljine), ki je slu�ila za reklasifikacijo iz litostratigrafskekarte v in�enirskogeolo�ko, je prikazan v preglednici 7.1.

Vsakemu litostratigrafskemu členu o�tevilčenemu z ACAD_ELEV ustreza Zap. �t. zaIn�enirskogeolo�ko karto. Dodatno je tako dobljena in�enirskogeolo�ka enota glede nain�enirskogeolo�ke lastnosti klasificirana v osnovni in�enirskogeolo�ki razred, oziroma dobiustrezno decimalno oznako. V gornji tabeli tako pomeni in�enirskogeolo�ka oznaka(IGoznaka) ZEM-R, in�enirskogeolo�ko enoto, ki je uvr�čena v zemljine (ZEM), v ravninskenanose (oznaka R). Decimalna klasifikacija 111, ki je tristopenjska pa pove, dain�enirskogeolo�ka enota spada v zemljine (prva �tevilka), v ravninske nanose (druga�tevilka) in da v njej prevladuje glina (tretja �tevilka). Razredov, po katerih so litostratigrafskičleni razdeljeni po osnovnih in�enirskogeolo�kih lastnostih je 9.


7. Zaključki 97

Preglednica 7.1: Reklasifikacija litografske karte v in�enirskogeolo�ko karto.

ACAD_ELEV

Zap.�t. IG oznaka DecKl OPIS

2 1 ZEM-R 111 glina (kvartar)13 1 ZEM-R 111 rjava glina, terra rossa in ilovica (kvartar in pliocen)14 1 ZEM-R 111 glina in preperina z ro�enci (kvartar in pliocen)7 2 ZEM-R 112 glina, �ota (barjanski sedimenti - kvartar)

8 2 ZEM-R 112glina, melj in �otna preperina (barjanski in jezerski sedimenti

- kvartar)9 2 ZEM-R 112 zaglinjen melj (kopna in barjanska puhlica - kvartar)1 3 ZEM-R 113 aluvij (prod, pesek, melj in glina - kvartar)

10 3 ZEM-R 113rečni nesprijeti sedimenti v terasah (prod, pesek, melj in glina

- kvartar)5 4 ZEM-P 121 deluvij (prete�no glina s kosi različnih kamnin - kvartar)3 5 ZEM-P 122 pobočni gru�č (kvartar)4 6 ZEM-P 123 vr�aj (gru�č, prod in melj - kvartar)12 6 ZEM-P 123 morene - tuf (kvartar - pleistocen)

15 7 ZEM-K 131

glina, zaglinjeni melj s prodniki kremena in silikatnihkamnin

(pliocen in pleistocen)20 7 ZEM-K 131 glina, melj in pesek (pliocen)19 8 ZEM-K 132 pe�čeni lapor, glina in droben prod (spodnji pliocen)21 8 ZEM-K 132 pesek in glina (zgornji miocen in spodnji pliocen)22 8 ZEM-K 132 glineni lapor, pesek, prod in glina (zgornji miocen - panonij)16 9 ZEM-K 133 kremenov prod, pesek in melj (zgornji pliocen)18 9 ZEM-K 133 prod, pesek in pe�čena glina (srednji pliocen)6 10 ZEM-A 141 rudni�ki odval (antropogeni recentni sedimenti)

Sledila je izdelava legende (preglednica 7.2), kjer so kamnine razvr�čene v zemljine,polhribine in hribine. Za zemljine je nadaljna delitev v ravninske (aluvialni nanosi rek inpotokov), pobočne (deluvialni, proluvialni nanosi, pobočni vr�aji in gru�či), kamenotvorne (sokamnine, ki imajo lastnosti zemljin in gradijo teren, oziroma oblikujejo krajino) inantropogene (od človeka izvedeni zasipi večjih povr�in). Polhribine so do�ivele �e delnolitifikacijo, njihova vlaga, trdnost in druge geomehanske lastnosti pa so �e prenizke, da bi jihuvrstili v hribine. Zato tvorijo svoj ločen razred. Hribine delimo v klastite, karbonate,metamorfne in magmatske kamnine.

Znotraj vsake skupine prvih dveh nivojev na 3. nivoju poteka delitev v tri skupine:geotehnično najmanj primerne, srednjeprimerne heterogene kamnine in geotehnično najboljodporne kamnine. Za uvrstitev se upo�teva kot kriterij prevladujoča kamnina, kadar imamoopraviti z menjavanjem geotehnično različnih kamnin.


7. Zaključki 98

Preglednica 7.2: Delitev kamnin na treh nivojih z ustreznimi oznakamiin decimalno klasifikacijo.

OSNOVNA DELITEV

1. nivo 2. nivo 3. nivo Igoznaka DecKlZEMLJINE

ravninske prete�no glinaste zemljine ZEM-R 111barjanske, jezerske zemljine

(glina, melj, �ota) ZEM-R 112

menjavanje različnih zemljin(prod, pesek, glina itd.) ZEM-R 113

prod in pe�čen prod ZEM-R 114konglomerat (uvrstimo v polhribine)

pobočne glinaste - deluvialne, proluvialne ZEM-P 121gru�čnate (z glinasto komponento) ZEM-P 122

gru�čnate (prevladuje debela fr.), morene ZEM-P 123kamenotvorne glinaste ZEM-K 131

menjavanje drobno in grobozrnatih zemljin ZEM-K 132prodnate ZEM-K 133

antropogene rudni�ki odvali - halde ZEM-A 141nasipi, zemeljske pregrade ZEM-A 142odlagali�ča komunalnih in

drugih odpadnih snovi ZEM-A 143

POLHRIBINE glinaste, lapornate POL 201 glinaste lapornate in apnenec POL 202

menjavanje različnih (lapor, pesek,pe�čenjak, kongl. prod, glina itd.) POL 203

konglomerat z mo�nimi vključki zemljin POL 205KLASTITI (skrilavi) glinovci z vlo�ki drugih kam. KLA 301

lapor in pe�čenjak (fli�) z vlo�ki drugih

kam. KLA 302

pe�čenjaki in konglomerati z vlo�ki drugih

kam. KLA 303

KARBONATI skladoviti in grebenski apnenci KAR 401 plo�časti apnenci KAR 402 apnenci in dolomiti KAR 403 dolomiti KAR 404 apnenci z laporji KAR 405 apnenci z vlo�ki drugih kamnin KAR 406 apnenčevi konglomerati in breče KAR 407

METAMORFNE metam. skrilavci ali filiti MET 501blestniki in gnajsi MET 502

MAGMATSKEkeratofirji, diabazi in druge magmatske

kamnine s tufi MAG 601

amfibolit, serpertinit, diaftorit MAG 602 tonalit, dacit, granodiorit MAG 603


7. Zaključki 99

Preglednica 7.3: Vplivni faktorji posameznega informacijskega slojapri izdelavi stabilitetne karte.

Vplivni faktor Procent vplivain�enirskogeolo�ka karta 40 %

nagib 30 %preperinski pokrov 20 %

hidrogeologija 10 %skupaj 100 %

Preglednica 7.4: Izdelava posameznih in�enirskogeolo�kih lastnostiza vse litostratigrafske enote.

Acad Zap. In�.-geol. Dec.

Elev. �t. oznaka Kl.Opis

Preperinskipokrov - oziroma

zemljina Stabilnost

2 1 ZEM-R 111 glina (kvartar) 1 2

13 1 ZEM-R 111 rjava glina, terra rossa inilovica (kvartar in pliocen) 1 2

14 1 ZEM-R 111 glina in preperina z ro�enci(kvartar in pliocen) 1 1

7 2 ZEM-R 112 glina, �ota (barjanskisedimenti - kvartar) 1 1

8 2 ZEM-R 112glina, melj in �otna preperina

(barjanski in jezerskisedimenti - kvartar)

1 1

9 2 ZEM-R 112 zaglinjen melj (kopna inbarjanska puhlica - kvartar) 1 2

1 3 ZEM-R 113 aluvij (prod, pesek, melj inglina - kvartar) 1 3

10 3 ZEM-R 113rečni nesprijeti sedimenti vterasah (prod, pesek, melj in

glina - kvartar)2 3

Preperinski pokrov -oziroma zemljina Opis sestave

1 Zemljina, glinasta, meljasta z lastnostmi preperine2 Zemljina, prodnata (gru�čnata) z lastnostmi preperine3 Zelo debel in debel preperinski pokrov4 Srednje debel preperinski pokrov5 Tanek preprerinski pokrov

Stabilnost Opis sestave1 Kamnina zelo občutljiva za plazenje2 Kamnina srednje občutljiva za plazenje3 Kamnina malo občutljiva za plazenje


7. Zaključki 100

Vsaka litolo�ka enota, ki je glede na originalno tabelo povezana z ID Acad_Elev, jepo in�enirsko-geolo�kih lastnostih nato uvr�čena v in�enirsko-geolo�ki razred, ki ga določajooznake Zap.�t. (zaporedna �tevilka in�enirsko-geolo�ke skupine), in�enirsko-geolo�ka oznaka(splo�no uvr�ča kamnino po in�enirsko-geolo�kih lastnostih) in Dec.Kl. (decimalna delitevkamnin v razrede), kot je �e prikazano v prej�nji točki.

K In�enirskogeolo�ki karti je priključen splo�en in podroben opis in�enirskogeolo�kihlastnosti. Splo�en opis posamezne in�enirskogeolo�ke enote vsebuje tudi opis pojavljanjaplazov z ozirom na in�enirskogeolo�ke lastnosti kamnin.

Nadgradnja in�enirskogeolo�ke karte je bila izdelava ocene mo�nosti nastankazemeljskih plazov na območju Slovenije. Ocena je bila narejena za zemljinske plazove indeloma za hribinske plazove, ne zajema pa drugih dveh skupin � to je padanje kamnov inpodorov ter drobirskih tokov.

Za izdelavo karte ogro�enosti Slovenije pred plazovi smo uporabili �e naslednjeinformacijske sloje:

• Hidrogeolo�ka karta Slovenije• Karta ocene debeline preperinskega pokrova• Karta nagibov pobočij

Pri tem so bili za izdelavo stabilitetne karte določeni vplivni faktorji za vsakinformacijski sloj (preglednica 7.3). Osnovni vhodni podatki za izdelavo izpeljanih kart so bilipridobljeni z izdelavo ocene določene in�enirskogeolo�ke lastnosti za vsako litostratigrafskoenoto posebej (preglednica 7.4).

7.4 KARTA OGRO�ENOSTI SLOVENIJE PRED ZEMELJSKIMI PLAZOVI

Na osnovi preglednice 7.4 je bila z GIS modeliranjem izdelana Karta ogro�enostiSlovenije pred zemeljskimi plazovi (slika 7.3) z naslednjo legendo:

Oznaka OpisZelo velika ogro�enost pred plazovi

Velika ogro�enost pred plazovi

Srednja ogro�enost pred plazovi

Majhna ogro�enost pred plazovi

Zelo majhna ogro�enost pred plazovi

Namenoma niso bile uporabljene barve po metodologiji za določanje ogro�enostipred zemeljskimi plazovi, ker spodaj prikazana karta v merilu 1:250.000 slu�i za splo�nooceno ogro�enosti ozemlja Slovenije pred zemeljskimi plazovi in se tako ne more ravnati po


7. Zaključki 101

principih v tem dokumentu prikazane metodologije, ki je uporabna �ele pri podrobnej�ihmerilih.

Slika 7.3: Karta ocene nevarnosti pred zemeljskimi plazovi, izdelana na osnoviIn�enirskogeolo�ke karte v merilu 1:400.000 (avtorja: Mihael Ribičič, Marko Komac).

Medtem, ko splo�na karta ogro�enosti Slovenije pred drobirskimi tokovi ni bilaizdelana, kar je po na�i oceni zelo nujno naloga, pa obstaja starej�a karta ocene nevarnostipred hribinskimi podori, ki je imela za osnovo In�enirskogeolo�ko karto merila 1:400.000. Takarta je kot vplivna dejavnika upo�tevala litolo�ko kamninsko sestavo na območju Slovenije(in�enirskogeolo�ka karta v merilu 1:100) in nagib terena (DMR100) (slika 7.4).


7. Zaključki 102

Slika 7.4: Stabilititetna karta � karta mo�nosti nastanka podorov.

7.5 ZAKLJUČEK

Testirane so bile različne metode na različnih značilnih območjih Slovenije zadoločitev ogro�enosti pred zemeljskimi plazovi. Pokazalo se je, da je kvalitetna ocenaogro�enosti odvisna od različnih faktorjev:

• kvalitete baze zemeljskih plazov za določeno območje,• �tevila privzetih vplivnih dejavnikov,• kvalitete vhodnih prostorskih podatkov za izdelavo informacijskih slojev,• metode obdelave podatkov,• izku�enosti in znanja strokovnjakov, ki izdelujejo oceno ogro�enosti.

Različni pristopi lahko vodijo k enaki kvaliteti napovedi ogro�enosti pred zemeljskimiplazovi.

Primeri so pokazali, da je izbrana metodologija uporabna in da jo je treba čim hitrejeuporabiti v praksi, saj se v trenutno vrsta prostorskih planov različnega reda sprejema brezupo�tevanja ogro�enosti pred zemeljskimi plazovi.

STABILITETNA Ocena mo�nosti nastanka

MAJHNSREDNJVELIK

NI�

OCENA�NASTANKA


8. Literatura in viri 103

8. LITERATURA IN VIRI

Alcántara-Ayala, I. 2002. Geomorphology, natural hazards, vulnerability and prevention ofnatural disasters in developing countries. Geomorphology 47, str. 107-124

Alexander, D. E. (1993): Natural Disasters. UCL Press Limited. 632 str.Asian Disaster Preparedness Center (ADPC), The International Institute for Geo-information

Science and Earth Observation (ITC), The Ecole Nationale des Sciences Geographique(ENSG). Capacity Building in Asia using Information Technology Applications(CASITA). http://www.adpc.ait.ac.th/CASITA/default.html

Besson, L. (1996): Les risques naturels en montagne. Traitement, prévention, surveillance.Artès-Publialp. Grenoble.

Billot, C. et al. (2003): Elaboration d�un outil d�estimation qualitative du risque naturel àmoyenne échelle. Conférence SIRNAT-JPRN, Orléans. 7 str.

Burton, I. (1978): The environment as hazard. Oxford University Press. New York. 240 str.BUWAL (1991): Handbuch I zur Störfallverordnung. EDMZ. Bern.BUWAL (Bundesamt für Umwelt, Wald und Landschaft), BWW (Bundesamt für

Wasserwirtscaft), BRP (Bundesamt für Raumplanung) (1997): Berücksichtigung vonMassenbewegungsgefahren bei raumwirksamem Tätigkeiten. Bern, BUWAL, BWW,BRP: 42 strani

Chapman, D. (1994): Natural hazards. Oxford University Press. 174 str.Cheval, S. (2003): Natural hazard perception. The results of a survey performed in Romania,

between October 2001 � December 2002. Institute of Geography, Romanian Academy.iz interneta

Coussot, P. et al. (1996): Recognition, classification and mechanical description of debrisflows. Earth-Science Reviews, 40. str. 209-227

Coussot, P., Meunier, M. (1996): Recognition, classification and mechanical description ofdebris flows. Earth-Science Reviews 40, 209-227.

Crosta, G. et al. (2001): Valutazione e gestione del rischio da frana. Regione Lombardia,Milano.

Cutter, S.L., Mitchell, J.T. (2001): Environmental Adaptation and Adjustments. InInternational Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences, Elsevier, str. 4576-4580

Dai, F.C., Lee, C.F., Ngai, Y.Y. (2002): Landslide risk assessment and management: anoverwiew. Engineering Geology 64, str. 65-87

Durville, J.L. (1999): Hazard mapping, an indispensable starting point for correctmanagement. In Mountainous natural hazards. International conference onmountainous natural hazards, Grenoble, str. 310-312

Ecoffey, P. (1999): Sistem zavarovanja pred naravnimi nesrečami v �vici in nekaterih drugihalpskih dr�avah. Ujma 13, str. 301-302

europa.eu.int/comm � environment � policies - civil protection; environment � civil protectionFell, R. (1994): Landslide risk assessment and acceptable risk. Canadian Geotechnical

Journal 31, 261-272.Fell, R., Hungr, O., Leoroueil, S., Riemer, W. (2000): Keynote lecture � Geotechnical

engineering of the stability of natural slopes, and cuts and fills. GeoEng 2000, Aninternational Conference on Geotechnical & Geological Engineering, Melbourne,Australia, Invated Papers and Extendet Abstracts, Techomoc Publishing Company,Lancaster. Vol. 1, 21-120.

Finlay, P. J., Fell, R. (1997): Landslides, Risk perception and acceptance. CanadianGeotechnical Journal 34, 169-188.



Gams, I. (2001): Mangartski plaz v luči plazovne terminologije. Ujma 14/15. str. 452-453.Gares, P.A, Sherman, D.J., Nordstrom, K.F. (1994): Geomorphology and natural hazards.

Geomorphology 10, str. 1-18.Giacomelli, P. et al. (2003): La valutazione del rischio di frana. Evropski projekt �Alarm�,

�Assessment of landslides risk and mitigation in mountain areas�.ivm10.ivm.vu.nl/alarm/publications/documents/rischio%20aestimum%2003.pdf

glossary.eea.eu.int/EEAGlossaryGravley, D. (2001): Risk, hazard, and disaster. University of Canterbury, New Zealand.

homepages.uc.edu/~huffwd/Volcanic_HazardRisk/Gravley.pdfHeijmans, A. (2001): Vulnerability: a metter of perception. Disaster Management Working

Paper 4/2001, Benfield Greig Hazard Research Centre, University College of LondonHeinimann, H. R. et al. (1998): Methoden zur Analyse und Bewertung von Naturgefahren.

Umwelt-Materialien, 85, Naturgefahren. Bundesamt für Umwelt, Wald und Landschaft(BUWAL). Bern. 248 str.

http://landslides.usgs.govhttp://lasig.epfl.ch/publications/resumes/cb2002b.pdfhttp://sis.agr.gc.ca/siscan/glossary/mass_wasting.htmlhttp://urbanistica.regione.abruzzo.it/processierosivi/default.htmhttp://www.adpc.ait.ac.th/CASITA/default.htmlhttp://www.arpa.veneto.it/glossariohttp://www.dartmouth.edu/~chancehttp://www.fema.gov/rrr/talkdiz/landslide.shtmhttp://www.geologie.bayern.de/georisk/gla12_0_0.asphttp://www.gis.comhttp://www.mo-rs.si/urszr/http://www.mors.si/urszr/slo-win/ujma → UJMA 1999, 2000/01http://www.obsidian.it/mimmo/geomorfologiahttp://www.prepare.org/basic/aftmudlarge.htmhttp://www.quanterra.org/GLOSSAIRE_tableau_2.htmhttp://www.sos112.si/ → Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečamihttp://www.stat.si/pub.asphttp://www.usaid.gov /hum_response/ofda/http://www.zrc-sazu.si/giam/IDNDR (1992): Glossary: International Agreed Glossary of Basic Terms related to Disaster

Management, DHA-Geneva, 83 straniKienholz, H. et al. (1998): Begriffsdefinitionen Naturgefahren. Bundesamt für Umwelt, Wald

und Landschaft, Eidg. Forstdirektion. Bern. 74 str.Kobler, A., Kodrič, L. (2000): Uporaba geografskega informacijskega sistema pri načrtovanju

prostorskega razvoja na primeru katastrskih občin Godovič in Črni Vrh. Geografskivestnik 72(2), str. 55-65.

Kovač, M., Zorn, M. (2002): Plaz nad Kosečem � geografski pogled na ujmo. Ujma 16, str.52-60.

Kovač, M., Kočevar, M. (2000). Plaz Slano blato nad Lokavcem pri Ajdov�čini. Ujma 14/15,str. 122-129.

Kreps, G.A. (2001): Sociology of Disasters. In International Encyclopedia of the Social&Behavioral Sciences. Elsevier.

Lapajne, J. (1987): Strokovna beseda. Ujma 1, str. 94.lasig.epfl.ch/publications/resumes/cb2002b.pdf



Lateltin, O. et al. (1997): Berücksichtigung der Massenbewegungsgefahren beiraumwirksamen Tätigkeiten. Naturgefahren, Empfehlungen. Bundesamt fürRaumplanung (BRP), Bundesamt für Wasserwirtschaft (BWW), Bundesamt fürUmwelt, Wald und Landschaft (BUWAL). Bern. 44 str.

Luzi, L., Pergalani, F. (1996): Application of statistical and GIS techniques to slope instabilityzonation (1:50.000 Fabriano geological map sheet), Soil Dynamics and EarthEngineering 15, str. 83-94.

Majes, B. (2000): Analiza plazu in mo�nosti njegove sanacije. Ujma 14/15, str. 80-91.Majes, B., Beseničar, S. (2002): Zmanj�anje ogro�enosti po plazu Sto�e. Ujma 16, str. 313-

318.Mawdesley, M., Askew, W., O�Reilly, M. (1997): Planning and controlling construction

projects. Longman.Meunier, M. (1991): Eléments d'hydraulique torrentielle. Collection Etudes du Cemagref,

série Montagne, 1. Cemagref. France. 278 str.Miko�, M. (1995): Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru. Gozdarski vestnik. Ljubljana.

str. 342-351.Miko�, M. (2000): Izrazje na področju erozijskih pojavov. Gradbeni vestnik 49, str. 102-114.Miko�, M. (2000): Značilnosti drobirskih tokov. Ujma 14/15, str. 295-299.Nachtigal, B. J. et al. (2003): Risk: A tool for communication between foresters and

railroaders. www.for.gov.bc.ca/hfd/pubs/docs/tr/tr003/nachtigal.pdfOplatka, M. et al. (1996): Dictionary of soil bioengineering, Wörterbuch Ingenieurbiologie,

English, Deutsch, Français, Italiano. Vdf, Hochschulverlag AG, ETH Zürich; B. G.Teubner, Stuttgart. 289 str.

Pavliha, M., Oblak, S., Moljk, R., Vlačič, P. (2001): �tudija s primerjalno mednarodnoanalizo v zvezi z zavarovanjem tveganj ob naravnih in drugih nesrečah. Univerza vLjubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet, Portoro�.

Pav�ič, J. (1993): Osnove geologije za �tudente gradbeni�tva (zapiski predavanj).Penca, B., Koro�ec, I., Le�nik, Z., Lovrinčević, S., �trekelj, S., Lamov�ek, M. (1999):

Zavarovanje pred nevarnostjo naravnih in drugih nesreč. Ujma 13, str. 295-298.Perry, R. H. et al. (1967): Engineering manual, 2. izdaja. McGraw-Hill book company. ZDAPetje, U. (2004): Metode modeliranja ogro�enosti prostora s podorna erozijo � osnutek

magistrske naloge. Univerza v Ljubljani, FGG, Ljubljana, 100 str.Petkov�ek, B. (2000): Geolo�ke zbačilnosti plazu. Ujma 14/15, str. 98-101.Plate, E.J. (2003): Towards development of a Human Securiy Index. Flood events � are we

prepared? Proceedings of the Final Workshop on the OSIRIS Project, Berlin, str. 17-32.Podobnikar, T. (2003): Kronologija izdelave digitalnega modela reliefa Slovenije. Geodetski

vestnik 47. str. 47-54.Polič, M. (2002): Komuniciranje z javnostjo ob nesrečah. Ujma 13, str. 350-354.Ribičič, M. (1999): Osnovni pojmi in definiciije o plazenju ter sorodnih pojavih. Zbornik II.

slovenskega posvetovanja o zemeljskih plazovih, Ministrstvo za okolje in prostor,Uprava RS za varstvo narave, str. 16-22.

Ribičič, M. (2000): Značilnosti drobirskega toka Sto�e pod Mangartom. Ujma 14-15, str. 102-108.

Ribičič, M. (2002a): Zemeljski plazovi, usadi in podori. Nesreče in varstvo pred njimi,urednik B. U�eničnik, Uprava RS za za�čito in re�evanje, Ministrstvo za obrambo, str.260-266.

Ribičič, M. (2002b): In�enirska geologija I & II � skripta. Univerza v Ljubljani,Naravoslovnotehni�ka fakulteta.



Ribičič, M. (2002c): Izračun volumnov in sanacija plazu Slano blato nad Lokavcem priAjdov�čini. Ujma 16, str. 335-345.

Ribičič, M., Miko�, M. (2002): Varstvo pred zemeljskimi plazovi. Nesreče in varstvo prednjimi, urednik B. U�eničnik, Uprava RS za za�čito in re�evanje, Ministrsvo za obrambo,str. 523-532.

Rodrigue, C. M. (2000): Public perception and hazard policy construction when experts andactivists clash in the media. 25th Hazards Research and Applications Workshop,Boulder 9-12 July 2000.

Rodrigue, C. M. (2001): Construction of Hazard Perceptionand Activism on the Internet:Amplifying Trivial Risks and Obfuscating Serious Ones. Natural Hazards ResearchWorking Paper #106, Natural Hazards Research and Applications Information Center,Institute of Behavior.

Rodrigue, C. M. (2002): Media and Hazards: Different Constructions of Public Perception byConventional Media and the Internet. "Media and Hazards" panel Association ofAmerican Geographers (Hazards Specialty Group) Los Angeles.

Scheidegger, A.E. (1994): Hazards: singularities in geomorphic systems. Geomorphology 10,str. 19-25.

Sidle, R.C., Taylor, D., Lu, X.X., Adger, W.N., Lowe, D.J., de Lange, W.P., Newnham, R.M.,Dodson, J.R. (in print) Interactions of natural hazard and society in Austral-Asia:evidence in past and recent records. Quaternary International.

sis.agr.gc.ca/siscan/glossary/mass_wasting.htmlSkaberne, D. (2001): Prispevek k slovenskemu izrazoslovju za pobočna premikanja. UJMA,

14-15, str. 454-458.Smith, K. (1992): Environmental Hazards, Assessing Risk and Reducing Disaster. Routledge.

324 str.Smith, K. (1996): Environmental Hazards, Assessing Risk and Reducing Disaster. Routledge,

2. izdaja. 389 str.Smolka, A. (1999): Izvajanje načela delitve tveganj pri zavarovanjih pred naravnimi in

drugimi nesrečami. Ujma 13, str. 299-300.�krabl, S. (2001): Projektoranje sanacij plazi�č po Eurocode. Geotehnika pri gradnji

prometnic, zbornik referatov, Dru�ba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije,Slovensko geotehnično dru�tvo, Dru�tvo za ceste Maribor, Gornja Radgona 2001, str.184-194.

�uklje, L. (1984): Mehanika tal. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeni�tvo in geodezijo.Ljubljana. 376 str.

Trbojević, B. (1985): Građevinske ma�ine. Građevinska knjiga. Beograd. 392 str.Uradni list Republike Slovenije, �t. 44, 21.5.2002, Nacionalni program varstva pred

naravnimi in drugimi nesrečami (NPVNDN), str. 4297-4301.Uradni list Republike Slovenije, �t. 64, 6.10.1994, Zakon o varstvu pred naravnimi nesrečami,

str. 3599-3616.Uradni list Republike Slovenije, �t. 67, 26.07.2002, Zakon o vodahUradni list Republike Slovenije, �t. 67, 11.7.2003, Uredba o metodologiji za ocenjevanje

�kode, str. 10337-10377.urbanistica.regione.abruzzo.it/processierosivi/default.htmU�eničnik, B. (2000): Posledice in ukrepanje ob nesreči. Ujma 14-15, str. 67-79.Varnes, D.J. (1978): Slope movement, types and processes. In Landslides, analysis and

control. Transportation Research Board Special Report 176, National Academy ofScience, Washington.



Varnes, D. J. (1984): Landslide hazard zonation, A review of principles and practice. NaturalHazards, 3. UNESCO. 63 str.

Varnes, D.J. & Commission on landslides and other mass movements � IAEG (1984): Theprinciples and practise of landslide hazard zonation. The UNESCO Press, Paris.

Vlaj, B., �igman, F. 2001. Macesnikov plaz nad Solčavo. 2. �ukljetovi dnevi. Slovenskogeotehnično dru�tvo, Maribor, str. 89-113

Vogel, C. 2001. Environmental vulnerability. In International Encyclopedia of the Social &Behavioral Sciences, Elsevier, str. 4675-4679.

White, G. F. (1974): Natural Hazards, Local, National, Global. O.U.P. 288 str.Whittow, J. (1979): Disaster, The Anatomy of Environmental Hazards. The University of

Georgia Press. 411 str.www.abag.ca.gov/bayarea/eqmaps/liquefac/liquefac.htmlwww.agk.uni-karlsruhe.de/georisiko/gefahren/gefahren.htmlwww.brgm.frwww.bwg.admin.chwww.cgs.siwww.consrv.ca.gov/cgs/geologic_hazards/landslides/index.htmwww.crealp.ch - dovzetnostwww.dartmouth.edu/~chancewww.epfl.chwww.geologie.bayern.de/georisk/gla12_0_0.aspwww.gis.comwww.gov.si/mop → Zakon o vodah. Uradni list RS, �t. 67/02, 110/02www.gu.gov.siwww.igea.siwww.itc.nl/ilwis/applications/default.aspwww.iug.tu-bs.de/data/rutschwww.mors.si/urszr/slo-win/ujma → UJMA 1999, 2000/01www.obsidian.it/mimmo/geomorfologiawww.ow.ch/regierung_verwaltung/departemente/bud/pdf/Anleitung.pdfwww.quanterra.org/GLOSSAIRE_tableau_2.htmwww.softdata.siwww.sos112.si/ → Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečamiwww.unisdr.org/unisdr/glossaire.htmwww.usgs.gov; landslides.usgs.gov (U. S. Geological Survey)www.zrc-sazu.si/giam/Zorn, M., Komac, B. (2002): Pobočni procesi in drobirski tok v Logu pod Mangartom.

Geografski vestnik 74(1), str. 9-23.


9. Priloge 108

9. PRILOGE

9.1 VEČJEZIČNI SLOVAR

9.2 PREDLOG KARTOGRAFSKIH ZNAKOV

9.3 PRIMER UPORABE METODOLOGIJE




9. Priloge 109

9.1 VEČJEZIČNI SLOVAR

Namen slovarja je opozoriti na nujnost pomensko pravilnega prevajanja tujihstrokovnih besed in besednih zvez na način kot jih dejansko uporabljajo v teh jezikih vodvisnosti njihove opredelitve in razvrstitve. Slovar pomeni tudi prispevek k poenotenjuizrazja s področja masnih gibanj pri nas, kar bi vsekakor omogočilo bolj�e sodelovanjerazličnih strok, ki se ukvarjajo s tem področjem. V tem slovarju je kot osnova vzeto izrazje izslovenskega jezika.

Prazni prostori v razpredelnici pomenijo manjkajoči ustreznik v tujem jeziku, kar paseveda ne pomeni, da tak ustreznik ne obstaja. Opozarjajo le na nesmiselnost dobesednega alislovaropisno pravilnega prevoda nekega pojma brez upo�tevanja ustreznosti uporabe takodobljenega pojma v tujem jeziku. Ta princip velja tudi za vse ostale smeri in poti prevajanja.Vzemimo primer iskanja ustrezne francoske besede ali besedne zveze za nek slovenski pojem.Preprosto povedano nam v tem primeru francoska beseda, ki jo najdemo prek �vicarskeliterature ponavadi lahko bolj malo pomaga, ker se kot taka morda sploh ne uporablja vfranco�čini, vsaj ne v iskanem kontekstu. Ponavadi se tak primer pojavi takrat, kadar prevodnastane z iskanjem ustreznikov zgolj s pomočjo splo�nega slovarja, iz nem�čine aliitalijan�čine, odvisno od avtorja. Vsekakor je najte�je izbrati med mno�ico izrazov tistegapravega oziroma ustreznega. Pri iskanju ustreznikov so poleg domače in tuje literature, kiopredeljuje posamezne pojave, v veliko pomoč tudi spletni brskalniki, ki omogočajorazmeroma hitro določitev kontekstualne ustreznosti in dejanske uporabe v skladu zopredelitvijo izbranega izraza v domačem ali tujem jeziku.

CRP : �Metodologija za določanje ogro�enih območij in način razvr�čanja zemlji�č v razrede ogro�enosti zaradi zemeljskih plazov � končno poročilo�, UL FGG,Poročilo KSH d-78, Ljubljana, maj 2004

9. Priloge 110

TERMINOLOGIJA POJAVOV

slovensko angle�ko francosko nem�ko italijansko

blatni tok mud flow coulée de boue Schlammstrom colata di fango

drobir, (gru�č) debris, (scree) débris, (éboulis)Schutt, Felsschutt,

Trümmerschutt, (Geröll,Geschiebe, Schotter)

detrito

drobirski plaz debris slide, debrisavalanche glissement d'éboulis Schuttgang, Geröllawine

drobirski tok debris flow lave torrentielle Schuttstrom, Murgang,Mure

lava torrentizia, flussi didetrito

erozija erosion érosion Erosion erosione

gorski podor major rockfall éboulement en grandemasse Bergsturz frana in massa

hribina, kamnina rock roche Gestein, Fels, Festgestein rocciahribinski plaz rock slide glissement rocheux Felsrutsch frana di roccia

skalni podor cliff collapse, cliff falléboulement en masse,

éboulement de la falaiserocheuse

Felssturz caduta massi

izdanek, golica outcrop affleurement Aufschlusspovezanost cohesion cohésion Kohäsion, Bindigkeit coesione, tenacità

kot notranjega trenja angle of internal friction angle de frottementinterne winkel der inneren Reibung angolo d'attrito interno

mehanizem pro�enja triggering mechanism mécanisme dedéclenchement Auslöseursache causa scatenante

meli�če, talus talus slope, boulder field talus d'éboulis, clapier,casse

Gerölle, Schuttkegel,(Sturz-) Schutthalde detrito di falda

masno gibanje mass movement mouvement de terrain Massenbewegung,Massenselbstbewegung franamento, frana

model model modèle Modell modello


9. Priloge 111

naklonski kot angle of inclination angle d'inclinaison Neigungswinkel angolo d'inclinazioneobjekt varovanja protection structure ouvrage de protection Verbauung struttura protettiva

območje spro�čanja,�ari�če pojava starting zone zone de décrochement,

zone d'arrachement

Anrissgebiet,Anbruchgebiet,

Ablösungsgebiet,Schwachstelle

zona di distacco

območje gibanja, padnica avalanche track, avalanchepath couloir d'avalanche Sturzbahn, Transitstrecke direttrice della valanga,

tracciato di valanga

območje odlaganja zone of deposition,deposit(ional) area zone de dépôt

Ablagerungsgebiet,Ablagerungszone,

Auslaufgebietzona di deposito

odlomkamenja/skalovja/blokov

cobble/boulder/blockrockfall chute de pierres/blocs Steinschlag/ Blockschlag caduta di sassi

peta plazu toe of a slide pied d'un glissement Rutschungsfuss piede della frana

peta pobočja toe of slope, bottom ofslope

pied de pente,bas de la pente Hangfuss piede del versante,

base del versante

plaz slide glissement Rutsch(ung) scivolamento,scorrimento

pobočje slope talus, versant Böschung, Abhang, Hang scarpata, versante,declivio

pobočni drobirski tok flow slideHangmure,

Fliessrutschung,Hautrutsch

podor collapse, fall éboulement, écroulement Sturz crollo, ribaltamento

podorni tok rock avalanche, debrisavalanche

coulée d'éboulis,écoulement de débris,

coulée de débrisSturzstrom frana per colamento in

detriti

polzenje, lezenje creep reptation Kriechen reptazioneporu�itev, lom failure, fracture, break fissure, rupture Abbruch, Anbruch, Bruch rottura, frattura, fessura

povprečni padec Pauschalgefälle,Schwerpunktgefälle


9. Priloge 112

preperevanje weathering alteration d'une roche,détérioration de la pierre Verwitterung alterazione della roccia

razpoka joint, fissure, crack faille, fissure Kluft, Riss, Spalte crepa, fessurasediment sediment sédiment Sediment sedimento

soliflukcija solifluxion solifluction Solifluktion, Bodenfliessen soliflussoskalna(ta) stena cliff, mountain wall falaise, paroi rocheuse Kliff, Felswand rupe, parete rocciosa

tla soil sol Boden suolotrenje friction frottement, friction Reibung attrito, frizione

udor, sesedanje collapse, subsidence affaissement,effondrement

Einsturz, Erdfall,Einsackung, Absenkung,

Absackungsmottamento

usad slump Sackung cedimentovi�ina padanja fall height hauteur de chute Fallhöhe altezza di caduta

vrh pobočja top of slope, slope crest sommet du talus, crête dutalus Böschungsoberkante spigolo del versante

za�čitena cona protection zone zone de protection Schutzzone zona di protezione

hribinski zdrs slip, rockslide glissement Schlipf, Gleitung,Felsgleitung, Felsrutsch

zemeljski tok earth flow Erdstrom frana per colamento interreni

zemljinski (zemeljski)plaz landslide glissement de terrain Erdrutsch franamento

zemlja earth terre Erde terra

zemljina loose rock matériel meuble Lockergestein materiale disciolto, rocciaincoerente


9. Priloge 113

TERMINOLOGIJA TVEGANJA

slovensko angle�ko francosko nem�ko italijansko

analiza stro�kov-koristi cost-benefit analysis analyse coûts-bénéfices Kosten-Nutzen-Analyse analisi costi-beneficianaliza tveganja risk analysis analyse du risque Risikoanalyse analisi del rischio

dogodek event événement Ereignis eventodovzetnost susceptibility susceptibilité Suszeptibilität, Disposition suscettibilitàfrekvenca frequency frequence Häufigkeit frequenzaintenziteta intensity intensité Intensität intensità

izpostavljenost Präsenzwahrscheinlichkeit esposizionekarta map carte Karte carta

karta dovzetnosti susceptibility map carte de susceptibilité Suszeptibilitäts-Karte carta della suscettibilità

karta nevarnosti hazard map carte d'aléaGefahrenpotentialkarte,

Karte derGefahrenpotentiale

carta della pericolosità

karta ogro�enosti danger map carte de danger Gefahrenkarte,Gefährdungskarte carta del pericolo

karta pojavov inventory map Karte der Phänomene carta inventariokarta tveganosti risk map carte du risque Risikokarte carta del rischio

komunikacija pri tveganju risk communication communication du risque Risikokommunikationmagnituda magnitude magnitude Magnitude magnitudo

načrt plan plan Plan pianonaravna nevarnost natural hazard danger naturel Naturgefahr pericolo naturale

nesreča disaster catastrophe Katastrophe catastrofaneme priče hazard indicators Stumme Zeugennevarnost hazard aléa Gefahr pericolositànezgoda accident accident Unfall incidente

obvladovanje tveganja risk management gestion du risque Risikomanagement,Risiko-Bewältigung gestione del rischio

ocena estimation éstimation Abschätzung estimazioneogro�enost danger danger Gefährdung pericolo


9. Priloge 114

pojav phenomenon phénomène Phänomen fenomenopovratna doba return period période de retour Wiederkehrperiode tempo di ritorno

preostalo tveganje residual risk risque résiduel Restrisiko rischio residuo

prostorsko načrtovanje spatial planning planification spatiale Raumplanung pianificazioneterritoriale

karta rabe tal map of land use carte d'utilisation des sols Karte der Bodennutzung carta utilizzazione delsuolo

ranljivost vulnerability vulnerabilité Vulnerabilität,Verwundbarkeit vulnerabilità

specifično tveganje specific risk risque specifique spezifisches Risiko rischio specifico

sprejemljivost tveganja risk acceptability acceptabilité du risque Risikoakzeptabilität,Risikoakzeptanz accettabilità del rischio

�kodni potencial potential loss potentiel de dégât Schadenpotential,Verlustpotential

valore potenziale delleperdite

�tudijski primer case study étude de cas Fallstudie progetto pilotatveganje, tveganost risk risque Risiko rischio

verjetnost nastopa occurence probability probabilité d'occurrence Eintretenswahrscheinlichkeit

verjetnost kolizije impact probability probabilità di impattovlo�ek element at risk enjeu Risikoelement elemento a rischio

vrednost worth valorevrednotenje assessment évaluation Bewertung valutazione

vrednotenje tveganja risk assessment évaluation du risque Risikobewertung valutazione del rischio


9. Priloge 115

9.2 PREDLOG KARTOGRAFSKIH ZNAKOV


9. Priloge 116

Padajoče kamenje, padajoči bloki, skalni podor

tip minimalni raz�irjen znak pomen

P zaznaven gorski podor

P potencialni gorski podor

L aktivno �ari�če brez podatka o velikostikomponent

L manj aktivno �ari�če brez podatka ovelikosti komponent

L aktivno �ari�če, d90 so kamni

L aktivno �ari�če, d90 so bloki

L aktivno �ari�če, d90 so veliki bloki

L manj aktivno �ari�če, d90 so kamni

L manj aktivno �ari�če, d90 so bloki

L manj aktivno �ari�če, d90 so veliki bloki

L aktivno �ari�če, bloki in kamni

L aktivno �ari�če, veliki bloki in bloki

L aktivno �ari�če, od kamnov do velikihblokov

L manj aktivno �ari�če, bloki in kamni

L manj aktivno �ari�če, veliki bloki in bloki

L manj aktivno �ari�če, od kamnov dovelikih blokov

L aktivna skalna razpoka

L območje z mobilizirajočimi kamni zadebli dreves

L območje z mobilizirajočimi bloki za deblidreves


9. Priloge 117



L območje z mobilizirajočimi velikimibloki za debli dreves

L zaznavno območje prehoda podora

L domnevno območje prehoda podora

L zaznavna odprta in omejena podornica

L domnevna odprta in omejena podornina

L sve�a podornina, d90 < 0.5 m

L sve�a podornina, 0,5 m < d90 < 2 m

L sve�a podornina, d90 > 2 m

L obrasla podornina, d90 < 0.5 m

L obrasla podornina, 0,5 m < d90 < 2 m

L obrasla podornina, d90 > 2 m

L zaznavna sve�a podornina

L zaznavna obrasla podornina

L domnevno sve�a podornina

L domnevno obrasla podornina

L zaznaven s podorom odlo�en les

L domnevno s podorom odlo�en les

T k padanju nagnjeni skalni stolp ali skalnaigla

T za deblom dreves ustavljeno inmobilizirajoče kamenje


9. Priloge 118



T za deblom dreves ustavljeni inmobilizirajoči bloki

T za deblom dreves ustavljeni inmobilizirajoči veliki bloki

T sve�a podornina, kamenje

T sve�a podornina, bloki

T sve�a podornina, veliki bloki

T obrasla podornina, kamenje

T obrasla podornina, bloki

T obrasla podornina, veliki bloki

T s podorom uničeni objekt

T s podorom po�kodovani objekt

T s podorom prizadeti objekt


9. Priloge 119

Splazitve, usadi, erozija


P splazitev, hitrost dm/leto ali počasneje shitrej�imi obdobji, jasen obris

P splazitev, hitrost cm/leto, jasen obris

P splazitev, hitrost < 2 cm/leto, jasen obris

P splazitev, hitrost dm/leto ali počasneje shitrej�imi obdobji, nejasen obris

P splazitev, hitrost cm/leto, nejasen obris

P splazitev, hitrost < 2 cm/leto, nejasenobris

PL globoka splazitev, globina > 10 m

PL srednjegloboka splazitev, globina > 2 do10 m

PL plitva splazitev, globina < 2 m

PL splazitev, globoka

PL splazitev, srednjegloboka

PL splazitev, plitva

L veliki odlomni rob, aktiven

L veliki odlomni rob, manj aktiven

L veliki odlomni rob, domneven

L odlomni rob usada, aktiven

L odlomni rob usada, manj aktiven

L odlomni rob usada, domneven

L obris usada


9. Priloge 120



L natezna razpoka, odlomna napoka,aktivna, v kamnini (skali)

L natezna razpoka, odlomna napoka,aktivna, v zemljini

L natezna razpoka, odlomna napoka, manjaktivna, v kamnini (skali)

L natezna razpoka, odlomna napoka, manjaktivna, v zemljini

L natezna razpoka, odlomna napoka,domnevna, v kamnini (skali)

L natezna razpoka, odlomna napoka,domnevna, v zemljini

L odlomni rob splazitve, aktiven, v kamnini(skali)

L odlomni rob splazitve, aktiven, v zemljini

L odlomni rob splazitve, manj aktiven, vkamnini (skali)

L odlomni rob splazitve, manj aktiven, vzemljini

L odlomni rob splazitve, domneven, vkamnini (skali)

L odlomni rob splazitve, domneven, vzemljini

L erozijsko območje na ogoleli kamninski(skalni) povr�ini

L erozijsko območje na ogoleli zemljinskipovr�ini

L območje vetroloma na ogoleli kamninski(skalni) povr�ini

L območje vetroloma na ogoleli zemljinskipovr�ini

L povr�ina - mesto z erozijskimi pa�nimistezami

P kra�ka dolina

L območje kra�kih dolin ali zaporedje dolin


9. Priloge 121



L stri�na razpoka

L narivni greben

L povr�inske splazitve v prsti, sve�e, odkritakamnina (skala)

L povr�inske splazitve v prsti, sve�e,zemljina

L povr�inske splazitve v prsti, obrasle,odkrita kamnina (skala)

L povr�inske splazitve v prsti, obrasle,zemljina

L tekoče splazitve, plitve, sve�e, odkritakamnina (skala)

L tekoče splazitve, plitve, sve�e, zemljina

L tekoče splazitve, plitve, obrasle, odkritakamnina (skala)

L tekoče splazitve, plitve, obrasle, zemljina

L usedanje tal ali udiranje tal, močna te�nja

L usedanje tal ali udiranje tal, �ibka te�nja

L usedanje tal ali udiranje tal, domnevnate�nja

PL splazitev, manj�e vdolbine, aktivna,kamnina

PL splazitev, manj�e vdolbine, aktivna,zemljina

PL splazitev, večje vdolbine, aktivna,kamnina

PL splazitev, večje vdolbine, aktivna,zemljina

PL splazitev, manj�e vdolbine, manj aktivna,kamnina

PL splazitev, manj�e vdolbine, manj aktivna,zemljina


9. Priloge 122



PL splazitev, večje vdolbine, manj aktivna,kamnina

PL splazitev, večje vdolbine, manj aktivna,zemljina

PL splazitev, manj�e vdolbine, domnevna,kamnina

PL splazitev, manj�e vdolbine, domnevna,zemljina

PL splazitev, večje vdolbine, domnevna,kamnina

PL splazitev, večje vdolbine, domnevna,zemljina

PL odlomna razpoka drobirskega toka,dokazana

PL odlomna razpoka drobirskega toka,domnevna

PL splazitev prsti/povr�inska splazitev,manj�a, sve�a, odkrita kamnina

PL splazitev prsti/povr�inska splazitev,manj�a, sve�a, zemljina

PL splazitev prsti/povr�inska splazitev, večja,sve�a, odkrita kamnina

PL splazitev prsti/povr�inska splazitev, večja,sve�a, zemljina

PL splazitev prsti/povr�inska splazitev,manj�a, obrasla, odkrita kamnina

PL splazitev prsti/povr�inska splazitev,manj�a, obrasla, zemljina

PL splazitev prsti/povr�inska splazitev, večjaobrasla, odkrita kamnina

PL splazitev prsti/povr�inska splazitev, večjaobrasla, zemljina

PL tekoča splazitev, plitva, manj�a, sve�a,odkrita kamnina

PL tekoča splazitev, plitva, manj�a, sve�a,zemljina

PL tekoča splazitev, plitva, večja sve�a,odkrita kamnina


9. Priloge 123



PL tekoča splazitev, plitva, večja sve�a,zemljina

PL tekoča splazitev, plitva, manj�a, obrasla,odkrita kamnina

PL tekoča splazitev, plitva, manj�a, obrasla,zemljina

PL tekoča splazitev, plitva, večja, obrasla,odkrita kamnina

PL tekoča splazitev, plitva, večja, obrasla,zemljina

T zaradi splazitve uničeni objekt

T zaradi splazitve po�kodovani objekt

T zaradi splazitve prizadeti objekt

T zaradi obre�ne erozije ali obre�nesplazitve uničeni objekt

T zaradi obre�ne erozije ali obre�nesplazitve po�kodovani objekt

T zaradi obre�ne erozije ali obre�nesplazitve prizadeti objekt

Pomembne terenske oblike in dopolnilni znaki


L skalnato dno

L naravni skalnati �leb ali korito

L naravni zemeljski �leb ali korito

T residualni bloki

T kup nabranega kamenja


9. Priloge 124



L vetrolomni les, dokazan

L vetrolomni les, domneven

L zgornji rob bre�ine, rob terase

L zgornji rob bre�ine, rob terase, kamnina

L zgornji rob bre�ine, rob terase, zemljina

L Krete (symmetrisch, gross)

L Krete (asymmetrisch, gross)

L Krete (symmetrisch, klein)

L Krete (asymmetrisch, klein)

L Krete (symmetrisch, gross), Fels

L Krete (asymmetrisch, gross), Fels

L Krete (symmetrisch, klein), Fels

L Krete (asymmetrisch, klein), Fels

L Krete (symmetrisch, gross),Lockermaterial

L Krete (asymmetrisch, gross),Lockermaterial

L Krete (symmetrisch, klein),Lockermaterial

L Krete (asymmetrisch, klein),Lockermaterial

L morenski nasip

L stabilna skalnata polica (�iroka)


9. Priloge 125



L stabilna skalnata polica (ozka)

L neobra�čen umetni zasek

L obra�čen umetni zasek

PL strmi padec (h > 5m)

PL strmi padec (h > 5m), kamnina

PL strmi padec (h > 5m), zemljina

PL zo�itev

PL skalna zo�itev

PL zemeljska zo�itev

PL umetna zo�itev

PL fiksna točka dna

PL fiksna točka dna v skali

PL fiksna točka dna v zemljinah


9. Priloge 126

9.3 OGRO�ENOST PRED ZEMELJSKIMI PLAZOVI NA GRIČEVNATEMOBMOČJU VZHODNE SLOVENIJE � del občine Bre�ice in občine Kr�ko

Za izdelavo napovedi ogro�enosti pred plazovi v gričevnatem svetu, ki gradi prete�nidel vzhodne in severnovzhodne Slovenije je bila uporabljena integracija GIS tehnologije termetode, ki zdru�uje človekovo oceno in računalni�ki sistem za zagotavljanje podpore priodločitvah, tako imenovani sistem za podporo odločitev (ang. decision support system DSS).

Vpliv posameznega dejavnika, ki povzroča plazenje je pogosto te�ko kvantificirati inzapisati v matematični obliki. To z uporabo sistema za podporo odločitev, ki je del ekspertnihsistemov, storimo z nizom pravil, ki jih postavimo na podlagi izku�enj in znanjapridobljenega pri preučevanju zemeljskih plazov. Uporabo tako zapisanega znanja zare�evanje problemov (napovedovanje) omogočajo ekspertni sistemi. V na�em primeru je kotstrokovnjak za plazove nastopal dr. Mihael Ribičič, kot strokovnjak za ekspertni sistem pa dr.Mitja Jan�a.

Izbrano območje za izdelavo ocene ogro�enosti pred plazovi le�i vzhodno od Kr�kegav �ir�i okolici Bre�ic. Pokriva pribli�no 135 km2 in je predstavljeno na topografski kartimerila 1:25 000, list Bre�ice. Teren je v osrednjem delu ravninski, na severnem in skrajnemju�nem delu obravnavanega ozemlja pa gričevnat.

Osrednji ravninski del obravnavanega ozemlja prekrivajo aluvialni-terasni sedimenti.To so najmlaj�i sedimenti tega ozemlja. Severno od njih se razprostirajo pliokvartarnisedimenti, �e severneje pa so pasovi pliocenskih, miocenskih in krednih sedimentov (peski,gline, laporji, laporovci, glinovci, prodnate gline). Ju�no od Krke in Save je teren geolo�kobolj razgiban. Naletimo na miocenske, triasne, kredne in jurske karbonate in kredne laporovceter glinovce.

Slika 9.1: Obravnavano gričevnato območje v občini Bre�ice.


9. Priloge 127

Pri napovedi mo�nosti nastanka plazov so bili upo�tevani naslednji vplivni dejavniki:• in�enirsko-geolo�ke lastnosti kamnin;• geomorfolo�ka dejavnika: - naklon pobočja;

- oblikovanost povr�ja.

Vplivni dejavniki so bili pri modeliranju predstavljeni v obliki podatkovnih(informacijskih slojev) rastrskih slojev z velikostjo celice 25 m.

Preglednica 9.1: Prikaz uvr�čanja IG enot v posamezni razred geomehanskih lastnosti.

Geomehanskelastnosti IG enot

OznakaIG enote

Opis IG enote

27 breča, konglomerat, apnenec32 apnenec z ro�enci, plo�čat do tanko plastovit35 dolomit masivenzelo dobre

40 litotamnijski apnenec3 pesek, prod, aluvij Krke;

4 prod, pesek, prod je konglomeratni, slabo granuliran, ponekod zglino-terasni sediment;

5 prod-aluvij Save;11 konglomerat;

dobre

42 prodi s peskom in glino,debelozrnati, slabo zaobljeni prodniki.2 pe�čena glina,glina,potočni nanos.7 glina,sprana s pobočij, nastala iz Pl,Q sedimentov-preperevanje

9 pliokvartarne gline s prodom, sladkovodni jezersko-rečnisedimenti

10 meljne gline ("barski les") z meljem in peskom, modro dozeleno siva

13 prod, pesek, glina, prevladuje prodnata glina, sladkovodnijezersko-rečni sedimenti

16 kremenovi peski, raznobarvni, slabo granulirani25 konglomerat, prod s sloji gline in peska

slabe

37 pe�čenjaki, meljevci, apnenci, podrejeno dolomit

15 pesek, lapor; laporji so pe�čeni, glinasti, redko so vmes vlo�kigline, sloji pe�čenjaka, leče proda

18 apnen lapor, slabo litificiran, podrejeno pesek,pe�čenjak, slabo vezani konglomerati

19 lapornati apnenci, laporovci, peski, podrejeno pe�čenjaki22 laporovec,lapor (glinasti in kremenov) apnenci in pe�čenjaki23 apnenci, pe�čenjaki, apneni in glinasti laporji

41 lapor, laporovec, siv lapor s postopnimi prehodi v lapornategline, peski nastopajo v redkih plasteh

zelo slabe

29 laporovec,glinovec,plo�čat apnenec (fli�na serija)


9. Priloge 128

Vir za izdelavo in�enirskogeolo�kega IG) informacijskega sloja, je bila Osnovnain�enirsko geolo�ka karta Slovenije 1:100 000, list Zagreb (J. Jerman, 1991), ki je prikazanana sliki 9.2. S pomočjo te karte so bile litolo�ke kamninske enote zdru�ene po lastnostih,povezanimi z večjo ali monj�o mo�nostjo nastanka plazenja. V naslednjem koraku so bilein�enirsko-geolo�ke enote na podlagi njihovih geomehanskih lastnosti (preglednica 9.1) in stem posledično mo�nosti, da na njih pride do pojavov plazenja, uvr�čene v �tiri skupine, ki soprikazane na sliki 9.3:

• zelo dobrimi geomehanskimi lastnostmi,• dobrimi geomehanskimi lastnostmi,• slabimi geomehanskimi lastnostmi,• zelo slabimi geomehanskimi lastnostmi.

Drug vplivni faktor je bil naklon pobočja. Za izdelavo modela povr�ja in naklonovpobočij obravnavanega območja (slika 9.4) je bil uporabljen digitalni model vi�in - DMV(ZRC SAZU & Mobitel, d. d., 2000), z velikostjo celic 25 m. Nakloni so bili za potrebemodeliranja klasificirani v pet razredov (<7 o, 7 o -15 o, 15 o -22 o, 22 o -30o, >30o).

Na tretjem informacijskem sloju, ki je bil vključen v modeliranje, je bila predstavljenaoblikovanost povr�ja. Določena so bila konkavna območja (slika 9.5), to so območja stekanjapovr�inskih voda in zato nevarnej�a za plazenje.

Pri napovedi mo�nosti nastanka plazenja so bili preizku�eni �tirje modeli, ki serazlikujejo po vplivu posameznega parametra na nastanek plazenja. Na ta način smo �elelitestirati, kateri model najbolj ustreza razmeram pojavljanja plazenja na terenu. Uporabljenapravila, ki podajajo medsebojni odnos posameznih vplivnih dejavnikov, so bila zapisana vobliki ekspernih sistemov. Slika 9.6 prikazuje pravila ekspertnih sistemov v obliki drevesnestrukture.

Slika 9.6: Prikaz pravil modeliranja v obliki drevesne strukture.


9. Priloge 129

Slika 9.2: In�enirsko geolo�ka karta območja Bre�ic (Jerman, 1991).


9. Priloge 130

Slika 9.3: Reklasificirana in�enirsko-geolo�ka karta območja Bre�ic.


9. Priloge 131

Slika 9.4: Klasificirana karta naklonov pobočij območja Bre�ic.


9. Priloge 132

Slika 9.5: Konkavna območja na območju Bre�ic.


9. Priloge 133

Slika 9.7: Karta ogro�enosti območja Bre�ic (model 1).


9. Priloge 134



9. Priloge 135



9. Priloge 136



9. Priloge 137

Model 44% 10%

10%

2%

74%

5

4

3

2

1

Model 3 8%

3%

14%

2%

73%

Model 29% 11%

5%

2%

73%

Model 19% 10%

5%

2%

74%

Slika 9.11: Povr�inski dele�i razredov ogro�enosti na območju Bre�ic.

5 4 3 2 1Model 1M odel 2

Model 3Model 4

0.00%10.00%20.00%30.00%40.00%50.00%60.00%70.00%80.00%

dele

�i p

ovr�

jas topnja ogro�enosti

Slika 9.12: Povr�inski dele�i razredov ogro�enosti (skupno) na območu Bre�ic.

Rezultat modeliranja je nastanek �tirih kart ogro�enosti pred zemeljskih plazov na�ir�em območju Bre�ic (slike 9.7, 9.8, 9.9 in 9.10). Teren je na posamezni karti razdeljen,glede na ogro�enost pred plazovi, v pet razredov. Povr�inske dele�e posameznih razredovprikazuje preglednica 9.2.

Preglednica 9.2: Povr�inski dele�i razredov ogro�enosti �ir�ega območja Bre�ic(skupna povr�ina 134,6 km2).

Stopnja ogro�enosti Model 1 Model 2 Model 3 Model 4velika 9,07 % 9,25 % 8,07 % 4,13 %srednja 10,31 % 10,63 % 2,72 % 10,42 %majhna 5,01 % 4,69 % 13,78 % 10,02 %

preostala 2,24 % 2,06 % 2,06 % 2,06 %ni ogro�enosti 73,37 % 73,37 % 73,37 % 73,37 %


9. Priloge 138

Za namene vrednotenja je bila opravljena primerjava s kartiranimi plazovi na deluobravnavanega območja (Osojnik, 1995). Preglednica 9.3 ka�e rezultate prekrivanja izdelanihkart in kartiranih območij zemeljskih plazov.

Preglednica 9.3: Povr�inski dele�i plazov po razredih ogro�enosti �ir�ega območja Bre�ic(skupna povr�ina 0,04 km2).

Stopnja ogro�enosti Model 1 Model 2 Model 3 Model 4velika 60,32 % 60,32 % 34,92 % 26,98 %srednja 31,75 % 34,92 % 28,57 % 36,51 %majhna 3,17 % 0,00 % 31,75 % 31,75 %

preostala 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 %ni ogro�enosti 4,76 % 4,76 % 4,76 % 4,76 %

Analiza ogro�enosti pred plazovi na �ir�em območju Bre�ic je pokazala, da jenajprimernej�i model napovedi Model 1. Na tem območju nastopajo predvsem zemljinskioziroma preperinski plazovi. Območje je zelo plazovito. Pokazalo se je, da uporabaekspertnega sistema in sicer sistema za podporo odločitev daje dobre rezultate, če sodejavniki, ki povzročajo plazenje na določenem območju dobro proučeni. Drug zaključek, kise poka�e pri primerjavi z na terenu ugotovljenimi plazovi je, da modeliranje ogro�enosti predplazovi generalno poka�e pravo sliko, vendar pa vsebuje tudi določeno napako. Tako vrazredu ni ogro�enosti spada po Modelu 1 4,76% povr�ine območij, kjer nastopa plaz, kar jerazumljivo, če poznamo vrste plazenja, ki nastopajo na območju Bre�ic. Eden izmed značilnihvrst plazenja je plazenje pod zelo majhnimi nagibi pobočja. Pri interpolaciji nagiba pobočjalahko določene celice v rastrski sliki nagibov padejo v vi�ji (ali ni�ji) razred, kar potemprinese v drevesu odločitve napačno uvrstitev. Tudi pri izboru kriterijev v drevesni strukturiso nujne posplo�itve, katerih posledica je napačna uvrstitev.


9. Priloge 139

9.4 OGRO�ENOST PRED ZEMELJSKIMI PLAZOVI V SREDOGORJU SLOVENIJE� �ir�e območje �kofje Loke

Predstavljeni model napovedi ogro�enosti plazljivih območij �ir�ega območja �kofjeLoke upo�teva medsebojne vplive prostorskih dejavnikov na pojavljanje plazov, ki jih jemogoče določiti tudi z metodami multivariatne statistike. Na podlagi statističnih analizpodatkov so k napovedovanju ogro�enosti pred zemeljskimi plazovi pristopili �e Neuland(1976), Carrara et al. (1977a, 1977b, 1991 in 1998), Carrara (1983), DeGraff & Romesburg(1984), Pack (1985), Bernkopf (1988), Pike (1988), Corominas (1992), Othman et al. (1992),Van Westen (1993), Atkinson & Massari (1996), Chung & Fabbri (1999), Halounova (1999),Sinha et al. (1999), Syarief et al. (1999), Chung & Shaw (2000), Gorsevski et al. (2000a),Gorsevski et al. (2000b), Dhakal et al. (2000) in Vestal (2002). Uporabili so različnestatistične metode, bivariatno statistiko in multivariatno analizo. Omenjene metode in pristopipodrobneje opisujejo Van Westen (1993) in Resources Inventory Committee (1997).

Natančnej�i pristop k določitvi pomembnosti dejavnikov vpliva na pojave plazenj naobmočju Slovenije je do sedaj temeljil na izkustvenem pristopu (Petkov�ek et al., 1993;Ribičič et al., 1995; Ribičič & �inigoj, 1996; Jan�a & Ribičič, 1998; Vukadin & Ribičič,1998; Urbanc et al., 2000) in na metodah umetne inteligence (Hafner, 2000), ki pa so močnoprostorsko omejene � vezane na delovno območje in časovno zamudne.

Slika 9.13: Polo�aj obravnavanega sredogorskega območja v Sloveniji.


9. Priloge 140

Obravnavano sredogorsko območje le�i v osrednjem delu Slovenije (slika 9.13).Pribli�no 35 km × 35 km veliko območje se razteza na severozahodu od Bohinjske Bistrice,na jugozahodu od okolica e Idrije, na severovzhodu od okolice Preddvora in na jugovzhoduod Loga pri Brezovici. 1222 km2 veliko območje v celoti pokriva občine Dobrova � Horjul �Polhov Gradec, Gorenja vas � Poljane, Medvode, �elezniki, �iri, večino občine Kranj terdelno občine Bled, Bohinj, Brezovica, Cerklje na Gorenjskem, Cerkno, Idrija, Logatec,Naklo, Radovljica, �enčur, Tolmin in Vrhnika.

Večji del ozemlja je hribovit. Območje med obema Sorama je polo�nej�e kot drugod,v idrijsko-�irovskem hribovju, Polhograjskih dolomitih ter na območju Jelovice in Ratitovcapa strmej�e (slika 9.14). Severovzhodni del, Sor�ko polje, in jugovzhodni del območja,Ljubljansko barje, sestavlja večinoma ravninski svet s posameznimi vzpetinami. Vodnoomre�je na omenjenem območju sestavljajo reke Sava, Sel�ka in Poljanska Sora v osrednjemdelu ter Ljubljanica in Idrijca v obrobnih delih. Na območju �ivi po podatkih iz leta 1996(Urad RS za prostorsko planiranje et al., 1997) okoli 135.0001 prebivalcev. Večji mesti staKranj in �kofja Loka, večji kraji, ki le�ijo na območju, pa so Idrija, Cerkno, �elezniki, �iri,Poljane in Horjul. Med njimi je zaradi razpr�enosti prebivalstva po vi�je le�ečih predelihdobro razpredena infrastrukturna mre�a.

Slika 9.14: Digitalni model vi�in obravnavanega sredogorskega območja. 1 Ocena je groba, saj je bila izračunana na podlagi podatkov o gostoti prebivalstva na 0,01 km2. Ker so ti podatkirazdeljeni v razrede po 10 prebivalcev, je bila privzeta srednja vrednost razreda. Največje mo�no odstopanje odpodanega podatka je 25 % (103.000-176.000).

0

10 km


9. Priloge 141

V preglednici 9.4 so zajete geolo�ke enote (kamnino), ki gradijo obravnavanoobmočje.

Preglednica 9.4: Pojavljanje litostratigrafskih enot na �ir�em območju�kofje Loke glede na geolo�ko starost.

Starost % Povr�ina (km2) �t. poligonovQ 16,81 % 205,562 87Pl 5,04 % 61,632 23Ol 1,54 % 18,832 44E 0,03 % 0,367 3K 2,79 % 34,118 20

J,K 1,45 % 17,731 20J 1,51 % 18,465 39T 48,49 % 592,964 377P 9,15 % 111,891 161

C,P 13,18 % 161,173 36C 0,01 % 0,122 3

Skupaj 100 % 1222,857 813

Preglednica 9.5: Pojavljanje litostratigrafskih enot na �ir�em območju �kofje Lokeglede na tip kamnine oziroma zemljine, določene po in�enirsko-geolo�ki klasifikaciji

(po Ribičič (2001) in Urbanc et al. (2000)).

tip kamnine po IG % povr�ina (km2) �t. poligonovZEM-P 2,62 % 32,039 39ZEM-R 13,31 % 162,762 35ZEM-K 1,88 % 22,990 49

POL 5,58 % 68,235 31KLA 36,19 % 442,552 258KAR 37,76 % 461,751 371MAG 2,66 % 32,528 30Skupaj 100 % 1.222,857 813

V namen izdelave napovedi plazljivih predelov omenjenega območja je bilouporabljenih osem osnovnih podatkovnih slojev oziroma njihovih izpeljank: baza obstoječihplazov, digitalni model vi�in z ločljivostjo 25 metrov (Geodetska uprava Republike Slovenije,2000) in njegove izpeljanke, satelitski posnetki (Statistični urad Republike Slovenije, 1993;Sovinformsputnik, 2001), geolo�ka zgradba (viri so na�teti v prej�njem poglavju), količinepadavin (HMZ R Slovenije, 2001), mre�a povr�inskih vodnih tokov (Geodetska upravaRepublike Slovenije, 1994) in raba tal po nomenklaturi CORINE (Hočevar et al., 2001).

Za univariatno analizo prostorskih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na pojavljanjeplazov je bilo uporabljenih več metod; metoda testiranja χ2 (hi kvadrat), ki temelji naprimerjavi dejanskih (izmerjenih) in pričakovanih (teoretičnih) frekvenc pojavov in jeprimerna za testiranje normalno porazdeljenih nominalnih/kategoričnih spremenljivk (Davis,


9. Priloge 142

1986), Kolmogorov-Smirnov test ter Studentov test t normalne porazdelitve, uporabljen zazvezne spremenljivke. Analize se nana�ajo na lokacije obstoječih plazov, torej na točkovnovezane podatke.

Nominalne spremenljivke (razdeljene v razrede ali kategorije) so zaradi svojihlastnosti za potrebe multivariatne statistike neugodne. Najprimernej�i način njihove pretvorbev numerično obliko je uporaba relativne verjetnosti dogodka v danem razredu in razvrstitevrazredov po vrednosti verjetnosti. S tem pristopom se strinja tudi Carrara (1983), obenem panavaja, da ni bistvenih razlik med rezultati, dobljenimi z nominalnimi in ordinalnimivrednostmi.

Preglednici 9.6 in 9.7 predstavljata povzetek univariatnih analiz spremenljivk(prostorskih dejavnikov) za pojavljanje plazov na obravnavanem območju.

Preglednica 9.6: Povzetek rezultatov testov vpliva posamezne spremenljivke na lokacijahplazov. Interval zaupanja je α = 95 % (pkritična = 0,05).

Vsi plazoviSpremenljivka χ2 K-SNaklon 170,1 0,186N. m. vi�ina 84,2 0,136Usmerjenost 24,3 0,046Ukrivljenost 88,7 0,225LITO 419,9 0,521Odd_gmeja_ln 73,8 0,118Odd_struktur_ln 19,8 0,068Odd_vode_ln 245,1 0,222CORINE 1419,7 0,431n 614

Preglednica 9.7: Rezultati testiranj zveznih spremenljivk na lokacijah plazov s Studentovim ttestom (tkrit = 2,3324, α = 0,99; tkrit = 1,647339, α = 0,95; df = 613).

Spremenljivka PLAZx s n OZADJEx t613

Naklon (º) 20,0940 7,225785 614 17,334 � 9,46476N. m. vi�ina (m) 627,0879 176,74304 614 676,77 6,965325Usmerjenost (º) 174,8496 93,209598 614 172,33 � 0,66983Ukrivljenost � 0,4050 1,0431207 614 0,000042 9,620492Odd_gmeja_ln 4,9877 1,406434 614 5,50293 9,077529Odd_struktur_ln 5,48702 1,28812 614 5,566442 1,527729Odd_vode_ln 4,621361 1,15508 614 5,318308 14,95104

S precej�njo gotovostjo lahko trdimo, da uporabljene spremenljivke, razenspremenljivk �Usmerjenost� in �Odd_struktur_ln�, značilno vplivajo na prostorskopojavljanje plazov.


9. Priloge 143

Trend raziskav napovedi plazovitih območij se giblje k uporabi metod multivariatnestatistike s sočasno uporabo natančnej�ih podatkov. Rezultati metod multivariatne statistike soslu�ili kot vhodni podatki pri izdelavi linearnih matematičnih napovedovalnih modelov in kotosnova za določitev ute�i posameznih spremenljivk pri postopku analitične hierarhije (AHP)(Saaty, 1977).

Za multivaratne analize so bili iz nabora prostorskih dejavnikov izločeni nekateridejavniki, ki so se izkazali za soodvisne od drugih dejavnikov, saj bi v nasprotnem primerupri�lo do umetnega poudarka vpliva prekrivajočih se dejavnikov. Med metodami multivaratnestatistike, ki se jih lahko uporabi za izdelavo modela napovedi plazovitih območij, sta zaradinačina terenskega zajema podatkov o plazovih najprimernej�i metodi faktorske analize invečkratne regresijske analize.

Za pomoč pri multivariatnih statističnih analizah prostorskega pojavljanja plazov sonekateri avtorji (Carrara, 1983; Carrara et al., 1990, 1991; Van Westen, 1993a; Ardizzone etal., 2002; Millard, 2002) uporabili metodo glavnih pobočnih enot (ang. slope-unit). Glavnepobočne enote delijo obravnavano ozemlje na območja, omejena z razvodnicami.Obravnavano območje je bilo najprej razdeljeno na povodja najmanj�ega mo�nega reda in tanadalje na pobočja z enako usmerjenostjo glede na osem smeri neba (N, NE, E, SE, S, SW, Win NW). Tako je bilo celotno območje razdeljeno na 78365 glavnih pobočnih enot, povr�ineod 0,000025 do 2,5 km2. Pomanjkljivost te metode je v zmanj�anju prostorske natančnostipodatkov, saj metoda upo�teva lastnosti enot in ne lastnosti posameznih celic. Z razmeromavisokim �tevilom glavnih pobočnih enot (78365) je mo�no minimizirati premočnogeneralizacijo opazovanega terena. Enak pristop zagovarja tudi Van Westen (1993).

Razen neodvisnih spremenljivk, vezanih na lokacijo plazu, uvedemo za potrebemultivaratne analize tudi spremenljivke, ki predstavljajo povr�inske lastnosti glavnihpobočnih enot in so derivati osnovnih neodvisnih spremenljivk. Opis novih 24-ihspremenljivk je podan v preglednici 9.8.

Preglednica 9.8: Opis neodvisnih spremenljivk, uporabljenih v multivariatnih analizah.

Oznaka Opis spremenljivkeNAKL_MAX Največji naklon pobočja znotraj glavne pobočne enote.

NAKL_MEAN Srednja vrednost naklonov vseh celic znotraj glavne pobočne enote.Podaja povprečni naklon pobočne enote.

NAKL_STD Standardni odklon vseh naklonov znotraj glavne pobočne enote.Spremenljivka opisuje valovitost oz. razgibanost terena.

NMV_MEAN Srednja vrednost nadmorskih vi�in celic glavne pobočne enote. Podajapovprečno nadmorsko vi�ino pobočne enote.

UKRIV_MAX_ABS

Največja ukrivljenost pobočja znotraj glavne pobočne enote. Vrednostiso podane v absolutni obliki zaradi različnih predznakov konveksnih inkonkavnih pobočij. Spremenljivka podaja največjo ukrivljenost pobočja,neglede na tip ukrivljenosti.

KONV_KONKSpremenljivka podaja podatek o tipu ukrivljenosti pobočja, kjer sokonveksna pobočja označena z 1 in konkavna z �1. Spremenljivka jeopisana z binarnimi vrednostmi.


9. Priloge 144

Oznaka Opis spremenljivke

UKRIV_MEAN Srednja vrednost ukrivljenosti vseh celic znotraj glavne pobočne enote.Predstavlja splo�no ukrivljenost pobočne enote.

UKRIV_STD

Standardni odklon vseh vrednosti ukrivljenosti znotraj glavne pobočneenote. Predstavlja mero za razgibanost terena. Spremenljivka opisujevalovitost oz. razgibanost terena in večje vrednosti predstavljajo boljvalovit in razgiban teren.

USM_MEAN_COS Srednja vrednost cosinusa usmerjenosti glavne pobočne enote.

GM_MIN Najmanj�a vrednost oddaljenosti glavne pobočne enote od najbli�jegeolo�ke meje (logaritmirana vrednost).

GM_MAX Največja vrednost oddaljenosti glavne pobočne enote od najbli�jegeolo�ke meje (logaritmirana vrednost).

GM_MEAN Povprečna oddaljenost glavne pobočne enote od najbli�je geolo�ke meje(logaritmirana vrednost).

STR_MIN Najmanj�a vrednost oddaljenosti glavne pobočne enote od najbli�jestrukture (logaritmirana vrednost).

STR_MAX Največja vrednost oddaljenosti glavne pobočne enote od najbli�jestrukture (logaritmirana vrednost).

STR_MEAN Povprečna oddaljenost glavne pobočne enote od najbli�je strukture(logaritmirana vrednost).

VOD_MIN Najmanj�a vrednost oddaljenosti glavne pobočne enote od najbli�jegapovr�inskega vodnega toka (logaritmirana vrednost).

VOD_MAX Največja vrednost oddaljenosti glavne pobočne enote od najbli�jegapovr�inskega vodnega toka (logaritmirana vrednost).

VOD_MEAN Povprečna oddaljenost glavne pobočne enote od najbli�jegapovr�inskega vodnega toka (logaritmirana vrednost).

LITO_VAR Raznovrstnost litolo�kih členov, ki se pojavljajo v glavni pobočni enoti.LITO_MAJ Modus litolo�kih enot, ki se pojavljajo v glavni pobočni enoti.LITO_MED Mediana litolo�kih enot, ki se pojavljajo v glavni pobočni enoti.

SAT_VARRaznovrstnost povr�inskih tipov, ki se pojavljajo v glavni pobočni enoti.Vrednosti so pridobljene iz podatkov daljinskega zaznavanja (iz podobe345).

SAT_MAJModus povr�inskih tipov, ki se pojavljajo v glavni pobočni enoti.Vrednosti so pridobljene iz podatkov daljinskega zaznavanja (iz podobe345).

SAT_MEDMediana povr�inskih tipov, ki se pojavljajo v glavni pobočni enoti.Vrednosti so pridobljene iz podatkov daljinskega zaznavanja (iz podobe345).

Statistični derivati spremenljivk oddaljenosti od linijskih elementov, t.j. od geolo�kihmej, struktur in od povr�inskih vod, pri glavnih pobočnih enotah nimajo večjega pomena.Minimalne vrednosti so namreč skoraj vedno blizu 0 oziroma so močno negativne v primerulogaritmiranih podatkov (elementi potekajo preko ali po robu enote), tako najmanj�e kot tudinajvečje vrednosti pa so značilno odvisne od velikosti enote. Zaradi razdelitve terena porazvodnicah so tudi srednje vrednosti oddaljenosti od vod korelirane s povr�ino glavnihpobočnih enot, srednje vrednosti drugih dveh spremenljivk pa z njo niso povezane.Spremenljivke, ki predstavljajo najmanj�e in največje vrednosti, so bile izločene iz nadaljnjihanaliz.


9. Priloge 145

Pred začetkom analize je bilo naključno izbranih ⅔ vzorca. Podatki so slu�ili kotosnova za izdelavo matematičnega modela, ki je bil kasneje testiran za kakovost napovediplazovitih območij. Skupaj je učni niz sestavljalo 394 primerkov oz. 64,2 % vseh plazov.

Metodi faktorske in večkratne regresijske analize sta dali različne rezultate. Faktorskaanaliza je pokazala, da sta najpomembnej�a dejavnika, ki vplivata na pojavljanje plazov,naklon in litologija, za nekoliko manj pomembne, pa so se izkazali povr�inski tipi,ukrivljenost pobočja in bli�ina povr�inskih vodnih tokov, bli�ina strukturnih elementov ter tipukrivljenosti. Rezultati večkratne regresijske analize so dali nekoliko drugačne rezultate. Kotnajpomembnej�i dejavnik so se pokazale lastnosti povr�inskih tipov, največja ukrivljenostpobočja, njegova valovitost, največji naklon ter prevladujoča litolo�ka enota. Pri dobr�njemdelu regresijskih enačb so podatke o litologiji nadomestili drugi prostorski podatki, a na računnatančnosti napovedi. Rezultati oz. prispevki, dobljeni s faktorsko in regresijsko analizo, sobili uporabljeni kot ute�i za dejavnike pri izdelavi napovedovalnih modelov. Zanimivo jedejstvo, da se pri dobr�njem delu rezultatov večkratne regresijske analize, podatki o litologijine pojavljajo med vplivnimi. Nadomestijo jih drugi prostorski podatki, a je natančnostinapovedi plazovitih območij s tem seveda nekoliko slab�a.

Rezultati metod multivariatne statistike so slu�ili kot vhodni podatki pri izdelavilinearnih matematičnih napovedovalnih modelov in kot osnova za določitev ute�i posameznihspremenljivk pri postopku analitične hierarhije (AHP). Izdelanih je bilo 28 modelov.Najosnovnej�i pristop je vključeval izdelavo desetih linearnih matematičnih napovedovalnihmodelov tveganja pred plazovi na osnovi rezultatov analiz multivariatne statistike, npr.koeficientov faktorskih vrednosti pri faktorski analizi ali enačb regresijske analize. Obenem jebilo po postopku analitične hierarhije (ang. Analytical Hierarchy Process � AHP), izdelanododatnih osemnajst modelov tveganja pred plazovi. Med izdelanimi modeli se je zanajprimernej�ega izkazal tisti, dobljen s faktorsko analizo. Vsi modeli so podani v preglednici9.9, najprimernej�i model pa je opisan v nadaljevanju. Napake modelov se gibljejo med 6,89in 31,8 %.

Preglednica 9.9: Opisi najbolj�ih napovedovalnih modelov inrezultati testa njihove natančnosti.

�t.modela Oznaka Opis modela CR/R2 Napaka

modela

7 Mu_vp_03 Mu_vp_02 × Rveč spremenljivk v glavnihosnovnih komponentah - 6,89 %

9 Mu_vp_03_2 AHP Mu_vp_03 � druga različica CR = 0,06 6,89 %

1 Mu_vp_01 Ute�i, določene z % variance spremenljivke,pri signifikativnih faktorskih ute�eh - 7,71 %

4 Mu_vp_02 Mu_vp_01 × Komunalnost spremenljivk vglavnih osnovnih komponentah - 7,87 %

8 Mu_vp_03_1 AHP Mu_vp_03 � prva različica CR = 0,02 8,03 %2 Mu_vp_01_1 AHP Mu_vp_01 � prva različica CR = 0,04 8,53 %6 Mu_vp_02_2 AHP Mu_vp_02 � druga različica CR = 0,14 8,53 %5 Mu_vp_02_1 AHP Mu_vp_02 � prva različica CR = 0,05 9,34 %3 Mu_vp_01_2 AHP Mu_vp_01 � druga različica CR = 0,24 11,64 %12 Mu_vp_04_2 AHP Mu_vp_04 � druga različica CR = 0,14 12,30%


9. Priloge 146

�t.modela Oznaka Opis modela CR/R2 Napaka

modela11 Mu_vp_04_1 AHP Mu_vp_04 � prva različica CR = 0,06 13,28 %

28 Mu_vp_10 Vrednost faktorja (glavne komponente) ×dele� variance faktorja (glavne komponente) - 13,44%

14 Mu_vp_05_1 AHP Mu_vp_05 � prva različica CR = 0,03 16,23 %15 Mu_vp_05_2 AHP Mu_vp_05 � druga različica CR = 0,04 17,71 %20 Mu_vp_07_1 AHP Mu_vp_07 � prva različica CR = 0,03 17,87 %21 Mu_vp_07_2 AHP Mu_vp_07 � druga različica CR = 0,09 18,69 %17 Mu_vp_06_1 AHP Mu_vp_06 � prva različica CR = 0,09 19,02 %18 Mu_vp_06_2 AHP Mu_vp_06 � druga različica CR = 0,1 19,67 %24 Mu_vp_08_2 AHP Mu_vp_08 � druga različica CR = 0,16 25,08 %23 Mu_vp_08_1 AHP Mu_vp_08 � prva različica CR = 0,1 25,57 %

19 Mu_vp_07Regresijski koeficienti (vključevanje

značilnih regresorjev) � standardizirani koef.β

R2 = 0,7772 26,23 %

27 Mu_vp_09_2 AHP Mu_vp_09 � druga različica CR = 0,03 26,72 %

13 Mu_vp_05 Regresijski koeficienti (standardna metoda)� standardizirani koef. β R2 = 0,775 29,34 %


značilnih regresorjev) � standardizirani koef.β

R2 = 0,767 30,00 %

26 Mu_vp_09_1 AHP Mu_vp_09 � prva različica CR = 0,02 30,49 %

22 Mu_vp_08Regresijski koeficienti (izključevanje

značilnih regresorjev) � nestandardiziranikoef. B

R2 = 0,767 30,66 %

10 Mu_vp_04 Regresijski koeficienti (standardna metoda)� nestandardizirani koef. B R2 = 0,775 31,15 %


značilnih regresorjev) � nestandardiziranikoef. B

R2 = 0,777 31,80 %

Za nabolj�a sta se izkazala modela Mu_vp_03 (�t. modela 7) in njegova druga AHPrazličica, Mu_vp_03_2 (�t. modela 9). Pri prvem so ute�i določene s signifikativnim dele�emvariance spremenljivke, ki je pomno�en z vrednostjo komunalnosti in vrednostjo večkratnegakorelacijskega koeficienta spremenljivke. V drugem so ute�i iz prvega modela slu�ile zaizračun razmerij in bile na osnovi ekspertne ocene prene�ene v primerjalno matriko. Napaka2

obeh modelov zna�a 6,89 %. Pri nadaljnjem opisu vlog spremenljivk, se te vedno nana�ajo naglavno pobočno enoto. Najpomembnej�o vlogo pri modelu Mu_vp_03 igrata mediana vsehlitolo�kih enot (15,6 %) in prevladujoča litolo�ka enota (15,5 %). Po pomembnosti sledijonajvečji (12,1 %) in povprečni naklon pobočja (9 %), mediana povr�inskih tipov (7,3 %),prevladujoči povr�inski tip (6,3 %), standardni odklon ukrivljenosti (5,7 %) in litolo�karaznolikost (5,2 %). Poleg omenjenih, igrajo v modelu manj�o vlogo (manj od 5 %) �e ostalespremenljivke, razen usmerjenosti in povprečne ukrivljenosti pobočja. 2 Napaka modela je opredeljena kot dele� plazov, ki se pojavljajo na pobočjih, pri katerih je verjetnostpojavljanja plazov manj�a od srednje vrednosti verjetnosti za posamezni model. Srednja vrednosti predstavljateoretično ločnico med pojavljanjem oz. nepojavljanjem plazov. Na pobočjih, katerih vrednost verjetnostipojavljanja je ni�ja od srednje vrednosti, je verjetnost nepojavljanja plazov večja od verjetnosti pojavljanja.


9. Priloge 147

Preglednica 9.10 vsebuje ute�i za posamezne spremenljivke, vključene v modele.Modeli so v preglednici predstavljeni z zaporedno �tevilko, najbolj�i med njimi pa sooznačeni z osenčenimi polji.

Preglednica 9.10: Vrednosti ute�i spremenljivk pri najbolj�ih modelih �t. 7 in �t. 9.

spremenljivka 7 9 spremenljivka 7 9CR - 0,06 STR_MEAN 0,007 0,014

Napaka modela (%) 6,89 6,89 VOD_MEAN 0,011 0,022NAKL_MAX 0,037 0,186 LITO_VAR 0,017 0,042

NAKL_MEAN 0,028 0,128 LITO_MAJ 0,047 0,164NAKL_STD 0,014 0,043 LITO_MED 0,048 0,164

UKRIV_MAX_ABS 0,013 0,036 SAT_VAR 0,012 0,022UKRIV_MEAN 0,008 0,019 SAT_MAJ 0,02 0,047

UKRIV 0,0054 0,011 SAT_MED 0,022 0,052UKRIV_STD 0,017 0,05

Ob upo�tevanju vrednosti CR in ob izločitvi subjektivnega dejavnika, ki je prisoten pridoločanju ute�i modelov, izdelanih z AHP, se je za najbolj�ega izkazal model Mu_vp_03 (�t.modela 7). V preglednici 9.11 je podan pomen posameznih prostorskih dejavnikov pripojavljanju plazov v primeru linearnega modela Mu_vp_03. Pri tem model igrajo litolo�kelastnosti glavnih pobočnih enot najpomembnej�o vlogo (31 %). Pomembno vlogo pripojavljanju plazov igra tudi naklon pobočja z 21,2 %. Lastnosti povr�inskih tipov pobočjapredstavljajo 13,7 % dele� vpliva. Razgibanost oz. valovitost pobočja, ki se skriva vspremenljivkah standardnih odklonov nagibov in ukrivljenosti, vpliva na pojavljanje plazov zdele�em med 10,1 %. Ukrivljenost glavne pobočne enote vpliva na pojavljanje plazov znekoliko manj�im dele�em kot dejavnik razgibanosti (8,6 %). Raznolikost litolo�kih enot napobočju ima �e manj�o vlogo (5,5 %). Podobno lahko trdimo za raznolikost povr�inskih tipov(3,9 %). Vpliv oddaljenosti pobočja do najbli�jega povr�inskega vodnega toka ima vrednost3,6 %, vloga oddaljenosti pobočja od najbli�jega strukturnega elementa pa 2,3. Vplivaoddaljenosti od najbli�je geolo�ke meje in usmerjenost sta zanemarljiva.

Preglednica 9.11: Pomen prostorskih dejavnikov pri pojavljanju plazovv primeru linearnih modelov.

Prostorski dejavnik Vsi plazoviLitolo�ke lastnosti 31,0 %

Naklon 21,2 %Povr�inski tipi 13,7 %

Razgibanost pobočja 10,1 %Ukrivljenost 8,6 %

Litolo�ka raznolikost 5,5 %Raznolikost povr�inskih tipov 3,9 %Oddaljenost od vodnih tokov 3,6 %

Oddaljenost od strukturnih elementov 2,3 %


9. Priloge 148

Rezultati se nekoliko razlikujejo od tistih, ki so povezani z lokacijami plazov. To jeseveda razumljivo, saj so tu predstavljeni rezultati vezani na podatke glavnih pobočnih enot inne izključno na lokacijo plazu.

Na sliki 9.15 je prikazana slika pravkar opisanega modela. Vrednosti modela sorazvr�čene v razrede po 0,25 standardnega odklona (Std. Dev.). Vrednosti, večje od srednjevrednosti populacije (Sr. vrednost), predstavljajo območja z večjo verjetnostjo pojavljanjaplazov Prikazane so v odtenkih rdeče in oran�ne barve. Temnej�i odtenki označujejo večjoverjetnost pojavov plazenj. Obratno velja za manj�e vrednosti verjetnosti pojavljanja plazenj.Te so na sliki prikazane v odtenkih rumene in zelene barve. Z modrimi točkami so označenelokacije kartiranih plazov. Za la�jo orientacijo so v slike vključeni povr�inski vodni tokovi.

Iz grafičnega prikaza najprimernej�ega napovedovalnega modela je razvidno, da seobmočja z večjo mo�nostjo pojavljanja plazenj in večjim tveganjem pojavljajo v hribovitihpredelih obravnavanega območja. A tudi območja, ki le�ijo na polo�nej�ih predelih, nisopovsem brez mo�nosti nastanka plazov.

Slika 9.15: Grafični prikaz napovedovalnega modela Mu_vp_03, ki predstavlja verjetnostpojavljanja zemeljskih plazov.


9. Priloge 149

Slika 9.16: Grafični prikaz napovedovalnega modela Mu_vp_03, razdeljenega na stopnjeogro�enosti.

Preglednica 9.12: Razvrstitev rezultatov modelov po razredih tveganja.

Statistični opis Stopnjaogro�enosti

Razreditveganja

Povr�ina(km2)

Dele�povr�ja

�t.plazov

Dele�plazov

< - 1,75 SD Ni (1) 1 � 6 58,52 4,79 % 1 0,16 %- 1,75 SD � - 1 SD Preostala (2) 7 � 9 114,71 9,39 % 5 0,81 %

- 1 SD � Sr. vrednost Majhna (3) 10 � 13 305,93 25,04 % 23 3,75 %Sr. vrednost � 1,5 SD Srednja (4) 15 � 20 660,96 54,10 % 442 71,99 %

> 1,5 SD Velika (5) 21 � 27 81,53 6,67 % 143 23,29 %

Model je bil razdeljen na 27 razredov po 0,25 standardnega odklona, kjer razredi dovključno 13. predstavljajo območja z zelo majhnim tveganjem nastanka plazov, 14. razredpredstavlja srednjo vrednost (Sr. vredn.), in razredi od vključno 15. dalje predstavljajoobmočja, kjer je verjetnost nastanka plazov večja. Za namen določitve ogro�enosti zaradiplazov je bilo 27 razredov tveganja nadalje zdru�eno v pet stopenj ogro�enosti, prikazanih nasliki 9.16 in v preglednici 9.12. V preglednici 9.12 stolpec "Statistični opis" podaja statističnirazpon posameznih stopenj ogro�enosti, kjer "SD" pomeni standardni odklon in "Sr.


9. Priloge 150

vrednost" predstavlja srednjo vrednost populacije. Drugi stolpec ("Stopnja ogro�enosti")podaja opis ogro�enosti, zadnji stolpec pa podaja razrede tveganja, ki so bili preklasificirani vpripadajoče stopnje ogro�enosti. Statistični opis modela je podan v nadaljevanju.

Porazdelitev povr�ja obravnavanega območja glede na stopnje ogro�enosti je podanana sliki 9.17.

Stopnja ogro�enosti

4.79%9.39%

25.04%

54.10%

6.67%

12345

Slika 9.17: Porazdelitev povr�ja obravnavanega območja glede na stopnje ogro�enosti.

050100150200250300350400450

1 2 3 4 5

Stopnje ogro�enosti

�t. p

lazo

v

0

100

200

300

400

500

600

700

Plazovi Plazovi kumulativno

Slika 9.18: Pojavljanje plazov po razredih stopnje ogro�enosti obravnavanega območja(model Mu_vp_03).


9. Priloge 151

050100150200250300350400450500550

1 2 3 4 5

Stopnje ogro�enosti

�t. p

lazo

v

0%5%10%15%20%25%30%35%40%45%50%55%

Del

e� p

ovr�

ja

Povr�je Plazovi

Slika 9.19: Porazdelitev razredov ogro�enosti obravnavanega ozemlja inpojavljanje dele�ev plazov po teh razredih (model Mu_vp_03).

Za model je bila izvedena tudi analize korelacije pojavov plazov glede na razredestopnje ogro�enosti obravnavanega območja (sliki 9.18 in 9.19). 29 plazov (4,72 %) sepojavlja na območjih, kjer je tveganje nastanka plazov majhno (1., 2. in 3. stopnjaogro�enosti). Rezultati testa χ2 (preglednica 9.13) ka�ejo, da se značilno več plazov pojavljana območjih, kjer je ogro�enost zaradi plazov srednja do velika. Na območjih, kjer zdana�njim stanjem poznavanja ni ogro�enosti ali pa je ta zanemarljiva, se pojavlja le 1 plaz(0,18 %). Iz rezultatov testa χ2 je mo�no sklepati, da je izbrani model precej zanesljiv, saj jetveganje minimalno (p < 0,000000).

Preglednica 9.13: χ2 test napovedi pojavljanja plazov z modelom Mu_vp_03.

Plazovi � model Mu_vp_03

χ2 = 447,04 df = 4 p < 0,0000000Razred dejansko �t. plazov pričakovano �t. plazov D � P χ2 = (D-P)2/P

1 1 29,4141 -28 27,4481

2 5 57,65224 -53 48,08588

3 23 153,7617 -131 111,2021

4 442 332,1947 110 36,29562

5 143 40,97726 102 254,0102

Σ 614 614 0 477,04


9. Priloge 152

Iz rezultatov primernosti modelov lahko povzamemo pomembnost posameznihprostorskih dejavnikov. Najpomembnej�a dejavnika sta litolo�ke lastnosti in naklon pobočja,sledijo povr�inski tipi (vegetacija, pora�čenost itd.), valovitost terena ter bli�ina povr�inskihvodnih tokov in strukturnih elementov. Bolj�i rezultati modelov, dobljenih s faktorsko analizoso najverjetneje posledica podvr�enosti metode regresijske analize ekstremom in majhnega�tevila vzorcev v učnem nizu nekaterih tipov plazov.


9. Priloge 153

9.5 OGRO�ENOST PRED ZEMELJSKIMI PLAZOVI V VISOKOGORJU SLOVENIJE� Bov�ka kotlina

Obravnavano območje za izdelavo ogro�enosti pred zemeljskimi plazovi vvisokogorju je izbrano v zgornjem Posočju in sicer primer Bov�ke kotline (sliki 9.20 in 9.21),ki je dobro poseljena in zato primerna za izdelavo ocene ogro�enosti.

Slika 9.20: Pogled na severnovzhodni del Bov�ke kotline.

Slika 9.21: Pogled na ju�ni del Bov�ke kotline.

NE del bov�ke kotline

Pogled na Bovec s severa


9. Priloge 154

Na slikah 9.20 in 9.21 je Bov�ka kotlina prikazana kot tipična alpska kotlina, kipredstavlja ravninski svet med grebeni visokih alpskih vr�acev. Hiter vi�inski prehod izravnine v strme bregove je lahko vzrok za nastanek različnih tipov zemeljskih plazov, ki paimajo alpski značaj, kar pomeni, da so vezani na pojave poru�itev v hribinah (hribinskiplanarni in klinasti zdrsi, hribinski podori, padanje skal in kamnov).

Oceno ogro�enost pred zemeljskimi plazovi smo izvedli po naslednjem postopku.Najprej smo izvedli terensko kartiranje vseh obstoječih pojavov poru�itev naravnegaravnote�ja povr�inskih zemeljskih plasti. Sledila je določitev ogro�enosti s pomočjotehnologije GIS. Uporabljeni so bili trije informacijski sloji, ki ustrezajo glavnim vplivnimdejavnikom, ki povzročajo zemeljsko plazenje. Prvi privzeti informacijski sloj je bil narejenna osnovi geolo�ke kamninske zgradbe terena. Uporabili smo geolo�ko karto v merilu1:10.000 (slika 9.22), ki je bila narejena za potrebe popotresne obnove po velikonočnempotresu 1998.leta (M. Bavec, M. Toman in M. Poljak, 1999)

Slika 9.22: Geolo�ka karta Bov�e kotline, izdelana v merilu 1:10.000.


9. Priloge 155

Druga dva informacijska sloja sta izhajali iz digitalnega modela vi�in. Izdelan je bilinformacijski sloj naklonov pobočij in informacijski sloj oblikovanosti povr�ja. Postopekmodeliranja z GIS za napoved ogro�enosti pred zemeljskimi plazovi je potekal na standardninačin:

• določitev vplivnih dejavnikov, ki povzročajo ogro�enost,• kategoriziranje vsakega vplivnega dejavnika v razrede,• določitev pomembnosti posameznega dejavnika napram drugim,• zdru�itev dejavnikov v končno napoved ogro�enosti,• ugotavljanje uspe�nosti napovedi ogro�enosti glede na obstoječe pojave,• morebitna poprava kategorizacije posameznih dejavnikov in njihove

pomembnosti.

Morfolo�ko lahko razdelimo Bov�ko kotlino v tri enote. V prvo enoto spadaja strmaponekod tudi subvertikalna pobočja zgrajena iz karbonatnih kamnin, ki gradijo visokogorskialpski svet, ki obdaja kotlino. Fizikalno preperevanje in ledeni�ko delovanje je povzročilonastanek �tevilnih meli�č in pobočnih gru�čev, ki se iz strmih vesin pod srednje nagnjeniminaklonskimi koti pobočij spu�čajo proti dnu kotline. To je druga morfolo�ka enota. Zadnja jeravninski svet same Bov�ke doline, ki je nastala z nanosom prodnih kvartarnih sedimentov. Vnjo je reka Soča vrezala glonboko strugo in ustvarila visoke terase s strmimi pobočji, ki jihlahko uvrstimo v drugo enoto.

Slika 9.23: Vi�inski pasovi Bov�ke kotline.


9. Priloge 156

Bov�ka kotlina le�i na ju�nem robu Julijskih alp. Po kamninski sestavi pripada bov�kakotlina, vsaj do srednje jure do zgornje krede slovenskemu bazenu, zato je obrobje kotlinezgrajeno iz kamnin karbonatne platforme stratigrafskega razpona zg. Trias � sp. Jura, medtemko je njen osrednji del sestavljen prete�no iz klastičnih sedimentov globjemorskega bazenastratigrafskega razpona sr. Jura � zg. Kreda. Največjo raz�irjenost imajo klastični, točnejeturbiditni sedimenti (fli�) zg. Krede.

V strukturnem smislu predstavlja bov�ka kotlina po B. Jurkov�ku (1987) tektonskoudorino, ki je nastala na prostoru sinklinale (po Kossmatu, 1913) ali tektonskega okna (poWinklerju, 1920). Na podlagi raziskav se domneva, da bovska kotlina predstavlja sinklinalo vsmeri SZ-JV tj. v »dinarski smeri«. Sinklinala je naknadno, zaradi horizontalnih premikovvdol� regionalnih dinarskih prelomov, stisnjena v smeri SZ-JV in je dobila značajbrahisinklinale. Pri tem so deli karbonatnih kamnin kaninskega in krnskega pogorja narinjenina klastične kamnine jedra sinklinale, kar je vidno ponekod na robovih bov�ke kotline.

V formiranju strukturne zgradbe ozemlja so torej pomembno vlogo odigrali dinarskiprelomi. Od teh je najizrazitej�i idrijski, isti tip prelomov je prisoten, toda v manj�i meri tudina območju Julijskih Alp.

Opisane strukturne deformacije so potekale skozi neogen in so po S. Buserju (1987) inB. Jurkov�ku (1987) regionalni prelomi nastali v pliocenu. Vsekakor je bil relief bov�kekotline pred začetkom identičen z njeno strukturno zgradbo tj. sinklinalo ali strukturnimbazenom, kar je omogočilo odlo�itev debele skladovnice glacigenih sedimentov. Dana�njipolo�aj le-teh, kjer so starej�i sedimenti na robovih in mlaj�i v osrednjem delu kotline, jelahko posledica tektonskega stopničastega pogrezanja ali zni�evanja erozijske baze v časunjihovega nastanka.

Najmlaj�i postglacialni sedimenti holocena so horizontalni, brez vidnih znakovstrukturnih deformacij.

Naj na�tejemo kamnine, ki grade obrobje in podlago Bov�ke kotline. Karbonatnekamnine so sestavljene prete�no iz plastovitega dachsteinskega apnenca zgornjetriasnestarosti. Na območju Rombona in Krna je teren zgrajen delno iz glavnega dolomita ravno takotriasne starosti. Dolomit le�i v superpozicijskem smislu pod apnencem, zaradi prelomov pa jenjihov prvotni polo�aj naknadno poru�en. Med karbonatne kamnine spadajo tudi jurski(liasni) apnenci, ki so v litolo�kem smislu podobni dachsteinskim apnencem. Jurski apnencigradijo severni rob Polovnika in ju�no pobočje Kanina in Rombona. Pri Kalu Koritnicigradijo manj�e dele terena plastovite karbonatne breče jurske starosti. Tudi te so uvr�čene venotno skladovnico karbonatnih kamnin.

Klastične kamnine obsegajo v največji meri zgornjekredno fli�no skladovnico. Ta jesestavljena iz kalkarenita in glinavca ali laporja. Pri Kalu Koritnici je fli�na serija sestavljenaiz plastovitih konglomeratov, sestavljenih iz prodnikov z lapornato-pe�čenim vezivom. Vklastično skladovnico uvr�čamo tudi rdeče laporje in lapornate apnence tipa �scaglia�. Tizavzemajo ozek pas na obrobjih Bov�ke kotline in vzdol� doline Soče od �age do Kobarida.Tipičen fli�, torej kalkarenit, glinavec in lapor zavzema osrednji del Bov�ke kotline, vendar gavečinoma prekrivajo kvartarni sedimenti.


9. Priloge 157

Kvartarni sedimenti so sestavljeni iz glacialnih, fluvialnih in koluvialnih sedimentov.V glacialne sedimente uvr�čamo morenski material. Ta je v starej�ih delih sprijet in izdanjaponekod na severnem robu Bov�ke kotline. Mlaj�i deli so večinoma nesprijeti in delnopome�ani s koluvialnim materialom. Ti sedimenti so prisotni v dolinah Soče in Koritnice, insicer na njihovih pobočjih. Največjo povr�ino pokriva morenski material na območjuDre�nice, posamezne krpe morenskega materiala pa so tudi v visokogorskem svetu Kanina,Rombona in Krna. V fluvialne sedimente smo uvrstili rečno-ledeni�ke sedimente doline Sočein Koritnice ter rečne sedimente osrednjega dela Bov�ke kotline. Ti so odlo�eni v oblikirečnih teras, kjer je material deloma sprijet. Koluvialni sedimenti predstavljajo pobočni gru�č,ki prekriva vi�ja pobočja rečnih dolin kakor tudi nekatera strma pobočja v visokogorskemsvetu. Material je sestavljen iz gru�ča različne granulacije in je praviloma nesprijet.

Na�tete kamnine so narinjene in razlomljene z tektonskimi strukturami � narivi inprelomi. Narivni rob Julijskih Alp na slovenski bazen označuje krn�ki nariv, ki ga sledimo oddoline Učje, preko bovčke kotline do krnskega pogorja. V narivnem kontaktu so v glavnemkarbonatne kamnine na klastičnih. Narivni rob je najbolj izrazit v kaninskem in krnskempogorju, medtem ko je v bov�ki kotllini v največji meri prekrit s kvartarnimi sedimenti.Tektonska zgradba je sestavljena iz regionalnih prelomov v smeri SZ-JV in SV-JZ. V skupinidinarskih prelomov je najizrazitej�i idrijski, ki ga sledimo po dolini Soče od �age doKobarida. Naslednja skupina dinarskih prelomov se razteza od krnskega pogorja do bov�kekotline. Prelomne, zdrobljene in milotizirane cone so dobro vidne v karbonatnemkamninskem kompleksu krnskega kakor tudi kaninskega in robonskega pogorja, medtem koso v bov�ki kotlini prelomi prekriti s kvartarnimi sedimenti. V drugi skupini so prelomi vsmeri SV-JZ. Od teh sta najbolj izrazita preloma vzdol� reke Soče (Trenta � Bovec) in prelomob severnem pobočju Svinjaka. Slednji se po podatkih vrtanja podanih v članku D Ku�čerja indr. (1974) podalj�uje pod kvartarnimi sedimenti bov�ke kotline do �age. Glede strukturnezgradbe same bov�ke kotline domnevamo, da prelomi niso vplivali na najmlaj�e rečnesedimente, ki gradijo njen osrednji del. Točneje rečni sedimenti so horizontalni z blagimstrmcem proti jugozahodu in imajo po tekočih geofizikalnih podatkih dokaj enotno debelino.Izrazito povečanje debeline kvartarnih sedimentov v Bov�ki kotlini na delu od Čezsoče protijugozahodu (Ku�čer in dr., 1974) pa je lahko pogojeno z erozijo kvartarne podlage ali njenimsinsedimentacijskim prelamlanjem in pogrezanjem.

Mo�nost nastanka podorov, plazov in padanje kamnov je odvisna od pogojev, kivladajo v naravi. Ti pogoji so pri modeliranju predstavljeni kot kombinacije različnih vplivnihdejavnikov.

Pri izdelavi karte ogro�enosti so bili upo�tevani naslednji vplivni dejavniki:• In�enirsko � geolo�ke lastnosti kamnin• Geomorfolo�ka dejavnika:

o naklon pobočjao oblikovanost povr�ja

In�enirsko � geolo�ke lastnosti kamnin so bile določene s podrobnim in�enirsko-geolo�kim kartiranjem po potresu 1998, kateremu so bili pridru�eni izkopi raziskovalnihja�kov, vrtanje vrtin (20), popisi po�kodb v naravi in zgradbah, itd. Vse kamnine, ki nastopajona območju Bov�ke kotline, smo za določitev ogro�enosti pred zemeljskimi plazovi uvrstili v�tiri in�enirskogeolo�ke (IG) enote na podlagi njihovih geomehanskih lastnosti (preglednica9.14). To so IG enote z zelo dobrimi, dobrimi, slabimi in zelo slabimi geomehanskimi


9. Priloge 158

lastnostmi. Na osnovi preglednice 9.14 je bila izdelana reklasificirana geolo�ka karta Bov�kekotline (slika 9.24).

Preglednica 9.14: IG enote uvr�čene v posamezen razred geomehanskih lastnosti.

Geomehanske lastnosti IG enot Opis IG enote

zelo dobredachsteinski apnenec, glavni dolomit,

mikritni in oolitni apnenec;mikritni in lapornati apnenci

dobre karbonatna breča; morena (til)

slabe morena; pobočni gru�č; prod, pesek in melj

zelo slabe fli� (kalkarenit, glinavec in lapor)

Reklasificirana IG karta

Slika 9.24: Reklasificirana in�enirsko-geolo�ka karta Bov�ke kotline, izdelana glede nageolo�ke lastnosti IG enot in v merilu 1:10.000.


9. Priloge 159

Kot drugi vplivni dejavnik, ki je bil vpeljan v modeliranje izdelave ocene ogro�enosti,je bil naklon pobočja. Strmej�i naklon pomeni večji vpliv delovanja gravitacije in s tempovečevanje ogro�enosti. Pod nagibi bla�jimi od 7º ne more priti do pojavov nestabilnosti,med 7º in 20º nastopa �e večja mo�nost nastajanja ogro�ujočih pojavov nestabilnosti, prinaklonih med 20º in 30º se pojavom zemljinskih zdrsov �e priključijo prvi pojavi hribinskihplanarnih in klinastih zdrsov, nad nagibi 30º pa se mo�nost nastanka vseh vrst nestabilnihpojavov zaradi nagiba pobočja močno poveča. Na splo�no tudi velja, da je gradnja gradbenihobjektov pri nagibih pobočij večjih od 30º zelo ote�ena. Karta nagibov povr�in Bov�kekotline je prikazana na sliki 9.25, pri čemer temnej�a barva pomeni večji nagib.

Slika 9.25: Karta nagibov povr�in Bov�ke kotline, izdelana v merilu 1:10.000.

Naslednji informacijski sloj, ki smo ga vključili v modeliranje, je oblikovanostpovr�ja. Območja stekanja vode oziroma udorin na pobočjih smo posebej izločili in jihprikazali kot samostojni informacijski sloj (slika 9.26). Za ta območja velja, da se ogro�enostnastanka zemeljskih plazov poveča.


9. Priloge 160

Konkavna obmoKonkavna območčjaja

Slika 9.26: Karta konkavnih območij Bov�ke kotline, izdelana v merilu 1:10.000.

Pri kartiranju smo izločili naslednje ogro�ajoče pojave:o meli�ča,o podori,o padanje kamnov,o plazovi.

Na splo�no teh pojavov v Bov�ki kotlini ni mnogo. Nekaj primerov je prikazano naslikah od 9.27 do 9.32.

Na osnovi analize ogro�ujočih pojavov smo postavili pravila zdru�evanjainformacijskih slojev v končno napoved (slika 9.33). Tako je nastala končna karta oceneogro�enosti Bov�ke kotline pred zemeljskimi plazovi (slika 9.34), ki ozemlje deli v �tiriobmočja različne ogro�enosti.


9. Priloge 161

Slika 9.27: Meli�če, ki se nahaja neposredno nad naseljem in ogro�a posamezne hi�e.

Slika 9.28: Eden redkih gru�čnatih zemljinskih plazov na pregledanem območju.


9. Priloge 162

Slika 9.29: Velik hribinski planarni zdrs na ju�ni strani bov�ke kotline, ki je nastal leta 1953.

Slika 9.30: Razpoke hribinskega podora od blizu.


9. Priloge 163

Slika 9.31: Podori nastali ob potresu leta 1998 na apnencih na severni strani nad Bovcem.

Slika 9.32: Obse�na meli�ča na severni strani Bov�ke kotline.


9. Priloge 164

Slika 9.33: Način zdru�evanja informacijskih slojev v končno napoved ogro�enosti Bov�kekotline zaradi zemeljskih plazov ob uporabi 4 razredov ogro�enosti.


9. Priloge 165

Slika 9.34: Karta ogro�enosti Bov�ke kotline pred zemeljskimi plazovi, razdeljena na 4območja (razrede) ogro�enosti: ni ogro�enosti (siva barva), majhna ogro�enost (rumena

barva), srednja ogro�enost (modra barva), velika ogro�enost (rdeča barva).


9. Priloge 166

9.6 DELITEV OBČIN V SLOVENIJI GLEDE NA STOPNJO OGRO�ENOSTI PREDDELOVANJEM ZEMELJSKIH PLAZOV

Za 192 občin v Sloveniji smo uporabili predlagano metodologijo delitve zemlji�č na 5razredov ogro�enosti (zelo velika ogro�enost � ZVO, velika ogro�enost � VO, srednjaogro�enost � SO, majhna ogro�enost � MO, zelo majhna ogro�enost � ZMO). Tako smodoločili vrstni red slovenskih občin glede na dele� ogro�enih območij posameznega razredaogro�enosti v občini zaradi delovanja zemeljskih plazov (preglednica 9.15). Karta Slovenije sprikazanimi mejami občin glede na dele� zelo ogro�enih območij in ogro�enih območij jeprikazana na sliki 9.35. Nato smo vrstni občin korigirali z upo�tevanjem velikosti posamezneobčine (povr�ine v km2) (preglednica 9.16). Karta Slovenije s prikazanimi mejami občin innjihovo ogro�enostjo zaradi delovanja zemeljskih plazov ute�ena z dele�em občine v povr�iniSlovenije je prikazana na sliki 9.36.

Preglednica 9.15: Vrstni red občin v Sloveniji glede na dele� ogro�enih območijposameznega razreda ogro�enosti v občini zaradi delovanja zemeljskih plazov.

# OBČINA POVR�INA (km2) ZVO VO SO MO ZMO1 CERKVENJAK 23.038 83.18% 1.09% 15.74% 0.00% 0.00%2 GORNJI PETROVCI 66.8441 79.82% 0.00% 20.18% 0.00% 0.00%3 �ALOVCI 58.1599 74.89% 0.00% 25.11% 0.00% 0.00%4 KUZMA 22.852 74.49% 1.23% 24.28% 0.00% 0.00%5 GRAD 37.391 72.14% 0.00% 24.36% 3.49% 0.00%6 HODO� 18.1202 67.49% 0.00% 32.51% 0.00% 0.00%7 LUKOVICA 74.9041 63.69% 7.41% 6.62% 1.42% 20.86%8 JUR�INCI 36.2569 60.72% 0.00% 39.28% 0.00% 0.00%9 SVETI ANDRA� V SLOV. GORICAH 17.6047 55.84% 0.00% 44.16% 0.00% 0.00%10 LJUTOMER 107.236 53.73% 6.49% 39.78% 0.00% 0.00%11 MORAVSKE TOPLICE 144.463 53.65% 0.37% 45.98% 0.00% 0.00%12 KOBILJE 19.7356 51.68% 0.19% 48.13% 0.00% 0.00%13 DOL PRI LJUBLJANI 33.2814 49.86% 0.00% 46.39% 0.00% 3.75%14 LJUBLJANA 274.986 49.42% 2.11% 40.43% 0.57% 7.46%15 DESTRNIK 34.3542 46.98% 21.35% 31.67% 0.00% 0.00%16 DORNAVA 28.4011 46.97% 3.76% 49.27% 0.00% 0.00%17 SVETI JURIJ 51.3235 46.28% 38.82% 14.89% 0.00% 0.00%18 OPLOTNICA 33.1514 45.46% 0.00% 9.69% 37.12% 7.73%19 ROGA�KA SLATINA 71.5454 45.05% 1.95% 31.13% 15.51% 6.36%20 PUCONCI 107.659 44.67% 0.00% 55.33% 0.00% 0.00%21 RADENCI 34.1217 41.93% 45.78% 12.30% 0.00% 0.00%22 RAZKRI�JE 9.82164 40.98% 0.00% 59.02% 0.00% 0.00%23 ORMO� 212.392 40.20% 24.27% 32.85% 2.68% 0.00%24 LITIJA 316.273 40.18% 5.18% 21.87% 0.50% 32.26%25 LENDAVA 122.95 38.47% 13.99% 47.55% 0.00% 0.00%26 �ENTJERNEJ 95.9864 36.77% 6.70% 15.87% 5.14% 35.53%27 �KOFJA LOKA 145.023 34.56% 14.91% 23.94% 5.85% 20.74%28 GORENJA VAS-POLJANE 153.25671 34.51% 16.19% 19.40% 3.57% 26.33%29 �KOFLJICA 43.3082 34.31% 0.91% 35.42% 0.00% 29.36%30 DOBROVA-POLHOV GRADEC 117.48 34.14% 9.60% 30.04% 1.63% 24.59%31 BRE�ICE 268.113 33.06% 13.44% 27.60% 11.90% 13.99%32 BREZOVICA 91.1708 30.67% 3.07% 8.35% 0.00% 57.91%33 PTUJ 66.656 30.63% 12.22% 57.15% 0.00% 0.00%34 �KOCJAN 60.4454 29.90% 8.80% 19.67% 20.45% 21.18%35 CELJE 94.9049 29.80% 0.41% 50.45% 8.57% 10.77%36 TRNOVSKA VAS 22.8901 28.94% 14.20% 56.86% 0.00% 0.00%37 KR�KO 344.857 28.52% 13.86% 24.22% 14.08% 19.32%


9. Priloge 167

38 BRASLOVČE 54.8778 28.49% 7.21% 39.23% 0.68% 24.39%39 TRBOVLJE 57.8207 27.66% 8.82% 15.01% 1.38% 47.13%40 DOBROVNIK 31.1175 27.41% 32.91% 39.67% 0.00% 0.00%41 TABOR 34.8333 26.54% 40.68% 23.35% 0.66% 8.78%42 LA�KO 197.46 26.23% 7.68% 32.45% 12.33% 21.32%43 �IROVNICA 42.5808 25.86% 0.00% 37.24% 0.00% 36.90%44 SEVNICA 272.172 25.63% 17.15% 23.51% 14.25% 19.46%45 VELENJE 83.4952 25.21% 2.26% 52.49% 1.99% 18.04%46 TRZIN 8.61553 24.93% 14.99% 51.41% 2.41% 6.26%47 POLZELA 34.0054 24.45% 0.00% 38.07% 2.98% 34.50%48 RADOVLJICA 118.706 23.94% 4.19% 33.46% 16.24% 22.16%49 ROGA�OVCI 40.147 23.70% 11.21% 65.09% 0.00% 0.00%50 VELIKA POLANA 18.668 23.55% 0.00% 76.45% 0.00% 0.00%51 ROGATEC 39.5578 23.24% 0.00% 74.48% 2.29% 0.00%52 SLOVENSKE KONJICE 97.8431 21.39% 4.34% 57.74% 2.31% 14.23%53 TR�IČ 155.371 20.27% 23.11% 25.26% 4.78% 26.58%54 DOM�ALE 72.2977 19.84% 13.52% 48.20% 3.48% 14.96%55 RADEČE 51.9695 19.45% 36.89% 17.62% 2.88% 23.16%56 VRHNIKA 126.262 18.29% 2.59% 20.64% 0.00% 58.49%57 �MARTNO OB PAKI 18.1523 18.26% 0.00% 34.03% 6.36% 41.34%58 �O�TANJ 95.5853 18.09% 0.28% 38.36% 3.58% 39.69%59 �ALEC 117.103 18.00% 2.54% 44.22% 11.97% 23.26%60 JESENICE 75.8379 17.84% 28.52% 21.93% 2.48% 29.23%61 IG 98.7634 17.11% 0.00% 23.71% 0.00% 59.19%62 ZAGORJE OB SAVI 147.1377 16.72% 4.98% 22.02% 13.56% 42.72%63 SLOVENSKA BISTRICA 334.517 16.68% 12.61% 24.51% 21.06% 25.13%64 HRASTNIK 58.5832 16.50% 5.96% 34.39% 13.37% 29.77%65 VRANSKO 53.3216 16.22% 32.22% 19.93% 1.96% 29.67%66 METLIKA 108.872 16.21% 16.68% 8.22% 4.48% 54.41%67 VOJNIK 75.2647 15.94% 2.48% 68.56% 0.61% 12.40%68 KRANJSKA GORA 256.312 15.90% 5.85% 19.58% 5.59% 53.08%69 ČREN�OVCI 33.6926 15.81% 0.00% 84.19% 0.00% 0.00%70 MORAVČE 61.3755 15.81% 0.40% 19.55% 7.36% 56.88%71 �ENTJUR PRI CELJU 222.259 15.57% 1.99% 56.70% 20.24% 5.50%72 PIRAN 44.5817 14.94% 58.71% 21.63% 0.00% 4.72%73 MEDVODE 77.5937 14.40% 13.43% 27.79% 20.10% 24.29%74 KOBARID 192.726 14.18% 21.99% 16.60% 13.30% 33.93%75 GORNJA RADGONA 128.104 13.57% 22.59% 62.63% 1.22% 0.00%76 CANKOVA 30.5833 13.28% 0.00% 86.72% 0.00% 0.00%77 AJDOV�ČINA 245.234 12.69% 28.44% 8.32% 0.00% 50.55%78 KOMENDA 24.0636 12.14% 4.61% 50.29% 30.59% 2.37%79 TURNI�ČE 23.844 11.63% 0.09% 88.27% 0.00% 0.00%80 HORJUL 32.5496 11.41% 5.81% 66.88% 0.00% 15.91%81 �ETALE 38.0255 11.10% 4.79% 81.46% 1.66% 0.99%82 ODRANCI 6.93451 11.03% 0.00% 88.97% 0.00% 0.00%83 PREDDVOR 86.9614 10.92% 4.62% 17.38% 13.60% 53.48%84 NAKLO 28.2894 10.89% 0.00% 40.80% 48.31% 0.00%85 BOVEC 367.324 10.65% 2.23% 13.55% 3.50% 70.07%86 KRANJ 147.977 9.88% 11.90% 36.31% 26.83% 15.08%87 BOROVNICA 42.3162 9.47% 0.00% 21.40% 0.00% 69.12%88 JEZERSKO 68.8091 9.34% 26.38% 26.84% 4.36% 33.08%89 KRI�EVCI 46.245 8.80% 48.19% 43.01% 0.00% 0.00%90 PREBOLD 40.9464 8.63% 20.40% 35.97% 2.19% 32.81%91 DUPLEK 39.9834 8.05% 2.07% 65.83% 24.04% 0.00%92 �ELEZNIKI 164.779 8.00% 15.10% 31.48% 9.84% 35.58%93 MOZIRJE 83.6425 7.95% 0.00% 67.08% 1.77% 23.20%94 �MARJE PRI JEL�AH 107.702 7.95% 0.38% 66.03% 23.67% 1.96%95 MAJ�PERK 72.7836 6.90% 10.44% 77.43% 5.23% 0.00%96 VODICE 31.3833 6.87% 6.28% 2.55% 67.87% 16.43%97 BISTRICA OB SOTLI 31.1363 6.80% 0.00% 29.34% 45.07% 18.78%98 PODČETRTEK 60.5599 6.74% 0.00% 67.58% 15.46% 10.22%99 PREVALJE 58.0716 6.65% 50.22% 32.60% 5.29% 5.23%


9. Priloge 168

100 LENART 120.218 6.44% 4.42% 68.48% 20.65% 0.00%101 CERKNO 131.593 6.43% 6.68% 47.38% 8.68% 30.83%102 BLED 188.506 6.42% 0.00% 30.57% 1.88% 61.14%103 VIPAVA 107.407 5.88% 32.77% 12.94% 0.00% 48.42%104 GORNJI GRAD 90.0955 5.79% 0.00% 52.73% 4.58% 36.90%105 TOLMIN 381.536 5.64% 18.78% 13.98% 32.34% 29.26%106 HOČE-SLIVNICA 53.7105 4.89% 27.71% 22.19% 41.39% 3.83%107 SLOVENJ GRADEC 173.694 4.60% 11.98% 54.16% 11.72% 17.54%108 �TORE 28.1476 3.69% 1.50% 63.20% 25.34% 6.26%109 NOVO MESTO 298.473 3.48% 26.13% 4.60% 10.17% 55.63%110 KAMNIK 265.635 3.40% 6.90% 32.50% 6.30% 50.90%111 VIDEM 80.1766 3.36% 1.88% 94.77% 0.00% 0.00%112 NAZARJE 43.404 3.33% 1.27% 36.31% 5.92% 53.17%113 RAČE-FRAM 51.2407 3.27% 39.45% 18.45% 36.31% 2.51%114 KOČEVJE 555.386 3.12% 3.37% 1.44% 0.22% 91.86%115 TREBNJE 317.097 3.11% 16.32% 23.57% 15.25% 41.74%116 GORI�NICA 61.1743 3.05% 1.42% 92.90% 2.63% 0.00%117 DOBRNA 31.6609 2.99% 8.58% 64.33% 1.27% 22.82%118 NOVA GORICA 308.96 2.85% 29.07% 11.84% 0.40% 55.84%119 ČRNOMELJ 339.659 2.63% 8.12% 2.43% 0.19% 86.63%120 MARIBOR 147.467 2.57% 13.37% 70.05% 10.53% 3.49%121 BELTINCI 62.2477 2.45% 0.76% 96.79% 0.00% 0.00%122 RIBNICA NA POHORJU 59.316 2.42% 1.02% 31.64% 14.74% 50.18%123 OSILNICA 36.2239 2.39% 21.02% 0.00% 0.00% 76.59%124 LOGATEC 173.108 2.20% 3.31% 16.32% 5.71% 72.47%125 ZREČE 67.0388 2.17% 3.13% 15.43% 51.53% 27.74%126 MENGE� 22.4582 1.96% 44.22% 20.89% 4.92% 28.01%127 RAVNE NA KORO�KEM 63.4489 1.95% 15.40% 45.06% 25.00% 12.60%128 LOVRENC NA POHORJU 84.433 1.91% 8.15% 22.09% 34.76% 33.09%129 BOHINJ 333.725 1.84% 1.15% 22.09% 1.03% 73.88%130 MIRNA PEČ 48.0408 1.79% 41.55% 4.77% 0.01% 51.90%131 LUČE 109.45 1.73% 0.00% 50.28% 0.61% 47.37%132 ILIRSKA BISTRICA 480.012 1.70% 32.63% 6.45% 0.00% 59.22%133 KOZJE 89.6898 1.69% 14.16% 31.68% 28.77% 23.71%134 MURSKA SOBOTA 64.4338 1.65% 1.23% 97.12% 0.00% 0.00%135 TI�INA 38.815 1.62% 0.11% 98.27% 0.00% 0.00%136 IVANČNA GORICA 227.007 1.60% 7.34% 10.91% 0.00% 80.15%137 KOMEN 102.717 1.57% 6.35% 0.42% 0.00% 91.66%138 KOPER 311.201 1.56% 68.17% 6.66% 0.00% 23.62%139 SOLČAVA 102.755 1.32% 16.42% 36.05% 0.54% 45.67%140 LJUBNO 78.9083 1.21% 0.00% 91.06% 0.45% 7.28%141 PODVELKA 103.884 1.04% 16.31% 22.81% 44.30% 15.55%142 MISLINJA 112.167 1.02% 3.66% 22.80% 50.00% 22.51%143 PODLEHNIK 45.9799 1.01% 1.11% 97.88% 0.00% 0.00%144 ČRNA NA KORO�KEM 155.961 0.98% 1.96% 25.62% 17.39% 54.04%145 POSTOJNA 269.868 0.86% 25.48% 7.52% 0.30% 65.84%146 KIDRIČEVO 71.5047 0.79% 34.92% 64.29% 0.00% 0.00%147 BENEDIKT 24.1385 0.76% 2.15% 97.09% 0.00% 0.00%148 RADLJE OB DRAVI 93.9336 0.71% 13.94% 58.37% 20.91% 6.07%149 IDRIJA 293.699 0.70% 2.39% 27.47% 5.04% 64.41%150 GROSUPLJE 133.794 0.40% 12.47% 21.34% 0.00% 65.79%151 CERKNICA 241.308 0.26% 0.00% 23.47% 0.00% 76.28%152 �IRI 49.208 0.25% 51.40% 40.66% 0.00% 7.68%153 DIVAČA 147.783 0.17% 32.63% 3.04% 0.00% 64.16%154 SE�ANA 217.401 0.12% 6.63% 0.00% 0.00% 93.25%155 IZOLA 28.5614 0.00% 92.57% 2.38% 0.00% 5.04%156 BRDA 71.9664 0.00% 80.84% 9.22% 3.95% 5.99%157 KANAL 146.531 0.00% 59.12% 5.49% 12.84% 22.55%158 �EMPETER-VRTOJBA 14.9497 0.00% 51.50% 48.50% 0.00% 0.00%159 HRPELJE-KOZINA 192.201 0.00% 26.61% 1.64% 0.00% 71.75%160 KOSTEL 56.0858 0.00% 25.01% 4.64% 0.00% 70.34%161 SELNICA OB DRAVI 64.4665 0.00% 24.58% 21.41% 28.97% 25.03%


9. Priloge 169

162 VUZENICA 50.1039 0.00% 21.62% 61.21% 0.00% 17.17%163 CERKLJE NA GORENJSKEM 78.0386 0.00% 13.81% 39.25% 15.19% 31.75%164 PIVKA 223.251 0.00% 13.36% 5.90% 0.00% 80.75%165 MUTA 38.7708 0.00% 10.55% 65.30% 21.43% 2.71%166 ME�ICA 26.4474 0.00% 10.18% 33.08% 14.48% 42.27%167 DRAVOGRAD 105.001 0.00% 9.87% 55.79% 31.03% 3.32%168 VELIKE LA�ČE 103.185 0.00% 8.44% 34.76% 0.00% 56.80%169 RIBNICA 153.637 0.00% 5.66% 20.86% 0.00% 73.48%170 SVETA ANA 37.1554 0.00% 3.33% 96.67% 0.00% 0.00%171 VITANJE 59.3847 0.00% 2.57% 22.12% 48.28% 27.04%172 RU�E 60.8148 0.00% 2.47% 31.57% 48.54% 17.42%173 LO�KI POTOK 134.498 0.00% 2.08% 1.60% 0.00% 96.32%174 �ENČUR 43.2121 0.00% 1.36% 82.82% 14.52% 1.31%175 DOLENJSKE TOPLICE 110.208 0.00% 1.24% 4.43% 5.20% 89.13%176 SEMIČ 146.659 0.00% 1.18% 0.00% 0.00% 98.82%177 MIREN-KOSTANJEVICA 62.7839 0.00% 1.07% 9.83% 0.00% 89.09%178 DOBREPOLJE 103.148 0.00% 0.93% 7.37% 0.00% 91.70%179 �ENTILJ 65.0125 0.00% 0.62% 41.06% 58.32% 0.00%180 �U�EMBERK 164.338 0.00% 0.50% 0.36% 0.48% 98.66%181 SODRA�ICA 49.4763 0.00% 0.26% 32.33% 0.00% 67.41%182 KUNGOTA 48.9852 0.00% 0.07% 98.34% 1.59% 0.00%183 VER�EJ 12.0201 0.00% 0.00% 100.00% 0.00% 0.00%184 MIKLAV� NA DRAVSKEM POLJU 12.5386 0.00% 0.00% 100.00% 0.00% 0.00%185 STAR�E 33.9656 0.00% 0.00% 100.00% 0.00% 0.00%186 HAJDINA 21.6271 0.00% 0.00% 100.00% 0.00% 0.00%187 MARKOVCI 29.8329 0.00% 0.00% 100.00% 0.00% 0.00%188 PESNICA 75.8449 0.00% 0.00% 84.92% 15.08% 0.00%189 ZAVRČ 19.3295 0.00% 0.00% 77.48% 22.52% 0.00%190 DOBJE 17.4931 0.00% 0.00% 76.51% 23.49% 0.00%191 BLOKE 75.0717 0.00% 0.00% 29.61% 0.00% 70.39%192 LO�KA DOLINA 166.827 0.00% 0.00% 5.92% 0.00% 94.08%


9. Priloge 170

Slika 9.35: Karta Slovenije s prikazom občin in njihove ogro�enostizaradi delovanja zemeljskih plazov.


9. Priloge 171

Preglednica 9.16: Vrstni red občin v Sloveniji glede na dele� ogro�enih območijposameznega razreda ogro�enosti v občini zaradi delovanja zemeljskih plazov, ute�enih zdele�em občine v povr�ini Slovenije.

# OBČINA POVR�INA(km2)

DELE� ZVO VO SO MO ZMO

1 LJUBLJANA 274.986 1.36% 0.67040% 0.02863% 0.54842% 0.00771% 0.10125%2 LITIJA 316.273 1.56% 0.62690% 0.08085% 0.34126% 0.00782% 0.50323%3 KR�KO 344.857 1.70% 0.48509% 0.23576% 0.41200% 0.23957% 0.32864%4 BRE�ICE 268.113 1.32% 0.43728% 0.17781% 0.36504% 0.15732% 0.18505%5 ORMO� 212.392 1.05% 0.42113% 0.25429% 0.34412% 0.02812% 0.00000%6 MORAVSKE TOPLICE 144.463 0.71% 0.38230% 0.00265% 0.32764% 0.00000% 0.00000%7 SEVNICA 272.172 1.34% 0.34405% 0.23029% 0.31564% 0.19130% 0.26126%8 LJUTOMER 107.236 0.53% 0.28421% 0.03434% 0.21041% 0.00000% 0.00000%9 SLOVENSKA BISTRICA 334.517 1.65% 0.27525% 0.20813% 0.40451% 0.34749% 0.41467%10 GORNJI PETROVCI 66.8441 0.33% 0.26319% 0.00000% 0.06653% 0.00000% 0.00000%11 GORENJA VAS-POLJANE 153.25671 0.76% 0.26089% 0.12236% 0.14667% 0.02700% 0.19904%12 LA�KO 197.46 0.97% 0.25547% 0.07480% 0.31604% 0.12005% 0.20764%13 �KOFJA LOKA 145.023 0.72% 0.24726% 0.10664% 0.17127% 0.04182% 0.14835%14 PUCONCI 107.659 0.53% 0.23721% 0.00000% 0.29384% 0.00000% 0.00000%15 LUKOVICA 74.9041 0.37% 0.23532% 0.02737% 0.02446% 0.00525% 0.07708%16 LENDAVA 122.95 0.61% 0.23328% 0.08483% 0.28836% 0.00000% 0.00000%17 �ALOVCI 58.1599 0.29% 0.21486% 0.00000% 0.07203% 0.00000% 0.00000%18 KRANJSKA GORA 256.312 1.26% 0.20100% 0.07397% 0.24761% 0.07068% 0.67104%19 DOBROVA-POLHOV GRADEC 117.48 0.58% 0.19781% 0.05564% 0.17409% 0.00946% 0.14248%20 BOVEC 367.324 1.81% 0.19301% 0.04048% 0.24546% 0.06342% 1.26952%21 �ENTJERNEJ 95.9864 0.47% 0.17409% 0.03170% 0.07512% 0.02434% 0.16821%22 �ENTJUR PRI CELJU 222.259 1.10% 0.17074% 0.02179% 0.62158% 0.22195% 0.06028%23 ROGA�KA SLATINA 71.5454 0.35% 0.15900% 0.00689% 0.10985% 0.05472% 0.02244%24 TR�IČ 155.371 0.77% 0.15533% 0.17711% 0.19358% 0.03667% 0.20370%25 AJDOV�ČINA 245.234 1.21% 0.15350% 0.34408% 0.10060% 0.00000% 0.61148%26 RADOVLJICA 118.706 0.59% 0.14021% 0.02451% 0.19594% 0.09511% 0.12977%27 CELJE 94.9049 0.47% 0.13950% 0.00194% 0.23617% 0.04013% 0.05040%28 BREZOVICA 91.1708 0.45% 0.13792% 0.01380% 0.03756% 0.00000% 0.26044%29 KOBARID 192.726 0.95% 0.13480% 0.20905% 0.15782% 0.12644% 0.32255%30 GRAD 37.391 0.18% 0.13306% 0.00000% 0.04494% 0.00644% 0.00000%31 ZAGORJE OB SAVI 147.1377 0.73% 0.12135% 0.03612% 0.15982% 0.09843% 0.31006%32 SVETI JURIJ 51.3235 0.25% 0.11717% 0.09828% 0.03771% 0.00000% 0.00000%33 VRHNIKA 126.262 0.62% 0.11388% 0.01613% 0.12853% 0.00000% 0.36426%34 JUR�INCI 36.2569 0.18% 0.10859% 0.00000% 0.07025% 0.00000% 0.00000%35 TOLMIN 381.536 1.88% 0.10612% 0.35353% 0.26308% 0.60857% 0.55069%36 �ALEC 117.103 0.58% 0.10397% 0.01470% 0.25544% 0.06917% 0.13434%37 VELENJE 83.4952 0.41% 0.10384% 0.00932% 0.21619% 0.00820% 0.07431%38 SLOVENSKE KONJICE 97.8431 0.48% 0.10324% 0.02094% 0.27865% 0.01113% 0.06867%39 PTUJ 66.656 0.33% 0.10071% 0.04019% 0.18789% 0.00000% 0.00000%40 CERKVENJAK 23.038 0.11% 0.09452% 0.00123% 0.01788% 0.00000% 0.00000%41 �KOCJAN 60.4454 0.30% 0.08915% 0.02624% 0.05866% 0.06097% 0.06314%42 METLIKA 108.872 0.54% 0.08707% 0.08957% 0.04416% 0.02406% 0.29218%43 GORNJA RADGONA 128.104 0.63% 0.08572% 0.14276% 0.39574% 0.00768% 0.00000%44 KOČEVJE 555.386 2.74% 0.08539% 0.09221% 0.03954% 0.00596% 2.51645%45 �O�TANJ 95.5853 0.47% 0.08531% 0.00134% 0.18086% 0.01686% 0.18712%46 KUZMA 22.852 0.11% 0.08396% 0.00139% 0.02737% 0.00000% 0.00000%47 IG 98.7634 0.49% 0.08333% 0.00000% 0.11549% 0.00000% 0.28835%48 DOL PRI LJUBLJANI 33.2814 0.16% 0.08185% 0.00000% 0.07616% 0.00000% 0.00616%


9. Priloge 172

49 DESTRNIK 34.3542 0.17% 0.07961% 0.03618% 0.05367% 0.00000% 0.00000%50 TRBOVLJE 57.8207 0.29% 0.07890% 0.02516% 0.04281% 0.00393% 0.13441%51 BRASLOVČE 54.8778 0.27% 0.07713% 0.01950% 0.10620% 0.00184% 0.06603%52 OPLOTNICA 33.1514 0.16% 0.07435% 0.00000% 0.01584% 0.06070% 0.01264%53 �KOFLJICA 43.3082 0.21% 0.07330% 0.00193% 0.07566% 0.00000% 0.06273%54 KRANJ 147.977 0.73% 0.07209% 0.08689% 0.26501% 0.19586% 0.11007%55 DOM�ALE 72.2977 0.36% 0.07075% 0.04823% 0.17190% 0.01241% 0.05334%56 RADENCI 34.1217 0.17% 0.07057% 0.07705% 0.02069% 0.00000% 0.00000%57 JESENICE 75.8379 0.37% 0.06674% 0.10668% 0.08204% 0.00929% 0.10935%58 DORNAVA 28.4011 0.14% 0.06581% 0.00526% 0.06902% 0.00000% 0.00000%59 �ELEZNIKI 164.779 0.81% 0.06505% 0.12269% 0.25588% 0.08002% 0.28916%60 HODO� 18.1202 0.09% 0.06032% 0.00000% 0.02906% 0.00000% 0.00000%61 BLED 188.506 0.93% 0.05966% 0.00000% 0.28424% 0.01746% 0.56847%62 VOJNIK 75.2647 0.37% 0.05918% 0.00919% 0.25455% 0.00228% 0.04605%63 MEDVODE 77.5937 0.38% 0.05510% 0.05141% 0.10637% 0.07691% 0.09295%64 �IROVNICA 42.5808 0.21% 0.05432% 0.00000% 0.07823% 0.00000% 0.07749%65 NOVO MESTO 298.473 1.47% 0.05119% 0.38463% 0.06766% 0.14978% 0.81900%66 KOBILJE 19.7356 0.10% 0.05031% 0.00019% 0.04686% 0.00000% 0.00000%67 RADEČE 51.9695 0.26% 0.04985% 0.09456% 0.04517% 0.00739% 0.05938%68 TREBNJE 317.097 1.56% 0.04871% 0.25529% 0.36872% 0.23850% 0.65292%69 SVETI ANDRA� V SLOV.

GORICAH17.6047 0.09% 0.04849% 0.00000% 0.03835% 0.00000% 0.00000%

70 MORAVČE 61.3755 0.30% 0.04786% 0.00121% 0.05917% 0.02229% 0.17221%71 HRASTNIK 58.5832 0.29% 0.04768% 0.01724% 0.09938% 0.03864% 0.08604%72 ROGA�OVCI 40.147 0.20% 0.04693% 0.02220% 0.12890% 0.00000% 0.00000%73 PREDDVOR 86.9614 0.43% 0.04685% 0.01982% 0.07454% 0.05835% 0.22940%74 TABOR 34.8333 0.17% 0.04560% 0.06989% 0.04012% 0.00113% 0.01508%75 ROGATEC 39.5578 0.20% 0.04534% 0.00000% 0.14532% 0.00447% 0.00000%76 KAMNIK 265.635 1.31% 0.04460% 0.09038% 0.42585% 0.08256% 0.66690%77 ČRNOMELJ 339.659 1.68% 0.04411% 0.13606% 0.04067% 0.00319% 1.45139%78 NOVA GORICA 308.96 1.52% 0.04348% 0.44308% 0.18045% 0.00604% 0.85095%79 VRANSKO 53.3216 0.26% 0.04266% 0.08475% 0.05242% 0.00515% 0.07804%80 �MARJE PRI JEL�AH 107.702 0.53% 0.04224% 0.00203% 0.35081% 0.12577% 0.01039%81 DOBROVNIK 31.1175 0.15% 0.04208% 0.05052% 0.06089% 0.00000% 0.00000%82 CERKNO 131.593 0.65% 0.04172% 0.04339% 0.30756% 0.05631% 0.20013%83 POLZELA 34.0054 0.17% 0.04101% 0.00000% 0.06386% 0.00499% 0.05788%84 ILIRSKA BISTRICA 480.012 2.37% 0.04037% 0.77252% 0.15268% 0.00000% 1.40217%85 SLOVENJ GRADEC 173.694 0.86% 0.03945% 0.10260% 0.46406% 0.10039% 0.15027%86 LENART 120.218 0.59% 0.03820% 0.02622% 0.40609% 0.12248% 0.00000%87 PIRAN 44.5817 0.22% 0.03285% 0.12910% 0.04757% 0.00000% 0.01039%88 MOZIRJE 83.6425 0.41% 0.03281% 0.00000% 0.27675% 0.00731% 0.09570%89 TRNOVSKA VAS 22.8901 0.11% 0.03268% 0.01604% 0.06420% 0.00000% 0.00000%90 JEZERSKO 68.8091 0.34% 0.03169% 0.08953% 0.09111% 0.01481% 0.11227%91 VIPAVA 107.407 0.53% 0.03116% 0.17361% 0.06853% 0.00000% 0.25650%92 BOHINJ 333.725 1.65% 0.03035% 0.01898% 0.36360% 0.01699% 1.21622%93 ČREN�OVCI 33.6926 0.17% 0.02628% 0.00000% 0.13992% 0.00000% 0.00000%94 GORNJI GRAD 90.0955 0.44% 0.02573% 0.00000% 0.23433% 0.02037% 0.16398%95 MAJ�PERK 72.7836 0.36% 0.02478% 0.03747% 0.27799% 0.01878% 0.00000%96 KOPER 311.201 1.54% 0.02395% 1.04641% 0.10218% 0.00000% 0.36251%97 VELIKA POLANA 18.668 0.09% 0.02169% 0.00000% 0.07039% 0.00000% 0.00000%98 �ETALE 38.0255 0.19% 0.02082% 0.00898% 0.15279% 0.00312% 0.00185%99 PODČETRTEK 60.5599 0.30% 0.02015% 0.00000% 0.20187% 0.04617% 0.03053%100 KRI�EVCI 46.245 0.23% 0.02008% 0.10993% 0.09811% 0.00000% 0.00000%101 CANKOVA 30.5833 0.15% 0.02003% 0.00000% 0.13083% 0.00000% 0.00000%102 RAZKRI�JE 9.82164 0.05% 0.01985% 0.00000% 0.02859% 0.00000% 0.00000%103 BOROVNICA 42.3162 0.21% 0.01977% 0.00000% 0.04467% 0.00000% 0.14429%


9. Priloge 173

104 PREVALJE 58.0716 0.29% 0.01906% 0.14385% 0.09339% 0.01516% 0.01499%105 LOGATEC 173.108 0.85% 0.01878% 0.02829% 0.13931% 0.04872% 0.61878%106 MARIBOR 147.467 0.73% 0.01868% 0.09724% 0.50952% 0.07659% 0.02538%107 HORJUL 32.5496 0.16% 0.01832% 0.00932% 0.10737% 0.00000% 0.02554%108 IVANČNA GORICA 227.007 1.12% 0.01790% 0.08220% 0.12220% 0.00000% 0.89745%109 PREBOLD 40.9464 0.20% 0.01742% 0.04120% 0.07265% 0.00443% 0.06628%110 �MARTNO OB PAKI 18.1523 0.09% 0.01635% 0.00000% 0.03047% 0.00569% 0.03702%111 DUPLEK 39.9834 0.20% 0.01588% 0.00408% 0.12984% 0.04742% 0.00000%112 NAKLO 28.2894 0.14% 0.01520% 0.00000% 0.05694% 0.06741% 0.00000%113 KOMENDA 24.0636 0.12% 0.01441% 0.00548% 0.05969% 0.03631% 0.00281%114 TURNI�ČE 23.844 0.12% 0.01368% 0.00011% 0.10382% 0.00000% 0.00000%115 VIDEM 80.1766 0.40% 0.01327% 0.00743% 0.37479% 0.00000% 0.00000%116 HOČE-SLIVNICA 53.7105 0.26% 0.01295% 0.07341% 0.05879% 0.10965% 0.01014%117 POSTOJNA 269.868 1.33% 0.01144% 0.33921% 0.10011% 0.00393% 0.87647%118 VODICE 31.3833 0.15% 0.01063% 0.00973% 0.00395% 0.10506% 0.02544%119 TRZIN 8.61553 0.04% 0.01060% 0.00637% 0.02185% 0.00102% 0.00266%120 BISTRICA OB SOTLI 31.1363 0.15% 0.01045% 0.00000% 0.04506% 0.06923% 0.02884%121 IDRIJA 293.699 1.45% 0.01012% 0.03461% 0.39791% 0.07301% 0.93306%122 LUČE 109.45 0.54% 0.00936% 0.00000% 0.27148% 0.00332% 0.25572%123 GORI�NICA 61.1743 0.30% 0.00922% 0.00430% 0.28032% 0.00792% 0.00000%124 RAČE-FRAM 51.2407 0.25% 0.00827% 0.09972% 0.04664% 0.09178% 0.00635%125 LOVRENC NA POHORJU 84.433 0.42% 0.00797% 0.03393% 0.09201% 0.14477% 0.13781%126 KOMEN 102.717 0.51% 0.00794% 0.03219% 0.00213% 0.00000% 0.46441%127 ČRNA NA KORO�KEM 155.961 0.77% 0.00755% 0.01509% 0.19712% 0.13379% 0.41576%128 BELTINCI 62.2477 0.31% 0.00753% 0.00233% 0.29718% 0.00000% 0.00000%129 KOZJE 89.6898 0.44% 0.00747% 0.06264% 0.14013% 0.12728% 0.10488%130 ZREČE 67.0388 0.33% 0.00718% 0.01036% 0.05103% 0.17039% 0.09172%131 NAZARJE 43.404 0.21% 0.00713% 0.00272% 0.07774% 0.01267% 0.11384%132 RIBNICA NA POHORJU 59.316 0.29% 0.00707% 0.00299% 0.09257% 0.04314% 0.14682%133 SOLČAVA 102.755 0.51% 0.00669% 0.08320% 0.18274% 0.00272% 0.23150%134 RAVNE NA KORO�KEM 63.4489 0.31% 0.00609% 0.04819% 0.14102% 0.07823% 0.03944%135 MISLINJA 112.167 0.55% 0.00567% 0.02024% 0.12617% 0.27664% 0.12456%136 PODVELKA 103.884 0.51% 0.00533% 0.08356% 0.11686% 0.22701% 0.07967%137 MURSKA SOBOTA 64.4338 0.32% 0.00523% 0.00392% 0.30868% 0.00000% 0.00000%138 �TORE 28.1476 0.14% 0.00513% 0.00208% 0.08775% 0.03519% 0.00869%139 LJUBNO 78.9083 0.39% 0.00472% 0.00000% 0.35444% 0.00174% 0.02832%140 DOBRNA 31.6609 0.16% 0.00466% 0.01341% 0.10047% 0.00199% 0.03565%141 OSILNICA 36.2239 0.18% 0.00427% 0.03756% 0.00000% 0.00000% 0.13685%142 MIRNA PEČ 48.0408 0.24% 0.00423% 0.09845% 0.01130% 0.00001% 0.12298%143 ODRANCI 6.93451 0.03% 0.00377% 0.00000% 0.03043% 0.00000% 0.00000%144 RADLJE OB DRAVI 93.9336 0.46% 0.00330% 0.06460% 0.27047% 0.09687% 0.02811%145 TI�INA 38.815 0.19% 0.00311% 0.00021% 0.18814% 0.00000% 0.00000%146 CERKNICA 241.308 1.19% 0.00305% 0.00000% 0.27931% 0.00000% 0.90794%147 KIDRIČEVO 71.5047 0.35% 0.00279% 0.12317% 0.22675% 0.00000% 0.00000%148 GROSUPLJE 133.794 0.66% 0.00262% 0.08228% 0.14087% 0.00000% 0.43420%149 PODLEHNIK 45.9799 0.23% 0.00228% 0.00253% 0.22199% 0.00000% 0.00000%150 MENGE� 22.4582 0.11% 0.00217% 0.04899% 0.02314% 0.00545% 0.03103%151 SE�ANA 217.401 1.07% 0.00128% 0.07113% 0.00000% 0.00000% 0.99995%152 DIVAČA 147.783 0.73% 0.00127% 0.23784% 0.02216% 0.00000% 0.46770%153 BENEDIKT 24.1385 0.12% 0.00090% 0.00257% 0.11560% 0.00000% 0.00000%154 �IRI 49.208 0.24% 0.00062% 0.12476% 0.09870% 0.00000% 0.01865%155 KANAL 146.531 0.72% 0.00000% 0.42728% 0.03970% 0.09284% 0.16298%156 BRDA 71.9664 0.35% 0.00000% 0.28698% 0.03274% 0.01402% 0.02125%157 HRPELJE-KOZINA 192.201 0.95% 0.00000% 0.25223% 0.01559% 0.00000% 0.68024%158 PIVKA 223.251 1.10% 0.00000% 0.14707% 0.06492% 0.00000% 0.88923%


9. Priloge 174

159 IZOLA 28.5614 0.14% 0.00000% 0.13042% 0.00336% 0.00000% 0.00710%160 SELNICA OB DRAVI 64.4665 0.32% 0.00000% 0.07818% 0.06809% 0.09212% 0.07960%161 KOSTEL 56.0858 0.28% 0.00000% 0.06920% 0.01284% 0.00000% 0.19461%162 VUZENICA 50.1039 0.25% 0.00000% 0.05342% 0.15128% 0.00000% 0.04244%163 CERKLJE NA GORENJSKEM 78.0386 0.38% 0.00000% 0.05315% 0.15110% 0.05846% 0.12223%164 DRAVOGRAD 105.001 0.52% 0.00000% 0.05111% 0.28894% 0.16071% 0.01718%165 VELIKE LA�ČE 103.185 0.51% 0.00000% 0.04298% 0.17690% 0.00000% 0.28910%166 RIBNICA 153.637 0.76% 0.00000% 0.04289% 0.15812% 0.00000% 0.55684%167 �EMPETER-VRTOJBA 14.9497 0.07% 0.00000% 0.03798% 0.03577% 0.00000% 0.00000%168 MUTA 38.7708 0.19% 0.00000% 0.02018% 0.12489% 0.04099% 0.00518%169 LO�KI POTOK 134.498 0.66% 0.00000% 0.01378% 0.01061% 0.00000% 0.63905%170 ME�ICA 26.4474 0.13% 0.00000% 0.01328% 0.04315% 0.01889% 0.05514%171 SEMIČ 146.659 0.72% 0.00000% 0.00852% 0.00000% 0.00000% 0.71490%172 VITANJE 59.3847 0.29% 0.00000% 0.00753% 0.06480% 0.14141% 0.07919%173 RU�E 60.8148 0.30% 0.00000% 0.00742% 0.09470% 0.14560% 0.05227%174 DOLENJSKE TOPLICE 110.208 0.54% 0.00000% 0.00672% 0.02409% 0.02828% 0.48452%175 SVETA ANA 37.1554 0.18% 0.00000% 0.00610% 0.17717% 0.00000% 0.00000%176 DOBREPOLJE 103.148 0.51% 0.00000% 0.00475% 0.03750% 0.00000% 0.46654%177 �U�EMBERK 164.338 0.81% 0.00000% 0.00403% 0.00294% 0.00392% 0.79973%178 MIREN-KOSTANJEVICA 62.7839 0.31% 0.00000% 0.00333% 0.03046% 0.00000% 0.27591%179 �ENČUR 43.2121 0.21% 0.00000% 0.00290% 0.17652% 0.03095% 0.00279%180 �ENTILJ 65.0125 0.32% 0.00000% 0.00199% 0.13168% 0.18702% 0.00000%181 SODRA�ICA 49.4763 0.24% 0.00000% 0.00064% 0.07889% 0.00000% 0.16452%182 KUNGOTA 48.9852 0.24% 0.00000% 0.00018% 0.23761% 0.00385% 0.00000%183 PESNICA 75.8449 0.37% 0.00000% 0.00000% 0.31771% 0.05641% 0.00000%184 STAR�E 33.9656 0.17% 0.00000% 0.00000% 0.16754% 0.00000% 0.00000%185 MARKOVCI 29.8329 0.15% 0.00000% 0.00000% 0.14716% 0.00000% 0.00000%186 BLOKE 75.0717 0.37% 0.00000% 0.00000% 0.10966% 0.00000% 0.26064%187 HAJDINA 21.6271 0.11% 0.00000% 0.00000% 0.10668% 0.00000% 0.00000%188 ZAVRČ 19.3295 0.10% 0.00000% 0.00000% 0.07388% 0.02147% 0.00000%189 DOBJE 17.4931 0.09% 0.00000% 0.00000% 0.06602% 0.02027% 0.00000%190 MIKLAV� NA DRAVSKEM

POLJU12.5386 0.06% 0.00000% 0.00000% 0.06185% 0.00000% 0.00000%

191 VER�EJ 12.0201 0.06% 0.00000% 0.00000% 0.05929% 0.00000% 0.00000%192 LO�KA DOLINA 166.827 0.82% 0.00000% 0.00000% 0.04872% 0.00000% 0.77418%


9. Priloge 175

Slika 9.36: Karta Slovenije s prikazom občin in njihove ogro�enosti zaradi delovanjazemeljskih plazov, ute�ena z dele�em občine v povr�ini Slovenije.

Documents

1 UVOD - Uprava RS za zaščito in reševanjesos112.si/slo/tdocs/met_zemeljski_2.pdf · hidrosfera, atmosfera, podnebje, vreme, rastlinstvo, živalstvo) tehnično okolje (tovarne,