UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE

TRŽENJE EKO-TURIZMA: PRIMER LANSIRANJA EKO RESORTA

VELIKA PLANINA NA TURISTIČNO TRŽIŠČE

Ljubljana, september 2016 TANJA ZUPAN

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Tanja Zupan, študentka Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, avtorica predloženega dela z

naslovom Trženje eko-turizma: primer lansiranja Eko resorta Velika Planina na turistično tržišče,

pripravljenega v sodelovanju s svetovalcem mag. Miho Bratcem

IZJAVLJAM

1. da sem predloženo delo pripravila samostojno;

2. da je tiskana oblika predloženega dela istovetna njegovi elektronski obliki;

3. da je besedilo predloženega dela jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za

izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem poskrbela, da

so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam oziroma navajam v besedilu,

citirana oziroma povzeta v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete

Univerze v Ljubljani;

4. da se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih

– kaznivo po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije;

5. da se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega dela dokazano plagiatorstvo lahko predstavljalo

za moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom;

6. da sem pridobila vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v predloženem delu in jih

v njem jasno označila;

7. da sem pri pripravi predloženega dela ravnala v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za

raziskavo pridobila soglasje etične komisije;

8. da soglašam, da se elektronska oblika predloženega dela uporabi za preverjanje podobnosti vsebine z

drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim

informacijskim sistemom članice;

9. da na Univerzo v Ljubljani neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico

shranitve predloženega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja predloženega

dela na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija Univerze v Ljubljani;

10. da hkrati z objavo predloženega dela dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v njem

in v tej izjavi.

V Ljubljani, dne 26.9.2106 Podpis študentke: Tanja Zupan

i

KAZALO

UVOD ................................................................................................................................................ 1

1 TRAJNOSTNI TURIZEM ...................................................................................................... 1

2 EKOTURIZEM ........................................................................................................................ 3

2.1 Definicija ekoturizma ......................................................................................................... 3

2.2 Zgodovina ekoturizma ........................................................................................................ 5

2.3 Ekoturisti ............................................................................................................................ 5

2.4 Trendi v ekoturizmu ........................................................................................................... 6

2.5 Vplivi ekoturizma na okolje ............................................................................................... 7

2.5.1 Negativni učinki ......................................................................................................... 7

2.5.2 Pozitivni učinki ........................................................................................................... 7

3 TRŽENJE EKO TURIZMA ................................................................................................... 8

3.1 Opredelitev trženja ............................................................................................................. 8

3.2 Predmeti trženja .................................................................................................................. 8

3.3 Trženjski splet .................................................................................................................... 9

3.4 Usmeritve podjetja na trg ................................................................................................... 9

3.5 Turistična storitev ............................................................................................................. 10

3.5.1 Definicija storitev ..................................................................................................... 10

3.5.2 Značilnosti storitev ................................................................................................... 10

3.5.3 Posebnosti storitev .................................................................................................... 11

3.6 Trženjski splet v turizmu .................................................................................................. 12

3.6.1 Proizvod.................................................................................................................... 12

3.6.2 Cena .......................................................................................................................... 12

3.6.3 Tržne poti ................................................................................................................. 12

3.6.4 Tržno komuniciranje ................................................................................................ 13

4 RAZISKOVALNI PRISTOP ................................................................................................ 13

5 TURIZEM V OBČINI KAMNIK ......................................................................................... 14

5.1 Značilnosti Kamnika ........................................................................................................ 14

5.2 Eko resort pod Veliko planino .......................................................................................... 15

5.2.1 Glamping .................................................................................................................. 15

5.2.2 Vpliv Eko resorta pod Veliko planino na turistično ponudbo Kamnika .................. 16

ii

5.2.3 Ciljni segment .......................................................................................................... 16

5.2.4 Proizvod ................................................................................................................... 16

5.2.5 Cena .......................................................................................................................... 16

5.2.6 Tržne poti ................................................................................................................. 17

5.2.7 Tržno komuniciranje ................................................................................................ 17

SKLEP ............................................................................................................................................. 18

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................................ 20

1

UVOD

V današnjem času, ko je poplava izdelkov in storitev na vseh področjih v močnem

razcvetu, je trženje vedno bolj pomembno. Tudi trženje v turizmu ni nobena izjema.

Trženje postaja nepogrešljiv segment v poslovanju današnjih podjetij, ki poslujejo v

konkurenčnem okolju, ki se zelo hitro spreminja. Donosnost podjetij se večinoma kaže

ravno v njihovi trženjski usmerjenosti in možnosti razumevanja trga in potrošnikov.

Trženjska usmeritev in način razmišljanja morata presegati njihovo delovanje zgolj znotraj

same funkcije oziroma trženjskega oddelka. Trženjski način razmišljanja mora imeti vpliv

na vse funkcije v podjetju. Sodobna uspešna podjetja trdijo, da je za njihov uspeh na trgu

povezovanje osnovnih poslovnih funkcij (financ, računovodstva, managementa, ipd.), ki

vsebujejo trženjsko filozofijo, nujno za njihovo dolgoročno in rentabilno uspešnost na trgu

(Konečnik, 2011).

Omenjene zakonitosti v poslovanju podjetij prihajajo še posebej do izraza v 21. stoletju.

Okolje, ki se hitro spreminja in je visoko konkurenčno zahteva od podjetij neprestano

spremljanje razmer na trgu in prilagajanje njihove ponudbe zahtevam ciljnega trga. V tem

pogledu lahko celo rečemo, da je 21. stoletje poudarilo in še pomembneje izpostavilo

trženjski način razmišljanja, hkrati pa od njega zahtevalo, da se izpopolni in nadgradi

(Konečnik, 2011).

Glavni namen zaključne strokovne naloge je preučiti uvajanje novega Eko resorta pod

Veliko planino na turistični trg.

Cilji zaključne strokovne naloge so:

definiranje pojmov, ki so povezani s turizmom, trajnostnim turizmom,

ekoturizmom in trženjem;

pojasnitev trženja v ekoturizmu na konkretnem primeru Eko resorta pod Veliko

planino;

1 TRAJNOSTNI TURIZEM

Izraz trajnostni turizem se navezuje na izraz trajnostni razvoj in se nanaša na koncept

razvoja turizma. Ne gre za vrsto turizma, kot npr. alpski ali mestni turizem, temveč

turizem, ki je lahko alpski ali mestni, a izpolnjuje posamezne strateške kriterije. Ti kriteriji

so podani v definiciji Svetovne turistične organizacije (angl. United Nations World

Tourism Organization, v nadaljevanju UNWTO, 2008), ki pravi, da trajnostni turizem:

zagotavlja optimalno uporabo naravnega okolja, vzdržuje ekološke procese in

pomaga varovati biološko pestrost in naravne vire;

i

spoštuje kulturno - socialno izvirnost lokalnega prebivalstva, ohranja njihovo

zgrajeno in kulturno dediščino in tradicionalne vrednosti, prispeva k toleranci in

razumevanju med različnimi kulturami;

zagotavlja ekonomsko uspešnost potovanja na dolgi rok, omogoča ekonomske in

socialne koristi za vse vpletene in njihovo pravično razporeditev, vključno s

stabilno zaposlenostjo, pridobivanjem dohodkov, socialnih storitev za lokalno

prebivalstvo, ter pripomore k odpravljanju revščine (Mihalič, 2008).

Hkrati trajnostni turizem vzdržuje tudi zadovoljstvo turistov in krepi njihovo eko

odgovornost ter tako na strani povpraševanja ustvarja razmere za podporo trajnostnemu

razvoju. Udejanjenje koncepta pa zahteva močno politično vodstvo in soglasje vseh

udeležencev (Mihalič, 2008).

Trajnostni turizem vedno bolj pridobiva na pomenu: čedalje bolj raste povpraševanje

potrošnikov, turistični ponudniki razvijajo nove eko programe, vlade oblikujejo nove

politike, ki naj bi spodbujale prakse trajnostnega turizma.

Principi trajnostnega razvoja turizma se nanašajo na družbeno – kulturne, okoljske in

gospodarske vidike turističnega razvoja in zahtevajo ravnotežje med le- temi. Omenjenim

trem stebrom pa se v zadnjem obdobju dodaja še vidik podnebnih sprememb.

UNWTO je opredelil 12 ciljev trajnostnega turizma (UNWTO, 2005):

Sposobnost ekonomskega preživetja: Zagotoviti konkurenčnost ter sposobnost

preživetja turističnih destinacij in podjetij, da se bodo lahko še naprej razvijala ter

prinašala koristi na daljši rok.

Lokalna blaginja: Maksimizirati doprinos turizma k krepitvi blaginje destinacije

gostiteljice.

Socialna pravičnost: Prizadevati si za široko in pošteno razdelitev socialnih in

ekonomskih koristi turizma po vsej skupnosti, kjer se turizem odvija, vključno s

krepitvijo priložnosti, prihodkov in storitev, namenjenih socialno ogroženim

skupinam.

Kakovost zaposlitve: Povečati število in kvaliteto delovnih mest, ki jih v kraju

ustvarja ter podpira turizem, vključno z zagotavljanjem primernega plačila in

ustreznih delovnih pogojev, brez diskriminacije zaradi spola, rase, invalidnosti, itd.

Lokalni nadzor: Vključevanje in krepitev vloge lokalnih združenj v upravljanje,

načrtovanje in odločanje o nadaljnjem vodenju in razvoju turizma v njihovem

okolju.

Zadovoljstvo obiskovalcev: Obiskovalcem omogočiti varne in izpopolnjujoče

izkušnje, ki so na voljo vsem, brez diskriminacije glede na spol, raso, invalidnost,

itd.

Blagostanje skupnosti: Ohranjati in izboljševati kakovost življenja v lokalnih

skupnostih, poglobiti socialne strukture in dostop do storitev, virov in sistemov

življenjskega pomena, izogibati se katerikoli obliki izkoriščanja ali slabšanja

socialnih razmer.

3

Kulturno bogastvo: Krepiti in spoštovati kulturno in zgodovinsko tradicijo,

dediščino in različnosti skupnosti gostiteljice.

Fizična integriteta: Ohraniti in krepiti kakovost in značilnosti krajinske krajine,

tako mestne kot podeželske, ter preprečevati fizično in vizualno slabšanje okolja.

Biotska raznovrstnost: Zavarovati in ohranjati naravna območja, habitate in prosto

živeče rastline in živali ter čim bolj zmanjšati negativne vplive na njih.

Učinkovitost virov: Minimizirati porabo redkih in neobnovljivih virov pri razvoju

in delovanju turističnih zmogljivosti in storitev.

Okoljska čistost: Zmanjšati onesnaženost zraka, vode in zemlje za količino

odpadkov, ki jih ustvarjajo turistična podjetja in obiskovalci.

V praksi se izraz trajnostni turizem lahko uporablja za projekte, ki so prizanesljivi do

naravnega okolja, večkrat pa ga enačimo z izrazom ekološki turizem oziroma krajše

ekoturizem, četudi je to v nasprotju k konkretnim akademskim razločevanjem posameznih

pojmov (Mihalič, 2006).

2 EKOTURIZEM

2.1 Definicija ekoturizma

Ekoturizem pomeni potovanja v območja z neokrnjeno naravo oziroma tisto obliko

turizma, katera odgovorno varuje naravo ter spodbuja dobrobit lokalnega prebivalstva. V

bistvu gre za potovanja v nedotaknjena naravna območja, katera naj bi turisti s svojim

odgovornim ravnanjem in neagresivnim poseganjem v naravo, takšna tudi ohranjali. Lahko

bi rekli, da za ekoturizem velja rek : »Manj je več.«, saj bolj kot na količino turistov,

ekoturizem cilja na kvaliteto. Največkrat gre za zelo oseben odnos. Pri ekoturizmu gostje

vedo kaj želijo, bogati so z znanjem in izkušnjami, zato pričakujejo izkušnjo po meri in so

za to pripravljeni plačati več. Ekoturizem ozavešča in izobražuje turista, daje izdatno

finančno osnovo za pomoč pri ohranjanju naravnega okolja ter neposredno pripomore k

gospodarskemu razvoju lokalnih skupnosti. Ohranja tudi spoštovanje do različnih kultur in

človekovih pravic.

Po mnenju Mihaličeve (2008) je ekoturizem ali ekološki turizem prav tako koncept razvoja

turizma, čeprav se v komercialni praksi uporablja kot vrsta turizma in sicer kot turizem v

ekološko neokrnjenem naravnem okolju. Sam koncept ekoturizma pa je širši in se navezuje

na ekološko odgovorna popotovanja in obiskovanja ohranjenih naravnih območij z

namenom spoznavanja ter občudovanja narave. Hkrati ekoturizem pospešuje varovanje

okolja, ima nizke negativne učinke ter zagotavlja aktivno socialno-ekonomsko

vključevanje lokalnega prebivalstva.

V zadnjem času so v precejšnjem porastu ekološke turistične kmetije, ki so lep primer

sobivanja človeka in narave. Po podatkih Slovenske turistične organizacije (Slovenska

turistična organizacija, v nadaljevanju STO, 2016) jih je v Sloveniji trenutno 77. Ohranjajo

i

tradicijo, vasi, obujajo kulturne dejavnosti, predvsem pa ljudem iz urbanih okolij

predstavljajo in ponujajo zdravo bivalno okolje in ekološko pridelano hrano, za katero

imajo certifikat pooblaščenih organizacij, ki izvajajo kontrolo na tem področju. Gre za

izkušnjo, ki bogati tiste, ki radi raziskujejo in razumejo okolje, ki jih obdaja. Daje nam

razumevanje našega vpliva kot posameznika na življenje oziroma planet, obenem pa tudi

poglobljeno razumevanje našega okolja.

Sedem glavnih značilnosti ekoturizma:

gre za potovanja v naravno ter neokrnjeno okolje, kjer so lokalna kultura,

rastlinstvo in živalstvo glavne privlačnosti;

daje neposredne finančne koristi za ohranjanje okolja;

minimiziranje učinkov na naravno in družbeno okolje;

gradi ter spodbuja okoljsko ozaveščenost;

podpira lokalno gospodarstvo, mu daje finančne koristi ter izboljšuje gospodarsko

in politično pozicijo za lokalne skupnosti, kot tudi za ljudi, ki tam živijo;

podpira človekove pravice in demografske spremembe;

spoštuje lokalno kulturo.

Ekološki turizem mora izpolnjevati naslednje kriterije:

ohranjati kulturne ter biološke raznolikosti z zaščito ekoloških sistemov;

promovirati trajnostno uporabo biodiverzitete, kar naj zagotavlja delovna mesta za

lokalno prebivalstvo;

zmanjšati vpliv turizma na okolje;

deliti socialno kulturne koristi z lokalnimi združenji in prebivalstvom tako, da

ljudje sodelujejo v organiziranju ekoloških turističnih podjetij oziroma ponudbe;

skrbeti za minimalni vpliv na okolje v neokrnjenih naravnih območjih.

Za obilo držav ekoturizem ne predstavlja le postranske dejavnosti, preko katere finančno

pomagajo ohranjati okolje, temveč predstavljajo glavno in najpomembnejšo gospodarsko

dejavnost v gospodarstvu države. Med takšne bi lahko šteli Madagaskar, Kostariko z

njenimi nacionalnimi parki, biološkimi deževnimi gozdovi in botaničnimi vrtovi,

Dominikansko republiko z njenimi lepimi plažami, Nepal, Ekvador, Antarktiko, v katerih

ekoturizem predstavlja pomemben delež bruto domačega proizvoda (Ekoturizem, 2016).

Po podatkih Mednarodne zveze za ekoturizem (angl. The International Ecotourism Society,

v nadaljevanju TIES) je ekološki turizem v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja

rasel z letno stopnjo 20 do 34 odstotkov, v letu 2004 je dosegel še vedno 3-krat večjo

stopnjo rasti kot turizem na splošno, kar pomeni, da je stopnja rasti še vedno okoli 20

odstotkov (Gojčič, 2012).

Po definiciji, ki jo najdemo na spletni strani STO, ekoturizem pogosto zamenjujemo s

trajnostnim turizmom. Medtem, ko je ekoturizem oblika turizma mora biti osnutek

trajnostnega turizma implementiran v vse turistične proizvode kar pomeni, da je razvojni

koncept, ki deluje na gospodarskem, družbenem in okoljskem področju. Če so v produkt

5

vključeni vsi principi trajnostnega koncepta, se lahko produkt oziroma oblika turizma

imenuje trajnostni turizem.

Hkrati se ekoturizem pogosto uporablja kot trženjsko orodje za promocijo turizma, ki je

povezan z naravo. Zeleni turizem, naravni turizem, ekološko odgovorni turizem je le nekaj

izrazov, ki se uporabljajo kot sinonim ekoturizma, kot ga razumejo organizacije za zaščito

okolja. Toda pri izbiri ponudbe, ki jo najdemo pod takšnimi imeni, moramo biti previdni,

ker enotnih pravil, kakšna turistična ponudba je lahko označena z enim od zgoraj

omenjenih izrazov, ni. So pa le – ta včasih uporabljena zgolj v komercialne namene.

Večkrat gre tudi za tako imenovano »zeleno pranje možganov«, ko na primer hotel

postavijo v lepo naravno območje, nato pa ga ponujajo kot koncept produkta, kjer ljudje

pridejo v stik z lepoto in krhkostjo narave, v resnici pa se pogosto okoljsko zelo

neodgovorno obnašajo (Kaj je ekoturizem, 2011).

2.2 Zgodovina ekoturizma

Prvi zametki ekološko usmerjene miselnosti v turizmu segajo v šestdeseta leta prejšnjega

stoletja, ko ga je leta 1965 prvi uporabil Hetzer in zapisal, da je ekološki turizem oblika

turizma, ki:

v popolni meri spoštuje gostiteljevo kulturo;

ima minimalne vplive na okolje,

ima velike ekonomske učinke za gostujočo državo ter obilno zadovoljstvo za

turista.

Razvil se je ekološki turizem, ki je bil razumen kot oblika potovanja, sprejemljiva v

okoljskem in socialnem okviru. »Ekoturizem pomeni potovanje v naravna območja, ki

odgovorno varuje naravo in spodbuja blaginjo lokalnega prebivalstva.« (TIES, 1991).

Ekološki turizem naj bi zagotavljal, da privlačnosti temeljijo predvsem na naravi, povezava

turistov s privlačnostmi mora biti izobraževalna in mora temeljiti na ekološkem, socialno

kulturnem ter ekonomskem trajnostnem razvoju (Blamey, 2001). Hkrati je poznan izraz

odgovornostni turizem, kateri zmanjšuje negativne ekonomske, socialne ter okoljske

vplive, vzpodbuja pozitivne učinke turizma na lokalno prebivalstvo ter jih vključuje v

sprejemanje odločitev, ki vplivajo na njihovo življenje, katero varuje tako naravno kot tudi

kulturno dediščino.

V zadnjih nekaj letih je rast ekoturizma približno deset odstotkov letno. K velikemu

vzponu le-tega je pripomoglo, da se turisti vedno bolj zavedajo dejstva, da je masovni

turizem najlepše kraje na svetu spremenil v le še sled tistega, kar so bili preden so se vanje

zapodile gruče radovednih turistov (Kaj je ekoturizem, 2011).

2.3 Ekoturisti

i

Koga, pravzaprav, lahko imenujemo turist? UNWTO opredeljuje obiskovalce, kot osebe,

ki potujejo izven svojega domačega okolja za manj kot eno leto ter katerih osrednji motiv

za potovanje ni izvedba aktivnosti, za katero bi bili plačani v kraju, kamor potujejo.

Turiste uvršča med tiste obiskovalce, ki v državi v katero potujejo ostanejo vsaj eno noč ter

manj kot eno leto. Druga kategorija so enodnevni obiskovalci, ki ostanejo v državi ali kraju

manj kot en dan. Obe kategoriji obiskovalcev imata enake motive za potovanje. Ti se lahko

nanašajo na preživljanje prostega časa, počitnic, na obiskovanje sorodnikov in prijateljev,

lahko so povezani s posli, z zdravjem, z vero ali pa nekaj tretjega (Kodrin, 2011).

Ekoturizem uravnava razmerje med razvojem in ohranjanjem narave. Hkrati je pri tem

pomemben tudi človeški faktor. Ljudje so pomembna ustvarjalna energija, ki s svojim

znanjem, ozaveščenostjo strpnostjo ter informiranjem prispevajo izdaten doprinos k

trajnostnem razvoju. (Rožič, 2003)

2.4 Trendi v ekoturizmu

Pojmi, kot so »ekologija«, »ekološki«, »zeleni«, »sonaravni«, »trajnostni«, so dandanes

vse bolj priljubljeni termini na vseh področjih življenja, saj naj bi človeka spet čim bolj

približali k naravnemu in neokrnjenemu okolju, se podobno dogaja tudi v turizmu. V

današnjih časih skoraj ni turističnega ponudnika, ki ne bi vsaj del svoje ponudbe usmeril v

oziroma vsaj oglaševal kot »ekološke«. Vendar pa uporaba te terminologije ni vedno

upravičena in večkrat predstavlja lažno oglaševanje, ki pa ima običajno višjo ceno.

Običajno sta temeljni sestavini strateškega načrtovanja trajnostni ali sonaraven in okolju

prijazen razvoj. Vprašati se moramo, če je vsaka dejavnost, ki je usmerjena v razvoj, tudi

trajnostna in okolju prijazna. Ali je turizem, ki za svoj razvoj potrebuje vso potrebno

infrastrukturo, prijazen in kompatibilen z ekosistemi ter ali lahko turizem spoštuje

ekonomske, kulturne in socialne principe delovanja neke turistične destinacije in

pripomore k njenemu razvoju in hkrati ohranjanju naravnega okolja?

Znano je, da turizem uničuje ravno tisto, kar je nujno potrebno za njegov obstoj. Naravno

okolje se degenerira, človek vznemirja rastlinski in živalski svet. Ob enem pa lahko ravno

turizem spodbuja skrb za varovanje narave ter naravnega okolja. Glavna naloga ekološkega

turizma je ozaveščanje turistov in ostalih soudeležencev turizma o ekološko odgovornemu

vedenju (Gojčič, 2012).

Ekološki turizem vedno bolj postaja predmet obravnav nadnacionalnih organizacij, tudi

Organizacije združenih narodov, ki informira ljudi o negativnih posledicah množičnega

turizma, ki je še vedno prevladujoč v svetu. Dva trenda, ki vsekakor ne sovpadata s

temeljnimi izhodišči ekološkega turizma sta:

potovanja v obljudene dežele, kjer turisti v programih »all inclusive« uživajo v

pretirano razkošnih nastanitvah, se opijajo, prenajedajo, zabavajo,… velikokrat na

očeh obubožanega lokalnega prebivalstva;

7

križarjenja po svetovnih morjih v razkošnih megalomanskih ladjah, ki so precej

odmaknjena od narave, ne moremo povezati z ekološkim turizmom.

2.5 Vplivi ekoturizma na okolje

Vpliv delovanja človeka, ki se ukvarja s turizmom, naj bo turist ali izvajalec turistične

dejavnosti, pusti posledice na vseh delih okolja, družbe in ekonomije tako s pozitivnimi kot

tudi z negativnimi učinki. V negativnem smislu razvoj turizma pripelje do spreminjanja in

onesnaževanja okolja, kar pa na koncu prinaša povratne negativne vplive okolja in narave

na turizem, v pozitivnem smislu pa razvoj turizma na določenem področju vodi v

ohranjanje in zavarovanje okolja (Stopar, 2011).

Po drugi strani turizem povzroča ugodne socialne učinke, ki se kažejo v izboljšanju

življenjskega standarda lokalnega prebivalstva zaradi povečanja lokalne zaposlenosti in

zgrajene turistične infrastrukture, kar pa lahko v negativnem smislu vodi do izginjanja

avtentičnosti in kulturne tradicije. Zaradi razvoja turizma se ustvarja promocija in renome

regije (Mihalič, 2006).

2.5.1 Negativni učinki

Negativni učinki so posledica tega, da je število turistov večje kot so sposobnosti

ohranjanja okolja. Nenadziran komercialen turizem predstavlja morebitne grožnje

različnim naravnim območjem s posledicami na okolju, ki vodijo s splošno onesnaževanje,

fizično preoblikovanje in uničevanje naravnih virov. Predvsem so problematična območja,

kjer je že prišlo do večje spremembe okolja in tako turizem še samo povečuje pritiske.

S turizmom se povečujejo pritiski na naravne vire (onesnaževanje, kanalizacijske odplake,

prekomerna poraba, prometno onesnaževanje), povzročanje hrupa (turistični objekti,

masovni turizem), vizualno onesnaževanje pokrajine in degradacija (arhitekturna

neprimernost, prekomerna pozidava), odpadki (občutljiva gorska in vodna okolja) ter

ogrožanje avtohtonega rastlinstva in živalstva (Mihalič, 2006) Turizem ni največji

onesnaževalec okolja in generator podnebnih sprememb. Vendar del škodljivih emisij

nastaja tudi zato, ker ljudje potujejo (Mihalič, 2007).

Ekoturizem za naravo in okolje ne pomeni nič slabega, če se omejuje zgolj na opazovanje.

Ne glede na to, koliko skrbi posvečamo ohranjanju narave in okolja, pa ni mogoče

preprečiti vpliva na lokalno prebivalstvo, ki ob prihodu obiskovalcev postopoma začne

spreminjati svoj vsakdanjik ter ohranjati tradicijo le še za namen zaslužka (Tamše, 2010).

2.5.2 Pozitivni učinki

Kljub temu, da ima turizem posamične negativne vplive na okolje, ne moremo mimo

njegovih pozitivnih učinkov na okolje. Spodbuja lahko varovanje kulturnih znamenitosti in

naravnih virov, ob tem pa predstavlja pomemben doprinos ekonomskih sredstev, s katerimi

je to izvedljivo. Za številne naravne parke je namreč turizem glavni vir dohodka.

i

Zagotavlja pomembno finančno spodbudo posameznim območjem ter hkrati alternativo

poljedelstvu, živinoreji ali drugim oblikam rabe tal.

Ravno zato, ker so glavni razlog za obisk tujih turistov v Sloveniji njene naravne lepote in

privlačnosti, moramo še toliko bolj skrbeti za ohranjanje neokrnjene narave. Z vidika

vplivov na okolje je zelo pomembno primerno načrtovanje na turističnih območjih,

usmerjanje turističnega razvoja in spremljanje njegovih posledic. Da bodo imeli

dolgoročno korist od turizma tako turisti kot tudi prebivalci turističnih destinacij, je

pomembno, da je razvoj zasnovan glede na zmogljivost okolja.

Skrb za čisto naravo ostaja na turistih samih. »Turisti naj spoštujejo navade, tradicijo in

predpise kraja, kjer se nahajajo, izogibajo naj se aktivnostim, ki naravi škodujejo in

spodbujajo storitve in proizvode eko turizma.« je bilo opozorilo klimatologinje prof. dr.

Lučke Kajfež Bogataj na konferenci na temo Eko turizma na Svetovni dan turizma

27.9.2011, ki je potekala v Ljubljani.

3 TRŽENJE EKO TURIZMA

3.1 Opredelitev trženja

Pri opredeljevanju trženja v turizmu združujemo družbeno in managersko opredelitev

trženja, hkrati pa upoštevamo značilnosti, ki izhajajo iz turistične dejavnosti. Trženje v

turizmu je tako »proces prostovoljne menjave med porabniki in ponudniki turističnih

izdelkov/ storitev/ doživetij, pri čemer morata biti obe strani v danem procesu menjave

zadovoljni. Ponudniki morajo nuditi takšne izdelke/ storitve/ doživetja, ki bodo modernim

turističnim porabnikom zagotavljala maksimalno doživetje. Pri tem morajo ponudniki

upoštevati pristop ciljnega trženja ter doživetja posredovati ciljnim porabnikom z ustrezno

kombinacijo elementov trženjskega spleta« (Konečnik Ruzzier, 2010).

3.2 Predmeti trženja

Predmeti trženja so (Kotler, 2004):

fizični izdelki, ki zajemajo ogromen del proizvodnega in trženjskega napora

mnogih držav;

doživetja, ki jih podjetja ustvarjajo in izvajajo z združevanjem raznolikih izdelkov

in storitev (adrenalinski in pustolovski parki, Disneyland, Gardaland, Hard Rock

Cafe);

storitve, katerih delež v strukturi bruto domačega proizvoda z napredkom

gospodarstva hitro narašča (Glavna značilnost storitev je, da so neotipljive. Preden

se podamo v nakup jih ne moremo otipati, okusiti, občutiti, zato želimo dokaze o

kakovosti storitve, le te pa lahko dobimo iz različnih prospektov,

gradiv,…največkrat pa je najboljša reklama od ust do ust.);

dogodki, ki se nanašajo na določeno obdobje oziroma čas. Tržniki spodbujajo ter

povečujejo zanimanje za dogodke kot so svetovna prvenstva, olimpijske igre, sejmi,

9

festivali, poroke… V zadnjem obdobju močno narašča število načrtovalcev

dogodkov, ki poskrbijo za njihovo celotno odlično izvedbo;

osebe; o trženju oseb govorimo, kadar tržniki oblikujejo, spreminjajo ter vzdržujejo

vedenje ali stališča do določene osebe. Večina medijsko prepoznavnih oseb iz sveta

zabave (Brad Pitt, Lady Gaga) in športa (Tiger Woods, Tina Maze, Dejan Zavec),

uporablja trženje za razcvet lastne kariere in posledično za povečanje prihodkov;

premoženje, ki zajema neopredmetene pravice do lastništva bodisi do realnega

premoženja, kot so nepremičnine ali finančnega premoženja, katerih primer so

delnice in obveznice podjetja;

kraji, kadar trženje obsega dejavnosti, ki jih izvajamo s tem namenom, da

oblikujemo, vzdržujemo ali spreminjamo vedenje ali stališča do posameznega

kraja, lahko gre za trženje turističnih ali poslovnih središč;

organizacije, ko izvajamo dejavnosti z namenom da oblikujemo, spreminjamo ali

vzdržujemo vedenje ali stališča do določene organizacije. Poslužujejo se ga tako

profitne kot tudi neprofitne organizacije (Rdeči križ, Turistična zveza, Zveza

tabornikov, Planinska zveza,…);

ideje oziroma zamisli, ki so predmet vsake tržne ponudbe. Variant je veliko,

omenimo le trženje družbenih zamisli ali družbeno trženje, kot na primer kampanje

za večjo varnost v cestnem prometu (Alkohol ubija, največkrat nedolžne),

kampanje za varovanje zdravja, kampanje za ohranjanje naravnega okolja

(Očistimo Slovenijo), itd;

informacije, ki jih proizvajajo šole in univerze in posredujejo staršem, študentom

in skupnostim.

3.3 Trženjski splet

Trženjski splet je celota trženjskih elementov, ki se jih podjetje poslužuje, da doseže svoje

trženjske cilje na ciljnem trgu. Celota teh elementov je največkrat predstavljena s pomočjo

McCarthyjevih štirih P-jev trženja: Izdelka (angl. product), cene (angl. price), tržnih poti

(angl. placement) in trženjskega komuniciranja (angl. promotion). Predhodno navedeni

štirje P-ji trženja tvorijo tako imenovani izdelčni trženjski splet, ki pa ga je potrebno zaradi

spreminjajočih se razmer na trgu nadgraditi z dodatnimi P-ji. Osnovno nadgradnjo

predstavlja storitveni trženjski splet, ki poleg prej navedenih P-jev vsebuje dodatne tri P-je:

ljudi oziroma udeležence (angl. people oziroma participants), postopke (angl. processes)

in fizične dokaze (angl. physical evidence).

3.4 Usmeritve podjetja na trg

Literatura navaja šest usmeritev podjetja na trg:

Proizvodno usmeritev, ki sodi med najstarejše, ki pravi, da bodo porabniki dali

prednost poceni in dosegljivim izdelkom. Posledica tega je, da podjetja namenijo

večjo pozornost doseganju visoke učinkovitosti, minimiziranju stroškov ter

i

množični distribuciji. Ta usmeritev je primerna takrat, kadar povpraševanje presega

ponudbo.

Izdelčna usmeritev, kjer porabniki preferirajo kakovost, tehnično dovršenost in

inovacije, cena pa ni pomembna. Izdelke zato nenehno izboljšujejo, ne zanimajo jih

potrebe in želje porabnika in nevarnost nove konkurence.

Prodajna usmeritev, kar pomeni, da je v ospredju agresivna prodaja in trženjsko

komuniciranje. Uporablja se za tiste izdelke in storitve, ki jih porabniki ne

nameravajo kupiti. Najbolj poznan primer prodajen usmeritve pri nas je Top Shop.

Trženjska usmeritev je osredotočena na porabnikove želje in potrebe. Naloga

podjetij je, da najdejo prave izdelke za njihove uporabnike. Veliko pozornost

morajo posvečati konkurenci, da bo njihov način poslovanja uspešnejši od

konkurence.

Družbeno odgovorna trženjska usmeritev predstavlja nadgradnjo trženjske

usmeritve (Konečnik, 2011). Podjetje mora določiti potrebe, želje in interese ciljnih

trgov ter poslovati na način, ki bo boljši od konkurence. V okviru dane usmeritve

mora podjetje uskladiti pogosto nasprotujoča si merila in sicer zadovoljitev

porabnikovih želja, dobiček in javno korist.

Usmeritev podjetja v porabnika, ki je usmerjena na posameznega porabnika, za

katerega izdeluje po meri oblikovane izdelke in storitve. Tovrstno usmerjena

podjetja prisegajo na zvestobo porabnikov.

Večina turističnih podjetij v razvitih državah je prešlo od izdelčne ali prodajne usmeritve k

trženjski usmeritvi, vendar bi bilo zaradi vpliva, ki ga ima turistična dejavnost na okolje

dobro, da bi ga nadgradila tudi z družbeno odgovornostjo, saj bo za dolgoročno ohranjanje

turistične destinacije okolje ključnega pomena. Med podjetja, ki omenjeno že uvajajo bi

lahko uvrstili primer Sončne hiše in prvega ekohotela v Sloveniji Bohinj park EKO hotel

(Konečnik Ruzzier, 2010).

3.5 Turistična storitev

3.5.1 Definicija storitev

Storitev lahko opredelimo kot vsako dejanje ali delovanje, ki ga določena oseba lahko

ponudi drugi osebi, pri čemer gre za neopredmeteno dejanje ali delovanje, ki hkrati ne

pomeni lastništva nečesa. Izvedba storitve ja lahko, ali pa tud ne, povezana z izdelki

(Konečnik Ruzzier, 2010).

3.5.2 Značilnosti storitev

Neopredmetenost storitev, kar pomeni, da jih ne moremo videti, otipati, okusiti ali

kakor koli drugače zaznati z našimi čutili. V naprej jih ni mogoče preizkusiti.

11

Dober primer storitve je tajska masaža, saj ne moremo točno vedeti, kakšno masažo

bomo kot potrošniki dobili oziroma doživeli. Prav tako o njej lahko samo

razlagamo prijateljem, ne moremo pa je fizično pokazati, razen računa, ki je edini

dokaz, da smo tam res bili.

Neločljivost storitev, kar pomeni da se storitev izvede in porabi sočasno in v istem

prostoru. Za izvedbo storitve morata biti tako izvajalec storitve kot porabnik

aktivno udeležena, prav tako pa skupaj vplivata na končni rezultat. Najboljša

reklama za storitev je, če je le - ta dobro in kakovostno opravljena. Posledično tisti,

ki dobro opravljajo svoje storitve, zanje tudi več računajo, saj so porabniki

pripravljeni za kvalitetno storitev plačati višjo ceno.

Sprejemljivost storitev, do katere pride zato, ker jo izvaja človek. Kakovost storitve

se spreminja, ker je odvisno kdo, kje in kako jo izvaja in je zaradi človeškega

faktorja ni mogoče standardizirati. Kljub temu imajo storitvena podjetja na voljo tri

korake:

I. Zaposlovati in usposabljati morajo dober kader.

II. Znotraj celotnega podjetja morajo standardizirati prosec izvajanja storitve.

III. S pomočjo sistema pohval, pritožb, predlogov in anketiranja morajo spremljati

zadovoljstvo porabnikov.

Minljivost storitev, saj jih ne moremo skladiščiti, možno pa jih je izvesti le v določenem

prostoru ob določenem času. V kolikor si ne zapolnimo dnevne zmogljivosti, to pomeni

izgubo potencialnega dohodka. Največkrat je minljivost storitev problematična v podjetjih,

kjer povpraševanje zelo niha (Konečnik Ruzzier, 2010).

3.5.3 Posebnosti storitev

V turizmu se poleg že splošnih značilnosti storitev, srečujemo še s posebnostmi, ki izhajajo

iz značilnosti ponudbe in povpraševanja v turizmu, ter so velikega pomena pri načrtovanju

trženjskih aktivnosti v turističnih podjetjih. To so (Middleton, 2001):

Nihanje povpraševanja med dnevom, tednom, letom. Tako imenovano sezonsko

nihanje je povezano s podnebnimi razmerami v turistični destinaciji ter časom

dopustov, praznikov in počitnic. Ta oblika nihanja se kaže predvsem pri hotelih, ki

so odprti le določen del sezone (hoteli ob morju od maja do oktobra). Z nihanjem

med tednom se večinoma soočajo mestni hoteli, ki so bolj vezani na poslovne

goste. Z dnevnim nihanjem pa se srečujejo letalske družbe, kjer je jutranji let lahko

sto odstotno zaseden, popoldanski pa za polovico manj. Enako velja za restavracije,

ki so polne v času kosil in malic, ostali del dneva pa samevajo.

Visoki stalni stroški so naslednja posebnost turističnih storitev. To so tisti stroški,

ki niso odvisni od obsega poslovanja in so večinoma vezani na izgradnjo in

vzdrževanje turističnih zmogljivosti. To so stroški zavarovanja, stroški trženja ter

plač redno zaposlenih ljudi. Boj za konkurenčnost na trgu prisili podjetja k

i

zmanjševanju stalnih stroškov pri čemer podjetja v nastavitvenih podjetjih in

letalskih družbah poslujejo z majhno razliko med prihodki in stroški.

Medsebojna odvisnost turističnih proizvodov na ravni destinacije izhaja iz

povpraševanja turistov po celovitih turističnih proizvodih. Turisti na svojih

potovanjih združijo različne turistične storitve in tako sestavijo svojo celostno

izkušnjo. S tem namenom morajo ponudniki posamezne turistične storitve uskladiti

tako, da turistu omogočijo neko smiselno uporabno kombinacijo.

3.6 Trženjski splet v turizmu

3.6.1 Proizvod

Turistični proizvod predstavlja enega od elementov trženjskega spleta v turizmu, a hkrati

igra najpomembnejšo vlogo, saj so vsi ostali elementi odvisni od njega.

V najširšem pomenu besede je turistični proizvod vse, kar nudimo turistu za zadovoljitev

njegovih potreb in želja, pa naj se to navezuje na prevoz, prehranjevanje, prenočevanje, ali

na dodatno obliko razvedrila turistov, njihove animacije, rekreacije,… (Konečnik Ruzzier,

2010).

Življenjski cikel turističnega proizvoda sestavljajo štiri stopnje in sicer:

stopnja uvajanja,

stopnja rasti,

stopnja zrelosti,

stopnja upadanja.

3.6.2 Cena

Najverjetneje bi se večina tržnikov strinjala, da je cena tisti element trženjskega spleta, ki

ga najlažje in najhitreje lahko spremenimo. Vendar je potrebna velika količina previdnosti,

saj določitev cene ni le način, kako priti do čim večjega dobička, pač pa daje turistu tudi

informacijo oziroma namig o kakovosti proizvoda. Cena mora biti določena racionalno in

tako, da pokriva stroške in na dolgi rok prinaša dobiček. Pri večini turistov cena igra

pomembno vlogo pri izbiranju oziroma odločanju za določen turistični proizvod.

Ločimo strateške cene, ki predstavljajo redne in objavljene cene turističnih proizvodov in

taktične cene, to so znižane oziroma akcijske cene, ki se jih poslužujemo takrat, ko želimo

zapolniti zadnje proste kapacitete.

3.6.3 Tržne poti

Po Middletonu (2001) je tržna pot »organiziran in vzdrževan sistem, ki ga podjetje

financira iz trženjskega proračuna ter oblikuje in uporablja za zagotavljanje prodajnih mest

13

in/ali dostopa uporabnikov, stran od lokacije izvajanja in porabe«. Bistvo predstavljene

osnovne opredelitve tržnih poti je v tem, da je izbira poti, tako vrste kot tudi števila

posrednikov, skrbno načrtovana s strani managerjev in tržnikov v podjetju ter redno

osvežena ter prilagojena preko internetnih strani, obiskov predstavnikov posrednikov,

klicnih centrov, … (Konečnik Ruzzier, 2010).

3.6.4 Tržno komuniciranje

Trženjsko komuniciranje predstavlja glavni element trženjskega spleta v turizmu, a ga je

smiselno obravnavati kot enakovreden element trženjskega spleta. Sestavljen je iz sledečih

orodij (Konečnik Ruzzier, 2010):

oglaševanja, ki se nanaša na plačano obliko neosebne predstavitve in komuniciranja

turističnih proizvodov in destinacij za znanega naročnika. Poleg podjetij so to tudi

vladne organizacije, nacionalne turistične destinacije,…

pospeševanja prodaje je zbirka orodij, ki spodbujajo nakup turističnega proizvoda

ali obiska destinacije;

odnosov z javnostmi, katerega namen je ohranjanju pozitivnega mnenja o podjetju

znotraj in zunaj njega;

osebne prodaje, ki predstavlja neposredni odnos med prodajalcem in kupcem

proizvoda oziroma storitve;

neposrednega trženja, kamor štejemo trženje po pošti, trženje po telefonu, trženje

od vrat do vrat, preko televizije in osebnega računalnika;

brošur in drugih tiskanih materialov, ki predstavljajo turistične proizvode in

destinacije, nudijo otipljivo osnovo za pričakovanja;

trženja od ust do ust, kamor štejemo vso ustno, pisno ali elektronsko komunikacijo,

ki se nanaša na izkušnjo s turističnimi proizvodi, storitvami, doživetji,...

interaktivnega trženja, katerega dober primer je Trip Advisor, družabna omrežja

(Facebook, Twitter).

4 RAZISKOVALNI PRISTOP

Kot raziskovalni pristop je bila uporabljena študija primera. Ta raziskovalcu omogoča

preučevanje podatkov v določenem kontekstu, pri čemer se v večini primerov kot predmet

preučevanja osredotoči na omejeno število posameznikov ali kot bolj v našem primeru na

manjše geografsko območje. Yin (v Zainal, 2007)) definira metodo študija primera kot

»empirično analizo, ki preučuje sodobni pojav znotraj konteksta v resničnem življenju, ko

meja med pojavom in kontekstom ni povsem jasna; in pri kateri so uporabljeni dokazi iz

večih virov.«

Nekateri avtorji so mnenja, da naj bo študija primera, bolj kot metodološka izbira, videna

kot okvir, ki združuje različne metode. Pri tem lahko uporabljamo kvalitativne ali

kvantitativne metode ali pa kombinacijo obojih (Biba Starman, 2013).

i

Poznamo več klasifikacij študij primerov. V prvi vrsti se študije primerov lahko delijo na

singularne, kjer proučujemo en primer, ali pluralne oz. »multiple«, kjer primere najprej

preučimo vsakega posebej, nato pa jih med seboj primerjamo (Mesec 1998b. str. 384).

Dalje pa jih lahko klasificiramo še glede na časovno dimenzijo. Singularne študije

primerov se delijo na retrospektivne, študije primera trenutnega posnetka ter diahrone

študije primera. Prve so najpreprostejše in se nanašajo na določen pojav iz preteklosti. Pri

drugih pojave obravnavamo v določenem časovnem obdobju, pri tretjih pa preučujemo

spremembe skozi čas. Multiple študije pa lahko delimo na ugnezdene, paralelne in

sekvenčne. Pri ugnezdenih študijah primera primerjamo različne elemente znotraj enega

primera, pri paralelnih se vsi primeri dogajajo in so preučevani hkrati, pri sekvenčnih pa so

primeri preučevani zaporedno (Thomas, 2011).

Študije primera delimo tudi glede na vrsto empiričnega gradiva. Primarno empirično

gradivo je tisto, ki ga dobimo z opazovanjem in s spraševanjem v obliki intervjujev,

sekundarno empirično gradivo pa predstavlja preučena že obstoječa literatura. Ker študije

primerov združujejo več različnih metod, so pogosto tudi študije, kjer je uporabljeno

gradivo tako iz primarnih kot sekundarnih virov.

Študijo primera v moji strokovni nalogi bi klasificirala kot singularno študijo primera

trenutnega posnetka, v kateri je bilo kot empirično gradivo uporabljeno večinoma

sekundarno gradivo, v manjši meri pa tudi primarno gradivo v obliki razgovora z

zaposlenimi v podjetju Palmieri d.o.o., ki so ustanovitelji Eko resorta pod Veliko planino.

5 TURIZEM V OBČINI KAMNIK

Turizem je gospodarska panoga, ki ima največji posredni vpliv na lokalno okolje. Hkrati je

pomemben pospeševalec ohranjanja okolja, varovanja okolja, narave in izboljšanja

kakovosti življenja za lokalne prebivalce. Turizem povezuje ljudi, ki v prostoru živijo,

delajo in ga obiskujejo. Hkrati je generator novih podjetniških priložnosti, pod

predpostavko, da je okolje v lokalni skupnosti za turizem spodbudno in da v turizem

verjame celotna lokalna skupnost. Kamnik ima privlačne naravne in kulturne danosti in kar

nekaj trdnih turističnih podjetij, ki s svojim delom in ugledom dokazujejo, da turizem za

Kamnik predstavlja pravo in trajnostno pot ter prinaša nove podjetniške priložnosti in piše

nove pozitivne zgodbe.

5.1 Značilnosti Kamnika

Kamnik leži v severnem delu osrednje Slovenije, na prehodu med Gorenjsko ravnjo in

Celjsko kotlino, ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp in v neposredni bližini prestolnice

Ljubljane in največjega slovenskega letališča Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.

Kamnik kot turistična destinacija obsega:

Srednjeveško mestece Kamnik, ki nudi odkrivanje starega mestnega jedra z bogato

arhitekturno dediščino;

15

Kamniško – Savinjske Alpe, ki predstavljajo priložnost za aktivna doživetja v

neokrnjeni naravi. Kamnik je edini kraj v Sloveniji po katerem so poimenovane

Alpe;

Posamezne poznane točke, ki so turistično najbolj obiskane:

I. Velika planina kot najvišje ležeča gorska kraška planota v Sloveniji ter prava

zakladnica pastirske tradicije;

II. Kamniška Bistrica, od koder je najbližji dostop do bližnjih gora;

III. Menina planina, prostrana gozdnata kraška planota v vzhodnem delu

Kamniško – Savinjskih Alp, ki ponuja čudovite panoramske razglede na skalno

verigo vrhov;

IV. Terme Snovik, ki so najnižje ležeče slovenske terme;

V. Arboretum Volčji Potok, ki je največji park oblikovane narave v Sloveniji;

VI. Golf Arboretum, ki je med golfisti zelo priljubljen;

VII. Kulturna dediščina in muzeji ter galerije: Mali grad, Frančiščanski samostan,

Galerija Maleš, Rojstna hiša Rudolfa Maistra,…

5.2 Eko resort pod Veliko planino

V mesecu septembru 2016 pa se bo turistični ponudbi Kamnika pridružil čisto nov,

drugačen in poseben projekt imenovan Eko resort pod Veliko planino. Njegov investitor in

ustanovitelj bo podjetje Palmieri, ki se ponaša s 500-letno tradicijo pridelovanja oljčnega

olja, pri kateri se izkušnje, znanje in prefinjen občutek za gojenje oljk ter stiskanje njihovih

plodov prenašajo iz generacije v generacijo.

Ideja je nastala pri direktorju podjetja Palmieri, gospodu Zormanu, ki je povedal: »Po duši

sem motorist in precej potujem po Evropi, kjer bivam v podobnih etno vaseh. V Sloveniji

tega ni, tako sem dobil idejo, da bi naredil svojo vas – Veliko planino”

Posebnost in drugačnost Eko resorta pod Veliko planino je njegova posebna zasnovanost in

etnološka obarvanost, ki upošteva simboliko Velike planine. Razen centralnega objekta, ki

bo kopija značilne pastirske bajte na Veliki planini in bo edini trajen objekt, bo na zemljišču

postavljenih še 24 mobilnih objektov. Posebnost ponudbe bo tudi manjši živalski vrt, kjer bo

otrokom omogočeno, da spoznajo slovenske avtohtone živali in jih z delavnicami kot so

molža krave, pridelava mlečnih izdelkov,… seznanijo o navadah in običajih podeželja in

Velike planine.

5.2.1 Glamping

Glamping je sestavljanka angleških besed “glamorous camping”, torej gre za kampiranje s

ščepcem razkošja (Modre novice, 2015). Je novejša oblika zelenih potovanj, ki postavlja

temelje ekološkemu in trajnostnemu turizmu ter postaja globalni trend ter se vedno bolj

uveljavlja tudi v Sloveniji. Namenjen je gostom, ki imajo radi kampiranje, a še vedno

želijo imeti udobje hotelske sobe. V Sloveniji so trenutno v ponudbi predvsem lesene

i

glamping hiške in sicer Kamp Bled, Kamp Alpe v Kamniški Bistrici, Garden Village Bled,

Charming Slovenia Herbal Glamping Resort, v Ljubnem,…

5.2.2 Vpliv Eko resorta pod Veliko planino na turistično ponudbo Kamnika

Eko resort pod Veliko planino bo veliko pripomogel k izboljšanju turistične ponudbe

samega mesta Kamnik, saj je v Kamniku in njegovi okolici zelo malo nastanitvenih

kapacitet, kljub dejstvu, da mesto in okolica ponujata številne zanimivosti in aktivnosti za

turiste v vseh letnih časih.

5.2.3 Ciljni segment

Nov turistično-rekreacijski center oziroma Eko reosrt pod Veliko planino bo v prvi vrsti

namenjen družinam, ki bodo lahko uživale v športnih, etnoloških in trajnostno obarvanih

vsebinah, ki bodo primerne za vse generacije – od najmlajših vnučkov do najstarejših

dedkov in babic. Na kmetiji v malem bodo otroci lahko spoznali avtohtone slovenske

živali, sodelovali bodo pri njihovem hranjenju in negi. Na vodenih delavnicah se bodo

lahko naučili molže krav ali koz, poučili jih bodo o pridelovanju sira in drugih mlečnih

izdelkov. Odrasli, pa si bodo v tem času lahko privoščili urico miru in časa le zase.

V Eko resortu pričakujejo goste iz celega sveta, predvsem nekoliko zahtevnejše goste, ki

iščejo nova doživetja, visoko raven turistične ponudbe ter imajo hkrati željo po izkustvu

počitnic v neokrnjeni naravi, v okolju obarvanem s tradicijo in s širokim izborom

aktivnosti.

Ugodna lega terena dopušča tudi, da bodo vsaj nekatere dejavnosti omogočene in

prilagojene tudi gibalno oviranim osebam.

5.2.4 Proizvod

Eko resort pod Veliko planino bo naselje štiriindvajsetih lesenih hišic, ki bodo sledile

edinstveni arhitekturi pravih pastirskih bajt, kjer bodo vonj po lesu, domačnost in pogled

skozi okno, pričarali pravljično vzdušje. Poleg omenjenih objektov, bo tudi centralni

objekt, ki bo kopija značilne pastirske bajte na Veliki planini.

Na kmetiji v malem bodo otroci lahko spoznali avtohtone slovenske živali, sodelovali pri

njihovem hranjenju in negi. Na vodenih delavnicah pa se bodo lahko naučili molže krav ali

koz, poučili jih bodo o pridelovanju sira in drugih mlečnih izdelkov. Odrasli si bodo v tem

času lahko privoščite urico miru in časa le zase.

5.2.5 Cena

Pri oblikovanju cen bodo sledili politiki glamping kapacitet, vendar bodo v primerjavi s

konkurenco ugodnejši. S tem želijo doseči večji obisk in polno zasedenost kapacitet, hkrati

17

pa zagotoviti gostom visok nivo namestitve, gastronomske ponudbe in vseh aktivnosti, ki

bodo vključene v ponudbo.

S cenovno politiko ugodnih cen v primerjavi s konkurenco, stremijo k temu, da uspešno

prodrejo na trg, si zagotovijo veliko število gostov in njihovo večdnevno bivanje, cene pa

se bodo še vedno gibale v okvirih za ustvarjanje dobička, s katerim bo zagotovljen

dolgoročen obstoj in poslovni uspeh.

5.2.6 Tržne poti

Kljub temu, da je projekt še v času nastajanja, so v podjetju že pričeli z vstopom na trg z

različnimi trženjskimi pristopi.

Preko socialnih omrežij so bodoče goste seznanjali s promocijskim videom, ki je imel v

dveh mesecih okoli 50.000 ogledov. Najverjetneje pa smo vsi naleteli na njihov video, v

katerem ponujajo kandidatom s celega sveta sanjsko službo pastirja, ki bo delo opravljal

dva, tri ali štiri tedne v katerem koli letnem času, od septembra 2016 dalje. V le 72 urah so

imeli več kot 14.000 ogledov.

S povezovanjem z drugimi turističnimi organizacijami, lokalnimi ponudniki,

veleposlaništvi,… pa že vstopajo tako na slovenski kot tudi globalni trg.

Število rezervacij bo pokazatelj kakšna je bila njihova prepoznavnost in v primeru, da ne

bo dosegalo njihovih pričakovanj, se bodo odločili za sodelovanje z rezervacijskim

sistemom booking.com. Sodelovanje bo pomenilo tudi ekskluzivno trženje preko

booking.com, s pomočjo katerega bodo v zelo kratkem času dosegli globalni trg.

5.2.7 Tržno komuniciranje

Aktivnosti s področja trženja v podjetju že potekajo in prepoznavnost se širi že od

otvoritve samega gradbišča. Mediji pripovedujejo o projektu in poteku gradnje in močno

zanimanje s strani medijev priča o tem, da je projekt privlačen in bo zanimiv tudi za

njihove potencialne goste. Trenutno še prevladuje trženje preko družabnih omrežij, kjer so

v zelo kratkem času dosegli rekordno število ogledov predstavitvenega videa in nasploh

všečkov na Facebook strani.

Uradno je odprta tudi njihova spletna stran http://sloveniaecoresort.com/, ki jo bodo začeli

na različne načine implementirati v oglaševalsko področje.

Pripravili so video, ki prikazuje oglas za delovno mesto pastirja, s katerim bodo zagotovo

dosegli prepoznavnost v svetu, saj delovno mesto ponujajo kandidatom s celega sveta. Z

videom o ponudbi sanjske službe so naredili inovativno marketinško potezo, dosegli

rekordno številko ogledov v zelo kratkem času in tako svetu predstavili Slovenijo in s tem

njihov Eko resort kot privlačno turistično destinacijo.

S povezovanjem z drugimi turističnimi organizacijami, društvi, informacijskimi točkami,

veleposlaništvi, rekreacijskimi centri in lokalnimi turističnimi ponudniki občine Kamnik,

i

že uspešno promovirajo nastajajoči resort in po omenjenih poteh bodo ob otvoritvi odprli

tudi njihove prodajne kanale. Eden takih primerov je sodelovanje s podjetjem Golf

Arboretum, kjer bodo številnim tujim obiskovalcem (40% Italijanov) ob obisku golf igrišča

in turnirjev ponudili možnost rezervacije njihovih kapacitet.

Sodelovanja z njimi se veseli tudi Zdravilni gaj Tunjice, ki bo lahko svojim številnim

posameznim gostom in skupinam končno lahko omogočil nočitev v nastanitvah, ki bodo

ustrezale pričakovanju in zahtevam gostov in bile hkrati v neposredni bližini zdravilnega

gaja.

Projekt je vzbudil zanimanje tudi pri revijah kot je Slovenija Times, ki pokriva vsa

letališča v Evropi, s katero so pričeli sodelovanje. Odločajo se tudi za vključitev resorta v

turistične vodnike in zemljevide, prav tako so v dogovorih za sodelovanje z

rezervacijskimi sistemi, tour operaterji, turističnimi portali in turističnimi agencijami.

Hkrati potekajo dogovori o povezovanju z drugimi podobnimi nastanitvenimi ponudniki o

skupnem nastopu na trgu in o možnosti nastanka nove blagovne znamke, ki bi povezala

vse ponudnike glampinga in podobnih nastanitev.

SKLEP

Turizem je več kot le gospodarska panoga, je tudi način našega komuniciranja s svetom,

hkrati pa je zadnjih nekaj let ena od najhitreje rastočih panog na svetu. Vedno več držav

sveta se odpira in vlaga denar v turizem. Turistična panoga pomembno prispeva k

ekonomskim kazalcem držav, odpiranju novih delovnih mest in razvoju infrastrukture.

Zaradi nenehne rasti in razvoja je turizem v zadnjem obdobju postal eden od najhitreje

razvijajočih se ekonomskih sektorjev na svetu. Najbolj obiskane turistične destinacije v

Severni Ameriki in Evropi posledično dobivajo novo konkurenco.

Turisti se vedno bolj zavedajo pomena vpliva na okolje in tako prisegajo na tako

imenovani ekoturizem oziroma pobeg v neokrnjena naravna območja, kjer je v prvi vrsti

skrb za ohranitev okolja. Iz enakega razloga je tovrstne ponudbe vedno več, nastajajo novi

produkti in se uveljavljajo novi načini potovanja.

V velikem vzponu je trenutno glamping, ki predstavlja »glamurozno kampiranje«. To je

kampiranje v lesenih hiškah, ki nudijo vse udobje za dobro počutje in prijetno bivanje v

času počitnic ali le v času krajšega postanka. Eden takih trenutno nastaja v Godiču pri

Kamniku. Imenoval se bo Eko resort pod Veliko planino, saj je zasnovan po principu

pastirskih bajt na Veliki planini. Hkrati bo v njem možno spoznati avtohtone slovenske

živali, za kater bodo skrbeli pastirji z vsega sveta, ki bodo sprejeli sanjsko službo pastirja

za dva, tri ali štiri tedne.

V ta namen so v podjetju posneli oglas za sanjsko službo pastirja, ki si ga je v 72 urah

ogledalo rekordnih 14.000 ljudi. Oglas svetu predstavlja tudi del turistične ponudbe

Slovenije. Gre za drugačen način promocije Slovenije kot turistične destinacije ter

predstavitve Eko resorta, ki pod Veliko Planino šele nastaja.

19

Po mojem mnenju je podjetje resno pristopilo k vsem štirim elementom v trženjskem

spletu. Zasnovali so proizvod oziroma storitev, ki je tržno zanimiva in predvsem drugačna

od že obstoječe ponudbe pri nas, predvsem s tem, da so le – to usmerili v družine. Cena bo

po dostopnih podatkih cenejša od glampinga, ki ga pri nas že ponujajo posamezni

ponudniki, kar za podjetje vsekakor predstavlja dodatno prednost in možnost polne

zapolnitve kapacitet. Tržne poti so tako neposredne kot posredne. Podjetje neposredno

samo informira javnost o napredku nastajanja projekta, prav tako preko družabnih omrežij

vabijo ljudi, da se preizkusijo v sanjski službi. Prav tako se podjetje dogovarja s

posredniki, turističnimi agencijami, ki naj bi že zakupile določeno število objektov.

Sodelovali naj bi tudi s spletnimi portali kot je booking.com, ki bo ponujal nastanitve. V

okviru tržnega komuniciranja so v ospredju oglaševanje, odnosi z javnostjo, ki je zelo

intenzivno, tako preko družabnih omrežij kot tudi preko različnih televizijskih prispevkov,

brošur,…

Podjetje težav za lansiranje podjetja na turistični trg trenutno ne vidi, saj je zanimanje za

projekt z vseh strani veliko. Trenutno je edina stvar, za katero bodo morali še nekaj

ukreniti ta, da ugotovijo, kako zagotovitvi polno zasedenost skozi celo leto. Moje mnenje

je, da v kolikor bodo nastanitve in ponudba po meri gostov in storitve takšne kot jih

trenutno obljubljajo, se jim za goste ne bo potrebno bati. Saj vsi vemo, da je najboljša

reklama zadovoljen gost in oglaševanje od ust do ust.

i

LITERATURA IN VIRI

1 Baumgartner, C. (2002). Od ekoturizma do trajnostnega turizma v Alpah. Najdeno

dne 15. junija 2016 na spletnem naslovu www.cipra.org/sl/dosjeji/43/110_sl/

at_download/file

2 Biba Starman, A. (2013). Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave. Sodobna

pedagogika, 1, 66-81.

3 Blamey, R.K. (2001). Principles of Ecotourism, V: Weaver, D.B. (ur.), The

encyclopedia of ecotourism. Wallingford, CAB International, UK

4 Kaj je ekoturizem? Najdeno dne 15. junija 2016 na spletnem naslovu

www.bodieko.si/kaj-je-ekoturizem

5 Gojčič, S. (2012). Trendi v velneškem in ekološkem turizmu. Celje: Fakulteta za

komercialne in poslovne vede, 2012

6 Kodrin, L. (2011). Trženje v turizmu. Ljubljana: Zavod IRC, 2011

7 Konečnik Ruzzier, M. (2010). Trženje v turizmu. V: Konečnik, M., Temelji trženja:

Pristop k trženjskemu načinu razmišljanja v 21. stoletju, Ljubljana: Meritum, 2011.

8 Kotler, (2004). Management trženja, Ljubljana: GV založba.

9 Mesec, B. (1998a). Študija primera: v socialnem delu. Najdeno dne 22. julija 2016 na

spletni strani https://docs.google.com/viewer?a=v&pid=sites&srcid=ZGVmYXVsd

GRvbWFpbnxrdmFsaXRhdGl2bmFtZXRvZG9sb2dpamF8Z3g6MjVjY2EwZGNkM2

I0Y2QxOQ

10 Mesec, B. (1998b). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana:

Visoka šola za socialno delo.

11 Mihalič, T. (2006). Tourism and its environments: ecological, economic and political

sustainability issues. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

12 Mihalič, T. (2006). Trajnostni razvoj. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

13 Mihalič, T. (2007). Trajnostni razvoj turizma in klimatske spremembe. V: Faletič, M.,

Černe, M. (ur.). Podnebne spremembe in vplivi na razvoj turizma. Ljubljana, Državni

svet Republike Slovenije.

14 Mihalič, T. (2008). Turizem. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

15 Glamping v Godiču. Najdeno dne 20. junija 2016 na spletnem naslovu www.modre-

novice.si/novice/glamping-v-godicu

16 Slovenska turistična organizacija (b.d.). Ekoturizem. Najdeno dne 10. junija 2016 na

spletnem naslovu www.slovenia.info/pictures/category/atachments1/2009/ekoturizem_

9007.pdf

17 Slovenska turistična organizacija (b.d.). Trajnostni turizem. Najdeno 10. junija 2016

na spletnem naslovu www.slovenia.info/pictures/category/atachments_1/2009/

Trajnostni _tur_9009.pdf

18 Stopar, J. (2011). Ekoturizem v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,

Oddelek za geografijo.

19 Svetovna turistična organizacija (2005). Making Tourism More Sustainable: A Guide

for Policy Makers, UNEP and UNWTO. Najdeno dne 5. junija 2016 na spletnem

naslovu http://sdt.unwto.org/content/about-us-5

21

20 Tamše, L. (2010). Vplivi turizma na okolje in pravna zaščita, Maribor: Pravna

fakulteta.

21 Thomas, G. (2011). A Typology fort the Case Study in Social Science Following a

Review of Definition, Discourse and, Structure. Qualitative Inquiry, 17(6), 511-521.

22 Zainal, Z. (2007). Case study as a research method. Jurnal Kemanusiaan 9, 1-6.