TEHNIČNE SPECIFIKACIJE Podpoglavje 3.2 Splošne zahteve · NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE

NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA

ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK

Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE 3 Stran 117

TEHNIČNE SPECIFIKACIJE

Podpoglavje 3.2

Splošne zahteve




PREDDELA 1. NAVODILA ZA IZVAJANJE GEODETSKIH DEL

1.1. Opis

Geodetska dela obsegajo:

• zakoličevanje elementov železniške proge ter drugih objektov in naprav, ki predstavljajo javno železniško infrastrukturo ali so z njo kako drugače povezani,

• vse meritve, ki so v zvezi s prenašanjem podatkov iz načrtov v naravo ali iz narave v načrte ,

• vzdrževanje zakoličenih označb na terenu v vsem obdobju od začetka del do predaje vseh del investitorju,

• prevzem in vzdrževanje vseh osnovnih geodetskih podlog in načrtov ter zakoličb na terenu, ki jih preda investitor izvajalcu ob pričetku del,

• ureditev parcelnih meja na mestih, kjer ni mogoče zagotoviti predpisane oddaljenosti objekta od sosednjih zemljišč,

• izmera poteka podzemnih komunalnih vodov in naprav, • izdelavo geodetskega načrta novega stanja zemljišča za potrebe projekta

izvedenih del (PID) in • izdelavo projekta za vpis v uradne evidence (PVE).

Obseg tega dela mora v vsem zadovoljiti potrebe za izgradnjo, kontrolo dela, obračun in za druge razloge, ki ustvarjajo pogoje za izvršitev dela. Nadzorni organ lahko sodeluje pri vseh meritvenih delih.

1.2. Način izvedbe

1.2.1 Predaja in prevzem elementov železniške proge: Investitor mora predati izvajalcu del:

• na terenu zakoličene glavne elemente železniške proge in profile ter zakoličene objekte in naprave z vsemi potrebnimi pisnimi podatki ali

• predati veljavno projektno dokumentacijo v analogni in digitalni obliki, ki vsebuje vse potrebne podatke za zakoličbo elementov železniške proge in profilov ter drugih objektov in naprav.

Zakoličene so glavne točke železniške proge in točke profilov v razmakih, ki jih narekujejo elementi železniške proge in značilnosti terena, običajna vrednost profilov znaša 25 m.

• na terenu stabilizirano in označeno mrežo poligonskih točk. Poligonska mreža mora biti vezana na trigonometrične točke, izračunana v Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu, z dovoljenim odstopanjem po pravilniku za poligonsko mrežo I. reda. Poligonska mreža je lahko definirana tudi v lokalnem koordinatnem sistem. Ne glede na uporabljeni koordinatni sistem mora izračunana mreža poligonskih točk zagotoviti definiranje elementov železniške proge ter objektov in naprav v skladu s Pravilnikom o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniške proge (Ur.l.RS 14/2003).

• na terenu določene višinske točke (reperje), ki so vezane na državno mrežo višinskih točk,




• zakoličevalni načrt železniške proge ter objektov in naprav v merilu 1:1000, z

vrisano osjo, stacionažo in navedbo zakoličbenih elementov. V situaciji so vrisane tudi skice navezav glavnih točk na poligonsko mrežo s potrebnimi podatki za zakoličevanje,

• seznam točk, ki predstavljajo elemente železniške proge, objekte in naprave ter njihove koordinate in pripadajočo stacionažo,

• seznam poligonskih točk in njihovih koordinat in topografije teh točk, • seznam reperjev z višinami in topografijo reperjev, • katastrsko situacijo z jasno vrisanimi mejami posega.

Za manj važne spremljajoče objekte in naprave se lahko uporabijo tudi druge meritvene metode, prilagojene vrsti objekta, naprave in terena, vendar tako, da bo izvajalec gradbenih del lahko neovirano izvajal ta dela. Izvajalec je dolžan ob koncu del na planumu spodnjega ustroja na podlagi zakoličbenih elementov iz poligonskih točk ponovno obnoviti os železniške proge (situativno in višinsko). Pravilnost obnovljene osi preveri nadzorni organ investitorja. Os je treba ponovno obnoviti tudi po končanem polaganju grede. Od dneva predaje naprej je izvajalec dolžan, da varuje vse poligonske točke in reperje. Če bi se posamezni podatki na terenu izgubili ali premaknili (poligonske točke, reperji), jih je izvajalec dolžan obnoviti na svoje stroške. Pravilnost tako obnovljenih točk preveri nadzorni organ. 1.2.2. Zavarovanje zakoličene osi Ko izvajalec prevzame zakoličeno os železniške proge ali drugega objekta, je dolžan obojestransko zavarovati vsak profil (ne glede na konfiguracijo terena) v taki oddaljenosti od roba nasipa ali vkopa, da ostane do konca gradnje. Vsaka zavarovalna točka mora biti zaščitena s trikotnikom iz letev prereza 2,5/2,5 cm. Zavarovalna točka – količek 5/5 cm mora imeti žebljiček in biti zgoraj pobarvana z minijem ali ustrezno obstojno barvo. Vsako zavarovanje mora biti dvakrat nivelirano. Ob trikotniku je treba levo in desno od osi postaviti tablo, na kateri mora biti z minijem ali drugo ustrezno obstojno barvo napisana številka profila z večjimi številkami, pod njo pa stacionaža profila. 1.2.3. Postavljanje prečnih profilov Izvajalec ima pravico, če se ne zadovolji s predloženimi prečnimi profili iz glavnega projekta, da sam ponovno posname prečne profile, pravokotno na os železniške proge, nivelmansko ali tahimetrično. Na nasipih in vkopnih pobočjih je treba postaviti gradbene profile v nagibih, kot so predpisani v risanih prečnih profilih. Presek pobočij s terenom je treba določiti računsko in pri tem upoštevati predpisane lome pobočij. Profili morajo biti postavljeni ves čas gradnje nasipov in/ali vkopov in jih je treba vzporedno z napredovanjem del podaljševati. Gradbeni profili morajo biti praviloma iz letev prereza 2,5/5 cm in iz lesenih količev prereza 5/5 cm. Pri visokih nasipih ali vkopih so lahko postavljeni v razdaljah največ do 50 m. Nadzorni organ lahko po potrebi naroči postavitev dodatnih vmesnih gradbenih profilov. Pri naklonih pobočij se upošteva linija nasipa ali vkopa brez humusa in brez zakrožitve ob dnu ali vrhu vkopa oziroma ob peti nasipa.




1.2.4 Zakoličevanje objektov Izvajalec je dolžan na osnovi podatkov po točki 1.1.2.1. zakoličiti vse objekte po svoji presoji in potrebi, mora pa predhodno predložiti nadzornemu organu načrt zakoličbe z vsemi potrebnimi podatki v smislu točke 1.1.2.2. in 1.1.2.3.. Postavljanje prečnih profilov, zavarovanje zakoličene osi in preveritev morajo biti smiselno enako izvršeni kot za označevanje osi, prilagojeno potrebam gradnje objekta. Zakoličbe objektov je treba zavarovati z dvojnim betonskim zavarovanjem na vsaki strani. Zakoličbeni načrt za večje objekte mora imeti izračun elementov za situacijsko preveritev zakoličbe in gradnjo stebrov s preseki. 1.2.5. Ureditev meje V primeru, da se zaradi slabše lokacijske natančnosti podatkov o mejah zemljiških parcel z nameravano gradnjo železniške proge, objektov ali naprav lahko poseže v sosednja zemljišča ali z nameravano gradnjo ni mogoče zagotoviti predpisanih zahtev o odmiku objektov od sosednjih zemljišč je potrebno meje takšnih parcel predhodno urediti v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. V ta namen se izdela »Elaborat o ureditvi parcelnih meja«. 1.2.6. Podzemni komunalni vodi Podzemne komunalne vode razen kanalizacije je potrebno izmeriti pred zasutjem ter za meritve izdelati elaborat meritev komunalnih vodov. Meritve zajemajo vse karakteristične točke lomov posameznega komunalnega voda, kot tudi križanja in druge spremljajoče objekte tako v situativnem kot tudi višinskem lociranju. 1.2.7. Geodetski načrt novega stanja zemljišča Po končani gradnji se za potrebe tehnične dokumentacije, projekta izvedenih del (PID) izdela geodetski načrt novega stanja zemljišča v skladu s »Pravilnikom o geodetskem načrtu« in dodatnimi zahtevami investitorja s področja železniške infrastrukture, merilo 1:1000. Geodetski načrt mora potrditi odgovorni geodet in odgovorna oseba geodetskega podjetja ter zanj izdati certifikat geodetskega načrta. 1.2.8. Projekt za vpis v uradne evidence Z izdelavo projekta za vpis v uradne evidence (PVE) se omogoči vpis objekta v zemljiško knjigo in druge uradne evidence oziroma omogoči, da se gradbena parcela, na kateri stoji objekt, evidentira v zemljiškem katastru oziroma če gre za stavbo, tudi v katastru stavb in da se objekt gospodarske javne infrastrukture evidentira v katastru gospodarske javne infrastrukture. V ta namen se izdela »Elaborat za vpis v zemljiški kataster« in »Elaborat za vpis v kataster stavb«, ki sta izdelana v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, državne meje in prostorskih enot. Prav tako se izdela »Elaborat za vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture«, ki se izdela v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje objektov gospodarske javne infrastrukture v kataster gospodarske javne infrastrukture, izdanimi na podlagi predpisov o urejanju prostora.




1.3. Kakovost izvedbe

Točnost meritev mora biti v skladu z geodetskimi normami za ustrezne vrste meritev in v skladu z zahtevano kakovostjo posameznih del po posebnih tehničnih pogojih, ki jih narekuje Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniške proge (Ur.l. 14/2003). V primeru, da nadzorni organ ugotovi, da meritve ne zagotavljajo izvedbe del po projektu, lahko ustavi dela na meritvah. Tedaj je izvajalec dolžan izvesti ukrepe za natančnejše meritve oziroma meritve, kot jih zahteva nadzorni organ.

1.4. Preverjanje kakovosti

Izvajalec je dolžan ves čas gradnje preverjati zakoličeno os železniške proge ter tekoče obnavljati vse označbe na terenu, ne glede na povzročitelja poškodb. V primeru spremembe projekta je izvajalec dolžan posredovati nadzornemu organu in mu omogočiti nemoteno uporabo vseh označb za njegove potrebe. Če nadzorni organ z meritvami in preverjanjem podatkov ugotovi, da meritve izvajalca niso v redu, ima pravico vse meritve predati tretji strokovni organizaciji, in sicer v breme izvajalca in po dejanskih stroških.

1.5. Obračun del

Dela se obračuna po enotnih oziroma pavšalnih cenah po pogodbenem predračunu. V enotnih cenah je vključeno vse delo, opisano v tem poglavju, z vsemi materiali ter zunanjimi in notranjimi prevozi. V ceno so vključene tudi vse dodatne meritve in zakoličbe, vključno z meritvami in na stranskih odvzemih materiala in v drugih podobnih primerih, potreben za izvršitev del. Izvajalec nima pravice zahtevati nikakršnega doplačila za taka dela. Osnova za pavšalni obračun se določi z odstotki vrednosti izvršenih pogodbenih del. V ceni je vključeno tudi:

• izdelava geodetskega načrta novega stanja zemljišča, ki ga mora izvajalec predložiti investitorju pred zahtevkom za tehnični pregled v treh izvodih,

• izdelava elaborata za vpis v zemljiški kataster in elaborata za vpis v kataster stavb, • izdelava elaborata za vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture.

Stroški meritev in preverjanj podatkov, ki jih izvrši investitor, bremenijo izvajalca, če se ugotovijo netočnosti izvajalčevih meritev in podatkov.

2. PRIPRAVA GRADBIŠČA

Izvajalec je dolžan takoj po uvedbi v posel v roku štirinajst dni izdelati tehnoekonomski elaborat ureditve gradbišča (v nadaljevanju TEUG), kjer je prikazana ureditev gradbišča. V TEUG mora biti predvsem prikazano ali navedeno:

• organizacija gradbišča; • opis tehnologije gradnje; • prostor za začasne deponije:

• deponije humusa; • deponije za začasno odlaganje materiala; • deponije za skladiščenje materiala in opreme; • druge deponije;




• prostori za izvajalčevo osebje:

• pisarne; • bivalnice; • jedilnice; • kuhinja; • sanitarije; • ambulanta; • ostalo;

• prostori za gariranje mehanizacije;

• prostori za servisiranje mehanizacije in za opremo z gorivom in mazivom; • dostopne poti in ceste; • transportne poti; • betonarne, asfaltne baze, obrati za proizvodnjo izdelkov ali polizdelkov; • ukrepi za zaščito okolja; • ukrepi za vzdrževanje obstoječe infrastrukture, ki jo bo izvajalec uporabljal.

Izvajalec je dolžan pridobiti vsa soglasja k TEUG prizadetih skupnosti (občine, krajevne skupnosti), pravnih in fizičnih oseb, pristojnih upravljalcev infrastrukture, ki bo tangirana z obnovo proge. Dolžan je pridobiti tudi zemljišča, ki jih bo potreboval izven zemljišč, ki jih je naročnik pridobil za potrebe obnove železniške proge in spremljajočih objektov. Za ta zemljišča je izvajalec dolžan poravnati vse stroške prizadetim lastnikom. Vsi stroški za postavitev začasnih deponij in uporabo transportnih poti bremenijo izvajalca. Inženir bo v roku štirinajst dni po predaji TEUG opravil pregled elaborata. Izvajalec je dolžan popraviti projekt v skladu s pripombami pregleda. TEUG, ki je popravljen v skladu s pripombami inženirja je ustrezen. Inženir bo v roku enega tedna od predaje ustreznega TEUG le-tega potrdil. Izvajalec mora v svoji ponudbi upoštevati stroške za izdelavo eventualnih projektov za ureditev gradbišča, za izdelavo TEUG, pridobitve soglasij, revizije, zemljišč in plačila taks ter pristojbin.




3. POSNETEK OBSTOJEČE INFRASTRUKTURE

Izvajalec je dolžan pred pričetkom izvajanja del v sodelovanju s pooblaščenimi predstavniki upravljalcev ali lastnikov infrastrukture ter pod nadzorom inženirja pripraviti posnetek stanja obstoječe infrastrukture, ki jo bo uporabljal med gradnjo. Kot osnova za izdelavo posnetka služi TEUG, kjer so določene transportne in dostopne poti v času gradnje. Po izdelavi posnetka, je izvajalec dolžan v TEUG predstaviti ukrepe, ki jih bo v času gradnje izvajal za vzdrževanje infrastrukture, ki jo bo uporabljal.

Izvajalec je dolžan v času gradnje v skladu s TEUG vzdrževati infrastrukturo, ki bo z izvajanjem del prizadeta in po dokončanju del vzpostaviti prvotno stanje.

Izvajalec mora v svoji ponudbi upoštevati stroške za izdelavo posnetka stanja obstoječe infrastrukture, za izdelavo elaborata ukrepov, za vzdrževanje infrastrukture in ponovno vzpostavitev infrastrukture v prvotno stanje.

4. ČIŠČENJE TERENA IN ODSTRANITEV OVIR

4.1. SPLOŠNO Dela obsegajo:

• posek in odstranitev grmovja in dreves, naklad in odvoz na deponijo. Delo zajema odstranjevanje grmovja z debli do 15 cm premera, odstranjevanje starih panjev in panjev na novo posekanih dreves debeline:

o od 15 - 30 cm premera, o nad 30 cm premera.

Površine, ki jih je potrebno očistiti ali odkopati morajo biti prikazane v projektu, ali jih določi Inženir. Čiščenje in/ali odkopavanje površin obsega odstranitev dreves, vsega rastlinstva, lesnih in rastlinskih odpadkov. Obsega tudi izkopavanje in odstranitev štorov, korenin in vsega škodljivega materiala, ki na terenu nastaja pri odstranjevanju grmovja in dreves.

• odstranitev znakov, ograj, robnikov, temeljev, odpadkov in ostalih ovir, ki so na trasi pogojenih del;

• rušenje obstoječih prepustov • rušenje asfalta.

Površine, ki jih je treba očistiti in/ali odkopati so določene s projektno dokumentacijo oziroma z območjem gradnje železniške proge in spremljajočih objektov ter navodili inženirja. Izvajalec mora ves čas gradnje skrbeti, da s svojimi aktivnostmi ne povzroča dodatnih obremenitev okolja, kot so onesnaženje vodotokov in podtalnice z mazivi in gorivi, črna odlagališča materiala in odpadkov itn. V primeru, da izvajalec ne upošteva teh navodil ima inženir pravico zahtevati, da izvajalec vzpostavi zemljišče v prvotno stanje. V primeru, da izvajalec kjub naročilu inženirja tega ne stori, ima inženir pravico angažirati drugega izvajalca, da izvrši sanacijo. Stroške sanacije krije izvajalec - pogodbenik. Pred odstranitvijo ograj, prometnih znakov in ostalega materiala, ki bi lahko služil za ponovno vgradnjo, je izvajalec dolžan obvestiti inženirja, da bo pričel z odstranitvijo. Inženir določi, kateri material se bo po odstranitvi deponiral na ustrezno mesto. Morebitni stroški skladiščenja in čuvanja bremenijo izvajalca.




V primeru, da se tako pridobljen material ponovno vgradi, ima izvajalec pravico do povrnitve tistih stroškov, ki so nastali z odstranitvijo in ponovno vgradnjo, skladiščenjem ter čuvanjem, nima pa pravice zahtevati plačila za material, ki ga je pridobil z odstranivijo. V nobenem primeru izvajalec ne sme posekati dreves in gramovja ali z mehanizacijo posegati izven območja urejanja, ki je določeno s projektno dokumentacijo ali pridobljeno za potrebe gradbišča. Če je potrebno inženir naroči izvajalcu, da mora na izvajalčeve stroške zaščititi floro in favno na določenem odseku, v kolikor obstaja nevarnost, da bi izvajalec med izvajanjem del lahko povzročil škodo. Na površinah, kjer je predviden odkop humusa, je potrebno grmovje, drevesa in štore odstraniti pred pričetkom odkopavanja.

4.2. NAČIN IZVEDBE Dela se izvedejo na vseh površinah ali na posameznih mestih, ki so določena s projektom, ali jih na terenu odredi Inženir. Inženir lahko določi posamezna drevesa, ki morajo ostati. Izvajalec mora v tem primeru izbrati takšno metodo, da se ta drevesa med čiščenjem ne poškodujejo. Grmovje je potrebno očistiti skupaj s koreninami in ga deponirati izven območja trase, na za to predhodno določenih mestih. Drevesa je potrebno oklestiti vej. Veje se deponirajo skupaj z grmovjem. Očiščena debla se deponirajo ločeno, na mestih, ki jih določi Inženir. Panje in korenine je potrebno odstraniti in/ali izkopati, in jih deponirati skupaj z grmovjem. Panje in korenine je potrebno odstraniti do naslednjih globin: - na zaobljenih površinah izkopov: do površine projektirane brežine vkopa, - pod temeljnimi tlemi nasipov, ki so višji od 1,5 m: do min. 0,2 m pod temeljnimi tlemi, - pod temeljnimi tlemi nasipov, nižjih od 1,5 m, v vkopih in pod temelji plitvo temeljenih

objektov: min 0,5 m pod planumom temeljnih tal; Veje, debla in očiščen material je potrebno deponirati na mestih, tako da ne bodo motila izvajanja del. Ta mesta predhodno potrdi Inženir. Vsa dela v zvezi z odstranjevanjem dreves in čiščenjem terena se morajo izvajati tako, DA SE V NOBENEM primeru zaradi teh posegov ne poslabšajo geotehnične ali geomorfološke razmere na terenu, kot posledica npr. nestrokovnega zasekavanja transportnih poti in vlak v pobočja. Odstranitev znakov, ograj, robnikov, temeljev, odpadkov in ostalih ovir, ki so na trasi pogojenih del se lahko odstrani in deponira samo na mestih, kjer je dovoljeno deponiranje tovrstnih odpadkov. V nobene primeru ni dovoljeno odpadnega betona odlagati v območju trase. Materiale je potrebno ločevati in jih ustrezno deponirati v skladu s TEUG. 4.3. MERJENJE IN OBRAČUN DEL Dela, ki se obračunajo po dejansko izvedenih delih in količinah, se obračunajo po ponudbenem predračunu. Za vsa dela, ki so upoštevana v popisu del s predizmerami, bo izvajalec obračunaval ta dela v skladu s ponudbenim predračunom. V primeru, da se dela pojavijo kot nepredvidena, bo izvajalec pripravil ponudbo, inženir pa bo ponudbo preveril in potrdil.




5. TRAJNE DEPONIJE

5.1. SPLOŠNO Za odlaganje viškov materiala pridobljenega z izkopom pri izvedbi zemeljskih del, ki ni uporaben za ponovno vgradnjo, bo izvajalec uporabljal trajne deponije. Izvajalec bo pridobil ustrezne deponijske prostore in zanje bo pridobil vsa potrebna dovoljenja. Lokacije in velikost deponij je prikazana v TEUG. Izvajalec lahko deponira material tudi na urejenih deponijah, ki jih upravljajo pooblaščeni upravljalci. V tem primeru mora v TEUG predložiti dokazilo, da je pridobil dovoljenje za deponiranje na urejeni deponiji, kjer mora biti navedena količina materiala, ki jo je možno deponirati na tej deponiji.

Izvajalec je dolžan pred pričetkom odlaganja materialov v trajno deponijo pridobiti presojo ustreznosti odpadkov za odlaganje na deponiji I. razreda. Izvajalec ne sme uporabljati deponije za drugačne vrste odpadkov, kot za tiste, za katere je izdelana presoja utreznosti.

Dela na novih deponijah, ki jih pripravi izvajalec, obsegajo: • Pridobitev dovoljenja lastnika zemljišča z navedbo pogojev; • Pridobitev dovoljenja ustreznega organa, da je zemljišče možno uporabiti kot deponijski prostor • priprava deponije - dostopne poti, ureditev platoja, odstranitev odpadkov in drugega materiala, ki ne sodi v trajno deponijo; • vgrajevanje materiala; • ureditev odvodnjavanja; • zaščita okolja; Izvajalec je dolžan po dokončanju del na trajnio deponiji vzpostaviti stanje, kot je to navedeno v dovoljenju lastnika in državnega organa, ki je izdal dovoljenje za deponiranje viškov materiala. Če izvajalec uporablja urejeno trajno deponijo, je dolžan upoštevati pogoje in navodila upravljalca deponije. Izvajalec je dolžan poiskati ustrezen deponijski prostor na razdalji do mesta izkopa do deponije, ki je navedena v projektatskem popisu del. Če ta razdalja ni navedena, je potrebno upoštevati deponijo v radiju 15 km od gradbišča. 5.2. IZVEDBA DEL Izvajalec je dolžan pri izvedbi upoštevati navodila in pogoje, ki jih je pridobil za izvedbo ali uporabo trajne deponije. Prav tako je dolžan pri vgrajevanju zemeljskih materialov upoštevati pravila geotehnične stroke. 5.3. MERJENJE IN OBRAČUN DEL

Stroški ureditve deponije in samega deponiranja so zajeti v ceni izkopov grede in zemeljskih materialov. Stoški deponiranja ostalih materialov so zajeti v cenah na enoto za rušitvena dela. Izvajalec mora pri pripravi ponudbe upoštevati stroške pridobitve ustrezne deponije, stroške za urejanje deponije, vse stroške za pridobitev dovoljenja za deponiranje, stroške analiz, ekspertiz, s katerimi dokaže,da je možno material deponirati v skladu s pogoji dovoljenja za deponijo. Če v ponudbenem predračunu ni posebej navedena postavka, ki obravnava pridobitev, urejanje in vzdrževanje deponije, mora izvajalec te stroške upoštevati v stroških za odvoz in deponiranje materiala.




6. ČUVAJSKA SLUŽBA IN PROMET

6.1. SPLOŠNO

Pri vsakem delu v bližini nevarnega železniškega območja mora delavce in stroje varovati železniški varnostni čuvaj. V primeru posega ali možnosti posega delavca ali dela stroja v svetli profil tira, mora le-ta dobiti za to dovoljenje železniškega varnostnega čuvaja. Izvajalec je dolžan pravočasno zaprositi upravljavca javne železniške infrastrukture za potrebne zapore tirov za izvajanje del. Izvajalec del poda plan potreb in pridobi soglasje za uporabo postajnih tirov ter zemljišč za svoje potrebe ( gariranje strojev, deponija materiala, pisarne … ).

6.2. IZVEDBA DEL

Izvajalec je dolžan pri izvedbi upoštevati navodila in pogoje, ki so navedeni v varnostnem načrtu in upoštevati gradbiščni red. Železniški varnostni čuvaj za zagotovitev varnosti delavcev in/ali delovnih strojev pred pričetkom del v bližini nevarnega železniškega območja postavi prenosni progovni opozorilnik »MESTO DELA NA PROGI« ( signalna oznaka 206, Signalnega pravilnika), ki opozarja strojevodjo, da mora pri tej oznaki dati signal »Pazi«, pri tem se morajo delavci in/ali stroji umakniti s proge ter odstraniti delovno opremo iz profila voznega tira. Opozorilniki se namestijo 500 m pred prvim delavcem ali delovnim strojem v smeri vožnje vlaka. Kadar je vidnost zaradi konfiguracije terena ali vremenskih razmer zmanjšana, je potrebno postaviti opozorilnike na večjo razdaljo. Po končanem delu mora železniški varnostni čuvaj opozorilnike vsakodnevno odstraniti. V času odsotnosti železniškega varnostnega čuvaja zaradi postavitve ali odstranitve opozorilnikov, delovna skupina in/ali stroj ne sme delati v bližini nevarnega železniškega območja. Prihod ter odhod delavcev po železniškem območju mora obvezno spremljati železniški varnostni čuvaj.

Železniški progovni čuvaj mora imeti pri sebi predpisano ročno signalno varnostno opremo ( piščalko, dvoglasno trobljo ali megafon za varovanje v območju dela strojev, rdečo signalno zastavico, baterijsko svetilko z barvnimi stekli ) ter v času čuvanja ne sme opravljati nobenega drugega dela.

Pred pričetkom čuvanja delovne skupine se mora izvesti slišnost signalne piščalke, sirene ali megafona. Opozorilni znak mora zanesljivo zaznati najbolj oddaljen delavec od varnostnega čuvaja, v nasprotnem je potrebno postaviti dodatnega železniškega varnostnega čuvaja ali organizirati delo na manjši oddaljenosti. Preizkus se mora ponovno preveriti v primeru pričetka obratovanja hrupnega stroja.

Železniški varnostni čuvaj mora imeti telefon, priključen na čuvajski vod, zaradi povezave z vlakovnimi odpravniki sosednjih postaj ali postaje na kateri se nahaja delovna skupina in/ali stroj-i.

Železniški varnostni čuvaj mora o vseh obvestilih s strani vlakovnih odpravnikov dosledno voditi telefonski dnevnik.

Če je to možno, je potrebno namestiti kotne profile z varnostno vrvico, ki označuje mejo nevarnega železniškega območja.




V času, ko se dela vršijo v času zapore tira se mora tir z obeh dostopnih strani zavarovati s signalnim znakom 96a, z zaustavnim signalnim loparjem »STOJ«, ki se postavi v medtirju ( dvotirne proge ) ali v osi tira ( enotirne proge ), skladno z določili 37. člena Signalnega pravilnika 1.

Določena dela se izvedejo dnevni v zapori proge/tira po posebni organizaciji prometa, ki jo izvajalec pripravi v sodelovanju z področno Sekcijo za vodenje prometa.

Izvajalec je dolžan dan pred pričetkom dnevne zapore predati razpored strojev ter delovnih vlakov s kilometrskimi položaji za naslednji dan. Izvajalec preda vsaj 3 ure pred koncem zapore kilometrski položaj počasnih voženj po končani zapori tira.

6.3. MERJENJE IN OBRAČUN DEL

Stroški čuvajske službe so v celoti zajeti v vrednosti osnovnih predračunskih postavk. Stroški v zvezi z zaporo proge in počasnih voženj vlakov v času izvajanja del se obračuna po fakturah Sekcije za vodenje prometa. Stroški za organizacijo in koordinacijo pri vodenju zapore proge pri izvedbi del se upoštevajo v vrednosti osnovnih predračunskih postavk. Izvajalec ima pravico tudi zaračunati manipultivne stroške v višini 3 % vrednosti računa.

7. KOMUNALNI VODI – PRESTAVITVE IN ZAŠČITA

Izvajalec je dolžan pri pripravi ponudbenega predračuna pridobiti ponudbe pooblaščenih izvajalcev za zaščito komunalnih vodov, ki so tangirani s posegom. Izvajalec je dolžan v gradbeni knjigi predložiti račun izvajalca, ki je izvedel zaščito in prestavitev vodov. Izvajalec ima pravico tudi zaračunati manipultivne stroške v višini 3 % vrednosti računa.

8. PROJEKTANTSKI IN GEOTEHNIČNI NADZOR

Izvajalec je dolžan kriti stroške projektantskega nadzora in geotehničnega nadzora. Izvajalec je dolžan v ponudbi navesti, kdo bo izvajal geotehnični nadzor. V ponudbi mora biti navedena urna postavka projektantskega in geotehničnega nadzora. V tej postavki morajo biti upoštevani vsi stroški (urna postavka projektanta ali geotehničnega nadzora, prevozni stroški, stroški za dnevnico ali terenski dodatek in ostali stroški). Obračun projektantskega in geotehničnega nadzora se obračunava na podlagi računov, ki jih izvajalcu izstavi projektant oz. geotehnični nadzor. Računi so priloga gradbene knjige. Izvajalec ima pravico tudi zaračunati manipultivne stroške v višini 3 % vrednosti računa.

9. IZDELAVA PID IN POV

Izvajalec je dolžan v ponudbi navesti strošek izdelave projekta izvedenih del in projekta za obratovanje in vzdrževanje objekta. Izvajalec lahko obračuna tehnično dokumentacijo po predaji le-te inženirju in ko inženir izda izvajalcu pisno potrdilo, da je predana tehnična dokumentacija skladna z izvedenimi deli in z veljavno regulativo za izdelavo tehnične dokumentacije.




TEHNIČNI POGOJI ZA ZGORNJI USTROJ ŽELEZNIŠKE PROGE

1. OSNOVNE KARAKTERISTIKE PROGE

Pri planiranju vseh aktivnosti v zvezi z obnovo tirnih naprav je potrebno upoštevati naslednje osnovne karakteristike proge:

Hitrost 160 km/h / 120 km/h Kategorija proge D4 - Osna obremenitev 225kN/os - Dolžinska obremenitev 80kN/m Nagib tirnic proti osi tira 40:1 Sistem tirnic 60 E1, [49 E1] Sistem elastične pritrditve - na progi Pandrol ali podobno - na mostvih z odprtim voziščem Pandrol VIPA ali podobno Standardna tirna širina 1435 ± 1,5 mm

Material za gramozno gredo apnenec (dolomit), magmatska in metamorfna kamenina

Premer zrn gramozne grede 22 - 56 mm

Debelina gramozne grede pod pragom min. 30 cm

Razdalja med pragi 60 ± 0,1cm Pragi betonski / leseni l= 260 cm

Pragi – jeklene mostne konstrukcije leseni hrastovi – po projektu mostne konstrukcije

Konstrukcija tirov in kretnic NZT - neprekinjeno zvarjen tir Svetli profil GC Proga neelektrificirana




2. TEHNIČNI POGOJI ZA IZVAJANJE DEL 2.1. SPLOŠNO

Izraz tehnični pogoji (TP) pomeni pogoje, ki so predpisani ali s splošnimi tehničnimi pogoji (STP) ali posebnimi tehničnimi pogoji (PTP). Tehnične zahteve za tirne naprave predstavljajo minimum Naročnikovih zahtev, ki morajo biti izpolnjene s strani Ponudnika, da so zagotovljeni pogoji interoperabilnosti – sposobnosti vseevropskega železniškega sistema, da bo zagotovljen varen in neprekinjen promet vlakov ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti teh prog. Za dosego tega je potrebno smiselno upoštevati določbe Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP) in neposredno določila prilog Direktive 96/48/ES ter izdane tehnične specifikacije interoperabilnosti za konvencionalne hitrosti. Za zagotavljanje interoperabilnosti se v kategorijo vseevropskega železniškega omrežja za konvencionalne hitrosti uvrščajo proge slovenskega železniškega omrežja, ki so v skladu z Uredbo o kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 22/02) določene kot glavne proge ter proge številka 11 (Zalog-Ljubljana P3), 12 (Zalog-Ljubljana P4) in 13 (Zalog Ljubljana P5) iz priloge 1a te uredbe. Osnovni materiali, elementi zgornjega ustroja proge (tirnice, kretnice, pragi, pritrdilni material, gramozna greda, tampon, itd.), oprema proge, izgradnja tirnih naprav in storitve, ki so predvidene pri kontroli elementov zgornjega ustroja, morajo ustrezati zahtevam Naročnika in standardom, ki so navedeni v teh zahtevah. Za elemente, naprave ali sestavne dele železniških podsistemov, ki jih bo Izvajalec ponujal, mora upoštevati, da morajo imeti dovoljenje za vgradnjo ali priključitev na obstoječo železniško infrastrukturo. Če se ponudijo materiali, ki nimajo dovoljenja za vgradnjo mora Izvajalec poskrbeti, da so izvedeni vsi postopki, skladno s Pravilnikom o ugotavljanju skladnosti in o izdajanju dovoljenj za vgradnjo elementov, naprav in sistemov v železniško infrastrukturo (Ur.l. RS št. 82/06). V kolikor bo Ponudnik/ Izvajalec ponujal materiale in storitve, ki zagotavljajo višjo kvaliteto od predpisane, bo taka ponudba tudi sprejeta, vendar se to ne bo upoštevalo pri vrednotenju ponudb, oziroma medsebojni primerjavi ponudb.

2.2. IZVAJANJE DEL NA ZGORNJEM USTROJU PROGE

Izvajanje del na zgornjem ustroju proge mora potekati v skladu z odobreno projektno dokumentacijo (izvedbenim načrtom) in pridobljenim sklepom o ustreznosti načrtovanih vzdrževalnih del v javno korist, z odobrenimi plani in tehnologijo dela, ki jih odobri inženir ter upoštevanjem veljavnih predpisov. Glavna dela bodo potekala v času pričakovane zapore tira (proge) na podlagi odredbe in pod pogoji, ki jo določi izvajalec vodenja prometa. Med izvajanjem del je treba obvezno spoštovati sporazum o določitvi skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti. Tehnologija obnove tirov je prepuščena izvajalcu, vendar mora biti taka, da pri vgrajevanju posameznih elementov zgornjega ustroja ne pride do poškodbe drugih elementov, naprav ali opreme. Vse osebe Izvajalca, ki bodo opravljale določena dela na železniškem območju, in nimajo statusa izvršilnih železniških delavcev ali ne bodo v njihovem spremstvu, morajo za gibanje pridobiti pisno dovoljenje upravljavca.




2.2.1. ODSTRANITEV OBSTOJEČIH TIROV IN KRETNIC

Pred odstranitvijo obstoječih tirov in kretnic je potrebno od upravljalca javne železniške infrastrukture pridobiti podatke o dispozicijah starorabnega materiala in drugih tehničnih zahtevah v zvezi s tem. Po izgradnji materialov je potrebno tega, na vnaprej določenih deponijah, sortirati kot:

• staroraben material - namenjen ponovni vgradnji v progo, • pavš material – ni uporaben za ponovno vgradnjo v progo.

Pri manipulaciji z izgrajenim materialom mora Izvajalec del ravnati kot dober gospodar. Manipulacija in skladiščenje starorabnega materiala mora biti pravilna. S starimi tirnicami in kretnicami je treba ravnati tako, da se ne zvijajo ali poškodujejo. Rezanje tirnic se izvede glede na zahtevane dolžine in sicer v območju termitskih zvarov. Zaželeno je, da se starorabne tirnice režejo na čim daljše dolžine ( 90 m). Material se na deponijah skladišči in hrani enako kot nov material. Vsi stroški manipulacije z izgrajenim materialom so stroški Izvajalca. To so stroški nakladanja in razkladanja na deponiji Izvajalca del, sortiranja ter stroški prevoza starorabnega materiala do razdalje 50 km.

2.2.2. PREDDELA

Za preddela na zgornjem ustroju proge štejemo dela na spodnjem ustroju železniške proge. Dela na zgornjem ustroju proge se lahko pričnejo šele, ko je dokončan spodnji ustroj proge, in urejeno odvodnjavanje zemeljskega trupa. Pred pričetkom del na zgornjem ustroju proge je potrebno pregledati in prevzeti planum spodnjega ustroja (zemeljska tla), ki mora ustrezati vsem pogojem projektne dokumentacije za ta dela. Inženir z Izvajalcem pregleda izvedena dela in dovoli gradnjo zgornjega ustroja proge. Pred pričetkom del na zgornjem ustroju proge izvajalec je dolžan izdelati tehnološki elaborat izvedbe del na zgornjem ustroju, ki med ostalo vsebino zajema tudi pripravo detajlnih planov napredovanja del, plane mehanizacije, plane transporta kamnitih agregatov in drugih transportov ter plane delovne sile in jih predati inženirju v pregled in potrditev. Pri tem je potrebno upoštevati veljavno kategorijo prog in morebitne veljavne omejitve. Pred pričetkom del na zgornjem ustroju proge mora Izvajalec obnoviti oz. na novo zakoličiti os in niveleto tira.

2.2.3. VGRADNJA KAMNITIH AGREGATOV 2.2.3.1. TOLČENEC ZA GRAMOZNO GREDO ŽELEZNIŠKIH TIROV

Kvaliteta tolčenca za gramozno gredo, ki se ugrajuje za tire in kretnice je definirana v poglavju 5.5 Tolčenc za gramozno gredo železniških tirov. Sama vgradnja gramozne grede v tir je prepuščena Izvajalcu del in njegovi tehnologiji, ki mora biti usklajena s tehnologijo prometa in prometnimi razmerami. Izvajalec ne sme predvideti nikakršnih voženj s transportno ali gradbeno mehanizacijo po že pregledanem in prevzetem planumu zemeljskega trupa oz. planumu tampona.




2.2.3.2. SIPINA ZA PREMIKALNE STEZE OB ŽELEZNIŠKIH TIRIH

Premikalne steze ob tiru se uredijo z nasipavanjem kamnitega agregata granulacije od 8 - 16 mm. Premikalna steza mora zagotavljati stabilno podlago, varno hojo in omogočati odvodnjavanje.

2.2.4. POLAGANJE TIROV 2.2.4.1. TIRI NA ODPRTNI PROGI

Polaganje tirov se izvede v skladu z odobreno projektno dokumentacijo, pridobljenim sklepom o ustreznosti načrtovanih vzdrževalnih del, z odobrenimi plani in tehnologijo dela, ki jo potrdi inženir. Pri izvajanju del je Izvajalec dolžan upoštevati vso pozitivno zakonsko regulativo.

2.2.4.2. TIRI NA MOSTOVIH Z ZAPRTIM VOZIŠČEM Na mostovih z zaprtim voziščem se tir polaga na gramozni gredi enako in z enakimi materiali kot je na odprti progi. Karakteristični prečni presek tirne grede je odvisen od geometrije tira, števila tirov, vrste konstrukcije, in je podan v projektni dokumentaciji. Pred mostom in na njem je prav tako obvezna vgradnja varnostnih tirnic.

2.2.4.3. TIRI NA MOSTOVIH Z ODPRTIM VOZIŠČEM NA JEKLENI KONSTRUKCIJI Na mostovih z odprtim voziščem (brez gramozne grede) se vgrajujejo mostovni pragi izključno iz hrastovega lesa. Pragi, ki se dobavljajo in vgrajujejo, morajo biti I. kakovostnega razreda, pravokotne ali kvadratne oblike in ostrorobi. Dimenzije pragov so določene z izvedbenim načrtom za vsak premostitveni objekt posebej. Pragi se polagajo na jekleno konstrukcijo mostu na medosni razdalji največ 40 cm. Globina zareze praga na konstrukciji ne sme biti manjša od 1 cm in večja od 5 cm. Leseni mostovni pragi, če se vgrajujejo izoliranem odseku, morajo imeti ustrezno električno upornost. Tirnice in pritrdilni tirni pribor mora biti dovolj oddaljen od jeklenih elementov konstrukcije tako, da ne pride do stika med njimi in padca električne upornosti. Pred in za mostovi z odprtim voziščem je obvezna vgradnja lesenih ostrorobih tirnih pragov na dolžini najmanj 30 m. Pri izvedbi zgornjega ustroja z neprekinjeno zvarjenim tirom (NZT) je treba upoštevati tehnične specifikacije. Vzdolžno premikanje tirnic mora biti zagotovljeno z ustreznimi konstrukcijskimi rešitvami odvisno od sistema pritrditve. Sistem tirnic, ki se polaga čez mostno konstrukcijo je praviloma enak sistemu tirnic na odprti progi. Ostali pritrdilni elementi zgornjega ustroja so lahko enaki ali podobni kot so na odprti progi. Pred mostom z odprtim voziščem in na njem je obvezna vgradnja varnostnih tirnic. Detajl pritrjevanja varnostnih tirnic je podan z načrtom izvedbe, in je odvisen od tipa tirnic in pritrditve.




2.2.5. VGRADNJA KRETNIC

Kretnice, predvidene za zamenjavo se zmontirajo po načrtu zakoličbe in montažnim načrtom proizvajalca kretnice. Podlaga pod kretnicami mora biti ravna, stabilna pravilno izvedena. Pred dokončnim zagramoziranjem kretnice se ta, na licu mesta pregleda, in se prevzame zapisniško.. Če tehnologija vgradnje kretnic Izvajalca predvideva montažo kretnic na montažnih gradbenih odrih, je potrebno opraviti kompleten pregled kretnice z meritvami. Rezultati opravljenih meritev se vpisujejo v obrazce, in so sestavni del zapisnika pregleda kretnic na odru. Montažni odri morajo biti v ravni, pravilno izdelani in stabilni. Vgradnja kretnic se mora izvesti na način, ki ne dovoljuje kretnici, da bi se torzijsko zvijala ali longitudinalno upogibala. Pred vgradnjo kretnic spodnji ustroj mora biti pravilno izveden, nagib planuma mora zagotavljati potrebno odvodnjavanje in vzdolžno dreniranje. Po potrebi se vgradi tamponski sloj projektirane debeline. Gramozna greda mora biti pred vgradnjo kretnice urejena na način, kot je predviden za odprto progo. Stika na začetku kretnice morata biti pravokotna, začetka ostric pa na ničelni točki.

2.2.6. VARJENJE TIROV IN KRETNIC V NEPREKINJENO ZVARJENI TIR

Po obnovi tirov, vgradnji kretnic, opravljenih regulacijah in utrditvi gramozne grede je potrebno tir in kretnice zvariti in vključiti v neprekinjeno zvarjeni tir ( NZT) ter ga predpisno zavarovati proti vzdolžnim in prečnim pomikom. Varjenje in vključevanje tira v neprekinjeno zvarjeni tir se izvaja po izdelanem načrtu varjenja in v skladu s poglavjem VII Pravilnika o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog (Ur.l. RS 14/03). Pogoj za izdelavo končnih zvarov in vključevanje v NZT je brezhibno urejena smer tira. Odstopanje od predpisane nivelete mora biti manjše od 20 mm. Ves postopek je potrebno izvesti na način, kot ga predpisuje Navodilo 330 - Navodilo o vgrajevanju in vzdrževanju tirnic in kretnic v dolgih tirnih trakovih in projektna dokumentacija. O vseh postopkih varjenja in sproščanja je potrebno voditi tudi predpisane evidence, ki morajo vsebovati podatke o vrsti in elementih zgornjega ustroja, temperaturi tirnic pri polaganju, varjenju, sproščanju, končnem varjenju ter drugih pomembnih podatkih. Pred pričetkom varjenja mora Izvajalec predati Inženirju ateste o usposobljenosti varilcev za izvajanje varilskih del s ponujenim materialom in predpisano tehnologijo.

2.2.6.1. ZAVAROVANJE GEOMETRIJE TIRA IN NZT-ja

Zavarovanje geometrije tira in neprekinjeno zvarjenega tira - glej - Oprema proge - progovne oznake.

2.2.7. NIVOJSKI PREHODI CESTE PREKO ŽELEZNIŠKE PROGE

Križanje železnice in ceste v nivoju bo izvedeno in opremljeno skladno s projektno dokumentacijo in z veljavnimi predpisi za cestni in železniški promet. Vozišče na nivojskih prehodih se načeloma izvaja s tipskimi montažnimi gumijastimi ploščami, če z izvedbenim načrtom ni drugače predvideno.




Izvedba nivojskega prehoda z montažnimi gumijastimi elementi se izvede po dokumentaciji proizvajalca montažnih nivojskih prehodov in skladno s projektno dokumentacijo. Pogoj za montažo elementov je urejenost spodnjega in zgornjega ustroja ceste in železnice ter urejeno odvodnjavanje meteornih voda. Za izvajanje del, kontrolo kvalitete zemeljskih del in temeljenja, voziščne konstrukcije, in odvodnjavanja se upoštevajo knjige št. 3, 4 in 5 - Skupnosti za ceste Slovenije - Popis del in posebni tehničnih pogojih. Pri polaganju novih tirnic je treba upoštevati, da v gradbenem območju nivojskega prehoda ne sme biti zvarov tirnic ter da ni dovoljena vgradnja lepljenih izoliranih stikov.

2.2.7.1. TLAKOVANJE POTNIH PREHODOV

Za tlakovanje začasnih potnih prehodov, ki se izvedejo zaradi tehnologije gradnje Izvajalca del je treba izdelati načrt potnega prehoda, ki ga potrdi Inženir.

2.2.7.2. ASFALTERSKA DELA V OBMOČJU POTNIH PREHODOV

Način izvedbe in kontrola kvalitete asfalterskih del v območju potnih prehodov se izvaja po knjigi št. 4 Skupnosti za ceste Slovenije - Popis del in posebni tehničnih pogojih za voziščne konstrukcije.

2.2.8. RABA OBNOVLJENEGA TIRA ZA POTREBE GRADBIŠČA

Izvajalec del lahko s tehnologijo gradnje predvidi uporabo obnovljenega tira za prevoze materiala in opreme za potrebe gradbišča, kakor tudi za premike tirne mehanizacije v času zapore tira. Odgovornost za vse prevoze in premike na tiru v času zapore prevzame Izvajalec del.

2.2.9. KONTROLA KVALITETE IZVEDENIH DEL

Vsi stroški dobav in predpisanih preiskav materiala in opravljenega dela so stroški Izvajalca. Naročnik si pridržuje pravico, da v primeru suma naroči dodatne preiskave in teste za materiale in opremo. V kolikor se izkaže, da so bili dodatni testi upravičeni, je to strošek Izvajalca. Izvajalec je dolžan pred vgradnjo elementov, naprav in opreme v objekt Inženirju izročiti vsa dokazila o skladnosti in primernosti za uporabo, certifikate in dovoljenja za vgradnjo, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje bistvenih zahtev elementov, naprav in sistemov, ki se vgrajuje v železniško infrastrukturo. Pri izvajanju preskušanj na mestu samem mora Izvajalec zagotoviti pomoč, delovno silo, material in energijo ter skladišča, aparate in inštrumente, skladno s predpisi, ki veljajo za preučevanje, merjenje in testiranje tovrstnih materialov, elementov ali naprav. Naročnik ali Inženir lahko pooblastita neodvisni Kontrolni organ za preverjanje in testiranje določenih postopkov/ materialov in procesov. V ta namen se neodvisnega kontrolorja šteje za pomočnika Inženirja. Obvestilo o tem imenovanju Inženir pošlje Izvajalcu najkasneje v 14 dni pred izvedbo testiranja ali kontrole.




Inženir bo v imenu Naročnika dnevno na terenu pregledoval kvaliteto izvedenih del na zgornjem ustroju. Vse ugotovljene neskladnosti je Izvajalec dolžan odpraviti takoj ali v dogovorjenem roku. Če se dela izvajajo pod prometom, upravljavec javne železniške infrastrukture določi postopke in način obratovanja pod posebnimi pogoji ter načrt pregleda podsistema po posameznih vmesnih fazah. Med trajanjem del in po dokončanju del po vmesnih fazah mora biti zagotovljen varen železniški promet. Pred pregledom izvedenih del je Izvajalec dolžan izdelati oz. priskrbeti vso potrebno dokumentacijo, skladno z veljavnimi predpisi, ki izkazuje kvaliteto izvedenih del na zgornjem ustroju proge ter izpolnjevanje bistvenih zahtev elementov, naprav in sistemov. Poleg vseh standardnih izkazov, ki jih mora Izvajalec izdelati za pregled zgornjega ustroja proge, je Izvajalec dolžan na svoje stroške do izdaje uporabnega dovoljenja opraviti še: - prevoziti in premeriti vso dolžino obnovljenih / novopoloženih tirov z merilnim vozom, ki

meri kvaliteto stanja zgornjega ustroja, svetli profil in geometrijo proge. Rezultati meritev bodo osnova za določanje kvalitete izvedenih del in so osnova za predajo objekta Naročniku v upravljanje in vzdrževanje;

- če je potrebno, opraviti in predložiti rezultate dinamičnih meritve skladno z »Navodilom za vožnjo elektro-motornih vlakov z nagibno tehniko do vključno 160 km/h«

- meritve svetlega profila proge. Izvajalec je dolžan podati izrisane rezultate meritev svetlega profila proge in izris minimalnega profila;

- ultra zvočno (UZ) in vizualno pregledati vse alumotermitske vare, ki so bili izvedeni in njihovo kvaliteto obeležiti na terenu. O pregledu podati pisno poročilo z rezultati. Alumotermitske vare, katerih kvaliteta ni v skladu z zahtevano, je potrebno izrezati iz tira in jih nadomestiti z novimi.

Izvajalec del mora pisno obvestiti Naročnika, da je objekt zgrajen. Naročnik v roku vloži zahtevo za Izdajo uporabnega dovoljenja. Izvajalec je dolžan odpraviti vse morebitne pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila komisija pri tehničnem pregledu v roku, ki ga nalaga zapisnik pregleda. Izvajalec je dolžan pred tehničnim pregledom del predati Naročniku kompletno tehnično dokumentacijo , ki obsega:

− projekte izvedenih del, − projekte za vzdrževanje in obratovanje, − projekt za vpis v uradne evidence.

3. ELEMENTI, NAPRAVE IN KONTROLA KAKOVOSTI

Elementi, naprave ali sistemi, ki se vgrajujejo / priključujejo na železniško infrastrukturo morajo ustrezati svoji nameravani uporabi, tj. morajo imeti takšne lastnosti, da bodo z vgradnjo ali priključitvijo omogočali izpolnjevanje bistvenih zahtev, določenih s tehničnimi predpisi za posamezen sestavni del železniške infrastrukture, in tehničnimi specifikacijami in/ali slovenskimi nacionalnimi standardi, določenimi v seznamu slovenskih nacionalnih standardov (v nadaljnjem besedilu: SIST standardi). Vseevropski železniški sistem, njegovi podsistemi, komponente interoperabilnosti in vmesniki morajo izpolnjevati bistvene zahteve vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, navedene v Prilogi III Direktive 2001/16/ES oziroma v Prilogi III Direktive 96/48/ES




Elementi, naprave ali sistemi iz prejšnjega odstavka tega člena ustrezajo svoji nameravani uporabi in se smejo uporabiti za vgradnjo ali priključitev v železniško infrastrukturo, če so skladni s tehničnimi predpisi za posamezen sestavni del železniške infrastrukture in:

– z ustreznimi SIST standardi /hEN/ ali – s tehničnimi specifikacijami iz seznama tehničnih specifikacij ali – z evropskim tehničnim soglasjem /ETA/, kadar gre za gradbene proizvode ali – s tehničnim soglasjem, podeljenim za gradbene proizvode, kadar ni SIST standarda

oziroma tehničnega predpisa, ali kadar karakteristike sestavnega dela proge znatno odstopajo od SIST standardov ali tehničnih predpisov.

Za ugotavljanje in potrjevanje skladnosti elementov, naprav ali sistemov s predpisanimi tehničnimi zahtevami je odgovoren proizvajalec. Uporabijo se lahko naslednje metode:

– kontrola proizvodnje, – stalen nadzor, presoja in ocena kontrole proizvodnje, – pregled tipa, – skladnost s tipom, – preverjanje proizvoda, – celovito zagotavljanje kakovosti s pregledom projektiranja in – tipsko preskušanje v pogojih uporabe.

Ugotavljanje skladnosti elementov, naprav ali sistemov, ki so komponente interoperabilnosti, mora temeljiti na uporabi modulov, ki so določeni v Prilogi 3 Pravilnika za ugotavljanje skladnosti in o izdajanju dovoljenj za vgradnjo elemetov, naprav in sistemov v železniško infrastrukturo ( Ur.list RS 82/2006). Glede na to, da so obravnavani odseki sestavni del glavne proge št. E69 oziroma T 69, ki so uvrščene v proge vseevropskega železniškega omrežja za konvencionalne hitrosti je nujno zagotoviti interoperabilnost. Uporaba elementov, naprav ali sistemov, ki so določeni kot komponente interoperabilnosti, je dovoljena, če so izvedeni postopki ugotavljanja skladnosti, ki so podlaga za potrditev skladnosti elementov, naprav ali sistemov, in se dokazujo z:

- ES izjavo o skladnosti in primernosti za uporabo, - certifikatom, na podlagi katerega je bila ta izjava dana in / ali - preskusnim poročilom.

Potrebno je pridobiti tudi dovoljenje za vgradnjo, če se elementi, naprave sistemi vgrajujejo ali priključujejo kot samostojna ali zaključena celota ter s obstoječim elementom železniške infrastrukture medsebojno vpliva ali učinkuje na varnost, zmogljivost in zanesljivost. ES izjava o skladnosti in primernosti za uporabo certifikat in poskusno poročilo mora biti dana v originalu in uradnem slovenskem prevodu. Kadar proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Evropski uniji ne izpolni obveznosti ocenjevanja skladnosti in primernosti za uporabo, je te obveznosti dolžna izpolniti druga oseba, ki da komponente interoperabilnosti na trg. Ta obveznost velja tudi za osebo, ki združi komponente interoperabilnosti ali njihove dele različnega izvora ali proizvaja komponente interoperabilnosti za lastno uporabo. Za elemente, naprave ali sisteme, ki so iz 3. kategorije, in nimajo varnostih funkcij in varnostno relevantnih lastnosti , mora dobavitelj predložiti najmanj izjavo o skladnosti. Za te elemente, naprave ali sisteme dovoljenja za vgradnjo ni potrebno pridobiti.




Če se ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki je dana na trg in ima ES – izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, verjetno ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev ali če je ES – izjava o skladnosti podana neustrezno, se ne sme ugrajevati. Izvajalec del (oz. njegov Proizvajalec / Dobavitelj) bo prijavljen Komisiji. Splošni gradbeni proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti in se vgrajujejo v železniško infrastrukturo, se lahko vgrajujejo na podlagi pridobljenih dokazil o skladnosti v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode. Proizvodi, ki niso komponente interoperabilnosti ali niso splošni gradbeni proizvodi, se lahko vgrajujejo v železniško progo na podlagi odločitve upravljavca v skladu z nacionalnimi varnostnimi predpisi. Za element, napravo ali sistem, ki se vgrajuje ali priključuje kot komponenta interoperabilnosti, ni potrebno pridobiti dovoljenja za vgradnjo, če je iz ES – izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo in ES – izjave o verifikaciji razvidno, da so bili že opravljeni postopki, pregledi oziroma druga preverjanja, na osnovi katerih je mogoče ugotoviti združljivost tega elementa, naprave ali sistema z obstoječo železniško infrastrukturo, na katero se vgrajuje ali priključuje, kot tudi njegovo varnost, zanesljivost in zmogljivost. Proizvajalec elementa, naprave ali sistema mora imeti kontolirano proizvodnjo oz. procese in upeljan sistem ISO 9001.

3.1. TIRNICE 3.1.1. TEHNIČNI PREDPISI

- Tirnice 60 E1 /49E1 po SIST EN 13674-1 –1.del: Vignolove tirnice z maso 46 kg/m in več,

3.1.2. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA TIRNICE

- profil tirnice profil 60 E1/ 49 E1 (dimenzije in geometrija tirnic po načrtu standarda SIST EN 13674-2)

- označevanje tirnic po SIST EN 13674-1

- oznaka kvaliteta R 350HT - proizvodnja obvezno neprekinjen, kontiuiran liv z valjanjem - vrtanje lukenj ena notranja od konca tirnice premera d=33 mm (ali brez

lukenj) - testiranja in kontrole SIST EN 13674-1

( kontrola dolžin in elementi profila tirnice, kemična sestava, ultrazvok, nateg, upogib, zlom, trdota, mehanografska, teža…

- testiranja tirnice bodo zvarjene in vključene v dolgi tirni trak - dolžina tirnic 100 m ali več - letnica izdelave letnica izdelave tirnic je praviloma enaka letnici prevzema

izjemoma, in po predhodnem soglasju eno leto več 3.1.3. PREHODNE TIRNICE E1 60/ E1 49

Za vse stične točke, kjer je s projektno dokumentacijo predvidena menjava sistema tirnic 60 E1 na 49 E1 in obratno, je potrebno vgraditi prehodne tirnice. Za tirnice, ki se uporabljajo za izdelavo prehodnih tirnic, veljajo splošne zahteve in pogoji za tirnice.




3.1.4. PREGLED IN PREVZEM TIRNIC

Pregled in prevzem tirnic se bo vršil skladno s poglavjem 3. in 3.11. - Kontrola kakovosti elementov in naprav, in po zgoraj navedenih standardih. Sprejete bodo samo tiste tirnice, ki bodo zadostile vsem kriterijem zahtevanih preiskav.

3.2. KRETNICE 3.2.1. TEHNIČNI PREDPISI

Tehnične in posebne zahteve, ki so navedene v tej dokumentaciji predstavljajo minimum zahtev Naročnika, ki jih morajo izpolnjevati ponujene kretnice. Ponujena elementi, naprave se izdelajo:

- tirnice 49E1 po SIST EN 13674-1 – 1.del: Vignolove tirnice z maso 46kg/m in več,

- tirnice 60 E1 po SIST EN 13674-1 – 1.del: Vignolove tirnice z maso 46kg/m in več,

- ostrice kretnice 49E1A1 po SIST EN 13674-2 – 2. del: Tirnice za kretnice in križišča, ki se

uporabljajo skupaj z Vignolovo tirnico z maso 46 kg/m ali več,

- ostrice kretnice 60 E1A1 po SIST EN 13674-2 – 2. del: Tirnice za kretnice in križišča, ki se

uporabljajo skupaj z Vignolovo tirnico z maso 46 kg/m ali več,

- vodilne tirnice 33C1 po SIST EN 13674-3 – 3. del: Tirnična vodila,

- prizvodnja kretnic – pojmi, projektiranje, dimenzioniranje, tolerance po SIST EN 13232-

1,2,3,4,5,6 …, - leseni pragi in kretniški leseni pragi po standardu SIST EN 13145,

- kretniški betonski prednapeti pragi /nosilci po SIST EN 13230-1,2,3 …

- preskušanje pritrdilnih sistemov SIST EN 13146 – 1,2,3,4,5,6,7,8,

- zahteve za izdelavo pritrdilnih sistemov po SIST EN 13481-1,2,3,7

- SIST EN ISO 9001

- Navodilo 345 za dobavo, vgradnjo in vzdrževanje elastične pritrditve Pandrol na mreži JŽ

- vijak spojni z matico po DŽ 3 UIC 864-2, JŽS G1.311

- spojka tirnična DŽ 2a za tirnico 49 E1 po standardu UIC 864-8 in JŽS GI.131, JŽS G1.131

spojka tirnična DŽ 2a za tirnico 60 E1 po standardu UIC 864-8 in JŽS GI.133,

- ploščica podložna EVA po UIC 864-5,

- plošča rebrasta podložna po UIC 864-6; UIC 864-7, JŽS G1.053, JŽS G1.055, JŽS G1.101,

JŽS G1.113

- dvojna vzmetna obročka po UIC 864-3

- splošne zahteve za kretnice so definirane s standardom JŽS G2.402

- postavljalo kretniško standard: JUS P B2.010,

- dvojna elastična podloška po standardu UIC864-3 in JŽS GI.326

- tirfon DŽ 12a l=160 mm po standardu UIC864-1 in JŽS GI.341

- vrtanje lukenj na osnovnih tirnicah za montažo ROBEL ključavnic JUS C8.016.




3.2.2. GEOMETRIJA IN DIMENZIJE POSAMEZNIH TIPOV KRETNIC

• S49-200-6o

- dolžina kretnice 27354 mm ± 2,0 mm - dolžina menjala 11979,15 mm ± xxx mm

• UIC 60-300-6o (1:9); S49-300-6o (1:9)

- dolžina kretnice 33230 mm ± 2,0 mm - dolžina menjala 13850 mm ± 2,0 mm

• UIC 60 -500-1:12; S49-500-1:12

- dolžina kretnice 41954,4 mm ± 2,0 mm - dolžina menjala 17500 mm ± 2,0 mm

3.2.3. SPLOŠNE ZAHTEVE Osnovni podatki, ki morajo biti upoštevani pri izdelavi in dobavi kretnic: - osna obremenitev 225 kN/os in 80 kN/m, - osnovna tirna širina 1435 ± 1,5 mm, - hitrost v glavne smeri min. 160 km/h

- profil tirnice 60 E1, [49 E1]

- oznaka tipa tirnic R 350HT

- tip profila ostrice 60E1A1, [49 E1A],

- kvaliteta ostric kretnic 350-390 HBW - tip vodilne tirnice 33C1 - kvaliteta vodilnih tirnic C320Cr – (320-360 HBW) min. 1100 N/mm2

- tip srca kretnice • varjeno - za hitrosti ≤ od 100 km/h • monoblok - za hitrosti > od 100 km/h

- trdota materiala srca kretnic min. 1250 N/mm2 ali več

- prag leseni dimenzije prereza 26x16 cm betonski- prednapet,

- razmak med pragi 600 ± 25 mm,

- pritrditev elastična, tipa Pandrol, tip e 2055-s ali podobno [po potrebi SKL-2, K]

- rebraste podložne plošče širina 160 mm - brez nagiba -

odprtina ostric • 160 mm pri hodu motorja 220 mm • pri ročnem prestavljanju 150 mm za hod 220 mm,

- geometrija kretnic po navedenih tehničnih predisih -

ostale karakteristike bodo podane s strani Naročnika ob naročilu vsake kretnice posebej

- kretnice bodo zvarjene in vključene v neprekinjeno zvarjeni tir (NZT), - kretnice se ponujajo v kompletu z betonskimi (ali lesenimi) pragi, pritrdilnim in veznim

materialom, izoliranimi zveznimi drogovi in ostalimi železnimi deli (vlečno in postavljalno drogovje, mehanizmom drugega zapaha po potrebi), podložnimi ploščicami ter tirničnimi izolatorji iz materiala, ki morajo ustrezati zahtevam navedenih standardov,




- kretnice se dobavijo z razporedom na cca. 60 cm ± 25 mm brez dvojnih pragov.

Naročnik ne bo upošteval Ponudbe, kjer bodo kretnice ponujene z dvojnimi pragi na stikih.

- kretniški leseni/ betonski pragi vključujejo tudi prage, ki se vgrajujejo pred ( 2 kos) in za kretnico, vključno z veznim in pritrdilnim materialom (tirfoni, vijaki, elastična pritrditev, plošče, EVA ploščice, spojke in spojni vijaki…),

- minimalna dolžina lesenega praga na koncu kretnice je 250 cm, - minimalna dolžinalepljenega izoliranega stika, ki se vgrajuje v kretnico je 240 cm, - na stikih se vrta le po ena ( notranja) luknja od konca tirnice Ø 33 mm , - tirnice na kretnici se montirajo vertikalno brez nagiba – brez inklinacije, - če se montaža kretnic vrši na lesenih pragih se vgrajuje na podložnih ploščah širine 160

mm, brez nagiba, ki so hladno rezane. Izdelava lukenj na ploščah s prešanjem ni dovoljena,

- kretnice se opremijo s podložnimi ploščami tipa EVA min. debeline 5,0 mm, - na vseh lesenih pragih se pod tirfon vgrajuje dvojna elastična podložka tip DŽ 70 - kvaliteta spojnih vijakovi na kretnici je min. 8.8, - matice na vijakih morajo biti zavarovane proti odvitju, - medosni razmik med pragoma za montažo ele. pogona je 65 cm. - ob dobavi krivljenih kretniških delov je Iizvajalec dolžan dostaviti skico ukrivljenosti s

puščicami. - kretniške blazine ( drsalniki ) na menjalu/ sklopu morajo omogočati pritrditev

elekričnega grelca ob osnovni tirnici, - pri prevzemu kretnic moraIzvajalec predati kompletne ateste in načrte s katerim

zagotavlja kvaliteto uporabljenih materialov in opravljenih notranjih kontrol, izjave o skladnosti in primernosti za uporabo, certifikat in dovoljenje za vgradnjo

- obdelani železni deli morajo biti po opravljenem tehničnem pregledu in prevzemu antikorozivno zaščiteni.

- na vratu tirnice z oljnato barvo mora biti ob dobavi kretnice vpisana železniška postaja vgradnje kretnice in številka kretnice,

- vsi vitalni jekleni deli kretnice ( tirnice, ostrice, srca, vodilne in krilne tirnice) ne smejo biti izdelani več kot eno leto od leta prevzema,

- upoštevati JUS C8.016 za vrtanje lukenj na osnovnih tirnicah za montažo ROBEL ključavnic.

Vse dimenzije kretniškega betonskega prednapetega praga in sama konstrukcija praga mora zadostovati standardu DB-TL 918 143, december 83 in pogojem elastične pritrditve sistema Pandrol, ki jo zahteva Naročnik, predvsem zaradi sider elastične pritrditve, ki se morajo vgraditi v betonski prag že pri proizvodnji praga. Izvajalec mora garantirati doživljensko uporabnost praga, ki je 50 let, kar pomeni, da mora v tem obdobju biti zagotovljena nespremenjena sila prednapetja praga, ne glede na minimalno ali maksimalno obremenitev. Na kretnicah se za elastično pritrditev uporabi tipa Pandrol ali podobna. Izolirani lepljeni stiki, ki se bodo vgrajevali v kretnice morajo izpolnjevati vse pogoje, ki so navedeni v podčlenu - Izolirani lepljeni stiki. Izvajalec/ Ponudnik mora pri Ponudbi kretnic podati izjavo, da garantira dobavo betonskih kretniških pragov v roku 5 dni od obvestila Naročnika, in sicer za obdobje 10 let po vgradnji kretnic. Pod betonske prage kretnice je razumeti tako betonske prage, na katerih leži kretnica, kot tudi dolge prage, ki se vgrajujejo pred/ za kretnico. Konstrukcija in oblika betonskega praga mora zagotoviti pravilno naleganje naprave proti vzdolžnemu premiku tirnice na prag na celotni naležni površini naležne ploskve. Posebne zahteve, ki jih ima Naročnik za posamezne sklope kretnice:




Menjalo kretnice

- kretniško menjalo je kompletno z vsemi sestavnimi deli in opremo brez kretniškega

pogona, - sestavni del menjala je tudi oprema za ročno prestavljanje kretnic, ki bo v funkciji do

uvezave v centralno električno/ hidravlično prestavljanje kretnic in varnostno napravo, - prag za pritrditev ročnega prestavljalnega mehanizma (hruške) mora biti podaljšan,

skladno z načrtom kretnice, - Izvajalec mora preučiti razpisno dokumentacijo in zagotoviti take kretnice, da bo glede na

situacijski načrt omogočena montaža pogonov kretnice - zagotovljena mora biti odprtina med osnovno tirnico in ostrico na mestu zveznega droga:

• pri centralnem prestavljanju 160 mm pri hodu 220 mm, • pri ročnem prestavljanju 150 mm pri hodu 220 mm,

- minimalna odprtina med ostrico in osnovno tirnico je pri odmaknjeni ostrici 58 mm, - na obeh ostricah kretnice morajo biti zvrtane vse luknje za montažo pogonskih in

kontrolnih drogov, - na konceh ostric so vgrajeni čepi proti vzdolžnem premiku ostrice, - na osnovnih tirnicah morajo biti izvrtane luknje za montažo eletričnih ključavnic, - dimenzije in oblika drsalnika mora omogočati montažo grelca električnega gretja kretnice

ob osnovni tirnici v menjalu, - konstrukcija drsalnikov mora omogočati čim lažje premikanje ostrice.

Največja dopustna prestavljalna sila je: - 2500 N za kretnice sistema 60 E1, in - 2000 N za kretnice sistema 49 E1,

- • pri vložitvi kalibrirane ploščice debeline 5 mm kretnica se ne sme zapahnit. Pri tem prestavljalna sila ne sme presegati 3500 N,

• pri vložitvi kalibrirane ploščice debeline 3 mm kretnica se zapahne, - v primeru poškodbe drsalnika, mora biti zagotovljena enostavna zamenjava tega, - zvezni drog kretnice mora biti izoliran, z možnostjo regulacije dolžine droga, - sestavni del menjala so podaljšane podložne plošče za pritrditev električnega pogona in

sicer na obeh straneh kretnice, - kretnica mora biti take konstrukcije, da je omogočen prerez kretnice z vozilom, ki pelje po

ostrici, ki ni zanj postavljena. Pri tem se kretnica do hitrosti 60 km/h ne sme poškodovati, - kretnice z R = 500 m morajo biti opremljene z dvema zveznima drogoma in zapahoma ter

kompletnim vlečnim in pomožnim drogovjem, - menjalo se opremi s kotalnimi napravam ( kot je Schreck-Mieves GmbH), ki se montirajo

vmes med pragi ( atesti certifikati, dovoljenje za vgradnjo).

Srednji del kretnice - geometrija srednjega dela je podana s standardom JUS ,JŽS, - za krivljene kretnice morajo biti podane dolžine vmesnih tirnic, - tirnice za srednji del kretnice se dobavijo z eno ( notranjo) luknjo na koncu tirnic.




Srcišče kretnice

- geometrija srcišča je podana s standardom JUS oz. JŽS - material, uporabljen za izdelavo delov srca kretnice, ki se najbolj trošijo (špica srca, krilne

tirnice) in material za vodilne tirnice mora zagotavljati čim daljšo življensko dobo teh elementov kretnice (trdota jekla min. 350 HBW),

- za hitrosti večje od 100 km/h je obvezno monoblok mangansko srce, - vodilne tirnice so iz profila 33 C1 in so za 20 mm višje od osnovne tirnice. Vodilne tirnice

ležijo na skupni podložni plošči z osnovno tirnico, - širina žleba med osnovno in vodilno tirnico je 41 mm/ tolerance + 0,5 mm in -1,0 mm - širina žleba med srcem in krilno tirnico je 44 mm/ tolerance + 0,5 mm in -1,0 mm

3.2.4. NAČRTI KRETNIC

Izvajalec/Ponudnik je dolžan za vsak tip kretnice, ki jo ponudi, k Ponudbi priložiti 3 izvode delavniških in montažnih Načrtov kretnice in tri izvode Načrtov naslednjih detajlov: - pritrditev železnih delov kretnice na betonski prag, - načrt betonskega praga z vzdolžnim in prečnim prerezom in prikazom armature, - prečni prerez kretnice na mestu zveznega droga, - osnovne tirnice z drsalnikom in ostrico, - srca s krilnimi tirnicami, - vodilne in osnovne tirnice.

Ponudnik/ Izvajalec naj v Ponudbi priloži še dodatne Načrte, v kolikor meni, da bi le ti lahko Naročniku detajlneje predstavili ponujene kretnice in tirna križišča.

BETONSKI KRETNIŠKI PRAGI - kretnice se opremijo s prednapetimi betonskimi pragi s podložnimi ploščami, - sistem mora omogočati vgradnjo EVA podložne plošče debeline min. 5 mm, širina praga

na zgornjem delu je min. 260 mm, - pragi morajo ustrezati standardu, - pragi morajo zagotovljati električno upornost min. 6000 Ω v suhem stanju in 3000 Ω v

vlažnem stanju, testiranje po EN 13146-5 - pragi morajo biti označeni s številko iz montažnega načrta proizvajalca kretnice.

LESENI KRETNIŠKI PRAGI

- kretniški hrastovi pragi so rezani ostrorobni 1. kategorije, - letnik poseka lesa za prage eno leto pred pred vgradnjo, - dimenzije prereza praga 26x16 cm, - čelo praga mora biti zaščiteno proti razpokam, - pragi morajo biti opremljeni z numeratorjem proizvajalca in označeni s številko iz

montažnega načrta proizvajalca kretnice, - ostale zahteve so podane v poglavlju - Leseni pragi.

3.2.5. PREGLED IN PREVZEM KRETNIC Pregledi in prevzemi kretnic pri izbranem Proizvajalcu/ Dobavitelju se bodo vršili skladno s poglavjem 3. in 3.11. – Kontrola kakovosti elementov in naprav ter zgoraj navedenih standardih.




Za pregled se vsaka posamezna kretnica kompletno zmontira na prage in opremi s pripadajočo opremo. Opravijo se meritve prestavljalnih sil na kretnici, ki ne smejo presegati predpisane. Dokumentacija, ki jo je dobavitelj obvezen dostaviti ob dobavi kretnic je upoštevajoč 4. in 5 čl. » Pravilnika o ugotavljanju skladnosti in o izdajanju dovoljenj za vgradnjo elementov, naprav in sistemov v železniško infrastrukturo« (Ur.l.RS št. 82/06) in Prilogo 2 istega pravilnika, po katerem so kretnice definirane kot komponente interoperabilnosti naslednja: - ES - izjavo o skladnosti in primernosti za uporabo v originalu in uradnem slovenskem

prevodu, - certifikat, na podlagi katerega je bila ta izjava dana, - dovoljenje za vgradnjo, - ateste za uporabljene in vgrajene materiale - evidence internih meritev in kontrol, - po eno kopijo montažnih načrtov za vsako dobavljeno kretnico:

montažni načrt celotne kretnice na pragih, v merilu M 1:50, montažni načrt menjala, v merilu M 1:25, montažni načrt srcišča v merilu, M 1: 25

- po dve kopiji strojnih načrtov za vsak posamezni tip kretnic:

strojni načrt srca in krilne tirnice s karakterističnim prerezom, strojni načrt ostrice in osnovne tirnice, strojni načrt vodilnih tirnic in osnovne tirnice s karakterističnim prerezom, načrte betonskega praga s karakterističnimi prerezi in razporedom lukenj, načrte vseh posameznih elementov kretnice: drsalnikov, podložnih plošč,

elementov vodilnih tirnic, načina pritrditve, zapahovanja, drogovja … Izvajalec del predloži tudi Navodilo za vzdrževanje kretnic, kotalnih naprav in Navodilo za montažo kotalnih naprav. Stroški kontrolnega pregleda kretnic bremenijo Izvajalca.

3.3. PRAGI 3.3.1. LESENI PRAGI 3.3.1.1. TEHNIČNI PREDPISI

− Osnovni standard: SIST EN 13145 − Posebne tehnične zahteve naročnika

Zveza z drugimi referenčnimi dokumenti:

- Pravilnik o ugotavljanju skladnosti in o izdajanju dovoljenj za vgradnjo elementov, naprav in

sistemov v železniško infrastrukturo (Ur.l.RS št. 82/06), - Direktiva 2001/16/ES - Direktiva o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za

konvencionalne hitrosti, - SIST EN 335-1 - Trajnost lesa in lesnih materialov - Definicija razredov ogroženosti pred

biološkim napadom - 1. del: Splošno, - SIST EN 350-2 - Trajnost lesa in lesnih izdelkov - Naravna trajnost masivnega lesa - 2. del:

Naravna trajnost in možnost impregnacije izbranih, v Evropi pomembnih vrst lesa,




- SIST EN 351-1 - Trajnost lesa in lesnih proizvodov – Zaščiten masivni les – 1. del: Klasifikacija

penetracije in retencije zaščitnega sredstva, - SIST EN 599-1 - Trajnost lesa in lesnih proizvodov – Lastnosti preventivnih zaščitnih sredstev

za les, določene z biološkimi testi – 1. del: Specifikacije glede na razrede ogroženosti, - vzorčenja razvrščena po prevzemni meji kakovosti (AQL) za kontrolo zaporednih partij (lotov), - SIST EN 844-3 - Okrogli in žagani les - Terminologija - 3. del: Splošni izrazi za žagani les, - - SIST EN 844-7 - Okrogli in žagani les - Terminologija - 7. del: Izrazi za biološko zgradbo lesa, - SIST EN 844-9 - Okrogli in žagani les - Terminologija - 9. del: Izrazi za značilnosti žaganega

lesa, - SIST EN 844-10 - Okrogli in žagani les - Terminologija - 10. del: Izrazi za razbarvanost in

napad gliv, - SIST EN 844-11 - Okrogli in žagani les - Terminologija - 11. del: Izrazi za razgradnjo lesa

zaradi insektov, - PSIST 1015 - Gozdni lesni proizvodi – Bukovi hlodi, - SIST EN 1315-2 - Razvrščanje po izmerah – 2. del: Okrogli les iglavcev, - SIST EN 1316-1 - Okrogli les listavcev – Razvrščanje po kakovosti – 1. del: Hrast in bukev, - SIST ISO 2859-1 - Postopki vzorčenja pri kontroli po opisnih (atributivnih) spremenljivkah – 1.

del: Pravila - JUS D.D1.020 - JUS D.D1.021 - JUS D.D1.022

3.3.1.2. SPLOŠNE ZAHTEVE

• Pragi morajo biti izdelani iz bukovega lesa ( Fagus silvatica) in hrastovega lesa (Quercus

pedunculata in Quercus sessiliflora). Za odprto progo se lahko ponudijo bukovi in/ ali hrastovi pragovi, za kretnice in tir na mostovih z odprtim voziščem pa hrastovi pragi

• Pragi morajo biti I. kategorije, min. profila 26x16 cm. Minimalna dolžina tirnega lesenega

praga je 260 cm, kretniškega lesenega pa 240 cm.

• Pragi morajo biti biti I. kategorije, izdelani iz bukovega ali hrastovega lesa za navadne progovne prage in iz hrastovega lesa za kretnice,

• Leseni pragi morajo biti strojno žagani in na spodnji strani ostrorobi dimenzije prereza 26 x

16 cm. Na zgornji strani je dovoljen rob ( tki. Lisica,) vendar le velikosti kot to zahtevajo normativi.

• Pragovi morajo obvezno imeti zaščitena čela in to z »ježevo pločevino« ali »krono«, (samo

»S« spone niso dovolj,) po potrebi pa še dodatno zaščito čela z jeklenim trakom ( bandažo).

• Vsak tirni prag mora obvezno imeti:

− poskoblana ležišča v isto ravnino, − vrtane difuzne luknje na spodnji strani − »numerator«, ki označuje letnico izdelave in impregnacije praga in sicer na zgornji

strani, cca. 15 cm od čelnega roba praga,

• Teža neimpregniranih pragov se lahko giblje: (za zračno suh les med 22 % in 30 %)

− od 650 kg/m3 do maksimalno 830 kg/m3 – bukove pragove do maksimalno 900 kg/m3 – hrastove pragove




• Pragi se obvezno impregnirajo s kreozotnim oljem tipa «C« (po (WEI), izdelanim po EN

13991 za kreozot, po postopku enojnega Rippinga (za hrast) ali dvojnega Ripinnga (za bukev)

• Pragi se obvezno kvalitetno prevzamejo v neimpregniranem in ustrezno suhem stanju, kos po

kos. Prevzete prage Prevzemalec označi s prevzemnim kladivom. Vse prage, ki se v fazi impregnacije deformirajo ( ukrivijo, razpokajo) je Izvajalec ( oz. njegov Dobavitelj) dolžan povezati z bandažo, ali jih nadomestiti z ustreznimi novimi.

• Kontrola učinka impregnacije se izvede s Presslerjevim vrtalnikom.

3.3.1.3. POSEBNI TEHNIČNI POGOJI ZA LESENE PRAGOVE

Poleg splošnih zahtev je potrebno upoštevati dodatne zahteve in dopolnila Naročnika za dobavo in impregnacijo lesenih bukovih in hrastovih železniških pragov

Dodatne zahteve Naročnika in dopolnitve po točkah standarda SIST EN 13145:2004:

5.1.1. Tirni pragi – slika 7

Oblika E1 dmin=18 cm, rmin=10 cm Oblika E2 dmin=21 cm, rmin=10 cm

5.1.2. Kretniški pragi – slika 8

Lisica je dovoljena samo na zgornjem robu praga in lahko sega največ:

- enostranska: 5 cm od zgornjega roba po širini, in 5 cm po višini ( d=20 cm, r=11cm),

- dvostranska: 3 cm od zgornjega roba iz obeh strani po širini, in 5 cm po višini (d=20cm, r=11cm)

5.1.3. Tolerance:

Dovoljena toleranca v dolžini praga +3cm / - 0 cm

6.2. Neobdelani tirni in kretniški pragi:

Tabela 2:

♦ BELJAVA

Pri hrastovih pragih je dovoljena, če je popolnoma zdrava, in ni dovoljena na naležni površini praga. V nobenem primeru ne sme preseči:

- enostranska: 5 cm od zgornjega roba praga po širini in višini, - dvostranska: (vsaka) 3 cm od zgornjega roba praga po širini in 5 cm po višini

Spodnji rob oz. ploskev ne sme vsebovati beljave.




Tabela 2:

♦ RDEČE SRCE PRI BUKVI

Slika 9 – maksimalno dovoljene dimenzije za

Pozicija:

Prag, ki je rezan kot četverokotnik ima lahko maksimalno dimenzijo srca po širini 10,0 cm in po višini 7,0 cm

Tabela 2:

♦ NEPREKINJENA RAZPOKA:

- maksimalna dolžina čelne razpoke je 25 mm, - maksimalna širina razpoke 5 mm – obvezna zaščita z bandažo.

♦ SUŠNA RAZPOKA: ( na zgornji strani praga):

- maksimalna dolžina čelne razpoke je 70 cm, - širina 3 mm in - globina 2 cm

♦ RAZPOKA V JEDRU :

- višina ne sme presegati ½ višine praga, - prag lahko vsebuje največ dve jedrni razpoki, - jedrna razpoka ne sme potekati po celi dolžini praga.

♦ KOLESIVOST:

- kolesivost ( okrožljivost) - ni dovoljena,

7cm

10 cm




3.3.1.4. MOSTOVNI PRAGI

Leseni mostovni hrastovi pragi so lahko različnih dimenzij in so natančno določene s projektom za vsak posamezni premostitveni objekt. Za posamezni objekt je s projektom natančno določena specifikacija pragov, iz katere je razvidna dimenzija pragov ( širina / višina / dolžina) in število kosov, podano po posameznih dimenzijah. Vsi pragi morajo biti ostrorobi hrastovi, in prvega kakovostnega razreda ter izdelani iz zdravega lesa, zimske sečnje s postopkom rezanja. Pragi morajo biti ravni, brez krivin v vertikalni smeri in pravilnih oblik. Zgornja in spodnja ploskev praga morata biti medsebojno paralelni v smeri lesnih vlaken. Bočni vzdolžni ploskvi praga se morata sekati s spodnjo ploskvijo praga pod pravim kotom. Pragi ne smejo biti izdelani tako, da so letnice obrnjene proti zgornji površini (obratno žagani ali tesani). S pragov se mora odstraniti skorja, lubje, vraščene korenine, grče in zacepki. V vdolbinah, nastalih po odstranjevanju grč, vraslih korenin in podobno, se ne sme zadrževati voda. Pri izdelavi in transportu pragov uporaba cepina ni dovoljena. Da se prepreči infekcija lesa, je prepovedano pokrivanje čelne ploskve pragov.

Hrastovi pragi se izdelujejo iz lesa zimske sečnje, lahko pa se izdelujejo tudi iz debel posekanih dve leti prej, v kolikor je beljava popolnoma odstranjena.

Tolerance odstopanja mer za lesene prage za železniške mostove, pripravljene za vgradnjo in/ali za impregnacijo:

− dolžina: ± 30 mm; − širina: ± 10 mm; − višina: + 0,5 mm/-0,5 mm; − pravokotni prečni presek 900: max. odstopanje 30.

OPOMBA: toleranca pri dolžini je definirana ob pogoju, da sta oba konca odrezana pravokotno na vzdolžno os praga.

Dimenzije in kakovost pragov morajo ustrezati zahtevam Naročnika in referenčnim standardom.Za višino in širino praga so verodostojne dimenzije v coni ležišča tira in to v coni s slabšimi dimenzijami. Za določevanje velikosti in položaja rdečega srca je verodostojno tisto čelo, na katerem rdeče srce obsega večjo površino ali neugodni položaj. Pred začetkom prevzema, mora Izvajalec ( Dobavitelj) prage primerno pripraviti. Pragi se zračnih skladovnic preložijo v za nalaganje ustrezne sklade. Na pragih ne sme biti zemlje, blata, ledu, žagovine in podobnih snovi. Pragi se odpremijo po kosu. Za ocenjevanje skladnosti proizvodov z zahtevami tehnične specifikacije mora proizvajalec uporabiti postopke modula B+F.

3.3.2. BETONSKI PRAGI 3.3.2.1. TEHNIČNI PREDPISI

- SIST EN 13145 - DB-TL 918 143




3.3.2.2. KARAKTERISTIKE BETONSKEGA PRAGA

Materiali, ki bodo uporabljeni ali vgrajeni pri proizvodnji betonskih pragov morajo ustrezati standardom za materiale, ki zagotavljajo enako ali večjo kvaliteto za uporabljene in vgrajene materiale pri izdelavi betonskega praga kot je to zahtevano v standardu DB-TL 918 143, december 83. Izvajalec je dolžan k svoji Ponudbi priložiti najnovejšo verzijo standarda za materiale betonskega praga, ki ga ponuja - v slovenskem ali angleškem jeziku če so pragi višjega kakovostnega razreda kot je zahtevano .

Ponudba bo sprejeta in enakovredno obravnavana le pod pogojem, da standard, po katerem Ponudnik/ Izvajalec ponuja svoje betonske prage, izpolnjuje vse zahteve standarda DB-TL 918 143. Pri Ponudbi betonskih pragov morajo ponudniki upoštevati še: - osna obremenitev 225 kN/os in dolžinska 80 kN/m, - največja dovoljena hitrost 160 km/h - tirnice profila 60E1 - tirna širina 1435 ± 1,5 mm - nagib tirnice 40:1 in brez nagiba ( kretnice in kretniške zveze) - pritrditev direktna ( brez rebraste podložne plošče) - sistem pritrditve Elastična »Pandrol« z elastično sponko tipa e-2055 ali podobno - tirnice bodo zvarjene v dolgi tirni trak; - pragi bodo vgrajeni v elektrificirano progo 3 kV istosmerne napetosti; - električni upornost min 6000 Ω v suhem stanju in min 3000 Ω v vlažnem stanju - proga je opremljena z signalno varnostno in telekomunikacijsko napravo; - pragi morajo biti projektirani in izdelani za uporabo v klimatskih pogojih, kjer se

temperatura giblje v razponu od -30st C do +65st C; - možna mora biti vgradnja montažnih gumijastih plošč na mestih križanja železnice in

ceste v nivoju; - možnost vgraditve tipskih montažnih gumijastih potnih prehodov. - možnost vgradnje vodilnih ali ščitnih tirnic - možnost pritrjevanja ozemljitvenih in signalnih kablov

Ne glede na zgoraj omenjene splošne zahteve za material za izdelavo betonskih pragov, morajo lastnosti praga izpolnjevati še naslednje minimalne pogoje: Shema: Pritiski praga na gramozno gredo




- naležna površina praga na gramozno gredo ne sme biti manjša od 6.800 cm2; - maksimalna širina naležne ploskve praga na gramozno gredo merjeno v sredini praga je

lahko 24 cm; - dolžina praga je l = 260 cm ± 10 mm; - tip praga: monoblok, prednapeti.

3.3.2.3. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA BETONSKI PRAG

Izvajalec/ Ponudnik mora ponuditi betonski prag za sistem tirnic 60 E1 [49 E1]. Ponudnik/ Izvajalec mora v Ponudbi predložiti potrebne Načrte in statični izračun za betonski prag, ki ga ponuja in najnujnejše izračune, ki bodo Naročniku omogočili ocenitev primernosti ponujenega praga glede na zahteve. Ponudnik/ Izvajalec lahko priloži Ponudbi tudi druge tehnične podatke, za katere meni, da bodo lahko v pomoč Naročniku pri presoji primernosti praga. Armatura, sila prednapenjanja, višina praga in oblika praga niso predpisani in jih določi proizvajalec praga glede na svojo tehnologijo proizvodnje ter tehnične in ostale zahteve razpisne dokumentacije. Ponudnik/ Izvajalec mora garantirati doživljensko uporabnost praga, ki je 50 let, kar pomeni da mora v tem obdobju biti zagotovljena nespremenjena sila prednapetja praga ne glede na minimalno ali maksimalno obremenitev.

3.3.2.4. OSTALE ZAHTEVE Bočne ploskve betonskega praga v območju pritrditve tirnice na prag in naprave proti vzdolžnemu pomiku tirnic (glej poglavje - Naprave proti vzdolžnemu pomiku tirnic za betonski prag) morajo zagotavljati kvalitetno medsebojno prileganje tako za sistem tirnic 60 E1 [49 E1]. Za povezavo določenih signalno varnostnih Naprav, ki so pritjene na tirnice, je pri proizvodnji pragov potrebno upoštevati način pritrditve cevi na betonski prag. Eden od možnih načinov pritrditve je prikazan v podčlenu 4.1, Priloga 1 “Pritrditev cevi na betonski prag za potrebe SV in TK naprav”. Vsak betonski prag mora imeti vtisnjeno letnico, mesec in dan proizvodnje in naklon ležišča tirnice..

3.3.2.5. DIMENZIONIRANJE PRAGOV

Prednapeti betonski pragi morajo biti projektirani in dimenzionirani tako, da izpolnjujejo naslednje zahteve: - negativni upogibni moment v sredini praga - zgornja stran Mn = - 12 kNm - pozitivni upogibni moment v sredini praga - spodnja stran Mn = + 9 kNm - negativni upogibni moment pod tirnico - zgornja stran Ms = - 16 kNm - dovoljena tlačna trdnost v betonu zaradi prednapenjanja

upoštevajoč kontrakcijo in reologijo δ = 12 N/mm2

- maksimalna natezna trdnost pri testu praga na upogib 3 N/mm2




3.3.2.6. TEHNIČNI POGOJI PRI PREGLEDU PRAGOV

Naročnik bo izvršil dodatno kontrolo in pregled ponujenih pragov v proizvodnem obratu proizvajalca pragov po tehničnih pogojih za dobavo prednapetih betonskih pragov, ki jih uporabljajo za take prevzeme nemške železnice (DB-TL 918 143). Pri uporabi zgoraj navedenih tehničnih pogojev za dobavo prednapetih betonskih pragov, je potrebno upoštevati naslednje spremembe oziroma dopolnitve: - inicijalke “DB” je potrebno nadomestiti s “SŽ”, - kadarkoli se reference nanašajo na “Deutsche Bundesbahn” jih je potrebno smiselno

razumeti kot “Slovenske železnice”. Spremembe, posebno pa dodatne zahteve s strani Naročnika, ki jih je potrebno upoštevati pri Ponudbi praga ob že navedenih tehničnih pogojih so: A/ Minimalna trdnost betona Vsak vzorec betona mora doseči sledeče vrednosti: - tlačna trdnost v betonu po 28 dneh 55 N/mm2 - tlačna trdnost v betonu v momentu prednapetja 40 N/mm2 - upogibna natezna trdnost po 7 dneh 6 N/mm2

B/ Način pritrditve tirnice

Vse dimenzije praga in sama konstrukcija praga mora zadostovati pogojem elastične pritrditve sistema Pandrol (glej podčlen - Elastična pritrditev), ki jo zahteva Naročnik, predvsem tudi zaradi sider elastične pritrditve, ki se morajo vgraditi v betonski prag že pri proizvodnji praga. C/ Tolerance proizvodnje

- vse dimenzije praga (dolžina, širina, višina) +/- 3 mm - položaj jekla za prednapenjanje +/- 3 mm - tirna širina 1435 mm +0,5 mm - 2,5 mm

Končna kontrola in prevzem betonskih pragov od strani Inženirja se opravi s kontrolo tirne širine, ki je predpisana za preglede novih i remontiranih tirov obstoječih prog obnovljenih z novim materialom. Dovoljeno odstopanje od predpisane tirne širine 1435 je ± 2 mm.




3.3.2.7. PRAGI Z VARNOSTNO TIRNICO

Za izvedbo varnostnih tirnic na mostovih z zaprtim voziščem je Izvajalec dolžan zagotoviti betonske prage, kjer je poleg osnovne tirnice predvidena pritrditev za varnostno tirnico. Ponudnik/ Izvajalec mora v Ponudbi predložiti detajle pritrditve varnostne tirnice na betonski prag, posebej še za prage, kjer so varnostne tirnice upognjene proti osi tira. Na osnovni tirnici je na mostu v dolžini varnostne tirnice potrebno vgraditi s projektom predvideno elastično pritrditev npr. Pandrol – Vipa ali podobno. Žleb med varnostno in osnovno tirnico je določen v Pravilniku o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog ( Ur.l. R.S. št. 14/2003).

3.4. PRITRDILNI MATERIAL 3.4.1. VIJAKI ZA LESENE PRAGE - TIRFONI

Vijaki za prage, ki jih ponuja Izvajalec morajo glede osnovnega materiala, oblike, označevanja, kontrole kvalitete in pogojev dostave izpolnjevati zahteve JŽS G1.341 in kodeksa UIC 864- 1/ O. Pregled materiala se bo izvajal skladno s poglavjem 3. in 3.11. - Kontrola kakovosti elementov in naprav.

3.4.2. DVOJNE VZMETNE ELASTIČNE PODLOŽKE 3.4.2.1. TEHNIČNI PREDPISI

Oblike in dimenzije dvojnih vzmetnih elastičnih podlošk so podane s standardom JŽS G1. 326. Kvaliteta osnovnega materiala je definirana s kodeksom UIC 864-3 po katerem se vrši tudi kontrola in prevzem.

3.4.2.2. DODATNE ZAHTEVE NAROČNIKA Elastičnost dvojnih podložnih podlošk po razbremenitvi 40-10 kN je min 0,8 mm. Višina po razbremenitvi na 0 kN minimalno 17,8 mm po zgoraj navedenem kodeksu.

Vsa poročila o kvaliteti materiala so sestavni del dokumentacije, ki jo je Izvajalec dolžan predložiti Inženirju.

3.4.3. ELASTIČNE SPONKE

- Navodilo 345 za dobavo, vgradnjo in vzdrževanje elastične pritrditve Pandrol na mreži JŽ ( št.

345; SJŽ št. 8-9/ 1987) Naročnik je kot elastični pritrdilni material za profil tirnice 60 E1 [49 E1], izbral sistem, ki je enak ali podoben elastični sponki Pandrol tipa e-2055. Na premostitvenih objektih se zaradi dušenja vibracij in zmanjševanja hrupa, skladno s projektno dokumentacijo, zahteva obvezna uporaba sistema elastične antivibracijske pritrditve tipa Pandrol – Vipa ali podobno.




3.4.4. PODLOŽNE PLOŠČICE EVA (Ethyl Vinyl Acetate)

Poleg elastičnih sponk in sider za betonske prage (glej Prilogo: 3) mora Izvajalec/ Ponudnik ponuditi tudi: Podložne ploščice za pod tirnice v ležišču na betonskem pragu morajo zadostovati zahtevam kodeksa UIC 864-5.

3.4.5. TIRNIČNI IZOLATORJI

- Navodilo 345 – Navodilo za dobavo, vgradnjo in vzdrževanje elastične pritrditve »Pandrol« na

mreži JŽ ( št. 345; SJŽ št. 8-9/ 1987) dopolnjena z originalno specifikacijo proizvajalca.

Tirnični izolatorji morajo biti iz sintetičnega materiala ojačanega s steklenimi vlakni, ki jih mora biti v skupnem volumnu materiala najmanj 30%. Material za tirnične izolatorje mora biti odporen na UV žarke. Dodatne zahteve, ki jih mora izpolnjevati ponujeni tirnični izolator: - specifična teža 1,3 - 1,45 g/ccm - električna upornost min. 10 exp.12 Ohm x cm

Ostale pogoji in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati tirnični izolatorji so enake zahtevam za EVA podložne ploščice.

3.4.5.1. POSEBNE ZAHTEVE

Izvajalec je dolžan uskladiti: - sistem zahtevane elastične pritrditve Pandrol ali podobno s konstrukcijo betonskega

praga; - dobavo sider pritrdilnega materiala in proizvodnjo betonskih pragov.

3.5. TOLČENEC ZA GRAMOZNO GREDO ŽELEZNIŠKIH TIROV

- Navodilo za kakovost in nadzor kakovosti tolčenca za gramozno gredo železniških tirov (Ul.RS št.39/95),

- Navodila o spremembah navodila za kakovost in nadzor kakovosti tolčenca za gramozno gredo železniških tirov (Ul.RS št.75/96). Kontrolne prevzeme tolčenca za gramozno gredo bo Naročnik izvajal skladno z zgoraj navedenimi navodili. Kakovost kamnine za proizvodnjo tolčenca se izkazuje z letnim certifikatom o skladnosti kamnine kot surovinskega materiala s standardom JUS B.B2.009 in zgoraj navedenim navodilom. Vsa poročila o kvaliteti tolčenca za gramozno gredo železniških tirov so sestavni del dokumentacije, ki jo je Izvajalec dolžan predložiti pri tehničnemu pregledu objekta.




3.6. VARILNI MATERIAL ZA TERMITSKO VARJENJE

Varilni material za termitsko varjenje tirnic mora izpolnjevati vse pogoje za varjenje tirnic sistema 60E1 [49E1], tako glede kvalitete materiala tirnice, kot tudi oblike tirnice.

3.7. IZOLIRANI LEPLJENI STIKI

3.7.1. TEHNIČNI PREDPISI Tehnične in posebne zahteve, ki so navedene v tem poglavlju predstavljajo minimum zahtev Naročnika, ki jih morajo izpolnjevati izolirani stiki.

- Pravilnik 312 Sužbeni glasnik ZJŽ št. 2/84 in št. 3/85

- tirnice 60 E1 in/ali 49 E1 po SIST EN 13674-1 – 1.del: Vignolove tirnice z maso 46kg/m in

več,

3.7.2. POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE Izvajalec/ Ponudnik mora ponuditi izolirane lepljene stike tipa “L” in tipa “M”, ki se izdelajo iz tirnice sistema 60 E1, po potrebi [49 E1] z kakovostno oznako R350 HT, po standardu SIST EN 13674-1. Pri tem je potrebno upoštevati elastično pritrditev tirnice na prag tipa Pandrol ali podobno. Minimalna dolžina izoliranega stika tipa »L«, ki se ga dobavi za vgradnjo v odprto progo je 3,00 m

3.7.3. KONTROLA IN PREIZKUSI LIS

Izolirani lepljeni stiki tipa “L” morajo biti pripravljeni za pregled in prevzem v skupinah skladno z 46. čl. Pravilnika 312. Za preizkus kvalitete izoliranega lepljenega stika tipa “M” je potrebno na terenu izdelati 1 stik izven tira iz enakega materiala in ga preizkusiti, kot je predvideno v nadaljevanju. Vrste in obseg preizkušanja na vzorcih so sledeči: - izgled vsak stik - ravnost vsak stik - trdota po zahtevi prevzemnega organa - električna upornost vsak stik - natezna trdnost 1 vzorec na skupino - dinamična trdnost 1 vzorec na skupino

Vizualni pregled izoliranega lepljenega stika obsega pregled voznih površin, ki ne sme biti obarvana ali prekrita z lepilom. Pregled ravnosti površine se izvaja z jeklenim ravnilom dolžine 1 m. Dovoljeno odstopanje na stiku na vozni površini je +/- 0,2 mm. Odstopanja na bočni strani izolirnega stika niso dovoljena. Električna upornost se meri na vsakem izoliranem lepljenem stiku in mora biti 40 ohmov ali več.




Natezna trdnost izoliranega lepljenega stika se dela na vzorcu, ki ga izbere Naročnik in sicer na vzdolžni osi tirnice. Pri izoliranih lepljenih stikih tipa tirnice 49 E1 mora biti sila loma 1800 kN, pri 60 E1 pa 2250 kN. Dinamična trdnost se na vzorcu preizkuša takole: stik (vzorec) se postavi na dve podpori, ki sta med seboj oddaljeni 1000 mm. Vzorec se obremeni z minimalno silo 15 kN in maksimalno silo 250 kN. Pri tirnicah manjšega profila kot je S49 zgornja sila ne sme biti večja od 200 KN. Frekvenca preizkušanja (pulzator) mora biti med 500 in 550 nihanj na minuto. Po 5 milijonih ponovitev (pulzacij) izolirani stik ne sme imeti nobene razpoke v območju spojk in lepilo ne sme kazati nobenih sprememb. Po pregledu in preizkusih je potrebno sestaviti pisna poročila o pregledih, ki jih podpišeta Naročnik in proizvajalec in predstavnik pooblaščene ustanove, ki sodeluje pri pregledu. Ob prevzemu je potrebno predložiti tudi izkazi kontrole, ki jih je izvedel sam proizvajalec lepljenih izoliranih stikov ob lastni kontroli proizvodnje. Proizvajalec je dolžan pripraviti pooblaščen laboratorij za izvedbo testov. Testi se morajo opraviti v prisotnosti Naročnikove pooblaščene osebe. Označbe izoliranih lepljenih stikov morajo biti vtisnjene v spojke, in morajo vsebovati naslednje podatke: oznako proizvajalca izoliranega stika, leto izdelave in serijsko številko. Dobavljajo se izključno izolirani lepljeni stiki, ki so označeni z znakom kontrolno-prevzemnega organa. Na vozni površini tirnice mora biti rdeče obrobljena nalepka z napisom "POZOR! NE MEČI!" v slovenskem jeziku. Vsa poročila o kvaliteti izoliranih lepljenih stikov so sestavni del dokumentacije, ki jo je proizvajalec izoliranih lepljenih stikov dolžan predložiti prevzemniku. Proizvajalec/ dobavitelj je dolžan ob pregledu in prevzemu izoliranih stikov predložita dokazila - ateste o kvaliteti vseh vgrajenih materialov. Ob vsakem izoliranem stiku tipa „M“ mora biti priloženo navodilo za skladiščenje in montažo (lepljenje) v slovenskem jeziku skupaj s tehnično in varnostno listo za priloženo lepilo. Proizvajalec je dolžan predati ES izjavo o skladnosti in primernosti za uporabo, certifikat in preskusno poročilo. Priloge: • Priloga 10 - Načrt izoliranega stika za profil tirnice 49E1 • Priloga 11 - Načrt izoliranega stika za profil tirnice 60 E1




3.8. MONTAŽNA GUMI VOZIŠČA ZA NIVOJSKE CESTNE PREHODE

Komponente za gumi vozišča na nivojskih prehodih morajo izpolnjevati tehnične zahteve in pogoje kot sledi:

- osnovni material vulkanizirana guma - Električna odpornost elementa cca 250 000 ohmov - osnovni material (jedro elementa):

• trdota 70 ± 8 shora • specifična teža 1,15 ± 0,04 • natezna trdnost >2N/mm2 • raztezek ob prelomu >40%

- vrhnji del ovoj (elementa)

• trdota 67 +/- 5 shora • specifična teža 1,15 ± 0,015 • natezna trdnost >8,5N/mm2 • raztezek ob prelomu >100%

- barva elementov : črna - teža elementov do največ 150 kg - velikost elementov:

• vmesni elementi naj bodo dolžine cca. 60 cm • zunanje elementi naj bodo dolžine cca. 120 cm

- vozna površina elementov mora biti profilirana oziroma narebrena in obdelana tako, da

zagotovi zahtevam za preprečitev zdrsov vozil Poleg vseh navedenih zahtev morajo elementi imeti še naslednje lastnosti:

• zadovoljivo nosilnost in odpornost za velike obremenitve cestnih tovornih vozil,

• odpornost na agresivne snovi, ki so v rabi v cestnem in železniškem prometu, • obliko, ki ustreza zahtevam cestne in železniške infrastrukture, • zanesljiv integriran način medsebojne povezave in pričvrstitve

sistema jeklenih palic, ki vzdolžno povezujejo elemente iz gume. • lahka vgradnja - ročno ali z lahko progovno mehanizacijo • zaželene so reference drugih železniških uprav pri vgradnji na interoperabilnih

progah Podatki za montažne T AB elemente prehoda

- material armirani beton - kvaliteta betona >45 v skladu z DIN 1045 - površina gladka in brez razpok

Na stiku med asfaltom in betonskim »T« robnikom se vgradi bitumenski trak Montažno vozišče iz gume mora imeti:

- dovoljenje za vgradnjo elementov, - ES izjavo o skladnosti in primernosti za uporabo - certifikat, na podlagi katerega je bila ta izjava dana .




3.9. NAPRAVE PROTI VZDOLŽNEMU POMIKU TIRNIC ZA BETONSKI PRAG Osnovna oblika naprave proti vzdolžnemu pomiku tirnic in osnovne dimenzije naprave so prikazane na shemi 14 in 15 za tirnice sistema 49E1 in na shemi 15 in 16 za tirnice sistema 60 E1. Ponudnik/ Izvajalec mora skladno s shemami za osnovno obliko naprave in osnovnimi dimenzijami naprave, ponuditi naprave proti vzdolžnemu pomiku tirnic tudi v odvisnosti od oblike betonskega praga, ki ga Ponudnik/ Izvajalec ponuja (glej podčlen 3.3.2.4 - Ostale zahteve). Naleganje naprave na betonski prag mora zagotavljati maksimalno učinkovitost naprave v smislu preprečevanja vzdolžnega pomika tirnice.

3.9.1. IZDELAVA NAPRAV PROTI VZDOLŽNEMU PREMIKU

Tolerance pri izdelavi naprave, v kolikor niso obeležene na shemi, so +/- 1mm. Material za izdelavo naprave mora biti jeklena pločevina, kvalitete St 44 - 3 v skladu z DIN 17100 standardom ali drugim enakovrednim standardom. Ponudba mora vsebovati kompletno napravo – oz.vse tri dele naprave.

3.9.2. OZNAČBE NA NAPRAVAH PROTI VZDOLŽNEM PREMIKU Na del naprave, ki je ob vgraditvi viden in se ne troši, je potrebno vtisniti podatke o letu proizvodnje naprave (zadnji dve številki) in ime Proizvajalca.

3.9.3. PREGLED IN PREIZKUS NAPRAV PROTI VZDOLŽNEMU POMIKU TIRA Naročnik bo izvedel kontrolni pregled dimenzij naprav po priloženih shemah in dovoljenih tolerancah z uporabo Wald statistične metode.

Vsa poročila o kvaliteti naprav proti vzdolžnemu pomiku tirnic za betonski prag so sestavni del dokumentacije, ki jo je Izvajalec dolžan predati.

3.10. NAPRAVE PROTI BOČNEMU PREMIKU TIRA ZA BETONSKI PRAG Osnovna oblika naprave proti bočnemu premiku tira za betonski prag je prikazana v Prilogi: 18. Ponudnik/ Izvajalec mora skladno s shemami za osnovno obliko naprave in osnovnimi dimenzijami naprave, ponuditi naprave proti bočnem premiku tira tudi v odvisnosti od oblike betonskega praga, ki ga Ponudnik/ Izvajalec ponuja ( glej podčlen 3.3.2.4 - Ostale zahteve). Naleganje naprave na betonski prag mora zagotavljati maksimalno učinkovitost naprave v smislu preprečevanja bočnega premika tira.

3.10.1. IZDELAVA NAPRAV PROTI BOČNEM PREMIKU Tolerance pri izdelavi naprave, v kolikor niso obeležene na shemi, so +/- 1mm. Material za izdelavo naprave mora biti jeklena pločevina, kvalitete St 44 - 3 v skladu z DIN 17100 standardom ali drugim enakovrednim standardom. Ponudba mora vsebovati kompletno napravo – vijaki, tirfoni…




3.10.2. OZNAČBE NA NAPRAVAH PROTI BOČNEM PREMIKU TIRA

Na napravo, ki bo vgrajena je treba vidno vtisniti podatke o proizvajalcu in leto izdelave naprave (zadnji dve številki).

3.10.3. PREGLED IN PREIZKUS NAPRAV PROTI VZDOLŽNEMU POMIKU TIRA Naročnik bo izvedel kontrolni pregled dimenzij naprav po priloženih shemah in dovoljenih tolerancah z uporabo Wald statistične metode.

Vsa poročila o kvaliteti naprav proti vzdolžnemu pomiku tirnic za betonski prag so sestavni del dokumentacije, ki jo je Izvajalec dolžan predati.

3.11. KONTROLA KAKOVOSTI ELEMENTOV IN NAPRAV Ko so elementi, naprave in sistemi pripravljeni za kontrolni pregled, Izvajalec ponudi termin prevzema Naročniku. Naročnik ponujeni termin potrdi ali pa se dogovori nov termin. Pregled in prevzem elementov zgornjega ustroja, kot so tirnice, kretnice, leseni in kretniški pragovi, lepljeni izolirani stiki, bo opravljen v prostorih Izvajalca ( oz. njegovega Proizvajalca). Pregled in prevzem materiala bo opravil Naročnik skupaj z Izvajalecem, ali v njihovem imenu Kontrolni organ. Izvajalec (Proizvajalec) mora pred pričetkom pregleda predložiti plan zagotavljanja kontrole kakovosti. Predložiti mu mora dokumentacijo vseh kontrolnih postopkov, ki jih je sam izvedel pri proizvodnji in rezultate že izvedenih kontrol. Pri pregledu in prevzemu se opravi:

- ogled proizvodnje in procesov dela pri proizvajalcu, - vizualni pregled elementov, naprav ali sistemov, - pregledajo atesti za vse uporabljene materiale, - opravi pregled evidenc opravljenih notranjih kontrol proizvajalca, - dimenzijska kontrola elementov, naprav ali sistemov, - izvedejo zahtevane meritve, - preverbo upoštevanje posebnih zahtev raspisne dokumentacije in zahtev Naročnika, - kontrola kompletnosti tehničke dokumentacije, - predpisani testi kontrole kakovosti, ki jih je dolžan opravljati proizvajalec v sklopu

rednih preverjanj in kontrol. Kontrole in testiranja se lahko opravijo v prostorih proizvajalca, njegovem laboratoriju ali drugem priglašenem in akreditiranem laboratoriju, skladno s predpisanim procesom vodenja sistema zagotavljanja kakovosti proizvajalca,

- pregled kompletnosti zahtevanih dokumentov, navodil, dokazil,

V kolikor se ob pregledu oz. prevzemu materiala ali opreme pokaže, da le ta ni skladna z zahtevami Razpisne dokumentacije, bo ta v celoti zavrnjena. Izvajalec je dolžan na svoje stroške elemente, naprave ali sisteme nadomestiti s skladnim oz. zavrnjene usposobiti glede na zahteve Razpisne dokumentacije. Po uspešno opravljanem pregledu se napiše prevzemni zapisnik in vidno označi prevzeti material. Od proizvajalca se prevzame dokumentacija vezana na predmet pregleda, ES izjava o skladnosti in primernosti, certifikat, tehnična dokumentacija, načrti, navodila … Fotokopija prevzete dokumentacije se preda tudi Inženirju.




Po dobavi elementov, naprav ali sistemov v državo Naročnika Izvajalec kot prejemnik materiala ali opreme in Inženir opravita pregled na gradbišču. V primeru kakršnekoli reklamacije le to izvede Izvajalec. Na podlagi prevzete dokumentacije Inženir dovoli vgradnjo ali priključitev elementov, naprav ali sistemov na železniško infrastrukturo. Naročnik ali Inženir lahko pooblastita neodvisni Organ za kontrolo in testiranje določenih postopkov/ materialov in procesov. V ta namen se neodvisnega kontrolorja šteje za pomočnika Inženirja. Na podlagi prevzemne dokumentacije Inženir dovoli vgradnjo dobavljenega materiala ali opreme. Za kvaliteto in količine elementov, naprav ali sistemov odgovarja Izvajalec do predaje objekta Naročniku. Stroške dela pooblaščene ustanove krije Naročnik. Ostale stroške kot so stroški nastanitve in prehrane kontrolnega osebja, stroški prevoza kontrolnega osebja, stroški za orodja, energijo in material ter preiskave, so stroški Izvajalca.

3.12. OPREMA PROGE - PROGOVNE OZNAKE

Progovne oznake, ki se nameščajo ob tiru ne smejo segati v premikalne steze. 3.12.1. PROGOVNE OZNAKE ZA OS IN VIŠINO TIRA

Podatke o geometriji tira - os in višino tira je potrebno zavarovati na progovnih oznakah - fiksnih točkah in sicer na način, kot ga predpisuje standard JUS P.B8.001 in projektna dokumentacija.

3.12.2. OZNAKE ZA KRIVINE

Z oznakami za krivine se zaznamuje začetek (ZP) in konec prehodnice (KP). Pri lokih brez prehodnice se zaznamuje začetek loka (ZL) in konec loka (KL). Postaviti jih je v skladu s standardom JUS P.B8.002.

3.12.3. OZNAKE ZA KONTROLO VZDOLŽNEGA POTOVANJA TIRNIC

Zaradi kontrole tira vključenega v neprekinjeno zvarjeni tir, je potrebno vgraditi stalne - kontrolne oznake. Postavitev oznak za kontrolo je predpisana s veljavno zakonodajo in projektno dokumentacijo. Izdelane in vgrajene morajo biti po standardu JUS P.B8.001.

3.12.4. STALNE OZNAKE ZA PREDORE

Oznake za predore so na enotirni progi nameščene na vhodnem portalu na desni strani, na izhodu pa na levi strani proge. Na oznakah so izpisani ime predora, zaporedna številka predora na tej progi in dolžina predora.




3.12.5. KILOMETRSKI IN HEKTOMETRSKI KAMNI

S kilometrskimi in hektometrskimi oznakami se označuje oddaljenost od začetka proti koncu proge na vsakih 1000 m oziroma vsakih 100 m. Kilometrniki in hektometrniki se izdelujejo in vgrajujejo po standardu JUS P.B8.012.

3.12.6. PADOKAZI

Padokazi se postavljajo na mestih, kjer je sprememba vzdolžnega nagiba proge - lom nivelete in označujejo velikost in dolžino vzpona, padca ali horizontale. Padokazi se izdelujejo in vgrajujejo po standardu JUS P.B8.013.

3.12.7. LOČNICE

Signalne označbe ločnice se postavljajo na mestu, kjer je razdalja med tiri (os od osi) na normalnotirnih progah 3,50 m. Izdelujejo se po standardu JUS P.B8.031.

3.12.8. OSTALO

Na stalnih objektih (mostovi, predori, ipd.) pri katerih ni mogoče postaviti progovna znamenja, se potrebni elementi zaznamujejo in napišejo na ustreznem mestu na površini objekta ali na posebej ugrajeni tablici.

4. PRILOGE

4.1. Priloge k podčlenu 3.3.2 – Betonski pragi Priloga 1 - Pritrditev cevi na betonski prag za potrebe SV in TK

naprav Priloga 2 - Opis karakterističnih vidnih napak pri proizvodnji

betonskih pragov







Priloga: 1




Priloga: 2




4.2. Priloge k podčlenu 3.4. - Pritrdilni material

Priloga 3 - Načrt elastične pritrditve Pandrol Priloga 4 - Načrt podložne ploščice EVA za betonski prag Priloga 5 - Načrt tirničnega izolatorja Pandrol




Priloga: 3




Priloga: 3




PODLOŽNA PLOŠČICA » EVA« za betonski prag

Priloga: 4




TIRNIČNI IZOLATOR

Priloga: 5




4.3. Priloge k podčlenu 3.2 - Kretnice Priloga 6 - Shema kretnice UIC 60 - 500 - 1:12 Priloga 7 - Shema kretnice UIC 60 - 300 - 6st. Priloga 8 - Shema kretnice S49 - 300 - 6st. Priloga 9 - Shema kretnice S49 - 200 - 6st.




Priloga: 6




Priloga: 7




Priloga: 8




Priloga: 9




4.4. Priloge k podčlenu 3.7 - Izolirani lepljeni stiki Priloga 10 - Izolirani lepljeni stik S49 Priloga 11 - Izolirani lepljeni stik UIC 60 Priloga 12 - Izolirani lepljeni stik tipa “L” Priloga 13 - Izolirani lepljeni stik tipa “M”




Priloga: 10




Priloga: 11




IZOLIRANI LEPLJENI STIK TIPA »L«

Priloga: 12




IZOLIRANI LEPLJENI STIK TIPA »M«

Priloga: 13




4.5. 6Priloge k podčlenu 3.9 - Naprave proti vzdolžnemu pomiku tirnic za betonski prag

Priloga 14 - Naprava proti vzdolžnemu premiku tira za tirnico S49

Priloga 15 - Naprava proti vzdolžnemu premiku tira za tirnico S49

Priloga 16 - Naprava proti vzdolžnemu premiku tira za tirnico UIC 60

Priloga 17 - Naprava proti vzdolžnemu premiku tira za tirnico UIC 60




Priloga: 14




Priloga: 15




Priloga: 16




Priloga: 17




4.6. 6Priloge k podčlenu 3.10 - Naprave proti bočnem premiku tira za betonski prag Priloga 18 - Naprava proti bočnem premiku tira za betonski prag




NAPRAVA PROTI BOČNEMU PREMIKU TIRA ZA BETONSKI PRAG

Priloga: 18




POSEBNI TEHNIČNI POGOJI ZA ZEMELJSKA DELA IN TEMELJENJE

• 1.0 SPLOŠNI DEL 1.1 Splošno Tehnični pogoji za zemeljska dela veljajo za zemeljska dela, ki so predvidena in opisana v projektni dokumentaciji za izvedbo obnove obstoječe proge. Poleg teh so v tehničnih pogojih opisana tudi dela, ki bi se lahko pojavila v času izvajanja (kemična stabilizacija, izvedba zamenjav materiala itn.). V primeru, da bo pri obnovi prišlo do vključitve projektnih rešitev, ki obsegajo uporabo tehnologij in materialov, ki niso zajeti v teh tehničnih pogojih, bo Naročnik za ta dela in nove materiale izdal "Dopolnila" k tem tehničnim pogojem. 1.2 Izrazi in definicije V teh tehničnih pogojih uporabljene izraze in definicije je potrebno razumeti takole: 1.2.1 STROKOVNI IZRAZI: - "humus" je površinski sloj tal, ki vsebuje organske snovi v takšni količini, da materiala ni dopustno uporabiti v gradbene namene, - "zemljina" je naravni vezljivi (gline, melji) ali nevezljivi (prod, pesek) material. Skupine in poimenovanje zemljin so opredeljene s standardom JUS U.B1.001, - "kamnina" je naravna snov, sestavljena iz enega ali več mineralov ali pa iz različnih kamnin. Po

nastanku kamnine delimo v tri skupine: magmatske, sedimenten ali metamorfne. Kamnine se večinoma nahajajo v trdnem agregatnem stanju.

- "sekundarna surovina" je umetno proizvedeni (agregat iz ekspandirane gline) ali odpadni industrijski produkt (elektrofilterski pepel, žlindra), ki se ga uporablja kot nadomestni material za zemljine in/ali zdrobljene kamnine, - "temeljna tla" so naravna tla, na katerih je predvidena gradnja železniškega telesa ali katerega koli drugega objekta, in so pripravljena tako, da ustrezajo predpisanim geotehničnim zahtevam, - "planum temeljnih tal" je na ustrezen način pripravljena površina temeljnih tal, na katerem gradimo

železniško telo ali temeljimo objekt, in ki mora izkazovati zahtevane lastnosti, - "slabo nosilna temeljna tla" in "slabo nosilna zemljina" so temeljna tla oz. zemljine, ki ne izkazujejo s projektom predvidenih ali zahtevanih lastnosti in jih je potrebno poboljšati, - "nasip" je del železniškega ali cestnega telesa med planumom temeljnih tal in tamponskim slojem, - "posteljica" je zaključna plast železniškega nasipa ali izravnalna plast na temeljnih tleh v vkopu, ki zagotavlja ustrezno podlago za pripravo tamponskega sloja, - "tampon" - tamponski sloj je nosilna plast iz nevezanih zmesi kamnitih zrn, izvedena kot zaključna nosilna plast pod kamnito gredo iz tolčenca, - "mehansko stabilizirana plast" je plast mehansko (z valjanjem, nabijanjem) utrjene zemljine,

zdrobljene kamnine ali tamponskega agregata - "kemično stabilizirana plast" je plast zemljine ali kamnitega agregata, ki je bila predhodno stabilizirana z apnom, cementom ali drugim vezivom in nato dodatno mehansko utrjena, - "drenažna plast" je plast, vgrajena z namenom, da se zagotovi hitrejše odvodnjavanje temeljnih tal ali nasipa. Je lahko horizontalna plast v nasipu, kontaktna plast med nasipom in temeljnimi tlemi ali pobočna kontaktna plast med zaledno brežino in nasipnim telesom, ki se prislanja na brežino, - "drenažni zasip" je zasip, ki se izvede nad drenažno cevjo ali za objekti, z namenom, da se zagotovi hitrejši odtok vode,




- "filterska plast - filterski zasip" je plast, ki se vgradi med zaledno zemljino in drenažno plastjo, z namenom, da se prepreči zablatitev drenažne plasti. Lahko je iz filterne polsti ali ustrezno sestavljene zmesi kamnitih zrn, - "zasip" je plast umetno nasutega materiala, ki se jo izvede v izkopu, med temelji ali steno objekta in zaledno zemljino do višine, ki je enaka površini naravnega terena, - "klin" je plast umetno nasutega materiala, ki se jo izvede nad površino naravnega terena, med temelji ali steno objekta in priključnim nasipom. 1.3 Sistem kontrole in potrjevanja skladnosti zemeljskih del 1.3.1 Sistem kontrole Sistem kontrole kakovosti in potrjevanja zemeljskih del je zasnovan na naslednjih aktivnostih: - Notranja kontrola izvajalca - izvaja " Laboratorij ", - Zunanja kontrola neodvisne tretje stranke - izvaja " Inštitut", - Strokovno tehnične odločitve o prevzemu ali zavrnitvi materialov ali posameznih faz izvedenih del - izvaja " Inženir ". Notranja kontrola Izvajalca, ki jo izvaja " Laboratorij " obsega naslednje kontrolne dejavnosti: • Predhodne preiskave Vse materiale iz trase ali iz stranskega odvzema, predvidene za uporabo, je potrebno preiskati, da se preverijo ustreznost in skladnost materiala z zahtevami projekta in teh tehničnih pogojev. Laboratorij na osnovi predhodnih preiskav izdela »Poročilo o predhodnih preiskavah materialov iz vira X, za vgradnjo v objekt Y«. Inženir na osnovi podatkov Poročila dovoli ( ali zavrne ) izvedbo poskusnega polja na objektu Y z materiali iz vira X. • Poskusna polja Izvajalec izdela poskusna polja, da se preveri obnašanje materialov in izbrane tehnologije vgrajevanja. Laboratorij s poostrenim obsegom meritev in preiskav spremlja izvedbo poskusnega polja in dokumentira lastnosti materialov in vgrajenih plasti. Izvedba poskusnih polj vedno in obvezno poteka ob prisotnosti Inštituta, razmerje meritev in preiskav, ki jih na poskusnem polju opravita Laboratorij in Inštitut ni določeno. Poročilo o izvedbi poskusnega polja izdela Laboratorij in potrdi Inštitut. Inženir na osnovi potrjenega Poročila o izvedbi poskusnega polja dovoli (ali zavrne) pričetek rednih del na zemeljskem objektu. • Notranja kontrola izvajalca med gradnjo Med gradnjo Laboratorij izvaja kontrolne meritve in preiskave, potrebne za preverjanje kakovosti in skladnosti zemeljskih del glede na zahteve projekta, v obsegu in na način, kot določajo projekt in tehnični pogoji. Ko laboratorij ugotovi, da sta kakovost materialov in izvedenih del skladna z zahtevami, obvesti Inštitut in zaprosi Inženirja za prevzem izvedenih del. Zunanja kontrola neodvisne tretje stranke je namenjena: - nadzoru nad izvajanjem notranje kontrole izvajalca, - kontrolnim preiskavam in meritvam, - izrednim preiskavam in meritvam, - potrjevanju ustreznosti materialov in izvedenih del. 1.3.2 Pogodbeni odnosi in relacije Laboratorij je lahko sestavni del organizacije Izvajalca ali pa neodvisni laboratorij, ki ima sklenjeno pogodbo z Izvajalcem za opravljanje del v zvezi s notranjo kontrolo izvajalca. Vsa dela, predvidena v sklopu notranje kontrole izvajalca so zajeta v ponudbeni ceni Izvajalca, zato Izvajalec za ta dela ni upravičen do nikakršnih dodatnih plačil.




Inštitut je neodvisna tretja stranka, ki po pogodbi z Naročnikom, za Naročnika izvaja dela v zvezi z zunanjo kontrolo . Inženir sprejema strokovne odločitve na osnovi podatkov tekoče in zunanje kontrole. 1.3.3 Izdelava periodičnih in zaključnih poročil o kakovosti materialov in izvajanja zemeljskih del Poročila o kakovosti in skladnosti materialov in zemeljskih del se pripravljajo v logičnem sosledju, glede na priprave na gradnjo, izvajanje in zaključevanje zemeljskih del. Izdelava periodičnih poročil je potrebna, če dela trajajo dalj kot 70 koledarskih dni. Če je trajanje del krajše, se izdela samo eno periodično poročilo, na podlagi katerega izdela inštitut zaključno poročilo. Pred pričetkom izvajanja rednih zemeljskih del se načeloma pridobijo naslednji dokumenti, vezani na kakovost materialov in izvajanja del: 1. poročila o predhodnih preiskavah kakovosti zemeljskih materialov, vključno s certifikati gradbenih

proizvodov, kot so veziva, tampon, filterne polsti, agregat za filterne zasipe, kamen za obloge strug vodotokov, in se bodo uporabili pri poskusnih poljih,

2. poročila o atestaciji komprimacijskih sredstev, 3. poročila o izvedbi poskusnih polj. Med gradnjo se v zvezi z izvajanjem kontrolnih meritev in preiskav vodijo naslednji dokumenti: 1. v "knjigo rezultatov meritev", ki so priloga gradbenemu dnevniku, se dnevno vpisujejo rezultati

pozitivnih meritev plasti, ki so pripravljene za prevzem in na podlagi katerih se izvede prevzem posamezne plasti ali faze zemeljskih del,

2. redna mesečna poročila o preiskavah in meritvah izdela Laboratorij za posamezne vrste zemeljskih del in jih preda Inštitutu, ki poročilo dopolni s podatki kontrolnih preiskav in meritev.

3. zaključno poročilo o kakovosti in skladnosti izvedenih del izdela Inštitut, na podlagi rezultatov podatkov, preiskav in meritev, ki so bile izvedene med gradnjo.

Rezultate in ugotovitve geotehničnih pregledov temeljnih tal, izkopov, širokih vkopov, prevzeme izkopov za pilote itd., vpisuje geotehnični strokovnjak – geotehnični nadzor neposredno v gradbeni dnevnik. 1.4 Osnovni elementi v značilnem prerezu

1 - odstranitev humusa 2 - priprava temeljnih tal 3 - nasip 4 - brežina nasipa 5-izkop stopnic v zaledno pobočje 6 - zaledno pobočje 7 - zaključna plast nasipa 8 - posteljica 9 - tamponski sloj 10 - odvodni jarek 11 - obloga struge 12 - površina naravnega terena




sl. 1.6.1. Značilni prerez proge v nasipu

1 - široki izkop z namensko rabo izkopanega materiala določene kategorije

2 - površina odkopane brežine 3 - zaledna brežina 4 - odvodni jarek ob robu brežine 5 - temeljna tla v vkopu 6 - planum temeljnih tal v vkopu 7 - posteljica 8 - tampon 9 - element tehničnega

opazovanja 10 - ojačitveno kamnitno rebro 11 - površina naravnega terena

sl. 1.6.2. Značilni prerez proge v vkopu




1.5 Tehnični predpisi in standardi 1.5.1 Splošno Pri izvajanju zemeljskih del mora Izvajalec upoštevati vse v Sloveniji veljavne predpise in standarde, razen v primeru, če s temi tehničnimi pogoji ali dodatnimi pisnimi navodili Naročnika ni to drugače določeno. 1.5.2 Standardi Poleg obveznih tehničnih predpisov: zakonov, pravilnikov in standardov z obvezno uporabo mora Izvajalec pri izvajanju zemeljskih del upoštevati določila naslednjih standardov, ki jih je skladno z navodili teh tehničnih pogojev potrebno obvezno uporabljati. Za preiskave in določitev lastnosti zemljin in kamnin se uporabljajo naslednji standardi: - geotehnično projektiranje SIST EN 1997 produktni standardi: - Agregati za nevezane in hidravlično vezane materiale za uporabo v inženirskih objektih in za gradnjo cest SIST EN 13242 - kamen za obloge pri vodnih zgradbah – specifikacija SIST EN 13383-1 postopki preiskav - Preskusi splošnih lastnosti agregatov SIST EN 932

o Metode vzorčenja SIST EN 932-1 o Metode zmanjševanja SIST EN 932-2 o Postopek in izrazje poenostavljenega petrografskega opisa SIST EN 932-3

- Preskusi geometričnih lastnosti agregatov SIST EN 933 o Določevanje zrnavosti – metoda sejanja SIST EN 933-1 o Določevanje oblike zrn – modul oblike (3:1) SIST EN 933-4 o Določevanje odstotka lomljenih površin grobega agregata SIST EN 933-5 o Ugotavljanje finih delcev – ekvivalent peska SIST EN 933-8 o Ugotavljanje finih delcev – preskus z metilen modrim SIST EN 933-9

- Preskusi mehanskih in fizikalnih lastnosti agregatov SIST EN 1097 o določevanje odpornosti proti obrabi (mikro Deval) SIST EN 1097-1 o Metode določevanja odpornosti proti drobljenju (LA test) SIST EN 1097-2 o Določevanje prostorninske mase in votlin v nasutem stanju SIST EN 1097-3 o Določevanje vode s sušenjem v prezračevanjem sušilniku SIST EN 1097-5 o Določevanje prostorninske mase zrn in vpijanja vode SIST EN 1097-6 o Določevanje kapilarnega dviga vode SIST EN 1097-10

- Preskusi lastnosti agregatov zaradi termičnih in vremenskih vplivov SIST EN 1367 o Določevanje odpornosti proti zmrzovanju in odtaljevanju SIST EN 1367-1 o Preskus z magnezijevim sulfatom SIST EN 1367-2

- Preskusi kemičnih lastnosti agregatov SIST EN 1744 o Kemijska analiza, poglavje 7: določanje vsebnosti kloridov(Volhard) SIST EN 1744-1 o Kemijska analiza, poglavje 11: določanje skupnega žvepla SIST EN 1744-1 o Kemijska analiza, poglavje 12: določanje kislinsko topnih sulfatov SIST EN 1744-1 o Kemijska analiza, poglavje 15.1: določanje prisotnosti humoznih delcevSIST EN 1744-1 o Kemijska analiza, poglavje 15.3: določanje organskega onesnaženja. SIST EN 1744-1 o Kemijska analiza, poglavje 17žarna izguba SIST EN 1744-1

- Nevezane in hidravlično vezane zmesi SIST EN 13286 o Preskusne metode za laboratorijsko referenčno gostoto/in vsebnost vode- uvod, splošne

zahteve in vzorčenje SIST EN 13286-1 o Preskusne metode za določanje laboratorijske referenčne

gostote in vlage – Proctorjev preskus SIST EN 13286-2




o Preskusna metoda za ugotavljanje posredne natezne trdnosti

hidravlično vezanih zmesi SIST EN 13286-42 o Testing method for the determination of California bearing

ratio, immediate bearing index and linear swelling SIST EN 13286-47 - Preskušanje naravnega kamna: ugotavljanje tlačne trdnosti SIST EN 1926 - Geotehnično preiskovanje in preskušanje – laboratorijsko preskušanje

zemljin SIST-TS CEN ISO/TS 17892 o Ugotavljanje vlažnosti SIST-TS CEN ISO/TS 17892-1 o Ugotavljanje zrnavostne sestave (sejanje, areometrija..) SIST-TS CEN ISO/TS 17892-4 o Ugotavljanje prepustnosti s konstantnim in

sprememnjlivim hidravličnim padcem SIST-TS CEN ISO/TS 17892-11 o Ugotavljanje Atterbergovih meja plastičnosti SIST-TS CEN ISO/TS 17892-12

Drugi splošno uveljavljeni postopki - Proktorjev preizkus DIN 18127 - meritve in preiskave deformacijskega modula TSC 06.720 - določanje vlažnosti in gostote z izotopsko sondo TSC 06.711 - Meritve gostote: Nadomestni postopki TSC 06.712 - Vezane spodnje nosilne plasti s hidravličnimi vezivi TSC 06.320 - Prirodni kamen: uzimanje uzorka kamnea i kamenih agregata JUS B.B0.001 - Prirodni kamen: određivanje upijanja vode JUS B.B8.010 - Prirodni kamen: određivanje pritisne čvrstoće JUS B.B8.012 - klasifikacija zemljin JUS U.B1.001 - geomehanske preiskave določanje granulometrijske sestave JUS U.B1.018 - geomehanske preiskave določanje konsistence zemljin JUS U.B1.020 - geomehanske preiskave določanje koeficienta propustnosti JUS U.B1.034 - geomehanske preiskave določanje CBr JUS U.B1.042 - določanje prostorninske mase JUS B.B8.030 - določanje humoznosti JUS B.B8.039 - določanje pH vrednosti zemljin BS 1377 - določanje vsebnosti kloridov v zemljinah BS 1377 - določanje vsebnosti sulfatov v zemljinah BS 1377 - geotekstilije - Natezni preskus na širokih preskušancih SIST EN ISO 10319 - geosintetika - Statični prebojni preskus z žigom (CBR) SIST EN ISO 12236 - Geotekstilije in geotekstilijam sorodni izdelki – značilnosti, ki se zahtevajo pri gradnji železnic

SIST EN 13250 - Geotekstilije in geotekstilijam sorodni izdelki - Ugotavljanje značilnih velikosti odprtin SIST EN ISO 12956 - Geotekstilije in geotekstilijam sorodni izdelki - Ugotavljanje prepusnosti za vodo SIST EN ISO 11058 - geotektilije - koeficient prepustnosti pri 20 kPa E-Din 60 500-4 Oznaka TSC pomeni tehnične specifikacije za javne ceste, ki jih je izdalo Ministrstvo za promet Republike Slovenije, Direkcija RS za ceste. 1.6 Tehnološki elaborati 1.6.1 Splošno Osnove za posamezno skupino del so določene v projektni in pogodbeni dokumentaciji. Vse podrobnosti, potrebne za nemoteno izvajanje del pa morajo biti navedene v tehnološkem elaboratu (v nadaljevanju TEZD), ki ga izdela Izvajalec, in ga pred pričetkom del preda v potrditev Inženirju.




1.6.2 Vsebina tehnološkega elaborata (TEZD) V TEZD Izvajalec predloži naslednjo vsebino:

1. Osnovne podatke o vrsti dela, mestu in obsegu izvedbe 2. Opis izvedbe, ki vključuje podatke o osnovnih materialih, dokazila o predhodnih preiskavah in

kakovosti materialov, potrebne količine, pogoje transporta (kot so dostopne poti, prometni režim, ureditev gradbiščnih poti in prometa), in skladiščenja.

3. Način izvedbe 4. Kakovost izvedbe 5. Uporabljena strojna oprema in dokazila o njeni brezhibnosti in uporabnosti 6. Terminski plan izvedbe.

Za izdelavo TEZD Izvajalec ni upravičen do nadomestil 2.0 PRIPRAVLJALNA DELA 2.1 Strojna odstranitev humusa 2.1.1 Opis Delo obsega strojni odkop in odriv humusa na deponijo izven vplivne površine temeljne ploskve objekta, ter komprimiranje planuma. V kolikor se v temeljnih tleh po odrivu humusa nahajajo slabo nosilna ali organska temeljna tla do globine 0,7 m, se tudi ta tla odrinejo v deponijo izven objekta, razgrnejo in grobo zravnajo. V primeru, da se ob odrivu humusa ugotovi, da je debelina slabo nosilnih temeljnih tal večja od 0,7 m, se odriv slabo nosilnih tal začasno ustavi, dokler se ne izdela geotehnična analiza potrebnih sanacijskih ukrepov. Nadaljevanje del potrdi Inženir. Vsa dela morajo biti izvedena skladno s projektom in navodili Inženirja. 2.1.2 Materiali V to skupino spadajo plodna zemlja, humus in ruša in vse zemljine, onesnažene z organskimi primesmi do takšne stopnje, da obarvajo raztopino NaOH po JUS B.B8 039 temno rjavo ali črno. V to skupino uvrščamo tudi slabo nosilna, vlažna temeljna tla iz anorganskih ali organskih zemljin, katerih indeks konsistence je manjši od Ic < 0,7 in segajo do globine 0,7 m pod površino terena. 2.12.3 Način izvedbe Vse izkope je potrebno izvajati strojno. Ročno delo je potrebno omejiti na minimum, le tam, kjer s strojnimi izkopi ni možno zagotoviti zadovoljive kakovosti izvedbe. Izkopani in odrinjeni material se mora odriniti vsaj 3 m izven območja zunanjega robu objekta, pri čemer se kot zunanji rob objekta upoštevajo tudi odvodni jarki ob nasipih, ali na posebej za to določene deponije, ki jih potrdi Inženir, in se hranijo za kasnejšo ponovno uporabo. Če se po odrivu humusa, v temeljnih tleh pojavijo slabo nosilne zemljine do globine 0,7 m, se le te odstranijo skupaj s humusom, poglobitve pa se nadomestijo s kakovostnim materialom. Če se ob odrivu humusa ugotovi, da je sloj slabo nosilnih temeljnih tal debelejši od prognoziranega po projektu in debelejši od 0,7 m, mora Izvajalec takoj obvestiti Inženirja, ki bo podal ustrezna navodila v zvezi z nadaljevanjem del. Pri izkopu humusa je potrebno planume temeljnih tal oblikovati tako, da bo onemogočeno kakršno koli zastajanje talne ali meteorne vode na površini temeljnih tal. Po potrebi je potrebno oblikovati dodatne plitve vzdolžne odvodnike, ki pa se posebej ne zaračunajo. Odriv humusa se izvaja in prilagaja terminskemu planu gradnje nasipov ali objektov. Široki odrivi humusa na mestih, na katerih ni predvideno takojšnje nadaljevanje gradnje, niso dopustni, razen v posebnih pogojih, na izrecno zahtevo Inženirja.




2.1.4 Kakovost izvedbe Kakovost izvedbe odstranitve humusa se preverja z vizuelnim pregledom, ki ga opravi Inženir in/ali Inštitut. V primerih, ko z vizuelno oceno ni možno podati nedvoumne ocene, se izvedejo dodatne preiskave za določitev vsebnosti humusnih snovi in sicer: - po kolorimetrijski metodi, z uporabo natrijevega luga, po JUS B.B8. 039, - z analitsko metodo po Wilkly - Blacku, po BS 1377. Če zemljina v temeljnih tleh, po odrivu humusa, obarva raztopino natrijevega luga rjavo ali črno, oz. se z analitsko metodo ugotovi prisotnost več kot 4 % organskih primesi, odstranitev humusa ni bila zadostna. Izvajalec je dolžan, po navodilih Inženirja, opraviti korekcijo del. 2.2 Dodatne geotehnične raziskave 2.2.1 Opis Delo obsega izvedbo dodatnih sondažnih preiskav z namenom, da se določi dejanska sestava in kakovost temeljnih tal in skladnost sestave tal s prognozirano po projektu. Dodatne preiskave obsegajo izvedbo plitvih sondažnih razkopov, izvedbo geomehanskih vrtin z odvzemom vzorcev, izvedbo penetracijskih testov in vse ostale meritve in preiskave, potrebne, da se opredelijo potrebni geomehanski parametri materialov v trasi. K dodatnim preiskavam se pristopi, ko Inženir ugotovi odstopanja ali neskladnost dejanskih geotehničnih razmer s projektno prognozo, ali če se ugotovi, da projektne rešitve niso prilagojene dejanskim razmeram na trasi. Namen dodatnih preiskav je, da se omogoči varne in optimalne tehnične rešitve posameznih faz zemeljskih del. K dodatnim preiskavam se pristopi pred pričetkom izvajanja ali med samim izvajanjem zemeljskih del. Obseg dodatnih preiskav mora potrditi Naročnik ali Inženir. 2.2.2 Izvedba in kakovost izvedbe dodatnih geotehničnih raziskav Dodatne geotehnične raziskave lahko izvajajo samo osebe in inštitucije, ki imajo pooblastila za izvajanje posameznih vrst geotehničnih raziskovalnih del. Ta dela morajo biti izvedena skladno s standardnimi postopki, prezentacija podatkov preiskav s smernicami evropskega standarda Eurocode 7. Vsi podatki dodatnih raziskav se obdelajo v geotehničnem poročilu, ki postane s tem sestavni del projektne dokumentacije oz. dokumentacije izvedenih del. 2.2.3 Uporaba podatkov dodatnih geotehničnih raziskav Rezultati dodatnih geotehničnih raziskav se uporabijo za: - potrditev ustreznosti obstoječih projektnih rešitev, - spremembo projektnih rešitev, ki jih narekujejo spremenjene geotehnične razmere v prostoru, - spremembo projektnih rešitev, ki jih narekuje racionalizacija ali optimizacija gradnje. Vsako spremembo od osnovne projektne rešitve morajo potrditi Projektant, Inženir in Naročnik. 3.0 IZKOPI 3.1 Široki izkopi 3.1.1. Opis Delo obsega vse izkope, ki so predvideni s projektom, in vključuje: izkope v vkopanih delih trase, izkope zasekov, izkope stopnic pod nasipi, globoke izkope za sanacijo slabo nosilnih tal debeline večje od 0,7 m, izkope za regulacijo strug vodotokov in širokih odvodnikov, izkope na deviacijah dostopnih poti in cest, vse široke izkope za temeljenje in gradnjo objektov, ter izkope materialov na stranskem odvzemu. V ta dela spadajo tudi: - vsa potrebna opravila, določena s predpisi o varstvu pri delu,




- vsa dela v zvezi z odvodnjavanjem meteorne vode in podtalne vode, prestrezene med izvedbo

izkopov in njeno odvodnjo, - odvoz, nakladanje in zvračanje materiala na mestu vgradnje materiala v nasipe ali odlaganje in

razgrinjanje za nadaljno vgradnjo neprimernega ali odvečnega materiala. Pri teh delih je potrebno upoštevati tudi vse zahteve glede namenske uporabe izkopnega materiala. Vsi izkopi se izvajajo v profilih in višinskih izmerah, določenih s projektom. Ob izvajanju izkopov je potrebno upoštevati navodila projekta glede max. dopustnega nagiba začasno vkopanih brežin in pogoje glede izvedbe vkopov v kampadah - tako po višini - globini vkopa, kot tudi po dolžini - liniji osi trase. Za izvajanje izkopa v kampadah, izvajalec ni upravičen do dodatnega nadomestila stroškov. Vsa zgoraj navedena dela so zajeta v enotni ceni izkopa, zato Izvajalec ni upravičen do nikakršnih doplačil. 3.1.2 Osnovni materiali Vse vrste zemljin iz izkopov razvrščamo v 6 kategorij, glede na vrsto mehanizacije, s katero se bo izkop izvajal, kot je razvidno iz preglednice 1 (priloga št.1). Če se plasti zemljin v izkopu menjavajo tako, da ni možna enotna opredelitev kategorije izkopa, se s soglasjem Inženirja in Inštituta lahko določi povprečno kategorijo izkopa. 3.1.3 Kakovost izkopnih materialov Kakovost izkopnih materialov se določi s preiskavami, ki se jih izvede skladno s standardnimi metodami, opisanimi v tč. 1.5.2. Za oceno kakovosti in uporabnosti materialov se uporabijo merila kakovosti, podana v tč. 5.3 teh tehničnih pogojev. 3.1.4 Način izvedbe Vse izkope je potrebno izvajati strojno, tako da se ročno delo omeji na minimum. Izkope se izvaja po profilih, vpisanih kotah, naklonih in do globin, določenih v projektu s točnostjo +- 5 cm. Pri tem je potrebno upoštevati lastnosti posameznih vrst materiala, hidrogeološe razmere in uporabnost izkopnega materiala za ponovno vgradnjo. Dela v širokih izkopih, nalaganje in transport materiala je potrebno prilagajati tako, da bo za vsak material izpolnjena njegova namenska uporaba, tako za nasipe, zasipe, kline in posteljico. Po potrebi se izkopne materiale sortira in selekcionirano transportira. V primeru, če Inženir ugotovi nenamensko uporabo materiala, lahko za ugotovljene količine nenamensko odpeljanega materiala uveljavlja odbitke. Pri izkopih pobočij, kjer je prisotna nevarnost zdrsov in usadov, je potrebno izkop prilagajati razmeram na pobočju in sprotni izvedbi sanacijskih ukrepov, npr. drenažnih reber ali na ta način, da se izkope izvaja v kampadah. Enako velja za vse vkope, ki se izvajajo v bližini objektov ali drugih prometnih komunikacij Pri delu je potrebno posebej paziti na to, da ne pride do izpodkopavanja sosednih objektov ali komunikacij do te mere, da bi bila ogrožena njihova stabilnost. Izvajalec je dolžan, da vsak primer izpodkopavanja, in škode ki pri tem nastane, sanira takoj in na lastne stroške. Izvajalec je dolžan, da takoj obvesti Inženirja, če ugotovi, da projektni profili niso skladni z dejanskimi razmerami na terenu in bi v primeru nadaljevanja del prišlo do izpodkopavanja ali ogrožanja sosednih objektov. Inženir v tem primeru predpiše ustrezne dodatne postopke za varno nadaljevanje del.




Med izkopom bodo Inženir, Projektant in Inštitut skupno z Izvajalcem odrejali morebitne potrebne dodatne ukrepe za zagotovitev stabilnosti začasnih ali trajnih vkopnih brežin. V dnu vseh začasnih ali trajnih vkopov je potrebno zagotoviti učinkovito začasno odvodnjevanje, do končne izvedbe odvodnjevalnega sistema, tako da bo dno vkopa ves čas suho. Za dela v zvezi z začasnim odvodnjevanjem dna vkopa, Izvajalec ni upravičen do doplačil. Globina in širina dna izkopa sta določeni s projektom in s potrebnim delovnim prostorom, ki ga Izvajalec predhodno opredeli v tehnološkem elaboratu, in ga potrdi Inženir. Izkopano dno je potrebno zaščititi pred poškodbami, kot so prevozi, izpiranje, razrivanje ali zmrzovanje. Praviloma se široke izkope v koherentnih zemljinah izvaja do globine 0,5 m nad projektiranim dnom izkopa, izkop pa se dokonča tik pred izvajanjem temeljev ali polaganjem posteljice. Dno v širokih izkopih v nekoherentnih zemljinah se praviloma utrdi s komprimiranjem. Izkop za temelje, gradbeno jamo ali regulacijo mora biti izveden točno po projektu. Višinska odstopanja od projektne nivelete so dopustna ± 2 cm, razen če v projektu ni drugače posebej določeno. Ravnost dna sme na dolžini 4 m letve odstopati od merilne letve v poljubni smeri za največ 3 cm. Če izvajalec po lastni krivdi izvede preglobok ali preširok izkop, je dolžan brez nadomestila izvesti vsa popravila do projektiranih dimenzij izkopa, v kakovosti, ki je enaka stanju naravnih temeljnih tal v niveleti dna vkopa. Izvajalec je DOLŽAN pri izvajanju izkopa opozoriti Inženirja na vse anomalije in odstopanja, ki se pojavljajo na trasi in bi lahko vplivali na kakovost izvedenih del. Gradnja objekta, nasipavanje, obloge strug itd., se lahko pričnejo šele, ko je izkop prevzet s strani Inženirja in/ali Inštituta. 3.1.5 Kakovost izvedbe Kakovost izvedbe širokih izkopov preverja Inženir, po potrebi skupno z Inštitutom z vizuelnim pregledom, z meritvami ravnosti planuma dna širokega izkopa in s preverjanjem izvedbe izkopa na brežinah. Višinska odstopanja od projektne nivelete so dopustna ± 2 cm, razen če v projektu ni drugače posebej določeno. Ravnost dna sme na dolžini 4 m letve odstopati od merilne letve v poljubni smeri za največ 3 cm. Inženir po potrebi lahko zahteva kontrolne odvzeme vzorcev izkopnega materiala in dodatne preiskave materiala ki se izkopava, kot tudi materiala, ki se odvaža na deponije, da se preveri namenska uporaba izkopnih zemljin.




3.2 Izkop odvodnih jarkov globine do 1,0 m 3.2.1 Opis To delo obsega izkop zemljine s pravilnim oblikovanjem bočnih strani in dna jarka po projektu. Izkopni material je potrebno odmetati 1,0 m od robu gradbene jame. Delo obsega tudi začasno deponiranje izkopnega materiala in/ali odvoz na začasno deponijo ali mesto vgradnje. 3.2.2 Materiali Velja postavka 3.1.2 3.2.3 Način izvedbe Izkop je potrebno izvesti z uporabo mehanizacije, ročna dela pa omejiti le na fino planiranje brežin. V tem delu morajo biti upoštevani vsi pogoji za otežkočeno delo, kot so izkop v poraščeni zemljini s koreninami, izkop v razmočeni zemljini itd. Ravnost površin izkopa mora biti ± 5 cm. Jarke je potrebno izkopati pred pričetkom del na nasipih. Izvajalec je dolžan vzdrževati in stalno kontrolirati niveleto in nagib izvedenih jarkov. Če se pokaže, da so projektirane brežine jarkov nestabilne, mora Izvajalec obvestiti Inženirja, da bo le-ta podal ustrezna dodatna navodila glede izvedbe stabilnega naklona brežin in dna. Izkopani material se uporabi za nasipe, zasipe ali odpelje na trajno deponijo, tako kot glede na njegovo uporabnost odredi Inženir. Uporabnost materiala se določi skladno z zahtevami v tč. 3.1.3. 3.2.4 Kakovost izvedbe Kakovost izvedbe kontrolira Inženir s preverjanjem skladnosti izvedbe glede na projekt in s kontrolo ravnosti brežin. Ravnost površin izkopa mora biti ± 5 cm. 3.3 Izkopi za temelje, kanalske rove in ponikovalnice 3.3.1 Opis Delo obsega vse izkope za temelje, kanalske rove in ponikovalnice, ter vsa tem slična dela na izkopih. Te izkope je potrebno izvesti točno po načrtih iz projekta, po profilih in vpisanih kotah, naklonih in ob upoštevanju lastnosti zemljin, v katerih se izkopi izvajajo. To delo vključuje tudi vsa spremljajoča dela za odvajanje meteorne ali podtalne vode, brez ali z uporabo motornih črpalk. Delo zajema izkop brez ali z razpiranjem, z odlaganjem materiala 1 m od robu izkopa, in z odvozom izkopnega materiala na mesto nasipavanja, na začasno ali na trajno deponijo. Vse delo mora biti izvedeno skladno s projektom in navodili Inženirja. 3.3.2 Materiali Velja postavka 3.1.2 3.3.2 Način izvedbe Izkope je potrebno izvajati strojno, tako da se ročno delo omeji na minimum. Pri izkopih v bližini prometnih komunikacij in sosednih objektov je potrebno izvesti vse potrebne dodatne ukrepe za preprečitev nevarnosti rušenja izkopnih sten.




Potrebno je zagotoviti vse varnostne ukrepe za zaščito okolice, objektov in prometa. Izkopni material je potrebno uporabiti glede na njegovo optimalno namensko uporabo, če ta isti material ni predviden za zasutje rovov. Namenska raba izkopnega materiala se določi skladno z določili tč. 3.1.3. Glede na namensko rabo materiala za ponovne zasipe rovov, je potrebno formirati namenske deponije materiala tako, da material ohrani naravno vlažnost in sposobnost ponovne kontrolirane vgradnje. Delovni prostor pri izkopu za temelje Če je potrebni delovni prostor med gradbenim objektom in steno gradbene jame, se Izvajalcu prizna največ 0,8 m širine. Kot pravilna širina delovnega prostora se šteje: - pri neoprtih gradbenih jamah, vodoravno merjena oddaljenost med nogo izkopanega pobočja in

zunanjo opažno stranjo gradbene konstrukcije; - pri oprtih gradbenih jamah svetlobna razdalja med opažem jame in zunanjo steno zidu ali zunanjo

opažno stranjo gradbene konstrukcije. Delovni prostor pri kanalskih rovih Pri izkopih za kanalske rove se šteje za max. potrebno širino gradbene jame kot potreben delovni prostor, če ni v projektu drugače določeno: - za cevne napeljave z več kot 40 cm zunanjega premera ali več kot 40 cm največje širine prereza:

• pri neoprtih gradbenih jamah z nakloni izkopnih sten strmejših od 60° ........... + 70 cm, • pri neoprtih gradbenih jamah z blažjim naklonom ............................................ + 40 cm • pri oprtih gradbenih jamah ................................................................................. + 70 cm

Za cevi, katerih zunanji premer je manjši od 40 cm, mora biti svetla širina izkopa za neopirane in za opirane gradbene jame večja za min. 40 cm, minimalna skupna svetla širina pa mora biti: - pri rovih do globine 1,75 m ..................................................... 60 cm - pri rovih globine preko 1,75 m................................................. 80 cm. Kot svetla širina pri neoprtih rovih se računa razmak pri dnu, pri oprtih rovih pa razmak med opiranimi stenami. Za obdelavo spojev cevi, se na določenih mestih predvidijo razširitve do največ 50 cm. Zgoraj navedene minimalne širine ne veljajo za rove globine do 1,25 m. Pri rovih za drenaže razlikujemo: - izkope za plitve vzdolžne drenaže v vkopih in zasekih, - izkop za drenažna rebra in drenaže klasičnega tipa. Izkop za plitve vzdolžne drenaže se izvaja točno po projektu, z nagibi brežin 1:1 do 2:1, s širino v dnu 30 - 40 cm. Razrahljani del izkopa se mora z nabijanjem ponovno utrditi. Izkop za drenažna rebra se izvaja strojno po projektu. Minimalna širina rova v dnu je 0,8 m. Če zemljina in globina rova to zahtevata, je potrebno rov izvesti z razpiranjem. Širina rova za drenaže se povečuje z globino . Če širina s projektom ni posebej določena, mora znašati: - za globino do 2 m ................................................min.1, 0 m - za globino od 2 - 4 m..........................................min.1,2 m Izkopni material se odlaga na taki oddaljenosti od robu izkopa, da ne ogrozi stabilnosti izkopa. Vse naklone brežin in ukrepe za začasno zaščito izkopnih brežin je potrebno vzdrževati v stabilnih naklonih, upoštevaje dobo, v kateri bo moral biti rov odprt. Pri tem je potrebno upoštevati vse sosedne objekte in vsa dela, ki lahko ogrozijo stabilnost izkopa. Varnost in vzdrževanje stabilnih naklonov v času izvajanja del je izključna odgovornost Izvajalca, razen če je v projektu kako drugače določeno. Vendar pa mora Izvajalec za vsa izkopna dela dobiti predhodno soglasje Inženirja. Ovire Če se pojavijo pri izkopu nepredvidene ovire, napeljave, kabli itd., mora Izvajalec takoj ustaviti dela in obvestiti Inženirja. Inženir bo odredil, kakšne ukrepe je dolžan Izvajalec privzeti za odstranitev ali zavarovanje ovire. Pri vseh ukrepih za zaščito objektov, napeljav drenaž itd. ali premostitev, je Izvajalec dolžan upoštevati predpise in navodila upravljalcev teh objektov oz. navedenih ovir.




3.3.3 Kakovost izvedbe Pravilnost geometrije izkopa ugotavlja Inženir, kakovost izkopnih zemljin in njihovo uporabnost pa Inženir skupno z Inštitutom, skladno z določili, podanimi v tč. 3.1.3. 4.0 PRIPRAVA TEMELJNIH TAL 4.1 Opis dela Dela obsegajo pripravo temeljnih tal na način, ki omogoča, da bodo temeljna tla sposobna prevzeti obremenitev z objektom, brez škodljivih posledic za objekt in njegovo funkcionalnost. Priprava temeljnih tal vključuje:

- pripravo temeljnih tal za vgrajevanje nasipov, zasipov in klinov po izvedbi površinskega odriva humusa ali po izvedenem širokem izkopu,

- grobo planiranje , - zgoščevanje površinske plasti temeljnih tal s komprimiranjem.

Kadar je potrebno slabo nosilna temeljna tla sanirati, to delo vključuje tudi:

- izboljšavo temeljnih tal s kemičnim stabiliziranjem, - polaganje ločilne filtrne polsti ali ojačitvene geotkanine, - vgradnjo nadomestnega ojačitvenega sloja iz dobro nosilne zemljine.

4.2 Materiali Planum temeljnih tal je možno urediti v zemljinah, ki ne vsebujejo škodljivih primesi organskih ali drugih snovi, ki bi zaradi svoje volumenske nestabilnosti sčasoma lahko spremenile mehansko fizikalne lastnosti tal do te mere, da bi škodljivo vplivale na stabilnost in funkcionalnost objekta. Zemljine v temeljnih tleh morajo imeti takšno vlažnost, da jih je možno mehansko zgostiti do predpisane zgoščenosti in nosilnosti. Če zemljine ne izkazujejo teh lastnosti, jih je potrebno izboljšati/kemično stabilizirati ali nadomestiti. Za izboljšanje se uporabijo veziva: apno, cement ali EF pepel. Kadar kamnita posteljica nalega neposredno na planum temeljnih tal, ki ga gradijo visoko plastične gline ali melji z Wl > 65 %, Ip > 25 % in ρd< 1650 kg/m3, je ne glede na izkazano stopnjo zgoščenosti ali nosilnosti, potrebno planum temeljnih tal poboljšati. Pred izvedbo le-tega je potrebno preveriti nabrekljivost zemljine (kolikšen je njen sukcijski potencial). Na podlagi teh podatkov se določi ustrezeen način poboljšanja temeljnih tal. Poboljšanje se izvede po enem od naslednjih postopkov s:

- stabilizacijo planuma z apnom, - plitvo zamenjavo visoko plastičnih glin s kamnitim slojem, - položitvijo močne geofilterne polsti,

skladno z določili projekta in navodili Inženirja. 4.3 Kakovost materialov 4.3.1 Zemljine Zemljine se klasificirajo skladno z določili standarda JUS U.B1.001. Zemljine, kamnine ali zdrobljene kamnine v planumu temeljnih tal morajo izpolnjevati naslednje zahteve: - vlažnost zemljine mora biti takšna, da bo pri zgoščevanju dosežena predpisana gostota.Če niti s

poboljšanjem ali kemičnim stabiliziranjem ni mogoče zagotoviti pogojev za zadostno - zgostitev, je potrebno izvesti druge ustrezne ukrepe, npr. kot so izkop in nadomestitev, globoko

dreniranje itd. - vsebnost humusnih snovi ne sme biti večja od 4 %, oz. sme biti takšna, da obarva raztopino

natrijevega luga po metodi JUS B.B8.039 največ temno rumeno.




Uporabnost zemljin v temeljnih tleh je treba ugotoviti s predhodniomi raziskavami, ki obsegajo naslednje določitve:

- naravna vlažnost, - optimalno vlažnost in max. gostoto po Proctorju, - zrnavost, - konsistenčne meje, - vsebnost organskih in humusnih snovi.

Kadar preiskave pokažejo na kritične parametre, npr. zelo visoko plastičnost, nizko prostorninsko maso itd., ki so lahko kazalniki prisotnosti volumensko nestabilnih komponent, se opravijo dodatne preiskave in po potrebi sprejmejo dodatni ukrepi za poboljšanje materialov v temeljnih tleh, vse po navodilu ali s soglasjem Inženirja. 4.3.2 Veziva Za poboljšanje oz. kemično stabiliziranje planuma so uporabna vsa veziva z deklarirano sestavo in kakovostjo, in za katera je bilo s predhodno preiskavo ugotovljeno, da zagotavljajo pripravo temeljnih tal takšne kakovosti, kot jih določajo zahteve projekta in teh tehničnih pogojev. 4.4 Način izvedbe 4.4.1 Izvedba Planum temeljnih tal je potrebno po izvedenem širokem izkopu ali odrivu humusa grobo splanirati, tako da bo zagotovljeno čim boljše odvodnjevanje. Izboljšanje temeljnih tal z vezivi je potrebno, kadar so naravna temeljna tla zelo vlažna ali visoko plastična, da se zagotovi primerna stabilnost temeljnih tal. Veziva je potrebno razprostirati na predhodno grobo splanirani planum, v količinah in na način, da bo zagotovljena s predhodnimi preiskavami določena količina dodanega veziva v homogenem raznosu s točnostjo ± 1 kg/m2. Razprostrto vezivo je potrebno umešati do potrebne globine, min 0,2 m stabilizirane plasti, tako da bo zagotovljena homogena zmes naravne zemljine in veziva. Izboljšava temeljnih tal z vezivi se lahko izvaja le v suhem vremenu brez padavin, pri temperaturi nad 3°C. 4.4.2 Zgoščevanje Naravna temeljna tla ali izboljšana/ kemično stabilizirana tla je potrebno po končanem planiranju in mešanju mehansko zgostiti v polni širini plasti z ustreznimi valjarji z gladkimi ali pnevmatičnimi kolesi. Vsa mesta, ki niso dostopna za valjarje, je potrebno po navodilih Inženirja zgostiti z drugimi sredstvi ali postopki za nabijanje in zgoščevanje. Uporabnost zgoščevalnih sredstev mora biti predhodno atestirana skladno s tč. 5.4.2. Plast naravnih, izboljšanih ali kemično stabiliziranih temeljnih tal mora imeti takšno vlažnost, da je omogočeno zgoščevanje. Po potrebi lahko Inženir odredi dodatne postopke (vlaženje, ripanje in sušenje zemljine v temeljnih tleh), ki bodo zagotovili primerno vlažnost. Za ta dela Izvajalec ni upravičen do dodatnega plačila. Če se po izvedbi planuma temeljnih tal in njegovem prevzemu takoj ne nadaljuje z deli na nasipavanju, je potrebno pred nadaljevanjem del ponovno preveriti kakovost zgoščenosti in nosilnosti. 4.5 Kakovost izvedbe 4.5.1 Kakovost utrditve Kakovost izvedbe planuma temeljnih tal se kontrolira z meritvami zgoščenosti in togosti. Togost se preverja z meritvami statičnih (Evs1,Evs2) ali dinamičnih (Evd) deformacijskih modulov. Kakovostne zahteve - zahtevane vrednosti zgostitve in utrditve temeljnih tal so podane v projektni dokumentaciji.




V projektni dokumentaciji podane vrednosti predstavljajo srednjo vrednost. Spodnja mejna vrednost, izmerjena na posameznem mestu ne sme biti manjša za več kot 3 % od srednje zahtevane vrednosti. Zgoščenost plasti mora na vsakem mernem mestu izkazovati najmanj zahtevano spodnjo mejno vrednost. Neustrezno zgoščene plasti mora Izvajalec dodatno zgostiti brez doplačila. Če Inženir na podlagi rezultatov meritev naknadno ugotovi neustrezno zgoščena mesta, lahko samostojno odloči o nadaljnih ukrepih. Razmerje Evs2/Evs1 sme znašati max. 2,2 za tla iz vezljivih zemljin. Če je Evs1 > 50 % zahtevanega Evs2, razmerje ni merodajno. 4.5.2 Kakovost kemično stabilizirane zemljine Lastnosti kemično stabiliziranih zemljin z vezivi mora Izvajalec dokazati z rezultati predhodnih preiskav. Sama kemična stabilizacija ni predpisana s projektno dokumentacijo, zato je v primeru, da s projektno dokumentacijo predpisanimi postopki ni možno zagotoviti ustrezne zgoščenosti in utrditve, potrebno najprej ugotoviti vzroke. Na podlagi preiskav lastnosti zemljine v temeljnih tleh, ki jih izvede laboratorij, izvajalec pripravi predlog kemične stabilizacije, ki ga pregleda in odobori inštitut. 4.5.3 Ravnost in višina Planum temeljnih tal mora biti pripravljen tako, da na 4 m odstopa od merilne letve v poljubni smeri za največ 3 cm. Planum temeljnih tal sme odstopati od projektirane kote: največ ± 2,5 cm. 4.6 Preverjanje kakovosti izvedbe 4.6.1 Preverjanje kakovosti materialov Pred pričetkom utrjevanja temeljnih tal mora Izvajalec preveriti, če so lastnosti materialov v temeljnih tleh skladne z lastnostmi, ugotovljenimi pri predhodnih preiskavah in rezultate preverjanj predati Inženirju. Pred pričetkom priprave planuma temeljnih tal morajo biti preiskane vse lastnosti zemljin, in stabilizacijskih mešanic, praviloma z najmanj dvema karakterističnima vzorcema za vsako vrsto zemljine. V primeru zemljin mejne kakovosti, Inženir lahko zahteva večje število preiskanih vzorcev. Vse predhodne preiskave mora na zahtevo Inženirja priskrbeti Izvajalec, če rezultati niso v zadovoljivi meri dosegljivi že v projektni dokumentaciji. Izvajalec za ta dela ni upravičen do nikakršnega doplačila. Izvajalec lahko za stabilizacijo uporablja le certificirana veziva, ki morajo ustrezati produktnemu standardu. Izbrano vezivo se lahko uporabi šele, ko uporabo odobri Inženir. 4.6.2 Preverjanje kakovosti del na testnem polju Pred pričetkom del je potrebno s predhodnimi preiskavami preveriti: - uporabnost materialov na najmanj 2 vzorcih, - uporabnost veziv na najmanj dveh vzorcih, - količino razprostrtega veziva na najmanj 3 vzorcih, - lastnosti izboljšanega materiala z najmanj 3 vzorci, - zgoščenost planuma na najmanj 15 mestih z meritvami vlage in gostote z izotopsko sondo, - nosilnost planuma z najmanj 3 meritvami s krožno ploščo, - lastnosti stabilizacijskih zmesi z najmanj tremi vzorci, - ravnost in višino planuma z najmanj 3 - 5 meritvami. Za vsako značilno vrsto materiala pod planumom temeljnih tal se na osnovi rezultatov predhodnih preiskav določi tehnološki postopek izvedbe, vrsto komprimacijskih sredstev, število prehodov valjarjev in način prevzemanja. Ko tehnološki postopek odobri Inženir, se lahko prične z rednim delom.




4.6.3 Tekoče preiskave Tekoče preiskave, ki jih mora zagotavljati Izvajalec, obsegajo: Preiskave materialov:

- za vezljive zemljine: vlažnost, določitev konsistenčnih mej, humoznost na 200 m1 in Proctorjev preskus (SPP) na 400 m1 , - za nevezljive zemljine vlažnost, zrnavost, humoznost na 200 m1, proctorjev preskus (MPP) na 400 m1, - v posebnih primerih lahko projektant določi obseg in vrsto preiskav in jih predpiše s projektno dokumentacijo.

Tekoče preiskave ob prevzemu temeljnih tal obsegajo: - vlažnost in gostota : na 20 m1, - deformacijski modul in sicer: dinamični Evd na 40m1, statični Evs na 200 m1 - meritve ravnosti planuma : na 20 m' - meritve višine planuma na 40 m' Preiskave stabilizirane zmesi, ki vključuje meritve: - obseg preiskav se določi na podlagi predloga izvajalca o načinu stabilizacije temeljnih tal. Inženir lahko obseg preiskav zmanjša, če ugotovi dobro homogenost rezultatov, ali poveča, če ugotovi, da je raztros rezultatov velik. Inštitut kontrolira kakovost materialov in izvedenih del v razmerju 1: 4 s tekočimi preiskavami. Kontrolna mesta se določajo z vizuelnim pregledom in v nobenem primeru z naključnim - statističnim - izborom. Planum temeljnih tal prevzame Inženir na osnovi podatkov meritev Izvajalca in Inštituta in vizuelnega pregleda. Izvajalec ne sme nadaljevati z deli dokler Inženir ne prevzame planuma temeljnih tal. 4.7 Zamenjava sloja slabo nosilnih temeljnih tal 4.7.1 Opis dela Delo obsega odstranitev slabo nosilnih tal z odrivom na stran in odvoz na deponijo. Če se po odrivu humusa ugotovi, da se v tleh do globine 0,7 m nahaja še sloj slabo nosilnih temeljnih tal, se ta tla odrine skupaj s humusom in jih odpelje v deponijo, poglobitve pa se do nivoja planuma temeljnih tal nadomestijo z nasipanjem materiala boljše kakovosti. Vsa dela morajo potekati skladno z navodili Inženirja. 4.7.2 Izvedba Izkop se izvede skladno z navodili v tč. 3.1.4 in navodili Inženirja, glede na terenske razmere. Material za zamenjavo predlaga Izvajalec, ki za predloženi material priloži tudi vse potrebne izvide o njegovi kakovosti. Uporabo materiala za zamenjavo predhodno potrdi Inženir. Debelino potrebne zamenjave odobri Inženir, na osnovi rezultatov s poskusnega polja. Če se na poskusnem polju ugotovi, da so potrebne debeline zamenjave večje od 0,7 m, mora potrebne ukrepe za sanacijo preveriti projektant. Dolžina poskusnega polja mora biti najmanj 30 m. Na poskusnem polju se kontrolirajo dosežena zbitost na najmanj 5, vlažnost na najmanj 5 in nosilnost na najmanj 3 mestih, po metodah, podanih v tč. 1.5.2. Izvedba poskusnega polja gre na stroške Izvajalca, za poskusno polje ni doplačil. Po potrditvi tehnologije, se prične z deli na redni zamenjavi slabo nosilnih tal. Vsa dela v zvezi s pripravo planuma za zamenjavo slabo nosilnih tal se izvajajo, kontrolirajo in prevzemajo skladno z navodili v tč. 4.4 in 4.5.




5.0 NASIPI, ZASIPI, KLINI 5.1 Opis Delo zajema razgrinjanje, grobo planiranje, močenje/sušenje in kompaktiranje materiala za nasipe, zasipe in kline v dimenzijah in nagibih, določenih s projektom. Vsa dela morajo biti izvedena skladno s projektom, navodili Inženirja in temi tehničnimi pogoji. 5.2 Materiali Materiali za nasip so lahko izključno anorganske zemljine, naravni prodni materiali iz gramoznic ali kamniti drobljeni materiali iz kamnolomov ali drugih stranskih odvzemov. V nasipe se ne smejo vgrajevati organske zemljine, korenine, ruša ali drugi materiali, ki bi zaradi biokemičnega delovanja, s časom lahko spremenili svoje mehansko fizikalne lastnosti. Material za nasipe je lahko material iz trase ali material iz stranskih odvzemov. V nasipe se lahko vgrajujejo tudi sekundarne surovine, če je izkazana njihova kakovost in dolgoročna stabilnost. Za izboljšavo kakovosti nasipnih materialov se lahko uporablja kemična stabilizacija z apnom, cementom , EF pepelom ali kombinacijo le teh. Za klasifikacijo materialov se uporablja enotna terminologija po JUS U. B1.001, pri čemer se drobljene kamnine iz kamnoloma klasificirajo kot nekoherentne zemljine. 5.3 Kakovost materialov 5.3.1 Zemljine Za nasipe se lahko uporabijo koherentne in nekoherentne zemljine, katerih vlažnost je takšna, da omogoča doseganje gostote in nosilnosti, predpisane v projektni dokumentaciji. Nasipne zemljine smejo vsebovati samo toliko organskih primesi, da obarvajo raztopino natrijevega luga največ temno rumeno. Zrnavost materiala mora biti taka, da je koeficient neenakomernosti U > 8. Največje zrno v materialu ne sme biti večje od 60 % debeline razgrnjene plasti, vendar ne več kot 300 mm. Uporaba koherentnih materialov je možna samo, če jo predvideva projektna dokumentacija. V tem primeru se za nasipe dovoljuje uporaba zemljin, katerih Wl < 65 %, Ip < 30 % in CBR > 4 %, ρd > 1650 kg/m3. Če se uporabijo bolj plastične zemljine, mora njihovo uporabo posebej odobriti Inženir. Zemljine, za katere se izkaže, da nabrekajo, izmerjene nabrekalne deformaciije pa presegajo 4 %, ni dovoljeno vgrajevati v zaključni sloj nasipa pod posteljico do višine 0,5 m. 5.3.2 Veziva za kemično stabilizacijo nasipnih materialov Za kemično stabilizacijo se lahko uprabijo vsa veziva: apno, cement ali EF pepel, za katera je s predhodnimi preiskavami ugotovljeno, da zagotavljajo izboljšavo lastnosti nasipnih zemljin. Kakovost veziva se določa s podatki o: - vrsti veziva in proizvajalcu, - proizvajalčevi specifikaciji o kakovosti veziva in certifikatu certifikacijskega organa. Samo če obstaja sum, da kakovost veziva ne odgovarja specifikaciji, se izvedejo dodatne kontrolne preiskave v laboratoriju Izvajalca ali Inštituta.




5.4 Način izvedbe 5.4.1 Nasipi Z nasipavanjem se lahko prične šele potem, ko je temeljna tla prevzel Inženir. Nasipavanje vsake nove nasipne plasti lahko poteka samo na nasipno plast, ki jo je predhodno prevzel Inženir. Vsaka nasipna plast se razgrinja v vzdolžni smeri, vodoravno ali največ v nagibu, ki je enak projektiranemu podolžnemu sklonu. V prečni smeri mora imeti vsaka nasipna plast dvostranski ali enostranski nagib v padcu 5 %, kar je odvisno od širine nasipa, možnosti odvodnjavanja in mora izvajalec v tehnološkem elaboratu opisati način izvedbe nasipa. Nasipavanje nasipne plasti poteka čelno ali z bočnim zvračanjem. Vožnja po planumu predhodno utrjene plasti ni dopustna, razen v primeru, če to izrecno dovoli Inženir. Pri navažanju morajo biti prehodi transportnih sredstev enakomerno razporejeni po celotni širini nasipanega planuma. Višina nasipne plasti mora biti prilagojena vrsti zemljine in komprimacijskim učinkom valjarjev. Na brežinah z naklonom nad 20° se morajo temeljna tla za nasipe pripraviti s stopničenjem. Stopnice širine od 1 - 3 m se vsekajo v raščeno zemljinsko podlago. Stopnice morajo biti oblikovane v padcu 3 % proti zunanjemu robu. Za zasekavanje stopnic, Izvajalec ni upravičen do doplačil. Vsaka nasipna plast mora biti komprimirana v polni širini z odgovarjajočo mehanizacijo, pri čemer mora komprimacija potekati od roba proti sredini. Vsa za komprimacijo nedosegljiva mesta je potrebno utrditi z drugimi, lažjimi sredstvi ali metodami, ki jih določi Inženir. Vsaka nasipna plast mora biti primerno vlažna. Prevlažnih ali presuhih plasti ni dovoljeno komprimirati. Dodatno vlaženje presuhih plasti ali dodatno sušenje premokrih plasti z ripanjem, dodatnim razgrinjanjem ali dodajanjem hidrofilnih sredstev odobri Inženir. Nasipavanje je potrebno izvajati tako, da so nasipni sloji v vzdolžni smeri približno horizontalni in ni naglih višinskih prehodov med sloji različnih višin. Nasipavanje je potrebno prekiniti vsakokrat, ko ni možno doseči zadovoljivih rezultatov, še zlasti v primeru dežja, nizkih temperatur ali drugih neugodnih zunanjih prilik. Nasipavanje je potrebno ustaviti, ko temperature padejo pod 0° C. V izjemnih primerih inženir dovoli nasipavanje, vendar v tem primeru poda izvajalcu pisna navodila za izvajanje del v zimskih razmerah, kjer so podane omejitve in dodatne kontrole ustreznosti materiala in načina vgradnje. Nasipnih plasti se ne sme vgrajevati na zamrznjene ali razmočene površine. Prepovedano je za nasipe uporabljati zamrznjen material, ali material, v katerem so prisotni sneg ali kosi ledu. Inženir ima pravico ustaviti dela na nasipavanju, če ugotovi, da že obstajajo ali da obstaja nevarnost nastopa zgoraj navedenih negativnih vplivov v toku nasipavanja. V primeru, ko komprimaciji in prevzemu predhodne plasti, ne sledi nasipavanje naslednje plasti, temveč nadaljevanje nasipavanja sledi po daljši prekinitvi, je potrebno že prevzeto plast pred ponovnim nasipavanjem ponovno kontrolirati. Ponovne meritve in ev. potrebne izboljšave bremenijo Izvajalca, če je prišlo do zastoja po njegovi krivdi. Vir odvzema materiala za vsako nasipno plast mora predhodno potrditi Inženir. 5.4.2 Poskusna polja in atestacija valjarjev Za vsako vrsto materiala in za vsako vrsto komprimacijskega sredstva je potrebno pred pričetkom del na rednem nasipavanju preveriti komprimacijske učinke valjarjev in tehnologijo del. Za ta namen se izdelajo poskusna polja dimenzij 15 x 30 m, višine nasipavanja od 0,60 - 1,3 m, odvisno od vrste nasipnega materiala. Izvajalec mora na ustrezen način, ki je prikazan v TEZD, dokazati učinkovitost svojih komprimacijskih sredstev. Po končanem valjanju se izmerijo deformacijski moduli s krožno ploščo na najmanj 3 mestih. Na vsakem poskusnem polju se kontrolirajo tudi vlažnost, zrnavost, plastičnost in optimalna vlažnost nasipnega materiala.




Na osnovi analize rezultatov poskusnih polj se za vsako vrsto materiala in komprimacijskega sredstva določijo: - debelina nasipne plasti, - število prehodov valjarja za doseganje predpisane zbitosti, - tehnologijo nasipavanja in valjanja. Za izvedbo poskusnih polj in atestacijo komprimacijskih učinkov valjarjev, Izvajalec ni upravičen do doplačil. Z rednim nasipavanjem se lahko prične šele, ko Inženir odobri delo po pogojih, določenih na poskusnem polju. 5.5 Kakovost izvedbe 5.5.1 Zgoščenost in utrjenost Izvajalec mora dokazati kakovost izvedbe z meritvami zgoščenosti in utrjenosti - togosti. Zahtevane vrednosti so podane v projektni dokumentaciji. Podane vrednosti predstavljajo srednjo vrednost. Spodnja mejna vrednost zgoščenosti, izmerjena na posameznem mestu ne sme biti manjša za več kot 3 % od srednje zahtevane vrednosti. Zgoščenost plasti mora na vsakem mernem mestu izkazovati najmanj zahtevano spodnjo mejno vrednost. Neustrezno zgoščene plasti mora Izvajalec dodatno zgostiti, brez doplačila. Če Inženir na podlagi rezultatov meritev naknadno ugotovi neustrezno zgoščena mesta, lahko samostojno odloči o nadaljnih ukrepih. Razmerje Evs2/Evs1 sme znašati max. 2,2 za tla iz vezljivih zemljin. Če je Evs1 > 50 % zahtevanega Evs2, razmerje ni merodajno. 5.5.2 Ravnost Planum nasipa, zasipa in klina v koherentnih zemljinah lahko na 4 m dolžine v poljubni smeri na os proge odstopa od merilne letve največ 30 mm. Ravnost plasti nasipa, zasipa in klina v nekoherentnih, grobozrnatih zemljinah lahko na 4 m dolžine v poljubni smeri na os proge odstopa od merilne letve največ 50 mm 5.6 Preverjanje kakovosti izvedbe 5.6.1 Preverjanje kakovosti materialov Tekoče preiskave, ki jih zagotavlja Izvajalec, obsegajo: Preiskave materialov - zrnavost, humoznost in vlažnost 1/1000 m3 - plastičnost 1/ 2000 m3 - optimalna vlažnost in max. gostota 1/4000 m3 - optimalna vlažnost in max. gostota stabil. zmesi 1/4000 m3 - tlačna trdnost stabilizacijskih zmesi 1/100 m' - vremenska obstojnost stabil. zmesi 1/200 m' 5.6.2 Preiskave med vgrajevanjem - vlažnost in gostota 1/20 m' - deformacijski modul:

o dinamični Evd 1/40m1 o statični Evs 1/200 m1

- ravnost plasti 1/100 m'




Zgoraj podani obseg predstavlja minimalni obseg tekočih preiskav. Inženir lahko v primeru, če ugotovi večja odstopanja rezultatov od predhodnih preiskav in preiskav na poskusnem polju, obseg minimalnih preiskav naknadno poveča. Inštitut kontrolira kakovost materialov in izvedenih del v razmerju 1:4 s tekočimi preiskavami. Sporazumno z Inženirjem se za tekočo kontrolo lahko uporabijo tudi drugi, za preverjanje kakovosti priznani postopki. V tem primeru je potrebno izdati dopolnila k tem tehničnim pogojem 5.7 Zasipi in klini Zasipe in kline se v načelu izvaja enako kot nasipe. Posebnosti, ki morajo biti upoštevane pri izvajanju zasipov in klinov pa so naslednje: Materiali Materiali za zasipe in kline so lahko enake ali boljše kakovosti, kot so materiali, vgrajeni v zaledni raščeni zemljini za zasipom, oz. zemljine v nasipu za klinom. Pri izbiri materiala za zasipe in kline je potrebno upoštevati tudi slojevitost zaledne zemljine in zlasti njeno vodoprepustnost, ter kontakte vodonosnih slojev z neprepustno podlago. Vlažnost materiala, ki se vgrajuje v zasipe in kline ne sme biti večja od Wopt + 2 %. Material za zasipe in kline pred pričetkom navažanja potrdi Inženir. Izvedba Kline za objekti je potrebno izvesti tako, da je:

- do globine 2 m pod posteljico, priključna brežina na nasip 1:4, - v zgornji polovici preostale brežine 1:3, - v spodnji polovici preostale brežine 1 : 2.

Ob temelju opornika je priključna brežina na nasip odmaknjena min. 1,0 m. Prehodni klini med nasipi in izkopi morajo biti izvedeni na območju izkopa:

- v zemljinah do globine min 1,0 m, - v kamninah do globine min 0,5 m,in z vzdolžnim nagibom 1 : 10 navzven tako, da je v celoti

odstranjena preperina na stiku nasipa z izkopom. Klini pod prehodnimi ploščami morajo biti pred vgrajevanjem prehodnih plošč konsolidirani.




6.0 DRENAŽNE IN FILTERSKE PLASTI 6.1 Opis Delo vključuje dobavo in vgraditev kamnitega materiala za drenažne sloje, na mestih, določenih s projektom oziroma vgradnjo filtrnih slojev - geotkanin, kjer je to predvideno s projektom. Mesto vgraditve filterskega in drenažnega sloja odredi Inženir, zrnavostno sestavo kamnitega filtra se določi na osnovi analize zrnavosti zaledne zemljine, ki jo filterski sloj ščiti. Kot ločilni filtrski sloji se uporabijo materiali iz tkanih ali netkanih geotekstilov, vendar mora biti uporaba predpisana s projektom, oziroma lahko Inženir predpiše uporabo geotekstilov, če dejanske razmere na terenu odstopajo od projektiranih in Inženir presodi, da je možno z uporabo geotekstila doseči zahtevano kvaliteto. 6.2 Materiali 6.2.1 Drenažni sloji Za drenažne sloje so uporabni prvenstveno kamniti drobljeni ali naravni prodni materiali, katerih lastnosti ustrezajo zahtevam projekta in tem tehničnim pogojem. 6.2.2 Filtrni sloji Kadar se uporabijo filterne geotkanine, se njihovo uporabnost presoja na osnovi podatkov Proizvajalca o njihovih mehanskih lastnostih in filternih karakteristikah, certifikata kakovosti, ter glede na zahteve projekta. Izvajalec je dolžan ped vgradnjo predložiti ustrezna dokazila, da material ustreza zahtevam projekta in standardom. Prav tako je izvajalec dolžan izvesti poizkusno polje, kjer dokaže ustreznost materiala in ustreznost tehnološkega postopka. 6.3 Kakovost materialov 6.3.1Kakovost kamnitih zrn Drobljena kamnita zrna ali prodnata zrna za drenažne in filterske plasti morajo biti iz zdravega, trdnega , volumensko obstojnega, vodoodpornega kamna, katerega lastnosti so:

- tlačna trdnost > 100 Mpa, - vpijanje vode < 1,5 % - odpornost na zmrzal v Na2 SO4 : izguba mase max. 5 %, - vsebnost humusnih snovi ni dopustna, raztopina natrijevega luga se lahko obarva največ temno rumeno.

Zrnavostna sestava kamnitih zrn mora ustrezati pogojem, ki jih določajo filterna pravila glede na lastnosti zaledne zemljine. Priporoča se uporaba kriterija USBR, za podatke sejalne krivulje: 12 < D 15 F/ D 15 z < 40 12 < D 50 F/ D 50 zf < 52, kjer pomeni: d15f - premer zrna filtrnega materiala pri 15 % presejku d15z - premer zrna ščitene zemljine 15 % presejku d50f - premer zrna filtrnega materiala pri 50 % presejku d50z - premer zrna ščitene zemljine pri 50 % presejku Premer največjega zrna za filterne in drenažne plasti je lahko največ 2/3 debeline nasipne plasti. Kadar se za zagotavljanje filterne stabilnosti zaledne zemljine uporablja filterna polst, lahko leži krivulja zrnavosti plasti za drenažne zasipe v mejah:




Nazivno sito kvadratne odprtine, mm

Spodnja mejna vrednost ( % ) Zgornja mejna vrednost ( % )

0,71 0 1 2 0 9 4 0 26 8 40 70 16 80 100 31,5 100 100 6.3.2 Materiali za filterske plasti - geotkanine Lastnosti materialov za filterske plasti morajo biti določene v projektu z zahtevami glede njihovih mehansko fizikalnih in filterskih karakteristik. V primeru, če te zahteve v projektu niso podane, se ustreznost filterne geotkanine presodi na osnovi podatkov o :

- zrnavosti, deformacijskih lastnostih in strižni odpornosti zaledne zemljini, - namenu - funkciji geotkanine v konstrukciji in obremenitev, ki jim bo izpostavljena, - podatkov o lastnostih ponujenih geotkanin po specifikaciji Proizvajalca in certifikatu materiala.

Presojo izvede pooblaščena Inštitucija, izbiro materiala nato potrdi Inženir. 6.4 Izvedba Mesto pridobivanja materiala za drenažne sloje mora izvajalec del pred pričetkom izkoriščanja vira sporočiti Inženirju in mu predati poročila o predhodnih preiskavah materiala. Ko Inženir odobri uporabo materiala, se lahko prične z navozom filternega ali drenažnega sloja. Navoz se izvaja s čelnim ali bočnim zvračanjem. Debelina razprostrtega sloja mora ustrezati zahtevani debelini vgrajenega materiala po projektu. Navažanje drenažnih slojev mora potekati v pogojih, za katere je možno nedvomno zagotoviti, da ne bo prihajalo do zablatitve materiala med vgradnjo. Po razprostiranju je potrebno vsak sloj izravnati do višine zahtevanega profila po projektu. Zgoščenosti oz. nosilnosti drenažnih plasti se praviloma ne kontrolira, temveč se kontrolira šele zgoščenost in nosilnost prve plasti nad filterskim oz. drenažnim slojem. Če Izvajalec deponira materiale za drenaže na gradbišču, mora biti tak prostor predhodno očiščen in pripravljen tako, da ne bo prišlo do zablatitve ali mešanja drenažnih materialov z drugimi zemljinami. Filterskih materiali - geotekstili Izvajalec mora pred vgradnjo predložiti certifikat, s katerim dokaže, da geotekstil izpolnjuje zahteve iz projektne dokumentacije. Zvitki - bale morajo biti zaščiteni in uskladiščeni po zahtevah Proizvajalca vse do njihove namenske uporabe. Kadar se uporabijo geotekstili, oz. v temeljnih tleh iz zemljin z zelo slabo nosilnostjo, se geotekstilni zvitki odvijajo čelno, vedno samo v takšni dolžini, ki bo prekrita v istem delovnem dnevu. Pri oblaganju kanalskih rovov za drenaže, je potrebno geotkanine položiti tako, da se točno prilagajajo površini izkopnih sten in dna, pri čemer ne smejo biti napete, na vrhu izkopa pa mora biti obojestransko puščen trak v minimalni dolžini, ki je enaka 1,2 x širini izkopa rova pri vrhu ščitenega drenažnega sloja.




Preklopi geotekstilnih trakov se izvajajo:

- s šivanjem preklopov, v širini 10 cm, - z varjenjem preklopov širin 10 - 15 cm, - z nevezanimi preklopi širine 40 - 50 cm.

Po geofilterskih tkaninah ne sme potekati nikakršen transport. Transport lahko poteka šele po prvi nasuti plasti, katere debelina je min. 0,4 m . Vsa dela morajo potekati v vremenskih pogojih, ki zagotavljajo možnost kontroliranega izvajanja in polaganja filternih in drenažnih materialov, pri temperaturah nad 0 0 C. Polaganje na zamrznjeno podlago ali uporaba zamrznjenih materialov ni dopustna. 6.5 Kakovost izvedbe Kakovost izvedbe drenažnih in filterskih slojev se kontrolira: - s preiskavami zrnavosti drenažnega zasipa, ki mora ustrezati filterskemu pravilu, - s kontrolnimi preiskavami skladnosti geotkanine glede na zahteve projekta oz. standarda, - z meritvami ravnosti oz. višine drenažnega sloja. 6.6 Preverjanje kakovosti izvedbe Pred pričetkom del mora Izvajalec predložiti Inženirju podatke o predhodnih preiskavah in podatke o lastnostih proizvedenih materialov, ki jih namerava uporabiti pri izvedbi filterskih in drenažnih plasti. Kontrolne preiskave med gradnjo obsegajo:

- kontrolo zrnavosti in skladnosti drenažnega zasipa s filternimi pravili za zaledno zemljino, za vsak značilen odsek trase na najmanj 5 vzorcih, - kontrolo skladnosti geotkanine z deklariranimi zahtevami, kar na enem vzorcu, ki je odvzet na gradbišču, preveri zunaja kontrola. - meritve ravnosti in višine posameznega sloja 1 meritev/ 20 m izvedene plasti.

Inštitut kontrolira kakovost zrnavosti v razmerju 1 : 4 s kontrolo Laboratorija. Kakovost in skladnost geotkanine kontrolira Inštitucija, pooblaščena za preiskave geotkanin. 7.0 HUMUZIRANJE BREŽIN 7.1 Opis Delo obsega humuziranje brežin nasipov in vkopov v slojih debeline 15 cm in posejanje s travnim semenom. V delo je vštet nariv ali kamionski dovoz humusa, nakladanje in razkladanje, razprostiranje, planiranje, posejanje semena in vtiranje semena. Vsa dela je potrebno izvajati skladno s projektom in navodili Inženirja. 7.2 Materiali Uporablja se samo aktiven humusni material iz deponij ali iz še neodprtega dela trase, ki zagotavlja trajno rast. Izbrati je potrebno takšno mešanico semen, ki ustrezajo področju, na katerem se izvaja setev.




7.3 Izvedba Pobočja in brežine, predvidene za humusiranje morajo biti pripravljene tako, da je zagotovljena njihova površinska in generalna stabilnost. Površinska voda mora biti s krone nasipov in površine vkopov kontrolirano odvedena. V primeru strmih brežin ali ko pogojem odvodnjevanja ni možno v celoti zadostiti, se s soglasjem Inženirja lahko uporabi tudi druge metode vegetacijske zaščite, med katere uvrščamo dodatno zaščito s kokosovo ali juto mrežo, travne plošče ali posebne oblikovance za vgradnjo humusa itd. Po končanih delih mora Izvajalec počistiti delovišče, ter celotno območje povrniti v prvotno stanje. Izvajalec mora oskrbovati vegetacijsko zaščito do prevzema del, in najmanj za dobo 1 leta. V to oskrbo sodijo: dopolnilno sejanje, ev. močenje in gnojenje, ter sanacije splazelih površin. 7.4 Kakovost izvedbe Za pravilno izbiro semen in gnojil mora Izvajalec zagotoviti podatke o pedoloških lastnostih posameznih vrst tal. Podatki morajo biti na voljo Inženirju. Kontrolo kakovosti semen se preverja z atesti proizvajalca semen in po presoji Inženirja, z vključitvijo pristojne Inštitucije. Izvedena dela se kontrolira z vizuelnim pregledom in merjenjem površine in debelin dejansko izvedenega humusnega sloja. 8.0 IZDELAVA POSTELJICE 8.1 Opis dela To delo obsega izdelavo posteljice, kadar je ta predvidena s projektom na nasipih, v vkopih in v planumu raščenih tal. Delo zajema grobo in fino planiranje materiala in komprimiranje do zahtevane nosilnosti in zbitosti. V primeru obnove obstoječe proge, kjer je predvidena samo vgradnja tamponskega sloja, je potrebno upoštevati zahteve iz projekta, ki predpisuje zahteve glede zgoščenosti in nosilnosti planuma izkopa, ki je lahko »stara« posteljica ali so pa to temeljna tla. Če projekt ne predpisuje izdelave posteljice, se v tem primeru planum izkopa obravnava kot temeljna tla in v tem primeru je potrebno upoštevati zahteve, ki so podane za temeljna tla. Posteljica mora biti izvedena v dimenzijah, naklonih in kotah, predpisanih v projektu, skladno s projektom, navodili Inženirja in temi tehničnimi pogoji. 8.2 Materiali za posteljico Materiali za posteljico so izključno drobljeni kamniti materiali iz kamnolomov, ali prodi iz gramoznic. Kamnina za pripravo kamnitih zrn za posteljico mora biti obstojna na vodo in zmrzal in s časom ne sme spreminjati volumna zaradi vsebnosti nestabilnih mineralov. 8.3 Kakovost materialov Za izdelavo posteljice se lahko uporabijo kamniti drobljeni ali naravni prodni materiali skladi s standardom SIST EN 13 242. Vsebnost finih delcev pod 0,063 mm mora biti med 3 % in 9 %. Kakovost finih delcev se določi z Metilen modro indeksom. Koeficient neenakomernosti U: 10 - 60.




Materiali za posteljico morajo imeti takšno vlažnost, da je pri vgrajevanju možno dosegati: - srednjo vrednost zgoščenosti 98 % po modificiranem Proctorju, - nosilnost , Evs2 > 80 Mpa, pri čemer mora biti razmerje Evs2/Evs1 manjše od 2,2. Če je Evs1 > 60 MPa, razmerje Evs2/Evs1 ni odločujoče. Podane vrednosti predstavljajo zahtevano minimalno srednjo vrednost vseh izvedenih meritev. Spodnja izmerjena mejna vrednost zgoščenosti ne sme biti manjša za več kot 3 % od zahtevane minimalne srednje vrednosti. V projektni dokumentaciji so lahko podane drugačne zahteve. 8.4 Način izvedbe Material za kamnito posteljico se lahko razgrinja na predhodno prevzeto zaključno plast nasipa ali na predhodno prevzet planum temeljnih tal, v debelini in v naklonih, predpisanih s projektom. Komprimiranje posteljice poteka od zunanjega robu proti sredini. Kadar se v temeljnih tleh tik pod posteljico ali v zaključni plasti nasipa nahajajo visoko plastične, nabrekljive gline, z izkazanimi nabrekalnimi deformacijami več kot 4 %, je potrebno, ne glede na med gradnjo izkazano zgoščenost in nosilnost, te zemljine kemično stabilizirati ali pa jih v višini, ki je enaka debelini 50 cm, zamenjati z nizko plastičnimi materiali, ki ne nabrekajo, oz. s kamnitimi materiali. Postopek izboljšave določi, če ni v projektu drugače predvideno, Inženir. 8.5 Kakovost izvedbe 8.5.1 Zgoščenost in utrjenost Izvajalec mora dokazati kakovost izvedbe z meritvami zgoščenosti in utrjenosti - nosilnosti. Zahtevane vrednosti so podane v projektni dokumentaciji. Če projekt ne vsebuje teh podatkov pa so zahtevane vrednosti: - srednja vrednost zgoščenosti 98 % po modificiranem Proctorju, - nosilnost , Evs2 > 80 MPa, pri čemer mora biti razmerje Evs2/Evs1 manjše od 2,2. Če je Evs1 > 60

MPa, razmerje Evs2/Evs1 ni odločujoče. 8.5.2 Ravnost in višina Planum posteljice lahko na 4 m dolžine v poljubni smeri na os proge odstopa od merilne letve največ 25 mm. Planum posteljice sme na poljubnem mestu odstopati od projektirane kote največ 20 mm. 8.6 Preverjanje kakovosti izvedbe 8.6.1 Preverjanje kakovosti materialov Pred pričetkom navažanja materialov v posteljico, mora Izvajalec predložiti Inženirju v pregled in potrditev podatke o viru materiala za posteljico in podatke o lastnostih materiala s tega vira, določene na vzorcu, odvzetem iz deponije pripravljenega materiala. Inženir preveri skladnost lastnosti materiala iz vira s projektnimi zahtevami in tehničnimi pogoji in v primeru ugotovljene skladnosti, dovoli navažanje materiala v poskusni nasip posteljice. 8.6.2 Predhodne tehnološke preiskave Na poskusnem polju velikosti 10 m x 30 m se izvede poskusno polje za posteljico. Pri tem se preverijo: - uporabnost materiala za posteljico, 2 vzorca iz nasute plasti po komprimiranju, kontrola zrnavosti, vlažnosti in optimalne vlage, - zgoščenost plasti s 15 meritvami dosežene gostote in vlažnosti plasti, - nosilnost na planumu s 3 meritvami deformacijskih modulov s krožno ploščo, - ravnost in višino plasti na treh mestih




Rezultate kontrolnih preiskav in meritev Izvajalec preda v potrditev Inženirju, ki nato dovoli pričetek del na redni izvedbi posteljice. 8.6.3 Tekoče preiskave Tekoče preiskave, ki jih zagotavlja Izvajalec, obsegajo: Preiskave materialov - zrnavost, humoznost in vlažnost 1/1000 m3 - optimalna vlažnost in max. gostota 1/4000 m3 Preiskave med vgrajevanjem - vlažnost in gostota 1/20 m' - deformacijski modul:


- ravnost planuma 1/20 m' - višina planuma 1/20 m'. Zgoraj podani obseg predstavlja minimalni obseg tekočih preiskav. Inženir lahko v primeru, če ugotovi večja odstopanja rezultatov od predhodnih preiskav, obseg minimalnih preiskav naknadno poveča. Inštitut kontrolira kakovost materialov in izvedenih del v razmerju 1:4 s tekočimi preiskavami. 9.0 NEVEZANA NOSILNA PLAST - TAMPON 9.1 Opis Delo obsega dobavo in vgraditev tamponskega materiala v tamponski sloj, na mestih in v dimenzijah določenih s projektom. Z izdelavo tamponske plasti je možno pričeti, ko je Inženir potrdil ustreznost vira tamponskega materiala, a šele potem, ko je Inženir prevzel planum posteljice. 9.2 Materiali za tampon Materiali za tampon so lahko izključno drobljeni kamniti materiali proizvedeni iz zdravih, trdnih, gostih, na vodo in zmrzal obstojnih kamnin ali prodov. Material mora biti skladen s SIST EN 13 242. Izvajalec mora pred vgradnjo predložiti izjavo o skladnosti in CE informacijo. Projektant predpiše zahtevane lastnosti tampona. 9.3 Kakovost materialov za tampon Zahtevana zrnavost tamponskih materialov mora ustrezati grafom iz TSC 06.200 (slika 2 in slika 3) pri čemer pa morajo ostali parametri zrnavosti izkazovati naslednje vrednosti: - delež zrn pod 0,06 mm 3 - 8 % - karakteristike finih delcev Metilen modro MB<1,5g/kg - koeficient neenakomernosti 15 - 50 - vsebnost podolgovatih, slabo oblikovanih zrn, metoda 1:3 max. 20 %. - drobna zrna ne smejo biti plastična. - kriterij za predrobljenost proda – kategorija C70/10 - tamponski drobljenec sme obarvati raztopino natrijevega luga svetleje od standardne raztopine.




9.4 Izvedba Pred pričetkom vgrajevanja tampona, mora biti planum posteljice ali temeljnih tal pripravljen skladno z zahtevami, podanimi v tč. 8. Na ustrezno pripravljen planum posteljice ali temeljnih tal se lahko prične navažati tamponski sloj šele, ko to odobri Inženir. Navoz tampona poteka čelno, z vožnjo po predhodno že razprostrti tamponski plasti. Vožnja po planumu posteljice ni dovoljena. Vozila z zablatenimi kolesi ne smejo voziti po že razprostrtem tamponskem sloju. Vgrajevanje tampona lahko poteka izključno v suhem vremenu, pri T > 4°C. V izjemnih primerih inženir dovoli nasipavanje, vendar v tem primeru poda izvajalcu pisna navodila za izvajanje del v zimskih razmerah, kjer so podane omejitve in dodatne kontrole ustreznosti materiala in načina vgradnje. V vsakem primeru ne sme biti tamponski material pred vgradnjo zmrznjen, brez kosov ledu in snega. Tamponski material se razprostira z opremo, ki omogoča zahtevano enakomerno porazdelitev tamponskih zrn, praviloma s finišerjem ali ob soglasju Inženirja z grederjem. Tamponski material se lahko vgrajuje pri vlagi, ki odstopa od optimalne za največ 2 %. Če so tamponski materiali presuhi, se jih vlaži z blagim rosenjem. Tamponska plast se razgrne v zahtevani projektni širini, povečani obojestransko za debelino plasti, da se doseže homogena zbitost in nosilnost plasti pod tolčencem. Zaključni planum se oblikuje v skladu sprojektno dokumentacijo. Razgrnjena plast se zgošča z atestiranimi komprimacijskimi sredstvi do zahtevane stopnje utrditve. Vsa dela v zvezi z razprostiranjem in zgoščevanjem potekajo strojno, ročno delo za zgoščevanje tamponske plasti ni dopustno. 9.5 Kakovost izvedbe 9.5.1 Zgoščenost in utrjenost Zahtevane vrednosti so: - srednja vrednost zgoščenosti je podana v projektni dokumentaciji, - nosilnost, Evs2 je podana v projektni dokumnetaciji, pri čemer mora biti razmerje Evs2/Evs1 manjše od 2,0. Spodnja mejna vrednost zgoščenosti ne sme biti manjša od 3 % glede na srednjo vrednost. V primeru, če je EVs1 ≥ 60 MPa, razmerje EVs2/EVs1 ni odločilno. 9.5.2 Ravnost, višina, nagib Planum tamponskega sloja lahko na 4 m dolžine merilne letve odstopa v poljubni meri na os proge največ 20 mm. Planum tamponskega sloja sme od projektirane kote odstopati največ 10 mm. Prečni nagib planuma tampona mora biti 5 %, dovoljena odstopanja so ± 0, 5 %. 9.6 Preverjanje kakovosti izvedbe 9.6.1 Preverjanje kakovosti materialov Pred pričetkom navažanja materialov v tamponski sloj, mora Izvajalec predložiti Inženirju dokazila, da je material skladen s SIST EN 13 242 - izjavo o skladnosti in CE informacijo. Istočasno mora Izvajalec predložiti podatke lastnih preiskav, določene na enem vzorcu iz tega vira, odvzetem iz deponije pripravljenega materiala. Inženir preveri skladnost lastnosti materiala iz vira s projektnimi zahtevami in tehničnimi pogoji in v primeru ugotovljene skladnosti, dovoli navažanje materiala v poskusni tamponski sloj.




9.6.2 Predhodne tehnološke preiskave Na polju velikosti 8 m x 30 m se izvede poskusno polje za tampon. Pri tem se preverijo:

- uporabnost materiala za tampon, 2 vzorca iz nasute plasti po komprimiranju, kontrola zrnavosti, vlažnosti in optimalne vlage, - zgoščenost plasti s 15 meritvami dosežene gostote in vlažnosti plasti, - nosilnost na planumu s 3 meritvami deformacijskih modulov s krožno ploščo, - ravnost in višino plasti na treh mestih

Rezultate kontrolnih preiskav in meritev Izvajalec preda v potrditev Inženirju, ki nato dovoli pričetek del na redni izvedbi tamponskega sloja. 9.6.3 Tekoče preiskave Tekoče preiskave, ki jih zagotavlja Izvajalec, obsegajo: Preiskave materialov - zrnavost, humoznost in vlažnost 1/1000 m3 - optimalna vlažnost in max. gostota 1/4000 m3

- karakteristike finih delcev Metilen modro 1/4000 m3 Preiskave med vgrajevanjem - vlažnost in gostota 1/20 m' - deformacijski modul:


- ravnost planuma 1/20 m' - višina planuma 1/20 m'. Zgoraj podani obseg predstavlja minimalni obseg tekočih preiskav. Inženir lahko v primeru, če ugotovi večja odstopanja rezultatov od predhodnih preiskav, obseg minimalnih preiskav naknadno poveča. V kolikor obstaja sum na neustrezno kakovost proizvodnje tamponskega agregata, Inženir lahko od Izvajalca zahteva ponoven atest proizvedenega materiala iz kamnoloma. Inštitut kontrolira kakovost materialov in izvedenih del v razmerju 1:4 s tekočimi preiskavami.




10.0 PLITVO TEMELJENJE OBJEKTOV 10.1 Opis Delo obsega pregled terena pred pričetkom del, izvedbo izkopov za temelje in dodatno potrebne izkope, izvedbo ukrepov za začasno odvodnjevanje gradbene jame, ukrepe za zavarovanje gradbene jame in zagotavljanje stabilnosti izkopnih brežin, mehansko utrditev temeljnih tal, vgraditev in utrditev nadomestnega sloja za izboljšavo nosilnosti temeljnih tal, vse v skladu z določili projekta in navodili Inženirja. V ta dela sodijo tudi dovoz materiala za zasipe, izvedba zasipa in komprimiranje zasipa ob temeljih. Izvajalec mora v sklopu teh dela upoštevati vsa določila predpisov o varstvu pri delu. Za vsa navedena dela Izvajalec ni upravičen do doplačil. 10.2 Materiali Izkop za temelje poteka v umetno nasutih in raščenih tleh, ki se kategorizirajo skladno z določili točke 3.1.2 in klasificirajo skladno z določili standarda JUS U.B1.001. Izkopane zemljine se uporabijo glede na njihovo namensko rabo po navodilih Inženirja. Za izboljšanje temeljnih tal se uporabijo kamniti drobljeni ali naravni prodni materiali, skladno z določili projekta. Če projekt kakovosti materiala za izboljšavo temeljnih tal posebej ne določa, se uporabijo materiali, ki ustrezajo zahtevam kakovosti za kamnito posteljico, tč. 8.3. Za zasip ob temeljih se uporabijo materiali, pridobljeni iz izkopa gradbene jame, ali materiali iz stranskih odvzemov, ki ne vsebujejo škodljivih primesi humusnih snovi in imajo takšno vlažnost, da jih je možno komprimirati do zgoščenosti, kot je to podano v projektni dokumentaciji . V kolikor projekt predvideva za temelji izvedbo posebnih zasipov iz filterskih materialov ali glinenega naboja, je potrebno izbor teh materialov prilagoditi zahtevam projekta. 10.3 Kakovost materialov v temeljnih tleh Zahtevana kakovost materialov v temeljnih tleh je določena s projektom, glede na izračun temeljev in prognozirano dopustno nosilnost in deformacijske lastnosti temeljnih tal. Zahteve za temeljna tla predpiše projektant. 10.4 Izvedba Izkop za temelje se izvaja po dimenzijah v projektu. Vsak višek izkopa, ki je nastal po krivdi Izvajalca, mora Izvajalec nadomestiti s konroliranim zasipom ali podložnim betonom, glede na razmere okolice in skladno z določili Inženirja, na lastne stroške. Izvajalec mora zagotavljati trajno odvodnjevanje dna izkopa, po potrebi tudi z namestitvijo črpalk. V primerih, ko je zaradi plazovitih ali slabo nosilnih tal ogrožena stabilnost izkopnih sten, je potrebno izkop izvajati v kampadah, po določilih projekta. Izvajalec mora ščititi globoke izkope z razpiranjem ali zagatnicami, če to zahtevajo terenske prilike. Pri izkopih za temelje v koherentnih zemljinah, se dno izkopa v debelini 30 - 50 cm izvede tik pred načrtovanim betoniranjem podložnega betona. V nekoherentnih zemljinah se dno izkopa utrdi z valjanjem.




V temeljnih tleh, v katerih je zaradi nezadostne nosilnosti potrebno izvesti izboljšavo temeljnih tal, se na poravnano dno izkopa v naravnem terenu, izvedeno v naklonu min 3 %, čelno narine gramozni material v s projektom predvideni debelini. Vožnja po dnu izkopa iz koherentnih zemljin ali razmočenih zemljin ni dopustna. Prva plast nasipa se vedno komprimira statično, z lažjimi komprimacijskimi sredstvi. V času izvajanja nadomestnega sloja je potrebno zagotavljati ustrezno odvodnjevanje dna. Ko je utrjevanje gramozne blazine končano, se z meritvami preveri nosilnost oz. zgoščenost. Vsi izkopi za temelje morajo biti izvedeni točno po projektu. Vsako odstopanje od projekta mora biti dovoljeno in dokumentirano z vpisom nadzornega geotehnika, projektanta ali Inženirja in v soglasju z Inženirjem. Z betoniranjem temeljev se lahko prične šele potem, ko je geotehnik z vpisom v gradbeni dnevnik potrdil prevzem temeljnih tal in je Inženir dovolil nadaljevanje del. Zasip za temelji se izvede skladno z določili točke 5.7. 10.5 Kakovost izvedbe in kontrola kakovosti 11.5.1 Kakovost temeljnih tal Po izvedbi izkopa do projektirane globine, kakovost in skladnost temeljnih tal s prognozo v projektu ugotovi nadzorni geotehnik in potrdi z vpisom v gradbeni dnevnik. Če temeljna tla niso skladna s projektno prognozo, geotehnik odredi nadaljnje potrebne ukrepe. Kakovost utrditve temeljnih tal in /ali gramozne blazine pod temelji praviloma kontrolira Inštitut. Glede na zahtevnost objekta, lahko Inženir odredi tudi druge postopke za kontrolo kakovosti priprave temeljnih tal. 11.5.3 Kakovost izvedbe in preverjanje kakovosti zasipa za temelji Izvede se skladno z določili tč. 5.5 in 5.6




PREGLEDNICA: 1

RAZVRSTITEV ZEMLJIN IN KAMNIN

Kategorija Naziv Opis Zrnavost Način Ocena uporabnosti materiala kategorije materiala materiala izkopa in karakteristike

1 Plodna Nahaja se na površini terena buldožer, zemljina (humus in ruša, s primesmi gramoza, - bager V naravnem stanju ni primerna peska, melja in/ali gline) za vgrajevanje, ker ni nosilna,

2 Slabo Lahko vsebuje organske snovi (šoto, preperine) buldožer, na pobočjih ni niti stabilna niti

nosilna in/ali je v lahko gnetni do židki konsistenci > 15 m. - % f < 0,063 mm bager erozijsko odporna. zemljina (vezljive zemljine) - Ic Ł 0,5 3 Nahaja se pod površinsko plastjo humusa buldožer, Nosilnost in stabilnost sta in plodne zemlje ter je: bager odvisni od zunanjih vplivov, prav - v srednjegnetni do trdni konsistenci > 15 m. - % f > 0,063 mm tako tudi možnost vgrajevanja. (zemljina, preperina)ali buldožer Je primerna za kemično < 15 m. - % f > 0,063 mm z rijačem, stabiliziranje.

- v zbitem stanju (pesek,gramoz, grušč, jalovina) < 30 m. - % f > 63 mm (občasno)

Vezljiva in nevezljiva zrnata zemljina

4 Mehka kamnina

Lapor, fliš, skrilavec, tuf, konglomerat, breča buldožer

praviloma dobor nosilna in stabilna

razpokani, drobljivi in prepereli peščenjak, z rijačem, Ustrezne zrnavosti je primerna

dolomit in apnenec > 30 m.-% :F > 63 mm bager s konico za nasipe in posteljico

F < 300 mm in občasno

miniranje, rezkanje




Kategorija Naziv Opis Zrnavost Način Ocena uporabnosti materiala kategorije materiala materiala izkopa in karakteristike

5 Trdna kamnina apnenec, kompaktni dolomit ali material z nad miniranje, ustrezne zrnavosti je zelo dobro

sedimentmega 50 m.% kosov F>600mm, raščena hribina F > 600mm rezkanje nosilna in stabilna ter primerna

porekla ki jih je treba minirati za nasipe in/ali predelavo silikatne kamnine eruptivnega porekla niso razvrščene




POSEBNI TEHNIČNI POGOJI ZA DELA S CEMENTNIM BETONOM, TESARSKA DELA, DELA Z JEKLOM ZA ARMIRANJE, HIDROIZOLACIJE

POGLAVJE A : SPLOŠNE DOLOČBE

1. UPORABA SPLOŠNIH TEHNIČNIH POGOJEV

Splošna določila v zvezi s preverjanjem in vrednotenjem kakovosti, merjenjem, prevzemom in obračunom del ter organizacijo del so podana v STP.

2. OPIS DEL V sklopu obnove proge so tudi dela, ki jih obravnavajo posebni tehnični pogoji za dela s cementnim betonom. Ta dela se pojavljajo tako v sklopu del na zgornjem ustroju, kot pri izvedbi odvodnjavanja, peronov in tlakovanja potnih prehodov:

• Prefabricirani elementi iz cementnega betona (armirani in nearmirani): i. Betonski tlakovci ii. L peronski elementi iz armiranega betona iii. Betonske cevi in pokrovi iv. Montažni elementi za prepuste iz armiranega betona v. Kanalete vi. T elementi na potnih prehodih

• Dela s cementnim betonom:

i. podložni betoni, ii. izvedba vtočnih in iztočnih glav prepustov ter drenaž, iii. dobetoniranje kril in parapetov prepustov, iv. izvedba kanala za odvodnjavanje.

Posebni tehnični pogoji za dela s cementnim betonom obsegajo

a. dela s cementnim betonom b. tesarska dela c. dela z jeklom za armiranje d. izvedba hidroizolacije prepustov

3. DOKUMENTACIJA

Za vsa ta dela je izdelana PZI dokumentacija. Izvajalec je dolžan dela izvajati na podlagi te dokumentacije. Za vsa odstopanja je dolžan izvajalec predhodno pridobiti privolitev odgovornega projektanta načrta in inženirja. Izvajalec je za vse objekte (prepuste, AB jarke itn.) dolžan pred pričetkom del izdelati tehnološki elaborat, ki ga, ko je ustrezen, potrdi inženir. Za vsa dela, kjer je predvidena uporaba cementnega betona, je potrebno pred pričetkom del izdelati projekt betona, ki ga izvajalec preda v pregled in potrditev inženirju in inštitutu. V sklopu ponudbe je izvajalec dolžan pripraviti program tekoče kontrole, ki jo na terenu izvaja laboratorij. Izvajalec je dolžan pred vgradnjo vseh materialov predložiti inženirju dokazila o izpolnjevanju zahtevane kakovosti.




POGLAVJE B: DELA S CEMENTNIM BETONOM 1.0 OPIS DEL IN SPLOŠNE DOLOČBE

Dela s cementnim betonom obsegajo dobavo, skladiščenje, pripravo vseh osnovnih materialov za beton, proizvodno opremo, proizvodnjo, transportno opremo, transport, manipulacijo in vgraditev svežega betona ter vsa dela za zaščito in negovanje strjujočih betonov do starosti, ki je predpisana s projektno dokumentacijo in skladno z določili tehničnih pogojev. To poglavje obravnava tako predfabricirane izdelke iz cementnega betona kot proizvodnjo, transport in vgradnjo svežih betonov. Dodatno so opisane tudi zahteve za cementne malte. Betonerska dela se izvajajo v času, ko ni padavin in znaša temperatura zraka v okolici +5 do +300C. Če so vremenski pogoji drugačni, mora izvajalec pred izvedbo pripraviti predlog ukrepov za izvajanje del v drugačnih vremenskih pogojih, ki jih mora odobriti inštitut in inženir. Šele na podalgi takšne odobritve je možno pričeti z deli v vremenskih pogojih, ki odstopajo od predpisanih. Po uporabi osnovnih materialov ločimo naslednje glavne vrste betonov:

• Normalno težke betone • porozne goste betone (drenažne, enozrnate) • nearmirane betone • armirane betone

Po preteku časa od zamešanja do vgraditve v objektu ločimo:

• transportni beton • prefabricirani beton (elementi, ki se vgrajujejo v strjenem stanju)

S projektno dokumentacijo so definirane naslednje zahteve za betone:

• stopnja izpostavljenosti, • stopnja konsistence, • tlačna trdnost , • nazivna velikost največjega zrna agregata, • zahteve glede vidnih površin • zahteve glede končne obdelave površin • zahteve glede tehnologije izvedbe (npr.bela kad)

Za vsa betonarska dela je potrebno upoštevati in uporabljati SIST EN 206-1 in SIST 1026, ter Pravilnik o tehničnih normativih za beton in armirani beton (Ur.l. SFRJ št. 11/87 in UR.l. RS št. 52/00 v nadaljevanjun PBAB) v omejeni rabi in sicer ne veljajo členi od 5. člena do vključno 43. člena (razen 2.odstavka 35.člena), od 44.člena do vključno 49.člena, od 233.člena do vključno 239.člena, 261.člen nadomešča SIST 1026, 284.člen pa nadomešča SIST EN 13791. Te posebni tehnični pogoji veljajo za dela na obnovi proge, kjer betonska dela predstavljajo manjši delež del in obsegajo naslednje elemente:

• Prefabricirani elementi iz cementnega betona (armirani in nearmirani): i. Betonski tlakovci ii. L peronski elementi iz armiranega betona iii. Betonske cevi in pokrovi iv. Montažni elementi za prepuste iz armiranega betona v. Kanalete vi. T elementi na potnih prehodih




• Dela s svežim cementnim betonom:

i. podložni betoni, ii. izvedba vtočnih in iztočnih glav prepustov in drenaž, iii. dobetoniranje kril in parapetov prepustov, iv. izvedba kanala za odvodnjavanje.

2.0 ZAHTEVE ZA BETON

Šteje se, da je beton ustrezen in skladen s projektno dokumentacijo in s tehničnimi pogoji in da ga je možno vgraditi v objekt, če izpolnjuje zahteve SIST EN 206-1 in SIST 1026. S tem standardom so predpisane zahteve za:

• osnovne materiale za beton, • lastnosti svežega in strjenega betona ter njihovo preverjanje, • omejitve za sestavo betona • specifikacijo betona • dostavo svežega betona, • postopke kontrole proizvodnje, • merila skladnosti in vrednotenje le-te.

Standardi, ki jih je potrebno upoštevati:

• SIST EN 196-2 Metode preskušanja cementa – 2.del: Kemična analiza • SIST EN 197-1, Cement 1.del: sestava, zahteve in merila skladnosti za

običajne cemente • SIST EN 933-1 Preskusi geometrijskih lastnosti agregatov – 1.del: Določanje

zrnavosti – sejalna metoda • SIST EN 934-2 Kemijski dodatki za beton, malto in injekcijske mase – 2.del:

kemijski dodatki za beton – definicije in zahteve • SIST EN 1008 Voda za pripravo betona • SIST EN 1097, Preskusi mehanskih in fizikalnih lastnosti agregatov 3. in 6. del. • SIST EN 12350 Preskušanje svežega betona 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7.del • SIST EN 12390 preskušanje strjenega betona 1., 2., 3., 5., 6., 7. in 8. del • SIST EN 12620 Agregati za beton • SIST EN 13577 Kemijska agresija na beton - Ugotavljanje agresivnosti

ogljikovega dioksida, raztopljenega v vodi • SIST EN 13139 agregati za malte

2.1 Posebne zahteve - Vidni betoni, bela kad

Praviloma so sestave, pogoji uporabe in lastnosti ter tolerance vidnih betonov določeni v projektni dokumentaciji. Izvajalec mora pri pripravi projekta betona posebej upoštevati zahteve, ki jih projektant predpiše glede zahtev za vidne betone, izvajanje objektov po principu »bele kadi«, ali ko je potrebno obdelati površino (npr.metličenje), ko je le-ta še v nestrjenem stanju. Pri izvajanju del, kjer se zahteva vidni beton je potrebno upoštevati:

• Vgrajevanje teh betonov se izvaja v slojih z maksimalno višino 30 cm. Čas vibriranja se zmanjša na minimum, ki je potreben za zgostitev betona.

• Vidne površine betona morajo biti najmanj prve 3 tedne zaščitene (pokrite s folijo) pred neposrednimi atmosferskimi vplivi, predvsem padavinami.




Ker je princip »bele kadi« predviden za prefabricirane montažne elmente za prepuste, je izpolnjevanje tega pogoja enostavneje, saj je izdelava elementa neodvisna od vremenskih razmer, opaži so kovinski, zgoščevanje je optimalno (opažni vibratorji, vibracijska miza itn.).

3.0 IZVEDBA BETONARSKIH DEL 3.1 Projekt betona

Pred začetkom betoniranja posameznih delov ali sklopov objekta mora izvajalec razpolagati s potrjenim projektom betona, v katerem so določene:

• količine in sestave betonskih mešanic, ki se bodo uporabljale na delu ali sklopu

objekta; • kakovostne zahteve za dosego projektiranih lastnosti betona; • način negovanja betona; • program tekočih preskusov in način jemanja vzorcev za preskuse; • odgovorna oseba izvajalca za izvedbo betoniranja.

Projekt betona mora potrditi inštitut in inženir pred začetkom betoniranja.

3.2 Proizvodnja prefabriciranih elementov

Pri obnovi proge se uporabljajo naslednji prefabricirani elementi iz nearmiranega in armiranega betona:

1. Betonski tlakovci – morajo biti skladni s standardom SIST EN 1338:2003. pred vgradnjo mora izvajalec inženirju dostaviti izjavo o skladnosti proizvoda z navedenim standardom.

2. L peronski elementi iz armiranega betona in montažni elementi za prepuste iz armiranega betona – za te elemente ne obstaja veljaven standard. Sestavni del projektne dokumentacije je tudi opažni in armaturni načrt za ta element. Izvajalec mora kot ustrezne dokumente, ki dokazujejo zahtevano kvaliteto elementa predložiti: • Izjavo o skladnosti prefabriciranega AB elementa, da le-ta ustreza

zahtevam direktive 89/106/EEC in Zakona o gradbenih proizvodih (Ur.l. RS št.52/00) in da je skladen s specifikacijami naročnika – projektno dokumentacijo za posamezen element.

• Kot priloge izjave mora priložiti: • Certifikat kontrole proizvodnje za beton • Izjavo o skladnosti za beton • Izjavo o skladnosti za jeklo za armiranje • Poročila o preskusih betona, ki dokazujejo, da je beton skladen s

specifikacijo iz projekta (trdnosti razred, konsistenca, odpornost površine betona proti zmrzovanju in tajanju (z ali brez prisotnosti soli za tajanje), notranjo odpornost betona proti zmrzovanju in tajanju

3. Betonske cevi in pokrovi – prefabricirani proizvod izpolnjuje zahteve, če izvajalec predloži izjavo o skladnosti proizvoda z izdanim slovenskim tehničnim soglasjem (STS), ki ga je proizvajalcu podelil certifikacijski organ

4. Kanalete – izvajalec mora predložiti certifikat kontrole proizvodnje, in poročila o preskusih betona, ki dokazujejo, da je beton skladen s specifikacijo. Dimenzije kanalete so določene v projektni dokumentaciji, beton mora biti skladen z naslednjo oznako: C 25/30 XC4 XF3 XF4 PV-II

5. T elementi na potnih prehodih – predložiti izjavo o skladnosti proizvajalca prehoda za T element.




Transport prefabriciranih elementov se lahko izvrši šele, ko beton doseže zadostno trdnost, da je lahko izpostavljen pogojem skladiščenja na gradbišču ali pa, ko so elementi lahko vgrajeni v objekt in prevzamejo projektirane obrementive.

3.3 Manipulacija svežega betona

Transport in manipulacija svežega betona pred vgradnjo mora biti izvedena tako, da ne pride do segregacije, izsuševanja, zmočenja, prevelike ohladitve ali segrevanja in spremembe konsistence. Segregiranega betona ni dovoljeno vgrajevati. Beton, ki se mu je zaradi predolge manipulacije ali transporta vgradljivost tako spremenila, da ga z obstoječo gradbiščno opremo ni mogoče več kakovostno vgraditi, se zavrne. Naknadno popravljanje konsistence betona ni dovoljeno, razen v primeru, ko je to predvideno v projektu betona, ki ga potrdi inženir.

3.4 Vnašanje betona v opaž in vgrajevanje

Beton se vnaša v približno vodoravnih slojih tako, da se le ti ne razmešajo in da je med vibriranjem naslednjega sloja še možno revibriranje prejšnjega sloja. Debelina slojev ne sme presegati 60 cm. Pri vnašanju beton ne sme prosto padati z višine večje kot 1 m, razen, če je to določeno s projektom betona, ki ga potrdi inženir. Kompaktiranje (zgoščevanje) svežega betona se, v kolikor ni to s projektom betona, ki ga je potrdil inženir, drugače določeno, izvaja z uporabo ustreznih vibratorjev (pervibratorji, opažni vibratorji, vibracijske letve, planvibratorji). Posebej pri vibriranju betonov litih in tekočih konsistenc (predvsem črpni betoni) je potrebno pri vibriranju s pervibratorji zahtevati:

• hitro potopitev vibratorja v predhodni sloj; • zadostno zadrževanje v najglobji poziciji; • počasno dvigovanje (izvlečenje); • medsebojni razmak mest potopitve takšen, da se vplivna območja prekrivajo; • čas vibriranja, ki ustreza prenehanju izhajanja večjih zračnih mehurčkov.

Razgrinjanje betona z vibratorji ni dovoljeno. Vodo, ki bi se med vibriranjem izločila na površini je potrebno pred vnašanjem naslednjega sloja betona odstraniti.

3.5 Betoniranje na temeljna tla

Na zrahljanih tleh in vremensko neobstojni skali se mora pred betoniranjem izvesti posebne ukrepe, ki so praviloma predvideni v projektni dokumentaciji:

• injektiranje temeljnih tal ali druge vrste ojačitev nosilnosti temeljnih tal; • zaščitni beton ali podbeton.




3.6 Delovni stiki

Delovni stiki so lahko predvideni v projektni dokumentaciji, lahko pa nastanejo nepredvideno, če zaradi zastojev ali drugih razlogov določena površina betona ni več primerna za obdelavo stika z revibriranjem. Število predvidenih delovnih stikov je praviloma zmanjšano na minimalno možno mero. Površine delovnih stikov morajo biti pred nadaljevanjem betoniranja očiščene cementne srajčke, ohrapavljene, očiščene in navlažene oziroma ustrezno obdelane s kontaktnimi premazi ali maltami oziroma betoni. Delovni stik, ki je pripravljen za nadaljnje betoniranje, mora pred betoniranjem prevzeti inženir z vpisom v gradbeni dnevnik. Pri projektiranih delovnih stikih se uporabljajo tesnilni trakovi izdelani iz umetnih snovi, gume ali pločevine. Za izbor tesnilnih trakov je potrebno uoštevati Dmax zrn agregata v betonu. Pritrditev tesnilnih trakov mora biti izvedena tako, da se med betoniranjem njihova s projektno dokumentacijo določena lega ne spremeni. Namestitev in pritrjevanje tesnilnih trakov potrjuje pred betoniranjem inženir z vpisom v gradbeni dnevnik.

3.7 Betoniranje v posebnih pogojih

V primeru dežja se betoniranje praviloma ne izvaja, razen v posebnih primerih, ko mora inženir po preverbi zaščitnih ukrepov, ki jih je izvršil izvajalec, odobriti takšno betoniranje z vpisom v gradbeni dnevnik. Če dež preseneti sredi poteka betoniranja, je potrebno še nevgrajeni beton v transportnih in manipulacijskih sredstvih zaščititi pred razmočenjem. Že vnešeni beton se mora čim hitreje skompaktirati in zaščititit njegovo površino pred izpiranjem. Morebitno vodo, ki bi se nabrala na površini betona ali v opažu je potrebno pred nadaljevanjem betoniranja odstraniti. Pri močnem sončnem sevanju in suhem vetru mora biti beton zaščiten med transportom, manipulacijo in po dokončani vgradnji tako, da je preprečeno izsuševanje. Maksimalna dovoljena temperatura svežega betona pri vgrajevanju je + 300C. Pri betoniranju pozimi mora izvajalec zagotoviti temperaturo svežega betona najmanj + 70C, izjemoma, s posebnim pisnim dovoljenjem inženirja pa + 50C. Vgrajeni beton (predvsem proste površine) se ne sme ohladiti pod + 50C do časa, da doseže tlačno trdnost najmanj 7.5 MPa. Prav tako mora izvajalec zagotoviti temperaturo podlage (temeljna tla ali star beton oziroma masivni opaži) najmanj + 50C v globino do 10 cm globoko.

3.8 Vidni betoni

Pogoji za izvedbo vidnih površin betonov so praviloma določeni v projektni dokumentaciji. Opaži morajo biti vodotesni in površinsko ustrezno obdelani (premazani) tako, da je zagotovljen predviden izgled vidne površine betona po razopaženju. Pri uporabi jeklenih opažnih sider mora izvajalec zagotoviti, da jeklena sidra v betonu ne ostanjeo manj kot 4 cm oddaljena od površine vidnega betona.




4.0 ZAŠČITNI UKREPI IN NEGA BETONA

Izvajalec je dolžan zaščitne ukrepe in nego betona opredeliti v projektu betona. Vsaka površina betona se mora najmanj 3 dni po zaključku betoniranja ščititi pred izsuševanjem z vlaženjem, opršilnimi zaščitnimi sredstvi (filmi) ali s prekritjem s folijami. Inženir lahko po svoji presoji v odvisnosti od sestave betonov in vremenskih pogojev zahteva podaljšanje zaščitnih ukrepov do starosti betona največ 14 dni. Način nege delovnih stikov ne sme vplivati na kasnejšo sprijemljivost z novim betonom. Zato se opršilna sredstva v ta namen praviloma ne uporabljajo. Izvajalec je v primeru uporabe teh sredstev dolžan pred nadaljevanjem betoniranja zaščitni film odstraniti (voda pod visokim pritiskom ali podobne metode).

5.0 KAKOVOST IN KONTROLA KAKOVOSTI IZVEDBE

Izvajalec mora v projektu betona navesti vir – betonarno in rezervno betonarno, od koder bo dobavljal beton. Izvajalec v projektu betona navede recepture. Pri betoniranju mora uporabljati samo takšen beton, katerega recepture so navedene v projektu betona, ki sta ga potrdila inštitut in inženir. Kakovost prefabriciranih elementov se preverja:

• ustreznost predane dokumentacije, ki dokazuje skladnost z veljavno regulativo, standardi, STS in projektno dokumentacijo.

• Vizualni pregled elementov: o Glede površine betona in obdelanosti o Poškodovani elementi se izločijo.

Kontrola kakovosti Izvajalec na podlagi programa tekočih preiskav, ki je sestavni del projekta betona jemlje vzorce za tekoče preiskave. In sicer: Za sveži cementni beton se kontrolira

• izvedba vtočnih in iztočnih glav prepustov: o tlačna trdnost 1/dan oziroma min 3 kocke na objekt; o globina vpijanja vode pod pritiskom: 1/objekt o notranja odpornost betona proti zmrzovanju in tajanju: 1/objekt

• dobetoniranje kril in parapetov prepustov ter glave drenaž, o tlačna trdnost 1/objekt oziroma min 3 kocke na objekt; o globina vpijanja vode pod pritiskom 1/objekt o notranja odpornost betona proti zmrzovanju in tajanju: 1/objekt

• izvedba kanala za odvodnjavanje: o tlačna trdnost 1/dan oziroma min 3 kocke na objekt; o globina vpijanja vode pod pritiskom: 2/objekt o notranja odpornost betona proti zmrzovanju in tajanju: 2/objekt

Inštitut vrši kontrolne preiskave v razmerju 1:4 glede na tekoče preiskave.

Objekt je ustrezne kakovosti, če je zaključno poročilo, ki ga izdela inštitut pozitivno.




6.0 TOLERANCE PRI BETONARSKIH DELIH

Dimenzijske tolerance za betonarska dela so naslednje : • zaključne površine podložnih betonov ± 2.5 cm, merjeno z letvijo

dolžine 4 m , ± 1.5 cm, merjeno z letvijo dolžine 2 m ,

• zaključne površine masivnih betonov ± 1.5 cm, merjeno z letvijo dolžine 4 m ,

± 0.8 cm, merjeno z letvijo dolžine 2 m ,

• zaključne površine običajnih, nemasivnih betonov ± 0.8 cm, merjeno z letvijo dolžine 4 m ,


• zaključne površine vidnih betonov ± 0.5 cm, merjeno z letvijo dolžine 4 m ,


• zaključne površine prefabriciranih betonov ± 0.3 cm, merjeno z letvijo dolžine 4 m ,


• stiki prefabriciranih elementov (razen panelov) ± 0.2 cm, v kolikor ni s PROJEKTOM ali s strani INŽENIRJA

drugače zahtevano 7.0 MERJENJE, PREVZEM IN OBRAČUN BETONARSKIH DEL

Izvršena dela se merijo in izračunavajo v m3. Vse količine se izmerijo glede na dejansko izvršene količine. Vgrajeni beton prevzame inženir z vpisom v gradbeno knjigo, če ta izpolnjuje zahteve iz projektne dokumentacije in projekta betona. Vse ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih inženir vpiše v gradbeni dnevnik skupaj z rokom za odpravo, mora izvajalec odpraviti preden nadaljuje z deli. Vsi stroški za popravila bremenijo izvajalca vključno s stroški vseh potrebnih dodatnih meritev in preskusov, ki so potrebni za ponovno ali naknadno ugotavljanje dosežene kakovosti del. Za vsa dela, ki ne ustrezajo kakovostnim zahtevam po teh tehničnih pogojih in jih izvajalec ni popravil po zahtevah inženirja, izvajalec ni upravičen do plačila, naročnik pa je v takšnem primeru upravičen podaljšati garancijsko dobo, za vsa dela, ki so odvisna od kakovosti nepopravljenih del, do 10 let.




Izvršena in prevzeta dela se obračunajo na podlagi enotnih cen iz predračuna, ki je sestavni del pogodbe. Zaradi pogodbeno določene kakovosti osnovnih materialov in betonov praviloma pri obračunu odbitkov ni. Če izvajalec vgradi material, ki ne ustreza zahtevam kakovosti, odloči o načinu obračuna inženir skladno z določili. Zaradi pogodbeno določene kakovosti izvedbe betonarskih del praviloma pri obračunu odbitkov ni. Če izvajalec ne zagotovi kakovosti skladno z določili STP, odloči o načinu obračuna inženir, ki lahko celotno delo tudi zavrne ali zahteva nadomestitev.




POGLAVJE C : TESARSKA DELA 1.0 OPIS DEL IN SPLOŠNE DOLOČBE

Tesarska dela obsegajo dobavo, vgraditev, odstranitev, čiščenje in vskladiščenje opažev oziroma materialov, ki so za ta dela potrebni. Opaži morajo omogočiti vgraditev betonov v dimenzijah določenih s projektno dokumentacijo. Načrte opažev s statičnim izračunom priskrbi izvajalec, v kolikor niso ti že del projektne dokumentacije. Izvajalec je dolžan priskrbeti tudi vse izjave o skladnosti in potrdila o kakovosti za uporabljene materiale. Pri opažih za vidne površine betonov morajo biti izpolnjene posebne zahteve za vidne betone, ki so predpisane v PTP za betonska dela.

2.0 OSNOVNI MATERIALI IN NJIHOVA KAKOVOST

Za tesarska dela se uporabljajo deske, lesene ali jeklene opažne plošče, gredice, trami, jeklene podpore in nosilci ter materiali za spajanje. Izvajalec lahko uporabi tudi druge materiale, če je za njih dokazana ustreznost za pogoje uporabe ter uporabo potrdi inženir. Kakovost materialov za tesarska dela mora ustrezati zahtevam projektne dokumentacije in veljavnim tehničnim predpisom in standardom. Deske in opažne plošče za vidne površine betonov morajo biti gladke (skobljane) in brez obrob razen, če uporabo drugačnega lesa odobri inženir.

3.0 IZVEDBA TESARSKIH DEL 3.1 Postavitev in utrditev odrov in opažev

Opaži se postavljajo po projektni dokumentaciji oziroma po podrobnih izvajalčevih načrtih s statičnim računom in dokazom stabilnosti tako, da so sposobni prevzeti predvidene obremenitve brez spremembe dimenzij vgrajenega betona in da se jih lahko odstrani brez škodljivih posledic za objekt. Pri vidnih betonih mora za obliko in dimenzije opažnih elementov izvajalec dobiti soglasje inženirja. Stikovanje opažnih elementov mora biti predhodno obdelano v tesarskem načrtu ter upoštevati pravila kontinuirnosti in enakomerne porazdelitve stikov. Sidranje in podpiranje odrov in opažev mora biti izvedeno tako, da se premiki zaradi predvidenih obremenitev izvršijo največ do predvidenih s statičnim izračunom. Odprtine za prečna napenjalna sidra se morajo po odstranitvi sider vodotesno zapreti. Uporaba prečnih napenjalnih sider z navito žico ni dovoljena.




3.2 Odstranitev odrov in opažev

Opaže je dovoljeno odstraniti šele, ko beton strdi do mere, ko varnost objekta po statičnem izračunu ni več ogrožena. Splošna merila za razopaževanje veljajo pri zunanjih temperaturah nad + 50C kot sledi:

• za navpične stranske opaže po 50 urah od zaključka betoniranja

Poškodbe na betonu, ki bi nastale zaradi razopaženja, niso dovoljene. Splošna merila za odstranitev opaža so predvidena v PBAB-87.

4.0 KAKOVOST IZVEDBE IN PREVERJANJE KAKOVOSTI

Izvedba opažev mora zagotoviti nepropustnost za beton oziroma cementno mleko in izcejanje vode iz betona, pri čemer je dovoljeno rahlo vlaženje opažnih elementov na stikih. V primeru dodatnega tesnenja stikov se lahko za tesnenje uporabljajo le materiali, ki ne učinkujejo na vezanje cementa in drugih veziv ter strjevanje betona in ne povzročajo spremembo barve površine vidnega betona. Opažne površine, ki so vodovpojne, se morajo pred vgrajevanjem betona ustrezno pripraviti (močenje, premazi). Opažni elementi, ki so v neposrednem stiku z betonom, morajo biti pred vgrajevanjem betona očiščene vseh ostankov betona, snega, ledu in drugih nečistoč. Preverjanje kakovosti izvedbe odrov in opažev izvrši inženir, v smislu zahtev projektne dokumentacije, pred začetkom vgrajevanja armature ter pred začetkom vgrajevanja betona. Izvajalec lahko prične z vgrajevanjem betona po odobritvi inženirja z vpisom v gradbeni dnevnik, kar predstavlja sočasno tudi prevzem.

5.0 MERJENJE, PREVZEM IN OBRAČUN

Opaži se praviloma ne merijo in prevzemajo, razen če je to predvideno s projektno dokumentacijo ali v primeru, ko njihova postavitev predstavlja spremembo projektne dokumentacije. Morebitne izmere opažev se vršijo v m2 po predhodno odobrenih merilih, ki jih določi inženir. Prevzem opaža iz drugega odstavka tega člena je izvršen z vpisom inženirja v gradbeni dnevnik. V primeru, ko izvajalec ne odpravi pomanjkljivosti, ki jih je inženir pri preverjanju kakovosti oziroma prevzemu vpisal v gradbeni dnevnik, izvajalec ni upravičen do plačila tesarskih del, armature in prav tako ne betona, ki je vgrajen v takšen opaž.




POGLAVJE D : DELA Z JEKLOM ZA ARMIRANJE 1.0 OPIS DEL IN SPLOŠNE DOLOČBE

Jeklo za armiranje prevzame svojo funkcijo v betonu, če je vgrajeno skladno s predpisanimi pogoji (kakovost, dimenzije, lega, čistost) in po projektni dokumentaciji. Dela z jeklom za armiranje obsegajo: dobavo, skladiščenje, pripravo, rezanje, oblikovanje, polaganje, vezanje in pozicioniranje (distančniki) v ali na ustrezno pripravljenem opažu. Dela z jeklom za armiranje so glede na vrsto objektov, ki so predmet teh PTP enostavna (enojno armiranje plošč ali nosilecv preko enega polja, armiranje običajnih temeljev, zidov in stebrov brez vut, mikroarmiranje),

2.0 OSNOVNI MATERIALI

Za armiranje betonskih elementov in konstrukcij se lahko uporabljajo le osnovni materiali, ki so po vrsti kakovosti in dimenzijah določeni s projektno dokumentacijo. Vsak odmik od kakovosti in dimenzij materialov določenih s projektno dokumentacijo morata pisno odobriti projektant in inženir.

3.0 KAKOVOST IN PREVERJANJE KAKOVOSTI OSNOVNIH

MATERIALOV

Kakovost jekel za armiranje mora ustrezati SIST EN ISO 15630-1. Izvajalec je dolžan pred uporabo jekel za armiranje inženirju dostaviti ustrezen dokument o kakovosti materiala, ki ga izstavi inštitut.

4.0 IZVEDBA DEL 4.1 Oblikovanje, razporejanje, stikovanje in sidranje

Oblikovanje, razpored, stikovanje in sidranje jekel za armiranje so praviloma v celoti določeni s projektom ter v detajlnih načrtih.

4.2 Zaščita

Najmanjša dovoljena zaščitna prekrivna plast betona preko armature je določena s projektno dokumentacijo.




5.0 KAKOVOST IN PREVERJANJE KAKOVOSTI IZVEDBE DEL

Pred pričetkom del mora izvajalec predložiti inženirju predpisana dokazila o izvoru in kakovosti osnovnih materialov, ki jih bo uporabljal pri delih z jeklom za armiranje. Vsa dela z jeklom za armiranje morajo biti izvedena skladno z zahtevami projektne dokumentacije. Kakovost oblikovanja, razporejanja, stikovanja, sidranja in zaščite jekla za armiranje mora inženir preveriti pred začetkom betoniranja ali injektiranja ter potrditi z vpisom v gradbeni dnevnik. Če inženir ugotovljene pomanjkljivosti vpiše v gradbeni dnevnik, ga je izvajalec po odpravi le-teh dolžan o tem obvestiti in ga pozvati na ponovni pregled. Izvajalec je dolžan vršiti tekočo kontrolo kakovosti uporabljenih materialov in sicer:

• jekleno žico, palice in vrvi na vsakih 25 ton uporabljenega jekla enakih

dimenzij s po petimi vzorci; • jeklene mreže na 0,5 % števila uporabljenih mrež enakega profila s po tremi

vzorci.

Inštitut izvaja kontrolne preskuse kakovosti uporabljenih osnovnih materialov praviloma v razmerju 1:5 glede na tekoče preskuse kakovosti izvajalca.

6.0 MERJENJE, PREVZEM DEL IN OBRAČUN

Dela se merijo po dejansko izvršenih količinah na podlagi projektantskega izvlečka betonskega jekla in na podlagi STP. Prevzemi del so fazni pred izvajanjem betonaže. Izvajalec je dolžan vse ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti in ponovno pozvati inženirja na prevzem predno nadaljuje z naslednjo fazo. Izvajalec krije vse stroške odprave pomanjkljivosti. Za vsa dela, kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti, pa jih izvajalec ni odpravil, izvajalec ni upravičen do nikakršnega plačila. Naročnik ima pravico za takšna dela zahtevati podaljšanje garancijske dobe za najmanj 10 let. Obračun se izvaja v skladu s STP in sicer po enotnih cenah na enoto, ki so določene v izvajalčevi ponudbi. Zaradi zahtevane kakovosti materialov niso možni odbitki. Zahtevana kakovost izvedbe je določena v PTP za posamezna dela, če izvajalec ne zagotovi zahtevane kakovosti odvodnjavanja, o načinu obračuna odloči inženir.




POGLAVJE E : HIDROIZOLACIJE 1.0 OPIS DEL IN SPLOŠNE DOLOČBE

Prepusti na obnovljeni progi so zaščiteni s hidroizolacijo, ki se jo izvede po naslednjih osnovnih postopkih:

• površinski premazi, • vezani tesnilni materiali na površine betona (lepljeni in/ali varjeni bitumenski

trakovi), • zaščita hidroizolacije

2.0 OSNOVNI MATERIALI

Hidroizolacije se lahko izvedejo le z materiali in po postopkih, ki so določeni s projektno dokumentacijo. Vsak odmik od kakovosti materialov in načina izvedbe, določenih s projektno dokumentacijo, morata pisno odobriti projektant in inženir. Za izvedbo hidroizolacij betonskih površin se prvenstveno uporabljajo bitumenski materiali . Izvaja se v dveh fazah in sicer najprej hladni premaz. Hidroizolacijska plast se na tako predhodno pripravljeno podlago vgradi s popolnim varjenjem površine traku s plinskim gorilnikom, ali z lepljenjem v vročo bitumensko lepilno zmesjo. Vsi uporabljeni osnovni materiali za hidroizolacije morajo imeti natančna navodila proizvajalca za uporabo. Izvajalec mora vse materiale skladiščiti in transportirati v skladu z navodili proizvajalca.

3.0 KAKOVOST IN PREVERJANJE KAKOVOSTI OSNOVNIH

MATERIALOV

Kakovost mora ustrezati določilom TSC 07.104 (Hidroizolacije cestnih objektov – ki je pripravljen kot predlog tehničnih specifikacij, izdajatelj Direkcija RS za ceste) in SIST 1031. Izvajalec je dolžan pred uporabo osnovnih materialov za hidroizolacije inženirju dostaviti ustrezen dokument o kakovosti materiala.

4.0 IZVEDBA DEL

Način izvedbe hidroizolacije določenega objekta ali elementa je v celoti določen s projektno dokumentacijo. Izvajalec mora pred izvedbo hidroizolacije opraviti meritve in pregled ustreznosti podlage tako glede prisotnosti vlage v betonu, kot tudi ustreznosti površine (trdnost, ravnost, gladkost, brezprašnost itn.). Ko je izvajalec pregledal podlago, obvesti inženirja in ga z vpisom v dnevnik seznani z rezultati meritev. Če rezultati pregleda ustreznosti površine in meritve vlage v betonu ustrezajo zahtevam, lahko izvajalec prične z nanašanjem premaza. Ko je ta popolnoma suh, lahko izvajalec prične z varjenjem trakov na podlago. Preklopi morajo biti v prečni smeri minimalno 10 cm, v vzdolžni pa minimalno 15 cm.




Izvajalec del je dolžan med izvedbo del vršiti notranjo kontrolo kakovosti izvajanja del. Po končani vgradnji zunanja kontrola preveri kakovost izvednih del in z vpisom v gradbeni dnevnik ugotovi stanje. Inženir na podlagi pozitivnih rezultatov pregleda prevzame hidroizolacijo. Tako prevzeto izolacijo izvajalec zaščiti v skladu z zahtevami iz projektne dokumentacije.

5.0 KAKOVOST IN PREVERJANJE KAKOVOSTI IZVEDBE DEL

Pred pričetkom del mora izvajalec predložiti inženirju predpisana dokazila o izvoru in kakovosti osnovnih materialov, ki jih bo uporabljal pri izvedbi hidroizolacije. Hidroizolacija mora biti izvedena skladno z zahtevami projektne dokumentacije. Zunanja inštitucija odvzame vzorce materialav skladu s programom povprečne pogostosti preiskav , da preveri ustreznost. Preverjajo se naslednje faze izvajanja del, minimalno enkrat na objekt: Površina podlage:notranja kontrola izvajalca in inženir ustreznost pred nanosom predhodnega premaza Predhodni premaz:notranja kontrola izvajalca in inženir vizualni pregled količine nanosa. Hidroizolacijski bitumenski trak: notranja kontrola izvajalca in zunanja institucija– kontrola načina vgrajevanja.

6.0 MERJENJE, PREVZEM DEL IN OBRAČUN

Izvršena dela so prevzeta z vpisom inženirja v gradbeni dnevnik. Dela se merijo v m2 na podlagi dejansko izvršenih količin in obračunajo po enotnih cenah na enoto. Vsi stroški, ki nastanejo zaradi odpravljanja pomanjkljivosti in ki jih je inženir vpisal v gradbeni dnevnik, bremenijo izvajalca vključno s stroški dodatnih meritev in preskusov, ki so potrebni za ugotovitev dejanske kakovosti izvršenih del. Za dela, ki ne ustrezajo zahtevam kakovosti teh tehničnih potojev, izvajalec ni upravičen do plačila, naročnik pa je, v primeru neodpravljenih pomanjkljivosti, ki jih je inženir vpisal v gradbeni dnevnik, upravičen do podaljšanja pogodbenega garancijskega roka za ta dela za največ 10 let. Zaradi neizpolnjevanja zahtevane kakovosti materialov niso možni odbitki. Zahtevana kakovost izvedbe je določena v PTP za posamezna dela, če izvajalec ne zagotovi zahtevane kakovosti odvodnjavanja, o načinu obračuna odloči inženir.




ODVODNJAVANJE 1. SPLOŠNO

1.1. Uvod

Posebni tehnični pogoji za odvodnjavanje tvorijo skupaj s projektno dokumentacijo in veljavnimi predpisi ter standardi tehnične pogoje za izvedbo površinskega in globinskega odvodnjavanja pri obnovi obstoječih prog. Dela, ki jih obravnava to poglavje obsegajo vzdolžno in prečno odvodnjavanje železniške proge. Za ta dela je potrebno simeslno uporabljati tudi posebne tehnične pogoje za pripravljalna dela, zemeljska dela in plitvo temeljenje ter betonska dela. Izvajalec je dolžan za ta dela predložiti tehnološki elaborat oziroma je lahko odvodnjavanje sestavni del tehnološkega elaborata za izvedbo obnove proge.

2. POVRŠINSKO ODVODNJAVANJE

2.1. Splošno

Površinsko odvodnjavanje ščiti telo železniške proge pred delovanjem padavinskih vod. Za površinsko odvodnjavanje se uporabljajo:

• Zemeljski jarki • Tlakovani jarki • Koritnice

Površinsko odvodnjavanje mora biti izvedeno v skladu s projektno dokumentacijo in v skladu s tehničnimi pogoji. Vsako spremembo ali odstopanje mora predhodno odobriti Inženir.

2.2. Opis

Za površinsko odvodnjavanje se uporabljajo:

• Zemeljski jarki, ki so obdelani v poglavju zemeljskih del. Ti jarki morajo biti ustrezno zatravljeni in izvajalec je dolžan vzdrževati le-te do trenutka, ko je vzpostavljena ustrezna zatravljenost in na ta način je preprečena erozija jarkov.

• Ponikovalni drenažni jarki, ki so obdelani v poglavju zemeljskih del. • Tlakovani jarki z lomljencem • Koritnice • Armirano betonski jarki

Izvedba vseh navedenih del obsega dobavo ustreznih materialov in vgradnjo na mestih, ki jih določi projektna dokumentacija. Vse meteorne vode se vodijo ali v ponikovalnice ali v vodotoke. Med in po izvedbi del površinskega odvodnjavanja se ne sme spremeniti kakovost vode vodotokov ali podtalnice, kamor se površinsko odvodnjavanje spelje.




2.3. Osnovni materiali

2.3.1. V zemeljske jarke se po končanem izkopu razprostre humus, ki se ga zatravi z ustrezno travno mešanico, ki mora biti izbrana glede na lokalne pogoje, kjer se izvaja obnova proge.

2.3.2. Za ponikovalne drenažne jarke se uporabi ustrezen drenažni kamniti material, ki je predpisan s projektno dokumnetacijo in posebnimi tehničnimi pogoji za zemeljska dela in temeljenje. Enako velja za geotekstil, ki služi kot filtrski sloj.

2.3.3. Lomljenec za tlakovanje mora biti iz silikatnih ali karbonatnih kamnim. 2.3.4. Koritnice so predfabricirani elementi iz cementnega betona, ki se polagajo na

betonsko podlago. 2.3.5. Armirano betonski jarki so objekti, ki se izvajajo po pogojih za izvajanje

betonskih del, tesarskih del, del z jeklom za armiranje.

2.4. Kakovost materialov

2.4.1. Zahteve za kakovost materialov za zemeljske jarke, drenažne ponikovalne jarke so podane v posebnih tehničnih pogojih za zemeljska dela in temeljenje.

2.4.2. Zahteve za koritnice, beton in izvedbo armiranobetonskih jarkov so podane v posebnih tehničnih pogojih za izvajanje betonskih del, tesarskih del, del z jeklom za armiranje.

2.4.3. Lomljennec mora biti iz žilave, enovite in proti vplivom vremena, vode ali soli odporne kamnine. Lomljenec mora biti ploščate oblike, tlačna trdnost mora znašati najmanj 120MN/m2. velikost kosov mora biti prilagojena namenu uporabe.

2.5. Način izvedbe

2.5.1. Vsi obravnavani načini površinskega odvodnjavanja so praviloma sestavljeni iz podložne plasti (ene ali dveh – temeljna tla, gramozna podlaga in/ali podložni beton) ter obložne plasti (humus, lomljenec, koritnica, ab korito). izvajalec je dolžan pred pričetkom izvajanja del predložiti inženirju vsa ustrezna dokazila, s katerimi dokazuje ustreznost materialov tako glede kakovosti kot porekla. Izvajalec je dolžan material ustrezno deponirati. Izvajalec mora pozvati inženirja, da pregleda in odbori posamezno fazo del in sicer:

• prevzem izkopa tako glede dimenzij, vzdolžnega nagiba in ustrezne

utrditve, • prevzem podložnih plasti, • prevzem obloge ali drenažnega zasipa.

Izvajalec ne sme izvajati del na zmrznjeni podlagi.

2.5.2. Zemeljska dela za vse vrste površinskega odvodnjavanja so opisan v PTP za za zemeljska dela in temeljenje. Tudi če v projektni dokumentaciji ni navedeno, da je potrebno odprte zemeljske jarke zatraviti, mora izvajalec pri pripravi ponudbe upoštevati tudi humusiranje in zatravljenje le-teh in jih zajeti v ceni na enoto za izvedbo iodprtih jarkov. Kjer je to zaradi varovanja obstoječe proge ali objektov ob njej potrebno, mora izvajalec izvesti vse zaščitne ukrepe za zaščito trupa proge v območju izkopov.

2.5.3. Drenažni ponikovalni jarki morajo biti pred zasipom z drenažnim materialom

obloženi s polstjo., ki ne sme biti napeta ali nategnjena. Širina traku mora biti takšna, da je omogočeno po zapolnitvi jarkaz drenažnim kamnitim materialom izvesti preklop na vrhu drenažnega zasipa. Preklop mora zanašati najmanj 20cm. Drenažni material mora biti zavit v filterski geotekstil, ki ne sme biti nikjer poškodovan ali pretrgan.




2.5.4. Podložna plast je lahko iz nevezanih zmesi kamnitih agregatov ali/in mešanice

cementnega betona. Debeline in zahtevana kakovost teh plasti so določene s projektno dokumnetacijo. Vgrajene morajo biti v s projektom predpisanih vzdolžnih sklonih. Debelina plasti mora biti enakomerna in ravna. Obe plasti se vgrajujeta vsaka samo v enem sloju. Zagotoviti je potrebno ustrezno zgostitev cementnega betona. Prekinitve se morajo izvesti pravokotno na smer vgrajevanja kot pritisnjeni stik. Za vgrajevanje podložnega betona mora izvajalec upoštevati določila PTP za betonska dela.

2.5.5. Obložna plast – za zagotovitev zahtevane oblike zemeljskih, tlakovanih in

drenažnih jarkov ter koritnic je potrebno nagibe označiti zs profilnimi letvami. Vgrajevanje obložnih materialov je pretežno ročno. Stiki med lomljenjcem pri tlakovanih jarkih ne smejo biti večji od 20mm, med seboj pa morajo biti zamaknjeni, tako da se na enem mestum med seboj stikajo najvč trije elementi. Stiki med kanaletami ne smejo biti večji od 20mm. Vsi stiki tako med kanaletami kot tudi med ploščami lomljenjca morajo biti zapolnjeni s cementno malto., globina teh stikov pa mora segati do podložnega betona.


Pred pričetkom del mora izvajalec predložiti inženirju dokazila o kakovosti vseh osnovnih materialov, vgradnja poškodovanih in neustrezno skladiščenih materialov ni dopustna. Za vsa dela s cementnim betonom je izvajalec dolžan pred pričetkom del predložiti projekt betona. Po odobritvi projekta betona s strani inženirja, lahko izvajalec prične z deli. Dovoljenja odstopanja ravnosti, višin in nagibov dna in brežin jarkov in koritnic so navedena v tabeli:

Lastnosti površine Enota mere Dovoljeno odstopanje Dna Brežine* Jarki in koritnice Ravnost mm -15 -25 Višina mm ±10 ±50 Nagib % ±0,5 ±10 Zavarovanje dna Ravnost mm -15 Višina mm ±10 Nagib % ±0,5

Dovoljenja odstopanja brežin ne smejo biti skokovita.

2.7. Tekoče preiskave

Izvajalec je dolžan ob pripravi ponudbe na podlagi projektantskih popisov in predizmer pripraviti program tekočih preiskav. Tekoče preiskave za zemeljske materiale so določeni v PTP za zemeljska dela in temeljenje. Tekoče preiskave za materiale iz cementnega betona so določeni v PTP za betonska dela. Za ostale preiskave v zvezi s površinskim odvodnjavanjem pa je predpisana naslednja pogostost:

• Lomljenec na 800 m1 jarka • Lastnosti površine

o Dna jarkov na 20 m1 jarka o Brežin na 40 m1 jarka




Kontrolne preiskave izvaja Inštitut v razmerju 1:4 s tekočimi preiskavami. Mesta za odvzem vzorcev določi inženir.

2.8. Merjenje, prevzem in obračun

Dela se merijo po dejansko izvršenih količinah na podlagi projektantskega popisa in predizmer ter na podlagi STP. Prevzemi del so fazni in končni. Fazni prevzemi so določeni v točki 2.5.1 teh PTP. Izvajalec je dolžan vse ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti in ponovno pozvati inženirja na prevzem predno nadaljuje z naslednjo fazo. Izvajalec krije vse stroške odprave pomanjkljivosti. Za vsa dela, kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti, pa jih izvajalec ni odpravil, izvajalec ni upravičen do nikakršnega plačila. Naročnik ima pravico za takšna dela zahtevati podaljšanje garancijske dobe za najmanj 5 let. Obračun se izvaja v skladu s STP in sicer po enotnih cenah na enoto, ki so določene v izvajalčevi ponudbi. Izvajalec je dolžan v ponudbi upoštevati, tudi če projektant tega v popisu del ni predvidel, da je potrebno vse zemeljeske jarke humusirati in zatraviti v skladu z zahtevami iz PTP za zemeljska dela in temeljenje. Zaradi zahtevane kakovosti materialov so niso možni odbitki. Zahtevana kakovost izvedbe je določena v točki 2.6. če izvajalec ne zagotovi zahtevane kakovosti odvodnjavanja, o načinu obračuna odloči inženir.

3. TEHNIČNI POGOJI ZA GLOBINSKO ODVODNJAVANJE – DRENAŽE

3.1. Splošno

Globinsko odvodnjavanje z drenažami je namenjeno izboljšanju hidroloških razmerv območju železniške proge. Z njimi se preprečuje dotok vode v telo železniške proge in zagotavlja znižanje gladine in odvajanje podzemne vode. Globinsko odvodnjavanje z drenažami mora biti izvedeno v skladu s projektno dokumentacijo, tehničnimi predpisi in standardi ter PTP za odvodnjavanje.

3.2. Opis

Za globinsko odvodnjavanje se uporabljajo vzdolžne in prečne drenaže, ki se položijo na podložno plast iz cementnega betona. Pod drenažno cev se vgradi 10 cm debel sloj dobro zbitega pustega betona. Na obeh straneh drenažne cevi se vgradi cementni beton do višine zarez z nagibom 3:1 proti drenažni cevi. Zgornja površina je zaglajena. Zemeljska dela za izvedbo globinskega odvodnjavanja so obdelana v PTP za zemeljska dela in temeljenje. Izvedba drenaž obsega dobavo in vgradnjo drenažnih cevi, dobavo in vgradnjo cementnega betona, dobavo in vgradnjo geotekstila in drenažnega zasipa.


3.3.1. Drenažne cevi so iz plastičnega materiala različnih presekov v obliki predora, ki so določeni s projektno dokumentacijo. Cevi morajo imeti zareze, skozi kater lahko pronica voda. Te zareze morajo biti narejene pri proizvajalcu drenažnih cevi. Ni dovoljenja uporaba cevi, ki bi jih izvajalec del naknadno sam perforiral.

3.3.2. Cementni beton 3.3.3. Geotekstil




3.3.4. Material za zasip drenaž


3.4.1. Drenažne cevi – kakovost cevi mora ustrezati SIST DIN 4262-1. S projektno dokumentacijo mora biti predpisan nazivni premer, zahtevani tip perforacije in kategorija togosti.

3.4.2. Cementni beton – s projektno dokumnetacijo mora biti predpisana zahtevana kvaliteta. Način kontrole in zahteve glede dokazil so opredeljene v PTP za betonska dela.

3.4.3. Geotekstil – s projektno dokumnetacijo mora biti predpisana zahtevana kvaliteta. Način kontrole in zahteve glede dokazil so opredeljen v PTP za zemeljska dela in temeljenje

3.4.4. Material za zasip drenaž – s projektno dokumnetacijo mora biti predpisana zahtevana kvaliteta. Način kontrole in zahteve glede dokazil so opredeljen v PTP za zemeljska dela in temeljenje

3.5. Način izvedbe

Izvajalec mora pred pričetkom del dostaviti inženirju dokazila o ustrezni kakovosti za vse materiale, ki jih namerava uporabiti pri izvedbi globinskega odvodnjavanja. Ves material mora biti ustrezno uskladiščen v skladu z navodili proizvajalca, kar posebej velja za materiale, ki so izdelani iz polimerov. Inženir prevzema nslednje faze izvedbe:

• Izkop v skladu z zahtevami, ki so opredeljene v PTPza zemeljska dela • Betonsko podlogo, za katero veljajo enaki pogoji kot za podlogo koritnic, kar je

opisano v točki 2.5.4 teh pogojev. • Drenažne cevi – stikovanje mora biti izvedeno v skladu z navodili proizvajalca.

Stike na priključkih na drenažne revizijske jaške in na iztočne glave je potrebno zatesniti s cementno malto.

• Zasip drenaž s filtrom in pregled ovitja z geotekstilom. Za pogoje velja enako kot pod točko 2.5.3.


Ni dovoljeno vgrajevanje poškodovanih cevi. Za cementni beton mora izvajalec predložiti inženirju projekt betona v pregled in odobritev.zahtevane značilnosti osnovnih materialov pomenijo mejne vrednosti.




3.7. Preverjanje kakovosti izvedbe

Pred pričetkom del mora izvajalec predložiti inženirju dokazila o kakovosti vseh osnovnih materialov, vgradnja poškodovanih in neustrezno skladiščenih materialov ni dopustna. Za vsa dela s cementnim betonom je izvajalec dolžan pred pričetkom del predložiti projekt betona. Po odobritvi projekta betona s strani inženirja, lahko izvajalec prične z deli. Dovoljenja odstopanja ravnosti, višin in nagibov drenažnih cevi je navedena navedena v tabeli v točki 2.5. zavarovanje dna. Izvajalec je dolžan ob pripravi ponudbe na podlagi projektantskih popisov in predizmer pripraviti program tekočih preiskav. Tekoče preiskave za zemeljske materiale so določeni v PTP za zemeljska dela in temeljenje. Tekoče preiskave za materiale iz cementnega betona so določeni:

• Za podložno plast na 400m1drenaže • Dna jarkov na 20 m1 drenaže • Drenažne cevi na 400 m1 drenaže • Preiskave zasipnega materiala na 200 m3 • Preiskave geotekstila na 2000 m2

Kontrolne preiskave izvaja inštitut v razmerju 1:4 s tekočimi preiskavami. Mesta za odvzem vzorcev določi inženir.


Dela se merijo po dejansko izvršenih količinah na podlagi projektantskega popisa in predizmer ter na podlagi STP. Prevzemi del so fazni in končni. Fazni prevzemi so določeni v točki 3.5. teh PTP. Izvajalec je dolžan vse ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti in ponovno pozvati inženirja na prevzem predno nadaljuje z naslednjo fazo. Izvajalec krije vse stroške odprave pomanjkljivosti. Za vsa dela, kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti, pa jih izvajalec ni odpravil, izvajalec ni upravičen do nikakršnega plačila. Naročnik ima pravico za takšna dela zahtevati podaljšanje garancijske dobe za najmanj 10 let. Obračun se izvaja v skladu s STP in sicer po enotnih cenah na enoto, ki so določene v izvajalčevi ponudbi. Zaradi zahtevane kakovosti materialov niso možni odbitki. Zahtevana kakovost izvedbe je določena v teh PTP, če izvajalec ne zagotovi zahtevane kakovosti odvodnjavanja, o načinu obračuna odloči inženir.




4. TEHNIČNI POGOJI ZA JAŠKE, BETONSKE CEVI IN PONIKOVALNICE

4.1. Opis

Dela obsegajo dobavo predfabriciranih betonskih cevi, ki služijo za: • Izvedbo revizijskih jaškov • Izvedbo kanalizacije za odvodnjavanje meteronih voda • Izvedbo ponikovalnic – v tem primeru je cev perforirana.


• predfabricirane cevi iz cementnega betona, ki so za izvedbo ponikovalnic perforirane

• predfabricirani pokrovi iz cementnega betona • cementna malta • drenažni zasip in geotekstil


Predfabricirani elementi iz cementnega betona in cementen malte morajo ustrezati zahtevam iz PTP za betonska dela, drenažni zasip in geotekstil pa PTP za zemeljska dela.

4.4. Način izvedbe

Lokacija revizijskih jaškov, ponikovalnic in betonskih cevi je določena s projektno dokumentacijo. Izvajalec mora pred pričetkom del predložiti inženirju ustrezna dokazila o kakovosti vseh materialov, ki jih namerava vgraditi. Ni dovoljeno vgrajevati poškodovanih elementov. Inženir prevzame naslednje faze:

• Izkop in pripravljeno podlago • Pred zasipom mora inženir prevzeti vgrajene betonske predfabrikate • Kontrola izvedbe notranjosti jaška (obdelava dna in vtokov).

4.5. Kakovost izvedbe in preverjanje kakovosti izvedbe

Kakovost izvedbe se preverja na način kot je to opisano za posamezna dela v poglavjih PTP.


Dela se merijo po dejansko izvršenih količinah na podlagi projektantskega popisa in predizmer ter na podlagi STP. Prevzemi del so fazni in končni. Izvajalec je dolžan vse ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti in ponovno pozvati inženirja na prevzem predno nadaljuje z naslednjo fazo. Izvajalec krije vse stroške odprave pomanjkljivosti. Za vsa dela, kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti, pa jih izvajalec ni odpravil, izvajalec ni upravičen do nikakršnega plačila. Naročnik ima pravico za takšna dela zahtevati podaljšanje garancijske dobe za najmanj 10 let. Obračun se izvaja v skladu s STP in sicer po enotnih cenah na enoto, ki so določene v izvajalčevi ponudbi.




Zaradi zahtevane kakovosti materialov niso možni odbitki. Zahtevana kakovost izvedbe je določena v PTP za posamezna dela, če izvajalec ne zagotovi zahtevane kakovosti odvodnjavanja, o načinu obračuna odloči inženir.

5. RAZNA DELA – ČIŠČENJE PREPUSTOV IN OBSTOJEČIH JARKOV

5.1. Opis

Ob obnovi proge je potrebno urediti odvodnavanje na obstoječih jarkih in prepustih, ki so s projektom predvideni, da se samo očistijo in ustrezno uredijo. Dela na obstoječih prepustih obsegajo čiščenje notranjosti prepusta, kjer je potrebno odstraniti nanose material in/ali usedline. Dela na obstoječih jarkih, ki jih je potrebno vzposobiti, da bodo sposobni prevzeti svojo funkcijo – odvodnjavanje. Čiščenje jarkov obsega odstranitev grmovja, drevja, izkop in oblikovanje jarkov v skladu s projektno dokumentacijo predpisano obliko in padcem. Dela obsegajo tudi humuziranje ter zatravitev, kar mora izvajalec upoštevati v svoji ponudbi in zajeti v ceno čiščenja tekočega metra jarka, tudi če ta dela niso posebej opisana v projektantskem popisu.

5.2. Kakovost izvedbe in Preverjanje kakovosti izvedbe

Dela se izvedejo v skladu s PTP za zemeljska dela in temeljenje in PTP za preddela. Kakovost in preverjanje le-te se izvaja v skladu z navedenimi PTP.


Dela se merijo po dejansko izvršenih količinah na podlagi projektantskega popisa in predizmer ter na podlagi STP.

6. PREPUSTI

6.1. Opis

Prepusti se izvajajo kot nadomestni na mestu starega delno kot montažni (predfabricirani montažni elementi pravokotnega prereza) in delno na mestu samem (izdelava vtočne in iztočne glave). Zgrajeni so iz cementnega betona. Takšna izvedba je predpisana zato, da je možno sam objekt izvajati v zaporah proge, ko se izvaja obnova le-te. Izdelava vključuje dobavo in vgraditev vseh materialov, ki so predvideni v projektni dokumentaciji. Način izdelave je določen s projektom. Vsa posamezana dela, ki so potrebna za izgradnjo prepusta, na koncu pomenijo novo zgrajeni prepust. Posebni tehnični pogoji za posamezna dela so opisani v poglavjih PTP za obnovo proge in sicer:

• Zemeljska dela in temeljenje; • Odvodnjvanje • Zgornji ustroj • Betonska dela, tesarska dela, dela z jeklom za armiranje, hidroizolacije

Vodo iz izkopov za prepuste je potrebno črpati ves čas, dokler prepust in zasip ni izvršen do nivoja podtalnice, oziroma ves čas, dokler ni možno vode speljati skozi prepust.




Prav tako je potrebno pred pričetkom del izvesti preusmeritev vode, če je na mestu novega prepusta vodotok. Preusmeritev traja dokler ni možno vode speljati skoze prepust. Kdaj je prepust sposoben za prevzem svoje funkcije določi inženir.


6.2.1. podložne plasti, ki so ali/in iz kamnitih materialov in cementnega betona 6.2.2. zasipni material 6.2.3. cementni beton 6.2.4. opaži 6.2.5. betonsko železo 6.2.6. hidroizolacija 6.2.7. tlakovanje iztočnega in vtočnega dela z lomljenjcem


Vsi navedeni materiali in vsa dela, ki so potrebna za izdelavo prepusta, so opisani v drugih sklopih PTP in sicer zemeljska dela in temeljenje, betonska dela, odvodnjavanje itn.. Kakovost materialov je glede na naravo dela obravnavana in opisana v zgoraj navedenih PTP.

6.4. Način izvedbe

Nadomestni montažni prepusti se izvedejo v skladu s tehnologijo, ki je opisana v projektni dokumentaciji. Izvajalec mora pri pripravi ponudbe zajeti tudi vse stroške za začasno preusmeritev vode in črpanje vode iz gradbene jame. Izvajalec mora pred pričetkom del predložiti inženirju elaborat del, kjer je opisana tehnologija izvajanja, terminski plan, ukrepi za varovanje gradbene jame itn. Izvajalec mora predložiti v pregled in potrditev tudi projekt betona. Ko inženir potrdi oba dokumenta, lahko izvajalec pričen z deli. Inženir prevzema naslednje faze del:

• Rezanje tirnic, zavarovanje tira v skladu s PTP za zgornji ustroj • Izkop, temeljna tla, zasip v skladu s PTP za zemeljska dela in temeljenje • Rušenje obstoječega prepusta v skladu s PTP za preddela • Podložni betoni, opaži, betonsko železo, predfabricirani armirano betonski

elementi, hidroizolacije v skladu PTP za betonska dela, tesarska dela, dela z jeklom za armiranje, hidroizolacije

• Tlakovanje z lomljencem PTP za odvodnjavnje – površinsko odvodnjavanje

6.5. Kakovost izvedbe in preverjanje kakovosti izvedbe

Kakovost izvedbe se preverja na način kot je to opisano za posamezna dela v poglavjih PTP.


Dela se merijo po dejansko izvršenih količinah na podlagi projektantskega popisa in predizmer ter na podlagi STP. Prevzemi del so fazni in končni. Izvajalec je dolžan vse ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti in ponovno pozvati inženirja na prevzem predno nadaljuje z naslednjo fazo. Izvajalec krije vse stroške odprave pomanjkljivosti. Za vsa dela, kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti, pa jih izvajalec ni odpravil, izvajalec ni upravičen do nikakršnega plačila. Naročnik ima pravico za takšna dela zahtevati podaljšanje garancijske dobe za najmanj 10 let.




Obračun se izvaja v skladu s STP in sicer po enotnih cenah na enoto, ki so določene v izvajalčevi ponudbi. Zaradi zahtevane kakovosti materialov niso možni odbitki. Zahtevana kakovost izvedbe je določena v PTP za posamezna dela, če izvajalec ne zagotovi zahtevane kakovosti odvodnjavanja, o načinu obračuna odloči inženir.




SVTK naprave

1 Opis obstoječega stanja

1.1 Odsek proge Pragersko-Ormož

Proga je tipična ravninska z dolgimi premami in poteka po geomorfološko ugodnem terenu. V večini poteka proga po širokem Dravskem polju, le na zadnjem delu med Veliko Nedeljo in Ormožem poteka stisnjena ob obrežju Drave. Dolžina trase proge je 40km. Proga je v celoti enotirna zgrajena leta 1860 in je preko Pragerskega, Čakovca in Kotorike povezovala omrežje Južne železnice z Budimpešto. Remonti na tem odseku so se izvajali med letom 1978 in 1981 (brez tampona). Tirnice so sistema S49, pritrdilni pribor je »K« in SKL-2, pragi so leseni. Na večini proge je hitrost 100km/h razen na delu Velika Nedelja-Ormož, kjer je hitrost 80km/h. Evidentirana je bistveno povečanje nestabilnosti tira na številnih nivojskih prehodih, ki so v asfaltni izvedbi. V letu 2007 se je pričela modernizacija proge in sicer uvedba elektronskih SV naprav na vseh postajah (razen postaje Pragersko), modernizacija TK naprav, rekonstrukcija postaj Kidričevo, Ptuj, Moškanjci in gradnja dveh novih izogibališč Cirkovce in Cvetkovci. Dolgoročno je na tem delu predvidena dvotirna proga in elektrifikacija. 1.2 Proga Ormož-Murska Sobota-Hodoš-d.m.

Proga je bila grajena v dveh delih in sicer najprej leta 1907 odsek iz Madžarske preko Hodoša do Murske Sobote kot del Madžarskih državnih železnic (Ogrski del Avstro-Ogrske monarhije). Leta 1924 je bila v takratni kraljevini SHS zgrajena manjkajoča povezava med Ormožem in Mursko Soboto. Odsek proge med Puconci in Hodošem je bil leta 1968 demontiran, nato pa je bila proga na tej relaciji ponovno zgrajena in v letu 2001 odprta za promet. Proga je na celotnem odseku dolga 69km. Odsek proge Murska Sobota-Hodoš-d.m. je obnovljen oziroma na novo zgrajen v l. 2001 kot tir s tamponom, novo gramozno gredo, betonskimi pragi in tirnicami UIC 60. Proga je zgrajena za kategorijo D4 in hitrosti do 120km/h. Odsek proge Ormož-Murska Sobota je obnovljen v letih 1985 – 1989. Izveden je remont brez tampona in obnove spodnjega ustroja z vgraditvijo novega tolčenca, lesenih pragov, tirnic S49 in pritrditve »K« s tem, da so na odseku Grlava-Murska Sobota vgrajene starorabne tirnice S49. V letu 2001 sta obnovljeni postaji Ivanjkovci in Ljutomer in sicer glavni prevozni tiri s tamponom, novo gramozno gredo, tirnicami UIC 60, pritrditvijo »Pandrol« na lesenih pragih ter odsek Mekotnjak od km 13.500 do km 15.000 kot tir s tamponom, novo gramozno gredo, tirnicami S49 in »K« pritrditvijo na lesenih pragih. Prav tako so zamenjane posamezne kretnice na p. Murska Sobota. V letu 2004 je izvedena rekonstrukcija postaje Lipovci (Beltinci) in postaje Ivanjkovci. V letu 2001 je bila aktivirana elektronska SV naprava na postajah Murska Sobota, Dankovci in Hodoš, aktivirana je avtomatika zavarovanja na 10 nivojskih prehodih. V letu 2007 je bila aktivirana elektronska SV naprava na postajah Ivanjkovci, Ljutomer, Lipovci (Beltinci), dopolnitev SV naprave na p. Murska Sobota in p. Ormož, aktivirana je avtomatika zavarovanja nivojskih prehodov 2.6, 4.4, 8.9, 13.3, 18.2, 18.7, 19.7, 20.5, 22.9, 23.6, 25.0, 26.8, 29.8, 31.8, 32.8, 33.8 in 35.8.




2 Obseg predvidenih del

2.1 Odsek proge Ptuj-Moškanjci

Podrobnejši načrti predvidenih del je razviden iz dokumenta PZI »Nadgradnja proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota« »Odsek Ptuj - Moškanjci« št. 3535, november 2005, dopolnjeno po reviziji april 2006, načrt 6-Načrt telekomunikacijskih inštalacij št. 53 37 113. Začetek obnove: km 19.672 (obstoječa stacionaža - konec rekonstrukcije loka za

p. Ptuj – začetek jeklenega mostu) Konec obnove: km 26.175 (obstoječa stacionaža – ZKr1 v km 26.173 na p.

Moškanjci po rekonstrukciji – po projektu PGD/PZI posodobitev proge Pragersko-Ormož 1 faza)

Dolžina trase: 6.513m (dejanska) Vmax za klasične vlake 160 km/h Objekti na trasi:

- Mostovi 1 - v km 19.678 (tudi podvoz), l=10.62m - Prepusti 6 - v km 20.633, l=0.65m; v km 21.273, l=0.60m; v km 22.202,

l=0.60m; v km 23.412; v km 23.776, l=0.60m; v km 24.0.95m, l=0.60m

- Podvozi/podhodi 0 - Nadvozi 0 - Nivojski prehodi Zavarovani: 2 – v km 22.222 in 26.149

Nezavarovani: 6- v km 20.773; 21.687; 23.417; 24.228; 24.831 in 25.357

2.1.1 Kabli Kabelska trasa progovnega kabliranja na obravnavanem odseku poteka po levi strani proge. V kabelski trasi se nahajajo naslednji kabli: Energetski kabel Optični kabel Progovni kabel Signalni kabli V teku je izvedba polaganja redundančnega optičnega kabla. Po desni strani proge poteka TK zračna linija, ki jo je potrebno odstraniti. Trenutno so nekateri žični pari še aktivni, zato je pred pričetkom del potrebno pridobiti soglasje za ukinitev vseh vodov s strani upravljavca Slovenske železnice d.o.o. Na lesenih stebrih zračne linije se na tem odseku od VM 1 NPr 22.2 do postaje nahaja samonosilni kabel kontrole NPr. Od predsignala PB do postaje je na drogovih obešen kabel TF3x4x1,2 za napajanje iz sistema ROSP.




2.1.2 Nivojski prehodi

Na obravnavanem odseku sta dva zavarovana NPr z elektro relejno avtomatiko in sicer: NPr 22.2 Dornava v km 22.222 tipa DK z vklopnimi mesti na obeh straneh – K1, K11 v km 21.190 in K2, K12 v km 23.262 NPr 26.2 Moškanjci v km 26.150 tipa PO brez vklopnih mest. Vklop in izklop je izveden preko postavljalnega pulta na p. Moškanjci V teku je projekt vgradnje elektronskega zavarovanja omenjenih NPr za katere je predvidena vgradnja vklopnih in izklopnih mest. Ponudnik se mora pred predajo ponudbo pozanimati o zadnjem stanju izvedbe del modernizacije NPr. 2.1.3 Signali

Na obravnavanem odseku so vgrajeni naslednji signali: Svetlobni signal PB v km 19.949 postaje Ptuj Mehanski signal A v km 25.841 postaje Moškanjci Mehanski signal PA v km 25.14 p. Moškanjci 2.1.4 Tirni magneti

Na obravnavanem odseku se nahajajo naslednji tirni magneti: 1000/2000Hz – pri PB postaje Ptuj, PA p. Moškanjci, A p. Moškanjci, PD p. Moškanjce 500Hz – od signala A p. Moškanjci 2.1.5 Tirni kontakti

Na obravnavanem odseku ni tirnih kontaktov 2.1.6 Števna mesta

Na obravnavanem odseku je potrebno pred predajo ponudbe preveriti vgradnjo števnih mest v povezavi z vgrajenim APB. 2.1.7 Telefonske omarice

Na obravnavanem odseku se nahajajo naslednje TO: TO v km 19.949 TO v km 21.105 TO v km 22.222 TO v km 23.308 TO v km 24.209 TO v km 25.009 TO v km 25.816




2.1.8 Zunanja razsvetljava

Na obravnavanem odseku proge ni zunanje razsvetljave 2.1.9 Kretnice

Na obravnavanem odseku ni kretnic 2.1.10 Rekonstrukcija proge

Točen potek rekonstrukcije proge je opisan v gradbenem delu razpisne dokumentacije. Pred pričetkom gradbenih del je potrebno označiti celotno kabelsko traso progovnega kabliranja in traso novih kablov SV naprav. Zaradi nadgradnje tirnih naprav je potrebno poglobiti obstoječo kabelsko traso od km 19.700 do km 19.745 in od 20.451 do km 20.514 v skupni dolžini 108m. Obnova, razen na predvidenih mestih za poglobitev ne vpliva na potek kabelske trase. Kabli progovnega kabliranja na odseku gradbene obnove med Ptujem in Moškanjci ne križajo proge. V kolikor bo do izvajanja del že položen redundančen optičen kabel je potrebno le tega ustrezno prestaviti. V kolikor bo pred izvajanjem del že izvedena avtomatizacija z elektronskimi napravami na omenjenih NPr je potrebno primerno ravnati s senzorji koles in senzorji vozil, ter posvetiti pozornost novim signalnim kablom. Glede na veliko verjetnost poškodbe kablov za vklopna mesta je potrebno predvideti polaganje novih kablov za vklopna mesta Na odseku del je potrebno vsakokrat pred začetkom del na odseku kjer se bodo izvajala dela demontirati in po končanju del ponovno montirati elemente SV in TK naprav instalirane v območju izvajanja del. Montažo elementov na tirnico je potrebno izvesti z novo pritrdilno opremo primerno za sistem tirnic UIC60. Ob zadnji montaži je potrebno zamenjati cevi in kable od malega delilca do elementa na tirnici. Za vse TO je potrebno izdelati novo stojišče iz vidnega betona z ograjo. V času ko bo zaradi del izklopljen NPr 22.2 in NPr 26.2 je potrebno zagotoviti delovanje NPr s pomočjo čuvaja prehoda. V ta namen je potrebno zagotoviti neprekinjeno komunikacijo s postajo in v primeru daljše prekinitve tudi prostor z razsvetljavo, ogrevanjem, vodo, WC-jem. Potrebna je zamenjava zunanjih naprav NPr 22.2 in NPr 26.2 (polzaporniških pogonov in cestnih signalov vključno s temelji in priključnimi kabli) Potrebna je prestavitev signalov PB1 v km 20.091, PA1 v km 24.952 in A1 v km 25.952. Vsem signalom je potrebno urediti nova stojišča. Potrebno je porušiti obstoječo zračno telekomunikacijsko linijo na celotnem odseku. Demontiran material je potrebno sortirati in ga zložiti na ustrezna mesta. Pred pričetkom del je potrebno pridobiti soglasje upravljavca Slovenske železnice d.o.o.. Demontira se tudi samonosilni kabel TF33CP kontrole javljanja NPr 22.2 po prevezavi kontrole javljanja na progovni kabel. Samonosilni kabel TF 3x4x1,2 med uvoznim signalom B in PB postaje Ptuj je potrebno prestaviti v začasno zemeljsko traso. V kolikor bo obnova proge potekala po vgradnji naprav APB mora izvajalec predvideti potrebna dela glede prestavitve kablov in obnovitve betonskih stojišč signalov, TO in kabelskih omar.




2.2 Odsek proge Moškanjci-Cvetkovci

Podrobnejši načrti predvidenih del je razviden iz dokumenta PZI »Nadgradnja proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota« »Odsek Moškanjci - Cvetkovci« št. 3536, november 2005, dopolnjeno po reviziji april 2006, načrt 6-Načrt telekomunikacijskih inštalacij št. 53 37 114. Začetek obnove: km 27.158 (obstoječa stacionaža – ZKr4 v km 27.195,726 na p.

Moškanjci po rekonstrukciji - po projektu PGD/PZI posodobitev proge Pragersko-Ormož 1 faza)

Konec obnove: km 33.520 (obstoječa stacionaža – ZKr1 v km 33.520 na p. Cvetkovci po rekonstrukciji – po projektu PGD/PZI posodobitev proge Pragersko-Ormož 1 faza)


- Mostovi 1 - v km 28.391 (nov most izveden v sklopu modernizacije proge Pragersko-Ormož)

- Prepusti 9 - v km 28.836, cev ɸ100cm; v km 29.189, l=1.00m; v km 29.530, l=0.90m; v km 29.845, l=0.90m; v km 30.070, l=2.38m; v km 32.115, l=3.9m, v km 32.956, cev ɸ60cm, v km 33.209, cev ɸ80cm in v km 33.353, cev100cm

- Podvozi/podhodi 0 - Nadvozi 1 - Nivojski prehodi Zavarovani: 3 - v km 27.335; v km 30.405, v km 31.446;

Nezavarovani: 2 – v km 32.583; v km 33.494 (zavarovanje predvideno v okviru modernizacije SV naprav na progi Pragersko-Ormož)

- Postajališča 2 – Zamušani v km 28.997, dolžina perona l=80m in širina 2.3m; Osluševci v km 31.425, dolžina perona l=80m in širina 4m

2.2.1 Kabli

Kabelska trasa progovnega kabliranja na obravnavanem odseku poteka v glavnem po levi strani proge.. V kabelski trasi se nahajajo naslednji kabli: Energetski kabel Optični kabel Progovni kabel Signalni kabli V teku je izvedba polaganja redundančnega optičnega kabla. Po desni strani proge poteka TK zračna linija, ki jo je potrebno odstraniti. Trenutno so nekateri žični pari še aktivni, zato je pred pričetkom del potrebno pridobiti soglasje za ukinitev vseh vodov s strani upravljavca Slovenske železnice d.o.o.




2.2.2 Nivojski prehodi Na obravnavanem odseku so z avtomatiko elektro relejno avtomatiko zavarovani naslednji NPr NPr 27.3 – z vklopnimi mesti K2, K12 v km 28.376 in izklopnimi mesti K3, K13 v km 27.345. V km 22.222 je vgrajena avdio frekvenčna izolirka NPr 30.4 – z vklopnimi mesti K1, K11 v km 29.375, K, K12 v km 31.485, K5, K15 v km 31.340 in izklopnim mestom v km 30.402 NPr 31.4 – z vklopnimi mesti K1, K11 v km 30.417, K2, K12 v km 32.494 in izklopnim metom K3, K13 v km 31.464. V km 31.455 je vgrajena avdio frekvenčna izolirka Za NPr 32.6 in NPr 33.5 je predvidena avtomatizacija z elektronskimi napravami v okviru projekta modernizacije proge Pragersko-Ormož 2.2.3 Signali

Na obravnavanem odseku se nahajajo naslednji signali: Mehanski signal PB v km 27.775 p. Moškanjci Mehanski signal USB v km 27.075 p. Moškanjci Mehanski signali so krmiljeni preko postavljalnih naprav, zapahov in žicovodov. 2.2.4 Tirni magneti

Na obravnavanem odseku se nahajajo naslednji tirni magneti: 1000/2000Hz pri signalu PB p. Moškanjci 500Hz pri signalu B p. Moškanjci Na obravnavanem odseku so v okviru modernizacije SV naprav na progi Pragersko-Ormož predvideni naslednji tirni magneti: 1000/2000Hz pri signalih B1, PB1 p. Moškanjci 1000/2000Hz pri signalih 62, P62, 61, P61 APB mest 1000/2000Hz pri signalih A1 in PA1 p. Cvetkovci 500Hz pri signalu A1 p. Cvetkovci 500Hz pri signalu B1 p. Moškanjci 2.2.5 Tirni kontakti



Na obravnavanem odseku se nahajajo TO a naslednjih lokacijah: TO v km 27.341 – ni ogroženo TO v km 27.485 – ogroženo TO v km 28.001 – ni ogroženo TO v km 28.953 – ni ogroženo




TO v km 29.051 – ni ogrožen TO v km 30.256 – ogroženo TO v km 30.325 – ogroženo TO v km 30.404 – ni ogrožen TO v km 30.498 – ogrožen TO v km 31.420 – ni ogrožen TO v km 31.462 – ni ogrožen TO v km 32.538 – ni ogrožen TO v km 33.269 - ogrožen 2.2.8 Zunanja razsvetljava

No obravnavanem območju ni zunanje razsvetljave 2.2.9 Kretnice


Točen potek rekonstrukcije proge je opisan v gradbenem delu razpisne dokumentacije. Pred pričetkom gradbenih del je potrebno označiti celotno kabelsko traso progovnega kabliranja in traso novih kablov SV naprav. Ob obnovi je potrebno paziti na že vgrajeno kabelsko traso. Pred pričetkom del je potrebno kable prestaviti na novi most čez reko Pesnico v km 28.400 od km 28.374 do km 28.422. Nekaj metrov kabelske trase je potrebno prestaviti tudi na območju izpusta meteorne vode v km 28.947 V kolikor bo do izvajanja del že položen redundančen optičen kabel je potrebno le tega ustrezno prestaviti. V kolikor bo pred izvajanjem del že izvedena avtomatizacija z elektronskimi napravami na omenjenih NPr (vseh petih NPr)je potrebno primerno ravnati s senzorji koles in senzorji vozil, ter posvetiti pozornost novim signalnim kablom. Glede na veliko verjetnost poškodbe kablov za vklopna mesta je potrebno predvideti polaganje novih kablov za vklopna mesta Na odseku del je potrebno vsakokrat pred začetkom del na odseku kjer se bodo izvajala dela demontirati in po končanju del ponovno montirati elemente SV in TK naprav instalirane v območju izvajanja del. Montažo elementov na tirnico je potrebno izvesti z novo pritrdilno opremo primerno za sistem tirnic UIC60. Ob zadnji montaži je potrebno zamenjati cevi in kable od malega delilca do elementa na tirnici. Za vse ogrožene TO je potrebno izdelati novo stojišče iz vidnega betona z ograjo. V času ko bodo zaradi del izklopljeni NPr je potrebno zagotoviti delovanje NPr s pomočjo čuvaja prehoda. V ta namen je potrebno zagotoviti neprekinjeno komunikacijo s postajo in v primeru daljše prekinitve tudi prostor z razsvetljavo, ogrevanjem, vodo, WC-jem. Potrebna je zamenjava zunanjih naprav na vseh avtomatsko zavarovanih (5) NPr (polzaporniških pogonov in cestnih signalov vključno s temelji in priključnimi kabli) Potrebno je porušiti obstoječo zračno telekomunikacijsko linijo na celotnem odseku. Demontiran material je potrebno sortirati in ga zložiti na ustrezna mesta. Pred pričetkom del je potrebno pridobiti soglasje upravljavca Slovenske železnice d.o.o.. Na linijah je lahko ponapet samonosilni kabel kontrole NPr. Vse kontrole NPr je potreno pred rušitvijo prevezati na progovni kabel. V kolikor bo obnova proge potekala po vgradnji naprav APB mora izvajalec predvideti potrebna dela glede prestavitve kablov in obnovitve betonskih stojišč signalov, TO in kabelskih omar. V okviru modernizacije SV naprav na progi Pragersko-Ormož je predvidena postavitev signalov PB1 v km 28.460 in B1 v km 27.460. V kolikor bodo dela po tem projektu potekala po modernizaciji SV naprav je potrebno predvideti nova stojišča omenjenih signalov.




2.3 Odsek proge Cvetkovci-Velika Nedelja

Podrobnejši načrti predvidenih del je razviden iz dokumenta PZI »Nadgradnja proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota« »Odsek Cvetkovci – Velika Nedelja« št. 7881, november 2005, dopolnjeno po reviziji april 2006, načrt 6-Načrt telekomunikacijskih inštalacij št. 53 37 115. Začetek obnove: km 34.435,5 (obstoječa stacionaža – ZKr2 v km 34.436,176 na

p. Cvetkovci po rekonstrukciji - po projektu PGD/PZI posodobitev proge Pragersko-Ormož 1 faza)

Konec obnove: km 36.800 (obstoječa stacionaža – začetek rekonstrukcije proge pred p. Ormož – v sklopu elektrifikacije)

Dolžina trase: 2.372m (dejanska) Vmax za klasične vlake 160 km/h delno 120 km/h – od postaje Cvetkovci do začetka

krivine v Veliki Nedelji je Vmax=160km/h, dalje pa je Vmax=120km/h (glej IDZ Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš)

Objekti na trasi: - Mostovi 1 - v km 34.573 obnovljen v l. 2000 - Prepusti 11 - v km 34.489,l=0,65m; v km 34.977, l=1.05m; v km 35.445,

l=1.2m; v km 35.490, cev 2 ɸ 60cm; v km 35.625, l=0.50m; v km 35.826, l=0.70m; v km 36.007, ɸ 60cm; v km 36.379, l=1.05; v km 36.554, l=0.60m in v km 36.613, l=1.20m

- Podvozi/podhodi 0 - Nadvozi 0 - Nivojski prehodi Zavarovani: 1 - v km 35.832

Nezavarovani: 2 – v km 35.020; v km 36.770 - Postajališča 1 – Velika Nedelja v km 35.846, dolžina perona l=80m in širina

4.0m; 2.3.1 Kabli

Kabelska trasa progovnega kabliranja na obravnavanem odseku poteka v glavnini po levi strani proge. V kabelski trasi se nahajajo naslednji kabli: Energetski kabel Optični kabel Progovni kabel Signalni kabli V teku je izvedba polaganja redundančnega optičnega kabla. Po desni strani proge poteka TK zračna linija, ki jo je potrebno odstraniti. Trenutno so nekateri žični pari še aktivni, zato je pred pričetkom del potrebno pridobiti soglasje za ukinitev vseh vodov s strani upravljavca Slovenske železnice d.o.o. 2.3.2 Nivojski prehodi

Na obravnavanem območju se nahaja avtomatsko zavarovan NPr 35.8 z vklopnimi mesti v km 34.953 in K2 v km 36.713, izklopnim mestom v km 35.825. Vgrajena je avdio frekvenčna izolirka v km 35.833 in tirni rele v km 35.900 2.3.3 Signali

Na obravnavanem odseku se nahajajo naslednji signali: KS1 v km 35.133 NPr 35.8 KS2 v km 36.533 NPr 35.8 PKS2 v km 35.825 NPr 35.8




V okviru modernizacije SV naprav na progi Pragersko-Ormož je predvidena vgradnja signalov B1 v km 34.656 in PB1 v km 35.656. Ravno tako je na obravnavanem območju predvidena vgradnja APB signala P72 v km 36.150 2.3.4 Tirni magneti

Na obravnavanem območju se nahajajo tirni magneti: 1000/2000Hz pri signalih B1, PB1 p. Cvetkovci 1000/2000Hz pri blokovnem signalu P72 500Hz pri signalu B1 p. Cvetkovci 2.3.5 Tirni kontakti

Na obravnavanem območju ni tirnih kontaktov 2.3.6 Števna mesta


Na obravnavanem odseku se nahajajo naslednje TO: TO v km 34.681 TO v km 35.833 2.3.8 Zunanja razsvetljava

Na obravnavanem območju ni zunanje razsvetljave 2.3.9 Kretnice

Na obravnavanem območju ni kretnic 2.3.10 Rekonstrukcija proge

Točen potek rekonstrukcije proge je opisan v gradbenem delu razpisne dokumentacije. Pred pričetkom gradbenih del je potrebno označiti celotno kabelsko traso progovnega kabliranja in traso novih kablov SV naprav. Kabelska trasa ne vpliva na potek gradbenih del na tirnih napravah. V kolikor bo do izvajanja del že položen redundančen optičen kabel je potrebno le tega ustrezno prestaviti. V kolikor bo pred izvajanjem del že izvedena avtomatizacija z elektronskimi napravami na omenjenih NPr je potrebno primerno ravnati s senzorji koles in senzorji vozil, ter posvetiti pozornost novim signalnim kablom in jih po potrebi prestaviti.. Glede na veliko verjetnost poškodbe kablov za vklopna mesta je potrebno predvideti polaganje novih kablov za vklopna mesta Na odseku del je potrebno vsakokrat pred začetkom del na odseku kjer se bodo izvajala dela demontirati in po končanju del ponovno montirati elemente SV in TK naprav instalirane v območju izvajanja del. Montažo elementov na tirnico je potrebno izvesti z novo pritrdilno opremo primerno za sistem tirnic UIC60. Ob zadnji montaži je potrebno zamenjati cevi in kable od malega delilca do elementa na tirnici. Za vse TO je potrebno izdelati novo stojišče iz vidnega betona z ograjo. V času ko bo zaradi del izklopljen NPr 35.8 je potrebno zagotoviti delovanje NPr s pomočjo čuvaja prehoda. V ta namen je potrebno zagotoviti neprekinjeno komunikacijo s postajo in v primeru daljše prekinitve tudi prostor z razsvetljavo, ogrevanjem, vodo, WC-jem.




Potrebna je zamenjava zunanjih naprav NPr 35.8 (polzaporniških pogonov in cestnih signalov vključno s temelji in priključnimi kabli) Potrebno je predvideti prestavitev kablov za vklopna mesta NPr, signalov postaje Cvetkovci in položitev cevi PEHD v dolžini 2000m. Potrebno je porušiti obstoječo zračno telekomunikacijsko linijo na celotnem odseku. Demontiran material je potrebno sortirati in ga zložiti na ustrezna mesta. Pred pričetkom del je potrebno pridobiti soglasje upravljavca Slovenske železnice d.o.o.. V kolikor bo obnova proge potekala po vgradnji naprav APB mora izvajalec predvideti potrebna dela glede prestavitve kablov in obnovitve betonskih stojišč signalov, TO in kabelskih omar.




2.3 Odsek proge Ormož-Pavlovci

Podrobnejši načrti predvidenih del je razviden iz dokumenta PZI »Nadgradnja proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota« »Odsek Ormož-Pavlovci« št. 7882, november 2005, dopolnjeno po reviziji april 2006, načrt 6-Načrt telekomunikacijskih inštalacij št. 53 37 116. Začetek obnove: km 1.046,80 (obstoječa stacionaža – konec rekonstrukcije p.

Ormož. - po projektu PGD/PZI posodobitev proge Pragersko-Ormož 1 faza – stacionaža po projektu 41.320)

Konec obnove: km 2.900 (obstoječa stacionaža – začetek rekonstrukcije proge pri Pavlovcih – v sklopu elektrifikacije)

Dolžina trase: 1.853m (dejanska) Vmax za klasične vlake 120 km/h, delno 80 km/h (lok iz p. Ormož za Vmax=80km/h, dalje

pa je Vmax=120km/h (glej IDZ Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš)

Objekti na trasi: - Mostovi 1 - v km 2.392 (jekleni most l=10m) - Prepusti 4 - v km 1.390 bet. cev 2 ɸ 100cm; v km 1.492, bet. cev ɸ 90cm;

v km 2.442, l=3.0m; v km 2.571, bet. cev ɸ 60 cm - Podvozi/podhodi 0 - Nadvozi 0 - Nivojski prehodi Zavarovani: 1 - v km 2.564

Nezavarovani: 2 – v km 1.155,80; v km 1.907,80; v km 2.863 - Postajališča 1 – Pušenci v km 2.547, dolžina perona l=40m in širina 2.5m; - Telefonske

omarice 3 – v km 1.485; v km 2.490; v km 2.557

2.4.1 Kabli

Kabelska trasa progovnega kabliranja na obravnavanem odseku poteka po levi strani proge. V kabelski trasi se nahajajo naslednji kabli: Energetski kabel Optični kabel Progovni kabel Signalni kabli 2.4.2 Nivojski prehodi

Na omenjenem odseku se nahaja zavarovan nivojski prehod NPr 2.6 zavarovan z elektronsko napravo tipa ELEKSA 93S. Vklopna mesta znotraj obsega del so: SK11 v km 1.530 SK13 v km 2.293 SK12 v km 3.598 (izven območja predvidenih del) Senzorji vozil se nahajajo na vsaki strani nivojskega prehoda. 2.4.3 Signali

Na odseku obnove so vgrajeni naslednji signali: Svetlobni signal F v km 0.552 (izvozni signal p. Ormož), svetlobni signal C v km 0.695 (uvozni signal postaje Ormož) in PC v km 1.658 (predsignal p. Ormož). V območju predvidenih del se nahaja samo signal PC. Signali so krmiljeni iz naprave ROSP na p. Ormož. 2.4.4 Tirni magneti

V območju obnove proge so vgrajeni naslednji tirni magneti: 1000/2000 Hz pri svetlobnem signalu PC v km 1.658




2.4.5 Tirni kontakt

Tirni kontakt SILEC je vgrajen 50m za izvoznim signalom F (izven območja predvidenih del) 2.4.6 Števna mesta

Števno mesto za blok ACS2000 med postajama Ormož in Ivanjkovci za medpostajni odsek javljanja prostosti 411 je vgrajen 50m za uvoznim signalom C (izven območja predvidenih del) 2.4.7 Telefonske omarice

Telefonske omarice so postavljene v km 1.485, v km 2.490 in v km 2.557 2.4.8 Zunanja razsvetljava

Na obravnavanem odseku ni stebrov zunanje razsvetljave 2.4.9 Kretnice


Točen potek rekonstrukcije proge je opisan v gradbenem delu razpisne dokumentacije. Pred pričetkom gradbenih del je potrebno označiti celotno kabelsko traso progovnega kabliranja in traso novih kablov SV naprav. Zaradi nadgradnje tirnih naprav je potrebno prestaviti kabelsko traso na odseku od km 1.800 do 2.090. Na odseku od km 2.090 do 2.380 je potrebno na stebričke položiti kabelska korita iz nerjavečega materiala. Na omenjenem odseku je potrebno položiti tudi PEHD cev. Na celotni dolžini od km 1.800 do 2.380 je potrebno položiti nov energetski in progovni kabel ter nov kabel za NPr 2.6 in predsignal PC. Predvidena je prestavitev naslednjih kablov: Kabel Oznaka Dolžina element PP00 3x10mm2 Progovni E 638m Progovni energetski cev PEHD 2x50/4 Progovni optični 638m Za optični kabel TD 59 EP 20x4x1,2 Progovni bakreni 638m Progovni bakreni TK 59 M 3x4x0,8 Kabel 01 638m SK 11 NPr 2.6

Pušenci SPZ 16x0.9 Elektronska naprava 313m PC Optični kabel se prekine v spojki v km 3.733 in spojki na delilniku p. Ormož. Kabel se izvleče in vpihne v novo povezano PEHD cev. Prekinitev mora biti minimalna, dolžina in čas prekinitve morata biti dogovorjena z upravljavcem Slovenske železnice d.o.o. Na odseku del je potrebno vsakokrat pred začetkom del na odseku kjer se bodo izvajala dela demontirati in po končanju del ponovno montirati elemente SV in TK naprav instalirane v območju izvajanja del. Montažo elementov na tirnico je potrebno izvesti z novo pritrdilno opremo primerno za sistem tirnic UIC60. Ob zadnji montaži je potrebno zamenjati cevi in kable od malega delilca do elementa na tirnici. V področju del sta ogroženi telefonski omarici v km 1.485 in v km 2.490. TO v km 2.557 ni ogrožena. Za ogroženi TO je potrebno izdelati novo stojišče iz vidnega betona z ograjo. V času ko bo zaradi del izklopljen NPr 2.6 je potrebno zagotoviti delovanje NPr s pomočjo čuvaja prehoda. V ta namen je potrebno zagotoviti neprekinjeno komunikacijo s postajo in v primeru daljše prekinitve tudi prostor z razsvetljavo, ogrevanjem, vodo, WC-jem.




2.4 Odsek proge Pavlovci-Ivanjkovci

Podrobnejši načrti predvidenih del je razviden iz dokumenta PZI »Nadgradnja proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota« »Odsek Pavlovci - Ivanjkovci« št. 7883, november 2005, dopolnjeno po reviziji april 2006, načrt 6-Načrt telekomunikacijskih inštalacij št. 53 37 117. Začetek obnove: km 4.932 (obstoječa stacionaža – konec rekonstrukcije proge

pri Pavlovcih – v sklopu elektrifikacije/stacionaža po projektu rekonstrukcije km 4.800)

Konec obnove: km 7.820 (obstoječa stacionaža – začetek p. Ivanjkovci - ZKr1 v km 7.820,358)


- Mostovi 1 - v km 6.657 (most l=5m) - Prepusti 6 - v km 5.212, l=1.5m; v km 5.982, l=0.70m; v km 6.312,

l=1.00m; v km 6.472, l=0.70m; v km 7.314, ɸ 100cm; v km 7.460, ɸ100cm

- Podvozi/podhodi 0 - Nadvozi 0 - Nivojski prehodi Zavarovani: 0

Nezavarovani: 4 – v km 5.301,30; v km 5.774,55; v km 6.296,9; v km 6.785,90;

- Postajališča 0 - Telefonske omarice 5 – v km 4.521; v km 5.670; v km 6.860; v km 7.674; v km

7.820 2.5.1 Kabli


Na obravnavanem odseku ni avtomatsko zavarovanega NPr. Upoštevati pa je potrebno, da se na obravnavanem odseku nahaja senzor koles (vklopno mesto) za NPr 4.4 in sicer SK12 v km 5.414. 2.5.3 Signali

Na obravnavanem odseku so vgrajeni naslednji signali: PA1 v km 6.699 postaje Ivanjkovci A1 v km 7.700 postaje Ivanjkovci

2.5.4 Tirni magneti

V območju obnove proge so vgrajeni naslednji tirni magneti: 1000/2000Hz pri signalu PA1 in A1 500Hz v km 7.452




2.5.5 Tirni kontakti


Na obravnavanem odseku se nahajajo naslednja števna mesta: NajA1 v km 7.630 Šm1 v km 7.749 Šm2 v km 7.819,5 Proga A1 7.752 2.5.7 Telefonske omarice

Na obravnavanem odseku se nahajajo naslednje TO: TO A1 v km 7.675 na desni strani proge TSKr1 v km 7.817 2.5.8 Zunanja razsvetljava

Na obravnavanem odseku se nahaja steber zunanje razsvetljave v km 7.819 na levi strani proge. Do stebra ZR je položen kabel PP00-Y 4x10) 2.5.9 Kretnice


Točen potek rekonstrukcije proge je opisan v gradbenem delu razpisne dokumentacije. Pred pričetkom gradbenih del je potrebno označiti celotno kabelsko traso progovnega kabliranja in traso novih kablov SV naprav. Zaradi nadgradnje tirnih naprav ni potrebno prestavljati obstoječe kabelske trase. Na nekaterih odsekih se zelo približa jarkom za odvod meteornih vod. Ob primerni pazljivosti kabli ne bodo poškodovani. V kolikor Izvajalec oceni, da so kabli lahko ogroženi naj predvidi prestavitev kabelske trase. Na odseku del je potrebno vsakokrat pred začetkom del na odseku kjer se bodo izvajala dela demontirati in po končanju del ponovno montirati elemente SV in TK naprav instalirane v območju izvajanja del. Montažo elementov na tirnico je potrebno izvesti z novo pritrdilno opremo primerno za sistem tirnic UIC60. Ob zadnji montaži je potrebno zamenjati cevi in kable od malega delilca do elementa na tirnici. V področju del sta ogroženi telefonski omarici v km 5.670 in v km 6.860. TO v km 7.675 se prestavi skupaj s signalom A1. Za vse TO je potrebno izdelati novo stojišče iz vidnega betona z ograjo. V času ko bo zaradi del izklopljen NPr 4.4 je potrebno zagotoviti delovanje NPr s pomočjo čuvaja prehoda. V ta namen je potrebno zagotoviti neprekinjeno komunikacijo s postajo in v primeru daljše prekinitve tudi prostor z razsvetljavo, ogrevanjem, vodo, WC-jem. Potrebna je prestavitev signalov PA1 in A1, vključno s pripadajočimi kabelskimi omarami, tirnimi magneti, števnimi mesti in TO, zaradi predvidene postavitve ločišč vozne mreže v smeri A za 100m. Za nove signale in TO je potrebno izdelati nova stojišča in upoštevati GC profil.




Zaradi prestavitev je potrebno dobaviti in položiti nove kable: Kabel Oznaka Dolžina Element SPZ 33x0,9 TR 500 110m KR 500 SPZ 16X0,9 B 10m A1 (uvozni signal) A-02Y(St)Ybc 2x2x0,8 270m TM 500 Hz (A1) S-X2Y2YB11Y1X4X0,38RF 5m TM 500 Hz (A1) S-X2Y2YB11Y1X4X0,38RF 5m TM 1000/2000 Hz (A1) TK 59 5X4X0,8 TR501 110m KR501 TK 59 3X4X0,8 10m R1 S=5QQ-F 4x0,75 5m ŠO1 S=5QQ-F 4x0,75 5m ŠO Proga A1 TK 59 1x4x0,75 140m R NajA1 S=5QQ-F 4x0,75 5m ŠO Naj A1 TK 5910x4x0,8 TO A1 110m TO A1 TD 59 GM 20x4x1,2 50m TO A1

2.5 Odsek Ivanjkovci-Mekotnjak

Podrobnejši načrti predvidenih del je razviden iz dokumenta PZI »Nadgradnja proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota« »Odsek Ivanjkovci - Mekotnjak« št. 7884, november 2005, dopolnjeno po reviziji april 2006, načrt 6-Načrt telekomunikacijskih inštalacij št. 53 37 118. Začetek obnove: km 10.052 (obstoječa stacionaža – konec rekonstrukcije proge

za p. Ivanjkovci – v sklopu elektrifikacije/stacionaža po projektu rekonstrukcije km 9.900)

Konec obnove: km 13.550 (obstoječa stacionaža – začetek projekta obnove useka Žerovinski klanec / predor Mekotnjak – izvedeno v letu 2001)

Dolžina trase: 3.498m (dejanska) Vmax za klasične vlake 120 km/h, delno 100km/h (glej IDZ Elektrifikacija proge

Pragersko-Hodoš) Objekti na trasi:

- Mostovi 0 - Prepusti 8 - v km 10.139, cev ɸ120/160cm; v km 10.787, l=0,70m; v km

11.080, l=0.70m; v km 11.523, l=2.85m; v km 11.600, cev ɸ110cm; v km 12.161, l=1.50m; v km 12.801 cev ɸ150cm; v km 13.543, l=0.70m

- Podvozi/podhodi 0 - Nadvozi 0 - Nivojski prehodi Zavarovani: 1 - v km 13.280

Nezavarovani: 5 – v km 10.176; v km 11.382; v km 11.965; v km 12.145; v km 12.665

- Postajališča 1 – Mekotnjak v km 13.450, dolžina perona l=40m in širina 2.5m;

- Telefonske omarice 5 – v km 10.186; v km 11.362; v km 12.280; v km 13.273; v km 13.463




2.6.1 Kabli


Na obravnavanem odseku se nahaja avtomatsko zavarovan NPr 13.3 zavarovan z elektronskim zavarovanjem tipa ELEKSA 93S. Vklopna mesta znotraj obravnavanega odseka so: SK11 v km 12.246 SV 11 ob prehodu SV 12 ob prehodu SK 13 v km 13.669 (izven območja del) SK 12 v km 14.314 (izven območja del) 2.6.3 Signali

Na obravnavanem območju ni signalov. Pred obravnavanim odsekom je signal PB1 v km 9.990 postaje Ivanjkovci 2.6.4 Tirni magneti

Na obravnavanem območju ni tirnih magnetov. Pred obravnavanim odsekom so tirni magnet: 1000/2000Hz pri signalu B1 in PB1 500Hz 2.6.5 Tirni kontakti


Na obravnavanem odseku ni števnih mest 2.6.7 Telefonske omarice

Na obravnavanem odseku so naslednje TO: TO pri NPr 13.3 TO v km 10.186 TO v km 11.362 TO v km 12.280 TO v km 13.273 TO v km 13.463 2.6.8 Zunanja razsvetljava

Na obravnavanem odseku ni zunanje razsvetljave 2.6.9 Kretnice

Na obravnavanem odseku ni kretnic




2.6.10 Rekonstrukcija proge

Točen potek rekonstrukcije proge je opisan v gradbenem delu razpisne dokumentacije. Pred pričetkom gradbenih del je potrebno označiti celotno kabelsko traso progovnega kabliranja in traso novih kablov SV naprav. Zaradi nadgradnje tirnih naprav ni potrebno prestavljati obstoječe kabelske trase. Na nekaterih odsekih se zelo približa jarkom za odvod meteornih vod (do 0,8m). Ob primerni pazljivosti kabli ne bodo poškodovani. Edina kabelska dela so povezana s prestavitvijo predsignala PB1. V kolikor Izvajalec oceni, da so kabli lahko ogroženi naj predvidi prestavitev kabelske trase. Na odseku del je potrebno vsakokrat pred začetkom del na odseku kjer se bodo izvajala dela demontirati in po končanju del ponovno montirati elemente SV in TK naprav instalirane v območju izvajanja del. Montažo elementov na tirnico je potrebno izvesti z novo pritrdilno opremo primerno za sistem tirnic UIC60. Ob zadnji montaži je potrebno zamenjati cevi in kable od malega delilca do elementa na tirnici. V področju del so ogrožene telefonske omarice v km 10.186, v km 11.362, v km 12.280, v km 13.273 in v km 13.463. Za vse TO je potrebno izdelati novo stojišče iz vidnega betona z ograjo. V času ko bo zaradi del izklopljen NPr 13.3 je potrebno zagotoviti delovanje NPr s pomočjo čuvaja prehoda. V ta namen je potrebno zagotoviti neprekinjeno komunikacijo s postajo in v primeru daljše prekinitve tudi prostor z razsvetljavo, ogrevanjem, vodo, WC-jem. Potrebna je prestavitev signala PB1 vključno s pripadajočimi kabelskimi omarami, tirnimi magneti, zaradi predvidene postavitve ločišč vozne mreže v smeri B za 70m. Za nov signal je potrebno izdelati novo stojišče in upoštevati GC profil. Signal B1 ni potrebno prestavljati saj bo signal še vedno stal znotraj predpisane razdalje med signalom in predsignalom. 2.6 Sanacija propusta v km 22.186 odseka proge Ormož-Murska Sobota

Podrobnejši načrti predvidenih del je razviden iz dokumenta PZI »Nadgradnja proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota« »Odstranitev prepusta v km 22+186 proge Ormož-Murska Sobota« št. 3537, november 2005, načrt 6-Načrt telekomunikacijskih inštalacij št. 53 37 109-6/7. 2.7.1 Kabli

Kabelska trasa progovnega kabliranja na obravnavanem odseku poteka v glavnini po levi strani proge. V kabelski trasi se nahajajo naslednji kabli: Energetski kabel Optični kabel Progovni kabel Signalni kabli 2.7.2 Rekonstrukcija proge

Točen potek rekonstrukcije proge je opisan v gradbenem delu razpisne dokumentacije. Pred pričetkom gradbenih del je potrebno označiti celotno kabelsko traso progovnega kabliranja in traso novih kablov SV naprav. Zaradi rušitve propusta v km 22.186 in v km 1.270 na progi Ljutomer – Gornja Radgona je potrebno prestaviti bakrene kable iz območja prepusta v zemeljsko traso. V času ko bo zaradi del izklopljen NPr 2.0 in NPr 23.6 je potrebno zagotoviti delovanje NPr s pomočjo čuvaja prehoda. V ta namen je potrebno zagotoviti neprekinjeno komunikacijo s postajo in v primeru daljše prekinitve tudi prostor z razsvetljavo, ogrevanjem, vodo, WC-jem.




3 Splošne zahteve

3.1 Nivojski prehodi

Montaža senzorjev koles in senzorjev vozil se mora izvesti skladno s tehnično dokumentacijo D1414-1 »Vgradnja in spuščanje v obratovanje senzorja koles tip RSR 180«, datum izdaje 27.12.2001. Vgradnja senzorja vozil se mora izvesti skladno z dokumentom »Senzor vozil (FS) in garnitura za pritrditev senzorja in profil tirnice« ÄI01 datum izdaje 13.3.2002. Pri tem je potrebno opozoriti predvsem na to, da na področju vgradnje senzorja vozil morajo biti uporabljeni pragovi z možnostjo izolacije, da tirnični stiki znotraj zanke niso dovoljeni in da znotraj zanke ne sme biti ozemljilnih priključkov. Ob demontaži senzorjev koles in/ali senzorjev vozil ter premeščanju kablov nivojski prehod ne bo zavarovan. Zapirati in odpirati ga bo moral čuvaj prehoda. V času del na nivojskem prehodu komunikacijske zveze ne smejo biti prekinjane. Za potrebe čuvaja je potrebno zagotoviti WC in kontejner s telefonom, vodo, gretjem in razsvetljavo. 3.2 Signali

V okviru prestavitve signalov je potrebno vgraditi izolacijske plošče med temeljem in stebrom svetlobnega signala zaradi galvanske ločitve temeljnih vijakov od stebra. Izolacijske plošče je potrebno vgraditi tudi pri vseh ostalih signalih na odsekih kjer se izvajajo dela. 3.3 Dokumentacija

Pred izvedbo tehničnega pregleda je potrebno izdelati Projekt izvedenih del (PID), ki vsebuje vse nastale spremembe v času izvedbe obnove posameznih odsekov proge. 3.4 Tehnični pregled in poizkusno obratovanje

Po vsakem izvedenem delu je potrebno izvesti tehnični pregled s strani Komisije za tehnični pregled, ki dovoli vključitev naprave v obratovanje. Po končanju del vseh del se izvede končni tehnični pregled skladno z Zakonom o varnosti železniškega prometa. 3.5 Nadzor

Zaradi večkratnega signalno varnostnih naprav je potrebno zagotoviti stalen projektantski nadzor in nadzor upravljavca to je Slovenske železnice d.o.o., sekcija SVTK Celje. Soglasja za prekinitve na SV in TK napravah in kablih je potrebno pred deli pridobiti od upravljavca Slovenske železnice d.o.o. na podlagi pisne vloge izvajalca del. Izvajalec je dolžan javiti vse spremembe pristojnim službam odgovornim za nemoten in varen potek prometa ter popraviti vse poškodbe nastale pri izvajanju del.

Documents

TEHNIČNE SPECIFIKACIJE Podpoglavje 3.2 Splošne zahteve · NADGRADNJA PROGE PRAGERSKO – ORMOŽ – MURSKA SOBOTA ODSEK PTUJ - MEKOTNJAK Razpisna dokumentacija – Gradnja POGLAVJE