Št. načrta: Z2TDCKP5E/04A 2/53 Divača - Črni Kal/4-3/Z2TDCKP-5E_04A...1.17.1.1 Dimenzioniranje kabelske povezave med NN stranjo transformatorja 21/0,42 kV, 2500 kVA in transformatorskim

Št. načrta: Z2TDCKP5E/04A 2/53

© IBE d.d. Vse avtorske pravice, ki niso s pogodbo izrecno prenesene na naročnika, so pridržane.

Datoteka: Z2TDCKP-5E9301B_teh poročilo_MOC.doc Id. oznaka: Z2TDCKP-5E9301B_teh

poročilo_MOC.doc

Objekt: DRUGI TIR ŽELEZNIŠKE PROGE DIVAČA-KOPER, ODSEK DIVAČA-ČRNI KAL,

PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

1 TEHNIČNI OPIS

VSEBINA

1 TEHNIČNI OPIS .......................................................................................................................... 2

1.1 UVOD .......................................................................................................................................... 4

1.1.1 Obstoječa projektna rešitev iz PGD ............................................................................................ 4

1.1.2 Predmet spremembe PGD .......................................................................................................... 5

1.2 SPLOŠNO ................................................................................................................................... 6

1.3 UPORABLJENI TEHNIČNI PREDPISI IN STANDARDI ............................................................. 6

1.4 NN NAPRAVE IN NAPELJAVE ................................................................................................... 7

1.5 VENTILACIJA .............................................................................................................................. 9

1.5.1.1 Krmiljenje požarnega prezračevanja ......................................................................................... 10

1.6 VARNOSTNO NAPAJANJE ...................................................................................................... 12

1.6.1 Vtičniška gnezda na reševalnih platojih .................................................................................... 12

1.7 OGREVANJE CEVOVODOV HIDRANTNE VODE ................................................................... 13

1.8 ELEKTRIČNA INSTALACIJA ZA ZGRADBO V TRANSFORMATORSKIH POSTAJAH ......... 14

1.8.1 Električna instalacija za razsvetljavo ......................................................................................... 14

1.8.2 Električna instalacija za moč ..................................................................................................... 14

1.9 RAČUNALNIŠKI NADZOR NN NAPRAV.................................................................................. 15

1.10 PRENAPETOSTNA ZAŠČITA .................................................................................................. 15

1.11 STRELOVODNA NAPELJAVA IN OZEMLJITVE ..................................................................... 16

1.11.1 Izbira zaščitnega nivoja objekta za zaščito pred strelo ............................................................. 17

1.12 POŽARNA VARNOST ............................................................................................................... 19

1.13 AERODINAMIČNI VPLIVI ......................................................................................................... 20

1.14 PRAH IN VLAGA ....................................................................................................................... 20

1.15 IZVEDBA INSTALACIJ IN ZAŠČITA ......................................................................................... 22

1.15.1 Kakovost materialov in izdelave ................................................................................................ 22

1.15.2 Kabelske povezave ................................................................................................................... 24

1.15.3 Požarno odporna kabelska napeljava ....................................................................................... 25

1.15.4 Polaganje kabla pri nizkih temperaturah ................................................................................... 26

1.15.5 Odvijanje kabla .......................................................................................................................... 26

1.15.6 Kabli v kabelski kineti ................................................................................................................ 29

1.15.7 Kabli, položeni v tleh.................................................................................................................. 29

1.15.8 Kabelske zaščite cevi ................................................................................................................ 31

1.16 ZAŠČITA ................................................................................................................................... 31

1.16.1 Zaščita pred električnim udarom ............................................................................................... 31

1.16.2 Zaščita pred previsoko napetostjo dotika in koraka .................................................................. 32

1.16.3 Zaščita pred slučajnim dotikom ................................................................................................. 32




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

1.16.4 Zaščita pred preobremenitvijo in kratkimi stiki .......................................................................... 32

1.16.5 Zaščita pred preobremenitvenim tokom .................................................................................... 33

1.16.6 Zaščita pred kratkostičnim tokom .............................................................................................. 33

1.16.7 Dimenzioniranje kablov in vodnikov .......................................................................................... 34

1.16.8 Inštalirana in konična moč ......................................................................................................... 35

1.16.9 Kontrola padca napetosti ........................................................................................................... 36

1.17 IZRAČUNI .................................................................................................................................. 37

1.17.1.1 Dimenzioniranje kabelske povezave med NN stranjo transformatorja 21/0,42 kV, 2500 kVA in

transformatorskim poljem NN stikalnega bloka ......................................................................... 37

1.17.1.2 Dimenzioniranje kabelske povezave med NN stranjo transformatorja 21/0,42 kV, 160 kVA in

transformatorskim poljem NN stikalnega bloka ......................................................................... 38

1.17.1.3 Kompenzacija jalove energije .................................................................................................... 39

1.17.1.4 Napajalni kabli razdelilnikov ...................................................................................................... 40

1.17.1.5 Zagon ventilatorjev za prezračevanje predorov ........................................................................ 47




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

DRUGI TIR ŽELEZNIŠKE PROGE DIVAČA – KOPER,

Izdelava sprememb izdelanega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za drugi tir železniške proge Diva ča – Koper zaradi pove čanja prereza servisnih cevi predorov na velikost glavnih cevi 1.1 UVOD 1.1.1 Obstoje ča projektna rešitev iz PGD

Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za drugi tir železniške proge Divača-Koper, je bila izdelana v letih 2009 do 2012. V tem času so bile izvedene tudi ustrezne geološko-geotehniške, hidrološke in krasoslovne raziskave, potrebne za izdelavo PGD. PGD projektna dokumentacija je izdelana ločeno za dva osnovna odseka in sicer:

- odsek Divača - Črni Kal , od zadnje kretnice na C strani postaje Divača do izstopnega portala predora T2 na koprski strani (portal T2-Kp), to je od km 0+861,571 do km 15+945,600 in

- odsek Črni Kal - Koper, od izstopnega portala predora T2 na koprski strani (portal T2-Kp) do začetka postaje Koper tovorna, to je od km 16+645,600 do km 28+068,241 .

PGD projektna dokumentacija je izdelana skladno veljavno Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za drugi tri železniške proge na odseku Divača - Koper (Ur. list RS št. 43 z dne 29.4.2005), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge Divača - Koper (Ur. list RS št. 59 z dne 1.08.2014) in Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača - Koper (Ur. list RS št. 88 z dne 20.11.2015). Na izdelano PGD projektno dokumentacijo je pridobljeno okoljevarstveno in vsa druga potrebna soglasja nosilcev urejanja prostora ter pridobljeno gradbeno dovoljenje. Skladno z izdelano PGD projektno dokumentacijo za izgradnji drugega tira železniške proge Divača-Koper, je za zagotavljanje ustrezne varnosti v predorih predvidena izgradnja predorov z ustreznimi servisnimi cevi, ki v primeru nesreče v glavni cevi predorov omogočajo pobeg potnikov pred požarom na varno. v času redne uporabe železniške proge pa servisne cevi služijo dostopom za potrebe vzdrževanja in servisiranja železniške proge in različnih naprav na najej v predorih, kot tudi vzdrževanju in servisiranju samih predorov ter predorskih naprav in opreme. V izdelanem PGD so servisne cevi predorov načrtovane tako, da ustrezajo minimalnim pogojem za zagotavljanje varnosti, evakuacije potnikov, dostopa reševalnih vozil in vozil za gašenje požara. Pri daljših predorih (T1, T2 in T8) servisna cev poteka vzporedno z glavno cevjo predora na medsebojni razdalj i 25 m, obe cevi pa sta povezani s prečniki na razdalji najmanj 500 m. Na mestu prečnikov je v dolžini 40 m predvideno povečanje prečnega prereza servisne cevi, kar omogoča srečevanje intervencijskih vozil ter hitro in varno reševanje. Pri nekoliko krajših predorih T 4 in T7 je za evakuacijo potnikov ter dostop reševalnih vozil in




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

vozil za gašenje požara predvidena izvedba servisnih cevi, ki potekajo prečno na glavno cev predorov in se iztekajo na servisne platoje na površju. Topografska oblika terena namreč omogoča izvedbo takšnih relativno kratkih ubežnih cevi. Pri predorih krajših od 1.000 m (T3, T5 in T6) izvedba servisnih cevi, skladno z zahtevami TSI ni predvidena. Smerni in niveletni potek servisnih cevi je bil že v ldejnem projektu zasnovan tako, da bi omogočal naknadno razširitev za morebiten dodatni tir. Geološko-geotehniške, hidrološke in krasoslovne raziskave, izvedene v času izdelave PGD, so podale podrobnejše podatke glede pričakovanih nivojev kraške podzemne vode, kar je zlasti pomembno pri načrtovanju predora T1 in T2. Iz pridobljenih podatkov izhaja, da je na posameznih odsekih obok teh dveh predorov potrebno izvesti v vodotesni nedrenirani obliki, ki mora prenesti pritiske vodnega stolpca tudi do 100 m nad niveleto predora. Enako velja za servisno cev predorov. V ta namen je predvidena skoraj krožna oblika glavne in servisne cevi, z debelo nosilno armiranobetonsko obloga. Seveda pa takšne projektne rešitve (nedrenirano tesnjenje predorske cevi) praktično onemogočajo kasnejšo reprofilacijo (povečanje prereza) servisne predorske cevi, za potrebe glavne cevi novega levega tira dvotirne železniške proge. Pri kasnejši širitve profila servisne cevi je upravičeno mogoče pričakovati številne težave. Kasnejša širitev servisne cevi predorov je tako samo po sebi sicer možna, vendar izredno zahtevna in je povezana s velikim tveganji in stroški, ki so višji in primerljivi z izgradnjo nove cevi, saj je potrebno upoštevati odstranitev vseh konstrukcijskih elementov, krajšanje in nadomeščanje sider, deponiranje odpadnega gradbenega materiala, ipd. V kolikor se bi v prihodnosti v takšnem primeru gradil še levi tir nove proge, bi bilo potrebno poleg načrtovane servisne cevi (po osnovnem PGD), potrebno zgraditi še drugo glavno predorska cev v polnem prerezu. 1.1.2 Predmet spremembe PGD Predmet izdelave spremembe izdelane PGD projektne dokumentacije drugega tira železniške proge Divača – Koper je načrtovanje izdelave servisne cevi v prerezu, ki omogoča kasnejšo umestitev levega tira nove proge, skupaj z vsemi potrebnimi instalacijami in napravami. To velja za predore, pri katerih servisna cev poteka vzporedno z glavno cevjo predora (T1, T2 in T8). . Projektant je po predhodni preveritvi poteka osi trase dodatnega levega tira, ki poteka vzporedno z načrtovanim drugim tirom železniške proge (oziroma novo progo) od Divače do Kopra, pristopil k izdelavi sprememb že izdelanega PGD servisnih cevi na način, da bo poznejša umestitev levega tira z vsemi potrebnimi instalacijami izvedljiva. V tej spremembi izdelanega PGD projekta je tako obdelana izvedba servisnih cevi predorov T1, T2 in T8 enakega prereza kot glavne cevi teh predorov, z vgrajeno minimalno opremo potrebno za zagotovitev varnosti in vseh predvidenih funkcij vzdrževanja in intervencij v glavni cevi predorov. Sprememba velikosti prereza servisnih cevi narekuje tudi manjše spremembe portalnih konstrukcij in prečnikov. V predoru T8 se uporabi zasnova prečnikov, kakršna je bila načrtovana za predora T1 in T2, delno zaradi poenotenja projektnih rešitev delno pa zaradi novega sistema prezračevanja v primeru požara.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

V predorih T1 in T2 se še vedno se uporablja enak sistem prezračevanja, tj. odsesavanja dima iz predorske cevi v kateri bo požar. Zaradi prometa po levem tiru v neposredni bližini ventilatorske postaje na severnem portalu predora T2 so na objektu potrebne določene prostorske spremembe, kar posledično zahteva konstrukcijske prilagoditve. Tako spremenjena ventilatorska postaja bo ustrezno delovala tudi v primeru dvotirnosti nove železniške povezave. Pri spremembi velikosti servisnih cevi na velikost glavnih, se spremeni tudi potek odvodnjavanja teh cevi in potek elektro strojnih inštalacij. Tej spremembi je potrebno spremeniti tudi lego jaškov na portalnem območju. Vse navedene spremembe pomenijo tudi spremembe v popisih del in posledično predračunskih vrednosti načrtovanih del. Le te bodo prikazane v popisih del in projektantskih predračunih po posameznih spremenjenih načrtih ter v skupni rekapitulaciji. 1.2 SPLOŠNO Pričujoči projekt za gradbeno dovoljenje obravnava elektroenergetske instalacije za tehnološko napajanje, ventilacijo, varnostne sisteme, inštalacije za zgradbo, ozemljitve, izenačitve potencialov predorov in ogrevanje hidrantne vode predorov T1 in T2. Vse napeljave bodo izvedene skladno s tehničnimi predpisi, priporočili, pravilniki in standardi. Ves uporabljen elektroinstalacijski material in oprema mora imeti ustrezne ateste. Tehnične rešitve ustrezajo zahtevam tehnoloških porabnikov, hkrati pa so usklajene s tehničnimi predpisi, normativi in standardi ISO, DIN, IEC, EN, SIST, TSI smernice, predpisi iz poglavja ''Predpisi in standardi'' in drugimi. Upoštevani so tudi predpisi o varstvu pri delu, elaborat varstva pred požarom, interni standardi investitorja, tehnične rešitve pa morajo biti tudi v skladu s pogoji v soglasjih pristojnih organov in organizacij. Izvajalec je dolžan uporabljati material, ki je naveden v projektu. Za vsa odstopanja od projekta v materialu ali tehnični izvedbi je potrebno soglasje nadzornega organa in projektanta, spremembe pa je izvajalec dolžan vnesti v en izvod projekta, ki bo služil investitorju za izdelavo projekta izvedenih del. 1.3 UPORABLJENI TEHNI ČNI PREDPISI IN STANDARDI Načrt je izdelan na podlagi projektne naloge, gradbenega načrta, namenov prostorov, tehnološkega elaborata, projekta strojnih instalacij in izkaza požarne varnosti. Osnova za projektiranje so bile tudi prostorsko programske opredelitve, lokacijska informacija in projektni pogoji. Vse instalacije so projektirane v skladu z veljavnimi tehniškimi predpisi, standardi, normativi ter izjavami. Pri projektiranju so bili upoštevani naslednji predpisi, pravilniki in standardi:




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Načrt električnih inštalacij in električne opreme za preskrbo z električno energijo je bil načrtovan v skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO 1-B, Ur. l. RS št.: 126/2007), Pravilnikom o projektni dokumentaciji (Ur. l. RS št.: 55/2008) ter veljavno zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom in upoštevati veljavne tehniške predpise, standarde, normative, izjave, kot so npr.: - Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. list RS št. 28/2009); - Tehnična smernica TSG-N-003:2009 Zaščita pred delovanjem strele, ki jih je izdalo

MOP; - Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne instalacije v stavbah (Ur. list RS št.

41/2009); - Tehnična smernica TSG-N-002:2009 Nizkonapetostne električne instalacije, ki jih je

izdalo MOP, - Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS, št. 93/2008); - Pravilnik o elektromagnetni združljivosti (EMC) (Ur. list RS št. 84/2001, 32/2002 in

132/2006); - Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega

sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. list RS št. 70/96); - Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. list RS št. 81/2007); - standardi:

• SIST HD 637 S1: Elektroenergetske naprave nad 1 kV izmenične napetosti - Power installations exceeding 1 kV, AC,SIST HD 60364-1: 2008 - NN električne instalacije -1. del

• SIST EN 50522 - NN električne instalacije -1. del; • SIST EN 61036 - NN električne instalacije (družina standardov); • SIST EN 61439 - Sestavi NN stikalnih in krmilnih naprav (družina standardov); • SIST IEC 62440 - Električni kabli nazivne napetosti do 450/750 V (navodila za

uporabo); • SIST EN 12464-1 in 12464-2 - Svetloba in razsvetljava.

1.4 NN NAPRAVE IN NAPELJAVE Napajanje v predorih z električno energijo se vrši na nizkonapetostni strani preko razdelilnikov, ki se jih postavi v elektro niše in TP postaje v predorih. Za napajanje porabnikov z električno energijo v predoru T1 je predvidenih 6 trafo postaj, enako število tudi v predoru T2. Na portalih predora T1 sever, T2 sever in T2 jug so predvidene še po ena trafo postaja. V vseh trafo postajah so predvideni energetski transformatorji 20/0,4 kV ustreznih moči (glej mapo 5E/02). Za razvod električne energije na nizkonapetostni strani predvidimo glavne NN tipske, tovarniško preizkušene stikalne bloke, prostostoječe izvedbe, za TN-CS vrsto električnega omrežja. Razvodu električne energije na nizkonapetostni strani za transformatorski enoti 2500 kVA sta namenjena NN stikalna bloka z možnostjo medsebojne povezave z odklopnikoma v ločilnih poljih. NN stikalni bloki za ventilacijo predora T1 in T2 morajo biti v izvedbi FORMA 4b.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Posamezni NN blok sestavljajo: - dovodno transformatorsko polje z vgrajenima odklopnikoma 4000 A z motornim pogonom ter

s pretokovno in kratkostično-termično zaščito in tokovnimi merilnimi transformatorji 4000/5A, - ločilni polji z odklopnikom 2500 A z motornim pogonom ter s pretokovno zaščito, - odvodna polja opremljena glede na porabnike z avtomatskimi zaščitnimi odklopniki za

nazivni tok v razponu 400A, 250 A, 100 A, 40 A, 32 A, 16 A in 10 A s pretokovno in kratkostično-termično zaščito. V odvodnih poljih za velike porabnike vgradimo avtomatske zaščitne odklopnike z motornim pogonom ter s pretokovno zaščito.

Transformatorja 2500kVA bosta na NN stikalni blok priključena s tovarniškimi zbiralkami 4000A. V normalnem obratovanju bodo elektromotorji zaščiteni z vsemi potrebnimi zaščitami (kratkostična, pretokovna, temperatura v navitju, zemljostična, itn.). V primeru požara se vse zaščite razen kratkostične blokira in motor obratuje dokler zmore. Vsi preklopi iz enega vira električnega napajanja na drugega morajo biti izvedeni avtomatsko. Vsi ostali NN priključki bodo kabelski. Povezave med NN stikalnimi bloki in močnejšimi odcepi bodo izvedene z enožilnimi kabli FG7R 1x300 mm2 , medtem ko so za energetski razvod (manjši odcepi) predvideni NN napajalni kabli tipa NYY-J ustreznih presekov. Za razvod električne energije na nizkonapetostni strani 160kVA transformatorja v posamezni TP predvidimo glavni NN tipski, tovarniško preizkušen stikalni blok v izvedbi FORMA 4b, prostostoječe izvedbe, za TN-CS vrsto električnega omrežja, z izvlačljivimi odklopniki, ki ga sestavljajo: - dovodno transformatorsko polje z vgrajenim odklopnikom 400 A z motornim pogonom ter s

pretokovno in kratkostično-termično zaščito in tokovnimi merilnimi transformatorji 300/5A, - odvodna polja opremljena glede na porabnike z avtomatskimi zaščitnimi odklopniki za

nazivni tok v razponu 100 A, 80 A, 40 A, 32 A in 16 A s pretokovno in kratkostično-termično zaščito.

Vsi NN priključki bodo kabelski. Energetski razvod za splošno razsvetljavo in vtičnice izvedemo z NN napajalnimi kabli tipa NYY-J, za zasilno razsvetljavo in prezračevanje pa s kabli tipa NHXH FE180/E90, ustreznih presekov po enopolni shemi. Za varnostne sisteme je predvidena v vsaki trafo postaji UPS naprava, moči 30 kVA, avtonomije 90 min.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Iz posameznih trafo postaj se napajajo elektro niše. Vsaka elektro niša ima splošno in varnostno napajanje iz UPS. Vse porabnike električne energije se priključi na NN razdelilnik v trafo postajah oziroma na NN razdelilnike v elektro nišah. Vsi kabli za varnostno napajanje iz UPS naprav bodo ognjevarni NHXH FE180/E90 položeni na kabelske trase izdelane skladno z DIN 4102-12. Na splošno napajanje se priključi:

- splošno razsvetljavo, - splošne vtičnice, - gretje cevi hidrantne vode, - splošne tehnološke naprave, - vtičniška gnezda v predorih na vsakih 125m, - prezračevanje ogrevanje in hlajenje trafo postaj.

Na varnostni sistem napajanja se priključi:

- varnostna razsvetljava, - varnostne naprave v predorih, - varnostne tehnološke naprave.

V vseh stikalnih blokih mora biti 25 % rezerve v prostoru. Na sponke se priključuje samo kable do 35 mm2. Za priključevanje kablov s prerezom večjim od 35 mm2 mora biti pripravljen zbiralčni sistem. Dobaviti bo potrebo energetske, krmilne in signalne kable za prenos informacij. Kable je potrebno položiti in priključiti na obeh straneh. Izvesti je potrebno kabelske povezave za splošno in zasilno napajanje. Kable se dobavi kompletno z vsem potrebnim materialom za polaganje, priborom, napisnim in drobnim materialom, kakor tudi priključitvijo kabla na obeh straneh. Zaščitni ukrepi: Za zaščito pred udarom električnega toka je predviden samodejni izklop nadtokovne zaščite v TN-CS in TN-S sistemu ozemljitev. Predviden je TN-S sistem z ločenim zaščitnim vodnikom PE in vodniki za glavno in dodatno izenačitev potencialov. To velja tudi za omrežje in za mrežo neprekinjenega napajanja. 1.5 VENTILACIJA




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Za zadostno prezračevanje predorov T1 in T2 je v ventilacijski postaji (portal T2 sever) predvidena vgradnja treh ventilatorjev. Tip in velikost ventilatorjev so opredeljeni v načrtu strojnih inštalacij in opreme na osnovi zahtevanih potreb po prezračevanju s predvideno priključno močjo 500 kW po enoti. Za napajanje elektro motorjev ventilatorjev sta predvidena energetska transformatorja moči 2x2500 kVA, od katerih eden predstavlja 100% rezervo. Funkcionalno celoto naprave za prezračevanje predstavlja ventilator z elektromotorjem moči cca 500 kW s pripadajočim frekvenčnim pretvornikom, ki služi mehkemu zagonu in regulaciji vrtljajev ventilatorja. Projektirani avtomatski zaščitni odklopniki za vklop ventilatorjev imajo tudi motorni pogon, ki omogoča poleg ročnega lokalnega upravljanja tudi daljinsko iz nadzornega centra za energetiko v Postojni. V primeru požara bodo ventilatorji obratovali po požarnem programu Obseg elektro instalacij obsega elektro material za obratovanje ter zaščito ventilatorskih motorjev ter aparatov za lokalno (ročno upravljanje) ali daljinsko vklapljanje ventilatorjev. Krmilni del vsebuje vse krmilne naprave za direktno krmiljenje ventilatorjev vključno z njihovimi pogoni in pomožnimi napravami. 1.5.1.1 Krmiljenje požarnega prezra čevanja V predelu pokrite galerije med predoroma T1 in T2 v dolini Glinščice je načrtovana postavitev prezračevalne centrale. Pri požaru v enem od železniških predorov T1 ali T2 se morajo takoj vklopiti aksialni ventilatorji v prezračevalni centrali, ki bodo odsesovali dim na prosto. Na ta način v prizadeti predorski cevi nastane podtlak glede na servisni reševalni rov. Pri odprtju vrat prečnika se vzpostavi gibanje zraka iz servisne cevi proti predorski cevi s požarom. Količina zraka, ki jo je treba pri požaru v predoru izsesati preko prezračevalne centrale, je določena tako, da v stacionarnem stanju in brez motečih vplivov (tlak vetra, geotermična energija, požar, vožnje vlaka) hitrosti toka zraka v vratih prečnikov znašajo vsaj 1,5 m/s, tudi v primeru ko so istočasno odprta troja vrat v najbolj oddaljenih prečnikih (ob portalu Divača predora T1 oz. portalu Koper predora T2). S tem zagotovimo, da so zahteve glede hitrosti gibanja zraka izpolnjene tudi ob neugodnih robnih pogojih (varnostni dodatek). Hitrosti gibanja zraka v 3 najbolj zunanjih prečnikih pri izsesanem volumskem toku 250 m³/s:

Mesto QS1 QS2 QS3

Hitrost gibanja

zraka m/s 1.7 2.5 3.4

Na osnovi teh zahtev znaša potrebna količina izsesanega zraka za doseganje zahtevanih pogojev 250 m3/s.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Če želimo v primeru požara preprečiti prehajanje dima v servisno cev, ki mora ostati brez dima, mora biti tlak v servisni cevi vseskozi višji od tlaka v glavni cevi s požarom. Če želimo v nemotenem stanju doseči, da se bo tudi ob treh odprtih vratih svež zrak gibal s hitrostjo 1,5 m/s v prečnem prerezu vrat od neprizadete do prizadete cevi, moramo vzpostaviti nadtlak pribl. 5 Pa. Za doseganje potrebne količine zraka so v ventilacijski postaji TP-V predvideni trije odsesovalni ventilatorji vsak kapacitete 125 m3/s, od katerih je eden predviden kot 100% rezerva. V izrednih razmerah lahko obratujejo vsi trije ventilatorji skupaj. Krmiljenje ventilatorjev, avtomatsko definiranje vrstnega reda aktivnih ventilatorjev, krmiljenje pomožnih pogonov (lopute, mazalne črpalke, gretje navitja), ipd. bo opravljal ločen krmilnik, ki bo dobavljen v sklopu opreme ventilatorjev. V avtomatskem režimu delovanja bodo ventilatorji krmiljeni daljinsko iz nadzorno krmilnega sistema predorov (NKS). Predvidena je povezava med krmilnikom nadzorno krmilnega sistema predorov v TP-V in lokalnim krmilnikom ventilacije v TP-V. Kriteriji za vklop avtomatskega požarnega prezračevanja:

- Ročni daljinski vklop s strani operaterja v nadzornem centru ob informaciji o požaru v predoru (sporočilo strojevodje oz. drugega osebja preko GSM-R, video,...)

- Avtomatski vklop v primeru odpiranja vrat iz glavne cevi v evakuacijski prečnik (vsako odpiranje vrat v primeru v vzdrževalnih del ipd. mora biti zato javljeno operaterju)

- Avtomatski vklop v primeru sprožitve ročnega javljalnika požara v predoru. - Ročni vklop s strani glavnega varnostnega inženirja skladno z njegovimi pooblastili. - Ročni vklop s strani vodje gasilske brigade skladno z njegovimi pooblastili.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

1.6 VARNOSTNO NAPAJANJE V predorih na obeh straneh bodo montirana servisna vtičniška gnezda (3 x 1f + 2x 3f + stikalo) na vsakih 125m na obeh straneh. Vsaka druga vtičniško gnezdo se napaja iz druge elektro niše EN. Napajani so z ognjevarnimi kabli NHXH FE180/E90. Te vtičnice so namenjene gasilcem in za priklop tehnoloških naprav. Vtičniška gnezda morajo biti ustrezne izvedbe (zaščita pred vlago, prahom in tlakom v predorski cevi).

1.6.1 Vtičniška gnezda na reševalnih platojih Na vseh treh reševalnih platojih bodo montirana servisna vtičniška gnezda (3 x 1f-16A + 2 x 3f- 32A + stikalo) na vsakem platoju po dva vtičniška gnezda. Vtičniška gnezda morajo biti ustrezne izvedbe (zaščita pred dežjem, prahom in mrazom).




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Vse varnostne naprave kot so radijski sistem, video nadzor, nadzorno krmilni sistem NKS, itn., ter varnostne tehnološke naprave se tudi napajajo iz UPS naprav preko ognjevarnih kablov. Varnostna razsvetljava v predorih in servisnih ceveh je priključena na neprekinjeno napajanje in se deli po svoji funkciji na:

• zasilno razsvetljavo izvedeno z LED svetilkami 1x29W montiranimi nad hodnikom v medsebojni razdalji 12,5m na višini 2,5m od tal

• evakuacijsko razsvetljavo izvedeno z ubežnimi svetilkami z označeno smerjo in oddaljenostjo izhoda

• obvestilno razsvetljavo izvedeno s svetilkami z napisom npr. IZHOD Da se lahko za obratovanje predora najpomembnejše dele naprave, varnostno tehnične naprave in podobno, uporablja neodvisno od nepredvidenih izpadov omrežja, je predvidena naprava za neprekinjeno napajanje v trafo postaji sestavljena iz usmernika, AKU baterije in razsmernika z elektronskim preklopom. Čas napajanja iz AKU baterij mora biti več kot 1,5 ure. Za varno obratovanje krmilnih naprav in za zasilno razsvetljavo je potrebno neprekinjeno napajanje. Za predore bo dobavljen UPS naprava moči 30 kVA, 90 min. Naprave za varnostno napajanje so locirane v pogonski centrali. Moč naprave za neprekinjeno napajanje je 30 kVA oziroma pri cos fi = 0,8 - 24 kW in čas napajanja preko razsmernika > 1,5 ure. Kable za varnostno napajanje razdelilnikov se položi na posebne kabelske police skladno z DIN 4102-12. Kabli bodo ognjevarni E90 FE180. 1.7 OGREVANJE CEVOVODOV HIDRANTNE VODE Del hidrantnega omrežja in sicer prvih 100m cevovoda od vhoda v predor in cevovod a viaduktu je zaščiten pred zmrzovanjem s samoregulacijskimi kabli, ki se bodo vklapljali preko ustreznih termostatov. Vklop ogrevanja in napaka pri ogrevanju cevovodov se bo signalizirala na centralni nadzorni računalnik. Grelni kabli bodo priključeni preko tipskih razvodnih doz in zaključnih elementov na posebni razdelilnik RGHV. Razdelilnik RGHV se bo napajal iz NN plošče portalne transformatorske postaje. Za zaščito tokokrogov grelnih kablov se uporabijo FID stikala oziroma KZS stikala. Sistem električnih instalacij v objektu je izveden v TN-S sistemu ozemljitev. Tehnični ukrep za zaščito pred električnim udarom v obravnavanih električnih napeljavah je zaščita pred posrednim dotikom, ki bo izvedena s samodejnim izklopom napajanja. V ta namen so vsi deli električnih naprav, ki bi ob okvari lahko prišli pod nevarno napetost dotika povezani s




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

posebnim zaščitnim vodnikom (PE). Zaščitni vodniki morajo biti zelenorumene barve. Vsi zaščitni vodniki so na razdelilniku priključiti na posebno zbiralnico. Izklop okvarnega toka posameznega tokokroga opravlja diferencialna tokovna zaščita - KZS stikala. Vsa električna instalacija za ogrevane cevovodov je izvedena s kabli NYY-J. Kabli so položeni na kabelske police, delno pa uvlečeni v cevi po trasah elektroenergetskih kablov. Razdelilniki bodo nadometne izvedbe, izdelani iz pločevine. Opremljeni bodo z glavnim stikalom in z vso elektro opremo za zaščito in krmiljenje posameznih tokokrogov. 1.8 ELEKTRIČNA INSTALACIJA ZA ZGRADBO V

TRANSFORMATORSKIH POSTAJAH 1.8.1 Elektri čna instalacija za razsvetljavo V objektu je predvidena razsvetljava s fluorescenčnimi svetilkami za nadgradnjo z zrcalnim V-rasterjem, oziroma z vodotesnimi industrijskimi svetilkami. Zahtevane višine osvetljenosti so določene po priporočilih "IEC" in za tovrstne objekte oziroma prostore znašajo: - predprostor......................................................................- 200 lx - AKU , trafo boks ............................................................ - 250 lx - SN, NN prostor ............................................................ - 350 lx - komandni prostor............................................................ - 500 lx Fluorescenčne cevi so izvedbe "long life" z dobro barvno reprodukcijo in z elektronskim vžigom EVG. Svetilke se prižigajo s stikali pri vhodih v prostore. Zunaj na stropu strehe so nameščene svetilke, ki se bodo prižigale tako lokalno, kakor preko dveh infrardečih senzorjev. V vseh prostorih razen transformatorskega boksa in zunanje razsvetljave, so svetilke priključene na neprekinjeno napajanje, kar predstavlja zasilno razsvetljavo. Svetilke zasilne razsvetljave in reševalne poti morajo biti ustrezno označene. Napajajo se z ognjevarnimi kabli. 1.8.2 Elektri čna instalacija za mo č V objektu je predvidena mreža enofaznih in trifaznih vtičnic 16 A za priključek raznih manjših občasnih potrošnikov (ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija TP). V komandnem prostoru je predviden kovinski parapetni kanal z vgrajenimi vtičnicami.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Na NN napajanje se priključi tudi ventilatorje in split sisteme v pogonskih centralah. Vsi potrošniki za razsvetljavo in moč v pogonski centrali se bodo napajali z električno energijo preko razdelilnika RH iz nizkonapetostne plošče splošnega napajanja NN. Predviden je kabel NYY-J 5x6 mm2. Razdelilnika RH bo tipski fa. GIFAS, opremljen s stikalom, varovalkami, signalnimi svetilkami in drobnim materialom ter z ostalo elektro opremo potrebno za zaščito posameznih tokokrogov. Montirana bosta na steno 1,3 m od tal. 1.9 RAČUNALNIŠKI NADZOR NN NAPRAV Vse NN naprave bodo nadzorovane preko računalniškega sistema. Kontrolirani bodo položaji vseh stikal, vseh inštalacijskih avtomatov, temperatura transformatorjev, delovanje prenapetostne zaščite, izpad napetosti, delovanje UPS, napaka na UPS, stanje baterij UPS, preobremenjenost UPS, frekvenca UPS, stanje by-pasov, tok transformatorja, energija na nizkonapetostni strani transformatorjev, napetosti, fazni tokovi itd. UPS naprava mora z CNS komunicirati ON-LINE po serijski komunikaciji RS 485. Glavna NN stikala bosta z elektromotorskim pogonom. 1.10 PRENAPETOSTNA ZAŠČITA Prenapetostni odvodniki bodo vgrajeni v vsaki fazi proti zemlji na 0,4 kV napravah mrežnega in neprekinjenega napajanja v glavnih razdelilnikih in nizkonapetostnih ploščah ter v razdelilnikih v elektro nišah. Prvi nivo (grobe) prenapetostne zaščite (A) bo prenapetostna zaščita na 20 kV strani, ki je obdelana v poglavju št. 11. Drugi nivo prenapetostne zaščite (B) predstavljajo prenapetostni odvodniki v glavnih NNA in NNV razdelilnikih z naslednjimi podatki: maksimalna delovna napetost 280 V/50 Hz, preizkusni udarni tok (8/80 µs) je 100 kA, zaščitni nivo pri 50 kA (10/350 µs) je < 4 kV, zaščitni nivo pri udaru strele (8/80 µs) je < 4 kV in čas reagiranja je < 25 ns. Tretji nivo prenapetostne zaščite (C) predstavljajo prenapetostni odvodniki na zbiralkah varnostnega napajanja v razdelilnikih vseh elektro niš in niš za klic v sili z naslednjimi podatki: maksimalna delovna napetost je 275 V/50 Hz, nazivni odvodni tok (8/20 µs) je 15 kA, maksimalni odvodni tok (8/20 µs) je 40 kA, zaščitni nivo pri 5 kA (8/20 µs) je < 4,0 kV, zaščitni nivo pri 15 kA (8/20 µs) je < 4 kV in čas reagiranja je < 25 ns. Četrti nivo (D) prenapetostne zaščite predstavljajo elementi fine zaščite v elektronskih napravah.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Elektronske naprave morajo imeti posebno fino prenapetostno zaščito dobavljeno v samih napravah. 1.11 STRELOVODNA NAPELJAVA IN OZEMLJITVE S strelovodnimi in ozemljitvenimi inštalacijami se zaščiti naprave in objekte (pogonski centrali, vodohran in reševalni platoji z opremo) pred:

• nevarnostjo zaradi električnih atmosferskih praznitev, • nevarnostjo zaradi akumulacije statičnih nabojev.

Sistem zaščite objekta pred delovanjem strele sestavljata:

• zunanji sistem zaščite, ki ga predstavlja strelovodna naprava, • notranji sistem zaščite kot dodatni ukrepi, ki zmanjšujejo elektromagnetne učinke toka

strele znotraj ščitenega območja oziroma zmanjšujejo potencialne razlike nastale zaradi toka strele.

Zunanji sistem zaščite pred delovanjem strele na objektu predstavlja strelovodna naprava, oziroma elementi namenjeni odvodu strele od mesta udara do ozemljilnega sistema. Zaščitni ukrep pred udarom električnega toka na srednje napetostni strani je zaščitna ozemljitev. Potrebno je izvesti združene ozemljitve, primerne za ozemljitev nevtralne točke preko male upornosti z dozemnim tokom 150 A. Predvidena je tudi časovno nastavljiva zemljostična zaščita. Zaščitni ukrep na nizkonapetostni strani je samodejni odklop nadtokovne zaščite v TN-S sistemu ozemljitev. Predvidena je strelovodna napeljava in ozemljitve v predoru. Vzdolžno izenačevanje potencialov se izvede v kineti z vodnikom H07 V-K1 x 120 mm2 (Cu), ki bo povezan z glavno zbiralnico v pogonski centrali. Ozemljitvena upornost v združenem sistemu ozemljitev mora biti < 1,5 Ω. Vzdolžna ozemljitev predora bo izvedena z valjancem Fe-Zn 40 x 4 mm, ki bo položen v temelj oboka na obeh straneh predorske cevi in servisne cevi. Prečna ozemljitev se izvede z mrežo prečnih povezav, ki bodo izvedene na vsakih 20 m predorske cevi. Prečne in vzdolžne ozemljitve bodo med seboj povezane na vsakih 20 m. Na vsakih 20 m bodo ozemljene tudi jeklene konstrukcije oboka oziroma armaturna mreža. Armaturno mrežo se priključi na ozemljitveno mrežo s pomočjo tipskih spojnih elementov brez varjenja. Vzdolžne ozemljitve in prečne povezave morajo biti kvalitetno in zanesljivo galvansko vezane na armaturno mrežo. V PZI projektu je potrebno izdelati detajl spoja ozemljitev z armaturo. Izvedejo se tudi ozemljitve na platojih. Ozemljeni bodo tudi kandelabri za zunanjo razsvetljavo, ograje in nadstrešnice.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Cevi za hidrantno in požarno vodo, ki potekajo po isti kineti z 20kV kablom so ozemljene na vsakih 20m. Kabelske police za VN, NN in TK kable so ozemljene tudi na vsakih 20 m. Vsi posamezni kosi kabelskih polic so med seboj galvansko povezani. Zunanji objekt bo opremljen s strelovodnimi lovilnimi vodi na strehi in odvodi po fasadnih stenah, ki se izvedejo z vrvmi in Al legure vrvi φ 8 mm. Na vseh odvodih so predvidena merilna mesta z Fe-Al ločilnimi vložki. Povežejo se na zunanje krožno ozemljilo iz Rf 30x3,5 mm položeno v zemljo na razdalji 1,50 m od objekta, z globino vkopa 0,80 do 1,00 m. Ozemljilo v zemlji se poveže s temeljnim ozemljilom iz FeZn 25x4 mm položenim v temeljih objekta. Prehodi valjanca iz enega medija v drugega (zemlja – zrak, beton – zemlja, beton – zrak itd. naj bodo izvedeni z nerjavnim valjancem. Posebna ozemljitvena mreža je predvidena za transformatorske postaje TP. Na mestih ozemljitvene mreže kjer bi lahko prišlo do delovanja galvanskih členov se vgradijo ustrezni vložki za preprečevanje nastajanja škodljivih galvanskih členov. Za pravilno in električno ustrezno izvedbo stikov je predvidena vgradnja odgovarjajočih kontaktno varnih ozemljilnih objemk s kompresijskim spojem, ustreznosti Al-Cu kabelskih čeveljčkov, kositrnih ploščic itd. (preprečevanje nastajanja galvanskih členov). V transformatorski postaji TP so predvidene letve za izenačitev potencialov. Letve za izenačitev potencialov so zaradi prevodnosti predvidene v bakreni izvedbi. PE - letve morajo biti označene. Letve je potrebno namestiti izolirano in jih opremiti s pokrovi na katerih so napisi in oznake. 1.11.1 Izbira zaš čitnega nivoja objekta za zaš čito pred strelo Zaščitni nivo zaščite pred strelo za objekta se določi glede na vrednotenje rizika in določen sprejemljiv riziko. Izbira zaščitnega nivoja objekta je skladna s standardom SIST EN 62305. Izračun ocene tveganja in določitev zaščitnega nivoja je narejen z računalniškim programom IEC Risk Assessment Calculator.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Rezultati izračuna Tolerančni riziko Rt Izračunani riziko R Riziko izgube človeškega življenja 10-5 2,76.10-6 Riziko izgube delovanja oskrbovalnih vodov 10-3 4,86.10-5 Riziko izgube kulturne dediščine 10-3 0 Riziko izgube ekonomskih vrednosti 10-3 9,28.10-4 Za objekt izberemo zaščitni nivo (LPL) IV. S tem je tudi določen sistem zaščite (LPS) pred strelo; LPS IV. Na ozemljitev je potrebno povezati vse kovinske mase na in v objektu, razne kovinske konstrukcije, cevovode, razdelilnike, armaturno mrežo v stenah, stropu in tlaku oziroma vse kovinske mase, ki so daljše od 2 m, oz. katerih površina je večja od 2 m2. Ozemljitve je potrebno na več mestih povezati s krožnim ozemljilom. Vse spoje ozemljitvenega traku v zemlji kakor tudi vse odvode je potrebno ustrezno zaščititi pred korozijo z bitumnom 30 cm nad in 30 cm pod zemljo.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Za zaščito proti nevarnosti preskoka strele na električne instalacije bodo na razdelilnikih nameščeni varistorski odvodniki prenapetosti. Izvede se izenačevanje potencialov. V ta namen so predvidene omarice za izenačevanje potencialov, ki bodo locirane v NN, SN in komandnem prostoru in bodo opremljene z bakreno zbiralnico. Omenjene omarice se povežejo s PE in N vodniki v ploščah, omarah, razdelilnikih itd. in z ozemljilno mrežo z žico H07 V-K. Vodnike za izenačitev potencialov se uvleče v zaščitne cevi in bodo položeni v dvojnem podu. Vodnik za izenačevanje potenciala mora imeti vsaj polovico prereza največjega zaščitnega vodnika v objektu, vendar ne večjega od 95 mm2, oziroma ne manjšega od 6 mm2 Cu. Na vseh zračnih kanalih in raznih cevovodih je potrebno izvesti galvanske premostitve izolirnih spojev s pletenico 35 mm2. K dodatnim ukrepom, ki zmanjšujejo elektromagnetne učinke toka strele oziroma zmanjšujejo potencialne razlike nastale zaradi toka strele in s tem pripomorejo k zmanjšanju požarne, eksplozijske in življenjske nevarnosti znotraj ščitenega področja, spadata izravnava potencialov ter zagotovitev minimalne varnostne razdalje. Izenačitev potenciala zagotavlja, da v primeru udara strele znotraj ščitenega objekta ne pride do potencialnih razlik, ki so lahko nevarne tako za ljudi kot naprave, saj je s sistemom izenačitve potenciala potrebno neposredno zajeti vse kovinske dele objekta, posredno pa tudi vse aktivne vodnike električnih naprav. 1.12 POŽARNA VARNOST Vse prehode električne napeljave skozi stene oz. stropove požarnih odsekov in prečne pregrade kabelskih kinet v predorskih ceveh na vsakih 125 m se izvede tako, da se zadržuje ogenj ter dimni plini razreda požarne upornosti F 90 v skladu z veljavnimi gradbenimi ter protipožarnimi predpisi. Uporabi se tipska protipožarna bariera BST ali druga masa enake ali boljše kvalitete. Požarne pregrade izvaja samo delavec z licenco. Kable za varnostno napajanje razdelilnikov se položi na posebne kabelske police, s pritrdilnim in spojnim materialom ter pokrovi, izdelanimi skladno z DIN 4102-12. Kabli bodo ognjeodporni E90 FE180. Protipožarne obloge morajo biti take vrste, da se lahko brez težav ob vsakem času napeljejo novi vodniki ali zamenjajo stari. Dopuščajo se samo sistemi, ki po atestih odgovarjajo zahtevanemu razredu požarne upornosti. Vse protipožarne obloge se izvedejo tako, kot je v atestih navedeno za kabelske obloge oz. obloge vodnikov. Material za oblaganje ne sme razžirati ali razkrajati kabelskih plaščev.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Vsi kabelski prehodi in druge odprtine morajo biti tako zatesnjene, da bo do kablov in naprav onemogočen pristop glodalcem. Vsi ognjevarni kabli morajo biti položeni na kabelske police, uvlečeni v zaščitne cevi ali položeni na objemke izdelane po DIN 4102-12. Uporabljene morajo biti tudi ognjevarno doze. 1.13 AERODINAMIČNI VPLIVI Vsa oprema, ki bo vgrajena v glavno predorsko cev predora T1 do T2 mora biti sposobna brez posledic prenesti aerodinamične obremenitve, ki jih povzročajo skozi predor vozeči vlaki. Iz aerodinamične analize obeh predorov je razvidno, da je pri izdelavi in vgradnji opreme in inštalacij v predorske glavne cevi potrebno upoštevati naslednje aerodinamične pogoje v predorih:

Ker v teh železniških predorih ni protiprometa, praviloma pa tudi ni istočasno v predorih več vlakov, so naslednje vrednosti za dimenzioniranje zadostne:

- Obremenitve vzdolžnega gibanja zraka: Fbreme = 2.600 N / m2

- Tlačne obremenitve: Pbreme= ± 3.000 Pa

Varnostni dodatek ni vsebovan. Vendar pa je potrebno, glede na način obremenitev pri izvedbi vgrajenih elementov in zagotovitvi življenjske dobe le-teh predvideti ustrezne postopke.

Pri običajni tlačni sposobnosti (τ ≥ 4 s) ali pri maksimalni hitrosti vožnje vlaka 120 km/h so osnovno določeni kriteriji tlačnega ugodja izpolnjeni. Posebni gradbeni ukrepi v predoru niso potrebni.

1.14 PRAH IN VLAGA Vsa vgrajena oprema mora biti primerna za vgradnjo v železniških predorih ,kar pomeni ,da mora biti funkcionalna z dolgo življenjsko dobo in veliko zanesljivostjo delovanja v pogojih kot so:

• Prah v predoru (zavorni prah, prah betona itd.) • Močno gibanje prahu ,ki nastaja zaradi visokih tlakov ob vožnji vlakov skozi predor • Vlaga v predorskih ceveh • Temperaturne razlike predvsem v prečnikih blizu portalov




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Električne naprave za montažo v železniške predore morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

1. Vse naprave morajo biti v industrijski, robustni izvedbi 2. Naprava mora biti v kovinskem ohišju z dvojno zaščito pred elektromagnetnimi

vplivi 3. Vsa tiskana vezja v napravi morajo biti prevlečena z zaščitnim lakom za tropske

vlažne razmere ( v železniških tunelih je namreč veliko prevodnega prahu, ki nastaja ob zaviranju vlakov in ki v notranjosti naprave lahko povzroča stike)

4. Stopnja mehanske zaščite naprave mora biti minimalno IP31 (občasno lahko namreč pride do kapljanja vode v nekaterih prostorih, če je predor na vlažnih kraških predelih, zaščita pred vstopom glodavcev in mrčesa) Ob odprtih prednjih vratih mora biti stopnja zaščite vsaj IP20

5. Naprava mora imeti visok izkoristek (sam UPS >95%, vključujoč vhodni transformator >94%), da so zmanjšane potrebe po prezračevanju

6. Naprava mora imeti možnost redundantnih paralelnih vezav 7. Naprava mora omogočati dostop samo s sprednje strani. 8. Naprava mora omogočati priklop trdih kablov s sprednje strani s

predimenzioniranimi priključnimi sponkami in razbremenilci za kable

Profesionalne industrijske UPS naprave za montažo v železniške predore morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

1. UPS naprava mora biti v industrijski, robustni izvedbi 2. Naprava mora biti v kovinskem ohišju z dvojno zaščito pred elektromagnetnimi

vplivi 3. Naprava mora imeti na vhodu transformator za galvansko izolacijo montiran

znotraj UPS naprave (Transformator omogoča boljšo zaščito pred napetostnimi sunki in motnjami, ki se pojavljajo ob vožnji električnih vlakov. Transformator zmanjšuje visok kratkostični tok zaradi nizkih impedanc napajalnih linij, ki bi se preko by-pass linije prenesel na porabnike. Transformator zmanjšuje vplive harmonskih komponent zaradi usmerniških naprav. Transformator v skupnem ohišju z UPS-om zmanjšuje elektromagnetne vplive)

4. Vsa tiskana vezja v napravi morajo biti prevlečena z zaščitnim lakom za tropske vlažne razmere ( v železniških tunelih je namreč veliko prevodnega prahu, ki nastaja ob zaviranju vlakov in ki v notranjosti naprave lahko povzroča stike)

5. Stopnja mehanske zaščite naprave mora biti minimalno IP31 (občasno lahko namreč pride do kapljanja vode v nekaterih prostorih, če je predor na vlažnih kraških predelih, zaščita pred vstopom glodavcev in mrčesa) Ob odprtih prednjih vratih mora biti stopnja zaščite vsaj IP20

6. UPS naprava mora imeti vgrajene izmenljive protiprašne filtre (pomembno predvsem na področjih z veliko prahu), možnost stopnje zaščite IP52

7. Naprava mora imeti visok izkoristek (sam UPS >95%, vključujoč vhodni transformator >94%), da so zmanjšane potrebe po prezračevanju

8. Naprava mora imeti možnost redundantnih paralelnih vezav




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

9. Naprava mora omogočati dostop samo s sprednje strani. 10. Naprava mora omogočati priklop trdih kablov s sprednje strani s

predimenzioniranimi priključnimi sponkami in razbremenilci za kable 11. Akumulatorji naj bodo vsaj High Performance (10-12 let) po Eurobat klasifikaciji. 12. Akumulatorji naj bodo nameščeni na police (zaradi boljšega hlajenja) ali v omare

1.15 IZVEDBA INSTALACIJ IN ZAŠ ČITA Vsi električni kabli ,ki niso ognjevarni so brezhalogeni, razen kablov ,ki so položeni v kineti in izven predora na prostem v kinetah in objektih izven predora, v predorskih ceveh pa so uporabljeni še brezhalogeni kabli položeni na kabelske police, delno pa uvlečeni v cevi in položeni v kinete. Kabli za varnostno napajanje so ognjevarni NHXH FE180/E90 in položeni ločeno od ostalih kablov po celotni dolžini, po kabelskih trasah, ki morajo biti izvedene skladno z DIN 4102-2. Ožičenje (uvlečenje posameznih žil/žic) ni dovoljeno. Vsak električni tokokrog ima ločen kabel. V eno cev/kanal so vgrajeni samo kabli enake napetosti. Razdelilniki so kovinski. Opremljeni z glavnimi stikalom in z vso elektro opremo za zaščito posameznih tokokrogov. Sistem električnih instalacij v objektu je izveden v TN-S sistemu ozemljitev. Tehnični ukrep za zaščito pred električnim udarom v obravnavanih električnih napeljavah je zaščita pred posrednim dotikom, ki je izveden s samodejnim izklopom napajanja. V ta namen so vsi deli električnih naprav, ki bi ob okvari lahko prišli pod nevarno napetost dotika povezani s posebnim zaščitnim vodnikom (PE). Zaščitni vodniki so zelenorumene barve. Vsi zaščitni vodniki se na razdelilniku priključeni na posebno zbiralnico, ki se poveže z ničelno zbiralnico. Izklop okvarnega toka posameznega tokokroga opravlja nadtokovna zaščita - varovalke. Čas odklopa sme biti največ 0.4 sekunde. Izveden je izenačevanje potencialov. V ta namen so montirane omarice za izenačevanje potenciala, ki so locirane v NN, SN, v elektro nišah in komandnem prostoru in so opremljene z bakreno zbiralnico. Omenjene omarice so povezane s PE in N vodniki v ploščah, omarah, razdelilnikih itd. in z ozemljilno mrežo z žico H07 V-K. Vodniki za izenačitev potencialov so uvlečeni v zaščitne cevi.

1.15.1 Kakovost materialov in izdelave Vse izdelke, materiale, naprave, napeljave in opremo, vgrajeno po tem projektu, mora izvajalec del predložiti ustrezna potrdila (dokazila ateste in certifikate) ter pozitivne strokovne ocene in meritve za dokazovanje kakovosti naprav napeljav in konstrukcij ter zanesljivosti obratovanja.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Vse naprave, napeljave in konstrukcije morajo biti po kakovosti najboljši svoje vrste in morajo izpolnjevati vse ustrezne standarde, navedene tem projektu. Vsa oprema za vodenje v predoru mora imeti seizmično odpornost v skladu z razredom V.L.3 z amplitudo pomika pod 8 do 9 Hz s pomikom manjšim od 1.5 mm in amplitudo pospeška nad 8 do 9 Hz s pospeškom manjšim od 0,5 g v skladu s TABELO 1, razredi za nizkofrekvenčna nihanja ustreznega Evropskega standarda EN 60654-3 (IEC 60654-3 1983) "Obratovalni pogoji za opremo za merjenje in kontrolo industrijskih procesov - del 3 Mehanski vplivi. Konstrukcija, razpored in izdelava mora biti v vsakem primeru najboljša, vse pa mora potrditi Inženir. Vse naprave napeljave in oprema mora biti ustrezno finalno obdelana za predvidene pogoje okolja in uporabe. Ustrezni pogoji na lokaciji predora so med -30°C in +70°C, 100 % relativne vlažnosti in hitrost vetra do 40 m/s v kateri koli smeri. Vse izdelke z blagovno znamko mora odobriti Inženir, izvajalec odgovarja za zamude, do katerih pride, ker so bili v odobritev predloženi nesprejemljivi materiali. Kjerkoli se uporabi različne materiale, je treba ustrezno upoštevati elektrokemične reakcije (elektrolitska korozija) med temi različnimi materiali (na pr. baker/jeklo, baker/aluminij, aluminij/jeklo, itn.). Na vsak način je treba kakršne koli elektrokemične reakcije preprečiti z ustreznimi ukrepi. "Nerjavna jeklena pločevina in profili" morajo biti zlitina Cr-Ni-Mo-Ti kakovosti materiala št. 1.4571 po DIN 17440 (V4A). "Nerjavni pritrdilni materiali" morajo biti zlitina Cr-Ni-Mo kakovosti materiala, št. 1.4401 po DIN 17440 (V2A) ali iz epoksidnih materialov ustrezne mehanske nosilnosti, ki glede požarne odpornosti ustrezajo standardu DIN 4102. "Aluminijeva zlitina", ki se navaja kot uporabljeni material v teh specifikacijah, mora biti AlMg-Si 05 po DIN 1725 s trdnostjo F25 in H14 po DIN 1748 za profile in AlMg3 po DIN 1725 za aluminijasto pločevino. "Aluminij" je aluminijeva zlitina po zgoraj navedenih specifikacijah, razen tam, kjer je izrecno navedeno drugače. Aluminijeva zlitina je vedno "peskana", kot je navedeno v nadaljevanju, razen, kjer je izrecno navedeno drugače.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Pocinkano jeklo se uporabi samo, kjer je to izrecno določeno. Pocinkano jeklo je vedno vroče pocinkano jeklo s prevleko iz cinka po TSE 914. 1.15.2 Kabelske povezave Izolacija vseh napajalnih kablov za ventilatorje, zasilno razsvetljavo in zasilno napajanje za elektro niše in v predorih mora biti požarno odporna E90/FE180. Isto velja za vse kable na katere so priključene naprave in elementi, ki morajo zanesljivo delovati tudi v primeru požara oziroma ohranjati svojo funkcionalnost v primeru požara vsaj 120 min. Predloži se sistem oznak in načine izvedbe označevanja kablov. Dovoljena je uporaba samo odobrenih vrst in oznak. Kable se na obeh koncih jasno in trajno označi v skladu z ustreznimi oznakami iz shem. Vsak kabel ima trajno nalepko ali ploščico, ki se jo trdno pritrdi blizu vsakega konca, ki navaja referenčno številko kabla v skladu z navedbami v seznamih kablov. Kabelske uvode v omare in pripadajoče elemente (razen uvodov v stikalne naprave z zaščito IP 40 ali manj) se izvede s tesnilnimi uvodnicami, pri čemer se vse žile skrbno razporedi in varno namesti tako, da se prepreči dostop škodljivcev in da se vse sponke razbremeni teže kablov. Sponke se označi v skladu s pripadajočimi shemami. Kabelske sponke so odporne na vibracije, uporabi se zalito izolacijo, ki jo izdelujejo specializirani proizvajalci in je najmanj enakega nazivnega toka, kot je nazivni tok kabla, ki bo nanje priključen. Kovinski deli pod napetostjo se izvedejo tako, da so na varni razdalji ali zaščiteni pred naključnim dotikom. Kjer se sponke uporabi za krmilne, signalne ali komunikacijske kable, se predvidi dodatna rezervna mesta in možnosti za vgradnjo dodatnih sponk. Vsa oprema in spojne doze imajo ločene sponke za vsako žico, vključno z rezervnimi žilami. Po celotni instalaciji se dosledno upošteva razporeditev ustreznih kablov in pripadajočih sponk v skladu z dogovorom z Inženirjem. Kable se pripelje na gradbišče na bobnih ali kolutih, pri čemer mora biti kabel nedotaknjen. Pretrganih kablov z vozli ali abrazijami se ne dovoli uporabiti za vgradnjo. Vertikalno položene kable (v utorih v stenah predorskih cevi, ali na drugih mestih), je potrebno ustrezno mehansko razbremeniti z uporabo tipskih razbremenilnih objemk in nosilcev na vsakih 30 cm. Poleg tega je potrebno kable v vertikalnih utorih zaščititi z ustrezno toplotno izolacijo. Vse navedene dolžine kablov so samo približne. Izvajalec je odgovoren za pravilno izmero na gradbišču pred naročanjem kablov. Polaganje kablov je dovoljeno samo vzdolž predvidenih kabelskih tras. Izvajalec je v celoti odgovoren za zaščito kablov pred poškodbami med njihovim skladiščenjem, polaganjem ali pri delu z njimi.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Izvajalec pripravi in predloži v odobritev seznamov kablov za vsak sistem, iz katerih bodo razvidni vrsta, prerez, količina, trasa in načini priključevanje za vsak kabel. 1.15.3 Požarno odporna kabelska napeljava Izolacija za vse napajalne kable za ventilatorje, zasilno razsvetljavo v voznem delu predora in zasilno napajanje za električne niše in omarice za klic v sili je požarne odpornosti FE180 E90. Uporabljeni morajo biti za varnostne sisteme (zagotavljanje funkcije v primeru požara) požarno odporni kabli in požarno odporni kabelski nosilni sistem. Požarno odporni kabli morajo biti NHXCH ali NHXH 0,6/1 kV z izolacijo iz mešanice omreženega polyolefina HYI1 po DIN VDE 0266 in plaščem oranžne barve iz polyolefinske mešanice HXI4 po DIN VDE 0276 del 604. Kabli morajo biti položeni na nosilni pribor preizkušen po DIN 4102 del 12 kar pa ne velja za varnostno razsvetljavo. Kabelska napeljava (kabli in nosilni pribor) mora biti izdelana in preizkušena v skladu s standardom DIN 4102 del 12 in s splošnimi navodili proizvajalca. Pri polaganju kablov je potrebno dosledno upoštevati upogibni radij, ki je lahko ≥ 10 x premeru kabla. Požarno odporni kabelski nosilni sistem se ognjevarno montira na zid oz. na stropne nosilce v razmiku 70 cm. Pri montaži na zid uporabimo požarno odporne konzole v obliki C-profila:

• za požarno odporne kabelske kanale, proge oziroma lestve širine do 200 mm (obremenitev maksimalno 20 kg/m) uporabimo konzole lx50x50 mm, ki jih na zid pritrdimo z dvema požarno odpornima zidnima vložkoma

• za požarno odporne kabelske kanale, proge oziroma lestve širine večje od 200 mm obremenitev maksimalno 25 kg/m) uporabimo konzole lx25x50 mm, ki jih dodatno podpremo z kratkimi podporniki. Konzole pritrdimo na zid z dvema požarno odpornima zidnima vložkoma. Kratki opornik na zid pritrdimo z požarno odpornima zidnim vložkom na konzolo pa z vijakom M10x25.

Pri montaži s stropnimi nosilci v obliki ozobljenega C-profila se požarno odporni stropni nosilci pritrdijo na strop z najmanj dvema požarno odpornima zidnima vložkoma, ki v primeru požara ohranita nosilnost v trajanju ≥ 90minut. Izolacija vseh napajalnih kablov za varnostne sisteme v predoru mora biti požarno odporna E90/FE180. Isto velja za vse kable na katere so priključene naprave in elementi, ki morajo zanesljivo delovati tudi v primeru požara oziroma ohranjati svojo funkcionalnost v primeru požara vsaj 120 min. V ta namen morajo biti uporabljeni samo kabli brez halogena. Za varnostne sisteme morajo biti uporabljeni požarno odporni kabli in požarno odporni kabelski nosilni sistem. Požarno odporni kabli morajo biti NHXCH ali NHXH 0,6/1 kV z izolacijo iz




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

mešanice omreženega polyolefina HYI1 po DIN VDE 0266 in plaščem oranžne barve iz polyolefinske mešanice HXI4 po DIN VDE 0276 del 604. Kabli morajo biti položeni na nosilni pribor preizkušen po DIN 4102 del 12 kar pa ne velja za napeljave za zasilno razsvetljavo, ki mora brezhibno delovati v času ene ure pri temperaturi 250stopinj C . Pri polaganju kablov je potrebno dosledno upoštevati upogibni radij, ki je lahko ≥ 10 x premeru kabla. 1.15.4 Polaganje kabla pri nizkih temperaturah Ne priporoča se polaganje kablov pri temperaturah, ki so nižje od +5°C. Če je zunanja temperatura nižja, moramo kabel predhodno segreti z enim od navedenih načinov: a) Segrevanje kabla v suhem prostoru; kabelski boben pustimo v zaprtem prostoru, če je

temperatura prostora: od +5°C do +10°C 72 ur, od +10°C do +20°C 40 do 48 ur, od +20°C do +25°C 24 do 36 ur. b) Segrevanje z električnim tokom; Vse žile razen nevtralne (če je manjšega prereza)

vežemo paralelno in priključim na varilno aparaturo ali ustrezni transformator 400/230/7 V. Jakost toka pri segrevanju je ca. 1 A/mm2. S termometrom kontroliramo temperaturo na površini kabla, pri čemer je maksimalna dopustna temperatura:

+40°C za kable do 1 kV, OPOMBA: Pri vseh vrednostih pa moramo vedno v prvi vrsti upoštevati še dodatna

priporočila proizvajalca kabla, če jih le-ta predpiše. 1.15.5 Odvijanje kabla Pred odvijanjem kabla z bobna moramo natančno preučiti vse pogoje, ki jih je predpisal proizvajalec kabla, kakor tudi preveriti:

• pravilnost zaščitnih kap na koncih kabla, • stanje plašča kabla na zunanji strani, • če obstaja možnost morebitne poškodbe zunanjega plašča pri odvijanju, • splošno stanje kabelskega bobna, • skladnost tipa ter dolžine kabla s projektiranimi podatki za določeno kabelsko traso.

Za odvijanje kabla je potrebno dvigniti boben s tal na kabelski podstavek ali prikolico. Kabel se odvija s počasnim in enakomernim vlečenjem z gornje strani bobna tako, da je smer odvijanja nasprotna smeri puščice na bobnu. zagotoviti moramo možnost zaviranja bobna. Mesto postavite kabelskega bobna oz. podstavka se prilagodi okoliščinam terena in predvidenem načinu polaganja v neposredni bližini rova oz. kabelske kanalizacije.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Mehansko odvijanje kabla z motornim vitlom lahko izvajamo na naslednje tri načine.

• Vleka s pomočjo vlečne nogavice, ki jo zataknemo za plašč kabla. Ta način je primeren za trase, kjer ni veliko kotov in robov.

• Vleka s pomočjo sponke, ki je vezana na vodnike kabla. Način je primeren za daljše in težje trase, kjer je potrebna večja zatezna sila.

• Vleka s pomočjo sponke, ki je vezana na armaturo kabla (samo kabli z okroglo ali ploščato žično armaturo).

Izvajalec sprejme vse previdnostne ukrepe, potrebne za preprečitev poškodb kablov med montažo. Kadar koli se kable vgrajuje na lokaciji, na kateri delo še ni dokončano, sprejme Izvajalec vse potrebne previdnostne ukrepe za zaščito kablov pred poškodbami, do katerih pride zaradi izvajanja tekih drugih del. Vsi kabli morajo teči direktno od točke do točke brez uporabe spoj, razen če potrebna dolžina presega dolžino, ki se jo lahko dobavi v enem kosu od proizvajalca. V takem primeru odobri lokacijo vsake spojke Inženir. Dovoljene niso nobene druge spojke, razen tistih, ki so izrecno zahtevane v načrtih ali drugje v teh specifikacijah. Kjer mora kabel spremeniti smer, bodisi v horizontalni ali v vertikalni ravnini, ne sme biti upogibni polmer kabla manjši od najmanjšega polmera, ki je določen v IEE Predpisih za ožičenje. Polmeri krivljena (upogibanja) kablov med vgradnjo morajo biti čim večji, krivljenje kablov v polmeru, ki je manjši od polmera, določenega v ustreznih IEE predpisih, pa ni dovoljeno. Kjer je treba podaljšati obstoječi kabel, se to izvede tako, da "križna" spojka ni potrebna. Vse kable se potegne na mesto vgradnje na tak način, da se prepreči vsakršno poškodbo kabla ali njegovega plašča. kable je treba, kjer je to možno, vleči direktno z vrha bobna, ki ga je treba med celotnim postopkom tako podpreti, da se prosto vrti. Kjer so pogoji na kabelski trasi takšni, da je nujno, da se pred uvlečenjem kabla na mesto vgradnje kabel odstrani z bobna, je treba kabel pravilno razgrniti na gladki čisti površini tal, ki je povsem brez odkruškov ali česarkoli, kar bi lahko povzročilo poškodbe kabla. V takih primerih se tam, kjer je to možno, položi osmice ustrezno velikosti, pri čemer je treba zelo skrbno paziti, da se pri tem kabla ne izpostavlja prevelikemu zvijanju.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Za podpiranje kabla med vleko je treba uporabiti ustrezno število kabelskih valjev - od katerih je vsak nepoškodovan in se lahko povsem prosto vrti - tako, da se noben del kabla ne dotika tal, dna ali sten rova ali zidov zgradb. Kablov se ne sme vleči preko betona ali drugih površin. Število in namestitev valjev na krivinah v trasi mora biti takšno, da se zagotovi, da se ne približa najmanjšemu polmeru krivljenja kabla. Kable je treba, kadar koli je to možno, vleči na mesto vgradnje z roko ob uporabi ustreznega števila delavcev, ki so primerno razmeščeni vzdolž celotne dolžine kabla. Vitli, bodisi na motorni pogon ali ročni, in drugi mehanski pripomočki se smejo uporabiti samo s predhodnim dovoljenjem Inženirja, ki da tako dovoljenje v posebej težkih okoliščinah. Kadar koli se uporabi vitel ali podobno pripravo, se v linijo vleka med vitel in kabel montira odobreni merilnik vlečne napetosti. Vlečna napetost mora biti vedno znotraj mejnih vrednosti, ki jih svetuje proizvajalec kabla, o čemer je treba pisno obvestiti Inženirja, preden se začne s samim postopkom. Kabelske nogavice morajo biti, kadar se jih uporabi, odobrenega vzorca in pravilne velikosti, z nihajnim očesom, v brezhibnem stanju in se jih previdno pritrdi, da se prepreči poškodbe kabelskega plošča. Če po uporabi kabelske nogavice plašča kabla po odstranitvi nogavice kaže znake raztezanja, je treba kabel pustiti 30 minut, da se povrne v prejšnje stanje. po preteku tega časa je treba, če se plašč ni povsem vrnil na svoje prvotno mesto, konec kabla odrezati za dolžino, ki je enaka dolžini nogavice plus 300 mm, zatem pa takoj ponovno zatesniti. V času postopkov vlečenja se ne sme pod nobenimi pogoji dovoliti, da se kabel zvija ali vrti okrog svoje vzdolžne osi zaradi prevelike vlečne napetosti ali zaradi kateregakoli drugega razloga. Ko sta dolžina in potek kabla takšna, da bo verjetno potrebna previsoka vlečna sila za vlečenje kabla na mesto vgradnje, se uporabi metodo kontinuiranega vezanja, pri čemer se uporabi vez iz vlečne žice, katere dolžina je enak dvakratni dolžini kabla, na katero se kable trdno pritrdi na razmikih največ 1,8 m. Na krivinah trase se uporabi "grabilne" bloke, s katerimi se zagotovi, da vlečno napetost prevzame vez in ne kabel. Kadar koli se kable odreže iz kakršnega koli razloga že, je treba odrezane konce obeh delov kabla takoj ponovno zatesniti: Kable se zatesni s pomočjo odobrene plastične kapice, ki pokrije armaturne žice in zunanji plašč. kakršna koli druga oblika začasnega pokrivanja ni sprejemljiva. Z vsemi kabelskimi bobni je treba ravnati previdno, da se jih ne poškoduje; vse manipulacije se izvaja ob uporabi zadostnih in ustreznih naprav in opreme.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Vse prazne kabelske bobne je treba skrbno zložiti na tak način, da ne ovirajo dostopa do ali po gradbišču ali dela drugih izvajalcev. Prazne bobne je treba takoj odstraniti z gradbišča, v vsakem primeru pa najkasneje sedem dni potem, ki je bil z njih odstranjen kabel. Nikoli ne smejo biti na gradbišču uskladiščeni več kot rije prazni bobni, razen če se z Inženirjem ne dogovori drugače. 1.15.6 Kabli v kabelski kineti Kable se v notranjosti predora položi v kabelski kineti pod desnim pločnikom. Kable večjega preseka se položi na dno kabelske kinete, Vsi krmilni in šibkotočni kabli so položeni na ločeno pokrito kabelsko polico na desni steni kinete. 1.15.7 Kabli, položeni v tleh Če ni drugače prikazano v načrtih ali navedeno v seznamih kablov in razne tam, kjer kabli vstopajo v zgradbe ali prečkajo železnico ali cesto ali utrjene površine, kjer obstaja verjetnost prometa z vozili, se podzemne kable zakoplje v zemljo. Vse kable, ki se jih zakoplje direktno v zemljo, se položi na globini najmanj 0,8 m od vrha kabla do površine tal. Kable se ne sme polagati direktno v zemljo, če se ugotovi prisotnost kakršnega koli korozivnega dejavnika. Preden se začne s polaganjem kablov, je treba vse kabelske rove drenirati, dna izravnati in steptati in odstraniti ves kamen in podobne odpadke. Vse kable se položi na komprimirano ravno posteljico iz peska, ki ne vsebuje soli, ali na izbrano zemljo v minimalni debelini 75 mm po komprimiranju, merjeno od dna rova do spodnje strani kabla. Vse kable se pokrije s slojem peska, ki ne vsebuje soli, ali izbrane zemljine v takšni debelini, da pokrivni sloj nad vrhom kabla po komprimiranju materiala ni manjši od 100 mm. Kjer tako določajo načrti ali da takšna navodila Inženir, se kable vgradi v dveh vrstah v istem rovu, pri čemer se prvo vrsto kablov pokrije z zadostno količino peska, ki ne vsebuje soli, ali izbrane zemljine, ki se jo dobro komprimira v slojih po 75 mm, tako da se dobi čvrsto ravno posteljico za drugo vrsto, ki ne sme biti manj kot 300 mm na vrhovi kablov v prvi vrsti. Drugo vrsto kablov se pokrije, kot je opisano zgoraj. Kjer se dve vrsti kablov položi v isti rov, se nižjo vrsto vgradi na taki globini, ki omogoča, da se vgradi zgornjo vrsto na globini, ki je navedena zgoraj.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Pesek ali izbrano zemljo, potrebno za zasutje, dostavi na gradbišče, vgradi ter komprimira izvajalec. Presek ali izbrano zemljo, potrebno za zasutje, se preseje skozi mrežo z velikostjo okenc največ 5 mm. Vse kable se zaščiti z neprekinjenim slojem montažnih betonskih elementov debeline 50 mm, tlačna trdnost betona 5 N/m2. Opozorilni trka ali v ta namen izdelan sintetični trak pokriva kabel v taki širini, da sega vsaj 50 mm na vsako stran kabla. Za enojne kabelske trase mora biti širina kabelskega pokritja najmanj 100 mm večja od premera kabla, za trase z več kabli pa najmanj 100 mm večja od skupnega premera kablov. Kjer je potrebno izpolniti drugi od obeh omenjenih pogojev, se drug poleg druge položi več kabelskih pokritij (pokrovov), tako da se dotikajo, pod pogojem, da v tek okoliščinah širina posameznih pokritij (pokrovov) ni manjša od 225 mm. Betonske kabelske pokrove je treba, če so dolgi več kot 300 mm, ustrezno armirati. Vsi kabelski pokrovi morajo imeti na svoji zgornji površini napis v slovenskem "NEVARNOST - ELEKTRIČNI KABLI". Vsa kabelska pokrivanja (pokrove) je treba namestiti tako, da njihova spodnja stran ni manj kot 100 mm niti več kot 1500 mm nad vrhom kabla. Ukrivljene pokrove (pokritja) kablov se uporabi, kjer koli je to potrebno , da se kable zaščitit na krivinah s kratkimi polmeri. Kabelske pokrove (pokritja) dobavi in vgradi izvajalec. Kjer potekajo srednjenapetostni in nizkonapetostni kabli v istem kabelskem rovu, se srednjenapetostni kable zaščiti z lastnimi kabelskimi pokrovi. Če ni drugače prikazano v načrtih, se nizkonapetostne kable v istem rovu položi na medsebojni razdalji 50 mm. Če ni drugače prikazano na načrtih, je treba nizkonapetostne kable, položene v istem rovu kot telefonski ali drugi komunikacijski kabli, ločiti od srednjih z razmikom najmanj 300 mm. Če ni drugače prikazano na načrtih, je treba srednjenapetostne kable ločiti od nizkonapetostnih ali telefonskih kablov, položenih v istem rovu, z razmikom najmanj 300 mm. Kadarkoli se položi ozemljitvene trakove s kabli v zemljo, je treba trakove ločiti od kablov in kabelskih pokritij z razdaljo vsaj 200 mm. Vsi kabli morajo biti vsaj 300 mm proč od drugih napeljav, ne glede na to, ali te tečejo vzporedno z ali prečno na kabelski rov. Kabli normalno ne smejo prečkati drug drugega v rovih, razen tam, kjer se temu ni možno izogniti.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Kabli v dvojnem instalacijskem podu in na kabelskih policah morajo biti vgrajeni v ločenih delih za energetske in za krmilne kable. Kable vsakega dela se poveže na tleh ali kabelski polic. 1.15.8 Kabelske zaš čite cevi Kabelske zaščitne cevi morajo biti iz PEHD in za nadometno montažo v skladu z ustreznimi standardi. Zaščitne cevi se vgradi za 400/230 V za energetske kable in kable za nadzor in vodenje prometa z rezervno kapaciteto najmanj 20 %. Zaščitne cevi se vgradi:

• v pogonskih centralah, • v predoru, če je treba kabel montirati v zid.

1.16 ZAŠČITA 1.16.1 Zaščita pred elektri čnim udarom TN-S sistem omrežja Vsi izpostavljeni prevodni deli inštalacije se morajo povezati z ozemljitveno točko sistema z zaščitnim vodnikom. Zaščita pred posrednim dotikom ob kratkem stiku med faznim vodnikom in zaščitnim vodnikom ali izpostavljenimi prevodnimi deli povezanimi z zaščitnim vodnikom je izvedena s samodejnim odklopom napajanja, ki izklopi okvarjeni del inštalacije v predpisanem času, to je v 5 s oziroma 0.2 - 0.4 s. Zaščita je izvedena z zaščitnimi napravami pred prevelikim tokom, kot so varovalke, inštalacijski odklopniki, zaščitna stikala itd .. Dodatni zaščitni ukrep je predviden z tokovnim zaščitnim stikalom. Uspešno delovanje zaščite zagotovimo s tem, da predvidimo kratkostično zanko tako majhne impedance, da lahko ob okvari steče kratkostični tok, večji od toka, pri katerem deluje zaščita v predpisanem času:

22 XR

U

Z

UI o

s

oa

+=⟨=

kjer pomeni: Ia [A] tok, ki zagotavlja delovanja zaščitne naprave za avtomatičen odklop napajanja v

času, določenem v spodnji tabeli, glede na nazivno napetost Uo ali pod pogoji, ki




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

dovoljujejo čas, ki ne presega 5 s Uo [V] nazivna napetost proti zemlji Zs [Ω] impedanca celotne kratkostične zanke (vir, vodnik, zaščitni vodnik) R [Ω] celotna ohmska upornost kratkostične zanke X [Ω] celotna reaktanca kratkostične zanke Pred priključkom na napetost, je treba v skladu s predpisi izmeriti impedance tokokrogov . El. omare so predvidene s stopnjo zaščite IP 43, tako je pri zaprtih vratih slučajen dotik z deli pod napetostjo nemogoč. V stikalnih prostorih so pred električnimi omarami predvidene 1,25 m široke izolacijske preproge. Najdaljši odklopni časi v omrežju TN za končne tokokroge, ki napajajo vtičnice ali neposredno brez vtičnic prenosne ročne aparate razreda I ali prenosne aparate, ki se med uporabo premikajo ročno: Za običajne prostore:

Uo (v) t (s)

<50 ni omejitev 50 5 120 0.8

230 ali 220 0.4 400 ali 380 0.2

Nad 400, Ex 0.1

1.16.2 Zaščita pred previsoko napetostjo dotika in koraka Zaščitni ukrep je samodejni izklop naprave ob pojavi okvarnega toka. Pogoj za efektno zaščito je ustrezna upornost ozemljitve. Okvarni tok mora biti večji od izklopnega toka zaščitnega elementa. 1.16.3 Zaščita pred slu čajnim dotikom Vsi prostori, v katerih se nahajajo električne naprave, morajo biti zaklenjeni. Dotik nezavarovane električne opreme preprečimo z zaščitno mrežo. Taka nevarna mesta opremimo z opozorilnimi. napisi in oznakami. 1.16.4 Zaščita pred preobremenitvijo in kratkimi stiki Transformatorji so pred preobremenitvijo in kratkimi stiki zaščiteni na SN in NN strani z ustrezno




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

zaščito. Razen tega so transformatorji varovani s termično zaščito. Le-ta reagira v primeru pregrevanja kateregakoli transformatorjevega navitja. 1.16.5 Zaščita pred preobremenitvenim tokom Delovna karakteristika naprave, ki ščiti električni vod pred preobremenitvijo, mora izpolniti dva pogoja:

Ib ≤ In ≤ Iz I2 < 1,45 x Iz

Ib je nazivni tok porabnika in ga za trifazne porabnike računamo po enačbi:

ηφ *cos**3 U

PI n

b =

Ib je nazivni tok porabnika in ga za enofazne porabnike računamo po enačbi:

ηφ *cos*U

PI n

b =

Kontrola presekov zaščitnih vodnikov določa, da mora biti presek zaščitnega vodnika enak preseku faznega vodnika do preseka 16 mm2, 16 mm2, če je fazni vodnik preseka od 16 do 35 mm2, oziroma polovični presek faznega vodnika, če je le-ta večji od 35 mm2. V primeru, da zaščitni vodnik ni del kabla, mora imeti najmanjši prerez 2,5 mm2 za Cu ali 4 mm2 za Al, če je vodnik mehansko zaščiten, 4 mm2 za Cu, če zaščitni vodnik ni mehansko zaščiten ali 50 mm2 za FeZn valjanec. Aluminij ni dovoljen, če ni dodatno zaščiten. Prerez glavnega vodnika za izenačitev potenciala mora biti večji od polovice prereza največjega zaščitnega vodnika v instalaciji, vendar najmanj 6 mm2. Dodatni vodnik za izenačevanje potenciala ne sme biti manjši od prereza najmanjšega zaščitnega vodnika, vezanega na te prevodne dele. 1.16.6 Zaščita pred kratkosti čnim tokom Zaščitna naprava mora ustrezati naslednjim zahtevam:

• odklopna zmogljivost zaščitne naprave mora biti večja od pričakovanega kratkostičnega toka,

• kratkostični tok mora biti prekinjen v času, v katerem se vodniki segrejejo do dopustne temperature.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

2

*

=⟩I

Skt

t [ s] trajanje kratkega stika S [mm2] presek vodnika I [A] efektivna vrednost toka kratkega stika k koeficient odvisen od konstrukcije vodnika V tabelah, ki so rezultat izračunov, so uporabljene naslednje oznake in veličine: η izkoristek porabnika fi faktor istočasnosti el. omare fo faktor obremenitve porabnika fp faktor prekrivanja Pk [kW] konična moč el. omare Pinst [kW] instalirana moč el. omare Ib [A] tok porabnika Ik [kA] tok kratkega stika porabnika Ik1 [kA] tok kratkega stika s povratkom po zaščitenem vodniku la [kA] tok delovanja zaščite pri okvari S [mm2] presek vodnika kabla Szas [mm2] presek zaščitnega vodnika kabla TN-S tip uporabljene instalacije u1 [%] padec napetosti od el. omare do porabnika l [m] dolžina kabla do porabnika tizk [s] izklopilni čas pri nastopu okvarnega toka zs [Ω] skupna impedanca pri nastopu okvarnega toka I2 [A] tok, ki zagotavlja delovanje zaščitne naprave In [A] nazivni tok zaščitne naprave I inst [A] instalirani tok el. omare Ik [kA] konični tok el. omare u1 [%] padec napetosti od izvora do el. omare Opomba: Rezultati izračunov so priloženi.

1.16.7 Dimenzioniranje kablov in vodnikov Termično so vodniki oz. kabli dimenzionirani z upoštevanjem prereza, materiala ter vrste izolacije vodnika, števila vzporedno položenih in obremenjenih vodnikov, zunanje temperature, načina polaganja ter z upoštevanjem selektivnosti delovanja.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Vodniki oz. kabli so dimenzionirani tako, da so padci napetosti manjši od:

• 5 % za električne instalacije razsvetljave in • 8 % za električne instalacije drugih porabnikov, če se električne instalacije napajajo iz

trafo postaje. Mehansko so vodniki dimenzionirani v odvisnosti od načina polaganja in velikosti sil kratkih stikov. Najmanjši prerez mehansko zaščitenega stalno položenega voda je 1,5 mm2 Cu. 1.16.8 Inštalirana in koni čna moč Iz enopolne sheme je razvidna inštalirana moč:

η

dinst

PP =

Z upoštevanjem faktorja istočasnosti fi dobimo izračunamo konično moč:

fpfofiPP instk ***=

φ cosk

n

PP =

Konični tok za trifazni porabnik:

U

PI k

k*3

=

Konični tok za enofazni porabnik:

U

PI k

k =

kjer pomeni: Pd [W] nazivna moč Pinst [W] instalirana moč ηi zkoristek porabnika fi faktor istočasnosti el.omare fo faktor obremenitve porabnika fp faktor prekrivanja cos ϕ faktor moči




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Pk [W] konična moč Pn [W] konična navidezna moč Ib [A] konična navidezni tok Ik [A] konični tok U [V] nazivna medfazna napetost Na osnovi podatkov določimo za izbrani prerez trajni zdržni tok vodnika Iz. Pri izbiri prereza moramo upoštevati še :

• zaščito pred električnim udarom, • zaščito pred toplotnimi učinki, • zaščito pred nadtoki , • dopustne padce napetosti, • mejne temperature priključkov opreme in spojev, • zunanje vplive.

1.16.9 Kontrola padca napetosti Izračun padca napetosti:

2

200

US

Plu

××××=∆

λ

Du [%] padec napetosti

P [W] priključna moč porabnika l [m ] dolžina kabla S [mm2] presek vodnika l prevodnost vodnika v kablu

U [V] nazivna napetost Skupni padec napetosti je:

%5⟨=∑ nuu

Največji dovoljeni padec napetosti med napajalno točko el. instalacije in kontrolirano točko znaša:

• za tokokroge razsvetljave 5 %, • za ostale tokokroge 8 %.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

1.17 IZRAČUNI 1.17.1.1 Dimenzioniranje kabelske povezave med NN s tranjo transformatorja 21/0,42 kV, 2500 kVA in transformatorskim poljem N N stikalnega bloka Tokokrog : Priklop zgoraj : Transformator +T1 (+T2) Priklop spodaj : Dovodno polje NN bloka v TP Napetost : 400 V

Vir : Tr1 ( Tr2 ) Priklop zgoraj Kratkostična moč gornjega priklopa: 350 MVA Impedanca gornjega priklopa: Ohmska upornost Rt: 0.0351 mOhm

Induktivna upornost Xt: 0.3510 mOhm

Transformator : Tip: Hermetično tesnjen-oljni Število transformatorjev: 1 Način ozemljitve: TN-C Skupna moč: 2500 kVA Moč na enoto: 2500 kVA Priključitev: Zvezda-trikot Napetost kratkega stika: 6.0 % Impedanca izvora: Ohmska upornost Rt: 0.9032 mOhm Induktivna upornost Xt: 4.1361 mOhm Ib: 3436.61 A

Kabel : C1 Dolžina: 40 m Metoda vgradnje: F-v obliki zaprte deteljice Enožilni kabli na perforirani horizontalni polici Tip kabla: Enožilen Število slojev: 1 Izolacija: PVC Št. sosednjih tokokrogov: 0 Razpored vodnikov: Vodoravno dotikajoči Temperatura okolice: 30 °C THD nivo: 0 %

Dovoljen tok po kablu(Iz): Iz pod normalnimi pogoji uporabe (A): 4107.7 A Iz x popravek faktorjev (realni pogoji uporabe): 3573.7 A

Dimenzijska omejitev: zahtevani tok Korekcija : Temperatura : 1.00 (52-D1) x Termična upornost tal : 1.00 (A.52-16) x Ničenje : 1.00 (D.52-1) x Grupiranje : 0.87 (52-E5) x Uporabnik : 1.00 / Zaščita ) : 1.00 ______ 0.87

CSA (mm˛) teoretično uporabljeno oznaka material Fazni vodnik 7 x 261.5 7 x 300.0 Baker Ničelni vodnik PE(N) PE(N) - - PE vodnik 7 x 261.5 7 x 300.0 Baker

Padec napetosti na dovodu tokokrog na odvodu DU (%) 0.00 0.3684 0.37

Rezultati izra čuna:




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Isc dovoda Ik3max Ik2max Ik1max Ik2min Ik1min I okvare (kA) 52.5576 45.5162 49.8574 41.1195 44.9684 44.9684 R (mW) 1.0969 2.1939 1.2556 2.2573 1.3190 1.3190 X (mW) 4.7186 9.4372 4.9500 9.4372 4.9500 4.9500 Z (mW) 4.8444 9.6889 5.1068 9.7034 5.1227 5.1227

1.17.1.2 Dimenzioniranje kabelske povezave med NN s tranjo transformatorja 21/0,42 kV, 160 kVA in transformatorskim poljem NN stikalnega bloka Tokokrog : Priklop zgoraj : Transformator +T3 Priklop spodaj : Dovodno polje NN bloka v TP Napetost : 400 Vir : Tr3 Priklop zgoraj Kratkostična moč gornjega priklopa: 350 MVA Impedanca gornjega priklopa: Ohmska upornost Rt: 0.0501 mOhm Induktivna upornost Xt: 0.5015 mOhm Transformator : Tip: Hermetično tesnjen-oljni Število transformatorjev: 1 Način ozemljitve: TN-S Skupna moč: 160 kVA Moč na enoto: 160 kVA Priključitev: Zvezda-trikot Napetost kratkega stika: 4.0 % Impedanca izvora: Ohmska upornost Rt: 16.1930 mOhm Induktivna upornost Xt: 41.0195 mOhm Ib: 219.94 A Kabel : Dolžina: 8.0 m Metoda vgradnje: F-dotikanje, v ploščatem kablu Enožilni kabli na perforirani horizontalni polici Tip kabla: Enožilen Število slojev: 1 Izolacija: PVC Št. sosednjih tokokrogov: 2 Razpored vodnikov: Vodoravno dotikajoči Temperatura okolice: 30 °C THD nivo: 0 % Dovoljen tok po kablu(Iz): Iz pod normalnimi pogoji uporabe (A): 321.1 A Iz x popravek faktorjev (realni pogoji uporabe): 279.4 A Dimenzijska omejitev: zahteva uporabnika Korekcija : Temperatura : 1.00 (52-D1) x Termična upornost tal : 1.00 (A.52-16) x Ničenje : 1.00 (D.52-1) x Grupiranje : 0.87 (52-E5) x Uporabnik : 1.00 / Zaščita ) : 1.00 ______ 0.87 CSA (mm˛) teoretično uporabljeno oznaka material Fazni vodnik 1 x 77.2 1 x 120.0 Baker Ničelni vodnik 1 x 77.2 1 x 120.0 Baker PE vodnik 1 x 35.0 1 x 120.0 Baker

Padec napetosti na dovodu tokokrog na odvodu DU (%) 0.00 0.1546 0.15

Rezultati izra čuna: Isc dovoda Ik3max Ik2max Ik1max Ik2min Ik1min I okvare (kA) 5.5697 4.8235 5.4336 4.3551 4.8953 4.8953




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

R (mW) 17.4771 34.9542 18.7111 35.4478 19.2047 19.2047 X (mW) 42.2410 84.4819 42.9610 84.4819 42.9610 42.9610 Z (mW) 45.7138 91.4275 46.8589 91.6173 47.0581 47.0581

1.17.1.3 Kompenzacija jalove energije a) dolo čitev velikosti kompenzacijske naprave za transforma tor 21/0,42 kV, 2500 kVA:

Za transformatorja 21/0,42 kV, 2500 kVA, ki napajata ventilatorje za prezračevanje predorov, velikost filtrske avtomatske kompenzacijske naprave za kompenzacijo jalove energije določimo glede na obtežbo pri pričakovanem nekompenziranem povprečnem cos ϕ = 0,85:

- največja skupna obtežba: Pist = (2500 kVA x 0,85) = 2125 kW

cos ϕ1 = 0,85

cos ϕ2 = 0,95

Pj = (tg ϕ1 - tg ϕ2 ) . Pist = (0,62 - 0,329). 2125 = 618,5 kvar

Izračunani moči odgovarja kapaciteta filtrske avtomatske kompenzacijske naprave 700 kvar po transformatorski enoti. Z meritvami je potrebno določiti vrsto višje harmonskih komponent in z ozirom na to dimenzionirati kompenzacijsko napravo.

b) dolo čitev velikosti kompenzacijske naprave za transforma tor 21/0,42 kV, 160 kVA:

Velikost kompenzacijske naprave za kompenzacijo jalove energije določimo na maksimalno obtežbo energetskega transformatorja 160 kVA pri pričakovanem nekompenziranem povprečnem cos ϕ = 0,9, kot sledi :

- največja skupna obtežba: Pist = (160 kVA x 0,9) = 144 kW

cos ϕ1 = 0,9

cos ϕ2 = 0,95

Pj = (tg ϕ1 - tg ϕ2 ) . Pist = (0,484 - 0,329). 144 = 22,4 kvar

Izračunani moči odgovarja kapaciteta tipske kondenzatorske baterije 22,4 kvar, vendar zaradi poenotenja velikosti kompenzacijskih naprav v vseh TP izberemo stalne kompenzacijske naprave moči 25 kvar. Največja obremenitev kompenzacijske naprave bo magnetilni tok transformatorja in UPS naprave. Kljub temu predlagam ,da se kompenzacijska naprava določi z meritvami cos ϕ v obratovanjih.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

1.17.1.4 Napajalni kabli razdelilnikov ======================== I Z R A Č U N 1 =========================

PODATKI O DOVODU IN POLAGANJU KABLA

--------------------------------------------------- ------------------

Padec napetosti.................................(%) : 0.15

Tripolni trajni tok kratkega stika.............(kA) : 5.7

Tripolni udarni tok kratkega stika.............(kA) : 9.6

Vrednost impedanc (2R+R0).................(miliOhm) : 17.5

Vrednost impedanc (2X+X0).................(miliOhm) : 42.2

Temperatura zemlje............................(stC) : 20

Temperatura zraka.............................(stC) : 30

Tip elektri čne napeljave...........................: E

Faktor za skupinske tokokroge...................... : ,8

Najve čji dopustni presek kabla................(mm2): 240

RAZDELILNIK: +NNTR..-N

--------------------------------------------------- ------------------

KABEL Cu: 4x25mm2 ................................ .

Isto časna mo č izvoda ..........................(kW): 35

Navidezna mo č izvoda .........................(kVA): 38,8

Io - obratovalni tok izvoda.....................(A) : 58.9

In - nastavitveni tok izvoda....................(A) : 80

Iz - trajni zdržni tok izvoda...................(A) : 80.8

Fazni faktor cosfi izvoda.......................... : 0.9

Tip zaš čitne naprave...............................: NZMS7- 80S

Padec napetosti.................................(%) : .54

Potrebni izklopilni tok.........................(A) : 650

Izra čunani tok okvarne zanke....................(A): 354 3



Impedanca (2R+R0).........................(miliOhm) : 178

Impedanca (2X+X0).........................(miliOhm) : 50

Dolžina kabelske trase..........................(m) : 20

Presek PE vodnika je 1/2 faznega preseka........... .




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

======================== I Z R A Č U N 2 =========================


--------------------------------------------------- ------------------

Padec napetosti.................................(%) : 0.15










RAZDELILNIK: +NNEN..

--------------------------------------------------- ------------------

KABEL Cu: 2 x ( 4x150mm2 )......................... .








Padec napetosti.................................(%) : .91












poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

======================== I Z R A Č U N 3 =========================


--------------------------------------------------- ------------------

Padec napetosti.................................(%) : 0.54



Vrednost impedanc (2R+R0).................(miliOhm) : 178

Vrednost impedanc (2X+X0).................(miliOhm) : 50






RAZDELILNIK: +NNEN..-N

--------------------------------------------------- ------------------

KABEL Cu: 4x70mm2 ................................ .








Padec napetosti.................................(%) : 1.4


Izra čunani tok okvarne zanke....................(A): 657










poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

======================== I Z R A Č U N 4 ========================= PODATKI O DOVODU IN POLAGANJU KABLA --------------------------------------------------- ------------------

Padec napetosti.................................(%) : 0.15







Tip elektri čne napeljave...........................: D

Faktor za skupinske tokokroge...................... : 1


RAZDELILNIK: +NNEN1.13

--------------------------------------------------- ------------------

KABEL Cu: 3 x ( 4x150mm2 )......................... .




In - nastavitveni tok izvoda....................(A) : 84.1

Iz - trajni zdržni tok izvoda...................(A) : 690



Padec napetosti.................................(%) : 1.65












poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

======================== I Z R A Č U N 5 ========================= PODATKI O DOVODU IN POLAGANJU KABLA --------------------------------------------------- ------------------

Padec napetosti.................................(%) : 0.54







Tip elektri čne napeljave...........................: D

Faktor za skupinske tokokroge...................... : 1


RAZDELILNIK: +NNEN1.13N

--------------------------------------------------- ------------------

KABEL Cu: 4x150mm2 ............................... .




In - nastavitveni tok izvoda....................(A) : 25.2




Padec napetosti.................................(%) : 1.89


Izra čunani tok okvarne zanke....................(A): 492


Tripolni udarni tok kratkega stika.............(kA) : 2








poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

======================== I Z R A Č U N 6 =========================


--------------------------------------------------- ------------------

Padec napetosti.................................(%) : 0

Tripolni trajni tok kratkega stika.............(kA) : 21

Tripolni udarni tok kratkega stika.............(kA) : 45








RAZDELILNIK: RH

--------------------------------------------------- ------------------

KABEL Cu: 4x10mm2 ................................ .








Padec napetosti.................................(%) : .55








Presek PE je enak faznemu preseku.................. .




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

======================== I Z R A Č U N 7 =========================


--------------------------------------------------- ------------------

Padec napetosti.................................(%) : 0.54










RAZDELILNIK: RH-N

--------------------------------------------------- ------------------

KABEL Cu: 4x10mm2 ................................ .








Padec napetosti.................................(%) : .94








Presek PE je enak faznemu preseku.................. .




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

1.17.1.5 Zagon ventilatorjev za prezra čevanje predorov Za zadostno prezračevanje predorov T1 in T2 je v ventilacijski postaji predvidena vgradnja treh ventilatorjev. Tip in velikost ventilatorjev bodo opredeljeni v PZI načrtu strojnih inštalacij in opreme na osnovi zahtevanih potreb po prezračevanju s predvideno priključno močjo 500 kW po enoti. Temu ustrezno opravimo potrebna dimenzioniranja: a) kontrola padca napetosti:

SN napetostni nivo: Za primer podajamo izračun padca napetosti od RTP 110/20kV Divača do TP1.0. Pri tem je: In = 154,36 A Rk = 0,2576 Ω/km Xk = 0,1225 Ω/km l = 1260 m

( ) 32,95)31,01225,095,02576,0(26,136,1543sincos3 =⋅+⋅⋅⋅⋅=+=∆ ϕϕ XRlIU n

%4766,010.20

10032,951003

=⋅=∆⋅=∆nU

Uu

Mreža 1

ODSEK R(Ω/km) X(Ω/km) I(A) Isk(A) d(km) dsk(km) cos fi sin fi ∆U(V) ∆Usk(V) ∆u(%) ∆usk(%)

ENP DIVAČA-TR1.0 0,2576 0,1225 1,48 189,3 3,1 3,1 0,95 0,3122 287,6106 287,6106 1,4381 1,4381

TP1.0-TP1.2 0,2576 0,1225 1,48 163,24 1,04 4,14 0,95 0,3122 83,2056 370,8162 0,4160 1,8541

TP1.2-TP1.4 0,2576 0,1225 1,48 161,76 1,02 5,16 0,95 0,3122 80,8656 451,6818 0,4043 2,2584

TP1.4-TP1.6 0,2576 0,1225 1,48 160,28 1,03 6,19 0,95 0,3122 80,9113 532,5931 0,4046 2,6630

TP1.6-TP1.8 0,2576 0,1225 1,48 158,8 1,03 7,22 0,95 0,3122 80,1642 612,7573 0,4008 3,0638

TP1.8-TP1.10 0,2576 0,1225 1,48 157,32 0,88 8,1 0,95 0,3122 67,8515 680,6087 0,3393 3,4030

TP1.10-TP1.12 0,2576 0,1225 1,48 155,84 1,03 9,13 0,95 0,3122 78,6699 759,2787 0,3933 3,7964

TP1-12-TP-V(TR1) 0,2576 0,1225 144 154,36 1,26 10,39 0,95 0,3122 95,3230 854,6017 0,4766 4,2730

TP-V-TP2.2 0,2576 0,1225 1,48 10,36 0,99 11,38 0,95 0,3122 5,0268 859,6284 0,0251 4,2981

TP2.2-TP2.4 0,2576 0,1225 1,48 8,88 0,96 12,34 0,95 0,3122 4,1781 863,8065 0,0209 4,3190

TP2.4-TP2.6 0,2576 0,1225 1,48 7,4 0,96 13,3 0,95 0,3122 3,4817 867,2883 0,0174 4,3364

TP2.6-TP2.8 0,2576 0,1225 1,48 5,92 0,96 14,26 0,95 0,3122 2,7854 870,0737 0,0139 4,3504

TP2.8-TP2.10 0,2576 0,1225 1,48 4,44 0,87 15,13 0,95 0,3122 1,8932 871,9668 0,0095 4,3598

TP2.10-TP2.12 0,2576 0,1225 1,48 2,96 0,75 15,88 0,95 0,3122 1,0880 873,0549 0,0054 4,3653

TP2.12-TP2.0 0,2576 0,1225 1,48 1,48 0,88 16,76 0,95 0,3122 0,6383 873,6932 0,0032 4,3685

Mreža 2

ODSEK R(Ω/km) X(Ω/km) I(A) Isk(A) d(km) dsk(km) cos fi sin fi ∆U(V) ∆Usk(V) ∆u(%) ∆usk(%)

ENP-ČRNI KAL TP2.0 0,2576 0,1225 164,72 189,3 0,37 0,37 0,95 0,3122 34,3277 34,3277 0,1716 0,1716

TP2.0-TP-V(TR2) 0,2576 0,1225 23,1 24,58 6,37 6,74 0,95 0,3122 76,7386 111,0663 0,3837 0,5553

TP-V(TR2)-TP-V(TR3) 0,2576 0,1225 1,48 1,48 0,02 6,76 0,95 0,3122 0,0145 111,0808 0,0001 0,5554

Skupni izračunani padec napetosti na SN kablu v točki TP-V pri zagonu ventilatorja je 854,6 V oziroma 4,27%.




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

NN napetostni nivo: Izračun padca napetosti pri obratovanju z glavnim in rezervnim ventilatorjem na mreži 1.

Podatki so razvidni iz priložene tabele, pri čemer je:

)()sincos(3 VXRlIU n ϕϕ +=∆ ; NU

Uu

∆⋅=∆ 100(%)

∆U (V, %) - padec napetosti UN (V) - nazivna napetost IN (A) - nazivni tok motorja (I = 835 A)




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

l (km) - dolžina vodnika (l = 20 m) Rk (Ω/km) - ohmska upornost vodnika na enoto dolžine Xk (Ω/km) - reaktanca vodnika na enoto dolžine Tabelarični prikaz padcev napetosti po posameznih tokokrogih:

Vrsta/ Profil Začetna točka / Končna točka

Ib [A] Iz [A] Material

Število poti

Dolžina [m]

Izolacija Tip inštalacije

ftot ∆u [%] / ∑ ∆u [%]

Količina

e.g. NYY-0, NYY-J 7x300/-/300

Tr1 -1Q1

1670 3.248

Cu 7 30 PVC70 C 1 0,344 1,947

1

e.g. 2YLCY-J 3x240/-/3x42,5

4Q1 Ventilator 2

835 1.209

Cu 3 20 PVC70 C 1 0,284 2,232

1

e.g. 2YLCY-J 3x240/-/3x42,5

4Q2 Ventilator 2 REZERVA

835 1.209

Cu 3 20 PVC70 C 1 0,284 2,232

1

b) preverba uspešnega zagona:

Funkcionalno celoto naprave za prezračevanje predstavlja ventilator z elektromotorjem moči cca 500 kW s pripadajočim frekvenčnim pretvornikom, ki služi mehkemu zagonu in regulaciji vrtljajev ventilatorja.

Ob uporabi pravilno izbranega frekvenčnega pretvornika je zagon elektromotorja uspešen, saj pretvornik poskrbi, da je ves čas zagona navor elektromotorja večji od navora ventilatorja. V primeru okvare frekvenčnega pretvornika je zagon zvezda-trikot možen, vendar je problematičen, saj je navor elektromotorja v vezavi zvezda zgolj 67% navora elektromotorja v vezavi trikot in je čas zagona daljši in lahko motor termično preobremenimo.

Zato v primeru okvare frekvenčnega pretvornika preostane samo še direktni zagon elektromotorja. Potrebno je preveriti padec napetosti za najneugodnejši primer, ko na mreži 1 že obratuje ventilator 2 in se zaganja še ventilator 2 (REZERVA). Izračun padca za omenjeni primer:

Podatki so razvidni iz priložene tabele, pri čemer je:

)()sincos(3 VXRlIU n ϕϕ +=∆ ; NU

Uu

∆⋅=∆ 100(%)

∆U (V, %) - padec napetosti UN (V) - nazivna napetost IN (A) - nazivni tok motorja (I = 835 A) l (km) - dolžina vodnika (l = 20 m) Rk (Ω/km) - ohmska upornost vodnika na enoto dolžine Xk (Ω/km) - reaktanca vodnika na enoto dolžine




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Direktni zagon rezervnega motorja v času obratovanja glavnega motorja

Tabelarični prikaz padcev napetosti po posameznih tokokrogih: Vrsta/ Profil Začetna točka /

Končna točka Ib [A] Iz [A] Mate

rial Število

poti Dolžina [m]

Izolacija Tip inštalacije

ftot ∆u [%] / ∑ ∆u [%]

Količina

e.g. NYY-0, NYY-J 7x300/-/300

Tr1 -1Q1

5781,7 3.248

Cu 7 30 PVC70 C 1 1,19 6,739

1

e.g. 2YLCY-J 3x240/-/3x42,5

4Q1 Ventilator 2

835 1.209

Cu 3 20 PVC70 C 1 0,284 7,024

1

e.g. 2YLCY-J 3x240/-/3x42,5

4Q2 Ventilator 2 REZERVA

5177 1.209

Cu 3 20 PVC70 C 1 1,555 8,295

1




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Skupni padec napetosti je tako v mejah dovoljenih vrednosti (<10%) za uspešen zagon elektromotorja, vseeno pa preverimo ali bo zagon uspešen. Zaradi znižanja napetosti ob direktnem zagonu bo prišlo do znižanja zagonskega momenta motorja v kvadratični odvisnosti od napetosti, kar v našem primeru znese (1 - 0,08295)2 = 0,841. Ob upoštevanju tega znižanja lahko pričakujemo zagonski moment:

Nm 3390058,13,1841,0 =⋅=⋅⋅= NNZ MMM

Preverimo čas trajanja zagona motorja: Čas trajanja zagona lahko izračunamo po empirični enačbi:

( ) ( ) s 12,71023,1732053,1

601490

26,1

2 =+⋅

⋅⋅=+⋅⋅=

ππVM

Z

zZ JJ

M

nAt

kjer je: JM - vztrajnostni moment motorja

(podatek proizvajalca 17,3 Nm za 500 kW, 4 polni motor) JV - vztrajnostni moment ventilatorja, ki ga določimo po naslednji empirični enačbi:

( ) 22 kgm 1023,08,01785 =⋅⋅== gV mrJ

kjer je: m - masa ventilatorja-rotorja (podatek proizvajalca Flakt Woods 1785 kg za

ventilator φ=1600 mm) in rg - polmer »težišča«, ki ga dobimo empirično kot 25-30% polmera ventilatorja-

rotorja. Izračun časa trajanja zagona in zadostnost zagonskega momenta za premagovanje momenta venitlatorja, preverimo še v računalniškem programu (Ptolemy):




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

- model izračuna motorja in ventilatorja:

- Momentna karakteristika motorja (rdeča) in momentna karakteristika ventilatorja (modra)

- Potek vrtljajev motorja in ventilatorja




poročilo_MOC.doc


PREDORA - T1 in T2

Datum: februar 2018

Ugotovimo, da zagon traja 7,2 sekunde, kar je dovoljena vrednost glede na standarde. Čas delovanja pretokovne zaščite motorskega stikala (odklopnika) pri zagonskem toku 6,2xIN je >10s. Torej bo zagon uspešen, če bo uporabljen standardni motor za te namene. Pri tem je potrebno opozoriti, da izračuni veljajo za enkratni zagon - več zaporednih zagonov ni možnih. Kljub vsemu je potrebno pri izbiri tipa motorja in ventilatorja v PZI dokumentaciji paziti in preveriti, da bo zagonski moment motorja dovolj velik in da bo motor termično vzdržal zagon.

Documents

Št. načrta: Z2TDCKP5E/04A 2/53 Divača - Črni Kal/4-3/Z2TDCKP-5E_04A...1.17.1.1 Dimenzioniranje kabelske povezave med NN stranjo transformatorja 21/0,42 kV, 2500 kVA in transformatorskim