OKTOBER 20142014LETNIK 03 T. 05

Zveza Strojnih Inenirjev Slovenije

svetstrojnitva10

AKADEMIJA STROJNITVA 20144. mednarodna konferenca strojnih inenirjev 2014

INENIRSTVO Razvoj in inovacije za nova delovna mesta

LJUBLJANA, CANKARJEV DOM23. OKTOBER 2014 OB 1800

2AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

2

KAZALO

KAZALOUVODNIK

Akademija strojnitva - oktober 2014 O ZSIS O AKADEMIJI STROJNITVA

NAGRAJENCI 2014 Radovan Bolko Matija Fajdiga

NAGRAJENCI 2012

NAGRAJENCI 2008

NAGRAJENCI 2007

SVET STROJNITVA Restavrirani stroji in naprave Rudnika ivega

srebra Idrija

KAZALO PLAKATOV

PLAKATI

POKROVITELJI

UVODNIK

Na naslovnici: ZobnikiOdgovorni urednik: Iztok GolobiUrednica: Andreja CigaleTehnini urednik: iga ZadnikUrednik za posterje: Ane Sitar, Matev ZupaniIme in sede zalonika: ZSIS, Karlovka cesta 3, 1000 LjubljanaLeto izida publikacije: 2014Leto natisa ali izdelave publikacije: letnik 03, t. 05Tiskarna: Alfagraf d.o.oInformacije so tone v asu tiska. Preverite www.zveza-zsis.si za posodobitve.

Svet strojnitva (ISSN-2350-3505), revija, je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno tevilko 872. Revija je brezplana za lane Zveze strojnih inenirjev Slovenije, podjetja, izobraevalne ustanove in drugo zainteresirano javnost na obmoju Republike Slovenije.

Objavljeni avtorski prispevki v promocijskem delu revije Svet Strojnitva izraajo mnenja in stalia avtorjev in ne izraajo nujno tudi mnenja urednikega odbora ali izda-jatelja. Avtorske pravice za revijo Svet strojnitva so last izdajatelja. Uporabniki lahko prenaajo in razmnoujejo vsebino zgolj v informativne namene, ob pisnem so-glasju izdajatelja.

Revija Svet strojnitva je dosegljiva tudi na inter-netni strani v elektronski obliki pod www.zveza-zsis/svetstrojnitva.Copyright Svet strojnitva.

4

6

12

16

5

82

18

2224

6

13

14

10

2

Akademija strojnitva oktober 2014

Strojnika stroka s svojo v prihodnost usmerjeno dejavnostjo pomembno prispeva k tehnolokemu napredku in dvigu dodane vrednosti slovenskega gospodarstva, uinkovito ustvarja in ohranja delovna mesta ter pomembno

prispeva k trajnostnim ciljem EU in Slovenije. Zveza strojnih inenirjev Slovenije e 53 let uinkovito povezuje posameznike in organizacije iz akademskega, industrijskega, upravljavskega podroja ter javne sfere. Hkrati tudi tvorno skrbi za soitje med generacijami in promovira vrhunske inenirske doseke na domaem in tujem triu.

Akademija strojnitva zdruuje slovensko inenirsko mo v prijeten dogodek.

S spotovanjem,

prof. dr. Iztok Golobi predsednik ZSIS

3AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

AKADEMIJA STROJNITVA 20144. mednarodna konferenca strojnih inenirjev 2014

INENIRSTVO Razvoj in inovacije za nova delovna mesta

LJUBLJANA, CANKARJEV DOM23. OKTOBER 2014 OB 1800

ZVEZA STROJNIH INENIRJEV SLOVENIJEWWW.ZVEZA-ZSIS.SI

PROGRAM

HIMNA

FILM: TehnIkI spoMenIkI po sLovenIjI

poZDRAvnI nAGovoRI

GLAsBenI vLoek: evA hRen

FILM: MoZAIk uspenIh poDjeTIj

poDeLITev nAGRADnAGRADA ZA GLoBALno pRoDoRnosT

sLovenskeGA InenIRsTvA

nAGRADA IvLjenjsko DeLo

GLAsBenI vLoek: pushLuschTAe

okRoGLA MIZA

PROGRAM

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

4

ZSIS - ZVEZA STROJNIH INENIRJEV SLOVENIJEPredhodnica Zveze strojnih inenirjev Slo-venije je Zveza strojnih inenirjev in tehnikov Slovenije (ZSITS). Ustanovljena je bila leta 1961 na pobudo prof. Alberta Strune. e takrat

je ZSITS dobila organizacijsko strukturo - obliko povezave krajevnih in strokovnih drutev v krovno Zvezo. V letu 2002 se je Zveza strojnih inenirjev in tehnikov preimenovana v Zvezo strojnih inenirjev Slovenije (ZSIS), pri emer se je status vseh lanic Zveze ohranil.

Danes ZSIS zdruuje pod svoje okrilje 15 lanic. Zveza strojnih inenirjev Slovenije samostojno ali prek svojih lanic sodeluje z izobraevalnimi, raz-

vojnimi in raziskovalnimi organizacijami, z zborni-cami in drugimi organizacijami in institucijami.

Zveza strojnih inenirjev Slovenije za namene pospeevanja in uveljavljanja strojne stroke in strokovnosti sodeluje tudi z drugimi zvezami in organizacijami izven meja Slovenije. Vizija Zveze je postati in obdrati prepoznavno vlogo stroke, prakse in znanosti na podroju strojnitva in vseh iz tega razvitih podroij.

Poslanstvo Zveze je promocija, razvoj, izobraevanje in izmenjava izkuenj med drutvi in njihovimi lani s pomojo organizacije posve-tovanj, konferenc izobraevanj, delavnic ter nene-hnim informiranjem in sledenjem tehninega in tehnolokega razvoja dejavnosti v okviru bogatega podroja strojnitva.

RAZVITO V SLOVENIJIProjekt Razvito v Sloveniji - Created in Slovenia je projekt, ki je namenjen spodbu-janju ustvarjalnosti in predstavitvi tehninih dosekov sloven-skega prostora in je bil

realiziran v okviru Slovenske inenirske zveze (SIZ). Pri zagotavljanju dela so se upotevala naslednja izhodia:

- vsak narod mora poleg lepote naravnih bogastev svoje deele v borbi za svojo nacionalno integ-riteto promovirati svoje tehnine doseke in posa-meznike;

- v slovenskem prostoru, je podobno kot v svetu, priblino 2 % vrhunskih znanstvenikov. Naa tehnina dediina je izjemno bogata, a al pre-malo prepoznavna, zato je izjemno pomembna njena promocija, da podkrepimo drubeni interes

za inovativno ustvarjalno delo z visoko dodano vrednostjo;

- potrebno je spodbujati interese mladih za nara-voslovne in tehnine znanosti. Za vejo privlanost naravoslovja bi bilo potrebno temeljito spremen-iti metode pouevanja in vpeljati pouk naravo-slovnih predmetov, ki bo temeljil na raziskovanju. Pri pouevanju tovrstnih predmetov je potrebno opustiti dosedanje metode pouevanja, ki izha-jajo predvsem iz deduktivnega pristopa oziroma splonih stali, in v pouk vpeljati aktivno uenje, pri katerem uenci do znanja pridejo sami s pomojo praktinih vaj in poskusov. S samostojnim odkrivanjem naravoslovnih zakonitosti bi uitelji pri olarjih zbujali sposobnost opazovanja, logino sklepanje in inovativnost.

Celoten projekt predstavljen po posameznih slovenskih obmojih, smo razdelili na enakovredna podroja in sicer: Naa tehnina dediina, Sloven-ski znanstveniki in njihova dela, Uveljavljeni izdelki slovenskega gospodarstva in Inovativni izdelki slovenskega gospodarstva.

O ZSIS O AKADEMIJI STROJNITVA

5AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

prof. dr. BRANKO IROK, dekan Fakultete za strojnitvo, UL

O AKADEMIJI STROJNITVA

Strojni inenirji smo bili in smo tesno povezani s tehnolokim razvo-jem slovenske drube. V sredini prejnjega stoletja je rast sloven-ske strojegradnje, ki je predstavljala hrbtenico drubenega razvoja, temeljila na strojni stroki. Strojni inenirji

so bili povezani z ustanavljanjem vseh pomemb-nih firm, ki so dale podlago razvoju Slovenije na splono. Temu je ob osamosvojitvi Slovenije sledila

NEJC MEDVED, Predsednik SFS v . l. 2013/2014

O AKADEMIJI STROJNITVA

tudentski svet Fakultete za strojnitvo (SFS) je organ Fakultete za strojnitvo, ki obravnava in sklepa o vpraanjih s tudijskega podroja, ki so pomembna za tudente.

Vsekakor podpiramo dogodke, kjer se sreajo tudenti, akadem-ska sfera in podjetja

tranzicija in z njo povezano razpadanje velikih industrijskih kompleksov. To je bil eden od tejih obdobji nae stroke, ki se zakljuuje. Odpirajo se nove monosti razvoja, kjer se ponovno vidimo s svojo kreativnostjo in smelostjo kot nosilci raz-voja. Trdim, da smo uspeni, saj je rastoi izvoz slovenske industrije tesno povezan z naimi znanji in naim prizadevanjem. Ne nazadnje bi elel poudariti, da je tako kot v preteklosti tudi danes s temi prizadevanji povezana naa hia, Fakulteta za strojnitvo. S svojim pedagokim in raziskoval-nim potencialom opraviujemo svoj obstoj in ob tem teimo k veji kakovosti in prepoznavnosti v domaem in tujem okolju.

s podroja strojnitva. Menimo, da je Akademija strojnitva enkratna prilonost tudi za tudente, saj je to prilonost za nova poznanstva.

Predvsem pa si tudenti elimo ve taknih dogod-kov, saj tako vidimo, v katero smer gre slovenska strojnika stroka.Vedno smo na voljo za sodelovanje pri podobnih dogodkih.

O ZSIS O AKADEMIJI STROJNITVA

6AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

LETONJI NAGRAJENEC

NAGRADA ZA GLOBALNO PRODORNOST SLOVENSKEGA INENIRSTVA

RADOVAN BOlKO, predsednik uprave koncerna Kolektor

Karierna pot Radovana Bolka je tesno povezana s Kolektorjem. Zaela se je leta 1976, ko je dobil kadrovsko tipendijo za tudij na Fakulteti za strojnitvo. Prvega marca 1981 se je zaposlil in po vmesni enoletni prekinitvi zaradi sluenja vojakega roka leta 1983 zakljuil pripravnitvo. Nato je opravljal dela s podroja tehnologije preanja in brizganja ter kasneje tudi konstruiral naprave in orodja. Leta 1989 je na osnovi internega razpisa zasedel mesto vodje sektorja zagotavljanja kakovosti in s tem postal lan poslovodstva Kolektorja. Tej funk-ciji je bila kasneje dodana e odgovornost za Divizijo C, dokler ni leta 2004 prevzel odgovor-nosti za razvoj novih (nekomutatorskih) programov in kasneje dobil tudi status namestnika predsednika. Od leta 2009 je bil na poloaju glavnega izvrnega direktorja. S 1. oktobrom 2014 je prevzel mesto predsednika uprave koncerna Kolektor.

1. Ste inenir strojnitva. So to dobre predpostavke za uspeno poslovno pot?

Strojnika izobrazba ima precejnjo irino, esar se sami strojniki niti ne zavedamo. Ta izobrazba te naui kompleksnega razmiljanja, loginega sklepanja in tudi povezovanja informacij. e ta

znanja nadgradimo z ekonomskimi in poslovnimi znanji, ki jih inenir pridobi v podjetju, nastane kombinacija, ki zagotavlja uspeh. Koncern Kolek-tor to potrjuje s tem, da smo strojniki zelo moni, saj ima velika veina zaposlenih na vodstvenih poloajih strojniko izobrazbo.

NAGRAJENCI 2014 NAGRAJENCI 2014

7

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

2. Kako vidite globalno prodornost inenirstva?

Tako, kot jo izvajamo v koncernu Kolektor. Smo tehnoloko podjetje, ki gradi izdelke in reitve na tehninem znanju, kar je za nas edini pravilni cilj. Osnova je tehnika, izdelki in reitve pa morajo biti drugani, bolji od konkurence. S takimi izdelki, z dobrimi proizvodnimi procesi, z inovativnimi idejami in s pravim pristopom mora gledati v svet in biti tudi zanj odprt, to je osnova za globalno prodornost.

3. Ena izmed vaih izjav je bila: e eli uspeti, mora stalno razmiljati, kaj bo ez pet, deset let.

Mi smo usmerjeni v prihodnost! e ne razmilja od 5 do 10 let vnaprej, si e danes zaostal, kajti vsi razvojni cikli se realizirajo v tem obdobju. To ni enostavno, stalno je treba spremljati megatrende ter biti pozoren na kupce in konkurenco, temu reemo Outside View. Na drugi strani pa je treba stalno razvijati in prilagajati tudi notranje procese (Inside View), to so kompetence podjetja, kadri, razvojni in trni projekti, proizvodni procesi, ter delati za prihodnost. Mislim, da lahko le tak model zagotavlja vzdrno dolgorono rast podjetja.

4. Lahko izpostavite eno prelomnico, ki je bila kljuna na vai karierni poti.

Trdim, da je najveja prelomnica, ki je morda v Sloveniji premalo poznana, da je koncern Kolektor s pomojo odlinih kadrov s podroja poslovnih in inenirskih ved presegel svojega bivega nemkega lastnika ter ga na koncu odkupil in postal njegov lastnik to je kljuen in edinstven dogodek zame in za koncern Kolektor.

5. Koncern Kolektor je zavezan napre-dku, razvoju in inovacijam. Ali so ino-vacije glavna gonilna sila za dosego vije dodane vrednosti?

Brez inovacij ni uspeha. Zelo podpiramo inovativno dejavnost inovativno, ne inventivno. Smo aktivni na podroju mnoine inovativne dejavnosti, v kat-ero vkljuujemo im ve naih zaposlenih. tevilo inovativnih predlogov se vsako leto poveuje, sedaj se e pribliamo tevilki 2000 na leto. Na dru-gi strani pa so pomembne predvsem prebojne ino-vacije, nove ideje, sodelujemo z naimi kupci in se z njimi povezujemo pri razvoju tu smo drugani od drugih, predvsem od vzhodne konkurence. To je naa strategija, to je na uspeh.

6. Je inovativnost glavna konkurenna prednost Kolektorja?

Je, pri emer moram poudariti naslednje: ko govo-rimo o inovativnosti, ne govorimo le o tehnikem podroju, ampak tudi o inovativnosti na triu, pri poslovnih modelih in organizaciji. Leta 2009 je bila zadnja reorganizacija podjetja, kajti vsak poslovni subjekt mora obasno zamenjati tudi poslovni model. S tem se zadeve prevetrijo in postavijo na vijo raven. Mi to delamo sistematino, pregledno in evolutivno.

7. Va proizvodni program temelji na treh stebrih, vsi so dovolj trdni, kateri pa je najmoneji?

Nedvomno je najmoneji steber oziroma divizija Komponente in sistemi, ki se naslanja predvsem na avtomobilsko industrijo. Izdelki za mobilnost imajo najdaljo zgodovino v Kolektorju in od tu izhaja tudi na paradni produkt, to je komuta-tor, s katerim pokrivamo ve kot 15 odstotkov svetovnega tria. Drugi steber, ki pridobiva na pomenu in vidimo v njem izziv, je Energetika in industrijska tehnika. Tu gre predvsem za podroje elektroenergetike, kjer se ob odlinih izdelkih, kot so transformatorji in turbine, spogledujemo tudi s sistemskimi reitvami oziroma reitvami na klju. Tretji steber Stavbna tehnika in oprema za dom e ni dokonno oblikovan, dodajamo mu nove kom-petence, a bo verjetno treba razmisliti o novem poslovnem modelu.

NAGRAJENCI 2014 NAGRAJENCI 2014

8AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

8. Strojnitvo se razvija in prilagaja tehnolokim spremembam ter s tem vpliva na drubo. Bi lahko rekli, da je strojnitvo drubeno odgovorna dejavnost?

Seveda je. Zame je najveja drubena odgovornost zagotavljanje kakovostnih delovnih mest. Ko razvija in proizvaja dobre produkte z visoko dodano vrednostjo, ki so prepoznavni na domaem in tujem triu, dejansko gradi osnovo za celo drubeno piramido.

9. Kako v Kolektorju skrbite za nova delovna mesta?

Kolektor je eden najboljih zaposlovalcev v Sloveniji, kar pa glede na politiko in obremenitev pla ni enostavno. Mi moramo slediti naim kupcem, ki se selijo na podroja s poceni delovno silo, z nijo obre-menitvijo dela in vejo fleksibilnostjo. Tudi mi se us-merjamo v to smer, ampak kljune dejavnosti, kot so razvojni, trni, finanni in kljuni odloitveni procesi ostajajo v Sloveniji. S tem omogoamo slovenskemu znanju, da ostaja in se razvija v Sloveniji in, kar ni nepomembno v podjetju, s slovenskim lastnitvom. Stalno iemo ljudi, ki bi v tej zgodbi eleli sodelo-vati, a seveda je prostor le za najbolje!

10. S 1. oktobrom 2014 ste postali predsednik uprave koncerna Kolektor. Ali nartujete korenite spremembe ali nadaljujete po utrjeni poti?

Nadaljujem po utrjeni poti. Moj predhodnik gospod Stojan Petri je pripeljal ta koncern na to raven, kjer smo sedaj. Poslovni model, ki ga je gradil z nao pomojo, kajti timsko delo je pri nas zelo cenjeno, je uspeen, zato bomo z njim nadaljevali. Prvi oktober ni nek straen mejnik, imamo jasno postavljene cilje, vizijo in vemo, po kateri poti gremo.

11. Kakni so narti za prihodnost, na primer do leta 2020?

Treba je biti smel, prodoren, treba si je upati na cilj je, da ez 10 ali morda e 8 let doseemo pomembno mejo milijardo evrov prometa, seveda ob ustrezni dobikonosnosti in brez velike zadolenosti.

12. Ste vizionar?

Poskuam biti vizionar v smislu, da gledam tudi od 10 do 20 let naprej, vendar elim biti pri tem realen. Vizionarstvo je primerno, ko lahko zaposleni in ire drubeno okolje sledijo tvoji viziji. Vizionarstvo brez ekipe, brez soglasne usmeritve pa je nerealno in tudi neuinkovito. Pomemben je poslovni rezultat, mi smo realni vizionarji.

NAGRAJENCI 2014 KONCERN KOLEKTOR

9AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

KONCERN KOLEKTOR Kolektor je v pol stoletja delovanja postal mul-tinacionalka s transnacionalno miselnostjo, ki na stratekih svetovnih trgih Evrope, Amerike in Azije povezuje blizu 30 podjetij in zaposluje tri tiso sodelavcev. Je tudi redek primer podjetja, ki ga v vsej svoji zgodovini niso pestili socialni nemiri niti ni imelo negativnega poslovnega rezultata. Vsa leta delovanja Kolektor intenzivno sodeluje z lokalnim okoljem. V zadnjem obdobju se aktivno povezuje s slovenskimi raziskovalnimi in izobraevalnimi intitucijami.

Inovacije, vlaganja v vrhunsko tehnologijo, dober menedment in dobre poslovne odloitve ter visoko usposobljeni zaposleni so gonilo Kolek-torjevega napredka. Podjetje nartno skrbi za veanje obsega in kakovosti intelektualne last-nine (ima ve kot 50 patentov) ter goji mnoino inovativnost, pri kateri sodelujejo vsi zaposleni. Razvoj in raziskave potekajo na podrojih barv-astih kovin in specialnih zlitin ter njihovih up-orab, polimerov in njihove predelave, mehko- ter

trdomagnetnih materialov, kompozitov, nano-materialov, tehnologij spajanja kovinskih in po-limernih materialov, elektromotorskih pogonov, vodnih turbin in rpalk ter energetskih transfor-matorjev. Kot transnacionalna druba je Kolektor nene-hno usmerjen v raziskovalno-razvojno trenje in prepoznavanje tehninih problemov svojih strank. Svojim kupcem predstavlja razvojnega stratekega partnerja in jim tako omogoa nove poslovne prilonosti. Z zgodnjim vkljuevanjem kupcev in stratekih dobaviteljev v razvojne pro-cese uspeva vtisniti peat razvoju avtomobilske industrije ter stavbne in industrijske tehnike ter energetike na svetovni ravni. Kolektor svoj uspeh snuje na treh osnovnih stratekih usmeritvah globalizaciji in interna-cionalizaciji, diverzifikaciji in veanju komplek-snosti in zahtevnosti izdelka, ki mu omogoajo doseganje dananjih rezultatov. V naslednjih letih se priakuje nadaljnja rast koncerna z organsko rastjo in akvizicijami. Vrednost pro-daje naj bi se v zaetku naslednjega desetletja pribliala milijardi evrov.

NAGRAJENCI 2014 KONCERN KOLEKTOR

10

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

LETONJI NAGRAJENECNAGRADA ZA IVLJENJSKO DELO

pROf. DR. MATIJA fAJDIgA, upokojeni profesor fakultete za strojnitvo, Ul

Prof. dr. Matija Fajdiga je rojen 26. februarja 1941 v Sodraici, osnovno olo in nijo gimnazijo je obiskoval v Sodraici, srednjo tehnino olo pa v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1959. Na Fakulteti za strojnitvo v Ljubljani je leta 1964 diplomiral na podroju vozil, leta 1974 magistriral in leta 1975 doktoriral. Na Fakulteti za strojnitvo se je zaposlil leta 1964, leta 1996 je bil izvoljen v rednega profe-sorja za strojne elemente in vozila. Bil je ve let predstojnik Katedre za konstruiranje, ustanovil je tudi Katedro za strojne elemente in razvojna vrednotenja ter jo vodil vse do upokojitve. Ute-meljil in vpeljal je tevilna podroja v raziskovalni in pedagoki program FS. Ustanovil in vodil je raziskovalni center Center za razvojna vredno-tenja CRV, ki je financiran izkljuno s sredstvi iz industrije. Bil je pobudnik in ustanovitelj Avtomo-bilskega grozda Slovenije ACS. Programsko je zasnoval in vodil tudentske raziskovalne skupine z veletno dejavnostjo, ki so bile prepoznavne doma in v tujini: portno vozilo MM-inkovec

(1999 in dalje), Student Roadster (2003 in dalje), Skidcar (2005 in dalje). Na Fakulteti za strojnitvo je eno mandatno obdobje deloval v funkciji prodekana, dve mandatni obdobji pa je bil dekan. Aktivno je sodeloval in deloval v tevilnih komisi-jah na fakulteti in na univerzi ter bil uspeen pri mednarodnih projektih. Prof. dr. Matija Fajdiga je za svoje doseke prejel Priznanje za uspeno delo na Fakulteti za strojnitvo, Priznanje za uspeno sodelovanje s podjetji TAM Maribor, Cimos Koper ter Crvene zvezde Kragujevac, Pisno priznanje za donacije tudentom FS in Zlato plaketo UNI Ljubljana.

1. Vas je tehnika e od nekdaj zanimala?

Moja strojnika pot je e dolga e od malega sem se zanimal za tehniko, nato sem to potrdil najprej z diplomo, magisterijem in e z doktora-tom na Fakulteti za strojnitvo. Imel sem sreo, da sem se lahko celo ivljenje posveal tehniki, to je

NAGRAJENCI 2014 NAGRAJENCI 2014

11

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

zelo interdisciplinarno podroje, ki zahteva cel-ega loveka. Tudi moje dejavnosti izven slubenih obveznosti so povezane s strojnitvom, na primer jadranje.

2. Vaa pedagoka pot je zelo bogata, slovite kot odlien predavatelj, ki je bil pri tudentih zelo priljubljen.

Na Fakulteti za strojnitvo sem bil najprej asistent, nato sem kot profesor tudentom predaval kar 40 let. Pedagoko delo sem opravljal zelo resno in za-vzeto, to je bilo moje poslanstvo. Bil sem mentor ali somentor 19 doktorandom, 18 magistrom in 132 diplomantom, 250 tudentov je pri meni opravljalo seminarje, ve kot 10.600 tudentom sem pogledal v oi in jim v indeks zapisal oceno izpita. S tudenti smo se odlino razumeli. Verjamem v to, da mora uitelj tudenta dobro motivirati ter ga prepriati v pravilnost in uspenost doloene reitve. Kot uitelj sem izredno vesel, ko vidim svoje tudente ali diplomante kot uspene podjetnike v slovenski industriji.

3. Izzivi so e od nekdaj del vas, ste k temu usmerjali tudi tudente?

Absolutno, tudentom je treba dati izziv, hkrati je to izziv tudi za profesorja. Hvaleen sem jim, da so znali jasno izraziti svoje zanimanje, sposobnost profesorja pa je, da jim to zna pribliati. Skupaj s tudenti smo v tesni povezavi z industrijo izpeljali tri izvrstne projekte, najodmevneji in tudi v tujini nagrajeni projekt je bil Student Roadster. e vedno je aktualen projekt Skidcar, gre za simuliranje vonje v neugodnih vremenskih razmerah.

4. Vai projekti so zelo dober primer uspenega dvosmernega sodelovanja z industrijo. Je sodelovanje kljunega pom-ena za prenos znanja v prakso?

V tehniki je treba pedagoko delo nujno povezati tudi z industrijo. Bistvo mojega prispevka je, da smo se e od zaetka dolgorono povezovali z industrijo v irih projektih, nismo zaenjali s

finannimi sredstvi, ampak s skupnim dogovorom, ki je bil v interesu obeh partnerjev. Univerza mora deliti znanje z razvojnimi laboratoriji tudi v praksi na odgovoren nain. V ta namen smo na fakulteti ustanovili tudi Center za razvojna vrednotenja.

5. Bili ste pobudnik in ustanovitelj Sloven-skega avtomobilskega grozda.

Avtomobilski grozd v Sloveniji zdruuje dobavitelje v avtomobilski industriji in proizvajalce motornih vozil ter je edini grozd, ki e deluje v izvirni obliki. Dolgo asa sem vodil nadzorni svet ACS, mislim, da je to dober primer kakovostnega delovanja. Pomembno je, da vsak proizvajalec pride na trie z novim izdelkom, inovacijo, pred tem pa je najpomembneje preizkuanje in dokazovanje iz-delka, treba ga je z znanjem opredeliti in upraviiti, kar pa je zelo zahtevno.

6. Kaj menite o patentnih zaitah?

Patentna zaita je precej okorna, nikoli nisem meril uspenosti glede na tevilo patentov, inovaci-ja mora biti temelj razvoja za nacionalno indus-trijo. e kot tudent sem patentiral nek poseben tirikolesni pogon, zanimanje je bilo precejnje, na fakulteto so prili celo Japonci, s katerimi smo navezali stik za nadaljnja sodelovanja, sicer pa nisem posveal veliko asa patentnim zaitam.

7. Znanje je treba unoviti, dri?

V akademski sferi znanje razvijamo s tem, da objav-ljamo v strokovnih in znanstvenih revijah, sodeluje-mo na konferencah, nato pa to znanje postavim na prepih svetovni javnosti. To pa moramo preveriti tudi na aplikativni ravni. Tehniki imamo dodatno nalogo neprestanega preverjanja novih tehnologij v praksi, pri emer modificiramo lastne pristope.

8. Vae sporoilo:

Za uspeh mora imeti znanje, vendar to ni dovolj, mora biti prizadeven, vztrajen in komunikativen, kajti le tako lahko rezultate dokae s strokovnimi argumenti in jih tudi zagovarja.

NAGRAJENCI 2014 NAGRAJENCI 2014

12

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

PROf. DR. PETER NOVAKProfesor Novak je leta 1955 konal gimnazijo v Novem mestu in leta 1961 zagovo-rjal diplomo na Fakulteti za strojnitvo v Ljubljani in leta 1985 pridobil naziv rednega profesorja.

Po desetletju v pokoju ostaja profesor Novak eden glavnih ambasadorjev inenirske stroke. V letu 1999 je postal zasluni lan American Society for Heating, Refrigerating and Airconditioning Engineers

(ASHRAE). Je lan Evropskega zdruenja REHVA. Skoraj deset let je bil predsednik komisije E1

Klimatizacija in lan Znanstvenega sveta v Medn-arodnem intitutu za hlajenje (IIR), svetovni medv-ladni organizaciji z ve kot stoletno tradicijo. Leta 1999 je postal lan upravnega odbora in leta 2003 tudi astni lan IIR. Od ustanovitve do danes je predsednik komisij za okoljske nagrade in nagrade za energetsko uinkovito podjetje v Sloveniji ter lan Usmerjevalnega komiteja za okoljske nagrade EU. Ve kot dve desetletji pa je tudi lan Sveta RS za varstvo okolja.

Profesor Novak je pomembno prispeval k razvoju Dolenjske regije, iz katere prihaja. Kot predsednik razvojnega sveta za JV Slovenijo je razvil koncept Univerze v Novem mestu in plod njegovih priza-devanj je leta 2006 ustanovljena Visoka ola za tehnologije in sisteme VITES. Dokaz njegovega vizionarstva je prizadevanje za zdruevanje sloven-ske industrije sistemov stavbnih strojnih instalacij.

VLADIMIR GREGOR BAH, predsednik uprave TPV d. d.

Svoje celotno ivljenjsko de-lovno obdobje je posvetil razvoju strojnitva. Po konani srednji tehnini oli v Krkem se je leta 1964 zaposlil v takratni Industriji motornih vozil v Novem mestu.

Takoj naslednje leto je nadaljeval tudij strojnitva, najprej v Mariboru, nato v Ljubljani, kjer je diplomi-ral na Fakulteti za strojnitvo.

V podjetju IMV je opravljal razlina strokovna, organizaci-jska in vodstvena dela na podroju kakovosti, tehnine priprave proizvodnje in na razvojnem intitutu. V osemde-setih letih je v IMV-ju opravljal

tevilne odgovorne vodstvene dolnosti. Uspeno je sodeloval pri sanaciji in preoblikovanju IMV, ki je leta 1989 ustanovila tiri delnike drube.

Vladimir Gregor Bah je del TPV-ja vse od njegove ustanovitve. Bogate izkunje, poznavanje avto-mobilske industrije, konstruktivno sodelovanje in dobri odnosi s poslovnimi partnerji so podlaga za tevilne uspene posle v proizvodnji sestavnih delov za avtomobile. Vseskozi se je zavedal, da je za uspeh podjetja potrebna komercialna in kapitalska povezava s svetovno priznanimi dobavitelji.

Vladimir Gregor Bah sodeluje v razlinih odborih in komisijah gospodarskih zdruenj. Za svoje drubeno priznano delo je prejel tevilna priznanja in nagrade, med drugim nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetnike doseke ter nagrado Mestne obine Novo mesto. Leta 2012 je postal astni mean obine Metlika.

NAGRAJENCI 2012 NAGRAJENCI 2008

13

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

PAVEL LEDINEK, Ledinek Engineering d.o.o

nagrajenec ZSIS za ivljenjsko delo - 2008

Za razvoj neke osebnosti so pomembne korenine, iz katerih oseba izhaja. Tudi pri g. Pavlu je tako. Njegov ded Pavel je leta 1908 ustanovil sodarsko delavnico in je s sodi oskrboval preteno tajerske vinograd-nike. Tradicijo podjetja je nad-

aljeval njegov sin in oe nagrajenca, tudi Pavel, in znanje uspeno prenesel na svojega sina. Tako je na nagrajenec e od mladosti povezan z obdelavo lesa. Leta 1967 izdelal enega prvih vevretenskih mizarskih skobeljnih strojev in se predstavil na mednarodnih sejmih.

Po letu 1980 je gospod Ledinek nadaljeval z raz-vojem skobeljnih strojev v smeri industrijske obdelave lesa. Nastali so stroji za vsestransko vzdolno obdelavo razlinih profilov. Ti stroji so bili izjemno zmogljivi, natanni pri obdelavi in prironi za upravljanje. Z njimi je podjetje osvojilo trg in uporabnike vseh celin sveta. Leta 1986 je g. Pavel Ledinek slavnostno odprl novo tovarno in vanjo preselil proizvodnjo. Nadaljnji razvoj je el v smeri izdelave strojev velikih zmogljivosti in tonosti ob-delave. Izumil je nov horizontalno kroen princip odrezovanja lesa in izdelal stroj, imenovan RO-TOLES. Zanj je g. Ledinek e leta 1994 na sejmu v Atlanti v ZDA prejel najvije priznanje. ROTOLES je patentiran v tevilnih dravah po svetu in e danes velja za enega najlahtnejih dosekov slov-enske strojne industrije.

VINKO WERNIG DIPL. IN.

nagrajenec ZSIS za ivljenjsko delo - 2008

Gospod Vinko Wernig se je rodil oktobra 1931 v Ljubljani. Takoj po diplomi, leta 1958, se je zaposlil pri Petrolu. Od leta 1965 dalje je delal v novoustanovlje-nem razvojnem sektorju, kjer je svoje znanje in izkunje koristno

uporabil pri rekonstrukciji Rafinerije mineralnih olj v Mariboru in obmorske instalacije Sermin pri Kopru. Leta 1970 je bil imenovan za direktorja sektorja za investicije in vzdrevanje. V letu 1974 je postal direktor sektorja za zemeljski plin, ki se je kasneje razvil prek TOZD-a v delovno organizacijo Petrol Zemeljski plin.

Vinko Wernig je vodil celotno gradnjo slovenskega plinovodnega omreja, ki je bila konana v roku in v predvideni ocenjeni investicijski vrednosti. Prvi zemeljski plin je po novozgrajenem plinovodu iz tedanje Sovjetske zveze v tedanjo Jugoslavijo pri-tekel 17. julija 1978.

Odloilen prispevek Vinka Werniga se je odrazil tudi na projektu dodatne oskrbe iz Alirije. Prav ta projekt je e posebej neprecenljiv, saj njegova vizija o nujnosti dobav zemeljskega plina tudi iz zahodne smeri sega e v samo prvotno gradnjo plinovodnega sistema Slovenije. Vinko Wernig je imel vedno zelo jasno vizijo o po-menu in vpetosti plinske dejavnosti v mednarodne tokove, vedno je znal reevati teave in tako omogoil bogato nadaljnjo rast in razvoj.

NAGRAJENCI 2012 NAGRAJENCI 2008

14

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

PROf. DR. JOE HLEBANJA, zasluni profesor UL

nagrajenec ZSIS za ivljenjsko delo - 2007

Joe Hlebanja je rojen 31. 3. 1926 na Srednjem vrhu nad Kranjsko Goro. Do poletja 1946 je konal Srednjo tehniko olo in se v jeseni vpisal na Tehniko fakulteto, Oddelek za strojnitvo v Ljubljani.Diplomiral je leta 1952. Postal je asistent za trans-

portne naprave in jeklene konstrukcije. Po treh letih se je kot projektant zaposlil v Metalni Maribor. Pod njegovim vodstvom in z njegovimi projekti je postala Metalna vodilna za gradnjo inic v iri

regiji. Prof. Joe Hlebanja je ob obsenem pedagokem delu, raziskovalnem in strokovnem delu skupaj z industrijo in za njo leta1967 konal svojo doktorsko raziskavo Uporabnost ciklinih krivulj za boke zob zobnikov in dobil izredno profesuro. Ob koncu sedemdesetih let je prevzel vodenje raziskovalne-ga programa Transportne naprave, strojni elementi in konstruiranje. Konec 70. let in vsa 80. leta je prof. dr. Joe Hlebanja vodil obseno pedagoko-raziskovalno skupino.

Ko je prof. dr. Joe Hlebanja leta 1991 odel v pokoj, je na Fakulteti za strojnitvo in v Sloveniji pustil urejeno strokovno podroje konstruiranja. Univerza v Ljubljani mu je leta 1996 podelila naslov zasluni profesor Univerze v Ljubljani za prispevek k razvoju visokega olstva in znanosti.

AKAD. PROf. DR. JANEZ PEKLENIK, zasluni profesor UL

nagrajenec ZSIS za ivljenjsko delo - 2007

Akademik profesor Janez Pekle-nik se je rodil 9.6.1926 v Triu. Po tudiju strojnitva na Univer-zi v Ljubljani je odel v Labo-ratorij za obdelovalne stroje Tehnike visoke ole v Aachnu. Po dveh letih uspenega ra-ziskovalnega dela je leta 1957 doktoriral na podroju fizikal-

nih osnov bruenja. Leta 1961 je bil habilitiran ter postal docent na Tehniki Visoki oli v Aachnu. Temu je leta 1964 sledila izvolitev v rednega profe-sorja. Z ustanovitvijo prve katedre za raunalniko krmiljene obdelovalne sisteme na svetu in dopol-nitvijo tehnolokih raziskav je postavil nova izhodia za raziskovalno delo na podrojih mod-ernih proizvodnih tehnologij.

Leta 1959 je bil za svoje znanstvene doseke odlikovan s Taylorjevo medaljo mednarodne akademije College International pour lEtude Scientifique des Techniques de Production Mca-nique. Leta 1966 je bil izvoljen za rednega lana te akademije, ki ji je tudi predsedoval, sedaj pa je njen astni lan. Leta 1973 se je vrnil na Fakulteto za strojnitvo Univerze v Ljubljani in ustanovil Katedro ter Laboratorij za tehnino kibernetiko, ob-delovalne sisteme in raunalniko tehnologijo. Na Fakulteti za strojnitvo je kot dekan zael posoda-bljati tudij ter intenzivno iriti zanstveno-razis-kovalno in razvojno delo. Leta 1987 je bil izvoljen za rektorja Univerze v Ljubljani.

Za znanstvene doseke je akademik Peklenik prejel tevilna mednarodna in domaa priznanja. Poleg medalje CIRP je leta1982 prejel e ameriko medaljo F. W. Taylorja, ki se podeljuje znanstve-nikom s podroja proizvodnega inenirstva, in leta (1988) berlinsko nagrado Georga Schlesingerja. Doma je prejel dravno Kidrievo nagrado (1975), dravno nagrado RS za ivljenjsko delo (1996) in bil imenovan za Ambasadorja znanosti RS (1992) ter zaslunega profesorja Univerze v Ljubljani.

NAGRAJENCI 2007

www.gorenje.com

Vizija prihodnosti. Izkunje preteklosti.Odgovornost in inovativnost sedanjosti.

www.plinovodi.si

15

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

NAGRAJENCI 2007 PLINOVODI | GORENJE

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

16

Festo, d.o.o. LjubljanaBlatnica 8SI-1236 TrzinTelefon: 01/ 530-21-00Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766947info_si@festo.comwww.festo.si

elite zmanjati kompleksnost.Zahtevate enostavne procese.Mi smo vaa pot k enostavnosti.

Mi vam pomagamo poenostaviti vae delo, od prve ideje in izbire izdelkov do pomoi po prodaji. Z novimi generacami izdelkov in programskimi orodji za izbiro in konfiguraco izdelkov zmanjujemo kompleksnost enostavnost je naa filozofija. Tako vam ostane ve asa za res pomembne stvari: va osnovni posel in vae stranke.

Povezujemo inovativne reitve.

25 let

Skupina TPV

60 let v avtomobilski industriji.

MInvoMReA InenIRskIh nevLADnIh oRGAnIZAcIj

Projekt MINVO Mrea inenirskih nevladnih organizacij (MINVO), predstavlja spletno mesto namen-jeno podpori izvajanja projekta Spodbujanje razvoja nevladnih orga-nizacij, civilnega in social-

nega dialoga, Operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 2007-2013 na podroju raziskovanja in znanosti. Opravljene raziskave so pokazale, da je trenutno obstojee okolje nev-ladnih organizacij (NVO) nestimulativno za razvoj in krepitev, e posebno na podroju raziskovanja in znanosti, zato je potrebno zagotoviti dodatne vzvode za kvalitetneje prakse.

Poglavitni namen in cilj projekta MINVO je krepitev usposobljenosti horizontalnih, vsebin-skih, inenirskih mre NVO in zagotovitev pod-pornega okolja za nevladne organizacije iz vsebin-skega podroja raziskovanja in znanosti oziroma sploneje inenirstva tako na nacionalni kot EU ravni. Dodatni cilji projekta so aktivno prispevati k uveljavljanju civilnega dialoga, oblikovanju bolj kakovostnih in trajnostno naravnanih politik ter soustvarjanju pogojev in monosti za prenos ja-vnih nalog in pooblastil v izvajanje NVO.

Portal MINVO je spletno mesto (www.minvo.si) za-snovano na podlagi sodobnih spletnih tehnologij in omogoa vsem uporabnikom uporabo koristnih novitet, kjer lahko najpoglavitneje strnemo kot: (1)objavljanje in urejevanje vsebin inenirskih nev-ladnih organizacij (NVO), (2) pregled najnovejih informacij in novitet s podroja inenirstva, znanosti in tehnologije, zakonodaje in raziskovalne sfere inenirskega znanja, (3) izhajanje emesenika eNovice MINVO, (4) izmenjava mnenj in komen-tarjev na straneh in forumu, (5) podstrani NVO - posamezna NVO se lahko predstavi in navede svoja poslanstva ter mnogo ostalih raznolikih monosti.

Prel

ista

jte

Svet

str

ojni

tva

tudi

na

sple

tu:

ww

w.z

veza

-zsi

s.si

/sve

tstr

ojni

stva

MINVO | SVET STROJNITVA

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

17

Festo, d.o.o. LjubljanaBlatnica 8SI-1236 TrzinTelefon: 01/ 530-21-00Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766947info_si@festo.comwww.festo.si

elite zmanjati kompleksnost.Zahtevate enostavne procese.Mi smo vaa pot k enostavnosti.

Mi vam pomagamo poenostaviti vae delo, od prve ideje in izbire izdelkov do pomoi po prodaji. Z novimi generacami izdelkov in programskimi orodji za izbiro in konfiguraco izdelkov zmanjujemo kompleksnost enostavnost je naa filozofija. Tako vam ostane ve asa za res pomembne stvari: va osnovni posel in vae stranke.

Povezujemo inovativne reitve.

25 let

Skupina TPV

60 let v avtomobilski industriji.

FESTO | TPV

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

18

Anton Zelenc, Mestni muzej Idrija, Preloveva 9, 5280 Idrijaanton.zelenc@muzej-idrija-cerkno.si

Do prve svetovne vojne je imela Idrija vodilno vlogo pri izpopolnjevanju tehnolokega procesa rudar-jenja in pridobivanja ivega srebra. V obdobju italijanske uprave so glede na razvoj tehnike v njegovo posodabljanje vlagali manj finannih sredstev. Pokodbe na rudniki infrastrukturi zaradi zaveznikega bombardiranja ob koncu druge svetovne vojne so bile drugi razlog za obirno modernizacijo Rudnika po vojni. V obdobju do konca 50. let prejnjega stoletja je Rudnik iz obratovanja izloil tevilne stroje in naprave. Dragoceni primerki rudnike tehnike dediine so bili tri desetletja na ogled v Mestnem muzeju Idrija na dvoriu gradu Gewerkenegg. Postavljeni na prostem so bili al izpostavljeni vsakrnim vremenskim razmeram in ob zaetku prenove gradu leta 1988 in grajskega dvoria dve leti kasneje so bili e v zelo slabem stanju. Med muzejskimi in drugimi strokovnjaki je bila sprejeta odloitev, da je treba stroje kon-servirati in restavrirati ter jih prezentirati v avtentinem rudnikem okolju.

JAEK INZAGHI V obdobju 17641791 je rudnik upravljal grof Franz Johann von Inzaghi, ki je imel najvije strokovne in astne naslove takratne dobe. Prav leta 1764 so prieli izkopavati jaek, ki nosi po njem ime. Leta 1890 je bila zgrajena stavba jaka s kotlovnico in strojnico. Izvozna naprava, ki je sluila za izvoz izkopane rude iz jame na povrino, za prevoz ljudi in materiala v jamo ali iz nje, je bila postavljena v letih 189092. Prvotna strojnica je stala ob cesti pod dananjim zidom, vhod vanjo je bil z zgornje ceste (za dananjo avtobusno postajo). Nad cesto je bil postavljen jeklen kovien oporni stolp z vrvenicama. V strojnici sta bila nameena izvozni stroj z varnostnimi napravami in pogonski stroj. Valjasta navijalna bobna izvoznega stroja je poganjal compound parni batni stroj z vodor-avnima valjema in mojo 55,93 kW (75 KM), ki ga je leta 1890 izdelala tovarna Breitfeld, Dank & Co. Prag. V sklopu velike modernizacije Rudnika po letu 1950 so strojnico in oporni stolp z vrvenicama premestili na se-danjo lokacijo, parni pogon pa preuredili v elektrini. Prenovljena izvozna naprava je obratovala od leta 1953 e dobrih 25 let.

JOEfOV JAEK Leta 1785 je bila podpisana pogodba med dunajskim dvorom in panijo za dobavo vejih koliin ivega srebra. To obdobje do konca 18. stoletja predstavlja enega izmed proizvodnih vrhov v rudniki zgodovini. Odpiranje Joefovega jaka na jugovzhodni strani Idrije se je prielo leta 1786. Poimenovali so ga po cesarju Joefu II. V asu proizvodnje je bil to glavni izvozni jaek, ki je povezoval petnajst obzorij do globine 381,5 m (33 m nadmorske viine). Joefov jaek je neposredno povezan z razvojem rpalk na vodni, parni in elektrini pogon ter transportom rude. Prav v zvezi s problemom rpanja jamske vode

Slika 1: Restavriran izvozni stroj z elektrinim pogonom.

RESTAVRIRANI STROJI IN NAPRAVE RUDNIKA IVEGA SREBRA IDRIJA

19

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

zaradi nenadnega vdora je Rudnik v letih 183738 prvi upora-bil parni stroj.

fRANIKOV JAEK Leta 1792 so prieli z odpiranjem Franikovega jaka, ki nosi ime po Francu II., ki je bil od leta 1792 do 1806 rimsko-nemki cesar, potem pa je kot Franc I. zasedel avstrijski prestol. V tirih prostorih vhodne stavbe Franikovega jaka in ob njej je Mestni muzej Idrija leta 1992 odprl svoj tehniki oddelek. Na tej lokaciji je danes razstavljenih 29 eksponatov, strojev in naprav preteno s konca 19. in zaetka 20. stoletja. To so tiri centrifugalne rpalke, dieselski motor ter trije kompresorji iz zaetka 20. stoletja, dva vitla, dva parna batna stroja s konca 19. stoletja, tri napajalne rpalke za parne kotle, izvozni stroj s parnim pogonom, parni kotel ter dve vodni turbini, pehalni, skobeljni, radialni vrtalni stroj, strunica, stroj za rezanje navojev, kovako kladivo in trana aga s konca 19. stoletja, vrtalna garnitura za globin-sko vrtanje ter jamski telefon. Dva stroja sta usposobljena za delovanje s stisnjenim zrakom.

RESTAVRIRANI STROJI IN NAPRAVE RUDNIKA IVEGA SREBRA IDRIJA

Slika 2: Izvozni stroj amerike tovarne Nordberg Machinery je deloval od leta

1953 do 2007.

Slika 5: Parna batna stroja s konca 19. stoletja.

Slika 6: Napajalna rpalka za parne kotle.

Slika 7: Izvozni stroj s parnim pogonom Breitfeld, Dank & Co.

Prag iz leta 1890.

Slika 8: Strunica Carl Pfaff Wien iz leta 1870.

Slika 9: Pnevmatsko kovako kladivo iz leta

1878.

Slik

a 10

: Pog

onsk

i str

oj

rpal

ke K

ley

Slika 4: Vertikalni dvovaljni dvostopenjski kompresor iz leta 1917.

Slika 3: Dieselski motor iz rudnike elektrarne HE

Mesto.

20

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

Leta 2009 se je konala montaa pogonskega stro-ja in rpalke Kley, ki je najveji ohranjeni parni stroj v Sloveniji in verjetno tudi v Evropi. Parno rpalko je leta 1893 izdelala tovarna E. Skoda Pilsen (Plze industrijsko mesto na zahodu eke). rpalka je v asu delovanja in po prenehanju zaradi svojih ogromnih dimenzij in mas sestavnih delov zbujala obudovanje.

Do leta 2007 je obratoval izvozni stroj z elektrinim pogonom, ki je edini e ohranjeni tovrstni stroj du-najske tovarne Siemens Schuckert na enosmerni tok z Ilgner-Leonardovim pretvornikim postrojem.

RUDNIKE LOKOMOTIVE Rudnik je okrog leta 1850 zgradil eleznico na kon-jsko vleko za transport rude od jakov do galnice (topilnice). Za prevoz fine rude so se uporabljali veliki leseni tovorni vagoni, imenovani tudi kon-jski vagoni. Eden taknih vagonov se je ohranil in

je najstareji ohranjeni elezniki vagon konjske eleznice v Sloveniji.

Z izumom naprav za spremembo napetosti pa je bil omogoen

razvoj elektrinih

cestnih eleznic. Idrijskim ulicam in takrat redkemu cestnemu prometu je dobrega pol stoletja dajala podobo rudnika eleznica. Da bi nadomestili konjsko vprego, so leta 1902 nabavili dve elektrini lokomo-tivi dunajske tovarne Siemens & Halske za transport rude od Joefovega jaka do Baerije (klasirnica in drobilnica rude). Za prevoz rude od Baerije do galnice so prav tako leta 1902 nabavili e dve veliki elektrini lokomotivi istega proizvajalca za tir irine 1000 mm. Dolina proge elektrine lokomo-tive od bunkerjev Joefovega jaka do Baerije je bila 700 m, od tu do galnice pa 850 m, skupaj torej 1550 m. Obe ohranjeni lokomo-tivi sta najstareji elektrini lokomo-tivi v Sloveniji.

Za prevoz rude v galnici (topil-nici) je Rudnik leta 1912 nabavil dve bencinski lokomo-tivi tovarne Deutz Werke za tir irine 500 mm. Leta 1916 so kupili e eno lokomotivo istega proizvajalca, ki se je do danes ohranila.

Leta 1960 so za prevoz pregane rude nabavili die-selske lokomotive Jenbacher Werke, Tirol, Austria.

31.1.1957 je bil opravljen zadnji prevoz rude z veliko elektrino lokomotivo. e naslednji dan je priela obratovati inica od nove nakladalne posta-je do separacije in drobilnice v dolini 1100 m.

RESTAVRIRANI STROJI IN NAPRAVE RUDNIKA IVEGA SREBRA IDRIJA

Slika 10: Izvozni stroj z elektrinim pogonom Siemens Schuckert Wien je deloval skoraj

sto let. Ilgner-Leonardov pretvorniki postroj.iz leta 1870.

Slika 11: Konjski vagon za tir irine 1000 mm.

Slik

a 12

: Mal

a el

ektr

ina

lo

kom

otiv

a Si

emen

s &

Hal

ske

Wie

n.

Slik

a 14

: Die

sels

ka

loko

mot

iva.

Slik

a 13

: Ben

cin-

ska

loko

mot

iva

Deu

tz

Wer

ke.

21

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

KAMT Z RAKAMI IN KOBILO rpanje jamske vode zavzema v rudarstvu in tehni-ki nasploh nadvse pomembno mesto. Ker je Rudnik stalno sledil vrhunskim dosekom tehnike, so v ok-viru velikopotezne modernizacije po podravljenju konec 16. stoletja zajezili reko Idrijco nad Divjim jezerom in izdelali 3639 m dolg kanal, t.i. Rake za pogon kamti v centru Idrije. Ohranjena kamt rpalka na vodni pogon za rpanje jamske vode (nem. Wasserkunst) je iz asov izjemnega razvoja Rudnika ob koncu 18. stoletja, ko so prieli izkopa-vati Joefov jaek. Kamt so postavili leta 1790 in je delovala do leta 1948. V zidani stavbi je nameeno pogonsko vodno kolo na zgornjo vodo in korce s premerom 13,6 m, ki slovi kot najveje ohranjeno tovrstno leseno vodno kolo v Evropi. Vrtenje gredi pogonskega kolesa se je prek roice, ojnice in pogonskega vodoravnega drogovja doline 75 m

prenaalo prek dveh troramenih vzvodov na rpalno drogovje. rpanje je bilo izvedeno v treh stopnjah, batne rpalke so bile nameene na XI., IX. in III. obzorju, od katerih je ena razstavljena. Pogonsko vodno kolo se je zavrtelo 4 do 5 krat v minuti, zmo-gljivost rpalk je bila okrog 300 litrov jamske vode v minuti iz globine 283 m pod povrjem. To je edina tovrstna rpalka v Sloveniji, ki stoji in situ.

Rake spadajo med najpomembneje idrijske tehnike znamenitosti. Izgradnja rak je bila sestavni del modernizacije Rudnika ob koncu 16. stoletja. Jama je bila tedaj ena najglobljih v Evropi, saj je Barbarin jaek e dosegel globino 200 m. Za pogon rpalk hudourniki potok Nikova ni bil primeren, reka Idrijca pa je tekla prenizko. Zato so jo zajezili nad Divjim jezerom pri Kobili in napeljali kanal

Rake do dananjega Trga sv. Ahacija. Rake so bile zgrajene leta 1604. Potrebno je bilo izjemno veliko truda ter spretnosti, da so naredili traso in lesen kanal, ki je dobro tesnil. Rake so ostale lesene vse do leta 1770, ko so jih izdelali v zidani izvedbi. Pogonska voda z Rak je poganjala stroje za prebiranje in dro-bljenje rude, mline in age, vodna kolesa kamti pri Ahacijevem, Barbarinem, Terezijinem in Joefovem jaku, kovaka kladiva in mehove v rudniki kovaiji ter stroje v mehanini delavnici. Jez na reki Idrijci pri Kobili in dobrih 400 let star kanal Rake e danes sluita za dotok pogonske vode v nekdanjo rudniko elektrarno HE Mesto. Ob Rakah poteka prijetna sprehajalna in naravoslovna una pot v dolini 2,5 km.

ZAKLJUEK Restavrirani in prezentirani stroji in naprave prika-zujejo srednjeevropsko strojegradnjo ob koncu 18., 19. in zaetku 20. stoletja in predstavljajo tehniko dediino, ki mono preraa okvire idrijskega ivosrebrovega Rudnika. Predstavljajo pomem-ben segment, s katerim je Idrija skupaj s panskim rudnikom ivega srebra v Almadnu, v postopku nominacije za vpis na UNESCO Seznam svetovne dediine dokazovala in dokazala visoko stopnjo celovitosti in avtentinosti ohranjene dediine dediine ivega srebra, ki ji je bil junija 2012 z vpisom na Unescov seznam priznan status dediine vsega lovetva.

LITERATURA: Zelenc, A., 2001: In vendar se giblje, katalog ob-novljenih rudnikih strojev in naprav. Mestni muzej Idrija, Idrija Zelenc, A., 2009: rpalka Kley. Mestni muzej Idrija, Idrija Zelenc, A., 2001: Rudnike elektrarne, Idrijski razgle-di t. 2/2000. Mestni muzej Idrija, Idrija Ob Rakah. Po poti idrijskih naravoslovcev, 1999. Rudnik ivega srebra Idrija v zapiranju d.o.o., Idrija Carmina historica, 1999: Mestni muzej Idrija, Idrija

VIR VSEH fOTOGRAfIJ:Foto Anton Zelenc, fototeka Mestnega muzeja Idrija

RESTAVRIRANI STROJI IN NAPRAVE RUDNIKA IVEGA SREBRA IDRIJA

Slik

a 12

: Mal

a el

ektr

ina

lo

kom

otiv

a Si

emen

s &

Hal

ske

Wie

n.

Slik

a 13

: Ben

cin-

ska

loko

mot

iva

Deu

tz

Wer

ke.

Slika 15: Pogonsko vodno kolo kamti.

Slik

a 16

: Vod

ni k

anal

Rak

e

22

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

Str. Naslov [Avtorji]24... Implantati z gradientno strukturo in sistem za kontrolirano dostavo zdravil

[Alexandra Aulova, Crispulo Gallegos, Igor Emri]25... Kvantitativno ocenjevanje tveganja na prenosnem omreju za zemeljski plin

[Tom Bajcar, Franc Cimerman, Brane irok, Alja Osterman]26... Nova generacija adaptivnih vibro-akustinih duilnih elementov

[Marko Bek, Nikola Holeek, Igor Emri]

27... Modeliranje razvlaknjenja kamene volne [Benjamin Bizjan, Brane irok, Marko Peternelj, Lovrenc Novak]

28... Lasersko podprta implantologija[Georgie Bosiger, Tadej Perhavec, Marko Marinek, Janez Diaci]

29... Razvoj in izdelava vodila za namestitev pedikularnih vijakov[Toma Brajlih, Matja Merc, Gregor Renik, Matej Pauli, Toma Irgoli, Igor Drstvenek]

30... Karakterizacija vibroakustike energetskih stransformatorjev[Gregor epon, Miha Pirnat, Janko Slavi, Matija Javorski, Miha Nastran, Peter Tarman, Borut Pranikar, Miha Boltear]

31... Vibracijsko utrujanje kovinskih izdelkov[Martin esnik, Janko Slavi, Toma Opara, Miha Boltear]

32... Nano-tehnologija injekcijskega brizganja prahu-nPIM[Joamin Gonzalez-Gutierrez, Bernd von Bernstorff, Igor Emri]

33... Avtomatska diagnostika sistemov in procesov [P. Potonik, P. Mui, E. Govekar]

34... Razvoj noev za kuhinjske aparate[Marko Hoevar, Matev Dular, Ale Malneri, Brane irok, Henri Orbani, Marko Uplaznik]

35... Procesiranje materialov z anularnim laserskim arkom [A. Kuznetsov, A. Jeromen, A. Jeri, E. Govekar]

36... Metodologija vrednotenja tribolokih mehanizmov in kvalitete drsnih leajev [Mitjan Kalin, Bla ugelj, A. Rant, A. Monik]

37... Razvoj inovativnih sistemskih simulacijskih modelov za pogonske sisteme vozil[Toma Katranik, Hgregor Tavar, Titina Banjac, Igor Mele]

38... Primerjava dveh laserskih profilometrov za karakterizacijo povrine zvarov [Andrej Kragelj, Jani Kenda, Franci Puavec, Luka ere, Janez Kopa]

39... Namenska proizvodnja AREX d.o.o.[Ivan Kralj, Grega Kralj, Marjan Hudoklin, Toma Bedek]

40.. Razvoj in konstruiranje pogonskih sklopov - Podkrinik d.o.o.[Simon Kulovec, Iztok Podkrinik]

41... Projektno vodeno soasno osvajanje naroil [Janez Kuar, Lidija Rihar, Toma Berlec, Marko Starbek]

42... Lecad - v mednarodnem prostoru43... Lecad - labortorij za konstruiranje44... Lecad - labortorij za konstruiranje45... Visokonatanno balansiranje v sestavu

[Janez Luznar, Matej Tadina, Janko Slavi, Miha Boltear]46... Projekt optimizacije spoja cevi in odpreka iz HSS

[Vili Malnari, Mitja Muhi]47... Uporaba prave napetostno-deformacijske krivulje pri konstruiranju in razvojnem vrednotenju

[Vili Malnari, Rajko Marini, Andrej Wagner]48... Razvoj in optimiranje hladilno mazalnega sredstva za profilno bruenje

[Jot Mohorko, Branko Kus, Boris Kran, Mitjan Kalin]49... Jolt - Novi kriterij varnosti v plezalnem portu

[Anatolij Nikonov, Stojan Burnik, Bojan Rotovnik, Igor Emri]50... Suilni stroj Gorenje A+++

[Lovrenc Novak, Brane irok, Marko Hoevar]51... Razvoj visokotlane tehnologije brizganja termoplastov

[Pavel Oblak, Vinko ohar, Davorin Dobonik, Igor Emri]52... Napredne motorske tehnologije

[Samuel Rodman Oprenik, Tine Seljak, Rok Vihar, Urban var Bakovi, Toma Katranik]53... Optimizacija CNC obdelave ohija ventila

[Tim Orenik, Luka Lenart, Franci Puavec, Janez Kopa]

KAZALO PLAKATOV

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

23

Str. Naslov [Avtorji]54... Napovedovanje ivljenjske dobe izdelkov iz polimernih materialov v sistemih daljinskega ...

[Alen Oseli, Egon Susi, Peter Nose, Igor Emri]55... Napredni sistem za ogrevanje, hlajenje in prezraevanje stavb z uporabo energije sonca in ...

[Eneja Osterman, Uro Stritih, Matja Prek, Vincenc Butala]56... Roni 3D optini sistem za merjenje orientacije glave glede na trup

[Urban Pavlovi, Janez Diaci, Janez Moina, Zvezdan Pirtoek, Matija Jezerek]57... Rotacijski generator hidrodinamske kavitacije

[Martin Petkovek, Matev Dular, Brane irok]58... Merjenje pomikov elektrodnih konic pri procesu uporovnega tokovnega varjenja s pomojo

visokofrekvenne kamere[Primo Podraj, Samo Simoni]

59... Vrednotenje tribolokih znailnosti polimernih materialov za zobnike v modelnih in realnih ... [Alja Poganik, Mitjan Kalin]

60... Triboloke lastnosti sodobnih drsnih elektrinih kontaktov [Dejan Poljanec, Mitjan Kalin, Rok Simi, Ludvik Kumar]

61... Napovedovanje zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja[P. Potonik, E. Govear]

62... Ventil z izboljano regulacijo toplotne oddaje verednih ploatih radiatorjev[Matja Pek, Gorazd Krese, Uro Stritih, Vincenc Butala]

63... Razvoj tehnologije integrirane mikrooptike[Jaka Priboek, Janez Diaci]

64... Tehnologija drobljenja ledu za potrebe gospodinjstev[Vid Resnik, Joko Valentini, Henri Orbani, Izidor Sabotin, Andrej Lebar, Marko Jerman, Nejc Matja, Mihael Junkar]

65... Vzorenje cevi toplotnih izmenjevalnikov v jedrskih elektrarnah[Matic Resnik, Joko Valentini, Izidor Sabotin, Andrej Lebar, Marko Jerman, Nejc Matja, Mihael Junkar]

66... Analiza dinaminih obremenitev arilne sveke s senzorjem tlaka (PSG) [Domen Rovek, Janko Slavi, Miha Boltear]

67... Inovativni potopni termini merilnik masnega toka [Klemen Rupnik, Joe Kutin, Ivan Bajsi]

68... Meritve nestacionarnih submikronskih temperaturnih polj z uporabo fluorescenne termometrije[Ivan Sedmak, Iztok Urbani, Janez tancar, Iztok Golobi]

69... Produktno storitveni sistem: prilonost za uvedbo novih poslovnih modelov na podrojuinvesticijske opreme [Luka Selak, Borut Rihtari, Alojzij Sluga, Peter Butala]

70... Vpliv nukleacijskih mest na prenos toplote pri vrenju v mikrokanalih [Ane Sitar, Iztok Golobi]

71... Razvoj porazdeljenih sistemov krmiljenja in nadzora v procesih izdelave in kontrole toplotnih cevi[Matej Slapak, Simon Krulec, Viktor Zaletelj]

72... Izvedba razvojnega vrednotenja za vzdolni trk na sprednjem avtomobilskem sedeu v skladu z ...[Andrej krlec, Jernej Klemenc, Mirko Zupanc, Vili Malnari]

73... Sistem za samodejno priblianje vzglavnika glavi potnika pri naletu vozila od zadaj [Jurij vegelj, Vili Malnari, Jernej Klemenc]

74... Alternativne reitve vijaenju ohiij palinih mealnikov[Andra Zupan, Joko Valentini, Henri Orbani, Izidor Sabotin, Andrej Lebar, Marko Jerman, Nejc Matja in ostali

75... Lasersko izdelane bifilne povrine na osnovi silicijevega dioksida in polidimetilsiloksanskega ... [Matev Zupani, Peter Gregori, Miha Steinbcher, Janez Moina, Iztok Golobi]

76... Precizne komore z regulacijo temperature in relativne vlage [Kambi d.o.o.]

77... Metodologija avtomatske detekcije napak na povrini aluminijastih odlitkov[Elvedin Traki a, Jaka Priboek, Bahrudin ari, Janez Diaci]

78... Uinkovita raba energije v farmacevtski industriji[Rok Avgustini, Klemen Brulc, rt Jakli, Nejc Korain, Tanja Kova, Peter Panjan, Marko Plut, Tadej Pove in ostali]

79... Vizualizacija delovanja plonega prenosnika toplote[Miha Bobi, Tine Ogorevc, Mitja Mazej, Jure Petkovek, Jaka Priboek, Joe Sevnikar, Matev Zupani, in ostali]

80... Potencial toplotnih rpalk pri trajnostni gradnji[Henrik Gjerke, Gaper Stegnar, Marjana ijanec Zavrl]

PLAKATI

24

AKADEMIJA STROJNITVA 2014 IN 4. MEDNARODNA KONFERENCA STROJNIH INENIRJEV 23. oktober 2014, Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija

Uvod

Teoretino ozadje

Zakljuki

Literatura

(a) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojnitvo, Akereva 6, 1000 Ljubljana, Slovenija (b) Fresenius Kabi AG, Else-Krner-Strae 1, 61352 Bad Homburg, Nemija

*Korespondenni avtor: alexandra.aulova@fs.uni-lj.si

Alexandra Aulova(a)*, Crispulo Gallegos(b), Igor Emri(a) Implantati z gradientno strukturo in sistem za kontrolirano dostavo zdravil

[1] I. Emri, B.S. von Bernstorff, V. Rauschenberger, H.C. Horn, Patent Pub.: Multimodale Polymermischungen: Patentanmeldung in USA unter PCT. O.Z.: 0050/052586/CI, 2002

[2] I. Emri, B.S. von Bernstorff, The effect of molecular mass distribution on time-dependent behavior of polyamides , Journal of Applied Mechanics, vol. 73 , no. 5, pp. 752-757, 2006

[3] G. Kubyshkina, B. Zupani, M. tukelj, D. Groelj, L. Marion and I. Emri, "The influence of different sterilization techniques on the time-dependent behavior of polyamides," Journal of biomaterials and nanobiotechnology, vol. 2, no. 4, pp. 361-368, 2011.

[4] A. Aulova, B. Zupani, J. Gonzalez-Gutierrez, P. Oblak, M. Pregelj, P. Umek, D. Aron and I. Emri, "Report on preliminary absorption measurements on PA6,", COBISS 12627227, 2012.

Gravimetrini test absorptivnosti razlinih snovi smo izvedli na vzorcih poliamida 6 v obliki pelet in cilindrinih vzorcev (d=6mm, l=12mm).

Uporabili smo destilirano vodo in nasieni raztopini soli in sladkorja Opravili smo primerjavo toplotno suenega vzorca in vzorca

izpostavljenega raztopini vode in soli ali sladkorja Z NMR (Nuclear Magnetic Resonance) smo v vzorcu nali prisotnost

molekul glukoze. Ione kalcija in klora pa smo zaznali z uporabo EDS (Energy-dispersive X-ray spectroscopy).

Z razvojem implantologije je znanih vedno ve zahtevanih lastnosti kostnih vsakdkov nove generacije. Glavne lastnosti vsadkov so: Bilokompatibilnost da ga ogranizem gostitelja sprejme; Osteointegrativnost da se s kostjo zaraste ter postopoma

degradira; postopna degradacija posledino izkljuuje postopke odstranjevanje zaasnih vsadkov;

Gradientna struktura posnemanje kostne strukture s ciljem, da imajo vsadki podobne mehanske lastnosti kot kost.

e elimo vsadke uporabljati kot sistem za lokalno kontrolirano dostavo zdravilne uinkovine v telo morajo ti izkazovati tudi odline absorbtivne lastnosti za shranjevanje razlinih uinkovin, ki se razlikujejo v velikosti in polarnosti molekul.

Material PA6, z multimodalno distribucijo molske mase, izkazuje ekstremno nelinearno vedenje [1].

Pravilno izbrana temperaturnotlana (T-p) zgodovina tekom strjevanja in ohlajanja pod temperaturo steklastega prehoda - Tg vpliva na velikost kristalov in koliino prostega volumna pri bimodalnem PA6 [1, 2].

S pravilno izbiro T-p pogojev tekom strjevanja PA6 lahko doseemo gradientno strukturo s spreminjanjem mehanskih lastnosti vzdol vzorca [3].

Razvita je bila metoda za izdelavo osteointegrativnih, biokompatabilnih PA6 implantantov gradientne strukture na podlagi spreminjanja temperaturno-tlane zgodovine pri procesu izdeve vsadkov.

Preizkusi absorbtivnih lastnosti in zmonosti shranjevanja molekul kalcija, klorida in glukoze so bili pozitivni

Raziskava monosti spreminjanja prostega volumna, z namenom shranjevanja razlinih substanc, odpirajo monosti uporabe trdnih PA6 kot sistem za lokalno dovajanja uinkovine pri zdravljenju kostnega raka, kar je bilo predlagano Fresenius Kabi korporaciji.

Zahvala intitutu Josef Stefan za pomo pri NMR in EDS meritvah .

Slika 1. Levo: Porazdelitev molekulske mase monomodalnega in bimodalnega PA; desno: Morfologija (a) monomodalnega PA6, in (b) bimodalnega I-PA6; Axioskop 2

MAT (Carl Zeiss), polarizirana presvetlitev, 200x.

Com

pres

sive

stre

ss [M

pa]

- 0.05

Compressive strain [/]

- 0.10 - 0.15

0.000

- 10

- 20

- 30

- 40

- 50

- 60

E = 828MPa

E = 1164MPaE = 1594MPa

A

B

C

22

2m

m

Rezultati Center za eksperimentalno mehaniko je razvil metodologijo tvorjenja

vzorcev gradientne strukture bimodalnega PA6 (razvito v sodelovanju z BASF [2]) pri doloenih temperaturno-tlanih pogojih ohlajanja po injekcijskem brizganju

Biokompatibilnost in osteointegrativnost vzorcev sta bili preizkueni v realnih pogojih. Vsadki so bili, za doloeno asovno obdobej, vstavljeni v praije kosti (Slika 2). Histoloe preiskave so pokazale, da se je kost zarasla z vzorcem, kar pomeni, da je vzorec popolnoma biokompatibilen in razgradljiv.

Slika 3. Modul elstinosti in gradientna struktura vzorca bimodalnega PA6.

0.2

2 3 4 5 6log (Molecular weight)

Rela

tive

num

bero

fmac

rom

olec

ules

0

0.4

0.6

0.8

1

1.2

1.4monomodal PA6bimodal PA6

(a)

(b)

Slika 2. Rezultati testa na praijih kosteh.

Preizkusi tlanih mehanskih lastnosti realnih implantatov (Slika 3) prikazujejo skoraj dvokratno spremembo modula elastinosti na razdalji 4mm!

Slika 4. Rezultati preiskav NMR (a), EDS (b), slike SEM (c) vzorcev izpostavljenih raztopini NaCl delci so enakomerno porazdeljeni.

(a) (b) (c) Dry neat PA6 sample

PA6 sample submerged into salt solution

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

IMplANTATI Z gRADIENTNO STRuKTuRO IN SISTEM ZA KONTROlIRANO DOSTAVO ZDRAVIl

AKADEMIJA STROJNITVA 2014 IN 4. MEDNARODNA KONFERENCA STROJNIH INENIRJEV 23. oktober 2014, Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija

Uvod

Izhodia

Rezultati

Zakljuki

Literatura

(a) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojnitvo, Akereva 6, 1000, Ljubljana, Slovenija. (b) Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11b, 1000, Ljubljana, Slovenija.

*Korespondenni avtor: tom.bajcar@fs.uni-lj.si

Tom Bajcar(a)*, Franc Cimerman(b), Brane irok(a), Alja Osterman(a)

Kvantitativno ocenjevanje tveganja na prenosnem omreju za zemeljski plin

[1] IGEM Institution of Gas Engineers and Managers. Steel Pipelines and Associated Installations for High pressure Gas Transmission, Recommendations on Transmission and Distribution Practice IGEM/TD/1 Edition 5, Loughborough, 2008. [2] CPR 14E Yellow Book. Methods for the calculation of physical effects, 3rd edition, Committee for the Prevention of Disasters, The Hague, 2005. [3] EGIG European Gas pipeline Incident data Group. Gas Pipeline Incidents 8th Report 1970-2010, 2011. [4] Mather J., Blackmore C., Petrie A., Treves C., An assessment of measures in use for gas pipelines to mitigate against damage caused by third party activity, Contract Research Report 372/2001, Health and Safety Executive, 2001. [5] Bajcar, T., irok, B., Cimerman, F., Eberlinc, M., Quantification of impact of line markers on risk on transmission pipelines with natural gas. J. loss prev. process ind., 2008, letn. 21, t. 6, str. 613-619.

Model omogoa kvantitativno oceno in prikaz tveganja za posameznika zaradi prenosnih plinovodov z zemeljskim plinom in plinovodnih objektov na poljubni lokaciji v odvisnosti od konstrukcijskih in obratovalnih parametrov cevovoda in plinovodnih objektov, lege cevovodov in objektov v prostoru ter uporabljenih zaitnih ukrepov. Tveganje za posameznika je ocenjeno in prikazano na izbranem objektu kot tudi v njegovi okolici (trasiranje).

Najbolj neeljen dogodek na plinovodnem omreju je nenadzorovan iztok in vig zemeljskega plina iz sistema zaradi pokodbe cevovoda ali njegovih elementov. Posledica je potencialna ogroenost (tveganje) za prebivalce ali objekte v bliini. Za ocenjevanje tveganja se obiajno uporabljajo posebni modeli, ki morajo biti izdelani v skladu s standardi in predpisi. Njihova osnovna naloga je modeliranje posledic dogodkov, ustrezno napovedovanje pogostosti dogodkov ter zmonost ocene spremenjenega tveganja v primeru uporabe posebnih ukrepov za dodatno zaito plinovodnih objektov pred dejavniki tveganja. Tveganje zaradi dogodka = Pogostost dogodka Posledica dogodka Posledice neeljenega iztoka in viga plina iz cevovoda, ki povzroajo pokodbe na okolici, so obiajno toplotno sevanje goreega curka plina (na odprtem) ali eksplozija meanice zemeljskega plina in zraka (v zaprtih prostorih).

Analiza posledic dogodkov: - doloitev gostote toplotnega sevanja izhajajoega curka plina njegov vpliv na sprejemnike (ljudi); - doloitev mejnih tlakov pri eksploziji meanice zemeljskega plina in zraka.

- Monost skupne kvantitativne ocene tveganja za prenosne cevovode z zemeljskim plinom in plinovodne objekte (merilno-regulacijske postaje).

- Poleg obratovalnih in konstrukcijskih znailnosti plinovodov je v

modelu upotevana tudi njihova lega v prostoru. - Prikaz mejnih vrednosti tveganja v prostoru tlorisni projekciji. - Vrednotenje dodatnih zaitnih ukrepov. - Monost spremembe parametrov plinovoda in plinovodnih objektov

(what-if). - Monost trasiranja tveganja preko povezave s sistemom GIS.

Analiza pogostosti dogodkov: - uporaba relevantnih historinih baz podatkov (EGIG, HSE, ...); - nadgradnja obstojeih baz s statistinimi in drugimi interdisciplinarnimi pristopi. Upotevanje in doloitev vpliva zaitnih ukrepov za zmanjevanje tveganja (mehanska zaita, opozorilnost, prezraevanje).

Slika 1: Polje hitrosti na pokodbi cevovoda (plinovodna cev je prikazana navpino, vodoravna rta oznauje sredino os okrogle pokodbe) (Vir: UL, Fakulteta za strojnitvo, LVTS).

Slika 2: irjenje tlanega vala po eksploziji preko pregrade (asovni razmik med zaporednimi slikami je 0,05 s, sredie eksplozije je v spodnjem desnem kotu posamezne slike) (Vir: UL, Fakulteta za strojnitvo, LVTS).

1e-00

7

1e-0071e-007

2e-00

7

2e-007

2e-0072e-007

3e-00

7

3e-007

3e-007

3e-00

7

4e-00

7

4e-007

4e-007

4e-00

74e-007

5e-00

7

5e-007

5e-007

5e-00

75e-007

6e-007

6e-00

7

6e-00

7

6e-007

6e-007

6e-00

7

7e-007

7e-00

7

7e-00

7

7e-0077e-007

7e-007

8e-007

8e-00

7

8e-00

7

8e-0078e-007

8e-00

7

8e-007

9e-007

9e-007

9e-00

7

9e-0079e-007

9e-00

7

9e-007

1e-006

1e-00

6

1e-00

6

1e-006

1e-00

6

1e-006

1.1e-006

1.1e-0

06

1.1e-

006

1.1e-006

1.1e-0

06

1.1e-

0061.1e

-006

1.2e-006

1.2e-0

06

1.2e-

006

1.2e-006

1.2e-0

06

1.2e-006

1.3e-0

06

1.3e-0

06

1.3e-006

1.3e-0

06

1.3e-006

1.4e-0

06

1.4e-0

06

1.4e-0

061.4

e-00

6

1.4e-006

1.4e-0

06

1.4e-

006

1.4e-006

1.4e-006

1.5e-006

1.5e-0

06

1.5e-0

06

1.5e-0

06

1.5e-

006

1.5e-006

1.5e-006

x (m)

y (m

)

2.1 2.11 2.12 2.13 2.14 2.15 2.16 2.17x 10

4

-200

-100

0

100

200

300

400

500

Tveg

anje

za p

osam

eznik

a (1/l

eto)

2

4

6

8

10

12

14

x 10-7

Slika 3: Prikaz poteka tveganja za posameznika na lokaciji.

LVTS

Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojnitvo

Laboratorij za vodne in turbinske stroje

25

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

KVANTITATIVNO OcENJEVANJE TVEgANJA NA pRENOSNEM OMREJu ZA ZEMElJSKI plIN

26

AKADEMIJA STROJNITVA 2014 IN 4. MEDNARODNA KONFERENCA STROJNIH INENIRJEV 23. oktober 2014, Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija

Uvod

Izhodia

Konceptna reitev

Ostale mone aplikacije

Literatura

(a) Gorenje gospodinjski aparati, d.d., Partizanska 12, 3503 Velenje, Slovenija (b) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojnitvo, Akereva 6, 1000 Ljubljana, Slovenija

*Korespondenni avtor: marko.bek@gorenje.si

Marko Bek(a,b)*, Nikola Holeek(a), Igor Emri(b) Nova generacija adaptivnih vibro-akustinih duilnih elementov

[1] Thompson, David. Railway noise and vibration: mechanisms, modelling and means of control. Oxford: Elsevier, 2009. [2] EMRI, Igor, et. All. Sleeper with damping element based on dissipative bulk or granular technology : Anmeldenummer 12006058.7 / EP 12006058 - 2012-08-24. Mnchen: Europisches Patentamt, 2012. [3] EMRI, Igor, BERNSTORFF, Bernd Steffen von. Dissipative bulk and granular systems technology : Anmeldenummer 12006059.5 / EP 12006059 - 2012-08-24. Mnchen: Europisches Patentamt, 2012.

Na podlagi obeh izhodi smo razvili novo generacijo duilnih elementov [2, 3], ki so sestavljeni iz prone fleksibilne cevi, izdelane iz tkanih bazalta, ogljikovih ali steklenih vlaken, napolnjene z granuliranim polimernim materialom pod visokim tlakom. Tak element predstavlja osnovni duilni element, katerega lastnosti je mogoe poljubno spreminjati.

Prometna politika EU je usmerjena k zmanjanju razlike med 73% deleem cestnega prometa in 16% eleznikega prometa. Prehod s cestnega na elezniki transport bi imel ugoden vpliv na kakovost zraka zlasti v urbanih obmojih, vendar negativni vpliv hrupa in vibracij na prebivalstvo, ki ivi v bliini eleznikih prog ostaja oz. se s tem e povea. Eden izmed nainov reevanja tega problema je z uporabo duilnih elementov.

Veina reitev, ki so v uporabi za zmanjevanje vibracij in hrupa kotalnega hrupa uporablja polimerne materiale. Duilne lastnosti polimernih materialov, ki jih lahko predstavimo z faktorjem duenja tan so mono odvisne od hidrostatinega tlaka kateremu je material izpostavljen.

Vpliv tlaka na duenje polimernih materialov Duenje polimernih materialov je frekvenno-odvisna lastnost materiala. Ta frekvenna odvisnost zelo mono zavisi od hidrostatinega tlaka kateremu je polimerni material izpostavljen. Ko polimerne materiale izpostavimo visokim tlakom s tem oteimo premike molekul v materialu, kar se na makro nivoju pokae kot upoasnitev procesov relaksacije in lezenja.

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.

Slika 1: Duenje polimernega materiala tan v odvisnosti od frekvence in vpliv tlaka na te duilne lastnosti. Opazen je pomik vrednosti k nijim frekvencam z vianjem hidrostatinega tlaka.

elezniki transport Kotalni hrup[1] Duilni elementi

Frequency [Hz]

tan

[-

] p1>p0

p0 p1

Vpliv velikosti in porazdelitve velikosti delcev na pretonost granuliranih materialov Raziskave o vedenju viskoelastinih granuliranih materialih so pokazale, da lahko granuliran material, ustrezne velikosti in velikostne porazdelitve izkazuje "fluidno vedenje" hkrati pa ohranja vse lastnosti trdnega material. To nam omogoa uporabo granuliranega polimernega materiala kot tlanega medija (podobno kot zrak v pnevmatikah), ki uvede hidrostatini tlak sam nase in s tem spremeni frekvenno odvisno obmoje najveje absorpcije polimernega materiala. Porazdeltev velikosti Fluidno vedenje Pnevmatika

Slika 2: Osnovni duilni element sestavljen iz fleksibilne tkane cevi in napoljnjen z granulirnamim polimernim materialom, ki je izpostavljen doloenemu tlaku.

Osnovi princip delovanja duilnih elementov je shematsko prikazan na sliki 3. Hidrostatien tlak, kateremu je polimerni material v duilnemu elementu izpostavljen premakne frekvenno obmojo, kjer material izkazuje svojo maksimalno sposobnost absorpcije energije na ta nain, da ga ujamemo z frekvennim obmojem mehanskih vibracij, ki jih elimo ublaiti. Na ta nain izkoristimo celoten duilni potencial, ki ga material ponuja.

Slika 3: Osnovni princip delovanja ideje o popolni izkorienosti duilnega potenciala polimernih materialov.

Osnovni duilni element je ob ustreznih konstrukcijskih spremembah mogoe uporabiti tudi pri ostalih aplikacijah, kjer se pojavljajo vibracije in hrup: Protipotresni duilni elmenti, temeljenje strojev in naprav, duilni elementi za uporabo v beli tehniki,...

Protipotresni duilni elementi

Temeljenje strojev in naprav

Elementi za blaenje udarcev med vagoni

1

1

2

2

p0p

p > p0

Spremenjena struktura materiala

Absorbcija energije elastomernega granuliranega

materiala

Zniana amplituda vibracij in hrupa eleznikega tira

Dinamini odziv tirnice

Frekvenca

Mag

nitu

da m

ehan

skih

vib

raci

j e

lezn

ikeg

a t

ira

Spos

obno

st a

bsor

bcije

ene

rgije

el

asto

mer

nega

gra

nulir

aneg

a m

ater

iala1

2

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

NOVA gENERAcIJA ADApTIVNIh VIbRO-AKuSTINIh DuIlNIh ElEMENTOV

AKADEMIJA STROJNITVA 2014 IN 4. MEDNARODNA KONFERENCA STROJNIH INENIRJEV 23. oktober 2014, Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija

Uvod

Izhodia in raziskovalne metode

Rezultati

Zakljuki

Literatura

(a) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojnitvo, Akereva 6, 1000 Ljubljana, Slovenija (b) Izoteh d.o.o., Brnieva 15b, 1000 Ljubljana, Slovenija

*Korespondenni avtor: bbizjan@gmail.com

Benjamin Bizjan(a)*, Brane irok(a), Marko Peternelj(b), Lovrenc Novak(a) Modeliranje razvlaknjenja kamene volne

[1] irok B., Bizjan B., Orbani A., Bajcar T. (2014) ChERD, 92(1), 80-90 [2] Bizjan B., irok B., Hoevar M., Orbani A. (2014) CES, 116, 172-182 [3] Bizjan B., irok B., Hoevar M., Orbani A. (2014) CES, 119, 187-198 [4] Bizjan B., irok B. ThermaComp2014. 3rd ed., 321-324 [5] Bizjan B., irok B., Govekar E. (2014) J. Comp. Nonlin. Dyn, ISSN 1555-1415

Kamena volna je anorganski izolacijski material, ki se odlikuje z nizko toplotno prevodnostjo, majhno gostoto in temperaturno obstojnostjo. Razvlaknjenje mineralne taline na kolesih centrifug (slika 1) je kljunega pomena za kvaliteto konnega proizvoda. Kvaliteto opredeljujejo lastnosti vlaknaste strukture, kot so dolina in debelina vlaken, njihova prostorska prepletenost in vsebnost nerazvlaknjenega materiala perl. Razvlaknjenje taline na centrifugi poteka v treh glavnih fazah: A natok curka taline na kolo; B oblikovanje filma taline in zaetna tvorba ligamentov; C rast, trganje in strjevanje ligamentov v vlakna.

Modeliranje je potekalo eksperimentalno z vizualizacijo procesa razvlaknjenja (slika 2) s hitro kamero (frekvenca zajema slik 18.7kHz).

-Hitrostni zdrs med filmom taline in kolesom centrifuge je znaten (5-10%). -Predstavljeni algoritem za oceno temperaturnega polja omogoa uporabo obiajnih namesto znatno drajih infrardeih kamer, e je temperatura opazovanega procesa dovolj visoka (T > 1000K). -Soasno merjenje fluktuacij natoka, hitrostnega zdrsa in temperaturnega polja taline ter zaznavanje tokovnih struktur na filmu bo omogoilo uinkoviteji nadzor in krmiljenje proizvodnega procesa.

Slika 1: Shema proizvodnega procesa kamene volne; detajl: prvo kolo centrifuge

Slika 2: Shema merilne postaje za vizualizacijo razvlaknjenja kamene volne

Posnete slike so v postopku naknadne obdelave sluile za analizo strukturne dinamike vrteega filma taline v ve korakih: 1. Analiza hitrostnih razmer na filmu: asovna vrsta hitrosti ter srednji

hitrostni zdrs med filmom in kolesom. Hitrostno polje smo ocenili po advekcijsko-difuzijski enabi s predpostavko, da je optina koncentracija (sivinska stopnja slike A) sorazmerna snovni koncentraciji lokalni debelini filma taline. Debeleji film ima vijo temperaturo in je zato svetleji.

2. Analiza dinamike struktur na filmu taline v krajevnem in asovnem prostoru. Dobljene rezultate smo primerjali z znanimi modeli hidrodinamskih nestabilnosti (Rayleigh-Taylor, Eisenklam).

3. Ocena temperaturnega polja na povrini filma in oblikovanje modela za oprijem (adhezijo) filma na kolo. Predpostavili smo, da talina seva svetlobo kot sivo telo konstantne emisivnosti. V skladu s Plackovim zakonom je dele svetlobe (T), izsevan v delu spektra, ki ga lahko zazna senzor kamere, odvisen od absolutne temperature T. Pri tem velja sledea sorazmernost:

2

2

2

2

yA

xADv

yAv

xA

tA

yx

4)(T

AT

Slika 4: Primerjava razmika med koreni ligamentov z znanimi modeli drugih avtorjev

Slika 3: Srednja hitrost filma talne in vlaken v odpihu ter hitrostni zdrs kolo-film

Slika 5: a sivinska slika, posneta s kamero; b ocenjeno temperaturno polje; c podroja s T > 1500K (bela barva); d znailna krivulja pretvorbe sivin v abs. temp.

Slika 6: Odvisnost temperature filma taline od njegovega Reynoldsovega tevila

27

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

MODElIRANJE RAZVlAKNJENJAKAMENE VOlNE

28

AKADEMIJA STROJNITVA 2014 IN 4. MEDNARODNA KONFERENCA STROJNIH INENIRJEV 23. oktober 2014, Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija

Uvod

Optodinamski nadzor laserske ablacije

Funkcionalni model adaptivnega laserskega sistema

Rezultati tudij izvedljivosti

Zakljuek

(a) Fotona d.d., Stegne 7, 1000 Ljubljana, Slovenija (b) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojnitvo, Akereva 6, 1000 Ljubljana, Slovenija

*Korespondenni avtor: georgije.bosiger@fotona.com

Georgije Bosiger(a)*, Tadej Perhavec(a), Marko Marinek(a), Janez Diaci(b)

Lasersko podprta implantologija

Izvedena je tudija izvedljivosti lasersko podprte implantologije. Kljuen poudarek je namenjen razvoju metod spremljanja laserske izdelave lei za zobne vsadke, ki bi lahko omogoile varno in zanesljivo izvedbo posegov v praksi. Izdelan je funkcionalni model adaptivnega laserskega sistema, ki s programiranim vodenjem goria laserskega snopa ter sprotno rekonstrukcijo oblike leia zagotavlja sprejemljivo natannost izvedbe.

Z razvitimi metodami spremljanja laserske ablacije smo realizirali funkcionalni model adaptivnega laserskega sistema za izvedbo raziskav in vitro [5].

Model omogoa programirano vodenje goria laserskega snopa ter optodinamski nadzor ablacije kosti z laserjem Er:YAG in predstavlja dober pribliek realnih razmer.

S funkcionalnim modelom smo opravili tevilne in vitro raziskave in tudije izvedljivosti na kosteh ivalskega izvora - Slika 2.

Laser Er:YAG je e uveljavljeno orodje na podroju kirurgije in medicine. Kljune prednosti ablativne interkacije pri odstranjevanju mehkih in trdih biolokih tkiv v primerjavi s konvencionalnimi metodami so: manji vnos toplote, odsotnost mehanskih vibracij in brezkontaktno delovanje. tevilne tudije izvedljivosti ter klinine raziskave na ivalih opozarjajo predvsem na dve kljuni prednosti laserske priprave lei za zobne vsadke pred pripravo z mehanskimi svedri: veja stabilnost zobnih vsadkov in hitreje zaraanje oz. oseointegracija in s tem okrevanje po posegu. Da bi se omogoila laserska priprava lei za zobne vsadke v praksi, je potrebno reiti tevilne tehnine in znanstvene izzive - trenutni laserski medicinski sistemi z ronim vodenjem ter spremljanjem procesa odstranjevanja biolokega tkiva s strani operaterja niso primerni s stalia natannosti, varnosti in zanesljivosti.

Pri pripravi leia za zobni vsadek z laserjem je kljuen nadzor posega, zaradi tega je pomembno poznavanje fizikalnega ozadja procesa laserske ablacije. Pri interakciji laserske svetlobe z biolokimi tkivi nastanejo mikro-eksplozije, pri katerih se kot stranski produkt pojavijo udarni valovi, ki jih je mogoe izkoristiti za t.i. optodinamski nadzor procesa laserske ablacije. tudijo udarnih valov je mogoe izvesti z uporabo ve metod oziroma senzorjev, med katerimi so najbolj pogosti: mikrofon, laserska odklonska sonda, metoda senenja, piezoelektrini kristal, idr [1]. Za potrebe eksperimentalnega dela smo nadgradili metodo senenja z dvojno osvetlitvijo tako, da je bila na isto fotografijo zajeta slika udarnega vala iz dveh asovnih trenutkov (Slika 1) [2]. Na osnovi teh raziskav smo potrdili primernost Sedov-Taylorjevega modela tokaste eksplozije za opis udarnih valov. Za nadzor v praksi je smiselno uporabiti miniaturni piezoelektrini senzor, ki omogoa zajem udarnih valov. Za natanno merjenje poloajev optodinamskih izvorov, ki omogoajo karakterizacijo geometrijskih znallnosti leia smo razvili model uporabljenega senzorja [3] ter nove zanesljive in natanne optodinamske metode [4].

Izvedene meritve pri izdelavi lei razlinih premerov (2,5 - 4 mm) in globin (5 - 15 mm).

Sprotno merjenje je dovolj zanesljivo, sprotna rekonstrukcija oblike je mona - Slika 3.

Literatura:

Slika 3: Sprotna rekonstrucija oblike leia premera 4 mm na osnovi razvitih metod optodinamske detekcije.

Slika 2: Izvedba in vitro raziskav s funkcionalnim modelom adaptivnega laserskega medicinskega sistema, ki omogoa programirano vodenje goria laserskega snopa ter sproten nadzor procesa vrtanja v kost na osnovi razvitih metod.

Slika 1: Razvoj udarnega vala v zraku nad vodno gladino pri razlinih asih glede na laserski blisk. t1 je as osvetlitve udarnega vala s prvim svetlobnim izvorom, t2 pa as osvetlitve istega udarnega vala z zakasnjenim svetlobnim izvorom.

Srednje relativne napake merjenja globine znaajo

do 5 % (< 0.5 mm). Merjenje oblike in s tem

globine leia je med

izdelavo mono. Kljune nadaljnje tehnine

reitve za uporabo tovrst- nega sistema v praksi.

Potrebno nadgraditi sis- tem za validacijo meritev [6].

[1] T. Perhavec, Optodinamski nadzor ablacije biolokih tkiv z laserjem Er:YAG: doktorsko delo, 2010. [2] T. Perhavec in J. Diaci, A novel double-exposure shadowgraph method for observation of optodynamic shock waves using fiber-optic illumination, Str vest - J Mech Eng, let 56, t 78, str 477782, 2010. [3] G. Bosiger, T. Perhavec, in J. Diaci, A method for optodynamic characterization of Erbium laser ablation using piezoelectric detection, Str vest - J Mech Eng, let 60, t 3, str 172178, 2014. [4] G. Bosiger, T. Perhavec, M. Marinek, in J. Diaci, Method for optodynamic source localization during Er:YAG laser ablation, J Biomed Opt, let 18, t 10, str 100505-1100505-3, 2013. [5] G. Bosiger, Ablacija biolokih tkiv z adaptivno vodenim laserskim snopom: doktorsko delo, 2014. [6] T. Perhavec, A. Gorki, D. Braun, in J. Diaci, A method for rapid measurement of laser ablation rate of hard dental tissue, Opt Laser Technol, let 41, t 4, str 397402, 2009.

AK

AD

EM

IJ

A

ST

RO

JN

I

TV

A

20

14

|

W

WW

.Z

VE

ZA

-Z

SI

S.

SI

lASERSKO pODpRTAIMplANTOlOgIJA

AKADEMIJA STROJNITVA 2014 IN 4. MEDNARODNA KONFERENCA STROJNIH INENIRJEV 23. oktober 2014, Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija

Povzetek

(a) Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojnitvo, Smetanova 17, 2000 Maribor (b) Univerzitetni klinini center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor

*Korespondenni avtor: tomaz.brajlih@um.si

Toma Brajlih(a)*, Matja Merc(b), Gregor Renik(b), Igor Drstvenek(a), Toma Irgoli(a), Matej Pauli(a), Joe Bali(a), Franc u(a)

Razvoj in izdelava vodila za namestitev pedikularnih vijakov

[1] Bali, J. in I. Pahole: Proizvodne tehnologije. Slovenija, Maribor: Fakulteta za strojnitvo, 2003. [2] Drstvenek, I.: Slojevite tehnologije / Layered Technologies. Slovenija, Maribor: Fakulteta za strojnitvo, 2004. [3] Pedicle morphology of the first sacral vertebra. (2003). [online]. Neuroanatomy. Dostopno na WWW: http://neuroanatomy.org/2003/016_019.pdf [26.9.2014]

Hrbtenica predstavlja najpomembneji del lovekega okostja, saj je steber ki nosi telo. Je trdne strukture, a hkrati gibljiva opora glave in trupa. Sestavljena je iz vretenc, medvretennih ploic, vezi, sklepov, miic in ivcev. Skupno delovanje in medsebojno sodelovanje sestavnih delov, omogoa gibanje, prepogibanje in sploh telesno aktivnost. Hrbtenica podpira velik del nae telesne tee, ob tem pa e prenaa ivljenjsko pomembne signale v vse dele telesa. V primeru premikanja ali nestabilnosti vretenc, ki povzroa pritisk na ivne korenine, se pogosto kirurgi odloijo za operativni poseg - spondilodezo. Pri operativnem posegu zatrdijo prizadete ravni hrbtenice v vseh treh smereh in tako bolniku olajajo b