Super pokojninaSkladi življenjskega cikla - DA ali NE?

2Super pokojnina

Končno smo tudi v Sloveniji spoznali, da varčevanje za pokojnino na banki oziroma v garantiranih skladih, za večino ni primerno. Z začetkom leta 2016 je tako večina ponudnikov pokojninskih skladov uvedla t.i. sklade življenjskega cikla. Da ali ne je zdaj vprašanje, ki nima enoznačnega odgovora.

Dejstvo je, da Slovenci problemu pokojnin namenjamo premalo pozor-nosti. Pokojninske blagajne so praktično povsod po Evropi dolgoročno vreča brez dna. Gre za strukturni problem, saj obstoječi sistem lahko zagotavlja izplačilo človeku dostojne pokojnine le v razmerah, ko je razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci stabilno. Temu pa v starajoči se Evropi ni tako, saj se življenjska doba nenehno povečuje, medtem ko potrebna delovna doba za upokojitev temu ne sledi.

“

3Super pokojnina

Trije stebri pokojninskega sistema

I. Steber

OBVEZNOPOKOJNINSKOIN INVALIDSKOZAVAROVANJE

2. Steber

DODATNOPOKOJNINSKO ZAVAROVANJE

OBVEZNODODATNO

PROSTOVOLJNODODATNO

KOLEKTIVNO

KDPAZA JAVNE

USLUŽBENCE

INDIVIDUALNO

INVESTICIJSKI SKLADI

RENTNA IN NALOŽBENA ZAVAROVANJA

BANČNI PRODUKTI

ALTERNATIVNE NALOŽBE

3. Steber

4Super pokojnina

Da je za dostojno pokojnino potrebno varčevati, čivkajo že ptički na veji. Da je za dolgoročne cilje smiselno varčevati na kapitalskih trgih, je postalo jasno tudi zakonodajalcem, ki so z zadnjo pokojninsko reformo preoblikovali t.i. drugi pokojninski steber, kjer varčuje že več pol milijona Slovencev. Poleg prvega stebra, to je državne pokojnine in tretjega stebra, kamor sodijo vsa ostala varčevanja (investicijski skladi, rentna in naložbena zavarovanja, bančni produkti ter alternativne naložbe), poznamo v Sloveniji tudi drugi steber v obliki dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ta je vse od svoje uvedbe ponujal le eno naložbeno politiko. To je bil sklad z zajamčenim donosom, ki je prav zaradi tega moral nalagati zelo konzervativno. Posledično so bili tudi realizirani donosi majhni in so dosegali le višino inflacije, kar pomeni, da smo v teh skladih le kopičili denar, realnega donosa pa nismo ustvarjali. Če ne bi bilo davčnih spodbud in kolektivnih shem, v takšnih skladih ne bi varčeval nihče!

5Super pokojnina

Donosnost pokojninskih skladov

Vir: Upravljalci pokojninskih skladov, Prva osebna zavarovalnica. Podatki so na dan 31. 12. 2015, izjema je Adriatic Slovenica, katere podatki so na dan 30. 06. 2015. V vseh izračunih so upoštevane dejanske in ne zajamčene donosnosti. Pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti.

V ZADNJIH 5 LETIH

V 3 LETIH

Moj

a na

ložb

a

Kapi

tals

ki v

zaje

mni

pok.

skla

d (K

VPS)

Poko

jnin

ska

druž

ba A

Prva

ose

bna

zava

rova

lnic

a

Skup

na p

okoj

nins

kadr

užba

Aba

nka

A II

I10

,90

%

13,1

0 %

10,1

0 %

12,3

0 %

14,1

0 %

20,3

0 %

10,1

0 %

17,4

0 %

9,00

%

13,8

0 %

9,00

%

15,2

0 %

3,80

%

7,60

%

21,8

0 %

29,2

0 %

12,5

0 %

17,6

0 %

10,8

0 %

15,9

0 %

0,40

%

5,20

%

Gen

eral

i LEO

N 2

OVP

S Ba

nka

Kope

r

Trig

lav

Adr

iatic

Slo

veni

ca

In�a

cija

6Super pokojnina

Uzakonitev skladov življenjskega cikla je torej korak v pravo smer. A naj kar takoj pojasnimo, da ni zadosten. Razvrščanje sredstev med bolj tvegane (delnice) in manj tvegane (obveznice) naložbe le po načelu starosti je seveda močno zgrešeno. Obstaja več empiričnih raziskav, ki dokazujejo, da skladi življenjskega cikla niso prava rešitev. In te raziskave niso od včeraj ter so javno dostopne, zato si pisci tega zakona zaslužijo negativno oceno. To še enkrat več potrjuje domnevo, da so tudi naši politiki in uradniki v večini finančno nepismeni.

Korak v pravo smer, a skladi življenjskega cikla niso prava rešitev!

7Super pokojnina

Žal ni univerzalne rešitve. V Angliji npr. poznajo pokojninske račune pre-ko katerih lahko posameznik varčuje omejen znesek letno v kateremkoli skladu želi. Ali pa v ZDA, kjer imajo t. i. 401 shemo, preko katere lahko posameznik spet sam izbira različne sklade, tudi tiste najbolj ugodne, ki jih označujejo s kratico ETF (kotirajoči skladi, vezani na en ali več in-deksov). Dokazano je namreč, da pri dolgoročnem varčevanju največjo vlogo igrajo stroški in davki, ki so pri tovrstnih skladih, dostopnih preko pokojninskih računov, najnižji.

Našo pozornost bodo vsekakor prejeli skladi, ki bodo večino sredstev vlagali v ETF sklade z boljšo ali primerljivo donosnostjo.

Kaj bi bila prava rešitev?

8Super pokojnina

Potem pa je tu še zakonska omejitev, ki je povezana samo s starostjo var-čevalca, ki vsekakor ni idealna. V razvitih ekonomijah so namreč že zdavnaj ugotovili, da je izbiro skla-dov potrebno prilagoditi naložbeni strategiji posameznika na podlagi vsaj petih kriterijev, ne pa metati vse v isti koš na podlagi enega kriteri-ja - starosti. Pet kriterijev, ki jih moramo upoštevati pri izbiri skladov in sestavi naložbenega portfelja, je:

• pomembnost cilja, kjer je pokojnina eden izmed tistih ciljev, ki ga ne moremo prestaviti ali zgrešiti;

• ročnost cilja, kjer pride v poštev tudi starost posameznika pa tudi nameravan čas dela;

• količina denarja, ki ga imamo na voljo;

• stanje na trgu, faza gospodarskega cikla ter

• odnos do tveganja, torej naložbeni profil.

9Super pokojnina

Kako izbrati?

Odvisno od naložbene strategije in na podlagi investicijskega načrta posameznika, je zapleten a pravilen odgovor. Potrebno je upoštevati celoten naložbeni portfelj, ne le sredstva, ki so namenjena pokojnini. In bolj kot kadarkoli doslej je potrebno primerjati ponudnike med seboj in izbrati najboljšega. Proces izbire pa je potrebno ponoviti vsaj vsaka 3 leta, še prej pa je nujno izdelati individualen pokojninski načrt, da sploh ugotovimo koliko tveganja pri varčevanju za pokojnino lahko sprejme-mo. Če nam zadostuje donos, ki pokriva inflacijo, potem je smiselno ostati v skladu z zajamčenim donosom, ne glede na izbiro.

Največkrat pa temu ni tako, zato v nadaljevanju primerjamo trenutno po-nudbo skladov življenjskega cikla. Naj takoj poudarimo, da enega izmed glavnih kriterijev za izbiro še ne poznamo. To je uspešnost upravljanja oziroma donos na enoto tveganja. Prve podatke o tem bomo dobili po enem letu, relevantne pa šele po treh letih obstoja skladov življenjskega cikla. A dobra novica pri tem je, da je upravljavca ali sklad možno men-jati vsako leto in to brez dodatnih stroškov.

10Super pokojnina

V tabeli na naslednji strani navajamo vse ponudnike skladov življenj-skega cikla v Sloveniji. Razvrstili smo jih glede na dva kriterija, in sicer starost ter ciljni delež delnic v posameznem skladu. Ker višji delež delnic pomeni višje tveganje in običajno tudi višji povprečni letni donos na zelo dolg rok (15 let in več), je za tiste, ki so tveganje pripravljeni sprejeti, smi-selno, da izberejo upravljavca, ki jim ponuja sklad z najvišjim deležem delnic (na vrhu tabele). A na drugi strani je res, da pri tako osnovnem cilju, kot je pokojnina, ni modro preveč tvegati, zato je za večino bolj smiselno izbrati upravljavca, ki imajo nižji ciljni delež delnic (na dnu tabele).

Ker so ponudniki stroškovno precej poenoteni, bo pravo sodbo mogoče dati šele čez 3 leta, ko bodo znani prvi relevantni rezultati upravljanja. Na donos bodo namreč vplivali tudi drugi dejavniki, in sicer transakcij-ski stroški upravljanja, ki niso znani, prava alokacija glede na stanje na trgu ter uresničevanje naložbene politike. V tabeli je prikazan le ciljni delež delnic, vsak upravljavec pa ima možnost ta delež bistveno povečati ali znižati, glede na njegovo presojo stanja na trgu.

11Super pokojnina

PONUDNIK KRITERIJI DINAMIČNI URAVNOTEŽENI ZAJAMČENI

SKUPNA 

starostna skupina do 45 let do 55 let vsi

ciljni delež delnic 90% 80% 20%

TRIGLAV 

starostna skupina do 45 let do 55 let vsi

ciljni delež delnic 95% 47,5% 5%

MOJA NALOŽBA 

starostna skupina do 45 let do 55 let vsi

ciljni delež delnic 80% 50% 10%

MODRA 

starostna skupina do 50 let do 60 let vsi

ciljni delež delnic 70% 60% 10%

GENERALI 

starostna skupina do 50 let do 60 let vsi

ciljni delež delnic 70% 30% 10%

POKOJNINSKA A 

starostna skupina do 42 let do 55 let vsi

ciljni delež delnic 70% 25% 5%

PRVA 

starostna skupina do 45 let do 57 let vsi

ciljni delež delnic 65% 35% 5%

GENERALI starostna skupina do 45 let do 55 let vsi

  ciljni delež delnic 60% 40% 15%

Ponudba skladov življenjskega cikla v februarju 2016

12Super pokojnina

Obstoječi skladi z zajamčenim donosom so na trgu že vrsto let. V zadnjih nekaj letih so obveznice, ki predstavljajo največji delež portfelja teh skla-dov, zaradi tiskanja denarja s strani centralnih bank, močno porasle. To pomeni, da so bili donosi skladov z zajamčenim donosom nadpovpreč-ni. A pozor, ti donosi še niso vaši, saj vam sklad garantira le zajamčeno donosnost, dejanske pa ne. Če bodo skladi v prihodnjih letih dosegali slabše ali celo negativne dejanske donose (kar je povsem verjetno), se bo vrednost vašega premoženja zmanjšala. Pri zajamčenem donosu se namreč upošteva kumulativa, torej seštevek letnih donosov skupaj. To pomeni, da upravljavcem v naslednjih letih ni potrebno dosegati zajam-čenega donosa, vse dokler je skupni dejanski donos večji ali enak sku-pnemu zajamčenemu donosu.

Negativnim donosom pa se lahko izognete tako, da zamenjate upra-vljavca, torej sredstva prenesete od enega k drugemu upravljavcu. Pri tem bodite pozorni na to, da vam nekateri upravljavci, ob prenosu iz sklada z zajamčenim donosom v sklad življenjskega cikla, odvzame-jo pravico do predčasnega izplačila sredstev po 10 letih, ki velja za vsa sredstva, vplačana pred sprejemom nove zakonodaje (do 31.12.2012).

Zaklenite nadpovprečne donose preteklih let

13Super pokojnina

Na žalost samo enkrat, zato popravnega izpita nimamo. Pri tem je nujno poiskati strokovno pomoč v obliki neodvisnega osebnega finančnega svetovalca, saj so posledice napačne odločitve katastrofalne. To ni in ne more biti vaš osebni bančnik ali zavarovalni zastopnik, saj vam oba lahko ponudita le omejeno število produktov. Je res najboljši produkt na trgu prav od zavarovalnice, upravljavske družbe ali banke v kateri dela ta oseba? In to tudi ni vsakdo, ki mu na vizitki piše »osebni finančni sveto-valec« in ima zelo »namazan« jezik. Na žalost v Sloveniji še vedno ni klasificiran poklic osebnega finančne-ga svetovalca, zato so zelo redka podjetja oz. posamezniki, ki vam lahko ponudijo neodvisen in strokovno podkovan nasvet. Preverite njihove reference preden se sploh odločite za sestanek. A naj vas to ne odvrne od tega, da poiščete pomoč. Tako kompleksne teme, kot so osebne finance in pokojnina se namreč le redki posamezniki lahko lotijo samostojno. Večina potrebuje pomoč.

Kolikokrat v življenju varčujemo za pokojnino?

14Super pokojnina

Koraki do super pokojnine

Prvi korak do super pokojnine je torej znanje, osnovna finančna pismenost, ki vam bo pomagala ločiti prodajalca produktov od pra-vega svetovalca. Ko izberete svetovalca, potrebujete pokojninski načrt. To ni izračun pokojninske vrzeli, kot vam ga ponujajo mnogi brezplač-no, temveč individualen, vam prilagojen načrt, ki upošteva vaše želje, povprečne prihodke, obstoječe produkte in vse tri stebre pokojninskega varčevanja. Šele z načrtom v roki se lahko lotite izbire ustreznih finanč-nih produktov in izgradnje naložbenega portfelja za pokojnino. Večina produktov, ki vam jih bodo ponudili samooklicani svetovalci, ne predsta-vlja najboljše izbire za vas, temveč za tistega, ki vam ta produkt sklepa! Pokojninski skladi življenjskega cikla vsekakor sodijo v vaš portfelj, le pravega upravljavca in sklad morate izbrati.

Ste se odločili izboljšati svojo prihodnost?Kliknite na http://vezovisek.si/drugo-mnenje in si zagotovite strokovno roko, ki vas bo vodila do super pokojnine.