Strokovno poročilo URI - Soča za leto 2011 · a/ Zdravstvena dejavnost. Klinični inštitut opravlja strokovno delo določene medicinske stroke (URI – Soča fizikalne in rehabilitacijske

ZAVOD: UNIVERZITETNI REHABILITACIJSKI INŠTITUT REPUBLIKE SLOVENIJE – SOČA Naslov: Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana

STROKOVNO POROČILO ZA LETO 2011

ZA JZZ

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča

Odgovorna oseba (ime in priimek): strokovna direktorica inštituta prof. dr. Helena Burger, dr. med.

Strokovno poročilo URI – Soča za leto 2011

Vsebina

Vsebina 1. Uvod ..................................................................................................................................................... 1

1.1. Enote URI – Soča ...................................................................................................................... 4 2. Klinično strokovno delo ....................................................................................................................... 8

2.1. Bolnišnična rehabilitacija .......................................................................................................... 8 2.1.1. Ostale aktivnosti v sklopu bolnišnične rehabilitacijske obravnave .............................. 16 2.1.2. Izboljšave na področju dela s pacienti .......................................................................... 17 2.1.3. Kazalniki kakovosti ...................................................................................................... 19

2.1.3.1. Obvezni kazalniki kakovosti .............................................................................. 19 2.1.3.1.1. Dnevi čakanja na odpustno pismo ........................................................... 19 2.1.3.1.2. Razjede zaradi pritiska ............................................................................ 19 2.1.3.1.3. Poškodbe z ostrimi predmeti ................................................................... 19 2.1.3.1.4. Padci ........................................................................................................ 20 2.1.3.1.5. Kolonizacija z MRSA ............................................................................. 20 2.1.3.1.6. Delež nenačrtovanega ponovnega sprejema ............................................ 21

2.1.3.2. Drugi kazalniki kakovosti .................................................................................. 21 2.1.3.2.1. Kolonizacija z drugimi na antibiotike rezistentnimi bakterijami ............ 21 2.1.3.2.2. Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb ........................................ 22 2.1.3.2.3. Lestvica funkcijske neodvisnosti (FIM) .................................................. 22 2.1.3.2.4. Kazalniki kakovosti v poklicni rehabilitaciji .......................................... 23 2.1.3.2.5. Smrti ........................................................................................................ 23

2.2. Ambulantna rehabilitacija ....................................................................................................... 24 2.2.1. Subspecialistične in triažne ambulante kliničnih oddelkov .......................................... 24 2.2.2. Subspecialistične in specialistične ambulante ambulantno rehabilitacijske službe ..... 24 2.2.3. Center za zdravljenje spastičnosti................................................................................. 28 2.2.4. Dom IRIS ...................................................................................................................... 29 2.2.5. Laboratoriji ................................................................................................................... 29 2.2.6. Ambulante Centra za poklicno rehabilitacijo ............................................................... 30

2.2.6.1. Napotitve od ZRSZ (MDDSZ) ........................................................................... 31 2.2.6.2. Napotitve ZPIZ ................................................................................................... 32 2.2.6.3. Napotitve zdravnikov (ZZZS) ............................................................................ 32 2.2.6.4. Napotitve iz drugih naslovov (APZ, sodišča idr.) .............................................. 32

2.2.7. Konziliarno delo in interdisciplinarni konziliarni timi ................................................. 33 2.2.7.1. Konziliarno delo ................................................................................................. 33 2.2.7.2. Interdisciplinarni konziliarni timi ...................................................................... 33

2.2.8. Delo na podlagi pogodb ................................................................................................ 34 2.2.9. Izboljšave na področju dela s pacienti .......................................................................... 35

2.3. Delo na terenu.......................................................................................................................... 36 2.4. Podporna tehnologija ............................................................................................................... 37

2.4.1. Protetika in ortotika ...................................................................................................... 37 2.4.2. Vozički .......................................................................................................................... 39 2.4.3. Dom IRIS ...................................................................................................................... 39 2.4.4. Serijsko izdani pripomočki ........................................................................................... 39 2.4.5. Individualno prilagojeni pripomočki ............................................................................ 40

2.5. Lekarna .................................................................................................................................... 41 2.5.1. Bolnišnična lekarna ...................................................................................................... 42 2.5.2. Zunanja lekarna ............................................................................................................ 42

2.6. Nove in izpopolnjene metode dela .......................................................................................... 44 2.6.1. Zdravniki ....................................................................................................................... 44 2.6.2. Delovni terapevti .......................................................................................................... 44 2.6.3. Fizioterapevti ................................................................................................................ 45 2.6.4. Zdravstvena nega .......................................................................................................... 45


Vsebina

2.6.5. Diplomirani inženirji ortotike in protetike.................................................................... 45 2.6.6. Psihologi ....................................................................................................................... 45 2.6.7. Logopedi ....................................................................................................................... 46 2.6.8. Farmacevti (lekarna) ..................................................................................................... 46 2.6.9. Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo (RCZR) ............................................... 46

2.7. Kakovost .................................................................................................................................. 48 2.7.1. Zunanji nadzor .............................................................................................................. 49 2.7.2. Notranji nadzor ............................................................................................................. 50 2.7.3. Etična komisija ............................................................................................................. 51

2.8. Zadovoljstvo pacientov ........................................................................................................... 52 2.9. Kadri ........................................................................................................................................ 57

3. Izobraževalno delo ............................................................................................................................. 58 3.1. Medicinska fakulteta – Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino ............................. 58 3.2. Dodiplomski in podiplomski pouk v š.l. 2010/11 ................................................................... 59 3.3. Pripravništva ............................................................................................................................ 60 3.4. Specializacije ........................................................................................................................... 60 3.5. Druga izobraževanja v letu 2011 ............................................................................................. 61 3.6. Redno izobraževanje kadrov ................................................................................................... 61

4. Raziskovalno delo .............................................................................................................................. 63 4.1. Mednarodni projekti ................................................................................................................ 66 4.2. Programi in projekti Javne agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) .......................... 70

4.2.1. URI – Soča kot nosilna ustanova .................................................................................. 70 4.2.2. Sodelovanje pri raziskavah drugih nosilcev ................................................................. 71

4.3. Interni projekti ......................................................................................................................... 74 4.4. Doktorsko usposabljanje ......................................................................................................... 75 4.5. Magistrski študij ...................................................................................................................... 77 4.6. Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo ........................................................................ 77

5. INDOK služba in knjižnica ................................................................................................................ 78 6. Mednarodna dejavnost ....................................................................................................................... 79

6.1. Mednarodna fundacija za deminiranje in pomoč žrtvam min ................................................. 81 7. Strokovni svet URI – Soča ................................................................................................................. 83 8. Komisije in strokovne skupine URI – Soča ....................................................................................... 84 9. Razširjeni strokovni kolegij za fizikalno in rehabilitacijsko medicino .............................................. 86 10. Zaključek .......................................................................................................................................... 88 Priloga: Pregled strokovnega, izobraževalnega in raziskovalnega dela v letu 2011 .............................. 91

Strokovno delo (ST) ....................................................................................................................... 92 Strokovno organizacijsko delo (STO) .......................................................................................... 119 Izobraževalno delo (ID) ................................................................................................................ 131 Znanstveno – raziskovalno delo (ZRD) ........................................................................................ 157


1

1. Uvod Namen strokovnega poročila je predvsem analiza strokovnega dela s poudarkom na podatkih, ki osvetljujejo tako vsebino redne strokovne (rutinske) kot tudi pedagoške in raziskovalne dejavnosti v letu 2011. S sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 9. decembra 1993 o preoblikovanju Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo – Soča v javni zdravstveni zavod Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo je tudi definirano poslanstvo, ki ga sestavljajo naslednji elementi: - Inštitut je osrednji nacionalni zdravstveni zavod, torej vrhunska ustanova, odgovorna za

opravljanje najzahtevnejših nalog na področju rehabilitacije. - Izvaja celovito rehabilitacijo bolnikov z okvarami osrednjega in perifernega živčevja, z

gibanjem povezanih telesnih zgradb in funkcij ter bolnikov s kronično bolečino in rakom. Pri tem je potrebno upoštevati vidike medicinske rehabilitacije, delovnih zmožnosti in zagotovitev ustreznih pripomočkov, kar omogoča čim večjo samostojnost in zaposlitev.

- Inštitut izvaja tudi naloge terciarnega nivoja na področju izobraževanja, raziskovanja, oblikovanja doktrine in uvajanja novih spoznanj na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki jih mora posredovati študentom, strokovnjakom in javnosti.

S sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 26. maja 2009 o preoblikovanju Inštituta Republike Slovenije za rehabilitacijo v Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča (URI – Soča), je njegovo poslanstvo ostalo enako, spremenila pa se je sestava strokovnega sveta, ki ga po novem poleg strokovnih vodij posameznih enot sestavljajo tudi strokovni vodje posameznih strok. Na žalost pa smo vanj pozabili vključiti tudi strokovnega vodjo lekarne. V letu 2011 je bila vodja lekarne redno vabljena na vse sestanke. Ustrezno zbrani in komentirani podatki so primerna podlaga za strokovne in poslovne odločitve, njihovo spremljanje skozi daljše obdobje pa tudi za potrjevanje njihove pravilnosti in morebitne spremembe. Tovrstni podatki so tudi podlaga za delo Razširjenega strokovnega kolegija za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, ki ima svoj sedež v naši ustanovi od ustanovitve leta 1986. Inštitutu Republike Slovenije za rehabilitacijo je bil dne 11.10.1996 z odlokom ministra za zdravstvo na podlagi izpolnjenih pogojev podeljen naziv Klinični inštitut za rehabilitacijo. V skladu s Pravilnikom o pogojih in postopku za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek (Ur. l. št. 72, 11. 7. 2006) je bila decembra 2006 na Ministrstvo za zdravje oddana Vloga za obnovitev naziva, naziv Klinični inštitut za področje zdravstvene dejavnosti pa z odločbo Ministrstva za zdravje ponovno podeljen 3. 11. 2008. V skladu z razvrstitvijo bolnišnic v Sloveniji opravlja klinični inštitut terciarno zdravstveno, izobraževalno in raziskovalno dejavnost. Klinični inštitut opravlja v manjši meri tudi sekundarno zdravstveno dejavnost.


2

a/ Zdravstvena dejavnost. Klinični inštitut opravlja strokovno delo določene medicinske stroke (URI – Soča fizikalne in rehabilitacijske medicine), za katero predstavlja referenčno ustanovo na ravni države, kar pomeni, da je dolžan razvijati to področje, uvajati nove metode dela, skrbeti za strokovno primerljivost s podobnimi razvitimi ustanovami v tujini in posredovati novo znanje v ustreznem obsegu drugim zdravstvenim ustanovam v državi.

b/ Vzgojno-izobraževalna dejavnost. Klinični inštitut je dolžan predlagati vsebino izobraževanja in izvajati izobraževanje medicine na dodiplomski in podiplomski ravni v obsegu, ki ga predvidevajo ustrezna določila o izobraževanju. Za področje dodiplomskega študija medicine je inštitut temeljna učna baza medicinske fakultete. Ostale oblike dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja izvaja Inštitut na podlagi ustreznih dogovorov.

c/ Raziskovalno delo. Klinični inštitut je zaradi lastnih potreb, ki jih predstavljata razvoj stroke in izvajanje visokošolskega izobraževanja, ter zaradi potreb drugih naročnikov dolžan izvajati znanstveno-raziskovalno delo. Osnovni cilji znanstveno-raziskovalnega dela na inštitutu so: - usposabljanje strokovnjakov in znanstvenikov, ki bodo tuja in lastna spoznanja

sposobni pretvarjati v razvoj stroke na nacionalni ravni, - ustvarjanje novega znanja za svetovno zakladnico znanja, - izvajanje raziskav za potrebe nacionalnega zdravstvenega varstva, - obnavljanje pedagoškega in raziskovalnega kadra na medicinski fakulteti in drugih

raziskovalnih institucijah. d/ Terciarna dejavnost. Dejavnost klinik in inštitutov obsega znanstvenoraziskovalno in

vzgojno izobraževalno delo za medicinsko fakulteto in druge visoke in višje šole ter opravljanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev na ambulantni in bolnišnični način, ki jih zaradi strokovne, kadrovske, tehnološke in organizacijske zahtevnosti ni možno niti smotrno opravljati na nižjih ravneh. Zdravstvene storitve oziroma programe, ki se opravljajo na terciarni ravni, določi ministrstvo, pristojno za zdravstvo. V okviru svoje dejavnosti klinike in inštituti opravljajo najzahtevnejše specialistično ambulantno in bolnišnično zdravljenje, oblikujejo doktrino stopenjske diagnostike in zdravljenja na svojem področju ter jo posredujejo drugim bolnišnicam, zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem. Klinike in inštituti sodelujejo s pristojnimi zbornicami pri oblikovanju in izvajajo podiplomsko izobraževanje zdravnikov, zobozdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev z visoko izobrazbo (Ur. list RS, št. 9 - 21. II. 1992).

Definicija terciarne dejavnosti: Terciarna dejavnost predstavlja zagotavljanje najvišje ekspertne ravni zdravstvene oskrbe, raziskovanje, razvoj in uveljavljanje novega znanja na področju zdravstvene oskrbe, ter prenos znanja in usposobljenosti za zdravstvene delavce vseh stopenj in usmeritev za celo državo ali pomemben del države.

V skladu z 8. členom ZZRZI (Ur. list RS, št. 63/2004 in št. 100/2005) je Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo 15. junija 2005 ustanovil Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo. S strani evropskega strokovnega organa UEMS European Board for Physical and Rehabilitation Medicine je bil Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo na osnovi


3

inšpekcijskega obiska (27.-29. marec 2003) za obdobje petih let priznan kot evropska učna baza za fizikalno in rehabilitacijsko medicino. 17. januarja 2009 smo oddali vlogo za ponovno priznanje, ki smo ga za obdobje petih let ponovno dobili 8. septembra 2009. V letu 2006 smo med prvimi pridobili evropsko verifikacijo za oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, v letu 2007 za oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji, leta 2009 za oddelek za (re)habilitacijo otrok ter leta 2010 za program rehabilitacije ljudi z okvaro hrbtenjače. Diplomo zgoraj navedenega najvišjega evropskega strokovnega odbora za fizikalno in rehabilitacijsko medicino ima sedaj 19 specialistov z URI – Soča, dva sta tudi evropsko priznana učitelja. URI – Soča je 4. aprila 2011 postal akreditirana zdravstvena organizacija skladno z zahtevami NIAHO standarda (National Integrated Accreditation for Healthcare Organizations). V skladu s sprejetim Poslovnikom kakovosti od novembra 2011 delo v vseh enotah in celotno poslovanje Inštituta poteka v skladu s sistemom vodenja kakovosti ISO 9001:2008. Delo je usmerjeno k pacientom in je potekalo na treh glavnih področjih, ki izhajajo iz poslanstva Inštituta:

1. klinično strokovno delo 2. izobraževalno delo 3. znanstveno raziskovalno delo

Klinično strokovno delo poteka v Kliniki za fizikalno in rehabilitacijsko medicino (KFRM), Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR), Centru za ortotiko in protetiko (COP), Rehabilitacijskem inženiringu (RI) ter lekarni. Izobraževalno delo poteka v vseh enotah Inštituta. Znanstveno raziskovalno delo poteka v Službi za raziskave ter v vseh ostalih enotah, kjer poteka tudi klinično delo. Dodatno podporo raziskovalnemu delu nudi INDOK služba.


4

1.1. Enote URI – Soča Na Kliniki za fizikalno medicino in rehabilitacijo izvajamo celovito ambulantno in hospitalno rehabilitacijo odraslih in otrok z okvarami osrednjega in perifernega živčevja, z gibanjem povezanih telesnih zgradb in funkcij ter bolnikov z mišičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi, s kronično bolečino in rakom. Opravljamo specialistične preglede, ocenjevanje in diagnostiko gibanja (kineziološka diagnostika - meritve hoje, drže in ravnotežja, izokinetična dinamometrija, meritve stopalnih pritiskov v čevljih), nevrofiziološko (EMG, EEG, SEP, MEP) in internistično funkcionalno diagnostiko (opredeljevanje periferne žilne bolezni ali venskih motenj, obremenitveno testiranje, ergospirometrijo in testiranje respiratornih funkcij, diagnostiko križničnih funkcij), testiranje in predpisovanje specifičnih tehničnih in rehabilitacijskih pripomočkov, diagnostiko in zdravljenje spastičnosti in bolečine (senzorimetrija), UZ, test vožnje osebnega avtomobila, psihološko testiranje. Prepoznavamo razvoj neželenih sekundarnih okvar (kontrakture, preležanine, skolioza, nezadostna predihanost, itd.) in ustrezno ukrepamo. Pri svojem delu uporabljamo zahtevne metode s področja fizikalne terapije, delovne terapije, psihološke, logopedske in socialno terapevtske obravnave vključno s svetovanjem za prilagoditve posameznikovega življenjskega okolja in njegovega avtomobila. Bolnike z mišičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi in njihove družinske člane “vodimo” skozi bolezen. Sledimo razvoju bolezni, bolnikom in sorodnikom svetujemo o reševanju določenih težav v različnih življenjskih obdobjih in različnih fazah bolezni. Opravljamo pedagoško delo za potrebe rednega izobraževanja s širšega področja fizikalne in rehabilitacijske medicine, specialistično in podiplomsko izobraževanje ter študijsko prakso zdravstvenih in drugih strokovnjakov na področju rehabilitacije. Na vseh omenjenih področjih izvajamo tudi raziskovalno delo. Delo poteka v šestih oddelkih in ambulantno rehabilitacijski službi. V Centru za ortotiko in protetiko izdelujemo in apliciramo proteze, ortoze, epiteze in ortopedske čevlje ter skrbimo za razvoj stroke in doktrine na tem področju. Tesno sodelujemo z ostalimi enotami inštituta in s priznanimi ustanovami v svetu, kar zagotavlja uspešno in kakovostno aplikacijo. Center je učna baza Zdravstvene fakultete, smer ortotika in protetika. Na področju protetike in ortotike izvajamo specialistično in podiplomsko izobraževanje zdravstvenih in drugih strokovnjakov. V Centru za poklicno rehabilitacijo izvajamo timsko načrtovane, izvedene in ocenjene programe poklicne in zaposlitvene rehabilitacije, ki so sestavni del programov celostne rehabilitacije. S svojo dejavnostjo zadovoljujemo potrebe oseb na področju zdravstvenega varstva, zaposlovanja in pokojninskega in invalidskega varstva. Programi temeljijo na sodobni rehabilitacijski doktrini in upoštevajo zahteve po timskem delu, aktivni vlogi uporabnikov in povezovanju virov v okolju. Izhodišče je celostna ocena funkcijske zmožnosti posameznika, delovne vzdržljivosti in učinkovitosti, sposobnosti učenja, delovnega vedenja, potrebnih prilagoditev dela in njegovega delovnega okolja.


5

Naši temeljni programi so: – Specializirani diagnostično ocenjevalni programi pri zahtevnejših obolenjih ali stanjih za

pripravo razširjene ocene rehabilitacijskih funkcionalnih sposobnosti posameznika in oblikovanje individualnega programa rehabilitacije.

– Celostni, individualizirani programi rehabilitacije za obvladovanje težav in izboljšanja funkcioniranja posameznikov na kognitivnem, vedenjskem in funkcijskem področju (izboljšanje delovanja njegovih telesnih in duševnih funkcij in priprava na varno vrnitev le-tega v delovno okolje).

– Programi poklicnega usmerjanja mladostnikov z razvojnimi motnjami oziroma pacientov, ki se po bolezni ali poškodbi vračajo v učni proces.

Cilj je posamezniku z okvarami omogočiti, da si zagotovi in obdrži ustrezno zaposlitev in v njej napreduje. Programe izvajamo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Izvajajo jih strokovni timi v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju. Z Razvojnim centrom za zaposlitveno rehabilitacijo sodelujemo pri razvoju strokovnega znanja in izkušenj na področju poklicne in zaposlitvene rehabilitacije. Vodimo razvojne projekte na nacionalni in mednarodni ravni in pri njih sodelujemo. Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo je bil ustanovljen zato, da bi uresničevali zakonske naloge po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki v okviru javnih pooblastil obsegajo: – usklajevanje in koordinacijo strokovnega razvoja na tem področju, – pripravo standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije ter – pripravo standardov usposabljanj in znanj za strokovne delavce in izvajalce zaposlitvene

rehabilitacije in skrb za njihovo izvajanje, – pripravo standardov kakovosti na področju zaposlitvene rehabilitacije, – obvezno strokovno mnenje v primeru spora iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, – opravljanje raziskovalnega dela in – opravljanje drugih nalog, povezanih z izvajanjem tega zakona, po vsakoletnem programu

dela. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije je v letu 2011 začel opravljati tudi naloge na podlagi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Naloge se nanašajo na dva programska sklopa: 1. Sodelovanje pri pripravi Pravilnika za plačilo stroškov prilagoditve vozila invalida, v katerem bodo podrobneje opredeljene strokovne podlage za način prilagoditve vozila, pogoji za prilagoditev, doba trajanja, standardi kvalitete prilagoditev in način vzdrževanja. 2. Oblikovanje modela za evalvacijo učinkov izvajanja ZIMI – izhodiščna metodologija za merjenje učinkov in priprava kazalnikov, po katerih bo mogoče spremljati vpliv zakona na osveščanje, informiranje in uveljavljanje pravic invalidov, ki so povezane z nediskriminacijo in z ustvarjanjem enakih možnosti na vseh področjih življenja. V Razvojnem centru za zaposlitveno rehabilitacijo pri svojem delu sodelujemo z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter z izvajalci zaposlitvene in poklicne rehabilitacije. V delovne skupine vključujemo tudi predstavnike delodajalcev ter drugih strokovnih ustanov.


6

Delo poteka predvsem skupinsko ter s sodelovanjem različnih strokovnjakov z namenom, da bi razvoj temeljil na že doseženi stopnji strokovnega znanja in izkušenj. Pomembna naloga je vzpostavljanje mreže povezanosti zaposlitvene rehabilitacije na vseh ravneh: lokalni, regionalni in mednarodni. V Službi za raziskave in razvoj pripravljamo, vodimo in izvajamo raziskovalne projekte s področja rehabilitacijskega inženiringa, nudimo podporo pri pripravah, vodenju in izvajanju raziskovalnih projektov s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine ter izvajamo laboratorijske preiskave s področja kineziologije in biomehanske dinamometrije za potrebe Klinike za fizikalno medicino in rehabilitacijo. V okviru izvajanja raziskovalnega programa URI – Soča v Službi za raziskave kontinuirano razvijamo merilne, diagnostične in terapevtske tehnike, metode in naprave, jih ocenjujemo in vrednotimo ter vpeljujemo v rehabilitacijo oseb z okvarami gibanja. Služba za raziskave tudi aktivno sodeluje pri usposabljanju mladih raziskovalcev s področja tehnike in medicine. Pri laboratorijskih preiskavah v Službi za raziskave izvajamo meritve gibanja (zlasti hoje), meritve izometričnih in izokinetičnih jakosti posameznih mišičnih skupin, izvajamo terapevtsko gibanje v posameznih sklepih z izokinetičnim dinamometrom ter biomehanske analize kinematike in kinetike hoje za posamezne klinične primere. Rehabilitacijski inženiring seznanja in oskrbuje paciente z različnimi podpornimi tehnologijami (tehnični pripomočki in tehnološke rešitve), ki izboljšujejo delovanje človeka in povečujejo vključenost v socialno okolje. Pacientom demonstrira uporabo podpornih tehnologij, omogoči jim testiranje, rešitve po potrebi prilagodi ali jih individualno izdela, jih nauči uporabe ter preverja njihovo delovanje. V Domu IRIS – demonstracijskem stanovanju so na ogled in preizkus različne podporne tehnologije, ki so pacientom v pomoč pri samostojnem in varnem življenju v domačem okolju. Dom IRIS je opremljen tudi z najsodobnejšo tehnologijo za sporazumevanje ter pripadajočimi podpornimi tehnologijami za delo z računalnikom, prirejeno različnim vrstam in stopnjam okvar. Ocenjujemo in izvajamo potrebne individualne prilagoditve zunanjih enot računalnika in nekatere programske opreme ter nastavitve za osebe z najtežjimi okvarami; na ta način jih usposabljamo za sodobne oblike sporazumevanja, izobraževanja, dela, oskrbe na daljavo in drugih storitev ob uporabi elektronskih medijev. Svetujemo tudi ustrezne prilagoditve stanovanj in uporabo potrebne opreme – sodobne tehnologije v pacientovem domačem okolju. V testirnici vozičkov imamo vse v Sloveniji dostopne zahtevnejše invalidske vozičke, zainteresirani jih lahko preizkusijo in dobijo potrebne informacije. Zahtevnejše vozičke predpisujemo in testiramo timsko. V laboratoriju za ocenjevanje vozniških sposobnosti ocenjujemo sposobnosti oseb s telesnimi okvarami za vožnjo avtomobila in svetujemo potrebne prilagoditve oziroma predelave avtomobilov za zagotovitev zanesljive in varne vožnje. Ocenjujemo tudi ustreznost predelav avtomobilov pred pridobitvijo homologacijskih potrdil. Na oddelku sedežne tehnologije izdelujemo, adaptiramo in prilagajamo sedežne enote invalidskih vozičkov za osebe z najtežjimi telesnimi deformacijami. Izdelava je podprta z računalniško tehnologijo (CAD-CAM sistem, merjenje pritiskov pri sedenju).


7

Lekarno Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča sestavljata dve samostojni enoti. To sta bolnišnična in lekarna za zunanje uporabnike. Bolnišnična lekarna oskrbuje paciente, hospitalizirane na oddelkih URI – Soča, z zdravili in medicinskim materialom. V lekarni za zunanje uporabnike izdajamo zdravila na recept in brez recepta. Poleg običajne lekarniške ponudbe imamo široko ponudbo medicinskih pripomočkov in je edina specializirana lekarna za medicinske pripomočke v Sloveniji. Lekarna je organizirana tako, da ima poseben prostor, ki zagotavlja diskretnost pri svetovanju, izdaji in aplikaciji medicinskih pripomočkov. Za strokovnost skrbijo diplomirani inženirji ortotike in protetike. Lekarna je brez arhitekturnih ovir, ima posebej prilagojeno izdajno mesto za osebe s težavami pri gibanju, možna je tudi postrežba uporabnika neposredno v avtomobilu ("drive in"), ima pa tudi lastno parkirišče. V INDOK službi in knjižnici Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije - Soča organiziramo in opravljamo informacijsko-dokumentacijsko dejavnost in naloge kot javna specialna knjižnica za področje fizikalne in rehabilitacijske medicine. Smo edina urejena knjižnica za to področje v Sloveniji. Uporabnikom posredujemo elektronske in tiskane informacijske vire, jim svetujemo pri izbiri ustrezne literature ter opravljamo nalogo informacijskega opismenjevanja uporabnikov. Od leta 1993 sodelujemo v nacionalnem sistemu COBISS (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi) ter tako bibliografske podatke o gradivu (revijah, knjigah in člankih ipd.) vnašamo v skupno bazo COBIB, hkrati pa kreiramo tudi svojo lastno bibliografsko-kataložno bazo podatkov (podatki o našem gradivu so na voljo na spletni strani http://www.cobiss.si/, kjer nas najdete na seznamu specialnih knjižnic iz področja zdravstva). Informacije in gradivo knjižnice so na voljo zaposlenim v ter vsem ostalim, ki jih to področje zanima. Pripravljamo tudi bibliografije sodelavcev URI – Soča ter tako z zbiranjem in obdelovanjem podatkov o objavah raziskovalcev v domačih in tujih strokovnih in znanstvenih revijah, zbornikih, knjigah ipd. s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine aktivno sodelujemo v procesu znanstvenega informiranja. Knjižnični fond knjižnice vsebuje 6143 enot knjig ter 2921 dokumentov v okviru bibliografije zaposlenih (izdaje URI – Soča, raziskovalna poročila, diplomske, magistrske, doktorske in specialistične naloge, članke, referati ipd. od leta 1954 dalje. Trenutno imamo naročenih 51 naslovov tujih in 33 naslovov slovenskih revij, nekatere od njih so dostopne tudi v elektronski obliki. Prav tako imajo naši uporabniki preko izbranih elektronskih virov dostop do 700 naslovov revij v elektronski obliki.

http://www.cobiss.si/


8

2. Klinično strokovno delo Klinično strokovno delo poteka v Kliniki za fizikalno in rehabilitacijsko medicino (KFRM), Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR), Centru za ortotiko in protetiko (COP), Rehabilitacijskem inženiringu (RI) ter lekarni. Glavne oblike dela so:

1. Bolnišnična rehabilitacija (KFRM, CPR) 2. Ambulantna rehabilitacija (KFRM, CPR, COP, RI, Lekarna) 3. Delo na terenu

2.1. Bolnišnična rehabilitacija Hospitalna obravnava pacientov poteka v okviru 6 kliničnih oddelkov Klinike za fizikalno medicino in rehabilitacijo ter v okviru Centra za poklicno rehabilitacijo. Del obravnav poteka tudi v obliki dnevne bolnišnice (dnevnega hospitala). Dnevna bolnišnica je v določenih primerih zelo koristna oblika obravnave in alternativa običajni hospitalizaciji, vendar primerna le za bolnike iz Ljubljane. Število pacientov je omejeno zaradi možnosti prevoza. Težave povzroča tudi dolgotrajna vožnja pacientov ob jutranjih in popoldanskih prometnih konicah po ljubljanskih ulicah. Od novembra 2009 je za hospitalizirane bolnike na razpolago 223 postelj. Rehabilitacija odraslih pacientov je – kot prejšnja leta – zajemala enajst programskih sklopov, ki so obravnavali paciente z naslednjimi okvarami (patologijami):

1. okvare hrbtenjače 2. možganska kap 3. nezgodna možganska poškodba in druge okvare možganov 4. multipla skleroza 5. poškodbe perifernih živcev 6. druga nevrološka obolenja 7. poškodbe mišično-skeletnega sistema 8. revmatska obolenja 9. amputacije zgornjih udov

10. amputacije spodnjih udov 11. poklicna rehabilitacija Na oddelku za rehabilitacijo otrok so bili obravnavani otroci z boleznimi in poškodbami vseh omenjenih sklopov razen poklicne rehabilitacije in dodatno s prirojenimi okvarami udov (amputacijami) in živčevja ter razvojnimi motnjami. Programski sklopi, ki zajemajo otroško problematiko, so bili:


9

1. nezgodne možganske poškodbe 2. cerebralna paraliza 3. mielomeningokele 4. pridobljene okvare hrbtenjače 5. druga obolenja osrednjega živčevja 6. obolenja perifernega živčevja 7. mišična in živčno-mišična obolenja 8. amputacije - prirojene 9. amputacije - pridobljene

10. poškodbe in obolenja sklepno-kostnega sistema Oddelki so obravnavali naslednje programske sklope: A Oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji

in oddelek za rehabilitacijo žrtev min programa 9 B Oddelek za (re)habilitacijo otrok otroške programe C Oddelek za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s

perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji programe 5, 7, 8, 10 I Oddelek za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski

poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji programe 3, 4, 6 II Oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi program 2 III Oddelek za rehabilitacijo pacientov po okvari hrbtenjače program 1 Hospitalno je potekala tudi rehabilitacija žrtev min. Število hospitaliziranih pacientov po programskih sklopih za odrasle prikazuje tabela 1, za otroke pa tabela 2. V obeh tabelah rdeča barva označuje največje vrednosti, modra pa najmanjše vrednosti. Programi so urejeni po padajočem deležu pacientov. V primerjavi z letom 2010, smo imeli v letu 2011 manj pacientov po amputaciji spodnjega uda, ker smo skoraj prenehali z izdelovanjem začasnih protez. Zato se je tudi povprečna ležalna doba na tem oddelku podaljšala za 3 dni. S spreminjanjem strukture pacientov na Oddelku za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji, smo podvojili število pacientov z okvaro perifernih živcev ter razpolovili število bolnikov z revmatskimi obolenji. S tem smo na tem oddelku bistveno povišali odstotek pacientov, ki ustrezajo kriterijem za terciarno obravnavo.


10

Tabela 1: Bolnišnična rehabilitacija odraslih v letu 2011 [rdeča barva označuje največje vrednosti, modra pa najmanjše]

2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010

Amputacije spodnjih udov 311 343 355 389 29,5 26,5 33% 37% >65 >65 █████████████████████ 21,3% 23,6%

Možganska kap 270 265 315 283 41,3 43,9 42% 37% 46-65 46-65 ██████████████████ 18,5% 18,2%

Ostala nevrološka obolenja 130 130 150 139 26,6 24,7 55% 48% >65 >65 ████████ 8,9% 8,9%

Nezgodne možganske poškodbe 126 118 157 136 37,9 39,6 18% 19% 18-34 18-34 ████████ 8,6% 8,1%

Poškodbe gibalnega sistema 123 136 143 147 30,0 32,6 50% 50% >65 >65 ████████ 8,4% 9,4%

Okvare hrbtenjače 123 114 144 145 72,1 64,7 26% 29% 46-65 46-65 ████████ 8,4% 7,8%

Multipla skleroza 101 99 120 109 24,5 27,7 65% 72% 46-65 46-65 ██████ 6,9% 6,8%

Poškodbe perifernih živcev 96 43 108 44 31,0 31,2 49% 39% >65 >65 ██████ 6,6% 3,0%

Tujci - oskrba z MTP 73 53 74 53 23,0 22,2 20% 15% 18-34 <17 █████ 5,0% 3,6%

Poklicna rehabilitacija 56 48 59 50 9,4 10,3 39% 42% 18-34 18-34 ███ 3,8% 3,3%

Revmatska obolenja 52 98 59 110 26,0 28,3 59% 58% >65 >65 ███ 3,6% 6,7%

Amputacije zgornjih udov 5 7 5 7 12,0 9,3 0% 29% 18-34 46-65 0,3% 0,5%

SKUPAJ 1461 1454 1684 1612 34,3 33,7 40% 40% 46-65 >65

PROGRAMštevilo

pacientov številoepizod

povpr. ležalna doba (dni)

delež žensk (glede na epizode)

najpog. starostna

skupina (let)DELEŽ PACIENTOV

Tabela 2: Bolnišnična rehabilitacija otrok v letu 2011 [rdeča barva označuje največje vrednosti, modra pa najmanjše]

2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2010

Cerebralna paraliza 132 142 178 230 12,8 13,5 40% 43% 56,8%

Druga obolenja osrednjega živčevja 130 56 174 87 17,6 21,6 48% 62% 22,4%

Nezgodne možganske poškodbe 16 21 28 45 32,6 35,2 43% 27% 8,4%

Mielomeningokela 11 5 14 11 7,5 15,8 50% 27% 2,0%

Obolenja perifernega živčevja 10 7 15 11 23,8 15,1 53% 27% 2,8%

Mišična in živčnomišična obolenja 8 5 8 6 6,8 9,2 38% 67% 2,0%

Pošk. in obol. sklepno-kost. sistema 5 3 5 3 6,0 39,0 0% 33% 1,2%

Amputacije 3 8 3 9 4,3 6,1 0% 22% 3,2%

Okvare hrbtenjače 2 3 2 6 21,5 40,0 50% 0% 1,2%

SKUPAJ 317 250 427 408 15,6 17,5 44% 43%

0,6%

███ 5,0%

██ 3,2%

██ 3,5%

██ 2,5%

█ 0,9%

████████████████████████████ 41,6%

███████████████████████████ 41,0%

█ 1,6%

število pacientov

število epizod povpr. ležalna doba (dni)

delež deklic (glede na epizode)PROGRAM

DELEŽ PACIENTOV

2011

Tabela 3 prikazuje realizacijo primerov. Nižja od načrtovane je le na Oddelku za rehabilitacijo po amputaciji, kjer smo zaradi skrajševanja čakalne dobe ukinili ponovne sprejeme. Celotno statistično poročilo o pacientih na ambulantni in hospitalni obravnavi iz bolnišničnega informacijskega sistema za obdobje od 01.01.2011 do 31.12.2011 je za interno uporabo dostopno na spletnem naslovu http://ana-liza.ir-rs.si/. Zaradi dolgih čakalnih dob smo povečali število obravnav v CPR. Z dodelanimi kriteriji za sprejem na Oddelek za (re)habilitacijo otrok, se je znižal odstotek sprejetih otrok z diagnozo cerebralna paraliza ter narastel odstotek otrok z drugimi obolenji osrednjega živčevja.


11

V okviru Centra za rehabilitacijo žrtev min je bilo v letu 2011 obravnavanih 65 pacientov (28 iz Gaze, 1 iz Albanije, 1 iz BiH, 11 iz Kosova, 24 iz Libije). Povprečna ležalna doba je bila 23 dni. Aplicirano je bilo 12 podkolenskih protez, 16 nadkolenskih protez, 7 protez po eksartikulaciji v kolku, 19 ročnih protez, 1 proteza za stopalo, 1 proteza za prst iz silikona, 20 ortoz, 1 kilni pas in 4 pari ortopedskih vložkov. Tabela 3: Realizacija primerov po oddelkih in skupno v letu 2011

ODDELEK ZA PLANIRANI PRIMERI

REALIZIRANI PRIMERI INDEKS

rehabilitacijo pacientov po amputaciji 320 302 0,94 (re)habilitacijo otrok 280 313 1,12 rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

270 271 1,00

rehab. pac. po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji

333 341 1,02

rehab. pac. po možganski kapi 245 263 1,07 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 111 112 1,01 poklicno rehabilitacijo 50 60 1,20 Skupaj 1609 1662 1,03

Povprečne ležalne dobe po posameznih programskih sklopih prikazujeta tabeli 1 in 2, na posameznih oddelkih pa tabela 4. Še vedno so zelo kratke, čeprav so se na Oddelku za rehabilitacijo pacientov po amputaciji, Oddelku za (re)habilitacijo otrok ter na Oddelku za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače nekoliko podaljšale. Na Oddelku za rehabilitacijo pacientov po amputaciji je vzrok ukinitev krajših ponovnih sprejemov, na ostalih dveh oddelkih pa sprejemanje težjih pacientov. Nadaljnje skrajševanje bi ogrozilo strokovno delo. Povprečna zasedenost postelj na posameznih oddelkih je 37 do 99,5-odstotna (tabela 4). Nižja je na Centru za poklicno rehabilitacijo, kjer večino pacientov obravnavajo ambulantno ter na oddelkih, kjer sprejmemo večje število pacientov neposredno iz akutnih bolnišnic. Mnogi med njimi so kolonizirani z različnimi na antibiotike odpornimi bakterijami (natančni podatki so predstavljeni v tabelah 9 in 10).


12

Tabela 4: Povprečne ležalne dobe v letu 2011 [BOD=bolnišnični dnevi; v letu 2011 je bilo 252 delovnih dni in 8 dni praznikov]

ODDELEK ZA

POVPREČNA LEŽALNA DOBA

(DNI)

POVPREČNA ZASEDENOST

POSTELJ rehabilitacijo pacientov po amputaciji 29 78,0 (re)habilitacijo otrok 19 99,5 rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

29 74,3


28 65,3

rehab. pac. po možganski kapi 41 73,7 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 77 74,6 poklicno rehabilitacijo 9 37,0 Skupaj 31 74,3

Večina hospitaliziranih pacientov je obravnavana v okviru multidisciplinarnih ali interdisciplinarnih timov na terciarnem nivoju zahtevnosti. Ponovno lahko ugotavljamo, da so kapacitete URI – Soča premajhne za potrebe nekaterih skupin pacientov slovenske populacije. Nekateri oddelki, zlasti Oddelek za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, Oddelek za (re)habilitacijo otrok in Oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, ne zmorejo sprejeti vseh pacientov iz Slovenije, ki so potrebni ustrezne celovite rehabilitacije. To je razvidno tudi iz števila čakajočih in čakalnih dob za sprejem (tabela 5). Tabela 5: Povprečne čakalne dobe za sprejeme na oddelke v letu 2011

ODDELEK ZA ŠTEVILO ČAKAJOČIH

ČAKALNA DOBA (DNI)

TEDENSKA KAPACITETA

rehabilitacijo pacientov po amputaciji 30 35 6 (re)habilitacijo otrok 69 97 5 rehab. pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

21 30 5


126 147 6

rehab. pac. po možganski kapi 49 69 5 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 10 35 2 poklicno rehabilitacijo 34 238 1 Hospitalno obravnavamo paciente iz cele Slovenije (tabela 6, sliki 1 in 2). Glede na število hospitalizacij na 100.000 prebivalcev območne enote ZZZS smo le na Oddelku za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji ter Oddelku za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo


13

sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji imeli največ pacientov iz območne enote Ljubljana (tabela 6). Na dveh oddelkih smo sprejeli največ pacientov (na 100.000 prebivalcev območne enote) iz območne enote Murska Sobota in na dveh iz Kopra, na en oddelek pa iz območne enote Ravne na Koroškem. Delež pacientov iz različnih območnih enot je primerljiv v zadnjih treh letih (sliki 1 in 2). Tabela 6: Hospitalizirani pacienti po regijah v letu 2011 – po oddelkih [Regije so urejene po abecednem vrstnem redu. Znotraj vsakega oddelka rdeča barva označuje največjo vrednost števila hospitalizacij na 100.000 prebivalcev po podatkih ZZZS in števila pacientov, modra pa najmanjšo.] Bolnišnični

oddelek za Območna enota št. hospitalizacij epizod št. epizod

CELJE 9,6 ██████ 14,1 20 ██ 28

KOPER 17,8 ████████████ 17,8 26 ███ 26

KRANJ 22,2 ███████████████ 23,2 43 █████ 47

KRŠKO 14,2 █████████ 17,1 11 █ 12

LJUBLJANA 24,1 ████████████████ 29,4 157 ██████████████████ 188

MARIBOR 7,4 █████ 10,8 23 ███ 35

MUR. SOBOTA 15,1 ██████████ 22,6 18 ██ 27

NOVA GORICA 9,8 ███████ 11,7 10 █ 12

NOVO MESTO 17,1 ███████████ 17,1 19 ██ 19

RAVNE NA KOR. 9,7 ██████ 14,2 14 ██ 19

CELJE 16,1 ███████████ 21,1 34 ████ 42

KOPER 12,3 ████████ 13,0 17 ██ 19

KRANJ 10,8 ███████ 12,3 23 ███ 25

KRŠKO 17,1 ███████████ 18,5 13 ██ 13

LJUBLJANA 11,0 ███████ 12,5 71 ████████ 80

MARIBOR 18,6 ████████████ 22,3 61 ███████ 72

MUR. SOBOTA 15,1 ██████████ 17,6 19 ██ 21

NOVA GORICA 18,6 ████████████ 23,4 18 ██ 24

NOVO MESTO 18,0 ████████████ 20,7 22 ███ 23

RAVNE NA KOR. 21,6 ██████████████ 24,6 30 ███ 33

CELJE 13,6 █████████ 13,6 27 ███ 27

KOPER 18,5 ████████████ 22,6 28 ███ 33

KRANJ 9,4 ██████ 10,3 19 ██ 21

KRŠKO 12,8 █████████ 17,1 9 █ 12

LJUBLJANA 14,7 ██████████ 18,2 97 ███████████ 116

MARIBOR 8,4 ██████ 11,1 29 ███ 36

MUR. SOBOTA 19,2 █████████████ 21,7 22 ███ 26

NOVA GORICA 6,8 █████ 8,8 7 █ 9

NOVO MESTO 10,8 ███████ 13,5 12 █ 15

RAVNE NA KOR. 11,2 ███████ 11,9 16 ██ 16

PacientovNa 100.000 preb. po podatkih ZZZS

rehabilitacijo pacientov po možganski kapi

rehabilitacijo pacientov po amputaciji

rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji


14

Tabela 6 – nadaljevanje Bolnišnični Območna

oddelek za enota št. hospitalizacij epizod št. epizod

CELJE 6,0 ████ 6,5 12 █ 13

KOPER 8,9 ██████ 11,0 12 █ 16

KRANJ 17,2 ███████████ 20,2 31 ████ 41

KRŠKO 12,8 █████████ 15,7 9 █ 11

LJUBLJANA 23,5 ████████████████ 28,5 143 █████████████████ 182

MARIBOR 4,0 ███ 4,3 11 █ 14

MUR. SOBOTA 5,9 ████ 5,9 5 █ 7

NOVA GORICA 7,8 █████ 7,8 7 █ 8

NOVO MESTO 8,1 █████ 11,7 10 █ 13

RAVNE NA KOR. 10,4 ███████ 10,4 12 █ 14

CELJE 4,0 ███ 5,5 9 █ 11

KOPER 8,2 █████ 11,6 12 █ 17

KRANJ 2,0 █ 3,4 6 █ 7

KRŠKO 7,1 █████ 7,1 5 █ 5

LJUBLJANA 7,0 █████ 8,1 44 █████ 52

MARIBOR 4,6 ███ 6,8 18 ██ 22

MUR. SOBOTA 3,3 ██ 4,2 4 5

NOVA GORICA 3,9 ███ 3,9 4 4

NOVO MESTO 7,2 █████ 8,1 9 █ 9

RAVNE NA KOR. 5,2 ███ 6,0 8 █ 8

CELJE 20,1 █████████████ 29,7 32 ████ 59

KOPER 8,2 █████ 12,3 9 █ 18

KRANJ 10,3 ███████ 13,8 19 ██ 28

KRŠKO 22,8 ███████████████ 25,6 15 ██ 18

LJUBLJANA 10,8 ███████ 14,4 57 ███████ 92

MARIBOR 20,7 ██████████████ 27,8 62 ███████ 90

MUR. SOBOTA 27,6 ██████████████████ 30,1 26 ███ 36

NOVA GORICA 7,8 █████ 10,7 7 █ 11

NOVO MESTO 18,0 ████████████ 32,4 23 ███ 36

RAVNE NA KOR. 18,6 ████████████ 26,1 24 ███ 35

CELJE 4,0 ███ 4,0 8 █ 8

KOPER 8,9 ██████ 8,9 12 █ 13

KRANJ 3,4 ██ 3,4 6 █ 7

KRŠKO 8,5 ██████ 8,5 6 █ 6

LJUBLJANA 1,9 █ 1,9 11 █ 12

MARIBOR 0,3 0,3 1 1

MUR. SOBOTA 1,7 █ 1,7 2 2

NOVA GORICA 2,9 ██ 2,9 3 3

NOVO MESTO 3,6 ██ 3,6 4 4

RAVNE NA KOR. 2,2 █ 2,2 3 3

poklicno rehabilitacijo

na 100000 preb. po podatkih ZZZS

(re)habilitacijo otrok

rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače

rehabilitacijo pacientov po poškodbi, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

Pacientov


15

RK

MS

4,2%3,8%NG

13,0%

9,5%

9,7%

6,8%

7,0%

6,2%

3,5%

LJ

MB

CE

KR

KP

NM

12,8%

9,1%

8,8%

7,1%

12,2%

10,8%

6,1%6,5%

6,2% 6,0%

4,2%KK 4,6%

5,6%

4,6%

6,7%

9,3%

6,0%

2009 2010 2011

33,9% 34,1% 35,8%

6,2%

Ljubljana

Maribor

Kranj

Celje

Koper

Novo mesto

Ravne na Koroškem

Murska Sobota

Krško

Nova Gorica

0% 10% 20% 30% 40% 50%

delež pacientov

2009 2010 2011

Slika 1: Hospitalizirani pacienti po regijah – primerjava z letoma 2010 in 2009 [Regije so urejene po padajočem deležu pacientov leta 2011.]

95

83

93

88

73

83

75

79

64

58

258

107

100

86

91

79

69

80

75

64

73

257

117

105

86

82

82

78

73

72

70

52

258

13,1%

11,8%

10,9%

10,7%

9,6%

9,5%

9,4%

9,3%

8,1%

7,5%

100%

0 50 100 150 200 250 300

Krško

Novo mesto

Ljubljana

Murska Sobota

Celje

Koper

Kranj

Ravne na Koroškem

Maribor

Nova Gorica

SLOVENIJA

število hospitalizacij na 100.000 preb.

201120102009povprečni delež

Slika 2: Primerjava števila hospitaliziranih pacientov na 100.000 prebivalcev območne enote ZZZS med leti 2009-2011 [Regije so urejene po padajočem povprečnem deležu v obravnavanem triletnem obdobju.]


16

2.1.1. Ostale aktivnosti v sklopu bolnišnične rehabilitacijske obravnave V letu 2011 smo nadaljevali z nekaterimi aktivnostmi iz prejšnjih leti in dodali nove za popolnitev časa pacientov izven strokovnih terapevtskih programov z vsebinami, ki podpirajo program rehabilitacije in promovirajo zdravo življenje. Potekale so naslednje aktivnosti: Plavanje po programu Halliwick za otroke s posebnimi potrebami 1× tedensko 1 ura (sodelujejo člani tima za rehabilitacijo otrok in prostovoljci, vodi asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med.). Plavanje za odrasle z različnimi okvarami – individualno vodeno plavanje – 1× tedensko 1 ura (vodi prof. dr. Štrumbelj). Rehabilitacijska rekreacija (prej Invalidski šport) – 2× na teden 2 uri (vodita prof. dr. Borut Pistotnik in Ana Zakrajšek). Namizni tenis za otroke s posebnimi potrebami (vodi Tanja Babnik s sodelavci). Plesna ura za otroke s posebnimi potrebami (vodi Tanja Babnik s sodelavci). Ples na vozičkih – za odrasle pacienti iz različnih oddelkov – vodita delovni terapevtki z dodatnimi znanji Urša Miklič in Petra Grabner). Likovne ustvarjalne delavnice na Oddelku za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji (1× tedensko 1 ura – vodi delovna terapevtka s dodatnimi znanji Dejana Zajc). Na otroškem oddelku smo tudi v letu 2011 sodelovali z učitelji Bolnišnične šole Ledina in vzgojiteljicami Bolnišničnega vrtca. Šola in vrtec poteka vsakodnevno v dopoldanskem času, vključeni so otroci na programu rehabilitacije. Šolski otroci na rehabilitaciji so bili vključeni v individualne programe specialno pedagoške in pedagoške obravnave ter program redne devetletke. Za srednješolce je organiziran pouk po posameznih predmetih. Otroci Bolnišnične šole in URI – Soča so sodelovali na natečaju slikanja Mir okoli sveta v organizaciji Lions kluba Ljubljana Ilirija. Terapije s posebej poučenimi psi na oddelku za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji. Terapija s posebej poučenimi psi je v novembru začela ponovno potekati na oddelku za rehabilitacijo otrok enkrat tedensko v sodelovanju delovnih terapevtov (Zdenka Pihlar, Tina Lipovšek, Sara Rupnik Mihelčič) in voditeljicami psov po naprej pripravljenem programu. Glasbene delavnice pod naslovom Terapija z improviziranimi glasbenimi instrumenti 1x tedensko 2 uri (v sodelovanju z glasbenikom Primožem Oberžanom in pod vodenjem Marka Rudolfa in Davida Breclja izvajajo fizioterapevti in delovni terapevti vseh oddelkov).


17

Prilagojene gibalne aktivnosti za otroke s posebnimi potrebami 1× tedensko 1 ura (v sodelovanju z asist. dr. Tjašo Filipčič iz Pedagoške fakultete in študenti vodijo fizioterapevtke Oddelka za (re)habilitacijo otrok). Aktivne urice - na otroškem oddelku 2× na teden po 1-2 uri v popoldanskem času sistematsko z otroci v popoldanskem času delajo prostovoljci člani Marianske Vincencianske mladine v koordinaciji in vodenju DMS Marije Pibernik in SMS oddelka za rehabilitacijo otrok - izvajajo ure pravljic, gibalnih aktivnosti, kuhanja, glasbe, razvedrilnih iger, ipd). Rdeči noski obiskujejo redno 1× mesečno Oddelek za rehabilitacijo otrok in Oddelek I. Na inštitutu imamo tudi lastno knjižnico za paciente. Izposojo vodijo delovni terapevti. Enkrat mesečno pa nas obišče tudi potujoča knjižnica. Tekom leta so bili izvedeni tudi različni koncerti, predstave, razstave, obisk Miklavža, prireditev ob zaključku šolskega leta na otroškem oddelku z nastopom bolnikov-učencev, pustovanje. Kot enkraten dogodek je bila 30. 06. 2011 pripravljena tudi prireditev Osebna nega v vseh življenjskih obdobjih v okviru dneva prostovoljstva L’Oreal Slovenija pod vodstvom prostovoljcev firme L’Oreal in v koordinaciji dr. Vesne Radonjič Miholič. Potekale so delavnice, skupno 9, na različnih bolniških oddelkih. 2.1.2. Izboljšave na področju dela s pacienti Najpomembnejše izboljšave na področju dela s pacienti, vpeljane v okviru bolnišnične rehabilitacije v letu 2011, so: Zdravniki − Uvedba aerobnega treninga za gibalno ovirane med hospitalno rehabilitacijsko obravnavo − Ocenjevanje prehranskega statusa ogroženih bolnikov sprejetih na URI – Soča in

predpisovanje ustrezne klinične prehrane − Redno beleženje splošnih in tekočih ciljev rehabilitacije na timskih sestankih Zdravstvena nega − Uvajanje 6 standardov zdravstvene nege v prakso (skupaj je 26 standardov ZN) Fizioterapevti − Terapija z elastičnimi trakovi − Vadba hoje z lokomatom (do konca leta je bilo opravljenih 867 obravnav pri 71 pacientih

z vseh nevroloških oddelkov ter 1 pacientu z Oddelka za rehabilitacijo po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatološkimi obolenji ter 8 testov pri otrocih)

− Terapija z ogledalom (Oddelek za rehabilitacijo oseb po amputaciji) − Uvajanje fizioterapevtske ocenjevalne lestvice za bolnike s parkinsonovo boleznijo − Uvajanje tehnik relaksacije (EFT) pri otrocih in starših


18

Delovni terapevti − Uvedba specifičnih ocenjevalnih inštrumentov za odrasle in otroke v klinično prakso

COPM (Canadian Occupational Performance Measure), AA (Analiza Aktivnosti) − Izdelali smo interne zabeležke, s pomočjo katerih beležimo aktivnosti posameznih

pacientov (zabeležka gospodinjskih aktivnosti, prostočasnih aktivnosti, pripomočkov podporne tehnologije)

− Posamezni delovni terapevti so se aktivno vključili v spremembo testnega lista za predpis invalidskega vozička

− FUNB (Funkcijsko Usposabljanje Nevroloških Bolnikov) z glasbo na oddelku po možganski kapi

− Dodali smo vsebine senzorne integracije (SI) že utečenemu programu multisenzorne stimulacije (Snoezelen) na otroškem področju

− Uvedli smo izboljšave na področju izdelave opornic za roko (nove materiale in tehnologijo)

− Plesne aktivnosti, ki potekajo od leta 2010, smo obogatili z novimi vsebinami, ki poudarjajo vadbo na nivoju telesnih funkcij, aktivnosti in sodelovanju (plesno gibalne aktivnosti).

− Uvedli smo resocializacijske aktivnosti v izven bolnišničnem okolju (obisk trgovskih centrov, kulturnih dogodkov, povezovanje z člani invalidskih društev)

− Uvajamo terapijo s pomočjo psov v delovni terapiji pri otroku − Ocena zavedanja sposobnosti Inženirji ortotike in protetike − Izdelava snemljivih mavčevih povojev za predprotetično pripravo krna − Uporaba posebne izvedbe ortoz za medenico in spodnje ude za otroke z MMC − Serijsko mavčenje Psihologi − Uvajanje tehnik relaksacije (EFT) pri otrocih in starših − Uporaba metod in tehnik Izkustvene geštalt družinske terapije pri obravnavi družin − Izvajanje računalniško podprtega kognitivnega treninga − Skupinska podporna terapija za bolnike po amputaciji v času rehabilitacije − Kognitivna rehabilitacija s principom Rehacom − Skupina za samopomoč svojcem Logopedi − Snoezelen – multisenzorna stimulacija kot podlaga za spodbujanje pred-govornih

sposobnosti Izboljšanje interdisciplinarnega dela med posameznimi enotami URI – Soča: − Klinični farmacevt − Timski prevzemi protez − Redno sodelovanje diplomiranega inženirja ortotike in protetike v timu za rehabilitacijo

pacientov po možganski kapi − Omejitvena terapija (CIMT) v redni terapiji po možganski poškodbi – VDT


19

2.1.3. Kazalniki kakovosti Redno spremljamo kazalnike kakovosti – obvezne v skladu z navodili Ministrstva za zdravje, zahtevane za pridobitve standardov kakovosti in nekatere dodatne, bolj specifične za rehabilitacijo. Med obveznimi kazalniki Ministrstva za zdravje spremljamo vseh šest kazalnikov, ki so relevantni za naš Inštitut (dnevi čakanja na odpustno pismo; število razjed zaradi pritiska nastalih v bolnišnici na 1000 hospitaliziranih bolnikov; število poškodb z ostrimi predmeti; število padcev s postelj na 1000 oskrbnih dni odraslih pacientov; kolonizacija z MRSA; delež nenačrtovanega ponovnega sprejema v isto bolnišnico v 7 dneh po odpustu zaradi iste diagnoze ali zapletov, povezanih s to boleznijo), ne spremljamo pa čakalne dobe za računalniško tomografijo (ker tovrstnih pregledov ne opravljamo). Podatke smo redno objavljali na spletni strani Inštituta. 2.1.3.1. Obvezni kazalniki kakovosti 2.1.3.1.1. Dnevi čakanja na odpustno pismo Odpustna pisma so pacienti večinoma dobili na dan odpusta oziroma v predvidenem roku v štirih delovnih dneh po odpustu. Zakasnelo odpustno pismo občasno dobijo otroci odpuščeni z otroškega oddelka, med njimi so taki, ki čakajo na posamezna pomembna poročila, ki so izdelana naknadno po kratki hospitalni obravnavi in je pomembno njihovo citiranje v odpustnici zaradi nadaljevanje dela v domačem okolju in uresničevanja pravic iz zakonodaje. 2.1.3.1.2. Razjede zaradi pritiska Število ran, nastalih na URI – Soča, niha (tabela 7). Leta 2011 pravih ran, nastalih na URI – Soča, ni bilo, število nastalih odrgnin je praktično enako kot leta 2010. Razen ene so vse odrgnine nastale pri pacientih Oddelka za rehabilitacijo po amputaciji, kar je posledica hoje s protezo. V letu 2010 sta odšla dva izkušena diplomirana inženirja protetike in ortotike (protetika), mladi inženirki pa še nimata dovolj izkušenj. Tabela 7: Razjede zaradi pritiska (RZP) in druge kronične rane v obdobju 2007-2011

LETO V LETU 2011 – ODDELEK ŠTEVILO PACIENTOV Z 2007 2008 2009 2010 2011 A B C I II III ranami 226 107 190 154 90 35 3 29 8 1 14 RZP, nastalimi v URI – Soča 14 41 12 4 0 0 0 0 0 0 0 odrgninami, nastalimi v URI – Soča 20 21 20 0 1 0 0 0 Skupaj 240 148 202 178 111 55 3 30 8 1 14 2.1.3.1.3. Poškodbe z ostrimi predmeti V letu 2011 imamo zabeleženih 23 incidentov pri zaposlenih (natančnejša navodila za prijavljanje; od teh niso prijavljeni pri inženirju za varstvo pri delu). Od tega je bilo 14 vbodov z iglo (2× pri študentih), 2 poškodbi s škarjami (1× neprijavljeno pri inž. za varstvo


20

pri delu), 2 poškodbi z neznanim ostrim predmetom, 2 poškodbi z nožem (kuhinja). Fizičnih poškodb je bilo 9, od tega 2 dogodka nista bila prijavljena inž. za varstvo pri delu. 2.1.3.1.4. Padci

Tabela 8 prikazuje število padcev bolnikov s postelj ter drugih padcev in zdrsov v letih 2008 – 2011. Število padcev je praktično enako kot leta 2010, skupno št. zdrsov se je v primerjavi z leti poprej zmanjšalo, naraslo je le število zdrsov na Oddelku za rehabilitacijo pacientov po okvari hrbtenjače. Število padcev s postelje na 1000 oskrbnih dni odraslih bolnikov znaša 0,28. Tabela 8: Padci bolnikov s postelj ter drugi padci in zdrsi v obdobju 2008-2011 PADCI S POSTELJE DRUGI PADCI IN ZDRSI ODDELEK ZA 2008 2009 2010 2011 2008 2009 2010 2011 rehabilitacijo pacientov po amputaciji 4 5 2 2 33 39 50 37

(re)habilitacijo otrok 0 2 0 2 0 4 1 2 rehabilitacijo pacientov po poškodbi, a perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

1 1 1 2 12 21 27 22


6 12 6 8 42 39 25 21

rehab. pac. po možganski kapi 1 4 3 0 52 45 38 32 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 0 0 0 1 17 13 11 22 poklicno rehabilitacijo / MTP 0 0 1 6 0 0 0 0 Skupaj 12 24 13 15 156 161 152 136 2.1.3.1.5. Kolonizacija z MRSA Pregled obvladovanja bolnišničnih okužb po mesecih za leto 2011 podaja tabela 9, primerjavo skupnega števila bolnišničnih okužb za obdobje 2007-2011 pa tabela 10. Ob sprejemu je bilo v letu 2011 odvzetih za tretjino manj kužnin pacientom, kot leta 2010. Vsi kolonizirani pacienti so bili k nam poslani po hospitalizaciji na oddelkih za odrasle. V letu 2011 beležimo 3 prenose MRSA v naši ustanovi in sicer: 1. Na oddelku I: bolniku ob sprejemu nadzorne kužnine niso bile odvzete, odvzete so bile

kasneje, ukrep: izolacija 2. Na oddelku III: MRSA odkrit pri drugem odvzemu brisov, ukrep: izolacija 3. Na oddelku C: pacient je imel v anamnezi MRSA, bil je voden kot negativen, ponovni

odvzeti brisi po kontaktu z MRSA+ pacientom so bili pozitivni Pri večini pacientov, ki so kolonizirani, dobimo informacijo že ob sprejemu po dogovoru z ustanovo iz katere prihaja. Držimo se navodil KOBO, izvajamo izolacijo in kohortno izolacijo, odvisno od števila pacientov. Bolnišnične okužbe zmanjšujejo zasedenost postelj na oddelkih in vplivajo na čas sprejema.


21

Tabela 9: Bolnišnične okužbe v letu 2011 po mesecih

MESEC

MRSA *

Št.brisov vzetih ob spr.

vzetih do 48h po spr.

vzetih nad 48h po spr.

ESBL **



vzetih nad 48h po spr.

VRE ***



jan. 11 8 8 28 6 17 feb. 11 13 4 24 8 6 mar. 10 16 3 27 14 11 apr. 7 6 2 23 2 3 maj 9 14 4 1 24 8 16 1 jun. 12 8 6 24 6 9 jul. 8 9 3 21 3 3 2 avg. 5 4 3 20 2 10 1 sep. 8 11 4 2 20 8 7 okt. 8 9 4 23 10 12 1 nov. 5 8 1 22 8 9 3 dec. 5 7 2 1 21 7 9 2 SKUPAJ 99 113 44 4 277 82 112 10 0 0 0

* število bolnikov s pozitivnim izvidom na MRSA (kužnine odvzete v 48 urah po sprejemu) in bolniki, ki imajo MRSA v anamnezi (kontrolni brisi niso nujno odvzeti)

** število bolnikov s pozitivnim izvidom na ESBL (kužnine odvzete v 48 urah po sprejemu) in bolniki, ki imajo ESBL v anamnezi (kontrolni brisi niso nujno odvzeti)

*** število bolnikov s pozitivnim izvidom na VRE (kužnine odvzete v 48 urah po sprejemu) in bolniki, ki imajo VRE v anamnezi (kontrolni brisi niso nujno odvzeti)

Tabela 10: Primerjava števila bolnišničnih okužb za obdobje 2007-2011

OKUŽBA 2007 2008 2009 2010 2011 MRSA* 37 75 64 137 51 ESBL 32 96 91 297 277 VRE 2 0 0 3 0

* število vseh bolnikov, koloniziranih z MRSA 2.1.3.1.6. Delež nenačrtovanega ponovnega sprejema V letu 2011 nismo imeli nenačrtovanih ponovnih sprejemov v sedmih dneh po odpustu zaradi iste diagnoze ali zapletov. 2.1.3.2. Drugi kazalniki kakovosti 2.1.3.2.1. Kolonizacija z drugimi na antibiotike rezistentnimi bakterijami Redno beležimo tudi kolonizacijo z ESBL in VRE. Podatke prikazujeta tabeli 9 in 10. Koloniziranih pacientov z ESBL je bilo približno enako kot leta 2010, koloniziranih z VRE v letu 2011 ni bilo.


22

2.1.3.2.2. Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO) URI – Soča se je v letu 2011 sestala enkrat. Naslednje seje so potekale v ožjem krogu in so bile tematsko usmerjene v: − precepljenost zdravstvenih delavcev v URI – Soča (HBV in ošpice),

• ureditev dokumentacije o cepljenosti in postavitev standardov ob sprejemu na delo: • pripravljenost na cepljenje za določene delavce, • preverjanje precepljenosti ob prvem pregledu,

− preprečevanje legioneloze • nadzor vodovodnega omrežja, • ukrepe za zagotavljanje ustreznih temperature,

− preprečevanje BO z urejanjem dokumentacije in standardom, − obvladovanje področja ravnanja z zdravstvenimi odpadki. 2.1.3.2.3. Lestvica funkcijske neodvisnosti (FIM) V letu 2011 smo analizirali podatke za obdobje 2010 in redno na vsake 4 mesece za leto 2011 (tabela 11). Na podlagi ugotovitev smo sprejeli številne sklepe za nadaljnje delo. Poleg napredka (razlike med odpustno in sprejemno oceno, ki ima lahko izjemoma tudi negativen predznak) sta bili za skupno lestvico in obe podlestvici FIM izračunani tudi učinkovitost in uspešnost rehabilitacije, ki upoštevata trajanje rehabilitacije in zmanjšano zmožnost napredka pri pacientih z višjo sprejemno oceno: − učinkovitost (angl. efficiency) je definirana kot napredek na bolnišnični dan, torej

izračunana kot napredek, deljen z ležalno dobo; − uspešnost (angl. effectiveness) je definirana kot delež doseženega možnega napredka,

torej izračunana kot napredek, deljen z razliko med najvišjo možno oceno (126 za FIM, 91 za motorično in 35 za kognitivno podlestvico) in sprejemno oceno (za paciente, sprejete z najvišjo možno oceno, ni izračunljiva).


23

Tabela 11: Ocene s FIM ob sprejemu in odpustu v obdobju 2007-2011 in mere napredka pacientov

FIM Motorična podlestvica Kognitivna podlestvica LETO ODPUSTA Sprejem Odpust Sprejem Odpust Sprejem Odpust 2007 povprečje (st. odkl.) 87,3 (24,8) 94,9 (23,6) 58,3 (21,9) 65,3 (20,6) 29,0 (6,4) 29,6 (5,8) mediana (razpon) 94,0 (18-126) 102,0 (18-126) 65,0 (13-91) 73,0 (13-91) 30,0 (5-35) 31,0 (5-35) 2008 povprečje (st. odkl.) 86,6 (24,8) 94,6 (23,8) 57,8 (22,0) 65,2 (20,7) 28,8 (6,1) 29,4 (5,7) mediana (razpon) 93,0 (18-126) 103,0 (18-126) 65,0 (13-91) 73,0 (13-91) 30,0 (5-35) 30,0 (5-35) 2009 povprečje (st. odkl.) 85,3 (25,9) 94,1 (25,4) 57,0 (22,2) 65,1 (21,4) 28,3 (6,6) 28,9 (6,2) mediana (razpon) 92,0 (18-126) 103,0 (18-126) 63,0 (13-91) 73,0 (13-91) 30,0 (5-35) 30,0 (5-35) 2010 povprečje (st. odkl.) 84,7 (26,2) 94,4 (25,5) 56,4 (22,6) 65,5 (21,5) 28,3 (6,6) 29,0 (6,3) mediana (razpon) 91,0 (18-126) 103,0 (18-126) 63,0 (12-91) 74,0 (13-91) 30,0 (4-35) 30,0 (5-35) 2011 povprečje (st. odkl.) 84,2 (26,6) 93,8 (25,5) 55,7 (22,8) 64,5 (21,7) 28,5 (6,8) 29,3 (6,3) mediana (razpon) 89,0 (18-126) 102,0 (19-126) 61,0 (13-91) 73,0 (13-91) 30,0 (5-35) 30,0 (5-35) Napredek Učinkovitost Uspešnost LETO ODPUSTA FIM FIM-M FIM-K FIM FIM-M FIM-K FIM FIM-M FIM-K 2007 povprečje 7,6 7,0 0,6 0,26 0,23 0,02 20,1% 21,7% 9,3% mediana 4,0 4,0 0,0 0,17 0,13 0,00 14,8% 15,0% 0,0% 2008 povprečje 8,0 7,4 0,6 0,25 0,23 0,02 21,0% 22,5% 9,0% mediana 4,0 4,0 0,0 0,16 0,14 0,00 14,5% 16,7% 0,0% 2009 povprečje 8,8 8,2 0,6 0,28 0,26 0,02 23,6% 25,6% 8,6% mediana 6,0 5,0 0,0 0,19 0,17 0,00 18,5% 20,0% 0,0% 2010 povprečje 9,7 9,0 0,7 0,27 0,26 0,01 24,7% 26,9% 12,0% mediana 6,0 5,0 0,0 0,19 0,17 0,00 18,5% 21,4% 0,0% 2011 povprečje 9,6 8,9 0,8 0,28 0,26 0,03 24,2% 26,5% 13,0% mediana 6,0 6,0 0,0 0,21 0,19 0,00 20,0% 22,2% 0,0%

Na kognitivni podlestvici (kjer je povprečni napredek minimalen) razlik med leti praktično ni, na motorični podlestvici in (posledično) skupni lestvici pa je opazno rahlo povečevanje napredka (in s tem učinkovitosti in uspešnosti) do leta 2010. 2.1.3.2.4. Kazalniki kakovosti v poklicni rehabilitaciji V okviru CPR smo na podlagi priporočil zunanjih presoj in na podlagi naročila direktorjev oblikovali delovno skupino za posodobitev kazalnikov kakovosti za CPR. V letu 2011 je delovna skupina izvedla 6 srečanj in izdelala predlog izboljšanega sistema kazalnikov kakovosti CPR. Uporaba kazalnikov bo možna po uvedbi posebnega prilagojenega računalniškega programa (do takrat se bo kakovost merila na star način, z ročnim vnašanjem podatkov). 2.1.3.2.5. Smrti V letu 2011 smo imeli en smrtni primer. Pacientka je bila zdravljena zaradi posledic poliradikulonevritisa, vzrok smrti je bilo akutno popuščanje kardiorespiratornih funkcij.


24

2.2. Ambulantna rehabilitacija Ambulantna dejavnost URI – Soča se odvija v: 1. Kliniki za fizikalno medicino in rehabilitacijo v

1.1. subspecialističnih ambulantah kliničnih oddelkov 1.2. subspecialističnih ambulantah ambulantno rehabilitacijske službe 1.3. specialističnih ambulantah ambulantno rehabilitacijske službe 1.4. triažnih ambulantah dveh oddelkov

2. Centru za poklicno rehabilitacijo 3. Laboratorijih ambulantno rehabilitacijske službe in rehabilitacijskega inženiringa 4. Centru za ortotiko in protetiko (faze med pregledom, pri katerem predpišemo pripomoček,

in prevzemom, ki tudi poteka v ambulanti) 5. Lekarni (izdaja predpisanih zdravil in pripomočkov) 2.2.1. Subspecialistične in triažne ambulante kliničnih oddelkov V subspecialističnih in triažnih ambulantah kliničnih oddelkov pregledujemo paciente pred sprejemom na hospitalno rehabilitacijo in opravljamo kontrolne preglede po odpustu. Namen prvih je presoditi rehabilitacijske potenciale in nujnost sprejema, drugih pa spremljanje izida rehabilitacije in kakovosti življenja. Število pregledanih pacientov je prikazano v tabelah 12 in 13. 2.2.2. Subspecialistične in specialistične ambulante ambulantno rehabilitacijske službe V vseh subspecialističnih ambulantah ARS delo poteka timsko, prizadevamo pa si izboljšati timsko delo tudi v specialističnih ambulantah. V letu 2011 smo uvedli ambulante za športne poškodbe, ambulanto za sklepne in obsklepne bolezni in okvare ter subspecialistično ambulanto za kronično nerakavo bolečino. V ambulanti za osebe s športnimi poškodbami ter sklepne in obsklepne bolezni in okvare smo zagotovili takojšnjo diagnostično (možnost ultrazvočne diagnostike, izokinetičnega testiranja) in celovito terapevtsko-rehabilitacijsko obravnavo v timu zdravnik-fizioterapevt. V sklopu subspecialistične ambulante za športne poškodbe so bili obravnavani tudi športniki invalidi. V subspecialistični ambulanti za kronično nerakavo bolečino smo obravnavali predvsem osebe s hudimi funkcijskimi težavami na področju delazmožnosti in samostojnosti v aktivnostih dnevnega življenja, posledično nastalimi zaradi kronične bolečine. S pomočjo timske obravnave (zdravnik, psiholog, fizioterapevt) smo lahko natančneje ocenili vse dejavnike, ki pri posamezniku s kronično bolečino vplivajo na končen funkcionalni izid in glede na to oceno priporočali najprimernejše rehabilitacijsko-terapevtske ukrepe (npr. individualno ali skupinsko interdisciplinarno obravnavo največkrat v timu zdravnik-psiholog-fizioterapevt, fizioterapevtski program). Vzporedno z uvedbo nove subspecialistične ambulante za kronično nerakavo bolečino je potekalo tudi raziskovalno delo, ki je namenjeno predvsem izboljšanju kakovosti dela v klinični praksi (npr. preverjanje veljavnosti ocenjevalnih inštrumentov, spremljanje učinkovitosti izbranih terapevtskih postopkov).


25

V ambulantah je bilo v letu 2011 skupaj pregledanih 11216 pacientov (tabela 12). Najvišji delež pacientov je bil pregledan zaradi revmatskih bolezni, sledijo pacienti, ki potrebujejo predpis ortopedske obutve, in tisti z drugimi obolenji osrednjega živčevja. Tudi ambulantno obravnavamo paciente iz cele Slovenije (tabeli 13 in 14). Ker za območno enoto Ljubljana opravljamo del ambulantnega programa tudi na sekundarni in primarni ravni, je skupen delež teh bolnikov največji. V številnih subspecialističnih ambulantah (predvsem za rehabilitacijo ljudi po amputaciji zgornjega in spodnjega uda, z oskrbo z različnimi zahtevnimi pripomočki, z okvaro hrbtenjače, (re)habilitacijo otrok, za zdravljenje spastičnosti, za voznike s posebnimi potrebami, po nezgodni možganski poškodbi) so deleži ljudi iz območne enote Ljubljana nizki, kar dodatno dokazuje terciarno raven navedenih ambulant (tabela 14). V kolikor bi ločili preglede in obravnave, bi bili bistveno nižji tudi v vseh ostalih subspecialističnih ambulantah. Pregledujemo namreč paciente iz cele Slovenije, ambulantne programe rehabilitacije pa obiskujejo večinoma le pacienti iz območne enote Ljubljana. Tabela 12: Ambulantno obravnavani pacienti v letu 2011 po programih [Programi so navedeni po padajočem številu obiskov. Rdeča barva označuje največje vrednosti, modra pa najmanjše.]

PROGRAMštevilo obiskov

število pacientov

delež 1. obiskov

povp. star. (leta)

deležžensk DELEŽ OBISKOV

Revmatska obolenja 5252 3265 53% 54,6 66% ████████████████████████████████ 32,7%

Obutev 1672 1313 75% 58,5 54% ██████████ 10,4%

Druga obolenja osrednjega živčevja 1585 991 33% 7,8 45% █████████ 9,9%

Možganska kap 1227 986 64% 62,8 39% ███████ 7,6%

Amputacije spodnjih udov 1066 800 79% 62,6 26% ██████ 6,6%

Ostala nevrološka obolenja 1054 839 32% 49,1 48% ██████ 6,6%

Poklicna rehabilitacija 833 591 72% 40,2 46% █████ 5,2%

Pošk. in obol. sklepno-kostnega siste 772 451 49% 45,3 52% ████ 4,8%

Okvare hrbtenjače 520 387 30% 49,8 24% ███ 3,2%

Ortotika hrbtenice 479 310 65% 23,5 56% ███ 3,0%

Nezgode možganske poškodbe 301 228 48% 41,3 24% █ 1,9%

Ortotika spodnjih udov 297 230 73% 57,7 53% █ 1,8%

Cerebralna paraliza 263 213 72% 21,4 49% █ 1,6%

Multipla skleroza 223 187 31% 51,5 70% █ 1,4%

Amputacije zgornjih udov 189 140 79% 39,7 32% █ 1,2%

Mišična in živčnomišična obolenja 185 159 77% 34,4 38% █ 1,2%

Ortotika zgornjih udov 108 93 86% 57,7 70% 0,7%

Pošk. in obol. perifernega živčevja 37 31 73% 44,8 65% 0,2%

Mielomeningokoke 2 2 100% 23,5 100% 0,0%

Skupaj 16065 11216 56% 47,7 51%Od tega otroci 2430 ███████████████ 15,1%


26

Tabela 13: Ambulantna obravnava v letu 2011 po regijah [Regije so urejene po padajočem številu obiskov na 100.000 prebivalcev. Rdeča barva označuje največjo vrednost, modra pa najmanjšo.]

Območna enotaŠtevilo

obiskovŠt. obiskov na 100.000 preb.(podatki ZZZS)

Številopacientov

Št. pac. na 100.000 preb.(podatki ZZZS)

LJUBLJANA 10082 ████████████████████████████████ 1578 6341 ████████████████████ 993

KRANJ 1192 ████████████ 587 809 ████████ 399

NOVO MESTO 627 ███████████ 565 440 ████████ 397

KRŠKO 348 ██████████ 496 255 ███████ 363

KOPER 676 █████████ 463 491 ███████ 336

MUR. SOBOTA 466 ████████ 390 316 █████ 264

RAVNE NA KOR. 523 ████████ 390 336 █████ 250

NOVA GORICA 334 ███████ 326 232 █████ 227

CELJE 620 ██████ 312 442 ████ 223

MARIBOR 994 ██████ 307 659 ████ 204 Tabela 14: Število obiskov v posameznih ambulantah ter delež obiskov iz območne enote Ljubljana [Urejeno po padajočem št. obiskov. Rdeča barva označuje največjo vrednost, modra pa najmanjšo (pri OE Ljubljana izvzemši ambulanti za poklicno rehabilitacijo izven Ljubljane).]

Enota Št. obiskov Delež LJSpec. ambulanta za fizikalno in rehabilitacijsko medicino 2919 91%Subspecialistična ambulanta za (re)habilitacijo otrok 1442 44%Sub.amb. za zahtevne def. in fun. merjenje pritiskov stopal 1125 65%Sub. amb. za bolnike z mišičnimi in živčno-mišič. boleznimi 754 53%Subspecialistična ambulanta za protetiko spodnjega uda 724 30%Subspecialistična ambulanta za paciente po možganski kapi 644 59%Subspecialistična ambulanta za spinalno ortotiko 573 79%Sub. ambulanta za rehabilitacijo poškodovancev 561 83%Sub.amb.za reh. oseb s kronično nerakavo bolečino 519 78%Triažna subspecialistična amb. za paciente po možganski kapi 515 48%Sub. internistična ambulanta za gibalno ovirane 479 75%Sub. ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Ljubljani 454 73%Subspecialistična ambulanta za paciente z okvaro hrbtenjače 436 44%Sub. amb. za reh. oseb s sklep. in obsklep. bolez. in okv. 399 90%Subspecialistična ambulanta za zahtevnejše tehnične pripomoč 395 41%Specialistična ambulanta za obutveno ortotiko 380 72%Sub. amb. za pac. po pošk., s perif.živč.okvar. in revm. ob 363 70%Subspecialistična ambulanta za ortotiko spodnjega uda 318 58%Sub. ambulanta za paciente z MS in drugimi nevr. obolenji 316 57%Subspecialistična ambulanta za voznike s posebnimi potrebami 280 41%Subspecialistična amb. za pac. po nezgodni možganski pošk. 254 48%Spec. amb. za rehabilitacijo po športnih poškodbah 230 79%Sub. ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Mariboru 227 1%Spec. amb. za fizikalno in rehabilitacijsko medicino-interna 224 91%Triažna subspecialistična ambulanta za (re)habilitacijo otr. 223 52%Subspecialistična amb. za pac. po amputaciji spodnjega uda 221 39%Sub.amb. za prot. in ort. zg. uda ter reh. po amp. zg.uda 198 45%Sub. ambulanta za zdravljenje spastičnosti 174 30%Subspecialistična ambulanta za ekstrapiramidne bolezni 130 65%Sub. ambulanta za poklic. rehabilitacijo v Murski Soboti 117 0%Sub. ambulanta za nevrorehabilitacijsko diagnostiko 80 74%Subspecialistična ambulanta za podporno tehnologijo 70 54%Sub.amb. za pac. po preboleli otr. paralizi (poliomyelitisu) 65 62%Sub.amb. za reh. otrok po amputa. zg. uda in otr. protetiko 53 17%


27

Tabela 15: Čakalne dobe za ambulante na URI – Soča [stanje v začetku leta 2012]

Ambulanta ŠT. ČAKAJOČIH ČAK. DOBA (DNI) HITRO REDNO HITRA REDNA

Subspecialisticna ambulanta za paciente z okvaro hrbtenjace 0 47 0 40 Subspecialisticna ambulanta za (re)habilitacijo otrok 12 52 36 43 Triažna subspecialisticna ambulanta za (re)habilitacijo otr. 2 16 7 44 Sub. amb. za pac. po pošk., s perif.živc.okvar. in revm. ob 6 6 26 39 Subspecialisticna ambulanta za paciente po možganski kapi 2 141 7 83 Triažna subspecialisticna amb. za paciente po možganski kapi 6 46 14 41 Subspecialisticna amb. za pac. po nezgodni možganski pošk. 4 23 14 40 Sub. ambulanta za paciente z MS in drugimi nevr. obolenji 7 11 14 25 Sub. amb. za bolnike z mišicnimi in živcno-mišic. boleznimi 6 13 14 30 Subspecialisticna amb. za pac. po amputaciji spodnjega uda 2 3 7 7 Specialisticna ambulanta za obutveno ortotiko 0 6 0 8 Sub.amb. za reh. otrok po amputa. zg. uda in otr. protetiko 0 0 0 0 Sub.amb. za pac. po preboleli otr. paralizi (poliomyelitisu) 0 0 0 0 Subspecialisticna ambulanta za protetiko spodnjega uda 3 6 9 10 Subspecialisticna ambulanta za ortotiko spodnjega uda 1 7 7 8 Subspecialisticna ambulanta za spinalno ortotiko 5 5 6 12 13 Sub.amb. za zahtevne def. in fun. merjenje pritiskov stopal 0 1 0 7 Sub.amb. za prot. in ort. zg. uda ter reh. po amp. zg.uda 4 3 8 8 Subspecialisticna ambulanta za voznike s posebnimi potrebami 2 4 6 6 Subspecialisticna ambulanta za zahtevnejše tehnicne pripomočke 4 21 26 48 Subspecialisticna ambulanta za podporno tehnologijo 0 0 0 0 Spec. ambulanta za fizikalno in rehabilitacijsko medicino 105 286 104 185 Sub.amb.za reh. oseb s kronicno nerakavo bolecino 18 38 81 104 Spec. amb. za rehabilitacijo po športnih poškodbah 1 2 7 7 Sub. amb. za reh. oseb s sklep. in obsklep. bolez. in okv. 17 34 48 64 Sub. ambulanta za rehabilitacijo poškodovancev 7 5 14 14 Subspecialisticna ambulanta za ekstrapiramidne bolezni 0 0 0 0 Sub. ambulanta za zdravljenje spasticnosti 0 0 0 0 Sub. internisticna ambulanta za gibalno ovirane 4 18 14 14 Sub. ambulanta za nevrorehabilitacijsko diagnostiko 0 0 0 0 Sub. ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Ljubljani 13 70 21 102 Sub. ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Mariboru 7 9 21 21 Sub. ambulanta za poklic. rehabilitacijo v Murski Soboti 3 5 14 15 Število čakajočih na hiter pregled je za vse subspecialistične ambulante majhno (tabela 15). Čakalna doba za hiter pregled je le v treh subspecialističnih ambulantah daljša od 30 dni, v nobeni pa ne presega dovoljene 90 dni. Število čakajočih na redne preglede je večje, vendar le v subspecialistični ambulanti za pacienti po možganski kapi čaka preko sto oseb. Čakalna doba za redne preglede le v dveh subspecialističnih ambulantah minimalno presega 90 dni, in je daleč od dovoljene 180 dni. Edini problem je število čakajočih in čakalna doba v specialistični ambulanti za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, ki tako za hitre kot redne presega dopustno. Kljub novim kriterijem za napotovanje v to ambulanto je število čakajočih veliko. Večjo pretočnost ovirajo kapacitete v terapiji. Pregledamo le toliko pacientov, kot jih lahko obravnavamo tudi v terapiji, kajti strokovno ni sprejemljivo, da pacienti po pregledu čakajo na terapijo. Edina rešitev je priznanje povečanega obsega programa za ta del dejavnosti.


28

Tabela 16 prikazuje čakalne dobe v CPR. Te so razen za triažne preglede predolge za vse ostale obravnave v enoti Ljubljana ter za zaposlovanje v enoti Murska Sobota. Tudi za skrajšanje teh potrebujemo priznanje povečanega obsega programa. Tabela 16: Povprečne čakalne dobe za ambulantne storitve v Centru za poklicno rehabilitacijo v letu 2011

STORITEV CPR LJUBLJANA

CPR MARIBOR enota Maribor

CPR MARIBOR enota Ptuj

CPR MARIBOR enota M. Sobota

Zdravstvo – triaža 1 mesec 14 dni ni programa za zdravstvo 1 teden

Zdravstvo – obravnava 6 do 8 mesecev 6 tednov ni programa za

zdravstvo 2 tedna

Zaposlovanje –ocena B 6 mesecev 1 mesec 5 mesecev 12 mesecev

Zaposlovanje – zaposlitvena rehabilitacija

12 mesecev 6 mesecev 2 meseca 6 mesecev

2.2.3. Center za zdravljenje spastičnosti Center za zdravljenje spastičnosti se ukvarja z zdravljenjem žariščne in generalizirane spastičnosti. Pri bolnikih z žariščno spastičnostjo lahko injiciramo botulin toksin v spastične mišice, pri generalizirani spastičnosti pa se lahko odločamo za uporabo intratekalne aplikacije baklofena. V okviru Centra potekajo diagnostični preizkusi z dovajanjem protispastičnih učinkovin v hrbtenični kanal (z lumbalno punkcijo prek ledvenega katetra in zunanje črpalke). Zdravnik je v primeru komplikacij dosegljiv 24 ur na dan vse leto. Pacienti so otroci s cerebralno paralizo, odrasli z multiplo sklerozo, pacienti z okvaro hrbtenjače, pacienti po poškodbi glave. Pregled dosedanjega dela podaja tabela 17. Tabela 17: Delo Centra za zdravljenje spastičnosti

Leto Preizkusi Polnjenja Črpalk

Vgradnje črpalk

Reimplantacije črpalk

Revizije katetra

Aplikacije kontrasta s CT

2004 13 83 3 - - - 2005 11 89 4 - - - 2006 9 111 3 - - - 2007 8 121 4 1 - - 2008 9 145 6 1 2 5 2009 8 133 5 2 0 3 2010 10 128 9 3 1 1 2011 12 135 4 6 1 3 V Centru za zdravljenje spastičnosti smo nadaljevali načrtovano delo. Ekipa zdravnikov in ostalih sodelujočih je bila enaka kot v letu 2010. V letu 2011 je bilo opravljenih 12 testov, 4 implantacije nove črpalke, 6 reimplantacij in 135 polnjenj črpalke. Na vgraditev črpalke za zdravljenje spastičnosti čaka 6 pacientov, ki smo jim opravili test in je prisotna indikacija za


29

vgraditev. Celoten plan vgraditve 14 črpalk ni bil dosežen zaradi težav pri organizaciji operativnega posega. Sprotno smo reševali zaplete (1 revizija katetra, 2 pacienta sta bila zaradi uravnavanja delovanja črpalke sprejeta, pri 2 pacientih je bilo potrebno zaradi zapletov izvesti odvzem likvorja skozi stranski port in pri 3 aplicirati kontrast s CT, 18-krat je bilo potrebno uravnavanje delovanja črpalke in v 3 primerih sprememba koncentracije zdravila). Pri 3 pacientih je bila potrebna odstranitev črpalke. Za paciente z vgrajeno črpalko je zagotovljen stalni nadzor za primer zapletov – eden od specialistov FRM, ki se s tem področjem ukvarja je v pripravljenosti. V centru se nadaljuje tudi zdravljenje spastičnosti z Botulinum toksinom. Podatki so zabeleženi v tabeli 18. 2.2.4. Dom IRIS V Domu IRIS smo opravili 70 ambulantnih (20 več kot leta 2010) in 152 hospitalnih obravnav (2 več od plana in leta 2010). 2.2.5. Laboratoriji V letu 2010 so na URI – Soča delali naslednji laboratoriji: 1. Laboratorij za klinično kineziologijo 2. Laboratorij za izokinetično in izometrično dinamometrijo 3. Laboratorij za silikonsko tehnologijo 4. Laboratorij za ocenjevanje vozniških sposobnosti 5. Laboratorij za urodinamiko 6. Laboratorij za senzorimetrijo 7. Laboratorij za nevrofiziološko diagnostiko 8. Laboratorij za ultrazvočno diagnostiko mišično-skeletnega sistema 9. Laboratorij za ultrazvočno diagnostiko srca in ožilja 10. Laboratorij za ocenjevanje respiratornih funkcij 11. Laboratorij za obremenitveno testiranje 12. Laboratorij za ocenjevanje perifernih žilnih motenj Delo v laboratorijih prikazuje tabela 18. V letu 2011 se je povečal obseg dela v skoraj vseh laboratorijih, kjer delata specialista interne medicine. Rahlo je padlo število storitev v laboratoriju za nevrofiziološko diagnostiko. Vzrok je trimesečna bolniška odsotnost specialista nevrologije. Zaradi daljše bolniške odsotnosti zdravnika se je nekoliko zmanjšalo tudi število storitev v laboratoriju za ocenjevanje vozniških sposobnosti. Nekoliko se je zmanjšalo tudi število storitev v laboratoriju za izokinetično in izometrično dinamometrijo in laboratoriju za senzorimetrijo, v ostalih pa je podobno kot leta 2010.


30

Tabela 18: Število opravljenih preiskav in drugih storitev v laboratorijih URI – Soča LABORATORIJ 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 1. Laboratorij za klinično kineziologijo - 54 46 71 89 93 75 64 54 50 2. Lab. za izokinetično in izometr.dinamometrijo 128 138 77 94 89 90 123 108 180 129 3. Laboratorij za silikonsko tehnologijo - - - 35 45 38 65 68 37 39 4. Laboratorij za ocenj. vozniških sposobnosti - pregledi - - - - - - 199 221 318 284 - strok. mnenja za homolog. predelanih avtomobilov - - - - - - - 77 105 71 Skupaj: 298 423 55 5. Laboratorij za urodinamiko - - - - - - - 58 105 108 6. Laboratorij za senzorimetrijo 74 177 145 149 100 105 - 65 131 82 7. Laboratorij za nevrofiziološko diagnostiko - EMG 762 801 911 817 789 754 848 848 837 722 - klinične nevrološke preiskave 361 550 663 479 487 392 235 641 213 185 - intratekalna aplikacija zdravil (baklofen. črpalka) - 95 83 89 123 121 168 151 150 169 - terapija z botulinom 96 95 103 111 109 111 127 114 93 126 - EEG 60 55 72 73 72 67 72 84 61 62 - evocirani potenciali 82 87 130 87 68 56 62 74 100 50 Skupaj: 1912 1473 1312 8. Lab. za UZ diagnostiko mišično-skeletnega sist. - - - 214 328 332 202 386 322 435 9. Laboratorij za UZ diagnostiko srca in ožilja - UZ pregledi žilja 87 - 236 303 302 283 409 393 333 357 - UZ srca - - - - - - - 204 196 193 Skupaj: 597 529 550 10. Laboratorij za ocenjevanje respiratornih funkcij - spirometrija 67 39 66 77 50 39 28 44 92 105 - diagnostika TOS 14 19 22 22 12 36 16 21 26 10 Skupaj: 65 108 115 11. Laboratorij za obremenitveno testiranje 23 44 102 84 147 255 182 174 127 110 12. Laboratorij za ocenjevanje perif. žilnih motenj - oksimetrija 391 359 319 385 406 412 352 348 317 435 - ohladitveni test 121 171 173 159 133 149 163 165 143 195 Skupaj: 513 460 630 13. Internistična diagnostika - internistični pregledi 1045 1003 1232 1196 1102 1145 1001 1162 1442 1787 - merjenje segmentnih tlakov 402 472 445 480 632 532 383 400 440 514 - 24 urno merjenje tlaka - 68 66 63 67 45 46 53 86 98 - urgentni internistični pregledi - - - 45 32 24 28 22 31 - Skupaj: 1637 1999 2399 SKUPAJ 5945 5853 6314 2.2.6. Ambulante Centra za poklicno rehabilitacijo V CPR potekajo: 1. Ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti 2. Triažna ambulanta za poklicno rehabilitacijo 3. Ambulanta za zaposlitveno rehabilitacijo V letu smo 2011 obravnavali skupno 1051 oseb, kar je za 9% več od načrtovanega (in financiranega) obsega (tabela 19). Največ oseb so tudi v letu 2011 napotili z Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ).


31

V letu 2011 smo obravnavali 1022 oseb (leta 2010 pa 1017 oseb), kar je za 5% več od načrtovanega (in financiranega) obsega. Največ oseb so napotili iz ZRSZ. Tabela 19: Število načrtovanih in realiziranih vključitev CPR v letu 2011

NAPOTNA USTANOVA PLAN REALIZACIJA DELEŽ

Služba Ljubljana

ZRSZ 145 152 105% ZPIZ 26 11 42% Zdravstvo (vsi plačniki) [št. primerov]

pribl. 220

[50 primerov]

239

[60 primerov]

109%

[120%] ZZZS – amb. točke 61.000 68.575,18 112% Drugi programi, APZ, delodajalci, ostalo

(ne planiramo) 3 (ne planiramo)

Skupaj uporabnikov 390 405 104%

Služba Maribor

ZRSZ 400 450 113% ZPIZ 12 22 175% Zdravstvo (vsi plačniki) [v MB ni primerov]

pribl. 180

169

94%

ZZZS – amb. točke 91.000 90.029 99% Drugi programi, APZ, delodajalci, ostalo

(ne planiramo) 5 brezposelnih invalidov

vključenih v uspos. v okviru projekta Zelena dolina

(ne planiramo)

Skupaj uporabnikov 592 646 109%

CPR skupaj

ZRSZ 545 602 110% ZPIZ 38 33 87% ZZZS – izbrani zdravniki [št. primerov]

pribl. 400

[50 primerov]

408

[60 primerov]

102%

[120%] ZZZS – amb. točke 152.072 158.604,18 104% Drugi programi, APZ, delodajalci, ostalo

(ne planiramo) 8 (ne planiramo)

Skupaj uporabnikov 969 1051 109% 2.2.6.1. Napotitve od ZRSZ (MDDSZ) Še vedno traja štiriletna pogodba (od 1. marca 2010 dalje), in za dobrih 30% povečano financiranje izvajanja zaposlitvene rehabilitacije (od MDDSZ) za URI Soča, saj se je s 1. marcem 2010 povečalo število strokovnih timov na 5,2 tima in višina financiranja na 90%. Kljub širitvi strokovnih timov pa so, zlasti v Pomurju, še vedno prisotne daljše čakalne dobe (tabela 16), na kar redno opozarjamo tako ministrstvo, kakor tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (za čakalne dobe so večinoma odgovorni rehabilitacijski svetovalci območnih služb ZRSZ, ki – po neformalnih kriterijih – tudi bistveno odločajo, na katerega izvajalca ZR bodo usmerjali posameznega uporabnika).


32

V letu 2011 smo načrtovali vključitev 545 brezposelnih oseb v storitve zaposlitvene rehabilitacije, realiziranih pa je bilo 562 vključitev, kar pomeni 103% realizacijo. 2.2.6.2. Napotitve ZPIZ Od 1. 3. 2010 ima CPR sklenjeno z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje novo pogodbo za obdobje od 1. 3. 2010 do 31. 12. 2013. CPR v vseh službah in enotah za ZPIZ izvaja storitve zaposlitvene oziroma poklicne rehabilitacije. ZPIZ napotuje razmeroma zelo malo oseb. Število je že vrsto let podobno, čeprav se iz leta v leto rahlo manjša (46 v letu 2009, 39 v letu 2010, 33 v letu 2011). Obseg in realizacija sta odvisna izključno od obsega napotovanja. Zaradi v pogodbi opredeljenih časovnih okvirov za obravnavo, čakalnih dob ni (uporabniki, napoteni od ZPIZ pa zaradi tega vzroka "preskakujejo" čakalno vrsto drugih uporabnikov, kar povzroča neenakopraven položaj med uporabniki CPR). 2.2.6.3. Napotitve zdravnikov (ZZZS) Število obravnavanih oseb, ki so jih v letu 2011 napotili zdravniki, je bilo v skladu s planom (dosegli smo 102% realizacijo). Število oseb v primerjavi s predhodnimi leti rahlo narašča (356 v letu 2009, 395 v letu 2010, 408 v letu 2011). Znotraj napotenih iz področja zdravstva beležimo dogovorjen porast števila "primerov" (tj. hospitaliziranih oseb), ki se je od 50 dvignil na 60 hospitaliziranih oseb. Zaradi dogovorjenega povečanega obsega dela v novembru 2011 je bilo v CPR Ljubljana število ambulantnih obravnav večje od načrtovanega in je ob koncu novembra skupno dosegalo 114% realizacijo. 2.2.6.4. Napotitve iz drugih naslovov (APZ, sodišča idr.) Te napotitve niso redni del naših dejavnosti in jih ne planiramo. V letu 2011 je bilo teh oseb 19 (v letu 2010 pa 14). Podobno pričakujemo vnaprej – nizko število tovrstnih napotitev.


33

2.2.7. Konziliarno delo in interdisciplinarni konziliarni timi 2.2.7.1. Konziliarno delo Konziliarno delo so v letu 2011 na podlagi sklenjenih pogodb delali sledeči zunanji zdravniki specialisti:

- plastični kirurg: - prim. dr. Matjaž Šolinc, dr. med. (UKC) - nevrokirurg: - prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med. (UKC) (sodeluje v rehabilitacijsko-nevrokirurškem konziliju) - psihiater: - Rajka Stavrevič, dr. med. (Psihiatrična klinika Ljubljana) - ortopedi za spinalno ortotiko: - prim. Marjana Čuček Pleničar, dr. med. (upok.) - mag. Robert Kramar, dr. med. (Ortopedska bolnišnica

Valdoltra) - mag. Hero Nikša, dr. med. (Ortopedska bolnišnica Valdoltra) Konziliarno delo v ambulanti za spinalno ortotiko V ambulanti za spinalno ortotiko redno dela prim. Marjana Čuček Pleničar, dr. med. V letu 2011 smo v tim vključili tudi diplomiranega fizioterapevta. Dodatno sta 15 obiskov in 53 aplikacij opravila zdravnika ortopeda iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra. Konziliarni pregledi kirurga plastika Kirurg plastik dr. Šolinc je delal v URI 8 krat, pregledal je 29 pacientov. V letu 2011 je bilo vzpostavljeno tudi redno sodelovanje s kirurgoma plastikoma dr. Repežem in dr. Zormanom zaradi operativnih posegov pri otrocih z obporodno okvaro brahialnega pleteža. Operirana sta bila dva otroka, ki sta bila nato vključena tudi v celostno rehabilitacijsko obravnavo v naši ustanovi, 1 otrok je bil usmerjen na konzilij plastičnih kirurgov UKC Ljubljana zaradi dokončne odločitve o načrtovanju operativnega zdravljena. V obravnavo teh otrok je redno vključen tudi pediater nevrofiziolog dr. M. Kržan ter zdravnici in fizioterapevtke tima za rehabilitacijo otrok URI – Soča. Konziliarni pregledi psihiatra Rajka Stavrevič, dr. med. je imela 11 obiskov, med katerimi je opravila 30 pregledov. 2.2.7.2. Interdisciplinarni konziliarni timi V letu 2011 so delali trije interdisciplinarni konziliarni timi, katerih delo smo vzpostavili v letu 2009: − rehabilitacijsko-ortopedski, − rehabilitacijsko-nevrokirurški, − rehabilitacijsko-nevropediatrični. Rehabilitacijsko-ortopedski interdisciplinarni konzilij V 2011 je bilo 10 konzilijev, na njih je bilo obravnavanih 60 pacientov. Za vsakega so člani pripravili skupno poročilo o predvidenih nadaljnjih terapevtskih ukrepih. V konziliju sodeluje


34

zdravnica specialistka ortopedije mag. Karin Schara z Ortopedske klinike UKC Ljubljana, ostali člani so člani tima za rehabilitacijo otrok URI – Soča. Z vodstvom Ortopedske klinike UKC Ljubljana smo se dogovorili za vzpostavitev rehabilitacijsko – ortopedskega konzilija za odrasle, ki ga prav tako izvaja dr. Karin Schara, 4 obravnavani pacienti so všteti med zgoraj omenjene obravnave. Rehabilitacijsko-nevrokirurški interdisciplinarni konzilij se je v letu 2011 sestal 12-krat. Delo tega konzilija je vezano na vgrajevanje baklofenskih črpalk in predhodno testiranje učinka intratekalne aplikacije baklofena ter reševanje zapletov. Rehabilitacijsko-nevropediatrični interdisciplinarni konzilij V letu 2011 se je konzilij sestal enkrat v mesecu marcu, ko smo izvedli tudi seminar na temo novosti v obravnavi otrok s cerebralno paralizo. Pregledanih je bilo šest otrok, s posledicami okvare možganov, težko obvladljivo motnjo mišičnega tonusa in nekontroliranih gibov (distonija, atetoza), pretiranim slinjenjem in nejasno nevrološko sliko. Eden od pregledanih otrok je bil že operiran, vstavljena je bil stimulator za globoko možgansko stimulacijo (DBS), delovanje se še vzpostavlja. Sledimo še dvema pacientoma, ki imata ekstrapiramidno simptomatiko in sta kandidata za DBS. Nadaljujemo sodelovanje s prof. Martinuzzijem, nevropediatrom iz Italije (Scientific Institute "Eugenio Medea", Conegliano Research Centre, Conegliano), zaradi odrejanja indikacije, dogovora za operacije in vodenja pacienta ter prof. dr. Davidom Neubauerjem s Pediatrične klinike UKC Ljubljana zaradi dodatne diagnostike in medikamentne terapije. 2.2.8. Delo na podlagi pogodb Na podlagi pogodbe je bila izvedena triaža 93 članov Društva paralitikov Slovenije za udeležbo na obnovitveni rehabilitaciji (dr. Grabljevec). Prav tako je bila na podlagi pogodbe o izvedbi triaže udeležencev obnovitvene rehabilitacije med URI – Soča in Zvezo paraplegikov Slovenije pregledana in triažirana dokumentacija 517 oseb (dr. Šavrin). Na podlagi pogodbe je bila izvedena triaža 418 članov Društva distrofikov Slovenije za udeležbo na obnovitveni rehabilitaciji. Dr. Moharić in dr. Puzić sta v okviru programa obnovitvene rehabilitacije v 10 obiskih pregledali 435 oseb z živčnomišičnimi boleznimi v Domu dva topola v Izoli, predpisali program rehabilitacije, svetovali in organizirali dodatno diagnostiko in testiranje ter predpis pripomočkov. Preglede sta v večini primerov opravili na začetku obravnave in izdali ustrezne izvide. V URI – Soča so po pogodbi delale tudi 3 upokojene zdravnice (dr. Šel 137 ur, dr. Košorok 15,5 ur, dr. Petelin Suhadolnik 72,5 ur).


35

2.2.9. Izboljšave na področju dela s pacienti Najpomembnejše izboljšave na področju dela s pacienti, vpeljane v okviru ambulantne rehabilitacije v letu 2011, so: − Posodobitev triažnega postopka in kriterijev za sprejem na URI Soča za bolnike po

možganski kapi − Ambulantno sledenje telesnih zmogljivosti in kardiorespiratornih parametrov pri bolnikih

z okvaro hrbtenjače − Uvedba ambulante za paciente s športnimi poškodbami − Izboljšanje timskega dela v ambulantah ambulantno rehabilitacijske službe (vključitev

fizioterapevta v ambulantno obravnavo mladostnikov z idiopatsko skoliozo, zaposlitev delovnega terapevta za ARS, ki pokriva področja dela, ki so vezana na poškodbo zgornjega uda, kronično nerakavo bolečino, intenzivno pa se vključuje v izdelavo specifičnih opornic za roko, vključevanje psihologa v obravnavo pacientov z razširjeno bolečino)

− Uvedba timskih prevzemov na protetiki spodnjih udov po določenem protokolu − SEAS vadbeni pristop za mladostnike z idiopatsko skoliozo − Program fizioterapije za stabilizacijo ramenskega obroča ter uporaba terapevtskih

pripomočkov kot so upogljiva palica, terapevtska žoga in terapevtske blazine − Uvedba terapije z laserjem visoke intenzitete (HILT – High Intensity Laser Therapy) − Terapija z elastičnimi trakovi − Pridobitev novega projekta "Zelena dolina", s čimer skušamo pomagati pri zaposlovanju

nekaterih težje zaposljivih skupin invalidov (sofinanciranje iz evropskih sredstev) − Partnerstvo z italijanskim centrom Don Calabrio, pri projektu LED (Learning

Environment for Disabled Persons), s čimer skušamo izboljšati proces poklicne rehabilitacije

− V sodelovanju z Mariborsko razvojno agencijo, ZRSZ OS Maribor in URI – Soča se je izvajal program javnih del "Socialno vključevanje posebej ranljivih skupin". V program je bilo v letu 2011 vključenih 6 invalidov od V. do VII. stopnje izobrazbe

− Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami pri omogočanju prehoda mladim invalidom iz izobraževanja v zaposlitev


36

2.3. Delo na terenu V Mariboru je potekalo delo v Ambulanti za rehabilitacijo oseb po amputaciji spodnjega uda in protetiko. Opravljenih je bilo 30 pregledov, diplomirani inženirji ortotike in protetike so odvzeli 57 mer, opravili 82 preizkusov in 44 prevzemov. Kot že v prejšnjih dveh letih so trije naši specialisti FRM na podlagi pogodbe o sodelovanju s Splošno bolnišnico Jesenice opravili 17 obiskov ter pregledali skupno 113 pacientov. Na podlagi pogodbe o sodelovanju s Splošno bolnišnico Izola je naša specialistka opravila 1 obisk in skupno pregledala 9 pacientov. Pogodba o konziliarnem delu ni bila podaljšana, kljub pripravljenosti URI – Soča in želji številnih zdravnikov Splošne bolnišnice Izola. V letu 2011 smo nadaljevali sodelovanje z Zavodom za usposabljanje, delo in varstvo "Dr. Marijana Borštnarja", Dornava, začeto v letu 2010 zaradi nameščanja in vodenja pacientov s hudimi posledicami po nezgodni možganski poškodbi. Naš specialist je opravil 2 obiska in pregledal 8 pacientov, pri 4 od teh je bila izvedena tudi aplikacija Botulinum toksina zaradi spastičnosti udov. Isto ustanovo sta enkrat obiskali tudi zdravnica in delovna terapevtka zaradi predpisa ortoz. Pregledanih je bilo 18 otrok in mladostnikov. Diplomirani inženirji ortotike in protetike so v Dornavi opravili 3 obiske. Odvzeli so 21 mer, opravili 19 preizkusov ter 17 prevzemov. V Celovcu (podjetje Sepin) so diplomirani inženirji ortotike in protetike opravili 6 obiskov. Odvzeti sta bili 2 meri, opravljeni 3 preizkusi ter 3 prevzemi. Opravili smo večje število svetovalnih sestankov na različnih šolah in sestankov s predstavniki vrtcev in šol v URI Soča pred vključevanjem rehabilitiranih pacientov nazaj v šolsko okolje ter druge VVU. Obiski izven URI Soča: − osnovna šola 4 obiski, − srednja šola 7 obiskov. V URI – Soča je bilo 23 sestankov s predstavniki osnovnih šol, sodelovalo je več članov tima, in 2 sestanka s predstavniki vrtca. V letu 2011 smo obiskali dom 1 pacientke z namenom ugotoviti prilagojenost domačega okolja in ustreznost predpisanih pripomočkov. Kompletni tim Rehabilitacijskega inženiringa je v letu 2011 opravil 7 obiskov na terenu (Dornava, Črna na Koroškem, Lukavci pri Ljutomeru, Stara gora, Dutovlje, Maribor, Logatec) z namenom testiranja velikega števila zahtevnejših vozičkov. Ta tim je pokril skoraj celo Slovenijo.


37

2.4. Podporna tehnologija Podporna tehnologija so serijsko dostopni, prilagojeni, individualno izdelani pripomočki in sistemi ter prilagoditve okolja. Je specifična metoda, ki jo imamo na voljo v rehabilitacijski medicini. Glavni namen njene uporabe je povečati samostojnost in izboljšati funkcioniranje posameznika ter kakovost življenja posameznika. V najširšem smislu podporna tehnologija zajema tudi proteze in ortoze. Oskrba ljudi s pripomočki, v najširšem smislu – ugotavljanje potreb za oskrbo, testiranje ustreznih pripomočkov, izdelava protez in ortoz, nameščanje in prilagajanje ter učenje njihove uporabe, je ena od pomembnih nalog URI – Soča. Izvajamo jo v okviru bolnišnične in ambulantne rehabilitacije. V številnih subspecialističnih ambulantah (za protetiko spodnjega uda, za protetiko in ortotiko zgornjega uda, za ortotiko, za spinalno orotiko, za podporno tehnologijo, za zahtevnejše tehnične pripomočke) ugotavljamo potrebo ljudi po zahtevnih pripomočkih, jih testiramo ter predpisujemo. Proteze in večino ortoz izdelamo v COP, nekaj ortoz izdelajo tudi delovni terapevti. V oddelku sedežne tehnologije izdelujejo individualno prilagojene sedeže, v testirnici vozičkov testiramo in predpisujemo zahtevnejše vozičke, zainteresirani lahko vozičke preizkusijo in dobijo potrebne informacije. V domu IRIS lahko preizkusijo različne prilagoditve okolja, sisteme podporne tehnologije ter zahtevne pripomočke in dobijo o njih potrebne informacije. Serijsko izdelane pripomočke lahko dvignejo v naši lekarni, kjer jih izdajajo diplomirani inženirji ortotike in protetiki, ki ljudem tudi svetujejo in dajo navodila za pravilno nameščanje, uporabo in vzdrževanje. 2.4.1. Protetika in ortotika COP je v letu 2011 apliciral 3943 protez in ortoz, kar je približno enako kot leta 2010 in nekoliko manj kot v prejšnjih petih letih (slika 3). Vzrok je lahko prenos ortoz sekundarnega nivoja v Lekarno URI – Soča. Slika 4 prikazuje število aplikacij protez in ortoz po posameznih področjih dela COP (področja so urejena po padajočem skupnem številu aplikacij v zadnjih sedmih letih).


38

4937 48384415

47874592

3990 3943

0

1000

2000

3000

4000

5000

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

skup

no š

tevi

lo a

plik

acij

Slika 3: Skupno število apliciranih medicinsko-tehničnih pripomočkov

24422336

222222512093

1883

2117

824993

863 8471032

912 861 875 824 789936

807 766643 652

494388

571 522306

170

0

500

1000

1500

2000

2500

05 06 07 08 09 10 11 05 06 07 08 09 10 11 05 06 07 08 09 10 11 05 06 07 08 09 10 11Obutev in vložki Ortotika sp. udov Protetika sp. udov Ort. hrbtenice

štev

ilo a

plik

acij

0

20

40

60

80

100

05 06 07 08 09 10 11 05 06 07 08 09 10 11 05 06 07 08 09 10 11Ročna protetika Ročna ortotika Pripom. iz silikona

74

6558 59

46

55

64

35

81

57 58

2431

2735

4538

65 68

37

61

štev

ilo a

plik

acij

Slika 4: Število aplikacij posameznih skupin medicinsko-tehničnih pripomočkov


39

V letu 2011 se je ponovno nekoliko povečalo število apliciranih čevljev in vložkov. Vzrok je izboljšanje kakovosti dela ter prenehanje dela privatnika s koncesijo. Najbolj se je zmanjšalo število izdelanih ortoz za hrbtenico. Delno je vzrok upadanje števila obiskov ortopedov iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra, delno mnenje ortopedov Ortopedske klinike UKC Ljubljana ter delno prenos nekaterih ortoz v lekarno. Skoraj podvojilo se je število aplikacij protez za zgornje ude iz silikona in število epitez. Delno je vzrok uvedba nove tehnologije, ki pospeši izdelavo. Zmanjšalo se je tudi število izdelanih protez za spodnje ude, kar je posledica odhoda 2 inženirjev in upokojitev enega merilca v letu 2010, ki jih nismo nadomestili. Rahlo se je zmanjšalo tudi število izdelanih ortoz za spodnje ude, vendar je še vedno v povprečju zadnjih let. Število izdelanih protez in ortoz za zgornje ude ostaja približno enako. 2.4.2. Vozički V letu 2011 smo opravili: − 870 testov in predpisov vozičkov (indeks 2011/2010 je 1,11), od tega

- 600 testov za zahtevnejše vozičke terciarnega nivoja in - 270 testov za vozičke sekundarnega nivoja;

− 81 testov električnih skuterjev (indeks 2011/2010 je 0,58). 2.4.3. Dom IRIS V Domu IRIS smo imeli vodene oglede za skupno 926 obiskovalcev. V letu 2011 je 7 pacientov bivalo v Domu IRIS preko noči in 3 preko vikenda in so na ta način preizkusili prilagoditve in pripomočke. Ambulantno delo v domu IRIS je bolj natančno predstavljeno v uvodu in v razdelku 2.2.4. v okviru ambulantne rehabilitacije. 2.4.4. Serijsko izdani pripomočki Večino serijsko izdelanih pripomočkov lahko ljudje dobijo v zunanji lekarni URI – Soča. Skupni promet posameznih skupin pripomočkov leta 2011 (vštete so naročilnice za tehnični pripomoček in samoplačniki; pripomočki so navedeni po padajočem prometu v letu 2011) in primerjalno z leti 2009 in 2010 prikazuje tabela 20.


40

Tabela 20: Serijsko izdelani pripomočki v letih 2009-2011

PRIPOMOČEK 2009 2010 2011 bergle 704 pari 640 parov 680 parov sedež za kopalno kad ali tuš kabino 425 kosov 308 kosov 412 kosov ortoza za gleženj 203 kosi 366 kosov 334 kosov ortoza za zapestje 319 kosov 259 kosov 301 kosov nastavek za toaletno školjko 241 kosov 193 kosov 243 kosov kilni pas 103 kosi 194 kosov 154 kosov ojačan križni pas 30 kosov 131 kosov 116 kosov toaletni stol 122 kosov 82 kosov 111 kosov ortoza za pogačico 56 kosov 75 kosov 80 kosov ortoza za vrat 22 kosov 14 kosov 48 kosov ortoza za komolec 39 kosov 9 kosov 14 kosov ortoza za ramo 28 kosov 7 kosov 10 kosov

V primerjavi z letom 2010 je najbolj izrazito povečanje števila pripomočkov za dnevne aktivnosti (sedežev za kopalno kad ali tuš kabino, toaletni stol) ter število izdanih parov bergel. Število izdanih ortoz sekundarnega nivoja je podobno kot leta 2010. 2.4.5. Individualno prilagojeni pripomočki V letu 2011 se je povečalo število vseh individualno prilagojenih pripomočkov (tabela 21). Tabela 21: Individualno prilagojeni pripomočki v letih 2010-2011

PRIPOMOČEK 2010 2011 Ojačan križni pas 43 kosov 50 kosov Kilni pas 74 kosov 118 kosov TLSO 0 kosov 5 kosov


41

2.5. Lekarna Lekarna Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča je bolnišnična lekarna, ki opravlja tudi zunanjo dejavnost. Bolnišnična lekarna oskrbuje paciente, hospitalizirane na oddelkih URI – Soča, z zdravili in medicinskim materialom. Zunanja lekarna je lekarna v klasičnem smislu, kjer poteka izdaja zdravil na recept in brez recepta. Poleg običajne lekarniške ponudbe ima široko ponudbo medicinskih pripomočkov in je edina specializirana lekarna za medicinske pripomočke v Sloveniji. Strokovno delo v lekarni opravlja 6 mag. farmacije, 3 farm. tehniki in 2 dipl. ing. ort. prot. Finančni stroški za zdravila in medicinski material na URI – Soča so bili v letu 2011 za 5% višji kot 2010 (tabela 22). Glavnino izdatkov predstavljajo zdravila (49%). 24% sredstev za zdravila smo porabili za baklofen in 28% za botulin toksin. Tabela 22: Primerjava stroškov za zdravila in medicinski material v URI – Soča med letoma 2010 in 2011 [skupine so urejene po padajoči porabi]

SKUPINA PORABA PORABA INDEKS JAN-DEC JAN-DEC PORABE 2010 (€) 2011 (€) 2011 / 2010

Gotova zdravila 293.748,68 285.519,08 0,97 Rokavice in osebna zaščitna sredstva 40.777,37 47.382,93 1,16 Plenice 36.514,96 42.829,17 1,17 Nega bolnika 38.397,54 39.677,94 1,03 Nega rane 20.240,98 24.265,34 1,20 Obvezilni material iz gaze 23.037,61 24.086,19 1,05 Razkužila 22.230,05 20.345,77 0,92 Vrečke urinske 12.486,15 14.847,40 1,19 Katetri urinski 10.693,83 13.142,04 1,23 Pripomočki za diabetike 10.437,36 12.669,05 1,21 Galenski, magistralni pripravki 8.804,17 10.784,10 1,22 Nutritivi 7.676,43 9.169,24 1,19 Respiratorni medicinski pripomočki 8.692,97 8.878,84 1,02 Brizge, igle, skalpeli 5.781,95 8.252,76 1,43 Predmeti splošne rabe 6.360,13 7.222,49 1,14 Merilci in hitri testi 3.880,03 4.932,35 1,27 Otc zdravila 2.975,65 3.744,51 1,26 Kozmetični izdelki 1.988,45 2.045,51 1,03 Pripomočki za stomo 342,99 660,30 1,93 Sonde 149,41 642,66 4,30 Skupaj 555.216,71 581.097,67 1,05


42

2.5.1. Bolnišnična lekarna URI – Soča je edina slovenska bolnišnica, ki beleži porabo vseh zdravil (registriranih, neregistriranih, predpisanih med hospitalizacijo, zdravil, ki jih pacient prinese s sabo ob sprejemu v bolnišnico, zdravil porabljenih v času vikend odsotnosti in zdravil, ki jih dobi ob odpustu). Da proces beleženja zdravil po pacientu deluje nemoteno, mora lekarna zagotavljati usklajevanje internih šifrantov zdravil s Centralno bazo zdravil (CBZ), kreiranje črtnih kod, opremljanje zdravil brez črtne kode z interno kreirano črtno kodo. Od januarja 2011 vsi oddelki Klinike URI – Soča naročajo zdravila in medicinski material iz oddelkov v bolnišnično lekarno samo v elektronski obliki. V letu 2011 smo uvedli pregled interakcij med zdravili za paciente hospitalizirane v URI – Soča. Postopek so predstavili na zdravniškem sestanku v mesecu januarju in aprilu. Desetim pacientom so pripravili farmakoterapijski pregled in farmakoterapijski nasvet. 2.5.2. Zunanja lekarna V zunanji lekarni so bile v letu 2011 aktivnosti usmerjene v izobraževanje obiskovalcev lekarne. Organizirali smo 31 svetovanj, od tega 18 s področja zdravil brez recepta (OTC zdravil), 3 s področja prehranskih dopolnil, 7 s področja medicinskih pripomočkov in 3 s področja dermokozmetike, ki so jih izvajali zunanji sodelavci. Pod okriljem Lekarniške zbornice Slovenije (LZS) so potekali tedni zdravja: − Problem protimikrobne odpornosti in kam z odpadnimi zdravili (svetovni dan zdravja), 7.

od 4. 2011 do 8. 4. 2011 − Svetovni dan hipertenzije – ozaveščanje pacientov, od 16. 5. do 21. 5. 2011 − Zdravila in samozdravljenje (dan slovenskih lekarn), od 26. 9. 2011 do 30. 9 .2011 − Evropski dan antibiotikov, 18. 11. 2011 Enkrat mesečno izvajajo farmacevtsko skrb pri sladkorni bolezni in farmacevtsko skrb pri arterijski hipertenziji. Izvajajo jo tri magistre farmacije z opravljenim podiplomskim izobraževanjem. Enkrat so meritve krvnega sladkorja, celokupnega holesterola in krvnega pritiska opravili zunanji sodelavci. V mesecu marcu 2011 so na 2 dnevni delavnici, ki jo je vodil mag. Đukić, vsi zaposleni sodelovali pri določitvi standardov in vrednot lekarne. V mesecu aprilu so začeli s svetovanjem in izdajo homeopatskih zdravil. Izvajata jo dve magistri farmacije z opravljenim podiplomskim izobraževanjem. Ob septembra ob vsaki izdaji več kot petih zdravil na recept, pregledamo interakcije med predpisanimi zdravili in ustrezno svetujemo pacientu. V primeru interakcij, kjer se priporoča zamenjava oziroma sprememba terapije ali v primeru izjemno nevarnih interakcij med zdravili, smo o tem obvestili zdravnika.


43

Lekarna je vključena v program pripravništva diplomirane inženirke ortotike in protetike. V letu 2011 sta 1 mesečno kroženje v lekarni v sklopu pripravništva opravila dva dipl. inž. ort. prot. – pripravnika. V letu 2011 je lekarna začela z izdajo funkcionalnih električnih stimulatorjev in aparatov za nadomestno sporazumevanje. Diplomirana inženirka ortotike in protetike je zaključila enoletno praktično usposabljanje na COP-u za izdajo pripomočkov sekundarnega nivoja (serijske OGS za preprečevanje padca stopala – peronealne ortoze, serijsko izdelane kolenske ortoze, ortoze za hrbtenico – tritočkovne steznike (TLSO) in lumbosakralne orotze – ojačanega križnega pasu (LSO)).


44

2.6. Nove in izpopolnjene metode dela V okviru URI – Soča smo tudi v letu 2011 uvedli številne novosti in izboljšave. V nadaljevanju so navedene po poklicnih skupinah. 2.6.1. Zdravniki Ocenjevanje: – Sistematična uporaba nekaterih ocenjevalnih orodij v subspecialistični ambulanti za

kronično nerakavo bolečino (MPI, CPAQ, TSK, CES-D, STAI, pain DETECT) – Ocenjevanje otrok z obporodno okvaro brahialnega pleteža (Toronto lestvica) – Sodelovanje s kirurgi plastiki v zgodnjem odločanju o operativnem zdravljenju otrok z

obporodno okvaro brahialnega pleteža – Uporaba lestvice SCIM pri vseh pacientih z okvaro hrbtenjače – Ocenjevanje fantomske bolečine in bolečine v krnu v rednih časovnih presledkih (ob

sprejemu, tedensko, pred odpustom, ob ambulantni kontroli) – Izdelali smo vsebino predelav avtomobilov (opis predelav in opredelitev upravičencev do

posamezne predelave) za voznike s posebnimi potrebami – Izdelali smo seznam timskih pregledov (z opredelitvijo dela vseh članov tima) v zvezi z

oceno predelav avtomobilov za voznike s posebnimi potrebami – Uvedba in preizkus merskih instrumentov za CPR – Uvedba in preizkus nove klinične poti za CPR – Uvajanje merjenja vpliva zaposlitvene rehabilitacije na kakovost življenja (pilotska

uporaba vprašalnika v okviru sodelovanja v učni skupini Evropske platforme za rehabilitacije)

– Izdelava protokola za obravnavo oseb z miofascialnim bolečinskim sindromom – Postopno prenavljanje programov v ARS po že sprejetem programu – Uporaba Eye Tracking naprave v nadomestni komunikaciji – Evocirani potenciali za oceno stanja po okvari hrbtenjače Diagnostika: – Določanje prehranskega statusa pri ogroženih bolnikih sprejetih na rehabilitacijo na URI

Soča z bioimpedančno metodo Terapija: – Terapija z ogledalom za lajšanje fantomske bolečine – Stimulacija globokih možganskih jeder za otroke z možganskimi okvarami in hudimi

motnjami mišičnega tonusa in nekontroliranimi gibi – Telerehabilitacija – izvajanje terapije na daljavo s pomočjo naprave Balance Trainer 2.6.2. Delovni terapevti Ocenjevanje: – Vprašalnik QUEST kot redna oblika spremljanja zadovoljstva uporabnika na področju

invalidskih vozičkov (otroci in mladostniki)


45

Terapija: – Funkcionalno Usposabljanje Nevroloških Bolnikov (FUNB) z glasbo na oddelku po

možganski kapi – Vadba funkcije roke na simulirani napravi – Plesno gibalne aktivnosti za odrasle po amputaciji – Uvedba metod likovne terapije – Sodobni tehnološki postopki izdelave opornic za roke – Uvajanje terapije s pomočjo psa pri otroku 2.6.3. Fizioterapevti Terapija: – SEAS vadbeni pristop za mladostnike z idiopatsko skoliozo – Program fizioterapije za bolnike s fibromialgijo – Terapija z laserjem visoke intenzitete – Vadba hoje s pomočjo robota – Vadba ravnotežja z uporabo navidezne resničnosti – Nordijska hoja 2.6.4. Zdravstvena nega − E-naročanje zdravil in sanitetnega materiala uvedeno še na Oddelku za rehabilitacijo

pacientov po amputaciji − Začetek uvajanja varnostnih razgovorov na vseh bolniških oddelkih − Uvedba enkrat tedenskega nadzora nad delom pralnice; uvedba evidenčnega lista − Strokovno uvajanje na delo pri vseh na novo sprejetih kandidatih (bol. str., ZT, DMS) − Seznam merskih naprav in indikatorjev na vseh bolniških oddelkih in kontrola delovanja,

oz. vodenje evidence o kalibraciji − Priprava in uvedba obrazca – Izjava za dijake, študente, prostovoljce,..o zaupnosti

podatkov o boleznih in zdravstvenemu stanju oseb, ter o varstvu osebnih podatkov 2.6.5. Diplomirani inženirji ortotike in protetike − Uporaba posebne izvedbe ortoz za medenico in spodnje ude za otroke z mielo-

meningokelo − Odvzem mere z vakuumskim sistemom za transtibialne proteze − Dinamičen odvzem mere za ortopedske vložke − Metoda direktnega modeliranja protez po (delni) amputaciji prstov iz silikona − Merjenje pritiskov sedežne površine s Pressure Mapping System 2.6.6. Psihologi − Uvajanje tehnik relaksacije (EFT) pri otrocih in starših − Uporaba metod in tehnik Izkustvene geštalt družinske terapije pri obravnavi družin


46

− Izvajanje računalniško podprte kognitivne vadbe − Skupinska podporna terapija za bolnike po amputaciji v času rehabilitacije − Kognitivna rehabilitacija s principom Rehacom − Skupina za samopomoč svojcem 2.6.7. Logopedi − Snoezelen – multisenzorna stimulacija kot podlaga za spodbujanje pred-govornih

sposobnosti 2.6.8. Farmacevti (lekarna) − Izdaja homeopatskih zdravil − Farmokoterapijski pregled − Farmakoterapijski nasvet − Pregled kože s svetovanjem z dermokamero 2.6.9. Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo (RCZR) V RCZR je v letu 2011 delovalo 10 delovnih skupin, ki so pripravile: − Evalvacijo zaposlitvene rehabilitacije za leto 2010, ki je vsebovala evalvacijo s strani

uporabnikov, napotnih ustanov (ZRSZ in ZPIZ), izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, delodajalcev, podpornega zaposlovanja in prilagoditev delovnih mest invalidov. Evalvacije so bile pripravljene z novimi, izboljšanimi vprašalniki in novimi področji evalvacij.

− Zaposlitvena rehabilitacija in delodajalci: delovna skupina se je osredotočila na pripravo podpornega programa za mala in srednja podjetja ter medinstitucionalno povezovanje za delo z invalidi.

− Nadzor nad izvajanjem storitve Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov, za osemnajst primerov ocen storitve pri treh izvajalcih. Pripravljen je bil nov protokol nadzora v skladu s standardi storitev.

− Svetovalno delo za strokovne delavce v timih zaposlitvene rehabilitacije je z intervizijskim pregledom dobrih praks v zaposlitveni rehabilitaciji predstavilo nov način dela, ki je usmerjen v poenotenje dela na ravni vseh izvajalcev v Sloveniji. Hkrati smo podrobno obdelali stres pri delu v zaposlitveni rehabilitacije, področje dela z uporabniki s težavami v duševnem zdravju in povezanost težav v duševnem zdravju z odvisnostjo.

− Pilotno preverjanje normativov zaposlitvene rehabilitacije je z analizo podatkov na ravni vseh izvajalcev v letu 2011 za devetmesečno obdobje pokazalo 120% izpolnjevanje normativov na ravni celotne Slovenije. V okviru 14 izvajalcev so še velika odstopanja na različnih področjih normativov za posamezne storitve, ki jih bo potrebno analizirati še v naslednjih razdobjih.

− Naloga Standardi storitev – uvajanje sistema EQUASS je v letu 2011 pripravila dva nova izvajalca zaposlitvene rehabilitacije za pridobitev certifikata za področje storitev v rehabilitaciji. Pripravljena je bila spletna stran z informacijami o certifikatu ter dokumentacijo.


47

− Delovna skupina, ki je delala na informacijsko komunikacijskih tehnologijah za invalide v procesu zaposlitvene rehabilitacije je pripravila temeljne vsebine in jih javno predstavila na posvetu, ki je potekal v Državnem svetu Republike Slovenije ob Mednarodnem dnevu invalidov. Vsebine so temeljnega pomena za standarde znanj izvajalcev, saj je obvladovanje uporabe IKT nujna za delo vsakega gluhega in naglušnega ter slepega in slabovidnega uporabnika storitev zaposlitvene rehabilitacije.

− Standardi usposabljanj in znanj za strokovne delavce na področju zaposlitvene rehabilitacije so vključili nove metode dela - uporabo bio-psiho-socialnih metod dela v praksi, motivacijske teorije v praksi, načrtovanje vpliva invalidnosti na poklicno pot, primerjavo pristopov v Sloveniji in Veliki Britaniji.

− Priprava podlag za metodologijo spremljanja izvajanja Zakona o izenačevanju možnosti invalidov – določitev kazalnikov za evalvacijo izvajanja zakona.

− Za Zakon o izenačevanju možnosti invalidov je bil pripravljen seznam predelav avtomobilov, v katerem so opisana medicinska – funkcijska stanja, kjer so invalidi upravičeni do posamezne predelave, določeno je okvirno letno število posameznih predelav in cene predelav; pripravljen je opis vrste timskega pregleda invalidov glede upravičenosti do posameznih predelav in določene tri vrste timskih pregledov invalidov glede na obsežnost in zahtevnost timske ocene ter organizacijska shema delovanja ambulante za objektivno timsko oceno upravičenosti posameznikov do potrebne predelave avtomobila.


48

2.7. Kakovost Zagotavljanje kakovosti predstavlja enega od ključnih ciljev, ki so opredeljeni tudi v Viziji in strategiji URI – Soča. Uresničevanje ciljev povezanih s kakovostjo pomeni zadovoljevanje pričakovanj pacientov, obvladovanje procesov in doseganje zastavljenih strokovnih in poslovnih ciljev. Sistematično obvladovanje kakovosti je zagotovljeno z uvedbo in vzdrževanjem sistema vodenja, ki je skladen z zahtevami standarda ISO 9001:2008. Operativne aktivnosti koordinira komisija za kakovost, odbor za kakovost pa komisiji za kakovost podaja usmeritve za njeno delo. Komisija je v letu 2011 izvajala aktivnosti skladno s planom kakovosti za leto 2011, ki je vključeval sledeča področja: − Pridobitev mednarodne akreditacije NIAHO − Širitev sistema kakovosti skladno z zahtevami standarda ISO 9001:2008 na celoten URI –

Soča − Vzdrževanje Evropskega znaka odličnosti EQUASS Excellence za področje poklicne

rehabilitacije. − Merjenje zadovoljstva pacientov na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine

(ambulantni in hospitalni pacienti), na področju poklicne rehabilitacije in aplikacije medicinsko tehničnih pripomočkov.

− Merjenje zadovoljstva zaposlenih – ločeno po enotah in službah − Izpolnjevanje zakonskih zahtev glede pacientovih pravic − Obvladovanje procesov s pomočjo kazalnikov kakovosti − Obnova dokumentacijskega sistema ISO 9001:2008 V letu 2011 sta bila dosežena dva ključna cilja, ki dolgoročno zagotavljata obvladovanje kakovosti na sistematičen način v celotni organizaciji. Prvi cilj je uspešno izvedena akreditacijska presoja v marcu 2011. Ta zagotavlja dopolnitev obstoječega procesnega pristopa v organizaciji z zahtevami mednarodnega standarda NIAHO, ki so usmerjene v vsebinske (strokovne) izboljšave v rehabilitacijskih (oziroma zdravstvenih) procesih. Drugi ključni v letu 2011 dosežen cilj je širitev procesnega pristopa skladno z zahtevami standarda ISO 89001:2008 na celotno organizacijo. Sistem kakovosti smo razširili na: 1. Ambulantno rehabilitacijsko službo 2. Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo 3. Razvoj in raziskave 4. Rehabilitacijski inženiring 5. Lekarno 6. INDOK Na vseh področjih, kjer je bil uveden sistem ISO 9001:2008 so bili pripravljeni organizacijski predpisi, v katerih so podrobno opisani posamezni procesi, zbrana in obnovljena pa je bila tudi večina dokumentacije (obrazcev in navodil za delo), ki se uporablja na navedenih področjih. Dokumentacija je bila objavljena na intranetnih straneh in je tako dostopna vsem zaposlenim. V letu 2011 je bil v celoti obnovljen tudi dokumentacijski sistem v katerem je objavljenih čez 400 dokumentov sistema vodenja.


49

S stalnim strokovnim izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih ter s sodelovanjem z delodajalci in pristojnimi institucijami na nacionalnem nivoju in v lokalnih okoljih vsa leta zagotavljamo učinkovito in kakovostno izvajanje storitev, kar dokazuje vsakoletno potrjevanje standardov kakovosti ISO in mednarodni certifikat odličnosti v rehabilitaciji EQUASS. V letu 2011 smo ponovno pridobili certifikat Equass Excellence za obdobje treh let. Med letom smo ob poškodbah z iglami ponovno izvedli edukacijo o ravnanju z iglami, na vseh oddelkih so opremljeni s posebnimi kontejnerji, delavci imajo natančna navodila, da po uporabi iglo vedno takoj zavržejo v kontejner. Ponovljena je bila tudi edukacija o razkuževanju rok in pravilni skrbi za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb med delavci, izdelani so bili letaki o pravilnem razkuževanju rok. Na račun skrbi za preprečevanje BO se je povečala poraba rokavic, razkužil in zaščitnih oblačil. 2.7.1. Zunanji nadzor Zunanji nadzor obvladovanja kakovosti je v letu 2011 bila akreditacijska presoja, ki jo je izvedla organizacija DNV (Det Norske Veritas) v mesecu marcu in presoja sistema ISO 9001:2008, ki ga je izvedel v mesecu novembru SIQ (Slovenski inštitut za kakovost). V poročilu akreditacijske presoje je navedenih 7 priporočil, ki so bila tekom leta upoštevana in v zvezi z njimi izvedene tudi korektivne aktivnosti. Priporočila so se nanašala predvsem na odpravljanje pomanjkljivosti v procesu predpisovanja zdravil in na področje fizične varnosti pacientov in zaposlenih. Zunanja presoja sistema kakovosti ISO 9001:2008 je potekala v mesecu novembru. Ugotovljene so bile tri neskladnosti, predlaganih je bilo tudi 29 priporočil. Vse tri neskladnosti so bile odpravljene, priporočila bomo postopoma uvajali v letu 2012. Ugotovljene neskladnosti so se nanašale predvsem na obvladovanje dokumentiranosti procesov – pri sami izvedbi procesov pa neskladnosti niso bile ugotovljene. Inšpekcijski nadzor smo imeli v letu 2011 skupno 4 krat. Nadzor iz Območne enote SSP MZ je bil opravljen 22.9.2011 in je preverjal preprečevanje bolnišničnih okužb, minimalnih sanitarnih pogojev v javnih zavodih, ravnanje z zdravstvenimi odpadki, izvajanje zdravniške službe, preprečevanje legionelioz in zagotavljanje ustreznih notranjih nadzorov glede na zakonodajo. Na vseh področjih je bila ugotovljena skladnost z zakonodajo in pravilnost ukrepov, ki jih zagotavlja delovanje KOBO, ZOBO, SOBO, kadrovske službe in Komisije za nadzor nad uporabo protimikrobnih zdravil, ki je bila ustanovljena v letu 2011. Inšpektorica Eva Kompan je opravila inšpekcijski nadzor nad področjem upoštevanja pacientovih pravic. Vsa področja so ustrezno urejena oziroma skladna z zakonodajo. Enkrat je bila ob nadzoru ugotovljena neskladnost kopalne vode, ukrepali smo takoj z dodatnimi predpisanimi intervencijami. 21. 11. 2011 smo imeli redni nadzor ZZZS (izvedla Alenka Posega, dr med). Pregledana je bila dokumentacija 45 hospitaliziranih pacientov. Dokumentacija je bila vzorno urejena. Pri 2 pacientih je ugotovila, da zaradi slabega zdravstvenega stanja ni bila možna rehabilitacija in je plačilo zavrnila. Za paciente smo vzorno poskrbeli in preprečili slabšanje zdravstvenega


50

stanja, ki bi lahko bilo rizično, zato je bilo z naše strani za pacienta pravilno poskrbljeno. Za take primere bi morali v bodoče zagotoviti plačilo pod drugačnimi pogoji, če plačilo primera v rehabilitaciji ni upravičeno. 2.7.2. Notranji nadzor V mesecu decembru smo opravili interni strokovni nadzor v ljubljanski enoti Centra za poklicno rehabilitacijo (CPR) za zdravstvo. Ugotovili smo nekaj nepravilnosti, ki smo jih predstavili strokovnemu vodji CPR in zdravnicam ter podali predloge za odpravo. Vodja CPR je zadolžen za njihovo izvedbo. Lekarna izvaja kontrolo depojev zdravil na oddelkih Klinike URI – Soča. V letu 2011 je bila kontrola izvedena dvakrat (junija, decembra). V mesecu decembru 2011 so ovrednotili trenutne zaloge zdravil na vseh oddelkih Klinike URI – Soča (tabela 23). Zaloge zdravil so se številčno povečale za 27%, vrednost zalog pa je ostala enaka kot novembra 2010 (skupaj 7.325 €). Oddelki imajo v povprečju 150 različnih vrst zdravil. Tabela 23: Zaloge zdravil ob štetju zaloge zdravil na oddelkih URI – Soča [1 enota = 1 registrirano zdravilo]

ODDELEK ZA TRENUTNE ZALOGE (št. enot)

INDEKS NOV. 2010 DEC. 2011

rehabilitacijo pacientov po amputaciji 103 159 1,54 (re)habilitacijo otrok 48 33 0,69 rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

158 205 1,30


127 181 1,43

rehab. pac. po možganski kapi 140 180 1,29 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 134 147 1,10 Skupaj 710 905 1,27 V mesecu juniju 2011 so izvedli na oddelkih Klinike URI – Soča kontrolo temperatur v hladilnikih z validiranim termometrom in ugotovili, da vrednosti izmerjenih temperatur z oddelčnimi termometri v hladilnikih, razen na Oddelku za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, ne kažejo dejanske temperature v hladilniku. Odstopanja so bila v povprečju za +2,2 °C. Oddelkom so priporočili nabavo novih validiranih termometrov, redno spremljanje in evidentiranje temperatur in ločeno shranjevanje zdravil v dveh temperaturnih območjih (2-8 °C in 8-15 °C). V mesecu decembru smo pregledali ustreznost shranjevanja zdravil, datum uporabnosti, skladnost datuma uporabnosti na primarni ovojnini (blister, steklenička, plastenka) in sekundarni ovojnini (škatlica zdravila). Najpogosteje opažene nepravilnosti so bile: različne serijske številke enakega zdravila v isti škatlici, blistri odrezani tako, da ni bil razviden rok


51

uporabe in serijska številka. Število napak se z vsakim obiskom zmanjšuje. V decembru 2011 niso našli zdravil s pretečenim rokom. Vsaka oddelčna dipl. med. sestra je bila že ob kontroli opozorjena na napake, predlagan je bil način odprave ugotovljenih napakah in pogovor o problemih, ki nastajajo pri shranjevanju, pripravi in naročanju zdravil. Strokovna direktorica je na dveh oddelkih prisostvovala timskemu sestanku. V letu 2011 kliničnih poti nismo redno uporabljali. V izdelavi je enotna klinična pot, ki se bo izvajala v elektronski obliki – poizkusna oblika je izdelana in predvideno je testno obdobje na oddelku za rehabilitacijo po možganski kapi pod vodstvom vodje oddelka, dr. Nike Goljar. Zdravniški konzilij KFRM se je sestal šestkrat. Redni člani konzilija so Hermina Damjan, Nika Goljar, Helena Burger in Anton Zupan; na sestanek konzilija so bili dodatno klicani zdravniki, ki so obravnavali paciente ali pa je bilo njihovo mnenje relevantno za izdelavo mnenja. Večinoma je bil vzrok obravnave odločanje o zaključku obravnave ali indikaciji za obravnavo v URI Soča. Predstojnica KFRM je dodatno opravila razgovor z dvema pacientoma, ki sta se pritožila na obravnavo, s pacientom je bil usklajen dogovor o nadaljnji obravnavi oziroma usmeritvi na ustrezen oddelek naše ustanove. Prof. dr. Helena Burger je sklicala konzilij zdravnikov URI – Soča v posameznih primerih, ko je bilo potrebno podati mnenje o zdravljenju in rehabilitaciji bolnikov v tujini. Pisno mnenje je bilo izdano v 7 primerih. V letu 2011 je bila izvedena notranja presoja sistema vodenja, ki je potekala na področju 21 procesov – od tega 11 podpornih procesov in 10 procesov s področja osnovnih dejavnosti URI – Soča. Pripombe v poročilih notranjih presojevalcev so se v Kliniki za FMR v glavnem nanašale na izboljševanje organizacije dela na bolniških oddelkih in na obvladovanje dokumentacije in obvladovanje čistoče ter okužb na bolniških oddelkih. V Centru za ortotiko in protetiko in v Centru za poklicno rehabilitacijo pa so se priporočila večinoma nanašala na tehnične pomanjkljivosti v dokumentaciji sistema vodenja. Notranja presoja je zadnjikrat potekala strnjeno v 2 mesecih, ker bo v prihodnje potekala skladno s programom presoj skozi celotno leto. Poročila omenjenih presoj se nahajajo pri koordinatorju sistema kakovosti. 2.7.3. Etična komisija Komisija za medicinsko etiko URI – Soča se je v letu 2010 sestala petkrat. Obravnavanih je bilo 14 vlog, od tega jih je bilo 11 odobrenih, na 1 vlogo je komisija podala delno pozitivno mnenje, 2 vlogi pa sta bili pomanjkljivi – mnenje ni bilo izdano.


52

2.8. Zadovoljstvo pacientov Zadovoljstvo pacientov smo redno spremljali v Ambulantno rehabilitacijski službi (ARS KFMR), Centru za ortotiko in protetiko (COP), Rehabilitacijskem inženiringu (RI) in Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR). V ARS smo ločeno spremljali zadovoljstvo pacientov za obravnavo v ambulanti in za obravnavo v terapiji. Kljub temu, da so administratorke po vselitvi v nove prostore v ARS vsem pacientom izročile ankete o zadovoljstvu, je bilo število vrnjenih za obravnavo v ambulanti majhno. Tudi v ostalih enotah je bilo pod želenim številom. Rezultate za posamezne enote prikazujejo slike 5, 6 in 7, primerjavo skupnih vprašanj za vse tri enote pa prikazuje slika 8.

3,59 3,513,40 3,35

2,90

3,703,60

3,49 3,45

2,83

3,62 3,573,46

3,31

2,97

3,44 3,463,36 3,28

2,94

3,67 3,663,53

3,39

3,80

1

2

3

4

5

zaposlenih ugledu Inštituta lokaciji dostopnosti prostorih

povp

rečj

e oc

en

Kakšen je vaš splošni vtis o?

2007 2008 2009 2010 2011

Slika 5: Povprečne ocene splošnega vtisa pacientov o ARS KFMR za obdobje 2008-2011 [N=49 za leto 2011]

3,04

3,18

3,15

2,86

2,33

2,71

3,20

1 2 3 4 5

v sprejemni pisarni

v ambulanti pri zdravniku

pri oskrbi z pripomočki

► proteza za spodnji ud

► ortoza za spodnji ud

► ortopedski čevlji

► ortoza za hrbtenico

povprečje ocen (1 - 5)

COP: Kako ste bili zadovoljni z obravnavo?

Slika 6: Povprečne ocene zadovoljstva pacientov z obravnavo v COP v letu 2011 [N=26]


53

3,88

3,91

3,94

3,95

3,93

3,90

1 2 3 4 5

zdravnikom

delovnim terapevtom

inženirjem ortopedske tehnike

tehnikom

administratorjem

ostalimi

povprečje ocen (1 - 5)

Reh. inženiring: Kako ste bili zadovoljni z?

Slika 7: Povprečne ocene zadovoljstva pacientov z osebjem RI v letu 2011 [N=74]

3,042,77

3,142,91

2,77

3,67 3,663,53

3,39

3,83,83 3,73 3,62 3,65 3,63

1

2

3

4

5

zaposlenih ugledu inštituta lokaciji dostopnosti prostorih

povp

rečj

e oc

en

Kakšen je vaš splošni vtis o?

COP ARS Reh. inženiring

Slika 8: Primerjava zadovoljstva pacientov v letu 2011 med enotami Najbolj so bili zadovoljni pacienti v RI, najmanj pa v COP-u, vendar je na podlagi nekaj deset anket od več kot 1000 pacientov v ARS težko sklepati o realnem stanju. V ARS se je v primerjavi s prejšnjimi leti sicer očitno močno izboljšalo zadovoljstvo s prostori (slika 5), nekoliko tudi vtis o ugledu Inštituta, medtem ko pri ostalih vprašanjih ni bilo znatnih sprememb. Kritično je zadovoljstvo pacientov z ortozami za spodnji ud, ortopedskimi čevlji in protezami za spodnji ud. Delno je to lahko posledica prenizkih cenovnih standardov, ki pogosto otežujejo, včasih tudi onemogočajo, strokovno izdelavo. Vsekakor moramo v letu 2012 zadovoljstvu pacientov s pripomočki posvetiti večjo pozornost. Posebej podrobno se zadovoljstvo pacientov in uporabnikov (osebe, ki jih napoti ZRSZ, namreč nimajo statusa pacienta) spremlja v Centru za poklicno rehabilitacijo. Primerjavo med


54

službama v Ljubljani in Mariboru za vse tri glavne programe v letu 2011 prikazujejo slike 9, 10 in 11. Ocene za poklicno in še posebej za zaposlitveno rehabilitacijo so tako za sodelovanje kot za koristnost bistveno višje v službi Maribor (ki obsega enote v Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju). Povprečne in skupne ocene (tabela 24) kljub temu kažejo razmeroma visoko zadovoljstvo uporabnikov v obeh enotah. Začeli smo že z ugotavljanjem vzrokov za te razlike, ki jih bomo v letu 2012 poizkusili zmanjšati.

4,54,8

4,94,6

4,44,34,3

4,44,4

4,54,5

4,74,8

4,84,5

4,74,3

4,64,74,7

4,64,6

Ali ste bili ob vključitvi v program seznanjeni s potekom in cilji rehabilitacije?

Ali je bil odnos strokovnih delavcev do vas spoštljiv in korekten?

Ali so se vam strokovni delavci dovolj posvetili, so vam bili na razpolago?

Ali ste imeli dovolj možnosti za soodločanje in vplivanje na vsebine programa?

Ali ste imeli dovolj priložnosti, da se preizkusite na razl.področjih, pri razl. delih?

Ali so bili preizkusi primerni vašim zmožnostim?

Ali ste bili sproti seznanjeni s tem, kje imate težave, kaj bo še potrebno izboljšati?

Ali ste dobili dovolj informacij o rezultatih, ki ste jih dosegli pri preizkusih?

Ali ste ob zaključku programa skupaj oblikovali načrte za naprej?

Ali se strinjate z ocenami, ugotovitvami in predlogi, ki so vam bili predstavljeni?

V kolikšni meri je bil program obravnave za vas koristen?

1 2 3 4 5povprečna ocena

OCENE SODELOVANJA Služba LJ Služba MB

4,3

4,1

3,9

4,3

4,1

3,8

3,7

3,8

4,6

4,2

4,1

4,4

4,2

3,9

3,8

3,9

Dobil sem koristne informacije o tem, kaj zmorem

Bolje vem, kako si lahko sam pomagam

Lažje poiščem pomoč pri sodelavcih, če jo potrebujem

Imam več informacij o tem, kje lahko poiščem pomoč, če jo potrebujem

Prišel sem do konkretnega načrta, kako rešiti svoj zaposlitveni problem

Postavil sem si nove cilje

Odkril sem nove interese

Sem bolj optimističen glede prihodnosti


KORISTI Služba LJ Služba MB

Slika 9: Ocene sodelovanja in koristi uporabnikov Centra za poklicno rehabilitacijo za program Ocena za poklicno rehabilitacijo v letu 2011 [postavke so navedene v istem vrstnem redu kot v vprašalniku; LJ: N=135, MB: N=110]


55

4,74,9

4,84,6

4,54,5

4,34,6

4,54,6

4,5

4,54,74,7

4,34,5

4,44,5

4,64,6

4,54,5

Ali ste bili ob vključitvi v program seznanjeni s potekom in cilji rehabilitacije?

Ali je bil odnos strokovnih delavcev do vas spoštljiv in korekten?

Ali so se vam strokovni delavci dovolj posvetili, so vam bili na razpolago?

Ali ste imeli dovolj možnosti za soodločanje in vplivanje na vsebine programa?

Ali ste imeli dovolj priložnosti, da se preizkusite na razl.področjih, pri razl. delih?

Ali so bili preizkusi primerni vašim zmožnostim?

Ali ste bili sproti seznanjeni s tem, kje imate težave, kaj bo še potrebno izboljšati?

Ali ste dobili dovolj informacij o rezultatih, ki ste jih dosegli pri preizkusih?

Ali ste ob zaključku programa skupaj oblikovali načrte za naprej?

Ali se strinjate z ocenami, ugotovitvami in predlogi, ki so vam bili predstavljeni?

V kolikšni meri je bil program obravnave za vas koristen?



4,5

4,3

4,0

4,4

4,1

4,1

3,9

4,2

4,4

4,1

4,2

4,3

4,1

4,2

3,9

4,1

Dobil sem koristne informacije o tem, kaj zmorem


Lažje poiščem pomoč pri sodelavcih, če jo potrebujem

Imam več informacij o tem, kje lahko poiščem pomoč, če jo potrebujem

Prišel sem do konkretnega načrta, kako rešiti svoj zaposlitveni problem


Odkril sem nove interese




Slika 10: Ocene sodelovanja in koristi uporabnikov Centra za poklicno rehabilitacijo za program Ocena za zaposlitveno rehabilitacijo (program B) v letu 2011 [postavke so navedene v istem vrstnem redu kot v vprašalniku; LJ: N=47, MB: N=165]


56

4,34,5

4,64,04,0

3,73,9

3,54,1

3,53,7

3,93,7

4,64,64,6

4,44,5

4,44,64,64,6

4,44,3

4,54,5

Ali ste bili ob vključitvi v program seznanjeni s potekom in cilji rehabilitacije?Ali je bil odnos strokovnih delavcev do vas spoštljiv in korekten?

Ali so se vam strokovni delavci dovolj posvetili, so vam bili na razpolago?Ali ste imeli dovolj možnosti za soodločanje in vplivanje na vsebine programa?

Ali ste imeli dovolj priložnosti, da se preizkusite na razl.področjih, pri razl. delih?Ali so bila dela, na katerih ste se usposabljali, skladna z vašimi interesi?

Ali ste bili sproti seznanjeni s tem, kje imate težave, kaj bo še potrebno izboljšati?Ali ste bili zadovoljni z delom v skupinah in programi psihosocialne pomoči?

Ali ste dobili dovolj informacij o rezultatih, ki ste jih dosegli pri preizkusih?Ali ste dosegli cilje, ki ste si jih zastavili ob začetku rehabilitacije?Ali ste ob zaključku programa skupaj oblikovali načrte za naprej?

Ali se strinjate z ocenami, ugotovitvami in predlogi, ki so vam bili predstavljeni?V kolikšni meri je bil program obravnave za vas koristen?



2,9

3,6

3,9

3,0

3,8

3,2

3,2

3,7

2,7

2,9

4,1

4,2

4,3

4,3

4,4

4,2

4,3

4,4

4,3

4,3

Pri delu sem bolj učinkovit


Lažje poiščem pomoč, če jo potrebujem

Izboljšal sem delovne navade

Dobil sem dobre izkušnje o sebi (kaj zmorem)

Bolje vem, kje sem uspešen


Pridobil sem nova znanja

Moje možnosti za zaposlitev so se izboljšale




Slika 11: Ocene sodelovanja in koristi uporabnikov Centra za poklicno rehabilitacijo za program Zaposlitvena rehabilitacija (program J) v letu 2011 [postavke so navedene v istem vrstnem redu kot v vprašalniku; LJ: N=15, MB: N=36] Tabela 24: Zbirne ocene zadovoljstva uporabnikov Centra za poklicno rehabilitacijo URI – Soča v letu 2011 [SO=skupna ocena; PO=povprečje ocen pripadajočih postavk; N=število odgovorov]

SLUŽBA LJUBLJANA SLUŽBA MARIBOR CPR SKUPAJ PROGRAM SO PO N SO PO N SO PO N Ocena za poklicno rehabilitacijo 4,6 4,3 135 4,6 4,4 110 4,6 4,3 245

Ocena za zaposlitveno rehabilitacijo (program B) 4,7 4,4 47 4,6 4,4 165 4,6 4,4 212

Zaposlitvena rehabilitacija (program J) 3,2 3,6 18 4,5 4,4 36 4,1 4,1 54

Skupaj 4,5 4,3 200 4,6 4,4 311 4,6 4,3 511


57

2.9. Kadri Ob zaključku leta 2011 je bilo v Inštitutu Republike Slovenije za rehabilitacijo zaposlenih 522 ljudi, kar je 12 več kot ob koncu leta 2010. Razlog je veliko število upokojitev konec decembra 2010. Zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev je bilo 327 (tabela 25), kar je 7 več kot ob koncu leta 2010. Tabela 25: Struktura zaposlenih zdravstvenih delavcev in sodelavcev na URI – Soča

Klin

ika

za

FRM

Cen

ter

za

orto

tiko

in

prot

etik

o

Reh

abili

taci

jski

in

ženi

ring

Cen

ter

za

pokl

icno

re

habi

lita

cijo

V

odst

vo

in

serv

isna

slu

žba

Lek

arna

SKUPAJ Zdravniki specialisti 29 1 3 2 35 VMS in dipl. MS 19 19 Srednje MS in med. teh. 86 86 Fizioterapevti 53 53 Delovni terapevti 24 2 11 37 Klinični psihologi 3 6 9 Psihologi 6 5 1 12 Logopedi in defektologi 4 1 1 6 Socialni delavci 7 8 15 Inženirji prot. tn ort. 15 1 2 18 Višji sanitarni teh. 1 1 Mag. farm. 6 6 Farm. tn lab. tehniki 4 4 Bolničarji 10 10 Bolniški strežniki 16 16 SKUPAJ 257 15 4 34 5 12 327

Skupno število zaposlenih je še vedno pod spodnjo mejo za strokovno opravljanje dela v zadanem obsegu. Kljub dvema novima psihologoma, novemu kliničnemu psihologu in novemu socialnemu delavcu, je njihovo število, kot tudi število logopedov in delovnih terapevtov, na Kliniki za fizikalno medicino in rehabilitacijo še vedno zelo kritično. Vzrok so odsotnosti zaradi porodniških dopustov in specializacij. Kritično je tudi število diplomiranih inženirjev ortotike in protetike. V letu 2011 je pod kritično mejo padlo tudi število zdravnikov specialistov, kar bomo delno odpravili v letu 2012 (dve zdravnici bosta opravili specialistični izpit). Številni zaposleni tudi ne delajo polni delovni čas, kar še dodatno otežuje delo. Nujno bi morali upoštevati število zaposlenih na podlagi ur in ne le števila.


58

3. Izobraževalno delo Izobraževalno delo je druga osnovna dejavnost URI – Soča. Kot terciarna ustanova mora URI – Soča skrbeti za razvoj doktrine na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine ter jo prenašati študentom, pripravnikom, specializantom in strokovnim delavcem. Pri tem je pomembno sodelovanje z Univerzo v Ljubljani ter Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice. Enota CPR Maribor sodeluje z Oddelkom za psihologijo Univerzo v Mariboru. V okviru Univerze v Ljubljani sodelujemo z:

1. Medicinsko fakulteto, 2. Zdravstveno fakulteto, 3. Pedagoško fakulteto, 4. Fakulteto za elektrotehniko in 5. Fakulteto za šport.

3.1. Medicinska fakulteta – Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino

http://www.mf.uni-lj.si/rehab

Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino je bila ustanovljena 1. aprila 1997. Njena glavna naloga je organizacija dodiplomskega in podiplomskega pouka zdravnikov ter programa specializacije iz fizikalne in rehabilitacijske medicine in tistih strok, ki vključujejo fizikalno in rehabilitacijsko medicino, kot so ortopedija, splošna kirurgija, nevrologija, medicina dela, pediatrija in družinska medicina. Katedra vzdržuje stike z osrednjim strokovnim evropskim odborom "UEMS European Board for Physical and Rehabilitation Medicine", ki v okviru Evropske skupnosti usklajuje podiplomski študij in organizira evropski izpit. V letu 2011 ga je uspešno opravilo vseh 7 specializantov iz Slovenije. V letu 2010 je Katedra pričela s predavanji in vajami za študente 2. letnika MF za predmet Stik z bolnikom. Pridobila pa je tudi eno novo delovno mesto za asistenta. Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., je bil leta 2006 izvoljen v Evropsko akademijo za fizikalno in rehabilitacijsko medicino (Académie Europénne de Médecine de Réadaptation), od januarja 2008 pa je glavni urednik International Journal of Rehabilitation Research, mednarodne revije s faktorjem vpliva (založnik LWW, London).

http://www.mf.uni-lj.si/rehab


59

Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., in prof. dr. Helena Burger, dr. med., sta v uredniških odborih mednarodnih znanstvenih revij s faktorjem vpliva (Journal of Rehabilitation Medicine, Disability & Rehabilitation, International Journal of Rehabilitation Research, Prosthetics and Orthotics International).

Člani katedre: − prof. dr. Črt Marinček, dr. med., predstojnik − prof. dr. Helena Burger, dr. med. − znan. svet. Dr. Duška Meh, dr. med. − asist. dr. Metka Moharić, dr. med. − asist. dr. Nika Goljar, dr. med. − Ela Loparič, tajnica Sodelavci katedre: − asist. Daniel Globokar, dr. med. − asist. mag. Klemen Grabljevec, dr. med. − asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr.med. − asist. Helena Jamnik, dr. med. − asist. dr. Nataša Kos, dr. med. − asist. dr. Primož Novak, dr. med. − asist. Lidija Plaskan, dr. med. − asist. Nataša Puzić, dr. med. − asist. Katarina Tonin, dr. med. − asist. Nataša Bizovičar, dr. med. − izr. prof. dr. Anton Zupan, dr. med.

3.2. Dodiplomski in podiplomski pouk v š.l. 2010/11 Dodiplomski pouk: Predavanja: - Medicinska fakulteta 17 ur 460 študentov - Zdravstvena fakulteta 84 ur 45 študentov - Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice 15 ur 80 študentov Skupaj: 116 ur 585 študentov Vaje: - Medicinska fakulteta 948 ur 460 študentov - Fakulteta za elektrotehniko 2 uri 10 študentov - Zdravstvena fakulteta 6.358 ur 338 študentov Skupaj: 7.308 ur 808 študentov


60

Podiplomski pouk: - Modul fizikalne in rehabilitacijske medicine

za specializante družinske medicine (20. 5. 2011) 8 ur 30 zdravnikov

- Modul 3 v okviru podiplomskega univerzitetnega 4 ure 10 študentov študija Biomedicine na UL – Znanstveni vidiki javnega zdravja "Metodologija javnozdravstvenih ukrepov" (6. 4. 2011)

- Moduli za specializante FRM: Nezgodna možganska poškodba glave (18. 5. 2011) 5 ur 25 zdravnikov Ortopedska obutev (8. 6. 2011) 8 ur 25 zdravnikov

Rehabilitacija pacientov z okvarami perifernega živčevja (30. 9. 2011)) 7 ur 25 zdravnikov

3.3. Pripravništva – dipl. fizioterapevti: 17 – dipl. delovni terapevti: 31 – dipl. logoped: 3 – univ. dipl. psihologi: 10 – socialni delavci: 2 – zdravstveni tehnik: 1

3.4. Specializacije Specializanti fizikalne in rehabilitacijske medicine: 19* Specializanti ortopedije: 5 Specializanti splošne kirurgije: 3 Specializanti nevrologije: 3 Specializanti pediatrije: 17 Specializanti nevrokirurgije: 1 Specializanti revmatologije: 1 Specializanti plastične, estetske in rekonstrukcijske kirurgije: 2 Specializanti medicine dela, prometa in športa: 2 Specializanti klinične psihologije: 5 Specializanti klinične logopedije: 3 Mladi raziskovalci: 3 *Specialistični izpit iz fizikalne in rehabilitacijske medicine so uspešno opravili: Vida Bojnec, dr. med. (30. 8 .2011) Barbara Kavčič, dr. med. (21. 4. 2011) Peter Kurila, dr. med. (19. 5. 2011) Olga Petrovič, dr. med. (21. 4. 2011) Katarina Tonin, dr. med. (22. 2. 2011) Kristina Vogrin Hudopisk, dr. med. (19. 4. 2011)


61

*Evropski izpit iz fizikalne in rehabilitacijske medicine so 26. 11. 2011 uspešno opravili: Katja Černe, dr. med. Pija Jober Lozej, dr. med. Marjeta Ferjančič, dr. med. Anja Pertot, dr. med. Lasko Gelebešev, dr. med. Suzana Albina Žigon, dr. med. Tadeja Hernja Rumpf, dr. med.

3.5. Druga izobraževanja v letu 2011 V letu 2011 smo na URI – Soča sami ali v sodelovanju z nekaterimi drugimi strokovnimi združenji (Zbornica delovnih terapevtov Slovenije, Društvo za protetiko in ortotiko – ISPO Slovenija, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije) organizirali vrsto strokovnih izobraževanj. Podrobni podatki so navedeni v prilogi v razdelkih STO-C in STO-Č. Prenos naše metode v drugo državo, kjer se uporablja v več ustanovah − Prenos znanja in praktično učenje uporabe FES na strokovnjake v Estoniji (FES za otroke

z okvaro možganov, odrasle po možganski kapi in odrasle po poškodbi hrbtenjače) je bil opravljen že v letu 2010 - trenutno uporabljajo FES v treh ustanovah v Estoniji.

− Prenos znanja in praktično učenje uporabe FES na strokovnjake ustanove Rehabilitacijski center Zotović Banja Luka, Republika Srpska

Predstavitev in posreden prenos konceptov rehabilitacije – Prenos koncepta rehabilitacije oseb po možganski kapi na strokovnjake ustanove

Rehabilitacijski center Zotović Banja Luka, Republika Srpska. 4 naši strokovnjaki so najprej izvedli izobraževanje v centru Zotović.

– Sledilo je dodatno izobraževanje njihovih strokovnjakov v URI – Soča. – Prenos timske rehabilitacije oseb po amputaciji udov na strokovnjake v Kolumbiji (štiri

strokovnjaki URI – Soča izvedi izobraževanje v Cartagini, 5. – 12. 12. 2011).

3.6. Redno izobraževanje kadrov Redno skrbimo tudi za izobraževanje zaposlenih: – vsak ponedeljek imamo strokovno predavanje za vse zaposlene rehabilitacijske

strokovnjake; – enkrat tedensko interna izobraževanja zdravnikov; – enkrat mesečno imajo lastna interna izobraževanja fizioterapevti, delovni terapevti,

diplomirani inženirji ortotike in protetike ter medicinske sestre. Zaposleni se redno udeležujejo tudi strokovnih srečanj, ki jih organizirajo druge terciarne zdravstvene ustanove in strokovna združenja v Sloveniji ter strokovnih srečanj in kongresov v tujini. Na njih smo predstavili in objavili 106 prispevkov (dokazila v prilogi pod ST-F) ter imeli 18 vabljenih predavanj (dokazila v prilogi). Člani 4 timov (fizioterapevti, delovni terapevti) so obiskali ustrezne ustanove v Švici, ki uporabljajo Lokomat. V decembru je bilo izpeljano dodatno izobraževanje za fizioterapevte,


62

ki delajo na Lokomatu in so opravili osnovno izobraževanje. Pridobili so dodatna znanja in dobili sposobnost, da lahko prenašajo znanje na druge fizioterapevte v naši ustanovi. Na izobraževanje smo poslali tim za rehabilitacijo mladostnikov z idiopatsko skoliozo (zdravnik, inženir, fizioterapevt). Na področju zdravstvene nege je bilo – 81 ZT in DMS vključenih v teoretično in praktično izobraževanje iz Senzomotorne

integracije in stimulacije v prostoru Snoezelen; – 70 ZT vključenih v delavnico Osnove rehabilitacijske zdravstvene nege s poudarkom na

aspiraciji in izkašljevanju. Izvedli smo izobraževanje zaposlenih na temo Temeljni postopki oživljanja. Kot nadaljevanje dela na projektu "Čili, zdravi in zadovoljni zaposleni" fizioterapevti ARS za zaposlene vodijo šolo proti bolečini v hrbtenici. V toku leta smo ob poškodbah z iglami ponovno izvedli edukacijo o ravnanju z iglami, na vseh oddelkih so opremljeni s posebnimi kontejnerji, delavci imajo natančna navodila, da po uporabi iglo vedno takoj zavržejo v kontejner. Ponovljena je bila tudi edukacija o razkuževanju rok in pravilni skrbi za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb med delavci, izdelani so bili letaki o pravilnem razkuževanju rok.


63

4. Raziskovalno delo Tudi v letu 2011 smo sodelovali v številnih mednarodnih projektih in programskih skupinah, ki jih financira ARRS, smo nosilci domačih projektov in skrbimo za razvoj raziskovalnega kadra. Pridobili smo en nov mednarodni projekt (Elliptical Trainer), ki je podrobneje opisan v točki 4.1. V letu 2011 smo objavili 22 člankov v mednarodnih revijah s faktorjem vpliva ter izdali dve redni številki in en suplement revije Rehabilitacija. V mednarodnih revijah s faktorjem vpliva so bili objavljeni naslednji članki: 1. ALMANSA, Josua, BURGER, Helena. The international classification of functioning,

disability and health : development of capacity and performance scales. J. clin. epidemiol. [Print ed.], 2011, vol. 64, no. 12, str. 1400-1411, ilustr., doi: 10.1016/j.jclinepi.2011.03.005. [COBISS.SI-ID 1157993] IF= 3.753 (2010)

2. BURGER, Helena. Can the International Classification of Functioning, Disability and Health (ICF) be used in a prosthetics and orthotics outpatient clinic?.Prosthet. orthot. int., 2011, vol. 35, no. 3, str. 302-309. [COBISS.SI-ID 1204585] IF= 0.634 (2010)

3. CIKAJLO, Imre, RUDOLF, Marko, GOLJAR, Nika, MATJAČIĆ, Zlatko. Continuation of balance training for stroke subjects in home environment using virtual reality. Int. j. disabil. hum. dev., 2011, vol. 10, no. 4, str. 317-320, ilustr., [COBISS.SI-ID 1257833] IF= 0.213 (2010)

4. CVELBAR, Martina, HOČEVAR, Marko, VIDMAR, Gaj, TEUGELS, Erik. BRCA1/2 status and clinicopathologic characteristics of patients with double primary breast and ovarian cancer. Neoplasma, 2011, vol. 58, issue 3, str. 198-204, graf. prikazi, doi: 10.4149/neo_2011_03_198. [COBISS.SI-ID 28753881] IF=1.449 (2010)

5. DOVGAN, Erik, LUŠTREK, Mitja, POGORELC, Bogdan, GRADIŠEK, Anton, BURGER, Helena, GAMS, Matjaž. Intelligent elderly-care prototype for fall and disease detection = Inteligentni prototip za oskrbo starejših, ki zaznava padce in bolezni. Zdrav. vestn. [Tiskana izd.], 2011, vol. 80, no. 11, str. 824-831. http://vestnik.szd.si/index.php/vestnik/article/view/249/220. [COBISS.SI-ID 25294631] IF= 0.147 (2010)

6. EMBORG, Jonas, MATJAČIĆ, Zlatko, BENDTSEN, Jan D., SPAICH, Erika G., CIKAJLO, Imre, GOLJAR, Nika, ANDERSEN, Ole Kaeseler. Design and test of a novel closed-loop system that exploits the nociceptive withdrawal reflex for swing-phase support of the hemiparetic gait. IEEE trans. biomed. eng., Apr. 2011, vol. 58, no. 4, str. 960-970, ilustr. [COBISS.SI-ID 1125737] IF=1.782 (2010)

7. GOLJAR, Nika, BURGER, Helena, VIDMAR, Gaj, LEONARDI, Matilde, MARINČEK, Črt. Measuring patterns of disability using the International Classification of Functioning,

http://dx.doi.org/10.1016/j.jclinepi.2011.03.005

http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=1157993



http://dx.doi.org/10.4149/neo_2011_03_198


http://vestnik.szd.si/index.php/vestnik/article/view/249/220




64

Disability and Health in the post-acute stroke rehabilitation setting. J. rehabil. med., 2011, vol. 43, no. 7, str. 590-601, ilustr. [COBISS.SI-ID 1178217] IF= 1.967 (2010)

8. KOJOVIĆ, Maja, GLAVAČ, Damjan, OŽEK, Branka, ZUPAN, Anton, POPOVIĆ, Mara. De novo P102L mutation in a patient with Gerstmann-Sträussler-Scheinker disease. Eur. j. neurol., 2011, vol. 18, str. e152-e153, doi: 10.1111/j.1468-1331.2011.03531.x. [COBISS.SI-ID 29116121] IF=3.765 (2010)

9. KOS, Nataša, BURGER, Helena, VIDMAR, Gaj. Mobility and functional outcomes after femoral neck fracture surgery in elderly patients : a comparison between hemiarthroplasty and internal fixation. Disabil. rehabil. [Print ed.], 2011, vol. 33, no. 23-24, str. 2264-2271, ilustr., doi: 10.3109/09638288.2011.568665. [COBISS.SI-ID 1116521] IF= 1.489 (2010)

10. MARN-VUKADINOVIĆ, Duša, JAMNIK, Helena. Validation of the Short Form-36 Health Survey Supported With Isokinetic Strength Testing After Sport Knee Injury. J. sport rehabil. [Print ed.], 2011, vol. 20, no. 3, str. 261-276. [COBISS.SI-ID 1192297] IF= 0.662 (2010)

11. NOVAK, Domen, MIHELJ, Matjaž, ZIHERL, Jaka, OLENŠEK, Andrej, MUNIH, Marko. Psychophysiological measurements in a biooperative feedback loop for upper extremity rehabilitation. IEEE trans. neural syst. rehabil. eng., Aug. 2011, vol. 19, no. 4, str. 400-410, ilustr. [COBISS.SI-ID 8541012] IF=2.182 (2010)

12. NOVAK, Primož, VIDMAR, Gaj, KURET, Zala, BIZOVIČAR, Nataša. Rehabilitation of critical illness polyneuropathy and myopathy patients : an observational study. Int. j. rehabil. res., Dec. 2011, vol. 34, no. 4, str. 336-342, ilustr. [COBISS.SI-ID 1368937] IF=1.192 (2010)

13. OBLAK, Jakob, MATJAČIĆ, Zlatko. Design of a series visco-elastic actuator for multi-purpose rehabilitation haptic device. J. neuroeng. rehabilitat., 2011, vol. 8, no. 1, ilustr. http://www.jneuroengrehab.com/content/pdf/1743-0003-8-3.pdf, doi: 10.1186/1743-0003-8-3. [COBISS.SI-ID 1081449] IF=2.638 (2010)

14. OLENŠEK, Andrej, MATJAČIĆ, Zlatko. Two-level control strategy of an eight link biped walking model. Simulation modelling practice and theory, 2011, vol. 19, no. 1, str. 133-147, ilustr., doi:10.1016/j.simpat.2010.05.017. [COBISS.SI-ID 1081705] IF=0.728 (2010)

15. PERRY, Joel C., OBLAK, Jakob, JUNG, Je H., CIKAJLO, Imre, VENEMAN, Jan F., GOLJAR, Nika, BIZOVIČAR, Nataša, MATJAČIĆ, Zlatko, KELLER, Thierry. Variable structure pantograph mechanism with spring suspension system for comprehensive upper-limb haptic movement training. J. rehabil. res. dev. [Print ed.], 2011, vol. 48, no. 4, str. 317-333. [COBISS.SI-ID 1138793] IF=1.708 (2010)


http://dx.doi.org/10.1111/j.1468-1331.2011.03531.x


http://dx.doi.org/10.3109/09638288.2011.568665





http://www.jneuroengrehab.com/content/pdf/1743-0003-8-3.pdf

http://dx.doi.org/10.1186/1743-0003-8-3


http://dx.doi.org/10.1016/j.simpat.2010.05.017




65

16. PTJUŠKIN, Pavel, VIDMAR, Gaj, BURGER, Helena, MARINČEK, Črt, ESCORPIZO, Reuben. The International Classification of Functioning, Disability and Health (ICF) in vocational rehabilitation and disability assessment in Slovenia : state of law and users' perspective. Disabil. rehabil. [Print ed.], 2011, vol. 33, no. 2, str. 130-136, doi: 10.3109/09638288.2010.488713. [COBISS.SI-ID 1050729] IF=1.489 (2010)

17. ŠTAJER, Tomaž, BURGER, Helena, VIDMAR, Gaj. Influence of casting method on effectiveness of foot orthoses using plantar pressure distribution : a preliminary study. Prosthet. orthot. int., 2011, vol. 35, no. 4, str. 411-417, doi: 10.1177/0309364611424521. [COBISS.SI-ID 1257321] IF=0.634 (2010)

18. ŠVAB, Vesna, ŠUBELJ, Maja, VIDMAR, Gaj. Prescribing changes in anxiolytics and antidepressants in Slovenia. Psychiatria Danub., 2011, vol. 23, no. 2, str. 178-182, ilustr. [COBISS.SI-ID 1192553] IF=0.554 (2010)

19. VIDMAR, Tim, KANISCH, Günter, VIDMAR, Gaj. Calculation of true coincidence summing corrections for extended sources with EFFTRAN. Appl. radiat. isotopes. [Print ed.], 2011, vol. 69, no. 6, str. 908-911, doi: 10.1016/j.apradiso.2011.02.042. [COBISS.SI-ID 25058599] IF=0.999 (2010)

20. WORMS, Georg, MATJAČIĆ, Zlatko, GOLLEE, Henrik, CIKAJLO, Imre, GOLJAR, Nika, HUNT, Kenneth J. Sensory electrical nerve stimulation for training dynamic balance responses in a chronic stroke patient. J. med. biol. eng., 2011, vol. 31, no. 1, str. 19-29, ilustr., doi: 10.5405/jmbe.666. [COBISS.SI-ID 1097065] IF=0.42 (2010)

21. ZADRAVEC, Matjaž, MATJAČIĆ, Zlatko. The influence of haptic support algorithm dynamics on the efficacy of motor learning = Vpliv dinamike algoritmov haptične podpore na učinkovitost motoričnega učenja. Zdrav. vestn (Tisk. izd.), jul.-avg. 2011, letn. 80, št. 7/8, str. 561-570, ilustr. http://szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/2011/avgust/561-70.pdf. [COBISS.SI-ID 1189993] IF=0.147 (2010)

22. ZUPANČIČ, Daša, OVČAK, Zdenka, VIDMAR, Gaj, ROMIH, Rok. Altered expression of UPIa, UPIb, UPII, and UPIIIa during urothelial carcinogenesis induced by N-butyl-N-(4-hydroxybutyl)nitrosamine in rats. Virchows Arch., 2011, vol. 458, issue 5, str. 603-613, doi: 10.1007/s00428-011-1045-6. [COBISS.SI-ID 28314329] IF=2.336 (2010)

http://dx.doi.org/10.3109/09638288.2010.488713


http://dx.doi.org/10.1177/0309364611424521



http://dx.doi.org/10.1016/j.apradiso.2011.02.042


http://dx.doi.org/10.5405/jmbe.666


http://szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/2011/avgust/561-70.pdf


http://dx.doi.org/10.1007/s00428-011-1045-6



66

4.1. Mednarodni projekti Cognitive Control Framework for Robotic Systems (CORBYS) EU 7FP ICT-2009-6 – Large Scale Integrated Project (sodeluje 11 partnerjev) Koordinator: Universitet Bremen, Nemčija (prof. dr. Axel Graser) Partner iz Slovenije: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča (prof. dr. Zlatko Matjačić) Projekt CORBYS se osredotoča na robotske sisteme, ki imajo simbiotično povezavo s človekom. Takšni robotski sistemi morajo biti sposobni avtonomno delovati v dinamičnih okoljih, ki vključujejo interakcijo s človekom. Glavni namen projekta je razvoj okvira vodenja omenjenih robotskih sistemov, ki bo vključeval multi-senzorne sisteme za percepcijo dinamičnega okolja ter bo omogočal določeno mero kognitivnih sposobnosti. Na ta način bo možno adaptivno spreminjati robotovo obnašanje. Poseben poudarek bo na medsebojnem izmenjevanju kognitivne percepcije med človekom in robotom. Pomemben del projekta predstavljata razvoj in evalvacija demonstracijskega mobilnega robotskega sistema, ki bo omogočal rehabilitacijo hoje. URI – Soča je nosilni partner delovnega sklopa, ki se nanaša na eksperimentalno in klinično evalvacijo omenjenega demonstracijskega robotskega sistema. Elliptical trainer Mednarodni projekt s podjetjem medica Medizintechnik GmbH Nosilec: prof. dr. Zlatko Matjačić Cilj projekta je razvoj in klinično testiranje prototipa naprave za urjenje gibanja zgornjih in spodnjih udov na tri načine: krožno gibanje, eliptično gibanje in premo gibanje. V prvem sklopu razvojnih aktivnosti bomo razvili kinematično zgradbo mehanizma, ki na enostaven način omogoča hitro prehajanje med tremi različnimi načini gibanja. Omejen obseg kliničnega testiranja prototipa je namenjen predvsem ugotoviti kateri načini treninga z napravo bodo najverjetneje izboljšali koordinacijo hkratnega gibanja rok in nog. Projekt: "Razvoj modela podpore za izboljšanje delovnega okolja v malih in srednje velikih podjetjih (MSP)" Nosilna ustanova: URI – Soča Koordinator: Jasna Božič Več partnerjev iz RS in tujine Sofinanciranje iz EU sredstev in MDDSZ Namen: obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju. Projekt izvajamo v partnerstvu z Združenjem delodajalcev ZDOPS in Konfederacijo novih sindikatov Neodvisnost KNSS. V letu 2011 je bila izvedena analiza stanja in v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper, Univerza na Primorskem pripravljena študija "Analize stanja psihosocialnih tveganj na delovnih mestih v mikro, malih in srednje velikih podjetjih". Skrajšana verzija študije je bila izdana v publikaciji, ki je bila natisnjena v 100 izvodih. Izvedene so bile 3 delavnice in mednarodna okrogla miza na temo Psihosocialna tveganja v delovnem okolju in pristopi za njihovo obvladovanje, namenjena izmenjavi dobrih praks in stališč projektnih partnerjev, predstavnikov podjetij, oblikovalcev politik in predstavnikov strokovnih institucij. Izbor primerov dobre prakse v domačih in tujih podjetjih je bil objavljen v publikaciji "Obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnih mestih", ki je bila natisnjena v 200 izvodih.


67

V šestmesečni pilotski projekt, v okviru katerega bo izvedena analiza situacije v konkretnih delovnih okoljih in oblikovani ukrepi za obvladovanje tveganj, se je novembra 2011 vključilo 6 izbranih podjetij iz različnih regij. Projekt: "Učna delavnica - pot do znanja izkušenj in zaposlitve Zelena dolina" Nosilna ustanova: URI – Soča Koordinator: Jasna Božič Več partnerjev iz RS in tujine Sofinanciranje iz EU sredstev in MDDSZ Pomoč in nove sistemske rešitve pri zaposlovanju nekaterih težje zaposljivih skupin – oseb s težavami pri gibanju in oseb s težavami v duševnem zdravju. V projekt so zajete tiste podskupine, ki v primerjavi z ostalimi skupinami, še težje dobijo zaposlitev. V letu 2011 je bilo v projekt vključenih 5 iz mariborskega območja s V. do VII. stopnjo izobrazbe, ki se usposabljajo za dela na področju urejanja dokumentarnega gradiva. Projekt: Gruntvig – L.E.D. (Learning Environment for Disabled Persons) Vloga: partnerstvo z italijanskim nosilcem projekta (Center Opera Don Calabrio iz Ferrare) Koordinator za URI – Soča: Jasna Božič Večletni projekt Pričetek projekta: november 2011 Sofinanciranje iz EU Namen: Projekt je namenjen razvoju modela oseb z zmanjšanimi zmožnostmi prehoda invalidov iz usposabljanja v zaposlitev oz. izboljšanje učnega okolja. Kot partnerji sodelujemo organizacije iz Irske, Severne Irske, Nemčije in Slovenije. Outcome Measurement in Medical Rehabilitation v okviru European Platform for Rehabilitation (EPR) Koordinator projekta v URI – Soča: prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med. V projekt so vključene štiri organizacije s področja organizacije ali izvajanja rehabilitacije iz Evrope. To so CRM – Centre de Réadaptation de Mulhouse iz Francije, Centra Heliomare in Adelante iz Nizozemske ter Univerzitetni rehabilitacijski inštitut iz Slovenije. Projekt zajema ocenjevanje funkcionalnega stanja pacientov z okvaro hrbtenjače v prvem tednu po sprejemu na rehabilitacijske oddelke, po šestih tednih izvajanja programa rehabilitacije in ob zaključku obravnave z lestvicama SCIM in ASIA. Leonardo da Vinci prenos inovacij: EOF - European Outplacement Framework Nosilec projekta: Schulungszentrum Fohnsdorf, Avstrija Koordinator projekta za URI - Soča: mag. Zdenka Wltavsky Brezposelnost je bila vedno povezna z manjšimi možnostmi socialnega, poklicnega in osebnega razvoja. Pridobitev ustreznih kvalifikacij brezposelnih je priložnost za izboljšanje tega stanja in spodbuda za osebni razvoj, tako da oseba najde pot in svojo priložnost na trgu dela. Niso pa samo ustrezne kvalifikacije (po meri delovnega mesta) ključ za uspešno integracijo na trg dela, temveč tudi ustrezna podpora. Pomeni, da morajo osebe na poklicnem usposabljanju, da bodo dobile ustrezno zaposlitev, pridobiti tudi podporo, tako profesionalno kot tudi pomoč za uspešno iskanje zaposlitve in ustrezno mentorstvo. To vrsto dodatne podpore imenujemo "outplacement". Gre za usposabljanje v realnem delovnem okolju ob ustreznem mentorstvu. Osnovni cilj projekta je bil kreirati priročnik, ki je namenjen trenerjem na področju poklicnega usposabljanja in mentorjem v podjetjih. Projekt Evropski zaposlitveni


68

okvir (EOF) se osredotoča na poklicno (re)integracijo in uspešno načrtovanje kariere oseb, ki se usposabljajo in nadaljnje izobražujejo. V tem okviru, smo razvili orodja in metode v pomoč inštruktorjem pri njihovih nalogah v zvezi z "outplacement" dejavnostmi. Projekt Leonardo da Vinci PARTNERSTVO: Razvoj kompetenc ključnih oseb za boljšo integracijo in zaposljivost invalidov in drugih ranljivih skupin na Evropski trg dela (DCKeyTrain) Nosilec projekta: URI – Soča Koordinator projekta: mag. Zdenka Wltavsky V projektu DCKeyTrain razvijamo podporna orodja za mala in srednja podjetja (MSP) ter institucije, ki spodbujajo zaposlovanje invalidov in drugih ranljivih skupin. Na podlagi ekspertiz partnerjev projekta, primerjave zakonodaje in programov usposabljanja smo razvili ustrezen program usposabljanja in podporne programe v pomoč podjetjem in institucijam, ki sodelujejo pri integraciji te ciljne skupine. V le-teh neposredno sodelujejo s ciljno skupino invalidov in dolgotrajno brezposelnih t.im. ključne osebe, ki morajo biti za to delo ustrezno usposobljene. Zato je bila ena izmed nalog projekta tudi spoznavanje obstoječih kvalifikacij in kompetenc ključnih oseb pri posameznih partnerjih in primerjava in opredelitev tistih, ki so za podporo ciljni skupini najustreznejše. Med partnerskimi državami smo spoznali njihove izkušnje in primere inovativnih praks na področju zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja invalidov. V okviru projekta so udeleženci mobilnosti pridobili dodatna znanja in izkušnje, ki jim bodo koristile pri opravljanju strokovnega dela na področju zaposlitvene rehabilitacije in osebnem razvoju: kreiranje in implementacija modularnega programa usposabljanja za ključne osebe, ki v MSP in različnih institucijah sodelujejo pri zaposlovanju ter spodbujanju zaposlovanja invalidov; ključne kompetence zaposlenih, ki neposredno delajo z ciljno skupino invalidov in drugimi težje zaposljivimi ter dodatna znanja na področju uspešnega sodelovanja z delodajalci za učinkovitejšo integracijo invalidov. Zaključek projekta: 31.7.2011 Projektu GRUNDTVIG Učna partnerstva: GEPP - Grundtvig Economic participation Platform Nosilec projekta: Karriere Club, Avstrija Koordinator projekta za URI - Soča: mag. Zdenka Wltavsky Projekt je usmerjen v podporo ranljivih ciljnih skupin, predvsem invalidom, da bi pridobili in obdržali zaposlitev. V Evropi je bilo razvitih veliko ekspertiz, praks, metodologij, smernic za razvoj kariere, poklicnih usposabljanj in podpornih orodij na področju izobraževanja in usposabljanja odraslih. V projektu smo želeli ugotoviti, kako kulturne, socialne in ekonomske razmere vplivajo na zaposlovanje in poklicno usposabljanje v praksi. Izmenjali smo izkušnje in razvili nove metode ter pedagoške pristope za bolj uspešno integracijo ciljne skupine na trg dela. V letu 2011 smo končali končna produkta projekta - spletno stran projekta s svetovalnim forumom ("Online-Consultancy Servirce") ter evropsko on-line revijo "European Journal of Employment and Disadvantage" (http://www.gepp-project.eu). Projekt Leonardo da Vinci prenos inovacij: Travors 2 (Training for Vocational Rehabiltation Services) Nosilec projekta: Rehabilitation Network Ltd, Velika Britanija Koordinator projekta za URI - Soča: mag. Zdenka Wltavsky Projektna ideja izhaja iz prejšnjega projekta Travors, kjer so razvili program za izvajalce poklicne rehabilitacije in kreirali standarde za storitve poklicne rehabilitacije. V projektu Travors 2 bomo razvili program usposabljanja za pridobivanje veščin za uspešnejšo podporo

http://www.gepp-project.eu/


69

invalidom in drugim ranljivim skupinam pri njihovem zaposlovanju na odprtem trgu dela. Projektne aktivnosti so usmerjene k večjemu upoštevanju posebnih potreb invalidov in nepriviligiranih skupin, spodbujanje njihove mobilnosti, pomoč pri socialnem vključevanju in povečanje njihove zaposljivosti. Glavni cilj projekta Travors 2 je zgraditi samoučinkovit model za pridobitev veščin (temelječ na pozitivnih izkušnjah), kreirati program usposabljanja in prenesti znanje z uvedbo modela trenerjem, supervizorjem, svetovalcem zaposlitve. V projektu bomo formirali evropsko mrežo kvalificiranih in kompetentnih praktikov specialistov na področju zaposlitvene rehabilitacije, spletni forum za svetovalce zaposlitve ter razvili mehanizem za akreditiranje na IKT temelječem učenju. Projekt vključuje tudi sodelovanje z univerzami in podjetji. Vsebinsko se projekt povezuje z delom delovne skupine za izobraževanje strokovnih delavcev na področju zaposlitvene rehabilitacije – standardi znanj. Leonardo da Vinci razvoj inovacij : Accessible web based and interactive video supported skills transfer (ACTrain) Nosilec projekta: OZARA, invalidsko podjetje d.o.o., Slovenija Koordinator projekta za URI - Soča: mag. Zdenka Wltavsky Uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij je v procesu rehabilitacije za invalide temeljnega pomena. Ciljni skupini, ki imata okvare zaznavanja - slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni, so pri tem procesu lahko v veliki meri izključeni, v kolikor jim možnosti tehnologij ne zagotavljajo vključujočega pristopa. Pri delu opažamo, da morata ciljni skupini uporabljati povsem neprilagojeno informacijsko komunikacijsko tehnologijo (v nadaljevanju IKT). Strokovni delavci, ki delajo s tema ciljnima skupinama, nimajo dovolj strokovnega znanja s tega področja. Cilj projekta je, da se tema ciljnima skupinama omogoči enak dostop do usposabljanja. Konzorcij projektnih partnerjev iz petih evropskih držav bo razvil inovativni IKT podprti program usposabljanja na področju izdelave unikatnih keramičnih izdelkov za najmanj 70 gluhih, naglušnih, slepih in slabovidnih udeležencev usposabljanja. Poleg tega bo inovacija dostopna za vsakogar v Evropi, ne glede na njen/njegov socialni status. Dolgoročni cilj projekta je vzpostavitev podlag za (ne)formalni status inovativnega IKT orodja kot enega ključnih orodij za izobraževanje in usposabljanje oseb s posebnimi potrebami. Equabench (Leonardo da Vinci) Naročnik projekta: Cedar Foundation, Irska Koordinator projekta: mag. Jurij Švajger Sodelavci: Aleksandra Denša, mag. Metka Teržan, mag. Andreja Švajger Izmenjava in primerjanje najboljših poslovnih in strokovnih praks na področju poklicne rehabilitacije, izobraževanja in usposabljanja ter izdelava vodnikov za inovativne prakse v okviru temeljnih načel odličnosti iz EFQM: voditeljstva in stalnosti namena, upravljanja na podlagi procesov in dejstev, razvijanja in vključevanja zaposlenih, osredotočenosti na uporabnika, usmerjenosti v rezultate ter nenehnega učenja, inovacij in izboljševanja.


70

4.2. Programi in projekti Javne agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) V letu 2011 smo prijavili dva nova projekta pri Agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in enega pri Ministrstvu za zdravje (MZ). Vsi so še v postopku ocenjevanja. Delo je potekalo na številnih projektih, sprejetih v prejšnjih letih. 4.2.1. URI – Soča kot nosilna ustanova Vplivi nekaterih dejavnikov na oceno postopkov oskrbe v programu rehabilitacije otrok z omejenimi zmožnostmi ARRS L3-3649 Nosilna ustanova: URI – Soča Nosilec: prof dr. Anton Zupan, dr. med. V literaturi je mogoče najti številne dokaze o vplivu kronične bolezni otroka na njega samega in na družino. Značilno je povečano tveganje za nastanek težav na socialnem področju in področju mentalnega zdravja. Dejavnike tveganja so iskali na strani otroka, staršev, celotne družine in značilnosti programov (re)habilitacije. Eden od pogojev za zmanjšanje psihosocialnih težav je dobro poznavanje postopkov oskrbe, nato pa graditev sistema za izboljšanje le-teh. Raziskovalna skupina na CanChild Center, McMaster University of Hamilton v Kanadi, je razvila vprašalnik za ocenjevanje postopkov oskrbe za starše (Measure of process of care –MPOC) in strokovne sodelavce (MPOC-SP). S študijo želimo preveriti psihometrične lastnosti MPOC in MPOC-SP, ugotoviti pomen demografskih dejavnikov in značilnosti različnih programov (re)habilitacije, oceniti korelacijo med rezultati ocenjevanja postopkov oskrbe in stopnjo zadovoljstva staršev ter ovrednotiti občutljivost MPOC in MPOC-SP na spremembo v postopkih oskrbe. V letu 2011 smo razposlali oba vprašalnika, vprašalnik za ocenjevanje postopkov oskrbe za starše (Measure of process of care –MPOC) in za strokovne sodelavce (MPOC-SP) in že pričeli z analizo dobljenih podatkov. Poleg tega smo izvedli tudi delavnico o sporočanju slabe novice za strokovne sodelavce. Razvoj adaptivnega okolja navidezne resničnosti za izvajanje robotsko podprte rehabilitacije ARRS L2-2259 Nosilna ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – SOČA Nosilec: prof. dr. Zlatko Matjačić Predlog projekta je usmerjen v razvoj adaptivnega okolja funkcionalnih nalog za rehabilitacijo roke v navidezni resničnosti za že razvitega lastnega nizko-cenovnega haptičnega robota, ki omogoča urjenje gibanja roke. Skozi projekt želimo tudi raziskati hipotezo ali adaptivno okolje pomembno izboljša rezultate nevrološke rehabilitacije funkcij roke v primerjavi z do sedaj preizkušenimi fiksnimi nalogami gibanja iz točke v točko. Predlog projekta sloni na naših izvirnih in v patentni prijavi opisanih tehnoloških rešitvah s področja rehabilitacijske robotike. Skozi projekt bomo razvili in testirali sistem za urjenje funkcij doseganja roke,


71

orientiranja zapestja in prijemanja dlani, ki bo sposoben adaptivno, glede na trenutne zmožnosti uporabnika, spreminjati tako zahtevnost nalog kot tudi nivo haptične podpore. Pričakovani praktični rezultat projekta bo nizko-cenovni sistem za celovito robotsko podprto rehabilitacijo roke, ki ga bo možno skozi telerehabilitacijske pristope aplicirati na domovih uporabnikov. V letu 2011 smo nadaljevali z razvojem adaptivnega okolja nalog v navidezni resničnosti, katere smo integrirali z napravo Universal haptic drive. Posvetili smo se raziskovanju vpliva adaptacije haptične podpore pri izvajanju gibov ter razvoju orodij za določevanje optimalne trajektorije giba za izvedbo giba med dvema točkama. Razvili smo biomehanski model mišično-skeletnega sistema zgornje ekstremitete v ravnini, ki omogoča določevanje tirnice giba pri katerem je haptična podpora minimalna, kar je pomembno za ponovno učenje giba. 4.2.2. Sodelovanje pri raziskavah drugih nosilcev Raziskovanje na področju javnega zdravja Vodja: prof. dr. Igor Švab, dr. med. Koordinatorja v URI – Soča: prof. dr. Helena Burger, dr. med., prof. dr. Črt Marinček, dr. med. Pomen krepitve javnozdravstvenih raziskav poudarjajo vse pomembnejše strategije razvoja zdravstva, kjer raziskovanje na področju javnega zdravja podpira zdravstveno politiko. Po drugi strani pa imajo raziskave javnega zdravja pomemben doprinos k znanosti s svojimi specifičnimi metodami dela, zlasti epidemiološkimi. Raziskovalni program vsebuje štiri programske sklope: − družinsko medicino, − epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni, − genomiko in javno zdravje, − rehabilitacijsko medicino. Celoten programski sklop se ukvarja z izzivi in možnostmi, ki jih razvoj modernih tehnologij prinaša na teh področjih. Na področju rehabilitacije je ključnega pomena merjenje zdravja posameznika in populacije na enoten način. Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju ARRS O2.9228 Nosilec: prof. dr. Marko Munih, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko Nosilec na URI – Soča: prof. dr. Zlatko Matjačić Raziskovalne vsebine šestletnega raziskovalnega programa z nacionalne liste raziskovalnih programov zajemajo celoten spekter proučevanja gibanja, razvoja ustreznih tehnologij, klinično evalviranje ter razvoj novih diagnostičnih, terapevtskih in merilnih metod na področjih evalvacije in urjenja gibanja zgornje ekstremitete, vodenja kompleksnih rehabilitacijskih naprav, urjenja vzdrževanja ravnotežja in izvajanja funkcionalnih gibov med stojo, vstajanjem in vsedanjem ter hojo. Vpliv širine smuči na varnost pri alpskem smučanju ARRS L5-4142 Nosilna ustanova: Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani Nosilec: doc. dr. Matej Supej Sodelujoča ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – SOČA Nosilec na URI - SOČA: prof. dr. Zlatko Matjačić


72

V zadnjem času opažamo naraščanje števila poškodb predvsem kolena in posledično zaradi padcev tudi drugih delov telesa tako pri rekreativnem kot tudi tekmovalnem alpskem smučanju. To se dogaja sočasno s proizvodnim trendom, ki poteka v smeri širjenja smuči pod čevljem in nižanja podložne plošče. Razmislek o ravnovesju sil in navorov pove, da vektor reakcijskih sil podlage pri širših smučeh ne seka več kolenske osi, kar seveda povzroča večje navore na kolenski sklep v medio-lateralni ravnini. Ker je smučanje kompleksna gibalna naloga, ni mogoče priti do zanesljivih in dokončnih ugotovitev s takim poenostavljanjem problema. Za to je potrebna poglobljena študija, ki jo bomo razdelili na tri faze: meritve biomehanskih in kinezioloških spremenljivk med smučanjem na terenu, biomehansko modeliranje in izdelava naprave za testiranje obremenitev na umetni nogi. Analiza elementarnih gibalnih vzorcev in adaptacija skeletno mišičnega sistema na nekatere dejavnike sodobnega življenjskega sloga otrok med 4. in 7. letom starosti ARRS J5-2397 Nosilna ustanova: Univerza na Primorskem Nosilec: prof. dr. Rado Pišot Sodelujoča ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – SOČA Nosilec na URI - SOČA: prof. dr. Zlatko Matjačić Številne raziskave ugotavljajo, da se s sodobnim načinom življenja gibalna/športna aktivnost s starostjo otok in mladostnikov zmanjšuje, veča pa se prekomerna telesna teža, kar običajno povzroča nepravilen telesni in gibalni razvoj. Naveden proces se lahko zrcali tudi v aktivno obdobje odraslega, ki lahko rezultira v različnih oblikah obolenj. Posledično pa se ta fenomen odraža v splošnem zniževanju kakovosti življenja posameznika in družbe (bolezni, odsotnost na delu, povečanje bolnišničnih dni, slabša delovna uspešnost, kreativnost, negativna samopodoba, ...). V zadnjem obdobju namreč zaskrbljeno narašča število poškodb skeleta, vnetnih in degenerativnih bolezni kosti in sklepov, bolezni in poškodb hrbtenice, ki so v veliki meri tudi povezane z neaktivnim življenjskim slogom oz. neustreznimi adaptacijami elementarnih gibalnih vzorcev (EGV). Cilji raziskave so usmerjeni v: − Vrednotenje skladnosti EGV s podano celostno kinematično analizo − Analiza vzrokov usvajanja nepravilnih EGV ter vpliv na nadaljnji telesni in gibalni razvoj − Spremljanje razvoja usvajanja EGV pri otrocih med četrtim in sedmim letom starosti − Analiza soodvisnosti procesa usvajanja med posameznimi EGV − Analiza vpliva morfoloških značilnosti na skladnost usvajanja EGV − Analiza skladnosti usvajanja EGV z razvojem gibalnih sposobnosti V letu 2011 so partnerji z Univerze na Primorskem nadaljevali z izvajanjem obsežnih meritev elementarnih gibalnih vzorcev. Metodologija za analizo podatkov v medicini ARRS P3-0154-0381 Nosilna ustanova: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Nosilec: prof. dr. Janez Stare Član programske skupine: doc. dr. Gaj Vidmar Predmet raziskovalnega programa je metodologija za odkrivanje dejanskih ali potencialnih zakonitosti, trendov in povezav v podatkih, ki nastajajo v medicini. Torej gre za metode za odkrivanje znanja ali generiranje novih hipotez, ki do znanja lahko pripeljejo. Podatki, ki nas pri tem zanimajo, največkrat izhajajo iz raziskovalnega, lahko pa tudi rutinskega dela v medicini. V grobem lahko področje našega raziskovanja razdelimo na tri podpodročja:


73

− biostatistika (regresijski modeli v analizi preživetja, časovno spremenljivi koeficienti in križajoča se tveganja v Coxovem regresijskem modelu, razvoj nove metode za analizo relativnega preživetja, prileganje logističnega regresijskega modela, metode prikaza podatkov, analiza EMG signalov in učinkov električne stimulacije gladkih mišičnih tkiv);

− scientometrija (avtomatska analiza citiranosti, izbira ustreznih kazalnikov, uporaba orodij OLAP z bibliografskimi podatkovnimi zbirkami, trendi v raziskovanju v slovenski medicini, vplivi različnih dejavnikov na odmevnost objavljenih del);

− podatkovno rudarjenje v bibliografskih zbirkah (metode za tvorjenje hipotez iz bibliografskih podatkov, sistem za podporo pri odkrivanju biomedicinskih zakonitosti na podlagi povezave bibliografske zbirke Medline z genetskimi podatkovnimi zbirkami).

Kompetenčni center "Biomedicinska tehnika" (KC-BME) Kompetenčni centri – ESRR-07-13-EU Koordinator: Zavod LAHA, Akademija za laserje in zdravje Partnerji: Fotona, d.d., Gorenje, d.d., Optotek, d.o.o., Iskra Medical, d.o.o., Instrumentation Technologies, d.d., Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani, Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Institut "Jožef Stefan" Koordinator v URI – Soča: prof. dr. Imre Cikajlo Dolgoročni skupni cilj KC-BME je na globalnem zemljevidu vzpostaviti Slovenijo kot inkubator najbolj inovativnih podjetij s tržno najbolj zanimivimi biomedicinskimi napravami na svetu. Triletni program je prioritetno usmerjen na raziskave in razvoj produktov in aplikacij, ki zmanjšujejo invazivnost medicinskih posegov in povečujejo zanesljivost in natančnost diagnostike. Pet projektov znotraj programa zajemajo sinergijsko kombinacjo razvoja novih terapevtskih izvorov in novih ali izrazito izboljšanih nadzornih in diagnostičnih senzorjev ter nadzor neposredno ali iz oddaljenosti samih naprav, pacienta ali terapevtskega posega. URI – Soča sodeluje kot nosilec klinične in eksperimentalne evalvacije in raziskav v projektu SAMinZDRAV, ki zajema raziskave in razvoj senzorjev zdravstvenega stanja in brezžične ter oddaljene komunikacije od doma med "pacientom", napravo in zdravstvenim ekspertnim centrom. Prehod mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela Naročnik projekta: Evropski socialni sklad Nosilni parner projekta: Racio Social, Slovenija Koordinator projekta za URI – Soča: mag. Aleksandra Tabaj Projekt Prehod mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela je zasnovan na dejstvu, da prehod mladih med tema dvema različnima področjema ni sistemsko urejen. Analize na ravni Evropske unije kažejo potrebo po uvedbi podpornega sistema, ki bi mladostnike s posebnimi potrebami spremljal že v času šolanja in jih pripravljal na vstop na trg dela. Stanje na trgu dela je danes za vse, ki so na njem in tudi za tiste, ki nanj vstopajo, polno izzivov in dogajanj, prav pogosto pa tudi težav. Soočamo se s tem, da postajajo prehodi med različnimi stanji – brezposelnostjo, zaposlenostjo, menjavo služb, poklicev in kariere, pogosti in vse bolj običajni. Ljudje, ki vstopajo v te interakcije, pa so lahko premalo, preslabo in/ali prepozno informirani o različnih možnostih, ki so na voljo. Kar velja tudi za njihove pravice. Bolj kot običajna populacija je pri tem ovirana populacija invalidov ali oseb s posebnimi potrebami, ki se z oviranostjo sooča že v času izobraževanja. Obstoječi projekt je nastal na idejni podlagi, da združimo vsa znanja in akterje v mrežo povezav in možnosti za vstop na trg dela za te osebe. Ker njihove ovire in težave izvirajo iz zdravstvenih dejavnikov, se primarnima dvema


74

področjema – izobraževanju in delu, priključuje tudi zdravstvo. V praksi se tako otrok in mladostnik s posebnimi potrebami in njegovi starši ter učitelji in svetovalci srečujejo vsaj s tremi zelo različnimi sistemi, kar prispeva dodatno k težavnosti področja. V okviru projekta bo pripravljen sistemski pristop z učnim načrtom vsebin za strokovne delavce, ki bodo delali pri prehodu mladih iz področja izobraževanja na trg dela. Projekt bo trajal od januarja 2011 do decembra 2013.

4.3. Interni projekti V letu 2011 smo izvedli razpis za izbiro internih projektov URI – Soča za leto 2011. Odobrili smo 7 novih internih projektov, ki se morajo zaključiti do 31. 7. 2013 (tabela 26). Tabela 26: Interni projekti URI – Soča, odobreni v letu 2011, in njihovi nosilci NASLOV PREDLOGA NOSILEC Primerjava učinka terapije z asistenco terapevta in terapije na tekočem traku z robotom (Lokomat) na hojo bolnikov po možganski poškodbi

Klemen Grabljevec

Spremljanje uspešnosti uporabe inhibitornega mavčenja in serijskega mavčenja pri otrocih

Irena Jemec Štrukl

Obremenitev stopal in vloga merilnih bergel pri učenju hoje s polaganjem enega spodnjega uda

Primož Novak

Pregled prehranskega tveganja za novo sprejete odrasle paciente v URI – Soča s presejalno lestvico NRS 2002

Nataša Puzić

Terapija z zrcalom za lajšanje fantomske bolečine pri ljudeh po amputaciji spodnjega uda

Urška Zupanc

Spremljanje vozniške sposobnosti pri osebah pod stresnimi pogoji Anton Zupan Oblikovanje protokola za program nadomestne in dopolnilne komunikacije v URI – Soča

Mihaela Vovk

V letu 2011 je potekalo delo tudi na internih projektih 2010. Odobrenih je bilo 19 projektov. Pri petih projektih se delo še ni začelo, pri petih projektih so aktivnosti zakasnjene, pri devetih projektih pa delo poteka po načrtu. V letu 2011 so se zaključili vsi interni projekti, sprejeti v letih 2007 in 2008. Od skupno 23 smo jih 13 uspešno zaključili z objavo članka v strokovni reviji (tabela 27) Nadaljevanje enega od njih je Skupina za krepitev moči zaposlenih in ravnanje z invalidnostjo v URI – Soča. Tabela 27: Interni projekti, odobreni v letih 2007 in 2008

LETO USPEŠNO KONČANI NEUSPEŠNI SKUPAJ 2007 Skupina I 2 4 6 Skupina II 4 8 8 2008 7 2 9 Skupaj 13 14 23


75

4.4. Doktorsko usposabljanje dr. Mojca Jenko, univ. dipl. inž. el. (UL, FE) Somentor: prof. dr. Zlatko Matjačić Naslov disertacije: "Objektivno ocenjevanje ustreznosti podpornih tehnologij za delo z osebnim računalnikom pri osebah z mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji" Zagovor: 20. 1. 2011 asist. dr. Jakob Oblak, univ. dipl. inž. el. (UL, FE) Mentor: prof. dr. Zlatko Matjačić, univ. dipl. inž. el. Naslov doktorske naloge: Razvoj in analiza haptične naprave s Pogonom Zagovor: 18. 4. 2011 Urša Čižman Štaba, univ. dipl. psih. (UL, FF) Mentor: prof. dr. Marko Polič, univ. dipl. psih. Somentor: prof. dr. Helena Burger, dr. med. Naslov doktorske naloge: Ocenjevanje vozniških zmožnosti pri bolnikih z nevrološko okvaro Zala Kuret, dr. med. (UL, MF) Mentor: prof. dr. Helena Burger, dr. med. Naslov doktorske naloge: Vpliv estetskih protez za delno amputacijo roke iz silikona na telesne funkcije, aktivnosti in kakovost življenja Matjaž Zadravec, univ. dipl. inž. el. (UL, FE) Mentor: prof. dr. Zlatko Matjačić, univ. dipl. inž. el. Naslov doktorske naloge: Adaptivnost haptične podpore in določanje optimalnih trajektorij pri urjenju gibanja paretične zgornje ekstremitete Katja Dular, univ. dipl. psih. (UL, Teološka fakulteta) Mentor: doc. dr. Tanja Repič Savič Doktorski študij iz Zakonske družinske terapije Darja Potočnik Kodrun, univ. dipl. psih. (UL, Teološka fakulteta) Mentor: doc. dr. Robert Cvetek Doktorski študij iz Zakonske družinske terapije Naslov doktorske naloge: Soočanje družine s kronično boleznijo in relacijska družinska terapija Janez Pavčič, univ. dipl. inž. el. (UL, FE) Mentor: prof. dr. Zlatko Matjačić Začetek usposabljanja: 1. 11. 2011 Andrej Krpič, univ. dipl. inž. el. (UL, FE) Mentor: prof. dr. Imre Cikajlo Začetek usposabljanja: 1. 2. 2011


76

Vpisani v drugi letnik doktorskega študija: − asist. Nataša Puzić, dr. med. (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta) − asist. Katja Groleger Sršen, dr. med. (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta) − asist. Daniel Globokar, dr. med. (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta) − mag. Zdenka Wltavsky (Univerza v Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta) − asist. Nataša Bizovičar, dr. med. (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta) − asist. Katarina Tonin, dr. med. (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta) Vpisana v tretji letnik študija: − mag. Aleksandra Tabaj (Fakulteta za uporabne družbene študije, Nova Gorica)


77

4.5. Magistrski študij − Romana Petkovšek Gregorin, dipl. m. s. (Visoka šola za zdravstveno nego, Jesenice) − Julija Ocepek, dipl. del. ter. (University of Plymouth, Velika Britanija) − Simona Vogrinc, dipl. del. ter., Management v zdravstvu in socialnem varstvu

4.6. Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo je v letu 2011 izvajal naloge na področju Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in pričel izvajati naloge tudi na področju Zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Deset nalog je potekalo v okviru naslednjih javnih pooblastil Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji: – usklajuje in koordinira strokovni razvoj na tem področju, – pripravlja standarde storitev zaposlitvene rehabilitacije, – pripravlja standarde usposabljanj in znanj za strokovne delavce in izvajalce zaposlitvene

rehabilitacije in skrbi za njihovo izvajanje, – pripravlja standarde kakovosti na področju zaposlitvene rehabilitacije, Naloge za Zakon o izenačevanju možnosti invalidov so obsegale analitične, strokovne, informacijske, programske naloge in razvojno delo. Za oba zakona smo delovali v desetih razvojno raziskovalnih skupinah. Pripravljeni so bili številni seminarji (štirinajst seminarskih dni). Razvojni center je sodeloval pri šestih projektih, od katerih je bilo pet mednarodnih in en slovenski. Poleg tega smo za izvajalce zaposlitvene rehabilitacije organizirali enotedenski študijski obisk – ekskurzijo v Veliko Britanijo, ki nam jo je doniral CMEPIUS, za področje podpornega zaposlovanja invalidov.


78

5. INDOK služba in knjižnica INDOK služba je bila ustanovljena leta 1972, leta 1973 pa je pričela z rednim delovanjem. Danes je edina urejena knjižnica s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine v Sloveniji. Podpira poslanstvo in dejavnosti Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – Soča, svoje storitve pa nudi tudi drugim uporabnikom iz celotne Slovenije (študentom, raziskovalcem, zdravnikom, ...). Od leta 1993 aktivno sodelujemo v katalogizacijskem sistemu COBISS, v okviru katerega vodimo tudi bibliografijo naših raziskovalcev. V arhivu dokumentacije zaposlenih se nahaja skoraj 3000 strokovnih poročil, raziskovalnih nalog, diplomskih, magistrskih, doktorskih in specialističnih nalog ter člankov in referatov, ki jih pripravljajo sodelavci URI – Soča. Knjižnica vsebuje okoli 6.143 enot knjig, ki so urejene po tekoči signaturni številki. V letu 2011 se je knjižnična zbirka povečala za 114 naslovov novih knjig. Trenutno imamo v knjižnici naročenih 51 naslovov tujih in 33 naslovov slovenskih tiskanih revij, nekatere od njih so dostopne tudi v elektronski obliki. Zadnje številke revij so obiskovalcem dostopne v prostem pristopu, lahko si jih tudi izposodijo; stare revije, diplomske naloge, magistrske naloge in doktorske disertacije pa so shranjene v skladišču. Knjižnica sodeluje tudi v konzorciju CTK, zato imajo naši uporabniki dostop do več kot 700 biomedicinskih revij s članki v elektronski obliki. Vse pridobljeno tiskano in elektronsko gradivo se s postopkom vsebinske in bibliografske obdelave vključi v računalniški katalog sistema COBISS, kjer najdemo okoli 9.700 enot gradiva (vanj so vanj vključeni še članki, ki jih objavljajo naši zaposleni). V knjižnico je včlanjenih okoli 3200 članov, v letu 2011 je bilo 10% članov aktivnih. Obisk v knjižnici se zmanjšuje, povečuje se pa poslovanje preko elektronske pošte ter elektronsko posredovanje dokumentov. Zunanjim uporabnikom knjižnica nudi klasične storitve kot so izposoja, fotokopiranje, tiskanje, dostop do interneta, dostop do elektronskih publikacij, ne omogoča pa jim medknjižnične izposoje, ki je namenjena le zaposlenim v URI – Soča. Uporabnikom je na voljo svetla čitalnica s 6 čitalniškimi mesti in 3 računalniki. Računalniki omogočajo dostop do interneta, bibliografskih zbirk ter elektronskih revij. V letu 2011 smo nadaljevali z izdajanjem revije Rehabilitacija (ISSN 1580-9315). Izdane številke: − Rehabilitacija, letn. 10, supl. 1 (marec 2011): Z dokazi podprta rehabilitacija – II: zbornik

predavanj, 22. dnevi rehabilitacijske medicine, 25. in 26. marec 2011 − Rehabilitacija, letn. 10, št. 1 (junij 2011) − Rehabilitacija, letn. 10, št. 2 (december 2011) Vsi članki in prispevki od leta 2008 dalje so prosto dostopni na spletnih straneh na naslovu http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/index.html in v digitalni knjižnici Slovenije dLib.si (http://www.dlib.si/).

http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/index.html

http://www.dlib.si/


79

6. Mednarodna dejavnost Sodelovanje z mednarodnimi ustanovami in strokovnimi združenji: Aalborg University, Center for Sensory-Motor Interaction, Aalborg, Danska http://www.smi.hst.aau.dk/ Servizio di Fisiatria Occupazionale e Ergonomia, Fondazione Salvatore Maugeri, Istituto Scientifico di Riabilitazione,Veruno, Italija University Hospital Gent, Belgija International Society for Prosthetics and Orthotics (ISPO), Copenhagen, Danska http://www.ispo.ws/ Association for the Advancement of Assistive Technology in Europe (AAATE) http://www.aaate.net European Federation for Research in Rehabilitation (EFRR) http://www.efrr.org/ Physical and Rehabilitation Medicine Section and Board of the European Union of Medical Specialists (UEMS) http://www.euro-prm.org/ European Academy of Rehabilitation Medicine http://www.aemr.eu Mediterranean Forum for Physical and Rehabilitation Medicine http://www.mfprm.org International Society for Physical and Rehabilitation Medicine (ISPRM) http://www.isprm.org/ World Federation of Occupational Therapists (WFOT) http://www.wfot.org European Platform for Rehabilitation – redni član http://www.epr.eu IcoS (International Spinal Cord Society) http://www.iscos.org.uk IFESS (International Functional Electrical Stimulation Society) http://www.ifess.org Hogeschool van Amsterdam, School of Health professions http://www.international.hva.nl/exchange-programmes/school-of-health-professions National Centre for Prosthetics and Orthotics, University of Strathclyde, Glasgow, Škotska, Velika Britanija http://www.strath.ac.uk/prosthetics/ University of Jönköping, School of Health Sciences http://hj.se/hhj/en.html

http://www.smi.hst.aau.dk/

http://www.ispo.ws/

http://www.aaate.net/

http://www.efrr.org/

http://www.euro-prm.org/

http://www.aemr.eu/

http://www.mfprm.org/

http://www.isprm.org/

http://www.wfot.org/

http://www.epr.eu/

http://www.iscos.org.uk/

http://www.ifess.org/

http://www.international.hva.nl/exchange-programmes/school-of-health-professions


80

Karolinska Institutet, Stockholm, Švedska; Napaka! Sklicna hiperpovezava ni veljavna. The Cedar Foundation, Severna Irska; http://www.cedar-foundation.org/ European Assistive Technology Information Network (EASTIN), www.eastin.eu Cds Soc. Coop. a r. l., Centro ricerche Documentazione e Studi - www.ilcds.org Centro Studi Opera Don Calabria - www.centrodoncalabria.it Katholische Universitat Eichstaett - Ingolstadt - www.ku-eichstaett.de The Cedar Foundation - www.cedar-foundation.org National Learning Network - NLN - nln.ie IAG - Institut Arbeit und Gesundheit der Deutschen Gesetzlichen Unfallversicherung - www.dguv.de CISL Venezia - www.cislvenezia.it Dept. of Animal Patology and Food hygiene, Faculty of Veterinary Medicine, University of Pisa - www.vet.unipi.it International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies - www.ifrc.org European Platform for Rehabilitation (EPR) – www.epr.eu Center for International Rehabilitation (CIR), Chicago, ZDA – www.cirnetwork.org ISPO Hrvaška – www.ispo.hr

http://www.cedar-foundation.org/

http://www.eastin.eu/

http://www.ilcds.org/

http://www.centrodoncalabria.it/

http://www.ku-eichstaett.de/

http://www.cedar-foundation.org/

http://nln.ie/

http://www.dguv.de/

http://www.cislvenezia.it/

http://www.vet.unipi.it/

http://www.ifrc.org/

http://www.epr.eu/

http://www.cirnetwork.org/

http://www.ispo.hr/


81

6.1. Mednarodna fundacija za deminiranje in pomoč žrtvam min V okviru mednarodnega sodelovanja sodi tudi sodelovanje z Mednarodno fundacijo za deminiranje in pomoč žrtvam min (International Trust Fund – ITF) s sedežem v Ljubljani. V okviru tega sodelovanja smo opravljali: 1. Triažne preglede žrtev min (otroci iz Gaze) 2. Rehabilitacijo žrtev min (pretežno po amputacijah) – predstavljeno v poglavju o klinično

strokovnem delu (podpoglavje 2.1.) 3. Usposabljali strokovnjake iz Albanije, BiH, Egipta, Gaze, Kosova, Kolumbije, Libije 4. Izobraževalni seminarji in predavanja Na strokovnem izpopolnjevanju v URI – Soča so bili: iz Albanije: 9. – 10. april 2011 (3 strokovnjaki) 11. – 22. april 2011 (1 strokovnjak) iz Bosne iz Herzegovine: 23. – 26. marec 2011 (7 strokovnjakov) 9. – 10. april 2011 (11 strokovnjakov) 11. – 13. maj 2011 (4 strokovnjaki) iz Kosova: 11. – 22. april 2011 (1 strokovnjak) iz Egipta: 5. – 24. junij 2011 (5 strokovnjakov) iz Gaze: 6. – 24. junij 2011 (4 strokovnjaki) iz Kolumbije: 23. maj – 3. junij 2011 (3 strokovnjaki) Oskrba pacientov: Otroci iz Gaze (2 skupini); 6. maj – 3. junij 2011 (17 otrok) 29. september – 23. oktober 2011 (11 otrok) iz BiH: 7. – 15. september 2011 (1 pacient)


82

iz Albanije: 26. februar – 18. marec 2011 (1 pacient) iz Kosova: 26. februar – 18. marec 2011 (11 pacientov) iz Libije: 28. oktober – 8. december 2011 (24 pacientov) Triaža palestinskih otrok v Gazi: 20. – 24. junij 2011 (111 otrok) Usposabljanja, ki so jih izvedli naši strokovnjaki: v Libiji: 9. – 21. november 2011 (zdravnik, delovni terapevt, dva fizioterapevta) 25. november – 2. december 2011 (zdravnik, delovni terapevt, dva fizioterapevta) Možnosti za nudenje rehabilitacijskih uslug 11. – 16. december 2011 (dva zdravnika) v Kolumbiji: 5. - 12. december 2011 (zdravnik, diplomirani inženir ortotike in protetike, fizioterapevt, delovni terapevt)


83

7. Strokovni svet URI – Soča − prof. dr. Helena Burger, dr. med., predsednica − Anton Brezovar, dipl. inž. ort. prot. − prim. Hermina Damjan, dr. med. − asist. dr. Nika Goljar, dr. med. − Ksenija Karan, dipl. med. sestra − prof. dr. Zlatko Matjačić, univ. dipl. inž. el. − Zdenka Pihlar, dipl. del. ter. − dr. Bogdan Polajner, univ. dipl. psih. − dr. Vesna Radonjič Miholič, spec. klin. psih. (do 30. 6. 2011) − mag. Aleksandra Tabaj, univ. dipl. soc. − Metka Zalar, dipl. fizioter. − prof. dr. Anton Zupan, dr. med. − mag. Nada Žemva, spec. klin. log. (od 1. 7. 2011) Strokovni svet se sestaja ob torkih ob 13. uri. V letu 2011 se je sestal 11-krat in sprejel 291 sklepov.


84

8. Komisije in strokovne skupine URI – Soča Komisija za medicinsko etiko − prim. Tatjana Erjavec, dr. med. (predsednica) − izr. prof. dr. Anton Zupan, dr. med. (podpredsednik) − prof. dr. Črt Marinček, dr. med. − prof. dr. Helena Burger, dr. med. − asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med. − asist. Daniel Globokar, dr. med. − Ksenija Karan, v. m. s. − dr. Vesna Radonjič Miholič, spec. klin. psih. (do 1. 9. 2011 − mag. Svetlana Logar, spec. klin. psih. (od 2. 9. 2011) − Miro Petje, univ. dipl. prav. (tajnik) Komisija za standardizacijo in nadzor uporabe zdravil in potrošnega materiala − Melita Dolenšek, mag,. farm. (predsednica) − prim. Tatjana Erjavec, dr. med. − asist. dr. Nika Goljar, dr. med. − Ksenija Karan, dipl. med. sestra Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb v URI – Soča − prim. Hermina Damjan, dr. med. (predsednica) − Urška Zupanc, dr. med. (ZOBO) − Ksenija Karan, dipl. med. sestra − Irena Zupančič Knavs, dipl. med. sestra (SOBO) − Stanka Vrtek, dipl. med. sestra (SOBO) − mag. Veronika Križan-Hergouth, dr. med. − prim. Marjeta Škerlj, dr. med. − prim. Tatjana Bufon, dr. med. − prim. Tatjana Erjavec, dr. med. − Melita Dolenšek, mag. farm. − Zdenka Pihlar, dipl. del. terap. − Nevenka Šilc Vidmar, viš. san. teh. − Peter Miklavec, inž. el. − Tomaž Štajer, dipl. inž. ort. in prot. Komisija za nadzor uporabe protimikrobnih zdravil – Marjana Žen Jurančič, dr. med. – Urška Zupanc, dr. med. – Melita Dolenšek, mag. farm.


85

Komisija za znanstveno raziskovalno dejavnost − prof. dr. Zlatko Matjačić, univ. dipl. inž. el. (predsednik) − prof. dr. Helena Burger, dr. med. − prof. dr. Črt Marinček, dr. med. Komisija za kakovost − Jurij Švajger, dipl. org., spec. posl. ekon., vodja − mag. Franc Hočevar, prof. def., namestnik − Anton Brezovar, dipl. inž. ort. prot. − prim. Hermina Damjan, dr. med. − Marija Pibernik, dipl. med. sestra − Diana Zajc, dipl. del. ter. − Nuša Žlender, mag. farm. Uredništvo revije Rehabilitacija ̶ prof.dr. Črt Marinček, dr. med. (glavni urednik) ̶ asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med. (odgovorna urednica) ̶ prof. dr. Tadej Bajd, univ. dipl. inž. ̶ prof. dr. Helena Burger, dr. med. ̶ prof. dr. Franco Franchignoni, dr. med. ̶ asist. dr. Nika Goljar, dr. med. ̶ prof. dr. Zlatko Matjačić, univ. dipl. inž. ̶ dr. Bogdan Polajner, univ. dipl. psih. ̶ doc. dr. Urška Puh, dipl. fiziot. ̶ doc. dr. Gaj Vidmar (svetovalec za statistiko)

Strokovna skupina za zdravljenje in preprečevanje razjed zaradi pritiska (RZP) ̶ asist. Nataša Puzić, dr. med. (predsednica) ̶ Zdenka Dimnik Vesel, viš. med. sestra ̶ Romana Petkovšek Gregorin, dipl. med. sestra ̶ Katja Hribar, dipl. med. sestra ̶ Pavla Obreza, dipl. fizioter. ̶ Petra Grabner, dipl. del. ter. ̶ Gregor Hočevar, dipl. inž. ort. prot. ̶ Melita Dolenšek, mag. farm. ̶ Zora Hočevar, viš. med. sestra, dietetik ̶ prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med., konzultant ̶ prim. Hermina Damjan, dr. med., konzultant


86

9. Razširjeni strokovni kolegij za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Razširjeni strokovni kolegij za fizikalno in rehabilitacijsko medicino (RSK) ima svoj sedež v Inštitutu Republike Slovenije za rehabilitacijo od ustanovitve leta 1986 dalje. Sestava: − prof. dr. Helena Burger, dr. med. (predsednica do 30. 11. 2011) − asist. mag. Nataša Kos, dr. med. (predsednica od 1. 12. 2011) − prim. mag. Aleš Demšar, dr. med. − prof. dr. Črt Marinček, dr. med. − izr. prof. dr. Zmago Turk, dr. med. − izr. prof. dr. Anton Zupan, dr. med V letu 2011 se je sestal sedemkrat: − 23. februarja 2011 − 30. marca 2011 − 20. aprila 2011 − 29. junija 2011 − 19. oktobra 2011 − 30. novembra 2011 − 21. decembra 2011 Naloge RSK (Ur.l. RS št. 30, 5.4.2002): 1. Usklajevanje in dokončno oblikovanje strokovnih smernic za njihovo strokovno področje. 2. Spremljanje razvoja stroke ter zdravstvene politike in njenih ukrepov, ki se nanašajo na

ožje strokovno področje RSK-ja. 3. Spremljanje kazalcev kakovosti s področja njihove dejavnosti in predlaganje sodobnih

metod diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. 4. Spremljanje normativov in standardov kadrovskih in materialnih virov. 5. Predlaganje novih metod diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije s področja njihove

dejavnosti, ki temeljijo na z dokazi podprti medicini (EBM). 6. Pripravljanje strokovnih stališč, analiz in ocen stanj za upravne organe, Ministrstvo za

zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in druge naročnike. 7. Sprejemanje stališč in ukrepov v primerih, ko prihaja do očitnega odstopanja od sodobnih

strokovnih priporočil. Obravnavane so bile naslednje teme: 1. Indikacije za predpis MTP 2. Storitve v FRM 3. Določitev minimalnega obsega izvedbenih posegov (dopis MZDR z dne 7. 1. 2011 4. Strategija razvoja in celostne ureditve področja FRM v RS do leta 2020 (dopis MZDR z

dne 17. 12. 2010) 5. Vloga za pridobitev mnenja RSK FRM o ustreznosti aparata za rehabilitacijo kolena

CAMOped (dopis TKM Kralj Vital z dne 27. 12. 2010) 6. Ustanovitev novega RSK za fizioterapijo (e-p dr. I. Eržena z dne 3. 2. 2011)


87

7. Potrditev Plana terciarne dejavnosti URI – Soča za 2011 in programa strokovnih predavanj v 2011

8. Stopnje nujnosti v fizioterapiji (e-dopis Mojce Srečnik z dne 24. 2. 2011) 9. Delovno mesto glavni zdravnik v slovenskih naravnih zdraviliščih 10. Problematika terapevtske UZ terapije na več lokacijah 11. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sestavi in delovanju RSK-jev

(www.mz.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/670/6228) 12. Šifrant vrst zdravstvenih storitev 13. Projektne skupine za ustanovitev "mreže športnih olimpijskih centrov" 14. Oblikovanje spletne strani MZ 15. Imenovanje novega predsednika RSK FRM

http://www.mz.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/670/6228


88

10. Zaključek Pri oblikovanju strokovnega poročila za leto 2011 so s pripravo poročil o posameznih programih sodelovali vsi vodje strokovnih skupin in vsi strokovni vodje posameznih enot Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča. Poročilo ni sestavljeno po enotah, temveč po področjih dela. Iz poročila je razvidna terciarna dejavnost Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča, ki skrbi za uravnotežen razvoj celostne rehabilitacije v državi, uvaja nove rehabilitacijske metode in programe in prenaša znanje na sekundarni in primarni nivo zdravstvenega varstva ter izvaja raziskave na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine in drugih področjih rehabilitacije. To izvajajo vse enote URI – Soča, pomembno vlogo pa imata Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino in Razširjeni strokovni kolegij za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, oba od ustanovitve s sedežem na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča. 17. 11. 2008 smo prejeli odločbo Ministrstva za zdravje, s katero se javnemu zdravstvenemu zavodu Inštitutu Republike Slovenije za rehabilitacijo podeli naziv klinični inštitut za dobo 5 let. Priloga poročila je pripravljena v skladu s Pravilnikom o pogojih in postopku za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek (Ur. L. Št. 72, 11. 7. 2006 in št. 49, 29. 6. 2009), brez točkovanja. Iz nje je razvidno, da smo tudi v letu 2011 delali na vseh področjih, pomembnih za ponovno pridobitev naziva Klinični inštitut. V letu 2011 smo vpeljali številne novosti, ki so predstavljene v poglavju Nove in izpopolnjene metode dela (2.6.), delno pa so razvidne tudi iz priloge. Novosti so vpeljale vse strokovne skupine in vse enote URI – Soča (2.6.). Poudariti velja uvedbo uporabe nekaterih ocenjevalnih orodij v subspecialistični ambulanti za kronično nerakavo bolečino, ocenjevanja otrok z obporodno okvaro brahialnega pleteža (Toronto lestvica), ocenjevanja fantomske bolečine in bolečine v krnu v rednih časovnih presledkih, izdelavo protokola za obravnavo oseb z miofascialnim bolečinskim sindromom, določanje prehranskega statusa pri ogroženih bolnikih, sprejetih na rehabilitacijo na URI – Soča, terapijo z ogledalom za lajšanje fantomske bolečine, SEAS vadbeni pristop za mladostnike z idiopatsko skoliozo, vadbo hoje s pomočjo robota, dinamičen odvzem mere za ortopedske vložke, metodo direktnega modeliranja protez po (delni) amputaciji prstov iz silikona, merjenje pritiskov sedežne površine s Pressure Mapping System, uvajanje tehnik relaksacije (EFT) pri otrocih in starših, uporabo metod in tehnik izkustvene geštalt družinske terapije pri obravnavi družin in številne popoldanske aktivnosti, ki dopolnjujejo programe rehabilitacije. Vse naštete in druge novosti, opisne v poglavju 2.6,. pripomorejo k boljšemu delu s pacienti in drugimi uporabniki. Izboljšali smo sodelovanje med posameznimi enotami Inštituta, predvsem med Kliniko za fizikalno medicino in rehabilitacijo in Lekarno, kot smo obljubili v poročilu za 2010. Nadaljevali smo s prestrukturiranjem ambulantnih programov ter uvedli novo ambulanto za športne poškodbe, ambulanto za sklepne in obsklepne bolezni in okvare ter subspecialistično ambulanto za kronično nerakavo bolečino. Delo v številnih laboratorijih in domu IRIS je postalo del redne klinične prakse. S tem smo dosegli pomemben uspeh v smeri celostne rehabilitacijske obravnave bolnikov.


89

V kabinetu za ocenjevanje vozniških sposobnosti voznikov s posebnimi potrebami nadaljujemo ocenjevanje po evropskih standardih v skladu z odločbo ministra za zdravje in ministra za notranje zadeve o pooblastitvi URI – Soča za opravljanje zdravstvenih pregledov in kontrolnih zdravstvenih pregledov telesno prizadetih oseb (4. 1. 2007). V letu 2011 smo dodatno izdelali vsebino predelav avtomobilov (opis predelav in opredelitev upravičencev do posamezne predelave) in seznam timskih pregledov (z opredelitvijo dela vseh članov tima) v zvezi z oceno predelav avtomobilov za voznike s posebnimi potrebami. Nadaljujemo z ocenjevanjem izida rehabilitacije z lestvico FIM (Functional Independent Measure), ki poteka na vseh oddelkih Klinike za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, v letu 2011 pa smo ocenili tudi številne otroke, starejše od sedem let. Na podlagi rednih analiz smo sprejeli številne sklepe in usmeritve za nadaljnje delo ter nove kriterije za sprejem bolnikov po preboleli možganski kapi. Še naprej preizkušamo klinično uporabo Mednarodne klasifikacije funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja (MKF) ter iščemo primeren način njene uporabe v redni klinični praksi. MKF je osnova za novo klinično pot, ki jo bomo v letu 2012 spremenili v računalniško obliko. Podatki, ki so se do sedaj zbirali samo z MKB-10, bodo z dodatno uporabo MKF dobili tudi rehabilitacijsko vsebino. V letu 2011 smo veliko naredili na izboljšanju kakovosti. Poudariti velja pridobitev mednarodne akreditacije NIHAO, vzdrževanje Evropskega znaka odličnosti EQUASS Excellence za področje poklicne rehabilitacije in ISO akreditacijo Ambulantno rehabilitacijske službe, Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo, Razvoja in raziskav, Rehabilitacijskega inženiringa, Lekarne in INDOK-a. Spremljali smo številne kazalnike kakovosti in zadovoljstvo pacientov v večini enot Inštituta ter sprejeli nekaj ukrepov za njihovo izboljšanje. Pripravili smo dve novi vlogi za evropsko akreditacijo UEMS, in sicer za Program rehabilitacije pacientov z okvaro perifernega živčevja in za Program rehabilitacije pacientov z možganskimi poškodbami, ki sta v postopku akreditacije. Tudi v letu 2011 smo imeli na strokovnem izpopolnjevanju številne tuje strokovnjake ter opravili veliko recenzij. Vzpodbudno je, da vedno več zaposlenih dobiva mednarodno razpoznavnost, kar dokazujejo številna vabljena predavanja, vedno večje število zaposlenih, ki imajo aktivne vloge v različnih mednarodnih strokovnih organizacijah, ter vedno širši krog recenzentov (dokazila so v prilogi). 22. rehabilitacijski dnevi z naslovom Z dokazi podprta Rehabilitacija – II so bili zelo uspešni ter osnova za vpeljevanje novosti in sprememb. Izpeljali smo tudi večino ostalih planiranih strokovnih srečanj ter nekaj neplaniranih, s čimer naše znanje uspešno prenašamo na strokovne delavce v Sloveniji in v tujini. Večjo pozornost, ki smo jo v letu 2009 začeli namenjati vzpodbujanju raziskovalnega dela, še vedno daje pozitivne rezultate. V letu 2011 smo v mednarodnih revijah s faktorjem vpliva objavili 22 člankov, kar je največ do sedaj. Dr. Mojca Jenko, univ. dipl. inž. el., je imela zagovor doktorske naloge januarja 2011, dr. Jakob Oblak, univ. dipl. inž. el., pa aprila 2011. Maja Mlakar, dipl. inž. ortot. prot., je uspešno odgovorila na pripombe recenzentke in končala


90

magistrski študij. Asist. dr. Nika Goljar, dr. med., je v postopku habilitacije v naziv docentke za fizikalno in rehabilitacijsko medicino. Pripravili smo karierne načrte strokovnih delavcev, ki so osnova za oblikovanje raziskovalne skupine URI – Soča, v kateri bodo raziskovalci in habilitirani učitelji vseh strokovnih skupin. Nova glavna inženirka strokovno povezuje vse diplomirane inženirje protetike in ortotike, zaposlene v različnih enotah inštituta, vzpodbuja raziskovalno delo ter postopoma uresničuje nove ideje. Nova vodja psihosocialne obravnave ima številne nove ideje, ki jih bo začela uresničevati v letu 2012. Strokovna revija Rehabilitacija je od februarja 2010 dostopna na spletni strani http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija. To pomeni višji nivo odmevnosti tako za bodoče avtorje člankov kot za bralce. Zahvaljujoč odgovorni urednici in ostalim članom uredniškega odbora je kakovost objavljenih člankov vsako leto boljša. Z izboljšano vsebino pouka fizikalne in rehabilitacijske medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani ter novim predmetom za študente 2. letnika Stik z bolnikom narašča zanimanje mladih zdravnikov za specializacijo. Trenutno je specializantov 37. Nadaljujemo s tradicijo uspešnosti na evropskih izpitih iz fizikalne in rehabilitacijske medicine. Konec novembra 2011 je izpit uspešno opravilo sedem specializantov (vsi kandidati). Sklenemo lahko, da z uspešnim delom nadaljujejo vse strokovne skupine v vseh enotah Inštituta, kot je razvidno iz poročila in priloge. Strokovna direktorica URI – Soča prof. dr. Helena Burger, dr. med.

URI – Soča: Pregled strokovnega, izobraževalnega in raziskovalnega dela za leto 2011

91

Priloga: Pregled strokovnega, izobraževalnega in raziskovalnega dela v letu 2011

v skladu s Pravilnikom o pogojih in postopku za pridobitev naziva klinika,

klinični inštitut ali klinični oddelek, Ur. L. Št. 72, 11.7.2006

Ljubljana, februar 2011


92

Strokovno delo (ST) Terciarna raven (ST-A) Večina programa Inštituta se izvaja na terciarni ravni za potrebe celotne Slovenije. To velja predvsem za hospitalne oddelke in ambulantno dejavnost, Center za poklicno rehabilitacijo ter rehabilitacijski inženiring, kar je razvidno iz poročila. Uvedba izvirnih metod diagnostike, preventive, zdravljenja in rehabilitacije (ST-B) − Nov ambulantni program – Rehabilitacija ljudi s kronično bolečino − Svetovalna služba za izvajalce zaposlitvene rehabilitacije − Zagotavljanje kakovosti pri izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije Prenos novih metod diagnostike, preventive, zdravljenja in rehabilitacije iz sveta v državo (ST-Č) Zdravniki Ocenjevanje: – Sistematična uporaba nekaterih ocenjevalnih orodij v subspecialistični ambulanti za

kronično nerakavo bolečino (MPI, CPAQ, TSK, CES-D, STAI, pain DETECT) – Ocenjevanje otrok z obporodno okvaro brahialnega pleteža (Toronto lestvica) – Sodelovanje s kirurgi plastiki v zgodnjem odločanju o operativnem zdravljenju otrok z

obporodno okvaro brahialnega pleteža – Uporaba lestvice SCIM pri vseh pacientih z okvaro hrbtenjače – Ocenjevanje fantomske bolečine in bolečine v krnu v rednih časovnih presledkih (ob

sprejemu, tedensko, pred odpustom, ob ambulantni kontroli) – Izdelali smo vsebino predelav avtomobilov (opis predelav in opredelitev upravičencev do

posamezne predelave) za voznike s posebnimi potrebami – Izdelali smo seznam timskih pregledov (z opredelitvijo dela vseh članov tima) v zvezi z

oceno predelav avtomobilov za voznike s posebnimi potrebami – Uvedba in preizkus merskih instrumentov za CPR – Uvedba in preizkus nove klinične poti za CPR – Uvajanje merjenja vpliva zaposlitvene rehabilitacije na kakovost življenja (pilotska

uporaba vprašalnika v okviru sodelovanja v učni skupini Evropske platforme za rehabilitacije)

– Izdelava protokola za obravnavo oseb z miofascialnim bolečinskim sindromom – Postopno prenavljanje programov ARS po že sprejetem programu – Ocenjevalne lestvice RI – Uporaba Eye Tracking naprave v NK – Evocirani potenciali za oceno stanja po okvari hrbtenjače


93

Diagnostika: – Določanje prehranskega statusa pri ogroženih bolnikih sprejetih na rehabilitacijo na URI

Soča z bioimpedančno metodo Terapija: – Terapija z ogledalom za lajšanje fantomske bolečine – Stimulacija globokih možganskih jeder za otroke z možganskimi okvarami in hudimi

motnjami mišičnega tonusa in nekontroliranimi gibi – Telerehabilitacija – izvajanje terapije na daljavo s pomočjo naprave Balance Trainer Delovni terapevti Ocenjevanje: – Vprašalnik QUEST kot redna oblika spremljanja zadovoljstva uporabnika na področju

invalidskih vozičkov (otroci in mladostniki) Terapija: – Funkcionalno usposabljanje nevroloških bolnikov (FUNB) z glasbo na oddelku po

možganski kapi – Vadba funkcije roke na simulirani napravi – Plesno gibalne aktivnosti za odrasle po amputaciji – Uvedba metod likovne terapije – Sodobni tehnološki postopki izdelave opornic za roke – Uvajanje terapije s pomočjo psa pri otroku Fizioterapevti Terapija: – SEAS vadbeni pristop za mladostnike z idiopatsko skoliozo – Program fizioterapije za bolnike s fibromialgijo – Terapija z laserjem visoke intenzitete – Vadba hoje s pomočjo robota – Vadba ravnotežja z uporabo navidezne resničnosti – Nordijska hoja Zdravstvena nega − E-naročanje zdravil in sanitetnega materiala še na zadnji bolniški oddelek, to je Oddelek

za rehabilitacijo pacientov po amputaciji − Začetek uvajanja varnostnih razgovorov na vseh bolniških oddelkih − Uvedba enkrat tedenskega nadzora nad delom pralnice; uvedba evidenčnega lista − Strokovno uvajanje na delo pri vseh na novo sprejetih kandidatih (bol. str., ZT, DMS) − Seznam merskih naprav in indikatorjev na vseh bolniških oddelkih in kontrola delovanja,

oz. vodenje evidence o kalibraciji − Priprava in uvedba obrazca – Izjava za dijake, študente, prostovoljce,..o zaupnosti

podatkov o boleznih in zdravstvenemu stanju oseb, ter o varstvu osebnih podatkov


94

Diplomirani inženirji ortotike in protetike − Uporaba posebne izvedbe ortoz za medenico in spodnje ude za otroke z mielo-

meningokelo − Odvzem mere z vakum sistemom za transtibialne proteze − Dinamičen odvzem mere za ortopedske vložke − Metoda direktnega modeliranja protez po (delni) amputaciji prstov iz silikona − Merjenje pritiskov sedežne površine s Pressure Mapping System Psihologi − Uvajanje tehnik relaksacije (EFT) pri otrocih in starših − Uporaba metod in tehnik Izkustvene geštalt družinske terapije pri obravnavi družin − Izvajanje računalniško podprte kognitivne vadbe − Skupinska podporna terapija za bolnike po amputaciji v času rehabilitacije − Kognitivna rehabilitacija s principom Rehacom − Skupina za samopomoč svojcem Logopedi − Snoezelen – multisenzorna stimulacija kot podlaga za spodbujanje pred govornih

sposobnosti Farmacevti (lekarna) − Izdaja homeopatskih zdravil − Farmokoterapijski pregled − Farmakoterapijski nasvet − Pregled kože s svetovanjem z dermokamero Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo (RCZR) V RCZR je v letu 2011 delovalo 10 delovnih skupin, ki so pripravile: − Evalvacijo zaposlitvene rehabilitacije za leto 2010, ki je vsebovala evalvacijo s strani

uporabnikov, napotnih ustanov (ZRSZ in ZPIZ), izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, delodajalcev, podpornega zaposlovanja in prilagoditev delovnih mest invalidov. Evalvacije so bile pripravljene z novimi, izboljšanimi vprašalniki in novimi področji evalvacij.

− Zaposlitvena rehabilitacija in delodajalci: delovna skupina se je osredotočila na pripravo podpornega programa za mala in srednja podjetja ter medinstitucionalno povezovanje za delo z invalidi.


95

− Nadzor nad izvajanjem storitve Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov, za osemnajst primerov ocen storitve pri treh izvajalcih. Pripravljen je bil nov protokol nadzora v skladu s standardi storitev.

− Svetovalno delo za strokovne delavce v timih zaposlitvene rehabilitacije je z intervizijskim pregledom dobrih praks v zaposlitveni rehabilitaciji predstavilo nov način dela, ki je usmerjen v poenotenje dela na ravni vseh izvajalcev v Sloveniji. Hkrati smo podrobno obdelali stres pri delu v zaposlitveni rehabilitacije, področje dela z uporabniki s težavami v duševnem zdravju in povezanost težav v duševnem zdravju z odvisnostjo.

− Pilotno preverjanje normativov zaposlitvene rehabilitacije je z analizo podatkov na ravni vseh izvajalcev v letu 2011 za devetmesečno obdobje pokazalo 120% izpolnjevanje normativov na ravni celotne Slovenije. V okviru 14 izvajalcev so še velika odstopanja na različnih področjih normativov za posamezne storitve, ki jih bo potrebno analizirati še v naslednjih razdobjih.

− Naloga Standardi storitev – uvajanje sistema EQUASS je v letu 2011 pripravila dva nova izvajalca zaposlitvene rehabilitacije za pridobitev certifikata za področje storitev v rehabilitaciji. Pripravljena je bila spletna stran z informacijami o certifikatu ter dokumentacijo.

− Delovna skupina, ki je delala na informacijsko komunikacijskih tehnologijah za invalide v procesu zaposlitvene rehabilitacije je pripravila temeljne vsebine in jih javno predstavila na posvetu, ki je potekal v Državnem svetu Republike Slovenije ob Mednarodnem dnevu invalidov. Vsebine so temeljnega pomena za standarde znanj izvajalcev, saj je obvladovanje uporabe IKT nujna za delo vsakega gluhega in naglušnega ter slepega in slabovidnega uporabnika storitev zaposlitvene rehabilitacije.

− Standardi usposabljanj in znanj za strokovne delavce na področju zaposlitvene rehabilitacije so vključili nove metode dela - uporabo bio-psiho-socialnih metod dela v praksi, motivacijske teorije v praksi, načrtovanje vpliva invalidnosti na poklicno pot, primerjavo pristopov v Sloveniji in Veliki Britaniji.

− Priprava podlag za metodologijo spremljanja izvajanja Zakona o izenačevanju možnosti invalidov – določitev kazalnikov za evalvacijo izvajanja zakona.

− Za Zakon o izenačevanju možnosti invalidov je bil pripravljen seznam predelav avtomobilov, v katerem so opisana medicinska – funkcijska stanja, kjer so invalidi upravičeni do posamezne predelave, določeno je okvirno letno število posameznih predelav in cene predelav; pripravljen je opis vrste timskega pregleda invalidov glede upravičenosti do posameznih predelav in določene tri vrste timskih pregledov invalidov glede na obsežnost in zahtevnost timske ocene ter organizacijska shema delovanja ambulante za objektivno timsko oceno upravičenosti posameznikov do potrebne predelave avtomobila.


96

Strokovna odmevnost, izkazana z zanimanjem strokovne javnosti in bolnikov (ST-E) Prenos naše metode v drugo državo, kjer se uporablja v več ustanovah − Prenos znanja in praktično učenje uporabe FES na strokovnjake v Estoniji (FES za otroke

z okvaro možganov, odrasle po možganski kapi in odrasle po poškodbi hrbtenjače) je bil opravljen že v letu 2010 - trenutno uporabljajo FES v treh ustanovah v Estoniji.

− Prenos znanja in praktično učenje uporabe FES na strokovnjake ustanove Rehabilitacijski center Zotović Banja Luka, Republika Srpska

Predstavitev in posreden prenos konceptov rehabilitacije – Prenos koncepta rehabilitacije oseb po možganski kapi na strokovnjake ustanove

Rehabilitacijski center Zotović Banja Luka, Republika Srpska. 4 naši strokovnjaki so najprej izvedli izobraževanje v centru Zotović.

– Sledilo je dodatno izobraževanje njihovih strokovnjakov v URI – Soča. – Prenos timske rehabilitacije oseb po amputaciji udov na strokovnjake v Kolumbiji (štiri

strokovnjaki URI – Soča izvedi izobraževanje v Cartagini, 5. – 12. 12. 2011). Strokovno izpopolnjevanje v URI – Soča v okviru programa Erasmus: FRM: − Sibel Konukcu, MD, Faculty of Medicine, Pamukkale University, Turkey (1. 7. – 30. 9.

2011) Delovna terapija: − Esther Merino Galan, del. ter., Universisdad: CSEU la Sale, Centro Superior de

Estudios Universitarios la Sale, Madrid (1. 3. – 31. 5. 2011) − Maria de Olazabal Zaranza, del. ter., Universisdad: CSEU la Sale, Centro Superior de

Estudios Universitarios la Sale, Madrid (1. 3. – 31. 5. 2011) − Amaya Iglesias Arenas, del. ter., Universisdad: CSEU la Sale, Centro Superior de

Estudios Universitarios la Sale, Madrid (1. 3. – 31. 5. 2011). Fizioterapija: − Annukka Rahikkala, Olu University, Finska (3. – 14. 10. 2011) − Mari Moilanen, Olu University, Finska (3. – 14. 10. 2011) Drugi obiski in strokovna izpopolnjevanja tujcev v URI – Soča: − Hannele Anttila, Physiotherapy Lecturer, Tampere University of Applied Sciences,

Finska, - ogled programov fizioterapije v Kliniki za FRM (5. 5. 2011). − Prof. Jashkov Alexander Vladimirovich in dr. Mokina Natalia Alexandrova,Samara

State Medical University of the Federal Agency in Healthacare and Social Development– ogled programov Klinike za FRM (17. 2. 2011).


97

− Pavel Masyakin, dr. med., Nataliya Anofrieva, dr. med., Sergey Tereshchenko, dr. med., Sergey Kryzhanovskiy, dr. med., Inessa Ezhovskaya, dr. med., Elena Vlasova, dr. med., Maria Ardatskaya, dr. med., Dimitriy Zotov, dr. med., Maria Solodenina, fiziot., Sergey Vasechkin, zdrav. terapevt, Elena Tereschenkova, prostovoljka, delegacija iz Rusije – ogled programov Klinike za FRM (23. 2. 2011).

− Dr. Nikolax Storozhenko, D.M., Honored Phisician, predsednik of World Federation of

Hydrotherapy and Climatotherapy in predsednik National SP Association of Russia in prof. Alexander N. Razumov, Ph.d., Honored Scientist of Russian Federationf in Full Member of Russiaon Academy of Medical Sciences ter predsednik Autonomous Nonprofit Organization International University of Restorative Medicine – ogled programov Klinike za FRM (25. 2. 2011).

− Sheikh Sabah Alabdullah Al-Sabah, minister za obrambo Kuvajta – ogled programov

Klinike za FRM (15. 3. 2011). − Obisk Flamske delegacije – sodelovanje v okviru projekta „ICF and job seeking for

persons on a larger distance from the labour market due to MMPP impedements“ (4. 3. 2011).

− Obisk strokovnih delavcev Zavoda za delo, družino in socialne zadeve - UPSVAR

(Ústredie práce, sociálnych vecí a rodiny) iz Slovaške (okraj Malacky) (24. 3. 2011). − Strokovni delavci Ministrstva za izobraževanje, znanost in tehnologijo Republike

Kosovo – ogled programov Klinike za FRM (21. 3. 2011). − Delegacija Ministrstva za zdravstvo iz Brčkega, Bosna in Hercegovina – ogled

programov Klinike za FRM (7. 4. 2011). − Študenti psihologije iz Tilburga, Nizozemska (30) – predstavitev programov Klinike za

FRM in delo psihologa (29. 4. 2011). − Dario Karačić, bacc. occup. terap., koordinator programov aktivnosti v Društu osoba s

cerebralnim i dječjom paralizom, Zagreb, Hrvaška – predstavitev nadomestne komunikacije (3. 5. 2011).

− Obisk norveškega kraljevega para (10. 5. 2011) − Maria Erika Sanchez Rodriguez, dr. med., iz Kolumbije – strokovno izpopolnjevanje v

Kliniki za FRM (23. 5. - 3. 6. 2011). − Kathelyn Esther Gaviria Bustamante, fizioterapevtka iz Kolumbije – strokovno

izpopolnjevanje v Kliniki za FRM (23. 5. - 3. 6.). − Jome Rafat M.A. in Nabila Abusharekh M.A., fizioterapevtki iz Gaza, Palestina –

strokovno izpopolnjevanje v Kliniki za FRM (3. - 21. 6. 2011).


98

− Ahmed Mostafa Abd El Aziz Saad, dr. med., iz Egipta – strokovno izpopolnjevanje v Kliniki za FRM (6. - 17. 6. 2011).

− Delegacija iz Kazakstana (11) (7. 6. 2011). − Bassem Mohamed Khalif, fizioterapevt iz Egipta – strokovno izpopolnjevanje v Kliniki

za FRM (6. - 17. 6. 2011). − Eman Kotb, medicinska sestra iz Egipta – strokovno izpopolnjevanje v Kliniki za FRM

(13. – 24. 6. 2011). − Ahmed Barakat Bekheet, dr. med., Egipt – strokovno izpopolnjevanje v Kliniki za

FRM (14. - 24. 6. 2011). − Branisalv Lović, Goran Kljajčin in še dva delegata iz Fonda za zdravstveno

osiguranje Republike Srpske – ogled programov Klinike za FRM (22. 6. 2011). − Delegaciji Zveze paraplegikov iz Srbije in Makedonije – ogled programov Klinike za

FRM (22. 9. 2011).

− Obisk strokovnjakov iz Švice (Dr. Hans-G. Scherrer, Zürich, Dr. Carlo De Simoni, Luzern, Dr. Christoph Thür, Zürich, Dr. Bernhard Christen, Bern (President elect of the Swiss Orthopaedic Association 2012-2013), Prof. Niklaus Friederich, Bruderholz/Basel (27. 9. 2011).

− Snemanje EFIR TV iz Rusije – predstavitev Klinike za FRM (11. 10. 2011). − Mr. sc. dr. Teodora Talić, dr. med., Olivera Spasojević, Goran Ignjatić, Srebrenko

Despotović, vsi fizioterapevti in Snježana Jagodić, Dragana Milošević in Lidija Slunjski, vse delovne terapevtke, Klinika za rehabilitacijo "Dr. M. Zotović", Banja Luka, Bosna in Hercegovina – predstavitev programa funkcionalne električne stimulacije v Kliniki za FRM (17. - 19. 10. 2011).

− Sandra Martinez Bustelo, University of La Coruna, Kolumbija, - ogled programov

fizioterapije v Kliniki za FRM (21. 10. 2011). − Dijaki Medicinske škole iz Reke, Hrvaška (45) – o gled programov fizioterapije v

Kliniki za FRM (29. 11. 2011).


99

V okviru mednarodnega sodelovanja sodi tudi sodelovanje z Mednarodno fundacijo za deminiranje in pomoč žrtvam min (International Trust Fund – ITF) s sedežem v Ljubljani. V okviru tega sodelovanja smo opravljali: 1. Triažne preglede žrtev min (otroci iz Gaze) 2. Rehabilitacijo žrtev min (pretežno po amputacijah) – predstavljeno v poglavju o klinično

strokovnem delu (podpoglavje 2.1.) 3. Usposabljali strokovnjake iz Albanije, BiH, Egipta, Gaze, Kosova, Kolumbije, Libije 4. Izobraževalni seminarji in predavanja Na strokovnem izpopolnjevanju v URI – Soča so bili: iz Albanije: 9. – 10. april 2011 (3 strokovnjaki) 11. – 22. april 2011 (1 strokovnjak) iz Bosne iz Herzegovine: 23. – 26. marec 2011 (7 strokovnjakov) 9. – 10. april 2011 (11 strokovnjakov) 11. – 13. maj 2011 (4 strokovnjaki) s Kosova: 11. – 22. april 2011 (1 strokovnjak) iz Egipta: 5. – 24. junij 2011 (5 strokovnjakov) iz Gaze: 6. – 24. junij 2011 (4 strokovnjaki) iz Kolumbije: 23. maj – 3. junij 2011 (3 strokovnjaki) Oskrba pacientov: Otroci iz Gaze (2 skupini); 6. maj – 3. junij 2011 (17 otrok) 29. september – 23. oktober 2011 (11 otrok) iz BiH: 7. – 15. september 2011 (1 pacient) iz Albanije: 26. februar – 18. marec 2011 (1 pacient) s Kosova: 26. februar – 18. marec 2011 (11 pacientov)


100

iz Libije: 28. oktober – 8. december 2011 (24 pacientov) Triaža palestinskih otrok v Gazi: 20. – 24. junij 2011 (110 otrok) Usposabljanja, ki so jih izvedli naši strokovnjaki: v Libiji: 9. – 21. november 2011 (K. Grabljevec, D. Zajc, M. Kovač, K. Jere) 25. november – 2. december 2011 (zdravnik, dva fizioterapevta, delovni terapevt) Možnosti za nudenje rehabilitacijskih uslug 11. – 16. december 2011 (dva zdravnika) v Kolumbiji: 5. - 12. december 2011 (zdravnik, fizioterapevt, delovni terapevt, diplomirani inženir ortotike in proetetike)


101

Aktivne udeležbe na domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih (ST-F) 1. BANDEL, Teja. Vezi s starši in motnje čustvovanja. V: GANC, Damijan (ur.), CVETEK,

Robert (ur.). Inovativna družinska terapija. II. kongres zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije, Bohinjska Bistrica, Slovenija, 29. januar 2011. [S. n.: s. l., 2011?], str. 46-73. http://zdt.si/uploads/zdtslo/public/document/65-zbornik_2011_sl.pdf. [COBISS.SI-ID 1254249]

2. BIZJAK, Evalda. Group art therapy in a person suffering from mental health disorders in vocational rehabilitation (case study). V: 11th European Arts Therapies Conference, Lucca, Italy, 21-24 September 2011. Arts therapies and the intelligence of feeling : conference handbook. [Lucca: Centro di Salute Mentale, 2011], str. 48. [COBISS.SI-ID 1280105]

3. BRAČIČ, Mitja, SUPEJ, Matej, MATJAČIĆ, Zlatko. Biomechanics: Dependence of human maximum vertical counter-movement jump height on activation sequence of the biarticular muscles. (Prispevek na konferenci FIVB Volleyball Medicine Congress Bled, Slovenia, 13-15 January 2011.). Br. j. sports med., 2011, vol. 45, issue 6 (2011), str. 538-539, http://bjsm.bmj.com/content/45/6.toc#AbstractsfromtheFIVBVolleyballMedicineCongressBledSlovenia1315January2011, doi: 10.1136/bjsm.2011.084558.16 [COBISS.SI-ID 4033201]

4. BRAČIČ, Mitja, SUPEJ, Matej, MATJAČIĆ, Zlatko. Dependence of human maximum vertical counter-movement jump height on activation sequence of the biarticular muscles. V: BAHR, Roald (ur.), BURGER, Helena (ur.), REESER, Jonathan (ur.). FIVB Volleyball Medicine Congress 2011, Bled, Slovenia, 13-15 January 2011. Book of abstracts. Ljubljana: Faculty of Sport, Institute of Sports Medicine, 2011, str. 26. COBISS.SI-ID 1073513]

5. BREZOVAR, Darinka, BURGER, Helena. Comparison of two tests for children following upper limb amputation. V: 6th ISPO Central European Conference, Nyíregyháza, Hungary, 25-27 August 2011. Rehabilitáció, 2011, 21. évf., 2/3 sz., str. 147-148. [COBISS.SI-ID 1197161]

6. BURGAR, Matej, MLAKAR, Maja, PIHLAR, Zdenka, BURGER, Helena. Upper limb prostheses for persons whose stumps are covered with grafts and scars. V: 6th ISPO Central European Conference, Nyíregyháza, Hungary, 25-27 August 2011. Rehabilitáció, 2011, 21. évf., 2/3 sz., str. 146-147. [COBISS.SI-ID 1196905]

7. BURGER, Helena. Dokazi o učinkovitosti ortopedskih čevljev in vložkov = Evidence on effectiveness of orthopaedic shoes and insoles. V: MARINČEK, Črt (ur.), GROLEGER, Katja (ur.). 22. dnevi rehabilitacijske medicine, Ljubljana, 25.-26. marec 2011. Z dokazi podprta rehabilitacija - II : zbornik predavanj : proceedings, (Rehabilitacija, letn. 10, supl. 1). Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 2011, letn. 10, supl. 1, str. 82-89. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_S1_p082-089.pdf. [COBISS.SI-ID 1109609]

http://zdt.si/uploads/zdtslo/public/document/65-zbornik_2011_sl.pdf



http://bjsm.bmj.com/content/45/6.toc#AbstractsfromtheFIVBVolleyballMedicineCongressBledSlovenia1315January2011

http://bjsm.bmj.com/content/45/6.toc#AbstractsfromtheFIVBVolleyballMedicineCongressBledSlovenia1315January2011

http://dx.doi.org/10.1136/bjsm.2011.084558.16





http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_S1_p082-089.pdf




102

8. BURGER, Helena. Outcome measure in the process of prosthetic care. V: 6th ISPO Central European Conference, Nyíregyháza, Hungary, 25-27 August 2011. Rehabilitáció, 2011, 21. évf., 2/3 sz., str. 145. [COBISS.SI-ID 1196137]

9. BURGER, Helena. Predpisovanje ortoz pri poškodbah kolenskega sklepa : 4 Live Arthroscopy Festival, Portorose, September 7th-10th 2011. Portorose, 2011. [COBISS.SI-ID 1389417]

10. BURGER, Helena, BURGAR, Matej, BREZOVAR, Darinka, PIHLAR, Zdenka. The first experiences with bionic prosthetic hand. V: 6th ISPO Central European Conference, Nyíregyháza, Hungary, 25-27 August 2011. Rehabilitáció, 2011, 21. évf., 2/3 sz., str. 146. [COBISS.SI-ID 1196649]

11. CIKAJLO, Imre, OBLAK, Jakob, MATJAČIĆ, Zlatko. Haptic floor for virtual balance training. V: BASODOGAN, Cagatay (ur.), CHOI, Seungmoon (ur.), HARDERS, Matthias (ur.), JONES, Lynette A. (ur.), YOKOKOHJI, Yasuyoshi (ur.). IEEE World Haptics Conference 2011 : conference proceedings, June 21-24, 2011, Istanbul, Turkey. [New York]: IEEE, cop. 2011, str. 179-184. [COBISS.SI-ID 1174889]

12. ČEŠAREK VUČKO, Gabrijela, ZAJC, Dejana, ROTAR, Eli. Najpogostejše težave pri izvajanju dnevnih dejavnosti in strategije pomoči pri bolnikih s parkinsonizmom. V: POSAR-BUDIMLIČ, Sabina (ur.), KAMBIČ, Lidija (ur.), PIRTOŠEK, Zvezdan, TROŠT, Maja, PRAŽNIKAR, Aleš, MERZEL, Tanja, ANDOLJŠEK, Martina, KAMBIČ, Lidija, POSAR-BUDIMLIČ, Sabina, HAFNER, Bernarda, BOGATEC, Enrico. Strokovno srečanje Rehabilitacija bolnika s parkinsonizmom, Ljubljana, Slovenija, 7. oktober 2011. Rehabilitacija bolnika s parkinsonizmom, (Nevrorehabilitacijska zbirka). Ljubljana: Nevrološka klinika, UKC, 2011, str. 123-130. [COBISS.SI-ID 1251689]

13. DAMJAN, Hermina. Z dokazi podprta rehabilitacija odraslih s cerebralno paralizo = Evidence-based rehabilitation of adults with cerebral palsy. V: MARINČEK, Črt (ur.), GROLEGER, Katja (ur.). 22. dnevi rehabilitacijske medicine, Ljubljana, 25.-26. marec 2011. Z dokazi podprta rehabilitacija - II : zbornik predavanj : proceedings, (Rehabilitacija, letn. 10, supl. 1). Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 2011, letn. 10, supl. 1, str. 127-130. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_S1_p127-130.pdf. [COBISS.SI-ID 1111145]

14. DIMNIK VESEL, Zdenka. Intermitentna urinska kateterizacija = Intermittent urinary catheterization. V: MAJCEN DVORŠAK, Suzana (ur.), ŠĆEPANOVIĆ, Darija (ur.). Stome, rane, inkontinenca - aktivnosti v zdravstveni negi : simpozij z mednarodno udeležbo, 3., 4. in 5. marec 2011, Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič, Ankaran: zbornik predavanj. [Ljubljana]: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester v enterostomalni terapiji, 2011, str. 165-170. [COBISS.SI-ID 1298281]










103

15. DIMNIK VESEL, Zdenka. Zdravstvenonegovalni problemi pri odvajanju blata pacientov z okvaro hrbtenjače = Health - cleaning problems passing stools patient suffering from spinal cord injuries. V: PETKOVŠEK GREGORIN, Romana (ur.). Zdravstvenonegovalni problemi pacientov z motnjami odvajanja blata : zbornik predavanj, Rogaška Slatina, 29. september 2011. 1. izd. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti, 2011, str. 19-23. [COBISS.SI-ID 1224297]

16. DOLINŠEK, Tatjana, TABAJ, Aleksandra. Tranzicija mladih s invaliditetom iz škole na tržište rada = Transition of youth with disabilities from school to labor market. V: ŠARIĆ, Edina (ur.). II Međunarodna naučno-stručna konferencija Interdisciplinarni pristup razvoja modela profesionalne rehabilitacije, Brčko, Bosna i Hercegovina, 10.-12. novembra 2011. Interdisciplinarni pristup razvoja modela profesionalne rehabilitacije : knjiga sažetaka : book of abstracts. Tuzla: Centar za edukaciju i profesionalno rehabilitaciju, 2011, str. 82-83. [COBISS.SI-ID 1288553]

17. ĐUKIĆ, David, ERMAN, Nuša. Effect of transformational leadership behavior in time of crisis. V: RISTIĆ, Žarko (ur.). Crisis of transition and transition of crisis : collection of papers. Banja Luka: University for Business Studies, 2011, str. 955-970. [COBISS.SI-ID 1133417]

18. ERJAVEC, Tatjana, BURGER, Helena, VIDMAR, Gaj. Exercise testing as screening measure for ability to walk with prosthesis after transfemoral amputation. V: 6th ISPO Central European Conference, Nyíregyháza, Hungary, 25-27 August 2011. Rehabilitáció, 2011, 21. évf., 2/3 sz., str. 155. [COBISS.SI-ID 1198441]

19. ERJAVEC, Tatjana, PREŠERN-ŠTRUKELJ, Metka. Ability to walk with above-knee prosthesis. V: POREDOŠ, Pavel (ur.), JEŽOVNIK, Mateja (ur.). 20th EuroChap Congress of the International Union of Angiology, Ljubljana, Slovenia, 6-8 October 2011. Book of abstracts and scientific programme. Ljubljana: Slovenian Medical Association, 2011, str. 197-198. [COBISS.SI-ID 1251177]

20. ERZAR, Dominik, BURGER, Helena, MAVER, Tomaž, OLENŠEK, Andrej, CIKAJLO, Imre, MATJAČIĆ, Zlatko. The influence of silicone foot prostheses on gait in subjects after Chopart amputation. V: 6th ISPO Central European Conference, Nyíregyháza, Hungary, 25-27 August 2011. Rehabilitáció, 2011, 21. évf., 2/3 sz., str. 152. [COBISS.SI-ID 1198185]

21. GOLJAR, Nika, GLOBOKAR, Daniel. Sveobuhvatna rehabilitacija pacijenata s moždanim udarom = Comprehensive rehabilitation of stroke patients (comprehensive stroke rehabilitation). V: ŠARIĆ, Edina (ur.). II Međunarodna naučno-stručna konferencija Interdisciplinarni pristup razvoja modela profesionalne rehabilitacije, Brčko, Bosna i Hercegovina, 10.-12. novembra 2011. Interdisciplinarni pristup razvoja modela profesionalne rehabilitacije : knjiga sažetaka : book of abstracts. Tuzla: Centar za edukaciju i profesionalno rehabilitaciju, 2011, str. 84. [COBISS.SI-ID 1290089]









104

22. GOLJAR, Nika, JAVH, Metka, POJE, Janja, OCEPEK, Julija, NOVAK, Domen, ZIHERL, Jaka, OLENŠEK, Andrej, MIHELJ, Matjaž, MUNIH, Marko. Psychophysiological responses to robot training in different recovery phases after stroke. V: Rehab Week 2011; INRS 2011 - International Neurorehabilitation Symposium 2011 [and] ICVR 2011- International Conference on Virtual Rehabilitation 2011 [and] ICORR 2011 - 2011 IEEE International Conference on Rehabilitation Robotics, Zurich, 2011. Rehab Week 2011. [Piscataway]: IEEE, cop. 2011, str. 1047-1052, ilustr. [COBISS.SI-ID 8456788]

23. GRABLJEVEC, Klemen. Patelofemoralni sindrom - konzervativno zdravljenje : 4 Live Arthroscopy Festival, Portorose, September 7th-10th 2011. Portorose, 2011. [COBISS.SI-ID 1389673]

24. GRABLJEVEC, Klemen. Smernice za medicinsko rehabilitacijo starostnika po zlomu kolka = Medical rehabilitation after hip fractures - national guidelines. V: KOMADINA, Radko (ur.). VIII. Celjski dnevi, Portorož, Slovenija, 18.-19. marec 2011. Zlom kolka v Sloveniji 2000-2010. Celje: Splošna in učna bolnišnica, 2011, str. 126-130. [COBISS.SI-ID 1119081]

25. GRABLJEVEC, Klemen. Z dokazi podprta rehabilitacija bolnikov po možganski poškodbi = Evidence based rehabilitation of patients after traumatic brain injury. V: MARINČEK, Črt (ur.), GROLEGER, Katja (ur.). 22. dnevi rehabilitacijske medicine, Ljubljana, 25.-26. marec 2011. Z dokazi podprta rehabilitacija - II : zbornik predavanj : proceedings, (Rehabilitacija, letn. 10, supl. 1). Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 2011, letn. 10, supl. 1, str. 111-115. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_S1_p111-115.pdf. [COBISS.SI-ID 1110633]

26. GRABLJEVEC, Klemen. Zdravljenje degenerativnih sprememb rotat. manšete z ESWT : 4 Live Arthroscopy Festival, Portorose, September 7th-10th 2011. Portorose, 2011. [COBISS.SI-ID 1389929]

27. GRABLJEVEC, Klemen, BOŠNJAK, Roman, KOSI, Tjaša. Experiences with intrathecal baclofen pump therapy in Slovenia, V: 6th Congress of The Croatian Neurosurgical Society and The Joint Meeting with the Slovenian Neurosurgical Society, Opatija, Croatia, 25.-28. maj 2011. Acta clin. Croat., 2011, vol. 50, suppl. 1, str. 77-78. [COBISS.SI-ID 1154921]

28. GROLEGER, Katja, PIKL, Majda, VREČAR, Irena. Preliminary results on content validity and interrater reliability of SWIM. V: European Academy of Childhood Disability, 23rd Annual meeting, 8-11 June 2011, Rome, Italy. Childhood disability rehabilitation : art and science (Developmental medicine and child neurology (Print), vol. 53, suppl. 3). Oxford: Blackwell Publishing, 2011, str. 43. [COBISS.SI-ID 1288041]










105

29. HOČEVAR, Zora. Prehrana bolnikov z motnjami odvajanja blata = Patient's nutrition with bowel disorders. V: PETKOVŠEK GREGORIN, Romana (ur.). Zdravstvenonegovalni problemi pacientov z motnjami odvajanja blata : zbornik predavanj, Rogaška Slatina, 29. september 2011. 1. izd. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti, 2011, str. 53-61. [COBISS.SI-ID 1225065]

30. HORVAT, Josip, OSREČKI, Ksenija, LAHOVIČ, Tjaša, ERZAR, Andreja. Application of prefabricated orthoses in drugstores and specialised shops. V: 6th ISPO Central European Conference, Nyíregyháza, Hungary, 25-27 August 2011. Rehabilitáció, 2011, 21. évf., 2/3 sz., str. 161-162. [COBISS.SI-ID 1198697]

31. HRIBAR, Katja. Zdravstvenonegovalne težave pri iztrebljanju blata v starosti = Health-care problems in bowel habits at the elderly persons. V: PETKOVŠEK GREGORIN, Romana (ur.). Zdravstvenonegovalni problemi pacientov z motnjami odvajanja blata : zbornik predavanj, Rogaška Slatina, 29. september 2011. 1. izd. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti, 2011, str. 25-30. [COBISS.SI-ID 1224553]

32. JAMNIK, Helena. Kronična razširjena bolečina = Chronic widespread pain. V: KAMENIK, Mirt (ur.), KRČEVSKI-ŠKVARČ, Nevenka (ur.), LAHAJNAR, Slavica (ur.). Vpliv bolečine na družbo : zbornik prispevkov, 21. - 22. oktober 2011 : book of contributions, 21st and 22nd October, 2011. Maribor: Slovensko združenje za zdravljenje bolečine, 2011, str. 115-116. [COBISS.SI-ID 1251945]

33. JAMNIK, Helena. Z dokazi podprta rehabilitacija - kako učinkovita je elektroterapija? = Evidence based rehabilitation - how effective is electrotherapy?. V: MARINČEK, Črt (ur.), GROLEGER, Katja (ur.). 22. dnevi rehabilitacijske medicine, Ljubljana, 25.-26. marec 2011. Z dokazi podprta rehabilitacija - II : zbornik predavanj : proceedings, (Rehabilitacija, letn. 10, supl. 1). Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 2011, letn. 10, supl. 1, str. 29-33. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_S1_p029-033.pdf. [COBISS.SI-ID 1107305]

34. JAMNIK, Helena, MRAMOR, Majda, PIRNAT, Brigita, VIDMAR, Jana, ŠVAJGER, Andreja. Interdisciplinarna rehabilitacija oseb s kronično bolečino = Interdisciplinary chronic pain rehabilitation. V: KAMENIK, Mirt (ur.), KRČEVSKI-ŠKVARČ, Nevenka (ur.), LAHAJNAR, Slavica (ur.). Vpliv bolečine na družbo : zbornik prispevkov, 21. - 22. oktober 2011 : book of contributions, 21st and 22nd October, 2011. Maribor: Slovensko združenje za zdravljenje bolečine, 2011, str. 117-118. [COBISS.SI-ID 1252201]

35. JENKO, Mojca, VIDMAR, Gaj, MATJAČIĆ, Zlatko, ZUPAN, Anton. Choosing an appropriate computer access assistive technology for users with muscular and neuromuscular diseases. V: GELDERBLOM, Gert Jan (ur.). Everyday technology for independence and care, (Assistive technology research series, vol. 29). Amsterdam [etc.]: IOS press, cop. 2011, str. 1132-1140. [COBISS.SI-ID 1223785]











106

36. JENKO, Mojca, VIDMAR, Gaj, MATJAČIĆ, Zlatko, ZUPAN, Anton. Evaluation of method for selecting suitable computer access assistive technology. V:Perspectives and controversial issues for research in rehabilitation : proceedings of XI EFRR Congress, May 26-28, 2011, Riva del Garda, Italy, (European Journal of Physical and Rehabilitation Medicine (Testo stampato), vol. 47). Turin: Minerva Medica, cop. 2011, str. 7-8. [COBISS.SI-ID 1155433]

37. KOCJANČIČ, Tanja. Ultrazvok kot diagnostično sredstvo pri otroški govorni apraksiji. V: GAČNIK, Mateja (ur.), STRLE, Marko (ur.). Zgodnje odkrivanje in obravnava oseb z govorno-jezikovnimi motnjami : zbornik referatov in povzetkov posterjev ter delavnic 3. kongresa logopedov Slovenije z mednarodno udeležbo : conference proceedings and posters' and workshops' abstracts, 3rd Congress of Slovenian Logopedists with International Participation. Maribor: Društvo logopedov Slovenije; Portorož: Center za korekcijo sluha in govora, Aktiv logopedov CKSG, 2011, str. 190-195. [COBISS.SI-ID 1268073]

38. KOROŠEC, Barbara. Vzpodbujanje zgodnje komunikacije. V: GAČNIK, Mateja (ur.), STRLE, Marko (ur.). Zgodnje odkrivanje in obravnava oseb z govorno-jezikovnimi motnjami : zbornik referatov in povzetkov posterjev ter delavnic 3. kongresa logopedov Slovenije z mednarodno udeležbo : conference proceedings and posters' and workshops' abstracts, 3rd Congress of Slovenian Logopedists with International Participation. Maribor: Društvo logopedov Slovenije; Portorož: Center za korekcijo sluha in govora, Aktiv logopedov CKSG, 2011, str. 207-208. [COBISS.SI-ID 1268585]

39. KOS, Nataša, BURGER, Helena, VIDMAR, Gaj, SEDEJ, Bogdana. Walking ability after femoral neck fracture in elderly patients : a comparison between hemiarthroplasty and internal fixation. V: Perspectives and controversial issues for research in rehabilitation : proceedings of XI EFRR Congress, May 26-28, 2011, Riva del Garda, Italy, (European Journal of Physical and Rehabilitation Medicine (Testo stampato), vol. 47). Turin: Minerva Medica, cop. 2011, str. 87-88. [COBISS.SI-ID 1157225]

40. KOTNIK, Slavi, JAVH, Metka, BRECELJ, David, KOŠIR, Katarina, RUPNIK MIHELČIČ, Sara, GOLJAR, Nika. Assessment of affected hand function with the Southampton Hand Assessment Procedure (SHAP) after stroke. V: Perspectives and controversial issues for research in rehabilitation : proceedings of XI EFRR Congress, May 26-28, 2011, Riva del Garda, Italy, (European Journal of Physical and Rehabilitation Medicine (Testo stampato), vol. 47). Turin: Minerva Medica, cop. 2011, str. 27. [COBISS.SI-ID 1155945]

41. KURET, Zala, BURGER, Helena, MAVER, Tomaž. Impact of finger amputation on hand function. V: 6th ISPO Central European Conference, Nyíregyháza, Hungary, 25-27 August 2011. Rehabilitáció, 2011, 21. évf., 2/3 sz., str. 148. [COBISS.SI-ID 1197673]

42. LAHOVIČ, Tjaša, DOVJAK, Petra, BURGER, Helena, GOLJAR, Nika, RUDOLF, Marko. Prefabricated ankle orthoses for prevention of foot drop. V: 6th ISPO Central European Conference, Nyíregyháza, Hungary, 25-27 August 2011. Rehabilitáció, 2011, 21. évf., 2/3 sz., str. 177. [COBISS.SI-ID 1199721]









107

43. MARINČEK, Črt. High-tech assistive technologies for users with severe motor disabilities. V: 6th ISPO Central European Conference, Nyíregyháza, Hungary, 25-27 August 2011. Rehabilitáció, 2011, 21. évf., 2/3 sz., str. 169. [COBISS.SI-ID 1198953]

44. MARINČEK, Črt, JENKO, Mojca. Modern assistive technology in rehabilitation. V: 2nd Baltic and North Sea Conference on Physical and Rehabilitation Medicine "From Biomechanisms to Outcomes!", Vilnius, Lithuania, September 28-30, 2011. J. rehabil. med., 2011, vol. 43, no. 9, str. 833. [COBISS.SI-ID 1223273]

45. MARN-VUKADINOVIĆ, Duša. Izidi rehabilitacije po osteoporoznih zlomih = Fall phenomenon and expected outcome in elderly with medical rehabilitation. V: KOMADINA, Radko (ur.). VIII. Celjski dnevi, Portorož, Slovenija, 18.-19. marec 2011. Zlom kolka v Sloveniji 2000-2010. Celje: Splošna in učna bolnišnica, 2011, str. 116-122. [COBISS.SI-ID 1118825]

46. MARN-VUKADINOVIĆ, Duša. Z dokazi podprta rehabilitacija bolnikov po nihajni poškodbi vratu = Evidence-based medicine in rehabilitation of whiplash-associated disorders. V: MARINČEK, Črt (ur.), GROLEGER, Katja (ur.). 22. dnevi rehabilitacijske medicine, Ljubljana, 25.-26. marec 2011. Z dokazi podprta rehabilitacija - II : zbornik predavanj : proceedings (Rehabilitacija, letn. 10, supl. 1). Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 2011, letn. 10, supl. 1, str. 99-104. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_S1_p099-104.pdf. [COBISS.SI-ID 1110121]

47. MATJAČIĆ, Zlatko. Dokazi o učinkovitosti uporabe robota in navidezne resničnosti v rehabilitaciji = Evidence on efficacy of rehabilitation robotics and virtual environment supported movement in rehabilitation. V: MARINČEK, Črt (ur.), GROLEGER, Katja (ur.). 22. dnevi rehabilitacijske medicine, Ljubljana, 25.-26. marec 2011. Z dokazi podprta rehabilitacija - II : zbornik predavanj : proceedings (Rehabilitacija, letn. 10, supl. 1). Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 2011, letn. 10, supl. 1, str. 75-81. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_S1_p075-081.pdf. [COBISS.SI-ID 1109353]

48. MIHELJ, Matjaž, NOVAK, Domen, ZIHERL, Jaka, OLENŠEK, Andrej, MUNIH, Marko. Challenges in biocooperative rehabilitation robotics. V: Rehab Week 2011; INRS 2011 - International Neurorehabilitation Symposium 2011 [and] ICVR 2011- International Conference on Virtual Rehabilitation 2011 [and] ICORR 2011 - 2011 IEEE International Conference on Rehabilitation Robotics, Zurich, 2011. Rehab Week 2011. [Piscataway]: IEEE, cop. 2011, str. 674-679, ilustr. [COBISS.SI-ID 8456532]

49. MLAKAR, Maja, BURGER, Helena. Opinion of certified prosthetists and orthotists on the International Classification of Functioning, Disability and Health (ICF). V: 6th ISPO Central European Conference, Nyíregyháza, Hungary, 25-27 August 2011. Rehabilitáció, 2011, 21. évf., 2/3 sz., str. 179. [COBISS.SI-ID 1199465]













108

50. MOHARIĆ, Metka. Dokazi o učinkovitosti masaže = Evidence on effectiveness of massage. V: MARINČEK, Črt (ur.), GROLEGER, Katja (ur.). 22. dnevi rehabilitacijske medicine, Ljubljana, 25.-26. marec 2011. Z dokazi podprta rehabilitacija - II : zbornik predavanj : proceedings (Rehabilitacija, letn. 10, supl. 1). Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 2011, letn. 10, supl. 1, str. 62-66. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_S1_p062-066.pdf. [COBISS.SI-ID 1108585]

51. MOHARIĆ, Metka. EMG preiskava mišic medeničnega dna = Pelvic floor electromyography. V: PETKOVŠEK GREGORIN, Romana (ur.). Zdravstvenonegovalni problemi pacientov z motnjami odvajanja blata : zbornik predavanj, Rogaška Slatina, 29. september 2011. 1. izd. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti, 2011, str. 63-67. [COBISS.SI-ID 1225321]

52. MUNIH, Marko, NOVAK, Domen, MILAVEC, Maja, ZIHERL, Jaka, OLENŠEK, Andrej, MIHELJ, Matjaž. River multimodal scenario for rehabilitation robotics. V: Rehab Week 2011; INRS 2011 - International Neurorehabilitation Symposium 2011 [and] ICVR 2011- International Conference on Virtual Rehabilitation 2011 [and] ICORR 2011 - 2011 IEEE International Conference on Rehabilitation Robotics, Zurich, 2011. Rehab Week 2011. [Piscataway]: IEEE, cop. 2011, str. 577-582, ilustr. [COBISS.SI-ID 8457300]

53. NOVAK, Domen, MIHELJ, Matjaž, ZIHERL, Jaka, OLENŠEK, Andrej, MUNIH, Marko. Task difficulty adjustment in biocooperative rehabilitation using psychophysiological responses. V: Rehab Week 2011; INRS 2011 - International Neurorehabilitation Symposium 2011 [and] ICVR 2011- International Conference on Virtual Rehabilitation 2011 [and] ICORR 2011 - 2011 IEEE International Conference on Rehabilitation Robotics, Zurich, 2011. Rehab Week 2011. [Piscataway]: IEEE, cop. 2011, str. 381-386, ilustr. [COBISS.SI-ID 8457556]

54. NOVAK, Primož. Pregled učinkovitosti fizikalne terapije po poškodbah in boleznih kolena : 4 Live Arthroscopy Festival, Portorose, September 7th-10th 2011. Portorose, 2011. [COBISS.SI-ID 1389161]

55. NOVAK, Primož. Rehabilitacija pacientov z revmatoidnim artritisom = Rehabilitation of rheumatoid arthritis patients. V: MARINČEK, Črt (ur.), GROLEGER, Katja (ur.). 22. dnevi rehabilitacijske medicine, Ljubljana, 25.-26. marec 2011. Z dokazi podprta rehabilitacija - II : zbornik predavanj : proceedings (Rehabilitacija, letn. 10, supl. 1). Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 2011, letn. 10, supl. 1, str. 105-110. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_S1_p105-110.pdf. [COBISS.SI-ID 1110377]












109

56. OBLAK, Jakob, MATJAČIĆ, Zlatko. On stability and passivity of haptic devices characterized by a series elastic actuation and considerable end-point mass. V: Rehab Week 2011; INRS 2011 - International Neurorehabilitation Symposium 2011 [and] ICVR 2011- International Conference on Virtual Rehabilitation 2011 [and] ICORR 2011 - 2011 IEEE International Conference on Rehabilitation Robotics, Zurich, 2011. Rehab Week 2011. [Piscataway]: IEEE, cop. 2011, str. 1042-1046, ilustr. [COBISS.SI-ID 1191785]

57. OCEPEK, Julija, JENKO, Mojca, PIHLAR, Zdenka, ZUPAN, Anton. Importance of Smart Home IRIS in Slovenia rehabilitation medicine. V: European Seating Symposium, incorporating Assistive Technology, Dublin, Ireland, 7th - 10th 2011. Symposium programme. [Dublin]: Central Remedial Clinic, [2011], str. 59-61. [COBISS.SI-ID 1266793]

58. OCEPEK, Julija, JENKO, Mojca, PIHLAR, Zdenka, ZUPAN, Anton. Users experiences with treatment in Smart Home IRIS and its role in Slovenian rehabilitation medicine. V: Perspectives and controversial issues for research in rehabilitation : proceedings of XI EFRR Congress, May 26-28, 2011, Riva del Garda, Italy, (European Journal of Physical and Rehabilitation Medicine (Testo stampato), vol. 47). Turin: Minerva Medica, cop. 2011, str. 39-40. [COBISS.SI-ID 1156201]

59. OGRIN, Maja, POVŠE, Maja. Senzorna stimulacija v logopedski obravnavi oseb po poškodbi glave - prikaz primera. V: GAČNIK, Mateja (ur.), STRLE, Marko (ur.). Zgodnje odkrivanje in obravnava oseb z govorno-jezikovnimi motnjami : zbornik referatov in povzetkov posterjev ter delavnic 3. kongresa logopedov Slovenije z mednarodno udeležbo : conference proceedings and posters' and workshops' abstracts, 3rd Congress of Slovenian Logopedists with International Participation. Maribor: Društvo logopedov Slovenije; Portorož: Center za korekcijo sluha in govora, Aktiv logopedov CKSG, 2011, str. 199-200. [COBISS.SI-ID 1268329]

60. OLENŠEK, Andrej, MATJAČIĆ, Zlatko. Application of feedback controlled bipedal model in toe walking simulation. V: JOBBÁGY, Ákos (ur.). 5th European Conference of the International Federation for Medical and Biological Engineering, 14-18 September 2011, Budapest, Hungary. IFMBE proceedings, (IFMBE proceedings, vol. 37). Berlin; Heidelberg; New York: Springer, cop. 2011, str. 287-290, ilustr. [COBISS.SI-ID 1286249]

61. PETKOVŠEK GREGORIN, Romana. Študija primera starostnika - krhkost in njene posledice = A case study of an old person - the fraility and its consequences. V: SKELA-SAVIČ, Brigita (ur.), HVALIČ TOUZERY, Simona (ur.), ZURC, Joca (ur.), SKINDER SAVIĆ, Katja (ur.). 4th International Scientific Conference on Research in Nursing and Health Care. Evidence-based health care - opportunities for linking health care professions, patient needs and knowledge : proceedings of lectures with peer review : zbornik predavanj z recenzijo. Jesenice: College of Nursing: = Visoka šola za zdravstveno nego, 2011, str. 288-297. [COBISS.SI-ID 67214593]

62. PETKOVŠEK GREGORIN, Romana, PREŠERN-ŠTRUKELJ, Metka. Bilateral lower extremity amputees : success of rehabilitation program. V: 6th ISPO Central European Conference, Nyíregyháza, Hungary, 25-27 August 2011. Rehabilitáció, 2011, 21. évf., 2/3 sz., str. 151. [COBISS.SI-ID 1197929]









110

63. PIBERNIK, Marija. Rehabilitacijska zdravstvena nega in učenje odvajanja blata za zdrave in bolne otroke = Rehabilitation health care and learning bowel movements healthy or sick children. V: PETKOVŠEK GREGORIN, Romana (ur.). Zdravstvenonegovalni problemi pacientov z motnjami odvajanja blata : zbornik predavanj, Rogaška Slatina, 29. september 2011. 1. izd. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti, 2011, str. 31-35. [COBISS.SI-ID 1224809]

64. PIHLAR, Zdenka. Dokazi o učinkovitosti delovne terapije = Evidence on based occupational therapy. V: MARINČEK, Črt (ur.), GROLEGER, Katja (ur.). 22. dnevi rehabilitacijske medicine, Ljubljana, 25.-26. marec 2011. Z dokazi podprta rehabilitacija - II : zbornik predavanj : proceedings (Rehabilitacija, letn. 10, supl. 1). Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 2011, letn. 10, supl. 1, str. 70-74. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_S1_p070-074.pdf. [COBISS.SI-ID 1109097]

65. POLAJNAR, Bogdan. Center za poklicno rehabilitacijo (CPR) : [prispevek na] Srečanju slovenske mreže za promocijo zdravja pri delu, 11. oktober 2011, Ljubljana. Ljubljana: UKC Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, 2011. [COBISS.SI-ID 1372009]

66. PREŠERN-ŠTRUKELJ, Metka, ERJAVEC, Tatjana. Rehabilitation of lower limb amputee patients. V: POREDOŠ, Pavel (ur.), JEŽOVNIK, Mateja (ur.). 20th EuroChap Congress of the International Union of Angiology, Ljubljana, Slovenia, 6-8 October 2011. Book of abstracts and scientific programme. Ljubljana: Slovenian Medical Association, 2011, str. 108-109. [COBISS.SI-ID 1250921]

67. PUZIĆ, Nataša. Fiziologija zdravega in nevrogenega črevesa = Bowel physiology and neurogenic bowel pathophysiology. V: PETKOVŠEK GREGORIN, Romana (ur.). Zdravstvenonegovalni problemi pacientov z motnjami odvajanja blata : zbornik predavanj, Rogaška Slatina, 29. september 2011. 1. izd. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti, 2011, str. 1-5. [COBISS.SI-ID 1224041]

68. PUZIĆ, Nataša. Zdravljenje s svetlobo - fototerapija = Phototherapy. V: MARINČEK, Črt (ur.), GROLEGER, Katja (ur.). 22. dnevi rehabilitacijske medicine, Ljubljana, 25.-26. marec 2011. Z dokazi podprta rehabilitacija - II : zbornik predavanj : proceedings (Rehabilitacija, letn. 10, supl. 1). Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 2011, letn. 10, supl. 1, str. 55-61. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_S1_p055-061.pdf. [COBISS.SI-ID 1108329]












111

69. RADONJIČ-MIHOLIČ, Vesna. Psihološki dejavniki motenj odvajanja blata = Psychological factors of impairment of defecation. V: PETKOVŠEK GREGORIN, Romana (ur.). Zdravstvenonegovalni problemi pacientov z motnjami odvajanja blata : zbornik predavanj, Rogaška Slatina, 29. september 2011. 1. izd. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti, 2011, str. 69-74. [COBISS.SI-ID 1225577]

70. ROTAR, Eli, HOČEVAR, Gregor. Custom made seating unit. V: European Seating Symposium, incorporating Assistive Technology, Dublin, Ireland, 7th - 10th 2011. Symposium programme. [Dublin]: Central Remedial Clinic, [2011], str. 193-194. [COBISS.SI-ID 1267049]

71. ROZMAN, Sanja. Diagnosis and treatment of relationship and sexual addictions. V: Global Addiction 2011, Lisbon, Portugalska, 5-7 December 2011. Programme and abstract book : addiction, opioids, cocaine, smoking, alcohol, internet, sex, gambling, dual diagnosis. [S. l.: s. n.], 2011, [1 str.]. [COBISS.SI-ID 1344105]

72. RUDOLF, Marko, CIKAJLO, Imre, GOLJAR, Nika. Balance training in post-stroke persons by means of virtual environment, dynamic assistive device and telerehabilitation. V: 16th International WCPT Congress, 20-23 June 2011, Amsterdam. World Physical Therapy 2011 (Physiotherapy, Vol. 97, suppl. S1). Amsterdam: World Confederation for Physical Therapy: Elsevier: Physiotherapy Journal, 2011, 2011, suppl. S1, vol. 97, s1068. http://www.sciencedirect.com/science/journal/00319406/97/supp/S1. [COBISS.SI-ID 1226345]

73. STAROVASNIK, Barbara. Bolnik s Parkinsonovo boleznijo in njegovi bližnji - posebnosti, stiske in zagate pri kliničnem delu. V: POSAR-BUDIMLIČ, Sabina (ur.), KAMBIČ, Lidija (ur.), PIRTOŠEK, Zvezdan, TROŠT, Maja, PRAŽNIKAR, Aleš, MERZEL, Tanja, ANDOLJŠEK, Martina, KAMBIČ, Lidija, POSAR-BUDIMLIČ, Sabina, HAFNER, Bernarda, BOGATEC, Enrico. Strokovno srečanje Rehabilitacija bolnika s parkinsonizmom, Ljubljana, Slovenija, 7. oktober 2011. Rehabilitacija bolnika s parkinsonizmom (Nevrorehabilitacijska zbirka). Ljubljana: Nevrološka klinika, UKC, 2011, str. 111-118. [COBISS.SI-ID 1251433]

74. STAROVASNIK, Barbara. Ekološki aspekti ocenjevanja v nevropsihološki diagnostiki. V: Osnove klinične nevropsihologije za psihologe v zdravstvu. 2. del, Strokovno izobraževanje, 4. in 5. november 2011, Ljubljana. [Ljubljana]: Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, 2011, 12 prosojnic. [COBISS.SI-ID 1255785]

75. STAROVASNIK, Barbara. Izvršilne/izvršitvene sposobnosti. V: Osnove klinične nevropsihologije za psihologe v zdravstvu. 2. del, Strokovno izobraževanje, 4. in 5. november 2011, Ljubljana. [Ljubljana]: Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, 2011, 31 prosojnic. [COBISS.SI-ID 1255529]




http://www.sciencedirect.com/science/journal/00319406/97/supp/S1






112

76. ŠAVRIN, Rajmond. Z dokazi podprta rehabilitacija pacientov po okvari hrbtenjače = Evidence based rehabilitation of spinal cord injured patients. V: MARINČEK, Črt (ur.), GROLEGER, Katja (ur.). 22. dnevi rehabilitacijske medicine, Ljubljana, 25.-26. marec 2011. Z dokazi podprta rehabilitacija - II : zbornik predavanj : proceedings (Rehabilitacija, letn. 10, supl. 1). Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 2011, letn. 10, supl. 1, str. 116-126. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_S1_p116-126.pdf. [COBISS.SI-ID 1110889]

77. ŠPOLJAR, Janez, OBREZA, Pavla. Ponovno učenje hoje pri pacientu z okvaro hrbtenjače v vratnem delu s sistemom Lokomat : poročilo o primeru. V: PUH, Urška (ur.). 14. kongres fizioterapevtov Slovenije, Laško, 13. in 14. maj 2011. Z dokazi podprta fizioterapija : zbornik predavanj. Ljubljana: Društvo fizioterapevtov Slovenije - strokovno združenje, 2011, maj 2011, letn. 19, supl. 6, str. 27-34. [COBISS.SI-ID 1136745]

78. TABAJ, Aleksandra. Current developments and innovative solutions in Slovenia in the field of vocational rehabilitation in an international comparison : evidence based vocational rehabilitation. V: Perspectives and controversial issues for research in rehabilitation : proceedings of XI EFRR Congress, May 26-28, 2011, Riva del Garda, Italy, (European Journal of Physical and Rehabilitation Medicine (Testo stampato), vol. 47). Turin: Minerva Medica, cop. 2011, str. 80. [COBISS.SI-ID 1156969]

79. TABAJ, Aleksandra. Razvoj profesionalne rehabilitacije u Sloveniji : sistematski pristup i evaluacija = Development of vocational rehabilitation in Slovenia : systematic approach and evaluation. V: ŠARIĆ, Edina (ur.). II Međunarodna naučno-stručna konferencija Interdisciplinarni pristup razvoja modela profesionalne rehabilitacije, Brčko, Bosna i Hercegovina, 10.-12. novembra 2011 : knjiga sažetaka : book of abstracts. Tuzla: Centar za edukaciju i profesionalno rehabilitaciju, 2011, str. 65-66. [COBISS.SI-ID 1289065]

80. TABAJ, Aleksandra. Stručnjaci u rehabilitaciji zapošljavanja u Sloveniji : nošenje sa stresom = Professional workers in employment rehabilitation in Slovenia : coping with stress. V: ŠARIĆ, Edina (ur.). II Međunarodna naučno-stručna konferencija Interdisciplinarni pristup razvoja modela profesionalne rehabilitacije, Brčko, Bosna i Hercegovina, 10.-12. novembra 2011 : knjiga sažetaka : book of abstracts. Tuzla: Centar za edukaciju i profesionalno rehabilitaciju, 2011, str. 68-69. [COBISS.SI-ID 1288809]

81. TABAJ, Aleksandra, BRECELJ, Valentina. Evaluation of vocational rehabilitation services and evaluation of the vocational rehabilitation outcomes - the impact of the vocational rehabilitation. V: Perspectives and controversial issues for research in rehabilitation : proceedings of XI EFRR Congress, May 26-28, 2011, Riva del Garda, Italy, (European Journal of Physical and Rehabilitation Medicine (Testo stampato), vol. 47). Turin: Minerva Medica, cop. 2011, str. 80. [COBISS.SI-ID 1156713]









113

82. TABAJ, Aleksandra, BRECELJ, Valentina. Profesionalna rehabilitacija u Sloveniji - mogućnosti osoba sa onesposobljenjem na tržištu rada = Vocational rehabilitation in Slovenia - opportunity for persons with disabilities into the labour market. V: ŠARIĆ, Edina (ur.). II Međunarodna naučno-stručna konferencija Interdisciplinarni pristup razvoja modela profesionalne rehabilitacije, Brčko, Bosna i Hercegovina, 10.-12. novembra 2011 : knjiga sažetaka : book of abstracts. Tuzla: Centar za edukaciju i profesionalno rehabilitaciju, 2011, str. 34-36. [COBISS.SI-ID 1289321]

83. TABAJ, Aleksandra, PASTIRK, Samo. Professional workers in vocational rehabilitation in Slovenia : work-related stress, burn-out syndrome, satisfaction with work and coping strategies with stress. V: Perspectives and controversial issues for research in rehabilitation : proceedings of XI EFRR Congress, May 26-28, 2011, Riva del Garda, Italy, (European Journal of Physical and Rehabilitation Medicine (Testo stampato), vol. 47). Turin: Minerva Medica, cop. 2011, str. 78-79. [COBISS.SI-ID 1156457]

84. TONIN, Katarina, STRAŽAR, Klemen, VIDMAR, Gaj, BURGER, Helena. Adaptive changes in the dominant shoulders of female competitive overhead athletes. V: 7th EFSMA-European Sports Medicine Congress in 3rd Central European Congress of Physical Medicine, Salzburg, Austria, 26-29 October 2011. Prevention, performance, return to play, return to function : book of abstracts. Düsseldorf: German Medical Science, 2011, str. 93. http://www.egms.de/en/meetings/esm2011/11esm071.shtml, doi: 10.3205/11esm071. [COBISS.SI-ID 1285993]

85. TONIN, Katarina, STRAŽAR, Klemen, VIDMAR, Gaj, TOMŠIČ, Igor, BURGER, Helena. The relationship between different adaptational changes and injury in the dominant shoulder of female overhead athletes. V: BAHR, Roald (ur.), BURGER, Helena (ur.), REESER, Jonathan (ur.). Book of abstracts. Ljubljana: Faculty of Sport, Institute of Sports Medicine, 2011, 2011, vol. 45, no. 6, str. 14. [COBISS.SI-ID 1073257]

86. TURK, Tadeja, VIDMAR, Gaj, ŠĆEPANOVIĆ, Darija. Pogostost urinske inkontinence pri ljubljanskih osnovnošolskih učiteljicah. V: PUH, Urška (ur.). 14. kongres fizioterapevtov Slovenije, Laško, 13. in 14. maj 2011. Z dokazi podprta fizioterapija : zbornik predavanj. Ljubljana: Društvo fizioterapevtov Slovenije - strokovno združenje, 2011, maj 2011, letn. 19, supl. 6, str. 107-115. [COBISS.SI-ID 1137001]

87. VIDMAR, Gaj. Statistical software : all of statistical software : a succinet overview. V: International Conference Applied Statistics 2011, September 25-28, 2011, Ribno (Bled), Slovenia. Program and abstracts. Ljubljana : Statistical Society of Slovenia, 2011, str. 20. [COBISS.SI-ID 28868825]

88. VIDMAR, Gaj, BURGER, Helena, ERJAVEC, Tatjana. Exercise testing as screening for ability to walk after transfemoral amputation : a study on comparing measurement agreement between groups. V: Perspectives and controversial issues for research in rehabilitation : proceedings of XI EFRR Congress, May 26-28, 2011, Riva del Garda, Italy, (European Journal of Physical and Rehabilitation Medicine (Testo stampato), vol. 47). Turin: Minerva Medica, cop. 2011, str. 24-25. [COBISS.SI-ID 1155689]



http://www.egms.de/en/meetings/esm2011/11esm071.shtml

http://dx.doi.org/10.3205/11esm071







114

89. WLTAVSKY, Zdenka. Development of competencies of key persons for better integration and employability of disadvantaged groups on the European labour market : [prispevek na] International Conference and Grundtvig/Leonardo da Vinci contact seminar Adults with special needs in lifelong learning, 6-9 October 2011, Kranjska Gora, Slovenia = Mednarodna konferenca in Grundtvig/Leonardo da Vinci kontaktni seminar Odrasli s posebnimi potrebami v vseživljenjskem učenju, 6.-9. oktober 2011, Kranjska Gora. Ljubljana: Zveza ljudskih univerz Slovenije: Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, 2011. [COBISS.SI-ID 1242985]

90. WLTAVSKY, Zdenka. Evropski projekti za razvoj Centara za profesionalnu rehabilitaciju = European projects of Development centre for vocational rehabilitation. V: ŠARIĆ, Edina (ur.). II Međunarodna naučno-stručna konferencija Interdisciplinarni pristup razvoja modela profesionalne rehabilitacije, Brčko, Bosna i Hercegovina, 10.-12. novembra 2011 : knjiga sažetaka : book of abstracts. Tuzla: Centar za edukaciju i profesionalno rehabilitaciju, 2011, str. 97-99. [COBISS.SI-ID 1289577]

91. WLTAVSKY, Zdenka. Standardi znanja i model kompetencije stručnjaka u profesionalnoj rehabilitaciji = Standards of knowledge and competence model of professional workers. V: ŠARIĆ, Edina (ur.). II Međunarodna naučno-stručna konferencija Interdisciplinarni pristup razvoja modela profesionalne rehabilitacije, Brčko, Bosna i Hercegovina, 10.-12. novembra 2011 : knjiga sažetaka : book of abstracts. Tuzla: Centar za edukaciju i profesionalno rehabilitaciju, 2011, str. 12-14. [COBISS.SI-ID 1289833]

92. ZADRAVEC, Matjaž, MATJAČIĆ, Zlatko. The efficacy of motor learning depends on dynamics of haptic support. V: Perspectives and controversial issues for research in rehabilitation : proceedings of XI EFRR Congress, May 26-28, 2011, Riva del Garda, Italy, (European Journal of Physical and Rehabilitation Medicine (Testo stampato), vol. 47). Turin: Minerva Medica, cop. 2011, str. 6-7. [COBISS.SI-ID 1155177]

93. ZALAR, Metka. Učinkovitost uporabe elastičnih lepilnih trakov (kinesio taping) = The effectiveness of kinesio taping. V: MARINČEK, Črt (ur.), GROLEGER, Katja (ur.). 22. dnevi rehabilitacijske medicine, Ljubljana, 25.-26. marec 2011. Z dokazi podprta rehabilitacija - II : zbornik predavanj : proceedings (Rehabilitacija, letn. 10, supl. 1). Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011, 2011, letn. 10, supl. 1, str. 49-54. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_S1_p049-054.pdf. [COBISS.SI-ID 1108073]

94. ZUPAN, Anton. Tehnični pripomočki za starejše = Assistive technology for elders. V: KRESAL, Friderika (ur.). I. znanstveni simpozij fizioterapevtov Slovenije, Radenci, Slovenija, 29. september-1. oktober 2011. Gerontologija - izzivi in priložnosti v fizioterapiji. Ljubljana: Zbornica fizioterapevtov Slovenije, 2011, str. 282. [COBISS.SI-ID 1222505]










115

95. ZUPANC, Aleksander, KRNIČAR, Irena. Fizioterapevtska obravnava bolnice z zapleti po preboleli okužbi z virusom H1N1 - poročilo o primeru. V: PUH, Urška (ur.). 14. kongres fizioterapevtov Slovenije, Laško, 13. in 14. maj 2011. Z dokazi podprta fizioterapija : zbornik predavanj. Ljubljana: Društvo fizioterapevtov Slovenije - strokovno združenje, 2011, maj 2011, letn. 19, supl. 6, str. 132-141. [COBISS.SI-ID 1137513]

96. ŽEMVA, Nada. Govorno jezikovne motnje in Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja. V: GAČNIK, Mateja (ur.), STRLE, Marko (ur.). Zgodnje odkrivanje in obravnava oseb z govorno-jezikovnimi motnjami : zbornik referatov in povzetkov posterjev ter delavnic 3. kongresa logopedov Slovenije z mednarodno udeležbo : conference proceedings and posters' and workshops' abstracts, 3rd Congress of Slovenian Logopedists with International Participation. Maribor: Društvo logopedov Slovenije; Portorož: Center za korekcijo sluha in govora, Aktiv logopedov CKSG, 2011, str. 152-156. [COBISS.SI-ID 1267817]

Članstvo v uredniških odborih strokovnih revij (ST-G) Uredništvo tuje strokovne revije 1. European journal of physical and rehabilitation medicine (nadaljevanje revije Europa

Medicophysica). Marinček, Črt (član uredniškega odbora 2008-). [Print ed.]. Torino: Edizioni Minerva Medica, 2008-. ISSN 1973-9087. IF=2.246 (2010)

2. Journal of rehabilitation medicine. Marinček, Črt (član uredniškega odbora 2002-).

Stockholm, Sweden: Taylor & Francis, cop. 2001-. ISSN 1650-1977. IF=1.967 (2010)

3. Disability and rehabilitation. Marinček, Črt (član uredniškega sveta 1992-). [Print ed.]. London: Taylor & Francis, 1992-. ISSN 0963-8288. IF=1.489 (2010)

4. International journal of rehabilitation research. Marinček, Črt (glavni urednik 2008-), Vidmar, Gaj (sourednik 2009-), Burger, Helena (član uredniškega odbora 2008-). London: Lipincott Williams & Wilkins. ISSN 0342-5282. IF=1.192 (2010)

5. Prosthetics and orthotics international. Burger, Helena (član uredniškega odbora 2007-). New York: Informa Healthcare. ISSN 0309-3646. IF=0.634 (2010)

6. Acta informatica medica. Gaj, Vidmar (član uredniškega odbora 2009-). Sarajevo: Društvo za medicinsku informatiku Bosne i Hercegovine. ISSN 0353-8109.

7. Critical reviews in physical and rehabilitation medicine. Marinček, Črt (član uredniškega odbora 2008-). New York: Begell House. ISSN 0896-2960.




116

8. European journal of employment and disadvantage. Wltavsky, Zdenka (član uredniškega odbora 2011-). [Wien]: Karriere Club, 2011-. ISSN 2224-4395.

Uredništvo domače strokovne revije 1. Bilten-ekonomika, organizacija, informatika v zdravstvu. Vidmar, Gaj (član uredniškega

odbora 2011-). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 1994-. ISSN 1318-2927.

2. Fizioterapija. Zupanc, Aleksander (glavni in odgovorni urednik 1999-), Radonjič-Miholič, Vesna (urednik 2003-, član uredniškega sveta 1992-1998), Bajuk, Slavica (urednik 2003-). Ljubljana: Društvo fizioterapevtov Slovenije, 1992-. ISSN 1318-2102.

3. Informatica medica slovenica. Vidmar, Gaj (član uredniškega odbora 2005-2009, glavni urednik 2009-). Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, 1994-. ISSN 1318-2129.

4. Informativni bilten ... Burger, Helena (član uredniškega odbora 2010-), Brezovar, Anton (član uredniškega odbora 2010-), Damjan, Hermina (član uredniškega odbora 2010-), Matjačić, Zlatko (član uredniškega odbora 2010-), Tabaj, Aleksandra (član uredniškega odbora 2010-), Zupan, Anton (član uredniškega odbora 2010-). Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo - Soča, 2009-. ISSN C506-7286.

5. Isis. Marinček, Črt (član uredniškega odbora 1996-). Ljubljana: Zdravniška zbornica Slovenije, 1992-. ISSN 1318-0193.

6. Kapnik : glasilo Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije = the journal of Stroke Association members. Radonjić-Miholič, Vesna (član uredniškega odbora 2002-), Žemva, Nada (član uredniškega odbora 2002-). Ljubljana: Združenje bolnikov s CVB, 2002-. ISSN 1581-8454.

7. Psihološka obzorja. Kovačič, Dare (član uredniškega sveta 2002-). Ljubljana: Društvo psihologov Slovenije, 1992-. ISSN 1318-1874.

8. Rehabilitacija. Matjačić, Zlatko (član uredniškega odbora 2004-, gostujoči urednik 2004-), Burger, Helena (član uredniškega odbora 2004-, gostujoči urednik 2004-), Marinček, Črt (glavni urednik 2007-), Goljar, Nika (član uredniškega odbora 2007-), Groleger Sršen, Katja (odgovorni urednik 2010-), Vidmar, Gaj (član uredniškega odbora 2010-). Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, 2002-. ISSN 1580-9315.


117

Recenzenstvo pri tujih strokovnih revijah (ST-H) Helena Burger International Journal of Rehabilitation Research 6 IF (JCR)= 1.192 (2010) Journal of Rehabilitation Medicine 4 IF (JCR)= 1.967 (2010) Disability and Rehabilitation 3 IF (JCR)= 1.489 (2010) Archives of Physical Medicine and Rehabilitation 4 IF (JCR)= 2.254 (2010) Journal of Rehabilitation Research and Development 1 IF (JCR)= 1.708 (2010) Prosthetics & Orthotics International 1 IF (JCR)= 0.634 (2010) PLoS One 1 IF (JCR)= 4.411 (2010) Imre Cikajlo IEEE Trans. On Neural Systems and Rehab. Engineering 1 IF (JCR)= 2.182 (2010) Medical Engineering & Physics 1 IF (JCR)= 1.906 (2010) Disability and Rehabilitation 1 IF (JCR)= 1.489 (2010) International Journal of Rehabilitation Research 3 IF (JCR)= 1.192 (2010) Klemen Grabljevec International Journal of Rehabilitation Research 1 IF (JCR)= 1.192 (2010) Nika Goljar Disability and Rehabilitation 1 IF (JCR)= 1.489 (2010) Katja Groleger Sršen International Journal of Rehabilitation Research 1 IF (JCR)= 1.192 (2010) Gaj Vidmar International Journal of Rehabilitation Research 8 IF (JCR)= 1.192 (2010) Črt Marinček International Journal of Rehabilitation Research 15 IF (JCR)= 1.192 (2010) Zlatko Matjačić International Journal of Rehabilitation Research 4 IF (JCR)= 1.192 (2010) IEEE Trans. On Neural Systems and Rehab. Engineering 2 IF (JCR)= 2.182 (2010) Mechanism & Machine Theory 1 IF (JCR)= 1.206 (2010) Presence 1 IF (JCR)= 1.097 (2010) Int. Journal on Precision Engineering and Manufacturing 1 IF (JCR)= 1.060 (2010) Tomaž Maver Prosthetics & Orthotics International 1 IF (JCR)= 0.634 (2010) Metka Moharić International Journal of Rehabilitation Research 5 IF (JCR)= 1.192 (2010) Primož Novak International Journal of Rehabilitation Research 3 IF (JCR)= 1.192 (2010) Nada Žemva Folia Phoniatrica et Logopaedica 1 IF (JCR)= 0.726 (2010)


118

Recenzenstvo pri domačih strokovnih revijah (ST-I) GOLJAR, Nika (recenzent). 14. kongres fizioterapevtov Slovenije, Laško, 13. in 14. maj 2011. PUH, Urška (ur.). Z dokazi podprta fizioterapija : zbornik predavanj. Ljubljana: Društvo fizioterapevtov Slovenije - strokovno združenje, 2011. 186 str., ilustr. ISBN 978-961-91966-3-2. [COBISS.SI-ID 255781632]

Pisec recenzij

VEGELJ-PIRC, Marija (ur.), RADONJIČ-MIHOLIČ, Vesna (recenzent). Rak dojke : vodnik za bolnice na poti okrevanja. Popravljena in dopolnjena izd. Ljubljana: Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, 2011. 65 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 254399232]

Revija Rehabilitacija Helena Burger 12 Imre Cikajlo 2 Nika Goljar 4 Katja Groleger Sršen 12 Helena Jamnik 2 Zlatko Matjačić 6 Črt Marinček 5 Primož Novak 2 Zdravniški vestnik Helena Burger 1 Zdravstveno varstvo Helena Burger 1 Bilten ekonomika, organizacija in informatika v zdravstvu Anton Zupan 1 Pediatrija danas Katja Groleger Sršen 1




119

Strokovno organizacijsko delo (STO) Uvedba nove strokovne dejavnosti v državi (STO-A) − Rehabilitacija ljudi z razširjeno kronično − Spremljanje oseb po poškodbi hrbtenjače po vrnitvi v domače okolje – priprava programa

in začetno uvajanje v klinično delo − Podpora osebam po NMP po vrnitvi v domače okolje pri šolanju in vključevanju v

ustrezne ustanove Organizacija mednarodnih šol, podiplomskih tečajev praktičnega usposabljanja in mednarodnih kongresov (STO-C) Datum Naziv srečanja Št. udeležencev

Bled, 15. 1. 2011 soorganizacija

I. FIVB Volleyball Medicine Congress Prof. dr. Helena Burger,

220

Seggau, 26. 1. 2011, Avstrija soorganizacija

Zaključna konferenca projekta Operativni program Slovenija - Avstrija 2007 - 2013: Projekt TrainProCoop (program podpornih storitev za mala in srednja podjetja) Vodja: mag. Zdenka Wltavsky

100

Ljubljana, 24. 3. 2011 Executive meeting – COTEC (predsedstvo evropskega združenja) Vodja: Zdenka Pihlar, dipl. DT

10 iz tujine

Ljubljana, 25. in 26. 3. 2011

Council meeting – COTEC (delegati društev delovnih terapevtov) Vodje: Zdenka Pihlar, dipl. DT, mag. Andreja Švajger, dipl. DT, Julija Ocepek, dipl. DT

32 iz 28 držav

Riva del Garda, 26. – 28. 5. 2011, Italija soorganizacija

XI Congress of European Federation for Research in Rehabilitation – EFRR Vodji: prof. dr. Črt Marinček, prof. dr. Helena Burger

400

Nyíregyháza, 25. – 27. 8. 2011, Madžarska soorganizacija

6th ISPO Central European Conference Vodja: prof. dr. Helena Burger

91

Ljubljana, 20. – 21. 10. 2011

Uporaba FES v klinični praksi – delavnica z mednarodno udeležbo Vodja: Metka Zalar, dipl. FT

13, 5 iz tujine

Ljubljana, 17. 11. 2011 Mednarodna okrogla miza Psihosocialna tveganja in njihovo obvladovanje Vodja: Jasna Božič

32

http://www.ir-rs.si/f/docs/Projekti_CPR/TrainProCoop_Za.pdf


120

Datum Naziv srečanja Št. udeležencev

Cartagina, 5. – 12. 12. 2011, Kolumbija

Multidisciplinary team approach to rehabilitation treatment for health care professionals and improvement of provision of rehabilitation services in Columbia Vodja: prof. dr. Helena Burger

37

Organizacija domačih šol in podiplomskih tečajev praktičnega usposabljanja ter strokovnih srečanj (STO-Č) Datum Naziv srečanja Št. udeležencev

Ljubljana, 4. 1. - 18. 7. 2011

Tečaj anatomskega in morfološkega oblikovanja iz silikona Vodja: Saba Skaberne Koordinator: Dominik Erzar, dipl. inž. ort. in prot.

2 iz URI - Soča

Ljubljana, 6. – 7. 1., 17. – 18. 2., 12. – 13. 4., 26. 5. 2011

Tehnike obravnave nevrološkega bolnika: I., II., III., IV. modul Vodja: Zdenka Pihlar, dipl. DT

14 1,5 ECTS za vsak modul (6)

Ljubljana, 7. – 9. 1. 2011

Nadaljevalni tečaj plavanja po konceptu Halliwick Vodja: asist. mag. Katja Groleger Sršen

19

Ljubljana, 22. 1. 2011 Tečaj začetnih postopkov oživljanja Vodji: prim. Hermina Damjan, dr. med. in prim. Tatjana Erjavec, dr. med.

19 iz URI - Soča

Ljubljana, 26. 1., 2. 2., 9. 2., 16. 2., 18. 5. 25. 5., 1. 6., 8. 6., 28. 9., 5. 10., 12. 10., 19. 10. 2011

Izobraževalni program: Srečanja s svojci Vodja: Maja Povše, viš. FT, univ. dipl. ped.

36

Ljubljana, 29. 1. 2011 Internistični bolnik v rehabilitaciji Vodja: prim. Tatjana Erjavec, dr. med.

85 zunanjih, 38 iz URI – Soča KT ZZS: 6 pasivni, 9 aktivni

Ljubljana, 4. 2., 12. 2., 26. 3., 14. 5., 4. 6. 2011 (predavanja) 11. 2., 18. 2., 4. 3.,18. 3., 24. 3., 25. 3., 1. 4., 31. 3., 7. 4., 8. 4., 21. 4., 19. 5., 20. 5., 27. 5., 2. 6., 10. 6., 17. 6. 2011 (praktično delo)

Senzomotorna integracija in stimulacija v prostoru Snoezelen Vodja: Maja Povše, viš. FT, univ. dipl. ped.

148 iz URI – Soča


121


Ljubljana, 23. 2. 2011 Simpozij o skoliozah in kifozah Vodja: Josip Horvat, dipl. inž. ort. in prot.

10 iz URI - Soča

Ljubljana, 4. – 5. 3. 2011

Učna delavnica COPM (Canadian Occupational Performance Measure) Vodja: Zdenka Pihlar, dipl. DT

23 1,5 ECTS

Ljubljana, 10. – 11. 3. 2011

Novosti v obravnavi otrok s cerebralno paralizo Vodja: prim. Hermina Damjan, dr. med.


Ljubljana, 18. 3. 2011 Snemljiv mavčev povoj Vodja: Hector Casanova, ZDA Koordinator: prof. dr. Helena Burger, dr. med.

18 12 KT ZZS

Ljubljana, 19. 3. 2011 Odvzem mere za transtibialno protezo z gel sistemom Vodja: Hector Casanova, ZDA Koordinator: prof. dr. Helena Burger, dr. med.

25 12 KT ZZS

Portorož, 18. – 19. 3. 2011 soorganizacija

Zlom kolka v Sloveniji 2000 – 2010 Interdisciplinarni sestanek Združenj SZD za travmatologijo, ortopedijo ter fizikalno in rehabilitacijsko medicino ("Celjski dnevi") Koordinator: asist. mag. Klemen Grabljevec, dr. med.

83 KT ZZS: 9 pasivni in 13,5 aktivni

Ljubljana, 24. 3. 2011 Programi socialne vključenosti – pogledi, ocene in izzivi Vodja: mag. Aleksandra Tabaj

70

Ljubljana, 25. in 26. 3. 2011

22. dnevi rehabilitacijske medicine: Z dokazi podprta rehabilitacija – II Vodji: prof. dr. Helena Burger, dr. med., asist. dr. Nika Goljar, dr. med.

90, 20 iz URI – Soča KT ZZS: 9 pasivni, 13,5 aktivni

Ljubljana, 6. 4. 2011 Izdelava transtibialne proteze Vodja: Dominik Erzar, dipl. inž. ort. in prot.

5 iz URI - Soča

Ljubljana, 14. – 15. 4. 2011

Snoezelen – drugačni svet Vodja: Maja Povše, viš. FT, univ. dipl. ped

35 zunanjih, 19 iz URI - Soča

Ljubljana, 11. 5. 2011 Ali je oskrba z ortozami sekundarnega nivoja v Sloveniji strokovna? – srečanje ISPO Slovenija Vodja: prof. dr. Helena Burger, dr. med.

35 KT ZZS: 3 pasivni, 4,5 aktivni

Ljubljana, 18. 5. 2011 Nezgodna možganska poškodba glave – modul za specializante FRM Vodja: asist. mag. Klemen Grabljevec, dr. med.

25

Ljubljana, 24. in 25. 5. 2011

Interdisciplinarno timsko delo in individualni rehabilitacijski načrt v zaposlitveni in poklicni rehabilitaciji Vodja: mag. Zdenka Wltavsky

30

http://www.ir-rs.si/f/img/File/Program_seminarj.pdf

http://www.ir-rs.si/f/img/File/Program_seminarj.pdf


122


Ljubljana, 30. 5. 2011 in Maribor, 2. 6. 2011

Usposabljanje za člane rehabilitacijskih komisij, namenjeno poenotenemu načinu ocenjevanja invalidnosti v povezavi z MKF Seminar je potekal v sodelovanju z ZRSZ Koordinator: mag. Aleksandra Tabaj

100

Ljubljana, 3. 6. 2011 Celovita rehabilitacija mladih bolnikov z multiplo sklerozo Vodja: prim. Marta Petelin Suhadolnik, dr. med.


Ljubljana, 3. 6. 2011 MKF za otroke in mladostnike "ICF – CY" Vodja: prim. Hermina Damjan, dr. med.


Ljubljana, 7. 6. 2011 Psihosocialna tveganja v delovnem okolju in pristopi za njihovo obvladovanje Vodja: Jasna Božič

45

Ljubljana, 8. 6. 2011 Ortopedska obutev - modul za specializante FRM Vodja: prof. dr. Helena Burger, dr. med.

25

Ljubljana, 9. 6. 2011 Zaposlovanje invalidov kot izid procesa zaposlitvene rehabilitacije, seminar za delodajalce Vodja: Tanja Korošec, mag. Andreja Švajger

23

Ljubljana, 10. in 17. 6. 2011

Predstavitev Bonding psihoterapije Vodja: dr. Bogdan Polajner

9

Ljubljana, 17. 6. 2011 Therasuit Vodja: prim. Hermina Damjan, dr. med.


Ljubljana, 12. 9. 2011 Skupaj do boljšega delovnega okolja Vodja: Jasna Božič

35

Ljubljana, 16. 9. 2011 Kronična mešana nerakava bolečina Vodja: mag. Duša Marn – Vukadinović, dr .med.


Portorož, 20. – 21. 9. 2011

Rehadnevi 2011 Vodji: Valentina Brecelj, mag. Aleksandra Tabaj

120

Ljubljana, 29. 9. 2011 Zdravstveno negovalni problem pacientov z motnjami odvajanja blata Vodja: Kopitar Natalija, dipl. med. sestra

39 zunanjih, 8 iz URI – Soča LT ZN: 9 aktivni, 6 pasivni, 1 odbor

Ljubljana, 30. 9. 2011 Rehabilitacija pacientov z okvarami perifernega živčevja - modul za specializante FRM Vodja: asist. dr. Primož Novak, dr. med.

25

Ljubljana, 13. 10. 2011 Stresne situacije v zaposlitveni rehabilitaciji Vodja: mag. Aleksandra Tabaj

50


123


Ljubljana, 20. 10. 2011 Izboljšanje delovnega okolja v malih in srednje velikih podjetjih Vodja: Jasna Božič

23

Ljubljana, 21. – 22. 10. 2011

Vpliv bolečine na družbo Vodja: asist. Helena Jamnik, dr. med.

120 KT ZZS: 12 pasivni, 18 aktivni

Ljubljana, 24. 10., 16. 11., 7. 12., 14. 12. 2011

Ohranimo zdravje in naše delovno mesto – delavnica za zavarovalnico Triglav Koordinator: Julija Ocepek, dipl. DT

104

Maribor, 27. 10. 2011 Svetovanje podjetjem pri zaposlovanju invalidov Vodja: mag. Zdenka Wltavsky

50

Ljubljana, 28. 10. 2011 Terapija z omejitvijo (CIMT) za otroke in mladostnike s hemiparezo po možganski okvari Vodja: prim. Hermina Damjan, dr. med.

19 KT ZZS: 3 pasivni, 4,5 aktivni

Ljubljana, 5. 11. 2011 Etične in moralne dimenzije v zdravstveni in babiški negi Vodji: Ksenija Karan, dipl. med. sestra, doc. dr. Danica Železnik, prof. zdr. vzg.

28 iz URI – Soča KT MSBZT Maribor: 10

Ljubljana, 10. 11. 2011 Izboljšanje delovnega okolja v malih in srednje velikih podjetjih Vodja: Jasna Božič

12

Ljubljana, 16. 11. 2011 Klinični primeri dobre in slabe prakse v oskrbi s protezami in ortozami - srečanje ISPO Slovenija Vodja: prof. dr. Helena Burger, dr. med.

65

Ljubljana, 17. 11. 2011 soorganizator

Prehod mladih s posebnimi potrebami iz sistema izobraževanja na trg dela – posvet na UL Koordinator: mag. Aleksandra Tabaj

50

Ljubljana, 18. 11. 2011 Novosti v obravnavi otrok po obporodni poškodbi brahialnega pleteža in predlog smernic Vodja: asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med.

43 zunanjih, 5 iz URI – Soča

Ljubljana, 22. 11. 2011 Obravnava uporabnikov s težavami v duševnem zdravju Seminar je potekal v sodelovanju s Šentprimo. Koordinator: Valentina Brecelj

70

Ljubljana, 30. 11. 2011 Prsne proteze – serijsko izdelane Vodja: Maja Mlakar, dipl. inž. ort. in prot.

11 iz URI - Soča

Ljubljana, 1. 12. 2011 Težave v duševnem zdravju in dvojne diagnoze Vodja: Valentina Brecelj

70

Ljubljana, 6. 12. 2011 Uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne v zaposlitveni rehabilitaciji Vodja: mag. Aleksandra Tabaj

60


124


Ljubljana, 9. 12. 2011 Tečaj ultrazvoka mišično skeletnega sistema Vodja: asist. dr. Primož Novak, dr. med.


Ljubljana, 21. 12. 2011 Zaključno srečanje z izvajalci zaposlitvene rehabilitacije Vodja: mag. Aleksandra Tabaj

25

Uredništvo mednarodnih strokovnih zbornikov (STO-D) 1. BAHR, Roald (ur.), BURGER, Helena (ur.), REESER, Jonathan (ur.). FIVB Volleyball

Medicine Congress 2011, [13th-15th January 2011, Bled, Slovenia]. Book of abstracts. Ljubljana: Faculty of Sport, Institute of Sports Medicine, 2011. 61, [15] str. ISBN 978-961-6843-11-9. [COBISS.SI-ID 254243840]

2. LAZOVIĆ, Milica (ur.), BURGER, Helena (čl. ured. sveta), MARINČEK, Črt (čl. ured. sveta). 11. kongres fizijatara Srbije sa međunarodnim učešćem, 19.-22. maj 2011 godine, Zlatibor. Zbornik radova, (Balneoclimatologia, vol. 37, br. 1). Beograd: Udruženje fizijatara Srbije, 2011. [7], 337 str., graf. prikazi, tabele. ISBN 978-86-906057-6-7. [COBISS.SI-ID 183662604]

Uredništvo domačih strokovnih zbornikov in knjig (STO-E) 1. BOŽIČ, Jasna (ur.). Analiza stanja psihosocialnih tveganj na delovnih mestih v mikro,

malih in srednje velikih podjetjih : skrajšana verzija študije. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011. 66 str., ilustr. ISBN 978-961-6060-79-0. [COBISS.SI-ID 256326656]

2. BOŽIČ, Jasna (ur.). Obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnih mestih : izbor primerov dobre prakse v domačih in tujih podjetjih. 1. izd. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011. 89 str., ilustr. ISBN 978-961-6801-01-0. [COBISS.SI-ID 258061824]

3. LEITGEB, Wolfgang (ur.), PAMMER, Ingrid (ur.), LENGER, Evelyn (ur.), KARNY, Thomas (ur.), WLTAVSKY, Zdenka (ur.), PLASONIK, Barbara (ur.). Poklicna integracija - dostopnejša! : program podpornih storitev za mala in srednje velika podjetja = Berufliche Integration - leicht gemacht! : Unterstützung für Klein- und Mittelunternehmen. 1. izd. Kapfenberg: BBRZ Österreich; Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča; Maribor: OZARA storitveno in invalidsko podjetje, 2011. [24] str. ISBN 978-961-6060-78-3. [COBISS.SI-ID 254437376]







125

4. MARINČEK, Črt (ur.), GROLEGER, Katja (ur.). 22. dnevi rehabilitacijske medicine, Ljubljana, 25.-26. marec 2011. Z dokazi podprta rehabilitacija - II : zbornik predavanj = Evidence based rehabilitation - II : proceedings, (Rehabilitacija, letn. 10, supl. 1). Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011. 130 str., ilustr. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/. [COBISS.SI-ID 1105513]

5. PETKOVŠEK GREGORIN, Romana (ur.). Zdravstvenonegovalni problemi pacientov z motnjami odvajanja blata : zbornik predavanj, Rogaška Slatina, 29. september 2011. 1. izd. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški dejavnosti, 2011. 74 str., ilustr. ISBN 978-961-273-032-1. [COBISS.SI-ID 257772800]

6. PUH, Urška (ur.), HLEBŠ, Sonja (čl. ured. odb.), JAKOVLJEVIĆ, Miroljub (čl. ured. odb.), KACIN, Alan (čl. ured. odb.), OBREZA, Pavla (čl. ured. odb.), ŠĆEPANOVIĆ, Darija (čl. ured. odb.), ZUPANC, Aleksander (čl. ured. odb.). 14. kongres fizioterapevtov Slovenije, Laško, 13. in 14. maj 2011. Z dokazi podprta fizioterapija : zbornik predavanj. Ljubljana: Društvo fizioterapevtov Slovenije - strokovno združenje, 2011. 186 str., ilustr. ISBN 978-961-91966-3-2. [COBISS.SI-ID 255781632]

Uredništvo domače strokvne revije (STO–F) 1. Bilten-ekonomika, organizacija, informatika v zdravstvu. Vidmar, Gaj (član uredniškega

odbora 2011-). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 1994-. ISSN 1318-2927.

2. Fizioterapija. Ljubljana: Društvo fizioterapevtov Slovenije, 1992-. ISSN 1318-2102. − Zupanc Aleksander (glavni in odgovorni urednik 1999-) − Radonjič-Miholič Vesna (urednik 2003-, član uredniškega sveta 1992-1998) − Bajuk Slavica (urednik 2003-)

3. Informatica medica slovenica. Vidmar, Gaj (član uredniškega odbora 2005-2009, glavni

urednik 2009-). Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, 1994-. ISSN 1318-2129.

4. Informativni bilten URI – Soča 2011. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, 2009-. ISSN C506-7286. − Burger Helena (član uredniškega odbora 2010-) − Brezovar Anton (član uredniškega odbora 2010-) − Damjan Hermina (član uredniškega odbora 2010-) − Matjačić Zlatko (član uredniškega odbora 2010-) − Tabaj Aleksandra (član uredniškega odbora 2010-) − Zupan Anton (član uredniškega odbora 2010-)

5. Isis. Marinček, Črt (član uredniškega odbora 1996-). Ljubljana: Zdravniška zbornica

Slovenije, 1992-. ISSN 1318-0193.

http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/





126

6. Kapnik: glasilo Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije = the journal of Stroke Association members. Ljubljana: Združenje bolnikov s CVB, 2002-. ISSN 1581-8454. − Radonjić-Miholič Vesna (član uredniškega odbora 2002) − Žemva Nada (član uredniškega odbora 2002-)

7. Psihološka obzorja. Kovačič, Dare (član uredniškega sveta 2002-). Ljubljana: Društvo psihologov Slovenije, 1992-. ISSN 1318-1874.

8. Rehabilitacija. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, 2002-. ISSN 1580-9315. − Matjačić Zlatko (član uredniškega odbora 2004-, gostujoči urednik 2004-) − Burger Helena (član uredniškega odbora 2004-, gostujoči urednik 2004-) − Marinček Črt (glavni urednik 2007-) − Goljar Nika (član uredniškega odbora 2007-) − Groleger Sršen Katja (odgovorni urednik 2010-) − Vidmar Gaj (član uredniškega odbora 2010-)

Zadolžitve v mednarodnih strokovnih organizacijah (STO-G) Helena Burger − European Federation for Research in Rehabilitaton (EFFR), članica odbora − Delovna skupina za razvoj jedrnih nizov (Core Set) po amputaciji, članica odbora Robert Cugelj − European Platform for Rehabilitation (EPR), Kolegij direktorjev, član − European Platform for Rehabilitation (EPR), Svetovalno telo za finančne zadeve, član Hermina Damjan − European Board for Physical and Rehabilitation Medicine, predstavnica Slovenije − European Society of Physical and Rehabilitaton Medicine, predstavnica Slovenije Mojca Debeljak − Association for the Advancement of Assistive Technology in Europe, članica − European Assistive Technology Information Network (EASTIN projekt), predstavnica

Slovenije Klemen Grabljevec − European Society of Physical and Rehabilitaton Medicine, predstavnik Slovenije − International Society for Physical and Rehabilitation Medicine, član odbora guvernerjev − Mediterranean Forum of Physical and Rehabilitation Medicine, član UO Katja Groleger Sršen − EACD (Evropsko združenje za rehabiltiacijo otrok):

- Nacionalni koordinator - Članica odbora za nominacije

− Halliwick Association – članica upravnega odbora


127

Črt Marinček − European Board for Physical and Rehabilitation Medicine (PRM), predstavnik Slovenije − European Academy for Physical and Rehabilitation Medicine, član − International Society for Physical and Rehabilitation Medicine, član odbora − Odgovoren za akreditacijo evropskih učnih centrov in član izpitne komisije Bogdan Polajner − International Society for Bonding Psychotherapy (ISBP), član predsedstva in predstavnik

za Slovenijo − European Society for Bonding Psychotherapy (ESBP), član predsedstva in predstavnik za

Slovenijo Jurij Švajger − European Platform for Rehabilitation (EPR), koordinator za Slovenijo Nada Žemva – International Association of Logopedics and Phoniatrics (IALP), Aphasia Committee,

članica Zadolžitve v domačih strokovnih organizacijah (STO-H) Slavica Bajuk − Društvo fizioterapevtov Slovenije – SZ, komisija za mnenja za privatno prakso, članica Helena Burger − Društvo za protetiko in ortotiko – ISPO Slovenija, predsednica − Senat Medicinske fakultete, članica − Zdravniška zbornica Slovenije, namestnica nacionalnega koordinatorja specializacije za

FRM − RSK za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, predsednica (6. 10. 2010 – 30 .11. 2011) − Delovna skupina za pripravo predloga Strategije razvoja in celostne ureditve področja

fizikalne medicine in rehabilitacije v Republiki Sloveniji do leta 2020, predsednica (sklep MZ z dne 26. 9. 2011)

Bojan Čeru − Razširjeni strokovni kolegij za področje fizioterapije, član Hermina Damjan − Združenje SZD za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, članica odbora − Zdravniška zbornica Slovenije, poslanka Tanja Dobnik − Društvo fizioterapevtov Slovenije, podpredsednica


128

Andrejka Fatur Videtič − Strokovna komisija II. stopnje pri Zavodu RS za zaposlovanje, predsednica − Strokovni svet Zveze delovnih invalidov Slovenije, predsednica Klemen Grabljevec − Združenje za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, SZD, predsednik − Sodni izvedenec za fizikalno in rehabilitacijsko medicino (od 2. 11. 2010) Katja Groleger Sršen − Združenje SZD za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, članica odbora Ksenija Karan − Stalna delovna skupina za bolnišnično zdravstveno nego, članica Sonja Kokalj − Društvo fizioterapevtov Slovenije – SZ komisija za mnenja za privatno prakso, blagajnik Natalija Kopitar − Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v rehabilitaciji in zdraviliški

dejavnosti pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije, vodja Tatjana Krizmanič − Društvo fizioterapevtov Slovenije – SZ, sekcija za nevrofizioterapijo, predsednica Črt Marinček − Razširjeni strokovni kolegij za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, član − Zdravniška zbornica Slovenije, nacionalni koordinator specializacije za FRM − Zdravniška zbornica Slovenije, predsednik komisije za specialistične izpite FRM − Predstojnik Katedre FRM − Akademski zbor MF, član − Komisija UL za študente s posebnimi potrebami Tomaž Maver − ISPO Slovenija, član odbora Zlatko Matjačić − Društvo za medicinsko in biološko tehniko Slovenije, tajnik Maja Mlakar − ISPO Slovenija, tajnica Maja Ogrin − Društvo logopedov Slovenije, tajnica Romana Petkovšek Gregorin − Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege (SKZBZN), članica


129

Zdenka Pihlar − Društvo delovnih terapevtov Slovenije, predsednica Bogdan Polajner − Združenje Bonding psihoterapevtov Slovenije (ZBPS), predsednik Vesna Radonjič-Miholič − RSK za klinično psihologijo, članica − Strokovna skupina Ministrstva za zdravje za realizacijo Državnega programa za

paliativno oskrbo, članica Barbara Starovasnik Žagavec − Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije, predsednica Jolanda Stevanović − RSK za socialno delo v zdravstveni dejavnosti, članica − Delovna skupina na Ministrstvu za zdravje za pripravo osnutka Strategije socialnega

varstva v zdravstveni dejavnosti v Republiki Sloveniji, članica Vanja Skok − Komisija za opravljanje strokovnih izpitov zdravstvenih delavcev in sodelavcev na MZ,

članica − Projektna skupina za razvoj in dvig kakovosti storitve Zavoda Prizma Ponikve, članica Rajmond Šavrin − Sodni izvedenec za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Gaj Vidmar − Statistično društvo Slovenije – član Terminološke komisije in Komisije za spremljanje

rabe statistike v medijih − Slovensko društvo za medicinsko informatiko, član razširjenega Upravnega odbora Anton Zupan − Razširjeni strokovni kolegij za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, član − Strokovni svet Društva distrofikov Slovenije, podpredsednik − Strokovni tim za asistirano ventilacijo pri strokovnem svetu Društva distrofikov

Slovenije, predsednik − Komisija za pacientove pravice pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije, član Nada Žemva − Društvo logopedov, predsednica


130

Uspešno izvedeni naročeni strokovni projekti, npr. objavljeni predlogi strokovnih smernic ali priporočil, ocene zdravstvenih tehnologij ipd. (STO-I) − European Outplacement Framework – EOF − Leonardo da Vinci PARTNERSTVO: Razvoj kompetenc ključnih oseb za boljšo

integracijo in zaposljivost invalidov in drugih ranljivih skupin na Evropski trg dela (DCKeyTrain)

− Grundtvig Economic participation Platform (GEPP) − Outcome Measurement in Medical Rehabilitation v okviru Euopean Platform for

Rehabilitation (EPR) Evropska (UEMS) klinična akreditacija oddelkov URI – Soča: − Oddelek za rehabilitacijo po možganski kapi − Oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji − Oddelek za (re)habilitacijo otrok − Oddelek za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače − Program rehabilitacije pacientov z okvaro perifernega živčevja (v postopku) − Program rehabilitacije pacientov z možganskimi poškodbami (v postopku)


131

Izobraževalno delo (ID) Poučevanje izvirnih metod diagnostike, preventive, zdravljenja in rehabilitacije (ID-A) 1. GROLEGER SRŠEN, Katja. Nadaljevalni tečaj plavanja po konceptu Halliwick. 7. – 9.

januar 2011, Ljubljana, Slovenija (19 udeležencev)

2. NOVAK, Primož, SALAPURA, Vladka. Tečaj ultrazvoka mišično-skeletnega sistema. 9. in 10. december 2011, Ljubljana, Slovenija (24 udeležencev)

3. BUREGER, Helena, ZALAR, Metka, PIHLAR, Zdenka, BOLTEŽAR, Žane.

Multidisciplinary team approach to rehabilitation treatment for health care professionals and improvement of provision of rehabilitation services in Columbia Cartagina, 5. – 12. 12. 2011, Kolumbija (37 udeležencev)

Vabljena pregledna in plenarna predavanja (ID-B) Tuja 1. BURGER, Helena. Functional electro stimulation - evaluation of rehabilitation outcomes

after amputation : [vabljeno predavanje na XXV Aniversario del Centro de Rehabilitación y Educación Especial CREE, 24.-26. 10. 2011, Chihuahua, Mexico]. Chihuahua (Mexico), 2011. [COBISS.SI-ID 1390441]

2. BURGER, Helena. ISF in prosthetics and ortotics. 11. Kongres fizijatara Srbije sa međunarodnim učešćem, Zlatibor, 19.-22. maj 2011. [COBISS.SI-ID 1142633]

3. BURGER, Helena. Outcome measure in the process of prosthetic care. 6th ISPO Central European Conference in cooperation with the Hungarian Society of Physical Medicine and Rehabilitation, Nyíregyháza, Hungary, 25-27 August, 2011. [COBISS.SI-ID 1196393]

4. BURGER, Helena. Perspective of a PRM specialist on rehabilitation of persons following upper limb amputation. University of New Brunswick's International Conference on Advanced Limb Prosthetics, Fredericton, New Brunswick, Canada, August 14-19, 2011. [COBISS.SI-ID 1194345]

5. BURGER, Helena. Rehabilitacija u svjetlu novih spoznanja. V: JELIĆ, Miroslav (ur.). Ortopedska pomagala 2011 : timski rad u protetici, ortotici i rehabilitaciji : knjiga simpozija, Tučepi, 22.-24. rujna 2011. [Zagreb]: Društvo za protetiku i ortotiku - ISPO Croatia, 2011, str. 8-10. [COBISS.SI-ID 1206633]







132

6. BURGER, Helena, MARINČEK, Črt, ZUPAN, Anton, FIDLER, Alojz. Driving after upper limb amputation. V: Perspectives and controversial issues for research in rehabilitation : proceedings of XI EFRR Congress, May 26-28, 2011, Riva del Garda, Italy, (European Journal of Physical and Rehabilitation Medicine (Testo stampato), vol. 47). Turin: Minerva Medica, cop. 2011, str. 88-89. [COBISS.SI-ID 1157481]

7. CIKAJLO, Imre. Remote treatment in smart home after discharge from the hospital : telerehabilitation and wireless subject monitoring. The 3rd Sarajevo Technology Forum 2011, Sarajevo, Bosnia and Herzegovina, 19-20 May 2011. [COBISS.SI-ID 1141865]

8. DAMJAN, Hermina. Programme de réadaptation globale des enfants cérébrolésés, incluant la rescolarisation = Holistic rehabilitation program and returning to school for children with traumatic brain injury. V: 26e Congrès de Médicine Physique et de Réadaptation, 13, 14, 15 octobre 2011, Nantes. Livre des résumés. [S.l.]: Société Française de Médicine Physique et de Réadaptation, [2011], str. 109-110. [COBISS.SI-ID 1252713]

9. GOLJAR, Nika, BURGER, Helena, VIDMAR, Gaj, MARINČEK, Črt. Measuring functioning of stroke patients using the ICF. V: International Medical Development Forum 2011, Nanjing, China, July 8-10, 2011. Abstract & program. Montreal, Quebec: EPS Global Medical Development Inc., 2011, str. 87. [COBISS.SI-ID 1253225]

10. GRABLJEVEC, Klemen. Rehabilitative approach in M.D. : VII Course Rehabilitation in Genetically and Non-genetically Determined Rare Diseases, Siracusa, Italy, October 24-28, 2011. Siracusa, 2011. [COBISS.SI-ID 1388905]

11. MARINČEK, Črt. High-tech assistive technologies for users with severe motor disabilities. 6th ISPO Central European Conference in cooperation with the Hungarian Society of Physical Medicine and Rehabilitation, Nyíregyháza, Hungary, 25-27 August, 2011. [COBISS.SI-ID 1199209]

12. MARINČEK, Črt. Modern assistive technology in rehabilitation. 2nd Baltic & North Sea Conference on Physical and Rehabilitation Medicine "From Biomechanisms to Outcomes?", Vilnius, Lithuania, September 28-30, 2011. [COBISS.SI-ID 1222761]

13. MARINČEK, Črt. Role of technology for A.L.S. : patients caretakers : VII Course Rehabilitation in Genetically and Non-genetically Determined Rare Diseases, Siracusa, Italy, October 24-28, 2011. Siracusa, 2011. [COBISS.SI-ID 1254761]

14. MARINČEK, Črt. Role of technology in M.D.: patients caretaking : VII Course Rehabilitation in Genetically and Non-genetically Determined Rare Diseases, Siracusa, Italy, October 24-28, 2011. Siracusa, 2011. [COBISS.SI-ID 1254505]

15. MARINČEK, Črt. Technology of persons with spinal cord injuries : [vabljeno predavanje na 50th Anniversary of Upper Silesian Rehabilitation Centre "Repty", scientific conference: rehabilitation today, Tarnowskie Góry, April 8, 2011]. [COBISS.SI-ID 1148777]












133

16. MARINČEK, Črt, JENKO, Mojca. Possibilities of controlling high-tech assistive technologies for users with severe motor disabilities. V: Perspectives and controversial issues for research in rehabilitation : proceedings of XI EFRR Congress, May 26-28, 2011, Riva del Garda, Italy, (European Journal of Physical and Rehabilitation Medicine (Testo stampato), vol. 47). Turin: Minerva Medica, cop. 2011, str. 93. [COBISS.SI-ID 1157737]

17. TABAJ, Aleksandra. Standardi znanj na področju zaposlovanja invalidov : analiza stanja in potreb po strokovnem znanju kot osnova za načrt nacionalno usmerjenega izobraževanja : [vabljeno predavanje na zaključnem posvetovanju projekta 'Uvedba izobraževalnega programa Koordinator zaposlitvene rehabilitacije v Sloveniji', 28. februar 2011, Szombathely, Madžarska]. Szombathely, 2011. [COBISS.SI-ID 1371241]

18. ZUPAN, Anton, BALANTIČ, Zvone, PLEVNIK, Matej. Plivanje kao dio rehabilitacijskih programa za osobe oboljele od 'NMB' : 8. simpozij distrofičara Istre 'Ususret zdravlju 2011', Pula, 26.-28. listopada 2011. Pula: Društvo distrofičara Istre, 27. okt. 2011. [COBISS.SI-ID 2105043]

Domača: 1. BRECELJ, Valentina, DESTOVNIK, Karl. Podporno zaposlovanje, priložnosti in izzivi.

Dnevi poklicne in zaposlitvene rehabilitacije, Portorož, 20.-21. september 2011. [COBISS.SI-ID 1211753]

2. TABAJ, Aleksandra. Rehabilitacijski tim in poklicna rehabilitacija invalidov = Rehabilitation team and occupational rehabilitation of disabled persons. Mednarodni kongres medicinskih izvedencev, Maribor, Slovenija, 14.-16. april 2011. [COBISS.SI-ID 1132649]

3. TABAJ, Aleksandra, PASTIRK, Samo. Evalvacija zaposlitvene rehabilitacije v letu 2010. Dnevi poklicne in zaposlitvene rehabilitacije, Portorož, 20.-21. september 2011. [COBISS.SI-ID 1211497]








134

Aktivno sodelovanje (predavanja, vodenje seminarjev, ipd.) pri organiziranem dodiplomskem in podiplomskem pouku (ID-C) Predavanja Medicinska fakulteta - Fizikalna in rehabilitacijska medicina (15 ur) - Stik z bolnikom (2 uri) - Družinska medicina – podiplomski pouk (8 ur) - Javno zdravje – podiplomski pouk (2 uri + 2 uri seminarja) Zdravstvena fakulteta - Ortopedska tehnika (84 ur) Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice - Gerontologija in rehabilitacija (15 ur) Vaje pri organiziranem dodiplomskem in podiplomskem pouku (ID-Č) Dodiplomski pouk Medicinska fakulteta - Fizikalna in rehabilitacijska medicina (216 študentov, 12 skupin, 435 ur) - Stik z bolnikom (252 študentov, 20 skupin, 768 ur vaj, 40 ur seminarjev) - Medicina dela, prometa in športa (216 študentov, 4 ure) Zdravstvena fakulteta Fizioterapija, delovna terapija, ortopedska tehnika, zdravstvena nega: - Fizioterapija – 2. 3. let. (155 študentov, 1.368 ur) - Delovna terapija – 2. in 3. let. (55 študentov, 805 ur) - Ortopedska tehnika – 2. in 3. let. (43 študentov, 1.170 ur) - Zdravstvena nega – 1. let. redni študij (60 študentov, 2.700 ur) - Zdravstvena nega – 1. let. izredni študij (40 študentov, 1.800 ur)


135

Mentorstvo pripravnikom, sekundarijem specializantom in mladim raziskovalcem (ID-D) Specializanti Fizikalna in rehabilitacijska medicina 1. Katarina Tonin, ZZZS

Gl. mentor: H. Damjan 1. 1. – 22. 2. 2011 2 meseca

2. Kristina Vogrin Hudopisk, ZZZS Gl. mentor: L. Plaskan

1. 1. – 19. 4. 2011 4 meseci

3. Barbara Kavčič, ZZZS Gl. mentor: N. Goljar

1. 1. – 21. 4. 2011 4 meseci

4. Olga Petrovič, ZZZS Gl. mentor: Č. Marinček

1. 1. – 21. 4. 2011 4 meseci

5. Peter Kurila, Terme Olimia Gl. mentor: L. Plaskan

1. 1. – 19. 5. 2011 5 mesecev

6. Vida Bojnec, ZZZS Gl. mentor: Z. Turk

1. 1. – 30. 8. 2011 8 mesecev

7. Sonja Šmid, ZZZS Gl. mentor: P. Novak

1. 1. – 30.9. 2011 9 mesecev

8. Ljiljana Marić, ZZZS Gl. mentor: P. Novak

1. 1. – 31. 12. 2011 12 mesecev

9. Neža Rode, ZZZS Gl. mentor: R. Šavrin

1. 2. – 31. 10. 2011 9 mesecev

10. Katarina Čurić, ZZZS Gl. mentor: H. Damjan

1. 10. – 31. 12. 2011 3 meseci

11. Marjeta Ferjančič, ZZZS Gl. mentor: Č. Marinček

1. 6. – 31. 12. 2011 7 mesecev

12. Suzana Albina Žigon, ZZZS Gl. mentor: H. Damjan

16. 6. – 31. 12. 2011 6,5 mesecev

13. Lasko Gelebešev, ZZZS Gl. mentor: H. Burger

1. 7. – 31. 12. 2011 6 mesecev

14. Pija Jober Lozej, ZZZS Gl. mentor: H. Burger

1. 8. – 31. 12. 2011 5 mesecev

15. Tadeja Hernja Rumpf, ZZZS Gl. mentor: Z. Turk

1. 8. – 31. 12. 2011 5 mesecev

16. Katja Černe, ZZZS Gl. mentor: M. Prešern Štrukelj

1. 9. – 31. 12. 2011 4 mesece

17. Anja Pertot, ZZZS Gl. mentor: A. Zupan

1. 10. – 31. 12. 2011 3 meseci

18. Veronika Potočnik, ZZZS Gl. mentor: Č. Marinček

1. 10. – 31. 12. 2011 3 meseci

19. Neža Strniša, ZZZS Gl. mentor: M. Prešern Štrukelj

1. 12. – 31. 12. 2011 1 mesec


136

Ortopedska kirurgija 1. Boris Rijavec, ZZZS

Nep. mentor: U. Zupanc 1. – 31. 1. 2011 1 mesec

2. Aleš Berce, ZZZS Nep. mentor: K. Groleger Sršen, D. Marn Vukadinovič

1. – 28. 2. 2011 1 mesec

3. David Martinčič, ZZZS Nep. mentor: D. Marn Vukadinovič, U. Zupanc

1. 3. – 30. 4. 2011 2 meseca

4. Lovro Suhodolčan, ZZZS Nep. mentor: M. Prešern Štrukelj

1. 5. – 30. 6. 2011 2 meseca

5. Andrej Lahajner, ZZZS Nep. mentor: D. Marn Vukadinovič

1. – 30. 9. 2011 1 mesec

Splošna kirurgija 1. Gašper Pilko, ZZZS

Nep. mentor: U. Zupanc, D. Marn Vukadinovič

1. – 31. 3. 2011 1 mesec

2. Andraž Perhavec, ZZZS Nep. mentor: M. Prešern Štrukelj

1. – 31. 8. 2011 1 mesec

3. Danijela Semenič, ZZZS Nep. mentor: H. Burger, K. Tonin

1. – 31. 8. 2011 1 mesec

Nevrokirurgija 1. Alenka Vittori, ZZZS

Nep. mentor: K. Grabljevec, D. Globokar 1. – 30. 4. 2011 1 mesec

Plastična, rekonstrukcijska in estetska kirurgija 1. Miran Križančič, ZZZS

Nep. mentor: K. Grabljevec 1. – 31. 1. 2011 1 mesec

2. Matevž Hlačer, ZZZS Nep. mentor: H. Burger

1. – 30. 11. 2011 1 mesec


137

Nevrologija 1. Matej Kolenc, ZZZS

Nep. mentor: K. Grabljevec 1. – 28. 2. 2011 1 mesec

2. Mateja Baruca, ZZZS Nep. mentor: D. Globokar

1. – 30. 9. 2011 1 mesec

3. Igor Rigler, ZZZS Nep. mentor: D. Globokar

1. – 31. 12. 2011 1 mesec

Revmatologija 1. Daša Šuput Skvarča, ZZZS

Nep. mentor: K. Tonin 1. – 31. 12. 2011 1 mesec

Pediatrija 1. Alenka Stepišnik, ZZZS

Nep. mentor: H. Damjan 16. – 31. 1. 2011 0,5 meseca

2. Aida Granda, ZZZS Nep. mentor: H. Damjan

16. – 30. 4. 2011 0,5 meseca

3. Jana Lozar Krivec, ZZZS Nep. mentor: H. Damjan

1. – 15. 4. 2011 0,5 meseca

4. Romana Hudomalj, ZZZS Nep. mentor: K. Groleger Sršen

1. – 15. 4. 2011 0,5 meseca

5. Vanja Kogoj, ZZZS Nep. mentor: K. Groleger Sršen

1. – 15. 5. 2011 0,5 meseca

6. Vesna Pavasović, ZZZS Nep. mentor: H. Damjan

16. – 31. 5. 2011 0,5 meseca

7. Rok Muller, ZZZS Nep. mentor: H. Damjan

1. – 15. 6. 2011 0,5 meseca

8. Maruša Kunaver Tašič, ZZZS Nep. mentor: K. Groleger Sršen

16. – 30. 6. 2011 0,5 meseca

9. Gregor Nemec, ZZZS Nep. mentor: H. Damjan

1. – 15. 7. 2011 0,5 meseca

10. Aleksander Đorđevski, ZZZS Nep. mentor: K. Groleger Sršen

16. – 31. 7. 2011 0,5 meseca

11. Darja Šmigoc Schweiger, ZZZS Nep. mentor: H. Damjan

16. – 31. 7. 2011 0,5 meseca

12. Polonca Reberšek Čokl, ZZZS Nep. mentor: H. Damjan

1. – 15. 10. 2011 0,5 meseca

13. Lea Šolnik, ZZZS Nep. mentor: K. Groleger Sršen

1. – 15. 10. 2011 0,5 meseca

14. Natalija Deželak Gradišek, ZZZS Nep. mentor: H. Damjan

16. – 31. 10. 2011 0,5 meseca

15. Gorazd Mlakar, ZZZS Nep. mentor: H. Damjan

16. – 31. 11. 2011 0,5 meseca


138

16. Barbara Faganel Kotnik, ZZZS Nep. mentor: K. Groleger Sršen

16. – 31. 11. 2011 0,5 meseca

17. Polonca Čokl, ZZZS Nep. mentor: K. Groleger Sršen

16. – 31. 12. 2011 0,5 meseca

Medicina dela, prometa in športa 1. Nina Nikolić Lebič, ZZZS

Nep. mentor: M. Teržan 1. 6. – 15. 7. 2011 1,5 mesec

2. Irena Žužman, ZZZS Nep. mentor: M. Teržan

22. 8. – 30. 9. 2011 1,5 mesec

Sobni zdravniki 1. Maša Klešnik

Nep. mentor: K. Grabljevec, M. Petelin Suhadolnik

1. 3. – 31. 10. 2011 4 meseci

2. Katarina Čurić Nep. mentor: R. Šavrin, N. Puzić, T. Škorjanc

1. 6. – 30. 9. 2011 4 mesece

Klinična psihologija 1. Rok Podkrajšek, PB Idrija

Nep. mentor: V. Radonjič Miholič 1. 2. – 31. 3. 2011 2 meseca

2. Jana Strniša, PB Begunje Nep. mentor: V. Radonjič Miholič

1. – 30. 4. 2011 1 mesec

3. Marjana Zidar, PB Begunje Nep. mentor: V. Radonjič Miholič

1. – 3. 5. 2011 1 mesec

4. Anja Simonič, Bolnišnica Golnik Nep. mentor: S. Logar

1. – 30. 9. 2011 1 mesec

5. Julija Tomšič, SCOM Ljubljana Nep. mentor: M. Mramor

1. 6. – 31. 7. 2011 2 meseca

Klinična logopedija 1. Barbara Korošec, URI – Soča

Nep. mentor: N. Žemva 19. 7. – 30. 11. 2011 4,5 mesece

2. Mladen Jeličić, Center za sluh in govor Maribor Nep. mentor: N. Žemva

5. – 31. 1. 2011 0,5 meseca

3. Darja Lužnik, Zavod za gluhe in naglušne, Ljubljana Nep. mentor: N. Žemva

7. 3. – 30. 7. 2011 4,5 mesece


139

Pripravniki Fizioterapevti 1. Cescutti Matej UKC Ljubljana 3.-27.5. 2. Bratun Simona Zdravstveni dom Grosuplje 4.-29.4. 3. Pucihar Nika Zasebna fizioterapija Mudlack Mirjam, Ljubljana 4.-29.4. 4. Majcen Vanja Dom starejših občanov Fužine, Ljubljana 14.-31.3. 5. Košnik Sandra Splošna bolnišnica Jesenice 14.-31.3. 6. Lesjak Miranda Dom upokojencev Podbrdo 4.-15.4. 7. Oblak Jaka Zdravstveni dom Ljubljana 1.-28.3. 8. Kneževič Branka Dom starejših Trnovo, Ljubljana 1.-28.3. 9. Kitanović Angela Osnovno zdravstvo Gorenjske Kranj 19.9.-14.10. 10. Podvratnik Vesna Terme Dobrna 5.-30.9. 11. Žibert Maja Dom starješih občanov Ljubljana Moste Polje 5.-30.9. 12. Justin Nina Splošna bolnišnica Jesenice 2.-25.11. 13. Demiralesku Rahmed Bolnišnica Sežana 3.-28.10. 14. Mihevc Polona Osnovno zdravstvo Gorenjske Škofja Loka 28.11-9.12. 15. Kudić Adnan Terme Krka Strunjan 14.11.-7.12. 16. Milin Dragana Center Dolfke Boštjančič, Ig 3.1.-3.2. 17. Nastran Saša Dom počitka Mengeš, Mengeš 5.-16.9. Delovni terapevti 1. Koren Urška Zarja, zavod za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave, Lj. 1.-12.8. 2. Grošelj Albina Dom upokjencev Franc Salomon, Trbovlje 4.-15.7. 3. Milnarič Andreja Dom starejših občanov Ljutomer 4.-5.7. 4. Obretan Veronika Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem 20.6.-1.7. 5. Štalcar Lucija Dom ob Savinji, Celje 13.-14.6. 6. Šerko Tina Zavod Vitadom, Ljubljana 6.-10.6. 7. Skrinar Anja Zarja, zavod za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave, Lj. 9.-20.5. 8. Petek Špela Zarja, zavod za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave, Lj. 23.5.-3.6. 9. Kapus Boptjan Zarja, zavod za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave, Lj. 6.-17.6. 10. Psič Maja Obalni dom upokojencev Košer 28.3.-22.4. 11. Jerina Kristina Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna 12. Lah David Dom Nine Pokrn, Žalec 3.-20.5. 13. Kotnik Saša Splošna bolnišnica Celje, Celje 14.3.-1.4. 14. Stres Mateja Dom upokjencev Center Tabor-Poljane, Ljubljana 21.3.-1.4. 15. Cvar Peter Dom starejših občanov Ribnica 8.-18.3. 16. Senčar Dominika Trubarjev dom Upokojecev, Loka pri Zidanem Mostu 28.2.-11.3. 17. Kovačič Mojca Dom upokojencev Vrhnika 10.-21.1. 18. Ogrin Katarina Dom upokojencev Vrhnika 14.-25.2. 19. Šergan Lucija Thermana, Zdravilišče Laško 24.1.-11.2. 20. Jelerčič Kristina Dom starejših Logatec 3.-14.1. 21. Leskovšek Tadeja Dom starejših Šentjur 17.-31.1. 22. Kastelic Mojca Dom sterejših občanov Novo mesto 3.-28.1. 23. Gorišek Anita Dom upokojencev Tabor 3.-14.10. 24. Polak Lucija Psihiatrična bolnišnica Vojnik 3.-14.10.


140

25. Divjak Barbara Dom starješih občanov Krško 19.-30.9. 26. Šergan Lucija Thermana, Zdravilišče Laško 19.-30.9. 27. Rešeta Mateja Thermana, Zdravilišče Laško 3.-28.10. 28. Hlača Mateja Dom starejših Ajdovščina 16.-30.8. 29. Koritnik Rok UKC Ljubljana, Nevrološka klinika 24.-28.10. 30. Toni Maja Center Dolfke Boštjančič, Ig 14.-18.11. 31. Dolinšek Marta CIRIUS Kamnik 8.-12.8.

Psihologi 1. Zajc Miha Zdravstveni dom Ravne na Koroškem 3.-31.5. 2. Krajnc Marjana Inštitut za klinično psihologijo in psihoterapijo, Ljubljana 4.-22.4. 3. Šmit Đurđica Zdravstveni dom Celje 10.-14.1. 4. Breznik Matija Osnovno zdravstvo Gorenjske Kranj 1.-30.9. 5. Pleterski Zara Korak, zavod za varstvo rehabilitacijo po poškodbi glave, Kranj 1.-5.8. 6. Tomšič Julija Svetovalni center za otroke in mladostnike, Ljubljana 1.6.-29.7. 7. Simonič Anja Bolnišnica Golnik 1.-30.9. 8. Kočnik Erna Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 1.-30.11. 9. Stropnik Saša UKC Ljubljana, Pediatrična klinika 1.-31.12. 10. Zupančič Katja Onkološki inštitut Ljubljana 1.-30.9. Logopedi 1. Kučič Alenka Zavod za gluhe in naglušne, Ljubljana 24.-28.1. 2. Oblak Tina Zarja, zavod za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave, Lj. 18.-22.7. 3. Božič Martina CIRIUS Kamnika 11.-22.4.

4. Daša Popenko Zavod Naprej 28.11.-9.12.

5. Tanja Kocjančič URI – Soča 1.1.-31.7. Socialni delavci 1. Bogdan

Kovačević URI – Soča 1.-16.1. 2. Tatjana Žalik URI – Soča 1.9.-31.12.

3. Tjaša Krnel UKC, Ljubljana 16. in 17.5.

Mladi raziskovalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

1. asist. Jakob Oblak, univ. dipl. inž. el. (mentor prof. dr. Zlatko Matjačić) 2. Matjaž Zadravec, univ. dipl. inž. el. (mentor prof. dr. Zlatko Matjačić) 3. Janez Pavčič, univ. dipl. inž. el. (mentor prof. dr. Zlatko Matjačić) 4. Andrej Krpič, univ. dipl. inž. el. (mentor prof. dr. Imre Cikajlo)


141

Mentorstvo pri izdelavi raziskovalnih nalog, magisterijev, doktoratov (ID-E) Doktorske disertacije 1. JENKO, Mojca. Objektivno ocenjevanje ustreznosti podpornih tehnologij za delo z

osebnim računalnikom pri osebah z mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji : doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, 2011. VIII, 67 f. : ilustr. [COBISS.SI-ID 8159828] Mentor: prof. dr. Janez Bešter, univ.dipl.inž.el. Komentor: prof. dr. Zlatko Matjačić, univ.dipl.inž.el. zagovor: 20. 1. 2011

2. KOS, Nataša. Vpliv operacijske metode na funkcioniranje in kakovost življenja starostnika po zlomu vratu stegnenice : [doktorsko delo]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, 2011. 82 f., ilustr., tabele. [COBISS.SI-ID 256631040] Mentor: prof. dr. Helena Burger, dr. med. zagovor: 7. 6. 2011

3. OBLAK, Jakob. Razvoj in analiza haptične naprave s pogonom z dodano serijsko elastičnostjo za urjenje gibanja roke in zapestja : doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, 2011. 145 str. : ilustr. [COBISS.SI-ID 8339028] Mentor: prof. dr. Zlatko Matjačić, univ.dipl.inž.el. zagovor: 18. 4. 2011

4. ŠUBELJ, Maja. Predpisovanje anksiolitikov in antidepresivov v splošni medicini v Sloveniji : doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, 2011. 139 f., ilustr., tabele. [COBISS.SI-ID 255065088] Mentor: doc. dr. Vesna Švab, dr. med. Komentor: doc. dr. Gaj Vidmar zagovor: 25. 1. 2011

Diplomske naloge 1. ČEHIĆ, Ševala, DEČMAN, Sandi. Vpliv okolja na ponovno vključevanje osebe s

tetraplegijo = Environmental impacts on the reintegration of people with quadriplegia. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za delovno terapijo, 2011. 51 f., [9] f. pril., ilustr. [COBISS.SI-ID 4215659] Mentor: Zdenka Pihlar, dipl. del. ter.

2. GALE, Tamara. Pomoč mladostniku s cerebralno paralizo pri vzgoji za življenje : diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta, 2011. V, 77 str. [COBISS.SI-ID 5444442] Mentor: izr. prof. dr. Stanko Gerjolj Komentor: asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med.








142

3. JEŽ, Bojana. Kakovost življenja pacientov po zdravljenju hernije medvretenčne ploščice = Quality of life of patients after treatment of herniated inetervertebral discs. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za fizioterapijo, 2011. 37 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 4217451] Mentor: viš. pred. mag. Sonja Hlebš Komentor: doc. dr. Gaj Vidmar

4. PIKL, Maša. Koncept učenja plavanja Halliwick kot del fizioterapevtske obravnave in ocenjevanje plavalnih veščin deklice z mielomeningokelo : (poročilo o primeru) = The Halliwick concept and evaluation of swimming skills as a part of physiotherapeutic treatment of the girl with myelomeningocele : (case report). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za fizioterapijo, 2011. 48 f., [4] f. pril., ilustr. [COBISS.SI-ID 4297835] Mentor: Mojca Divjak, viš. fiziot., univ. dipl. org. Komentor: asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med.

5. RAVNJAK, Gašper. Primerjava individualno izdelane štiri-točkovne kolenske ortoze med serijsko izdelano štiri-točkovno kolensko ortozo : poročilo o primeru = Comparison of individually constructed four-point knee orthosis and serial constructed four-point knee orthosis case report : case report. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za ortopedsko tehniko, 2011. 41 f., [1] f. pril., ilustr. [COBISS.SI-ID 4266347] Mentor: Anton Brezovar, dipl. inž. ort. in prot.

6. RUPNIK Mihelčič, Sara. Funkcija roke - izdelava normativov za test SHAP v Sloveniji : [Prešernova nagrada študentom]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Katedra za delovno terapijo, 2011. 37 f., [2] f. pril. : ilustr. [COBISS.SI-ID 4293995] Mentor: prof. dr. Helena Burger, dr. med. Komentor: Zdenka Pihlar, dipl. del. ter.






143

Stalno izpopolnjevanje zdravnikov in drugih strokovnih sodelavcev z visoko izobrazbo (ID-F) Interdisciplinarna strokovna predavanja ob ponedeljkih od 13.00 do 14.00 32 Klinični sestanki zdravnikov ob petkih od 8.15 do 9.00 31 Strokovni sestanki 24

− fizioterapevti (7) − delovni terapevti (6) − inženirji ortotike in protetike (4) − sestre (7)

Izobraževalni javni nastopi (tisk, radio, televizija, javna predavanja) (ID-G) 1. BURGER, Helena, CUGELJ, Robert, MAVER, Tomaž, MLAKAR, Maja. Vse bolj

podobne izvirniku. Zdravje (Ljublj., Slov. izd.), 2011, letn. 33, št. 375, str. 34-38. [COBISS.SI-ID 1128041]

2. BURGER, Helena, KOTNIK, Saša. Intervju : pogovor z dr. Heleno Burger ter z go. Sašo Kotnik. Ljubljana: 11. Festival za tretje življenjsko obdobje Za strpno in socialno sožitje vseh generacij, 27. do 29. sep. 2011. http://zlataleta.com/tv/. [COBISS.SI-ID 1292137]

3. CUGELJ, Robert. Pomembno je, da ima ustanova jasno strategijo, kam hoče iti : prvi mož rehabilitacijskega centra Soča za Krizno ogledalo. Krizno ogledalo, 8. marec 2011, št. 86, on line. http://kr-og.sta.si/wp-content/uploads/2011/03/Krog86.pdf. [COBISS.SI-ID 1097321]

4. DAMJAN, Hermina. Robot lokomat pomaga hitreje na noge : pogovor: prim. dr. Hermina Damjan, dr. med., o robotiki v fizikalni rehabilitaciji. Delo (Ljubl.), 6. jan. 2011, letn. 53, št. 4, str. 16. [COBISS.SI-ID 1070697]

5. DIVJAK, Mojca, LAMPE, Tomaž. Orthotics and prosthetics. [Intervju s prof. Črtom Marinčkom]. V: RUGELJ, Darja (ur.). Faculty of Health Sciences. Ljubljana: Faculty of Health Sciences, 2011, str. 69-73. [COBISS.SI-ID 4147819]

6. ERJAVEC, Tatjana. Pri vseh amputacijah proteza ne pride v poštev : vloga internista pri rehabilitaciji amputiranih. Dita (Ljubl.), jun. 2011, letn. 16, št. 3, str. 9-10. [COBISS.SI-ID 1158505]

7. ERJAVEC, Tatjana, GLOBOKAR, Daniel. Strokovni posvet Internistični bolnik v rehabilitaciji. Paraplegik, marec 2011, št. 124, str. 15-16. [COBISS.SI-ID 1112425]


http://zlataleta.com/tv/


http://kr-og.sta.si/wp-content/uploads/2011/03/Krog86.pdf







144

8. GLOBOKAR, Daniel. Dokazljiva kakovost pri rehabilitacijski obravnavi po poškodbah hrbtenjače : kongres ESCIF-a v De Rijpu na Nizozemskem. Paraplegik, junij 2011, št. 125, str. 12-13. [COBISS.SI-ID 1162857]

9. GLOBOKAR, Daniel. Vadba hoje - sistem Lokomat : sistem Lokomat za urjenje hoje v rehabilitaciji nevroloških bolnikov. Paraplegik, sep. 2011, št. 126, str. 8-9. [COBISS.SI-ID 1204073]

10. GRABLJEVEC, Klemen. Rehabilitacija po poškodbi možganov. Hišni zdravnik, feb.-mar. 2011, letn. 3, št. 2, str. 42-44. [COBISS.SI-ID 1119849]

11. GRABNER, Petra. Delovna terapevtka brez dlake na jeziku : intervju s Petro Grabnar [i.e. Grabner]. Paraplegik, junij 2011, št. 125, str. 17-19, ilustr. [COBISS.SI-ID 1163113]

12. GROŠELJ, Mateja. Ko glava zaniha, se poškoduje vrat. [Pogovor z Dušo Marn Vukadinović]. Večer (Marib.). [Tiskana izd.], 16. maj 2011, letn. 67, št. 111, str. 15, ilustr. [COBISS.SI-ID 1371753]

13. HOSTNIK, Majda. Delovna terapija vrača bolnike v življenje. [Pogovor z Zdenko Pihlar, Jelko Janša, Alenko Oven, Jožico Petek in Francem Hočevarjem]. Dnevnik, 2. nov. 2011, leto 61, št. 253, str. 4, fotogr. http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042484558. [COBISS.SI-ID 1370985]

14. LORENČIČ, Mojca. Če verjamemo, da nekaj učinkuje, ni nujno, da res učinkuje. [Pogovor s Heleno Burger]. Dnevnik, 29. mar. 2011, leto 61, št. 73, str. 13, fotogr. http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042434078. [COBISS.SI-ID 1371497]

15. MATJAČIĆ, Zlatko. Roboti in navidezna resničnost v rehabilitaciji. Večer (Marib.). [Tiskana izd.], 4. maj 2011, 67, [št.] 101, str. 13, ilustr. [COBISS.SI-ID 1131625]

16. MAVER, Tomaž. Inštitut za rehabilitacijo med vodilnimi na svetu v ročni protetiki : Oddaja Slovenski magazin, mozaična oddaja, 6. 3. 2011. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija, Televizija Slovenija, 2011. [COBISS.SI-ID 1370473]

17. OMEROVIĆ, Adnan. Ko voznik zaspi za volanom : [prispevek v oddaji Preverjeno, POP TV, 3. 5. 2011]. [V oddaji so sodelovali Jože Balažic, Andrej Brglez, Leja Dolenc-Grošelj, Alojz Fidler, Anton Zupan]. Ljubljana, 3. 5. 2011: POP TV. 10 min, 16 sek. [COBISS.SI-ID 1370729]

18. PREŠERN-ŠTRUKELJ, Metka. Zaradi diabetesa večina amputacij : celovita obravnava je ključ do uspeha. Dita (Ljubl.), jun. 2011, letn. 16, št. 3, str. 8-9. [COBISS.SI-ID 1158249]

19. ROZMAN, Sanja. Za spremembe ni nikoli prepozno : naš pogovor. Vzajemnost (Ljubl.), jul.-avg. 2011, št. 7/8, str. 18-21. [COBISS.SI-ID 1170537]

20. SKOK, Vanja. Tri leta rednih mesečnih srečanj : URI-Soča, Oddelek za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače. Paraplegik, marec 2011, št. 124, str. 18. [COBISS.SI-ID 1113193]






http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042484558


http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042434078









145

21. SKOK, Vanja. Višina nominalnih izplačil : Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Paraplegik, sep. 2011, št. 126, str. 10. [COBISS.SI-ID 1204329]

22. ŠAVRIN, Rajmond. Bolj ko je pacient agresiven, bolj se zaveda, da nima kam. Večer (Marib.). [Tiskana izd.], 30. apr. 2011, 67, [št.] 99, ilustr. [COBISS.SI-ID 1128297]

23. ŠPRAJCAR, Danica, ŠVAJGER, Jurij. Klinika Golnik in URI-Soča pridobili status akreditiranih zdravstvenih organizacij : akreditacijski certifikat NIAHO v Sloveniji. Isis (Ljubl.), 2011, letn. 20, št. 6, str. 31. [COBISS.SI-ID 1143913]

24. ŠPRAJCAR, Danica, ŠVAJGER, Jurij, VOUK GRBAC, Lilijana, VRANKAR, Katja, ŠILAR, Mira, JEREBIC, Sandra. Prve izkušnje pri pridobivanju akreditacije. Isis (Ljubl.), 2011, letn. 20, št. 5, str. 34-35. [COBISS.SI-ID 28289753]

25. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. 19. bolnišnične olimpijske igre. A Kanal, Svet, 6. 4. 2011.

26. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. 22. dnevi rehabilitacijske medicine v Soči. POP TV, 24 ur ob enih, 25. 3. 2011.

27. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. 26 tisočakov vredna slovenska pošiljka zdravil že v Libiji. http://24ur.com/novice/slovenija/slovenija-libiji-predali-dragocena-zdravila.html, 21. 7. 2011.

28. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Alenka Pirš: Življenje po poškodbi. [Izjava Helena Burger]. TV Slovenija 1, Tednik, 28. 11. 2011.

29. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Aleš Gaube: Slovenija z zdravili in priznanjem v uporniški Bengazi. Dnevnik, Svet, 20. 7. 2011, str. 6.

30. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Amalija Jelen Mikša: Od vrat do vrat do odločbe. [Izjavi Rajmond Šavrin, Vanja Skok]. TV Slovenija 1, Tednik, 21. 11. 2011.

31. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Ana A. Gajič: Poziv za skrajšanje sodnih postopkov v primerih hudih. [Izjava Vesna Radonjič-Miholič]. TV Slovenija 1, Dnevnik, 29. 5. 2011.

32. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Ana-Marija Ficko: Snoezelen pomaga mladim bolnikom. POP TV, 24ur ob enih, 3. 3. 2011.

33. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Benčina v Bengaziju predala humanitarno pomoč. http://www.sta.si/vest.php?id=1658633, 21. 7. 2011.

34. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Benčina v Bengaziju predala humanitarno pomoč. http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/07/bencina_v_bengaziju_predala_humanitarno_pomoc_in_se_srecala_z_al_savijem.aspx, 21. 7. 2011.





http://24ur.com/novice/slovenija/slovenija%1elibiji%1epredali%1edragocena-zdravila.html

http://www.sta.si/vest.php?id=1658633

http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/07/bencina_v_bengaziju_predala_humanitarno_pomoc_in_se_srecala_z_al_savijem.aspx

http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/07/bencina_v_bengaziju_predala_humanitarno_pomoc_in_se_srecala_z_al_savijem.aspx


146

35. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Blaž Laterner: Dolgi in mukotrpni sodni postopki. [Izjava Vesna Radonjič-Miholič]. Dnevnik, http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042448046, 28. 5. 2011, str. 15.

36. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Bolečine v hrbtenici. [Izjava Slavica Bajuk]. TV Slovenija 1, Sobotno popoldne, 26. 3. 2011.

37. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Bolj kot masaža pomaga robot. Primorske novice, 29. 3. 2011, str. 13.

38. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Bolnišnične olimpijske igre. Nedeljski dnevnik, 17. 4. 2011, str. 25.

39. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Brigite Ferlič Žgajnar: Telemedicina - zdravi brez obiskovanja zdravnikov? Delo, Zdravje, 25. 11. 2011, str. 16.

40. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Cveto Pavlin: Kakovost za večjo konkurenčnost. Delo, 13.6.2011, str. 32.

41. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Damijana Žišt: S sojenjem se podoživi pogreb. [Izjava Vesna Radonjič-Miholič]. Večer, 28. 5. 2011, str. 2.

42. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Danica Ksela: Ostali brez možnosti za rehabilitacijo. POP TV, 24ur ob enih, 2. 11. 2011.

43. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Darja Meglič: V rehabilitacijskem centru Soča je danes vesel dan. TV Slovenija 1, Dnevnik, 15. 2. 2011.

44. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Delovna terapija ni samo stroka, ampak tudi življenje. http://www.sta.si/vest.php?id=1689458, 27. 10. 2011.

45. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. DNV addressing healthcare in Slovenia. DNV, http://www.dnv.com/news_events/news/2011/addressing-healthcare-in-slovenia.asp, 13. 5. 2011.

46. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Dobre prakse kariernega razvoja oseb s posebnimi potrebami. [Izjava Anton Zupan]. http://www.dnevnik.si/zaposlitve_in_kariera/aktualno/1042444542, 14. 5. 2011, str. 26.

47. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Harald V. in Türk krepita prijateljstvo med Slovenijo in Norveško. http://www.sta.si/vest.php?id=1634499, 9. 5. 2011.

48. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Humanitarne pomoči Libiji. POP TV, 24ur ob enih, 3. 11. 2011.

49. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Ilinka Todorovski: Zdravilišča si želijo gostov iz Perzijskega zaliva. Finance, 1. 2. 2011, str. 7.

50. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Janez Usenik: Norveški kraljevi par na obisku v Sloveniji. POP TV, 24 ur, 10. 5. 2011.

http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042448046


http://www.dnv.com/news_events/news/2011/addressing-healthcare-in-slovenia.asp

http://www.dnv.com/news_events/news/2011/addressing-healthcare-in-slovenia.asp

http://www.dnevnik.si/zaposlitve_in_kariera/aktualno/1042444542



147

51. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Janja Simonič: Kako prilagoditi delovno mesto za invalida. [Izjava Aleksandra Tabaj]. Finance, 21. 12. 2011, str. 27.

52. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Jure Predanič: Za vsakim mrtvim v prometni nesreči ostane najmanj pet uničenih življenj. [Izjava Vesna Radonjič-Miholič]. Delo, http://www.delo.si/novice/kronika/za-vsakim-mrtvim-v-prometni-nesreci-ostane-najmanj-pet-unicenih-zivljenj.html, 28. 5. 2011, str. 7.

53. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Kako zdraviti kronično nerakavo bolečino. Moje zdravje, 27. 9. 2011, str. 7.

54. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Karmelina Husejnovič: 24 Libijcev na rehabilitaciji v Sloveniji. POP TV, 24ur, 3. 11. 2011.

55. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Kraljevi par končuje obisk. Večer, 11. 5. 2011, str. 6.

56. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Libijski ranjenci na zdravljenju v centru Soča. http://24ur.com/novice/slovenija/libijski-ranjenci-na-zdravljenju-v-centru-soca.html, 28. 10. 2011.

57. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Maja Kos: Norveški kralj in kraljica sta po državi preverjala kam naša država vlaga norveški denar. A Kanal, Svet, 10. 5. 2011.

58. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Mimi Podkrižnik: O norveško-slovenski bližini. Delo, 10. 5. 2011, str. 3.

59. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Mimi Podkrižnik: Za več gospodarskega sodelovanja: pred obiskom norveškega kraljevega para. Delo, Svet, http://www.delo.si/novice/svet/pred-obiskom-norve-kega-kraljevega-para-za-vec-gospodarskega-sodelovanja.html, 7. 5. 2011, str. 7.

60. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Mojca Blažej Cirej: Nesreče motoristov puščajo hude posledice. [Izjavi Metka Prešeren Štrukelj, Hermina Damjan]. TV Slovenija 1, Tednik, 12. 9. 2011.

61. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Mojca Lorenčič: Soba za pomoč otrokom s poškodbami možganov. Dnevnik, 16. 2. 2011, str. 40.

62. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Mojca Lorenčič: Soba za pomoč otrokom s poškodbami možganov. Dnevnik, 16. 2. 2011, str. 40.

63. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Monika Kubelj: Zdravljenje z barvo in dotikom. Zdravje, 1. 4. 2011, str. 61.

64. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Multisenzorična soba za otroke z motnjami v razvoju. http://www.planet.si/, 15. 2. 2011.

65. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Multisenzorna soba - inovativna terapevtska pomoč. Moje zdravje, 1. 3. 2011, str. 6.

http://www.delo.si/novice/kronika/za-vsakim-mrtvim-v-prometni-nesreci-ostane-najmanj-pet-unicenih-zivljenj.html

http://www.delo.si/novice/kronika/za-vsakim-mrtvim-v-prometni-nesreci-ostane-najmanj-pet-unicenih-zivljenj.html

http://24ur.com/novice/slovenija/libijski-ranjenci-na-zdravljenju-v-centru-soca.html

http://24ur.com/novice/slovenija/libijski-ranjenci-na-zdravljenju-v-centru-soca.html

http://www.delo.si/novice/svet/pred-obiskom-norve-kega-kraljevega-para-za-vec-gospodarskega-sodelovanja.html

http://www.delo.si/novice/svet/pred-obiskom-norve-kega-kraljevega-para-za-vec-gospodarskega-sodelovanja.html

http://www.planet.si/


148

66. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Multisenzorna soba za otroke. Moj malček, 1.4. 2011, str. 65.

67. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Na inštitutu Soča najsodobnejši robot za terapevtsko vadbo hoje. http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042415242, 6. 1. 2011.

68. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Na bolnišničnih olimpijskih igrah v Soči tudi dobrodelno. http://www.sta.si/vest.php?id=1623923, 6. 4. 2011.

69. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Na rehabilitaciji v Sloveniji 24 Libijcev. http://24ur.com/novice/slovenija/na-rehabilitaciji-v-sloveniji-24-libijcev.html, 3. 11. 2011.

70. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Na rehabilitaciji v Sloveniji 24 Libijcev. http://www.erevija.com/novica/3364270/Na-rehabilitaciji-v-Sloveniji-24-Libijcev, 4. 11. 2011.

71. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Na URI Soča multisenzorična soba za otroke z motnjami v kognitivnem razvoju. http://www.sta.si/vest.php?id=1606279, 15. 2. 2011.

72. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Na URI-Soča nova Ambulantna rehabilitacijska služba. http://www.viva.si/Novice/7831/Na-URI-So%C4%8Da-nova-Ambulantna-rehabilitacijska-slu%C5%BEba, 23. 9. 2011.

73. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Na URI Soča odprli multisenzorično sobo za otroke. http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/02/multisenzoricna_soba.aspx, 15. 2. 2011.

74. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Na URI Soča pozivajo k previdnosti pri nakupu medicinsko- tehničnih pripomočkov. [Izjava Helena Burger]. http://www.sta.si/vest.php?id=1620010, 25. 3. 2011.

75. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Najsodobnejši "robot" za terapevtsko vadbo hoje tudi v Sloveniji. ABC zdravja plus, 2. 2. 2011, str. 78.

76. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Najsodobnejši "robot" za terapevtsko vadbo hoje. Primorski dnevnik, Alpe-Jadran, 7. 1. 2011, str. 2.

77. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Najsodobnejši "robot" za terapevtsko vadbo hoje tudi v Sloveniji. http://www.times.si, 8. 1. 2011.

78. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Najsodobnejši "robot" za terapevtsko vadbo hoje tudi v Sloveniji. Moj mikro, http://www.mojmikro.si/news/najsodobnejsi_robot_za_terapevtsko_vadbo_hoje_tudi_v_sloveniji, 8. 1. 2011.

79. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Ne skačite v vodo na neurejenih kopališčih. [Izjava Hermina Damjan]. Radio Koper, Jutranjik, 19. 7. 2011.



http://24ur.com/novice/slovenija/na-rehabilitaciji-v-sloveniji-24-libijcev.html

http://www.erevija.com/novica/3364270/Na-rehabilitaciji-v-Sloveniji-24-Libijcev

http://www.erevija.com/novica/3364270/Na-rehabilitaciji-v-Sloveniji-24-Libijcev


http://www.viva.si/Novice/7831/Na-URI-So%C4%8Da-nova-Ambulantna-rehabilitacijska-slu%C5%BEba

http://www.viva.si/Novice/7831/Na-URI-So%C4%8Da-nova-Ambulantna-rehabilitacijska-slu%C5%BEba

http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/02/multisenzoricna_soba.aspx


http://www.times.si/

http://www.mojmikro.si/news/najsodobnejsi_robot_za_terapevtsko_vadbo_hoje_tudi_v_sloveniji

http://www.mojmikro.si/news/najsodobnejsi_robot_za_terapevtsko_vadbo_hoje_tudi_v_sloveniji


149

80. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Nina Knavs: Varnost bolnikov se začne pri vratarju. Dnevnik, V ospredju, http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042443714, 11. 5. 2011, str. 2.

81. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Norveški kralj je obiskal rehabilitacijski center Soča. Dnevnik, http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042443415, 10. 5. 2011.

82. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Norveški kralj v Sloveniji krepi odnoce med državama. http://www.sta.si/vest.php?id=1634109, 9. 5. 2011.

83. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Norveški kralj na prvem državniškem obisku v Sloveniji. http://www.sta.si/vest.php?id=1633618, 7. 5. 2011.

84. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Norveški kralj nadaljuje obisk Slovenije. http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011051005644662, 10. 5. 2011.

85. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Norveški kralj nadaljuje obisk Slovenije. http://www.siol.net/, 10. 5. 2011.

86. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Norveški kralj nadaljuje obisk Slovenije. Radio HIT, 10. 5. 2011.

87. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Norveški kralj obiskal rehabilitacijski center Soča. http://www.sta.si/vest.php?id=1634760, 10. 5. 2011.

88. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Norveški kralj obiskal rehabilitacijski center Soča. http://www.planet.si/, 10. 5. 2011.

89. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Norveški kraljevi par na obisku v Sloveniji. http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/05/norveski_kraljevi_par_na_obisku_v_sloveniji.aspx, 9. 5. 2011.

90. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Norveški kraljevi par zaključil obisk. http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-soci-obiskala-otroke-na-rehabilitaciji.html, 10. 5. 2011.

91. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Norveški kraljevi par zaključuje obisk v Sloveniji. http://www.sta.si/vest.php?id=1634868, 10. 5. 2011.

92. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Nova multisenzoma soba. Gorenjski glas, Zdravje&lepota, 22. 2. 2011, str. 10.

93. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Nova multisenzoma soba (Snoezelen). L&Z, 1.4. 2011, str. 125.

94. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Novi prostori inštituta Soča. TV Slovenija 1, Poročila, 23. 9. 2011.

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042443714




http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011051005644662

http://www.siol.net/



http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/05/norveski_kraljevi_par_na_obisku_v_sloveniji.aspx

http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/05/norveski_kraljevi_par_na_obisku_v_sloveniji.aspx

http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-soci-obiskala-otroke-na-rehabilitaciji.html



150

95. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Nuša Baranja: Novi ambulantni prostori. TV Slovenija 1, Dnevnik, 23. 9. 2011.

96. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Novi rehabilitacijski prostori v Soči. Info TV, 23. 9. 2011.

97. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Obisk priznanje Soči. http://www.zurnal24.si/slovenija/obisk-priznanje-soci-212265/clanek.

98. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Posebna soba za sproščanje. http://www.zurnal24.si/naslovnica/posebna-soba-za-sproscanje-202332/clanek, 15. 2. 2011.

99. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Pred nakupom medicinskih tehničnih pripomočkov se posvetujte s strokovnjaki. Dnevnik, 29. 3. 2011, str. 13.

100. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Prenovljena URI – Soča. Moje zdravje, 11. 10. 2011, str. 6.

101. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Priznanje Soči in Golniku. Slovenske novice, 11. 5. 2011, str. 2.

102. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Prvi mednarodno akreditirani ustanovi. Gorenjski glas, 13. 5. 2011, str. 6.

103. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Ranjeni v spopadih v Libiji na rehabilitacijo v center Soča. http://www.sta.si/vest.php?id=1689956, 28. 10. 2011.

104. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Ranjeni v spopadih v Libiji na rehabilitacijo v center Soča. http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/10/ranjeni_v_spopadih_v_libiji_na_rehabilitacijo_v_center_soca.aspx, 28. 10. 2011.

105. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Ranjeni v spopadih v Libiji na rehabilitacijo v center Soča. http://www.erevija.com/novica/3335292/Ranjeni-v-spopadih-v-Libiji-na-rehabilitacijo-v-center-Soca, 28. 10. 2011.

106. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Ranjeni v spopadih v Libiji so prišli na rehabilitacijo v center Soča. http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042483975, 28. 10. 2011.

107. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Robot bo bolnikom pomagal pri hoji. POP TV, 24 ur ob enih, 7. 1. 2011.

108. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Robot za trening hoje. http://www.zurnal24.si/naslovnica/robot-za-trening-hoje-197553/clanek, 6. 1. 2011.

109. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Robot za trening hoje: najsodobnejšo napravo za terapevtsko vadbo hoje imamo zdaj tudi v Sloveniji. Slovenske novice, 10. 1. 2011, str. 23.

http://www.zurnal24.si/slovenija/obisk-priznanje-soci-212265/clanek

http://www.zurnal24.si/naslovnica/posebna-soba-za-sproscanje-202332/clanek


http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/10/ranjeni_v_spopadih_v_libiji_na_rehabilitacijo_v_center_soca.aspx

http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/10/ranjeni_v_spopadih_v_libiji_na_rehabilitacijo_v_center_soca.aspx

http://www.erevija.com/novica/3335292/Ranjeni-v-spopadih-v-Libiji-na-rehabilitacijo-v-center-Soca

http://www.erevija.com/novica/3335292/Ranjeni-v-spopadih-v-Libiji-na-rehabilitacijo-v-center-Soca


http://www.zurnal24.si/naslovnica/robot-za-trening-hoje-197553/clanek%20(6


151

110. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Robot za vadbo hoje. Ona, 18. 1. 2011, str. 56.

111. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. S pomočjo ITF v Sloveniji na rehabilitaciji 24 Libijcev. http://www.sta.si/vest.php?id=1701366, 1. 12. 2011.

112. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. S pomočjo ITF v Sloveniji na rehabilitaciji 24 Libijcev. http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042492137, 1. 12. 2011.

113. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Skupno izobraževanje strokovnjakov iz Kolumbije o pomoči žrtvam min. http://www.si21.com/avto/news.php?id=72069, 3. 6. 2011.

114. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Slovenija in Katar za rehabilitacijski center v Misrati. http://www.sta.si/vest.php?id=1687543, 21. 10. 2011.

115. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Slovenija in Katar za rehabilitacijski center v Misrati. http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/10/slovenija_in_katar_za_rehabilitacijski_center_v_misrati.aspx, 21. 10. 2011.

116. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Slovenske zdravstvene ustanove bi mednarodne akreditacije kmalu lahko pridobivale doma. http://www.sta.si/vest.php?id=1640040, 25. 5. 2011.

117. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Slovesno odprtje novih prostorov. Radio Slovenija 1, Radijski dnevnik, 23. 9. 2011.

118. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Soba za sproščanje. Naša žena, 1. 3. 2011, str. 87.

119. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Stipe Jerič, Barbara Jert: Invalidi težje do zaposlitve. RTS, Kronika 1, 28. 10. 2011.

120. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Strokovnjaki iz Kolumbije končujejo izobraževanje v rehabilitaciji žrtev min na Rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani ta teden. Radio City, Novice, 3. 6. 2011.

121. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Suzana Perman: Hodili bodo z robotom. POP TV, 24 ur, 9. 1. 2011.

122. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Svetovni dan delovnih terapevtov. Dnevnik, 27. 10. 2011, str. 24.

123. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Terapevtska vadba hoje. Primorske novice, 18. 1. 2011, str. 13.

124. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Tina Kralj: Ambulanta s svetovalnico za osebe brez zdravstvenega Pro Bono v Ljubljani. Sladkorna bolezen, 23. 3. 2011, str. 16.


http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042492137

http://www.si21.com/avto/news.php?id=72069


http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/10/slovenija_in_katar_za_rehabilitacijski_center_v_misrati.aspx

http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/10/slovenija_in_katar_za_rehabilitacijski_center_v_misrati.aspx



152

125. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Tina Recek: Terapevtski robot, ki bistveno pripomore k boljši hoji. Bonbon, 1. 2. 2011, str. 32-33.

126. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Tjaša Škamperle: Skoki v vodo so lahko usodni. Radio Koper, Aktualno, 19. 7. 2011.

127. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Tomaž Garden: Na obisku v Sloveniji je norveški kraljevski par. Radio Slovenija 1, V eter, 9. 5. 2011.

128. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Türk odlikoval podjetnika iz Jordanije. http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/05/turk_za_sodelovanje_pri_projektu_rehabilitacije_otrok_iz_gaze_odlikoval_podjetnika_iz_jordanije.aspx, 9. 5. 2011.

129. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Türk za sodelovanje pri projektu rehabilitacije otrok iz Gaze odlikoval podjetnika iz Jordanije. http://www.sta.si/vest.php?id=1634560, 9. 5. 2011.

130. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Türk za sodelovanje pri projektu rehabilitacije otrok iz Gaze odlikoval podjetnika iz Jordanije. http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042443276, 9. 5. 2011.

131. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Učenje hoje z lokomatom je učinkovitejše. Moje zdravje. 18. 1. 2011, str. 12.

132. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. URI Soča gosti dvodnevni seminar na področju rehabilitacijske medicine. [Izjava Helena Burger]. http://www.sta.si/vest.php?id=1619946, 25. 3. 2011.

133. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. URI Soča z najsodobnejšim "robotom" za terapevtsko vadbo. http://www.siol.net/novice/zdravje/2011/01/uri_soca.aspx, 6. 1. 2011.

134. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. URI Soča z najsodobnejšim 'robotom' za terapevtsko vadbo. http://www.sta.si/vest.php?id=1592804, 6. 1. 2011.

135. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. URI Soča z najsodobnejšim "robotom" za terapevtsko vadbo. http://www.planet.si/, 6. 1. 2011.

136. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. URI Soča z najsodobnejšim "robotom" za terapevtsko vadbo. www.novodanes.si, 8. 1. 2011.

137. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. URI - Soča z novo napravo za hojo. Žurnal 24, 7. 1. 2011, str. 6.

138. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. V rehabilitacijskem inštitutu Soča odprli prizidek ambulantno-rehabilitacijske službe. http://www.sta.si/vest.php?id=1678042, 23. 9. 2011.

http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/05/turk_za_sodelovanje_pri_projektu_rehabilitacije_otrok_iz_gaze_odlikoval_podjetnika_iz_jordanije.aspx

http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/05/turk_za_sodelovanje_pri_projektu_rehabilitacije_otrok_iz_gaze_odlikoval_podjetnika_iz_jordanije.aspx




http://www.siol.net/novice/zdravje/2011/01/uri_soca.aspx



http://www.novodanes.si/



153

139. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. V rehabilitacijskem inštitutu Soča odprli prizidek ambulantno-rehabilitacijske službe. Dnevnik, http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042474993, 23. 9. 2011.

140. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. V rehabilitacijskem inštitutu Soča odprli prizidek ambulantno-rehabilitacijske službe. Dnevnik, http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042475411, 26. 9. 2011, str. 12.

141. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. V Slovenijo na rehabilitaciji 24 žrtev spopadov v Libiji. Radio City, Novice, 1. 12. 2011.

142. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. V Soči bogatejši za robotsko napravo. Info TV, Poročila, 6. 1. 2011.

143. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Vanja Brkič: "Robot" za pomoč pri rehabilitaciji. Dnevnik, 7. 1. 2011, str. 12.

144. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Več ambulant in storitev URI Soča. Večer, 24. 9. 2011, str. 3.

145. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Vito Tofaj: Soba z namenom. Jana, Visoke pete, 22. 2. 2011, str. 67.

146. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Vznemirljivo leto za norveško slovenske ekonomske odnose. Le Monde Diplomatique, Svet diplomacije, 13.6.2011, str. 17.

147. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Zdravstvene ustanove z domačimi akreditacijami. http://www.planet.si/, 25. 5. 2011.

148. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Zdravljenje kronične bolečine naj bo pravica vsakega državljana. http://www.si21.com/news.php?id=73151, 21. 10. 2011.

149. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Zmanjkalo denarja, invalide z rehabilitacije poslali domov. [Izjava Jasna Božič]. http://www.rtvslo.si/zdravje/zmanjkalo-denarja-invalide-z-rehabilitacije-poslali-domov/269445, 28. 10. 2011.

150. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Znova veselo na bolnišničnih olimpijskih igrah v Soči. Dnevnik, http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042436477, 7. 4. 2011, str. 11.

151. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Zvezdana Bercko: Obisk norveškega kraljevskega para. Bonbon, 17. 5. 2011, str. 45.

152. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Žbogar o slovenski pomoči Libiji. Mladina, http://www.mladina.si/, 25. 9. 2011.

153. UNIVERZITETNI rehabilitacijski inštitut RS – Soča. Žbogar o slovenski pomoči Libiji. Delo, 26. 9. 2011, str. 6.




http://www.si21.com/news.php?id=73151

http://www.rtvslo.si/zdravje/zmanjkalo-denarja-invalide-z-rehabilitacije-poslali-domov/269445

http://www.rtvslo.si/zdravje/zmanjkalo-denarja-invalide-z-rehabilitacije-poslali-domov/269445


http://www.mladina.si/


154

154. ZOFIČ, Nina, ZUPANIČ SLAVEC, Zvonka, ZUPANC, Urška, BREZOVAR, Anton. Tlesk ene roke : oddaja Sledi časa, Radio Slovenija, 1. program, 6. november 2011. Ljubljana: Radio Slovenija, 2011. [30 min.]. [COBISS.SI-ID 29246169]

155. ŽEN JURANČIČ, Marijana. Internistični bolnik v rehabilitaciji. Isis (Ljubl.), april 2011, letn. 20, št. 4, str. 56-57. [COBISS.SI-ID 1112681]

Doktrinarni članki, pregledi, poglavja v učbenikih in monografijah, članki o kliničnih primerih (ID-H) 1. ERZAR, Andreja. Ortotična oskrba bolnikov po možganski kapi. V: BOBNAR, Albina

(ur.), ŽVAN, Bojana (ur.). Timska obravnava bolnikov z možgansko kapjo II : učbenik za zdravstvene delavce. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta, 2011, str. 91-102, ilustr. [COBISS.SI-ID 1210729]

2. FATUR-VIDETIČ, Andrejka. Retrospektivna analiza prilagoditev delovnih mest delovnim invalidom za varovanje zdravja in ohranjanje delovne zmožnosti : primer iz prakse delodajalca = A retrospective analysis of workplace accomodations for workers with disabilities for health protection and to sustain work ability : employer's experience. Rehabilitacija (Ljubl.), 2011, letn. 10, št. 2, str. 71-77. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_No2_p71-77.pdf. [COBISS.SI-ID 1393001]

3. GOLJAR, Nika. Rehabilitacija bolnikov po preboleli možganski kapi v subakutnem in kroničnem obdobju bolezni. V: BOBNAR, Albina (ur.), ŽVAN, Bojana (ur.). Timska obravnava bolnikov z možgansko kapjo II : učbenik za zdravstvene delavce. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta, 2011, str. 38-47, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1210217]

4. KOKOT, Mojca. Socialna obravnava kot most med bolnikom, svojci in širšim okoljem. V: BOBNAR, Albina (ur.), ŽVAN, Bojana (ur.). Timska obravnava bolnikov z možgansko kapjo II : učbenik za zdravstvene delavce. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta, 2011, str. 116-121. [COBISS.SI-ID 1211241]

5. MARN-VUKADINOVIĆ, Duša. Rehabilitacija in pričakovani izidi po poškodbah zaradi padcev. V: MENCEJ, Meta (ur.). Bolezni in sindromi v starosti 5. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije, 2011, str. 157-164. [COBISS.SI-ID 1390697]

6. NAGLIČ, Nada. Fizioterapevtski pristopi k zdravljenju pacientov z adolescentno idiopatsko skoliozo in torakalno hiperkifozo = Physiotherapy approaches to treatment of patients with adolescent idiopathic scoliosis and thoracic hyperkyphosis. Rehabilitacija (Ljubl.), 2011, letn. 10, št. 2, str. 56-64. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_No2_p56-64.pdf. [COBISS.SI-ID 1392745]

7. PASTIRK, Samo. Kognitivno-vedenjska terapija depresije = Cognitive-behavioral therapy of depression, Kairos, 2011, let. 5, št. 1/2, str. 75-92. [COBISS.SI-ID 3674469]




http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_No2_p71-77.pdf










155

8. PLASONIK, Barbara, WLTAVSKY, Zdenka. Maintaining tradition through ICT : ACT train, accessible web-based and interactive video-supported skills transfer. Eur. j. employ. disadv., 2011, no. 1, str. 7-11. http://www.gepp-project.eu/downloads/GEPP-European_Journal.pdf. [COBISS.SI-ID 1292649]

9. RADONJIČ-MIHOLIČ, Vesna. Kako vzbuditi skrite moči v duševnosti, da postanejo naš zaveznik med boleznijo. V: SLAPAR, Majda (ur.). Akutne levkemije in presaditev krvotvornih matičnih celic : navodila za bolnike. Mengeš: Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi, 2011, str. 66-74. [COBISS.SI-ID 1175145]

10. RADONJIČ-MIHOLIČ, Vesna, STAROVASNIK, Barbara. Trenutek, ki spremeni življenje bolniku in njegovim svojcem. V: BOBNAR, Albina (ur.), ŽVAN, Bojana (ur.). Timska obravnava bolnikov z možgansko kapjo II : učbenik za zdravstvene delavce. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta, 2011, str. 103-115, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1210985]

11. ŠAVRIN, Rajmond. Podporne terapije pri zdravljenju razjede zaradi pritiska. V: VILAR, Vanja (ur.). Evropske smernice za preventivo in oskrbo razjede zaradi pritiska RZP : strokovno izobraževanje z učnimi delavnicami, Portorož, marec 2011. Ljubljana: Društvo za oskrbo ran Slovenije, 2011, str. 235-250. [COBISS.SI-ID 1103209]

12. ŠVAJGER, Jurij. Uvedba sistemov in orodij za obvladovanje kakovosti v zdravstveno organizacijo : primer in izkušnje URI-Soča. Kakovost, jun. 2011, str. 28-32. [COBISS.SI-ID 1175913]

13. TEMLIN, Kamila. Poklicna rehabilitacija oseb z zmanjšanimi zmožnostmi v lokalni skupnosti = Local community-based vocational rehabilitation. Rehabilitacija (Ljubl.), 2011, letn. 10, št. 1, str. 69-75, ilustr. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_No1_p69-75.pdf. [COBISS.SI-ID 1170025]

14. VRABIČ, Maja. Padci pacientov, hospitaliziranih v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutuRepublike Slovenije - vidik zdravstvenih delavcev = The falls of patients hospitalized in the University rehabilitation institute Republic of Slovenia - the medical staff views. Obzornik zdravstvene nege, 2011, letn. 45, št. 1, str. 55-60. [COBISS.SI-ID 28382681]

15. VUTE, Rajko, GROLEGER, Katja. Izobraževanje prostovoljcev za učenje plavanja po Halliwickovem konceptu. Športnik, dec. 2011, letn. 7, št. 24, str. 32-35, ilustr. [COBISS.SI-ID 9065289]

16. ŽEMVA, Nada. Motnje požiranja. Kapnik (Ljubl.), jun. 2011, leto 9, št. 18, str. 4-7. [COBISS.SI-ID 1387881]

17. ŽEMVA, Nada. Možganska kap, govor in sporazumevanje po odpustu iz bolnišnice. V: BOBNAR, Albina (ur.), ŽVAN, Bojana (ur.). Timska obravnava bolnikov z možgansko kapjo II : učbenik za zdravstvene delavce. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta, 2011, str. 51-63. [COBISS.SI-ID 1210473]

http://www.gepp-project.eu/downloads/GEPP-European_Journal.pdf













156

Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 1. PASTIRK, Samo. Vedenjsko kognitivna terapija. V: ŽVELC, Maša (ur.), MOŽINA, Miran

(ur.), BOHAK, Janko (ur.). Psihoterapija, (Zbirka Psihoterapevtske študije). Ljubljana: IPSA, 2011, str. [253]-284. [COBISS.SI-ID 45686626]

Strokovna monografija in druge monografije 1. IPPAVITZ, S., WLTAVSKY, Zdenka, HARB, Darja, VUSER, Breda. Metodološki

priročnik za mentorje in tutorje. 1. izd. Ptuj: Šolski center, 2011. 100 str., ilustr. ISBN 978-961-6749-07-7. [COBISS.SI-ID 66959361]

2. VOVK ORNIK, Natalija, MURN, Tatjana, WERDONIG, Alenka, SKAMLIČ, Nives, BABNIK, Tanja, ANDLOVIC, Sabina, LOGAR, Svetlana, KLINC, Alenka, BEČAN, Tanja, ZUPANČIČ DANKO, Alenka, ŽUNKO-VOGRINC, Suzana, METLJAK, Uroš, BABIČ, Nataša, KISWARDAY, Vanja Riccarda, PADEŽANIN LAVUGER, Suzana, FILIPČIČ, Tjaša, GROLEGER, Katja. Delo z otroki s posebnimi potrebami. Maribor: Forum Media, 2011- . 1 zv. + el. optični disk (CD-ROM). ISSN 2232-3384. [COBISS.SI-ID 256080128]

3. ZUPANČIČ KNAVS, Irena, SKRBINŠEK, Maja, KIC, Nataša, VIDMAR, Veronika. Navodilo za intermitentno čisto samokatetrizacijo pri moškem [Zloženka]. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011. 1 zloženka ([6] str.), ilustr. [COBISS.SI-ID 1131881]

4. ZUPANČIČ KNAVS, Irena, SKRBINŠEK, Maja, KIC, Nataša, VIDMAR, Veronika. Navodilo za intermitentno čisto samokatetrizacijo pri ženski [Zloženka]. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011. 1 zloženka ([6] str.), ilustr. [COBISS.SI-ID 1132393]

5. ZUPANČIČ KNAVS, Irena, SKRBINŠEK, Maja, KIC, Nataša, VIDMAR, Veronika. Navodilo za odvzem urina po metodi čistega uriniranja [Zloženka]. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011. 1 zloženka ([6] str.), ilustr. [COBISS.SI-ID 1132137]

6. ŽEN JURANČIČ, Marijana, KRNIČAR, Irena, HOČEVAR, Bojana. Osnove rehabilitacijske respiratorne nege. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, 2011. 20 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 1342825]









157

Znanstveno – raziskovalno delo (ZRD) Znanstveni članki, publikacije (ZRD-A) V mednarodnih revijah 1. ALMANSA, Josua, BURGER, Helena. The international classification of functioning,

disability and health : development of capacity and performance scales. J. clin. epidemiol. [Print ed.], 2011, vol. 64, no. 12, str. 1400-1411, ilustr., doi: 10.1016/j.jclinepi.2011.03.005. [COBISS.SI-ID 1157993] IF= 3.753 (2010)

2. BURGER, Helena. Can the International Classification of Functioning, Disability and Health (ICF) be used in a prosthetics and orthotics outpatient clinic?.Prosthet. orthot. int., 2011, vol. 35, no. 3, str. 302-309. [COBISS.SI-ID 1204585] IF= 0.634 (2010)

3. CIKAJLO, Imre, RUDOLF, Marko, GOLJAR, Nika, MATJAČIĆ, Zlatko. Continuation of balance training for stroke subjects in home environment using virtual reality. Int. j. disabil. hum. dev., 2011, vol. 10, no. 4, str. 317-320, ilustr., [COBISS.SI-ID 1257833] IF= 0.213 (2010)

4. CVELBAR, Martina, HOČEVAR, Marko, VIDMAR, Gaj, TEUGELS, Erik. BRCA1/2 status and clinicopathologic characteristics of patients with double primary breast and ovarian cancer. Neoplasma, 2011, vol. 58, issue 3, str. 198-204, graf. prikazi, doi: 10.4149/neo_2011_03_198. [COBISS.SI-ID 28753881] IF=1.449 (2010)

5. DOVGAN, Erik, LUŠTREK, Mitja, POGORELC, Bogdan, GRADIŠEK, Anton, BURGER, Helena, GAMS, Matjaž. Intelligent elderly-care prototype for fall and disease detection = Inteligentni prototip za oskrbo starejših, ki zaznava padce in bolezni. Zdrav. vestn. [Tiskana izd.], 2011, vol. 80, no. 11, str. 824-831. http://vestnik.szd.si/index.php/vestnik/article/view/249/220. [COBISS.SI-ID 25294631] IF= 0.147 (2010)

6. EMBORG, Jonas, MATJAČIĆ, Zlatko, BENDTSEN, Jan D., SPAICH, Erika G., CIKAJLO, Imre, GOLJAR, Nika, ANDERSEN, Ole Kaeseler. Design and test of a novel closed-loop system that exploits the nociceptive withdrawal reflex for swing-phase support of the hemiparetic gait. IEEE trans. biomed. eng., Apr. 2011, vol. 58, no. 4, str. 960-970, ilustr. [COBISS.SI-ID 1125737] IF=1.782 (2010)

7. GOLJAR, Nika, BURGER, Helena, VIDMAR, Gaj, LEONARDI, Matilde, MARINČEK, Črt. Measuring patterns of disability using the International Classification of Functioning, Disability and Health in the post-acute stroke rehabilitation setting. J. rehabil. med., 2011, vol. 43, no. 7, str. 590-601, ilustr. [COBISS.SI-ID 1178217] IF= 1.967 (2010)

http://dx.doi.org/10.1016/j.jclinepi.2011.03.005




http://dx.doi.org/10.4149/neo_2011_03_198


http://vestnik.szd.si/index.php/vestnik/article/view/249/220





158

8. GROLEGER, Katja. Upotreba testova u kliničkoj praksi za djecu sa cerebralnom paralizom = Use of tests in clinical practice for children with cerebral palsy. Pedijatr. danas, 2011, letn. 7, suplement 1, str. 49-57, doi: 10.5457/p2005-114.6. [COBISS.SI-ID 1102697]

9. KOJOVIĆ, Maja, GLAVAČ, Damjan, OŽEK, Branka, ZUPAN, Anton, POPOVIĆ, Mara. De novo P102L mutation in a patient with Gerstmann-Sträussler-Scheinker disease. Eur. j. neurol., 2011, vol. 18, str. e152-e153, doi: 10.1111/j.1468-1331.2011.03531.x. [COBISS.SI-ID 29116121] IF=3.765 (2010)

10. KOS, Nataša, BURGER, Helena, VIDMAR, Gaj. Mobility and functional outcomes after femoral neck fracture surgery in elderly patients : a comparison between hemiarthroplasty and internal fixation. Disabil. rehabil. [Print ed.], 2011, vol. 33, no. 23-24, str. 2264-2271, ilustr., doi: 10.3109/09638288.2011.568665. [COBISS.SI-ID 1116521] IF= 1.489 (2010)

11. MARN-VUKADINOVIĆ, Duša, JAMNIK, Helena. Validation of the Short Form-36 Health Survey Supported With Isokinetic Strength Testing After Sport Knee Injury. J. sport rehabil. [Print ed.], 2011, vol. 20, no. 3, str. 261-276. [COBISS.SI-ID 1192297] IF= 0.662 (2010)

12. NOVAK, Domen, MIHELJ, Matjaž, ZIHERL, Jaka, OLENŠEK, Andrej, MUNIH, Marko. Psychophysiological measurements in a biooperative feedback loop for upper extremity rehabilitation. IEEE trans. neural syst. rehabil. eng., Aug. 2011, vol. 19, no. 4, str. 400-410, ilustr. [COBISS.SI-ID 8541012] IF=2.182 (2010)

13. NOVAK, Primož, VIDMAR, Gaj, KURET, Zala, BIZOVIČAR, Nataša. Rehabilitation of critical illness polyneuropathy and myopathy patients : an observational study. Int. j. rehabil. res., Dec. 2011, vol. 34, no. 4, str. 336-342, ilustr. [COBISS.SI-ID 1368937] IF=1.192 (2010)

14. OBLAK, Jakob, MATJAČIĆ, Zlatko. Design of a series visco-elastic actuator for multi-purpose rehabilitation haptic device. J. neuroeng. rehabilitat., 2011, vol. 8, no. 1, ilustr. http://www.jneuroengrehab.com/content/pdf/1743-0003-8-3.pdf, doi: 10.1186/1743-0003-8-3. [COBISS.SI-ID 1081449] IF=2.638 (2010)

15. OLENŠEK, Andrej, MATJAČIĆ, Zlatko. Two-level control strategy of an eight link biped walking model. Simulation modelling practice and theory, 2011, vol. 19, no. 1, str. 133-147, ilustr., doi:10.1016/j.simpat.2010.05.017. [COBISS.SI-ID 1081705] IF=0.728 (2010)

16. PERRY, Joel C., OBLAK, Jakob, JUNG, Je H., CIKAJLO, Imre, VENEMAN, Jan F., GOLJAR, Nika, BIZOVIČAR, Nataša, MATJAČIĆ, Zlatko, KELLER, Thierry. Variable structure pantograph mechanism with spring suspension system for comprehensive upper-limb haptic movement training. J. rehabil. res. dev. [Print ed.], 2011, vol. 48, no. 4, str. 317-333. [COBISS.SI-ID 1138793] IF=1.708 (2010)

http://dx.doi.org/10.5457/p2005-114.6


http://dx.doi.org/10.1111/j.1468-1331.2011.03531.x


http://dx.doi.org/10.3109/09638288.2011.568665





http://www.jneuroengrehab.com/content/pdf/1743-0003-8-3.pdf

http://dx.doi.org/10.1186/1743-0003-8-3


http://dx.doi.org/10.1016/j.simpat.2010.05.017




159

17. PIRŠ, Mateja, ANDLOVIC, Alenka, CERAR, Tjaša, ŽOHAR ČRETNIK, Tjaša, KOBOLA, Leonida, KOLMAN, Jana, FRELIH, Tatjana, PREŠERN-ŠTRUKELJ, Metka, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, SEME, Katja. A case of OXA-48 carbapenemase-producing Klebsiella pneumoniae in a patient transferred to Slovenia from Libya, November 2011. Euro surveill, Dec. 2011, vol. 16, no. 50, str. 1-2. http://www.eurosurveillance.org/images/dynamic/EE/V16N50/art20042.pdf. [COBISS.SI-ID 2604517]

18. PTJUŠKIN, Pavel, VIDMAR, Gaj, BURGER, Helena, MARINČEK, Črt, ESCORPIZO, Reuben. The International Classification of Functioning, Disability and Health (ICF) in vocational rehabilitation and disability assessment in Slovenia : state of law and users' perspective. Disabil. rehabil. [Print ed.], 2011, vol. 33, no. 2, str. 130-136, doi: 10.3109/09638288.2010.488713. [COBISS.SI-ID 1050729] IF=1.489 (2010)

19. ŠTAJER, Tomaž, BURGER, Helena, VIDMAR, Gaj. Influence of casting method on effectiveness of foot orthoses using plantar pressure distribution : a preliminary study. Prosthet. orthot. int., 2011, vol. 35, no. 4, str. 411-417, doi: 10.1177/0309364611424521. [COBISS.SI-ID 1257321] IF=0.634 (2010)

20. ŠVAB, Vesna, ŠUBELJ, Maja, VIDMAR, Gaj. Prescribing changes in anxiolytics and antidepressants in Slovenia. Psychiatria Danub., 2011, vol. 23, no. 2, str. 178-182, ilustr. [COBISS.SI-ID 1192553] IF=0.554 (2010)

21. VIDMAR, Tim, KANISCH, Günter, VIDMAR, Gaj. Calculation of true coincidence summing corrections for extended sources with EFFTRAN. Appl. radiat. isotopes. [Print ed.], 2011, vol. 69, no. 6, str. 908-911, doi: 10.1016/j.apradiso.2011.02.042. [COBISS.SI-ID 25058599] IF=0.999 (2010)

22. WORMS, Georg, MATJAČIĆ, Zlatko, GOLLEE, Henrik, CIKAJLO, Imre, GOLJAR, Nika, HUNT, Kenneth J. Sensory electrical nerve stimulation for training dynamic balance responses in a chronic stroke patient. J. med. biol. eng., 2011, vol. 31, no. 1, str. 19-29, ilustr., doi: 10.5405/jmbe.666. [COBISS.SI-ID 1097065] IF=0.42 (2010)

23. ZADRAVEC, Matjaž, MATJAČIĆ, Zlatko. The influence of haptic support algorithm dynamics on the efficacy of motor learning = Vpliv dinamike algoritmov haptične podpore na učinkovitost motoričnega učenja. Zdrav. vestn (Tisk. izd.), jul.-avg. 2011, letn. 80, št. 7/8, str. 561-570, ilustr. http://szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/2011/avgust/561-70.pdf. [COBISS.SI-ID 1189993] IF=0.147 (2010)

http://www.eurosurveillance.org/images/dynamic/EE/V16N50/art20042.pdf


http://dx.doi.org/10.3109/09638288.2010.488713


http://dx.doi.org/10.1177/0309364611424521



http://dx.doi.org/10.1016/j.apradiso.2011.02.042


http://dx.doi.org/10.5405/jmbe.666


http://szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/2011/avgust/561-70.pdf



160

24. ZUPANČIČ, Daša, OVČAK, Zdenka, VIDMAR, Gaj, ROMIH, Rok. Altered expression of UPIa, UPIb, UPII, and UPIIIa during urothelial carcinogenesis induced by N-butyl-N-(4-hydroxybutyl)nitrosamine in rats. Virchows Arch., 2011, vol. 458, issue 5, str. 603-613, doi: 10.1007/s00428-011-1045-6. [COBISS.SI-ID 28314329] IF=2.336 (2010)

V domačih revijah z recenzijo 1. BURGER, Helena, ŠTAJER, Tomaž. Zadovoljstvo z individualnimi ortopedskimi vložki,

narejenimi po statični in dinamični meritvi - randomizirana, dvojno slepa študija = Satisfaction with individually made statically or dynamically casted foot orthoses - a randomised, double blind study. Rehabilitacija (Ljubl.), 2011, letn. 10, št. 2, str. 44-49. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_No2_p44-49.pdf. [COBISS.SI-ID 1392233]

2. FERJANČIČ, Marjeta, KRELJ, Silvester, MARINČEK, Črt. Vrednotenje izida rehabilitacije bolnikov po možganski kapi z razširjenim indeksom po Barthelovi = Barthel Index as outcome measure in stroke rehabilitation. Rehabilitacija (Ljubl.), 2011, letn. 10, št. 2, str. 16-22. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_No2_p16-22.pdf. [COBISS.SI-ID 1391465]

3. GELEBEŠEV, Lasko, BURGER, Helena, VIDMAR, Gaj, SCHARA, Karin. Analiza nujnih pregledov v ortopedski ambulanti v Ljubljani = Analysis of urgent cases at the Orthopaedic Outpatient Clinic in Ljubljana. Inform. med. slov. (Print ed.), 2011, letn. 16, št. 2, str. 6-14. http://ims.mf.uni-lj.si/archive/16(2)/12.pdf. [COBISS.SI-ID 1372521]

4. GROLEGER, Katja, CIKAJLO, Imre, VREČAR, Irena, GORIŠEK HUMAR, Marta, KLEMEN, Ana, TOMŠIČ, Igor, KRAJNIK, Janez, BOLTEŽAR, Žane. Učinki ortoze za kolk, koleno, gleženj in stopalo z vzmetjo na vzorec hoje pri otroku z diparetično obliko cerebralne paralize : prikaz primera = Effects of hip, knee, ankle and foot orthosis with spring on walking pattern in child with spastic diparesis : a case report. Rehabilitacija (Ljubl.), 2011, letn. 10, št. 1, str. 59-68, ilustr. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_No1_p59-68.pdf. [COBISS.SI-ID 1169769]

5. JAMNIK, Helena, KLOPČIČ SPEVAK, Milica. Sindrom kronične razširjene bolečine in sindrom fibromialgije : pregled literature in predstavitev naših izkušenj = Chronic widespread pain and fibromyalgia : review of the literature and our experience. Rehabilitacija (Ljubl.), 2011, letn. 10, št. 1, str. 51-58, ilustr. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_No1_p51-58.pdf. [COBISS.SI-ID 1169513]

6. JANŠA, Jelka, GEORGIEV, Dejan, OCEPEK, Lidija, PIRTOŠEK, Zvezdan, VIDMAR, Gaj. A double-blind placebo-controlled cross-over study on the effects of botulinum toxin type A on upper limb disorders = Dvojno slepa kontrolirana navzkrižna študija učinkov botulina A na bolezni zgornjih udov. Inform. med. slov. (Print ed.), 2011, letn. 16, št. 1, str. 22-27. http://ims.mf.uni-lj.si/archive/16%281%29/13.pdf. [COBISS.SI-ID 28652249]

http://dx.doi.org/10.1007/s00428-011-1045-6






http://ims.mf.uni-lj.si/archive/16(2)/12.pdf






http://ims.mf.uni-lj.si/archive/16%281%29/13.pdf



161

7. JAVH, Metka, NOVAK, Domen, GOLJAR, Nika, MUNIH, Marko. Merjenje psihofizioloških odzivov pri bolnikih po preboleli možganski kapi med vadbo z robotsko napravo HapticMaster = Measurement of psychophysiological responses in patients after stroke during exercise using the HapticMaster robot. Rehabilitacija (Ljubl.), 2011, letn. 10, št. 1, str. 7-13, ilustr. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_No1_p07-13.pdf. [COBISS.SI-ID 8468052]

8. JELERČIČ, Nataša, GROLEGER, Katja, VIDMAR, Gaj. Napovedni dejavniki okrevanja in funkcijsko stanje pet let starih otrok z obporodno poškodbo brahialnega pleteža po konservativni obravnavi = Prognostic factors and functional status of children with obstetric brahial plexus palsy after conservative treatment at age of five years. Rehabilitacija (Ljubl.), 2011, letn. 10, št. 2, str. 23-29. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_No2_p23-29.pdf. [COBISS.SI-ID 1391721]

9. KRIZMANIČ, Tatjana, VIDMAR, Gaj. Povezanost med Fizioterapevtsko ocenjevalno lestvico za bolnike s Parkinsonovo boleznijo in Lestvico za samooceno prizadetosti bolnika = A Physiotherapeutic Assessment Scale for patients with Parkinson's disease in association with patients' self-assessment of disability. Rehabilitacija (Ljubl.), 2011, letn. 10, št. 2, str. 30-36. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_No2_p30-36.pdf. [COBISS.SI-ID 1391977]

10. KURET, Zala, BURGER, Helena, MAVER, Tomaž. Vpliv amputacije prstov na funkcijo roke = Impact of finger amputation on hand function. Rehabilitacija (Ljubl.), 2011, letn. 10, št. 1, str. 14-18, ilustr. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_No1_p14-18.pdf. [COBISS.SI-ID 1168489]

11. MARN-VUKADINOVIĆ, Duša, BAJUK, Slavica, TOMŠIČ, Igor. Povezava med objektivno izmerjeno okvaro in bolnikovo oceno kakovosti lastnega življenja po poškodbi kolena pri športu = Association between objectively measured impairment and patient's self-assessment of quality of life after sport knee injury. Rehabilitacija (Ljubl.), 2011, letn. 10, št. 1, str. 19-25, ilustr. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_No1_p19-25.pdf. [COBISS.SI-ID 1168745]

12. NOVAK, Primož. Pritiski in bolečina v stopalih ter sposobnost za hojo pri bolnikih z revmatoidnim artritisom = Plantar pressures, foot pain and walking ability of rheumatoid arthritis patients. Rehabilitacija (Ljubl.), 2011, letn. 10, št. 2, str. 5-10. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_No2_p05-10.pdf. [COBISS.SI-ID 1390953]

13. OCEPEK, Julija, JENKO, Mojca, VIDMAR, Gaj, ZUPAN, Anton. Vloga Doma IRIS v rehabilitaciji v Sloveniji - ugotovitve ankete med uporabniki = Role of Smart Home IRIS in rehabilitation in Slovenia - findings from the user survey. Inform. med. slov. (Print ed.), 2011, letn. 16, št. 2, str. 1-5. http://ims.mf.uni-lj.si/archive/16(2)/11.pdf. [COBISS.SI-ID 1372265]













http://ims.mf.uni-lj.si/archive/16(2)/11.pdf



162

14. OMEJEC, Gregor, ZUPANC, Aleksander, PODNAR, Simon. Dolgoročne posledice po prebolelem Guillain-Barréjevem sindromu = Long-term outcome after Guillain-Barré syndrome. Rehabilitacija (Ljubl.), 2011, letn. 10, št. 2, str. 50-55. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_No2_p50-55.pdf. [COBISS.SI-ID 1392489]

15. PERTOT, Anja, ČUČEK-PLENIČAR, Marjana, HORVAT, Josip, BURGER, Helena. Usklajenost dela v ambulanti za spinalno ortotiko s smernicami Združenja za zdravljenje bolnikov s skoliozo (SOSORT) = Agreement of practice in a spinal orthotics outpatient clinic with the SOSORT guidelines. Rehabilitacija (Ljubl.), 2011, letn. 10, št. 2, str. 11-15. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_No2_p11-15.pdf. [COBISS.SI-ID 1391209]

16. ŠTAJER, Tomaž, BURGER, Helena, VIDMAR, Gaj. Vplivi klinastega poviška na sile v sprednjem delu stopala med hojo = Effects of wedge-shaped soles on forces in the frontfoot during walking. Rehabilitacija (Ljubl.), 2011, letn. 10, št. 1, str. 45-50, ilustr. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_No1_p45-50.pdf. [COBISS.SI-ID 1169257]

17. ŠTEFANČIČ, Martin, BAJUK, Slavica, VIDMAR, Gaj, NOVAK, Primož, ZUPANC, Aleksander, TOMŠIČ, Igor, PETKOVŠEK GREGORIN, Romana, KIC, Nataša, OMERZO, Martina, CIKAJLO, Imre. Prikaz dveh načinov krepitve skeletnih mišic z električno stimulacijo = On two protocols for strengthening skeletal muscles using electrical stimulation. Rehabilitacija (Ljubl.), 2011, letn. 10, št. 1, str. 26-36, ilustr. http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2011_No1_p26-36.pdf. [COBISS.SI-ID 1169001]

18. VIDMAR, Gaj, BURGER, Helena, MARINČEK, Črt. Time trends in ability level and functional outcome of stroke and multiple sclerosis patients undergoing comprehensive rehabilitation in Slovenia = Časovne spremembe nivoja zmožnosti in funkcijskega izida bolnikov po možganski kapi in z multiplo sklerozo na celostni rehabilitaciji v Sloveniji. Zdrav. vars., 2011, vol. 50, no. 1, str.24-33. http://versita.metapress.com/content/a8186527582ln85k/fulltext.pdf, doi: 10.2478/v10152-010-0025-6. [COBISS.SI-ID 1092201]










http://versita.metapress.com/content/a8186527582ln85k/fulltext.pdf

http://dx.doi.org/10.2478/v10152-010-0025-6



163

Citiranost (ZRD-B) Helena Burger 41 Črt Marinček 23 Gaj Vidmar 15 Anton Zupan 8 Janez Krajnik 7 Jakob Oblak 7 Zlatko Matjačić 6 Karmen Peterlin-Potisk 5 Nada Žemva 4 Hermina Damjan 3 Tatjana Erjavec 3 Rajmond Šavrin 2 Imre Cikajlo 1 Mojca Debeljak 1 Nika Goljar 1 Klemen Grabljevec 1 Katja Groleger 1 Helena Jamnik 1 Milica Klopčič-Spevak 1 Primož Novak 1 Pavla Obreza 1 Skupaj 133


164

Vodenje (nosilstvo) in sodelovanje pri raziskovalnih projektih (ZRD-C) Sodelovanje pri mednarodnih raziskovalnih projektih Cognitive Control Framework for Robotic Systems (CORBYS) EU 7FP ICT-2009-6 – Large scale Integrated Project (sodeluje 11 partnerjev) Koordinator: Universitet Bremen, Nemčija (prof. dr. Axel Graser) Partner iz Slovenije: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča (prof. dr. Zlatko Matjačić) Elliptical trainer Mednarodni projekt s podjetjem medica Medizintechnik GmbH Nosilec: prof. dr. Zlatko Matjačić Vodenje domačih raziskovalnih projektov Vplivi nekaterih dejavnikov na oceno postopkov oskrbe v programu rehabilitacije otrok z omejenimi zmožnostmi ARRS L3-3649 Nosilna ustanova: URI – Soča Nosilec: prof dr. Anton Zupan, dr. med. Razvoj adaptivnega okolja navidezne resničnosti za izvajanje robotsko podprte rehabilitacije ARRS L2-2259 Nosilna ustanova: URI – Soča Nosilec: prof. dr. Zlatko Matjačić Razvoj in validacija kliničnih orodij temelječih na Mednarodni klasifikaciji funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja (MKF) ARRS L3-0113 Nosilna ustanova: URI – Soča Sodelovanje pri domačih raziskovalnih programih in projektih: Raziskovanje na področju javnega zdravja Vodja: prof. dr. Igor Švab, dr. med. Koordinatorja v URI – Soča: prof. dr. Helena Burger, dr. med., prof. dr. Črt Marinček, dr. med. Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju ARRS O2.9228 Nosilec: prof. dr. Marko Munih, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko Nosilec na URI-SOČA: prof. dr. Zlatko Matjačić


165

Vpliv širine smuči na varnost pri alpskem smučanju ARRS L5-4142 Nosilna ustanova: Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani Nosilec: doc. dr. Matej Supej Sodelujoča ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – SOČA Nosilec na URI - SOČA: prof. dr. Zlatko Matjačić Analiza elementarnih gibalnih vzorcev in adaptacija skeletno mišičnega sistema na nekatere dejavnike sodobnega življenjskega sloga otrok med 4. in 7. letom starosti ARRS J5-2397 Nosilna ustanova: Univerza na Primorskem Nosilec: prof. dr. Rado Pišot Sodelujoča ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – SOČA Nosilec na URI - SOČA: prof. dr. Zlatko Matjačić Metodologija za analizo podatkov v medicini ARRS P3-0154-0381 Nosilna ustanova: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Nosilec: prof. dr. Janez Stare Član programske skupine: doc. dr. Gaj Vidmar Kompetenčni center "Biomedicinska tehnika" (KC-BME) Kompetenčni centri – ESRR-07-13-EU Koordinator: Zavod LAHA, Akademija za laserje in zdravje Partnerji: Fotona, d.d., Gorenje, d.d., Optotek, d.o.o., Iskra Medical, d.o.o., Instrumentation Technologies, d.d., Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani, Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Institut "Jožef Stefan" Koordinator v URI-Soča: prof. dr. Imre Cikajlo Prehod mladih s posebnimi potrebami iz šole na trg dela Naročnik projekta: Evropski socialni sklad Nosilni parner projekta: Racio Social, Slovenija Koordinator projekta za URI – Soča: mag. Aleksandra Tabaj Vodenje in izvajanje uporabnih in razvojnih projektov Projekt: "Razvoj modela podpore za izboljšanje delovnega okolja v malih in srednje velikih podjetjih (MSP)" Nosilna ustanova: URI – Soča Koordinator: Jasna Božič Več partnerjev iz RS in tujine Sofinanciranje iz EU sredstev in MDDSZ


166

Projekt: "Učna delavnica - pot do znanja izkušenj in zaposlitve Zelena dolina" Nosilna ustanova: URI – Soča Koordinator: Jasna Božič Več partnerjev iz RS in tujine Sofinanciranje iz EU sredstev in MDDSZ Projekt: Gruntvig – L.E.D. (Learning Environment for Disabled Persons) Vloga: partnerstvo z italijanskim nosilcem projekta (Center Opera Don Calabrio iz Ferrare) Koordinator za URI – Soča: Jasna Božič Večletni projekt Pričetek projekta: november 2011 Sofinanciranje iz EU Outcome Measurement in Medical Rehabilitation v okviru European Platform for Rehabilitation (EPR) Koordinator projekta v URI – Soča: prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med. Leonardo da Vinci prenos inovacij: EOF - European Outplacement Framework Nosilec projekta: Schulungszentrum Fohnsdorf, Avstrija Koordinator projekta za URI - Soča: mag. Zdenka Wltavsky Projekt Leonardo da Vinci PARTNERSTVO: Razvoj kompetenc ključnih oseb za boljšo integracijo in zaposljivost invalidov in drugih ranljivih skupin na Evropski trg dela (DCKeyTrain) Nosilec projekta: URI – Soča Koordinator projekta: mag. Zdenka Wltavsky Projektu GRUNDTVIG Učna partnerstva: GEPP - Grundtvig Economic participation Platform Nosilec projekta: Karriere Club, Avstrija Koordinator projekta za URI - Soča: mag. Zdenka Wltavsky Projekt Leonardo da Vinci prenos inovacij: Travors 2 (Training for Vocational Rehabiltation Services) Nosilec projekta: Rehabilitation Network Ltd, Velika Britanija Koordinator projekta za URI - Soča: mag. Zdenka Wltavsky Leonardo da Vinci razvoj inovacij: Accessible web based and interactive video supported skills transfer (ACTrain) Nosilec projekta: OZARA, invalidsko podjetje d.o.o., Slovenija Koordinator projekta za URI - Soča: mag. Zdenka Wltavsky Equabench (Leonardo da Vinci) Naročnik projekta: Cedar Foundation, Irska Koordinator projekta: mag. Jurij Švajger Sodelavci: Aleksandra Denša, mag. Metka Teržan, mag. Andreja Švajger


167

Doseženi doktorati znanosti (ZRD-Č) 1. JENKO, Mojca. Objektivno ocenjevanje ustreznosti podpornih tehnologij za delo z

osebnim računalnikom pri osebah z mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji : doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, 2011. VIII, 67 f. : ilustr. [COBISS.SI-ID 8159828] Mentor: prof. dr. Janez Bešter, univ.dipl.inž.el. Komentor: prof. dr. Zlatko Matjačić, univ.dipl.inž.el. zagovor: 20. 1. 2011

2. OBLAK, Jakob. Razvoj in analiza haptične naprave s pogonom z dodano serijsko elastičnostjo za urjenje gibanja roke in zapestja : doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, 2011. 145 str. : ilustr. [COBISS.SI-ID 8339028] Mentor: prof. dr. Zlatko Matjačić, univ.dipl.inž.el. zagovor: 18. 4. 2011



Documents

Strokovno poročilo URI - Soča za leto 2011 · a/ Zdravstvena dejavnost. Klinični inštitut opravlja strokovno delo določene medicinske stroke (URI – Soča fizikalne in rehabilitacijske