Strokovno poročilo URI - Soča za leto 2015 - ir-rs.si · Zdravstvene storitve oziroma programe, ki se opravljajo na terciarni ravni, določi ministrstvo, pristojno za zdravstvo

ZAVOD: UNIVERZITETNI REHABILITACIJSKI INŠTITUT REPUBLIKE SLOVENIJE – SOČA Naslov: Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana

STROKOVNO POROČILO ZA LETO 2017

ZA JZZ

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča

Odgovorna oseba (ime in priimek): strokovna direktorica inštituta prof. dr. Helena Burger, dr. med.

Strokovno poročilo URI – Soča za leto 2017

Vsebina

Vsebina 1. Uvod ..................................................................................................................................................... 5

1.1. Enote URI – Soča ...................................................................................................................... 8 2. Klinično strokovno delo ..................................................................................................................... 12

2.1. Bolnišnična rehabilitacija ........................................................................................................ 12 2.1.1. Ostale aktivnosti v sklopu bolnišnične rehabilitacijske obravnave ............................... 20 2.1.2. Izboljšave na področju dela s pacienti .......................................................................... 21 2.1.3. Kazalniki kakovosti ...................................................................................................... 23

2.1.3.1. Obvezni kazalniki kakovosti .............................................................................. 23 2.1.3.1.1. Dnevi čakanja na odpustno pismo ........................................................... 23 2.1.3.1.2. Razjede zaradi pritiska (RZP) .................................................................. 23 2.1.3.1.3. Poškodbe z ostrimi predmeti ................................................................... 24 2.1.3.1.4. Padci ........................................................................................................ 24 2.1.3.1.5. Kolonizacija z MRSA .............................................................................. 26 2.1.3.1.6. Delež nenačrtovanega ponovnega sprejema ............................................ 26

2.1.3.2. Drugi kazalniki kakovosti .................................................................................. 26 2.1.3.2.1. Kolonizacija z drugimi na antibiotike rezistentnimi bakterijami ............. 26 2.1.3.2.2. Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb ........................................ 26 2.1.3.2.3. Lestvica funkcijske neodvisnosti (FIM) .................................................. 28 2.1.3.2.4. Kazalniki kakovosti v poklicni rehabilitaciji ........................................... 30 2.1.3.2.5. Smrti ........................................................................................................ 30

2.2. Ambulantna rehabilitacija ........................................................................................................ 31 2.2.1. Subspecialistične in triažne ambulante kliničnih oddelkov .......................................... 31 2.2.2. Subspecialistične in specialistične ambulante ambulantno rehabilitacijske službe ...... 31 2.2.3. Center za zdravljenje spastičnosti ................................................................................. 36 2.2.4. Dom IRIS ...................................................................................................................... 37 2.2.5. Laboratoriji ................................................................................................................... 37 2.2.6. Ambulante Centra za poklicno rehabilitacijo (CPR) .................................................... 39

2.2.6.1. Napotitve – Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) ................................................ 40 2.2.6.2. Napotitve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ................ 40 2.2.6.3. Napotitve zdravnikov (ZZZS) ............................................................................ 40 2.2.6.4. Program prehoda mladih iz šole na trg delovne sile .......................................... 41 2.2.6.5. Čakalne dobe ...................................................................................................... 41

2.2.7. Konziliarno delo in interdisciplinarni konziliarni timi.................................................. 42 2.2.7.1. Konziliarno delo ................................................................................................. 42 2.2.7.2. Interdisciplinarni konziliarni timi ....................................................................... 42

2.2.8. Delo na podlagi pogodb ................................................................................................ 43 2.2.9. Izboljšave na področju dela s pacienti .......................................................................... 44

2.3. Delo na terenu .......................................................................................................................... 45 2.4. Podporna tehnologija ............................................................................................................... 46

2.4.1. Protetika in ortotika ....................................................................................................... 46 2.4.2. Serijsko izdani pripomočki ........................................................................................... 48 2.4.3. Individualno prilagojeni pripomočki ............................................................................ 49 2.4.4. Vozički .......................................................................................................................... 49 2.4.5. Dom IRIS ...................................................................................................................... 50

2.5. Lekarna .................................................................................................................................... 51 2.5.1. Bolnišnična lekarna ....................................................................................................... 51 2.5.2. Zunanja lekarna ............................................................................................................. 53

2.6. Nove in izpopolnjene metode dela .......................................................................................... 55 2.7. Kakovost .................................................................................................................................. 56

2.7.1. Zunanji nadzor .............................................................................................................. 56 2.7.1.1. Mednarodna akreditacijska presoja .................................................................... 56 2.7.1.2. Inšpekcijski nadzori ............................................................................................ 56


Vsebina

2.7.2. Notranji nadzor ............................................................................................................. 57 2.7.2.1. Redni strokovni nadzor ...................................................................................... 57 2.7.2.2. Kontrola depojev zdravil .................................................................................... 58 2.7.2.3. Notranji nadzor v zunanji lekarni ....................................................................... 58 2.7.2.4. Klinične poti ....................................................................................................... 59 2.7.2.5. Izvedba notranjih presoj ..................................................................................... 59 2.7.2.6. Konzilij URI – Soča ........................................................................................... 59 2.7.2.7. Varnostn pogovori in vizite ................................................................................ 60

2.7.3. Etična komisija.............................................................................................................. 60 2.8. Zadovoljstvo pacientov ............................................................................................................ 61

2.8.1. Zadovoljstvo bolnišničnih pacientov ............................................................................ 61 2.8.2. Zadovoljstvo ambulantnih pacientov ............................................................................ 61

2.9. Kadri ........................................................................................................................................ 68 3. Izobraževalno delo ............................................................................................................................. 70

3.1. Medicinska fakulteta – Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino .............................. 70 3.2. Pripravništva ............................................................................................................................ 72 3.3. Specializacije ........................................................................................................................... 72 3.4. Druga izobraževanja v letu 2017 ............................................................................................. 73 3.5. Redno izobraževanje kadrov .................................................................................................... 73

4. Raziskovalno delo .............................................................................................................................. 74 4.1. Mednarodni projekti ................................................................................................................ 77 4.2. Programi in projekti Javne agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) .......................... 85

4.2.1. URI – Soča kot nosilna ustanova .................................................................................. 85 4.2.2. Sodelovanje pri raziskavah drugih nosilcev .................................................................. 85

4.3. Interni projekti ......................................................................................................................... 89 4.4. Doktorsko usposabljanje .......................................................................................................... 92 4.5. Magistrski študij ...................................................................................................................... 93

5. Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo ................................................................................... 94 6. Knjižnica ........................................................................................................................................... 99 7. Mednarodna dejavnost ..................................................................................................................... 101

7.1. ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti ....................................................................... 103 7.2. Drugi humanitarni projekti .................................................................................................... 103

8. Strokovni svet URI – Soča ............................................................................................................... 104 9. Komisije in strokovne skupine URI – Soča ..................................................................................... 105 10. Razširjeni strokovni kolegij za fizikalno in rehabilitacijsko medicino .......................................... 110 12. Zaključek ........................................................................................................................................ 112 Priloga: Pregled strokovnega, izobraževalnega in raziskovalnega dela v letu 2017 ............. 115 Strokovno delo (ST) ................................................................................................. 117 Strokovno organizacijsko delo (STO) ...................................................................... 160 Izobraževalno delo (ID) ........................................................................................... 175 Znanstveno - raziskovalno delo (ZRD) .................................................................... 222


5

1. Uvod Namen strokovnega poročila je analiza strokovnega dela s poudarkom na podatkih, ki osvetljujejo tako vsebino redne strokovne kot tudi pedagoške in raziskovalne dejavnosti v letu 2017. S sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 9. decembra 1993 o preoblikovanju Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo – Soča v javni zdravstveni zavod Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo je tudi definirano poslanstvo, ki ga sestavljajo naslednji elementi: - Inštitut je osrednji nacionalni zdravstveni zavod, torej vrhunska ustanova, odgovorna za

opravljanje najzahtevnejših nalog na področju rehabilitacije. - Izvaja celovito rehabilitacijo bolnikov z okvarami osrednjega in perifernega živčevja, z

gibanjem povezanih telesnih zgradb in funkcij ter bolnikov s kronično bolečino in rakom. Pri tem je potrebno upoštevati vidike medicinske rehabilitacije, delovnih zmožnosti in zagotovitev ustreznih pripomočkov, kar omogoča čim večjo samostojnost in zaposlitev.

- Inštitut izvaja tudi naloge terciarnega nivoja na področju izobraževanja, raziskovanja, oblikovanja doktrine in uvajanja novih spoznanj na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki jih mora posredovati študentom, strokovnjakom in javnosti.

S sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 26. maja 2009 o preoblikovanju Inštituta Republike Slovenije za rehabilitacijo v Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča (URI – Soča), je njegovo poslanstvo ostalo enako. Po reorganizaciji smo spremenili sestavo Strokovnega sveta, ki ga sestavljajo predstojniki vseh oddelkov in enot ter strokovni vodje poklicnih skupin. Vabljen je generalni direktor. Ustrezno zbrani in komentirani podatki so primerna podlaga za strokovne in poslovne odločitve, njihovo spremljanje skozi daljše obdobje pa tudi za potrjevanje njihove pravilnosti in morebitne spremembe. Tovrstni podatki so tudi podlaga za delo Razširjenega strokovnega kolegija za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, ki ima svoj sedež v naši ustanovi od ustanovitve leta 1986. Inštitutu Republike Slovenije za rehabilitacijo je bil dne 11.10.1996 z odlokom ministra za zdravstvo na podlagi izpolnjenih pogojev podeljen naziv Klinični inštitut za rehabilitacijo. V skladu s Pravilnikom o pogojih in postopku za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek (Ur. l. št. 72, 11. 7. 2006) je bila decembra 2006 na Ministrstvo za zdravje oddana Vloga za obnovitev naziva, naziv Klinični inštitut za področje zdravstvene dejavnosti pa z odločbo Ministrstva za zdravje ponovno podeljen 3. 11. 2008. Novo vlogo za obnovitev naziva za obdobje 2008 - 2012 smo na Ministrstvo za zdravje oddali 19. septembra 2013, ki pa še ni bila obravnavana. V skladu z razvrstitvijo bolnišnic v Sloveniji opravlja klinični inštitut terciarno zdravstveno, izobraževalno in raziskovalno dejavnost. Klinični inštitut opravlja v manjši meri tudi sekundarno zdravstveno dejavnost. a/ Zdravstvena dejavnost. Klinični inštitut URI – Soča opravlja strokovno delo določene

medicinske stroke (fizikalne in rehabilitacijske medicine), za katero predstavlja referenčno ustanovo na ravni države, kar pomeni, da je dolžan razvijati to področje, uvajati nove metode dela, skrbeti za strokovno primerljivost s podobnimi razvitimi ustanovami v tujini in posredovati novo znanje v ustreznem obsegu drugim zdravstvenim ustanovam v državi.


6

b/ Vzgojno-izobraževalna dejavnost. Klinični inštitut je dolžan predlagati vsebino izobraževanja in izvajati izobraževanje medicine na dodiplomski in podiplomski ravni v obsegu, ki ga predvidevajo ustrezna določila o izobraževanju. Za področje dodiplomskega študija medicine je inštitut temeljna učna baza medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (UL). Ostale oblike dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja izvaja Inštitut na podlagi ustreznih dogovorov.

c/ Raziskovalno delo. Klinični inštitut je zaradi lastnih potreb, ki jih predstavljata razvoj stroke in izvajanje visokošolskega izobraževanja, ter zaradi potreb drugih naročnikov dolžan izvajati znanstveno-raziskovalno delo. Osnovni cilji znanstveno-raziskovalnega dela na inštitutu so: - usposabljanje strokovnjakov in znanstvenikov, ki bodo tuja in lastna spoznanja

sposobni pretvarjati v razvoj stroke na nacionalni ravni, - ustvarjanje novega znanja za svetovno zakladnico znanja, - izvajanje raziskav za potrebe nacionalnega zdravstvenega varstva, - obnavljanje pedagoškega in raziskovalnega kadra na medicinski fakulteti UL in

drugih raziskovalnih institucijah. d/ Terciarna dejavnost. Dejavnost klinik in inštitutov obsega znanstvenoraziskovalno in

vzgojno izobraževalno delo za medicinsko fakulteto UL in druge visoke in višje šole ter opravljanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev na ambulantni in bolnišnični način, ki jih zaradi strokovne, kadrovske, tehnološke in organizacijske zahtevnosti ni možno niti smotrno opravljati na nižjih ravneh. Zdravstvene storitve oziroma programe, ki se opravljajo na terciarni ravni, določi ministrstvo, pristojno za zdravstvo. V okviru svoje dejavnosti klinike in inštituti opravljajo najzahtevnejše specialistično ambulantno in bolnišnično zdravljenje, oblikujejo doktrino stopenjske diagnostike in zdravljenja na svojem področju ter jo posredujejo drugim bolnišnicam, zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem. Klinike in inštituti sodelujejo s pristojnimi zbornicami pri oblikovanju in izvajajo podiplomsko izobraževanje zdravnikov, zobozdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev z visoko izobrazbo (Ur. list RS, št. 9 – 21. II. 1992).

Definicija terciarne dejavnosti: Terciarna dejavnost predstavlja zagotavljanje najvišje ekspertne ravni zdravstvene oskrbe, raziskovanje, razvoj in uveljavljanje novega znanja na področju zdravstvene oskrbe, ter prenos znanja in usposobljenosti za zdravstvene delavce vseh stopenj in usmeritev za celo državo ali pomemben del države.

V skladu z 8. členom ZZRZI (Ur. list RS, št. 63/2004 in št. 100/2005) je Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo 15. junija 2005 ustanovil Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo. S strani evropskega strokovnega organa UEMS European Board for Physical and Rehabilitation Medicine je bil Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo na osnovi inšpekcijskega obiska (27.-29. marec 2003) za obdobje petih let priznan kot evropska učna baza za fizikalno in rehabilitacijsko medicino. V januarju 2014 smo oddali vlogo za ponovno priznanje, ki smo ga za obdobje petih let prejeli marca 2014. V letu 2006 smo med prvimi pridobili evropsko verifikacijo za oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, v letu 2007 za oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji, leta 2009 za oddelek za (re)habilitacijo otrok, leta 2010 za program rehabilitacije


7

ljudi z okvaro hrbtenjače. V letu 2012 smo na novo pridobili evropsko verifikacijo programa za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi ter programa za rehabilitacijo pacientov z okvarami perifernih živcev. Diplomo zgoraj navedenega najvišjega evropskega strokovnega odbora za fizikalno in rehabilitacijsko medicino ima sedaj 24 specialistov z URI – Soča, trije so tudi evropsko priznani učitelji. URI – Soča je 4. aprila 2011 postal akreditirana zdravstvena organizacija skladno z zahtevami NIAHO standarda (National Integrated Accreditation for Healthcare Organizations). V letu 2017 je bil izveden prehod na novo verzijo standarda ISO 9001:2015, na podlagi katere je že bila uspešno izvedena presoja. Hkrati je bil a izvedena presoja na podlagi novega mednarodnega akreditacijskega standarda AACI. Delo je usmerjeno k pacientom in poteka na treh glavnih področjih, ki izhajajo iz poslanstva Inštituta:

1. klinično strokovno delo 2. izobraževalno delo 3. znanstveno raziskovalno delo

Klinično strokovno delo poteka na šestih oddelkih, v Ambulantno rehabilitacijski službi, Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR), Centru za ortotiko in protetiko (COP), Rehabilitacijskem inženiringu (RI) ter lekarni. Izobraževalno delo poteka v vseh enotah Inštituta. Znanstveno raziskovalno delo poteka v Službi za raziskave ter v vseh ostalih enotah, kjer poteka tudi klinično delo. Dodatno podporo raziskovalnemu delu nudi INDOK služba.


8

1.1. Enote URI – Soča Na šestih kliničnih oddelkih ter v ambulantah in laboratorijih URI – Soča izvajamo celovito ambulantno in hospitalno rehabilitacijo odraslih in otrok z okvarami osrednjega in perifernega živčevja, z gibanjem povezanih telesnih zgradb in funkcij ter bolnikov z mišičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi, s kronično bolečino in rakom. Opravljamo specialistične preglede, ocenjevanje in diagnostiko gibanja (kineziološka diagnostika – meritve hoje, drže in ravnotežja, izokinetična dinamometrija, meritve stopalnih pritiskov v čevljih), nevrofiziološko (EMG, EEG, SEP, MEP) in internistično funkcionalno diagnostiko (opredeljevanje periferne žilne bolezni ali venskih motenj, obremenitveno testiranje, ergospirometrijo in testiranje respiratornih funkcij, diagnostiko križničnih funkcij), testiranje in predpisovanje specifičnih tehničnih in rehabilitacijskih pripomočkov, diagnostiko in zdravljenje spastičnosti in bolečine (senzorimetrija), UZ, test vožnje osebnega avtomobila, in psihološko testiranje. Prepoznavamo razvoj neželenih sekundarnih okvar (kontrakture, preležanine, skolioza, nezadostna predihanost, itd.) in ustrezno ukrepamo. Pri svojem delu uporabljamo zahtevne metode s področja rehabilitacijske medicine, fizikalne terapije, delovne terapije, psihološke, logopedske in socialno terapevtske obravnave vključno s svetovanjem za prilagoditve posameznikovega življenjskega okolja in njegovega avtomobila. Bolnike z mišičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi in njihove družinske člane “vodimo” skozi bolezen. Sledimo razvoju bolezni, bolnikom in sorodnikom svetujemo o reševanju določenih težav v različnih življenjskih obdobjih in različnih fazah bolezni. Opravljamo pedagoško delo za potrebe rednega izobraževanja s širšega področja fizikalne in rehabilitacijske medicine, specialistično in podiplomsko izobraževanje ter študijsko prakso zdravstvenih in drugih strokovnjakov na področju rehabilitacije. Na vseh omenjenih področjih izvajamo tudi raziskovalno delo. Delo poteka v šestih oddelkih in ambulantno rehabilitacijski službi. V Centru za ortotiko in protetiko izdelujemo in apliciramo proteze, ortoze, epiteze in ortopedske čevlje ter skrbimo za razvoj stroke in doktrine na tem področju. Tesno sodelujemo z ostalimi enotami inštituta in s priznanimi ustanovami v svetu, kar zagotavlja uspešno in kakovostno aplikacijo. Center je učna baza Zdravstvene fakultete UL, smer ortotika in protetika. Na področju protetike in ortotike izvajamo specialistično in podiplomsko izobraževanje zdravstvenih in drugih strokovnjakov. V Centru za poklicno rehabilitacijo izvajamo timsko načrtovane, izvedene in ocenjene programe poklicne in zaposlitvene rehabilitacije, ki so sestavni del programov celostne rehabilitacije. S svojo dejavnostjo zadovoljujemo potrebe oseb na področju zdravstvenega varstva, zaposlovanja in pokojninskega in invalidskega varstva. Programi temeljijo na sodobni rehabilitacijski doktrini in upoštevajo zahteve po timskem delu, aktivni vlogi uporabnikov in povezovanju virov v okolju. Izhodišče je celostna ocena funkcijske zmožnosti posameznika, delovne vzdržljivosti in učinkovitosti, sposobnosti učenja, delovnega vedenja, potrebnih prilagoditev dela in njegovega delovnega okolja. Naši temeljni programi so: – Specializirani diagnostično ocenjevalni programi pri zahtevnejših obolenjih ali stanjih za

pripravo razširjene ocene funkcijskih sposobnosti posameznika in oblikovanje individualnega programa rehabilitacije.

– Celostni, individualizirani programi poklicne in zaposlitvene rehabilitacije in priprava na


9

varno vrnitev le-tega v delovno okolje. – Programi poklicnega usmerjanja mladostnikov z razvojnimi motnjami oziroma pacientov,

ki se po bolezni ali poškodbi vračajo v učni proces. Cilj je posamezniku z okvarami omogočiti, da si zagotovi in obdrži ustrezno zaposlitev in v njej napreduje. Programe izvajamo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Izvajajo jih strokovni timi v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju. Z Razvojnim centrom za zaposlitveno rehabilitacijo sodelujemo pri razvoju strokovnega znanja in izkušenj na področju poklicne in zaposlitvene rehabilitacije. Vodimo razvojne projekte na nacionalni in mednarodni ravni in pri njih sodelujemo. Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo je bil ustanovljen zato, da bi uresničevali zakonske naloge po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki v okviru javnih pooblastil obsegajo: – usklajevanje in koordiniranje strokovnega razvoja na tem področju, – pripravo standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije, – pripravo standardov usposabljanj in znanj za strokovne delavce in izvajalce zaposlitvene

rehabilitacije in skrbi za njihovo izvajanje, – pripravo standardov kakovosti na področju zaposlitvene rehabilitacije, – dajanje obveznega strokovnega mnenja v primeru spora iz prvega odstavka 39. člena tega

zakona, – opravljanje raziskovalnega dela in – opravljanje drugih nalog v zvezi z izvajanjem tega zakona na podlagi vsakoletnega

programa dela. Naloge iz prvih štirih alinej prejšnjega odstavka se izvajajo kot javno pooblastilo. Sredstva za ta namen se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije je v letu 2011 začel opravljati tudi naloge na podlagi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). V letu 2012 smo pričeli z izvajanjem evalvacije na podlagi sekundarnih virov in s pripravo anketnih vprašalnikov za pilotno evalvacijo. V Razvojnem centru za zaposlitveno rehabilitacijo pri svojem delu sodelujemo z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter z izvajalci zaposlitvene in poklicne rehabilitacije. V delovne skupine vključujemo tudi predstavnike delodajalcev ter drugih strokovnih ustanov. Delo poteka predvsem skupinsko ter s sodelovanjem različnih strokovnjakov z namenom, da bi razvoj temeljil na že doseženi stopnji strokovnega znanja in izkušenj. Pomembna naloga je vzpostavljanje mreže povezanosti zaposlitvene rehabilitacije na vseh ravneh: lokalni, regionalni in mednarodni. V Službi za raziskave in razvoj pripravljamo, vodimo in izvajamo raziskovalne projekte s področja rehabilitacijskega inženiringa, nudimo podporo pri pripravah, vodenju in izvajanju raziskovalnih projektov s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine ter izvajamo laboratorijske preiskave s področja kineziologije in biomehanske dinamometrije za potrebe Inštituta. V okviru izvajanja raziskovalnega programa URI – Soča v Službi za raziskave kontinuirano razvijamo merilne, diagnostične in terapevtske tehnike, metode in naprave, jih ocenjujemo in vrednotimo ter vpeljujemo v rehabilitacijo oseb z okvarami gibanja. Služba za raziskave tudi aktivno sodeluje pri usposabljanju mladih raziskovalcev s področja tehnike in medicine. Pri laboratorijskih preiskavah v Službi za raziskave izvajamo meritve gibanja (zlasti hoje), meritve izometričnih in izokinetičnih jakosti posameznih mišičnih skupin ter biomehanske


10

analize kinematike in kinetike hoje za posamezne klinične primere. Rehabilitacijski inženiring seznanja in oskrbuje paciente z različnimi podpornimi tehnologijami (tehnični pripomočki in tehnološke rešitve), ki izboljšujejo delovanje človeka in povečujejo vključenost v socialno okolje. Pacientom demonstrira uporabo podpornih tehnologij, omogoči jim testiranje, rešitve po potrebi prilagodi ali jih individualno izdela, jih nauči uporabe ter preverja njihovo delovanje. V Domu IRIS – demonstracijskem stanovanju so na ogled in preizkus različne podporne tehnologije, ki so pacientom v pomoč pri samostojnem in varnem življenju v domačem okolju. Dom IRIS je opremljen tudi z najsodobnejšo tehnologijo za sporazumevanje ter pripadajočimi podpornimi tehnologijami za delo z računalnikom, prirejeno različnim vrstam in stopnjam okvar. Ocenjujemo in izvajamo potrebne individualne prilagoditve zunanjih enot računalnika in nekatere programske opreme ter nastavitve za osebe z najtežjimi okvarami. Na ta način jih usposabljamo za sodobne oblike sporazumevanja, izobraževanja, dela. Pri delu uporabljamo tudi oskrbo na daljavo in druge storitve ob uporabi elektronskih medijev. Svetujemo tudi ustrezne prilagoditve stanovanj in uporabo potrebne opreme – sodobne tehnologije v pacientovem domačem okolju. V testirnici vozičkov imamo vse v Sloveniji dostopne zahtevnejše invalidske vozičke, zainteresirani jih lahko preizkusijo in dobijo potrebne informacije. Zahtevnejše vozičke predpisujemo in testiramo timsko. V laboratoriju za ocenjevanje vozniških sposobnosti ocenjujemo sposobnosti oseb s telesnimi okvarami za vožnjo avtomobila in svetujemo potrebne prilagoditve oziroma predelave avtomobilov za zagotovitev zanesljive in varne vožnje. Ocenjujemo tudi ustreznost predelav avtomobilov pred pridobitvijo homologacijskih potrdil. Na oddelku sedežne tehnologije izdelujemo, adaptiramo in prilagajamo sedežne enote invalidskih vozičkov za osebe z najtežjimi telesnimi deformacijami. Izdelava je podprta z računalniško tehnologijo (CAD-CAM sistem, merjenje pritiskov pri sedenju). Lekarno Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča sestavljata dve samostojni enoti. To sta bolnišnična in lekarna za zunanje uporabnike. Bolnišnična lekarna oskrbuje paciente, hospitalizirane na oddelkih URI – Soča, z zdravili in medicinskim materialom. V lekarni za zunanje uporabnike izdajamo zdravila na recept in brez recepta. Poleg običajne lekarniške ponudbe imamo široko ponudbo medicinskih pripomočkov in je edina specializirana lekarna za medicinske pripomočke v Sloveniji. Lekarna je organizirana tako, da ima poseben prostor, ki zagotavlja diskretnost pri svetovanju, izdaji in aplikaciji medicinskih pripomočkov. Za strokovnost skrbijo diplomirani inženirji ortotike in protetike. Lekarna je brez arhitekturnih ovir, ima posebej prilagojeno izdajno mesto za osebe s težavami pri gibanju, možna je tudi postrežba uporabnika neposredno v avtomobilu ("drive in"), ima pa tudi lastno parkirišče. V INDOK službi in knjižnici Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča kot edina urejena javna specialna knjižnica za področje fizikalne in rehabilitacijske medicine v Sloveniji organiziramo in opravljamo informacijsko dokumentacijsko dejavnost. V knjižnici izbiramo, nabavljamo, strokovno obdelujemo, hranimo, izposojamo ter varujemo knjižnično gradivo. Uporabnikom posredujemo elektronske in tiskane informacijske vire, jim svetujemo pri izbiri ustrezne literature ter opravljamo nalogo informacijskega opismenjevanja uporabnikov. Gradimo lastno specializirano bazo podatkov in se vključujemo v nacionalno mrežo knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti COBISS.Net.


11

Informacije o gradivu v knjižnici so na voljo na spletišču COBISS.SI, kjer nas najdete na seznamu specialnih knjižnic s področja zdravstva. V čitalnici lahko brskate po strokovnih revijah, priročnikih, enciklopedijah, slovarjih in ostalem knjižničnem gradivu ter dostopate do svetovnega spleta. Informacije in vso gradivo knjižnice so na voljo zaposlenim v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča ter vsem ostalim, ki jih to področje zanima. Uporabnikom je na voljo čitalnica s 6 čitalniškimi mesti in 2 računalnikoma z dostopom do svetovnega spleta, bibliografskih zbirk ter elektronskih revij.


12

2. Klinično strokovno delo Klinično strokovno delo poteka na šestih oddelkih ter v številnih ambulantah in laboratorijih URI – Soča, Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR), Centru za ortotiko in protetiko (COP), Rehabilitacijskem inženiringu (RI) ter lekarni. Glavne oblike dela so:

1. Bolnišnična rehabilitacija (oddelki, CPR) 2. Ambulantna rehabilitacija (oddelki, ARS, CPR, COP, RI, Lekarna) 3. Delo na terenu

2.1. Bolnišnična rehabilitacija Hospitalna obravnava pacientov poteka v okviru 6 kliničnih oddelkov ter v okviru Centra za poklicno rehabilitacijo. Del obravnav poteka tudi v obliki dnevne bolnišnice (dnevnega hospitala). Dnevna bolnišnica je v določenih primerih zelo koristna oblika obravnave in alternativa običajni hospitalizaciji, vendar primerna le za bolnike iz Ljubljane. Število pacientov je omejeno zaradi možnosti prevoza. Težave povzroča tudi dolgotrajna vožnja pacientov ob jutranjih in popoldanskih prometnih konicah po ljubljanskih ulicah. V letu 2017 je bilo od 1. 1. 2017 do končanja prenove dela dveh oddelkov na razpolago skupno 215 postelj, po prenovi (od 1. 3. 2017) pa 226 postelj. Rehabilitacija odraslih pacientov je – kot prejšnja leta – zajemala enajst programskih sklopov, ki so obravnavali paciente z naslednjimi okvarami (patologijami):

1. okvare hrbtenjače 2. možganska kap 3. nezgodna možganska poškodba in druge okvare možganov 4. multipla skleroza 5. poškodbe perifernih živcev 6. druga nevrološka obolenja 7. poškodbe mišično-skeletnega sistema 8. revmatska obolenja 9. amputacije zgornjih udov

10. amputacije spodnjih udov 11. poklicna rehabilitacija Na oddelku za rehabilitacijo otrok so bili obravnavani otroci z boleznimi in poškodbami vseh omenjenih sklopov razen poklicne rehabilitacije in dodatno s prirojenimi okvarami udov (amputacijami) in živčevja ter razvojnimi motnjami. Programski sklopi, ki zajemajo otroško problematiko, so bili:

1. nezgodne možganske poškodbe 2. cerebralna paraliza 3. mielomeningokele 4. pridobljene okvare hrbtenjače 5. druga obolenja osrednjega živčevja 6. obolenja perifernega živčevja


13

7. mišična in živčno-mišična obolenja 8. amputacije – prirojene 9. amputacije – pridobljene

10. poškodbe in obolenja sklepno-kostnega sistema Oddelki so obravnavali naslednje programske sklope: A Oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji

in oddelek za rehabilitacijo žrtev min programa 9, 10 B Oddelek za (re)habilitacijo otrok otroške programe C Oddelek za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s

perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji programe 5, 7, 8 I Oddelek za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski

poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji programe 3, 4, 6 II Oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi program 2 III Oddelek za rehabilitacijo pacientov po okvari hrbtenjače program 1 Hospitalno je potekala tudi rehabilitacija žrtev min in poškodovanih v konfliktih. Število hospitaliziranih pacientov po programskih sklopih za odrasle prikazuje tabela 1, za otroke pa tabela 2. V obeh tabelah rdeča barva označuje največje vrednosti, modra pa najmanjše vrednosti. Programi so urejeni po padajočem deležu pacientov. Število obravnavanih primerov na posameznih oddelkih prikazuje tabela 3. V letu 2017 smo v primerjavi z letom 2016 sprejeli na hospitalno rehabilitacijo več bolnikov po amputacijah spodnjih udov, s poškodbami perifernih živcev in multiplo sklerozo ter manj bolnikov z revmatskimi obolenji, nezgodnimi možganskimi poškodbami in ostalimi nevrološkimi obolenji. Število sprejetih pacientov je delno odraz potreb, delno pa odraz povečane kapacitete na dveh oddelkih po končani prenovi (tabela 1). Povečano število postelj po prenovi je tudi vzrok, da smo lahko močno presegli plan primerov (tabela 3). Pri otrocih prevladujejo otroci z drugimi obolenji osrednjega živčevja, kar je delno tudi posledica slabega razvrščanja v ustrezne sklope (tabela 2). Povprečna ležalna doba se je v letu 2017 je na večini oddelkov ostala primerljiva povprečni ležalni dobi v letu 2016. Za slabe 3 dni se je podaljšala na oddelku za rehabilitacijo pacientov po amputaciji, kar je v skladu z doktrino, za 8 dni pa na oddelku za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače, kar je delno odraz zahtevnosti pacientov, delno pa neodpustljivosti najtežjih pacientov (tabela 4).


14

Tabela 1: Bolnišnična rehabilitacija odraslih v letu 2017 [rdeča barva označuje največje vrednosti, modra pa najmanjše]

Tabela 2: Bolnišnična rehabilitacija otrok v letu 2017 [rdeča barva označuje največje vrednosti, modra pa najmanjše]

Tabela 3: Realizacija primerov po oddelkih in skupno v letu 2017

ODDELEK ZA PLANIRANI

PRIMERI REALIZIRANI

PRIMERI INDEKS

rehabilitacijo pacientov po amputaciji 251 276 109,96 (re)habilitacijo otrok 310 330 106,45 rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

244 246 100,82

rehab. pac. po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji

360 372 103,33

rehab. pac. po možganski kapi 263 266 101,14 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 125 125 100,00 poklicno rehabilitacijo 75 85 113,33 Skupaj 1.628 1.700 104,42

2017 2016 2017 2016 2017 2016 2017 2016 2017 2016 2017 2016

Amputacije spodnjih udov 319 260 375 312 28,4 27,3 28% 35% >65 >65 █████████████████████ 21,5% 19,6%

Možganska kap 294 272 342 310 33,6 35,7 33% 34% 46-65 46-65 ███████████████████ 19,8% 20,4%

Ostala nevrološka obolenja 184 212 206 229 19,7 22,7 52% 49% 46-65 >65 ████████████ 12,4% 15,3%

Okvare hrbtenjače 137 129 162 153 51,6 47,8 36% 36% 46-65 46-65 █████████ 9,2% 9,3%

Multipla skleroza 116 95 132 104 17,9 20,3 76% 72% 46-65 46-65 ███████ 7,8% 6,8%

Poškodbe gibalnega sistema 109 119 114 133 32,4 27,4 35% 44% >65 >65 ███████ 7,3% 8,6%

Nezgodne možganske poškodbe 90 105 120 123 27,5 24,6 16% 24% 18-34 46-65 ██████ 6,1% 7,6%

Poškodbe perifernih živcev 86 22 93 24 28,1 27,2 44% 50% 46-65 >65 █████ 5,8% 1,6%

Poklicna rehabilitacija 81 75 87 78 9,3 8,9 44% 37% 46-65 35-45 █████ 5,4% 5,4%

Revmatska obolenja 62 82 70 92 29,6 28,4 43% 60% >65 46-65 ████ 4,2% 5,9%

Amputacije zgornjih udov 5 11 5 13 20,0 15,8 20% 23% <17 18-34 0,3% 0,8%

Oskrba z MTP 4 7 4 8 22,8 30,7 50% 34% <17 <17 0,3% 0,5%

SKUPAJ 1487 1389 1710 1579 29,0 28,7 38% 41% 46-65 46-65

PROGRAMštevilo

pacientov številoepizod

povpr. ležalna doba (dni)

delež žensk (glede na epizode)

najpog. starostna

skupina (let)DELEŽ PACIENTOV

2017 2016 2017 2016 2017 2016 2017 2016 2016

Druga obolenja osrednjega živčevja 275 241 388 345 14,1 13,8 47% 45% 88,6%

Cerebralna paraliza 14 21 17 34 11,1 18,4 47% 35% 7,7%

Nezgodne možganske poškodbe 2 8 3 18 21,3 21,5 0% 22% 2,9%

Mielomeningokela 2 1 2 1 21,5 3,0 50% 100% 0,4%

Amputacije 1 2 83,5 0% 0,0%

Obolenja perifernega živčevja 1 1 1 1 18,0 3,0 0% 100% 0,4%

Nezgodne možganske poškodbe 0 1 39,0 0% 0,0%

SKUPAJ 295 272 414 399 14,4 14,5 46% 44%

█████████████████████████████████████████ 93,2%

██ 4,7%

število pacientov

število epizod povpr. ležalna doba (dni)

delež deklic (glede na epizode)PROGRAM

DELEŽ PACIENTOV

2017

0,0%

0,7%

0,3%

0,7%

0,3%


15

Povprečna zasedenost postelj na posameznih oddelkih je od 55,27 do 102,26-odstotna (tabela 4). Nižja je na Centru za poklicno rehabilitacijo, kjer večino pacientov obravnavajo ambulantno ter na oddelkih, kjer sprejmemo večje število pacientov neposredno iz akutnih bolnišnic. Mnogi med njimi so kolonizirani z različnimi na antibiotike odpornimi bakterijami (natančni podatki so predstavljeni v tabeli 10). Tabela 4: Povprečne ležalne dobe v letu 2017 [BOD=bolnišnični dnevi]

ODDELEK ZA

POVPREČNA LEŽALNA DOBA

(DNI)

POVPREČNA ZASEDENOST POSTELJ (%)

rehabilitacijo pacientov po amputaciji 36,53 78,92 (re)habilitacijo otrok 18,10 102,26 rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

34,29 77,03


25,88 65,94

rehab. pac. po možganski kapi 41,23 75,11 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 66,18 73,12 poklicno rehabilitacijo 9,49 55,27 Skupaj 33,10 75,38

V Centru za poklicno rehabilitacijo obravnavajo največ oseb z duševnimi in vedenjskimi motnjami, sledijo bolniki z boleznimi mišično skeletnega sistema (tabela 5). Še vedno ostajajo značilne razlike med enotama Ljubljana in Maribor. V Ljubljani obravnavajo največ oseb z boleznimi mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, v Mariboru pa največ oseb z duševnimi in vedenjskimi motnjami.

Tabela 5: Delež skupin diagnoz za osebe, obravnavane v CPR v letu 2017

7,2%

26,8%

14,7%

18,5%

12,8%

5,3%

3,4%

3,0%

1,5%

1,5%

2,6%

0,8%

0,8%

0,4%

0,4%

0,4%

0,0%

0% 10% 20% 30% 40%

F duševne in vedenjske motnjeM bol. miši.-skelet. sistema in vez. tkiva

G bolezni živčevjaS,T pošk. zastrup. idr. posl. zun. vzrokov

I bolezni obtočilC neoplazme

H bolezni oči in ušesR drugo

Q priroj. malformacije in deformacijeE endokrine, prehranske in presnov. bol.

D bolezni krvi in krvotvornih organovK bolezni prebavil

Z dejavn., ki vpl. na zdravstveno stanjeJ bolezni dihal

L bolezni kože in podkožjaA nekatere infekcijske in parazitske…

N bolezni sečil in spolovil

MKB poglavje Služba LJ

40,5%

19,0%

12,1%

6,9%

4,5%

1,6%

2,4%

1,2%

2,4%

2,4%

0,8%

1,6%

1,2%

1,2%

1,2%

0,4%

0,4%

0% 10% 20% 30% 40%

Služba MB

23,2%

23,0%

13,5%

12,9%

8,8%

3,5%

2,9%

2,1%

2,0%

2,0%

1,8%

1,2%

1,0%

0,8%

0,8%

0,4%

0,2%

0% 10% 20% 30% 40%

Skupaj


16

Večina hospitaliziranih pacientov je obravnavana v okviru multidisciplinarnih ali interdisciplinarnih timov na terciarnem nivoju zahtevnosti. Ponovno lahko ugotavljamo, da so kapacitete URI – Soča premajhne za potrebe nekaterih skupin pacientov slovenske populacije. V letu 2017 so čakalne dobe za hitri sprejem ostale primerljive čakalnim dobam iz leta 2016. Vzrok za zmanjšanje je dokončanje dveh oddelkov ter povečanje kapacitete postelj. Tabela 6: Povprečne čakalne dobe za sprejeme na oddelke v letu 2017

ODDELEK ZA ČAKALNA DOBA (DNI)

HITRA REDNA rehabilitacijo pacientov po amputaciji

30 nekoloniz. 60 nekoloniz. 60 koloniz. 90 koloniz.

(re)habilitacijo otrok 10 120 rehab. pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji 6-30 nekoloniz. 30-120 nekoloniz.


7-30 nekoloniz. 14-45 nekoloniz. 45-60 koloniz. 45-90 koloniz.

rehab. pac. po možganski kapi 14 67 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 39 57 Glede na število hospitalizacij na 100.000 prebivalcev območne enote ZZZS, smo le na oddelek za rehabilitacijo pacientov po poškodbi s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji ter na oddelek za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, sprejeli največji odstotek oseb iz Območne enote Ljubljana. Na oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji, rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače ter Center za poklicno rehabilitacijo sprejeli največji odstotek oseb iz območne enote Krško, na oddelek za re(habilitacijo) otrok pa iz območne enote Murska Sobota (tabela 7). Od vseh hospitalno obravnavanih pacientov, jih je bilo sicer res največ iz območne enote Ljubljana (slika 1), vendar v kolikor pogledamo število hospitalizacij na 100.000 prebivalcev, smo obravnavali največ pacientov iz območne enote Krško, sledi območna enota Ravne na Koroškem, na tretjem mestu pa je območna enota Ljubljana (slika 2).


17

Tabela 7: Hospitalizirani pacienti po regijah v letu 2017 – po oddelkih [Regije so urejene po abecednem vrstnem redu. Znotraj vsakega oddelka rdeča barva označuje največjo vrednost števila hospitalizacij na 100.000 prebivalcev po podatkih ZZZS in števila pacientov, modra pa najmanjšo.]

Bolnišničnioddelek za Območna enota epizod epizod

CELJE 18,1 ████████████ 24,1 41 █████ 48

KOPER 16,1 ███████████ 16,8 25 ███ 25

KRANJ 17,2 ███████████ 23,0 35 ████ 47

KRŠKO 15,7 ██████████ 17,1 10 █ 12

LJUBLJANA 25,4 █████████████████ 29,8 171 ████████████████████ 196

MARIBOR 8,1 █████ 10,9 27 ███ 35

MUR. SOBOTA 9,4 ██████ 12,0 11 █ 14

NOVA GORICA 13,8 █████████ 17,7 16 ██ 18

NOVO MESTO 19,7 █████████████ 19,7 22 ███ 22

RAVNE NA KOR. 18,9 █████████████ 22,0 25 ███ 29

CELJE 17,6 ████████████ 21,6 36 ████ 43

KOPER 10,8 ███████ 12,1 16 ██ 18

KRANJ 10,3 ███████ 13,7 23 ███ 28

KRŠKO 25,7 █████████████████ 31,4 19 ██ 22

LJUBLJANA 11,4 ████████ 15,7 85 ██████████ 103

MARIBOR 12,1 ████████ 14,0 39 █████ 45

MUR. SOBOTA 11,2 ███████ 12,9 14 ██ 15

NOVA GORICA 8,9 ██████ 12,8 9 █ 13

NOVO MESTO 20,6 ██████████████ 24,1 26 ███ 27

RAVNE NA KOR. 22,7 ███████████████ 29,5 31 ████ 39

CELJE 15,6 ██████████ 18,1 32 ████ 36

KOPER 12,8 █████████ 16,1 19 ██ 24

KRANJ 7,8 █████ 8,8 18 ██ 18

KRŠKO 22,8 ███████████████ 31,4 17 ██ 22

LJUBLJANA 13,9 █████████ 18,6 104 ████████████ 122

MARIBOR 13,6 █████████ 17,1 49 ██████ 55

MUR. SOBOTA 10,3 ███████ 11,2 12 █ 13

NOVA GORICA 5,9 ████ 7,9 6 █ 8

NOVO MESTO 13,4 █████████ 16,1 16 ██ 18

RAVNE NA KOR. 12,9 █████████ 17,4 20 ██ 23

Na 100.000 preb. po podatkih ZZZS Število

rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji

rehabilitacijo pacientov po amputaciji

rehabilitacijo pacientov po možganski kapi

pacientovhospitalizacij


18

Tabela 7 – nadaljevanje

Bolnišnični Območnaoddelek za enota št. hospitalizacij epizod epizod

CELJE 6,5 ████ 9,0 15 ██ 18

KOPER 8,1 █████ 9,4 13 ██ 14

KRANJ 16,2 ███████████ 19,6 37 ████ 40

KRŠKO 7,1 █████ 8,6 6 █ 6

LJUBLJANA 18,0 ████████████ 19,2 120 ██████████████ 126

MARIBOR 5,0 ███ 5,0 15 ██ 16

MUR. SOBOTA 12,0 ████████ 15,5 15 ██ 18

NOVA GORICA 8,9 ██████ 11,8 12 █ 12

NOVO MESTO 13,4 █████████ 15,2 15 ██ 17

RAVNE NA KOR. 9,1 ██████ 9,1 12 █ 12

CELJE 5,5 ████ 5,5 10 █ 11

KOPER 6,7 ████ 7,4 11 █ 11

KRANJ 6,9 █████ 8,3 15 ██ 17

KRŠKO 8,6 ██████ 8,6 6 █ 6

LJUBLJANA 7,2 █████ 8,8 48 ██████ 58

MARIBOR 3,7 ██ 5,3 15 ██ 17

MUR. SOBOTA 4,3 ███ 6,0 4 7

NOVA GORICA 4,9 ███ 7,9 8 █ 8

NOVO MESTO 8,0 █████ 9,8 9 █ 11

RAVNE NA KOR. 5,3 ████ 7,6 8 █ 10

CELJE 18,6 ████████████ 21,1 33 ████ 42

KOPER 10,1 ███████ 18,2 13 ██ 27

KRANJ 8,8 ██████ 10,8 19 ██ 22

KRŠKO 12,8 █████████ 14,3 7 █ 10

LJUBLJANA 16,1 ███████████ 19,5 92 ███████████ 128

MARIBOR 19,5 █████████████ 23,3 53 ██████ 75

MUR. SOBOTA 30,9 █████████████████████ 45,5 35 ████ 53

NOVA GORICA 10,8 ███████ 12,8 10 █ 13

NOVO MESTO 15,2 ██████████ 15,2 13 ██ 17

RAVNE NA KOR. 15,2 ██████████ 19,7 19 ██ 26

CELJE 5,5 ████ 5,5 11 █ 11

KOPER 10,1 ███████ 10,1 15 ██ 15

KRANJ 4,9 ███ 4,9 9 █ 10

KRŠKO 17,1 ███████████ 17,1 12 █ 12

LJUBLJANA 2,7 ██ 2,9 17 ██ 19

NOVA GORICA 3,0 ██ 3,0 3 3

NOVO MESTO 8,0 █████ 8,0 9 █ 9

RAVNE NA KOR. 5,3 ████ 5,3 7 █ 7

pacientovna 100000 preb. po podatkih ZZZS Število

rehabilitacijo pacientov po poškodbi, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače

(re)habilitacijo otrok

poklicno rehabilitacijo

(brez območnih enot Maribor in Murska Sobota)


19

Slika 1: Hospitalizirani pacienti po regijah – primerjava med leti 2015-2017 [Regije so urejene po padajočem povprečnem deležu pacientov v obravnavanem triletnem obdobju.]

Slika 2: Primerjava števila hospitaliziranih pacientov na 100.000 prebivalcev območne enote ZZZS med leti 2015-2017 [Regije so urejene po padajočem povprečnem deležu v obravnavanem triletnem obdobju.]

6,2%

8,7%

7,7%

2015 2016 2017

35,1% 36,6% 36,6%

6,1%

5,2%

4,5%KK 3,8%

5,2%

4,1%

MS

3,7%

LJ

MB

CE

KR

RK

KP

11,4%

10,3%

8,9%

7,1%

11,5%

10,2%

6,3%6,3%

5,1%

4,1%3,5%NG

13,2%

9,6%

10,5%

7,7%

5,4%

5,6%NM

Ljubljana

Maribor

Celje

Kranj

Ravne na Koroškem

Koper

Novo mesto

Murska Sobota

Krško

Nova Gorica

0% 10% 20% 30% 40%

delež pacientov

2015 2016 2017

110

89

95

98

87

78

72

75

62

56

94

96

93

88

87

76

70

69

59

69

101

97

88

87

80

76

82

60

70

58

12,6%

11,7%

11,4%

11,3%

10,5%

9,5%

9,3%

8,4%

7,9%

7,5%

0 20 40 60 80 100 120

Krško

Ravne na Koroškem

Ljubljana

Novo mesto

Celje

Murska Sobota

Kranj

Koper

Maribor

Nova Gorica

število hospitalizacij na 100.000 preb.

201720162015povprečni delež


20

2.1.1. Ostale aktivnosti v sklopu bolnišnične rehabilitacijske obravnave V letu 2017 smo nadaljevali z nekaterimi aktivnostmi iz prejšnji let: − bolnišničnim vrtcem, − bolnišnično šolo, − terapijo s posebej poučenimi psi; Tačke pomagačke, − gibalnimi uricami za otroke enkrat tedensko, − srečanji s svojci pacientov Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi

možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, − s sestanki bolnikov s predstavniki Zveze paraplegikov Slovenije, − skupinsko terapijo, ki jo vodita psiholog in socialni delavec, za paciente Oddelka za

rehabilitacijo pacientov po amputaciji in Oddelka za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatološkimi obolenji,

− prostočasnimi aktivnostmi pod vodstvom delovne terapevtke sodelovanju s prostovoljci, − plavanjem po programu Halliwick, − hortikulturno terapijo, − plesnimi aktivnostmi na vozičkih za odrasle, − veslanjem s kanujem za otroke in odrasle, − organizacijo in vodenjem likovnih razstav v prostorih URI – Soča, − mini oviratlonom, − Ljubljanskim maratonom, − bolnišničnimi olimpijskimi igrami, − Rdečimi noski, − medgeneracijsko izvedbo aktivnosti za otroke in odrasle, ki poteka v delovni terapiji

oddelka za (re)habilitacijo otrok in vseh ostalih oddelkov za odrasle bolnike − organizacija popoldanskih aktivnosti, − druženjem zaposlenih in pacientov z izdelovanjem novoletnih izdelkov ter krašenjem

oddelčnih prostorov, − obiskom Miklavža in Dedka Mraza. − šola ustne in zobne higiene za otroke − kamp »Predani korakom«, Debeli rtič, september, za otroke in svojce. − skupinsko terapijo »preprečevanje padcev« na oddelku A − aktivnost plezanja na plezalni steni − FUNB − terapija s psi − skupina za starše − skupina za sproščanje za starše − kreativne delavnice Še naprej smo organizirali in vodili tudi knjižnico za paciente. Potujoča knjižnica – bibliobus je paciente obiskovala vsak drugi teden.


21

2.1.2. Izboljšave na področju dela s pacienti Najpomembnejša izboljšava na področju dela s pacienti, vpeljana v okviru bolnišnične rehabilitacije v letu 2017 je bila zaposlitev športne pedagoginje, ki je uvedla redno vsakodnevno možnost rehabilitacijske rekreacije in predstavitve različnih športnih dejavnosti za paciente. Druge pomembne izboljšave na področju dela s pacienti, ki so bile vpeljane v letu 2017 pa so: Zdravniki Ocenjevanje

− Uvedba vprašalnika »funkcionalnost zgornje okončine, ramena in roke« za ocenjevanje napredka v ambulantno-rehabilitacijski obravnavi

− Ocenjevanje ravnotežja s perturbacijami medenice med hojo − Ocenjevanje ravnotežja z robotom med stojo in hojo − Ocenjevanje motenj odvajanja blata pri bolnikih po možganski kapi − Spremljanje zapletov v času rehabilitacije oseb po zlomih v predelu kolka − Ocenjevanje plavalnih veščin – uvedba nove verzije testa SWIM

Terapija

− Podpražna električna stimulacija za zmanjšanje spastičnosti zgornjega uda pri otrocih s hemiparetično obliko cerebralne paralize

− Uvedba iger sodelovanja in tekmovanja pri pacientih z okvaro zgornjega uda Zdravstvena nega Ocenjevanje

− Redno spremljanje zapletov pri uporabi serijskih mavcev − Uporaba Bristolove lestvice tipov in oblik blata

Fizioterapevti Terapija

− Uporaba naprave »E-go« za vadbo hoje pri pacientih po hudi možganski kapi Delovni terapevti Ocenjevanje

− Uvedba izvirnega ocenjevalnega inštrumenta OSA − Uvedba nove verzije testa AHA pri otrocih − Uvedba testa za oceno funkcije obeh rok – BoHa − Uvedba vprašalnika QUEST za paciente na invalidskih vozičkih

Terapija

− Prilagoditve aktivnosti prostega časa


22

− Uvedba FUNB s pomočjo glasbe v zaposlitveni in poklicni rehabilitaciji − Uporaba robotske naprave Armeo za izboljšanje funkcije paretične roke pri otrocih − Učinki vadbe na koordinacijo in spretnost roke v navideznem okolju pri bolnikih s

Parkinsonovo boleznijo

Psihologi Ocenjevanje

− Ocenjevanje kronificiranih kognitivnih primanjkljajev pri vključevanju oseb v delovno okolje

Terapija

− Vključevanje družinskih članov v proces kognitivne rehabilitacije − Uporaba tehnik čuječnosti v skupinski kognitivni rehabilitaciji bolnikov s pridobljeno

možgansko okvaro − Uporaba navidezne resničnosti na daljavo za izboljšanje čuječnosti

Logopedi

Ocenjevanje

− Ocenjevanje disfagija pri bolnikih z visoko okvaro vratne hrbtenjače − Ocenjevanje hranjenja in požiranja s slovenskim prevodom standardiziranega testa pri

otrocih z nevrološko okvaro Terapija

− Uvedba glasovne terapije Lee Silverman − Stopenjski oralno-senzorni pristop k učenju hranjenja pri otrocih z motnjami hranjenja − Uporaba naprave MyTobii v rehabilitaciji − Terapija disfagije pri bolnikih z visoko okvaro vratne hrbtenjače

Farmacevti Terapija

− Zdravila za obvladovanje simptomov pri multipli sklerozi

Izboljšanje interdisciplinarnega dela

Terapija

− Celostna rehabilitacija otrok s cerebralno paralizo po SDR operaciji – klinična pot


23

2.1.3. Kazalniki kakovosti Redno spremljamo obvezne kazalnike kakovosti v skladu z navodili Ministrstva za zdravje, zahtevane za pridobitve standardov kakovosti in nekatere dodatne, bolj specifične za rehabilitacijo. Med obveznimi kazalniki Ministrstva za zdravje spremljamo vseh šest kazalnikov, ki so relevantni za URI – Soča (dnevi čakanja na odpustno pismo; število razjed zaradi pritiska; število poškodb z ostrimi predmeti; število padcev odraslih pacientov; kolonizacija z MRSA; delež nenačrtovanega ponovnega sprejema v isto bolnišnico v 7 dneh po odpustu zaradi iste diagnoze ali zapletov, povezanih s to boleznijo), ne spremljamo pa čakalne dobe za računalniško tomografijo (ker tovrstnih pregledov ne opravljamo). Podatke smo redno objavljali na spletni strani Inštituta in jih posredovali Ministrstvu za zdravje po elektronski pošti. Strokovni svet URI – Soča je na svoji redni seji 24. januarja 2017 sprejel ciljne vrednosti kazalnikov kakovosti, ki jih spremljamo. Vrednosti so komentirane ob posameznih kazalnikih. 2.1.3.1. Obvezni kazalniki kakovosti 2.1.3.1.1. Dnevi čakanja na odpustno pismo Odpustna pisma so pacienti večinoma dobili na dan odpusta oziroma v predvidenem roku štirih delovnih dni po odpustu. Zakasnelo odpustno pismo občasno dobijo otroci odpuščeni z otroškega oddelka, predvsem tisti, za katere čakamo na posamezna pomembna poročila, ki so izdelana naknadno po kratki hospitalni obravnavi in je njihovo citiranje v odpustnici pomembno zaradi nadaljevanje dela v domačem okolju in uresničevanja pravic iz zakonodaje. 2.1.3.1.2. Razjede zaradi pritiska (RZP) Na Strokovnem svetu smo sprejeli plan, da v letu 2017 ne bo nihče dobil razjede zaradi pritiska (RZP) ter, da se bomo število odgrnin zmanjšali. Plana nismo uspeli v celoti doseči (tabela 8). Nastale so tri razjede zaradi pritiska (vse tri so bile do odpusta zaceljene). Število odrgnin, nastalih na URI – Soča v letu 2017, je primerljivo s številom v letu 2016 (tabela 8). Večina odrgnin še vedno nastane na oddelku za rehabilitacijo pacientov po amputaciji po namestitvi prve proteze. V ta namen smo imenovali delovno skupino, ki je sestavila protokol dela za dodatno zmanjšanje odrgnin v prihodnje.


24

Tabela 8: Vsi pacienti sprejeti z ranami (v te kriterije vključene rane: vascularni izvor, pooperativna brazgotina, drugo, pacienti nad 18. let, podvojeni pacienti odstranjeni), razjede zaradi pritiska (RZP) in odrgnine v obdobju 2013 – 2017

LETO V LETU 2017 – ODDELEK

ŠTEVILO PACIENTOV Z 2013 2014 2015 2016 2017 A B C I II III MTP

RZP 35 206 197 124 166 67 1 61 17 1 19 0 RZP, nastalimi v URI – Soča 4 3 5 1 3 0 0 0 0 0 3 0

odrgninami, nastalimi v URI - Soča 50 26 30 24 22 20 1 0 1 0 0 0

Skupaj 89 235 232 149 191 47 1 61 16 1 1 0 2.1.3.1.3. Poškodbe z ostrimi predmeti Na Strokovnem svetu smo 24. 01. 2017 sprejeli plan, da v letu 2017 ne bomo imeli poškodb z ostrimi predmeti. V letu 2017 sta se z ostrim predmetom poškodovali 2 zaposleni. Prvi vbod se je zgodil pri pokrivanju igle, pri drugem se je čistilka zbodla v nekaj ostrega pri praznjenju košev za smeti. Sledil je pogovor o odklonu z obema vpletenima ter interna prijava nesreče pri delu. 2.1.3.1.4. Padci Na Strokovnem svetu smo sprejeli plan, da število padcev na oddelkih ne bo preseglo števila 13 ter zdrsov ne bo več kot 10. Oba plana nista bila izpolnjena. Iz tabele 9 je razvidno, da padcev iz postelje nismo uspeli zmanjšati. Padci so se kljub uporabi varovalnih ograj in poostrenemu nadzoru ponavljali pri istih pacientih. Eden izmed glavnih vzrokov je bil kognitivni upad in splošni nemir pri pacientih (18-krat je padlo 10 pacientov). Nekoliko se je zmanjšalo število drugih padcev in zdrsov (tabela 9). Do večine zdrsov pride v popoldanskem času v bolniški sobi, stranišču ali kopalnici ter na oddelčnem hodniku. Zaradi tega je ključnega pomena dobra kadrovska zasedba, ki pa je vsekakor glede na trenutne kadrovske normative podhranjena. V letu 2017 smo za lažji nadzor in zmanjševanje padcev uvedli tudi kontrolne karte za celoten Inštitut (slika 3) in za posamezne oddelke. Kontrolne karte za posamezne oddelke redno pošiljamo predstojnikom oddelkov ter se o njih pogovarjamo na sejah Strokovnega sveta.


25

Tabela 9: Padci bolnikov s postelj ter drugi padci in zdrsi v obdobju 2013 – 2017

ODDELEK ZA PADCI S POSTELJE DRUGI PADCI IN ZDRSI

2013 2014 2015 2016 2017 2013 2014 2015 2016 2017 rehabilitacijo pacientov po amputaciji 2 1 2 0 2 40 29 39 37 23

(re)habilitacijo otrok 0 0 0 0 0 5 1 2 1 2 rehabilitacijo pacientov po poškodbi, a perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

4 4 2 0 0 17 16 25 24 19


7 4 6 5 9 33 27 32 32 31

rehab. pac. po možganski kapi 5 3 4 3 7 30 27 37 20 22 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 0 1 0 0 0 5 8 10 10 9 poklicno rehabilitacijo / MTP 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 Skupaj 18 13 14 8 18 130 108 145 127 106

Slika 3: Kontrolna karta padcev za URI – Soča v letu 2017


26

2.1.3.1.5. Kolonizacija z MRSA V letu 2017 smo v 48. urah od sprejema odvzeli nadzorne kužnine za MRSA 239. pacientom (9,5 % vseh sprejetih pacientov). Pri 53. pacientih smo ugotovili kolonizacijo z MRSA (tabela 10), zato smo pri njihovi obravnavi izvajali ukrepe kontaktne izolacije. Enajst pacientov smo dekolonizirali, da bi s tem zmanjšali možnost prenosa MRSA. Dekolonizacija je bila povsem uspešna le pri treh pacientih. Ugotovili smo prenos MRSA pri enem pacientu: ob sprejemu nadzornih kužnin nismo vzeli, kasneje je prišlo do vnetja ob zunanjem fiksaterju, v odvzeti kužnini je bil izoliran MRSA. Tabela 10: Primerjava števila pacientov, koloniziranih z epidemiološko pomembnimi večkratno odpornimi bakterijami za obdobje 2008 – 2017

okužba /kolonizacija 2008 2009 2010

2011

2012

2013

2014

2015 2016

2017 MRSA 45 70 73 51 65 54 61 63 62 53 ESBL 51 96 151 144 140 141 87 124 106 112 VRE / / 3 / / 7 6 14 7 7 CRE / 3 11 28 41

Legenda: MRSA – proti meticilinu odporen Staphylococcus aureus, ESBL - po Gramu negativne bakterije, ki izločajo laktamaze beta z razširjenim spektrom, VRE - proti vankomicinu odporni enterokok, CRE – proti karbapenemom odporni enterokok, MDR - po Gramu negativne bakterije, ki so razvile rezistenco na karbapeneme in druge antibiotike (Acinetobacter baumannii, Pseudomonas aeruginosa,…) 2.1.3.1.6. Delež nenačrtovanega ponovnega sprejema V letu 2017 nismo imeli nenačrtovanih ponovnih sprejemov v sedmih dneh po odpustu zaradi iste diagnoze ali zapletov. 2.1.3.2. Drugi kazalniki kakovosti 2.1.3.2.1. Kolonizacija z drugimi na antibiotike rezistentnimi bakterijami Redno beležimo okužbo / kolonizacijo pacientov z ESBL, VRE, CRE in drugimi po Gramu negativnimi bakterijami (tabela 10). Število pacientov, ki so kolonizirani / okuženi z na antibiotike odpornimi Gram negativnimi bakterijami se povečuje, kar otežuje ustrezno namestitev in izvajanje terapevtskih programov z upoštevanjem izolacijskih ukrepov. 2.1.3.2.2. Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb V letu 2017 je imela Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO) tri sestanke. Področja dela KOBO v letu 2017:


27

1. Program za obvladovanje bolnišničnih okužb (POBO) Prenovili smo POBO, ki je zaposlenim dostopen na intranetu.

2. Ukrepi za preprečevanje legioneloze Spremljali smo mikrobiološka vzorčenja vode internega vodovodnega sistema na legionelo in izvajali dogovorjene ukrepe za preprečevanje legioneloze.

3. Higiena rok

Izvedli smo dve opazovanji higiene rok zdravstvenih delavcev po protokolu SZO. V prvem delu leta 2017 je bilo zaznanih 479 priložnosti za higieno rok, 238 izvedenih dejanj (umivanje ali razkuževanje rok), kompliansa je bila 49,68 %. V drugem obdobju opazovanja od julija do decembra 2017 smo zabeležili 436 priložnosti za higieno rok, izvedenih dejanj je bilo 237, kompliansa higiene rok je bila 54,35 %. Zaradi nizkega odstotka komplianse higiene rok smo problem obravnavali tudi na Strokovnem svetu. Izvedli smo dodatno anketo med zaposlenimi, kako menijo, da bi uspeli izboljšati higieno rok ter se dogovorili za nekatere dodatne ukrepe: − implementacija vizualnih opomnikov za razkuževanje rok (slikovni postopki

razkuževanja rok na podlagah za miške, na svinčnikih, plakati), − redni nenapovedani nadzori razkuževanja rok, − medsebojno opozarjanje za razkuževanje rok, − promocija higiene rok, − redno polnjenje razkuževalnikov, − namestitev razkuževalnikov ob vseh dvigalih, − objava v glasilu Gibko, − poenotenje razkužil za roke v URI – Soča.

4. Zaščita zaposlenih s cepljenjem V letu 2017, smo kot do sedaj, zaposlene cepili proti HBV. Na cepljenje proti HBV smo

poslali: − 8 oseb je prejelo I. dozo cepiva, − 7 oseb je prejelo II. dozo cepiva, − 9 oseb je prejelo III. dozo cepiva. Preverjanje zaščitnih protiteles: 27 zaposlenim smo odvzeli vzorce krvi za HBV, 2 zaposlenima za ošpice. V letu 2017 se je 69 zaposlenih cepilo proti sezonski gripi.

5. Izobraževanja s področja bolnišničnih okužb

Izvajali smo jih na ponedeljkovih strokovnih sestankih (1-krat) in na sestankih strokovnih skupin (zdravstvena nega 5-krat, inženirji ortotike in protetike 1-krat, psihosociala 1-krat, prostovoljci 1-krat). Ob svetovnem dnevu higiene rok smo organizirali promocijsko akcijo za zaposlene, paciente in obiskovalce: Čiste roke – moja odgovornost.


28

2.1.3.2.3. Lestvica funkcijske neodvisnosti (FIM) Ocene s FIM ob sprejemu in odpustu so od leta 2010 primerljive in med njimi ni omembe vrednih sprememb (tabela 11). Skozi obdobje 2007-2017 je opaziti statistično značilen linearen trend naraščanja uspešnosti in učinkovitosti (razen pri učinkovitosti z vidika kognitivnega FIM). Učinkovitost je sprememba dosežka na bolnišnični dan; uspešnost je delež možnega izboljšanja (tj. razlika med dosežkom ob odpustu in dosežkom ob sprejemu, deljena z razliko med najvišjim možnim dosežkom in dosežkom ob sprejemu).


29

Tabela 11: Ocene s FIM ob sprejemu in odpustu v obdobju 2007-2017 in mere napredka pacientov

FIM Motorična podlestvica Kognitivna podlestvica LETO ODPUSTA Sprejem Odpust Sprejem Odpust Sprejem Odpust 2007 povprečje (st. odkl.) 87,3 (24,8) 94,9 (23,6) 58,3 (21,9) 65,3 (20,6) 29,0 (6,4) 29,6 (5,8) mediana (razpon) 94,0 (18-126) 102,0 (18-126) 65,0 (13-91) 73,0 (13-91) 30,0 (5-35) 31,0 (5-35) 2008 povprečje (st. odkl.) 86,6 (24,8) 94,6 (23,8) 57,8 (22,0) 65,2 (20,7) 28,8 (6,1) 29,4 (5,7) mediana (razpon) 93,0 (18-126) 103,0 (18-126) 65,0 (13-91) 73,0 (13-91) 30,0 (5-35) 30,0 (5-35) 2009 povprečje (st. odkl.) 85,3 (25,9) 94,1 (25,4) 57,0 (22,2) 65,1 (21,4) 28,3 (6,6) 28,9 (6,2) mediana (razpon) 92,0 (18-126) 103,0 (18-126) 63,0 (13-91) 73,0 (13-91) 30,0 (5-35) 30,0 (5-35) 2010 povprečje (st. odkl.) 84,7 (26,2) 94,4 (25,5) 56,4 (22,6) 65,5 (21,5) 28,3 (6,6) 29,0 (6,3) mediana (razpon) 91,0 (18-126) 103,0 (18-126) 63,0 (12-91) 74,0 (13-91) 30,0 (4-35) 30,0 (5-35) 2011 povprečje (st. odkl.) 84,2 (26,6) 93,8 (25,5) 55,7 (22,8) 64,5 (21,7) 28,5 (6,8) 29,3 (6,3) mediana (razpon) 89,0 (18-126) 102,0 (19-126) 61,0 (13-91) 73,0 (13-91) 30,0 (5-35) 30,0 (5-35) 2012 povprečje (st. odkl.) 84,7 (27,3) 93,9 (26,6) 56,2 (23,1) 64,7 (22,1) 28,5 (7,1) 29,2 (6,8) mediana (razpon) 92,0 (18-126) 103,0 (18-126) 62,0 (12-91) 73,0 (13-91) 30,0 (5-35) 30,5 (5-35) 2013 povprečje (st. odkl.) 84,8 (26,2) 95,2 (24,7) 55,9 (22,8) 65,6 (21,2) 28,9 (6,2) 29,6 (5,8) mediana (razpon) 91,0 (18-126) 104,0 (18-126) 63,0 (13-91) 74,0 (13-91) 30,0 (5-35) 30,0 (5-35) 2014 povprečje (st. odkl.) 83,7 (26,5) 94,0 (25,4) 55,6 (22,6) 65,1 (21,3) 28,0 (6,5) 28,9 (6,2) mediana (razpon) 91,0 (18-126) 103,0 (18-126) 62,0 (13-91) 74,0 (13-91) 30,0 (5-35) 30,0 (5-35) 2015 povprečje (st. odkl.) 84,7 (27,0) 94,4 (25,9) 56,4 (22,9) 65,3 (21,7) 28,3 (6,9) 29,1 (6,4) mediana (razpon) 93,0 (18-126) 103,0 (18-126) 64,0 (12-91) 74,0 (13-91) 30,0 (5-35) 30,0 (5-35) 2016 povprečje (st. odkl.) 85,6 (26,6) 95,9 (25,4) 56,9 (23,2) 66,3 (21,7) 28,8 (6,4) 29,6 (5,9) mediana (razpon) 94,0 (18-126) 105,0 (18-126) 65,0 (12-91) 75,0 (13-91) 30,0 (5-35) 31,0 (5-35) 2017 povprečje (st. odkl.) 83,5 (26,9) 94,1 (25,9) 54,7 (23,1) 64,5 (22,0) 28,8 (6,6) 29,6 (6,2) mediana (razpon) 91,0 (18-126) 104,0 (18-126) 62,0 (13-91) 74,0 (13.91) 30,0 (5-35) 31,0 (5-35) Napredek Učinkovitost Uspešnost LETO ODPUSTA FIM FIM-M FIM-K FIM FIM-M FIM-K FIM FIM-M FIM-K 2007 povprečje 7,6 7,0 0,6 0,26 0,23 0,02 20,1% 21,7% 9,3% mediana 4,0 4,0 0,0 0,17 0,13 0,00 14,8% 15,0% 0,0% 2008 povprečje 8,0 7,4 0,6 0,25 0,23 0,02 21,0% 22,5% 9,0% mediana 4,0 4,0 0,0 0,16 0,14 0,00 14,5% 16,7% 0,0% 2009 povprečje 8,8 8,2 0,6 0,28 0,26 0,02 23,6% 25,6% 8,6% mediana 6,0 5,0 0,0 0,19 0,17 0,00 18,5% 20,0% 0,0% 2010 povprečje 9,7 9,0 0,7 0,27 0,26 0,01 24,7% 26,9% 12,0% mediana 6,0 5,0 0,0 0,19 0,17 0,00 18,5% 21,4% 0,0% 2011 povprečje 9,6 8,9 0,8 0,28 0,26 0,03 24,2% 26,5% 13,0% mediana 6,0 6,0 0,0 0,21 0,19 0,00 20,0% 22,2% 0,0% 2012 povprečje 9,2 8,6 0,6 0,26 0,24 0,02 24,8% 27,1% 8,9% mediana 6,0 5,0 0,0 0,18 0,17 0,00 19,2% 21,6% 0,0% 2013 povprečje 10,4 9,7 0,7 0,28 0,27 0,02 26,2% 28,1% 11,2% mediana 6,0 6,0 0,0 0,20 0,18 0,00 23,1% 25,0% 0,0% 2014 povprečje 10,3 9,5 0,8 0,29 0,26 0,02 25,5% 27,6% 13,5% mediana 6,0 6,0 0,0 0,21 0,18 0,00 22,0% 22,8% 0,0% 2015 povprečje 9,7 8,9 0,8 0,29 0,27 0,02 25,4% 27,3% 12,6% mediana 6,0 5,0 0,0 0,19 0,17 0,00 18,8% 20,0% 0,0% 2016 povprečje 10,3 9,5 0,8 0,29 0,28 0,02 27,8% 29,5% 13,4% mediana 6,0 6,0 0,0 0,20 0,18 0,00 22,2% 24,3% 0,0% 2017 povprečje 10,6 9,8 0,8 0,29 0,27 0,02 27,5% 29,1% 14,4% mediana 6,0 6,0 0,0 0,20 0,18 0,00 23,8% 24,2% 0,0,%


30

2.1.3.2.4. Kazalniki kakovosti v poklicni rehabilitaciji Med strokovnimi kazalniki kakovosti v CPR smo planirali spremljali: − Število oseb vključenih v usposabljanje v okviru zaposlitvene rehabilitacije. − Vpliv programov rehabilitacije na doživljanje kakovosti življenja uporabnikov z

vprašalnikom Quolis. Tabela 12: Kazalniki kakovosti v poklicni rehabilitaciji

Naziv kazalnika / merski instrument

Referenčna vrednost

Vrednost za leto 2017

Število oseb vključenih v usposabljanje 256 308

Vpliv programov rehabilitacije na doživljanje kakovosti življenja uporabnikov

3,1 4,2

Pri obeh opazovanih kazalnikih so rezultati nekoliko nad povprečjem referenčnih vrednosti. Podrobnejše analize kažejo, da imajo osebe vedno več težav in da so vedno bolj zahtevni. Strokovni delavci že dlje časa poročajo, da je vprašalnik o kakovosti življenja izjemno zapleten in onemogoča, da bi ga osebe samostojno izpolnjevale. Že dlje časa pričakujemo enostavnejšo varianto, ki naj bi jo pripravili na nivoju EPR (European Platform for Rehabilitation). Strokovni odbor CPR, ki je bil ustanovljen v letu 2017, ima kot eno prioritetnih nalog v letu 2018 pregled kazalnikov kakovosti in predlog eventualni sprememb. 2.1.3.2.5. Smrti V letu 2017 v URI – Soča nismo imeli primera smrti.


31

2.2. Ambulantna rehabilitacija Ambulantna dejavnost URI – Soča se odvija v: 1. subspecialističnih ambulantah kliničnih oddelkov, 2. triažnih ambulantah dveh oddelkov, 3. subspecialističnih ambulantah ambulantno rehabilitacijske službe, 4. specialističnih ambulantah ambulantno rehabilitacijske službe, 5. Centru za poklicno rehabilitacijo, 6. laboratorijih ambulantno rehabilitacijske službe in rehabilitacijskega inženiringa, 7. Centru za ortotiko in protetiko (faze med pregledom, pri katerem predpišemo pripomoček,

in prevzemom, ki tudi poteka v ambulanti), 8. Lekarni (izdaja predpisanih zdravil in pripomočkov). 2.2.1. Subspecialistične in triažne ambulante kliničnih oddelkov V subspecialističnih in triažnih ambulantah kliničnih oddelkov pregledujemo paciente pred sprejemom na hospitalno rehabilitacijo in opravljamo kontrolne preglede po odpustu. Namen prvih je presoditi rehabilitacijske potenciale in nujnost sprejema, drugih pa spremljanje izida rehabilitacije in kakovosti življenja. Število pregledanih pacientov je prikazano v tabelah 13 – 15. 2.2.2. Subspecialistične in specialistične ambulante ambulantno rehabilitacijske službe V ambulantno rehabilitacijski službi (ARS) v različnih specialističnih in subspecialističnih ambulantah pregledujemo bolnike s kronično nerakavo bolečino, okvarami perifernih živcev, vnetnimi revmatičnimi obolenji, poškodbami in drugimi obolenji mišično-kostnega sistema in osrednjega živčevja, ki povzročajo težave pri gibanju in posledično pomembno vplivajo na funkcioniranje posameznika. Na voljo je takojšnja kineziološka, nevrofiziološka in ultrazvočna diagnostika okvar gibalnega sistema ter internistična funkcionalna diagnostika. V vseh ambulantah URI – Soča je bilo v letu 2017 skupaj pregledanih 13.988 pacientov (tabela 14). Najvišji delež pacientov v letu 2017 je bil pregledan zaradi revmatskih bolezni, sledijo pacienti z drugimi obolenji osrednjega živčevja in pacienti po možganski kapi. V vseh subspecialističnih pa tudi specialističnih ambulantah delo poteka timsko. V rehabilitacijskem timu glede na vrsto problematike tako med samim ambulantnim pregledom kot tudi tekom terapije sodelujejo poleg zdravnika še fizioterapevt, delovni terapevt, diplomirani inženir ortotike in protetike, psiholog, socialni delavec in medicinska sestra. Izvajamo zahtevno fizikalno terapijo, delovno terapijo, psihološko obravnavo ter programe edukacije. Vzporedno s kliničnim delom poteka tudi raziskovalno in pedagoško delo za potrebe rednega izobraževanja in podiplomskega izobraževanja zdravstvenih delavcev s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine, fizioterapije, rehabilitacijske zdravstvene nege, delovne terapije, ortotike in protetike, logopedije ter psihologije.


32

Tudi ambulantno obravnavamo paciente iz cele Slovenije (tabeli 14 in 15). Ker za območno enoto Ljubljana opravljamo del ambulantnega programa tudi na sekundarni ravni, je skupen delež teh bolnikov največji. V treh subspecialističnih ambulantah (predvsem ambulanti za protetiko spodnjega uda, ambulanti za zdravljenje spastičnosti, ambulanti za rehabilitacijo otrok po amputaciji zgornjega uda in otroško protetiko) so deleži ljudi iz območne enote Ljubljana nižji od 30 %, še v trinajstih pa nižji od 50 %. To dokazuje terciarno raven navedenih ambulant (tabela 15). V kolikor bi ločili preglede in obravnave, bi bili bistveno nižji tudi v vseh ostalih subspecialističnih ambulantah. Pregledujemo namreč paciente iz cele Slovenije, ambulantne programe rehabilitacije pa obiskujejo večinoma le pacienti iz območne enote Ljubljana. Tabela 13: Ambulantno obravnavani pacienti v letu 2017 po programih [Programi so navedeni po padajočem številu obiskov. Rdeča barva označuje največje vrednosti, modra pa najmanjše.]

PROGRAM število obiskov

število pacientov

delež 1. obiskov

povp. star. (leta)

deležžensk DELEŽ OBISKOV

Revmatska obolenja 8428 5205 48% 54,6 71% █████████████████████████████████████ 37,4%

Druga obolenja osrednjega živčevja 3242 1537 21% 7,6 43% ██████████████ 14,4%

Možganska kap 1534 1046 59% 63,2 35% ██████ 6,8%

Ostala nevrološka obolenja 1534 1034 36% 48,0 50% ██████ 6,8%

Amputacije spodnjih udov 1331 894 57% 63,9 22% █████ 5,9%

Obutev 1279 954 65% 59,7 50% █████ 5,7%

Poklicna rehabilitacija 1244 814 33% 43,5 52% █████ 5,5%

Pošk. in obol. sklepno-kostnega siste 748 393 48% 48,4 50% ███ 3,3%

Okvare hrbtenjače 716 436 23% 52,6 27% ███ 3,2%

Ortotika hrbtenice 678 438 50% 20,5 68% ███ 3,0%

Multipla skleroza 440 307 26% 52,4 66% ██ 2,0%

Nezgode možganske poškodbe 323 213 45% 43,2 19% █ 1,4%

Ortotika spodnjih udov 318 232 66% 55,7 54% █ 1,4%

Amputacije zgornjih udov 237 162 61% 41,0 31% █ 1,1%

Cerebralna paraliza 199 113 39% 14,0 47% 0,9%

Mišična in živčnomišična obolenja 175 126 71% 43,7 50% 0,8%

Ortotika zgornjih udov 57 49 84% 63,4 74% 0,3%

Pošk. in obol. perifernega živčevja 47 29 51% 46,9 45% 0,2%

Mielomeningokoke 11 6 27% 10,2 64% 0,0%

Skupaj 22541 13988 44% 46,1 54%Od tega otroci 4437 ███████████████████ 19,7%


33

Tabela 14: Ambulantna obravnava v letu 2017 po regijah [Regije so urejene po padajočem številu obiskov na 100.000 prebivalcev. Rdeča barva označuje največjo vrednost, modra pa najmanjšo.]

Območna enotaŠtevilo

obiskovŠt. obiskov na 100.000 preb.(podatki ZZZS)

Številopacientov

Št. pac. na 100.000 preb.(podatki ZZZS)

LJUBLJANA 13844,0 2108 8493 1293

NOVO MESTO 930,0 831 589 526

KRANJ 1680,0 824 1046 513

KRŠKO 501,0 715 313 447

RAVNE NA KOR. 794,0 602 487 369

MUR. SOBOTA 668,0 574 427 367

KOPER 835,0 562 577 388

MARIBOR 1711,0 530 1042 323

CELJE 1012,0 508 656 329

NOVA GORICA 516,0 508 325 320


34

Tabela 15: Število obiskov v posameznih ambulantah ter delež obiskov iz območne enote Ljubljana v letu 2017 [Urejeno po padajočem št. obiskov. Rdeča barva označuje največjo vrednost, modra pa najmanjšo (pri OE LJ izvzemši sivo osenčeni ambulanti).]

Enota Št. obiskov Delež LJSpec. ambulanta za fizikalno in rehabilitacijsko medicino 4800 87%Subspecialistična ambulanta za (re)habilitacijo otrok 3010 47%Sub.amb. za zahtevne def. in fun. merjenje pritiskov stopal 1313 67%Sub.amb.za reh. oseb s kronično nerakavo bolečino 1194 60%Subspecialistična ambulanta za protetiko spodnjega uda 1012 29%Subspecialistična ambulanta za paciente po možganski kapi 813 48%Subspecialistična ambulanta za spinalno ortotiko 734 79%Sub. ambulanta za rehabilitacijo poškodovancev 662 87%Sub. amb. za bolnike z mišičnimi in živčno-mišič. boleznimi 637 49%Subspecialistična ambulanta za zahtevnejše tehnične pripomoč 604 47%Subspecialistična ambulanta za paciente z okvaro hrbtenjače 581 45%Subspecialistična ambulanta za voznike s posebnimi potrebami 578 41%Sub. amb. za reh. oseb s sklep. in obsklep. bolez. in okv. 541 89%Triažna subspecialistična amb. za paciente po možganski kapi 536 45%Sub. internistična ambulanta za gibalno ovirane 492 72%T.A. za poklicno rehabilitacijo v Ljubljani 486 68%Subspecialistična amb. za pac. po nezgodni možganski pošk. 439 45%Spec. amb. za fizikalno in rehabilitacijsko medicino-interna 430 87%Sub. ambulanta za paciente z MS in drugimi nevr. obolenji 426 54%Sub. amb. za pac. po pošk., s perif.živč.okvar. in revm. ob 418 68%Triažna subspecialistična ambulanta za (re)habilitacijo otr. 383 62%Sub. ambulanta za zdravljenje spastičnosti 369 30%Sub. ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Ljubljani 251 75%Subspecialistična ambulanta za ortotiko spodnjega uda 223 48%Subspecialistična amb. za pac. po amputaciji spodnjega uda 222 41%T.A za poklicno rehabilitacijo v Mariboru 201 0%Sub.amb. za prot. in ort. zg. uda ter reh. po amp. zg.uda 181 46%Sub. ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Mariboru 179 0%Subspecialistična ambulanta za ekstrapiramidne bolezni 173 62%Sub.amb. za pac. po preboleli otr. paralizi (poliomyelitisu) 96 45%Sup. A. Motnje požiranja in hranjenja pri otrocih 91 51%Subspecialistična ambulanta za podporno tehnologijo 90 54%T.A za poklicno rehabilitacijo v Murski Soboti 70 0%Sub. ambulanta za nevrorehabilitacijsko diagnostiko 67 64%Spec. amb. za rehabilitacijo po športnih poškodbah 58 86%Sub.amb. za reh. otrok po amputa. zg. uda in otr. protetiko 57 21%Triažna ambulanta za rehabilitacijsko diagnostiko 54 39%Sub. ambulanta za poklic. rehabilitacijo v Murski Soboti 50 0%Subspecialistična ambulanta za športnike invalide 21 81%


35

Tabela 16: Čakalne dobe za ambulante na URI – Soča [stanje 3. 1. 2018; ambulante so urejene po padajoči pričakovani redni dobi (in v primeru enakih vrednosti po padajoči pričakovani hitri dobi)]

Ambulanta ŠT. ČAKAJOČIH ČAK. DOBA (DNI) HITRO REDNO HITRA REDNA

Sub.amb.za reh. oseb s kronično nerakavo bolečino 428 355 881 1016 Sub. ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Ljubljani 10 128 287 244 Subspecialistična ambulanta za (re)habilitacijo otrok 17 107 79 166 Subspecialistična ambulanta za paciente po možganski kapi 45 187 127 155 Spec. ambulanta za fizikalno in rehabilitacijsko medicino 316 341 90 135 Triažna ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Ljubljani 6 185 115 133 Subspecialistična ambulanta za protetiko spodnjega uda 7 12 56 123 Sub. ambulanta za paciente z MS in drugimi nevr. obolenji 13 17 59 122 Triažna subspecialistična ambulanta za (re)habilitacijo otr. 38 55 88 106 Sub. ambulanta za poklic. rehabilitacijo v Murski Soboti 1 11 60 104 Sub.amb. za zahtevne def. in fun. merjenje pritiskov stopal 56 61 58 100 Subspecialistična ambulanta za spinalno ortotiko 25 52 68 97 Subspecialistična ambulanta za ekstrapiramidne bolezni 10 7 79 92 Subspecialistična ambulanta za zahtevnejše tehnične pripomoč 10 26 80 91 Subspecialistična amb. za pac. po nezgodni možganski pošk. 43 24 78 89 Sub. amb. za reh. oseb s sklep. in obsklep. bolez. in okv. 53 6 62 87 Triažna ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Mariboru 8 29 87 81 Subspecialistična ambulanta za paciente z okvaro hrbtenjače 14 42 63 81 Sub. amb. za pac. po pošk., s perif.živč.okvar. in revm. ob 14 9 37 78 Triažna subspecialistična amb. za paciente po možganski kapi 23 50 69 73 Subspecialistična ambulanta za voznike s posebnimi potrebami 4 10 28 68 Subspecialistična ambulanta za ortotiko spodnjega uda 6 6 48 65 Subspecialistična amb. za pac. po amputaciji spodnjega uda 10 7 40 50 Sub. ambulanta za rehabilitacijo poškodovancev 9 4 44 44 Sub. ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Mariboru / 8 / 44 Subspecialistična ambulanta za podporno tehnologijo 4 2 42 42 Sub. amb. za bolnike z mišičnimi in živčno-mišič. boleznimi 2 5 30 40 Triažna ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Murski Soboti 3 2 33 33 Sub.amb. za prot. in ort. zg. uda ter reh. po amp. zg. uda 3 3 32 32 Sub. ambulanta za nevrorehabilitacijsko diagnostiko 1 3 30 30 Triažna ambulanta za rehabilitacijsko diagnostiko 2 2 30 30 Sup. amb. za motnje požiranja in hranjenja pri otrocih 4 5 14 21 Sub. internistična ambulanta za gibalno ovirane 2 / 21 / Sub. ambulanta za zdravljenje spastičnosti 1 / 21 / Specialistična ambulanta za obutveno ortotiko / / / / Sub.amb. za reh. otrok po amput. zg. uda in otr. protetiko / / / / Sub.amb. za pac. po preboleli otr. paralizi (poliomyelitisu) / / / / Spec. amb. za rehabilitacijo po športnih poškodbah / / / / Sub. ambulanta za rehabilitacijo bolnic z rakom dojke / / / / Subspecialistična ambulanta za športnike invalide / / / / V letu 2017 smo dobili dodatni program ambulantnih točk za skrajševanje čakalnih dob. V sedmih ambulantah nimamo čakalne dobe za hitre preglede ter v osmih za redne preglede. Dodatno je v sedmih ambulantah čakalna doba za hitre preglede krajša od enega meseca ter v trinajstih krajša od dveh mesecev. Le v štirih ambulantah za hitre preglede čakalna doba presega najdaljšo dopustno, to je v subspecialistični ambulanti za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino, subspecialistični ambulanti za poklicno rehabilitacijo v Ljubljani, subspecialistični ambulanti po možganski kapi ter triažni ambulanti za poklicno rehabilitacijo v Ljubljani. Čakalna doba za redne preglede je v treh ambulantah le do enega meseca, v petnajstih ambulantah do treh mesecev, le v dveh ambulantah (subspecialistična


36

ambulanta za rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino ter subspecialistična ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Ljubljani) presega najdaljšo dopustno (tabela 16). V obeh ambulantah, kjer presegamo najdaljšo dopustno čakalno dobo za redne preglede, bi za skrajšanje poleg priznanega dodatnega programa, potrebovali tudi dodatne kadre in dodatne prostore. Težave imamo predvsem pri zaposlovanju dodatnih zdravnikov, ki jih kljub številnim razpisom v letu 2017, nismo uspeli dokadrovati. 2.2.3. Center za zdravljenje spastičnosti V Centru za zdravljenje spastičnosti smo nadaljevali načrtovano delo. Tudi v letu 2017 je program tekel ob konziliarni navzočnosti in sodelovanju specialista nevrokirurgije doc. dr. Mitje Benedičiča, dr. med. iz KO za nevrokirurgijo UKC Ljubljana. Center je v letu 2017 opravil 14 testiranj učinka intratekalnega baklofena v sklopu hospitalne obravnave in 299 rednih polnjenj črpalke, kar pomeni praktično enak obseg slednjih storitev v primerjavi z letom 2016 (tabela 17). V letu 2017 smo petim pacientom prvič implantirali baklofensko črpalko za zdravljenje spastičnosti, osmim pacientom smo jo zamenjali zaradi iztrošenosti baterij. Izvršili smo tudi dva revizijska posega – zamenjavo katetra zaradi tehničnih zapletov in en poseg – dodatno slikovno diagnostiko s CT-kontrastnim slikanjem. Člani tima so v letu 2017 (Ljubljana, 11. – 13. april) izpeljali eno mednarodno strokovno izobraževanje o zdravljenju spastičnosti z intratekalnim dovajanjem baklofena za specialiste FRM, nevrologije in nevrokirurgije iz tujine. V Centru za zdravljenje spastičnosti se redno izobražujejo tudi specializanti fizikalne in rehabilitacijske medicine (FRM), pediatrije, nevrologije in kirurgije. Ostale intervencije Centra in dinamika storitev v obdobju 2001 – 2017 so zabeležene v tabeli 17. Tabela 17: Delo Centra za zdravljenje spastičnosti Leto Preizkusi Polnjenja

Črpalk Vgradnje

črpalk Reimplantacije

črpalk Revizije katetra

Aplikacije kontrasta s CT

2004 13 83 3 - - - 2005 11 89 4 - - - 2006 9 111 3 - - - 2007 8 121 4 1 - - 2008 9 145 6 1 2 5 2009 8 133 5 2 0 3 2010 10 128 9 3 1 1 2011 12 135 4 6 1 3 2012 9 141 10 4 3 2 2013 13 184 12 3 2 2 2014 18 204 12 6 1 1 2015 20 256 10 3 5 4 2016 11 299 9 6 - - 2017 14 299 5 8 2 1


37

2.2.4. Dom IRIS V Domu IRIS smo opravili 87 ambulantnih in 145 bolnišničnih obravnav (tabela 18), od tega smo 9 obravnav opravili v domačem okolju pacientov. V letu 2017 prenočevanja pacientov v Domu IRIS ni bilo. V Domu IRIS smo imeli 42 vodenih ogledov za skupno 343 obiskovalcev. Tabela 18: Napotitve pacientov v Dom IRIS

ODDELEK ZA BOLNIŠNIČNA REHABILITACIJA

AMBULANTNA REHABILITACIJA SKUPAJ

rehabilitacijo pacientov po amputaciji 23 (16 %) 1 (1 %) 16 (7 %) (re)habilitacijo otrok 6 (4 %) 13 (15 %) 19 (8 %) rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

34 (23 %) 0 (0 %) 34 (15 %)


49 (34 %) 48 (56 %) 97 (42 %)

rehab. pac. po možganski kapi 13 (9 %) 3 (3 %) 16 (7 %) rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 20 (14 %) 3 (3 %) 23 (10 %) poklicno rehabilitacijo 0 (0 %) 3 (3 %) 3 (1 %) ambulantno rehabilitacijska služba 0 (0%) 16 (19 %) 16 (7 %) Skupaj 145 87 232 2.2.5. Laboratoriji V letu 2017 so na URI – Soča delali naslednji laboratoriji: 1. Laboratorij za klinično kineziologijo 2. Laboratorij za izokinetično in izometrično dinamometrijo 3. Laboratorij za silikonsko tehnologijo 4. Laboratorij za ocenjevanje vozniških sposobnosti 5. Laboratorij za urodinamiko 6. Laboratorij za senzorimetrijo 7. Laboratorij za nevrofiziološko diagnostiko 8. Laboratorij za ultrazvočno diagnostiko mišično-skeletnega sistema 9. Laboratorij za ultrazvočno diagnostiko srca in ožilja 10. Laboratorij za ocenjevanje respiratornih funkcij 11. Laboratorij za obremenitveno testiranje 12. Laboratorij za ocenjevanje perifernih žilnih motenj 13. Internistična diagnostika 14. Laboratorij za vadbo hoje z robotom


38

Tabela 19: Število opravljenih preiskav in drugih storitev v laboratorijih URI – Soča

LABORATORIJ 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 1. Laboratorij za klinično kineziologijo 54 46 71 89 93 75 64 54 50 46 59 25 43 17 28 2. Laboratorij. za izokinetično in izometrično dinamometrijo 138 77 94 89 90 123 108 180 129 202 124 134 156 156 128

3. Laboratorij za silikonsko tehnologijo - - 35 45 38 65 68 37 39 50 48 48 59 54 58 4. Laboratorij za ocenjevanje vozniških sposobnosti

- pregledi v ambulanti za voznike - - - - - 199 221 318 284 411 450 390 505 418 639 - strokovna mnenja za homologacijo predelanih avtomobilov - - - - - - 77 105 71 71 118 61 10 29 10

- pregledi v ambulanti za predelave 146 284 271 - preverjanje ustreznosti predelave 127 232 228 Skupaj: 298 423 355 482 568 451 788 963 1148 5. Laboratorij za urodinamiko - - - - - - 58 105 108 147 165 128 159 178 154 6. Laboratorij za ocenjevanje občutljivosti 177 145 149 100 105 - 65 131 82 70 41 16 10 1 7 7. Laboratorij za nevrofiziološko diagnostiko - EMG 801 911 817 789 754 848 848 837 722 714 731 664 706 729 723 - klinične nevrološke preiskave 550 663 479 487 392 235 641 213 185 246 245 271 260 215 251 - intratekalna aplikacija zdravil (baklofenska črpalka) –posegi 95 83 89 123 121 168 151 150 169 212 282 284 379 358 390

- terapija z botulinom 95 103 111 109 111 127 114 93 126 149 139 112 62 56 56 - EEG 55 72 73 72 67 72 84 61 62 68 63 73 72 74 72 - evocirani potenciali (SEP in MEP) 87 130 87 68 56 62 74 100 65 129 157 205 176 196 148 Skupaj: 1912 1473 1329 1518 1617 1609 1655 1628 1640 8. Laboratorij. za UZ diagnostiko mišično-skeletnega sistema - - 214 328 332 202 386 322 435 451 381 533 556 557 371

9. Laboratorij za vadbo hoje na Lokomatu - - - - - - - - - - - 1382 1515 1388 1529 10. Laboratorij za UZ diagnostiko srca in ožilja - UZ pregledi žilja - 236 303 302 283 409 393 333 357 444 600 382 325 311 303 - UZ srca - - - - - - 204 196 193 194 204 180 167 152 163 Skupaj: 597 529 550 638 804 562 492 463 466 11. Laboratorij za ocenjevanje respiratornih funkcij

- spirometrija 39 66 77 50 39 28 44 92 105 47 92 100 133 128 323 - diagnostika TOS 19 22 22 12 36 16 21 26 10 28 7 5 13 11 5 Skupaj: 65 108 115 75 99 105 146 139 328 12. Laboratorij za obremenitveno testiranje 44 102 84 147 255 182 174 127 110 201 315 342 373 391 362 13. Laboratorij za ocenjevanje perifernih žilnih motenj

- oksimetrija 359 319 385 406 412 352 348 317 435 495 531 514 472 394 269 - ohladitveni test 171 173 159 133 149 163 165 143 195 194 201 185 133 138 113 Skupaj: 513 460 630 689 732 699 605 532 382 14. Internistična diagnostika - internistični pregledi 1003 1232 1196 1102 1145 1001 1162 1442 1787 1650 1711 1769 1770 1788 1776 - merjenje segmentnih tlakov 472 445 480 632 532 383 400 440 514 493 434 618 530 546 504 - 24-urno merjenje tlaka 68 66 63 67 45 46 53 86 98 129 124 227 253 251 263 - urgentni internistični pregledi - - 45 32 24 28 22 31 - 33 38 45 39 37 20 Skupaj: 1637 1999 2399 2305 2307 2659 2592 2622 2563 SKUPAJ 5945 5853 6331 6874 7260 8693 9149 9089 6585

Delo v laboratorijih prikazuje tabela 19. Število opravljenih preiskav je rezultat potreb pacientov in zmožnosti zdravnikov, ki so usposobljeni za opravljanje posameznih preiskav. Močno se je povečalo število pregledov v ambulanti za voznike, število opravljenih spirometrij, malo se je dvignilo število opravljenih kinezioloških meritev hoje. Zmanjšalo se je predvsem število ultrazvočne diagnostike mišično-skeletnega sistema zaradi devet mesečnega izpada zdravnice, ki opravlja ultrazvočno diagnostiko (tabela 19).


39

2.2.6. Ambulante Centra za poklicno rehabilitacijo (CPR) V CPR delujejo: 1. Triažna ambulanta v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti; 2. Ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti; 3. Ambulanta za zaposlitveno rehabilitacijo v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju. V letu 2017 smo obravnavali 1170 oseb (tabela 20). Tabela 20: Št. načrtovanih in realiziranih vključitev v obravnave v CPR v letu 2017 NAPOTNA

USTANOVA PLAN 2017

REALIZACIJA 2017

DELEŽ REALIZACIJE

Služba Ljubljana

ZRSZ 164 168 102% ZPIZ Ne planiramo 21 Zdravstvo (vsi plačniki) Hospitali:

Št. A obravnav ne planiramo

85

171

85

/

100% ZZZS – amb. točke 72.000 68.898,10 95,69% Drugi programi Ne planiramo 2 / Skupaj (št. uporabnikov) 249 447 /

Služba Maribor

ZRSZ 446 468 105% MDDSZEM-Socialna vključenost

15 15 100%

ZPIZ Ne planiramo 9 / Zdravstvo (vsi plačniki) (v CPR-MB ni primerov)


227 /

ZZZS – amb. točke 103.000 110.530,33 107% Drugi programi Ne planiramo 4 / Skupaj (št. uporabnikov) 461 723 /

CPR skupaj

ZRSZ 610 636 104% MDDSZEM-Socialna vključenost

15 15 100%

ZPIZ Ne planiramo 30 / Zdravstvo (vsi plačniki) Hospitali:


85

398

85

/

100% ZZZS – amb. točke 175.000 179.428,43 103% Drugi programi Ne planiramo 6 / Skupaj (št. uporabnikov) 710 1170 /

Na področju načina in organizacije dela poskušamo v zadnjih letih tudi v službi Ljubljana doseči stanje, da bodo vsi strokovni delavci enakovredno usposobljeni za delo na vseh programih, ki jih izvajamo znotraj CPR. Ta naloga je po začetnem odporu strokovnih delavcev naletela na boljši odziv, saj jim je bila predstavljena dodana vrednost novih znanj, s katero večajo svoje kompetence in znanja, ki jih potrebujejo za delo. V programe zaposlitvene rehabilitacije je vključenih vedno več oseb, pri katerih so težave v duševnem zdravju najpomembnejši razlog za zmanjšano zaposljivost. Ta skupina predstavlja že skoraj četrtino vseh obravnavanih oseb, zato so obravnave v programu vedno bolj zahtevne. Poseben izziv so slepe in slabovidne oseb, za katere je enota Ljubljana pooblaščena


40

za vso Slovenijo, saj se vse pogosteje srečujemo s starejšimi slabovidnimi osebami, pri katerih pogrešamo strnjeno in strukturirano predhodno medicinsko rehabilitacijo. V CPR v enoti Maribor se program socialne vključenosti razvija in širi, v letu 2017 je bilo vključenih že 15 oseb. 2.2.6.1. Napotitve – Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) V koncesijskem obdobju 2014-2020, v Centru za poklicno rehabilitacijo program zaposlitvene rehabilitacije še vedno izvajamo s 5,3 tima. Dva tima imamo v Mariboru, 1,6 tima v enoti Murska Sobota, 1,4 tima v Ljubljani in 0,3 tima v enoti Ptuj. Ti timi so s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti financirani 90 %. V skladu z letnim normativom ministrstva bi CPR moral na letni ravni vključevati od 556 do 689 oseb, vključenih je bilo 636 oseb, kar je 92 % maksimalnega normativa, ki ga postavlja država. V letu 2017 se je zaposlilo 95 uporabnikov od 184., ki so bili vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo v Centru za poklicno rehabilitacijo. Šlo je bodisi za zaposlitev s polno obremenitvijo v običajnem delovnem okolju, v podporni zaposlitvi, v invalidskih podjetjih ter v programu javnih del. Če bi odšteli še tiste uporabnike, za katere smo ugotavljali, da niso zaposljivi, ali pa smo jih vključili v socialno vključenost (takih je bilo 57), je odstotek izidov v zaposlitev še neprimerno bolj zadovoljiv, znaša namreč skoraj 75 % vseh vključenih uporabnikov, ki so zmožni za vključevanje v delovni proces. Strokovni delavci CPR se na vseh ravneh in v različnih institucijah prizadevajo za promocijo programa zaposlitvene rehabilitacije, katerega razvoj in uspeh je v veliki meri odvisen od vseh deležnikov, posebej od delodajalcev. V ta namen sta posebej uspešni enoti v Mariboru in Murski Soboti, ki sta organizirali večje število (3 vsebinske sklope) izobraževanj za delodajalce in strokovne delavce v njihovih podjetjih. Z namenom širjenja znanja smo zelo aktivni tudi v Združenju izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, naše programe pa predstav-ljamo tudi širši strokovni javnosti (šole, zdravniški posveti…). 2.2.6.2. Napotitve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) V letu 2017 smo obravnavali 30 oseb, ki jih je k nam v obravnavo napotil ZPIZ (v nadaljevanju Zavod). Na žalost je le malo primerov zaključenih v ustreznem času, saj je sodelovanje s strokovnimi delavci ZPIZ-a še vedno izjemno zapleteno. Največjo težavo strokovnim delavcem CPR predstavlja usklajevanje naših strokovnih ugotovitev in predlogov s strogo formalnimi zahtevami plačnika, ki jim je v realnem delovnem okolju s konkretnimi delodajalci izjemno težko slediti. Posebnega izobraževanja na to temo nismo bili deležni, smo pa dali kar nekaj pobud in smo se srečali s strokovnimi delavci ZPIZ in se pogovarjali o konkretnih primerih, ki smo jih reševali. 2.2.6.3. Napotitve zdravnikov (ZZZS) Število oseb, napotenih v program poklicne rehabilitacije se še vedno povečuje. Tudi na tem programu opažamo porast oseb z motnjami v duševnem zdravju, imamo pa tudi izjemno veliko obravnav oseb s kronično bolečino in fibromialgijo.


41

V letu 2017 se je v enoti Ljubljana še vedno izvajala podaljšana poklicna rehabilitacija, vključenih je bilo 20 oseb, kar je nekoliko manj kot prejšnje leto. V enoti Ljubljana smo zaradi več primerov spremljanja oseb v procesu vračanja na delo iz bolniškega staleža pričeli z rednimi kontrolnimi pregledi, ki jih izvajamo 1x mesečno. Ta oblika spremljanja se je izkazala kot izjemno uspešna. Na žalost v enoti Ljubljana zaradi velikega števila napotitev ne uspemo slediti načrtovanemu večanju obsega tega programa. Zaradi velikega števila napotitev v zdravstveni program poklicne rehabilitacije je strokovni odbor CPR, ki smo ga ustanovili v letu 2017 z namenom lažjega obvladovanja strokovnih vsebin v vseh 4 enotah ob bistvenem povečanju števila zaposlenih, izdelal nove kriterije za obravnavo v CPR, ki smo jih že objavili v Biltenu URI – Soča za leto 2018. 2.2.6.4. Program prehoda mladih iz šole na trg delovne sile V letu 2017 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo razpis za 4-letni projekt Prehod mladih iz šole na trg delovne sile. Na razpis so s koordinacijo ZIZRS-a kandidirali vsi izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, med njimi tudi CPR. Ta program pomeni nove aktivnosti strokovnih delavcev CPR, v vsaki enoti bosta na tem programu delala dva strokovna delavca. V okviru tega programa opravljamo naslednje storitve: nabor mladih, izdelava individualnega kariernega načrta, motiviranje, opolnomočenje in spremljanje mladih, delo s svetovalnimi oziroma strokovni delavci in sodelavci v šolah, animiranje, sodelovanje in usposabljanje staršev, sodelovanje s strokovnimi delavci pri delodajalcih, kjer bodo mladi spoznavali realni svet dela, se delovno preizkusili, usposabljali oziroma se v okviru danih možnosti zaposlili (organiziranje regijskih mrež delodajalcev), sodelovanje pri pripravi in prilagoditvi delovnega mesta, podpora do stabilizacije na delovne mestu, sodelovanje z različnimi strokovnjaki. V času projekta bo v CPR vključenih 618 mladih. 2.2.6.5. Čakalne dobe Čakalne dobe za obravnave v CPR so razvidne iz tabele 21. Čakalne dobe za zdravstveni program v enoti Ljubljana se podaljšujejo tako za triažne preglede, kot tudi za obravnave. Števila obravnavanih oseb z obstoječimi timi ne moremo več bistveno povečevati, čeprav smo v letu 2017 še povečali število obravnav. Zelo dolge čakalne vrste imamo tudi v programu zaposlitvene rehabilitacije, kar je za brezposelne osebe, posebej za mlade, ki še nimajo urejenega statusa, velika katastrofa tako na področju osebnega razvoja, kot tudi na področju ekonomske neodvisnosti. V letu 2017 smo jih rahlo skrajšali, saj za usposabljanje številni klici in pozivi z željo po hitrejši vključitvi v programe CPR predstavljajo dodatno, neugodno obremenitev strokovnih delavcev, ki vodijo te programe.


42

Tabela 21: Povprečne čakalne dobe za ambulante v Centru za poklicno rehabilitacijo v letu 2017

PROGRAM CPR Ljubljana CPR Maribor Enota Maribor Enota Ptuj Enota M. Sobota

Zdravstvo – triaža 6 mesecev 3 mesece / 1,5 meseca

Zdravstvo – obravnava

10 mesecev amb. 12 mesecev hosp. 1,5 meseca / 3 mesece

Zaposlovanje – ocenjevanje (B) 13 mesecev 3 mesece 12 mesecev 15 mesecev

Zaposlovanje – usposabljanje (J) 12 mesecev 9 mesecev 8 mesecev 10 mesecev

2.2.7. Konziliarno delo in interdisciplinarni konziliarni timi 2.2.7.1. Konziliarno delo Konziliarno delo so v letu 2017 na podlagi sklenjenih pogodb delali sledeči zunanji zdravniki specialisti: − nevrokirurg: dr. Mitja Benedičič, dr. med. (UKC Ljubljana) − psihiatrinja: Rajka Stavrevič, dr. med. (Univerzitetna psihiatrična klinika

Ljubljana) Konziliarni pregledi nevrokirurga Delo konziliranega nevrokirurga je opisano v točki 2.2.3 - Center za zdravljenje spastičnosti. Konziliarni pregledi psihiatra Psihiatrinja Rajka Stavrević, dr. med., je v naši ustanovi opravila 23 obiskov; pregledala je 78 pacientov. 2.2.7.2. Interdisciplinarni konziliarni timi V letu 2017 so delali trije interdisciplinarni konziliarni timi, katerih delo smo vzpostavili v letu 2009: − rehabilitacijsko-nevrokirurški za odrasle in otroke, − rehabilitacijsko-nevropediatrični; en interdisciplinarni konziliarni tim, katerega delo smo vzpostavili v letu 2015: − rehabilitacijsko-psihiatrični; ter dva interdisciplinarna konziliarna tima, katerih delo smo vzpostavili na novo v letu 2016: − mednarodni rehabilitacijsko-nevropediatrični konzilij, − rehabilitacijski hemato-onkološko-rehabilitacijski konzilij za otroke. Sodelovali smo tudi v interdisciplinarnem konziliju Pediatrične klinike za otroke z motnjo hranjenja in požiranja.


43

Rehabilitacijsko-psihiatrični konzilij V letu 2017 je bilo 23 konzilijev, opravljenih je bilo 78 pregledov. Mednarodni rehabilitacijsko-nevrokirurški interdisciplinarni konzilij za odrasle in otroke se je v letu 2017 sestal 29-krat. Delo tega konzilija je vezano na vgrajevanje baklofenskih črpalk in predhodno testiranje učinka intratekalne aplikacije baklofena ter reševanje zapletov. Rehabilitacijsko – nevropediatrični konzilij se je sestal dvakrat (prof. dr. Andrea Martinuzzi, prof. dr. D. Neubauer, prim. H. Damjan, asist. dr. K. Groleger Sršen, J. Karapanđa, dr. med., B. Šušteršič, dr. med.) zaradi posveta o desetih otrocih z distonijo, ki bi bili ev. kandidati za stimulacijo globokih možganskih jeder. Interdisciplinarni hemato-onkološko-rehabilitacijski konzilij za otroke se je v letu 2017 sestal enkrat, na URI – Soča. Na sestanku so sodelovale sodelavke s Pediatrične klinike (dr. Lidija Kitanovski in sodelavke) in sodelavci oddelka za rehabilitacijo otrok (asist. dr. Katja Groleger Sršen, prim. Hermina Damjan, predstavniki strokovnih skupin – Monika Dolinar, dipl. fiziot., Jana Brodnik, dipl. del. ter., Barbara Korošec, spec. klin. logop., Svetlana Logar, spec. klin. psihol., Brigita Pirnat, soc. del.) in sodelavke bolnišnične šole. V letu 2017 smo na sestanku obravnavali 7 otrok. Interdisciplinarni konzilij za otroke z motnjo hranjenja in požiranja deluje na Pediatrični kliniki. Vodi ga dr. Matjaž Homan, spec. pediatrije, gastoenterolog, sodelujejo pa še spec. ORL, spec, nevrologije, dietetik, psiholog in strokovnjaki z URI – Soča (asist. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med., prim. Hermina Damjan, dr. med., Barbara Korošec, spec. klin. log. in Valerija Marot, spec. klin. log.). V letu 2017 se je konzilij sestal 3-krat, obravnavanih je bilo 25 otrok.

2.2.8. Delo na podlagi pogodb Naši zdravniki so nadaljevali konziliarno delo v: Dom starejših občanov »Polde Eberl Jamski«, Izlake – skupno je bilo opravljenih 11 obiskov in pregledanih 146 pacientov. Društva paralitikov Slovenije: V Domu »Dva topola«, Izola, je bilo opravljenih 410 triažnih pregledov oseb z živčno - mišično boleznijo Združenje multiple skleroze Slovenije – pregledali smo dokumentacijo za 866 oseb z multiplo sklerozo in opredelili pravico do zdraviliškega zdravljenja. Zvezo paraplegikov Slovenije – opravljena triaža 520 članov za obnovitveno rehabilitacijo. Z delom na Oddelku za (re)habilitacijo otrok je tudi v letu 2017 nadaljevala z delom učiteljica bolnišnične šole Tanja Babnik.


44

2.2.9. Izboljšave na področju dela s pacienti Najpomembnejše izboljšave na področju dela s pacienti, vpeljane v okviru ambulantne rehabilitacije v letu 2017, so: Zdravniki Ocenjevanje

− Metode ocenjevanja dinamičnega ploskega stopala − Vpliv pettedenske Interdisciplinarne obravnave pri bolnikih s kronično razširjeno

nerakavo bolečino na variabilnost srčne frekvence pri obremenitvenem testiranju in občutenje bolečine

− Ocenjevanje plavalnih veščin – uvedba nove verzije testa SWIM Fizioterapevti

Ocenjevanje

− Uvedba vprašalnika »funkcionalnost zgornje okončine, ramena in roke« za ocenjevanje napredka v ambulantno-rehabilitacijski obravnavi

Delovni terapevti Ocenjevanje

− Uvedba vprašalnika QUEST za paciente na invalidskih vozičkih Terapija

− Uvedba FUNB s pomočjo glasbe v zaposlitveni in poklicni rehabilitaciji − Uvedba vadbe na koordinacijo in spretnost roke v navideznem okolju pri bolnikih s

Parkinsonovo boleznijo Psihologi Ocenjevanje

− Ocenjevanje kronificiranih kognitivnih primanjkljajev pri vključevanju oseb v delovno okolje

Terapija

− Uporaba navidezne resničnosti na daljavo za izboljšanje čuječnosti − Uvedba transakcijsko analitičnega pristopa pri obravnavi pacientov s kronično

razširjeno nerakavo bolečino


45

2.3. Delo na terenu V letu 2017 je bilo v Mariboru izvedenih 14 subspecialističnih ambulant za protetiko, ortotiko in ortopedsko obutev, v katerih smo pregledali 144 pacientov. Opravljali pa smo tudi timske prevzeme predpisanih pripomočkov. Delo na terenu smo – kot je opisano v poglavju 2.2.8 (Delo na podlagi pogodb) – opravljali tudi v, DSO Izlake in Domu »Dva topola« v Izoli in na sedežu Združenja za multiplo sklerozo Slovenije v Ljubljani. Skupno so se naši sodelavci udeležili 6 sestankov s predstavniki različnih šol in vrtcev izven naše ustanove. V letu 2017 smo opravili 21 obiskov na domu pacientov z namenom ugotoviti prilagojenost domačega okolja, svetovati dodatne potrebne prilagoditve in ugotavljanja ustreznosti predpisanih pripomočkov. Celotni tim Rehabilitacijskega inženiringa je v letu 2017 opravil 11 obiskov na terenu z namenom testiranja zahtevnejših vozičkov. Opravil je po en obisk ustanov SVZ Hrastovec, CUDV Črna na Koroškem in DSO Vrhnika, 2 obiska ustanov SB Nova Gorica Stara Gora z VDC Nova Gorica v Stari gori, ZUDV Dornava in CUDV Draga, trikrat smo opravili testiranje vozičkov v UKC Ljubljana). Poleg testiranj na terenu smo štirinajstkrat opravili tudi prevzeme vozičkov na terenu na devetih različnih lokacijah v Sloveniji.


46

2.4. Podporna tehnologija Podporna tehnologija so serijsko dostopni, prilagojeni, individualno izdelani pripomočki in sistemi ter prilagoditve okolja. Je specifična metoda, ki jo imamo na voljo v rehabilitacijski medicini. Glavni namen njene uporabe je povečati samostojnost in izboljšati funkcioniranje ter kakovost življenja posameznika. V najširšem smislu podporna tehnologija zajema tudi proteze in ortoze. Oskrba ljudi s pripomočki, v najširšem smislu – ugotavljanje potreb za oskrbo, testiranje ustreznih pripomočkov, izdelava protez in ortoz, nameščanje in prilagajanje ter učenje njihove uporabe, je ena od pomembnih nalog URI – Soča. Izvajamo jo v okviru bolnišnične in ambulantne rehabilitacije. V številnih subspecialističnih ambulantah (za protetiko spodnjega uda, za protetiko in ortotiko zgornjega uda, za ortotiko, za spinalno ortotiko, za podporno tehnologijo, za zahtevnejše tehnične pripomočke) ugotavljamo potrebo ljudi po zahtevnih pripomočkih, jih testiramo ter predpisujemo. Proteze in večino ortoz izdelamo v COP, nekaj ortoz izdelajo tudi delovni terapevti. V oddelku sedežne tehnologije izdelujejo individualno prilagojene sedeže, v testirnici vozičkov testiramo in predpisujemo zahtevnejše vozičke, zainteresirani lahko vozičke preizkusijo in dobijo potrebne informacije. V domu IRIS lahko preizkusijo različne prilagoditve okolja, sisteme podporne tehnologije ter zahtevne pripomočke in dobijo o njih potrebne informacije. Serijsko izdelane pripomočke lahko dvignejo v naši lekarni, kjer jih prilagajajo in izdajajo diplomirani inženirji ortotike in protetike, ki ljudem tudi svetujejo in dajo navodila za pravilno nameščanje, uporabo in vzdrževanje. Skupno število vseh apliciranih MTP v letu 2017 prikazuje slika 4. 2.4.1. Protetika in ortotika Na URI – Soča (v COP in v Lekarni) smo v letu 2017 aplicirali 3999 protez in ortoz, kar je približno 300 več kot v letu 2016 (slika 4). Slika 5 prikazuje število aplikacij protez in ortoz po posameznih področjih dela COP in v Lekarni. V letu 2017 je močno naraslo število izdanih pripomočkov v Lekarni. Nekoliko je naraslo število izdelanih ortoz za spodnje ude, protez za spodnje ude, protez za zgornje ude in pripomočkov iz silikona. Zmanjšalo se je število izdelanih ročnih ortoz, kar je posledica vedno večjega števila izdelanih ročnih ortoz v delovni terapiji.


47

Slika 4: Skupno število apliciranih medicinsko-tehničnih pripomočkov

48384415

47874592

5162 5173

4602 4769

40633865 3687

3999

0

1000

2000

3000

4000

5000

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

skup

no š

tevi

lo a

plik

acij


48

Slika 5: Število aplikacij posameznih skupin medicinsko-tehničnih pripomočkov 2.4.2. Serijsko izdani pripomočki Večino serijsko izdelanih medicinski pripomočkov lahko ljudje dobijo v zunanji lekarni URI – Soča. Skupni promet posameznih skupin pripomočkov leta 2017 (vštete so naročilnice za tehnični pripomoček in samoplačniki; pripomočki so navedeni po padajočem prometu v letu 2017) in primerjalno z letom 2016 prikazuje tabela 22.

2222 22512093

1883

2117

1714

1473

1037

729624 604

1172 1230 1208

19481805

1910 1915

2143

0

500

1000

1500

2000

2500

07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17Obutev in vložki Pripomočki, izdani v lekarni

štev

ilo a

plik

acij

863 847

1032

912861

677

392 357317 322

364

789

936

807766

643712 698

657714

640682

388

571522

306

170121 114 92 70 73 72

0

250

500

750

1000

1250

07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17Ortotika spodnjih udov Protetika spodnjih udov Ortotika hrbtenice

štev

ilo a

plik

acij

0

20

40

60

80

100

07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17Ročna protetika Ročna ortotika Pripomočki iz silikona

58 59

46

55

64 64

47 4953

40

6357 58

2431

27

41

33

18 18 1913

38

65 68

37

6165

46 4854 54

58

štev

ilo a

plik

acij


49

Tabela 22: Serijsko izdelani pripomočki v letih 2016-2017

MEDICINSKI PRIPOMOČEK 2016 (kosov) 2017 (kosov) bergle 1332 1256 sedež za kopalno kad ali tuš kabino 661 593 ortoza za zapestje 447 447 ortoza za gleženj 374 465 nastavek za toaletno školjko 363 351 kilni pas 158 250 ojačan križni pas 173 198 ortoza za pogačico 174 187 toaletni stol 111 129 ortoza za vrat 32 42 ortoza za ramo 39 31 ortoza za komolec 14 21

V primerjavi z letom 2016 se je v letu 2017 povečalo število izdanih ortoz za gleženj in kilnih pasov ter ojačanih križnih pasov in ortoz za komolec. Zmanjšalo se je število izdanih bergel, sedežev za kopalno kad ali tuš kabino. 2.4.3. Individualno prilagojeni pripomočki Tabela 23: Individualno prilagojeni medicinski pripomočki v letih 2016 in 2017

MEDICINSKI PRIPOMOČEK 2016 (kosov) 2017 (kosov) Kilni pas 62 57 Ojačan križni pas 7 7 Križni pas z nedrčkom 5 4 TLSO 82 69 OGS 348 365

Število individualno prilagojenih medicinskih pripomočkov v lekarni je primerljivo z letom 2016 (tabela 23). 2.4.4. Vozički V letu 2017 smo opravili: − 1363 testov in predpisovanj invalidskih vozičkov (indeks 2017/2016 je 1,26). − 931 testov za zahtevnejše vozičke terciarnega nivoja (indeks 2017/2016 je 1,13) in − 252 vozičkov sekundarnega nivoja (indeks 2017/2016 je 1,00); − 180 testov in predpisov električnih skuterjev (indeks 2017/2016 je 1,22).


50

2.4.5. Dom IRIS Ambulantno delo v domu IRIS je bolj natančno predstavljeno v uvodu in v poglavju 2.2.4. v okviru ambulantne rehabilitacije.


51

2.5. Lekarna Lekarna Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča je verificirana kot bolnišnična lekarna, ki opravlja tudi zunanjo dejavnost. V mesecu decembru 2017 je Ministrstvo za zdravje izdalo odločbo v skladu z novim Zakonom o lekarniški dejavnosti, da lahko lekarna opravlja preskrbo z zdravili tudi za nehospitalizirane osebe. Bolnišnična lekarna oskrbuje paciente, hospitalizirane na oddelkih URI – Soča, z zdravili in medicinskim materialom in izvaja brezšivno oskrbo na vseh bolniških oddelkih. Zunanja lekarna je lekarna v klasičnem smislu, kjer poteka izdaja zdravil na recept in brez recepta. Poleg običajne lekarniške ponudbe ima široko ponudbo medicinskih pripomočkov in je edina specializirana lekarna za medicinske pripomočke v Sloveniji. Obiskovalci lekarne si lahko v demonstracijskem centru ogledajo in tudi preizkusijo medicinske pripomočke. Strokovno delo v lekarni opravlja 1 magister farmacije specialist klinične farmacije, 3 magistrice farmacije specializantke, 5 magistric farmacije, 1 inženirka farmacije, 3 farmacevtske tehnice, 2 diplomirani inženirki ortotike in protetike in 1 diplomirani delovni terapevt. Lekarna je vključena v program praktičnega usposabljanja študentov Fakultete za farmacijo, smer magister farmacije. V letu 2017 so bili na 4,5 mesečnem praktičnem usposabljanju 4 študentje. Zaposleni v lekarni so se v letu 2017 aktivno udeležili več strokovnih srečanj. 2.5.1. Bolnišnična lekarna

URI – Soča je edina slovenska bolnišnica, kjer imajo klinični farmacevti utemeljeno vlogo zdravstvenega delavca od sprejema do odpusta pacienta in jo tudi dejansko izvajajo. V decembru 2016 je strokovni svet URI – Soča na podlagi specialistične naloge in rezultatov dela vseh kliničnih farmacevtov od leta 2011 do danes določil kompetence kliničnih farmacevtov znotraj URI – Soča.

V Sloveniji se samo v URI – Soča beleži porabo vseh zdravil: registriranih, neregistriranih, predpisanih med hospitalizacijo, zdravil, ki jih pacient prinese s sabo ob sprejemu v bolnišnico, zdravil porabljenih v času vikend odsotnosti in zdravil, ki jih dobi ob odpustu.

Od leta 2016 na vseh bolniških oddelkih URI – Soča poteka brezšivna oskrba. Brezšivna oskrba pacientov vključuje vse farmacevtske kognitivne storitve in lekarniško svetovanje. Klinični farmacevt ob sprejemu pacienta pregleda zgodovino zdravljenja z zdravili, se pogovori s pacientom, pregleda interakcije, ki jih zabeleži v farmakoterapijskem pregledu, v sodelovanju z zdravnikom se poskuša optimizirati terapijo.

V letu 2017 smo uvedli kontrolo terapije z zdravili tudi ob odpustu. Farmacevt z lečečim zdravnikom uskladi vse spremembe v terapiji zdravil v času hospitalizacije, tako da vsi pacienti zapustijo bolnišnico z urejeno in usklajeno terapijo.


52

Ob odpustu se farmacevt ponovno sreča s pacientom. Pacientu pripravi zdravila in v pogovoru pacientu svetuje kako mora pravilno uporabljati zdravila, opozori na posebnosti pri zdravljenju z zdravili in s farmacevtskim svetovanjem poskuša pri pacientu zagotovi zavzetost za zdravljenje z zdravili tudi doma. Vsak pacient dobi poleg zdravil tudi osebno kartico zdravil na kateri so pisna navodila o pravilni uporabi zdravil. Pri brezšivni oskrbi sodelujejo klinični farmacevti, magistre farmacije v zunanji lekarni, diplomirani inženirki ortotike in protetike in diplomirani delovni terapevt, ki skupaj poskrbijo, da je pacient ob odpustu preskrbljen z funkcionalno ustreznimi medicinskimi pripomočki, zdravili in navodili o pravilni uporabi. Opravljenih je bilo 1875 FTP, od tega 1018 ob sprejemu in 857 ob odpustu pacienta. Opravljeno je bilo tudi 857 svetovanj o pravilni uporabi zdravil ob odpustu (tabela 24). V skladu z novejšimi modeli zdravljenja pacientov, ki postavlja v ospredje zdravstveno oskrbo usmerjeno k pacientu in obravnavo pacientov v zdravstvenem timu, se v URI – Soča brezšivna oskrba pacientov izvaja že od leta 2012. Tabela 24: Število izdelanih farmakoterapijskih pregledov (FTP) in opravljenih svetovanj ob odpustu v letu 2017

ODDELEK ZA FTP ob sprejemu (št.)

FTP ob odpustu (št.)

SVETOVANJE OB ODPUSTU 2017 (število)

rehabilitacijo pacientov po amputaciji 244 243 243 (re)habilitacijo otrok 4 4 8 rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

217 217 217


207 110 110

rehab. pac. po možganski kapi 240 218 218 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 84 65 65 Skupaj 996 857 861 Finančni stroški za zdravila in medicinski material na URI – Soča so bili v letu 2017 za 3 % višji kot 2016 (tabela 25). Glavnino izdatkov predstavljajo gotova zdravila.


53

Tabela 25: Primerjava stroškov za zdravila in medicinski material v URI – Soča med letoma 2016 in 2017 [skupine so urejene po padajoči porabi v letu 2016]

PORABA PORABA INDEKS

SKUPINA 2016 (€) 2017 (€) 16/17 GOTOVA ZDRAVILA 317.201,81 314.763,19 0,99 ROKAVICE IN OSEBNA ZAŠČIT. SREDSTVA 35.065,94 35.861,60 1,02 NEGA BOLNIKA 53.315,07 59.212,27 1,11 RAZKUŽILA 12.197,39 18.459,89 1,51 PLENICE 20.819,10 24.147,18 1,16 OBVEZILNI MATERIAL IZ GAZE 31.918,75 36.101,42 1,13 KATETRI URINSKI 42.435,21 42.103,23 0,99 RESPIRATORNI MEDICNSKI PRIPOMOĆKI 19.454,79 23.344,65 1,20 NEGA RANE 13.140,11 16.668,25 1,27 VREČKE URINSKE 15.176,75 18.812,92 1,24 GALENSKI, MAGISTRALNI PRIPRAVKI 2.338,98 1.548,59 0,66 PRIPOMOČKI ZA DIABETIKE 369,31 2.072,72 5,61 BRIZGE,IGLE,SKALPELI 11.038,93 11.811,69 1,07 NUTRITIVI 9.859,26 12.779,51 1,30 PREDMETI SPLOŠNE RABE 4.586,32 5.344,77 1,17 MERILCI IN HITRI TESTI 4.351,95 4.910,17 1,13 OTC ZDRAVILA 23.062,29 13.518,78 0,59 KOZMETIČNI IZDELKI 20.727,60 11.732,69 0,57 PRIPOMOČKI ZA STOMO 6.802,92 7.425,92 1,09 SONDE 3.747,67 3.882,60 1,04

Skupaj 647.610,15 664.502,04 1,03 2.5.2. Zunanja lekarna V letu 2017 smo izkoristili prednost, da v okviru bolnišnične lekarne deluje tudi zunanja lekarna in povezali delo strokovnega kadra lekarni v enoten tim, ki sodeluje pri preskrbi pacientov, ki so hospitalizirani in pacientov, ki pridejo v lekarno iz drugih zdravstvenih ustanov po zdravila in medicinske pripomočke. Klinični farmacevt sodeluje s farmacevtom v zunanji lekarni pri izvajanju nove storitve Pregled uporabe zdravil (PUZ), kjer farmacevt preveri interakcije med predpisanimi zdravili, svetuje pacientu kako pravilno uporabljati zdravila in to pisno zabeleži v Osebni kartici zdravil. V primeru izjemno nevarnih interakcij med zdravili, kjer se priporoča zamenjava oziroma sprememba terapije o tem obvestimo zdravnika. Farmacevti iz zunanje lekarne pripravijo za hospitalizirane paciente od odpustu kartico zdravil in zdravila, diplomirani inženirki ortotike in protetike in diplomirani delovni terapevt v sodelovanju s kliničnim farmacevtom in strokovnim kadrom na oddelkih pa oskrbijo paciente ob odpustu s funkcionalno ustreznimi medicinskimi pripomočki. Z namenom ponuditi obiskovalcem lekarne dodatne informacije smo v letu 2017 organizirali 48 svetovanj ob pomoči zunanjih sodelavcev, od tega 20 s področja dermokozmetike in 27 s


54

področja prehranskih dopolnil. V okviru farmacevtske skrbi pri sladkorni bolezni je bilo v letu 2017 za obiskovalce lekarne izvedenih 7 meritev krvnega sladkorja s svetovanjem o pravilni prehrani in preventivnih ukrepih in meritev venskega pretoka. V lekarni je bilo 26. 9. 2017 na dan slovenskih lekarn organizirano svetovanje na temo Imunski sistem.


55

2.6. Nove in izpopolnjene metode dela V okviru URI – Soča smo tudi v letu 2017 uvedli številne novosti in izboljšave. Natančno so predstavljene v poglavjih 2.1.2. in 2.2.9.


56

2.7. Kakovost Zagotavljanje varnosti in kakovosti pri izvedbi rehabilitacijskih programov predstavlja enega od ključnih ciljev, ki so opredeljeni tudi v Viziji in strategiji URI – Soča. Uresničevanje ciljev povezanih s kakovostjo pomeni zadovoljevanje pričakovanj pacientov, obvladovanje procesov in doseganje zastavljenih strokovnih in poslovnih ciljev. Sistematično obvladovanje kakovosti je zagotovljeno z uvedbo in vzdrževanjem sistema vodenja, ki je skladen z zahtevami standarda ISO 9001:2015, s pridobitvijo in vzdrževanjem mednarodne akreditacije za bolnišnice, ter na področju poklicne rehabilitacije z vzdrževanjem Evropskega znaka odličnosti na področju socialnih storitev EQUASS Excellence. Operativne aktivnosti na področju kakovosti koordinira komisija za kakovost, odbor za kakovost pa komisiji za kakovost podaja usmeritve za njeno delo. V letu 2017 so bile izvajanje aktivnosti v posameznih delovnih skupinah, aktivnosti s tega področja so se nanašale predvsem na izvajanje ukrepov, ki so bili opredeljeni na zunanjih in notranjih presojah sistema kakovosti. 2.7.1. Zunanji nadzor Zunanji nadzor je potekal kot:

1. Mednarodna akreditacijska presoja 2. Inšpekcijski nadzori

2.7.1.1. Mednarodna akreditacijska presoja Mednarodna akreditacijska presoja je potekala 27. septembra 2017. Izvajana je bila s strani certifikacijskega organa AACI, preko pogodbenega partnerja IUZ (Inštitut za upravljanje v zdravstvu). Med presojo so bile ugotovljene 3 neskladnosti, opredeljeno je bilo 13 priporočil, 3 pozitivne ugotovitve in ena priložnost za izboljšavo. V letu 2017 je bila prvič izvedena združena presoja, ki je ugotavljala skladnost z zahtevami mednarodne akreditacije in standardom ISO 9001:2015. S presojo je bil tudi potrjen prehod iz starejše ISO 9001:2008 v novejšo ISO 9001:2015. V okviru presoje sistema kakovosti ISO 9001:2015, v letu 2017 ni bilo ugotovljenih neskladnosti. Novi izvajalec zunanjih presoj, ki je bil izbran na javnem naročilu v letu 2017, je v poročilu opredelil skupno oceno, ki odraža stopnjo izpolnjevanja in uporabe zahtev mednarodne akreditacije, ta za inštitut znaša 85 %. 2.7.1.2. Inšpekcijski nadzori V letu 2017 so bili izvedeni 3 inšpekcijski nadzori, in sicer dva s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in eden s strani Zdravstvenega inšpektorata Ministrstva za zdravje.


57

Osnovni podatki posameznih inšpekcijskih nadzorov: Datum: 7.4.2017 Izvajalec: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Vrsta in predmet nadzora: finančno medicinski nadzor Ugotovitve: pregledana je bila dokumentacija 40 bolnikov, pri katerih je izvajalec nadzora ugotovil v 9 primerih neustrezno evidentirane storitve. Na ugotovitve nadzora ni bil podan ugovor, na podlagi končnega zapisnika je bila obračunana pogodbena kazen v višini 1.239,22 EUR. Datum: 7. 9. 2017 Izvajalec: Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije (MZ) Vrsta in predmet nadzora: Področje nalezljivih bolezni, minimalni sanitarno zdravstveni pogoji, ravnanje z odpadki iz zdravstva, spoštovanje 57. in 58. člena Zakona o pacientovih pravicah. Na področju nalezljivih bolezni je bilo ugotovljeno odstopanje glede obvladovanja legioneloze. Izrečen je bil ukrep v zvezi z zagotavljanjem ustrezne temperature vode, ki je bil v predpisanem roku izveden. Na vseh ostalih področjih, ki so bila predmet inšpekcijskega nadzora ni bilo ugotovljenih odstopanj. Datum: 25. 10. 2017 Izvajalec: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Vrsta in predmet nadzora: Finančno Medicinski Ugotovitve: pregledana je bila dokumentacija 43 zavarovancev, za katero je bilo v poročilu navedeno, da je zgledno urejena. Pripravljeno je bilo poročilo, oziroma ugovor v zvezi z ugotovljenimi odstopanji pri predpisu 5 medicinskih pripomočkov. Ugovor je bil zavrnjen, obračunana je bila pogodbena kazen v višini 2.000,00 EUR. 2.7.2. Notranji nadzor Notranji nadzor v letu 2017 je obsegal redni strokovni nadzor, kontrolo depojev zdravil, notranji nadzor v zunanji lekarni, klinične poti, izvedbo notranjih presoj, delovanje konzilijev ter varnostne pogovore in vizite. 2.7.2.1. Redni strokovni nadzor Redni strokovni nadzor v letu 2017 je potekal na oddelku za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi. Komisija večjih nepravilnosti ni odkrila. Pohvaliti velja vzorne opise funkcijskega stanja ob odpustu ter vedno napisane cilje rehabilitacijske obravnave. Na podlagi zapisnika rednega strokovnega nadzora, smo na Strokovnem svetu sprejeli dva sklepa za izboljšanje stanja.


58

2.7.2.2. Kontrola depojev zdravil V bolnišnični lekarni so bili v letu 2017 opravljeni notranji nadzori: 1. Shranjevanja zdravil v oddelčnih depojih zdravil (september, december) Pri pregledu v mesecu decembru so bile odpravljene vse nepravilnosti pri shranjevanju zdravil, ki so bile opažene septembra. Zdravila, ki so jih bolniki prinesli s seboj ob sprejemu, so bila sistematično označena s črko L, zdravila iz bolnišnične lekarne pa s črko N. 2. Pregled rokov uporabe zdravil (september, december) Na oddelkih redno pregledujejo roke uporabe zdravil. Kratki roki uporabe so pravilno označeni. 3. Zaloge in vodenja evidenc narkotikov v oddelčnih depojih zdravil (september, december) Ni bilo ugotovljenih nepravilnosti pri vodenju evidenc in zalog narkotikov. 4. Pregled zalog zdravil Pregled zalog zdravil prikazuje tabela 26. Zaloge zdravil so se povečale predvsem na oddelku za rehabilitacijo pacientov po amputaciji in na oddelku za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi. Povečanje zalog je odraz večjega števila hospitaliziranih pacientov, ki zaradi težjega stanja potrebujejo tudi več različnih zdravil. Tabela 26: Delež napačno shranjenih zdravil, glede na kriterij stabilnosti v URI – Soča po oddelkih

TRENUTNE ZALOGE (št. enot)

Dec. 2016 Dec. 2017 Indeks BO za rehabilit. pac. po amputaciji 140 176 1,26 BO za rehabilit. otrok 62 58 0,93 BO za rehabilit. pac. po poškodbah, s perif. živč. okvarami in revm. obolenji

189 135 0,71

BO za rehabilit. pac. KCT, MS, ŽMO 221 214 0,97 BO za rehabilit. pac. po možganski kapi 119 176 1,48 BO za rehabilit. pac. z okvaro hrbtenjače 107 123 1,15 Skupaj 838 882 1,05

2.7.2.3. Notranji nadzor v zunanji lekarni V zunanji lekarni so bili v letu 2017 opravljeni notranji nadzori: 1. Zaloge in vodenja evidenc narkotikov, 12 krat Ni bilo ugotovljenih nepravilnosti pri vodenju evidenc in zalogah narkotikov. 2. Evidence temperatur v prostorih in hladilnikih, 12 krat V letu sta bila potrebna 2 intervencijska ukrepa, zaradi okvar hladilnikov.


59

3. Evidenc vodenih v galenskem laboratoriju (GL), 1 krat Dnevnik dela v GL se vodi dnevno, dnevna kontrola tehtnic se beleži redno, evidenca čiščenja aseptične komore se vodi. 4. Evidenc čiščenja, 1 krat Opravljena dela se zapisujejo v skladu s predpisanim programom čiščenja. 5. Evidenc kratkih rokov uporabe zdravil, prehranskih dopolnil in kozmetike, 1 krat Pri kontroli je bila pregledana mapa kratkih rokov uporabe, ki se vodi mesečno. Zdravila in prehranska dopolnila s pretečenim rokom se do odpisa shranjujejo v za to namenjeni omari. 2.7.2.4. Klinične poti V letu 2017 smo popravljali pripravljeno klinično pot in jo dodatno preizkušali. 2.7.2.5. Izvedba notranjih presoj V februarju 2017 je bil pripravljen plan notranjih presoj, ki je na letni ravni predvidel izvedbo presoj na področju vseh dejavnosti URI – Soča, to pomeni da so bili v notranjo presojo vključeni procesi s področja rehabilitacijske stroke, podporni procesi in procesi vodenja. Notranja presoja je potekala po načelu vzorčenja. Glavnina presoj je potekala v mesecu februarju in decembru 2017, manjši del presoj pa je bil izveden še v januarju 2018. Na podlagi izvedenih presoj je bilo evidentiranih 25 neskladnosti, 32 priporočil, 9 komentarjev, 2 primera dobre prakse in 15 pohval (s strani presojevalcev). Delež realiziranih ukrepov je ob koncu leta znašal 45 %. Razlogi za neizvedbo ukrepov so bili predvsem sledeči: − del opredeljenih ukrepov je bil nebistven oziroma brezpredmeten, − izvedba nekaterih ukrepov je še v teku, − izvedba vrste ukrepov je odložena, saj predvidevajo večje finančne vložke ali dodatne

zaposlitve. Skladno z enim od priporočil presoje se bo njena glavnina v bodoče terminsko prestavila na obdobje marec – april, ko je največ prisotnih na delovnih mestih in sezonske obremenitve niso največje. 2.7.2.6. Konzilij URI – Soča Zdravniški konzilij Zdravstvenih programov Zdravniški konzilij Zdravstvenih programov se je sestal štirikrat. Konzilij zdravnikov URI – Soča Prof. dr. Helena Burger je sklicala konzilij zdravnikov URI – Soča v posameznih primerih, ko je bilo potrebno podati mnenje o zdravljenju in rehabilitaciji bolnikov v tujini. Pisno mnenje je bilo izdano v 42. primerih (34 mnenj za otroke, 8 mnenj za odrasle).


60

2.7.2.7. Varnostni pogovori in vizite V letu 2017 smo opravili 10 varnostnih pogovorov (5 na oddelku za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače, 2 na oddelku za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, 2 na oddelku za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatološkimi obolenji, 1 na oddelku za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji) ter 22 splošnih pogovorov z zaposlenimi. Obhodi po oddelkih so se izvajali 1-krat tedensko, 1-krat mesečno pa nadzori nad čiščenjem. 2.7.3. Etična komisija V letu 2017 se je Komisija za medicinsko etiko URI – Soča sestala 9-krat. Obravnavala je 29 vlog, od katerih je bilo 22 vlog odobrenih, 7 vlog pa zavrnjenih, ker so bile nepopolne, od tega ena, ker ni bila izračunana potrebna velikost vzorca, ena, ker ni bila podana na ustreznem obrazcu in ni vsebovala vseh potrebnih podatkov, ena, ker ni bilo navedeno ali gre za enoletno ali dvoletno raziskavo, ni bilo navedenega števila preiskovancev, ni bilo natančnejšega opisa terapevtskega protokola in ni bilo razumljivejše opredelitve vrste motenj uriniranja, ena, ker ni bilo imena zdravnika, odgovornega za varnost oseb v raziskavi in ni bilo podrobnejšega opisa protokola raziskave, ena, ker ni bilo jasnih vključitvenih meril in ni natančnejšega opisa protokola raziskave ter zbiranja osebnih podatkov, ena, ker ni bil priložen Maslahov vprašalnik in ker niso predvidene raziskave na vseh zaposlenih, ena, ker niso bili jasni vključitveni kriteriji, kateri klinični testi se bodo izvajali in kdo od strokovnih sodelavcev bo sodeloval v raziskavi.


61

2.8. Zadovoljstvo pacientov V letu 2017 smo spremljali zadovoljstvo bolnišničnih in ambulantnih pacientov. V letu 2017 je bilo skupno dokumentiranih 110 pohval, 15 pritožb, 56 pripomb in 15 predlogov pacientov za izboljšave. 2.8.1. Zadovoljstvo bolnišničnih pacientov Kot v letih 2014 – 2016, smo za spremljanje zadovoljstva bolnišničnih pacientov tudi v letu 2017 uporabili Vprašalnik o zadovoljstvu bolnišničnih pacientov, ki je prirejen po italijanskem izvirniku (F. Franchignoni in sod., 1997, 1998, 2002) in ima preverjene psihometrične lastnosti. Vprašalnik smo razdelili vsem pacientom, sprejetim na bolnišnično rehabilitacijo, in staršem otrok. Izpolnilo ga je 32,4 % vseh pacientov, kar je primerljivo z literaturo in preteklimi leti, preverili pa smo tudi reprezentativnost vzorca glede na demografsko strukturo vseh bolnišničnih pacientov. Odziv je med oddelki podoben (od 30 % do 47 %), le na Oddelku za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji je nižji (9 %). Ocene pacientov so zelo podobne kot v letu 2016 in so prikazane na sliki 6. Povprečje se od leta 2016 razlikuje za več kot 0,04 le pri šestih ocenah: − višje je pri postavkah Čistoča sobe in oddelkov in Razlage delovnih terapevtov o njihovih

postopkih oz. terapiji; − nižje je pri postavkah Ura bujenja, Časovni razpored terapij glede na obroke, Kakovost

hrane in Dodatne storitve. Enako kot v preteklih letih, so bili pacienti v splošnem najbolj zadovoljni z delom fizioterapevtov, ki jim sledijo delovni terapevti in medicinske sestre. Tudi zadovoljstvo pacientov z zdravniki, psihologi in socialnimi delavci je v splošnem zelo visoko, saj je delež zelo zadovoljnih nad 50 odstotkov in povprečna ocena nad 2,5. 2.8.2. Zadovoljstvo ambulantnih pacientov Zadovoljstvo ambulantnih pacientov smo redno spremljali v Ambulantno rehabilitacijski službi (ARS), Centru za ortotiko in protetiko (COP), Rehabilitacijskem inženiringu (RI) in Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR). Število vrnjenih anket je bilo v vseh enotah pod želenim številom. Rezultate za posamezne enote prikazujejo slike 7-9, primerjavo skupnih vprašanj za vse tri enote pa prikazuje slika 10. V odprtem delu anketnih listov za ambulantne paciente je bilo v letu 2017 zaznati nekoliko večji odziv pacientov. V pohvalah so pacienti največkrat izpostavljali dober odnos zaposlenih do pacientov, pritožbe pa so se pogosto nanašale na prostorske težave povezane z garderobami in velikim številom pacientov, ki so hkrati vključeni v terapije. V letu 2017 so ocene pacientov obravnavanih v ARS v splošnem ostale na enako visoki ravni kot v prejšnjih letih (slika 7). Nakazuje se nekoliko nižje zadovoljstvo z obravnavo v bazenu (v okviru fizioterapije) in v delovni terapiji (slika 8). V COP-u so vse ocene primerljive z ocenami iz leta 2016 (slika 9).


62

Slika 6: Odgovori na postavke Vprašalnika o zadovoljstvu bolnišničnih pacientov [N=501; vprašanja so navedena po istem vrstnem redu kot v vprašalniku; sive vodoravne črte ločujejo vsebinske sklope]

68%

75%

81%

80%

64%

69%

61%

66%

78%

77%

61%

65%

70%

62%

72%

70%

79%

79%

64%

69%

73%

66%

73%

50%

56%

50%

46%

53%

54%

31%

23%

18%

19%

33%

30%

36%

33%

21%

22%

35%

35%

28%

36%

28%

28%

21%

21%

33%

31%

26%

33%

26%

46%

43%

47%

46%

43%

45%

1%

2%

1%

1%

3%

1%

3%

1%

1%

0%

4%

1%

1%

2%

1%

2%

1%

0%

3%

1%

1%

1%

2%

4%

1%

3%

8%

4%

1%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Oskrbi (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) zdravnikovOskrbi (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) medicinskih sester

Oskrbi (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) fizioterapevtovOskrbi (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) delovnih terapevtov

Oskrbi (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) psihologovOskrbi (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) socialnih delavcev

Razlagah zdravnikov o diagnozi in terapijiRazlagah medicinskih sester o njihovih postopkih (terapiji)

Razlagah fizioterapevtov o njihovih postopkih (terapiji)Razlagah delovnih terapevtov o njihovih postopkih (terapiji)

Razlagah psihologov o njihovih postopkih (terapiji)Razlagah socialnih delavcev o njihovih postopkih (ukrepih)

Splošnem odnosu (temeljitosti,skrbnosti,strokovnosti) zdravnikovStalnosti odnosa zdravnikov (tj. pogostosti njihovega menjavanja)Splošnem odnosu (temeljitosti,skrbnosti,strokovnosti) med. sester

Čakanju na oskrbo, ki jo nudijo med. sestreOdnosu (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) fizioterapevtov

Odnosu (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) delovnih terapevtovOdnosu (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) psihologov

Odnosu (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) socialnih delavcevČistoči sobe in oddelkov

Bolnišničnem okolju in bivalnih pogojih (udobje, mir, zasebnost)Dostopnosti oz. prevozu do terapevtskih prostorov

Uri bujenjaČasovnem razporedu terapij glede na obroke

Uri večerjeKakovosti hrane

Količini hraneDodatnih storitvah (telefoni, kavarna, družabni prostori)

Kakšen je vaš splošni vtis o? zelo zadovoljen (-na) zadovoljen (-na) nezadovoljen (-na)


63

Slika 7: Ocene zadovoljstva pacientov, obravnavanih v Ambulantno rehabilitacijski službi v obdobju 2010-2017 [področja so navedena po padajoči povprečni oceni preko vseh let]

Slika 8: Ocene zadovoljstva pacientov, obravnavanih v Ambulantno rehabilitacijski službi [N=232]

3,44 3,46

2,94

3,36 3,28

3,67 3,663,80

3,533,39

3,68 3,763,64

3,483,28

3,78 3,833,70 3,63 3,70

3,80 3,79 3,72 3,74 3,683,83 3,82

3,72 3,73 3,703,82

3,683,78 3,71 3,65

3,78 3,773,59

3,713,61

1

2

3

4

5

zaposlenih ugledu Inštituta prostorih lokaciji dostopnosti

povp

rečj

e oc

enKakšen je vaš splošni vtis o?

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

3,65

3,60

3,64

3,66

3,69

3,68

3,49

3,66

1 2 3 4

v fizioterapiji

► v bazenu

► v elektroterapiji

► v telovadnici

► v šoli proti bol. v hrbten.

► z individualno obravnavo

v delovni terapiji

pri psihologu

povprečje ocen (1 - 4)

ARS: Kako ste bili zadovoljni z obravnavo?


64

Slika 9: Ocene zadovoljstva pacientov, obravnavanih v Centru za ortotiko in protetiko [N=33]

Slika 10: Primerjava ocen zadovoljstva ambulantno obravnavanih pacientov v letu 2017 med enotami [enote so navedeno po padajočem vrstnem redu ocene; področja so navedena v istem vrstnem redu kot na sliki 6] Povprečne ocene so v različnih enotah (COP, Rehabilitacijski inženiring, ARS) zelo podobne (slika 10). V splošnem so pacienti najbolj zadovoljni z zaposlenimi, najmanj (a še vedno zelo) pa s prostori. Posebej podrobno zadovoljstvo pacientov in uporabnikov (osebe, ki jih napoti ZRSZ, namreč nimajo statusa pacienta) spremljamo v Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR). Primerjavo

3,73

3,77

3,67

3,76

1 2 3 4

administrativni sprejem

odvzem mere

preizkus pripomočka

prevzem pripomočka

povprečje ocen (1 - 4)

COP: Kako ste bili zadovoljni z obravnavo?

3,78 3,773,59 3,71 3,61

3,75 3,73 3,70 3,61 3,623,74 3,78

3,473,61 3,68

1

2

3

4

5

zaposlenih ugledu inštituta prostorih lokaciji dostopnosti

povp

rečj

e oc

en

Kakšen je vaš splošni vtis o? (N)

ARS (232) COP (33) Reh. inženiring (39)


65

med službama v Ljubljani in Mariboru za vse tri glavne programe v letu 2017 prikazujejo slike 11-13 in tabela 27. Pacienti in uporabniki v splošnem ocenjujejo storitve CPR zelo visoko, z ocenami okrog 4,5 na lestvici od 1 do 5 (tabela 27). Ocene sodelovanja so v splošnem malenkost višje kot ocene koristi. Zadovoljstvo je bilo v letu 2017 podobno kot v letih 2012 do 2016. Razlike med enotama Maribor in Ljubljana so majhne; v splošnem so ocene nekoliko višje v Ljubljani.

Slika 11: Ocene sodelovanja in koristi uporabnikov Centra za poklicno rehabilitacijo za program Rehabilitacijska ocena (Zdravstvo) v letu 2017 [postavke so navedene v istem vrstnem redu kot v vprašalniku; LJ: N=182, MB: N=117 (enota Maribor n=89, enota Murska Sobota n=28)]

4,64,94,9

4,74,7

4,64,64,6

4,54,6

4,64,9

4,84,4

4,64,4

4,54,6

4,54,5

Ali ste bili ob vključitvi v program seznanjeni s potekom in cilji rehabilitacije?

Ali je bil odnos strokovnih delavcev do vas spoštljiv in korekten?

Ali so se vam strokovni delavci dovolj posvetili, so vam bili na razpolago?

Ali ste imeli dovolj možnosti za soodločanje in vplivanje na vsebine programa?

Ali ste imeli dovolj priložnosti, da se preizkusite na razl.področjih, pri razl. delih?

Ali so bili preizkusi primerni vašim zmožnostim?

Ali ste bili sproti seznanjeni s tem, kje imate težave, kaj bo še potr. izboljšati?

Ali ste dobili dovolj informacij o rezultatih, ki ste jih dosegli pri preizkusih?

Ali ste ob zaključku programa skupaj oblikovali načrte za naprej?

Ali se strinjate z ocenami, ugotovitvami in predlogi, ki so vam bili predstavljeni?

1 2 3 4 5

povprečna ocena

OCENE SODELOVANJA Služba LJ Služba MB

4,6

4,6

4,3

4,1

4,5

4,2

4,1

3,9

4,2

4,5

4,4

4,0

4,1

4,3

4,0

4,0

3,8

3,9

V kolikšni meri je bil program obravnave za vas koristen?

Dobil sem koristne informacije o tem, kaj zmorem

Bolje vem, kako si lahko sam pomagam

Lažje poiščem pomoč pri sodelavcih, če jo potrebujem

Imam več informacij o tem, kje lahko poiščem pomoč, če jo potrebujem

Prišel sem do konkretnega načrta, kako rešiti svoj zaposlitveni problem

Postavil sem si nove cilje

Odkril sem nove interese

Sem bolj optimističen glede prihodnosti

1 2 3 4 5

povprečna ocena

KORISTI Služba LJ Služba MB


66

Slika 12: Ocene sodelovanja in koristi uporabnikov Centra za poklicno rehabilitacijo za program Ocena za zaposlitveno rehabilitacijo (program B) v letu 2017 [postavke so navedene v istem vrstnem redu kot v vprašalniku; LJ: N=52, MB: N=89 (enota Maribor n=44, enota Murska Sobota n=39, enota Ptuj n=6)]

4,95,05,0

4,84,9

4,64,7

4,64,7

4,8

4,54,8

4,74,2

4,34,2

4,34,54,54,5

Ali ste bili ob vključitvi v program seznanjeni s potekom in cilji rehabilitacije?

Ali je bil odnos strokovnih delavcev do vas spoštljiv in korekten?

Ali so se vam strokovni delavci dovolj posvetili, so vam bili na razpolago?

Ali ste imeli dovolj možnosti za soodločanje in vplivanje na vsebine programa?

Ali ste imeli dovolj priložnosti, da se preizkusite na razl.področjih, pri razl. delih?

Ali so bili preizkusi primerni vašim zmožnostim?

Ali ste bili sproti seznanjeni s tem, kje imate težave, kaj bo še potr. izboljšati?

Ali ste dobili dovolj informacij o rezultatih, ki ste jih dosegli pri preizkusih?


Ali se strinjate z ocenami, ugotovitvami in predlogi, ki so vam bili predstavljeni?

1 2 3 4 5

povprečna ocena


4,6

4,7

4,4

4,4

4,5

4,2

4,0

3,7

4,4

4,4

4,3

3,8

3,9

4,1

3,8

3,8

3,7

3,9

V kolikšni meri je bil program obravnave za vas koristen?

Dobil sem koristne informacije o tem, kaj zmorem

Bolje vem, kako si lahko sam pomagam

Lažje poiščem pomoč pri sodelavcih, če jo potrebujem

Imam več informacij o tem, kje lahko poiščem pomoč, če jo potrebujem

Prišel sem do konkretnega načrta, kako rešiti svoj zaposlitveni problem

Postavil sem si nove cilje

Odkril sem nove interese

Sem bolj optimističen glede prihodnosti

1 2 3 4 5

povprečna ocena



67

Slika 13: Ocene sodelovanja in koristi uporabnikov Centra za poklicno rehabilitacijo za program Zaposlitvena rehabilitacija (program J) v letu 2017 [postavke so navedene v istem vrstnem redu kot v vprašalniku; LJ: N=22, MB: N=77 (enota Maribor n=47, enota Murska Sobota n=24, enota Ptuj n=6)] Tabela 27: Zadovoljstvo pacientov: skupne in povprečne ocene za CPR za leta 2015-2017

4,64,64,6

4,44,5

4,34,4

4,54,4

4,54,5

4,7

4,74,84,8

4,44,5

4,34,6

4,44,6

4,14,5

4,4

Ali ste bili ob vključitvi v program seznanjeni s potekom in cilji rehabilitacije?Ali je bil odnos strokovnih delavcev do vas spoštljiv in korekten?

Ali so se vam strokovni delavci dovolj posvetili, so vam bili na razpolago?Ali ste imeli dovolj možnosti za soodločanje in vplivanje na vsebine programa?

Ali ste imeli dovolj priložnosti, da se preizkusite na razl.področjih, pri razl. delih?Ali so bila dela, na katerih ste se usposabljali, skladna z vašimi interesi?Ali ste bili sproti seznanjeni s tem, kje imate težave, kaj bo še potrebno…

Ali ste bili zadovoljni z delom v skupinah in programi psihosocialne pomoči?Ali ste dobili dovolj informacij o rezultatih, ki ste jih dosegli pri preizkusih?

Ali ste dosegli cilje, ki ste si jih zastavili ob začetku rehabilitacije?Ali se strinjate z ocenami, ugotovitvami in predlogi, ki so vam bili predstavljeni?


1 2 3 4 5

povprečna ocena


4,44,2

4,34,4

4,34,3

4,54,2

4,64,74,7

4,43,8

4,04,1

3,94,2

4,14,1

4,23,8

4,1

V kolikšni meri je bil program obravnave za vas koristen?Pri delu sem bolj učinkovit

Bolje vem, kako si lahko sam pomagamLažje poiščem pomoč, če jo potrebujem

Izboljšal sem delovne navadeDobil sem dobre izkušnje o sebi (kaj zmorem)

Bolje vem, kje sem uspešenPostavil sem si nove ciljePridobil sem nova znanja

Moje možnosti za zaposlitev so se izboljšaleSem bolj optimističen glede prihodnosti

1 2 3 4 5

povprečna ocena


2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017

Skupna ocena 4,8 4,8 4,7 4,8 4,8 4,8 4,6 4,7 4,6 4,8 4,8 4,7

Povprečje ocen 4,5 4,5 4,5 4,7 4,5 4,6 4,3 4,6 4,5 4,5 4,5 4,5

(N) (198) (158) (182) (56) (58) (52) (32) (24) (22) (286) (240) (256)

Skupna ocena 4,7 4,7 4,5 4,6 4,7 4,4 4,7 4,5 4,5 4,7 4,7 4,5

Povprečje ocen 4,4 4,4 4,4 4,4 4,5 4,2 4,5 4,4 4,3 4,4 4,4 4,3

(N) (100) (125) (117) (85) (119) (89) (69) (66) (77) (254) (310) (283)

Skupna ocena 4,8 4,7 4,6 4,7 4,7 4,5 4,7 4,5 4,5 4,7 4,7 4,6

Povprečje ocen 4,5 4,5 4,5 4,5 4,5 4,3 4,4 4,5 4,3 4,5 4,5 4,4

(N) (298) (283) (299) (141) (177) (141) (101) (90) (99) (540) (550) (539)

Povprečje

Služba Ljubljana

Služba Maribor

CPR skupaj

Rehabilitacijska ocena - zdravstvo

Rehabilitacijska ocena - storitev B

Zaposlitvena rehabilitacija - program J


68

2.9. Kadri Ob zaključku leta 2017 je bilo v URI – Soča zaposlenih skupno 597 delavcev. Zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev je bilo 414 (tabela 28), kar je 21 več kot ob koncu leta 2016. Tabela 28: Struktura zaposlenih zdravstvenih delavcev in sodelavcev na URI – Soča

ZAPOSLENI

Klin

ični

odd

elki

in

AR

S

Zapo

sl. z

a de

lež

Cen

ter

za

orto

tiko

in

prot

etik

o

Zapo

sl. z

a de

lež

Reh

abili

taci

jski

in

ženi

ring

Zapo

sl. z

a de

lež

Cen

ter

za

pokl

icno

re

habi

litac

ijo

Zapo

sl. z

a de

lež

Vod

stvo

in

serv

isna

služ

ba

Zapo

sl. z

a de

lež

Lek

arna

Zapo

sl. z

a de

lež

SKU

PAJ

Zap

osl.

za d

elež

Zdravniki specialisti 25 24,05 2 1,3 4 3,5 1 0,9 32 29,75

Zdravniki specializanti* 10 9,5 10 9,5

VMS in dipl. MS 22 22 22 22

Srednje MS in med. teh. 96 94 2 1 98 95

Fizioterapevti 73 68,38 73 68,38

Delovni terapevti 40 37,86 1 1 11 10,86 1 1 53 50,72

Klinični psihologi 4 4 4 4 8 8

Psihologi 11 10,5 1 1 6 6 2 2 20 19,5

Logopedi in defektologi 8 8 8 8

Specialni pedagog 1 1 1 1

Socialni delavci 9 8 8 7,75 17 15,75

Inženirji ort. in prot. 17 15 2 2 2 2 2 2 23 21

Višji sanitarni teh. 1 1 1 1

Mag. farm. 10 9,75 10 9,75

Dipl. inž. lab. biomed. 1 1 1 1

Farm. in lab. tehniki 5 5 5 5

Bolničarji 8 8 8 8

Bolniški strežniki 15 15 15 15

Rehab. tehnolog 9 8,25 9 8,25

SKUPAJ 312 330,79 17 15 6 5,3 42 40,36 18 16,4 19 18,75 414 396,6

* 9 specializantov FRM: 1 specializant MDPŠ


69

Skupno število strokovnih delavcev je še vedno pod spodnjo mejo za strokovno opravljanje dela v zadanem obsegu. Številni zaposleni tudi ne delajo polni delovni čas, kar dodatno otežuje delo. Tudi zaposleni v vodstvu, razen ene zdravnice, ki dela s pacienti okoli 25 % delovnega časa, ne delajo s pacienti. Na podlagi deleža zaposlenih imamo 17,4 strokovnih delavcev manj, kar znaša 4,2 odstotka vseh zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Če odštejemo še zaposlene v vodstvu izpade še 16 strokovnih delavcev (skupno 33,4), kar znaša skupno 8 odstotkov zaposlenih. Dodatne težave imamo zaradi odsotnosti zaradi porodniških dopustov in specializacij. Njihovo nadomeščanje prikazuje lažno višje številke.


70

3. Izobraževalno delo Izobraževalno delo je druga osnovna dejavnost URI – Soča. Kot terciarna ustanova mora URI – Soča skrbeti za razvoj doktrine na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine ter jo prenašati študentom, pripravnikom, specializantom in strokovnim delavcem. Pri tem je pomembno sodelovanje z Univerzo v Ljubljani ter Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice. Vedno večji interes za sodelovanje pa imajo tudi Univerza na Primorskem, Univerza v Novi Gorici in Ljudska univerza Murska Sobota. V okviru Univerze v Ljubljani sodelujemo z: 1. Medicinsko fakulteto, 2. Zdravstveno fakulteto, 3. Pedagoško fakulteto, 4. Fakulteto za elektrotehniko in 5. Fakulteto za šport. Natančni podatki so v prilogi (poglavji ID-C in ID-Č).

3.1. Medicinska fakulteta – Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino

http://www.mf.uni-lj.si/rehab

Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino je bila ustanovljena 1. aprila 1997. Njena glavna naloga je organizacija dodiplomskega in podiplomskega pouka zdravnikov ter programa specializacije iz fizikalne in rehabilitacijske medicine in tistih strok, ki vključujejo fizikalno in rehabilitacijsko medicino, kot so ortopedija, splošna kirurgija, nevrologija, medicina dela, pediatrija in družinska medicina. Katedra vzdržuje stike z osrednjim strokovnim evropskim odborom "UEMS European Board for Physical and Rehabilitation Medicine", ki v okviru Evropske skupnosti usklajuje podiplomski študij in organizira evropski izpit. V letu 2017 ga je uspešno opravilo pet specializantov iz Slovenije. V letu 2010 je Katedra pričela s predavanji in vajami za študente 2. letnika MF za predmet Stik z bolnikom. Pridobila pa je tudi eno novo delovno mesto za asistenta. V letu 2012 je Katedra pričela s predavanji in vajami za študente 4. letnika enovitega magistrskega študija za predmet Gibala. Predstojnica Katedre je od leta 2014 doc. dr. Metka Moharić, dr. med..

http://www.mf.uni-lj.si/rehab


71

Prof. dr. Helena Burger, dr. med., je v uredniških odborih mednarodnih znanstvenih revij s faktorjem vpliva (Journal of Rehabilitation Medicine, Disability & Rehabilitation, International Journal of Rehabilitation Research, Prosthetics and Orthotics International). Člani katedre: − doc. dr. Metka Moharić, dr. med., predstojnica − prof. dr. Helena Burger, dr. med. − asist. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med. − znan. svet. dr. Duška Meh, dr. med. − Ela Loparič, tajnica Habilitirani sodelavci katedre: − izr. prof. dr. Anton Zupan, dr. med., − doc. dr. Nika Goljar, dr. med., − doc. dr. Primož Novak, dr. med., − doc. dr. Nataša Kos, dr. med., − asist. mag. Lidija Plaskan, dr. med., − asist. dr. Katarina Tonin, dr. med., − asist. dr. Nataša Bizovičar, dr. med., − asist. dr. Zala Kuret, dr. med., − asist. Urška Zupanc, dr. med., − asist. Anja Udovčić Pertot, dr. med., − asist. mag. Duša Marn Vukadinović, dr. med.


72

3.2. Pripravništva – dipl. fizioterapevti: 39 – dipl. delovni terapevti: 42 – dipl. logoped: 8 – univ. dipl. psihologi: 28 – socialni delavci: 6 – inženirji ortotike in protetike: 3 – zdravstvena nega: 4

3.3. Specializacije Specializanti fizikalne in rehabilitacijske medicine: 25* Specializanti ortopedije: 2 Specializanti splošne kirurgije: 2 Specializanti nevrologije: 4 Specializanti otroške nevrologije: 2 Specializanti pediatrije: 28 Specializanti nevrokirurgije: 1 Specializanti medicine dela, prometa in športa: 8 Specializanti družinske medicine: 1 Specializanti klinične psihologije: 20 Specializanti klinične logopedije: 5 *Specialistični izpit iz fizikalne in rehabilitacijske medicine so uspešno opravili: − Andrej Bavec, dr. med. (10. 10. 2017) − Verica Filipova (14. 3. 2017) − Teja Kovačec Hermann (31. 7. 2017) − Matic Ivanovski, dr. med. (19. 12. 2017)

*Evropski izpit iz fizikalne in rehabilitacijske medicine so 25. 11. 2017 uspešno opravili: − dr. Tina Bregant, dr. med. − Marija Bubnjar, dr. med. − Annemary Kotnik, dr. med. − Dragana Marković Đorđević, dr. med. − Ana Tolar Rašić, dr. med.


73

3.4. Druga izobraževanja v letu 2017 V letu 2017 smo na URI – Soča sami ali v sodelovanju z nekaterimi drugimi strokovnimi združenji (Zbornica delovnih terapevtov Slovenije, Društvo za protetiko in ortotiko – ISPO Slovenija, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije) organizirali vrsto strokovnih izobraževanj, 8 za strokovnjake iz tujine. − Mednarodna strokovna izobraževanja o zdravljenju spastičnosti z intratekalnim

dovajanjem baklofena: • Delavnica za usposabljanje tujih strokovnjakov Intrathecal drug delivery in the

treatment of spasticity and chronic pain (Ljubljana, 11. - 13. 4. 2017) • Delavnica Liječenje spasticiteta botulinskom toksinom (Split, 22. 4. 2017)

− Šola serijskega mavčenja (Astana, Kazakhstan, 9. – 13. 10. 2017) − Šola nadomestne komunikacije (Astana, Kazakhstan, 9. – 13. 10. 2017, 6. – 10. 11.

2017) − Osnovni tečaj plavanja Halliwick (Zagreb, 1. – 2. 4. in 8. – 9. 4. 2017) − Tečaj plavanja po metodi Halliwick – nadaljevalni (Ljubljana, 10. – 12. 9. 2017)

Podrobni podatki so navedeni v prilogi v razdelkih STO-C in STO-Č.

3.5. Redno izobraževanje kadrov Redno skrbimo tudi za izobraževanje zaposlenih: – vsak ponedeljek imamo strokovno predavanje za vse zaposlene rehabilitacijske

strokovnjake (interdisciplinarno izobraževanje); – enkrat tedensko imamo interna izobraževanja zdravnikov; – enkrat mesečno imajo lastna interna izobraževanja fizioterapevti, delovni terapevti,

diplomirani inženirji ortotike in protetike, medicinske sestre, farmacevti, psihologi, logopedi in socialni delavci.

Za zaposlene zdravstvene delavce smo dodatno organizirali naslednja izobraževanja: − Rehabilitacijska zdravstvena nega nevrološkega bolnika (terapevtska nega po konceptu

Bobath / NDT) – tečaj za diplomirane medicinske sestre/zdravstvene tehnike. − Temeljni postopki oživljanja z vključenim AED. Zaposleni se redno udeležujejo tudi strokovnih srečanj, ki jih organizirajo druge terciarne zdravstvene ustanove in strokovna združenja v Sloveniji ter strokovnih srečanj in kongresov v tujini. Na njih smo predstavili in objavili 281 prispevkov (dokazila v prilogi pod ST-F) ter imeli 13 vabljenih predavanj v tujini in 6 v Sloveniji (SF-F, ID-B).


74

4. Raziskovalno delo Tudi v letu 2017 smo sodelovali v številnih mednarodnih projektih, v programskih skupinah, ki jih financira ARRS, smo nosilci domačih projektov in skrbimo za razvoj raziskovalnega kadra. V letu 2017 smo objavili 16 člankov v mednarodnih revijah s faktorjem vpliva. V mednarodnih revijah s faktorjem vpliva so bili objavljeni naslednji članki:

1. BIZOVIČAR, Nataša, MATJAČIĆ, Zlatko, STANONIK, Irena, GOLJAR, Nika. Overground gait training using a motorized assistive device in patients with severe disabilities after stroke. International journal of rehabilitation research, ISSN 1473-5660. [Online ed.], Mar. 2017, vol. 40, iss. 1, str. 46-52. http://journals.lww.com/intjrehabilres/toc/publishahead, doi: 10.1097/MRR.0000000000000199. [COBISS.SI-ID 2255465] IF=1.259 (2016)

2. ČIŽMAN ŠTABA, Urša, VIDMAR, Gaj, DRNOVŠEK, Petra. Influence of the rehabilitation outcome on returning to drive after neurological impairment. International journal of rehabilitation research, ISSN 0342-5282. [Print ed.], Jun. 2017, vol. 40, iss. 2, str. 107-111. https://insights.ovid.com/pubmed?pmid=28454124. [COBISS.SI-ID 2341481] IF=1.259 (2016)

3. GOLJAR, Nika, GIORDANO, Andrea, VRBANIĆ, Tea Schnurrer-Luke, RUDOLF, Marko, BANICEK-SOSA, Ivanka, ALBENSI, Caterina, BURGER, Helena, FRANCHIGNONI, Franco. Rasch validation and comparison of Slovenian, Croatian, and Italian versions of the Mini-BESTest in patients with subacute stroke. International journal of rehabilitation research, ISSN 0342-5282. [Print ed.], Sep. 2017, vol. 40, iss. 3, str. 232-239, ilustr. https://doi.org/10.1097/MRR.0000000000000225, doi: 10.1097/MRR.0000000000000233. [COBISS.SI-ID 2345065] IF=1.259 (2016)

4. GORŠIČ, Maja, CIKAJLO, Imre, NOVAK, Domen. Competitive and cooperative arm rehabilitation games played by a patient and unimpaired person : effects on motivation and exercise intensity. Journal of neuroengineering and rehabilitation, ISSN 1743-0003, 2017, vol. 14, str. 23, ilustr. http://jneuroengrehab.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12984-017-0231-4, doi: 10.1186/s12984-017-0231-4. [COBISS.SI-ID 2311785] IF=3.516 (2016)

5. GORŠIČ, Maja, CIKAJLO, Imre, GOLJAR, Nika, NOVAK, Domen. A multisession evaluation of an adaptive competitive arm rehabilitation game. Journal of neuroengineering and rehabilitation, ISSN 1743-0003, 2017, vol. 14, ilustr. https://jneuroengrehab.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12984-017-0336-9, doi: 10.1186/s12984-017-0336-9. [COBISS.SI-ID 2418793] IF=3.516 (2016)

http://journals.lww.com/intjrehabilres/toc/publishahead

http://dx.doi.org/10.1097/MRR.0000000000000199

http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2255465

https://insights.ovid.com/pubmed?pmid=28454124


https://doi.org/10.1097/MRR.0000000000000225

https://doi.org/10.1097/MRR.0000000000000233


http://jneuroengrehab.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12984-017-0231-4

http://dx.doi.org/10.1186/s12984-017-0231-4


https://jneuroengrehab.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12984-017-0336-9

https://doi.org/10.1186/s12984-017-0336-9

https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2418793?lang=sl


75

6. GUTENBRUNNER, Christoph, TEDERKO, Piotr, GRABLJEVEC, Klemen, NUGRAHA, Boya. Responding to the World Health Organization Gobal Disability Action Plan in Ukraine : developing a National Disability, Health and Rehabilitation Plan. Journal of rehabilitation medicine, ISSN 1650-1977, 2017, vol. 0, no. 0, str. 0-0. https://doi.org/10.2340/16501977-2294, doi: 10.2340/16501977-2294. [COBISS.SI-ID 2441065] [V TISKU] IF=1.681 (2016)

7. KLOJČNIK, Monika, KAVCIC, Voyko, BAKRAČEVIČ VUKMAN, Karin. Relationship of depression with executive functions and visuospatial memory in elderly. The international journal of aging & human development, ISSN 0091-4150, 2017, vol. 85, no. 4, str. 490-503, doi: 10.1177/0091415017712186. [COBISS.SI-ID 23152136] IF=0.662 (2016)

8. MATJAČIĆ, Zlatko, ZADRAVEC, Matjaž, OLENŠEK, Andrej. An effective balancing response to lateral perturbations at pelvis level during slow walking requires control in all three planes of motion. Journal of biomechanics, ISSN 0021-9290. [Print ed.], 2017, vol. 60, str. 79-90, ilustr. https://doi.org/10.1016/j.jbiomech.2017.06.020, doi: 10.1016/j.jbiomech.2017.06.020. [COBISS.SI-ID 2348649] IF=2.664 (2016)

9. MOHARIĆ, Metka. Research on prevalence of secondary conditions in individuals with disabilities : an overview. International journal of rehabilitation research, ISSN 0342-5282. [Print ed.], 2017, vol. 40, iss. 4, str. 297-302, tabele. https://doi.org/10.1097/MRR.0000000000000255, doi: 10.1097/MRR.0000000000000255. [COBISS.SI-ID 2418281] IF=1.259 (2016)

10. SHIROTA, Camila, ASSELDONK, Edwin van, MATJAČIĆ, Zlatko, VALLERY, Heike, BARRALON, Pierre, MAGGIONI, Serena, BUURKE, Jaap H., VENEMAN, Jan F. Robot-supported assessment of balance in standing and walking. Journal of neuroengineering and rehabilitation, ISSN 1743-0003, 2017, vol. 14, ilustr. https://jneuroengrehab.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12984-017-0273-7, doi: 10.1186/s12984-017-0273-7 IF=3.516 (2016)

11. NOVAK, Zala, KACIJAN, Blaž, JUG, Borut, DOLENC-NOVAK, Maja, VRTOVEC, Matjaž, GUŽIČ-SALOBIR, Barbara. Heart-rate reduction with adjusted-dose ivabradine in patients undergoing coronary computed tomographic angiography : a randomized trial. Journal of computer assisted tomography, ISSN 0363-8715, 2017, vol. 43, no. 1, str. 360-363. https://doi.org/10.1097/RCT.0000000000000556, doi: 10.1097/RCT.0000000000000556. [COBISS.SI-ID 2295657] IF=1.394 (2016)

12. NOVAK, Primož, ŠMID, Sonja, VIDMAR, Gaj. Rehabilitation of Guillain-Barré syndrome patients : an observational study. International journal of rehabilitation research, ISSN 0342-5282. [Print ed.], 2017, vol. 40, no. 2, str. 158-163. https://doi.org/10.1097/MRR.0000000000000225, doi: 10.1097/MRR.0000000000000225. [COBISS.SI-ID 2317929] IF=1.198 (2016)

https://doi.org/10.2340/16501977-2294

https://doi.org/10.2340/16501977-2294


https://doi.org/10.1177/0091415017712186


https://doi.org/10.1016/j.jbiomech.2017.06.020

https://doi.org/10.1016/j.jbiomech.2017.06.020


https://doi.org/10.1097/MRR.0000000000000255

https://doi.org/10.1097/MRR.0000000000000255


https://jneuroengrehab.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12984-017-0273-7

https://doi.org/10.1186/s12984-017-0273-7

https://doi.org/10.1097/RCT.0000000000000556

http://dx.doi.org/10.1097/RCT.0000000000000556


https://doi.org/10.1097/MRR.0000000000000225

http://dx.doi.org/10.1097/MRR.0000000000000225



76

13. World Federation of Occupational Therapists, MACKENZIE, Lynette, COPPOLA, Susan, ALVAREZ, Liliana, CIBULE, Lolita, MALTSEV, Sergey, LOH, Siew Yim, MLAMBO, Tecla, IKIUGU, Moses N., PIHLAR, Zdenka, SRIPHETCHARAWUT, Sarinya, BAPTISTE, Sue, LEDGERD, Richard. International occupational therapy research priorities : a Delphi study. OTJR, ISSN 1539-4492, 2017, vol. 37, iss. 2, str. 72-81, ilustr. https://doi.org/10.1177/1539449216687528, doi: 10.1177/1539449216687528. [COBISS.SI-ID 2295913] IF=0.795 (2016)

14. STARE, Klavdija. Obvladovanje simptomov pri multipli sklerozi = Symptoms control in multiple sclerosis. Farmacevtski vestnik : strokovno glasilo slovenske farmacije, ISSN 0014-8229. [Tiskana izd.], okt. 2017, letn. 68, št. 4, str. 292-297. http://www.sfd.si/uploads/datoteke/stare.pdf. [COBISS.SI-ID 2411369] IF=0.049 (2016)

15. ŠUC, Lea, BUKOVEC, Boris, KARPLJUK, Damir. The role of inter-professional collaboration in developing inclusive education. International journal of inclusive education, ISSN 1360-3116, 2017, vol. 21, no. 9, str. 938-955. http://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13603116.2017.1325073, doi: 10.1080/13603116.2017.1325073. [COBISS.SI-ID 5256043] IF=0.844 (2016)

16. ZADRAVEC, Matjaž, OLENŠEK, Andrej, MATJAČIĆ, Zlatko. The comparison of stepping responses following perturbations applied to pelvis during overground and treadmill walking. Technology and health care, ISSN 0928-7329, 2017, vol. 25, no. 4, str. 781-790, ilustr. https://doi.org/10.3233/THC-160798, doi: 10.3233/THC-160798. [COBISS.SI-ID 2348393] IF=0.678 (2016)

https://doi.org/10.1177/1539449216687528

http://dx.doi.org/10.1177/1539449216687528


http://www.sfd.si/uploads/datoteke/stare.pdf


http://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13603116.2017.1325073

https://doi.org/10.1080/13603116.2017.1325073


https://doi.org/10.3233/THC-160798

https://doi.org/10.3233/THC-160798



77

4.1. Mednarodni projekti Balance Augmentation in Locomotion, through Anticipative, Natural and Cooperative control of Exoskeletons (BALANCE) EU 7FP ICT-2011.2.1 – STREP project (sodeluje 8 partnerjev) Koordinator: TECNALIA (dr. Jan Veneman) Partner iz Slovenije: URI – Soča (prof. dr. Zlatko Matjačić) Trajanje projekta: 1. 9. 2013 – 28. 2. 2017 Projekt BALANCE se je osredotočal na razvoj eksoskeletnega robotskega mehanizma ter sistema vodenja za podporo hoje, ki bo omogočal simbiotično sodelovanje človeka in stroja v smislu zagotavljanja dinamičnega ravnotežja. Specifični cilji projekta so bili: − Raziskati nevrofiziološke in biomehanske mehanizme vzdrževanja dinamičnega ravnotežja

tako pri zdravih ljudeh kot tudi pri osebah z različnimi nevrološkimi motnjami med stojo in hojo (proaktivni in reaktivni vidik) skozi eksperimentalno delo in študij ustreznih modelov

− Razviti strategijo vodenja bipedalne biomehanske strukture s podobnimi zmožnostmi kot jih ima človek, katere bomo preizkusili na obstoječih bipedalnih mehanizmih

− Razviti strategijo vodenja podpore vzdrževanja dinamičnega ravnotežja človeka, ki je opremljen z ustreznim eksoskeletnim mehanizmom

− Implementacijo razvitega sistema vodenja − Evalvacija delovanja razvitih sistemov vodenja in eksoskeletnega mehanizma pri osebah z

različnimi nevrološkimi motnjami V letu 2017 se je projekt uspešno zaključil. V zadnjem letu izvajanja projekta smo nadaljevali s testiranjem metod urjenja simetrične hoje in odriva s paretičnim spodnjim udom. Razvite metode smo uspešno preizkusili na treh osebah po preboleli možganski kapi. Mhealth Platform for Parkinson’s Disease Management (PD_manager) EU H2020-PHC 643706 Vrsta projekta: EU Horizont 2020 Naročnik: Evropska komisija – program Horizont 2020 ICT Nosilna ustanova: Inštitut Jožef Štefan, Slovenija / Fondazione Ospedale San Camillo, Italija Vodja programa: Dr. Dragana Miljković / Dr. Angelo Antonini Koordinator v URI – Soča: prof. dr. Imre Cikajlo Sodelavci: mag. Karmen Peterlin Potisk, Mateja Vesel, Alma Dekić, Dejana Zajc, Tatjana Krizmanič, Irena Dolinšek Trajanje projekta: 1.1.2015 – 31.12.2017 Projekt PD_manager je obravnaval sodoben pristop k zelo kompleksni Parkinsonovi bolezni, s katero pacienti živijo več let, celo desetletij. Cilj projekta je bil multidisciplinarna obravnava in vodenje pacientov z boleznijo, vključitev različnih strok (nevrologe, fizioterapevte, logopede, delovne terapevte, prehranske strokovnjake in druge), da bi pacientu omogočili samostojno obvladovanje bolezni in višjo kakovost življenja. V projektu bomo razvili vedenjski modeli za uporabnike PD_managerja (bolniki, negovalci, nevrologi in drugi ponudniki zdravstvenega varstva), model izobraževanj za paciente, negovalce in svojce, nove tehnologije z nemotečimi senzorji, aplikacije na pametnih telefonih, ki omogočajo identifikacijo simptomov, spremljanje bolezni in zbiranje podatkov iz senzorjev. Projekt je bil tematsko razdeljen v tri sklope: prepoznavanje motoričnih in ne motoričnih simptomov pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo, ocenjevanje upoštevanja zdravniških receptov in izvedba prehranske študije ter razvoj ter študija učinkovitosti računalniško podprte fizioterapije na domu. URI – Soča je sodeloval pretežno pri zadnjem sklopu. Razvili smo igre v navideznih okoljih in jih evalvirali v bolnišničnem in domačem okolju.


78

V letu 2017 smo dokončali raziskavo telerehabilitacija z računalniško igro »Jabolka« in se posvetili analizi rezultatov. Raziskovali smo učinek ciljno načrtovane računalniške igre na izvajanje motoričnih funkcij in morebitne spremembe motoričnih spretnosti in funkcionalnosti ocenili s klinični testi. PATHWAYS: Towards a more inclusive labour market where participation of people with chronic disease and mental disorders will be possible – EU HP-PJ-2014 663474 (sodeluje 12 partnerjev) Spletna stran: http://www.path-ways.eu Koordinator: Fondazione IRCCS Istituto Neurologico Carlo Besta, Milano (prof. Matilde Leonardi, dr. med.) Trajanje projekta: 1. 5. 2015 – 30. april 2018 Partner iz Slovenije: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča (prof. dr. Helena Burger, dr. med., izr. prof. dr. Gaj Vidmar, Metka Teržan, dr. med., mag. Andreja Švajger, dr. Aleksandra Tabaj, mag. Valentina Brecelj, asist. Črtomir Bitenc, Dare Kovačič, univ. dipl. psih.) PATHWAYS je triletni program Evropske unije, namenjen razvoju inovativnih pristopov za spodbujanje zaposlovanja in ponovne vključitve oseb s kroničnimi boleznimi na trg dela ter izboljšanje njihove zaposljivosti. Osebe s kroničnimi boleznimi ali težavami z duševnim zdravjem se pogosto soočajo s težavami pri zaposlovanju, kar prinaša negativne posledice na ravni posameznika, države in Evrope. V projektu sodelujejo partnerji iz destih držav, kar bo omogočilo primerjavo strategij med evropskimi regijami z upoštevanjem kulturnih in družbenih razlik. Multidisciplinanost sodelovanja bo zagotovilo posvetovanje z deležniki, vključno z organizacijami zagovornikov, delodajalci, oblikovalci politik, sindikati, nevladnimi organizacijami, mednarodnimi organizacijami in predstavniki EU. Cilji projekta so: (1) pregledati strategije za zaposlovanje in ponovno vključitev na trg dela za osebe s kroničnimi boleznimi in težavami z duševnim zdravjem; (2) ovrednotiti učinkovitosti teh strategij; (3) oceniti specifične potrebe po delu pri osebah s kroničnimi boleznimi in težavami z duševnim zdravjem; (4) razviti evropske smernice za podporo vpeljavi učinkovitih strategij za zaposlovanje in ponovno vključitev na trg dela. V letu 2017 je bil glavni cilj projekta razvoj končnih smernic in pristopov za spodbujanje k zaposlovanju in sicer smo določili in kontaktirali najpomembnejše deležnike na evropski ravni (z znanjem in izkušnjami v zaposlovanju in zdravstveni problematiki) ter raziskali njihova stališča glede razpoložljivih strategij spodbujanja vključitve ter ponovnega vračanja na delo. Sodelovali smo pri pripravi in urejanju končne oblike vprašalnika za deležnike na nacionalni ravni - namen vprašalnika je bil raziskati poglede in stališča nekaterih nacionalnih deležnikov (vladnih organov/politike, zaposlovalcev in strokovnjakov) glede izvrševanja politik, storitev in ukrepov, ki olajšujejo (re)integracijo v delo oseb s kroničnimi boleznimi in težavami z duševnim zdravjem (KBTDZ) ter možnih načinov obvladovanja potencialnih ovir. Dogovorili smo se z relevantnimi posamezniki s področja dela z invalidi ter izvedli intervjuje. Na podlagi podanih ugotovitev smo v okviru projekta razvili smernice in priporočila, poročilo smo prevedli v slovenski jezik. Pravkar poteka zaključna faza priprave priporočil oz. smernic, ki bodo v uporabo vsem delodajalcev ter izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije, ki se bodo prav tako prevedle v slovenski jezik.

http://www.path-ways.eu/


79

SAAM – Supporting Active Ageing through Multimodal coaching – EU H2020- SC1-PM-15-2017 (sodeluje 10 partnerjev) Koordinator: Balkanski institut po truda i socialnata politika association (Vera Veleva) Partner iz Slovenije: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča (prof. dr. Zlatko Matjačić, prof. dr. Helena Burger) Trajanje projekta: 1. 10. 2017 – 30. 9. 2020 SAAM projekt se osredotoča na razvoj in implementacijo inovativnih, tehnološko-orientiranih pristopov k podpori življenja starajočega se prebivalstva, ki živi na svojih domovih. Poudarek je na novih in predvsem praktičnih vidikih ambientalne inteligence, ki zaznava uporabnikove želje in preference ter jih podpira s pristopom aktivnega usmerjanja (angleško »coaching«) aktivnosti uporabnika, po potrebi tudi z vključevanjem uporabnikove socialne mreže (družina, prijatelji, sosedje). V treh letih bomo partnerji projekta razvili in testirali nove metode, ki bo starajoči se populaciji omogočila ostati na svojih domovih aktivna in neodvisna kolikor se le da dolgo. V oktobru 2017 se je omenjeni projekt začel, tako da so trenutne aktivnosti usmerjene v razvoj metodologije vprašalnikov s katerimi bomo zajeli želje in potrebe uporabnikov v smislu pričakovane funkcionalnosti bodočega sistema za podporo samostojnemu življenju na domovih uporabnikov, s posebnim poudarkom na socialni vključenosti. Designing quality and training tools for competence profile of supported employment specialists (Tools for SE Specialists) Naročnik: Evropska komisija Koordinator projekta: Istanbul Medeniyet University, Turčija Koordinatorica projekta za URI − Soča: mag. Zdenka Wltavsky Sodelujoči: Črtomir Bitenc, mag. Valentina Brecelj Trajanje projekta: 1. 9. 2015 – 31. 8. 2017 Cilj projekta je bil razviti sistem za prepoznavanje, vrednotenje in akreditacijo znanja, veščin in kompetenc izvajalcev podpornega zaposlovanja v skladu z EQAVET – Evropskim zagotavljanjem kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Osredotočen je bil v podporo invalidom in delodajalcem pri zaposlovanju. V letu 2017 smo pripravljali izobraževalne module za strokovnjake, ki delajo na področju podpornega zaposlovanja invalidov: Ovire in omejitve zaradi invalidnosti, Kako podpreti in izboljšati ključne kompetence naših uporabnikov, Koncept podpornega zaposlovanja, Praktična orodja za specialiste podpornega zaposlovanja, Podporna tehnologija za invalide, Smernice za karierno svetovanje. Pri pripravi modulov smo sledili sistemu ECVET – Evropski kreditni sistem za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja. URI – Soča je pripravil modul M3 Praktična orodja za specialiste podpornega zaposlovanja. URI – Soča je v okviru istega projekta septembra 2017 (v enoti CPR v Mariboru) za udeležence mobilnosti iz treh partnerskih držav (Turčije, Portugalske, Bolgarije) organiziral delavnice s temo - podporno zaposlovanje invalidov (Evropske in slovenske dobre prakse in izkušnje). Projekt SEEDS – supported employment, entrepreneurship and disability Naročnik: Evropska komisija Koordinator projekta: Fundacion EMPLEA Koordinatorica projekta za URI – Soča: mag. Valentina Brecelj Sodelujoči: mag. Ana Petrović Trajanje projekta: 2015 – 2017. Podporno zaposlovanje je že uveljavljen model z dokazano učinkovitostjo za spodbujanje zaposlovanja ranljivih skupin. Skupna definicija podpornega zaposlovanja je zagotavljanje


80

podpore ljudem z zmanjšanimi zmožnostmi in ostalim ranljivim skupinam pri zagotavljanju in ohranitvi zaposlitve na običajnem trgu dela. Cilja projekta sta bila (1) izboljšati kakovost podpore za invalide na področju podjetništva z oblikovanjem in potrditvijo skupnega intervencijskega modela za spodbujanje podjetniških iniciativ za osebe z invalidnostjo in (2) opredelitev strokovnega profila svetovalcev za podporno samozaposlovanje. V letu 2017 smo dokončali intervencijski model – priročnik za podporno samozaposlovanje ranljivih skupin (s poudarkom na invalidih) ter pripravili strokovni profil svetovalca za podporno samozaposlovanje. Oba dokumenta smo prevedli v slovenski jezik in ga predstavili vsem izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije. JUST – PAL Koordinatorica projekta: dr. Zdenka Wltavsky, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Trajanje projekta:: 1. 1. 2016 do 31. 12. 2017 Projekt JUST - PAL je bil osredotočen na razvoj celovitega pristopa in na podporo številnim ciljem na področju izobraževanja, zaposlovanja in integracije ranljivih skupin. Devetnajst projektnih partnerjev iz EU je razvilo skupne evropske rešitve in izvedlo lokalne ukrepe v podporo ranljivim skupinam na štirih ključnih področjih: dostop do izobraževanja, zaposlovanja, zdravja in bivanja. Specifični cilji projekta so bili: boj proti diskriminaciji, krepitev vzajemnega partnerstva in sodelovanja zainteresiranih strani, promocijo demokratičnih vrednot, krepitev temeljnih pravic in utrjevanje pravne države. V okviru projekta smo izvedli lokalna usposabljanja, delavnice ter promocijske aktivnosti za predstavitev modela proti diskriminaciji, ki temelji na najboljših EU praksah. V letu 2017 smo imeli dve promocijski kampanji z namenom ozaveščanja delodajalcev za zaposlovanje ranljivih skupin, in sicer »It is Not too Late« in »Zaposli me!«. Izvedli smo izobraževanja za trenerje in udeležence usposabljanja (Push Education in Push Employment) v vseh državah partnericah, promocijske aktivnosti in načrtovane iniciative. V okviru projekta smo izvedli okrogle mize v lokalni skupnostih, oblikovali mrežo ekspertov za področje zaposlovanje Romov in drugih ranljivih skupin na evropski ravni. Zbrali smo dobre prakse na področju integracije in zaposlovanja ranljivih skupin ter gradivo za udeležence usposabljanja (Toolkit), ki vključuje številne metode, strategije in dobre prakse za motivacijo in spodbujanje za izobraževanja in zaposlovanja. Projektne aktivnosti so se z 31.12.2017 zaključile, v letu 2018 se bo pripravilo zaključno poročilo. BIG STEP: Learning through Gamification – Integration of the vulnerable groups (Učenje z “igrifikacijo” – integracija ranljivih skupin) Koordinatorica projekta: dr. Zdenka Wltavsky, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Trajanje projekta: 1. 11. 2016 – 31. 10. 2018 Prioriteta projekta BIG STEP je spodbuditi vključevanje ranljivih skupin (vključno invalidov) v proces izobraževanja in integracijo v skupnost s pomočjo inovativne izobraževalne metode z razvojem večnamenske izobraževalne igre. Igrifikacija je uporaba značilnih elementov igranja iger (npr. točkovanje, tekmovanje z drugimi) na različnih področjih, kot so poučevanje, spodbujanje sodelovanja. V tem smislu bomo v projektu razvili novo 2-D video igro, ki bo ranljivim skupinam z igro in digitalno interakcijo pomagala pri učenju, hkrati pa bo združevala tudi lokalne kulturne vidike države. Igra bo prilagojena potrebam in stopnji izobrazbe naše ciljne skupine in bo v veliki meri okrepila njihovo uporabo medijev in pismenosti, kar bo zanje koristno tudi pri iskanju zaposlitve. V letu 2017 smo pripravljali vsebine za izobraževalni program ob hkratnem učenju nacionalnega jezika. V prvi fazi projekta smo raziskali zmožnosti ciljne skupine za e-učenje in uporabo navedene izobraževalne metode. Projektni partnerji smo pripravili tipične vsebine splošnih dejavnosti, ki bodo vključene v vsebine programa.


81

THERMAL CARE Koordinatorica projekta: dr. Zdenka Wltavsky, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Trajanje projekta: 1. 11. 2016 – 31. 10. 2018 Rehabilitacijski centri in zdravilišča že vrsto let služijo za zdravljenje in lajšanje različnih zdravstvenih težav bolnikov. V današnjem času globalizacije in hitrejšega življenjskega tempa postaja skrb za zdravje človekova prioriteta. Naraščajoče potrebe po preventivi, zdravljenju in rehabilitaciji množičnih bolezni ter staranje prebivalstva v Evropski uniji (večji delež starejših ljudi) se odraža v večji skrbi za zdravje in zdravem načinu življenja, tudi s pomočjo hidroterapije. Ta premik pomeni spremembo dejavnosti poklicnega vedenja in z njim povezanih spretnosti, ki se morajo odzivati na nove potrebe in nova pričakovanja uporabnikov. Cilj projekta je razviti kompetenčni profil strokovnjaka na področju hidroterapije, ki bo nadgradil veščine kurativnega zdravljena s kompetencami, ki jih prinašajo novi trendi na tem področju. Pri prepoznavanju in razvoju kompetenc bomo sledili principu ECVET – Evropski kreditni sistem za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Projektni konzorcij sestavlja osem partnerjev iz šestih evropskih držav s področja izobraževanja in usposabljanja na tem področju, rehabilitacije ter turizma. V letu 2017 smo pripravljali izobraževalne vsebine - module za poklicni profil tehnik termalne nege in sicer: Sprejem in komunikacija, Ergonomija in varnost, Organizacija in priprava dela (zadolžen URI-SOČA), Realizacija nege in nadzora, Higiena in vzdrževanje prostorov in Ravnanje z osebami s posebnimi potrebami. Pri tem uspešno sodelujejo sodelavke iz fizioterapije, posebej v povezavo s terapijami v bazenu. EVROPSKA KARTICA UGODNOSTI ZA INVALIDE Koordinatorica projekta: dr. Aleksandra Tabaj, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Obdobje trajanja projekta: 1. 2. 2016 – 31. 8. 2017 V septembru 2017 se je zaključil 20 mesecev trajajoči projekt EU kartica ugodnosti za invalide, katerega nosilec je bilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, partner pa Nacionalni svet invalidskih organizacij; Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo je pri projektu sodeloval kot evalvator projektnih aktivnosti. Cilj projekta je bil invalidom omogočiti enotnejšo obravnavo in specifične ugodnosti v domači državi in drugih državah EU (zaenkrat je ugodnosti možno koristiti poleg Slovenije še v Belgiji, na Cipru, v Estoniji, na Finskem, v Italiji, na Malti in v Romuniji), predvsem ko gre za dostopnost prometa, turizma, umetnosti in kulture, športa in izobraževanja. Rezultati projekta so spletna baza ponudnikov ugodnosti (http://www.invalidska-kartica.si) in mobilna aplikacija (nalaganje preko spletnih strani iTunes ali Google Play) ter izdelana EU kartica ugodnosti za invalide, za katero lahko invalidi zaprosijo na upravnih enotah. V omenjeni bazi se trenutno sicer nahaja približno 190 ponudnikov ugodnosti. Kot evalvator projekta smo ob koncu projekta (v avgustu in septembru) izvedli 6 srečanj fokusnih skupin s predstavniki različnih invalidskih organizacij (Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris Kranj, Društvo študentov invalidov Slovenije, Društvo gluhoslepih Slovenije DLAN, Društvo distrofikov Slovenije, Medobčinsko društvo invalidov občin Litija in Šmartno pri Litiji in Zveza sožitje – zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije, Društvo Sožitje Ljubljana). Poleg njih smo anketirali strokovne delavce upravnih enot (100 % odzivnost) in ponudnike ugodnosti (46 % odzivnost). Iz dobljenih podatkov upravnih enot smo ugotovili, da je bilo od začetka izdajanja kartice ob koncu julija do konca avgusta (ko smo izvajali evalvacijo) število izdanih odločb 2.487 in le majhen delež invalidov (0,80 %) je prejel negativno odločbo. Večinoma so postopki za pridobitev kartice trajali do pet delovnih dni. Glede na odgovore ponudnikov ugodnosti smo ugotovili, da je večina mikro in malih delodajalcev (ki zaposlujejo do 50 zaposlenih), javnih

http://www.invalidska-kartica.si/

https://www.apple.com/itunes/download/

https://play.google.com/store


82

zavodov ter da v kar polovici primerov ne zaposlujejo invalidov. Največ ugodnosti je na področju umetnosti in kulture. Analiza s srečanj fokusnih skupin je pokazala, da so bili v fazi evalvacije v mnogih primerih še premalo informirani o projektu, vendar pa ga tisti, ki ga poznajo oziroma kartico celo že imajo, pozdravljajo, saj projekt omogoča večjo vključenost in večjo aktivnost invalidov, s čimer pomembno prispeva k dvigu kakovosti življenja invalidov. Ob zaključku projekta smo 28. novembra na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča organizirali dogodek, namenjen promociji EU kartice za invalide. Med več kot 70 udeleženci so bili predstavniki invalidskih organizacij, izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, ponudniki ugodnosti v okviru EU kartice za invalide, strokovni delavci upravnih enot in našega inštituta. Srečanja se je udeležil glavni tajnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij, g. Goran Kustura, ki je udeležence pozdravil in predstavil projekt. Evalvacijo projekta sva predstavila Aleksandra Tabaj in Črtomir Bitenc. Po predstavitvi smo odgovarjali na vprašanja o kartici. Udeleženci so imeli nekaj novih predlogov glede kartice, tako glede ciljne populacije (širjenje kriterijev glede upravičencev v zakonodaji) kot tudi vključitve novih ponudnikov ugodnosti v bazo. Izmenjava informacij je bila koristna tudi za vse udeležence, saj bodo novi predlogi še dodatno prispevali k pozitivnim izkušnjam vseh deležnikov v procesu pridobivanja in uporabe EU kartice ugodnosti za invalide. SpeelPath4Teachers - Speech and Language Pathology Interactive Tools for Teachers at Initial Education Koordinatorica projekta: dr. Zdenka Wltavsky, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Sodelavci pri projektu: asist. Črtomir Bitenc, univ. dipl. psiholog; Nika Jalšovec, univ. dipl. psihologinja; dr. Aleksandra Tabaj, univ. dipl. sociologinja, asist. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med. spec. fiz. in reh. med. in Barbara Korošec, prof. def., spec. klin. logopedinja. Trajanje projekta: 1. 9. 2017 do 31. 8. 2020 Projekt bo omogočil ustvarjanje spletnega orodja za otroke stare od 4 do 10 let z govornimi in jezikovnimi motnjami. Orodje bo služilo številnim namenom razvijanja in podpiranja jezikovnih spretnosti (gramatike, sintakse, besedišča, fonologije in pripovedovanja) pri različnih ciljnih skupinah otrok, predvsem pa tudi kot oblika pred-testiranja oz. »screeninga« za identificiranje tistih otrok, ki bi lahko imeli oziroma imajo kakršne koli jezikovne ali govorne motnje. Mobilno orodje bo vključevalo različne teste z zabavnimi dejavnostmi za otroke, kot so igre, »e-flashcards« in podobno. S pomočjo tega orodja bodo lahko tako učitelji v šolah predhodno ocenili motnje govora in jezikovne motnje otrok. S tem bomo najbolj pomagali otrokom z motnjami v govorno-jezikovi komunikaciji, da se njihove težave prepoznajo v najzgodnejših fazah ter se pravočasno ukrepa z ustrezno jezikovno podporo in terapijo oziroma napotovanjem v ustrezne inštitucije. URI – Soča je zadolžen za pripravo raziskovanega dela projekta. V letu 2017 smo v sodelovanju s sodelavkami otroškega oddelka pripravili in poskusno testirali vprašalnike za 3 ciljne skupine (vzgojitelje in učitelje, svetovalce in starše otrok) v vrtcih in osnovnih šolah. Namen vprašalnikov je raziskati govorno-jezikovno vedenje otrok ter pridobiti vpogled v trenutno uporabo spletnih orodij in aplikacij za navedeno področje. PAL PUSH Entrepreneurship Koordinatorica projekta: dr. Zdenka Wltavsky, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Sodelavci pri projektu: Jelena Ljubišič, diplomantka upravnih ved, asist. Črtomir Bitenc, univ. dipl. psiholog in Mira Nemec, rehabilitacijska tehnologinja. Trajanje projekta: 1. 10. 2017 do 30. 9. 2019 Prednostne naloge projekta PAL PUSH so, poskrbeti, da bo sistem izobraževanja in usposabljanja spodbujal zaposljivost, spretnosti in inovacije ter predvsem enakost pri zaposlovanju in samozaposlovanju. S tem mislimo tudi enakopravnost pri zaposlovanju


83

ranljivih ciljnih skupin kot so invalidi, osebne z učnimi težavami, osipniki, Romi in drugi. Z inovativnimi integracijskimi pristopi, za katere bo značilen uporabniku prijazen dostop in uporaba, bodo udeleženci v okviru formalnega in neformalnega učenja pridobivali podjetniške kompetence, bodisi za zaposlitev ali ustanovitev lastnega podjetja. Usposabljanje se bo izvajalo kombinirano ter s pomočjo podpornih digitalnih metod (orodje IKT za ocenjevanje kompetenc, platforma za e-učenje za socialne podjetnike in tekmovalna igra, osredotočena na socialno podjetništvo). V projektu sodeluje 8 partnerjev iz EU. V letu 2017 smo pripravili ustrezne izobraževalne vsebine za pridobitev podjetniških kompetenc bodisi za zaposlitev ali ustanovitev lastnega podjetja, ki bodo osnova za izobraževanje ranljivih skupin. JobCircuit Koordinatorica projekta: dr. Zdenka Wltavsky, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Sodelavci na projektu: asist. Črtomir Bitenc, univ. dipl. psiholog, Jelena Ljubišič, diplomantka upravnih ved Trajanje projekta: 1. 1. 2017 do 31. 10. 2019 Eno ključnih področij evropske strategije na področju invalidnosti (Disability Strategy 2010 -2020) je, da se omogoči invalidom enak dostop do izobraževanja in zaposlovanja na trgu dela. V številnih evropskih državah pa dostop do trga dela invalidom še vedno ni omogočen zaradi pomanjkanja podpornih ukrepov in strategij. Cilj projekta je rešiti glavno vrzel in spodbuditi večje zaposlovanje invalidov s pomočjo podporne metodologije in ukrepov. S tem bomo na osnovi celovitega multidisciplinarnega pristopa zagotavljali enake možnosti in ustvarili zaposlitvene priložnosti za brezposelne invalide, ki bodo prilagojene zaposlitvenim potrebam na lokalni ravni in delodajalcem. Metodologija JobCircuit združuje individualno podporo in usmerjanje ter koncept usposabljanja za delo. Sposobnosti in kompetence invalidov bodo izboljšane na osnovi poklicnega usposabljanja in delovne prakse. Pilotna izvedba JobCircuit metodologije se bo izvajala na Portugalskem, v Belgiji, Bolgariji, Litvi, Sloveniji in Turčiji ob upoštevanju nacionalnih in kulturnih razlik vseh vključenih partnerskih držav v skladu s potrebami ciljne skupine. V projektu bo sodelovalo 8 partnerjev iz 6 evropskih držav. i-Care Koordinacija projekta: dr. Zdenka Wltavsky, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Sodelavci na projektu: doc. dr. Metka Moharić in dr. Mojca Debeljak. Trajanje projekta: 1. 11. 2017 do 31. 12. 2020 Cilj projekta je povečati usposobljenost akademikov in izboljšati učne programe na univerzah na področju rehabilitacijskih tehnologij ter povečati usposobljenost študentov, ki študirajo na področju rehabilitacijskih tehnologij ter zaposlenih na tem področju v bolnišnicah in inštitutih. Glavni cilj projekta je premostiti vrzel med rehabilitacijsko tehnologijo in znanstvenim izobraževanjem na palestinskih univerzah ter med rehabilitacijskimi postopki in prakso palestinskih ponudnikov rehabilitacijskih storitev. Projekt bo prinesel znatne izboljšave na področju rehabilitacijske tehnologije in povečal ozaveščenost vseh zainteresiranih strani. Pomagal bo vzpostaviti napredno rehabilitacijsko zdravljenje in diagnostične laboratorije ob uporabi evropskih standardov v izobraževalnih in rehabilitacijskih procesih. Slednje bo vplivalo na izboljšanje kompetenc študentov, raziskovalcev ter neposredno vplivalo na kakovost teh storitev za paciente. Namen projekta je izboljšati akademske učne načrte, inženirske in fizioterapevtske postopke na področju rehabilitacijske tehnologije z naprednimi in sodobnimi praktičnimi vidiki. Ob upoštevanju izkušenj partnerjev iz EU pri razvijanju veščin rehabilitacijske tehnologije,


84

znanosti in inženiringa, projekt vključuje usposabljanje, razvoj učnih načrtov in praktične vidike. V projektu bo sodelovalo 8 partnerjev iz Palestine, Irske, Bolgarije in Slovenije. V letu 2017 smo pripravljali gradivo in aktivnosti za udeležbo prvega sestanka v Bruslju, ki bo potekal v 2018 z Evropsko komisijo (program Erasmus +, K2). Urejali smo administracijo na projektu in pripravljali sodelavce iz Rehabilitacijskega inženiringa in IRIS-a za vključitev v projekt.


85

4.2. Programi in projekti Javne agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) 4.2.1. URI – Soča kot nosilna ustanova Mehanizmi vzdrževanja dinamičnega ravnotežja med hojo človeka ARRS J2-8712 Nosilna ustanova: URI-SOČA (prof. dr. Zlatko Matjačić) Sodelujoča ustanova: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani (prof. dr. Marko Munih) Sodelujoči na projektu z URI-SOČA: doc. dr. Andrej Olenšek, dr. Matjaž Zadravec Obdobje trajanja projekta: 1. 5. 2017 – 30. 4. 2020 Vzdrževanje dinamičnega ravnotežja med hojo je prisotno pri gibanju človeka, vendar je obstoječe znanje o organizaciji ravnotežnih odzivov pomanjkljivo. Cilj projekta je sistematično raziskati ravnotežne odzive na perturbacije (motilni sunki sile), ki bodo delovale na medenico v sagitalni in frontalni ravnini med hojo pri zdravih ljudeh in pri izbranih posameznikih, ki so preživeli možgansko kap. Raziskali bomo možnosti uporabe novo dobljenega znanja pri načrtovanju, izvajanju in preizkušanju novih pristopov za vadbo ravnotežja in koordinacije gibanja med hojo oseb po preboleli možganski kapi, ki bodo prilagojeni vsakemu posamezniku posebej. Poudarek bo na vadbi z usmerjenimi perturbacijami, cilj pa bo izboljšanje dinamičnega ravnotežja, simetrije hoje in povečanje zmožnosti odriva oslabljene noge. Za oceno učinkovitosti predlagane vadbe, bo izvedena poskusna tritedenska vadba, ki bo prilagojena posameznikom po kapi in bo upoštevala njihove specifične ravnotežne (ne)zmožnosti. V letu 2017 smo začeli s pripravami na izvedbo obsežnih meritev odzivov na delovanje motilnih sunkov med hojo skupine zdravih oseb na tekočem traku. Pripravili smo vso potrebno strojno in programsko opremo, ki nam bo omogočila izvajanje motilnih sunkov v višini medenice z robotom BAR-TM pri različnih parametrih motilnih sunkov (amplituda, čas cikla hoje) ter pri različnih hitrostih tekočega traku. 4.2.2. Sodelovanje pri raziskavah drugih nosilcev Raziskovanje na področju javnega zdravja Vodja: prof. dr. Igor Švab, dr. med. Koordinatorja v URI – Soča: prof. dr. Helena Burger, dr. med. Pomen krepitve javnozdravstvenih raziskav poudarjajo vse pomembnejše strategije razvoja zdravstva, kjer raziskovanje na področju javnega zdravja podpira zdravstveno politiko. Po drugi strani pa imajo raziskave javnega zdravja pomemben doprinos k znanosti s svojimi specifičnimi metodami dela, zlasti epidemiološkimi. Raziskovalni program vsebuje štiri programske sklope: - družinsko medicino, - epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni, - genomiko in javno zdravje, - rehabilitacijsko medicino.


86

Celoten programski sklop se ukvarja z izzivi in možnostmi, ki jih razvoj modernih tehnologij prinaša na teh področjih. Na področju rehabilitacije je ključnega pomena merjenje zdravja posameznika in populacije na enoten način. Izvajanje programa je podaljšano do 31. 12. 2018. Na področju rehabilitacijske medicine smo zbrali podatke o funkcioniranju oseb po amputaciji enega ali več prstov, ki so najbolj pogoste amputacije zgornjega uda, preučevali smo funkcioniranje oseb s sekundarnimi okvarami po amputaciji zgornjega uda ter z navidezno in obogateno resničnostjo vplivali na fantomsko bolečino. Za osebe po trans-tibialni amputaciji in po možganski kapi smo razvili storitev telerehabilitacije in jo uspešno preizkusili v klinični praksi. Preizkusili smo tudi nekaj metod za merjenje ravnotežja ter aktivnosti pacientov doma. Ugotovili smo, da je pomemben dejavnik pri sprejemanju amputacije prsta/ov proteza iz silikona. Osebe več let po amputaciji zgornjega uda imajo številne sekundarne okvare, ki ovirajo njihovo funkcioniranje. Prvi rezultati nakazujejo, da navidezna in obogatena resničnost zmanjšata fantomske bolečine. Telerehabilitacijo je možno uporabiti pri obeh skupinah bolnikov in je vsaj enako učinkovita kot klasična oblika rehabilitacije. S tem smo v celoti realizirali zastavljene cilje. Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju ARRS P2-0228 Nosilec: prof. dr. Marko Munih, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko Nosilec na URI – Soča: prof. dr. Zlatko Matjačić Sodelujoči na programu z URI – Soča: prof. dr. Imre Cikajlo Raziskovalne vsebine šestletnega raziskovalnega programa z nacionalne liste raziskovalnih programov zajemajo celoten spekter proučevanja gibanja, razvoja ustreznih tehnologij, klinično evalviranje ter razvoj novih diagnostičnih, terapevtskih in merilnih metod na področjih evalvacije in urjenja gibanja zgornje ekstremitete, vodenja kompleksnih rehabilitacijskih naprav, urjenja vzdrževanja ravnotežja in izvajanja funkcionalnih gibov med stojo, vstajanjem in vsedanjem ter hojo. Izvajanje program je podaljšano do 31. 12. 2020 V letu 2017 smo razvili metode urjenja vzdrževanja dinamičnega ravnotežja med hojo po tekočem traku, ki so primerne za osebe po preboleli možganski kapi. Izvedli smo kontrolirano študijo primera, kjer smo pokazali, da imajo razvite metode velik vpliv na izboljšanje sposobnosti vzdrževanja ravnotežja pri izbrani osebi po preboleli možganski kapi. Na osnovi teh pozitivnih rezultatov nameravamo metodo preizkusiti na večjem številu primernih oseb po preboleli možganski kapi. Neposredno ocenjevanje kontrolnih strategij mišic in njihovih koaktivacijskih vzorcev v robotsko podprti rehabilitaciji po možganski kapi (ARRS J2-7357) Nosilna ustanova: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru Sodelujoča ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča Nosilec: prof. dr. Aleš Holobar Nosilec na URI – Soča: prof. dr. Zlatko Matjačić Sodelujoči na projektu z URI – Soča: prof. dr. Imre Cikajlo, dr. Andrej Olenšek, dr. Matjaž Zadravec Obdobje trajanja projekta: 1. 1. 2016 – 31. 12. 2018 Centralni nadzor človeških gibov je slabo raziskan, predvsem zaradi njegove kompleksnosti in velikega števila prostostnih stopenj živčnih kodov, ki nadzirajo krčenje skeletnih mišic. Slednje lahko preučujemo s snemanjem električne aktivnosti mišic na površini kože, torej z analizo površinskih elektromiogramov (EMG). Ta pristop nudi zelo omejen vpogled v


87

centralni nadzor skeletnih mišic, predvsem zaradi občutljivosti signalov EMG na obliko akcijskih potencialov motoričnih enot (ME). V projektu predlagamo unikatno rešitev problema obdelave signalov EMG in sicer razvoj in validacijo računalniških postopkov za realno časovno ločitev informacij o obliki akcijskih potencialov ME od informacij o njihovih prožilnih vzorcih, ki tvorijo živčni kod. Omenjeno metodologijo bomo uporabili pri preučevanju kontrolnih strategij skeletnih mišic zgornjih udov zdravih in ljudi s hemiparezo. S tem naslavljamo tako metodološke kot fiziološke pomanjkljivosti trenutno uveljavljene teorije mišičnih sinergij. Razvite tehnike bomo uporabili pri analizi patoloških vzbujanj mišic zgornjih udov pri bolnikih s hemiparezo. Ugotovljena patološka odstopanja bomo sistematično primerjali s funkcionalnimi napakami gibov, ki jih bomo ocenili s pomočjo haptično nadzorovanega rehabilitacijskega robota UHD. S tem bomo zagotovili boljšo informacijsko podporo rehabilitacijskim postopkom in bolje izkoristili bolnikov rehabilitacijski potencial. V letu 2017 smo nadaljevali z meritvami robotsko podprtih gibov roke, pri čemer smo merili EMG aktivnost mišic podlahti. Partnerji z Univerze v Mariboru so z metodami dekompozicije in dekonvolucije signalov uspeli identificirati kontrolne strategije posameznih mišičnih skupin na skupini zdravih oseb. EkoSMART: Eko sistem pametnega mesta – SPS-S4 MIZŠ Nosilna ustanova: Marand d.o.o. Sodelujoča ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča Koordinator: Roland Petek Koordinator na URI – Soča: prof. dr. Zlatko Matjačić Sodelujoči na projektu z URI – Soča: prof. dr. Imre Cikajlo, prof. dr. Helena Burger Obdobje trajanja projekta: 1. 8. 2016 – 31. 7. 2019 Slovenska strategija pametne specializacije S4 temelji na osmih prednostnih področjih, od katerih je eno »Pametna mesta in skupnosti«. Glavni strateški cilj S4 je vzpodbujanje razvoja in inoviranja na področju trajnostnih tehnologi in storitev za zdravo življenje. Program EkoSMART pomembno prispeva k uresničevanju te strategije, saj se fokusira tako na mobilnost, zdrav način življenja in preventivo, kot na področje elektronskega in mobilnega zdravja v pametnih mestih in skupnostih. Vpeljava trajnostnega ekosistema bo partnerjem konzorcija in posredno tudi drugim deležnikom omogočala učinkovit razvoj na omenjenih področjih. Program EkoSMART je sestavljen iz šestih razvojno-raziskovalnih področij (RRP) oziroma projektov. Projekt RRP4 – Elektronsko in mobilno zdravstvo se ukvarja z IKT rešitvami na področju klinične in domače zdravstvene oskrbe. URI-SOČA sodeluje v RRP4 in sicer na področju razvoja tehnologije in storitev rehabilitacije na daljavo – telerehabilitacije. V letu 2017 smo razvili aplikacijo s specifično nalogo za prestavljanje navideznih kock, ki je bila razvita na URI-Soča, s 3D očali Occulus Rift. Načrtali smo pilotno randomizirano študijo, v kateri sodelujejo osebe s Parkinsonovo boleznijo. Ena skupina uporablja 3D očala, druga skupina izvaja vaje samostojno na osebnem računalniku. Skozi potekajočo raziskavo želimo ugotoviti ali bi bilo razvito okolje primerno za samostojno uporabo na domovih uporabnikov. Metodologija za analizo podatkov v medicini ARRS P3-0154-0381 Nosilna ustanova: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Nosilec: prof. dr. Janez Stare Član programske skupine: izr. prof. dr. Gaj Vidmar Predmet raziskovalnega programa je metodologija za odkrivanje dejanskih ali potencialnih zakonitosti, trendov in povezav v podatkih, ki nastajajo v medicini. Torej gre za metode za


88

odkrivanje znanja ali generiranje novih hipotez, ki do znanja lahko pripeljejo. Podatki, ki nas pri tem zanimajo, največkrat izhajajo iz raziskovalnega, lahko pa tudi rutinskega dela v medicini. V grobem lahko področje našega raziskovanja razdelimo na tri podpodročja: - biostatistika (regresijski modeli v analizi preživetja, časovno spremenljivi koeficienti in

križajoča se tveganja v Coxovem regresijskem modelu, razvoj nove metode za analizo relativnega preživetja, prileganje logističnega regresijskega modela, metode prikaza podatkov, analiza EMG signalov in učinkov električne stimulacije gladkih mišičnih tkiv);

- scientometrija (avtomatska analiza citiranosti, izbira ustreznih kazalnikov, uporaba orodij OLAP z bibliografskimi podatkovnimi zbirkami, trendi v raziskovanju v slovenski medicini, vplivi različnih dejavnikov na odmevnost objavljenih del);

- podatkovno rudarjenje v bibliografskih zbirkah (metode za tvorjenje hipotez iz bibliografskih podatkov, sistem za podporo pri odkrivanju biomedicinskih zakonitosti na podlagi povezave bibliografske zbirke Medline z genetskimi podatkovnimi zbirkami).

Izvajanje program je podaljšano do 31. 12. 2020. V letu 2017 se je delo programske skupine uspešno nadaljevalo na vseh treh podpodročjih. Člani programske skupine so objavili 65 znanstvenih in strokovnih publikacij, od tega 26 izvirnih znanstvenih člankov.


89

4.3. Interni projekti V letu 2017 smo izvedli razpis za izbiro internih projektov URI – Soča za leto 2017 (tabela 29). Na razpis je prispelo 10 prijav. Komisija za interne projekte je pozitivno ocenila vseh 10 projektov, ki so bili izbrani za izvajanje. Začetek izvajanja projektov je bil določen za 1. 1. 2018. Vsi projekti se morajo zaključiti najkasneje do 31. 12. 2019. Trenutno potekajo tudi še interni projekti, ki so bili sprejeti na razpisu leta 2016 (tabela 30). Rok za dokončanje teh projektov je 31. 12. 2018. Tabela 29: Interni projekti URI – Soča, odobreni v letu 2017, in njihovi nosilci – rok za dokončanje 31. 12. 2019 NASLOV PROJEKTA NOSILEC Spremljanje učinkovitosti psihološke obravnave pri otrocih in mladostnikih s kronično bolečino

Barbara Horvat Rauter

Primerjava treh aktivnih vakuumskih sistemov suspenzije podkolenske proteze

Branko Zdovc

Poskusna izdelava mavčnih kap v postopku predprotetične priprave oseb po amputaciji spodnjih udov

Maja Mlakar

Prevod in prilagoditev diagnostičnega materiala za področje dela logopedov

Maja Ogrin

Pojav stresne inkontinence pri ženskah, zaposlenih na URI – Soča

Maja Vrabič

Primerjava učinkov različnih individualno narejenih ortoz na funkcijo hoje in ravnotežja ter biomehanska analiza hoje z različnimi individualno narejenimi ortozami za nadzor stopala pri dveh kliničnih primerih

Marko Rudolf

Obremenjevanje proteze za spodnje ude

Metka Zalar

Primerjava klasičnega ležišča-proteze z novim tipom ležišča-proteze po disartikulaciji kolka (hemipelvektomije)

Robert Janežič

Spodbujanje hoje s protezo v domačem okolju

Andrej Bavec

Kognitivna rehabilitacija pacientov po amputaciji spodnjega uda

Petra Boh


90

Tabela 30: Interni projekti iz leta 2016 – rok za dokončanje 31. 12. 2018 NASLOV PROJEKTA NOSILEC Analiza laminata v ortotiki in protetiki Matic Bombek

Vadba ravnotežja s pomočjo sistema REWIRE pri pacientih po možganski kapi

Marko Rudolf

Varnost vadbe na kombinirani fitnes napravi in njen vpliv na krvni tlak in srčni utrip, mišično jakost in funkcijo okvarjenega zgornjega in spodnjega uda pri osebah v subakutnem obdobju po možganski kapi

Edita Behrić

Preprečevanje padcev z izobraževanjem pacientov po amputaciji spodnjega uda

Romana Petkovšek-Gregorin

Učinkovitost pripomočkov za otroke s ploskimi stopali

Zala Kacijan (Novak)

Prisotnost izgorelosti zaposlenih v službi CPR

Evalda Bizjak

Sodelovanje in tekmovalnost v računalniških igrah pri osebah po možganski kapi (SOTI)

Imre Cikajlo

Telerehabilitacija hodečih otrok z omejeno gibljivostjo v skočnih sklepih Irena Jemec Štukl

V letu 2017 so se iztekli interni projekti, ki so bili izbrani v izvajanje leta 2015. Trije so bili uspešno zaključeni, trinajst pogojno uspešno zaključenih (tabela 31). Tabela 31: Interni projekti iz leta 2015 – rok za dokončanje 31. 12. 2017 NASLOV PROJEKTA NOSILEC Stanje projekta Ocena in obravnava motnje uriniranja pri bolnikih v subakutnem obdobju po možganski kapi

Nataša Bizovičar Podaljšano v leto 2018

Učinki vadbe za spretnost in koordinacijo roke v navideznem okolju bolnikov s Parkinsonovo boleznijo

Tatjana Krizmanič Podaljšano v leto 2018

Priredba Lestvice za oceno depresivnosti pri bolnikih za afazijo Vesna Mlinarič Lešnik Podaljšano v leto 2018

Ugotavljanje učinkovitosti različnih lestvic za ocenjevanja ravnotežja pri različnih stopnjah prizadetosti ravnotežja pri pacientih po možganski kapi (primerjava modificiranega mini-BESTesta, Bergove lestvice za oceno ravnotežja ter lestvice za oceno funkcionalnosti hoje - FGA)

Marko Rudolf Uspešno zaključen; članek objavljen

Leta kot varovalni dejavnik kognitivne okvare po pridobljeni možganski poškodbi

Urša Čižman Štaba Podaljšano v leto 2018

Celostna ocena funkcijskih zmožnosti otrok z idiopatsko hojo po prstih

Svetlana Logar Podaljšano v leto 2018

Ocenjevanje motoričnih govorno glasovnih motenj pri otrocih s pomočjo dinamične ocene

Valerija Marot Podaljšano v leto 2018

Vzdrževanje učinkov vedenjsko kognitivne terapije preko interneta po zaključku interdisciplinarnega programa funkcionalne obravnave za obvladovanje

Nika Bolle Podaljšano v leto 2018

Poizkus odvzema mere in izdelave modela z računalniško podprtim postopkom s komercialnim imenom TT Design za transtibialne proteze in TF

Dominik Erzar Podaljšano v leto 2018

Upravljanje električnih protez s prepoznavanjem vzorcev Maja Mlakar Se ni začel Učinek ortoze za gleženj in stopalo z aktivnimi sklepi z vzmetjo (model Fior&Gentz) za podporo funkcije dorzalnih in plantarnih fleksorjev na hojo

Ksenija Osrečki Podaljšano v leto 2018


91

NASLOV PROJEKTA NOSILEC Stanje projekta Zadovoljstvo z ortopedsko obutvijo Štajer Tomaž Podaljšano v leto

2018 Primerjava učinkovitosti vadbe hoje na tekočem traku s sočasno uporabo navideznega okolja – s pomočjo sistema Zebris Rehawalk ®– in hoje na tekočem traku

Maruša Kržišnik Uspešno zaključen; članek objavljen

Drobljenje zdravil pri bolnikih s hranilno sondo ali s težavami pri požiranju

Sabina Šoštarić Podaljšano v leto 2018

Učenje sproščanja Anja Rakuša Podaljšano v leto 2018

Aktivnost zaposlenih oseb s paraplegijo, ki uporabljajo voziček na ročni pogon

Urška Miklič Podaljšano v leto 2018

Ocenjevanje učinkovitosti učenja vsakodnevnih aktivnosti pri kronično bolnih otrocih s pomočjo Lestvice doseganja ciljev

Anja Snedic Podaljšano v leto 2018

Povezanost SKRB oz. fibromialgije s hipermobilnostnim sindromom Milica Klopčič Spevak Uspešno zaključen; članek objavljen


92

4.4. Doktorsko usposabljanje Vpisani na doktorsko usposabljanje: 1. Nika Bolle, univ. dipl. psih. (UL, FF)

Mentor: prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., prim., višja svetnica, Somentor: izr. prof. dr. Andreja Avsec, univ. dipl. psih. Začetek usposabljanja: 2012 Naslov doktorske naloge: Povezanost zanosa z izvršilnimi funkcijami

2. Neža Majdič, dr. med. (UL, Interdisciplinarni doktorski študijski programi Statistika) Mentor: izr. prof. dr. Gaj Vidmar Začetek usposabljanja: 1. 12. 2012 Naslov doktorske naloge: Več razsežno statistično obvladovanje procesa z mešanimi podatki in njegova uporaba na področju zdravstvene oskrbe

3. Mag. Klemen Grabljevec, dr. med. (UM, MF) Mentor: prof. dr. Tadej Strojnik Začetek usposabljanja: 2015 Naslov doktorske naloge: Spremembe kontraktilnih lastnosti izbranih skeletnih mišic po aplikaciji intratekalnega baklofena pri bolnikih z okvaro centralnega živčevja

4. Nina Peroša, dr. med. (UL, MF) Mentor: prof. dr. Helena Burger, dr. med. Začetek usposabljanja: 2016 Naslov doktorske naloge: še ni določen

5. Katja Zupančič, univ. dipl. psih. (UL, FF) Mentor: izr. prof. Robert Masten, univ. dipl. psih. Somentor: doc. dr. Metka Moharić, dr. med. Začetek usposabljanja: 2017 Naslov doktorske naloge: še ni določen


93

4.5. Magistrski študij V letu 2017 sta magistrski študij uspešno zaključila: − Janez Špoljar, dipl. fiziot. (UL, Zdravstvena fakulteta)

Mentorica: doc. dr. Urška Puh Somentorica: doc. dr. Nika Goljar, dr. med.

Naslov magistrske naloge: Zanesljivost, veljavnost in učinek stropa slovenskega prevoda funkcijske ocene hoje za paciente z okvaro hrbtenjače Zagovor: 16. 5. 2017

− Aleksander Zupanc, dipl. fiziot. (UL, Zdravstvena fakulteta) Mentorica: doc. dr. Urška Puh Somentor: doc. dr. Primož Novak Naslov magistrske naloge: Merske lastnosti de Morton indeksa premičnosti pri pacientih z mišično-kostnimi okvarami Zagovor: 19. 10. 2017

Vpisani na magistrski študij: − Veronika Podlogar, dipl. fiziot. (UL, Zdravstvena fakulteta) Mentorica: doc. dr. Urška Puh Somentorica: prof. dr. Helena Burger, dr. med. Naslov magistrske naloge: Zanesljivost, veljavnost in občutljivost L testa ter uporabnost

testa vstajanja pri pacientih po amputaciji spodnjega uda − Tanja Sečnik, dipl. fiziot. (UL, Zdravstvena fakulteta) Naslov magistrske naloge: še ni določen − Jana Šuštar, dipl. fiziot. (UL, Zdravstvena fakulteta) Naslov magistrske naloge: še ni določen − Tina Žnidar, dipl. fiziot. (UL, Zdravstvena fakulteta)

Mentorica: doc. dr. Urška Puh Somentorica: Marijana Žen Jurančič, dr. med. Naslov magistrske naloge: še ni določen


94

5. Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo (RCZR) je bil ustanovljen za uresničevanje zakonskih nalog po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki v okviru javnih pooblastil obsegajo: – usklajevanje in koordiniranje strokovnega razvoja na področju zaposlitvene rehabilitacije, – pripravo standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije, − pripravo standardov usposabljanj in znanj za strokovne delavce in izvajalce zaposlitvene

rehabilitacije in skrb za njihovo izvajanje, − pripravo standardov kakovosti na področju zaposlitvene rehabilitacije, − dajanje obveznega strokovnega mnenja v primeru spora iz prvega odstavka 39. člena tega

zakona, − opravljanje raziskovalnega dela in – opravljanje drugih nalog v zvezi z izvajanjem tega zakona na podlagi vsakoletnega

programa dela. V letu 2017 smo opravili naslednje naloge za naročnika Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve (MDDSZ) in enake možnosti: Evalvacija zaposlitvene rehabilitacije za leto 2017 Evalvacija zaposlitvene rehabilitacije (ZR) za leto 2017 je potekala v skladu z določili Standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije. Anketirali smo izvajalce zaposlitvene rehabilitacije, uporabnike storitev zaposlitvene rehabilitacije in napotne ustanove (ZRSZ, ZPIZ). Pregledali smo izhode iz zaposlitvene rehabilitacije, izvajanje podpornega zaposlovanja in prilagoditve delovnih mest in izboljšave kakovosti življenja uporabnikov storitev v povezavi z zaposlitveno rehabilitacijo. Zaposlitvena rehabilitacija se je po posameznih področjih spremljala na letni ravni z namenom ugotavljanja sprememb, ki jih prinaša vključitev v določen proces, dobrih praks, potreb in kritičnih področij. Evalvacija omogoča tudi primerjavo na večletni ravni in med izvajalci ZR, s čimer se ugotavljajo določeni trendi. Ugotovitve evalvacije omogočajo pripravo priporočil za MDDSZ in izvajalce ZR z namenom čim ustreznejšega sledenja glavnemu namenu procesa zaposlitvene rehabilitacije, tj. povečati zaposljivost invalidov. Krepitev notranje moči uporabnikov storitev zaposlitvene rehabilitacije Krepitev moči uporabnikov pomeni proces pridobivanja temeljnih zmožnosti neposredno s strani uporabnika ali pa s pomočjo tistih, ki že imajo dostop do teh možnosti. Vključuje še opogumljanje in razvoj sposobnosti za samostojno delovanje z osredotočenostjo na zmanjševanje socialne izključenosti in odvisnosti od socialne pomoči ali dobrodelnosti. Pozitivno vpliva na izide vključevanja v storitve zaposlitvene rehabilitacije, zaposljivost in zaposlovanje. Koncept krepitve moči smo pri izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije pričeli uvajati leta 2013. Po pregledu in analizi različnih evropskih modelov smo izbrali model, razvit v okviru evropskega projekta REQUEST oz. EQUAL, saj je prilagojen področju zaposlitvene/poklicne rehabilitacije. Opredeljen je kot pristop, ki upošteva osebne, medosebne in družbene ravni moči ter temelji na samodeterminaciji, prenosu moči s strokovnih delavcev in suverenosti uporabnikov. V sodelovanju z izvajalci ZR in uporabniki storitev smo razvili vprašalnik, s katerimi zajamemo 6 komponent krepitve moči (sposobnost, odločanje o samem sebi, pomen/smisel, sodelovanje v skupini, pozitivna identiteta) ter preverili merske karakteristike vprašalnika. Nadalje smo z namenom preverjanja uporabnosti in kakovosti


95

vprašalnik ponovno uporabili pri vseh izvajalcih ZR, manj razumljive trditve izboljšali in ponovno preverili merske karakteristike. V naslednjih letih so vprašalnik izpolnjevali uporabniki storitev pri izvajalcih ZR v fazi vključitve v nadaljnje storitve ZR (po storitvi B) z namenom ugotavljanja kongruentne veljavnosti ter spremljanja področij krepitve moči. V letu 2017 smo pripravili smernice za določitev norm po spolu, starosti in izobrazbi in analizo vprašalnikov za rezultate pri uporabnikih. Razvoj sistemskega modela zaposlitvene rehabilitacije Delo v intervizijskih skupinah predstavlja stalno bazo za koordinacijo in usklajevanje strokovnega razvoja zaposlitvene rehabilitacije. V okviru teh skupin je potekalo več aktivnosti, ki so povezale strokovne delavce in medinstitucionalno okolje, kar je potrebno iz sistemskega vidika. V letu 2017 smo organizirali tri intervizijska srečanja za predstavitev strokovnih nalog RCZR in intervizijo za področje samozaposlovanja invalidov. V okviru naloge smo pripravili pregled primerov iz prakse na terenu glede individualnih rehabilitacijskih načrtov in individualnih načrtov podpore, ter priporočila in sistemske rešitve za izboljšanje. Tretji del naloge je zajel naše aktivnosti za sodelovanje na posvetih, konferencah, okroglih mizah, strokovnih srečanjih in podobnih dogodkih, na temo zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja invalidov, z namenom osveščanja strokovne in širše javnosti o zaposlitveni rehabilitaciji. Analiza socialno-ekonomskega položaja oseb z izdano odločbo o nezaposljivosti Od uveljavitve Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) dalje je na podlagi strokovno utemeljene ocene zaposlitvenih možnosti več kot 2.000 oseb pridobilo odločbo o nezaposljivost. Odločba omogoča vključitev v programe socialne vključenosti, ki osebi zagotavljajo možnosti za ohranjanje delovnega potenciala na eni strani kot tudi optimalno funkcioniranje podporne socialne mreže na drugi strani. Manj raziskano je področje uveljavljanja pravic oseb z odločbo o nezaposljivosti na področju socialnega varstva. Naloga omogoča bolj celosten vpogled v socialno-ekonomski položaj omenjene skupine in njihove potrebe. Po podatkih o vključenih v programe socialne vključenosti je namreč le manjši del oseb z odločbo o nezaposljivosti vključen v programe socialne vključenosti (37 %). V okviru naloge smo izvedli srečanja z uporabniki, ki so vključeni v programe socialne vključenosti in s strokovnimi delavci, ki delajo z osebami z odločbo o nezaposljivosti – rehabilitacijskimi svetovalci, strokovnimi delavci Centra za socialno delo in izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Primerjalna analiza socialnih pravic in pogojev za pridobitev pravic v okviru programov socialnega varstva, programa socialne vključenosti in zaposlitvene rehabilitacije Strokovni delavci v zaposlitveni rehabilitaciji in tudi širše pri delu v praksi se pogosto srečujejo s težavami, ki jih imajo invalidi pri uveljavljanju pravic po različnih zakonih in podzakonskih predpisih. Predvsem lahko izpostavimo zahtevnost postopkov, številne zakone, povezovanje različnih zakonov, težave s komunikacijsko dostopnostjo ipd. Pogosto se dogaja, da posamezniki po nepotrebnem zaradi zapletenega in manj urejenega sistema invalidskega in socialnega varstva zaidejo v različne osebne, eksistenčne in materialne stiske, kar lahko vodi do poslabšanja zdravstvenega stanja, tako fizičnega kot tudi psihičnega. S tem pa je onemogočeno zagotavljanje njihovega optimalnega delovnega funkcioniranja. Poznavanje in ustrezno vodenje postopkov pri uveljavljanju pravic je ključnega pomena za reševanje osebnih zadev in eksistenčne socialno-ekonomske problematike, kar je predpogoj za reševanje zaposlitvene problematike. Ključni partnerji pri uveljavljanju pravic so Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), Center za socialno delo (CSD), Zavod za


96

pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in ostale relevantne institucije. Ker so strokovni delavci neposredno povezani z navedeno problematiko, je poznavanje področja ključno za uspešno, hitro in učinkovito reševanje individualnih težav, s katerimi se uporabniki storitev in programov srečujejo. Pomembno pa je tudi, da področje zakonodaje s področja socialnega varstva trenutno manj oziroma ne prepoznava potreb in lastnosti te skupine invalidov. Od leta 2010 do 2015 se je število zaposlenih invalidov v zaposlitvenem centru (ZC) povečalo za 194 novih zaposlitev (iz 242 na 436), število zaposlitvenih centrov pa za 16 (od 28 na 44). V enakem obdobju je bilo izdanih 520 novih odločb o zaposljivosti v zaščitni zaposlitvi, kar pomeni, da je le dobra tretjina (37 %) invalidov s pravico do zaščitne zaposlitve imela v tem obdobju možnost, da pravico do zaposlitve na zaščitenem delovnem mestu realizira (poleg zaposlitev v ZC je še nekaj zaščitnih zaposlitev v invalidskih podjetjih). V okviru naloge smo izvedli strokovno srečanje z zaposlenimi invalidi z odločbo o zaposljivosti v zaščitni zaposlitvi in s strokovnimi delavci s področja zaposlitvene rehabilitacije ter s tistimi, ki delajo neposredno z osebami z odločbo o zaposljivosti v zaščitni zaposlitvi in odločbo o nezaposljivosti – rehabilitacijskimi svetovalci in strokovnimi delavci CSD. JOB SHADOW DAY – ozaveščanje delodajalcev in širše javnosti o pomenu vključevanja invalidov v delo in družbo. V Evropi že več let poteka poseben dan (Job Shadow Day), ki je namenjen ozaveščanju delodajalcev in širše javnosti o pomenu vključevanja invalidov na odprti trg dela oziroma za promoviranje enakih možnosti pri zaposlovanju invalidov. Dogodek poteka tako, da invalid »sledi« zaposlenemu v izbrani organizaciji en dan. Na ta način dobi boljši vpogled v konkretno delo ali strokovno področje, raziskuje svoje poklicne interese, širi mrežo potencialnih delodajalcev v lokalni skupnosti, spoznava katere sposobnosti in spretnosti so potrebne za opravljanje delovnih nalog, kakšna znanja/usposobljenost je potrebna. Delodajalci lahko na ta način izrazijo njihovo zavezanost k družbeni odgovornosti in sprejemanju raznolikosti, pridobijo vpogled v mrežo potencialnih delodajalcev, spoznajo pozitivne strani zaposlovanja invalidov, se naučijo več o ravnanju z invalidnostjo. Job Shadow Day predstavlja tudi promocijo za delodajalce, saj gre za medijsko odmevno akcijo, tako lahko pridobijo tudi nove kupce. Ideja je, da čim večje število delodajalcev sodeluje pri dogodku ter da je dogodek vsakoleten. Evropska zveza za podporno zaposlovanje teži k temu, da bi se Job Shadow Day izvedel na isti dan v vseh sodelujočih evropskih državah. Trenutno je dogodek izveden na različne dneve, je pa v vseh državah izveden v marcu ali aprilu. Izkušnje evropskih držav, ki že izvajajo Job Shadow Day, kažejo na pozitivne učinke. Naloga poteka v sodelovanju z Združenjem izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji (ZIZRS) in ZRSZ. Trenutno uporabljamo še originalno ime Job Shadow Day, ki je prepoznano po celotni Evropi, za uporabo v Sloveniji pa ga bomo prevedli in priredili našim razmeram. Naloga v letu 2017 je bila namenjena pripravi in raziskavi trga, pripravi promocijskega materiala, opredelitvi mreže delodajalcev, ki bodo sodelovali in ostalih potrebnih strokovnih in organizacijskih protokolov . Uvedba izbranega nabora šifer mednarodne klasifikacije funkcioniranja v standarde zaposlitvene rehabilitacije Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja (MKF) je namenjena zagotavljanju enotnega in standardnega jezika in okvira za opisovanje zdravja in z zdravjem povezanih stanj. Njen pomen v zaposlitveni rehabilitaciji je predvsem v tem, da: − omogoča upoštevanje načela interakcije med ovirami, funkcijo in faktorje okolja, − ponuja skupni jezik, ki je razumljiv vsem članom tima različnih strok,


97

− nudi možnost merjenja in s tem tudi osnovo za objektivno ocenjevanje, − se dopolnjuje z MKB in − omogoča uveljavljanje bio-psiho-socialnega modela. Celoten MKF obsega 1424 kod – uporaba vseh kod je zamudna in neučinkovita. Število značilnosti uporabnikov storitev, ki jih moramo poznati, je omejeno. Zato lahko vedno oblikujemo kratke sezname oziroma jedrne nize. Tekom izvajanja storitev zaposlitvene rehabilitacije smo ugotavljali, da uporaba samo razdelka telesne funkcije v procesu ZR ne zadostuje, saj ne zajema vseh področij posameznika, ki so pomembna za načrtovanje zaposlitve oz. drugih izhodov iz ZR. Poleg medicinskih dejavnikov na zaposljivost in zaposlitev vplivajo še dejavnosti in sodelovanje, ter okoljski in osebni dejavniki. MKF se trenutno uporablja le v prvi, ocenjevalni fazi (storitev B), kar zmanjšuje namen uporabe MKF (postavljanje ciljev v MKF, vodenje in evalvacija procesa ZR), poleg tega pa se pri Orientacijski lestvici, ki je namenjena ocenjevanju stanja s predpisanimi merili, zaradi opisnega pristopa in specifičnosti izgublja moč za primerjavo med izvajalci ZR, možna pa ni niti primerjava na evropski ravni. Jedrni niz MKF za zaposlitveno rehabilitacijo omogoča oceno potreb, kar omogoča postavljanje jasnih in specifičnih ciljev obravnave, to pa omogoča načrtovanje aktivnosti/storitev. Z razvojno nalogo smo pričeli v letu 2015, ko smo najprej sistematično pregledali domačo in tujo literaturo s področja uporabe MKF in vpliva MKF rehabilitacijskih procesih. Preverjali smo uporabnost oziroma prenos že narejenih jedrnih nizov (WHO) v slovensko okolje, kar se je izkazalo kot neustrezno. Na podlagi strokovne in znanstvene literature, obstoječih jedrnih nizov in celotnega MKF smo pripravili osnutek jedrnega niza MKF za zaposlitveno rehabilitacijo, ki so ga na praktičnih primerih preizkušali izvajalci ZR. Pred samo testno uporabo smo izvedli dve delavnici za izvajalce ZR (v Ljubljani in v Mariboru, 72 sodelujočih strokovnih delavcev). Na podlagi ugotovitev iz testne rabe smo pripravili drugi osnutek jedrnega niza. V letu 2017 smo preizkušali uporabnost drugega osnutka jedrnega niza, kar je nujno potrebno, saj se lahko ustrezen jedrni niz pripravi šele na podlagi več testiranj. Testna raba bo izvedena v sodelovanju z izvajalci zaposlitvene rehabilitacije. Razvoj kompetenčnega modela za strokovne delavce in izvajalce zaposlitvene rehabilitacije Pri pripravi programa smo sodelovali z ZIZRS, ZRSZ in avstrijskim nacionalnim izvajalcem Zaposlitvene rehabilitacije/poklicne rehabilitacije Berufliches Bildungs - und Rehabilitation-szentrum (ZR/PR BBRZ). Pripravili smo model osebnega portfolia za strokovne delavce in izvajalce zaposlitvene rehabilitacije ter strokovne delavce v invalidskem podjetju (IP), ZC in izvajalce programov socialne vključenosti (SV), skladno z določili nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK). V aktivnostih naloge smo zajeli tudi vprašanja povezana s preverjanjem izobraževanj, ki potekajo pri ZIZRS v sodelovanju z RCZR. Vzdrževanje in analiza sistema kakovosti equass Uveljavljanje sodobne rehabilitacijske doktrine omogoča v Sloveniji Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Z namenom, da bi tudi v Sloveniji dosegli evropsko primerljivo prakso, upoštevajo izvajalci ZR pri svojem delu evropska načela kakovosti v rehabilitaciji. Sistem kakovosti EQUASS Assurance ima v Sloveniji uvedenih 12 izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, en izvajalec pa EQUASS Excellence. Že med samim uvajanjem standardov kakovosti Equass smo ugotavljali, da bi bilo treba na posameznih področjih uvajati izboljšave na ravnih celotne mreže izvajalcev ZR, npr. krepitev notranje moči, kakovost življenja, pravice uporabnikov ipd. Še vedno pa ostajajo področja, kjer so potrebne


98

izboljšave. V letu 2015 smo analizirali začetno stanje (ugotovitve iz samoocenitvenih vprašalnikov) in ugotovili, da so se med izvajalci pojavljale razlike pri zaznavanju takratnega delovanja in procesov. Z uvedbo sistema kakovosti naj bi se delovanje in procesi med izvajalci do določene mere poenotili, še vedno pa ostajajo področja, kjer so možnosti za izboljšave in poenotenje postopkov. Tako smo v letu 2016 analizirali vsa poročila zunanjih presoj, pri tem smo se osredotočili na močna področja, ki nam koristijo kot primeri dobrih praks, ter na področja, kjer so še potrebne izboljšave. V letu 2017 smo izvedli raziskavo, pri kateri bodo sodelovali vsi izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, ki imajo uveden sistem kakovosti. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) V letu 2017 smo izvedli srečanja z invalidi, ki so uveljavljali pravice v okviru ZIMI. Posvetili smo se primerom dobrih praks, ki bodo poudarili uporabnost in koristnost primerov iz prakse na področju tehničnih pripomočkov. V drugem delu naloge smo se posvetili prilagoditvam avtomobila, za demonstracijske aktivnosti glede možnosti predelave za uporabnike. V prvem letu dve-letne naloge je bil nabavljen avtomobil in pripravljene izhodiščne storitve/prilagoditve za uporabnike prilagojenega vozila. Izobraževalno delo Z Združenjem izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije smo sodelovali pri pripravi izobraževanj strokovnih delavcev v zaposlitveni rehabilitaciji v letu 2017. Izvedeno je bilo 10 izobraževanj. V sodelovanju z organizacijo Peskovnik smo izvedli tudi delavnico v Zagrebu, na temo kakovostnega komuniciranja in obvladovanja konfliktov v zaposlitveni rehabilitaciji.


99

6. Knjižnica V letu 2017 so med uporabniki knjižnice URI – Soča prevladovali raziskovalci na področju rehabilitacije oseb z zmanjšanimi zmožnostmi, dodiplomski in podiplomski študenti fakultet Univerze v Ljubljani (Medicinska fakulteta, Zdravstvena fakulteta, Pedagoška fakulteta), Mariboru (Medicinska fakulteta, Fakulteta za zdravstvene vede) in drugih (Univerza na Primorskem, Univerza v Novi Gorici). Knjižnica je odprtega tipa in v povezavi s tem smo zaznali tudi nekaj obiskov drugih uporabnikov (svojci pacientov, druga zainteresirana javnost). Na področju knjižničnih storitev je knjižnica opravljala izposojo gradiva, poizvedbe in posredovanje člankov v tiskani obliki ali po elektronski pošti, medknjižnično izposojo, referenčno delo z uporabniki, pri čemer je prednjačilo posredovanje informacij o dostopnosti gradiva, usmerjanje in pomoč uporabnikom pri informacijskih poizvedbah, uporabi spletnih servisov itd. Uporabnikom je bila na voljo čitalnica in dostop do svetovnega spleta ter elektronskih publikacij. Na področju izposoje narašča trend posredovanja informacij po elektronski pošti ter posredovanja elektronskih dokumentov. Knjižnica šteje 2793 članov, od tega 516 aktivnih. V letu 2017 smo opravili več organiziranih izobraževanj na temo priprave pisnih prispevkov za objavo v strokovnih in znanstvenih revijah, navajanja virov, učinkovitega iskanja virov v mednarodnih bazah podatkov ter priprave vlog za postopek habilitacije. Uporabnikom smo ponudili tudi možnost individualnega svetovanja v povezavi s tovrstnimi vsebinskimi izzivi in številna tovrstna srečanja tudi realizirali. Knjižnica aktivno sodeluje v procesu znanstvenega informiranja z zbiranjem, obdelovanjem in hranjenjem podatkov o objavah raziskovalcev URI – Soča v domačih in tujih strokovnih in znanstvenih revijah, zbornikih ter knjigah s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine. V sistem COBISS.SI aktivno prispevamo zapise v okviru bibliografij raziskovalcev v sistemu SICRIS. V tem okviru smo imeli ob koncu leta evidentiranih več kot 5000 dokumentov – gre za publikacije, ki jih izdaja inštitut, raziskovalna poročila, diplomske, magistrske, doktorske in specialistične naloge, članke ter prispevke na konferencah od leta 1954 dalje. Sodelovali smo v procesu priprave strokovnih zbornikov s konferenc ter v postopkih pridobivanja elementov za identifikacijo publikacij v okviru mednarodnega sistema označevanja publikacij ter mednarodne izmenjave podatkov (CIP, ISBN) ter izvajali postopek oddaje obveznega izvoda publikacij v lastni izdaji. Gradivo smo posredovali drugim knjižnicam biomedicinskega kroga in sodelovali pri izmenjavi novosti ter drugih strokovnih informacij. Knjižnični fond obsega 13.062* enot, od tega je bilo tekoče naročenih 42 naslovov tujih in 25 naslovov domačih revij. Knjižnica preko različnih ponudnikov zagotavlja dostop do elektronskih verzij večine revij. V letu 2017 je dalje izhajala revija Rehabilitacija (ISSN 1580-9315), in sicer 2 redni številki in 1 suplement: Rehabilitacija, letn. 16, supl. 1 (marec 2017): Etične dileme v fizikalni in rehabilitacijski medicini in celostni rehabilitaciji. 28. dnevi rehabilitacijske medicine, 24. in 25. marec 2017


100

Rehabilitacija, letn. 16, št. 1 (maj 2017) Rehabilitacija, letn. 16, št. 2 (september 2017) Prispevki, objavljeni v reviji, so od leta 2008 dalje prosto dostopni na spletni strani revije (http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/) in na portalu Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si (https://www.dlib.si/Publications.aspx).

∗ Podatek pred izvedbo inventure, ki je načrtovana v letu 2018

http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/

https://www.dlib.si/Publications.aspx


101

7. Mednarodna dejavnost Sodelovanje z mednarodnimi ustanovami in strokovnimi združenji: Aalborg University, Center for Sensory-Motor Interaction, Aalborg, Danska http://www.smi.hst.aau.dk/ Servizio di Fisiatria Occupazionale e Ergonomia, Fondazione Salvatore Maugeri, Istituto Scientifico di Riabilitazione,Veruno, Italija http://www.fsm.it/ist_veruno/ser_fisiatria.html University Hospital Gent, Belgija http://www.uzgent.be/wps/wcm/connect/en/web International Society for Prosthetics and Orthotics (ISPO), Copenhagen, Danska http://www.ispo.ws/ Association for the Advancement of Assistive Technology in Europe (AAATE) http://www.aaate.net European Federation for Research in Rehabilitation (EFRR) http://www.efrr.org/ Physical and Rehabilitation Medicine Section and Board of the European Union of Medical Specialists (UEMS) http://www.euro-prm.org/ European Academy of Rehabilitation Medicine http://www.aemr.eu Mediterranean Forum for Physical and Rehabilitation Medicine http://www.mfprm.org International Society for Physical and Rehabilitation Medicine (ISPRM) http://www.isprm.org/ World Federation of Occupational Therapists (WFOT) http://www.wfot.org European Platform for Rehabilitation http://www.epr.eu ISCOS (International Spinal Cord Society) http://www.iscos.org.uk IFESS (International Functional Electrical Stimulation Society) http://www.ifess.org University of Jönköping, School of Health Sciences http://hj.se/hhj/en.html

http://www.smi.hst.aau.dk/

http://www.fsm.it/ist_veruno/ser_fisiatria.html

http://www.uzgent.be/wps/wcm/connect/en/web

http://www.ispo.ws/

http://www.aaate.net/

http://www.efrr.org/

http://www.euro-prm.org/

http://www.aemr.eu/

http://www.mfprm.org/

http://www.isprm.org/

http://www.wfot.org/

http://www.epr.eu/

http://www.iscos.org.uk/

http://www.ifess.org/


102

European Assistive Technology Information Network (EASTIN) www.eastin.eu Centro Studi Opera Don Calabria www.centrodoncalabria.it Katholische Universitat Eichstaett – Ingolstadt www.ku-eichstaett.de National Learning Network – NLN nln.ie IAG – Institut Arbeit und Gesundheit der Deutschen Gesetzlichen Unfallversicherung www.dguv.de ISPO Hrvaška www.ispo.hr COTEC – Council for Occupational Therapists in the Europe www.cotec-europe.org Delft University of Technology TU Delft, Nizozemska www.tudelft.nl European Neuromuscular Centre, JN Baarn, The Netherlands www.enmc.org The Ottawa Hospital Rehabilitation Centre, Centre for Rehabilitation Research and Development, U. Ottawa, Faculty of Medicine www.ohri.ca Adelante, Hoensbroek, Nizozemska www.adelante-zorggroep.nl EUSE – European Union of Supported Employment, Evropska zveza za podporno zaposlovanje http://www.euse.org/

http://www.eastin.eu/

http://www.centrodoncalabria.it/

http://www.ku-eichstaett.de/

http://nln.ie/

http://www.dguv.de/

http://www.ispo.hr/

http://www.cotec-europe.org/

http://www.tudelft.nl/

http://www.enmc.org/

http://www.ohri.ca/

http://www.adelante-zorggroep.nl/

http://www.euse.org/


103

7.1. ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti V okviru mednarodnega sodelovanja sodi tudi sodelovanje z ITF Ustanovo za krepitev človekove varnosti s sedežem na Igu. V okviru tega sodelovanja smo izvedli: − rehabilitacijo ene žrtve vojne v Ukrajini (2. 7. 2017 – 22. 7. 2017),

− rehabilitacijo treh pacientov iz BiH (dva pacienta: 30. 8. – 22. 9. 2017, en pacient: 2. 10. –

13. 10. 2017), − rehabilitacijo dveh pacientov iz Albanije (12. 6. – 7. 7. 2017), − strokovno usposabljanje dveh fizioterapevtov iz Palestine (4. 9. – 3. 10. 2017).

7.2. Drugi humanitarni projekti V okviru humanitarnih projektov smo v letu 2017 izvedli: − rehabilitacijo 36 pacientov iz Gaze (1. 2. – 25. 2. 2017, 15. 3. – 7. 4. 2017, 11. 5. - 6. 6.

2017, 22. 8. – 15. 9. 2017, 28. 9. – 23. 10. 2017, 28. 10. – 18. 11. 2017), − strokovno usposabljanje 4 terapevtov iz Gaze (1. 2. – 25. 2. 2017, 15. 3. - 7. 4. 2017, 11. 5.

– 6. 6. 2017, 22. 8. – 15. 9. 2017).


104

8. Strokovni svet URI – Soča 1. prof. dr. Helena Burger, dr. med. - predsednica 2. Melita Dolenšek, mag. farm. 3. Tadeja Drenovec, dipl. MS 4. doc. dr. Nika Goljar, dr. med. 5. mag. Klemen Grabljevec, dr. med. 6. asist. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med. 7. Helena Jamnik, dr. med. 8. prof. dr. Zlatko Matjačić, univ. dipl. inž. el. 9. Maja Mlakar, dipl. inž. ort. in prot. 10. doc. dr. Metka Moharić, dr. med. 11. doc. dr. Primož Novak, dr. med. 12. Zdenka Pihlar, dipl. del. ter. 13. prim. dr. Metka Prešern Štrukelj, dr. med. 14. prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med. 15. dr. Aleksandra Tabaj, univ. dipl. soc. 16. Metka Teržan, dr. med. 17. Metka Zalar, dipl. fiziot. 18. mag. Nada Žemva, spec. klin. log. Strokovni svet se je sestajal ob torkih ob 13. uri. V letu 2017 se je Strokovni svet sestal 8-krat in imel 8 dopisnih sej. Sprejel je 229 sklepov.


105

9. Komisije in strokovne skupine URI – Soča Komisija za medicinsko etiko − prim. Tatjana Erjavec, dr. med., (predsednica), − izr. prof. dr. Anton Zupan, dr. med., (podpredsednik), − prof. dr. Helena Burger, dr. med., − asist. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med., − Danijel Globokar, dr. med., − Ksenija Karan, dipl. med. sestra, − mag. Svetlana Logar, spec. klin. psih., − Marko Rudolf, dipl. fiziot., − Miroslav Petje, univ. dipl. prav., (tajnik). Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb v URI – Soča Notranji člani: − prof. dr. Helena Burger, dr. med., strokovna direktorica − asist. Urška Zupanc, dr. med., ZOBO, predsednica KOBO − Irena Zupančič Knavs, DMS, SOBO − Tadeja Drenovec, DMS, pomočnica direktorja (od 16. 5. 2016) − Nevenka Šilc Vidmar, sanitarna inženirka − Peter Miklavec, dipl. inž., vodja tehničnega vzdrževanja − Melita Dolenšek, mag. farm., vodja lekarne − Metka Zalar, dipl. fiziot., glavna fizioterapevtka − Zdenka Pihler, dipl. del. ter., glavna delovna terapevtka − mag. Nada Žemva, spec. klin. log., vodja skupine za psihosoc. − Marijana Žen Jurančič, dr. med., preds. komisije za antibiotike − Metka Teržan, dr. med., predst. CPR − Tomaž Štajer, dipl. inž. ort. in prot., predst. COP Zunanji člani: − doc. dr. Viktorija Tomič, dr. med, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo

Golnik − doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC

Ljubljana − Ondina Jordan Markočič, dr. med., ZZV Ljubljana


106

Komisija za standardizacijo in nadzor uporabe zdravil in potrošnega materiala − Melita Dolenšek, mag. farm. (predsednica) − prim. Tatjana Erjavec, dr. med. − doc. dr. Nika Goljar, dr. med. − Ksenija Karan, dipl. med. sestra Komisija za protimikrobna zdravila − Marjana Žen Jurančič, dr. med. (predsednica) − Urška Zupanc, dr. med. − Melita Dolenšek, mag. farm. Komisija za znanstveno raziskovalno dejavnost − prof. dr. Zlatko Matjačić, univ. dipl. inž. el. (predsednik) − prof. dr. Helena Burger, dr. med. − doc. dr. Nika Goljar, dr. med. Komisija za interne projekte − prof. dr. Zlatko Matjačić, univ. dipl. inž. el., vodja, − prof. dr. Helena Burger, dr. med., članica, − dr. Nika Goljar, dr. med., članica, − izr. prof. dr. Gaj Vidmar, univ. dipl. psih., član, − doc. dr. Metka Moharić, dr. med., članica. Odbor za kakovost in varnost − mag. Robert Cugelj, generalni direktor inštituta – predsednik, − prof. dr. Helena Burger, dr. med., strokovna direktorica inštituta – članica, − Tadeja Drenovec, d. m. s., pomočnica direktorja za zdravstveno nego - članica. Komisija za kakovost − Jurij Švajger, dipl. org., spec. posl. ekon., predsednik, − prof. dr. Helena Burger, dr. med., članica, − doc. dr. Primož Novak, dr. med., član, − Urška Zupanc, dr. med., članica, − Tadeja Drenovec, dipl. m. s., članica, − Jasmina Plavšić, univ. dipl. pravnica, članica, − Melita Dolenšek, mag. farm., članica, − Metka Velkavrh, mag. org., članica, − Vojko Škerjanec, varn. inž., član,


107

− Maja Mlakar, univ. dipl. ped., dipl. inž. ort. in prot., članica, − Andrej Sobočan, inž. str. ekon., član, − Robert Prezelj, univ. dipl. inž. el., član. Strokovna skupina za zdravljenje in preprečevanje razjed zaradi pritiska (RZP) − Nataša Puzić, dr. med. (predsednica) − Zdenka Dimnik Vesel, dipl. med. sestra − Romana Petkovšek Gregorin, mag. zdr. nege − Katja Hribar, dipl. med. sestra − Pavla Obreza, dipl. fizioter., univ. dipl. soc. ped. − Petra Grabner, dipl. del. ter. − Melita Dolenšek, mag. farm., konzultant − prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med., konzultant − prim. Hermina Damjan, dr. med., konzultant Skupina za pripravo elektronske temperaturne liste − prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med. (koordinator) − doc. dr. Primož Novak, dr. med. − Marijana Žen Jurančič, dr. med. − Bojan Koruza, univ. dipl. inž. rač. − Ksenija Karan, dipl. med. sestra − Melita Dolenšek, mag. farm. − Romana Petkovšek, Gregorin, mag. zdr. nege − Bernarda Uršič Petač, dipl. org. menedž. Strokovna skupina za klinično prehrano − Nataša Puzić, dr. med. (koordinator) − Marijana Žen Jurančič, dr. med. − asist. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med. − Zora Hočevar, viš. med. sestra − Neža Majdič, dr. med. Skupina za delo v ambulanti za predelavo vozil S strani zdravnikov: − izr. prof. dr. Anton Zupan, dr .med. − prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med. − doc. dr. Metka Moharić, dr. med. − Danijel Globokar, dr. med. S strani delovnih terapevtov: − Petra Grabner, dipl. del. ter


108

Tim Družini prijazno podjetje (TIM DPP) v URI – Soča − Metka Velkavrh, mag. org., vodja tima, − Nadja Slokan, dipl. ekon., članica tima. − Tomaž Štajer, dipl. inž. ort. in prot., član tima, − Bojana Hočevar Posavec, dipl. med. ses., članica tima, − David Brecelj, viš. del. ter., član tima, − Aleš Oman, dipl. org. menedž., član tima, − Gordana Maja Pene, računov., članica tima, − Gordana Smrekar, dipl. fiziot., članica tima, − Petra Gorec, dipl. inž. ort. in prot., članica tima, − Katja Ronchi, univ. dipl. soc del., članica tima, − mag. Svetlana Logar, univ. dipl. psih, spec. klin psih., članica tima, − Daniel Globokar, dr. med., spec. fiz. med. in reh., član tima, − Jasmina Plavšić, univ. dipl. prav., članica tima, − Nina Bras Meglič, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., članica tima, − Anita Levičnik, članica tima, − Jerica Berguš, zdr. tehn., članica tima − Andreja Ovca, sr. med. ses., članica tima, − Alenka Ačko, članica tima. Tim za zdravo delovno okolje v URI – Soča (TIM ZDO) − Julija Ocepek, dipl. del. ter., MSc OT, vodja tima, − Valentina Šerjak, dipl. del. ter., članica tima, − Polona Jesenko, dipl. del. ter., članica tima, − Alja Dremelj, dipl. del. ter., članica tima, − mag. Andreja Švajger, dipl. del. ter., članica tima, − Zdenka Prosič, dipl. del. ter., članica tima, − Mira Barič, dipl. del. ter., članica tima, − Barbara Osolnik, dipl. del. ter., članica tima, − Katja Perme Sušnik, dipl. del. ter., članica tima, − Lea Tibaut, dipl. del. ter., članica tima, − Zlatko Perić, dipl. inž. les., član tima, − Vojko Škerjanec, varn. inž., član tima, − Metka Velkavrh, mag. org., članica tima, − Nadja Slokan, dipl. ekon., članica tima, − Marko Sremec, dr. med., član.

Tim za svetovanje, pomoč in podporo zaposlenim (TIM SPP) − Vanja Skok, univ. dipl. soc. del., koordinatorka tima, − Mateja Puklek, univ. dipl. prav., − Metka Velkavrh, mag. org., − Vojko Škerjanec, varn. inž., − Danijel Globokar, dr. med.,


109

− Nadja Slokan, dipl. ekon., − Tanja Korošec, univ. dipl. soc. del., − mag. Ano Petrović, univ. dipl. psih., spec. klin. psih Delovna skupina za pripravo medicinskih kriterijev za predpis invalidskih vozičkov − doc. dr. Metka Moharić, dr. med., vodja skupine − prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med., namestnik vodje − prim. Hermina Damjan, dr. med. − Zdenka Pihlar, dipl. del. ter. − Valentin Rihar, str. tehnik Uredništvo revije Rehabilitacija − prof. dr. Helena Burger, dr. med., (glavna urednica) − mag. Katja Groleger Sršen, dr. med., (odgovorna urednica) − prof. dr. Tadej Bajd, univ. dipl. inž. − prof. dr. Franco Franchignoni, dr. med. − doc. dr. Nika Goljar, dr. med. − prof. dr. Zlatko Matjačić. univ. dipl. inž. el. − Polonca Mekicar, univ. dipl. bibl., prof. soc. − doc. dr. Urška Puh, dipl. fiziot. − dr. Barbara Starovasnik Žagavec, spec. klin. psih. − prof. dr. Guy Vanderstraeten, dr. med. − izr. prof. dr. Gaj Vidmar, univ. dipl. psih. (svetovalec za statistiko in spletni urednik)


110

10. Razširjeni strokovni kolegij za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Razširjeni strokovni kolegij za fizikalno in rehabilitacijsko medicino (RSK) ima svoj sedež v URI – Soča od ustanovitve leta 1986 dalje. Sestava: − prof. dr. Helena Burger, dr. med.,

predsednica − doc. dr. Nika Goljar, dr. med. − mag. Klemen Grabljevec, dr. med.

− prof. dr. Breda Jesenšek Papež, dr. med. − Jurij Karapandža, dr. med. − doc. dr. Nataša Kos, dr. med.

V letu 2017 je imel RSK za FRM štiri redne seje in tri dopisne seje. − 14. marec 2017 − 19. april 2017 − 30. maj 2017 − 9. junij 2017 (dopisna seja) − 20. septembra 2017- redna seja odpovedana zaradi nesklepčnosti članov − 25. septembra 2017 (dopisna seja) − 15. november 2017 − 6. december 2017 (dopisna seja) Naloge RSK (Ur.l. RS št. 44, 18. 8..2017): 1. Priprava oziroma koordiniranje priprave, potrjevanje in spremljanje kliničnih smernic

in strokovnih priporočil za njihovo strokovno področje. 2. Spremljanje razvoja stroke in zdravstvene politike ter njenih ukrepov, skrb za skladen

in enakomeren razvoj stroke na vseh ravneh zdravstvenega varstva in v vseh regijah, 3. spremljanje kazalcev kakovosti s področja njihove dejavnosti in predlaganje sodobnih

metod diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. 4. Priprava novih in posodabljanje obstoječih standardov in normativov kadrovskih in

materialnih virov oziroma priprava strokovnih stališč o predlogih standardov in normativov, ki jih predlagajo drugi predlagatelji ter posredovanje normativov v obravnavo Zdravstvenemu svetu.

5. Predlaganje novih metod diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije s področja njihove dejavnosti, ki temeljijo na z dokazi podprti medicini oziroma priprava mnenj o predlogih, ki jih pripravijo drugi organi in institucije.

6. Pripravljanje strokovnih stališč, analiz in ocen stanj za upravne organe, ministrstvo, pristojno za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), Zdravstveni inšpektorat Re- publike Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in druge naročnike,

7. sprejemanje stališč in predlogov ukrepov v primerih, ko prihaja do očitnega odstopanja od sodobnih strokovnih priporočil.

8. Zagotavljanje konzultacij in priprava strokovnih stališč za ministrstvo o posameznih strokovnih vprašanjih s področja RSK.


111

Obravnavane so bile naslednje teme: 1. Potrditev Plana za terciar URI – Soča za leto 2017. 2. Predlog novega Pravilnika o razširjenih strokovnih kolegijih. 3. Prošnja za sodelovanje pri usklajevanju šifranta vrst zdravstvenih storitev (VZS). 4. Opredelitev dejavnosti »Suho zbadanje – Dry needing« (dopis MZ z dne 21. 10. 2016, št.

09102-113/2016-1, dopis ZZZS z dne 14. 3. 2017, dopis ZZZS z dne 11. 5. 2017, št .179-2/2017-DI/75).

5. Zavrnitev opravljanja specializacije FRM v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. (dopis SB Ptuj z dne 26. 7. 2016, št. 01/1-1/15-16).

6. Dopis gospoda Leopolda Kočevarja z dne 1. 9. 2016. 7. Preimenovanje RSK (e-dopis MZZ z dne 24 .3. 2017). 8. Normativi za delo specialistov FRM, ki delajo v splošnih bolnišnicah in obeh UKC-jih 9. Opravljanje specializacije FRM v Thermani Laško. 10. Seminar suhega iglanja. 11. Priprava predloga osnutka Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,

člen 26. 12. Nova oblika zdravljenja urinske/fekalne inkontinence/retence - sakralno nevromodulacijo

(SNM). 13. Potrditev časovnih normativov za delo v ambulantah. 14. Minimalni standardi glede prostora in opreme za opravljanje zdravstvene dejavnosti

(dopis MZ z dne 24. 8. 2017 - Zaprosilo za določitev minimalnih zahtev za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti po vrstah zdravstvene dejavnosti.

15. Mnenje RSK za FRM glede sprememb indikacij za predpis elastične rokavice (desna/leva).

16. Vloga za pridobitev pooblastil za predpisovanje počivalnika. 17. Vprašanja Uljane Antolovič Vanič, dr. med., naslovljena na RSK za FRM- 18. Novi Pravilnik o razširjenih strokovnih kolegijih (Uradni list RS, št. 44/17, velja od 19. 8.

2017).


112

12. Zaključek Pri oblikovanju strokovnega poročila za leto 2017 so s pripravo poročil o posameznih programih sodelovali predstojniki vseh oddelkov in enot, vsi vodje strokovnih skupin ter vodja za kakovost Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča. Poročilo ni sestavljeno po enotah, temveč po področjih dela. Iz poročila je razvidna terciarna dejavnost Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča, ki skrbi za uravnotežen razvoj celostne rehabilitacije v državi, uvaja nove rehabilitacijske metode in programe in prenaša znanje na sekundarni in primarni nivo zdravstvenega varstva ter izvaja raziskave na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine in celostne rehabilitacije vključno z raziskavami na področjih, ki so del rehabilitacije (fizioterapija, delovna terapija, klinična psihologija). Vse našteto izvajajo vse enote URI – Soča, pomembno vlogo pa imata Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino in Razširjeni strokovni kolegij za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, oba od ustanovitve s sedežem na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča. Dne 17. 11. 2008 smo prejeli odločbo Ministrstva za zdravje, s katero se javnemu zdravstvenemu zavodu Inštitutu Republike Slovenije za rehabilitacijo podeli naziv klinični inštitut za dobo 5 let. Osemnajstega septembra 2013 smo na Ministrstvo za zdravje oddali vlogo za podaljšanje naziva. V letih 2008 - 2012 obdobju bi morali zbrati na vsakem od štirih področij (Strokovno delo, Strokovno organizacijsko delo, Izobraževalno delo ter Znanstveno raziskovalno delo) 4.000 točk ter 16.000 točk skupno. Na vseh področjih smo močno presegli potrebovano število točk, skupno pa dosegli 29.056,16 točk. V letu 2017 smo zbrali 12.147,55 točk, kar je trikrat več kot potrebujemo po pravilniku. Pri tem so sodelovali zdravstveni delavci in sodelavci vseh enot in vseh strokovnih skupin. Priloga poročila je pripravljena v skladu s Pravilnikom o pogojih in postopku za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek (Ur. L. Št. 72, 11. 7. 2006 in št. 49, 29. 6. 2009). Iz nje je razvidno, da smo tudi v letu 2017 delali na vseh področjih, pomembnih za ponovno pridobitev naziva Klinični inštitut. Na področju bolnišnične rehabilitacije velja v letu 2017 poudariti zaposlitev športne pedagoginje, ki je uvedla redno vsakodnevno možnost rehabilitacijske rekreacije in predstavitve različnih športnih dejavnosti za hospitalizirane paciente. Od ostalih vpeljanih novih metod v okviru bolnišnične rehabilitacije pa velja poudariti spremljanje zapletov v času rehabilitacije oseb po zlomih v predelu kolka, na področju ocenjevanja redno spremljanje zapletov pri uporabi serijskih mavcev, uporabo Bristolove lestvice tipov in oblik blata, vprašalnika QUEST za paciente na invalidskih vozičkih. Na področju terapije velja poudariti uvedbo iger, sodelovanje in tekmovanje pri pacientih z okvaro zgornjega uda, uvedbo FUNB s pomočjo glasbe v zaposlitveni in poklicni rehabilitaciji, uporabo navidezne resničnosti na daljavo za izboljšanje čuječnosti, terapijo disfagije pri bolnikih z visoko okvaro vratne hrbtenjače ter izdelavo klinične poti za celostno rehabilitacijo otrok s cerebralno paralizo po SDR operaciji. Na področju ambulantne rehabilitacije velja poudariti uvedbo ocenjevanja dinamičnega ploskega stopala, vprašalnika funkcionalnosti zgornje okončine, ramena in roke, ocenjevanje kronificiranih kognitivnih primanjkljajev pri vključevanju oseb v delovno okolje. Na področju terapije pa velja poudariti uvedbo vadbe za koordinacijo in spretnost roke v navideznem okolju pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo ter uvedbo transakcijsko analitičnega pristopa pri obravnavi pacientov s kronično razširjeno nerakavo bolečino.


113

V kabinetu za ocenjevanje vozniških sposobnosti voznikov s posebnimi potrebami nadaljujemo ocenjevanje po evropskih standardih v skladu z odločbo ministra za zdravje in ministra za notranje zadeve o pooblastitvi URI – Soča za opravljanje zdravstvenih pregledov in kontrolnih zdravstvenih pregledov telesno prizadetih oseb (4. 1. 2007). Od 1. 1. 2017 te preglede ponovno opravljamo na račun ZZZS, zato se je število pregledov v ambulanti močno povečalo. Po uveljavitvi Pravilnika o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozil je v novembru 2014 začela delovati tudi Ambulanta za predelave vozil. V tej ambulanti smo v letu 2017 timsko pripravili načrt predelave vozil za 271 pacientov in preverili 228 ustreznosti predelav. Nadaljujemo z ocenjevanjem izida rehabilitacije z lestvico FIM (Functional Independent Measure), ki poteka na vseh kliničnih oddelkih. Na podlagi rednih analiz smo sprejeli številne sklepe in usmeritve za nadaljnje delo. Skozi obdobje 2007 – 2017 je opaziti statistično značilen linearni trend naraščanja uspešnosti in učinkovitosti (razen pri učinkovitosti z vidika kognitivnega FIM). Še naprej preizkušamo klinično uporabo Mednarodne klasifikacije funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja (MKF) ter iščemo primeren način njene uporabe v redni klinični praksi. MKF je osnova za novo klinično pot, ki smo jo v letu 2016 spremenili v računalniško obliko ter opravili prvo testiranje. V letu 2017 smo jo na podlagi ugotovitev prilagodili in pripravili za nadaljnje testiranje. Podatki, ki so se do sedaj zbirali samo z MKB-10, bodo z dodatno uporabo MKF dobili tudi rehabilitacijsko vsebino. V letu 2017 smo tudi redno uporabili vprašalnik o zadovoljstvu pacientov za vse paciente na bolnišničnem delu rehabilitacije, ki je bila razvita posebej za uporabo v rehabilitacijskih centrih in smo jo začeli uporabljati leta 2014. Rezultati so prikazani na str. 62 ter v sliki 6. Sistematično obvladovanje kakovosti je zagotovljeno z uvedbo in vzdrževanjem sistema vodenja, ki je skladen z zahtevami standarda ISO 9001:2015, s pridobitvijo in vzdrževanjem mednarodne akreditacije za bolnišnice (skladne s standardom AACI – American Accreditation), na področju poklicne rehabilitacije z vzdrževanjem Evropskega znaka odličnosti na področju socialni storitev – EQUASS Excellence, na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine pa z evropsko akreditacijo naših programov ter URI – Soča za evropski učni center. Spremljanje kakovosti obsega zunanji in notranji nadzor ter delo Komisije za medicinsko etiko, ki je iz leta v leto bolj aktivna. Tudi v letu 2017 smo imeli na strokovnem izpopolnjevanju številne tuje strokovnjake ter opravili veliko recenzij. Vzpodbudno je, da vedno več zaposlenih dobiva mednarodno razpoznavnost, kar dokazujejo številna vabljena predavanja (13 v tujini, 6 doma), vedno večje število zaposlenih, ki imajo aktivne vloge v različnih mednarodnih strokovnih organizacijah, ter vedno širši krog recenzentov (dokazila so v prilogi). V letu 2017 sta dva fizioterapevta dokončala magisterij. Objavili smo 16 člankov v mednarodnih revijah s faktorjem vpliva. Objavljeni članki so mednarodno odmevni, saj število citatov naših objavljenih del iz leta v leto narašča. V letu 2017 žal nismo uspeli dobiti novih kadrov za že obstoječi program, dobili pa smo dodatni program ambulantnih točk za skrajševanje čakalne dobe. Največje težave imamo pri dobivanju zdravnikov specialistov fizikalne in rehabilitacijske medicine ter medicine dela, prometa in športa, kar bi znalo začeti ogrožati realizacijo programov v prihodnje.


114

Rehabilitacijski dnevi z naslovom Etične dileme v fizikalni in rehabilitacijski medicini in celostni rehabilitaciji so bili zelo uspešni in podlaga za nekatere uvedene novosti. Izpeljali smo tudi večino ostalih planiranih strokovnih srečanj ter nekaj neplaniranih, s čimer naše znanje uspešno prenašamo na strokovne delavce v Sloveniji in v tujini. Strokovna revija Rehabilitacija, ki je od februarja 2010 dostopna na spletni strani http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija, je od 18. 6. 2013 na seznamu revij ARRS, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij. To pomeni višji nivo odmevnosti tako za bodoče avtorje člankov kot za bralce. Zahvaljujoč odgovorni urednici in ostalim članom uredniškega odbora je kakovost objavljenih člankov vsako leto boljša. Zaradi spodbujanja raziskovalnega dela uredniški odbor dobiva vse več člankov za objavo v reviji. V letu 2017 smo izdali dve redni številki. Z izboljšano vsebino pouka fizikalne in rehabilitacijske medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani ter novim predmetom za študente 2. letnika Stik z bolnikom narašča zanimanje mladih zdravnikov za specializacijo. Trenutno je 31 specializantov. Nadaljujemo s tradicijo uspešnosti na evropskih izpitih iz fizikalne in rehabilitacijske medicine. Konec novembra 2017 je izpit uspešno opravilo 5 specializantov. Reorganizacija, speljana konec leta 2012 in v začetku leta 2013, je že v letu 2014 v celoti zaživela, pozitivni rezultati se poznajo tudi v letu 2017. Še naprej strokovno in vestno delamo s pacienti, ki so z našim delom zadovoljni. Predviden plan na vseh področjih presegamo. Vpeljujemo številne novosti. Število točk, doseženih na planu za kliničnost, ki je strmo narastlo po reorganizaciji, ostaja na istem nivoju. Vse to je dokaz, da je izbrana smer pravilna. Strokovna direktorica Inštituta: prof. dr. Helena Burger, dr. med.

http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija

Documents

Strokovno poročilo URI - Soča za leto 2015 - ir-rs.si · Zdravstvene storitve oziroma programe, ki se opravljajo na terciarni ravni, določi ministrstvo, pristojno za zdravstvo