43
1 P r e d g o v o r Priročnik z naslovom Ladijska tehnična dokumentacija je namenjen študentom ladijskostrojniške in navtične smeri Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu. Priročnik seznanja bralce z obvezno ladijsko tehnično dokumentacijo, ki je v skladu s konvencijama SOLAS in MARPOL in klasifikacijskimi pravili IACS. Seveda ni namen priročnika, da uči študente, kako se ladijski pregledi opravljajo - to je naloga inšpektorjev državnih pristaniških kontrol in inšpektorjev pristojnih klasifikacijskih društev. Priročnik seznanja bralce, kako pristojni inšpektorji opravljajo preglede in kakšne so posledice opravljenih pregledov. Vzdrževanje ladijskega postrojenja je v tesni povezavi z izidom pregledov, zato morajo častniki na ladji, tako častniki stroja kot častniki krova, dobro poznati obseg klasifikacijskih pregledov in tehnično dokumentacijo, ki je s temi pregledi povezana. Vsebina priročnika je v skladu z zahtevami minimalnih standardov konvencije STCW, pokriva pa poglavja iz tabel konvencije STCW: II/1, III/1 in III/2. Ob tej priliki se želim zahvaliti starosti pomorskega strojništva, mag. Zdravku Klasku za opravljeno strokovno recenzijo in g. Igorju Preslu za opravljeno lektoriranje. Njuni mnogi koristni nasveti so prav gotovo prispevali k boljši vsebini priročnika. V Portorožu, septembra 2003 Avtor

či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

  • Upload
    others

  • View
    5

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

1

P r e d g o v o r Priročnik z naslovom Ladijska tehnična dokumentacija je namenjen študentom ladijskostrojniške in navtične smeri Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu. Priročnik seznanja bralce z obvezno ladijsko tehnično dokumentacijo, ki je v skladu s konvencijama SOLAS in MARPOL in klasifikacijskimi pravili IACS. Seveda ni namen priročnika, da uči študente, kako se ladijski pregledi opravljajo - to je naloga inšpektorjev državnih pristaniških kontrol in inšpektorjev pristojnih klasifikacijskih društev. Priročnik seznanja bralce, kako pristojni inšpektorji opravljajo preglede in kakšne so posledice opravljenih pregledov. Vzdrževanje ladijskega postrojenja je v tesni povezavi z izidom pregledov, zato morajo častniki na ladji, tako častniki stroja kot častniki krova, dobro poznati obseg klasifikacijskih pregledov in tehnično dokumentacijo, ki je s temi pregledi povezana. Vsebina priročnika je v skladu z zahtevami minimalnih standardov konvencije STCW, pokriva pa poglavja iz tabel konvencije STCW: II/1, III/1 in III/2. Ob tej priliki se želim zahvaliti starosti pomorskega strojništva, mag. Zdravku Klasku za opravljeno strokovno recenzijo in g. Igorju Preslu za opravljeno lektoriranje. Njuni mnogi koristni nasveti so prav gotovo prispevali k boljši vsebini priročnika. V Portorožu, septembra 2003 Avtor

Page 2: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

2

K a z a l o

1. Uvod 4

2. Nastanek potrebe po klasifikaciji ladje 4 2.1. Povezava med pomembnimi organizacijami v pomorstvu 7 2.2. Načela klasificiranja 8 2.3. Posledica sprejetih načel pri klasificiranju 8 2.4. Komu je klasifikacija ladij potrebna? 9 2.5. Organiziranost klasifikacijskih društev 13

3. Klasifikacijski pregledi 14 3.1. Trajanje veljavnosti klase 14 3.2. Združevanje pregledov ladje (harmonizacija) 15 3.3. Zaznamki inšpektorjev klasifikacijskih društev 18 3.4. Pomen zaznamkov 18

4. Obvezni pregledi ladij 20 4.1. Letni pregled ladje (Annual Survey) 20 4.2. Vmesni pregled ladje (Intermediate Survey) 30 4.3. Obnovitev veljavnosti klase (Class renewal Survey) 32

5. Pregledi ladij za prevoz specialnih tovorov 43 5.1. Ro-ro potniške in ro-ro tovorne ladje 44 5.1.1. Letni pregled ro-ro ladij 46 5.1.2. Vmesni pregled ro-ro ladij 48 5.1.3. Obnovitev veljavnosti klase ro-ro ladij 48 5.2. Ladje za prevoz kontejnerjev 49 5.2.1. Letni pregled ladij za prevoz kontejnerjev 50 5.2.2. Vmesni pregled ladij za prevoz kontejnerjev 50 5.2.3. Obnovitev veljavnosti klase ladij za prevoz kontejnerjev 50 5.3. Ladje za prevoz nafte in naftnih derivatov 50 5.3.1. Letni pregled ladij za prevoz nafte in naftnih derivatov 52 5.3.2. Vmesni pregled ladij za prevoz nafte in naftnih derivatov 67 5.3.3. Obnovitev veljavnosti klase ladij za prevoz nafte in naftnih derivatov 5.4. Ladje za prevoz kemikalij 74 5.4.1. Letni pregled ladij za prevoz kemikalij 85 5.4.2. Vmesni pregled ladij za prevoz kemikalij 88 5.4.3. Obnovitev veljavnosti klase ladij za prevoz kemikalij 91 5.5. Ladje za prevoz utekočinjenih plinov 94 5.5.1. Letni pregled ladij za prevoz utekočinjenih plinov 117

Page 3: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

3

5.5.2. Vmesni pregled ladij za prevoz utekočinjenih plinov 121 5.5.3. Obnovitev veljavnosti klase ladij za prevoz utekočinjenih plinov 5.6. Ladje za prevoz razsutih tovorov (Bulk Carriers) 129 5.6.1. Letni pregled ladij za prevoz razsutih tovorov 132 5.6.2. Vmesni pregled ladij za prevoz razsutih tovorov 149 5.6.3. Obnovitev veljavnosti klase ladij za prevoz razsutih tovorov 150

6. Seznam ladijskih spričeval (Certificates) 153 7. Uporaba materialov v ladjedelstvu 155 7.1. Preizkušanje materialov 156 7.2. Vpliv legirnih elementov na lastnosti materialov 165 7.3. Toplotna obdelava ladijske pločevine 173 7.4. Izbira materiala 177

8. Ladijski motorji 180 8.1. Izbira materiala za ladijske motorje 181 8.2. Dokumentacija za ladijske motorje 182 8.3. Preizkušanje sestavnih delov ladijskega motorja 183 8.4. Preizkušanje delovanja ladijskega motorja 184 8.5. Meritve obremenitve ladijskega motorja 185

Uporabljena literatura 188

Page 4: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

4

1. UVOD Pri upravljanju z ladjo niso dovolj le znanja iz navigacije in vzdrževanja ladijskega sestava. Varna navigacija in primerno vzdrževanje ladje sta le operativni znanji, ki sta tesno povezani s pravili, ki zagotavljajo varnost konstrukcije ladje, varnost ljudi na ladji in omejujejo onesnaževanje okolja. Gradnja nove in vzdrževanje že obstoječe ladje sta torej podvržena strogim pravilom, ki so največkrat uzakonjena s posebnimi pomorskimi zakoni. Izvajanje in nadzor nad temi uzakonjenimi pravili je naloga vsake države, ki je podpisnica pomorske zakonodaje. Republika Slovenija je ena od številnih podpisnic te zakonodaje. Nadzor nad izvajanjem uzakonjenih pravil izvaja vsaka država podpisnica Pariškega memoranduma s pomočjo služb, ki so del državne uprave. To službo v Sloveniji opravlja Državna pristaniška kontrola (Port State Control ali na kratko PSC). PSC je dnevno povezana z vsemi pristaniškimi kontrolami držav podpisnic. V primerih, ko inšpektorji PSC pri pregledih ladij ugotovijo nepravilnosti, tem ladjam dovolijo pogojni odhod iz pristanišča, pri večjih nepravilnostih pa odhoda sploh ne dovolijo. O tem pa so obveščene tudi vse ostale pristaniške kontrole. Posebna naloga klasifikacijskih društev je zagotavljanje varnosti konstrukcije ladje, življenja na ladji in zaščite okolja pred onesnaževanjem. To zagotavljajo z rednimi in izrednimi pregledi ladij. Iz do sedaj napisanega sledi, da morajo vodilni častniki na ladjah biti seznanjeni s pravili o vzdrževanju ladje in so za dosledno izvajanje teh pravil tudi odgovorni. To pa pomeni, da morajo pravila tudi poznati. Predmet z naslovom Ladijska tehnična dokumentacija skuša predstaviti omenjena pravila in načine kontrole izvajanja le-teh. 2. NASTANEK POTREBE PO KLASIFIKACIJI LADIJ Že v davni preteklosti je pričel človek uporabljati plovila, s pomočjo katerih je premagoval vodne ovire, ki so mu oteževale svobodno gibanje po takratnih prostranstvih. Plovila, ki jih je človek uporabljal, so tako postajala vse bolj izpopolnjena, vsaj za tiste potrebe, ki jih je človek takrat imel. Tehnološki razvoj gradnje teh plovil je napredoval glede na potrebe vsakokratnih uporabnikov. Potrebe so narekovale izdelavo plovil, ki so bila sposobna prepeljati več kot enega samega človeka, kasneje pa tudi tovor. Rodila se je veščina izdelave plovil, za katero lahko trdimo, da je ena najstarejših. Z razvojem človeških potreb so rasle tudi potrebe po vse večjih plovilih, s katerimi je bilo treba prepeljati vse več tovora na vse večjih razdaljah. Pri izgradnji takih plovil pa se

Page 5: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

5

je tehnologija ladjedelstva morala soočiti s pomanjkanjem teoretičnih znanj, ki so potrebna za varno gradnjo. Zato so se pogosto dogajale nesreče. Znani so primeri iz 17. stoletja, ko so se velike linijske ladje takoj po splovitvi prevrnile. Takšni primeri potrjujejo pomanjkanje znanja, ki je potrebno za gradnjo konstrukcijsko zahtevnejših ladij. Kriterij za varno gradnjo ladje je predvsem njena trdnost, sposobnost da prenaša obremenitve. Ladjedelci, pred katere so se postavljale zahteve po gradnji vse zahtevnejših ladij, so seveda razvijali teoretična znanja, ki so bila potrebna za gradnjo ladij. Ladjedelski inženir F.H.Chapman (1721 – 1808) je leta 1775 opravil prve raziskave oblike ladijskega trupa v raziskovalnem bazenu. Do takrat je bilo ladjedelništvo obrt, katere znanje se je prenašalo iz roda v rod. Uporaba raziskovalnega bazena je tako postala nepogrešljiva praksa vse do današnjih dni. Močan razvoj industrije v Angliji je zahteval surovine, predvsem premog. Surovine je bilo možno dostaviti v industrijske centre z ladjami, ki so se na svojih poteh seveda tudi potapljale. Vsaka izguba tovora je prizadela predvsem lastnike izgubljenega tovora. Zato so se lastniki tovora začeli zanimati za varnejše ladje, ki bi zmanjšale možnost izgube tovora. Ta trenutek povpraševanja je znal izkoristiti Anglež Lloyd, ki je v Londonu odprl kavarno, kjer so se zbirali poslovneži s področja ladijskih prevozov. Pri Lloydu je bilo torej mogoče dobiti najboljše informacije o mestu nahajanja in vrsti ladij za prevoz surovin. Lloydov lokal je v kratkem času dosegel izjemno velik promet. Tu so se zbirali vsi poslovneži, tako tisti, ki so iskali ladje za prevoz surovin, kot lastniki teh ladij. Hitro se je pokazala potreba po izdaji tiskane publikacije, iz katere bi bilo mogoče razbrati, kje se nahajajo posamezne ladje. Ta časopis je dobil naslov Lloyd's List. Ta publikacija izhaja še danes in je nepogrešljiva v pomorskem gospodarstvu. Samo korak je še manjkal do potrebnih informacij o tehniških detajlih posameznih ladij in že je bilo mogoče sklepati na verjetnost varnega prevoza surovin s posamezno ladjo od pristanišča nakladanja do pristanišča razkladanja tega tovora. Leta 1760 se je tako rodil klasifikacijski pregled različnih ladij in s tem danes najstarejše znano klasifikacijsko društvo Lloyd's Register. Osnovna naloga klasifikacijskega društva je bila izdelava tehniških pravil za izdelavo ladij. Tehniška pravila so sledila znanstvenim dognanjem v zvezi s konstrukcijo ladje in praktičnim izkušnjam pri uporabi ladij. Nesreče, ki so se dogajale na morju (in se bodo še dogajale), so ladijski inženirji analizirali, rezultat dognanj pa je bilo novo tehnično navodilo pri gradnji oz. sprememba obstoječega. Ta način dela je v uporabi še danes.

Page 6: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

6

Idejo o izdelavi in dopolnjevanju tehničnih pravil po vzoru Lloyd 's Register so kmalu povzele tudi druge razvite pomorske države tedanjega časa, kot Amerika, Francija, Italija in skandinavske države. Po vzoru tega registra se je pojavilo več tehniških pravil, ki so se medsebojno dopolnjevala ali pa tudi ne. Neglede na tako stanje pa so bila vedno dobrodošla lastnikom ladij in tudi zavarovalnicam, pri katerih so bile ladje zavarovane. Oboji so namreč zahtevali, da je ladja zgrajena po navodilih in pod kontrolo enega od klasifikacijskih društev. Pomorsko pomembne države, ki so imele tradicijo, svoje ladjevje in razvito ladjedelništvo, so težile k ustanovitvi lastnega klasifikacijskega društva. Danes pa nastajajo takšne institucije tudi mimo navedenega in opravljajo različne, več ali manj priznane storitve za svoje naročnike. V novejšem času pa se je pokazalo, da je večina tehničnih navodil usmerjena k istim ali podobnim tehničnim zahtevam. Porodila se je ideja, da se vsa tehnična pravila poenotijo tako na področju konstrukcije ladijskega trupa kot tudi na področju ostalih ladijskih naprav. To je bilo doseženo z ustanovitvijo Mednarodnega združenja klasifikacijskih društev IACS (International Association of Classification Societies). Polnopravni člani tega združenja so tako postala najbolj razvita in priznana klasifikacijska društva: Oznaka Ime Leto ustanovitve LR Lloyd 's Register of Shipping 1760 BV Bureau Veritas 1828 RINA Registro Italiano Navale 1861 ABS American Bureau of Shipping 1862 DnV Det norske Veritas 1864 GL Germanischer Lloyd 1867 NK Nippon Kaiji Kyokai 1899 RS Maritime Register of Shipping 1913 PRS Polski Rejestr Statków 1936 CCS China Classification Society 1956 KR Korean Register of Shipping 1960 Omenjena klasifikacijska društva uporabljajo enotna pravila o konstrukciji ladijskega trupa in ladijskih naprav. Članstvo v združenju IACS seveda ni zaprto, temveč je pristop drugih nečlanic možen. Seveda pa je treba zadostiti vsaj dvema pogojema, ki zagotavljata dovolj veliko število zaposlenih strokovnjakov (ladijskih inženirjev), pristopajoče klasifikacijsko društvo pa mora imeti v svojem registru vpisano tudi dovolj veliko tonažo ladij.

Page 7: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

7

2.1. Povezava med pomembnimi organizacijami v pomorstvu Za varnost ladij ne skrbijo samo klasifikacijska društva. Slednja so le segment v široki organizaciji, ki pokriva poleg varnosti konstrukcije ladij tudi varnost pred onesnaževanjem okolja, varnost plovbe ladij in varnost ljudi na morju. Omenjeni segmenti pomorske zakonodaje so urejeni s pomorskimi zakoni, konvencijami, kodeksi itd., ki veljajo za vse države podpisnice. Vsaka država podpisnica pa mora v svoji pomorski zakonodaji še dodatno sprejeti konvencije in jih v svoji zakonodaji tudi uresničiti. Konvencije in kodekse predlaga v pomorstvu pomembna organizacija IMO (International Maritime Organisation). Stalni odbor predlaga v sprejem konvencijo IMO vsem državam. Ko sprejme tak predlog konvencije dovolj veliko število držav (običajno 15), konvencija postane veljavna, njena vsebina pa za podpisnice konvencije zavezujoča. Naslednji pregled (slika 1) prikazuje povezavo med IMO, posameznimi državami podpisnicami konvencije, mednarodnim združenjem klasifikacijskih društev IACS in klasifikacijskimi društvi: usklajevanje usklajevanja pooblastila Sl. 1

IMO

Delo odborov

Konvencije, kodeksi itd.

IACS

Delovne skupine

Poenotenje zahtev, opozorila itd.

Država podpisnica

Zakonodaja, pravila itd.

Pregledi, certifikati

Klasifikacijsko društvo

Pravila za konstrukcijo

Pregledi, certifikati

Page 8: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

8

2.2. Načela klasificiranja Pomembno in zahtevno vlogo klasifikacijskih društev je mogoče obdržati le s strokovnostjo pri izdelavi pravil kot tudi z izvajanjem nadzora v času gradnje ladje in v času nadzora nad stanjem ladij, ki so že v uporabi. Da bi bilo to možno, morajo biti izpolnjena osnovna načela klasificiranja ladij, katerih se mora držati vsako klasifikacijsko društvo. Omenjena osnovna načela so naslednja: - nepristranskost, - neodvisnost, - delovanje v dobro človeštva, - zagotavljanje varnosti konstrukcije ladij. Nepristranskost moramo razumeti v smislu zahtev, ki jih narekuje stroka. Odstopanje od zahtev pravil, ki jih narekuje stroka, ni dovoljeno. Neodvisnost klasifikacijskega društva je pomembno načelo, ki je v ozki povezavi z nepristranskostjo. Neodvisnost je mogoče doseči s samostojnostjo klasifikacijskega društva, katerega poslovanje in razvoj nista odvisna od države (tj. proračunskega denarja) ali od institucije, katere predmet poslovanja je povezan z izdelavo ali uporabo ladij. Načelo, da veljajo pravila klasifikacijskega društva za vsakogar enako, je možno doseči le z načelom nepristranskosti in neodvisnosti. Delovanje v dobro človeštva je naslednjo načelo vsakega klasifikacijskega društva. S tem razumemo predvsem tista področja delovanja klasifikacijskega društva, ki so povezana z varovanjem človeških življenj in okolja. Obe zahtevi morata biti predmet veljavnih in znanih pravil klasifikacijskega društva. Zagotavljanje varnosti konstrukcije ladje je najstarejše načelo vsakega klasifikacijskega društva. Mnogo ladijskih inženirjev v vsakem klasifikacijskem društvu je zaposlenih ravno na področju nenehnega zasledovanja varnosti konstrukcije vseh elementov ladijskega sestava. Vsaka nesreča ladje na morju je predmet raziskav vzrokov nesreče, rezultat takih raziskav pa je vedno dopolnitev klasifikacijskih pravil, ki v bodoče vzroke nesreče odpravijo. 2.3. Posledice sprejetih načel pri klasificiranju Sprejeta načela klasifikacijskih društev seveda narekujejo način delovanja oziroma obnašanje klasifikacijskih društev. Brez pravil obnašanja bi bila načela

Page 9: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

9

preveč splošna, možno pa bi jih bilo tudi zlorabiti. V nadaljevanju so našteta pravila, ki so posledica sprejetih načel: - Vsako klasifikacijsko društvo mora izdelati konstrukcijska pravila in

navodila o načinu kontrole izdelkov. - Voditi in objavljati mora Register ladij, ki so pod kontrolo klasifikacijskih

društev. - Klasifikacijsko društvo, ki nadzira ladjo ali drug izdelek, je edino odgovorno

v okviru svojih klasifikacijskih pravil. - Klasifikacijsko društvo mora zavrniti vsak morebitni vpliv tretje strani. - Klasifikacijsko društvo mora ravnati le na osnovi svojih dognanj in se ne sme

izpostaviti morebitnemu vplivanju. - Klasifikacijsko društvo je dolžno upoštevati zakonodajo države, katere

zastavo vijejo ladje. - Klasifikacijsko društvo mora urediti pogodbeno razmerje o nadzoru z

ladjedelnico v času gradnje ladje in z lastnikom ladje med koriščenjem le-te. - Tehnična dokumentacija ladje, s katero razpolaga klasifikacijsko društvo v

fazi gradnje in kasneje pri uporabi te ladje, ostaja pri klasifikacijskem društvu nedostopna tretjim osebam.

- Vsa izdana pravila klasifikacijskega društva so zaščitena pred nedovoljenim razmnoževanjem in so intelektualna lastnina klasifikacijskega društva.

2.4. Komu je klasifikacija ladje potrebna? Preden odgovorimo na zastavljeno vprašanje v tem poglavju, bomo nekoliko podrobneje osvetlili vlogo klasifikacijskega društva pri izgradnji nove ladje in uporabi že zgrajene ladje. Praviloma so potrebni trije pogoji, preden ladjo sploh začnemo graditi: - izdelan mora biti načrt ladje, - na voljo mora biti material, iz katerega bomo ladjo zgradili, - na voljo morajo biti delavci, ki znajo ladjo graditi. Ker pa je ladja namenjena večletnemu izkoriščanju, kjer se posamezni elementi ladje tudi obrabljajo in jih je treba občasno obnavljati, lahko govorimo še o enem pogoju, to je pravilno vzdrževanje ladje. Nič ni idealnega in nihče ni popoln, se glasi mnogokrat izrečena misel. To seveda velja tudi za gradnjo in vzdrževanje ladje. Napake se lahko pojavljajo v vseh naštetih pogojih. Pri načrtovanju ladje se pojavljajo napake, ki jih napravijo načrtovalci. Pri izbiri materialov se pojavljajo napake v obliki napačno izbranih materialov ali pa napake v samih izbranih materialih. Pri gradnji ladje v

Page 10: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

10

ladjedelnici pa se pojavljajo napake pri gradnji posameznih sestavnih delov, pri sestavljanju, varjenju itd. Vse v gornjem odstavku naštete napake pa je mogoče zmanjšati ali odpraviti, kar je naloga klasifikacijskih društev. Strokovnjaki klasifikacijskega društva morajo biti prisotni ob vsaki fazi gradnje ladje in to od pregleda načrtov ladje, preko izbire in sprejema materialov pa vse do sestavljanja in na koncu še poskusnega obratovanja ladje. Kako je to mogoče praktično doseči, je v kratkem opisano v nadaljevanju. Naročnik ladje naroči gradnjo nove ladje (novogradnjo) v ladjedelnici. Ta korak ni tako enostaven, kot je razumeti iz povedanega. Kaj vse je treba opraviti, da je naročena novogradnja resnično taka, kot jo naročnik potrebuje, ne spada v predmet Ladijska tehnična dokumentacija. Za razumevanje tega poglavja se bomo omejili na to, da so karakteristike ladje že znane, izbrana pa je tudi že ladjedelnica, ki bo naročilo izvršila. Ladijski inženirji v ladjedelnici izdelajo vse načrte, na osnovi katerih bo možno izdelati naročeno novogradnjo. Ko so načrti izdelani, pa se z gradnjo še ne prične, saj mora izdelane načrte odobriti klasifikacijsko društvo, ki ga izbere naročnik novogradnje, ali pa tudi ladjedelnica. Neglede na klasifikacijsko društvo, ki ga je izbral naročnik novogradnje, ladjedelnica navadno pošlje načrte v kontrolo in odobritev še drugim klasifikacijskim društvom, saj obstaja verjetnost, da bo te iste načrte novogradnje ladjedelnica ponudila tudi drugim, ki bodo želeli graditi podobno ladjo, a pod nadzorom drugega klasifikacijskega društva. Lastnik načrtov je namreč ladjedelnica, ne pa naročnik novogradnje. Vsakemu klasifikacijskemu društvu, ki mu ladjedelnica naroči pregled in odobritev načrtov novogradnje, je treba poslati tri komplete načrtov nameravane novogradnje. Ko je klasifikacijsko društvo dobilo naročilo za pregled in odobritev načrtov novogradnje, ladijski strokovnjaki tega klasifikacijskega društva načrte natančno proučijo. Pri tem jih vodijo pravila o konstrukciji ladje. Vsi kontrolirani načrti morajo seveda biti v skladu z omenjenimi pravili, sicer se načrti dopolnijo ali popravijo (običajno z rdečo barvo). Ladjedelnica mora pri novogradnji te popravke upoštevati. Po zaključeni kontroli klasifikacijsko društvo označi vse tri izvode načrtov kot sprejete skupaj z datumom sprejema. Ta označba načrtov pomeni, da so načrti novogradnje v skladu z vsemi pravili klasifikacijskega društva. En komplet potrjenih načrtov ostane v arhivu klasifikacijskega društva, drugi komplet dobi ladjedelnica, tretjega pa klasifikacijsko društvo posreduje tisti področni pisarni klasifikacijskega društva, ki bo gradnjo nadzirala.

Page 11: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

11

V zvezi z ugotovitvijo, da napake nastanejo že pri projektiranju novogradnje, lahko trdimo, da je število teh napak manjše po kontroli, ki jo je izvršilo klasifikacijsko društvo. Vendar je odprava možnih napak s pregledom načrtov samo prvi korak pri odpravljanju možnih napak. Nadaljnji koraki so opisani v nadaljevanju. Pred začetkom novogradnje mora ladjedelnica naročiti material, ki ga potrebuje za gradnjo. Ker gre za velike količine (npr. ladijske pločevine), ladjedelnica naroči ta material kar v železarni. Izdelan in ladjedelnici dobavljen material pa se ne more vgraditi v novogradnjo, če lastnosti tega materiala (tako mehanske kot kemične) ne ustrezajo pravilom klasifikacijskega društva. To se zagotovi s kontrolo materiala, ki jo opravi inšpektor klasifikacijskega društva pred dobavo naročniku - ladjedelnici. Če inšpektor klasifikacijskega društva ugotovi, da material izpolnjuje zahteve pravil, tak material označi z žigom klasifikacijskega društva, kar pomeni, da se ga sme uporabiti pri novogradnji. Tudi gradnja ladje se opravlja pod nadzorom inšpektorja klasifikacijskega društva, ki ne dovoli vgradnje materiala, ki ni označen z žigom klasifikacijskega društva. To je naslednji korak, ki zagotavlja vgradnjo le tistih materialov, ki ustrezajo pravilom klasifikacijskega društva. Pomožni materiali, ki se uporabljajo pri varjenju, morajo prav tako biti v skladu z zahtevami pravil klasifikacijskega društva. Tudi te materiale kontrolira inšpektor klasifikacijskega društva, nadzoruje pa tudi postopke varjenja, sestavljanja, centriranja, preizkušanja itd. Dela smejo opravljati le delavci, ki so pooblaščeni od klasifikacijskega društva in torej ustrezajo strokovnim zahtevam, ki so potrebna za izvajanje del. Tudi to kontrolira inšpektor klasifikacijskega društva. Ladje pa ne sestavlja le ladijski trup, ampak tudi pogonske in druge naprave, ki zagotavljajo ladji samostojnost in jih ne izdelujejo v ladjedelnici. Tudi te naprave se smejo vgraditi v novogradnjo le, če ustrezajo zahtevam klasifikacijskega društva. Dokler se novogradnja ne preda naročniku ladje in jo ta tudi sprejme, je novogradnja last ladjedelnice. Naročnik bo ladjo sprejel običajno šele takrat, ko bo dokazano, da ladja izpolnjuje vse pogodbene zahteve naročnika. Da se to dokaže, je treba opraviti preizkusno vožnjo, na kateri se preizkusijo vse naprave, opravijo pa se tudi vse potrebne meritve. Rezultati teh meritev se hranijo na ladji in so nepogrešljivi podatki pri nadzoru delovanja ladje v času njenega izkoriščanja. Program preizkusnih voženj mora biti usklajen s programom klasifikacijskega društva. Inšpektorji klasifikacijskega društva nadzirajo preizkusno vožnjo in ob zaključku potrdijo dobljene rezultate. Brez pozitivnega

Page 12: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

12

mnenja inšpektorja klasifikacijskega društva ladje ni možno predati, saj ne izpolnjuje s pravili predpisanih zahtev. Po predaji ladje naročniku nastopi faza uporaba ladje za namen, za katerega je bila zgrajena. To pa tudi pomeni, da se tako ladijski trup kot stroji in naprave obrabljajo, s tem pa zmanjšujejo varnost celotne ladje. Za varnost ladje je tudi po predaji naročniku treba skrbeti, kar pomeni v rednih intervalih kontrolirati in zamenjevati posamezne strojne elemente. Tudi za to skrbi klasifikacijsko društvo, ki v predpisanih časovnih intervalih pregleduje stanje in kakovost opravljenih vzdrževalnih del. Iz do sedaj napisanega lahko ugotovimo pomen klasifikacijskega društva pri gradnji ladje. Ta vloga je usmerjena v prvi vrsti na varnost ladje. Ladja, ki je zgrajena tako, da so pri gradnji upoštevana vsa pravila klasifikacijskega društva, ima veliko verjetnost solidne gradnje in manjšo verjetnost nesreče na morju. Vedno pa se seveda predpostavlja, da bodo ladjo vodili in vzdrževali strokovno usposobljeni pomorščaki. Do sedaj smo spoznali vlogo klasifikacijskega društva pri novogradnji in uporabi ladje. Na osnovi teh spoznanj lahko odgovorimo na v naslovu tega poglavja zastavljeno vprašanje: Komu je klasifikacija ladje potrebna? Odgovor je kratek: 1. Za klasifikacijo ladje so predvsem zainteresirane tiste ustanove, ki bi ob

nesreči ali izgubi ladje utrpele veliko denarno škodo. 2. Za klasifikacijo ladje so zainteresirane ladjedelnice, ker ob morebitni nesreči

vsaj moralno delijo krivdo. 3. Za klasifikacijo ladje je zainteresirana državna uprava, ki s tem dokazuje

svojo urejenost, hkrati pa lahko ustvari manevrski prostor za rast svojega vpisnika ladij.

Med zgoraj omenjene spadajo naslednji: - pomorske zavarovalnice, - zavarovalnice ladijskega tovora, - državne ustanove, ki izdajajo dovoljenja za plovbo ladij, - najemniki ladij, - lastniki ladij, - ladjarji, - banke, - ladjedelnice.

Page 13: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

13

Upoštevajoč gornjo razvrstitev, lahko odgovorimo na naslednje vprašanje: Kakšne posledice bi bilo pričakovati, če ladje ne bi gradili pod nadzorom klasifikacijskega društva, oz. kakšne posledice bi bilo pričakovati, če bi ladja bila grajena pod nadzorom klasifikacijskega društva, vendar bi se ladjar odpovedal nadzoru klasifikacijskega društva med uporabo ladje? Odgovor na zastavljeno vprašanje je naslednje: - zavarovalnice ne bi hotele zavarovati nenadzorovane ladje, - lastniki ladijskega tovora ne bi mogli tovora zavarovati, ker bi to zavrnile

zavarovalnice, - državne ustanove ne bi izdale dovoljenja za plovbo, - potencialni najemnik nenadzorovane ladje je verjetno ne bi najel, - ladjarjem bi nenadzorovana ladja predstavljala preveliko izpostavljanje

nevarnosti večjih stroškov, - banke ne bi odobrile posojila za gradnjo niti za nakup rabljene ladje. Iz vsega do sedaj ugotovljenega sledi, da sicer nikjer ni rečeno, da se klasifikacijsko društvo mora vključiti v gradnjo in kasnejšo uporabo ladje, a če se ne vključi, taki ladji ni omogočeno normalno poslovanje. 2.5. Organiziranost klasifikacijskih društev Vsako klasifikacijsko društvo sestavljata dva dela, ki tvorita celoto: 1. Strokovne službe, organizirane v takoimenovani Upravi, ki združuje

strokovnjake iz različnih področij ladijske gradnje. Praviloma je Uprava klasifikacijskega društva na enem mestu.

2. Inšpektorji klasifikacijskega društva, ki so nameščeni v vseh krajih, kjer se

gradijo novogradnje ali deli novogradenj oz. se pričakujejo ladje, ki so že v uporabi ter jih je treba kontrolirati oz. pregledovati.

Omenili smo, da inšpektorji klasifikacijskih društev preverjajo ladje v uporabi, če le-te še ustrezajo veljavnim pravilom. To isto pa preverjajo (čeprav v manjšem obsegu, a zato zelo natančno) tudi predstavniki oblasti v posameznih državah, kjer ladje pristajajo. Taki inšpektorji, imenovani tudi inšpektorji PCS (Port State Control), lahko ugotovijo odstopanja dejanskega stanja od tistega, ki so ga zabeležili inšpektorji klasifikacijskega društva. Pogosto ponavljanje takih nedoslednosti inšpektorjev klasifikacijskega društva lahko povzroči izključitev klasifikacijskega društva iz mednarodno priznanih klasifikacijskih društev.

Page 14: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

14

3. KLASIFIKACIJSKI PREGLEDI Postopek pri klasificiranju novogradnje zajema naslednja opravila: 1. Izdaja zahtevka za klasifikacijski nadzor ladje. Ta zahtevek izda bodoči

lastnik ladje oz. ladjedelnica, ki bo ladjo gradila. 2. Pregled vseh načrtov ladje. Ta pregled opravijo ladijski inženirji v Upravi

klasifikacijskega društva. 3. Testiranje vseh materialov, iz katerih bo ladja grajena. Prav tako je treba

testirati vse komponente, ki bodo sestavljale ladjo. Testiranje materialov se opravi v laboratorijih ob nadzoru inšpektorja klasifikacijskega društva.

4. Nadzor gradnje ladje. Ta nadzor opravljajo inšpektorji klasifikacijskega društva.

5. Testiranje ladijskih sestavov v ladjedelnici in na poskusnih vožnjah. 6. Izdaja certifikata klase (Class Certificate). Tega izda Uprava

klasifikacijskega društva na osnovi poročil inšpektorjev klasifikacijskega društva po uspešno opravljenih poskusnih vožnjah ladje.

Za ladje, ki so že v uporabi, se uporabljajo naslednji postopki klasifikacijskega nadzora (opravljajo jih inšpektorji klasifikacijskega društva): - inšpekcijski nadzori, ki ladji omogočijo podaljševanje veljavnosti klase, - potrjevanje veljavnosti klase, - odvzem veljavnosti klase, ko za to nastopijo razlogi. Vsa zgoraj opisana opravila so natančno predpisana v Pravilih o klasifikaciji in opravljanju pregledov. 3.1. Trajanje veljavnosti klase Začetek klase prične ladji v mesecu in letu, ko je bila prevzeta od ladjedelnice oz. od meseca in leta, ko se ladja začne izkoriščati v komercialne namene. V kolikor sta omenjena datuma različna, odloči Uprava klasifikacijskega društva, od katerega datuma prične teči ladji klasa. Veljavno obdobje klase je vedno skupno, tako za ladijski trup, pogonske stroje in ostale stroje in naprave ter za hladilne naprave, namenjene hlajenju tovora, v kolikor le-ti seveda obstajajo. Obdobje trajanja veljavnosti ene klase ladje je 5 let. S posebnim dovoljenjem Uprave klasifikacijskega društva je klasifikacijski certifikat možno podaljšati za največ 3 mesece, vendar brez pregleda, ki sledi zahtevam Certifikata o varnosti konstrukcije tovorne ladje (SAFCON Certifikat), tudi to podaljšanje ni mogoče.

Page 15: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

15

Primer: Izdaja certifikata klase 8. januar 1999 (1999-01-08) Začetek prvega obdobja klase ladje 8. januar 1999 (1999-01-08) Konec prvega obdobja klase ladje 7. januar 2004 (2004-01-07) Začetek drugega obdobja klase ladje 8. januar 2004 (2004-01-08) Konec drugega obdobja klase ladje 7. januar 2009 (2009-01-07) Vsak prehod iz enega obdobja klase ladje v drugo obdobje klase se lahko izvrši samo na osnovi uspešno opravljenih pregledov ladje. Te preglede opravijo inšpektorji klasifikacijskega društva. Podaljšanje petletnega obdobja - torej prehod v naslednje obdobje klase ladje - ni možno brez predhodno opravljenih pregledov. Če iz kateregakoli razloga ni možno takoj po pregledu ladje podaljšati klase, inšpektor klasifikacijskega društva izda začasni certifikat - Certificate of Technical Fitness. Neglede na trenutno veljavnost klase pa se le-ta lahko spremeni v primerih večjih sprememb na ladijskem trupu. Tak primer je podaljšanje ladijskega trupa ali pa zamenjava pogonskega stroja ladje. V teh primerih klasifikacijsko društvo predlaga lastniku ladje, da začne teči novo obdobje klase skupaj z opravljenimi spremembami. Če se lastnik ladje s tem predlogom strinja, začne teči novo obdobje klase ladji z mesecem, ko so spremembe na ladji končane. Tega pa ni možno opraviti v primeru, če je bila sprememba na ladji opravljena v treh zadnjih mesecih tekočega obdobja veljavnosti klase. V primeru, ko je ladja bila vzeta iz prometa po potekli veljavnosti klase in je torej bila vezana brez veljavne klase, le-to lahko ponovno pridobi. Ponovna pridobitev klase se opravi na osnovi pregleda ladje, v principu pa tako novo obdobje klase ladje prične teči od datuma, ko je predhodna klasa nehala veljati. Če ladja z veljavno klaso doživi nezgodo ali nesrečo, je lastnik ladje ali pa njegov predstavnik (poveljnik ladje) dolžan nezgodo prijaviti Upravi klasifikacijskega društva, ki napoti inšpektorja, da opravi pregled poškodb. Vse zahteve za popravilo take ladje, ki so v tem primeru zahtevane s strani inšpektorja, so za lastnika obvezujoče. 3.2. Združevanje pregledov ladje (harmonizacija) V času veljavnosti tekoče petletne klase ladje je treba opraviti veliko število pregledov, pri katerih se ugotavlja brezhibnost in varnost ladje. Praktično se v obdobju petih let ladja pregleda v celoti. Zahteve po varnosti pa so vse večje, torej je tudi število potrebnih pregledov vse večje. Z nastopom veljavnosti protokola konvencije SOLAS 1974 in mednarodne konvencije o preprečevanju

Page 16: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

16

onesnaževanja okolja iz ladij MARPOL 73/78 se je število obveznih pregledov ladij podvojilo. Kot posledica dodatnih pregledov, ki izhajajo iz gornjega odstavka, se je število obveznih pregledov za ladje bruto tonaže 500 in več povečalo v petih letih na vsaj 30. Vse te preglede je treba obvezno opraviti, da je mogoče obdržati veljavnost klase ladje (Class Certificate), certifikata tovorne črte (Load Line Certificate), certifikata SOLAS, certifikata IOPP in vseh obveznih dokumentov v zvezi s tovornimi napravami na ladji. Omenjeno število pregledov, ki jih mora opraviti inšpektor klasifikacijskega društva in s tem v zvezi izdaja certifikatov, pa velja samo v primeru, če ladja ne potrebuje dodatnih pregledov zaradi poškodb, predelave ladje itd. Vsak od naštetih certifikatov torej zahteva prisotnost inšpektorja klasifikacijskega društva na ladji, večkrat pa tudi zaustavitev ladijskega pogona v pristanišču. Vse to seveda povzroča stroške, ki jih mora kriti lastnik ladje. Da bi se izognili pogosti prisotnosti inšpektorja klasifikacijskega društva na ladji posebno v kratkih časovnih intervalih med dvema potrebnima pregledoma in večjim stroškom, ki s tem nastanejo, so klasifikacijska društva pristopila k študiji, kako združiti nekatere obvezne preglede, tako da bi jih inšpektor klasifikacijskega društva lahko opravil pri enem obisku ladje. Izkazalo se je, da je to možno, rezultat te možnosti pa se imenuje združevanje pregledov (Harmonization of Surveys). Omenjena možnost se je pojavila s konferenco IMO leta 1988 s sistemom, imenovanim Harmonized System of Surveys and Certification, skrajšano HSSC. Bistveni zaključki te konference so bili naslednji: - Vsi certifikati, ki so v zvezi z zahtevami konvencij SOLAS in MARPOL,

imajo veljavnost 5 let. - Vsem obveznim letnim pregledom (Annual Surveys) se dovoli trimesečni

zamik. Bistvo možnosti združevanja pregledov lahko razumemo v naslednjem prikazu (slika 2). Iz slike je razvidno, da do združevanja pregledov lahko pride zato, ker nekateri letni pregledi dovoljujejo trimesečni zamik (Time Window). To pomeni, da je obvezni letni pregled možno opraviti 3 mesece pred izračunanim datumom ali pa 3 mesece po izračunanem datumu. Prav omenjeni časovni zamik se lahko izkoristi za obvezne preglede, ki izhajajo iz področja zahtev konvencij SOLAS, MARPOL ipd. Eden od pregledov je tudi vmesni pregled (Intermediate Survey). Tudi ta pregled ima dovoljen trimesečni zamik. Iz slike 2 lahko razberemo, da je možno opraviti drugi ali pa tretji obvezni letni pregled skupaj z vmesnim pregledom.

Page 17: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

17

Seveda pa je lastniku ladje prepuščeno, če bo dane koristi združevanja pregledov tudi izkoristil. Leto 0 1 2 3 4 5 • • • • • • Mesec 0 9 12 15 21 24 27 33 36 39 45 48 51 57 60 R A A ali I I ali A A Klasifikacija / o o o o SAFCON A A ali I I ali A A R MARPOL o o o o o A A A A R Tovorna črta o o o o o (Load Line) A R A R A Varnostna oprema o o o o o (Safety Equipment) R R R R R Varnost radijskih o o o o o naprav (Safety Radio) AE AE AE AE QE Tovorne naprave o o o o o (Cargo Gear) Sl. 2 Pomen oznak na sliki 2 je naslednji: ο Zahtevani datum pregleda (Due Date) A Letni pregled (Annual survey) I Vmesni pregled (Intermediate survey) R Obnovitveni pregled klase (Class renewal survey or Certificate renewal survey) AE Letni temeljiti pregled (Annual thorough examination ) QE Petletni temeljiti pregled (Quinquennial thorough examination) Dovoljeni časovni zamik (Time window)

Page 18: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

18

3.3. Zaznamki inšpektorjev klasifikacijskih društev

Ob vsakem obisku ladje izpolni inšpektor klasifikacijskega društva osnovni obrazec pregleda. Poleg osnovnega obrazca, ki ga napiše inšpektor, izpolni oz. izda še druge certifikate, odvisno od pregleda, ki ga opravi. Osnovni obrazec se izda posebej za ladijski trup (S), posebej za ladijske strojne naprave oz. električne naprave (M) in posebej za hladilne naprave ladijskega tovora (K), v kolikor so le-ti prisotni oz. pregledani. Osnovni obrazci imajo poleg oznake S, M ali K še tekočo številko pregleda. Tako npr. M-8 pomeni, da je bil opravljen osmi pregled ladijske strojne naprave. Vrstni red je treba označiti zato, ker se je mnogokrat treba sklicevati na zahteve inšpektorja, ki so podane po posameznih pregledih. 3.4. Pomen zaznamkov

Poleg osnovnega sporočila inšpektorja klasifikacijskega društva o opravljenem pregledu lahko v osnovnem obrazcu večkrat najdemo še sporočila, ki so pisana v opombah: Recommendation, Notation, Operational Remark, Class suspended in Class withdrawn. Recommendation (priporočilo): Pomeni zahtevo inšpektorja klasifikacijskega društva, da je treba v nekem zahtevanem času odpraviti napako, ki jo je ugotovil inšpektor. Napaka, ki jo je inšpektor opisal pod to opombo, se nanaša na napako, ki je v zvezi z veljavnostjo klase ladje, a napaka ni tako velika, da bi jo morali odpraviti takoj, s popravilom pa ne smemo predolgo odlašati. Zato inšpektor klasifikacijskega društva oceni, do kdaj je napako treba odpraviti, in to tudi napiše. Seveda veljavnost klase ladje velja samo do tega datuma. Za vsako pripombo, ki se vpiše pod oznako Recommendation, veljajo naslednja pravila: - Jasno in nedvoumno mora biti zapisano, za kateri strojni element ali napravo

gre, prav tako pa mora biti zapisano, kakšna je poškodba strojnega elementa ali naprave.

- Zapisan mora biti natančen datum, do katerega mora biti poškodba

odpravljena. Ta datum je pisan v obliki LLLL-MM-DD. - Veljavnost klase ladje je podaljšana samo do datuma, ki je napisan.

Page 19: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

19

Vsak zapis v Recommendation je torej zelo pomemben, saj je veljavnost klase odvisna od tega datuma. Če se napaka do datuma, ki je zahtevan kot končni datum odprave napake, ne odpravi, ladja zgubi veljavnost klase. Vsak zapis v Recommendation vpiše inšpektor klasifikacijskega društva tudi v osnovni dokument o klasifikaciji ladje. Tako že bežen vpogled v osnovni dokument o veljavnosti klase ladje pove, če ima ladja veljavno klaso. Ko je napaka odpravljena, je seveda treba poklicati inšpektorja klasifikacijskega društva, ki ugotovi ponovno usposobljenost strojnega elementa ali naprave. V kolikor je napaka zadovoljivo odpravljena, inšpektor to zapiše v na novo izdan osnovni dokument, v ladijskem certifikatu pa razveljavi časovno omejenost veljavnosti klase. Notation (zapis): Opomba pod to oznako pomeni, da je inšpektor klasifikacijskega društva ugotovil napako, ki ni neposredno povezana z veljavnostjo klase. To so lahko manjše poškodbe ladijskega opločja, ki pa ne vplivajo v večji meri na trdnost. To so lahko tudi manjše poškodbe ladijskih strojev, ki ne vplivajo na varno delo le-teh. Poškodbe, označene pod Notation, je seveda treba odpraviti, a je za popravilo možno počakati do primernega trenutka, kot je npr. naslednje dokiranje ladje. Za posamezne primere poškodb, zapisane pod to opombo, pa lahko inšpektor klasifikacijskega društva zahteva ponovno kontrolo po nekem določenem času. Taka kontrola se opravi, da se ugotovijo morebitna poslabšanja. V kolikor se poslabšanje ugotovi, se zapis Notation prekvalificira v zapis Recommendation. Operational Remark (opozorilna pripomba): Namen tega zapisa je opozorilo inšpektorju klasifikacijskega društva, ki bo iz kateregakoli vzroka obiskal ladjo v katerem od naslednjih pristanišč. Opozarja ga na morebitne posledice na drugih elementih, ki so morda utrpeli poškodbe, se jih pa ne da ugotoviti pri pregledu nastale poškodbe. Tak primer je nasedanje ladje. Čeprav pri pregledu morebitnih poškodb zunanjega opločja dvojnega dna ni bilo možno ugotoviti razpoke, inšpektor klasifikacijskega društva opozori, da je pri naslednjem pregledu treba preveriti morebitno puščanje. Class suspended (klasa ladji začasno preklicana): Ta vrsta opombe mora biti označena z datumom preklica veljavnosti klase ladji. Vzroki za preklic veljavnosti klase so lahko: - nesprejemljivi tehnični standardi, ki jih je ugotovil pri pregledu inšpektor

klasifikacijskega društva, - prekoračeni datumi, ki izhajajo iz predhodnega zaznamka Recommendation,

Page 20: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

20

- zamujena plačila klasifikacijskemu društvu. Class withdrawn (klasa ladji odvzeta): Tudi ta vrste zaznamka mora biti opremljena z datumom odvzema veljavnosti klase. Odvzem klase je možen za celotno ladjo ali pa za posamezno opremo ladje (tak primer je tovorna oprema, ki jo lastnik ladje ne želi več uporabljati). Vzroki za odvzem klase so naslednji: - zahteva lastnika ladje, - prekoračitev tudi podaljšanih datumov zaznamkov Recommendation, - prekoračitev že podaljšanih datumov plačila klasifikacijskemu društvu, - prekomerno poškodovana ladja, - razrez ladje. 4. OBVEZNI PREGLEDI LADIJ Redni inšpekcijski pregledi ladij so obvezni, opraviti pa jih je treba v predpisanih rokih. Ker inšpekcijske preglede opravljajo samo pooblaščeni inšpektorji klasifikacijskih društev, jih je treba naročiti še pred potekom veljavnosti posameznih certifikatov. Pravočasno obveščanje je naloga vodilnih častnikov ladje, ki pregled potrebuje. Torej je naloga častnikov ladje, da vodijo evidenco potrebnih pregledov. Do potrebe po izrednih pregledih ladje pa pride tudi v izrednih primerih, kot je nasedanje ladje, resnejše okvare strojev in naprav ipd. V vseh teh primerih je treba poklicati inšpektorja klasifikacijskega društva, da opravi postopek, ki ga za te primere predvidevajo pravila klasifikacijskega društva. Naloga poveljnika ladje je tudi, da ob rednih pregledih inšpektorja klasifikacijskega društva na ladji slednjega obvesti o vseh dogodkih, ki so se dogodili in bi lahko vplivali na varnost konstrukcije ladje, ljudi na ladji in onesnaževanje okolja.

4.1. Letni pregled ladje (Annual survey) Letni pregled ladje se opravi vedno hkrati za trup ladje in stroj. Glede na datum začetka klasifikacijskega obdobja ladje se letni pregledi opravijo štirikrat v enem klasifikacijskem obdobju ladje. Drugi in tretji obvezni letni pregled je možno povezati z obveznim vmesnim pregledom, v kolikor seveda lastnik ladje želi to možnost izkoristiti. Peti letni pregled je povezan z obnovitvenim pregledom veljavnosti klase ladje.

Page 21: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

21

Kot je bilo že omenjeno v predhodnem poglavju, je letni pregled ladje možno opraviti tri mesece pred izračunanim datumom letnega pregleda ali pa tri mesece po izračunanem datumu letnega pregleda (časovno okno). To pa ne velja za ladje s prostori za potnike, v katere je možno namestiti več kot 12 potnikov. Za omenjene ladje ne velja časovno okno treh mesecev. Te ladje morajo opraviti letni pregled najkasneje ob izračunanem datumu, to je 12 mesecev po zadnjem opravljenem letnem pregledu, v letni pregled pa spada tudi inšpekcijski pregled zunanjega opločja dvojnega dna ladje. Razpored letnih pregledov s časovnim oknom je prikazan na sliki 2. Osnovni namen vsakega obveznega letnega pregleda je, da se ugotovi zadovoljivo vzdrževanje tako ladijskega trupa kot strojev in naprav ter posledično temu varnost ladje tako za ljudi kot okolje. Letni pregled ladje torej pokriva vse zahteve, ki izhajajo iz Spričevala o varnosti konstrukcije tovorne ladje in zahtev konvencije SOLAS 1974 z vsemi kasnejšimi dodatki. Kot je bilo že omenjeno, morajo evidenco o potrebnih obveznih pregledih ladje voditi častniki, ki so trenutno zaposleni na ladji. V našem primeru sta prva odgovorna poveljnik ladje in upravitelj stroja. Njuna naloga je, da pregled pravočasno naročita inšpektorja klasifikacijskega društva. Ob naročilu za pregled je treba opisati, kateri pregled je naročen. To je lahko letni pregled, vmesni pregled, obnovitev veljavnosti klase ladje, pregled ladijskega pomožnega kotla itd. Če je le možno, je treba za letni pregled ladje imeti vsaj eno ladijsko skladišče prazno. Če se tega ne da doseči, se lahko zgodi, da bo inšpektor klasifikacijskega društva zahteval kasnejši pregled skladišča pod oznako Recommendation. Ta opomba sicer običajno ne bo zaustavila ladje v pristanišču, kjer se letni pregled opravlja, povzročila pa bo dodatne stroške zaradi ponovnega obiska inšpektorja klasifikacijskega društva v pristanišču, kjer bo vsaj eno skladišče prazno. Posebej tista ladijska skladišča, ki se praznijo z grabilci, so namreč podvržena resnim poškodbam, ki jih je treba pravilno popraviti. Ladijska skladišča: Ladijska konstrukcija je v večini primerov izdelana tako, da so boki skladišča obenem tudi že del stranskega opločja. V teh primerih so vidna ladijska rebra in vzdolžni nosilci. To pomeni, da so opločje, rebra in vzdolžni nosilci izpostavljeni nevarnostim poškodb. Do poškodb prihaja največkrat pri polnjenju in praznjenju skladišča bodisi zaradi grobega ravnanja s tovorom ali pa neprevidnega ravnanja s tovorno opremo. Slika 3 prikazuje delni prerez ladijskega skladišča.

Page 22: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

22

Sl. 3 V skladiščnem prostoru pa niso izpostavljeni poškodbam le opločje, rebra in vzdolžni nosilci, ampak tudi cevi, namenjene sondam balastnih tankov, in cevi zračnikov skladišča. Pri nekaterih ladjah tečejo skozi ladijska skladišča tudi cevi sond goriva. Če pa je tako ladijsko skladišče prirejeno še za prevoz kontejnerjev, so poškodbam izpostavljena še sedišča kontejnerjev in sedišča stranskih opor. Pristaniški delavci pristopajo v ladijsko skladišče in odhajajo iz njega po stopnicah. Stopnice, ki vodijo v ladijsko skladišče, in celoten sistem stopnišča so vedno izpostavljeni poškodbam neglede na vrsto tovora, ki se skladišči. Običajno ima ladja več skladišč, ki jih ločujejo pregradne stene. Za pregradne stene med skladišči velja pravilo, da ne smejo imeti odprtin, ki bi dovoljevale prehod iz enega skladišča v drugo. Pregradne stene morajo biti neprepustne.

Page 23: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

23

Morebitne razpoke je možno pričakovati na stiku pregradne stene z notranjim opločjem dvojnega dna in na stiku s stranskim opločjem ladijskega trupa, to je na področju, ki je zavarjeno. Razpoke oz. puščanje na teh zvarih je možno pogosto najti pri ladjah, ki prevažajo kemično agresiven tovor. Stanje ladijskih skladišč je v veliki meri odvisno od tovora, ki se v njih skladišči. Tako je v primerih, ko se skladišči kamen ali drug težek tovor, pričakovati mehanske poškodbe, v primerih, ko pa se skladiščijo kemično agresivni tovori, pa je pričakovati rjavenje. Pri letnem pregledu se v ladijskih skladiščih pregledujejo vse opisane možnosti poškodb. Če inšpektor klasifikacijskega društva ugotovi poškodbo, ki vpliva na varnost ladijske konstrukcije, zahteva takojšne popravilo, ki se mora opraviti še pred odhodom ladje iz pristanišča. Naslednja slika (slika 4) prikazuje, kje se najpogosteje pojavljajo razpoke v skladiščnem prostoru ladje. Pravočasno odkrivanje morebitnih razpok je najpogosteje naloga častnikov krova. Vedno, ko se razpoke odkrijejo, je treba le-te zavariti. Pri letnem pregledu bo razpoke odkril inšpektor klasifikacijskega društva, ki lahko odpravo teh razpok pogojuje z odhodom ladje iz pristanišča. To pa največkrat pomeni daljši postanek ladje v pristanišču.

Page 24: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

24

Sl. 4 Pokrovi skladišča: Pokrove skladišča se vedno kontrolira skupaj s pragom skladišča. Za prag skladišča je uporabljen tudi izraz prag žrela. Na samih pokrovih skladišča lahko pričakujemo poškodbe, ki so posledica rjavenja in prekomerne obremenitve. Prag skladišča je vedno opremljen z rebrastimi profili, ki so privarjeni na eni strani na prag skladišča, na drugi strani pa na glavni krov. Pogoste poškodbe je možno odkriti v obliki razpok zvarov in razpok v spodnjem delu rebrastega profila. Pravilen način odprave teh poškodb bo opisan v poglavju Popravilo poškodb. V tem poglavju naj velja le, da ponovno varjenje tovrstnih poškodb ni trajna rešitev. Posebno pozornost je treba posvetiti tesnjenju med pokrovom skladišča in njegovo stično površino z gornjim delom praga skladišča (uporabljan je tudi izraz nož). Tesnjenje zagotavlja posebna trda guma, nameščena v ležišču pokrova. Vsaka poškodba tega tesnila, bodisi gume bodisi ležišča gume v pokrovu, ne zagotavlja primernega tesnjenja. Vsak inšpektor klasifikacijskega društva bo zahteval zamenjavo tesnilne gume oz. popravilo ležišča tesnilne gume. Odvisno od splošnega stanja pokrovov ladijskega skladišča je možno

Page 25: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

25

pričakovati kontrolo tesnjenja. Omenjeno kontrolo se lahko opravi na več načinov: - s kredo, - s curkom vode, - z zvočnim javljalnikom. Kontrola tesnjenja s kredo se pri ladijskih skladiščih uporablja redko. Osnovni princip tovrstne kontrole tesnosti je ta, da se premaže stična površina (nož) na gornjem delu praga skladišča s kredo. S kredo se premaže torej tista površina, na katero bo legla tesnilna guma na pokrovu, ko se bo pokrov ladijskega skladišča zaprl. Ko je ta površina premazana s kredo, je treba pokrov skladišča zapreti in ga pritrditi z elementi za mehansko pritrjevanje pokrova skladišča med plovbo ladje (imenovano tudi morski vez). Takoj za tem je treba mehanska pritrjevala sprostiti, pokrov skladišča pa odpreti. Če so sledi krede vidne po vsej površini gume, se predpostavlja, da voda ne more prodreti v skladiščni prostor. V nasprotnem lahko zagotovo trdimo, da pokrov skladišča ne tesni tam, kjer ni sledi krede. Kontrola tesnjenja s curkom vode je pogost način preizkušanja tesnosti skladiščnega pokrova. Ta preizkus se opravi tako, da se skladišče zapre, kot že opisano v gornjem primeru, nakar se curek vode, ki ga nudi ladijska požarna črpalka, usmeri proti ležišču pokrova skladišča. V skladišču se opazuje morebitno puščanje vode. Kontrola tesnjenja z zvočnim javljalnikom je enostavna in zanesljiva. Postopek poteka tako, da v skladišče postavimo oddajnik (najbolje v sredino skladišča), skladišče pa zapremo. Sprejemnik sestavlja sonda, ki jo držimo v roki, in slušalke, s pomočjo katerih zaznamo morebitni zvok oddajnika. S sondo, ki jo usmerimo v bližino kontaktne površine, obhodimo celo skladišče. Tam, kjer slišimo zvok oddajnika, tesnjenja med skladiščem in skladiščnim pokrovom ni. Povsod, kjer zvoka ne slišimo, je tesnjenje zagotovljeno. Kontrola pokrovov ladijskih skladišč obsega tudi kontrolo zaščitnih zapornih elementov pokrovov skladišč. Omenjeni zaporni elementi se uporabljajo med plovbo ladje. Ob slabem vremenu onemogočajo dvigovanje pokrovov ladijskih skladišč. Večkrat je možno ugotoviti, da so posamezni elementi odtrgani, nekompletni ali kako drugače neuporabni. V teh primerih pokrovi skladišča ne zagotavljajo, da ob slabem vremenu ne bodo puščali. Inšpektorji klasifikacijskega društva ob rednem letnem pregledu največkrat zahtevajo odpravo opisanih poškodb nemudoma, torej pred odhodom ladje iz pristanišča.

Page 26: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

26

Odprtine za vhod v skladišča, vrata in okna na ravni glavnega krova: Pri letnem pregledu ladje se odprtine, ki so namenjene za vhod v skladišča, in vrata ter okna na ravni glavnega krova kontrolira glede na: - poškodbe konstrukcije, - tesnost zapiranja. Poškodbe na konstrukciji so najpogosteje posledice rjavenja. Pri slabem vzdrževanju konstrukcije se zaradi rjavenja močno stanjša pločevina, kar povzroči bodisi zmanjšanje trdnosti in zato nedovoljene deformacije bodisi skrajni primer, ko rjavenje doseže takšne razsežnosti, da postane konstrukcija luknjičava. H konstrukciji odprtin, omenjenih pod tem naslovom, spadajo tudi vsi zaščitni elementi, kot so kljuke, zaporni elementi, elementi, ki zagotavljajo ravnotežje, in ležaji pokrovov, vrat in oken. Tesnost zapiranja odprtin za vhod v skladišča in tudi vrat in oken na ravni glavnega krova se največkrat preverja s pomočjo odtisov krede. Postopek je opisan v poglavju kontrole tesnosti pokrovov ladijskih skladišč. Ventilatorji, cevi za prezračenje, cevi za sonde: Pri rednem letnem pregledu se omenjeni elementi pregledujejo glede na: - brezhibno delovanje, - poškodbe cevi in njihov prehod skozi glavni krov, - poškodbe elementov, ki služijo zapiranju. Ventilatorji, namenjeni prezračevanju ladijskih skladišč, imajo možnost dvosmernega vrtenja. To pomeni, da je možno zrak iz ladijskega skladišča sesati ali pa ga v skladišče tlačiti. Pri rednem letnem pregledu se kontrolira vrtenje ventilatorjev v obe smeri. Cevi za prezračevanje skladišč so posebej v tistem delu, ki gledajo na glavni krov, izpostavljene rjavenju. Posledica takega delovanja neugodnih vplivov okolja (morska voda ) povzroči rjavenje in s tem zmanjšanje debeline sten cevi. Ker so ob slabem vremenu cevi za prezračevanje izpostavljene tudi udarcem morskih valov, je možno, da se zaradi tanjše stene le-te poškodujejo, skozi odprtine pa morska voda vdre v skladišče. Tako stanje je za varnost tovora v skladišču in seveda za varnost same ladje nedopustno. Posebno pozornost je treba posvetiti spoju med glavnim krovom in cevjo za prezračevanje skladišča. Ta spoj je zavarjen in torej prav tako izpostavljen neugodnim vremenskim vplivom. Obstaja pa še možnost dodatnih poškodb

Page 27: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

27

zaradi udarcev na cev za prezračevanje skladišča. Te udarce povzročijo valovi ob slabem vremenu in tudi neprevidno delo pri opravljanju pristaniških operacij z ladijskim tovorom. Posledica omenjenega je lahko počen zvar, ki lahko pri slabem vremenu popusti. V opisanem primeru je vstop morske vode v skladišče lahko usoden za tovor v skladišču in tudi za varnost ladje. Omenjeni zvar med cevjo za prezračevanje skladišča in glavnim krovom je ob rednem letnem pregledu ladje deležen posebej strogega pregleda. Cev za prezračevanje skladišča mora imeti vgrajeno zaporno loputo, tako da jo je mogoče zapreti, ko to narekujejo vremenski pogoji. Zaporna loputa mora biti postavljena nad ventilatorjem oz. električnim motorjem, ki ta ventilator poganja. Med zaporno loputo in cevjo za prezračevanje skladišča je običajno vstavljeno gumijasto tesnilo, ki ga ob letnem pregledu ladje tudi pregledajo. Oddušniki tankov goriva in balastne vode, ki gledajo na glavni krov, morajo biti zaščiteni pred vdorom morske vode. Zaščitni mehanizmi so lahko različni. Njihovo pravilno delovanje pa je predmet kontrole pri rednem letnem pregledu ladje. Cevi za sonde za sondiranje goriva in balastnih in drugih tankov največkrat nimajo posebne naprave za avtomatično zapiranje. Zapirajo se z zapornimi pokrovi, ki morajo seveda biti brezhibni. Lovilne posode na glavnem krovu: To so posode, ki so zavarjene na glavni krov pod oddušniki tankov goriva in pod spojem za krcanje goriva. Posode so na svojem spodnjem delu opremljene z odprtino za izpust, ki jo zapira kovinski čep z navojem. Omenjene posode so izpostavljene vsakodnevnim vremenskim neugodnostim in zato rjavenju. Stanje omenjenih lovilnih posod se kontrolira ob vsakem letnem pregledu ladje. Naprava za sidranje: Letni pregled naprave za sidranje ne predvideva spuščanja sidra. Pregleda se pa splošno stanje sidrne naprave (morebitne poškodbe, stanje zaščit, varen dostop). Pregleda se tudi stanje sidrnega ustja, priveznikov vrvi, vodil vrvi in zagozd na sidrni napravi. Protipožarna zaščita: V protipožarno zaščito spadajo med ostalim tudi protipožarna vrata, ki so na trgovskih ladjah navadno predvidena samo v prostorih nadgradnje, to je tam, kjer se zadržuje posadka ladje v svojem prostem času. Protipožarna vrata delujejo tako, da se takrat, ko se sproži alarm požara,

Page 28: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

28

samodejno zaprejo. Delovanje omenjenega sistema je predmet redne kontrole ob letnem pregledu. Zaradi protipožarne varnosti se ob letnem pregledu kontrolira še prost pristop k predvidenim zasilnim izhodom, ki pa morajo biti tudi jasno označeni. V praksi lahko pogosto ugotovimo, da so poti, ki so označene kod zasilni izhodi, založene in zato težko prehodne, kar seveda ni dopustno. Ob letnem pregledu ladje se kontrolira delovanje javljalnikov (detektorjev) požara v prostorih nadgradnje in drugih prostorih, kjer so postavljeni. Kontrola se izvrši tako, da se simulira požar s segrevanjem javljalnika ali pa z dovajanjem dima v javljalnik požara, odvisno pač od tega, na kaj javljalnik reagira. Ob letnem pregledu ladje se kontrolira tudi brezhibnost celotne strukture protipožarne zaščite. Glavna in pomožna krmarska naprava: Pravilno delovanje glavne in pomožne krmarske naprave se ne kontrolira samo pri rednem letnem pregledu ladje, ampak tudi pri drugih rednih pregledih, kot so redni pregled tovorne črte (Load Line Survey), obnovitveni pregled veljavnosti klase (Class Survey), pregled stanja ladje (Condition Survey). Pregled stanja ladje se opravi najpogosteje ob nameravani prodaji ladje. Značilno za pregled glavne in pomožne krmarske naprave je, da je treba odpraviti vse morebitne napake še pred odhodom ladje iz pristanišča. Če napake ne moremo odpraviti takoj, moramo inšpektorja klasifikacijskega društva poklicati ponovno, ko so napake uspešno odpravljene. Pri pregledu glavne in pomožne krmarske naprave je treba opraviti naslednje kontrole: - Puščanje na hidravličnem krmarskem sistemu. Sem spada tesnjenje

hidravličnih valjev in hidravličnih cevi. - Delovanje glavne krmarske naprave (zagon, delovanje in zaustavitev s

poveljniškega mosta). To kontrolo se opravi z vsako posebej in z obema hidravličnima tlačilkama.

- Zagon, delovanje in zaustavitev s pomočjo pomožne krmarske naprave v prostoru krmarskega stroja. Kontrolo je treba opraviti ločeno z eno in nato še z drugo hidravlično tlačilko.

- Ladijsko krmilo je treba postaviti v obe skrajni legi in ugotoviti pravilno delovanje končnega stikala oz. hidravličnega ventila.

Page 29: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

29

- Ladijsko krmilo je treba postaviti v oba skrajna položaja in odčitati kot odklona krmila v obeh skrajnih položajih.

- Ugotoviti je treba pravilno delovanje komunikacije med poveljniškim mostom in prostorom krmarskega stroja.

- Kontrolirati je treba delovanje alarmnega sistema krmarske naprave in pravilno označevanje vzroka alarma. Alarm mora biti zvočen, istočasno pa se mora aktivirati signalna lučka nad napisom, ki pove, kaj je vzrok alarmu oz. nepravilnemu delovanju.

Naprave za reševanje: Sem spadajo rešilni čolni in rešilni splavi. Letni pregled sicer predvideva le zunanji pregled naprav za reševanje, vendar daje možnost inšpektorju klasifikacijskega društva, da opravi tudi natančnejši pregled. Natančen pregled naprav za reševanje lahko pričakujemo, če inšpektor klasifikacijskega društva posumi v dobro vzdrževanje omenjenih naprav. Pri natančnejšem pregledu rešilnih čolnov je večkrat možno ugotoviti napake, kot so puščanje vode pri prehodu vijačne gredi skozi trup rešilnega čolna, zagon motorja ni mogoč, čolna se ne da spustiti v vodo, rešilnega čolna ni mogoče dvigniti ipd. Tudi rešilni splavi morajo biti vzdrževani, a to ni naloga ladijske posadke. Rešilne splave vzdržuje pooblaščena servisna delavnica, ki po vsakem pregledu namesti na rešilni splav oznako, iz katere je mogoče razbrati datum pregleda in ime servisne delavnice. Inšpektor klasifikacijskega društva preveri datum zadnjega pregleda in s tem veljavnost. Balastni tanki: Kot pravilo velja, da je v enem klasifikacijskem obdobju (obdobje med dvema obnovitvenima pregledoma klase ladje) treba pregledati vse balastne tanke. Upoštevajoč to pravilo, je pri obveznem letnem pregledu treba opraviti pregled enega ali več balastnih tankov, ki v tekočem klasifikacijskem obdobju še niso bili pregledani. Balastni(e) tank(e) je treba za pregled predhodno pripraviti. To pomeni, da ga je treba sprazniti in očistiti mulj, ki se nabere zaradi umazane balastne vode. V kolikor balastni tank ni tako pripravljen za pregled, bo inšpektor klasifikacijskega društva pregled odklonil in o tem napisal v ladijsko dokumentacijo primerno pripombo. Za naslednji pregled bo seveda treba ponovno poklicati inšpektorja klasifikacijskega društva. Inšpektor klasifikacijskega društva pa izbira balastne tanke, ki jih bo kontroliral tudi po predhodnih zaznamkih o stanju balastnih tankov. Pri tem moramo vedeti, da pripombe inšpektorjev klasifikacijskega društva o stanju balastnih tankov sodijo v informacijski sistem klasifikacijskega društva in jih torej ni mogoče »pozabiti«.

Page 30: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

30

V balastnih tankih so možne naslednje poškodbe: - deformirani oz. poškodovani strukturni elementi balastnega tanka, - pomanjkljiva površinska zaščita povzroča rjavenje pločevine in s tem

zmanjšuje trdnost ladje, - prekomerno zmanjšanje debeline pločevine, ki sestavlja strukturo balastnega

tanka, je vedno posledica rjavenja. Če inšpektor klasifikacijskega društva ugotovi, da je treba zaščitni premaz v balastnem tanku deloma ali v celoti obnoviti, se je brezpogojno treba držati navodil inšpektorja. Zahteve, ki so s tem v zvezi, bodo prikazane v poglavju o pregledu balastnih tankov Vmesni pregled ladje (Intermediate Survey). Ladijska strojnica: Letni pregled ladijske strojnice obsega naslednje preglede: - splošni pregled stanja glavnega motorja in pomožnih motorjev, - splošni pregled stanja vseh pomožnih strojev in naprav v ladijski strojnici, - pregled kotlovnice s posebnim poudarkom na možnosti požara, - vizualni pregled vseh posod pod tlakom s posebnim poudarkom na

varnostnih napravah, - preizkus sistema daljinskega upravljanja glavnega motorja in ostalih strojev

in naprav v ladijski strojnici zajema tudi kontrolo delovanja samodejnega zapiranja ventilov ter ventilacije prostorov strojnice in črpalk,

- preizkus delovanja komunikacijskega sistema med poveljniškim mostom in prostori v ladijski strojnici (sem spada tudi komunikacijska povezava s kotlovnico in prostorom krmarskega stroja),

- preizkus delovanja alarmnega sistema, ki je povezan s kalužami v ladijski strojnici.

Seveda pa je treba na zahtevo pristojnega inšpektorja, ki je pri splošnem pregledu ladijske strojnice ugotovil pomanjkljivosti, opraviti še druge preglede.

4.2. Vmesni pregled ladje (Intermediate survey) Vmesni pregled ladje obsega vse točke letnega pregleda, le da so nekateri pregledi obširnejši. Balastni tanki: Obseg pregleda balastnih tankov pri vmesnem pregledu ladje je odvisen od starosti ladje: starejša kot je ladja, obsežnejši so pregledi stanja balastnih tankov. Balastni tanki so namreč težko dostopni in je zato pogostejša

Page 31: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

31

kontrola teh tankov težavna, zato pa nič manj pomembna, saj balastni tanki praviloma predstavljajo ladijsko strukturo. Za ladje, stare od 5 do 10 let, velja pravilo, da se pri vmesnem pregledu ne opravi pregleda stanja vseh balastnih tankov. Inšpektor pristojnega klasifikacijskega društva sam določa, katere balastne tanke bo pregledal. V kolikor inšpektor pri pregledu izbranih balastnih tankov ugotovi, da je zaščitni premaz v slabem stanju, ali da je uporabljen »mehki« zaščitni premaz, ali da balastni tank sploh ni zaščiten proti rjavenju, mora pregledati vse balastne tanke tistega tipa. Takemu stanju balastnih tankov seveda sledi običajni zaznamek Recommendation, ki ga inšpektor vnese v ladijsko dokumentacijo. Če je bil opisani zaznamek inšpektorja pristojnega klasifikacijskega društva že zabeležen pri predhodnem letnem pregledu, posadka ladje pa te pripombe ni upoštevala, sledi odvzem klase ladji, dokler se stanje ne popravi. Vendar je v teh primerih treba opraviti meritev debeline sten v balastnih tankih, še preden se ponovno zaščitijo pred rjavenjem. Za ladje, stare več kot 10 let, se pri vmesnem pregledu praviloma opravi kontrola vseh balastnih tankov. Pri vsaki ponovni delni ali celotni zaščiti balastnih tankov proti rjavenju je treba uporabiti materiale, ki jih klasifikacijska društva, članice IACS, priznavajo in dovoljujejo. Predhodna površinska obdelava pločevine v balastnih tankih in uporabljeni materiali za zaščito morajo biti zabeleženi v ladijskem dnevniku vzdrževalnih del in dani na vpogled pristojnemu inšpektorju. Ladijska skladišča: Pri vmesnem pregledu ladijskih skladišč je treba skrbno pregledati vsa skladišča. Posebna pozornost pa se posveča strukturnim elementom, od katerih je odvisna trdnost ladijske konstrukcije (rebra, opločje, pregradne stene, strop ladijskega skladišča). Ker gre v tem primeru za skrben pregled, je dolžnost ladijske posadke, da pred pregledom pripravi možen in varen pristop predvsem do višjih delov ladijskega skladišča. Skrben pregled namreč pomeni vizualen pregled na razdalji dosega roke. Če pristojnemu inšpektorju tak pristop ni omogočen, bo pregled odklonil. Ladijska strojnica in električna instalacija: Kontrola vmesnega pregleda strojnice obsega naslednje: - Upognjenost (defleksija) ročične gredi glavnega pogonskega motorja.

Merjenje defleksije se mora opravljati v predpisanem obdobju, odvisno pa je od opravljenih obratovalnih ur glavnega pogonskega motorja. Omenjeni predpis izhaja iz načrta vzdrževanja glavnega pogonskega motorja, ki ga

Page 32: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

32

predpisuje proizvajalec motorja, klasifikacijsko društvo pa ga povzema. Na osnovi podatkov meritve defleksije se presoja obraba temeljnih ležajev. Pri vmesnem pregledu meritve defleksije ni treba opraviti, če pristojnega inšpektorja seznanimo z rezultati teh meritev, ki jih je opravila posadka stroja. Dokument o merjenju defleksije glavnega pogonskega motorja sodi med obvezne ladijske dokumente stroja.

- Defleksija ročičnih gredi pomožnih motorjev. V vseh primerih, ko proizvajalec pomožnih ladijskih motorjev v svojih navodilih o vzdrževanju predvidi merjenje defleksije, velja isto, kot je opisano pri merjenju defleksije glavnega pogonskega motorja.

- Meritev zračnosti odrivnega ležaja glavnega pogonskega motorja. - Meritev zračnosti vodoravnega pomika gredi rotorja turbopuhala. - Meritev izolacije generatorjev električnega toka in važnejših elektromotorjev. Dodatno k do sedaj naštetim pregledom je v prostorih ladijske strojnice treba preveriti tudi delovanja naslednjih naprav: - Pravilno delovanje pomožnega generatorja električnega toka vključno s

pravilnim delovanjem pomožne stikalne plošče. - Pravilno delovanje ventila za hitro praznjenje kaluže strojnice. Ta ventil

posadka stroja pogosto zanemarja, saj ga skoraj nikoli ni treba uporabiti. Osnovni namen tega ventila, ki je priključen na glavni cevovod morske vode, namenjene hlajenju pogonskega motorja, je ta, da se v primeru, ko se prostor strojnice močno polni z morsko vodo, odvije in s tem vzpostavi povezavo z glavno črpalko morske vode. Glavna črpalka morske vode ima nekajkrat večjo kapaciteto kot črpalka, ki je namenjena praznjenju kaluže stroja.

- Pravilno delovanje ventilov za izpust vode iz glavnih rezervoarjev zagonskega zraka in kontrolnega zraka.

4.3. Obnovitev veljavnosti klase (Class renewal survey) Praviloma je mogoče obnoviti veljavnost klase le, ko se ladja nahaja v doku. Poleg vseh pregledov, ki se opravljajo pri letnem in vmesnem pregledu, se morajo dodatno opraviti še naslednji pregledi: Ladijski trup in oprema Pregled ladijskega trupa in pripadajoče opreme je pri obnovitvenem pregledu odvisen od starosti ladje. Starost ladje do 5 let (prvo klasifikacijsko obdobje): Pred vsako obnovitvijo veljavnosti klase ladje se mora pristojni inšpektor prepričati, da opločje

Page 33: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

33

ladijskega trupa ni poškodovano v takšni meri, da bi bila načeta predpisana trdnost in varnost ladje. V smislu tovrstnih pregledov je treba opraviti kontrolo predvsem tistih strukturnih elementov ladje, ki so težko dostopni in torej deležni manjše pozornosti posadke ladje, in sicer: - tovorna skladišča ladje, - balastni tanki, ki se polnijo z morsko vodo, - pokrovi ladijskih skladišč, - pritrditev glavnega pogonskega motorja na ladijski trup, - spoji ladijske nadgradnje z glavnim krovom, - prostori črpalk, - tuneli, skozi katere potekajo cevi, - celoten sistem cevi, - ločilni prostori med tanki (cofferdam). Posadka ladje mora zgoraj opisane prostore pripravi za pregled. V pripravo prostora spada prezračevanje in čiščenje prostorov, v kontrolo prostora pa spada pregled stanja vseh strukturnih elementov. Tanki: Izbira tankov balastne vode za pregled je odvisna od odločitve inšpektorja pristojnega klasifikacijskega društva. Tanki, v katerih se nahaja pogonsko gorivo, olje za mazanje in sladka voda, se kontrolirajo vizualno z zunanje strani. Predpostavlja se namreč, da omenjeni tanki pri starosti ladje do 5 let z notranje strani niso poškodovani. Če pa se pri zunanjem pregledu omenjenih tankov pojavi kakršenkoli sum, pristojni inšpektor zahteva izpraznitev tanka ter notranji pregled takega tanka. Kontrola tesnosti tankov: Pri obnovitvenem pregledu klase ladje, ki ni starejša od 5 let, je treba opraviti kontrolo tesnosti vseh tankov dvojnega dna in tistih vmesnih prostorov, ki mejijo na skladiščne pregradne stene. Kontrolo tesnosti se mora opraviti tudi v tankih, ki so namenjeni za hrambo pogonskega goriva, mazalnega olja in sladke vode. Tlak, ki ga je treba doseči v tankih, katerih tesnost se kontrolira, je odvisen od višine cevi, ki omogoča prelitje pri prekomernem polnjenju tanka, oziroma od višine cevi, ki je namenjena prezračevanju kontroliranega tanka. Za dosego potrebnega tlaka je treba kontrolirani tank napolniti s tekočino, ki se v ta tank skladišči, vse do vrha bodisi cevi, ki služi za prelitje, bodisi cevi, ki je namenjena prezračevanju kontroliranega tanka. Ko je kontrolirani tank napolnjen do omenjene gladine, je možno ugotoviti morebitno puščanje.

Page 34: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

34

Kontrola tesnosti tistih prostorov, v katerih se ne nahaja tekočina, se opravi z zrakom. Tak prostor je treba tlačiti z zrakom, ki ne presega nadtlaka 0,2 bara. Ko je dosežen predpisani nadtlak, se tlačenje zraka zaustavi in nekaj časa opazuje morebitno padanje tlaka. V primeru, da tlak ne pade, kontrolirani prostor tesni. V kolikor pa tlak pada, je treba odkriti vzroke puščanja in jih odpraviti. Meritev debeline sten: Kontrola debeline sten se pri ladjah, ki niso starejše od 5 let, ne opravlja. To pa seveda ne pomeni, da inšpektor pristojnega klasifikacijskega društva te kontrole ne more zahtevati. V kolikor se namreč pri pregledu strukture ladje ugotovi močno rjavenje na posameznih mestih, pristojni inšpektor zahteva odstranitev rje in meritev debeline poškodovanega dela. Krmilo, varnostna oprema, odprtine na glavni krov: Pri obnovitvenem pregledu klase ladje se mora pregled krmila opraviti v sestavljenem stanju. Kontrolirati je treba vpetje lista krmila, ležaje in vse nosilne elemente lista krmila. Vse izmerjene zračnosti je treba zabeležiti in vnesti v ladijsko dokumentacijo. Če je stanje nosilnih elementov slabo ali pa so izmerjene zračnosti na meji dovoljenega ali celo večje, je treba nepravilnosti odpraviti. Varnostna oprema se pri obnovitvenem pregledu klase ladje pregleda v celoti. Enako velja tudi za vse odprtine na glavnem krovu. Sem spadajo vsi pokrovi ladijskih skladišč, zbiralne posode na glavnem krovu, drenažne cevi, stanje vseh vrat in oken, ki so povezana z glavnim krovom, ventilacijske cevi skladišč, sonde za merjenje višine balastne vode in sonde goriva. Kontrolirati je treba tudi vse rešilne čolne in naprave za spuščanje in dviganje rešilnih čolnov. Strukturni tanki v ladijski strojnici: Kontrola strukturnih tankov v ladijski strojnici obsega kontrolo zgornjih delov vseh tankov v ladijski strojnici, kontrolo opločja glavnega krova v višini zgornjih delov tankov in stanje vseh elementov, s katerimi so tanki pritrjeni na trup ladje. Na zahtevo inšpektorja pristojnega klasifikacijskega društva je treba opraviti meritev debeline vseh elementov, ki kažejo prekomerne ali pa sumljive poškodbe. Starost ladje od 5 do 10 let (drugo klasifikacijsko obdobje): Pregled ladje omenjene starosti obsega vse kontrole, ki se morajo opraviti pri pregledu, opisanem za prvo klasifikacijsko obdobje. Seveda pa se pri ladjah starosti od 5 do 10 let že pričakuje več poškodb, zato je treba opraviti še dodatne kontrole. Na zahtevo inšpektorja pristojnega klasifikacijskega društva je treba odstraniti del ali pa celotno izolacijsko zaščito na notranji strani ladijskega trupa, seveda

Page 35: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

35

tam, kjer je ta zaščita predvidena. Opraviti je treba kontrolo notranjosti vseh balastnih tankov in notranjosti nestrukturnih tankov v prostorih ladijske strojnice. Sidrni verigi je pri obnovitvenem pregledu veljavnosti klase ladje starosti od 5 do 10 let treba v celoti spustiti v dok, tako da je možno preveriti stanje vseh členov sidrne verige. Po opravljeni kontroli in čiščenju sidrnih verig jih moramo površinsko zaščititi. Meritve debeline sten: Kot že rečeno, se morajo opraviti meritve debeline sten povsod, kjer obstoji sum prekomerne poškodbe, ki je največkrat posledica rjavenja. Omenjene meritve se opravljajo na zahtevo inšpektorja pristojnega klasifikacijskega društva. Poleg omenjenih meritev debeline sten pa je v drugem klasifikacijskem obdobju treba opraviti še obvezno meritev vsaj ene prečne sekcije, ki se nahaja v področju ladijskega skladišča v oddaljenosti 0,25 L od sredine ladje (L = dolžina ladje). Starost ladje nad 10 let (tretje in naslednja klasifikacijska obdobja): Pri vsakem pregledu ladje, za katero je treba obnoviti veljavnost klase in je stara več kot 10 let, se morajo opravijo kontrole, ki so opisane za drugo klasifikacijsko obdobje. Dodatno pa se morajo opraviti še naslednje kontrole: Odstraniti je treba izolacijo na opločju in stropih tankov, tako da je omogočena kontrola stanja ladijske pločevine pod izolacijo. Kjer so izolirana tudi skladišča tovora, je treba na dnu skladišča odstraniti izolacijo v celoti. Površino notranjega opločja dvojnega dna na dnu ladijskega skladišča je treba po odstranitvi izolacije dobro očistiti, tako da je mogoče odkriti vse morebitne poškodbe opločja. Vse tanke na ladji je treba pregledati z notranje strani, opraviti pa je treba tudi tlačni preizkus pregledanih tankov. Zahtevani preizkusni tlak mora biti v skladu z navodili proizvajalca, to je največji še dovoljeni delovni tlak tanka. Pregledati je treba vse balastne tanke, v katere se polni morska voda. Pregled balastnih tankov obsega ugotovitev morebitnih poškodb strukturnih elementov balastnih tankov in kontrolo stanja zaščitnega premaza proti rjavenju. Če obstaja sum prekomernega rjavenja, zahteva inšpektor pristojnega klasifikacijskega društva meritev debeline sten. Če pristojni inšpektor ugotovi delno poškodbo zaščite proti rjavenju ali pa je celotna zaščita slaba, zahteva obnovitev zaščite. Notranji opaž pod okni v nadgradnji je treba odstraniti, da je možno preveriti stanje ladijske pločevine na notranji strani. Notranje stene ladijske nadgradnje

Page 36: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

36

morajo biti zaščitene proti rjavenju. Poleg slabega tesnjenje oken povzroča rjavenje notranjih strani sten ladijske nadgradnje tudi kondenzacija vlage,. Nekatere ladje, ki so sicer namenjene prevozu suhih tovorov, imajo vgrajene tudi tanke za prevoz tekočih tovorov, ki jih je treba tlačno preizkusiti. Tlačni preizkus se običajno opravi z zrakom, tako da se tank tlači do 0,2 bara nadtlaka. Kontrolni manometer mora ta tlak kazati vsaj pol ure. Če tlak v tem času pade, je treba vzrok puščanja odkriti in odpraviti. Po odpravljenem puščanju je treba tlačni preizkus tanka ponoviti. Če puščanja ni možno odpraviti, ali pa se lastnik ladje popravilu odreče, tak tank izgubi pravico uporabe, kar inšpektor pristojnega klasifikacijskega društva zabeleži v ladijsko dokumentacijo. Pregled krmila: Pregled krmila obsega celoten sistem vpetja in stanje ležajev krmila. Opraviti je treba meritve zračnosti ležajev, rezultati meritev pa se vnesejo v ladijsko dokumentacijo, ki mora biti dana na vpogled pri vseh nadaljnjih klasifikacijskih pregledih. Če obstaja kakršenkoli sum, lahko pristojni inšpektor klasifikacijskega društva zahteva delno razstavljanje krmarskega mehanizma ali pa tudi demontažo lista krmila. Do omenjene zahteve pride običajno takrat, če se pri pregledu krmila ugotovi, da je os krmila zarjavela. Pregledu krmila sledi preizkus delovanja celotnega krmarskega sistema, pri katerem se ugotavlja zadosten odklon krmila v obe smeri in za to potreben čas. Pregled sidrnih verig: Sidrna veriga je izpostavljena rjavenju, kar pomeni, da se premer sidrne verige manjša, s tem pa izgublja predpisano nosilnost. Da se ugotovi, če sta sidrni verigi še sposobni varno opravljati svojo funkcijo, se morata pri obnovitvi veljavnosti klase ladje kontrolirati. Omenjena kontrola obsega tehtanje sidrne verige in meritev debeline členov verige. Meritev debeline členov sidrne verige se opravi na vsaj treh členih na vsaki dolžini verige. Pregled ladijskih strojev in naprav ter električne instalacije Pri obnovitvenem pregledu - podaljšanju veljavnosti klase ladji - ločimo tri vrste pregledov: - tekoči pregled strojnega sestava ladje (Continuous class renewal survey), - vsakokratni pregled strojnega sestava pri obnovitvi klase ladje, - časovno predpisani pregledi, ki se morajo opraviti na vnaprej določenih

napravah. Pregled ladijske strojnice: Vsak obnovitveni pregled veljavnosti klase ladje praviloma zahteva pregled celotnega sestava ladje. To pomeni, da je celoten

Page 37: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

37

sestav ladje v tako dobrem stanju, da je mogoče pričakovati v naslednjem petletnem obdobju varno plovbo ladje brez nevarnosti za ladijsko posadko, delavce v pristaniščih in ogrožanje okolja. Vse to seveda pod pogojem, da ladjo upravljajo usposobljeni in pooblaščeni pomorščaki. Pregled vseh elementov, ki sestavljajo ladjo, zahteva seveda veliko časa, še posebej pa to velja za strojni sestav. Če bi se lastnik ladje odločil, da bi vse potrebne preglede opravil le enkrat v obdobju petih let, bi morala biti ta ladja predolgo odsotna s tržišča ladijskih prevozov. Taka odločitev lastnika ladje bi seveda pomenila velik finančni izpad za podjetje. Temu se izognemo tako, da se v petletnem obdobju (veljavnost enega klasifikacijskega obdobja) opravi vsako leto približno 20 % potrebnih pregledov ladijskega strojnega sestava. Ta način pregledov imenujemo tekoči pregled strojnega sestava (Continuous survey). Tekoči pregled strojnega sestava je organiziran tako, da pristojno klasifikacijsko društvo izdela poseben program obveznih pregledov, ki zajema vse stroje in naprave, ki se pregledujejo po programu tekočih pregledov. Vsak pregled vsebuje naziv stroja ali naprave, datum potrebnega pregleda in časovno okno, v okviru katerega je treba pregled opraviti. Omenjeni pregled razdeli glavni pogonski motor na vsak valj posebej, pomožni motorji, ki poganjajo generatorje, pa se vedno pregledujejo v celoti. Če ladja opravlja obnovitev veljavnosti klase, morajo biti vsi pregledi opravljeni po seznamu programa obveznih pregledov. Prednost tekočih pregledov strojnega sestava ladje je v tem, da je zahtevane preglede možno opraviti takrat, ko ladja opravlja nakladanje in razkladanje tovora v pristanišču brez motenj omenjenih trgovskih operacij. Seveda pa mora vse omenjene preglede opraviti inšpektor pristojnega klasifikacijskega društva. Pregled ladijske strojnice pri obnovitvi veljavnosti klase K tekočim pregledom strojnega sestava ladje seveda ne morejo spadati pregledi tistih sestavov ladje, ki so vezani na dokiranje ladje. Taki pregledi se morajo opraviti v času obnavljanja veljavnosti klase ladje, torej tedaj, ko se ladja nahaja v doku. Med omenjene preglede spadajo: - vsi ventili, ki so namenjeni dovodu in odvodu morske vode in se nahajajo

pod vodno črto ladje. Omenjene ventile je treba razstaviti, po potrebi brusiti, pred ponovnim sestavljanjem pa jih mora kontrolirati inšpektor pristojnega klasifikacijskega društva,

- premčni propeler (če je ta predviden) je treba kontrolirati vizualno. Rešetki, ki na obeh straneh ladijskega boka ščitita propeler, se morata sneti in očistiti ter preveriti morebitne poškodbe (mehanske in zmanjšanje debeline zaradi rjavenja). Zaščitna rešetka sicer ni podvržena klasifikacijskim pregledom, je

Page 38: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

38

pa v interesu ladjarja, da je funkcionalna. Klasifikacijska zahteva pa je preizkus delovanja premčnega propelerja, ko se ladja ponovno nahaja v vodi.

Kontrola ladijske vijačne gredi Ladijska vijačna gred povezuje vmesno gred, ki je povezana z ročično gredjo glavnega pogonskega motorja, z ladijskim vijakom (propelerjem). Ladijska vijačna gred mora torej tesniti na prehodu iz notranjosti ladje na zunanji del ladje, kjer se nahaja ladijski vijak. Kontrola vijačne gredi načeloma obsega kontrolo celotnega ladijskega gredja. Sem spada meritev zračnosti nosilnega (statvenega) ležaja, ki mora biti v dovoljenih mejah, kot tudi stanje tesnilnih elementov, katerih naloga je preprečiti vdor morske vode v ladijsko strojnico. Glede na konstrukcijo ležaja in konstrukcijsko izvedbo tesnjenja poznajo pravila IACS dve vrsti pregledov: - Celovit pregled (SW pregled) in - Zmanjšan obseg pregleda (SWM pregled). Kompleten pregled ladijskega gredja je treba opraviti vsakih pet let. Pri tem pregledu je treba ladijski vijak odstraniti, gred pa izvleči iz ladijskega trupa. Še pred tem pa je treba opraviti meritev zračnosti med gredjo in statvenim ležajem. Izmerjeno zračnost je treba zabeležiti v ladijsko dokumentacijo. Merilni instrument, ki se pri tem uporablja, sodi med specialne merilne instrumente, proizvajalec ladje pa ga mora dostaviti na ladjo ob izročitvi ladje lastniku. V nadaljevanju kontrole ladijske vijačne gredi se mora posvetiti posebno pozornost tesnilnim elementom. V tem primeru namreč lahko pričakujemo prisotnost tujkov, ki so med vožnjo ladje zašli med tesnilne elemente. Omenjeni tujki so največkrat deli ribiških mrež in drugi pripomočki, ki se uporabljajo v ribištvu. Na vijačni gredi je treba skrbno kontrolirati stanje konusa, na katerega je pritrjen ladijski vijak, navoje, ležišče zagozde (v kolikor obstaja) in vse stične površine. Če naletimo na sledi rjavenja, jih je treba odstraniti, vse druge mehanske poškodbe pa je treba odpraviti bodisi na licu mesta bodisi v primerni delavnici. Ležajno školjko je treba skrbno kontrolirati vizualno, opraviti pa je treba tudi kontrolo zaradi razpok. Le-to je obvezno treba opraviti tudi na tistem delu vijačne gredi, na katero je pritrjen ladijski vijak. Manjše razpoke je dovoljeno odpraviti s skrbnim brušenjem, večje razpoke pa z mehansko obdelavo na primernih orodnih strojih. O načinu odpravljanja morebitnih razpok odloča inšpektor pristojnega klasifikacijskega društva. Praviloma je treba po vsakem odpravljanju razpok ponovno opraviti kontrolo.

Page 39: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

39

Kontrola mehanskih tesnilnih obročev, katerih naloga je zaustaviti prodiranje morske vode do ležajnih školjk, obsega kontrolo morebitnih poškodb na površini tesnilnih obročev. Življenjska doba mehanskih tesnilnih obročev znaša od 20.000 do 30.000 ur obratovanja, kar je največkrat enako petletnemu obratovanju ladje. Delna zamenjava mehanskih tesnilnih obročev ni priporočljiva. Priporočljivo je zamenjati vse mehanske tesnilne obroče z novimi. Iz diagrama 1 je možno odčitati dovoljene zračnosti v ležaju vijačne gredi. Kot je mogoče razbrati iz diagrama, je zračnost ležaja odvisna od premera vijačne gredi. Diagram velja za ležaje iz bele kovine, ki so mazani in hlajeni z oljem.

Diagram 1

Page 40: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

40

Zračnosti ležajev vijačne gredi so seveda odvisne od materialov, iz katerih so zgrajeni. Tako je na diagramu 2 prikazana dovoljena zračnost ležaja vijačne gredi, ki je konstruiran iz svetega lesa, mazan pa z mastjo ali morsko vodo:

Diagram 2

Page 41: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

41

Diagram 3 prikazuje dovoljene zračnosti ležaja vijačne gredi, ki je izdelan iz bele kovine/litega železa, mazan pa z mastjo.

Diagram 3 Diagram 4 prikazuje dovoljene zračnosti za tiste ležaje vijačne gredi, ki so izdelani iz gume in hlajeni z vodo.

Page 42: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

42

Diagram 4 Po opravljeni kontroli ladijske vijačne gredi jo je treba postaviti v pravi položaj in znova izmeriti zračnost ležaja. Izmerjeno zračnost je treba vpisati v ladijsko dokumentacijo. Kontrola ladijskega vijaka obsega morebitne mehanske poškodbe. Pred pregledom ladijskega vijaka ga je treba očistiti, tako da je mogoče videti

Page 43: či študente, kako se ladijski pregledi opravljajo

43

morebitne razpoke na krilih ladijskega vijaka. Poškodbe na krilih vključno z razpokami sme popravljati samo pooblaščena in specializirana delavnica. Vsako morebitno popravilo z varjenjem je treba vpisati v ladijsko dokumentacijo. Če je pri snemanju vijaka z ladijske vijačne gredi potrebno segrevanje, je pred ponovno montažo vijaka obvezna kontrola zaradi morebitnih razpok. Zmanjšani obseg pregleda (SWM pregled) ladijske vijačne gredi se opravi tako, da se vijačna gred ne izvleče skozi ležaj. Vendar so za zmanjšani obseg pregleda potrebni naslednji pogoji: - vijačna gred mora biti zaščitena pred poškodbami, ki jih povzroča morska

voda, - konstrukcija mora zagotavljati tesnila v ležaju, ki teče v olju, - mazalno oz. hladilno olje ležaja je pooblaščeni laboratorij kontroliral vsakih

6 mesecev, rezultati kontrole olja pa morajo biti predloženi inšpektorju pristojnega klasifikacijskega društva, ki je pri pregledu prisoten,

- porabo mazalnega oz. hladilnega olja je posadka stroja redno kontrolirala, podatke pa vpisovala v ladijski dnevnik stroja.

Pri zmanjšanjem obsegu pregleda se opravijo naslednje kontrole: - vse dele vijačne gredi, ki jih je mogoče videti, se pregleda vizualno, - v celoti se vizualno pregleda že očiščen ladijski vijak, - pregledajo se vsi dostopni tesnilni elementi, ki jih je treba zamenjati z

novimi, če jim je potekel predpisani čas uporabe, - opraviti je treba meritev zračnosti ležaja, izmerjeno zračnost primerjati z

rezultati zadnje meritve, novo izmerjeno zračnost pa vpisati v ladijsko dokumentacijo,

- opraviti je treba kontrolo razpok na mestu, kjer je ladijski vijak vpet na vijačno gred. Zato je treba ladijski vijak odstraniti s vijačne gredi.

Če se ležaj v statveni cevi maže oziroma hladi z morsko vodo ali z mastjo (diagrami 2, 3 in 4), zmanjšani obseg pregleda ni dovoljen. Opraviti je treba praviloma kompletni pregled (SW), torej je vijačno gred treba izvleči iz statvenega ležaja. 5. PREGLEDI LADIJ ZA PREVOZ SPECIALNIH TOVOROV Ladje, ki niso grajene za prevoz kosovnih ali razsutih tovorov, morajo imeti skladiščne prostore drugačne, kot do sedaj opisano. Konstrukcija ladijskih