Strokovno poročilo URI - Soča za leto 2015 · testiranje, ergospirometrijo in testiranje respiratornih funkcij, diagnostiko križničnih funkcij), testiranje in predpisovanje specifičnih

ZAVOD: UNIVERZITETNI REHABILITACIJSKI INŠTITUT REPUBLIKE SLOVENIJE – SOČA Naslov: Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana

STROKOVNO POROČILO ZA LETO 2016

ZA JZZ

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča

Odgovorna oseba (ime in priimek): strokovna direktorica inštituta prof. dr. Helena Burger, dr. med.

Strokovno poročilo URI – Soča za leto 2016

Vsebina

Vsebina 1. Uvod ..................................................................................................................................................... 5

1.1. Enote URI – Soča ...................................................................................................................... 8 2. Klinično strokovno delo ..................................................................................................................... 12

2.1. Bolnišnična rehabilitacija ........................................................................................................ 12 2.1.1. Ostale aktivnosti v sklopu bolnišnične rehabilitacijske obravnave ............................... 21 2.1.2. Izboljšave na področju dela s pacienti .......................................................................... 22 2.1.3. Kazalniki kakovosti ...................................................................................................... 24

2.1.3.1. Obvezni kazalniki kakovosti .............................................................................. 24 2.1.3.1.1. Dnevi čakanja na odpustno pismo ........................................................... 24 2.1.3.1.2. Razjede zaradi pritiska............................................................................. 24 2.1.3.1.3. Poškodbe z ostrimi predmeti ................................................................... 25 2.1.3.1.4. Padci ........................................................................................................ 25 2.1.3.1.5. Kolonizacija z MRSA .............................................................................. 26 2.1.3.1.6. Delež nenačrtovanega ponovnega sprejema ............................................ 27

2.1.3.2. Drugi kazalniki kakovosti .................................................................................. 27 2.1.3.2.1. Kolonizacija z drugimi na antibiotike rezistentnimi bakterijami ............. 27 2.1.3.2.2. Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb ........................................ 27 2.1.3.2.3. Lestvica funkcijske neodvisnosti (FIM) .................................................. 28 2.1.3.2.4. Kazalniki kakovosti v poklicni rehabilitaciji ........................................... 30 2.1.3.2.5. Smrti ........................................................................................................ 30

2.2. Ambulantna rehabilitacija ........................................................................................................ 31 2.2.1. Subspecialistične in triažne ambulante kliničnih oddelkov .......................................... 31 2.2.2. Subspecialistične in specialistične ambulante ambulantno rehabilitacijske službe ...... 31 2.2.3. Center za zdravljenje spastičnosti ................................................................................. 36 2.2.4. Dom IRIS ...................................................................................................................... 37 2.2.5. Laboratoriji ................................................................................................................... 37 2.2.6. Ambulante Centra za poklicno rehabilitacijo (CPR) .................................................... 39

2.2.6.1. Napotitve – Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) (MDDSZ) ............................... 40 2.2.6.2. Napotitve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ................ 42 2.2.6.3. Napotitve zdravnikov (ZZZS) ............................................................................ 42 2.2.6.4. Napotitve iz drugih naslovov (APZ, sodišča idr.) .............................................. 43 2.2.6.5. Čakalne dobe ...................................................................................................... 43

2.2.7. Konziliarno delo in interdisciplinarni konziliarni timi.................................................. 44 2.2.7.1. Konziliarno delo ................................................................................................. 44 2.2.7.2. Interdisciplinarni konziliarni timi ....................................................................... 44

2.2.8. Delo na podlagi pogodb ................................................................................................ 45 2.2.9. Izboljšave na področju dela s pacienti .......................................................................... 46

2.3. Delo na terenu .......................................................................................................................... 48 2.4. Podporna tehnologija ............................................................................................................... 49

2.4.1. Protetika in ortotika ....................................................................................................... 49 2.4.2. Serijsko izdani pripomočki ........................................................................................... 51 2.4.3. Individualno prilagojeni pripomočki ............................................................................ 52 2.4.4. Vozički .......................................................................................................................... 52 2.4.5. Dom IRIS ...................................................................................................................... 53

2.5. Lekarna .................................................................................................................................... 54 2.5.1. Bolnišnična lekarna ....................................................................................................... 54 2.5.2. Zunanja lekarna ............................................................................................................. 56

2.6. Nove in izpopolnjene metode dela .......................................................................................... 58 2.7. Kakovost .................................................................................................................................. 59

2.7.1. Zunanji nadzor .............................................................................................................. 59 2.7.2. Notranji nadzor ............................................................................................................. 60

2.7.2.1. Redni strokovni nadzor ...................................................................................... 60


Vsebina

2.7.2.2. Kontrola depojev zdravil .................................................................................... 60 2.7.2.3. Notranji nadzor v zunanji lekarni ....................................................................... 61 2.7.2.4. Klinične poti ....................................................................................................... 62 2.7.2.5. Izvedba notranjih presoj ..................................................................................... 62 2.7.2.6. Konzilij URI – Soča ........................................................................................... 62 2.7.2.7. Varnostni pogovori in vizite ............................................................................... 62 2.7.2.8. Glavne vizite strokovne direktorice ................................................................... 62

2.7.3. Etična komisija.............................................................................................................. 63 2.8. Zadovoljstvo pacientov ............................................................................................................ 64

2.8.1. Zadovoljstvo bolnišničnih pacientov ............................................................................ 64 2.8.2. Zadovoljstvo ambulantnih pacientov ............................................................................ 64

2.9. Kadri ........................................................................................................................................ 71 3. Izobraževalno delo ............................................................................................................................. 73

3.1. Medicinska fakulteta – Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino .............................. 73 3.2. Pripravništva ............................................................................................................................ 75 3.3. Specializacije ........................................................................................................................... 75 3.4. Druga izobraževanja v letu 2015 ............................................................................................. 76 3.5. Redno izobraževanje kadrov .................................................................................................... 76

4. Raziskovalno delo .............................................................................................................................. 77 4.1. Mednarodni projekti ................................................................................................................ 80 4.2. Programi in projekti Javne agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) .......................... 87

4.2.1. URI – Soča kot nosilna ustanova .................................................................................. 87 4.2.2. Sodelovanje pri raziskavah drugih nosilcev .................................................................. 88

4.3. Interni projekti ......................................................................................................................... 91 4.4. Doktorsko usposabljanje .......................................................................................................... 93 4.5. Magistrski študij ...................................................................................................................... 94

5. Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo ................................................................................... 95 6. INDOK služba in knjižnica ................................................................................................................ 99 7. Mednarodna dejavnost ..................................................................................................................... 100

7.1. ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti ....................................................................... 102 7.2. Drugi humanitarni projekti .................................................................................................... 102

8. Strokovni svet URI – Soča ............................................................................................................... 103 9. Komisije in strokovne skupine URI – Soča ..................................................................................... 104 10. Razširjeni strokovni kolegij za fizikalno in rehabilitacijsko medicino .......................................... 109 11. Strokovni svet SZD za fizikalno in rehabilitacijsko medicino ....................................................... 110 12. Zaključek ........................................................................................................................................ 111 Priloga: Pregled strokovnega, izobraževalnega in raziskovalnega dela v letu 2016 ............. 115 Strokovno delo (ST) ................................................................................................. 116 Strokovno organizacijsko delo (STO) ...................................................................... 158 Izobraževalno delo (ID) ........................................................................................... 174 Znanstveno - raziskovalno delo (ZRD) .................................................................... 216


5

1. Uvod Namen strokovnega poročila je predvsem analiza strokovnega dela s poudarkom na podatkih, ki osvetljujejo tako vsebino redne strokovne kot tudi pedagoške in raziskovalne dejavnosti v letu 2016. S sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 9. decembra 1993 o preoblikovanju Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo – Soča v javni zdravstveni zavod Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo je tudi definirano poslanstvo, ki ga sestavljajo naslednji elementi: - Inštitut je osrednji nacionalni zdravstveni zavod, torej vrhunska ustanova, odgovorna za

opravljanje najzahtevnejših nalog na področju rehabilitacije. - Izvaja celovito rehabilitacijo bolnikov z okvarami osrednjega in perifernega živčevja, z

gibanjem povezanih telesnih zgradb in funkcij ter bolnikov s kronično bolečino in rakom. Pri tem je potrebno upoštevati vidike medicinske rehabilitacije, delovnih zmožnosti in zagotovitev ustreznih pripomočkov, kar omogoča čim večjo samostojnost in zaposlitev.

- Inštitut izvaja tudi naloge terciarnega nivoja na področju izobraževanja, raziskovanja, oblikovanja doktrine in uvajanja novih spoznanj na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki jih mora posredovati študentom, strokovnjakom in javnosti.

S sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 26. maja 2009 o preoblikovanju Inštituta Republike Slovenije za rehabilitacijo v Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča (URI – Soča), je njegovo poslanstvo ostalo enako. Po reorganizaciji smo spremenili sestavo Strokovnega sveta, ki ga sestavljajo predstojniki vseh oddelkov in enot ter strokovni vodje poklicnih skupin. Vabljen je generalni direktor. Ustrezno zbrani in komentirani podatki so primerna podlaga za strokovne in poslovne odločitve, njihovo spremljanje skozi daljše obdobje pa tudi za potrjevanje njihove pravilnosti in morebitne spremembe. Tovrstni podatki so tudi podlaga za delo Razširjenega strokovnega kolegija za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, ki ima svoj sedež v naši ustanovi od ustanovitve leta 1986. Inštitutu Republike Slovenije za rehabilitacijo je bil dne 11.10.1996 z odlokom ministra za zdravstvo na podlagi izpolnjenih pogojev podeljen naziv Klinični inštitut za rehabilitacijo. V skladu s Pravilnikom o pogojih in postopku za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek (Ur. l. št. 72, 11. 7. 2006) je bila decembra 2006 na Ministrstvo za zdravje oddana Vloga za obnovitev naziva, naziv Klinični inštitut za področje zdravstvene dejavnosti pa z odločbo Ministrstva za zdravje ponovno podeljen 3. 11. 2008. V skladu z razvrstitvijo bolnišnic v Sloveniji opravlja klinični inštitut terciarno zdravstveno, izobraževalno in raziskovalno dejavnost. Klinični inštitut opravlja v manjši meri tudi sekundarno zdravstveno dejavnost. a/ Zdravstvena dejavnost. Klinični inštitut URI – Soča opravlja strokovno delo določene

medicinske stroke (fizikalne in rehabilitacijske medicine), za katero predstavlja referenčno ustanovo na ravni države, kar pomeni, da je dolžan razvijati to področje, uvajati nove metode dela, skrbeti za strokovno primerljivost s podobnimi razvitimi ustanovami v tujini in posredovati novo znanje v ustreznem obsegu drugim zdravstvenim ustanovam v državi.

b/ Vzgojno-izobraževalna dejavnost. Klinični inštitut je dolžan predlagati vsebino izobraževanja in izvajati izobraževanje medicine na dodiplomski in podiplomski ravni v


6

obsegu, ki ga predvidevajo ustrezna določila o izobraževanju. Za področje dodiplomskega študija medicine je inštitut temeljna učna baza medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (UL). Ostale oblike dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja izvaja Inštitut na podlagi ustreznih dogovorov.

c/ Raziskovalno delo. Klinični inštitut je zaradi lastnih potreb, ki jih predstavljata razvoj stroke in izvajanje visokošolskega izobraževanja, ter zaradi potreb drugih naročnikov dolžan izvajati znanstveno-raziskovalno delo. Osnovni cilji znanstveno-raziskovalnega dela na inštitutu so: - usposabljanje strokovnjakov in znanstvenikov, ki bodo tuja in lastna spoznanja

sposobni pretvarjati v razvoj stroke na nacionalni ravni, - ustvarjanje novega znanja za svetovno zakladnico znanja, - izvajanje raziskav za potrebe nacionalnega zdravstvenega varstva, - obnavljanje pedagoškega in raziskovalnega kadra na medicinski fakulteti UL in

drugih raziskovalnih institucijah. d/ Terciarna dejavnost. Dejavnost klinik in inštitutov obsega znanstvenoraziskovalno in

vzgojno izobraževalno delo za medicinsko fakulteto UL in druge visoke in višje šole ter opravljanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev na ambulantni in bolnišnični način, ki jih zaradi strokovne, kadrovske, tehnološke in organizacijske zahtevnosti ni možno niti smotrno opravljati na nižjih ravneh. Zdravstvene storitve oziroma programe, ki se opravljajo na terciarni ravni, določi ministrstvo, pristojno za zdravstvo. V okviru svoje dejavnosti klinike in inštituti opravljajo najzahtevnejše specialistično ambulantno in bolnišnično zdravljenje, oblikujejo doktrino stopenjske diagnostike in zdravljenja na svojem področju ter jo posredujejo drugim bolnišnicam, zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem. Klinike in inštituti sodelujejo s pristojnimi zbornicami pri oblikovanju in izvajajo podiplomsko izobraževanje zdravnikov, zobozdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev z visoko izobrazbo (Ur. list RS, št. 9 – 21. II. 1992).

Definicija terciarne dejavnosti: Terciarna dejavnost predstavlja zagotavljanje najvišje ekspertne ravni zdravstvene oskrbe, raziskovanje, razvoj in uveljavljanje novega znanja na področju zdravstvene oskrbe, ter prenos znanja in usposobljenosti za zdravstvene delavce vseh stopenj in usmeritev za celo državo ali pomemben del države.

V skladu z 8. členom ZZRZI (Ur. list RS, št. 63/2004 in št. 100/2005) je Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo 15. junija 2005 ustanovil Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo. S strani evropskega strokovnega organa UEMS European Board for Physical and Rehabilitation Medicine je bil Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo na osnovi inšpekcijskega obiska (27.-29. marec 2003) za obdobje petih let priznan kot evropska učna baza za fizikalno in rehabilitacijsko medicino. V januarju 2014 smo oddali vlogo za ponovno priznanje, ki smo ga za obdobje petih let prejeli marca 2014. V letu 2006 smo med prvimi pridobili evropsko verifikacijo za oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, v letu 2007 za oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji, leta 2009 za oddelek za (re)habilitacijo otrok, leta 2010 za program rehabilitacije ljudi z okvaro hrbtenjače. V letu 2012 smo na novo pridobili evropsko verifikacijo programa za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi ter programa za rehabilitacijo


7

pacientov z okvarami perifernih živcev. Diplomo zgoraj navedenega najvišjega evropskega strokovnega odbora za fizikalno in rehabilitacijsko medicino ima sedaj 18 specialistov z URI – Soča, dva sta tudi evropsko priznana učitelja. URI – Soča je 4. aprila 2011 postal akreditirana zdravstvena organizacija skladno z zahtevami NIAHO standarda (National Integrated Accreditation for Healthcare Organizations). V skladu s sprejetim Poslovnikom kakovosti od novembra 2011 delo v vseh enotah in celotno poslovanje Inštituta poteka v skladu s sistemom vodenja kakovosti ISO 9001:2008. Delo je usmerjeno k pacientom in poteka na treh glavnih področjih, ki izhajajo iz poslanstva Inštituta:

1. klinično strokovno delo 2. izobraževalno delo 3. znanstveno raziskovalno delo

Klinično strokovno delo poteka na šestih oddelkih, v Ambulantno rehabilitacijski službi, Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR), Centru za ortotiko in protetiko (COP), Rehabilitacijskem inženiringu (RI) ter lekarni. Izobraževalno delo poteka v vseh enotah Inštituta. Znanstveno raziskovalno delo poteka v Službi za raziskave ter v vseh ostalih enotah, kjer poteka tudi klinično delo. Dodatno podporo raziskovalnemu delu nudi INDOK služba.


8

1.1. Enote URI – Soča Na šestih kliničnih oddelkih ter v ambulantah in laboratorijih URI – Soča izvajamo celovito ambulantno in hospitalno rehabilitacijo odraslih in otrok z okvarami osrednjega in perifernega živčevja, z gibanjem povezanih telesnih zgradb in funkcij ter bolnikov z mišičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi, s kronično bolečino in rakom. Opravljamo specialistične preglede, ocenjevanje in diagnostiko gibanja (kineziološka diagnostika – meritve hoje, drže in ravnotežja, izokinetična dinamometrija, meritve stopalnih pritiskov v čevljih), nevrofiziološko (EMG, EEG, SEP, MEP) in internistično funkcionalno diagnostiko (opredeljevanje periferne žilne bolezni ali venskih motenj, obremenitveno testiranje, ergospirometrijo in testiranje respiratornih funkcij, diagnostiko križničnih funkcij), testiranje in predpisovanje specifičnih tehničnih in rehabilitacijskih pripomočkov, diagnostiko in zdravljenje spastičnosti in bolečine (senzorimetrija), UZ, test vožnje osebnega avtomobila, in psihološko testiranje. Prepoznavamo razvoj neželenih sekundarnih okvar (kontrakture, preležanine, skolioza, nezadostna predihanost, itd.) in ustrezno ukrepamo. Pri svojem delu uporabljamo zahtevne metode s področja rehabilitacijske medicine, fizikalne terapije, delovne terapije, psihološke, logopedske in socialno terapevtske obravnave vključno s svetovanjem za prilagoditve posameznikovega življenjskega okolja in njegovega avtomobila. Bolnike z mišičnimi in živčno-mišičnimi boleznimi in njihove družinske člane “vodimo” skozi bolezen. Sledimo razvoju bolezni, bolnikom in sorodnikom svetujemo o reševanju določenih težav v različnih življenjskih obdobjih in različnih fazah bolezni. Opravljamo pedagoško delo za potrebe rednega izobraževanja s širšega področja fizikalne in rehabilitacijske medicine, specialistično in podiplomsko izobraževanje ter študijsko prakso zdravstvenih in drugih strokovnjakov na področju rehabilitacije. Na vseh omenjenih področjih izvajamo tudi raziskovalno delo. Delo poteka v šestih oddelkih in ambulantno rehabilitacijski službi. V Centru za ortotiko in protetiko izdelujemo in apliciramo proteze, ortoze, epiteze in ortopedske čevlje ter skrbimo za razvoj stroke in doktrine na tem področju. Tesno sodelujemo z ostalimi enotami inštituta in s priznanimi ustanovami v svetu, kar zagotavlja uspešno in kakovostno aplikacijo. Center je učna baza Zdravstvene fakultete UL, smer ortotika in protetika. Na področju protetike in ortotike izvajamo specialistično in podiplomsko izobraževanje zdravstvenih in drugih strokovnjakov. V Centru za poklicno rehabilitacijo izvajamo timsko načrtovane, izvedene in ocenjene programe poklicne in zaposlitvene rehabilitacije, ki so sestavni del programov celostne rehabilitacije. S svojo dejavnostjo zadovoljujemo potrebe oseb na področju zdravstvenega varstva, zaposlovanja in pokojninskega in invalidskega varstva. Programi temeljijo na sodobni rehabilitacijski doktrini in upoštevajo zahteve po timskem delu, aktivni vlogi uporabnikov in povezovanju virov v okolju. Izhodišče je celostna ocena funkcijske zmožnosti posameznika, delovne vzdržljivosti in učinkovitosti, sposobnosti učenja, delovnega vedenja, potrebnih prilagoditev dela in njegovega delovnega okolja. Naši temeljni programi so: – Specializirani diagnostično ocenjevalni programi pri zahtevnejših obolenjih ali stanjih za

pripravo razširjene ocene funkcijskih sposobnosti posameznika in oblikovanje individualnega programa rehabilitacije.

– Celostni, individualizirani programi poklicne in zaposlitvene rehabilitacije in priprava na


9

varno vrnitev le-tega v delovno okolje. – Programi poklicnega usmerjanja mladostnikov z razvojnimi motnjami oziroma pacientov,

ki se po bolezni ali poškodbi vračajo v učni proces. Cilj je posamezniku z okvarami omogočiti, da si zagotovi in obdrži ustrezno zaposlitev in v njej napreduje. Programe izvajamo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Izvajajo jih strokovni timi v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju. Z Razvojnim centrom za zaposlitveno rehabilitacijo sodelujemo pri razvoju strokovnega znanja in izkušenj na področju poklicne in zaposlitvene rehabilitacije. Vodimo razvojne projekte na nacionalni in mednarodni ravni in pri njih sodelujemo. Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo je bil ustanovljen zato, da bi uresničevali zakonske naloge po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki v okviru javnih pooblastil obsegajo: – usklajevanje in koordiniranje strokovnega razvoja na tem področju, – pripravo standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije, – pripravo standardov usposabljanj in znanj za strokovne delavce in izvajalce zaposlitvene

rehabilitacije in skrbi za njihovo izvajanje, – pripravo standardov kakovosti na področju zaposlitvene rehabilitacije, – dajanje obveznega strokovnega mnenja v primeru spora iz prvega odstavka 39. člena tega

zakona, – opravljanje raziskovalnega dela in – opravljanje drugih nalog v zvezi z izvajanjem tega zakona na podlagi vsakoletnega

programa dela. Naloge iz prvih štirih alinej prejšnjega odstavka se izvajajo kot javno pooblastilo. Sredstva za ta namen se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije je v letu 2011 začel opravljati tudi naloge na podlagi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). V letu 2012 smo pričeli z izvajanjem evalvacije na podlagi sekundarnih virov in s pripravo anketnih vprašalnikov za pilotno evalvacijo. V Razvojnem centru za zaposlitveno rehabilitacijo pri svojem delu sodelujemo z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter z izvajalci zaposlitvene in poklicne rehabilitacije. V delovne skupine vključujemo tudi predstavnike delodajalcev ter drugih strokovnih ustanov. Delo poteka predvsem skupinsko ter s sodelovanjem različnih strokovnjakov z namenom, da bi razvoj temeljil na že doseženi stopnji strokovnega znanja in izkušenj. Pomembna naloga je vzpostavljanje mreže povezanosti zaposlitvene rehabilitacije na vseh ravneh: lokalni, regionalni in mednarodni. V Službi za raziskave in razvoj pripravljamo, vodimo in izvajamo raziskovalne projekte s področja rehabilitacijskega inženiringa, nudimo podporo pri pripravah, vodenju in izvajanju raziskovalnih projektov s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine ter izvajamo laboratorijske preiskave s področja kineziologije in biomehanske dinamometrije za potrebe Inštituta. V okviru izvajanja raziskovalnega programa URI – Soča v Službi za raziskave kontinuirano razvijamo merilne, diagnostične in terapevtske tehnike, metode in naprave, jih ocenjujemo in vrednotimo ter vpeljujemo v rehabilitacijo oseb z okvarami gibanja. Služba za raziskave tudi aktivno sodeluje pri usposabljanju mladih raziskovalcev s področja tehnike in medicine. Pri laboratorijskih preiskavah v Službi za raziskave izvajamo meritve gibanja (zlasti hoje), meritve izometričnih in izokinetičnih jakosti posameznih mišičnih skupin ter biomehanske


10

analize kinematike in kinetike hoje za posamezne klinične primere. Rehabilitacijski inženiring seznanja in oskrbuje paciente z različnimi podpornimi tehnologijami (tehnični pripomočki in tehnološke rešitve), ki izboljšujejo delovanje človeka in povečujejo vključenost v socialno okolje. Pacientom demonstrira uporabo podpornih tehnologij, omogoči jim testiranje, rešitve po potrebi prilagodi ali jih individualno izdela, jih nauči uporabe ter preverja njihovo delovanje. V Domu IRIS – demonstracijskem stanovanju so na ogled in preizkus različne podporne tehnologije, ki so pacientom v pomoč pri samostojnem in varnem življenju v domačem okolju. Dom IRIS je opremljen tudi z najsodobnejšo tehnologijo za sporazumevanje ter pripadajočimi podpornimi tehnologijami za delo z računalnikom, prirejeno različnim vrstam in stopnjam okvar. Ocenjujemo in izvajamo potrebne individualne prilagoditve zunanjih enot računalnika in nekatere programske opreme ter nastavitve za osebe z najtežjimi okvarami. Na ta način jih usposabljamo za sodobne oblike sporazumevanja, izobraževanja, dela. Pri delu uporabljamo tudi oskrbo na daljavo in druge storitve ob uporabi elektronskih medijev. Svetujemo tudi ustrezne prilagoditve stanovanj in uporabo potrebne opreme – sodobne tehnologije v pacientovem domačem okolju. V testirnici vozičkov imamo vse v Sloveniji dostopne zahtevnejše invalidske vozičke, zainteresirani jih lahko preizkusijo in dobijo potrebne informacije. Zahtevnejše vozičke predpisujemo in testiramo timsko. V laboratoriju za ocenjevanje vozniških sposobnosti ocenjujemo sposobnosti oseb s telesnimi okvarami za vožnjo avtomobila in svetujemo potrebne prilagoditve oziroma predelave avtomobilov za zagotovitev zanesljive in varne vožnje. Ocenjujemo tudi ustreznost predelav avtomobilov pred pridobitvijo homologacijskih potrdil. Na oddelku sedežne tehnologije izdelujemo, adaptiramo in prilagajamo sedežne enote invalidskih vozičkov za osebe z najtežjimi telesnimi deformacijami. Izdelava je podprta z računalniško tehnologijo (CAD-CAM sistem, merjenje pritiskov pri sedenju). Lekarno Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča sestavljata dve samostojni enoti. To sta bolnišnična in lekarna za zunanje uporabnike. Bolnišnična lekarna oskrbuje paciente, hospitalizirane na oddelkih URI – Soča, z zdravili in medicinskim materialom. V lekarni za zunanje uporabnike izdajamo zdravila na recept in brez recepta. Poleg običajne lekarniške ponudbe imamo široko ponudbo medicinskih pripomočkov in je edina specializirana lekarna za medicinske pripomočke v Sloveniji. Lekarna je organizirana tako, da ima poseben prostor, ki zagotavlja diskretnost pri svetovanju, izdaji in aplikaciji medicinskih pripomočkov. Za strokovnost skrbijo diplomirani inženirji ortotike in protetike. Lekarna je brez arhitekturnih ovir, ima posebej prilagojeno izdajno mesto za osebe s težavami pri gibanju, možna je tudi postrežba uporabnika neposredno v avtomobilu ("drive in"), ima pa tudi lastno parkirišče. V INDOK službi in knjižnici Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča kot edina urejena javna specialna knjižnica za področje fizikalne in rehabilitacijske medicine v Sloveniji organiziramo in opravljamo informacijsko dokumentacijsko dejavnost. V knjižnici izbiramo, nabavljamo, strokovno obdelujemo, hranimo, izposojamo ter varujemo knjižnično gradivo. Uporabnikom posredujemo elektronske in tiskane informacijske vire, jim svetujemo pri izbiri ustrezne literature ter opravljamo nalogo informacijskega opismenjevanja uporabnikov. Gradimo lastno specializirano bazo podatkov in se vključujemo v nacionalno mrežo knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti COBISS.Net.


11

Informacije o gradivu v knjižnici so na voljo na spletišču COBISS.SI, kjer nas najdete na seznamu specialnih knjižnic s področja zdravstva. V čitalnici lahko brskate po strokovnih revijah, priročnikih, enciklopedijah, slovarjih in ostalem knjižničnem gradivu ter dostopate do svetovnega spleta. Informacije in vso gradivo knjižnice so na voljo zaposlenim v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča ter vsem ostalim, ki jih to področje zanima. Uporabnikom je na voljo čitalnica s 6 čitalniškimi mesti in 2 računalnikoma z dostopom do svetovnega spleta, bibliografskih zbirk ter elektronskih revij.


12

2. Klinično strokovno delo Klinično strokovno delo poteka na šestih oddelkih ter v številnih ambulantah in laboratorijih URI – Soča, Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR), Centru za ortotiko in protetiko (COP), Rehabilitacijskem inženiringu (RI) ter lekarni. Glavne oblike dela so:

1. Bolnišnična rehabilitacija (oddelki, CPR) 2. Ambulantna rehabilitacija (oddelki, ARS, CPR, COP, RI, Lekarna) 3. Delo na terenu

2.1. Bolnišnična rehabilitacija Hospitalna obravnava pacientov poteka v okviru 6 kliničnih oddelkov ter v okviru Centra za poklicno rehabilitacijo. Del obravnav poteka tudi v obliki dnevne bolnišnice (dnevnega hospitala). Dnevna bolnišnica je v določenih primerih zelo koristna oblika obravnave in alternativa običajni hospitalizaciji, vendar primerna le za bolnike iz Ljubljane. Število pacientov je omejeno zaradi možnosti prevoza. Težave povzroča tudi dolgotrajna vožnja pacientov ob jutranjih in popoldanskih prometnih konicah po ljubljanskih ulicah. Za hospitalizirane bolnike je bilo v letu 2016 do konca marca na razpolago 221 postelj od 1. aprila dalje pa je bilo zaradi prenove dveh oddelkov na razpolago 215 postelj. Rehabilitacija odraslih pacientov je – kot prejšnja leta – zajemala enajst programskih sklopov, ki so obravnavali paciente z naslednjimi okvarami (patologijami):

1. okvare hrbtenjače 2. možganska kap 3. nezgodna možganska poškodba in druge okvare možganov 4. multipla skleroza 5. poškodbe perifernih živcev 6. druga nevrološka obolenja 7. poškodbe mišično-skeletnega sistema 8. revmatska obolenja 9. amputacije zgornjih udov

10. amputacije spodnjih udov 11. poklicna rehabilitacija Na oddelku za rehabilitacijo otrok so bili obravnavani otroci z boleznimi in poškodbami vseh omenjenih sklopov razen poklicne rehabilitacije in dodatno s prirojenimi okvarami udov (amputacijami) in živčevja ter razvojnimi motnjami. Programski sklopi, ki zajemajo otroško problematiko, so bili:

1. nezgodne možganske poškodbe 2. cerebralna paraliza 3. mielomeningokele 4. pridobljene okvare hrbtenjače 5. druga obolenja osrednjega živčevja 6. obolenja perifernega živčevja


13

7. mišična in živčno-mišična obolenja 8. amputacije – prirojene 9. amputacije – pridobljene

10. poškodbe in obolenja sklepno-kostnega sistema Oddelki so obravnavali naslednje programske sklope: A Oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji

in oddelek za rehabilitacijo žrtev min programa 9, 10 B Oddelek za (re)habilitacijo otrok otroške programe C Oddelek za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s

perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji programe 5, 7, 8 I Oddelek za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski

poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji programe 3, 4, 6 II Oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi program 2 III Oddelek za rehabilitacijo pacientov po okvari hrbtenjače program 1 Hospitalno je potekala tudi rehabilitacija žrtev min in poškodovanih v konfliktih. Število hospitaliziranih pacientov po programskih sklopih za odrasle prikazuje tabela 1, za otroke pa tabela 2. V obeh tabelah rdeča barva označuje največje vrednosti, modra pa najmanjše vrednosti. Programi so urejeni po padajočem deležu pacientov. Število obravnavanih primerov na posameznih oddelkih prikazuje tabela 3. V letu 2016 smo v primerjavi z letom 2015 sprejeli na hospitalno rehabilitacijo več bolnikov po amputacijah zgornjih udov in z revmatskimi obolenji ter manj bolnikov po amputacijah spodnjih udov, s poškodbami gibalnega sistema in poškodbami perifernih živcev. Število sprejetih pacientov je delno odraz potreb, delno pa odraz zmanjšane kapacitete na dveh oddelkih zaradi prenove (tabela 1). Pri otrocih prevladujejo otroci z drugimi obolenji osrednjega živčevja, kar je delno tudi posledica slabega razvrščanja v ustrezne sklope (tabela 2). Povprečna ležalna doba se je v letu 2016 minimalno zmanjšala na oddelku za rehabilitacijo pacientov po poškodbah s perifernimi živčnimi okvarami, revmatskimi obolenji ter na oddelku za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, kjer je že dosegla minimalno strokovno sprejemljivo. Za 12 dni se je podaljšala na oddelku za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače, kar je odraz zahtevnosti pacientov (tabela 4).


14

Tabela 1: Bolnišnična rehabilitacija odraslih v letu 2016 [rdeča barva označuje največje vrednosti, modra pa najmanjše]

Tabela 2: Bolnišnična rehabilitacija otrok v letu 2016 [rdeča barva označuje največje vrednosti, modra pa najmanjše]

2016 2015 2016 2015 2016 2015 2016 2015 2016 2015 2016 2015

Možganska kap 272 287 310 322 35,7 38,5 34% 39% 46-65 46-65 ███████████████████ 19,6% 20,1%

Amputacije spodnjih udov 260 291 312 358 27,3 29,5 35% 33% >65 >65 ██████████████████ 18,7% 20,4%

Ostala nevrološka obolenja 212 201 229 219 22,7 26,1 49% 48% >65 46-65 ███████████████ 15,3% 14,1%

Okvare hrbtenjače 129 133 153 153 47,8 48,6 36% 32% 46-65 46-65 █████████ 9,3% 9,3%

Poškodbe gibalnega sistema 119 135 133 145 27,4 30,9 44% 41% >65 >65 ████████ 8,6% 9,4%

Nezgodne možganske poškodbe 105 101 123 122 24,6 32,4 24% 19% 46-65 46-65 ███████ 7,6% 7,1%

Multipla skleroza 95 97 104 109 20,3 20,7 72% 59% 46-65 46-65 ██████ 6,8% 6,8%

Revmatska obolenja 82 72 92 74 28,4 32,6 60% 58% 46-65 46-65 █████ 5,9% 5,0%

Poklicna rehabilitacija 75 61 78 61 8,9 9,5 37% 36% 35-45 35-45 █████ 5,4% 4,3%

Poškodbe perifernih živcev 22 39 24 40 27,2 30,7 50% 40% >65 46-65 █ 1,6% 2,7%

Amputacije zgornjih udov 11 3 13 4 15,8 7,7 23% 0% 18-34 46-65 0,8% 0,2%

Oskrba z MTP 7 9 8 9 30,7 26,0 34% 33% <17 <17 0,5% 0,6%

SKUPAJ 1389 1429 1579 1616 28,7 31,6 41% 39% 46-65 46-65

Hospitalizacije v letu 2016 (v primerjavi z letom 2015) na URI – Soča: odrasli

PROGRAMštevilo

pacientov številoepizod

povpr. ležalna doba

(dni)

delež žensk (glede na epizode)

najpog. starostna

skupina (let)DELEŽ PACIENTOV

2016 2015 2016 2015 2016 2015 2016 2015 2015

Druga obolenja osrednjega živčevja 241 238 345 321 13,8 17,1 45% 47% 75,1%

Cerebralna paraliza 21 61 34 68 18,4 15,3 35% 41% 19,2%

Nezgodne možganske poškodbe 8 6 18 11 21,5 18,7 22% 36% 1,9%

Obolenja perifernega živčevja 1 2 1 2 3,0 8,0 100% 50% 0,6%

Mielomeningokela 1 1 1 1 3,0 18,0 100% 0% 0,3%

Pošk. in obol. sklepno-kost. sistema 4 4 12,0 0% 1,3%

Okvare hrbtenjače 2 3 41,0 67% 0,6%

Mišična in živčnomišična obolenja 2 2 4,0 50% 0,6%

Amputacije 1 1 11,0 100% 0,3%

SKUPAJ 272 317 399 413 14,5 16,7 44% 45%

Hospitalizacije v letu 2016 (v primerjavi z letom 2015) na URI – Soča: otroci

████████████████████████████████████████ 88,6%

████ 7,7%

0,0%

število pacientov

število epizod povpr.

ležalna doba (dni)

delež deklic (glede na epizode)PROGRAM

DELEŽ PACIENTOV

2016

0,0%

█ 2,9%

0,4%

0,4%

0,0%

0,0%


15

Tabela 3: Realizacija primerov po oddelkih in skupno v letu 2016

ODDELEK ZA PLANIRANI

PRIMERI REALIZIRANI

PRIMERI INDEKS

rehabilitacijo pacientov po amputaciji 251 255 1,02 (re)habilitacijo otrok 310 318 1,03 rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

242 249 1,03

rehab. pac. po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji

360 368 1,02

rehab. pac. po možganski kapi 263 267 1,02 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 125 127 1,02 poklicno rehabilitacijo 75 77 1,02 Skupaj 1.628 1.661 1,02

Povprečna zasedenost postelj na posameznih oddelkih je od 48,3 do 93,9-odstotna (tabela 4). Nižja je na Centru za poklicno rehabilitacijo, kjer večino pacientov obravnavajo ambulantno ter na oddelkih, kjer sprejmemo večje število pacientov neposredno iz akutnih bolnišnic. Mnogi med njimi so kolonizirani z različnimi na antibiotike odpornimi bakterijami (natančni podatki so predstavljeni v tabeli 10). Tabela 4: Povprečne ležalne dobe v letu 2016 [BOD=bolnišnični dnevi]

ODDELEK ZA

POVPREČNA LEŽALNA DOBA

(DNI)

POVPREČNA ZASEDENOST POSTELJ (%)

rehabilitacijo pacientov po amputaciji 33,75 84,88 (re)habilitacijo otrok 17,18 93,86 rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

30,62 81,63


25,49 65,11

rehab. pac. po možganski kapi 40,87 74,75 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 58,00 65,10 poklicno rehabilitacijo 8,92 48,29 Skupaj 28,02 76,16


16

Tabela 5: Delež skupin diagnoz za osebe, obravnavane v CPR v letu 2016

V Centru za poklicno rehabilitacijo obravnavajo največ oseb z duševnimi in vedenjskimi motnjami, sledijo bolniki z boleznimi mišično skeletnega sistema (tabela 5). Še vedno ostajajo značilne razlike med enotama Ljubljana in Maribor. V Ljubljani obravnavajo največ oseb z boleznimi mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, v Mariboru pa največ oseb z duševnimi in vedenjskimi motnjami. Večina hospitaliziranih pacientov je obravnavana v okviru multidisciplinarnih ali interdisciplinarnih timov na terciarnem nivoju zahtevnosti. Ponovno lahko ugotavljamo, da so kapacitete URI – Soča premajhne za potrebe nekaterih skupin pacientov slovenske populacije. V letu 2016 je za štiri krat porasla čakalna doba za hiter sprejem na rehabilitacijo pacientov z po amputaciji. Vzrok za to je manjše število postelj 9 mesecev ter še dodatno zmanjšanje števila postelj v zadnjih treh mesecih. Rahlo so se podaljšale tudi čakalne dobe za hiter sprejem na oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji ter na oddelek za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače. Pri slednjem je vzrok vedno večje število pacientov, ki so kolonizirani z večkrat odpornimi mikroorganizmi. V Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR) se je močno podaljšala doba za sprejem na hitro obravnavo, ki je daljša od najdaljše dopustne, minimalno pa se je skrajšala doba za redno obravnavo, ki je še vedno daljša od najdaljše dopustne. Čakalne dobe za redni sprejem so se podaljšale za sprejem bolnikov po amputaciji ter podvojile za sprejem bolnikov na oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi (tabela 6).

7,1%

23,5%

13,7%

15,9%

20,4%

3,5%

4,0%

1,3%

2,7%

2,7%

1,8%

0,4%

0,9%

0,4%

0,0%

0,4%

0,9%

0,4%

0% 10% 20% 30% 40%

F duševne in vedenjske motnjeM bol. miši.-skelet. sistema in vez. tkiva

G bolezni živčevjaI bolezni obtočil

S,T pošk., zastrup. idr. posl. zun. vzr.C neoplazme

H bolezni oči in ušesQ priroj. malformacije in deformacijeD bolezni krvi in krvotvornih organov

R drugoE endokrine, prehranske in presnov. bol.

J bolezni dihalZ dejavn., ki vpl. na zdravstveno stanje

L bolezni kože in podkožjaK bolezni prebavil

N bolezni sečil in spolovilB nekatere infekcijske in parazitske bol.A nekatere infekcijske in parazitske bol.

MKB poglavje Služba LJ38,0%

17,0%

12,4%

8,8%

6,5%

3,4%

1,9%

2,9%

1,7%

1,1%

1,1%

1,7%

1,1%

0,8%

0,8%

0,6%

0,2%

0,0%

0% 10% 20% 30% 40%

Služba MB28,1%

19,1%

12,8%

11,1%

11,0%

3,4%

2,6%

2,4%

2,0%

1,6%

1,3%

1,3%

1,0%

0,7%

0,6%

0,6%

0,4%

0,1%

0% 10% 20% 30% 40%

Skupaj


17

Tabela 6: Povprečne čakalne dobe za sprejeme na oddelke v letu 2016

ODDELEK ZA ČAKALNA DOBA (DNI)

HITRA REDNA rehabilitacijo pacientov po amputaciji 30 do 75

(re)habilitacijo otrok 10 160

rehab. pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

6-30 nekoloniz. 30-60 nekoloniz.

30-60 koloniz. 60-180 koloniz. rehab. pac. po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji 55 105

rehab. pac. po možganski kapi 14 133 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 31 52 poklicno rehabilitacijo 224 206 Glede na število hospitalizacij na 100.000 prebivalcev območne enote ZZZS, smo le na oddelek za rehabilitacijo pacientov po poškodbi s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji ter na oddelek za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, sprejeli največji odstotek oseb iz Območne enote Ljubljana (tabela 7). Na oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji smo največji odstotek oseb sprejeli iz območne enote Novo mesto, na otroški oddelek iz območne enote Murska Sobota, na oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, iz območne enote Kranj, na oddelek za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače iz območne enote Nova Gorica ter v Centru za poklicno rehabilitacijo iz območne enote Krško. Od vseh hospitalno obravnavanih pacientov, jih je bilo sicer res največ iz območne enote Ljubljana (slika 1), vendar v kolikor pogledamo število hospitalizacij na 100.000 prebivalcev, smo obravnavali največ pacientov iz območne enote Krško, sledi območna enota Ravne na Koroškem, na tretjem mestu pa je območna enota Ljubljana (slika 2).


18

Tabela 7: Hospitalizirani pacienti po regijah v letu 2016 [Regije so urejene po abecednem vrstnem redu. Rdeča barva označuje največjo vrednost števila hospitalizacij na 100.000 prebivalcev po podatkih ZZZS in števila pacientov, modra pa najmanjšo.]

Bolnišnični

oddelek za Območna enota epizod epizod

CELJE 16,1 ███████████ 19,1 31 ████ 38

KOPER 17,5 ████████████ 17,5 26 ███ 26

KRANJ 13,7 █████████ 15,7 30 ███ 32

KRŠKO 12,8 █████████ 12,8 9 █ 9

LJUBLJANA 24,8 █████████████████ 28,5 169 ████████████████████ 187

MARIBOR 10,9 ███████ 13,6 36 ████ 44

MUR. SOBOTA 14,6 ██████████ 14,6 17 ██ 17

NOVA GORICA 13,8 █████████ 15,7 15 ██ 16

NOVO MESTO 17,0 ███████████ 17,9 20 ██ 20

RAVNE NA KOR. 19,7 █████████████ 25,0 27 ███ 33

CELJE 20,6 ██████████████ 26,1 40 █████ 52

KOPER 8,1 █████ 8,1 11 █ 12

KRANJ 6,9 █████ 8,3 16 ██ 17

KRŠKO 20,0 █████████████ 25,7 15 ██ 18

LJUBLJANA 10,0 ███████ 12,0 67 ████████ 79

MARIBOR 11,5 ████████ 14,6 41 █████ 47

MUR. SOBOTA 12,9 █████████ 13,7 14 ██ 16

NOVA GORICA 13,8 █████████ 17,7 15 ██ 18

NOVO MESTO 17,9 ████████████ 23,2 22 ███ 26

RAVNE NA KOR. 17,4 ████████████ 22,7 22 ███ 30

CELJE 14,6 ██████████ 15,1 29 ███ 30

KOPER 6,7 ████ 7,4 10 █ 11

KRANJ 16,2 ███████████ 19,6 34 ████ 40

KRŠKO 11,4 ████████ 12,8 8 █ 9

LJUBLJANA 14,5 ██████████ 16,9 99 ████████████ 111

MARIBOR 10,2 ███████ 11,2 32 ████ 36

MUR. SOBOTA 12,9 █████████ 15,5 15 ██ 18

NOVA GORICA 7,9 █████ 7,9 8 █ 8

NOVO MESTO 12,5 ████████ 14,3 14 ██ 16

RAVNE NA KOR. 15,9 ███████████ 18,9 21 ██ 25

Na 100.000 preb. po podatkih ZZZS Število

rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji

rehabilitacijo pacientov po amputaciji

rehabilitacijo pacientov po možganski kapi

pacientovhospitalizacij


19

Tabela 7 – nadaljevanje

Bolnišnični Območna

oddelek za enota št. hospitalizacij epizod epizod

CELJE 8,0 █████ 9,0 16 ██ 18

KOPER 10,1 ███████ 10,1 15 ██ 15

KRANJ 15,7 ██████████ 16,2 31 ████ 33

KRŠKO 14,3 ██████████ 18,6 9 █ 13

LJUBLJANA 18,0 ████████████ 21,0 117 ██████████████ 138

MARIBOR 4,0 ███ 4,3 14 ██ 14

MUR. SOBOTA 6,0 ████ 6,0 7 █ 7

NOVA GORICA 6,9 █████ 6,9 7 █ 7

NOVO MESTO 11,6 ████████ 12,5 13 ██ 14

RAVNE NA KOR. 15,9 ███████████ 16,7 22 ███ 22

CELJE 7,0 █████ 7,5 14 ██ 15

KOPER 8,1 █████ 10,1 13 ██ 15

KRANJ 5,4 ████ 5,9 11 █ 12

KRŠKO 2,9 ██ 4,3 3 3

LJUBLJANA 6,9 █████ 8,4 45 █████ 55

MARIBOR 5,9 ████ 6,5 18 ██ 21

MUR. SOBOTA 6,0 ████ 6,0 6 █ 7

NOVA GORICA 8,9 ██████ 9,8 9 █ 10

NOVO MESTO 2,7 ██ 4,5 3 5

RAVNE NA KOR. 3,8 ███ 3,8 5 █ 5

CELJE 18,6 ████████████ 7,5 31 ████ 15

KOPER 7,4 █████ 10,1 11 █ 15

KRANJ 8,3 ██████ 5,9 14 ██ 12

KRŠKO 18,6 ████████████ 4,3 10 █ 3

LJUBLJANA 16,4 ███████████ 8,4 88 ██████████ 55

MARIBOR 16,1 ███████████ 6,5 46 █████ 21

MUR. SOBOTA 24,0 ████████████████ 6,0 25 ███ 7

NOVA GORICA 10,8 ███████ 9,8 7 █ 10

NOVO MESTO 15,2 ██████████ 4,5 16 ██ 5

RAVNE NA KOR. 19,7 █████████████ 3,8 23 ███ 5

CELJE 2,0 █ 2,0 4 4

KOPER 11,4 ████████ 12,1 17 ██ 18

KRANJ 3,9 ███ 3,9 8 █ 8

KRŠKO 14,3 ██████████ 15,7 10 █ 11

LJUBLJANA 2,1 █ 2,1 14 ██ 14

MARIBOR 0,0 0,0 0 0

MUR. SOBOTA 0,0 0,0 0 0

NOVA GORICA 6,9 █████ 6,9 6 █ 7

NOVO MESTO 10,7 ███████ 10,7 12 █ 12

RAVNE NA KOR. 3,0 ██ 3,0 4 4

rehabilitacijo pacientov po poškodbi, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače

(re)habilitacijo otrok

poklicno rehabilitacijo

pacientov

na 100000 preb. po podatkih ZZZS Število


20

Slika 1: Hospitalizirani pacienti po regijah – primerjava med leti 2014-2016 [Regije so urejene po padajočem povprečnem deležu pacientov v obravnavanem triletnem obdobju.]

Slika 2: Primerjava števila hospitaliziranih pacientov na 100.000 prebivalcev območne enote ZZZS med leti 2014-2016 [Regije so urejene po padajočem povprečnem deležu v obravnavanem triletnem obdobju.]

6,1%

10,5%

7,7%

2014 2015 2016

34,5% 35,1% 36,6%

5,6%

5,1%

3,8%KK 4,1%

4,9%

4,3%

MS

4,1%

LJ

MB

KR

CE

KP

RK

11,5%

10,2%

8,7%

7,7%

13,2%

9,6%

6,3%5,4%

5,2%

3,5%2,9%NG

13,8%

9,4%

9,5%

7,5%

7,5%

5,9%NM

Ljubljana

Maribor

Celje

Kranj

Ravne na Koroškem

Koper

Novo mesto

Murska Sobota

Krško

Nova Gorica

0% 10% 20% 30% 40%

delež pacientov

2014 2015 2016

94

96

93

88

87

76

70

69

59

69

101

97

88

87

80

76

82

60

70

58

104

89

85

90

80

76

75

82

71

48

12,5%

11,8%

11,1%

11,0%

10,3%

9,6%

9,4%

8,8%

8,3%

7,3%

0 20 40 60 80 100 120

Krško

Ravne na Koroškem

Ljubljana

Novo mesto

Celje

Murska Sobota

Kranj

Koper

Maribor

Nova Gorica

število hospitalizacij na 100.000 preb.

201620152014povprečni delež


21

2.1.1. Ostale aktivnosti v sklopu bolnišnične rehabilitacijske obravnave V letu 2016 smo nadaljevali z nekaterimi aktivnostmi iz prejšnji let: − bolnišničnim vrtcem, − bolnišnično šolo, − terapijo s posebej poučenimi psi; Tačke pomagačke, − gibalnimi uricami za otroke dvakrat tedensko, − srečanji s svojci pacientov Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi

možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, − s sestanki bolnikov s predstavniki Zveze paraplegikov Slovenije, − skupinsko terapijo, ki jo vodita psiholog in socialni delavec, za paciente Oddelka za

rehabilitacijo pacientov po amputaciji in Oddelka za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatološkimi obolenji,

− prostočasnimi aktivnostmi pod vodstvom prostovoljcev Vincencijanske mladine, − rehabilitacijsko rekreacijo, − plavanjem po programu Halliwick, − hortikulturno terapijo, − plesnimi aktivnostmi na vozičkih za odrasle, − veslanjem s kanujem za otroke in odrasle, − poukom športa, − namizni tenis, − likovnimi delavnicami za otroke, − otroškim kotičkom v Lekarni, − organizacijo in vodenjem likovnih razstav v prostorih URI – Soča, − mini oviratlonom, − Ljubljanskim maratonom, − Bolnišničnimi olimpijskimi igrami, − Rdečimi noski, − medgeneracijsko izvedbo aktivnosti za otroke in odrasle, ki zaenkrat poteka v delovni

terapiji Oddelka za (re)habilitacijo otrok in Oddelka za rehabilitacijo pacientov po amputaciji,

− organizacija popoldanskih aktivnosti, − druženjem zaposlenih in pacientov z izdelovanjem novoletnih izdelkov ter krašenjem

oddelčnih prostorov, − obiskom Miklavža in Dedka Mraza. − šola ustne in zobne higiene za otroke − Kamp »Predani korakom«, Debeli rtič, september, za otroke in svojce. Še naprej smo organizirali in vodili tudi knjižnico za paciente. Potujoča knjižnica – bibliobus je paciente obiskovala vsak drugi teden. Dodali smo tudi nove aktivnosti, s katerimi smo želeli popolniti čas izven strokovno terapevtskih programov: − skupinsko terapijo »preprečevanje padcev« na oddelku A − aktivnost plezanja na plezalni steni


22

− FUNB − skupina za starše − skupina za sproščanje za starše − skupina za sproščanje za otroke − kreativne delavnice 2.1.2. Izboljšave na področju dela s pacienti Najpomembnejše izboljšave na področju dela s pacienti, vpeljane v okviru bolnišnične rehabilitacije v letu 2016, so: Zdravniki Ocenjevanje

- Ocena postopkov oskrbe v programu rehabilitacije otrok z zmanjšanimi zmožnostmi in ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo nanjo

- Ocenjevanje vpliva silikonskih protez po amputaciji enega ali več prstov roke na telesne funkcije, aktivnosti in kakovost življenja

- Ocenjevanje distonije - Natančnejše ocenjevanje prehranjenosti otrok in potreb po hrani pri otrocih s

cerebralno paralizo Terapija

- Telerehabilitacija po možganski kapi - Konzilij za motnje hranjenja - Rehabilitacijsko-hematoonkološki konzilij - Uvedba metode sakralne nevromodulacije - Intratekalna aplikacija morfija s črpalko za nemaligno bolečino - tDCS za izboljšanje govora pri pacientih po možganski kapi - Aerobna vadba za bolnike po možganski kapi - Zobozdravstvena oskrba otrok na rehabilitaciji (vsak otrok ima v času rehabilitacije 1x

na leto opravljen pregled pri zobozdravniku) Zdravstvena nega Terapija

- Izobraževanje kot pomemben dejavnik pri preprečevanju amputacij spodnjega uda zaradi žilne problematike

Fizioterapevti

Ocenjevanje

- Razvrstitev funkcijske premičnosti pri pacientih po možganski kapi - Ocenjevanje sposobnosti hoje s testom Ocena funkcionalnosti hoje


23

Terapija - Innowalker naprava za vadbo gibanja in korakanja - Uporaba električnega Stimulatorja Compex pri pacientih po možganski kapi

Delovni terapevti Ocenjevanje

- Uvedba SHAP za oceno funkcijskega stanja in izida rehabilitacije pri bolnikih z okvarami perifernega živčevja

- Uvedba ocenjevalnega inštrumenta OSA - Ocenjevanje Strukturirane Aktivnosti (na vseh oddelkih, v CPR in ARS)

Terapija

- Terapija z omejevanjem neokvarjenega zgornjega uda za paciente po nezgodni možganski poškodbi

- Uvajanje FUNB metode v delovni terapiji pri otrocih - Uvajanje FUNB metode za osebe po amputaciji spodnjega uda - Izdelava in uvedba korekcijskih - antispastičnih opornic v CPR - Terapija v navideznem okolju pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo - Terapija s psi pri bolnikih po preboleli možganski kapi - Uporaba robotske naprave Armeo za izboljšanje funkcije paretične roke pri otrocih s

CP

Psihologi Ocenjevanje

- Ocenjevanje sposobnosti za vožnjo pri bolnikih po možganski kapi in bolnikih po možganskih tumorjih z ugodnim motoričnim okrevanjem

Terapija - Terapevtska skupina za celostno spoprijemanje s stresom za starše otrok na Oddelku

za (Re)habilitacijo otrok - Računalniško podprta vadba deljene pozornosti po možganski kapi - Program kognitivne rehabilitacije "Na cilj usmerjena pozornostna samoregulacija";

GOALS - Tehnike sproščanja in čuječnosti pri otrocih

Logopedi

Ocenjevanje

- Ocena komunikacijskih zmožnosti otrok z razvojnimi nevrološkimi motnjami


24

Zaposlitvena rehabilitacija

- Neverbalna komunikacija kot pomoč delovnim invalidom pri zaposlovanju - Izboljšanje pristopa, metod in aktivnosti obstoječega programa usposabljanja

vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo s poudarkom na delovni terapiji - Vprašalnik o volji

Izboljšanje interdisciplinarnega dela

- Preverjanje funkcionalnosti protez za spodnje ude ob prevzemu - Zmanjšanje fantomske bolečine z upravljanjem navidezne resničnosti z EMG signali

mišic krna 2.1.3. Kazalniki kakovosti Redno spremljamo obvezne kazalnike kakovosti v skladu z navodili Ministrstva za zdravje, zahtevane za pridobitve standardov kakovosti in nekatere dodatne, bolj specifične za rehabilitacijo. Med obveznimi kazalniki Ministrstva za zdravje spremljamo vseh šest kazalnikov, ki so relevantni za URI – Soča (dnevi čakanja na odpustno pismo; število razjed zaradi pritiska; število poškodb z ostrimi predmeti; število padcev odraslih pacientov; kolonizacija z MRSA; delež nenačrtovanega ponovnega sprejema v isto bolnišnico v 7 dneh po odpustu zaradi iste diagnoze ali zapletov, povezanih s to boleznijo), ne spremljamo pa čakalne dobe za računalniško tomografijo (ker tovrstnih pregledov ne opravljamo). Podatke smo redno objavljali na spletni strani Inštituta in jih posredovali Ministrstvu za zdravje po elektronski pošti. Strokovni svet URI – Soča je na svoji redni seji 1. marca 2016 sprejel tudi ciljne vrednosti kazalnikov kakovosti, ki jih spremljamo. Vrednosti so komentirane ob posameznih kazalnikih. 2.1.3.1. Obvezni kazalniki kakovosti 2.1.3.1.1. Dnevi čakanja na odpustno pismo Odpustna pisma so pacienti večinoma dobili na dan odpusta oziroma v predvidenem roku štirih delovnih dni po odpustu. Zakasnelo odpustno pismo občasno dobijo otroci odpuščeni z otroškega oddelka, predvsem tisti, za katere čakamo na posamezna pomembna poročila, ki so izdelana naknadno po kratki hospitalni obravnavi in je njihovo citiranje v odpustnici pomembno zaradi nadaljevanje dela v domačem okolju in uresničevanja pravic iz zakonodaje. 2.1.3.1.2. Razjede zaradi pritiska Na Strokovnem svetu smo sprejeli plan, da v letu 2016 ne bo nihče dobil razjede zaradi pritiska (RZP) ter, da se bo število odgrnin zmanjšalo na največ 10. Plana nismo uspeli v celoti doseči. Nastala je ena rana zaradi pritiska (tabela 8).


25

Število odrgnin, nastalih na URI – Soča, je rahlo višje kot leta 2015. Večina odrgnin nastane na oddelku za rehabilitacijo pacientov po amputaciji po namestitvi prve proteze. V prihodnje bomo morali še bolj paziti pri izdelavi ležišč in bolj pogosto preverjati njihovo ustreznost. Vse ostale odrgnine so nastale zaradi uporabe ortoz. Tabela 8: Razjede zaradi pritiska (RZP) in druge kronične rane v obdobju 2011-2016 LETO V LETU 2016 – ODDELEK

ŠTEVILO PACIENTOV Z 2011 2012 2013 2014 2015 2016 A B C I II III MTP

RZP 90 60 35 206 197 42 10 1 13 10 0 8 0 RZP, nastalimi v URI – Soča 0 2 4 3 5 1 0 0 1 0 0 0 0

odrgninami, nastalimi v URI - Soča 21 12 50 26 30 37 32 0 2 3 0 0 0

Skupaj 111 74 89 235 232 80 42 1 16 13 0 8 0 2.1.3.1.3. Poškodbe z ostrimi predmeti Na Strokovnem svetu smo 1. marca 2016 sprejeli plan, da v letu 2016 ne bomo imeli poškodb z ostrimi predmeti. V letu 2016 se je ena medicinska sestra dvakrat poškodovala z ostrim predmetom. Opravili smo izhodiščno testiranje in poekspozicijsko zdravstveno zaščito glede na priporočilo POBO in z njo opravili pogovor. 2.1.3.1.4. Padci Na Strokovnem svetu smo 1. marca 2016 sprejeli plan, da bomo število padcev in zdrsov zmanjšali vsaj na raven iz leta 2014. Število padcev smo na vseh oddelkih zmanjšali pod raven leta 2014. Število drugih zdrsov in padcev smo uspeli zmanjšati na raven iz leta 2014 na oddelku za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, na oddelku za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače in na oddelku za (re)habilitacijo otrok. Enako kot v letu 2015 je ostalo na oddelku za rehabilitacijo pacientov po amputaciji, na oddelku za rehabilitacijo pacientov po poškodbi s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji, nekoliko narastlo pa je na oddelku za rehabilitacijo pacientov po nezgodni možganski poškodbi, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji. Najverjetneje je to odraz stanja sprejetih pacientov. Do večine zdrsov pride v popoldanskem času v bolniški sobi, stranišču ali kopalnici ter na oddelčnem hodniku. Zaradi tega je ključnega pomena dobra kadrovska zasedba, ki pa je vsekakor glede na trenutne kadrovske normative podhranjena.


26

Tabela 9: Padci bolnikov s postelj ter drugi padci in zdrsi v obdobju 2012 – 2016

ODDELEK ZA PADCI S POSTELJE DRUGI PADCI IN ZDRSI

2012 2013 2014 2015 2016 2012 2013 2014 2015 2016 rehabilitacijo pacientov po amputaciji 3 2 1 2 0 30 40 29 39 37

(re)habilitacijo otrok 0 0 0 0 0 2 5 1 2 1 rehabilitacijo pacientov po poškodbi, a perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

2 4 4 2 0 9 17 16 25 24


4 7 4 6 5 13 33 27 32 32

rehab. pac. po možganski kapi 2 5 3 4 3 29 30 27 37 20 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 0 0 1 0 0 13 5 8 10 10 poklicno rehabilitacijo / MTP 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3

Skupaj 11 18 13 14 8 96 130 108 145 127 2.1.3.1.5. Kolonizacija z MRSA Sklep Strokovnega sveta je bil, da leta 2016 na URI – Soča ne bo prišlo do prenosa z večkratno odpornimi mikrobi, česar nismo uspeli realizirati (MRSA 2-krat, ESBL 2-krat). V letu 2016 smo v 48 urah od sprejema vzeli brise na MRSA 221 pacientom (9,1 % vseh sprejetih pacientov). Dvainšestdeset (62) hospitaliziranih pacientov je bilo koloniziranih z MRSA (tabela 10), pri njihovi obravnavi smo izvajali ukrepe kontaktne izolacije. Pri dveh pacientih smo ugotovili kolonizacijo z MRSA po pretečenih več kot 48 urah po sprejemu, pri enem pacientu je šlo za kolonizacijo rane, druga pacientka je bila v stiku z MRSA pozitivno pacientko. Pri devetih pacientih smo izvedli dekolonizacijo. Dekolonizacija je bila dokazano uspešna pri enem pacientu, pri treh pacientih je bila dekolonizacija pogojno uspešna – nadzorne kužnine so bile pri enem pacientu dvakrat, pri dveh pacientih pa enkrat negativne, nato so bili pacienti odpuščeni. Pri petih pacientih je bila dekolonizacija neuspešna.


27

Tabela 10: Primerjava števila pacientov, koloniziranih z epidemiološko pomembnimi večkratno odpornimi bakterijami za obdobje 2008-2016

okužba /kolonizacija 2008 2009 2010

2011

2012

2013

2014

2015 2016 MRSA 45 70 73 51 65 54 61 63 62 ESBL 51 96 151 144 140 141 87 124 106 VRE / / 3 / / 7 6 14 7 CRE / 3 11 28 Legenda: MRSA – proti meticilinu odporen Staphylococcus aureus, ESBL - po Gramu negativne bakterije, ki izločajo laktamaze beta z razširjenim spektrom, VRE - proti vankomicinu odporni enterokok, CRE – proti karbapenemom odporni enterokok, MDR - po Gramu negativne bakterije, ki so razvile rezistenco na karbapeneme in druge antibiotike (Acinetobacter baumannii, Pseudomonas aeruginosa,…) 2.1.3.1.6. Delež nenačrtovanega ponovnega sprejema V letu 2016 nismo imeli nenačrtovanih ponovnih sprejemov v sedmih dneh po odpustu zaradi iste diagnoze ali zapletov. 2.1.3.2. Drugi kazalniki kakovosti 2.1.3.2.1. Kolonizacija z drugimi na antibiotike rezistentnimi bakterijami Redno beležimo okužbo / kolonizacijo pacientov z ESBL, VRE, CRE in drugimi po Gramu negativnimi bakterijami. Podatke prikazuje tabela 10. V letu 2016 se je povečalo število pacientov, koloniziranih s CRE. Veliko število koloniziranih pacientov z različnimi epidemiološko pomembnimi večkratno odpornimi mikrobi otežuje njihovo sprejemanje in rehabilitacijsko obravnavo. Pri teh pacientih izvajamo ukrepe kontaktne izolacije, razen pri koloniziranih pacientih z E. coli ESBL, kjer po dogovoru upoštevamo poostren higienski nadzor. 2.1.3.2.2. Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb V letu 2016 je imela Komisija za preprečevanje bolnišničnih okužb (KOBO) tri sestanke. Področja dela KOBO v letu 2016: 1. Ukrepi za preprečevanje legioneloze Spremljali smo mikrobiološka vzorčenja vode internega vodovodnega sistema na legionele in izvajali dogovorjene ukrepe za preprečevanje legiolenoze. 2. Higiena rok V letu 2016 smo izvedli dve opazovanji higiene rok zdravstvenih delavcev po protokolu SZO. Junija 2016 je bilo število priložnosti za higieno rok 253, število izvedenih dejanj 85,


28

komplianca je bila 33,6%. Decembra je bilo pri opazovanju higiene rok 441 priložnostih in 230 izvedenih dejanj, komplianca je bila 52,2%. Nadaljevali bomo z izobraževanjem o pomenu higiene rok za preprečevanje prenosa okužb v zdravstvu. 3. Izobraževanje zaposlenih Imeli smo dve strokovni predavanji za zaposlene na temo preprečevanje okužb ter novosti v preprečevanju bolnišničnih okužb in higieni rok – temeljni ukrep v preprečevanju bolnišničnih okužb. Po strokovnih skupinah so potekala praktična izobraževanja s predavanji o oceni tveganja in ukrepih za preprečevanje prenosa okužb. Na kliničnem sestanku smo obravnavali problematiko bakterij odpornih na karbapenemaze in tistih, ki izločajo karbapenemaze. 4. Zaščita zaposlenih s cepljenjem V letu 2016, smo kot do sedaj, zaposlene cepili proti HBV. Na cepljenje proti HBV smo poslali 17 oseb in sicer:

- 5 oseb je prejelo I. dozo cepiva, - 5 oseb je prejelo I. in II. dozo cepiva, - 3 osebe so prejele III. dozo cepiva, - 2 osebi sta prejeli II. In III. dozo cepiva, - 2 osebi sta prejeli vse tri doze cepiva.

Odvzetih je bilo 20 vzorcev krvi za določitev titrov HBV. 2.1.3.2.3. Lestvica funkcijske neodvisnosti (FIM) Ocene s FIM ob sprejemu in odpustu so od leta 2010 primerljive in med njimi ni omembe vrednih sprememb (tabela 11 a). Skozi obdobje 2007-2016 je opaziti statistično značilen linearen trend naraščanja uspešnosti in učinkovitosti (razen pri učinkovitosti z vidika kognitivnega FIM) (tabela 11 b). Učinkovitost je sprememba dosežka na bolnišnični dan; uspešnost je delež možnega izboljšanja (tj. razlika med dosežkom ob odpustu in dosežkom ob sprejemu, deljena z razliko med najvišjim možnim dosežkom in dosežkom ob sprejemu).


29

Tabela 11 a: Ocene s FIM ob sprejemu in odpustu v obdobju 2007-2016 in mere napredka pacientov

FIM Motorična podlestvica Kognitivna podlestvica LETO ODPUSTA Sprejem Odpust Sprejem Odpust Sprejem Odpust 2007 povprečje (st. odkl.) 87,3 (24,8) 94,9 (23,6) 58,3 (21,9) 65,3 (20,6) 29,0 (6,4) 29,6 (5,8) mediana (razpon) 94,0 (18-126) 102,0 (18-126) 65,0 (13-91) 73,0 (13-91) 30,0 (5-35) 31,0 (5-35) 2008 povprečje (st. odkl.) 86,6 (24,8) 94,6 (23,8) 57,8 (22,0) 65,2 (20,7) 28,8 (6,1) 29,4 (5,7) mediana (razpon) 93,0 (18-126) 103,0 (18-126) 65,0 (13-91) 73,0 (13-91) 30,0 (5-35) 30,0 (5-35) 2009 povprečje (st. odkl.) 85,3 (25,9) 94,1 (25,4) 57,0 (22,2) 65,1 (21,4) 28,3 (6,6) 28,9 (6,2) mediana (razpon) 92,0 (18-126) 103,0 (18-126) 63,0 (13-91) 73,0 (13-91) 30,0 (5-35) 30,0 (5-35) 2010 povprečje (st. odkl.) 84,7 (26,2) 94,4 (25,5) 56,4 (22,6) 65,5 (21,5) 28,3 (6,6) 29,0 (6,3) mediana (razpon) 91,0 (18-126) 103,0 (18-126) 63,0 (12-91) 74,0 (13-91) 30,0 (4-35) 30,0 (5-35) 2011 povprečje (st. odkl.) 84,2 (26,6) 93,8 (25,5) 55,7 (22,8) 64,5 (21,7) 28,5 (6,8) 29,3 (6,3) mediana (razpon) 89,0 (18-126) 102,0 (19-126) 61,0 (13-91) 73,0 (13-91) 30,0 (5-35) 30,0 (5-35) 2012 povprečje (st. odkl.) 84,7 (27,3) 93,9 (26,6) 56,2 (23,1) 64,7 (22,1) 28,5 (7,1) 29,2 (6,8) mediana (razpon) 92,0 (18-126) 103,0 (18-126) 62,0 (12-91) 73,0 (13-91) 30,0 (5-35) 30,5 (5-35) 2013 povprečje (st. odkl.) 84,8 (26,2) 95,2 (24,7) 55,9 (22,8) 65,6 (21,2) 28,9 (6,2) 29,6 (5,8) mediana (razpon) 91,0 (18-126) 104,0 (18-126) 63,0 (13-91) 74,0 (13-91) 30,0 (5-35) 30,0 (5-35) 2014 povprečje (st. odkl.) 83,7 (26,5) 94,0 (25,4) 55,6 (22,6) 65,1 (21,3) 28,0 (6,5) 28,9 (6,2) mediana (razpon) 91,0 (18-126) 103,0 (18-126) 62,0 (13-91) 74,0 (13-91) 30,0 (5-35) 30,0 (5-35) 2015 povprečje (st. odkl.) 84,7 (27,0) 94,4 (25,9) 56,4 (22,9) 65,3 (21,7) 28,3 (6,9) 29,1 (6,4) mediana (razpon) 93,0 (18-126) 103,0 (18-126) 64,0 (12-91) 74,0 (13-91) 30,0 (5-35) 30,0 (5-35) 2016 povprečje (st. odkl.) 85,6( 26,6) 95,9( 25,4) 56,9( 23,2) 66,3( 21,7) 28,8( 6,4) 29,6( 5,9) mediana (razpon) 94,0 (18-126) 105,0 (18-126) 65,0 (12-91) 75,0 (13-91) 30,0 (5-35) 31,0 (5-35) Napredek Učinkovitost Uspešnost LETO ODPUSTA FIM FIM-M FIM-K FIM FIM-M FIM-K FIM FIM-M FIM-K 2007 povprečje 7,6 7,0 0,6 0,26 0,23 0,02 20,1% 21,7% 9,3% mediana 4,0 4,0 0,0 0,17 0,13 0,00 14,8% 15,0% 0,0% 2008 povprečje 8,0 7,4 0,6 0,25 0,23 0,02 21,0% 22,5% 9,0% mediana 4,0 4,0 0,0 0,16 0,14 0,00 14,5% 16,7% 0,0% 2009 povprečje 8,8 8,2 0,6 0,28 0,26 0,02 23,6% 25,6% 8,6% mediana 6,0 5,0 0,0 0,19 0,17 0,00 18,5% 20,0% 0,0% 2010 povprečje 9,7 9,0 0,7 0,27 0,26 0,01 24,7% 26,9% 12,0% mediana 6,0 5,0 0,0 0,19 0,17 0,00 18,5% 21,4% 0,0% 2011 povprečje 9,6 8,9 0,8 0,28 0,26 0,03 24,2% 26,5% 13,0% mediana 6,0 6,0 0,0 0,21 0,19 0,00 20,0% 22,2% 0,0% 2012 povprečje 9,2 8,6 0,6 0,26 0,24 0,02 24,8% 27,1% 8,9% mediana 6,0 5,0 0,0 0,18 0,17 0,00 19,2% 21,6% 0,0% 2013 povprečje 10,4 9,7 0,7 0,28 0,27 0,02 26,2% 28,1% 11,2% mediana 6,0 6,0 0,0 0,20 0,18 0,00 23,1% 25,0% 0,0% 2014 povprečje 10,3 9,5 0,8 0,29 0,26 0,02 25,5% 27,6% 13,5% mediana 6,0 6,0 0,0 0,21 0,18 0,00 22,0% 22,8% 0,0% 2015 povprečje 9,7 8,9 0,8 0,29 0,27 0,02 25,4% 27,3% 12,6% mediana 6,0 5,0 0,0 0,19 0,17 0,00 18,8% 20,0% 0,0% 2016 povprečje 10,3 9,5 0,8 0,29 0,28 0,02 27,8% 29,5% 13,4% mediana 6,0 6,0 0,0 0,20 0,18 0,00 22,2% 24,3% 0,0%


30

Tabela 11 b: Trend uspešnosti in učinkovitosti v obdobju 2007-2016

Trend Povprečna učinkovitost Povprečna uspešnost skozi leta FIM FIM-M FIM-K FIM FIM-M FIM-K

Pearsonov r 0,781 0,793 0,078 0,912 0,890 0,730 p 0,008 0,006 0,831 <0,001 0,001 0,016

Spearmanov ro 0,823 0,831 0,078 0,939 0,939 0,661 p 0,003 0,003 0,831 <0,001 <0,001 0,038

2.1.3.2.4. Kazalniki kakovosti v poklicni rehabilitaciji Med strokovnimi kazalniki kakovosti v CPR smo planirali spremljanje:

- Število oseb vključenih v usposabljanje - Zadovoljstvo uporabnikov - Vpliv programov rehabilitacije na krepitev moči uporabnikov (Vprašalnik Vrij Baan) - Vpliv programov rehabilitacije na doživljanje kakovosti življenja

uporabnikov(Vprašalnik Quolis).

Tabela 12: Kazalniki kakovosti v poklicni rehabilitaciji

Naziv kazalnika / merski instrument

Referenčna vrednost

Vrednost za leto 2016

število oseb vključenih v usposabljanje 256 306 Zadovoljstvo uporabnikov 4 4,65 Vpliv programov rehabilitacije na krepitev moči uporabnikov

3,6 3,58*

Vpliv programov rehabilitacije na doživljanje kakovosti življenja uporabnikov

3,1 4,63

*Podatek je bil zbran na nivoju službe Ljubljana Pri vseh opazovanih kazalnikih so rezultati nekoliko nad povprečjem referenčnih vrednosti, razen pri ugotavljanju krepitve moči uporabnikov (tabela 12), kjer pa bi bilo primerneje spremljati razliko med rezultati vprašalnika ob vstopu v program zaposlitvene rehabilitacije in po zaključku in se primerjati z referenčnimi centri na tem nivoju. Potrebno je namreč poudariti, da sta referenčni vrednosti za zadnja dva kazalnika določene na nivoju delovnih skupin v EPR (European Platform for Rehabilitation). Vprašalnik o vplivu programov rehabilitacije na krepitev moči uporabnikov bomo v letu 2017 ponovno razširili v uporabo tudi v druge enote CPR. 2.1.3.2.5. Smrti V letu 2016 smo imeli na URI – Soča na bolnišničnem oddelku za rehabilitacijo po amputacijah en (1) primer smrti (nenadna srčna odpoved).


31

2.2. Ambulantna rehabilitacija Ambulantna dejavnost URI – Soča se odvija v: 1. subspecialističnih ambulantah kliničnih oddelkov, 2. triažnih ambulantah dveh oddelkov, 3. subspecialističnih ambulantah ambulantno rehabilitacijske službe, 4. specialističnih ambulantah ambulantno rehabilitacijske službe, 5. Centru za poklicno rehabilitacijo, 6. laboratorijih ambulantno rehabilitacijske službe in rehabilitacijskega inženiringa, 7. Centru za ortotiko in protetiko (faze med pregledom, pri katerem predpišemo pripomoček,

in prevzemom, ki tudi poteka v ambulanti), 8. Lekarni (izdaja predpisanih zdravil in pripomočkov). 2.2.1. Subspecialistične in triažne ambulante kliničnih oddelkov V subspecialističnih in triažnih ambulantah kliničnih oddelkov pregledujemo paciente pred sprejemom na hospitalno rehabilitacijo in opravljamo kontrolne preglede po odpustu. Namen prvih je presoditi rehabilitacijske potenciale in nujnost sprejema, drugih pa spremljanje izida rehabilitacije in kakovosti življenja. Število pregledanih pacientov je prikazano v tabelah 13 – 15. 2.2.2. Subspecialistične in specialistične ambulante ambulantno rehabilitacijske službe V ambulantno rehabilitacijski službi (ARS) v različnih specialističnih in subspecialističnih ambulantah pregledujemo bolnike s kronično nerakavo bolečino, okvarami perifernih živcev, vnetnimi revmatičnimi obolenji, poškodbami in drugimi obolenji mišično-kostnega sistema in osrednjega živčevja, ki povzročajo težave pri gibanju in posledično pomembno vplivajo na funkcioniranje posameznika. Na voljo je takojšnja kineziološka, nevrofiziološka in ultrazvočna diagnostika okvar gibalnega sistema ter internistična funkcionalna diagnostika. V vseh ambulantah URI – Soča je bilo v letu 2016 skupaj pregledanih 13.088 pacientov (tabela 14). Najvišji delež pacientov je bil v letu 2016 pregledan zaradi revmatskih bolezni, sledijo pacienti z drugimi obolenji osrednjega živčevja in pacienti po možganski kapi. V vseh subspecialističnih pa tudi specialističnih ambulantah delo poteka timsko. V rehabilitacijskem timu glede na vrsto problematike tako med samim ambulantnim pregledom kot tudi tekom terapije sodelujejo poleg zdravnika še fizioterapevt, delovni terapevt, diplomirani inženir ortotike in protetike, psiholog, socialni delavec in medicinska sestra. Izvajamo zahtevno fizikalno terapijo, delovno terapijo, psihološko obravnavo ter programe edukacije. Vzporedno s kliničnim delom poteka tudi raziskovalno in pedagoško delo za potrebe rednega izobraževanja in podiplomskega izobraževanja zdravstvenih delavcev s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine.


32

Tudi ambulantno obravnavamo paciente iz cele Slovenije (tabeli 14 in 15). Ker za območno enoto Ljubljana opravljamo del ambulantnega programa tudi na sekundarni in primarni ravni, je skupen delež teh bolnikov največji. V številnih subspecialističnih ambulantah (predvsem ambulanti za predelave vozil, ambulanti za zdravljenje spastičnosti, ambulanti za protetiko spodnjega uda, ambulanti za zahtevnejše tehnične pripomočke, ambulanti za protetiko in ortotiko zgornjega uda ter rehabilitacijo po amputaciji zgornjega in spodnjega uda) so deleži ljudi iz območne enote Ljubljana nizki, kar dodatno dokazuje terciarno raven navedenih ambulant (tabela 15). V kolikor bi ločili preglede in obravnave, bi bili bistveno nižji tudi v vseh ostalih subspecialističnih ambulantah. Pregledujemo namreč paciente iz cele Slovenije, ambulantne programe rehabilitacije pa obiskujejo večinoma le pacienti iz območne enote Ljubljana. Tabela 13: Ambulantno obravnavani pacienti v letu 2016 po programih [Programi so navedeni po padajočem številu obiskov. Rdeča barva označuje največje vrednosti, modra pa najmanjše.]

PROGRAM število obiskov

število pacientov

delež 1. obiskov

povp. star. (leta)

deležžensk DELEŽ OBISKOV

Revmatska obolenja 7000 4260 51% 54,4 69% █████████████████████████████████ 33,5%

Druga obolenja osrednjega živčevja 3114 1426 28% 7,4 45% ██████████████ 14,9%

Možganska kap 1575 1133 57% 63,3 37% ███████ 7,5%

Ostala nevrološka obolenja 1429 1030 62% 48,7 48% ██████ 6,8%

Amputacije spodnjih udov 1405 935 59% 63,6 23% ██████ 6,7%

Obutev 1385 1062 70% 58,9 53% ██████ 6,6%

Poklicna rehabilitacija 1170 770 35% 42,4 49% █████ 5,6%

Pošk. in obol. sklepno-kostnega siste 845 461 50% 48,4 47% ████ 4,0%

Okvare hrbtenjače 704 465 26% 52,5 29% ███ 3,4%

Ortotika hrbtenice 629 416 55% 20,0 65% ███ 3,0%

Multipla skleroza 402 289 28% 51,3 67% █ 1,9%

Ortotika spodnjih udov 336 247 70% 56,2 51% █ 1,6%

Nezgode možganske poškodbe 320 206 39% 44,4 29% █ 1,5%

Cerebralna paraliza 225 130 46% 16,4 35% █ 1,1%

Amputacije zgornjih udov 219 156 73% 42,7 29% █ 1,0%

Mišična in živčnomišična obolenja 64 41 64% 32,8 36% 0,3%

Ortotika zgornjih udov 47 42 89% 56,3 70% 0,2%

Pošk. in obol. perifernega živčevja 28 16 54% 44,6 39% 0,1%

Mielomeningokoke 8 3 13% 5,1 88% 0,0%

Skupaj 20905 13088 49% 45,8 52%Od tega otroci 4208 ████████████████████ 20,1%


33

Tabela 14: Ambulantna obravnava v letu 2016 po regijah [Regije so urejene po padajočem številu obiskov na 100.000 prebivalcev. Rdeča barva označuje največjo vrednost, modra pa najmanjšo.]

Območna enotaŠtevilo

obiskovŠt. obiskov na 100.000 preb.(podatki ZZZS)

Številopacientov

Št. pac. na 100.000 preb.(podatki ZZZS)

LJUBLJANA 12519,0 1906 7739 1178

NOVO MESTO 919,0 821 594 531

KRANJ 1662,0 815 1023 502

RAVNE NA KOR. 790,0 599 490 371

KRŠKO 417,0 595 291 415

KOPER 850,0 572 570 383

CELJE 1068,0 536 681 342

MUR. SOBOTA 593,0 509 390 335

MARIBOR 1625,0 504 991 307

NOVA GORICA 402,0 396 286 282


34

Tabela 15: Število obiskov v posameznih ambulantah ter delež obiskov iz območne enote Ljubljana v letu 2016 [Urejeno po padajočem št. obiskov. Rdeča barva označuje največjo vrednost, modra pa najmanjšo (pri OE LJ izvzemši sivo osenčeni ambulanti).]

Enota Št. obiskov Delež LJSpec. ambulanta za fizikalno in rehabilitacijsko medicino 3563 90%Subspecialistična ambulanta za (re)habilitacijo otrok 3041 47%Sub.amb. za zahtevne def. in fun. merjenje pritiskov stopal 1294 65%Subspecialistična ambulanta za protetiko spodnjega uda 1065 26%Sub.amb.za reh. oseb s kronično nerakavo bolečino 1053 62%Subspecialistična ambulanta za paciente po možganski kapi 930 49%Subspecialistična ambulanta za spinalno ortotiko 663 80%Sub. internistična ambulanta za gibalno ovirane 638 70%Sub. amb. za bolnike z mišičnimi in živčno-mišič. boleznimi 625 50%Subspecialistična ambulanta za paciente z okvaro hrbtenjače 583 42%Triažna subspecialistična amb. za paciente po možganski kapi 543 45%Sub. ambulanta za rehabilitacijo poškodovancev 541 85%Sub. amb. za reh. oseb s sklep. in obsklep. bolez. in okv. 515 88%Spec. amb. za fizikalno in rehabilitacijsko medicino-interna 505 90%Triažna amb. za poklicno rehabilitacijo v Ljubljani 471 66%Subspecialistična ambulanta za zahtevnejše tehnične pripomoč 458 38%Subspecialistična ambulanta za voznike s posebnimi potrebami 427 35%Sub. ambulanta za paciente z MS in drugimi nevr. obolenji 404 58%Sub. amb. za pac. po pošk., s perif.živč.okvar. in revm. ob 398 64%Sub. ambulanta za zdravljenje spastičnosti 378 27%Subspecialistična ambulanta za ortotiko spodnjega uda 354 54%Subspecialistična amb. za pac. po nezgodni možganski pošk. 344 43%Subspecialistična ambulanta za predelave vozil 284 14%Triažna subspecialistična ambulanta za (re)habilitacijo otr. 266 67%Subspecialistična amb. za pac. po amputaciji spodnjega uda 242 37%Sub. ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Ljubljani 220 74%Sub.amb. za prot. in ort. zg. uda ter reh. po amp. zg.uda 204 34%Spec. amb. za rehabilitacijo po športnih poškodbah 197 76%Triažna amb. za poklicno rehabilitacijo v Mariboru 193 2%Sub. ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Mariboru 175 1%Subspecialistična ambulanta za ekstrapiramidne bolezni 148 68%Subspecialistična ambulanta za podporno tehnologijo 102 45%Sub. ambulanta za nevrorehabilitacijsko diagnostiko 95 62%Sub.amb. za pac. po preboleli otr. paralizi (poliomyelitisu) 82 52%Sub. ambulanta za poklic. rehabilitacijo v Murski Soboti 51 0%Triažna amb. za poklicno rehabilitacijo v Murski Soboti 49 0%Sub.amb. za motnje požiranja in hranjenja pri otrocih 45 44%Sub.amb. za reh. otrok po amputa. zg. uda in otr. protetiko 32 22%Subspecialistična ambulanta za športnike invalide 11 100%


35

Tabela 16: Čakalne dobe za ambulante na URI – Soča [stanje 1. 12. 2016; ambulante so urejene po padajoči pričakovani redni dobi (in v primeru enakih vrednosti po padajoči pričakovani hitri dobi)]

Ambulanta ŠT. ČAKAJOČIH ČAK. DOBA (DNI) HITRO REDNO HITRA REDNA

Sub.amb.za reh. oseb s kronično nerakavo bolečino 279 293 850 910 Spec. ambulanta za fizikalno in rehabilitacijsko medicino 260 649 75 350 Sub. ambulanta za rehabilitacijo poškodovancev 5 11 12 40 Sub. ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Ljubljani 18 84 191 191 Sub. amb. za reh. oseb s sklep. in obsklep. bolez. in okv. 25 16 39 55 Subspecialisticna ambulanta za ekstrapiramidne bolezni 11 9 79 79 Subspecialisticna ambulanta za paciente po možganski kapi 11 168 90 127 Sub. ambulanta za paciente z MS in drugimi nevr. obolenji 31 35 52 74 Triažna subspecialisticna ambulanta za (re)habilitacijo otr. 41 50 76 90 Triažna subspecialisticna amb. za paciente po možganski kapi 18 81 54 78 Subspecialisticna ambulanta za zahtevnejše tehnicne pripomoc 15 69 74 80 Subspecialisticna amb. za pac. po nezgodni možganski pošk. 16 25 53 59 Subspecialisticna ambulanta za paciente z okvaro hrbtenjace 10 56 28 59 Subspecialisticna amb. za pac. po amputaciji spodnjega uda 8 5 41 41 Subspecialisticna ambulanta za (re)habilitacijo otrok 17 43 67 83 Sub. amb. za pac. po pošk., s perif.živc.okvar. in revm. ob. 11 9 47 47 Subspecialisticna ambulanta za voznike s posebnimi potrebami 0 21 0 30 Sub. ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Mariboru 11 29 92 92 Sub. internisticna ambulanta za gibalno ovirane 5 22 27 55 Sub. ambulanta za poklic. rehabilitacijo v Murski Soboti 2 5 86 66 Subspecialisticna ambulanta za spinalno ortotiko 13 31 33 33 Subspecialisticna ambulanta za podporno tehnologijo 2 1 13 13 Sub.amb. za zahtevne def. in fun. merjenje pritiskov stopal 14 44 9 8 Sub. ambulanta za nevrorehabilitacijsko diagnostiko 1 0 21 0 Subspecialisticna ambulanta za ortotiko spodnjega uda 3 4 21 21 Sub.amb. za prot. in ort. zg. uda ter reh. po amp. zg.uda 5 6 21 21 Subspecialisticna ambulanta za protetiko spodnjega uda 7 9 17 17 Spec. amb. za rehabilitacijo po športnih poškodbah 3 1 9 9 Sub. amb. za bolnike z mišicnimi in živcno-mišic. boleznimi 1 2 8 8 Sub. ambulanta za zdravljenje spasticnosti 0 0 0 0 Specialisticna ambulanta za obutveno ortotiko 0 0 0 0 Sub.amb. za reh. otrok po amputa. zg. uda in otr. protetiko 0 0 0 12 Sub.amb. za pac. po preboleli otr. paralizi (poliomyelitisu) 4 5 24 24 Sub.amb. za motnje požiranja in hranjenja pri otrocih 5 4 31 78 Sub. amb. za športnike invalide 0 0 0 0 Triažna ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Ljubljani 20 102 97 97 Triažna ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Mariboru 9 6 29 34 Triažna ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Murski Soboti 0 1 0 14 Čakalne dobe v specialističnih in subspecialističnih ambulantah so se v letu 2016 ponovno podaljšale. Le še v petih ambulantah (štirih 2015) ni čakalne dobe za redne preglede ter štirih (treh 2015) ni čakalne dobe za redne preglede. V štirih ambulantah je čakalna doba za hitre preglede daljša od najdaljše dopustne in v šestnajstih ambulantah je čakalna doba za hitre preglede daljša od 30 dni. Čakalna doba za redne preglede je v treh ambulantah daljša od najdaljše dopustne, še v treh pa daljša od 90 dni (tabela 16). Podaljšanje čakalnih dob je delno posledica 9-mesečne odsotnosti enega zdravnika in pol, delno pa povečanega priliva napotitev. Povečanje obsega, ki smo ga dobili, je bilo premajhno, da bi uspeli čakalne dobe zadovoljivo zmanjšati oziroma obdržati v dopustnih mejah. V letu 2017 bi za skrajšanje čakalnih dob potrebovali že takoj v začetku leta bistveno povečanje obsega programa in tudi nove zaposlene.


36

2.2.3. Center za zdravljenje spastičnosti V Centru za zdravljenje spastičnosti smo nadaljevali načrtovano delo. Tudi v letu 2016 je program tekel ob konziliarni navzočnosti in sodelovanju specialista nevrokirurgije doc. dr. Mitje Benedičiča, dr. med. iz KO za nevrokirurgijo UKC Ljubljana. Center je v letu 2016 opravil 11 testiranj učinka intratekalnega baklofena v sklopu hospitalne obravnave in 299 rednih polnjenj črpalke, kar pomeni povečan obseg slednjih storitev za 17,7% v primerjavi z letom 2015 (tabela 17). V letu 2016 smo devetim pacientom prvič implantirali baklofensko črpalko za zdravljenje spastičnosti, šestim pacientom smo jo zamenjali zaradi iztrošenosti baterij. Posegov v smislu revizije intratekalnega katetra pa v letu 2016 ni bilo potrebno opraviti, kar je boljše kot v preteklem letu. Ravno tako nismo zabeležili nobenega zapleta stanja, ki bi zahtevalo dodatno slikovno diagnostiko s CT-kontrastnim slikanjem. Člani tima so v letu 2016 izpeljali eno mednarodno strokovno izobraževanje o zdravljenju spastičnosti z intratekalnim dovajanjem baklofena za specialiste iz Madžarske, Romunije in BiH (12.-14. oktober 2016). Center je bil v letu 2016 sodeloval tudi v mednarodni klinični raziskavi o zdravljenju spastičnosti po možganski kapi z baklofenom - SISTERS. V decembru 2016 smo uspešno vzpostavili delo na področju polnjenja baklofenskih črpalk v KC Univerze v Sarajevu in tako v BiH vpeljali to zdravljenje kot novo metodo. V Centru za zdravljenje spastičnosti se redno izobražujejo tudi specializanti fizikalne in rehabilitacijske medicine (FRM), pediatrije, nevrologije in kirurgije. Ostale intervencije Centra in dinamika storitev v obdobju 2004 – 2016 so zabeležene v tabeli 16. Tabela 17: Delo Centra za zdravljenje spastičnosti

Leto Preizkusi Polnjenja Črpalk

Vgradnje črpalk

Reimplantacije črpalk

Revizije katetra

Aplikacije kontrasta s CT

2004 13 83 3 - - - 2005 11 89 4 - - - 2006 9 111 3 - - - 2007 8 121 4 1 - - 2008 9 145 6 1 2 5 2009 8 133 5 2 0 3 2010 10 128 9 3 1 1 2011 12 135 4 6 1 3 2012 9 141 10 4 3 2 2013 13 184 12 3 2 2 2014 18 204 12 6 1 1 2015 20 256 10 3 5 4 2016 11 299 9 6 - -


37

2.2.4. Dom IRIS V Domu IRIS smo opravili 95 ambulantnih in 149 bolnišničnih obravnav (tabela 18), od tega smo 12 obravnav opravili v domačem okolju pacientov. V letu 2016 je en pacient s sorodniki v Domu IRIS prenočil. V Domu IRIS smo imeli 83 vodenih ogledov za skupno 616 obiskovalcev. Tabela 18: Napotitve pacientov v Dom IRIS

ODDELEK ZA BOLNIŠNIČNA REHABILITACIJA

AMBULANTNA REHABILITACIJA SKUPAJ

rehabilitacijo pacientov po amputaciji 12 (8%) 4 (4%) 16 (7%) (re)habilitacijo otrok 15 (10%) 6 (6,5%) 21 (9%) rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

24 (16%) 3 (3%) 27 (11%)


50 (34%) 59 (62%) 109 (45%)

rehab. pac. po možganski kapi 16 (11%) 14 (15%) 30 (12%) rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 32 (21%) 6 (6,5%) 38 (15%) poklicno rehabilitacijo 0 (0 %) 3 (3%) 3 (1%) ambulantno rehabilitacijska služba 0 (0%) 0 (0%) 0 (0%) Skupaj 149 95 244 2.2.5. Laboratoriji V letu 2016 so na URI – Soča delali naslednji laboratoriji: 1. Laboratorij za klinično kineziologijo 2. Laboratorij za izokinetično in izometrično dinamometrijo 3. Laboratorij za silikonsko tehnologijo 4. Laboratorij za ocenjevanje vozniških sposobnosti 5. Laboratorij za urodinamiko 6. Laboratorij za senzorimetrijo 7. Laboratorij za nevrofiziološko diagnostiko 8. Laboratorij za ultrazvočno diagnostiko mišično-skeletnega sistema 9. Laboratorij za ultrazvočno diagnostiko srca in ožilja 10. Laboratorij za ocenjevanje respiratornih funkcij 11. Laboratorij za obremenitveno testiranje 12. Laboratorij za ocenjevanje perifernih žilnih motenj 13. Internistična diagnostika 14. Laboratorij za vadbo hoje z robotom


38

Tabela 19: Število opravljenih preiskav in drugih storitev v laboratorijih URI – Soča

LABORATORIJ 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 1. Laboratorij za klinično kineziologijo - 54 46 71 89 93 75 64 54 50 46 59 25 43 17 2. Laboratorij. za izokinetično in izometrično dinamometrijo 128 138 77 94 89 90 123 108 180 129 202 124 134 156 156

3. Laboratorij za silikonsko tehnologijo - - - 35 45 38 65 68 37 39 50 48 48 59 54 4. Laboratorij za ocenjevanje vozniških sposobnosti

- pregledi v ambulanti za voznike - - - - - - 199 221 318 284 411 450 390 505 418 - strokovna mnenja za homologacijo predelanih avtomobilov - - - - - - - 77 105 71 71 118 61 10 29

- pregledi v ambulanti za predelave 146 284 - preverjanje ustreznosti predelave 127 232 Skupaj: 298 423 355 482 568 451 788 963 5. Laboratorij za urodinamiko - - - - - - - 58 105 108 147 165 128 159 178 6. Laboratorij za ocenjevanje občutljivosti 74 177 145 149 100 105 - 65 131 82 70 41 16 10 1 7. Laboratorij za nevrofiziološko diagnostiko - EMG 762 801 911 817 789 754 848 848 837 722 714 731 664 706 729 - klinične nevrološke preiskave 361 550 663 479 487 392 235 641 213 185 246 245 271 260 215 - intratekalna aplikacija zdravil (baklofenska črpalka) –posegi - 95 83 89 123 121 168 151 150 169 212 282 284 379 358

- terapija z botulinom 96 95 103 111 109 111 127 114 93 126 149 139 112 62 56 - EEG 60 55 72 73 72 67 72 84 61 62 68 63 73 72 74 - evocirani potenciali (SEP in MEP) 82 87 130 87 68 56 62 74 100 65 129 157 205 176 196 Skupaj: 1912 1473 1329 1518 1617 1609 1655 1628 8. Laboratorij. za UZ diagnostiko mišično-skeletnega sistema - - - 214 328 332 202 386 322 435 451 381 533 556 557

9. Laboratorij za vadbo hoje na Lokomatu - - - - - - - - - - - - 1382 1515 1388 10. Laboratorij za UZ diagnostiko srca in ožilja - UZ pregledi žilja 87 - 236 303 302 283 409 393 333 357 444 600 382 325 311 - UZ srca - - - - - - - 204 196 193 194 204 180 167 152 Skupaj: 597 529 550 638 804 562 492 463 11. Laboratorij za ocenjevanje respiratornih funkcij

- spirometrija 67 39 66 77 50 39 28 44 92 105 47 92 100 133 128 - diagnostika TOS 14 19 22 22 12 36 16 21 26 10 28 7 5 13 11 Skupaj: 65 108 115 75 99 105 146 139 12. Laboratorij za obremenitveno testiranje 23 44 102 84 147 255 182 174 127 110 201 315 342 373 391 13. Laboratorij za ocenjevanje perifernih žilnih motenj

- oksimetrija 391 359 319 385 406 412 352 348 317 435 495 531 514 472 394 - ohladitveni test 121 171 173 159 133 149 163 165 143 195 194 201 185 133 138 Skupaj: 513 460 630 689 732 699 605 532 14. Internistična diagnostika - internistični pregledi 1045 1003 1232 1196 1102 1145 1001 1162 1442 1787 1650 1711 1769 1770 1788 - merjenje segmentnih tlakov 402 472 445 480 632 532 383 400 440 514 493 434 618 530 546 - 24-urno merjenje tlaka - 68 66 63 67 45 46 53 86 98 129 124 227 253 251 - urgentni internistični pregledi - - - 45 32 24 28 22 31 - 33 38 45 39 37 Skupaj: 1637 1999 2399 2305 2307 2659 2592 2622 SKUPAJ 5945 5853 6331 6874 7260 8693 9149 9089

Delo v laboratorijih prikazuje tabela 19. Število opravljenih preiskav je rezultat potreb pacientov in zmožnosti zdravnikov, ki so usposobljeni za opravljanje posameznih preiskav. Zmanjšalo se je število pregledov v laboratoriju za klinično kineziologijo, v ambulanti za voznike, kliničnih nevroloških preiskav in oksimetrij. Podvojilo se je število pregledov v ambulanti za predelave, močno povečalo število preverjanj ustreznosti predelave, tako da je v


39

celotnem Laboratoriju za ocenjevanje vozniških sposobnosti število storitev porastlo. V ostalih laboratorijih in pri ostalih storitvah je število primerljivo pregledom in storitvam v letu 2015 (tabela 19). 2.2.6. Ambulante Centra za poklicno rehabilitacijo (CPR) V CPR delujejo: 1. Triažna ambulanta v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti; 2. Ambulanta za poklicno rehabilitacijo v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti; 3. Ambulanta za zaposlitveno rehabilitacijo v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju. V letu 2016 smo obravnavali 1166 oseb (tabela 20).


40

Tabela 20: Št. načrtovanih in realiziranih vključitev v obravnave v CPR v letu 2016 NAPOTNA

USTANOVA PROGRAM PLAN

2016 REALIZACIJA

2016 DELEŽ

REALIZACIJE

Služba Ljubljana

ZRSZ Ocena B 66 67 102% ZR 88 91 103% Podporne storitve 14 12 85% ZPIZ ZPIZ 25 24 96% ZZZS Zdravstvo–hospitalni

primeri 75 77 103%

Podaljšane zdravstvene obravnave Ne planiramo 29 /

Zdravstvo–št.obravnav Ne planiramo 183 / Zdravstvo–št.triaž Ne planiramo 525 / Ambulantne točke 77.000 80.879,70 105% Drugi programi Storitve za delodajalce

in druge naročnike Ne planiramo 3 /

Skupaj (št. uporabnikov) 454

Služba Maribor

ZRSZ Ocena B 172 182 105% ZR 242 243 101% Podporne storitve 29 43 148% Socialna vključenost 12 12 100% ZPIZ ZPIZ 15 17 113% ZZZS Podaljšane zdravstvene

obravnave Ne planiramo 35 /

Zdravstvo–št.obravnav: Ne planiramo 215 / Zdravstvo–št.triaž Ne planiramo 252 / Ambulantne točke 103.000 110.015,46 108% Drugi programi Storitve za delodajalce


Skupaj (št. uporabnikov) 712

CPR skupaj

ZRSZ Ocena B 238 249 105% ZR 330 334 102% Podporne storitve 43 55 128% Socialna vključenost 12 12 100% ZPIZ ZPIZ 40 41 102% ZZZS Hospitali 75 77 103% Podaljšane zdravstvene

obravnave Ne planiramo 64 /

Zdravstvo–št.obravnav Ne planiramo 398 / Zdravstvo–št.triaž Ne planiramo 777 / Ambulantne točke 180.000 191.895,20 107% Drugi programi Storitve za delodajalce


Skupaj (št. uporabnikov) 1166 Legenda: ocena B = predhodna ocena ZR = zaposlitvenega rehabilitacija 2.2.6.1. Napotitve – Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) (MDDSZ) Center za poklicno rehabilitacijo ima v enoti Murska Sobota 1,6, tima, v enoti na Ptuj 0,3 tima, v enoti Ljubljana 1,4 tima in v Mariboru 2,0 tima. CPR ima tako za izvajanje zaposlitvene rehabilitacije skupno priznanega 5,3 tima, financiranega s strani MDDSZEM v višini 90 %.


41

Ob upoštevanem 90 % financiranju s strani MDDSZEM je letni normativ na posamezni polni strokovni tim obravnava od 100 do 120 oseb (povprečno 110 oseb) napotenih s strani ZRSZ in povprečno od 5 do 10 oseb, ki jim izvajalec zaposlitvene rehabilitacije zagotavlja izvajanje podpornih storitev po zaposlitvi. Letni normativ CPR je torej 556 do 689 oseb. CPR je v letu 2016 v okviru storitev zaposlitvene rehabilitacije obravnaval skupno 648 oseb, kar je v predvidenem obsegu (94 % maksimalnega normativa). V novem koncesijskem obdobju vse enote obravnavajo osebe s težavami v duševnem zdravju, vedno bolj očitno pa postaja, da so težave v duševnem zdravju pogosto tudi spremljajoča diagnoza ob drugih boleznih. Zato so obravnave vedno bolj kompleksne in zahtevne in terjajo maksimalno sodelovanje vseh strokovnih delavcev. 0,4 tima v enoti Ljubljana je vključenega v zaposlitveno rehabilitacijo slepih in slabovidnih oseb, delujejo kot mobilni tim za vso Slovenijo in to prav tako povečuje obremenitve strokovnih delavcev v timu. Posebnost strokovnega dela v timih zaposlitvene rehabilitacije je prav gotovo vodenje primera (case management), ki je sicer uveden kot metoda dela že vrsto let, vendar ga strokovni delavci vedno znova prepoznavajo kot izjemno zahtevnega, saj terja od vsakega člana tima, ne glede na njegovo izobrazbo, da pozna vsa strokovna področja, ki so vključena. Seveda, je pri tem delu v veliko pomoč timsko delo, vendar pa so pri delu z vključenimi osebami in delodajalci vodje primerov pogosto pred velikimi izzivi. Ta problem postane posebno pereč, če moramo vključevati nove sodelavce v proces dela, saj v obvladovanju materije potrebujejo dolgo uvajanje in izrazito podporo drugih članov tima. Kljub temu je ta način dela v zaposlitveni rehabilitaciji tudi dokazano zelo učinkovit, zato bomo v nadaljevanju pristopali k tej problematiki z večanjem možnosti dodatnega izobraževanja strokovnih delavcev na tem področju. Težavo na področju zaposlitvene rehabilitacije predstavljajo izredno dolge čakalne vrste, ki so se povečale posebno v obdobju, odkar rehabilitandi lahko sami izbirajo izvajalca zaposlitvene rehabilitacije. Praviloma si rehabilitandi, ki so bili vključeni v CPR preko drugih programov (na primer kompleksno zdravstveno rehabilitacijo), želijo vključevanja v druge programe v naši ustanovi. Nadaljevali smo zgledno sodelovanje z delodajalci in v letu 2016 nam je v realno delovno okolje uspelo vključiti (in s tem zaposliti) 102 invalidov. Zaposlitve so odvisne od zdravstvenih zmožnosti in težav posameznikov, vključenih v program zaposlitvene rehabilitacije. Rezultat zaposlitvene rehabilitacije je 12 zaposlitev v običajnem delovnem okolju, na običajnih delovnih mestih. 31 rehabilitandov se je zaposlilo v obliki podporne zaposlitve, prav tako v realnem delovnem okolju, na običajnem delovnem mestu in 15 rehabilitandov v invalidskem podjetju. Na zaščitenem delovnem mestu se zaposlijo osebe, ki dosegajo od 30 do 70 % delovno učinkovitost. V letu 2016 se je zaposlilo na zaščitenem delovnem mestu 26 rehabilitandov, v programih aktivne politike zaposlovanja (program javnih del) pa 18. Programi socialne vključenosti so namenjeni osebam, ki so ob zaključku zaposlitvene rehabilitacije ocenjeni kot nezaposljivi. To pomeni, da dosegajo od 0 do 30 % delovno učinkovitost. V letu 2016 smo v CPR beležili 12 vključitev v program socialne vključenosti. Tudi v letu 2016 smo aktivno sodelovali in se vključevali v delo Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo URI Soča, kjer smo bili aktivi člani delovnih skupin pri razvojnih nalogah. Prav tako smo zelo aktivni v okviru Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije,


42

kjer smo člani vseh teles in pogosto s pobudami in predlogi, kot daleč največji izvajalec zaposlitvene rehabilitacije, prispevamo k uveljavitvi te stroke. 2.2.6.2. Napotitve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) V letu 2016 smo planirali nekaj več obravnav za ZPIZ (v nadaljevanju Zavod), saj so napovedovali veliko število napotitev zaradi povečanega vključevanja zavarovancev v poklicno rehabilitacijo kot pravico po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zavod je v zadnjih letih z internimi navodili poskušal povečevati delež mladih oseb z invalidnostmi, ki bi se jim na ta način povečevala konkurenčnost na trgu delovne sile. Izvedba procesa, v katerega smo vključeni izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, se je bistveno spremenila. Delovna skupina pri Razvojnem centru za zaposlitveno rehabilitacijo še ni zaključila naloge za usklajevanja zahtev ZPIZ-a in vloge izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, zato so se praktično vse obravnave zavarovancev izredno podaljševale in terjale od strokovnih delavcev veliko dodatnih aktivnosti. Novost procesa je obvezen, dokumentiran kontakt z delodajalcem, v katerem imajo izvajalci zaposlitvene rehabilitacije izjemno težko in odgovorno vlogo promotorja poklicne rehabilitacije kot pravice po Zakonu o PIZ, ob tem pa velikokrat nimajo na razpolago vseh potrebnih informacij. V letu 2017 pričakujemo ustrezna izobraževanja, ki nam bodo olajšala ta del strokovnega dela. 2.2.6.3. Napotitve zdravnikov (ZZZS) Program poklicne rehabilitacije, ki je del kompleksne rehabilitacije, je še vedno v porastu, predvsem opažamo, da zdravniki, specialisti posameznih strok (na primer psihiatri, nevrologi, onkologi) tudi sami napotujejo paciente z bolj kompleksnimi zdravstvenimi težavami v naše programe. V letu 2016 se je tudi v enoti Ljubljana pričela intenzivno izvajati podaljšana poklicna rehabilitacija, vključenih je bilo 29 oseb, kar je 11% vseh vključenih, medtem ko se je v enoti Maribor ta oblika rehabilitacije nadaljevala kot dobra praksa iz prejšnjih let, vključenih je bilo 35 oseb oziroma več kot 16% vseh obravnavanih. Vsekakor si želimo, da bi bilo takih primerov še več. Zaradi izjemnega porasta napotitev oseb v zdravstvene programe poklicne rehabilitacije poskušamo postaviti višje kriterije za sprejem v naše obravnave. Tako smo v triažni ambulanti Ljubljana v letu 2016 v druge programe preusmerili kar 50 % napotenih. Poseben strokovni izziv predstavlja obravnava otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju v procesu poklicnega usmerjanja. Področje je zahtevno zaradi zdravstvene problematike in majhnega nabora ustreznih izobraževalnih ustanov.


43

2.2.6.4. Napotitve iz drugih naslovov (APZ, sodišča idr.) Napotitve iz drugih naslovov ne moremo planirati, saj smo povsem odvisni od trenutnih potreb. V enoti Ljubljana so bile v letu 2016 narejene tri obravnave za delodajalca, v službi Maribor pa prav. Poleg obravnav, namenjenih pripravam načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida ter potrebne opreme in sredstev za delo ter ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov (storitev N), se v zadnjem času pojavlja precejšnje povpraševanje po izvajanju timske ocene preostale funkcionalne zmogljivosti zaposlenih, s strani delodajalcev, ki želijo preko pooblaščenih izvajalcev medicine dela naročiti to storitev. 2.2.6.5. Čakalne dobe Čakalne dobe za obravnave v CPR so razvidne iz tabele 21. Čakalne dobe se za zdravstveni program stalno podaljšujejo predvsem v triažni ambulanti, zato poskušamo s strožjimi kriteriji osebe preusmeriti v druge programe in vzdrževati čakalno dobo na prejšnjem nivoju. Čakalna doba v CPR Ljubljana je tudi v letu 2016 nad 6 mesecev, trend naraščanja čakalne dobe pa je zaznati tudi v CPR Maribor in Murska Sobota. Če pred dvema letoma čakalne dobe za zdravstveno obravnavo še ni bilo, je le ta sedaj v obeh lokalnih okoljih že 3 mesece. Poleg svetovanja in preusmerjanja oseb v druge programe je potrebno izpostaviti, da je bilo v program poklicne rehabilitacije, ki je del kompleksne rehabilitacije, v letu 2016 vključenih 15% več primerov kot prejšnje leto. Te rešitve pomenijo velik pritisk na strokovne delavce v CPR, ki morajo s povečevanjem števila obravnav stalno težiti k racionalizaciji programa, kar pa se že kaže na zmogljivosti tima. Zaenkrat na področju strokovnosti in zadovoljstva rehabilitandov še ne opažamo odklonov. Kot je bilo že omenjeno, so čakalne vrste v zaposlitveni rehabilitaciji odvisne od odločitev rehabilitacijskih svetovalk, pa tudi rehabilitandov, kar povzroča daljšanje čakalnih vrst v primerih, ko rehabilitand vztraja na obravnavi v CPR. So pa čakalne vrste za sprejem v program J v zaposlitveni rehabilitaciji v velikem razponu, saj rehabilitande z znanimi delodajalci poskušamo vključevati prednostno. Tabela 21: Povprečne čakalne dobe za ambulante v Centru za poklicno rehabilitacijo v letu 2016

PROGRAM CPR Ljubljana CPR Maribor Enota Maribor Enota Ptuj Enota M. Sobota

Zdravstvo – triaža 4 mesece 2meseca / 1 teden

Zdravstvo – obravnava 7 mesecev 3 mesece / 3 mesece

Zaposlovanje – ocenjevanje (B) 12 mesecev 1 mesec 11 mesecev 12 mesecev

Zaposlovanje – usposabljanje (J) 14 mesecev 10 mesecev 12 mesecev 15 mesecev


44

2.2.7. Konziliarno delo in interdisciplinarni konziliarni timi 2.2.7.1. Konziliarno delo Konziliarno delo so v letu 2016 na podlagi sklenjenih pogodb delali sledeči zunanji zdravniki specialisti: − ortopedinja: mag. Karin Schara, dr. med. (UKC Ljubljana) − nevrokirurg: dr. Mitja Benedičič, dr. med. (UKC Ljubljana) − psihiatrinja: Rajka Stavrevič, dr. med. (Univerzitetna psihiatrična klinika

Ljubljana) Konziliarni pregledi ortopeda Ortopedinja mag. Karin Schara, dr. med., je v naši ustanovi opravila 3 obiske in pregledala 15 pacientov. Konziliarni pregledi nevrokirurga Delo konziliranega nevrokirurga je opisano v točki 2.2.3. Konziliarni pregledi psihiatra Psihiatrinja Rajka Stavrevič, dr. med., je v naši ustanovi opravila 21 obiskov; pregledala je 54 pacientov. 2.2.7.2. Interdisciplinarni konziliarni timi V letu 2016 so delali trije interdisciplinarni konziliarni timi, katerih delo smo vzpostavili v letu 2009: − rehabilitacijsko-ortopedski, − rehabilitacijsko-nevrokirurški za odrasle in otroke, − rehabilitacijsko-nevropediatrični; en interdisciplinarni konziliarni tim, katerega delo smo vzpostavili v letu 2015: − rehabilitacijsko-psihiatrični; ter dva interdisciplinarna konziliarna tima, katerih delo smo vzpostavili na novo v letu 2016: − mednarodni rehabilitacijsko-nevropediatrični konzilij, − rehabilitacijski hematoonkološko-pediatrični konzilij. Sodelovali smo tudi v interdisciplinarnem konziliju Pediatrične klinike za otroke z motnjo hranjenja in požiranja. Rehabilitacijsko ortopedski konzilij V 2016 sta bila v januarju in februarju 2 konzilija, opravljenih je bilo 7 pregledov. Sodelovanje je bilo nato s strani mag. Karin Schara, dr. med. prekinjeno. Rehabilitacijsko-nevrokirurški interdisciplinarni konzilij za odrasle in otroke se je v letu 2016 sestal 33-krat. Delo tega konzilija je vezano na vgrajevanje baklofenskih črpalk in predhodno testiranje učinka intratekalne aplikacije baklofena ter reševanje zapletov.


45

Rehabilitacijsko-nevropediatrični konzilij se je sestal enkrat zaradi posveta o treh otrocih. Rehabilitacijsko-psihiatrični konzilij V letu 2016 je bilo 21 konzilijev, opravljenih je bilo 54 pregledov. Mednarodni rehabilitacijsko-nevropediatrični konzilij V maju in decembru 2016 smo imeli v URI – Soča 2 mednarodna konzilija (prof. dr. A. Martinuzzi, prof. dr. D. Neubauer, dr. med. J. Karapandža, dr. med., B. Šušteršič, dr. med., prim. H. Damjan, dr. med., asist. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med.). Pregledanih je bilo 11 pacientov. V februarju 2016 je bilo v okviru Seminarja in delavnice o distonijah pregledanih 5 pacientov, od tega 1 iz tujine (BiH). Sodelovali so: prof. dr. David Neubauer, dr. med. dr. Jean-Pierre Lin, prof. dr.Vlatka Mejaški Bošnjak, dr. med., doc. dr. Zvonka Rener Primec, dr. med., asist. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med., prim. Hermina Damjan, dr. med. Rehabilitacijsko-hematoonkološko-pediatrični konzilij se je v letu 2016 sestal 3 krat. Pregledanih je bilo 24 otrok. Konzilij za otroke z motnjo hranjenja in požiranja je organiziran interdisciplinarno in deluje na Pediatrični kliniki, vodi ga gastroenterolog. S strani URI – Soča v konziliju sodelujeta mag. Katja Groleger Sršen, dr. med., in prim. Hermina Damjan, dr. med., ter Barbara Korošec, spec. klin. log. in Valerija Marot, univ. dipl. def.-log. V letu 2016 se je konzilij sestal 3-krat, obravnavanih je bilo 12 otrok. 2.2.8. Delo na podlagi pogodb Naši zdravniki so nadaljevali konziliarno delo v: Splošna bolnišnica Jesenice – skupno je bilo v 15 obiskih pregledanih 74 pacientov. Z obiski smo končali v septembru 2016, ker so v SB Jesenice zaposlili specialistko fizikalne in rehabilitacijske medicine. Dom starejših občanov »Polde Eberl Jamski«, Izlake – skupno je bilo opravljenih 11 obiskov in pregledanih 176 pacientov. Društvo distrofikov Slovenije – v Domu »Dva topola«, Izola, je bilo opravljenih 485 triažnih pregledov oseb z živčno-mišično boleznijo. Združenje multiple skleroze Slovenije – pregledali smo dokumentacijo za 1.127 oseb z multiplo sklerozo in opredelili pravico do zdraviliškega zdravljenja. Zvezo paraplegikov Slovenije – opravljena triaža 514 članov za obnovitveno rehabilitacijo. Na Oddelku za (re)habilitacijo otrok je tudi v letu 2016 nadaljevala z delom po pogodbi učiteljica bolnišnične šole Tanja Babnik.


46

2.2.9. Izboljšave na področju dela s pacienti Najpomembnejše izboljšave na področju dela s pacienti, vpeljane v okviru ambulantne rehabilitacije v letu 2016, so: Zdravniki

Ocenjevanje

- Ocena zadovoljstva s protezo za zgornji ud - Ocenjevanje izida rehabilitacije rekreativnih športnikov po poškodbi kolena - Merjenje variabilnosti srčne frekvence pri bolnikih s fibromialgijo

Terapija

- Aerobna vadba za bolnike po možganski kapi - 2 dnevni program izobraževanja oseb s kronično nerakavo bolečino kot samostojen

ukrep

Fizioterapevti Terapija

- Uporaba elastičnih lepilnih trakov pri bolnikih z bolečino v križu - Uporaba elastičnega lepilnega traku na mišici vastus medialis oblikus pri pacientih po

vstavitvi kolenske endoproteze po resekciji tumorja - Fizioterapija na domu za bolnike po možganski kapi

Delovni terapevti Ocenjevanje

- Uvedba SHAP za oceno funkcijskega stanja in izida rehabilitacije pri bolnikih z okvarami perifernega živčevja

- Uvedba ocenjevalnega inštrumenta OSA - Ocenjevanje Strukturirane Aktivnosti - Uporaba Kanadskega testa izvajanja dejavnosti (COPM) v interdisciplinarnem

programu za obravnavo pacientov s kronično razširjeno nerakavo bolečino na URI - Soča

- Ocenjevanje vpliva okoljskih dejavnikov in zmanjšanih zmožnosti na sodelovanje otrok in mladostnikov v aktivnostih doma, v šoli in skupnosti

Psihologi Ocenjevanje

- Ocena veljavnosti slovenske različice lestvice katastrofičnega doživljanja bolečine - Uvedba novega psihodiagnostičnega sredstva za spremljanje in ocenjevanje v

rehabilitaciji - Battery for Health Imp


47

Terapija - Uporaba transakcijske analize v obravnavi bolnikov s kronično nerakavo bolečino - Program kognitivne rehabilitacije "Na cilj usmerjena pozornostna samoregulacija";

GOALS Logopedi Ocenjevanje

- Ocena zadovoljstva pacientov z ALS s komunikatorji

Inženirji ortotike in protetike Ocenjevanje

- Preverjanje časa nošenja spinalnih ortoz mladostnikov z idiopatsko skolizo Terapija

- Individualno izdelano fleksibilno ležišče iz silikona za transfemoralno protezo - Uvedba meritve s sistemom »TF design« pri osebah po trans-femoralni amputaciji

Zaposlitvena rehabilitacija

- Vprašalnik o volji - Uvedba izbranega nabora šifer MKF v standarde zaposlitvene rehabilitacije - Evalvacija zaposlitvene rehabilitacije na letni ravni


48

2.3. Delo na terenu V letu 2016 je bilo v Mariboru izvedenih 19 subspecialističnih ambulant za protetiko, ortotiko in ortopedsko obutev, v katerih smo pregledali 224 pacientov. Opravljali pa smo tudi kontrolne preglede pacientov po amputaciji spodnjega uda po odpustu iz rehabilitacije ter timske prevzeme predpisanih pripomočkov. Za izdelavo pripomočkov smo poleg stalno prisotnega inženirja v Mariboru opravili še 109 terenskih obravnav v Mariboru in 4 v Zavodu Dornava. Delo na terenu smo – kot je opisano v poglavju 2.2.8 (Delo na podlagi pogodb) – opravljali tudi v SB Jesenice, DSO Izlake in Domu »Dva topola« v Izoli in na sedežu Združenja za multiplo sklerozo Slovenije v Ljubljani. Sestanki s predstavniki različnih šol in vrtcev izven naše ustanove: − vrtci: 1 − osnovne šole: 9 − srednje šole: 1 V letu 2016 smo opravili 10 obiskov na domu pacientov z namenom ugotoviti prilagojenost domačega okolja in ustreznost predpisanih pripomočkov. Celotni tim Rehabilitacijskega inženiringa je v letu 2016 opravil 6 obiskov na terenu z namenom testiranja zahtevnejših vozičkov. Opravil je 1 obisk ustanov SB Nova Gorica Stara Gora z VDC Nova Gorica v Stari gori, 2 obiska CUDV Črna na Koroškem, 3 obiske v ZUDV Dornava. Poleg testiranj na terenu smo tudi devet krat opravili prevzeme vozičkov na terenu (skupno 27 vozičkov).


49

2.4. Podporna tehnologija Podporna tehnologija so serijsko dostopni, prilagojeni, individualno izdelani pripomočki in sistemi ter prilagoditve okolja. Je specifična metoda, ki jo imamo na voljo v rehabilitacijski medicini. Glavni namen njene uporabe je povečati samostojnost in izboljšati funkcioniranje ter kakovost življenja posameznika. V najširšem smislu podporna tehnologija zajema tudi proteze in ortoze. Oskrba ljudi s pripomočki, v najširšem smislu – ugotavljanje potreb za oskrbo, testiranje ustreznih pripomočkov, izdelava protez in ortoz, nameščanje in prilagajanje ter učenje njihove uporabe, je ena od pomembnih nalog URI – Soča. Izvajamo jo v okviru bolnišnične in ambulantne rehabilitacije. V številnih subspecialističnih ambulantah (za protetiko spodnjega uda, za protetiko in ortotiko zgornjega uda, za ortotiko, za spinalno ortotiko, za podporno tehnologijo, za zahtevnejše tehnične pripomočke) ugotavljamo potrebo ljudi po zahtevnih pripomočkih, jih testiramo ter predpisujemo. Proteze in večino ortoz izdelamo v COP, nekaj ortoz izdelajo tudi delovni terapevti. V oddelku sedežne tehnologije izdelujejo individualno prilagojene sedeže, v testirnici vozičkov testiramo in predpisujemo zahtevnejše vozičke, zainteresirani lahko vozičke preizkusijo in dobijo potrebne informacije. V domu IRIS lahko preizkusijo različne prilagoditve okolja, sisteme podporne tehnologije ter zahtevne pripomočke in dobijo o njih potrebne informacije. Serijsko izdelane pripomočke lahko dvignejo v naši lekarni, kjer jih prilagajajo in izdajajo diplomirani inženirji ortotike in protetike, ki ljudem tudi svetujejo in dajo navodila za pravilno nameščanje, uporabo in vzdrževanje. Skupno število vseh apliciranih MTP v letu 2016 prikazuje slika 3. 2.4.1. Protetika in ortotika Na URI – Soča (v COP in v Lekarni) smo v letu 2016 aplicirali 3687 protez in ortoz, kar je približno 100 manj kot v letu 2015 (slika 3). Slika 4 prikazuje število aplikacij protez in ortoz po posameznih področjih dela COP in v Lekarni. Področja so urejena po padajočem skupnem številu aplikacij v zadnjih sedmih letih. V letu 2016 je še nekoliko upadlo število apliciranih ortopedskih čevljev in vložkov. Rezultat je posledica potreb pacientov in števila napotitev. Nekoliko je upadlo število apliciranih ročnih protez, kar je rezultat zmanjšanja otrok, ki imajo pravico do predpisa proteze na eno leto (odrasli imajo pravico do predpisa nove proteze na tri leta).


50

Slika 3: Skupno število apliciranih medicinsko-tehničnih pripomočkov

48384415

4787 4592

5162 5173

4602 4769

4063 3865 3687

0

1000

2000

3000

4000

5000

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

skup

no š

tevi

lo a

plik

acij


51

Slika 4: Število aplikacij posameznih skupin medicinsko-tehničnih pripomočkov 2.4.2. Serijsko izdani pripomočki Večino serijsko izdelanih medicinski pripomočkov lahko ljudje dobijo v zunanji lekarni URI – Soča. Skupni promet posameznih skupin pripomočkov leta 2016 (vštete so naročilnice za tehnični pripomoček in samoplačniki; pripomočki so navedeni po padajočem prometu v letu 2016) in primerjalno z letom 2015 prikazuje tabela 22.

2222 22512093

1883

2117

1714

1473

1037

729624

1172 1230 1208

19481805

1910 1915

0

500

1000

1500

2000

2500

07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16Obutev in vložki Pripomočki, izdani v lekarni

štev

ilo a

plik

acij

863 847

1032

912861

677

392 357317 322

789

936

807766

643712 698

657714

640

388

571522

306

170121 114 92 70 73

0

250

500

750

1000

1250

07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16Ortotika spodnjih udov Protetika spodnjih udov Ortotika hrbtenice

štev

ilo a

plik

acij

0

20

40

60

80

100

07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16Ročna protetika Ročna ortotika Pripomočki iz silikona

58 59

46

55

64 64

47 4953

40

57 58

2431

27

41

33

18 18 19

38

65 68

37

6165

46 4854 54

štev

ilo a

plik

acij


52

Tabela 22: Serijsko izdelani pripomočki v letih 2015-2016

MEDICINSKI PRIPOMOČEK 2015 2016 bergle 1276 kosov 1332 kosov sedež za kopalno kad ali tuš kabino 666 kosov 661 kosov ortoza za zapestje 341 kosov 447 kosov ortoza za gleženj 410 kosov 374 kosov nastavek za toaletno školjko 370 kosov 363 kosov ortoza za pogačico 125 kosov 174 kosov ojačan križni pas 221 kosov 173 kosov kilni pas 219 kosov 158 kosov toaletni stol 146 kosov 111 kosov ortoza za ramo 30 kosov 39 kosov ortoza za vrat 36 kosov 32 kosov ortoza za komolec 17 kosov 14 kosov

V primerjavi z letom 2015 se je v letu 2016 močno povečalo število izdanih ortoz za zapestje ter ortoz za pogačico. Zmanjšalo se je število izdanih ojačanih križnih pasov in kilnih pasov. Od ostalih pripomočkov se je povečalo število izdanih bergel ter zmanjšalo število izdanih toaletnih stolov. 2.4.3. Individualno prilagojeni pripomočki Tabela 23: Individualno prilagojeni medicinski pripomočki v letih 2015 in 2016

MEDICINSKI PRIPOMOČEK 2015 (kosov) 2016 (kosov) Ojačan križni pas 15 7 Kilni pas 71 62 Križni pas z nedrčkom 3 5 TLSO 68 82 OGS 354 348

Število individualno prilagojenih medicinskih pripomočkov v lekarni je primerljivo z letom 2015 (tabela 23). 2.4.4. Vozički V letu 2016 smo opravili: − 1076 testov in predpisov invalidskih vozičkov (indeks 2016/2015 je 1,07) − 824 testov za zahtevnejše vozičke terciarnega nivoja (indeks 2016/2015 je 1,13) in − 252 vozičkov sekundarnega nivoja (indeks 2016/2015 je 0,92) − 148 testov in predpisov električnih skuterjev (indeks 2016/2015 je 1,02)


53

2.4.5. Dom IRIS Ambulantno delo v domu IRIS je bolj natančno predstavljeno v uvodu in v poglavju 2.2.4. v okviru ambulantne rehabilitacije.


54

2.5. Lekarna Lekarna Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča je verificirana kot bolnišnična lekarna, ki opravlja tudi zunanjo dejavnost. Bolnišnična lekarna oskrbuje paciente, hospitalizirane na oddelkih URI – Soča, z zdravili in medicinskim materialom. Zunanja lekarna je lekarna v klasičnem smislu, kjer poteka izdaja zdravil na recept in brez recepta. Poleg običajne lekarniške ponudbe ima široko ponudbo medicinskih pripomočkov in je edina specializirana lekarna za medicinske pripomočke v Sloveniji. Obiskovalci lekarne si lahko v demonstracijskem centru ogledajo in tudi preizkusijo medicinske pripomočke. Strokovno delo v lekarni opravlja 1 magister farmacije specialist klinične farmacije, 7 magistric farmacije, 1 inženirka farmacije, 3 farmacevtske tehnice, 2 diplomirani inženirki ortotike in protetike in 1 diplomirani delovni terapevt. V mesecu decembru je Petrica Demetrij zaključil specialistični študij klinične farmacije z zagovorom specialistične naloge z naslovom Uvedba operativnega postopka za izvajanje storitev klinične farmacije na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Lekarna je vključena v program praktičnega usposabljanja študentov Fakultete za farmacijo, smer magister farmacije. V letu 2016 so bili na 4,5 mesečnem praktičnem usposabljanju 4 študentje, v juliju in avgustu pa smo gostili 2 tuji študentki farmacije preko programa Student Exchange Practice. V marcu 2016 smo organizirali strokovno izobraževanje v sodelovanju s Slovenskim farmacevtskim društvom (SFD) z naslovom Rehabilitacija in predstavitev dela kliničnih farmacevtov. 2.5.1. Bolnišnična lekarna

URI – Soča je edina slovenska bolnišnica, kjer imajo klinični farmacevti utemeljeno vlogo zdravstvenega delavca od sprejema do odpusta pacienta in jo tudi dejansko izvajajo. V decembru 2016 je strokovni svet URI – Soča na podlagi specialistične naloge in rezultatov dela vseh kliničnih farmacevtov od leta 2011 do danes določil kompetence kliničnih farmacevtov znotraj URI – Soča.

V Sloveniji se samo v URI – Soča beleži porabo vseh zdravil: registriranih, neregistriranih, predpisanih med hospitalizacijo, zdravil, ki jih pacient prinese s sabo ob sprejemu v bolnišnico, zdravil porabljenih v času vikend odsotnosti in zdravil, ki jih dobi ob odpustu.

V letu 2016 smo uvedli brezšivno oskrbo na vse bolniške oddelke URI – Soča. Brezšivna oskrba pacientov vključuje vse farmacevtske kognitivne storitve in lekarniško svetovanje. Klinični farmacevt ob sprejemu pacienta pregleda zgodovino zdravljenja z zdravili, se pogovori s pacientom, pregleda interakcije, ki jih zabeleži v farmakoterapijskem pregledu, v sodelovanju z zdravnikom se poskuša optimizirati terapijo. Ob odpustu se farmacevt ponovno sreča s pacientom. Pacientu pripravi zdravila in v pogovoru pacientu svetuje kako mora pravilno uporabljati zdravila, opozori na posebnosti pri zdravljenju z zdravili in s farmacevtskim svetovanjem poskuša pri pacientu zagotovi zavzetost za zdravljenje z zdravili tudi doma.


55

Vsak pacient dobi poleg zdravil tudi osebno kartico zdravil na kateri so pisna navodila o pravilni uporabi zdravil. Pri brezšivni oskrbi sodelujejo klinični farmacevti, magistre farmacije v zunanji lekarni, diplomirani inženirki ortotike in protetike in diplomirani delovni terapevt, ki skupaj poskrbijo, da je pacient ob odpustu preskrbljen s funkcionalno ustreznimi medicinskimi pripomočki, zdravili in navodili o pravilni uporabi.

V letu 2016 je bilo opravljenih 839 farmakoterapevtskih pregledov zdravil in 647 svetovanj o pravilni uporabi zdravil ob odpustu (tabela 24). Tabela 24: Število izdelanih farmakoterapijskih pregledov (FTP) in opravljenih svetovanj ob odpustu v letu 2016

ODDELEK ZA PRIMERI 2016 (število)

FTP 2016 (število)

SVETOVANJE OB ODPUSTU 2016 (število)

rehabilitacijo pacientov po amputaciji 255 225 158 (re)habilitacijo otrok 321 4 3 rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatskimi obolenji

249 218 175


368 109 65

rehab. pac. po možganski kapi 267 221 189 rehab. pac. z okvaro hrbtenjače 127 62 257 Skupaj 1587 839 647 Finančni stroški za zdravila in medicinski material na URI – Soča so bili v letu 2016 za 10 % višji kot 2015 (tabela 25). Glavnino izdatkov predstavljajo zdravila (49 %). 23 % sredstev za zdravila smo porabili za baklofen in 31 % za botulin toksin.


56

Tabela 25: Primerjava stroškov za zdravila in medicinski material v URI – Soča med letoma 2015 in 2016 [skupine so urejene po padajoči porabi v letu 2015]

SKUPINA PORABA 2015 (€)

PORABA 2016 (€)

INDEKS 16/15

GOTOVA ZDRAVILA 274.465,36 317.265,34 1,16 ROKAVICE IN OSEBNA ZAŠČIT. SREDSTVA 49.681,16 53.315,07 1,07 NEGA BOLNIKA 38.386,98 42.401,70 1,10 PLENICE 35.528,81 35.065,94 0,99 RAZKUŽILA 24.955,98 31.918,75 1,28 GALENSKI, MAGISTRALNI PRIPRAVKI 13.076,28 23.062,29 1,76 OBVEZILNI MATERIAL IZ GAZE 24.277,84 20.819,10 0,86 NUTRITIVI 23.663,20 20.727,60 0,88 KATETRI URINSKI 16.449,44 19.454,79 1,18 RESPIRATORNI MEDICNSKI PRIPOMOĆKI 14.428,21 15.176,75 1,05 VREČKE URINSKE 11.570,05 13.140,11 1,14 NEGA RANE 18.461,65 12.197,39 0,66 BRIZGE,IGLE,SKALPELI 10.068,61 11.038,93 1,10 PRIPOMOČKI ZA DIABETIKE 10.183,70 9.859,26 0,97 PREDMETI SPLOŠNE RABE 9.400,86 6.802,92 0,72 MERILCI IN HITRI TESTI 5.284,09 4.586,32 0,87 OTC ZDRAVILA 4.314,43 4.351,95 1,01 KOZMETIČNI IZDELKI 2.371,88 3.747,67 1,58 SONDE 2.030,38 2.338,98 1,15 PRIPOMOČKI ZA STOMO 2.282,49 369,31 0,16

Skupaj 590.881,40 647.640,17 1,10 2.5.2. Zunanja lekarna V letu 2016 smo izkoristili prednost, da v okviru bolnišnične lekarne deluje tudi zunanja lekarna in povezali delo strokovnega kadra lekarne v enoten tim, ki sodeluje pri preskrbi pacientov, ki so hospitalizirani in pacientov, ki pridejo v lekarno iz drugih zdravstvenih ustanov po zdravila in medicinske pripomočke. Klinični farmacevt sodeluje s farmacevtom v zunanji lekarni pri izvajanju nove storitve Pregled uporabe zdravil (PUZ), kjer farmacevt preveri interakcije med predpisanimi zdravili, svetuje pacientu kako pravilno uporabljati zdravila in to pisno zabeleži v Osebni kartici zdravil. V primeru izjemno nevarnih interakcij med zdravili, kjer se priporoča zamenjava oziroma sprememba terapije o tem obvestijo zdravnika. Farmacevti iz zunanje lekarne pripravijo za hospitalizirane paciente od odpustu kartico zdravil in zdravila, diplomirani inženirki ortotike in protetike in diplomirani delovni terapevt v sodelovanju s kliničnim farmacevtom in strokovnim kadrom na oddelkih pa oskrbijo paciente ob odpustu s funkcionalno ustreznimi medicinskimi pripomočki. Z namenom ponuditi obiskovalcem lekarne dodatne informacije smo v letu 2016 organizirali 58 svetovanj ob pomoči zunanjih sodelavcev, od tega 30 s področja dermokozmetike in 28 s področja prehranskih dopolnil. V okviru farmacevtske skrbi pri sladkorni bolezni je bilo v letu


57

2016 za obiskovalce lekarne izvedenih 13 meritev krvnega sladkorja s svetovanjem o pravilni prehrani in preventivnih ukrepih. V lekarni je bilo 26. 9. 2016 na dan slovenskih lekarn organizirano svetovanje o pravilni in varni uporabi zdravil na temo Skrb za zdravje starejših.


58

2.6. Nove in izpopolnjene metode dela V okviru URI – Soča smo tudi v letu 2016 uvedli številne novosti in izboljšave. Natančno so predstavljene v poglavjih 2.1.2. in 2.2.9.


59

2.7. Kakovost Zagotavljanje varnosti in kakovosti pri izvedbi rehabilitacijskih programov predstavlja enega od ključnih ciljev, ki so opredeljeni tudi v novi Viziji in strategiji URI – Soča. Uresničevanje ciljev povezanih s kakovostjo pomeni zadovoljevanje pričakovanj pacientov, obvladovanje procesov in doseganje zastavljenih strokovnih in poslovnih ciljev. Sistematično obvladovanje kakovosti je zagotovljeno z uvedbo in vzdrževanjem sistema vodenja, ki je skladen z zahtevami standarda ISO 9001:2008, s pridobitvijo in vzdrževanjem mednarodne akreditacije za bolnišnice (skladne s standardom DIAS, tj. DNV International Accreditation Standard), ter na področju poklicne rehabilitacije z vzdrževanjem Evropskega znaka odličnosti na področju socialni storitev EQUASS Excellence. Operativne aktivnosti koordinira komisija za kakovost, odbor za kakovost pa komisiji za kakovost podaja usmeritve za njeno delo. V letu 2016 so bile izvajanje aktivnosti v posameznih delovnih skupinah, aktivnosti s tega področja so se nanašale predvsem na izvajanje ukrepov, ki so bili opredeljeni na zunanjih in notranjih presojah sistema kakovosti. 2.7.1. Zunanji nadzor Mednarodna akreditacijska presoja je potekala 16. maja 2016. Med presojo sta bili ugotovljeni 2 neskladnosti 1. stopnje (leto pred tem 5 takih neskladnosti) in 6 neskladnosti 2. stopnje (enako kot prejšnje leto). Presojevalci so ugotovili, da so bile vse neskladnosti iz leta 2015 odpravljene, prav tako pa sta bili že tekom presoje odpravljeni obe neskladnosti 1. stopnje. Od 6 neskladnosti 2. stopnje je bilo do konca leta 2016 pet odpravljenih, preostala neskladnost bo odpravljena do naslednje zunanje presoje. Zunanja presoja sistema kakovosti ISO 9001:2008 je potekala 9. junija in 15. junija 2016. Ugotovljene so bile 4 neskladnosti (leto pred tem 3 neskladnosti) – te so bile odpravljene takoj po presoji in 25 priporočil (leto pred tem 15 priporočil), od katerih je bilo do konca leta 2016 odpravljenih 13, delno odpravljene 3, preostalih 9 pa bo odpravljenih do naslednje zunanje presoje, ki bo predvidoma združena, kar pomeni da bo hkrati potekalo presojanje izpolnjevanje zahtev DIAS in ISO 9001:2015. V letu 2016 so bili izvedeni 4 inšpekcijski nadzori, in sicer trije s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in eden s strani Zdravstvenega inšpektorata Ministrstva za zdravje. Osnovni podatki posameznih inšpekcijskih nadzorov: Datum: 11. 5. 2016 Izvajalec: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Vrsta in predmet nadzora: finančno medicinski nadzor – utemeljenost predpisov MP Ugotovitve: pregledana je bila dokumentacija 42 pacientov, skupno je bilo predpisanih 106 MP, od tega 96 utemeljeno in 6 neutemeljeno. Na ugotovitve je bil podan ugovor, ki ni bilo sprejet.


60

Datum: 17. 8. 2016 Izvajalec: Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije (MZ) Vrsta in predmet nadzora: higienska ustreznost bazenskih kopalnih voda in minimalni sanitarni zdravstveni pogoji v javnih zdravstvenih zavodih Ugotovitve: Nepravilnosti niso bile ugotovljene. Datum: 12. 9. 2016 Izvajalec: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Vrsta in predmet nadzora: Nadzor nad vodenjem čakalnih seznamov Ugotovitve: V zaključnem delu poročila so bile opredeljena 3 področja odstopanj. V zvezi z odstopanji je bilo pripravljeno Poročilo z obrazložitvami. Datum: 28. 11. 2016 Izvajalec: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Vrsta in predmet nadzora: Predpis medicinskega pripomočka Ugotovljena je bila ena nepravilnost, podana je bila obrazložitev, ki je bila zavrnjena. 2.7.2. Notranji nadzor Notranji nadzor v letu 2016 je obsegal redni strokovni nadzor, kontrolo depojev zdravil, notranji nadzor v zunanji lekarni, klinične poti, izvedbo notranjih presoj, delovanje konzilijev ter varnostne pogovore in vizite ter glavne vizite strokovne direktorice. 2.7.2.1. Redni strokovni nadzor Redni strokovni nadzor v letu 2016 je potekal za obravnave pacientov zdravljenih z Botulin toksinom. Na podlagi zapisnika rednega strokovnega nadzora, smo na Strokovnem svetu sprejeli sklep za izboljšanje stanja. 2.7.2.2. Kontrola depojev zdravil Lekarna je izvedla dve kontroli zalog v oddelčnih depojih zdravil. Izvedel se je nadzor shranjevanja zdravil, pregledali smo roke uporabnosti zdravil in vodenja evidenc narkotikov. 1. Zaloge in vodenje evidenc narkotikov v oddelčnih depojih zdravil (april) Ni bilo ugotovljenih nepravilnosti pri vodenju evidenc in zalogah narkotikov. 2. Shranjevanja zdravil v oddelčnih depojih zdravil (april ) Vsa zdravila so bila na vseh oddelkih shranjena v skladu z Dobro skladiščno prakso. Zdravila, ki so jih bolniki prinesli s seboj ob sprejemu so bila sistematično označena s črko L, zdravila iz bolnišnične lekarne pa s črko N. 3. Razdeljevanje zdravil v enoodmerne vsebnike za zdravila za preskrbo bolnikov na oddelkih (april, maj) V URI – Soča se zdravila pripravijo za vsakega pacienta posebej dopoldne za 24-urno terapijo z zdravili v večodmerne vsebnike s 4 prekati z oznakami zjutraj, opoldne, zvečer, ponoči. V nadzor


61

so bili vključeni vsi oddelki, razen otroškega oddelka. Pregledalo se je 814 zdravil v trdni farmacevtski obliki za peroralno uporabo pripravljenih v vsebnikih za 102 pacienta. Za 24 % pregledanih zdravil (198 zdravil) niso bili zahtevani posebni ukrepi pri shranjevanju v vsebnikih, 76 % zdravil (616 zdravil) pa zahteva posebne pogoje shranjevanja. Na svetlobo je bilo občutljivih 75 zdravil (9%), 169 zdravil je bilo občutljivih na vlago (21 %), 209 zdravil na vlago in svetlobo (25 %), 163 zdravil (21 %) ni primernih za shranjevanje v dozatorjih (nestabilna, neprimerna farm. oblika, citostatiki, zdravil, ki se shranjujejo v originalni embalaži s sušilnim sredstvom, …) (tabela 26). Tabela 26: Delež napačno shranjenih zdravil, glede na kriterij stabilnosti v URI – Soča po oddelkih

ODDELEK

ZDRAVILA NEPRIMERNA ZA

DOZATORJE (%)

ZDRAVILA PRIMERNA ZA DOZATORJE

(%) NI PODATKA (%) I 55,35 39,29 5,36 II 56,16 42,36 1,48 III 68,65 25,42 5,93 A 62,57 34,36 3,07 C 61,11 35,19 3,7 P (A+C) 79,55 18,18 2,27

2.7.2.3. Notranji nadzor v zunanji lekarni V zunanji lekarni so bili v letu 2016 opravljeni notranji nadzori: 1. zaloge in vodenja evidenc narkotikov, 12 krat Ni bilo ugotovljenih nepravilnosti pri vodenju evidenc in zalogah narkotikov. 2. evidence temperatur v prostorih in hladilnikih, 12 krat V letu sta bila potrebna 2 intervencijska ukrepa, zaradi dviga temperature v prostorih lekarne nad predpisano vrednostjo (julij 2016). 3. evidenc vodenih v galenskem laboratoriju (GL), 1 krat Dnevnik dela v GL se vodi dnevno, dnevna kontrola tehtnic se beleži redno, evidenca čiščenja aseptične komore se vodi. 4. evidenc čiščenja, 2 krat Opravljena dela se zapisujejo v skladu z predpisanim programom čiščenja. 5. evidenc kratkih rokov uporabe zdravil, prehranskih dopolnil in kozmetike, 3 krat Pri kontroli je bila pregledana mapa kratkih rokov uporabe, ki se vodi mesečno. Zdravila in prehranska dopolnila s pretečenim rokom se do odpisa shranjujejo v za to namenjeni omari.


62

2.7.2.4. Klinične poti V letu 2016 je bila pripravljena računalniška oblika enotne klinične poti, ki je bila nato preizkušena na oddelku za rehabilitacijo pacientov po preboleli možganski kapi. Pred uvedbo na vse oddelke je računalniški program potrebno popraviti zaradi skrajšanja časa pri klinični uporabi. 2.7.2.5. Izvedba notranjih presoj V februarju 2016 je bil pripravljen plan notranjih presoj, ki je na letni ravni predvidel izvedbo presoj na področju vseh dejavnosti URI – Soča, to pomeni da so bili v notranjo presojo vključeni procesi s področja rehabilitacijske stroke, podporni procesi in procesi vodenja. Glavnina presoj je potekala v mesecu oktobru novembru in decembru 2016, manjši del presoj pa je bil izveden še v januarju 2017. Na podlagi 22 izvedenih presoj je bilo pripravljenih 27 poročil, v katerih je bilo ugotovljenih 21 neskladnosti, 63 priporočil, 19 pozitivnih ugotovitev in 7 primerov dobre prakse. 2.7.2.6. Konzilij URI – Soča Zdravniški konzilij Zdravstvenih programov Zdravniški konzilij Zdravstvenih programov se je sestal štirikrat. Konzilij zdravnikov URI – Soča Prof. dr. Helena Burger je sklicala konzilij zdravnikov URI – Soča v posameznih primerih, ko je bilo potrebno podati mnenje o zdravljenju in rehabilitaciji bolnikov v tujini. Pisno mnenje je bilo izdano v 49. primerih (41 mnenj za otroke, 8 mnenj za odrasle). 2.7.2.7. Varnostni pogovori in vizite V letu 2016 smo opravili 14 varnostnih razgovorov (4 na oddelku za rehabilitacijo pacientov po amputaciji, 3 na oddelku za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatološkimi obolenji, 3 na oddelku za rehabilitacijo otrok, 2 na oddelku za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, 1 na oddelku za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi in 1 v ambulantno rehabilitacijski službi), ter 14 negovalnih vizit (na vsakem oddelku dve). Nadzor nad čiščenjem je potekal od septembra do decembra na štirih oddelkih (oddelek za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, oddelek za rehabilitacijo pacientov po možganski kapi, oddelke za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače, oddelek za rehabilitacijo otrok, mednarodni oddelek) in v internistični ambulanti. 2.7.2.8. Glavne vizite strokovne direktorice Strokovna direktorica je v letu 2016 opravila tri glavne vizite na vseh oddelkih URI – Soča.


63

2.7.3. Etična komisija V letu 2016 se je Komisija za medicinsko etiko URI – Soča sestala 6-krat. Obravnavala je 22 vlog, od katerih je bilo 16 vlog odobrenih, 6 vlog pa zavrnjenih, 3 zaradi potrebe po dopolnitvi podatkov, 1 zaradi nejasnosti ali je to sploh vloga, 1 zaradi neutemeljenega dostopa do medicinskih podatkov, 1 pa zaradi predvidenega prevelikega števila meritev.


64

2.8. Zadovoljstvo pacientov V letu 2016 smo spremljali zadovoljstvo bolnišničnih in ambulantnih pacientov. V letu 2016 je bilo dokumentiranih 182 pohval, 37 pritožb in 12 predlogov pacientov za izboljšave. 2.8.1. Zadovoljstvo bolnišničnih pacientov Tudi v letu 2016 smo uporabili prilagojeno anketo italijanskih avtorjev (F. Franchignoni), ki smo jo uporabili že v letih 2014 in 2015. Ponovno smo jo razdelili vsem pacientom sprejetim na bolnišnično rehabilitacijo oziroma staršem otrok. Anketo je izpolnilo 34,1 odstotek vseh sprejetih pacientov, kar je primerljivo z literaturo in je višje kot je bilo leta 2015 in 2014. V primerjavi s prejšnjima letoma so razlike v odzivu med oddelki manjše. Rezultati so praktično enaki kot v letu 2015 in so prikazani na sliki 5. Povprečja ocen se od leta 2015 razlikujejo za največ 0,03, razen pri treh ocenah okolja, kjer je povprečje naraslo. Najbolj zadovoljni so bili pacienti z delom fizioterapevtov, delovnih terapevtov in medicinskih sester, vendar je tudi zadovoljstvo pacientov z zdravniki, psihologi in socialnimi delavci zelo visoko, saj je delež zelo zadovoljnih nad 50 odstotkov in povprečna ocena nad 2,5. 2.8.2. Zadovoljstvo ambulantnih pacientov Zadovoljstvo ambulantnih pacientov smo redno spremljali v Ambulantno rehabilitacijski službi (ARS), Centru za ortotiko in protetiko (COP), Rehabilitacijskem inženiringu (RI) in Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR). Število vrnjenih anket je v vseh enotah pod želenim številom. Rezultate za posamezne enote prikazujejo slike 6-8, primerjavo skupnih vprašanj za vse tri enote pa prikazuje slika 9. V letu 2016 so ocene pacientov obravnavanih v ARS v splošnem ostale na enako visoki ravni kot v prejšnjih letih (slika 6). Nakazuje se nekoliko nižje zadovoljstvo z obravnavo v bazenu (v okviru fizioterapije) in pri psihologu (slika 7). V COP-u se je v letu 2016 še izboljšalo zadovoljstvo s prevzemom pripomočkov, ostale ocene pa so primerljive z ocenami iz leta 2015 (slika 8).


65

Slika 5: Odgovori na postavke Vprašalnika o zadovoljstvu bolnišničnih pacientov [N=510; vprašanja so navedena po istem vrstnem redu kot v vprašalniku; sive vodoravne črte ločujejo vsebinske sklope]

71%

75%

79%

78%

66%

69%

64%

66%

75%

72%

62%

63%

72%

63%

72%

69%

78%

77%

64%

66%

64%

64%

74%

54%

60%

54%

50%

52%

59%

28%

25%

21%

21%

31%

30%

34%

33%

25%

27%

35%

35%

27%

35%

27%

30%

22%

22%

34%

32%

35%

34%

26%

43%

40%

42%

44%

44%

40%

1%

0%

0%

1%

3%

2%

3%

2%

1%

1%

3%

2%

1%

2%

0%

1%

1%

0%

2%

1%

2%

3%

1%

3%

1%

4%

6%

3%

1%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Oskrbi (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) zdravnikovOskrbi (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) medicinskih sester

Oskrbi (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) fizioterapevtovOskrbi (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) delovnih terapevtov

Oskrbi (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) psihologovOskrbi (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) socialnih delavcev

Razlagah zdravnikov o diagnozi in terapijiRazlagah medicinskih sester o njihovih postopkih (terapiji)

Razlagah fizioterapevtov o njihovih postopkih (terapiji)Razlagah delovnih terapevtov o njihovih postopkih (terapiji)

Razlagah psihologov o njihovih postopkih (terapiji)Razlagah socialnih delavcev o njihovih postopkih (ukrepih)

Splošnem odnosu (temeljitosti,skrbnosti,strokovnosti) zdravnikovStalnosti odnosa zdravnikov (tj. pogostosti njihovega menjavanja)Splošnem odnosu (temeljitosti,skrbnosti,strokovnosti) med. sester

Čakanju na oskrbo, ki jo nudijo med. sestreOdnosu (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) fizioterapevtov

Odnosu (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) delovnih terapevtovOdnosu (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) psihologov

Odnosu (temeljitosti, skrbnosti, strokovnosti) socialnih delavcevČistoči sobe in oddelkov

Bolnišničnem okolju in bivalnih pogojih (udobje, mir, zasebnost)Dostopnosti oz. prevozu do terapevtskih prostorov

Uri bujenjaČasovnem razporedu terapij glede na obroke

Uri večerjeKakovosti hrane

Količini hraneDodatnih storitvah (telefoni, kavarna, družabni prostori)

Kakšen je vaš splošni vtis o? zelo zadovoljen (-na) zadovoljen (-na) nezadovoljen (-na)


66

Slika 6: Ocene zadovoljstva pacientov, obravnavanih v Ambulantno rehabilitacijski službi v obdobju 2009-2016

Slika 7: Ocene zadovoljstva pacientov, obravnavanih v Ambulantno rehabilitacijski službi [N=274]

3,62 3,573,46

3,31

2,97

3,44 3,463,36 3,28

2,94

3,67 3,663,53

3,39

3,803,68 3,76

3,483,28

3,643,78 3,83

3,63 3,70 3,703,80 3,79 3,74 3,68 3,72

3,83 3,823,73 3,70 3,72

3,823,68 3,71 3,65

3,78

1

2

3

4

5

zaposlenih ugledu Inštituta lokaciji dostopnosti prostorih

povp

rečj

e oc

enKakšen je vaš splošni vtis o?

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

3,78

3,65

3,73

3,69

3,76

3,80

3,78

3,67

1 2 3 4

v fizioterapiji

► v bazenu

► v elektroterapiji

► v telovadnici

► v šoli proti bol. v hrbten.

► z individualno obravnavo

v delovni terapiji

pri psihologu

povprečje ocen (1 - 4)

ARS: Kako ste bili zadovoljni z obravnavo?


67

Slika 8: Ocene zadovoljstva pacientov, obravnavanih v Centru za ortotiko in protetiko [N=30]

Slika 9: Primerjava ocen zadovoljstva ambulantno obravnavanih pacientov v letu 2016 med enotami Povprečne ocene so v različnih enotah (COP, Rehabilitacijski inženiring, ARS) zelo podobne (slika 9). V splošnem so pacienti najbolj zadovoljni z zaposlenimi, najmanj (a še vedno zelo) pa z lokacijo. Posebej podrobno zadovoljstvo pacientov in uporabnikov (osebe, ki jih napoti ZRSZ, namreč nimajo statusa pacienta) spremljamo v Centru za poklicno rehabilitacijo (CPR). Primerjavo

3,76

3,78

3,73

3,85

1 2 3 4

administrativni sprejem

odvzem mere

preizkus pripomočka

prevzem pripomočka

povprečje ocen (1 - 4)

COP: Kako ste bili zadovoljni z obravnavo?

3,83 3,813,69

3,81 3,743,84 3,903,69 3,69 3,62

3,823,65

3,78 3,68 3,71

1

2

3

4

5

zaposlenih dostopnosti ugledu inštituta prostorih lokaciji

povp

rečj

e oc

en

Kakšen je vaš splošni vtis o? (N)

COP (30) Reh. inženiring (32) ARS (274)


68

med službama v Ljubljani in Mariboru za vse tri glavne programe v letu 2016 prikazujejo slike 10-12 in tabela 27. Pacienti in uporabniki v splošnem ocenjujejo storitve CPR zelo visoko, z ocenami okrog 4,5 na lestvici od 1 do 5 (tabela 27). Ocene sodelovanja so v splošnem malenkost višje kot ocene koristi. Zadovoljstvo je bilo v letu 2016 podobno kot v letih 2012 do 2015. Razlike med enotama Maribor in Ljubljana so majhne; v splošnem so ocene nekoliko višje v Ljubljani.

Slika 10: Ocene sodelovanja in koristi uporabnikov Centra za poklicno rehabilitacijo za program Zdravstvo v letu 2016 [postavke so navedene v istem vrstnem redu kot v vprašalniku; LJ (program Kompleksna rehabilitacija): N=158, MB: N=125 (enota Maribor n=100, enota Murska Sobota n=25)]

4,74,94,9

4,64,7

4,74,74,74,74,7

4,54,84,8

4,44,5

4,34,4

4,64,5

4,6

Ali ste bili ob vključitvi v program seznanjeni s potekom in cilji rehabilitacije?

Ali je bil odnos strokovnih delavcev do vas spoštljiv in korekten?

Ali so se vam strokovni delavci dovolj posvetili, so vam bili na razpolago?

Ali ste imeli dovolj možnosti za soodločanje in vplivanje na vsebine programa?

Ali ste imeli dovolj priložnosti, da se preizkusite na razl.področjih, pri razl. delih?

Ali so bili preizkusi primerni vašim zmožnostim?

Ali ste bili sproti seznanjeni s tem, kje imate težave, kaj bo še potr. izboljšati?

Ali ste dobili dovolj informacij o rezultatih, ki ste jih dosegli pri preizkusih?

Ali ste ob zaključku programa skupaj oblikovali načrte za naprej?

Ali se strinjate z ocenami, ugotovitvami in predlogi, ki so vam bili predstavljeni?

1 2 3 4 5

povprečna ocena

OCENE SODELOVANJA Služba LJ Služba MB

4,6

4,6

4,5

4,3

4,5

4,2

4,1

3,9

4,1

4,4

4,4

4,2

4,1

4,4

4,0

4,0

3,9

4,0

V kolikšni meri je bil program obravnave za vas koristen?

Dobil sem koristne informacije o tem, kaj zmorem

Bolje vem, kako si lahko sam pomagam

Lažje poiščem pomoč pri sodelavcih, če jo potrebujem

Imam več informacij o tem, kje lahko poiščem pomoč, če jo potrebujem

Prišel sem do konkretnega načrta, kako rešiti svoj zaposlitveni problem

Postavil sem si nove cilje

Odkril sem nove interese

Sem bolj optimističen glede prihodnosti

1 2 3 4 5

povprečna ocena

KORISTI Služba LJ Služba MB


69

Slika 11: Ocene sodelovanja in koristi uporabnikov Centra za poklicno rehabilitacijo za program Ocena za zaposlitveno rehabilitacijo (program B) v letu 2016 [postavke so navedene v istem vrstnem redu kot v vprašalniku; LJ: N=58, MB: N=119 (enota Maribor n=62, enota Murska Sobota n=45, enota Ptuj n=12)]

4,75,04,9

4,54,8

4,44,74,74,7

4,6

4,74,9

4,84,54,5

4,54,6

4,74,7

4,7

Ali ste bili ob vključitvi v program seznanjeni s potekom in cilji rehabilitacije?

Ali je bil odnos strokovnih delavcev do vas spoštljiv in korekten?

Ali so se vam strokovni delavci dovolj posvetili, so vam bili na razpolago?

Ali ste imeli dovolj možnosti za soodločanje in vplivanje na vsebine programa?

Ali ste imeli dovolj priložnosti, da se preizkusite na razl.področjih, pri razl. delih?

Ali so bili preizkusi primerni vašim zmožnostim?

Ali ste bili sproti seznanjeni s tem, kje imate težave, kaj bo še potr. izboljšati?

Ali ste dobili dovolj informacij o rezultatih, ki ste jih dosegli pri preizkusih?


Ali se strinjate z ocenami, ugotovitvami in predlogi, ki so vam bili predstavljeni?

1 2 3 4 5

povprečna ocena


4,7

4,7

4,4

4,3

4,7

4,3

4,2

3,9

4,1

4,7

4,6

4,2

4,3

4,4

4,1

4,2

4,1

4,2

V kolikšni meri je bil program obravnave za vas koristen?

Dobil sem koristne informacije o tem, kaj zmorem

Bolje vem, kako si lahko sam pomagam

Lažje poiščem pomoč pri sodelavcih, če jo potrebujem

Imam več informacij o tem, kje lahko poiščem pomoč, če jo potrebujem

Prišel sem do konkretnega načrta, kako rešiti svoj zaposlitveni problem

Postavil sem si nove cilje

Odkril sem nove interese

Sem bolj optimističen glede prihodnosti

1 2 3 4 5

povprečna ocena



70

Slika 12: Ocene sodelovanja in koristi uporabnikov Centra za poklicno rehabilitacijo za program Zaposlitvena rehabilitacija (program J) v letu 2016 [postavke so navedene v istem vrstnem redu kot v vprašalniku; LJ: N=24, MB: N=66 (enota Maribor n=41, enota Murska Sobota n=16, enota Ptuj n=9)] Tabela 27: Zadovoljstvo pacientov: skupne in povprečne ocene za CPR za leta 2013-2016

4,85,04,9

4,84,7

4,54,74,6

4,84,5

4,94,7

4,64,84,8

4,54,5

4,44,64,6

4,74,3

4,64,5

Ali ste bili ob vključitvi v program seznanjeni s potekom in cilji rehabilitacije?Ali je bil odnos strokovnih delavcev do vas spoštljiv in korekten?

Ali so se vam strokovni delavci dovolj posvetili, so vam bili na razpolago?Ali ste imeli dovolj možnosti za soodločanje in vplivanje na vsebine programa?

Ali ste imeli dovolj priložnosti, da se preizkusite na razl.področjih, pri razl. delih?Ali so bila dela, na katerih ste se usposabljali, skladna z vašimi interesi?Ali ste bili sproti seznanjeni s tem, kje imate težave, kaj bo še potrebno…

Ali ste bili zadovoljni z delom v skupinah in programi psihosocialne pomoči?Ali ste dobili dovolj informacij o rezultatih, ki ste jih dosegli pri preizkusih?

Ali ste dosegli cilje, ki ste si jih zastavili ob začetku rehabilitacije?Ali se strinjate z ocenami, ugotovitvami in predlogi, ki so vam bili predstavljeni?


1 2 3 4 5

povprečna ocena


4,74,3

4,44,5

4,14,5

4,44,4

4,84,1

4,5

4,54,0

4,14,2

4,14,4

4,24,1

4,33,8

4,1

V kolikšni meri je bil program obravnave za vas koristen?Pri delu sem bolj učinkovit

Bolje vem, kako si lahko sam pomagamLažje poiščem pomoč, če jo potrebujem

Izboljšal sem delovne navadeDobil sem dobre izkušnje o sebi (kaj zmorem)

Bolje vem, kje sem uspešenPostavil sem si nove ciljePridobil sem nova znanja

Moje možnosti za zaposlitev so se izboljšaleSem bolj optimističen glede prihodnosti

1 2 3 4 5

povprečna ocena


2014 2015 2016 2014 2015 2016 2014 2015 2016 2014 2015 2016

Skupna ocena 4,8 4,8 4,8 4,6 4,8 4,8 4,0 4,6 4,7 4,7 4,8 4,8

Povprečje ocen 4,5 4,5 4,5 4,4 4,7 4,5 4,3 4,3 4,6 4,5 4,5 4,5

(N) (147) (198) (158) (52) (56) (58) (27) (32) (24) (226) (286) (240)

Skupna ocena 4,5 4,7 4,7 4,5 4,6 4,7 4,5 4,7 4,5 4,5 4,7 4,7

Povprečje ocen 4,4 4,4 4,4 4,3 4,4 4,5 4,4 4,5 4,4 4,4 4,4 4,4

(N) (127) (100) (125) (139) (85) (119) (47) (69) (66) (313) (254) (310)

Skupna ocena 4,7 4,8 4,7 4,5 4,7 4,7 4,3 4,7 4,5 4,6 4,7 4,7

Povprečje ocen 4,5 4,5 4,5 4,4 4,5 4,5 4,4 4,4 4,5 4,4 4,5 4,5

(N) (274) (298) (283) (191) (141) (177) (74) (101) (90) (539) (540) (550)

Povprečje

Služba Ljubljana

Služba Maribor

CPR skupaj

Rehabilitacijska ocena - zdravstvo

Rehabilitacijska ocena - storitev B

Zaposlitvena rehabilitacija - program J


71

2.9. Kadri Ob zaključku leta 2016 je bilo v URI – Soča zaposlenih skupno 577 delavcev. Zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev je bilo 393 (tabela 28), kar je 41 več kot ob koncu leta 2015. Tabela 28: Struktura zaposlenih zdravstvenih delavcev in sodelavcev na URI – Soča

ZAPOSLENI

Klin

ični

odd

elki

in

AR

S

Zapo

sl. z

a de

lež

Cen

ter

za

orto

tiko

in

prot

etik

o

Zapo

sl. z

a de

lež

Reh

abili

taci

jski

in

ženi

ring

Zapo

sl. z

a de

lež

Cen

ter

za

pokl

icno

re

habi

litac

ijo

Zapo

sl. z

a de

lež

Vod

stvo

in

serv

isna

služ

ba

Zapo

sl. z

a de

lež

Lek

arna

Zapo

sl. z

a de

lež

SKU

PAJ

Zap

osl.

za d

elež

Zdravniki specialisti 22 21,75 2 1,3 3 3 1 0,9 28 26,95

Zdravniki specializanti* 11 11 11 11

Zdravnica ml. razisk.** 1 1 1 1

VMS in dipl. MS 19 18,5 19 18,5

Srednje MS in med. teh. 97 95 2 1 99 96

Fizioterapevti 63 61,38 63 61,38

Delovni terapevti 38 37,86 1 1 11 10,86 1 1 52 50,72

Klinični psihologi 4 4 5 5 9 9

Psihologi 12 11,5 6 6 2 2 20 19,5

Logopedi in defektologi 7 6,86 7 6,86

Socialni delavci 9 8 8 7,75 17 15,75

Inženirji ort. in prot. 16 15 1 1 1 1 2 2 20 19

Višji sanitarni teh. 1 1 1 1

Mag. farm. 10 10 10 10

Dipl. inž. lab. biomed. 1 1 1 1

Farm. in lab. tehniki 4 4 4 4

Bolničarji 8 7,5 8 7,5

Bolniški strežniki 16 16 16 16

Rehab. tehnolog 9 8,25 9 8,25

SKUPAJ 295 288,35 16 15 4 3,3 42 40,86 18 17 18 18 393 382,51 * 10 specializantov FRM: - 1 do 30. 5. 2016 MR, od 1. 6. 2016 specializant - 1 specializant MDPŠ

** MR do 30. 5. 2016, od 1. 6. 2016 specializant FRM


72

Skupno število strokovnih delavcev je še vedno pod spodnjo mejo za strokovno opravljanje dela v zadanem obsegu. Številni zaposleni tudi ne delajo polni delovni čas, kar dodatno otežuje delo. Tudi zaposleni v vodstvu, razen ene zdravnice, ki dela s pacienti okoli 25 % delovnega časa, ne delajo s pacienti. Morali bi upoštevati število zaposlenih na podlagi ur opravljenih na URI – Soča in ne le števila zaposlenih. Že na podlagi deleža zaposlenih imamo 9,74 strokovnih delavcev manj, kar znaša 2,5 odstotka vseh zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Dodatne težave imamo zaradi odsotnosti zaradi porodniških dopustov in specializacij. Njihovo nadomeščanje prikazuje lažno višje številke.


73

3. Izobraževalno delo Izobraževalno delo je druga osnovna dejavnost URI – Soča. Kot terciarna ustanova mora URI – Soča skrbeti za razvoj doktrine na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine ter jo prenašati študentom, pripravnikom, specializantom in strokovnim delavcem. Pri tem je pomembno sodelovanje z Univerzo v Ljubljani ter Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice. Vedno večji interes za sodelovanje pa imajo tudi Univerza na Primorskem, Univerza v Novi Gorici in Ljudska univerza Murska Sobota. V okviru Univerze v Ljubljani sodelujemo z: 1. Medicinsko fakulteto, 2. Zdravstveno fakulteto, 3. Pedagoško fakulteto, 4. Fakulteto za elektrotehniko in 5. Fakulteto za šport. Natančni podatki so v prilogi (poglavji ID-C in ID-Č).

3.1. Medicinska fakulteta – Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino

http://www.mf.uni-lj.si/rehab

Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino je bila ustanovljena 1. aprila 1997. Njena glavna naloga je organizacija dodiplomskega in podiplomskega pouka zdravnikov ter programa specializacije iz fizikalne in rehabilitacijske medicine in tistih strok, ki vključujejo fizikalno in rehabilitacijsko medicino, kot so ortopedija, splošna kirurgija, nevrologija, medicina dela, pediatrija in družinska medicina. Katedra vzdržuje stike z osrednjim strokovnim evropskim odborom "UEMS European Board for Physical and Rehabilitation Medicine", ki v okviru Evropske skupnosti usklajuje podiplomski študij in organizira evropski izpit. V letu 2016 ga je uspešno opravilo 6 specializantov iz Slovenije. V letu 2010 je Katedra pričela s predavanji in vajami za študente 2. letnika MF za predmet Stik z bolnikom. Pridobila pa je tudi eno novo delovno mesto za asistenta. V letu 2012 je Katedra pričela s predavanji in vajami za študente 4. letnika enovitega magistrskega študija za predmet Gibala.

http://www.mf.uni-lj.si/rehab


74

Prof. dr. Helena Burger, dr. med., je v uredniških odborih mednarodnih znanstvenih revij s faktorjem vpliva (Journal of Rehabilitation Medicine, Disability & Rehabilitation, International Journal of Rehabilitation Research, Prosthetics and Orthotics International). Člani katedre: − doc. dr. Metka Moharić, dr. med., predstojnica − prof. dr. Helena Burger, dr. med. − doc. dr. Nika Goljar, dr. med. (do 30. 9. 2016) − doc. dr. Primož Novak, dr. med. (do 30. 6. 2016) − znan. svet. dr. Duška Meh, dr. med. − Ela Loparič, tajnica Habilitirani sodelavci katedre: − izr. prof. dr. Anton Zupan, dr. med. − doc. dr. Nataša Kos, dr. med. − asist. dr. Nataša Bizovičar, dr. med. − asist. dr. Katarina Tonin, dr. med. − asist. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med. − asist. mag. Duša Marn Vukadinovič, dr. med. − asist. dr. Zala Kuret, dr. med. − asist. Lidija Plaskan, dr. med. − asist. Nataša Puzić, dr. med. − asist. Ana Ščavničar, dr. med. − asist. Anja Udovčić Pertot, dr. med. − asist. Urška Zupanc, dr. med.


75

3.2. Pripravništva – dipl. fizioterapevti: 32 – dipl. delovni terapevti: 31 – dipl. logoped: 9 – univ. dipl. psihologi: 17 – socialni delavci: 6 – inženirji ortotike in protetike: 2 – zdravstvena nega: 4

3.3. Specializacije Specializanti fizikalne in rehabilitacijske medicine: 27* (od tega 2 iz tujine – Latvija, Turčija) Specializanti ortopedije: 3 Specializanti splošne kirurgije: 1 Specializanti nevrologije: 3 Specializanti otroške nevrologije: 2 Specializanti pediatrije: 28 Specializanti nevrokirurgije: 1 Specializanti medicine dela, prometa in športa: 6 Specializanti klinične psihologije: 12 Specializanti klinične logopedije: 4 Specializanti revmatologije: / Mladi raziskovalci: 1 *Specialistični izpit iz fizikalne in rehabilitacijske medicine so uspešno opravili: Veronika Potočnik, dr. med. (21. 9. 2016) Irena Bucik Kajin, dr. med. (27. 9. 2016) Ana Murko, dr. med. (29 .11. 2016) *Evropski izpit iz fizikalne in rehabilitacijske medicine so 26. 11. 2016 uspešno opravili:

Andrej Bavec, dr. med. Verica Filipova, dr. med. Matic Ivanovski, dr. med. Teja Kovačec Hermann, dr. med. Melita Rožman Klemenčič, dr. med. Ostap Zaremba, dr. med.


76

3.4. Druga izobraževanja v letu 2015 V letu 2016 smo na URI – Soča sami ali v sodelovanju z nekaterimi drugimi strokovnimi združenji (Zbornica delovnih terapevtov Slovenije, Društvo za protetiko in ortotiko – ISPO Slovenija, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije) organizirali vrsto strokovnih izobraževanj. Podrobni podatki so navedeni v prilogi v razdelkih STO-C in STO-Č. Prenos naše metode v drugo državo, kjer se uporablja v več ustanovah: − Mednarodna strokovna izobraževanja o zdravljenju spastičnosti z intratekalnim

dovajanjem baklofena: • Delavnica z mednarodno udeležbo Hands-on Botulinum toxin sono ultrasound

workshop (Ljubljana, 4. in 5. 10. 2016) • Delavnica z mednarodno udeležbo Intrathecal drug delivery in the treatment of

spasticity and chronic pain neurorehabilitation (Ljubljana, 12. – 14. 10. 2016) • Intrathecal drug in the treatment of spasticity, Sarajevo, 12. 12. 2016 (izvajalci:

mag. Klemen Grabljevec, dr. med., Marta Gorišek Humar, dipl. FT, Branka Vipavec, dipl. MS)

Poučevanje izvirnih metod diagnostike, preventive, zdravljenja in rehabilitacije: − Senzomotorna integracija, stimulacija in snoezelen pri osebah z okvaro osrednjega

živčnega sistema (Ljubljana, 8. in 9. 4. 2016) − Uvod v integracijo nevrodinamike v nevrorehabilitaciji (spodnji ud), Ljubljana, 27.

5. 2016 − Ocenjevanje strukturirane aktivnosti – OSA, Ljubljana, 11. 11. 2016 − Funkcijsko usposabljanje z glasbo – FUNB – modul, Ljubljana, 19. – 20. 12. 2016

3.5. Redno izobraževanje kadrov Redno skrbimo tudi za izobraževanje zaposlenih: – vsak ponedeljek imamo strokovno predavanje za vse zaposlene rehabilitacijske

strokovnjake (interdisciplinarno izobraževanje); – enkrat tedensko imamo interna izobraževanja zdravnikov; – enkrat mesečno imajo lastna interna izobraževanja fizioterapevti, delovni terapevti,

diplomirani inženirji ortotike in protetike, medicinske sestre, farmacevti, psihologi, logopedi in socialni delavci.

Za zaposlene zdravstvene delavce smo dodatno organizirali naslednja izobraževanja: − Rehabilitacijska zdravstvena nega nevrološkega bolnika (terapevtska nega po konceptu

Bobath / NDT) – tečaj za diplomirane medicinske sestre/zdravstvene tehnike. − Uvod v integracijo nevrodinamike v nevrorehabilitaciji (prvi del – trup in spodnji del). − Temeljni postopki oživljanja. Zaposleni se redno udeležujejo tudi strokovnih srečanj, ki jih organizirajo druge terciarne zdravstvene ustanove in strokovna združenja v Sloveniji ter strokovnih srečanj in kongresov v tujini. Na njih smo predstavili in objavili 244 prispevkov (dokazila v prilogi pod ST-F) ter imeli 17 vabljenih predavanj v tujini in 4 v Sloveniji (SF-F, ID-B).


77

4. Raziskovalno delo Tudi v letu 2016 smo sodelovali v številnih mednarodnih projektih, v programskih skupinah, ki jih financira ARRS, smo nosilci domačih projektov in skrbimo za razvoj raziskovalnega kadra. V letu 2016 smo objavili 19 člankov v mednarodnih revijah s faktorjem vpliva, enega v reviji The Lancet (IF=44.002). V mednarodnih revijah s faktorjem vpliva so bili objavljeni naslednji članki:

1. BIZOVIČAR, Nataša, MATJAČIĆ, Zlatko, STANONIK, Irena, GOLJAR, Nika Overground gait training using a motorized assistive device in patients with severe disabilities after stroke. International journal of rehabilitation research, ISSN 1473-5660. [Online ed.], str. 1-7. http://journals.lww.com/intjrehabilres/toc/publishahead, doi: 10.1097/MRR.0000000000000199. [COBISS.SI-ID 2255465] IF= 1.25(2015)

2. BURGER, Helena, VIDMAR, Gaj. A survey of overuse problems in patients with acquired or congenital upper limb deficiency. Prosthetics and orthotics international, 2016, vol. 40, no. 4, str. 497-502. [COBISS.SI-ID 2052457] IF=0.930(2015)

3. ORTIZ-CATALAN, Max, GUÐMUNDSDÓTTIR, Rannveig A, KRISTOFFERSEN, Morten B, ZEPEDA-ECHAVARRIA, Alejandra, CAINE-WINTERBERGER, Kerstin, KULBACKA-ORTIZ, Katarzyna, WIDEHAMMAR, Cathrine, ERIKSSON, Karin, STOCKSELIUS, Anita, RAGNÖ, Christina, PIHLAR, Zdenka, BURGER, Helena, HERMANSSON, Liselotte. Phantom motor execution facilitated by machine learning and augmented reality as treatment for phantom limb pain : a single group, clinical trial in patients with chronic intractable phantom limb pain. The Lancet, ISSN 1474-547X. [Online ed.], Dec. 2016, Vol. 388, no 10062, str. 2885-2894. http://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(16)31598-7/fulltext, doi: 10.1016/S0140-6736(16)31598-7. [COBISS.SI-ID 2253673] IF=44.002 (2015)

4. POSTEMA, Sietke G., BONGERS, Raoul M., BROUWERS, Michael A. H., BURGER, Helena, NORLING HERMANSSON, Liselotte M., RENEMAN, Michiel F., DIJKSTRA, Pieter U., SLUIS, Corry K. van der. Musculoskeletal complaints in transverse upper limb reduction deficiency and amputation in the Netherlands : prevalence, predictors, and impact on health. Archives of physical medicine and rehabilitation, July 2016, vol. 97, no. 7, str. 1137-1145, doi: 10.1016/j.apmr.2016.01.031. [COBISS.SI-ID 2143081] IF=3.045(2015)

5. POSTEMA, Sietke G., BONGERS, Raoul M., BROUWERS, Michael A. H., BURGER, Helena, NORLING HERMANSSON, Liselotte M., RENEMAN, Michiel F., DIJKSTRA, Pieter U., SLUIS, Corry K. van der. Upper limb absence : predictors of work participation and work productivity. Archives of physical medicine and rehabilitation, 2016, vol. 97, no. 6, str. 892-899, doi: 10.1016/j.apmr.2015.12.022. [COBISS.SI-ID 2143337] IF=3.045(2015)

http://journals.lww.com/intjrehabilres/toc/publishahead

http://dx.doi.org/10.1097/MRR.0000000000000199

http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2255465


http://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(16)31598-7/fulltext

http://dx.doi.org/10.1016/S0140-6736(16)31598-7


http://dx.doi.org/10.1016/j.apmr.2016.01.031





78

6. CIKAJLO, Imre, ŠPRAGER, Sebastijan, ERJAVEC, Tatjana, ZAZULA, Damjan. Cardiac arrhythmia alarm from optical interferometric signals during resting or sleeping for early intervention. Biocybernetics and Biomedical Engineering, 2016, vol. 36, no. 1, str. 267-275, doi: 10.1016/j.bbe.2015.12.006. [COBISS.SI-ID 2128233] IF=0.808(2015)

7. CIKAJLO, Imre, OSREČKI, Ksenija, BURGER, Helena. The effects of different types of ankle-foot orthoses on postural responses in individuals with walking impairments. International journal of rehabilitation research, ISSN 1473-5660. [Online ed.], 2016, vol 39, no. 4, str. 313-319, ilustr. http://www.intjrehabilres.com, doi: 10.1097/MRR.0000000000000189. [COBISS.SI-ID 2210921] IF= 1.25(2015)

8. CIKAJLO, Imre, BAJUK, Slavica. Response latencies to postural disturbances when using a virtual reality balance trainer or wobble board in persons with low back pain. International journal of child health and human development, ISSN 1939-5965, 2016, vol. 9, no. 3, str. 323-331. [COBISS.SI-ID 2218857] IF=0.31 (2014/2015)

9. GOLJAR, Nika, GLOBOKAR, Daniel, PUZIĆ, Nataša, KOPITAR, Natalija, SKRBINŠEK, Maja, IVANOVSKI, Matic, VIDMAR, Gaj. Effectiveness of a fall-risk reduction programme for inpatient rehabilitation after stroke. Disability and rehabilitation, 2016, vol. 38, no. 18, str. 1811-1819 [COBISS.SI-ID 2130793] IF=1.919(2015)

10. BURNS, Anthony S., LANIG, Indira S., GRABLJEVEC, Klemen, NEW, Peter, BENSMAIL, Djamel, ERTZGAARD, Per, NENE, Anand. Optimizing the management of disabling spasticity following spinal cord damage : the ability network - an international initiative. Archives of physical medicine and rehabilitation, ISSN 1532-821X. [Online ed.], 2016, vol 97, no. 12, str. 2222-2228, doi: 10.1016/j.apmr.2016.04.025. [COBISS.SI-ID 2190697] IF=3.045(2015)

11. HORVAT RAUTER, Barbara, JAMNIK, Helena. Importance of an education programme for patients with chronic widespread pain : Barbara Horvat, Helena Jamnik. International journal of rehabilitation research, ISSN 0342-5282. [Print ed.], 2016, vol. 39, no. 4, str. 361-364, doi: 10.1097/MRR.0000000000000184. [COBISS.SI-ID 2252905] IF= 1.25(2015)

12. MATJAČIĆ, Zlatko, ZADRAVEC, Matjaž, OBLAK, Jakob. Sit-to-stand trainer : an apparatus for training normal-like sit to stand movement. IEEE transactions on neural systems and rehabilitation engineering, June 2016, vol. 24, no. 6, str. 639-649, ilustr., doi: 10.1109/TNSRE.2015.2442621. [COBISS.SI-ID 2037353] IF=2.583(2015)

13. OLENŠEK, Andrej, ZADRAVEC, Matjaž, MATJAČIĆ, Zlatko. A novel robot for imposing perturbations during overground walking : mechanism, control and normative stepping responses. Journal of neuroengineering and rehabilitation, 2016, vol. 13, no. 55, ilustr. [COBISS.SI-ID 2188905] IF=2.419(2015)

http://dx.doi.org/10.1016/j.bbe.2015.12.006


http://www.intjrehabilres.com/









http://dx.doi.org/10.1109/TNSRE.2015.2442621




79

14. CAPELA, Nicole A., LEMAIRE, Edward D., BADDOUR, Natalie, RUDOLF, Marko, GOLJAR, Nika, BURGER, Helena. Evaluation of a smartphone human activity recognition application with able-bodied and stroke participants. Journal of neuroengineering and rehabilitation, 2016, vol. 13, no. 5, ilustr. http://jneuroengrehab.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12984-016-0114-0, doi: 10.1186/s12984-016-0114-0. [COBISS.SI-ID 2131305] IF=2.419(2015)

15. GROSEK, Štefan, ORAŽEM, Miha, KANIČ, Maja, VIDMAR, Gaj, GROŠELJ, Urh. Attitudes of Slovene paediatricians to end-of-life care. Journal of paediatrics and child health, March 2016, vol. 52, no. 3, str. 278-283, ilustr., doi: 10.1111/jpc.13006. [COBISS.SI-ID 2620588] IF=1.477(2015)

16. KOCJAN, Tomaž, JANEŽ, Andrej, STANKOVIČ, Milenko, VIDMAR, Gaj, JENSTERLE SEVER, Mojca. A new clinical prediction criterion accurately determines a subset of patients with bilateral primary aldosteronism before adrenal venous sampling. Endocrine practice, 2016, vol. 22, no. 5, str. 587-594, doi: 10.4158/EP15982.OR. [COBISS.SI-ID 32456921] IF=2.074(2015)

17. ŠTEFANČIČ, Martin, VIDMAR, Gaj, BLAGUS, Rok. Long-term recovery of muscle strength after denervation in the fibular division of the sciatic nerve. Muscle & nerve, 2016, vol. 54, no. 4, str. 702-708 , doi: 10.1002/mus.25103. [COBISS.SI-ID 2162025] IF=2.713(2015)

18. KOSMAČ, Nina, VIDMAR, Gaj, VIRAG, Martin, OSREDKAR, Joško, KNEŽEVIČ, Ivan. Comparison of sevoflurane and propofol anaesthetic regimes in respect to the release of troponin I and cystatin C in off-pump myocardial revascularisation : a randomised controlled trial. Signa vitae, ISSN 1845-206X, 2016, vol. 12, no. 1, str. 36-42, graf. prikazi. http://www.signavitae. com/2016/10/comparison-of-sevoflurane-and-propofol-anaesthetic-regimes-in-respect-to-the-release-of-troponin-i-and-cystatin-c-in-off-pump-my ocardial-revascularisation-a-randomised-controlled-trial/, http://www.signavitae.com/articles/ahead-of-print/. [COBISS.SI-ID 4216433] IF=0.154 (2015)

19. CODE, Christopher, PAPATHANASIOU, Ilias, RUBIO-BRUNO, Silvia, DE LA PAZ CABANA, Maria, VILLANUEVA, Maria Marta, HAALAND-JOHANSEN, Line, PRIZL-JAKOVAC, Tatjana, LEKO, Ana, ŽEMVA, Nada, PATTERSON, Ruth, BERRY, Richard, ROCHON, Elizabeth, LEONARD, Carol, ROBERT, Amelie. International patterns of the public awareness of aphasia. International journal of language & communication disorders, 2016, vol. 51, no. 3, str. 276-284, doi: 10.1111/1460-6984.12204. [COBISS.SI-ID 2100585] IF=1.798 (2015)

http://jneuroengrehab.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12984-016-0114-0

http://dx.doi.org/10.1186/s12984-016-0114-0


http://dx.doi.org/10.1111/jpc.13006


http://dx.doi.org/10.4158/EP15982.OR


http://dx.doi.org/10.1002/mus.25103


http://www.signavitae.com/2016/10/comparison-of-sevoflurane-and-propofol-anaesthetic-regimes-in-respect-to-the-release-of-troponin-i-and-cystatin-c-in-off-pump-myocardial-revascularisation-a-randomised-controlled-trial/



http://www.signavitae.com/articles/ahead-of-print/

http://www.signavitae.com/articles/ahead-of-print/


http://dx.doi.org/10.1111/1460-6984.12204



80

4.1. Mednarodni projekti Balance Augmentation in Locomotion, through Anticipative, Natural and Cooperative control of Exoskeletons (BALANCE) EU 7FP ICT-2011.2.1 – STREP project (sodeluje 8 partnerjev) Koordinator: TECNALIA (dr. Jan Veneman) Partner iz Slovenije: URI – Soča (prof. dr. Zlatko Matjačić) Obdobje trajanja projekta: 1. 9. 2013 – 28. 2. 2017 Projekt BALANCE se osredotoča na razvoj eksoskeletnega robotskega mehanizma ter sistema vodenja za podporo hoje, ki bo omogočal simbiotično sodelovanje človeka in stroja v smislu zagotavljanja dinamičnega ravnotežja. Specifični cilji projekta so: − Raziskati nevrofiziološke in biomehanske mehanizme vzdrževanja dinamičnega ravnotežja

tako pri zdravih ljudeh kot tudi pri osebah z različnimi nevrološkimi motnjami med stojo in hojo (proaktivni in reaktivni vidik) skozi eksperimentalno delo in študij ustreznih modelov

− Razviti strategijo vodenja bipedalne biomehanske strukture s podobnimi zmožnostmi kot jih ima človek, katere bomo preizkusili na obstoječih bipedalnih mehanizmih

− Razviti strategijo vodenja podpore vzdrževanja dinamičnega ravnotežja človeka, ki je opremljen z ustreznim eksoskeletnim mehanizmom

− Implementacijo razvitega sistema vodenja − Evalvacija delovanja razvitih sistemov vodenja in eksoskeletnega mehanizma pri osebah z

različnimi nevrološkimi motnjami V letu 2016 smo nadaljevali z obsežnimi meritvami biomehanskih odzivov na motilne sunke med hojo zdravih oseb in ljudi po preboleli možganski kapi. EASY-IMP Collaborative Development of Intelligent Wearable Meta-Products in the Cloud NMP2-LA-2013-609078 Nosilna ustanova: Deutsches Forschungszentrum fuer Kuenstliche Intelligenz GmbH Sodelujoča ustanova: URI – Soča (prof. dr. Helena Burger, dr. med.) Obdobje trajanja projekta: 1. 9. 2013 – 31. 8. 2016 Namen projekta EASY-IMP je bil razviti metode, orodje in uporabne sestavne dele za oblikovanje in izdelavo inteligentnih produktov, ki jih bo uporabnik nosil v obliki obleke, obutve ali pripomočkov. Rezultate tega razvoja smo nato preizkusili v rehabilitaciji in športu. Senzorji so pacientom nudili povratno informacijo o pravilnosti izvedbe različnih nalog, zdravstvenemu osebju pa o zahtevnosti in aktivnosti pacientov. Z julijem 2016 je konzorcij projekta »EASY-IMP - Razvoj inteligentnih in prenosnih meta-izdelkov s sodelovanjem v informacijskem oblaku« uspešno zaključil ta evropski projekt o tovarnah prihodnosti. Sodelavci so delovanje načrtovalske platforme v informacijskem oblaku preskusili s tremi izdelki (meta produkti), ki so namenjeni rehabilitaciji. URI-Soča je kot eden od 12-tih partnerjev sodeloval pri kliničnem preskušanju dveh izdelanih prototipov: − Prenosnega enokanalnega EKG sistema za merjenje, registracijo, procesiranje in spletni

prikaz. Sistem vključuje EKG napravo Minder, merilne elektrode vgrajene v »pametno tkanino«, NuuboCare Android aplikacije za pametni telefon pacienta, spletni portal Care.nuubo.com ter program nECG Suite za prikaz in analizo podatkov za kardiologa. Napravo Minder smo evalvirali pri petih pacientih po možganski kapi.

− Senzorskega sistema za rehabilitacijske igrice. Sistem za izvajanje rehabilitacijskih igric meri gibe igralca s senzorji. Sistem je vgrajen v hlače in se pripne na spodnje ude


81

pacienta. S petimi pacienti po možganski kapi smo evalvirali dve igri: vrtiljak in odbijanje žoge s koleni.

Evropska komisija je projekt ocenila z »zelo dobro«, zaključujemo pa ga tudi finančno. Mhealth Platform for Parkinson’s Disease Management (PD_manager) EU H2020-PHC 643706 Vrsta projekta: EU Horizont 2020 Naročnik: Evropska komisija – program Horizont 2020 ICT Nosilna ustanova: Inštitut Jožef Štefan, Slovenija / Fondazione Ospedale San Camillo, Italija Vodja programa: Dr. Dragana Miljković / Dr. Angelo Antonini Koordinator v URI – Soča: prof. dr. Imre Cikajlo Sodelavci: mag. Karmen Peterlin Potisk, Mateja Vesel, Alma Dekić, Dejana Zajc, Tatjana Krizmanič, Irena Dolinšek Obdobje trajanja projekta: 1.1.2015 – 31.12.2017 Projekt PD_manager obravnava sodoben pristop k zelo kompleksni Parkinsonovi bolezni, s katero pacienti živijo več let, celo desetletij. Cilj projekta je multidisciplinarna obravnava in vodenje pacientov z boleznijo, vključiti različne stroke (nevrologe, fizioterapevte, logopede, delovne terapevte, prehranske strokovnjake in druge), da bi pacientu omogočili samostojno obvladovanje bolezni in višjo kakovost življenja. V projektu bodo razviti vedenjski modeli za uporabnike PD_managerja (bolniki, negovalci, nevrologi in drugi ponudniki zdravstvenega varstva), modeli izobraževanj za paciente, negovalne in svojce, nove tehnologije z nemotečimi senzorji, aplikacije na pametnih telefonih, ki bodo omogočajo identifikacijo simptomov, spremljanje bolezni in zbiranje podatkov iz senzorjev. Projekt je tematsko razdeljen v 3 sklope: prepoznavanje motoričnih in ne motoričnih simptomov pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo, ocenjevanje upoštevanja zdravniških receptov in izvedba prehranske študije in razvoj ter študija učinkovitosti računalniško podprte fizioterapije na domu. URI -Soča sodeluje pretežno pri zadnjem sklopu in s sodelavci sodeluje pri razvoju iger v navideznih okoljih in izvaja evalvacijo v bolnišničnem in domačem okolju. V letu 2016 smo skupaj z raziskovalno z IJS uporabili aplikacijo za fizioterapijo zgornjih ekstremitet (prijemanja in doseganja) v navidezni resničnosti in jo pilotno preskusili na URI – Soča ter na domovih izbranih uporabnikov. Make it ReAAL Vrsta projekta: EU CIP Innovation - raziskovalni Naročnik: Evropska komisija – program EU CIP - Competitiveness and innovation framework programme Nosilna ustanova: Fraunhofer IGD – Interactive Multimedia Appliances, Nemčija Vodja programa: Reiner Wichert / Dr. Mohammad Reza (Saied) Tazari Koordinator v URI – Soča: prof. dr. Imre Cikajlo Sodelavci: dr. Mojca Debeljak Obdobje trajanja projekta: 16. 2. 2015 – 15. 2. 2016 Projekt ReAAL je izredno obširen projekt, ki je imel za cilj preizkusiti univerzalno programsko platformo za razvoj aplikacij (razvita v EU FP7 projektu UniversAAL, www.universaal.org) in predlagati smernice, navodila za interoperabilne rešitve za aktivno in samostojno bivanje starejših bolnih in poškodovanih oseb. Cilj je bil preizkusiti razne aplikacije na 7000 uporabnikih v vsaj petih državah EU ter poiskati dobre prakse. Vse novododane in razvite aplikacije so morale uporabljati UniversAAL platformo in tako omogočati interoperabilnost v smislu delovanja na različnih operacijskih sistemih, "plug&play" dodajanja novih senzorjev, opreme in rešitev ter obstoječih in novonastalih storitev. URI – Soča je v projektu sodeloval s pilotnim projektom Telerehabilitacija, ki


82

omogoča vadbo ravnotežja in zajem posturalnih odzivov. Pilotno razvite rešitve smo integrirali v UniversAAL platformo in tako omogočili izmenjavo izmerjenih podatkov med aplikacijami, sinhronizacijo urnikov načrtovanih in dejansko izvedenih terapij. V letu 2016 smo zaključili z obdelavo podatkov in pripravo publikacije. ReCoVR “Realising Collaborative VRs for Wellbeing and Self-healing” Vrsta projekta: tržni, razvojno-raziskovalni Naročnik: MIND MYTHS Ltd, Irska Nosilna ustanova: MIND MYTHS Ltd, Irska Vodja programa: Mark Roddy Koordinator v URI – Soča: prof. dr. Imre Cikajlo Sodelavci: Urša Čižman Štaba, Suzana Vrhovac, dr. Mojca Debeljak Obdobje trajanja projekta: 1. 9. 2015 – 31. 3. 2016 Projekt ReCoVR (https://youtu.be/IQA6Y4L9qY0) je bil tržni projekt, ki ga je financiral sklad FICHe Follow the Future Internet CHallenge eHealth!, koordiniralo pa podjetje Mind Myths Ltd. Razvijali smo nov koncept sproščanja in terapije oseb, ki trpijo za anksioznostjo, stresom, kronično bolečino, tudi novodobne meditacije imenovane »Mindfulness« z uporabo navideznih tehnologij. Znanstvene raziskave kažejo, da tovrstna terapija lahko zelo učinkovito in v kratkem času zmanjša težave. Ker je storitev primarno namenjena osebam na domu in na delovnem mestu, terapevt pa je lahko tudi v krajevno oddaljeni ustanovi, razvoj programske opreme poteka na mobilnih platformah. Trenutno edina komercialno dostopna naprava, ki omogoča pogled v 3D okolje in ne potrebuje nobene dodatne opreme razen podatkovnega brezžičnega omrežja (3G, LTE ali WiFi), je Samsung GearVR. Za procesiranje in komunikacijo uporablja Samsungov pametni telefon (S6 ali Note 4, v 2016 tudi Note5). URI -Soča je sodeloval pri razvoju terapevtske aplikacije v 3-D navideznem okolju. Izvedli smo študijo o uporabniški izkušnji med pacienti in terapevti, študijo primera in pilotno evalvacijsko študijo. V letu 2016 smo zaključili z obdelavo podatkov in pripravo publikacije. PATHWAYS: Towards a more inclusive labour market where participation of people with chronic disease and mental disorders will be possible – EU HP-PJ-2014 663474 (sodeluje 12 partnerjev) Spletna stran: http://www.path-ways.eu Koordinator: Fondazione IRCCS Istituto Neurologico Carlo Besta, Milano (prof. Matilde Leonardi, dr. med.) Trajanje projekta: 1. 5. 2015 – 30. april 2018 Partner iz Slovenije: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča (prof. dr. Helena Burger, dr. med., izr. prof. dr. Gaj Vidmar, Metka Teržan, dr. med., mag. Andreja Švajger, dr. Aleksandra Tabaj, mag. Valentina Brecelj, asist. Črtomir Bitenc) PATHWAYS je triletni program Evropske unije, namenjen "razvoju inovativnih pristopov za spodbujanje zaposlovanja in ponovne vključitve oseb s kroničnimi boleznimi na trg dela ter izboljšanje njihove zaposljivosti". Osebe s kroničnimi boleznimi ali težavami z duševnim zdravjem se pogosto soočajo s težavami pri zaposlovanju, kar prinaša negativne posledice na ravni posameznika, države in Evrope. V projektu sodelujejo partnerji iz destih držav, kar bo omogočilo primerjavo strategij med evropskimi regijami z upoštevanjem kulturnih in družbenih razlik. Multidisciplinanost sodelovanja bo zagotovilo posvetovanje z deležniki, vključno z organizacijami zagovornikov, delodajalci, oblikovalci politik, sindikati, nevladnimi organizacijami, mednarodnimi organizacijami in predstavniki EU.

http://www.path-ways.eu/


83

Cilji projekta so: (1) pregledati strategije za zaposlovanje in ponovno vključitev na trg dela za osebe s kroničnimi boleznimi in težavami z duševnim zdravjem; (2) ovrednotiti učinkovitosti teh strategij; (3) oceniti specifične potrebe po delu pri osebah s kroničnimi boleznimi in težavami z duševnim zdravjem; (4) razviti evropske smernice za podporo vpeljavi učinkovitih strategij za zaposlovanje in ponovno vključitev na trg dela. Rezultati v letu 2016: − sodelovanje pri izdelavi protokola sistematičnega pregleda literature, identifikacija

nacionalnih poročil o zaposlovanju invalidov ter izbor relevantnih podatkov iz nacionalnih evalvacijskih poročil – vpis podatkov v obrazec "Evaluation documents identified in Slovenia« in v obrazec »List of (re)integration strategies identified in Slovenia«;

− strukturirano povzemanje znanstvenih člankov o učinkovitosti različnih rehabilitacijskih ukrepov in programov glede na zaposlitev oziroma vrnitev na delovno mesto za osebe s kroničnimi mišično-skeletnimi težavami (določanje in opis strategije in cilja posameznih raziskav, raziskovalnega načrta, značilnosti raziskovanega vzorca udeležencev, merjenih spremenljivk, rezultatov, odlik in slabosti raziskave) ter nadaljnje sklepanje iz povzetih raziskav in drugih virov podatkov o pomembnih in učinkovitih oblikah rehabilitacijskih programov in o načinih spremljanja oseb z zmanjšano zmožnostjo glede na zaposlitev in splošno stanje (WP5);

− izvajanje intervjujev s predstavniki MDDSZ, ZIZRS in uporabniki storitev (na podlagi vprašalnika "Pregled obstoječih strategij zaposlitvene in poklicne rehabilitacije za osebe s kroničnimi boleznimi in težavami z duševnim zdravjem") ter priprava poročila o ugotovitvah, pridobljenih iz intervjujev;

− sodelovanje pri pripravi in urejanju končne različice vprašalnika o zaposlitvenih potrebah PATHWAYS, dogovarjanje z reprezentativnimi invalidskimi društvi za izpolnjevanje vprašalnika o zaposlitvenih potrebah PATHWAYS, izpolnjevanje vprašalnika o zaposlitvenih potrebah PATHWAYS pri reprezentativnih invalidskih organizacijah in z ostalimi potencialnimi kandidati (WP6);

Designing quality and training tools for competence profile of supported employment specialists (Tools for SE Specialists) Naročnik: Evropska komisija Koordinator projekta: Istanbul Medeniyet University, Turčija Koordinatorica projekta za URI − Soča: mag. Zdenka Wltavsky Sodelujoči: Črtomir Bitenc, mag. Valentina Brecelj Trajanje: september 2015 – avgust 2017 Cilj projekta je razviti sistem za prepoznavanje, vrednotenje in akreditacijo znanja, veščin in kompetenc izvajalcev podpornega zaposlovanja v skladu z EQAVET – Evropskim zagotavljanjem kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Projekt je osredotočen v podpore ljudem z zmanjšanimi zmožnostmi in delodajalcem pri zaposlovanju. Pri prepoznavanju kompetenc sledimo principu ECVET – Evropski kreditni sistem za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja. V projektu sodeluje šest partnerjev iz štirih evropskih držav. Razvit program za usposabljanje za specialiste na področju podpornega zaposlovanja bo akreditiran na nacionalnem nivoju. Projekt podpira socialno kohezijo in socialno vključenost invalidov z razvojem aktivnosti podpornega zaposlovanja ter spodbuja socialno odgovornost, kjer oba, zasebni in javni sektor igrata pomembno vlogo. V letu 2016 smo projektni partnerji izvedli nacionalne raziskave z namenom prepoznavanja potreb po usposabljanju za izvajalce podpornega zaposlovanja invalidov, manjkajoča znanja in potrebne kompetence, ki jih potrebujejo pri svojem delu. V raziskavi smo pripravili 5 različnih vprašalnikov za ciljne skupine, ki sodelujejo v procesu podpornega zaposlovanja: za izvajalce podpornega zaposlovanja, centre poklicnega izobraževanja in usposabljanja, za


84

delodajalce, za javne organe in nevladne organizacije. Rezultat projekta je v letu 2016 poročilo, ki ga sestavljajo kvantitativna in kvalitativna analiza nacionalnih ugotovitev povezanih s potrebami po usposabljanju, ki je osnova za pripravo učnih vsebin za kurikulum. V letu 2016 smo pripravili še “EQAVET sistem za zaposlovanje specialistov za podporno zaposlovanje” (prepoznavanje, vrednotenje in akreditacija) in “Navodila za sistem spremljanja kompetenc za storitve podpornega zaposlovanja”. Vsa poročila so objavljena na spletni strani projekta www.tools4se.info Projekt SEEDS – supported employment, entrepreneurship and disability Naročnik: Evropska komisija Koordinator projekta: Fundacion EMPLEA Koordinatorica projekta za URI – Soča: mag. Valentina Brecelj Sodelujoči: mag. Ana Petrović Trajanje: Projekt bo trajal od 2015 do 2017. Podporno zaposlovanje je že uveljavljen model z dokazano učinkovitostjo za spodbujanje zaposlovanja ranljivih skupin. Skupna definicija podpornega zaposlovanja je zagotavljanje podpore ljudem z zmanjšanimi zmožnostmi in ostalim ranljivim skupinam pri zagotavljanju in ohranitvi zaposlitve na običajnem trgu dela. Cilja projekta sta (1) izboljšati kakovost podpore za ljudi z zmanjšanimi zmožnostmi na področju podjetništva z oblikovanjem in potrditvijo skupnega intervencijskega modela za spodbujanje podjetniških iniciativ za osebe z zmanjšano zmožnostjo in (2) opredelitev strokovnega profila svetovalcev za podporno samozaposlovanje. Partnerji v projektu so EMPLEA, SUEM.BE, APEA, EUSE. V letu 2016 smo izvedli naslednje naloge: - priprava intervencijskega modela »4-stages Process of Supported Employment towards

Self-employment«, - predstavitev dobre prakse uvedbe podpornega zaposlovanja na sistemsko raven, - predstavitev dveh primerov dobrih praks – izvedli smo strukturirani intervju z dvema

osebama, ki sta v letu 2015/2016 odprli lastno podjetje, - zbiranje informacij (vprašalnik) med podjetniki in samozaposlenimi o izkušnjah pri

odpiranju podjetja oz. samozaposlitvi in ovirah, s katerimi so se soočali. COST Action IS1211: Cancer and Work Network (CANWON) Vrsta projekta: aplikativni Naročnik: COST Nosilna ustanova: Academic Medical Centre, Amsterdam (the Netherlands) Članica organizacijskega odbora: Metka Teržan Obdobje trajanja projekta: 24.5. 2013 - 23. 5. 2017 V Evropi za rakom zboli letno 3,2 milijona ljudi, 1,6 milijona jih je še v aktivni dobi. Povečuje se število preživelih, ki pa so izpostavljeni riziku brezposelnosti, kar močno vpliva na kakovost njihovega življenja. Raziskave na tem področju so zato zelo pomembne, a so nepovezane znotraj Evrope in jih ne poznamo dovolj. Potrebno bi bilo tudi razvijati intervencije za podporo zaposlovanja. Znotraj te aktivnosti naj bi se te pomanjkljivosti odpravile. Pričakujejo, da bi se na ta način izvršila hitra izmenjava znanja v Evropi, standardizirale metode in tehnike, razvile intervencije, pripravile smernice za vračanje na delo in izboljšala kakovost bolnikov z rakom. V letu 2016 smo največ aktivnosti znotraj projekta posvetili pripravi preglednega članka o orodjih, ki se uporabljajo pri ugotavljanju psihosocialnih tveganj pri vračanju na delo po prebolelem raku. Neposredni izmenjavi informacij sta bili namenjeni srečanji v Londonu in Milanu. V Zagrebu smo poslušali teoretična izhodišča za pripravo z dokazi podprtih

http://www.tools4se.info/


85

praktičnih smernic, s predavanji izmenjali izkušnje sodelovanja z delodajalci in pripravili podlage za deklaracijo o vračanju na delo po prebolelem raku. JUST – PAL Koordinatorica projekta: dr. Zdenka Wltavsky, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Obdobje trajanja projekta: 1. 1. 2016 do 31. 12. 2017 Projekt PAL je osredotočen v razvoj celovitega pristopa in podporo številnim ciljem na področju izobraževanja, zaposlovanja in integracije ranljivih skupin. Devetnajst projektnih partnerjev iz EU bo razvilo skupne evropske rešitve in izvedlo lokalne ukrepe v podporo ranljivim skupinam na štirih ključnih področjih: dostop do izobraževanja, zaposlovanje, zdravje in bivanje. Specifični cilji projekta vključujejo: boj proti diskriminaciji, krepitev vzajemnega partnerstva in sodelovanja zainteresiranih strani, promocijo demokratičnih vrednot, krepitev temeljnih pravic in utrjevanje pravne države. Na področju zaposlovanja ranljivih skupin bomo uvedli naslednje ukrepe: podporo pri pridobivanju prvih delovnih izkušenj, poklicno usposabljanje, usposabljanje na delovnem mestu, vseživljenjsko učenje in razvoj delovnih veščin, spodbujanje samozaposlovanja in podjetništva, odpravo ovir vključno z diskriminacijo, ponovno zaposlovanje in zagotavljanje enakega dostopa pri zaposlovanju. V okviru projekta bomo izvedli lokalna usposabljanja, delavnice ter promocijske aktivnosti za predstavitev modela proti diskriminaciji, ki bo temeljil na najboljših EU praksah. V letu 2016 smo izvedli nacionalne analize na področju diskriminacije ranljivih skupin in pripravili cilje in ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja le-teh, ki bodo pripomogli k izboljšanju situacije (proti diskriminaciji). Pripravili smo informativne zloženke, poster in številne promocijske aktivnosti v lokalnih skupnostih (Murska Sobota, Maribor) med različnimi akterji, ki so povezani s ciljno skupino. Učno gradivo smo predstavili na Webinarjih za področje izobraževanja in zaposlovanja ranljivih skupin. Pripravljali smo se na prvo konferenco in kampanjo »It is not too late«, ki bo potekala januarja 2017 v Pragi, kjer bo vodilna tema preprečevanje prezgodnjega izstopa iz šole, diskriminacije v šolah ter možnosti kasnejšega šolanja za ranljive skupine. Na konferenci bomo predstavili slovensko dobro prakso na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidov Romov v Centru za poklicno rehabilitacijo Murska Sobota. Več informacij je dostopno na spletni strani projekta www.projectpal.eu. BIG STEP: Learning through Gamification – Integration of the vulnerable groups (Učenje z “igrifikacijo” – integracija ranljivih skupin) Koordinatorica projekta: dr. Zdenka Wltavsky, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Obdobje trajanja projekta: od novembra 2016 do novembra 2018 Prioriteta projekta BIG STEP je spodbuditi vključevanje ranljivih skupin (vključno invalidov) v proces izobraževanja in integracijo v skupnost s pomočjo inovativne izobraževalne metode z razvojem večnamenske izobraževalne igre. Igrifikacija je uporaba značilnih elementov igranja iger (npr. točkovanje, tekmovanje z drugimi) na različnih področjih, kot so poučevanje, spodbujanje sodelovanja. V tem smislu bomo v projektu razvili novo 2-D video igro, ki bo pomagala pri učenju z ranljivim skupinam z igro in digitalno interakcijo, hkrati pa bo združevala tudi lokalne kulturne vidike države. Igra bo prilagojena potrebam in stopnji izobrazbe naše ciljne skupine in bo v veliki meri okrepila njihovo uporabo medijev in pismenosti, kar bo zanje koristno tudi pri iskanju zaposlitve. V letu 2016 smo podpisali partnerske pogodbe in sodelovali na prvem sestanku v Solunu, kjer smo spoznali projektne partnerje ter pravila vodenja in finančnega spremljanja projektov v skladu z določili Erasmus+.

http://www.projectpal.eu/


86

THERMAL CARE Koordinatorica projekta: dr. Zdenka Wltavsky, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Obdobje trajanja projekta: od novembra 2016 do novembra 2018 Rehabilitacijski centri in zdravilišča že vrsto let služijo za zdravljenje in lajšanje različnih zdravstvenih težav bolnikov. V današnjem času globalizacije in hitrejšega življenjskega tempa postaja skrb za zdravje človekova prioriteta. Naraščajoče potrebe po preventivi, zdravljenju in rehabilitaciji množičnih bolezni ter staranje prebivalstva v Evropski uniji (večji delež starejših ljudi) se odraža v večji skrbi za zdravje in zdravem načinu življenja, tudi s pomočjo hidroterapije. Ta premik pomeni spremembo dejavnosti poklicnega vedenja in z njim povezanih spretnosti, ki se morajo odzivati na nove potrebe in nova pričakovanja uporabnikov. Cilj projekta je razviti kompetenčni profil strokovnjaka na področju hidroterapije, ki bo nadgradil veščine kurativnega zdravljena s kompetencami, ki jih prinašajo novi trendi na tem področju. Pri prepoznavanju in razvoju kompetenc bomo sledili principom Evropskega kreditnega sistema za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Projektni konzorcij sestavlja osem partnerjev iz šestih evropskih držav s področja izobraževanja in usposabljanja na tem področju, rehabilitacije ter turizma. V letu 2016 smo podpisali partnerske pogodbe in sodelovali na prvem sestanku v Istanbulu, kjer smo spoznali projektne partnerje ter pravila vodenja in finančnega spremljanja projektov v skladu z določili Erasmus+. EVROPSKA KARTICA ZA INVALIDE Koordinatorica projekta: dr. Aleksandra Tabaj, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Obdobje trajanja projekta: 1. februarja 2016 in do avgusta 2017 Cilj projekta je invalidom omogočiti enotnejšo obravnavo in specifične ugodnosti v domači državi in drugih državah EU, še posebej, ko gre za dostopnost prometa, turizma, kulture, športa in prostega časa ter s tem prispevati k uresničevanju Konvencije o pravicah invalidov, Akcijskega programa za invalide 2014 - 2021 in Evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010-2020 na nacionalnem in lokalnem nivoju. Projektno partnerstvo je sestavljeno iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije in URI Soča - Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, ki sodeluje pri projektu kot evalvator projektnih aktivnosti. Ob koncu projekta bodo Upravne enote po Sloveniji začele izdajati kartico, ki jo bodo načeloma lahko prejeli vsi invalidi. V EU poteka osem projektov v prav toliko državah, in sicer poleg Slovenije še v Belgiji, na Cipru, v Estoniji, na Finskem, v Italiji, na Malti in v Romuniji.


87

4.2. Programi in projekti Javne agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) 4.2.1. URI – Soča kot nosilna ustanova Inteligentni robot za trening hoje ARRS L2-5471 Nosilna ustanova: URI – Soča (prof. dr. Zlatko Matjačić) Sodelujoča ustanova: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani (prof. dr. Igor Škrjanc) Sofinancer projekta: Medica Medizintechnik GmbH, Nemčija Obdobje trajanja projekta: 1. 8. 2013 – 31. 7. 2016 Predlog projekta je usmerjen v razvoj inteligentnega vodenja obstoječe avtonomne naprave za trening hoje po ravni podlagi, ki omogoča urjenje dinamičnega ravnotežja in različnih gibalnih manevrov kot so spreminjanje hitrosti, zavijanje med hojo in obračanje na mestu. Naši cilji so se nanašali na razvoj in implementacijo sestavnih modulov kognitivnega okvira vodenja. Modul za identifikacijo hoje človeka je implementiral robusten algoritem za ocenjevanje, procesiranje in percepcijo kinematičnih podatkov, pridobljenih s podpornega mehanizma za medenico, z na kamerah temelječega senzornega sistema in s pospeškometrov in žiroskopov, ki jih bomo namestili na različne dele telesa hodeče osebe. Razvili smo robotsko nadzorovan način hoje, ki temelji na rezultatih identifikacije hoje pri uporabniku prilagojenih vadbenih trajektorijah hoje, in ki adaptivno spreminja hitrost hoje ter hitrost zavijanja glede na uspešnost izvajanja hoje. Razvili smo uporabniško nadzorovan način hoje, ki bo zanesljivo zaznaval namero uporabnika v smislu želene hitrosti in smeri hoje, kar bo omogočilo mobilni platformi sledenje hodeči osebi. Tukaj je tudi vzpostavljen inteligentni algoritem, ki glede na evalvacijo uspešnosti izvajanja hoje vsakega posameznika adaptivno spreminja celostno kognitivno vedenje robota z namenom izboljšati i) točnost prepoznavanja uporabnikovih namer med hojo in ii) mehkost skupnega gibanja hodeče osebe in vozeče se robotske mobilne platforme. Sočasno smo ocenjevali dinamično ravnotežje in rezultate uporabili pri določanju zgornjih meja linearne in kotne hitrosti. Poleg znanstvenega in tehnološkega razvoja je velik del predlagane raziskave namenjen kliničnemu testiranju že med tehnološkim razvojem. Na koncu smo izvedli še klinično ocenjevanje v izbranih kliničnih primerih. V letu 2016 smo dokončali meritve biomehanskih odzivov na motilne sunke med hojo po tekočem traku. Telerehabilitacija ARRS L3-5513 Nosilna ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča Nosilec: prof. dr. Helena Burger, dr. med. Obdobje trajanja projekta: 1. 8. 2013 – 31. 7. 2016 Evropska unija in z njo Slovenija se spopadata z vse večjim problemom zagotavljanja kakovostne in cenovno znosne rehabilitacije. Naraščajo potrebe starajoče populacije ter pričakovanja, ki so posledica vse večjih možnosti zaradi hitrega tehnološkega razvoja. Kriza vzdržnosti zdravstvenih blagajn kliče k spremembam modelov zagotavljanja rehabilitacije. Ena od rešitev tako za Evropo kot slovenski zdravstveni sistem so telerehabilitacijske storitve


88

za zgodnjo oz. podaljšano rehabilitacijo, ki se lahko izvajajo v bližnji zdravstveni ustanovi ali na pacientovem domu. V prvi fazi smo razvili in validirali prenosni sistem za merjenje gibanja (Wearable Mobility Measurement System, WMMS), ki deluje na pametnem telefonu in spremlja gibanje doma in/ali v bolnikovem bivanjskem okolju. V drugi fazi smo uvedli inovativen pristop za izvajanje individualnih programov telerehabilitacije v domačem okolju ob spremljanju napredka in svetovanju na daljavo iz terciarnega centra za rehabilitacijo. Ta pristop bi moral skrajšati čas trajanja hospitalizacije bolnikov v rehabilitacijski ustanovi na račun intenzivne vadbe v domačem okolju pred in po hospitalizaciji. Pacientom, ki so izvajali program rehabilitacije v domačem okolju smo nudili podporo in spremljali napredek z uporabo videokonferenčne povezave (Skype). V letu 2016 smo nadaljevali s preizkušanjem telerehabilitacije pri pacientih po transtibialni amputaciji. Končali smo zbiranje podatkov in začeli z njihovo analizo. Razvili smo metodo telerehabilitacije za paciente po preboleli možganski kapi. Projekt smo uspešno zaključili. 4.2.2. Sodelovanje pri raziskavah drugih nosilcev Raziskovanje na področju javnega zdravja Vodja: prof. dr. Igor Švab, dr. med. Koordinatorja v URI – Soča: prof. dr. Helena Burger, dr. med. Pomen krepitve javnozdravstvenih raziskav poudarjajo vse pomembnejše strategije razvoja zdravstva, kjer raziskovanje na področju javnega zdravja podpira zdravstveno politiko. Po drugi strani pa imajo raziskave javnega zdravja pomemben doprinos k znanosti s svojimi specifičnimi metodami dela, zlasti epidemiološkimi. Raziskovalni program vsebuje štiri programske sklope: - družinsko medicino, - epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni, - genomiko in javno zdravje, - rehabilitacijsko medicino. Celoten programski sklop se ukvarja z izzivi in možnostmi, ki jih razvoj modernih tehnologij prinaša na teh področjih. Na področju rehabilitacije je ključnega pomena merjenje zdravja posameznika in populacije na enoten način. Izvajanje programa je podaljšano do 31. 12. 2018. V letu 2016 smo nadaljevali s preizkušanjem telerehabilitacije pri pacientih po transtibialni amputaciji. Končali smo zbiranje podatkov in začeli z njihovo analizo. Razvili smo metodo telerehabilitacije za paciente po preboleli možganski kapi, zaključili s projektom ugotavljanja zmanjšanih zmožnosti in funkcioniranja pri pacientih po amputaciji enega ali več prstov roke ter z zdravljenjem fantomske bolečine z navidezno resničnostjo. Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju ARRS P2-0228 Nosilec: prof. dr. Marko Munih, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko Nosilec na URI – Soča: prof. dr. Zlatko Matjačić Sodelujoči na programu z URI – Soča: prof. dr. Imre Cikajlo Raziskovalne vsebine šestletnega raziskovalnega programa z nacionalne liste raziskovalnih programov zajemajo celoten spekter proučevanja gibanja, razvoja ustreznih tehnologij, klinično evalviranje ter razvoj novih diagnostičnih, terapevtskih in merilnih metod na področjih evalvacije in urjenja gibanja zgornje ekstremitete, vodenja kompleksnih


89

rehabilitacijskih naprav, urjenja vzdrževanja ravnotežja in izvajanja funkcionalnih gibov med stojo, vstajanjem in vsedanjem ter hojo. Izvajanje program je podaljšano do 31. 12. 2020 V letu 2016 smo v okviru raziskovalnega programa izvajali aktivnosti, ki so dopolnjevale meritve dinamičnih posturalnih odzivov tako pri hoji po tleh kot tudi pri hoji po tekočem traku. Neposredno ocenjevanje kontrolnih strategij mišic in njihovih koaktivacijskih vzorcev v robotsko podprti rehabilitaciji po možganski kapi (ARRS J2-7357) Nosilna ustanova: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru Sodelujoča ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča Nosilec: prof. dr. Aleš Holobar Nosilec na URI – Soča: prof. dr. Zlatko Matjačić Sodelujoči na projektu z URI – Soča: prof. dr. Imre Cikajlo, dr. Andrej Olenšek, dr. Matjaž Zadravec Obdobje trajanja projekta: 1. 1. 2016 – 31. 12. 2018 Centralni nadzor človeških gibov je slabo raziskan, predvsem zaradi njegove kompleksnosti in velikega števila prostostnih stopenj živčnih kodov, ki nadzirajo krčenje skeletnih mišic. Slednje lahko preučujemo s snemanjem električne aktivnosti mišic na površini kože, torej z analizo površinskih elektromiogramov (EMG). Ta pristop nudi zelo omejen vpogled v centralni nadzor skeletnih mišic, predvsem zaradi občutljivosti signalov EMG na obliko akcijskih potencialov motoričnih enot (ME). V projektu predlagamo unikatno rešitev problema obdelave signalov EMG in sicer razvoj in validacijo računalniških postopkov za realno časovno ločitev informacij o obliki akcijskih potencialov ME od informacij o njihovih prožilnih vzorcih, ki tvorijo živčni kod. Omenjeno metodologijo bomo uporabili pri preučevanju kontrolnih strategij skeletnih mišic zgornjih udov zdravih in ljudi s hemiparezo. S tem naslavljamo tako metodološke kot fiziološke pomanjkljivosti trenutno uveljavljene teorije mišičnih sinergij. Razvite tehnike bomo uporabili pri analizi patoloških vzbujanj mišic zgornjih udov pri bolnikih s hemiparezo. Ugotovljena patološka odstopanja bomo sistematično primerjali s funkcionalnimi napakami gibov, ki jih bomo ocenili s pomočjo haptično nadzorovanega rehabilitacijskega robota UHD. S tem bomo zagotovili boljšo informacijsko podporo rehabilitacijskim postopkom in bolje izkoristili bolnikov rehabilitacijski potencial. V letu 2016 smo kolegom s FERI, UM nudili podporo pri izvajanju pilotnih EMG meritev na našem UHD robotu na zdravih preiskovancih. EkoSMART: Eko sistem pametnega mesta – SPS-S4 MIZŠ Nosilna ustanova: Marand d.o.o. Sodelujoča ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča Koordinator: Roland Petek Koordinator na URI – Soča: prof. dr. Zlatko Matjačić Sodelujoči na projektu z URI – Soča: prof. dr. Imre Cikajlo, prof. dr. Helena Burger Obdobje trajanja projekta: 1. 8. 2016 – 31. 7. 2019 Slovenska strategija pametne specializacije S4 temelji na osmih prednostnih področjih, od katerih je eno »Pametna mesta in skupnosti«. Glavni strateški cilj S4 je vzpodbujanje razvoja in inoviranja na področju trajnostnih tehnologi in storitev za zdravo življenje. Program EkoSMART pomembno prispeva k uresničevanju te strategije, saj se fokusira tako na mobilnost, zdrav način življenja in preventivo, kot na področje elektronskega in mobilnega


90

zdravja v pametnih mestih in skupnostih. Vpeljava trajnostnega ekosistema bo partnerjem konzorcija in posredno tudi drugim deležnikom omogočala učinkovit razvoj na omenjenih področjih. Program EkoSMART je sestavljen iz šestih razvojno-raziskovalnih področij (RRP) oziroma projektov. Projekt RRP4 – Elektronsko in mobilno zdravstvo se ukvarja z IKT rešitvami na področju klinične in domače zdravstvene oskrbe. URI-SOČA sodeluje v RRP4 in sicer na področju razvoja tehnologije in storitev rehabilitacije na daljavo – telerehabilitacije. V letu 2016 smo se predvsem posvetili definiranju aktivnosti znotraj razvojno-raziskovalnega projekta RRP4. Metodologija za analizo podatkov v medicini ARRS P3-0154-0381 Nosilna ustanova: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Nosilec: prof. dr. Janez Stare Član programske skupine: izr. prof. dr. Gaj Vidmar Predmet raziskovalnega programa je metodologija za odkrivanje dejanskih ali potencialnih zakonitosti, trendov in povezav v podatkih, ki nastajajo v medicini. Torej gre za metode za odkrivanje znanja ali generiranje novih hipotez, ki do znanja lahko pripeljejo. Podatki, ki nas pri tem zanimajo, največkrat izhajajo iz raziskovalnega, lahko pa tudi rutinskega dela v medicini. V grobem lahko področje našega raziskovanja razdelimo na tri podpodročja: - biostatistika (regresijski modeli v analizi preživetja, časovno spremenljivi koeficienti in

križajoča se tveganja v Coxovem regresijskem modelu, razvoj nove metode za analizo relativnega preživetja, prileganje logističnega regresijskega modela, metode prikaza podatkov, analiza EMG signalov in učinkov električne stimulacije gladkih mišičnih tkiv);

- scientometrija (avtomatska analiza citiranosti, izbira ustreznih kazalnikov, uporaba orodij OLAP z bibliografskimi podatkovnimi zbirkami, trendi v raziskovanju v slovenski medicini, vplivi različnih dejavnikov na odmevnost objavljenih del);

- podatkovno rudarjenje v bibliografskih zbirkah (metode za tvorjenje hipotez iz bibliografskih podatkov, sistem za podporo pri odkrivanju biomedicinskih zakonitosti na podlagi povezave bibliografske zbirke Medline z genetskimi podatkovnimi zbirkami).

Izvajanje program je podaljšano do 31. 12. 2020.


91

4.3. Interni projekti V letu 2016 smo izvedli razpis za izbiro internih projektov URI – Soča za leto 2016 (tabela 29). Na razpis je prispelo 9 prijav, od tega je Komisija za interne projekte pozitivno ocenila 8 projektov, ki so bili izbrani za izvajanje. Začetek izvajanja projektov je bil določen za 1. 1. 2017. Vsi projekti se morajo zaključiti najkasneje do 31. 12. 2018. Trenutno potekajo tudi še interni projekti, ki so bili sprejeti na razpisu leta 2015 (tabela 30). Rok za dokončanje teh projektov je 31. 12. 2017. Tabela 29: Interni projekti URI – Soča, odobreni v letu 2016, in njihovi nosilci – rok za dokončanje 31. 12. 2018 NASLOV PROJEKTA NOSILEC Analiza laminata v ortotiki in protetiki Matic Bombek

Vadba ravnotežja s pomočjo sistema REWIRE pri pacientih po možganski kapi

Marko Rudolf

Varnost vadbe na kombinirani fitnes napravi in njen vpliv na krvni tlak in srčni utrip, mišično jakost in funkcijo okvarjenega zgornjega in spodnjega uda pri osebah v subakutnem obdobju po možganski kapi

Edita Behrić

Preprečevanje padcev z izobraževanjem pacientov po amputaciji spodnjega uda

Petkovšek-Gregorin Romana

Učinkovitost pripomočkov za otroke s ploskimi stopali

Zala Novak

Prisotnost izgorelosti zaposlenih v službi CPR

Evalda Bizjak

Sodelovanje in tekmovalnost v računalniških igrah pri osebah po možganski kapi (SOTI)

Imre Cikajlo

Telerehabilitacija hodečih otrok z omejeno gibljivostjo v skočnih sklepih Irena Jemec Štukl

Tabela 30: Interni projekti iz leta 2015 – rok za dokončanje 31. 12. 2017 NASLOV PROJEKTA NOSILEC Ocena in obravnava motnje uriniranja pri bolnikih v subakutnem obdobju po možganski kapi

Nataša Bizovičar

Učinki vadbe za spretnost in koordinacijo roke v navideznem okolju bolnikov s Parkinsonovo boleznijo

Tatjana Krizmanič

Priredba Lestvice za oceno depresivnosti pri bolnikih za afazijo Vesna Mlinarič Lešnik Ugotavljanje učinkovitosti različnih lestvic za ocenjevanja ravnotežja pri različnih stopnjah prizadetosti ravnotežja pri pacientih po možganski kapi (primerjava modificiranega mini-BESTesta, Bergove lestvice za oceno ravnotežja ter lestvice za oceno funkcionalnosti hoje - FGA)

Marko Rudolf

Leta kot varovalni dejavnik kognitivne okvare po pridobljeni možganski poškodbi Urša Čižman Štaba Celostna ocena funkcijskih zmožnosti otrok z idiopatsko hojo po prstih Svetlana Logar Ocenjevanje motoričnih govorno glasovnih motenj pri otrocih s pomočjo dinamične ocene

Valerija Marot

Vzdrževanje učinkov vedenjsko kognitivne terapije preko interneta po zaključku interdisciplinarnega programa funkcionalne obravnave za obvladovanje

Nika Bolle

Poizkus odvzema mere in izdelave modela z računalniško podprtim postopkom s komercialnim imenom TT Design za transtibialne proteze in TF

Dominik Erzar

Upravljanje električnih protez s prepoznavanjem vzorcev Maja Mlakar


92

NASLOV PROJEKTA NOSILEC Učinek ortoze za gleženj in stopalo z aktivnimi sklepi z vzmetjo (model Fior&Gentz) za podporo funkcije dorzalnih in plantarnih fleksorjev na hojo

Ksenija Osrečki

Zadovoljstvo z ortopedsko obutvijo Štajer Tomaž Primerjava učinkovitosti vadbe hoje na tekočem traku s sočasno uporabo navideznega okolja – s pomočjo sistema Zebris Rehawalk ®– in hoje na tekočem traku

Maruša Kržišnik

Drobljenje zdravil pri bolnikih s hranilno sondo ali s težavami pri požiranju Sabina Šoštarić Učenje sproščanja Anja Rakuša Aktivnost zaposlenih oseb s paraplegijo, ki uporabljajo voziček na ročni pogon Urška Miklič Ocenjevanje učinkovitosti učenja vsakodnevnih aktivnosti pri kronično bolnih otrocih s pomočjo Lestvice doseganja ciljev

Anja Snedic

Povezanost SKRB oz. fibromialgije s hipermobilnostnim sindromom Milica Klipčič Spevak V letu 2016 so se iztekli interni projekti, ki so bili izbrani v izvajanje leta 2014. Dva sta bila uspešno zaključena, šest pogojno uspešno zaključenih in en neuspešno zaključen (tabela 31). Tabela 31: Interni projekti iz leta 2014 Naslov projekta Nosilec Stanje projekta Izdelava ležišča za osebe po transradialni amputaciji po metodi z odprtim ležiščem (»Open fitting«)

Matej Burgar podaljšano v leto 2017

EMG nadzor navidezne resničnosti za zmanjševanje fantomske bolečine

Helena Burger uspešno zaključen; članek objavljen

Ocena učinkovitosti programa kognitivne rehabilitacije »Na cilj usmerjena pozornostna samoregulacija«

Urša Čižman Štaba v letu 2017 bo objavljen članek

Objektivno vrednotenje časa uporabe pripomočkov s pomočjo vgrajenih senzorjev (»Orthotimer«)

Josip Horvat podaljšano v leto 2017

Izdelava funkcionalne mehanske proteze po amputaciji prstov s pomočjo 3-D tiskanja

Tomaž Maver podaljšano v leto 2017

Primerjava hoje in porabe energije s prečno ožjim in M.A.S. ležiščem pri osebi po transfemoralni amputaciji

Maja Mlakar neuspešno zaključen projekt

Vpliv učinkov električne stimulacije in mišične aktivnosti na imunski sistem

Primož Novak uspešno zaključen; članek objavljen

Kontrolirana klinična študija ocene učinkov transkranialne stimulacije z direktnim električnim tokom na funkcijo zgornjega uda

Nataša Bizovičar podaljšano v leto 2017

Programje za izris asimetričnih lijačnih grafikonov za podporo kakovosti v zdravstvu

Gaj Vidmar podaljšano v leto 2017


93

4.4. Doktorsko usposabljanje 1. Miha Rutar, univ. dipl. psih. (UL, Teološka fakulteta)

Mentor: prof. dr. Christian Gostečnik Naslov doktorske naloge: Kakovost življenja pri parih s kronično vnetno črevesno boleznijo ter relacijska družinska terapija Zagovor: 24. marec 2016

2. mag. Zdenka Wltavsky (UM, Ekonomska fakulteta) Mentor: dr. Sonja Treven Naslov doktorske naloge: Vrednotenje kompetenc na področju zaposlitvene rehabilitacije in njihov vpliv na zaposlitev invalidov Zagovor: 1. april 2016

3. asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med. (UL, MF) Mentor: prof. dr. Anton Zupan, dr. med. Somentor: izr. prof. dr. Gaj Vidmar Naslov doktorske naloge: Ocena postopkov oskrbe v programu rehabilitacije otrok z omejenimi zmožnostmi in ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo nanjo Zagovor: 8. junij 2016

4. Zala Kuret, dr. med. (UL, MF) Mentor: prof. dr. Helena Burger, dr. med. Naslov doktorske naloge: Vpliv estetskih protez za delno amputacijo roke iz silikona na telesne funkcije, aktivnosti in kakovost življenja Zagovor: 13. junij 2016

5. Neža Majdič, dr. med. (UL, Interdisciplinarni doktorski študijski programi Statistika) Mentor: izr. prof. dr. Gaj Vidmar Začetek usposabljanja: 1. 12. 2012 Naslov doktorske naloge: Več razsežno statistično obvladovanje procesa z mešanimi podatki in njegova uporaba na področju zdravstvene oskrbe


94

4.5. Magistrski študij Vpisani na magistrski študij: − Bojana Hočevar Posavec, dipl. med. sestra (Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto)

Mentorica: doc. dr. Marije Bohinc, viš. med. ses., dipl. org. del. Naslov magistrske naloge: Vodenje zdravstvene obravnave pacienta z motnjami požiranja – vpliv na kakovost Zagovor: 26. 2. 2016

− Simona Vogrinc, dipl. del. ter. (UM, ZF za zdravstvene vede) Mentorica: prof. Mara Ovsenik Naslov magistrske naloge: Vrednote strokovnih delavcev v zaposlitveni rehabilitaciji


95

5. Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo je bil ustanovljen za uresničevanje zakonskih nalog po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki v okviru javnih pooblastil obsegajo: – usklajevanje in koordiniranje strokovnega razvoja na področju zaposlitvene rehabilitacije, – pripravo standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije, − pripravo standardov usposabljanj in znanj za strokovne delavce in izvajalce zaposlitvene

rehabilitacije in skrb za njihovo izvajanje, − pripravo standardov kakovosti na področju zaposlitvene rehabilitacije, − dajanje obveznega strokovnega mnenja v primeru spora iz prvega odstavka 39. člena tega

zakona, − opravljanje raziskovalnega dela in – opravljanje drugih nalog v zvezi z izvajanjem tega zakona na podlagi vsakoletnega

programa dela. V letu 2016 smo opravili naslednje naloge za naročnika Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: − Evalvacija zaposlitvene rehabilitacije, ki je zajela uporabnike storitev, napotni ustanovi

ZRSZ in ZPIZ, izvajalce zaposlitvene rehabilitacije, delodajalce, izhode iz zaposlitvene rehabilitacije, podporno zaposlovanje, prilagoditve delovnih mest ter izboljšave kakovosti življenja uporabnikov storitev. Model kakovosti življenja smo na področju zaposlitvene rehabilitacije pričeli uvajati v letu 2013. Pred tem so posamezni izvajalci ZR z različnimi metodami že spremljali spremembe v kakovosti življenja uporabnikov storitev. Z namenom poenotenja načinov spremljanja smo pričeli uporabljati enoten vprašalnik (model je bil razvit v okviru EU projekta, vprašalnik pa v okviru delovne skupine Evropske platforme za rehabilitacijo – uporabili smo obstoječ in preizkušen vprašalnik QOLIS, le demografske podatke smo prilagodili slovenskem razmeram), kar omogoča primerjavo med posameznimi leti in med izvajalci ZR tako v Sloveniji kot tudi v Evropi. Prvo sistematično merjenje je potekalo v letu 2013 kot pilotna faza pri 9 izvajalcih ZR, sodelovalo je 153 uporabnikov storitev. Pri izbiri izvajalcev smo se osredotočali na ciljno skupino uporabnikov storitev, obseg tima in regijo delovanja. Pilotna raba je pokazala, da gre za ustrezen pripomoček za merjenje učinkov zaposlitvene rehabilitacije na kakovost življenja uporabnikov storitev; več težav je prihajalo pri uporabnikih z nižjimi intelektualnimi sposobnostmi, vprašalnik je bil zanje prezahteven. V letu 2014 smo z merjenjem učinkov zaposlitvene rehabilitacije na kakovost življenja uporabnikov storitev nadaljevali. Tokrat je sodelovalo vseh 14 izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije oziroma 304 uporabniki storitev. Ravno tako so v letu 2015 sodelovali vsi izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, skupno je sodelovalo 309 uporabnikov storitev. V letu 2016 smo prevedli poenostavljeno različico vprašalnika, jo testno preizkusili in v letu 2017 bo pripravljena za uporabo. V učni skupini EPR od leta 2010 dalje sodeluje CPR URI – Soča, v letu 2015 pa se je pridružil tudi RCZR.

− Štiri intervizijska srečanja vseh izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, kjer smo obravnavali teme sodobnega trga dela in uspešnega iskanja dela, predstavitve v letu 2016 sprejetih Standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije, predstavitve številnih primerov dobrih praks in zahtevnejšega primera v zaposlitveni rehabilitaciji, razgovori s


96

koordinatorico zaposlitvene rehabilitacije na ZRSZ in ogled doma Iris, kjer smo se posvetili prilagoditvam delovnega in domačega okolja.

− Naloga s področja krepitve notranje moči za uporabnike storitev zaposlitvene

rehabilitacije pri vseh izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije v Sloveniji, ki jo sistematično spremljamo od leta 2013 dalje. Posamezni izvajalci ZR so krepitev notranje moči uporabnikov storitev z različnimi metodami spremljali že pred tem, zato smo z namenom poenotenja metod za ugotavljanje opolnomočenosti tako pri posameznikih kot tudi na ravni vseh uporabnikov storitev pričeli razvijati vprašalnik za merjenje krepitve notranje moči uporabnikov storitev. Pri tem smo uporabili model, razvit v okviru EU projekta EQUAL: Request (2007)1, saj je model specifičen za področje zaposlovanja oseb, ki imajo težave pri iskanju in ohranitvi zaposlitve in je kot tak najprimernejši za prenos v slovensko okolje. V prvi pilotni fazi smo v sodelovanju z uporabniki storitev in strokovnimi delavci oziroma člani timov sestavili vprašalnik in preverjali merske karakteristike. V drugi pilotni fazi, leta 2014, smo ponovno preverjali merske karakteristike vprašalnika, saj je bilo v prvi pilotni fazi ugotovljeno, da vse trditve ne ustrezajo kriterijem dobrega psihometričnega inštrumenta in smo določene trditve izboljšali. V tretji pilotni fazi, leta 2015, so pri izpolnjevanju vprašalnika sodelovali vsi izvajalci ZR, namen izpolnjevanja pa je bil postavljanje norm. Ker gre pri tem za dolgotrajnejši proces (za postavljanje norm mora biti vzorec ustrezno velik), smo tudi v letu 2016 nadaljevali z zbiranjem podatkov. Ugotovili smo, da vzorca med seboj nista primerljiva, zato bomo z zbiranjem podatkov nadaljevali tudi v letu 2017.

− V 2015 smo pričeli z izdelavo večletne strokovne naloge Uvedba izbranega nabora šifer MKF v standarde zaposlitvene rehabilitacije. Cilj naloge je priprava učinkovitega, mednarodno primerljivega in uporabnega nabora šifer MKF kot orodja za lažjo komunikacijo med poklicnimi skupinami znotraj tima in navzven, za postavljanje ciljev pri rehabilitacijskem procesu, za benchmarking med posameznimi izvajalci ZR v Sloveniji in tujini. V prvem letu smo oblikovali osnutek jedrnega niza MKF za ZR in ga testirali na izbranih primerih iz prakse. V letu 2016 smo izvedli dve informativno-izobraževalni delavnici za vse izvajalce ZR in osnutek jedrnega niza dali v testno rabo celotni mreži 14 izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Trenutno zbiranje jedrnih nizov še poteka, sledi analiza skladnosti (Cohenov koeficient kapa in sorodne metode) med ocenjevalci – izvajalci ZR.

− Evalvacija delovanja vseh slovenskih zaposlitvenih centrov kot pomembnih subjektov

zaposlovanja invalidov. V zaposlitvenih centrih se zaposlujejo invalidi z odločbami o zaščitni zaposlitvi. Z metodo fokusne skupine in SWOT analize smo opozorili na prednosti, slabosti, priložnosti ter nevarnosti te pomembne oblike zaščitnega zaposlovanja invalidov: velike finančne stiske zaposlenih invalidov, slab položaj zaposlitvenih centrov, saj jih kar ena tretjina posluje negativno, boljše možnosti urejanja področja, ki jih zagotavlja evropska direktiva v primerjavi s slovenskim zakonom, možnosti sistemskih razvojnih sredstev, ki jih do sedaj ni bilo, vprašanja glede nadomestne kvote, visoka fluktuacija strokovnih delavcev, zmanjšane možnosti zaposlovanja invalidov v zaposlitvenih centrih, predvsem pa bo potrebno iskati ustrezne rešitve za starejše zaposlene invalide, ki dela ne zmorejo več opravljati.

1 Van Lierop b., Van de Ven l., Schouten M., Janssen N., Cima R. »Vrij Baan« Interim Report. iRv. Kenniscentrum voor revalidatie en Handicap, Hoensbroek. NL. 2003


97

− Povezovanje poklicne rehabilitacije kot pravice iz ZPIZ s standardi zaposlitvene rehabilitacije, z navodili za pripravo poročil izvajalcev za poklicno rehabilitacijo. V nalogi smo predstavili vse temeljne informacije glede poklicne rehabilitacije za strokovne delavce, ki do sedaj niso bile dostopne, in povezali poklicno rehabilitacijo s standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije.

− Dopolnitev standardov znanj za strokovne delavce v zaposlitveni rehabilitaciji in pripravo

predloga za verificiranje znanj strokovnih delavcev. V nalogi smo izvedli analizo dosedanjega izobraževanja strokovnih delavcev in predstavili model verificiranja izobraževalnega programa zaposlitvene rehabilitacije iz Avstrije, ki vključuje osnovni modul in specialne module za različna strokovna področja. Osnovni modul je obvezen za vse strokovne delavce, specialne module pa lahko izbirajo glede na svoj poklicni interes in uporabnost pri delu. Pri specialnih modulih testiranje pridobljenega znanja dopolnjuje priprava zaključne naloge s strokovnega področja zaposlenega. Izobraževanje se zaključi s preverjanjem znanja ter izdajo certifikata.

− Analiza učinkov standarda kakovosti Equass in primerov dobrih praks izvajalcev

zaposlitvene rehabilitacije ter priporočil s predlogi za izboljšanje. V letu 2016 smo analizirali 21 poročil zunanjih presoj pri 12 izvajalcih ZR, ki so pristopili k certifikaciji in recertifikaciji – teh je bilo do maja 2016 sedem, dva med njimi sta bila recerticirana že drugič. Ugotovitve smo predstavili po posameznih načelih (10 načel EQUASS Assurance), posebej smo izpostavili močna področja in pa predloge za izboljšave na ravni mreže izvajalcev ZR, npr.: priprava lažje berljive različice Listine pravic uporabnikov storitev in ostalih dokumentov, ki so namenjeni uporabnikom – s tem se uresničuje pravica do dostopnosti do informacij; jasnih in z roki opredeljenih pritožbenih poti, še posebej v primeru uporabe fizične sile; sistematično iskanje vzrokov za pritožbe; upoštevanje zakonodaje ter smernic za varno in zdravo delo, ergonomsko oblikovanje in humanizacija delovnih mest; implementacija individualnega načrtovanja; priprava smernic za vodstveni pregled, uporaba evidence nalog in letnega razgovora; izvajanje vseh točk PDCA kroga kot bistvenega elementa za delovanje sistema kakovosti ter vzpostavitev sistemskih pristopov upravljanja inovativnih načinov dela.

− Obravnava področja gluhoslepote v Sloveniji primerjalno z drugimi državami članicami EU ter priprava predlogov izboljšave pravic gluhoslepih v Sloveniji. Gluho slepoto uvrščamo med najtežje oblike invalidnosti, saj gre pri tem za okvaro dveh čutil, sluha in vida in to do takšne mere, da je vsakdanje funkcioniranje močno ovirano in omejeno. Tej ciljni skupini v Sloveniji zaenkrat še ni bilo namenjene posebno velike pozornosti. Izjema glede omenjenega je le ZIMI, ki govori o tem, da mora biti gluhoslepi osebi omogočen dostop do državnih organov, gradivo ji mora biti dostopno v njej razumljivi obliki, v brajici, z zvokom, v ustrezni elektronski obliki in v povečanem črnem tisku. S Pravilnikom o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila v okvirih leta 2014 dopolnjenega ZIMI-ja pa jim je bila omogočena tudi pravica do tehničnih pripomočkov z namenom premostitve komunikacijskih ovir za omogočanje varnejšega in samostojnejšega življenja. Za urejanje nadaljnjih pravic gluhoslepih smo v Sloveniji pripravili analizo trenutnega stanja pri nas in ga primerjali s pravno ureditvijo gluhoslepote v izbranih evropskih državah: Švedska, Finska, Danska, Nemčija, Hrvaška, Madžarska in Norveška. V nalogi so podani tudi primeri iz prakse, ki služijo nazornejši predstavitvi aktualnega stanja gluhoslepote v Sloveniji ter spremljajo predloge rešitev za izenačevanje možnosti življenja gluhoslepih z drugimi invalidi. Nalogo smo zaključili s predlogi za urejanje pravic te specifične ciljne skupine.


98

Izobraževalno delo: Samostojno smo izvedli tridnevni seminar s tematiko prehoda mladih iz izobraževanja na trg dela. Skupaj z Združenjem izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije RS smo pripravili program šestih enodnevnih seminarjev in dvodnevne konference Rehadnevi. S številnimi predavanji smo sodelovali na mednarodnih konferencah ISPRM, EUMASS in na slovenskih konferencah Kongres socialno delo, Reha dnevi in ZDIS.

Na mednarodnem področju smo sodelovali z Evropsko zvezo za podporno zaposlovanje, Evropsko platformo za rehabilitacijo in partnerji v okviru sedmih projektov EU: Tools for SE Specialist, SEEDS, Just-Pal, Big Step- Learning Through Gamification, Thermal Care, Evropska kartica za invalide in Pathways. Z mednarodnimi sredstvi CMEPIUS smo izvedli tudi enotedensko študijsko pot na Islandijo, kjer smo primerjali sistema zaposlitvene rehabilitacije v Islandiji in Sloveniji.


99

6. INDOK služba in knjižnica V letu 2016 so bili uporabniki strokovne knjižnice raziskovalci na področju rehabilitacije oseb z zmanjšanimi zmožnostmi, dodiplomski in podiplomski študenti številnih fakultet Univerze v Ljubljani in Mariboru (medicinske, zdravstvene, pedagoške fakultete, fakultete za šport in fakultete za elektrotehniko), ter ostali zainteresirani uporabniki, saj je gradivo knjižnice na voljo vsem uporabnikom. V knjižnico je včlanjenih okoli 2742 članov, vendar se obisk v knjižnici zmanjšuje, povečuje pa se posredovanje informacij po elektronski pošti, ter elektronsko posredovanje dokumentov. Uporabnikom smo nudili storitve: svetovanje, izposoja, fotokopiranje, skeniranje, tiskanje, dostop do svetovnega spleta ter do elektronskih publikacij in medknjižnično posredovanje gradiva.

Z zbiranjem, obdelovanjem in hranjenjem podatkov o objavah naših raziskovalcev v domačih in tujih strokovnih in znanstvenih revijah, zbornikih ter knjigah s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine, aktivno sodelujemo v procesu znanstvenega informiranja. Ob koncu leta 2016 knjižnica hrani 4668 enot dokumentov bibliografije zaposlenih (to so publikacije, ki jih izdaja inštitut, raziskovalna poročila, diplomske, magistrske, doktorske in specialistične naloge, članki ter prispevki na konferencah od leta 1954 dalje).

Ob koncu leta 2016 je knjižnični fond obsegal 12.910 enot gradiva, od tega 8087 enot monografskih publikacij ter 42 naslovov tujih in 28 naslovov slovenskih revij, ki so tekoče naročene (do večine revij je zagotovljen tudi elektronski dostop). Prav tako knjižnica preko različnih ponudnikov elektronskih virov zagotavljali dostop do revij v elektronski obliki.

Nadaljevali smo z izdajanjem revije Rehabilitacija (ISSN 1580-9315). Izšle so 3 redne številke ter suplement:

− Rehabilitacija, letn. 15 supl. (marec): Pomen ocenjevanja funkcioniranja - od akutne faze do popolne reintegracije (študijsko gradivo): zbornik predavanj, 24 in 25. marec 2016,

− Rehabilitacija, letn. 15, št. 1 (april 2016),

− Rehabilitacija, letn. 15: št. 2 (oktober 2016),

− Rehabilitacija, letn. 15: št. 3 (december 2016). Vsi članki in prispevki od leta 2008 dalje so prosto dostopni na spletnih straneh na naslovu http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/ in v digitalni knjižnici Slovenije dLib.si (http://www.dlib.si/).

http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/

http://www.dlib.si/


100

7. Mednarodna dejavnost Sodelovanje z mednarodnimi ustanovami in strokovnimi združenji: Aalborg University, Center for Sensory-Motor Interaction, Aalborg, Danska http://www.smi.hst.aau.dk/ Servizio di Fisiatria Occupazionale e Ergonomia, Fondazione Salvatore Maugeri, Istituto Scientifico di Riabilitazione,Veruno, Italija http://www.fsm.it/ist_veruno/ser_fisiatria.html University Hospital Gent, Belgija http://www.uzgent.be/wps/wcm/connect/en/web International Society for Prosthetics and Orthotics (ISPO), Copenhagen, Danska http://www.ispo.ws/ Association for the Advancement of Assistive Technology in Europe (AAATE) http://www.aaate.net European Federation for Research in Rehabilitation (EFRR) http://www.efrr.org/ Physical and Rehabilitation Medicine Section and Board of the European Union of Medical Specialists (UEMS) http://www.euro-prm.org/ European Academy of Rehabilitation Medicine http://www.aemr.eu Mediterranean Forum for Physical and Rehabilitation Medicine http://www.mfprm.org International Society for Physical and Rehabilitation Medicine (ISPRM) http://www.isprm.org/ World Federation of Occupational Therapists (WFOT) http://www.wfot.org European Platform for Rehabilitation http://www.epr.eu ISCOS (International Spinal Cord Society) http://www.iscos.org.uk IFESS (International Functional Electrical Stimulation Society) http://www.ifess.org University of Jönköping, School of Health Sciences http://hj.se/hhj/en.html

http://www.smi.hst.aau.dk/

http://www.fsm.it/ist_veruno/ser_fisiatria.html

http://www.uzgent.be/wps/wcm/connect/en/web

http://www.ispo.ws/

http://www.aaate.net/

http://www.efrr.org/

http://www.euro-prm.org/

http://www.aemr.eu/

http://www.mfprm.org/

http://www.isprm.org/

http://www.wfot.org/

http://www.epr.eu/

http://www.iscos.org.uk/

http://www.ifess.org/


101

European Assistive Technology Information Network (EASTIN) www.eastin.eu Centro Studi Opera Don Calabria www.centrodoncalabria.it Katholische Universitat Eichstaett – Ingolstadt www.ku-eichstaett.de National Learning Network – NLN nln.ie IAG – Institut Arbeit und Gesundheit der Deutschen Gesetzlichen Unfallversicherung www.dguv.de ISPO Hrvaška www.ispo.hr COTEC – Council for Occupational Therapists in the Europe www.cotec-europe.org Delft University of Technology TU Delft, Nizozemska www.tudelft.nl European Neuromuscular Centre, JN Baarn, The Netherlands www.enmc.org The Ottawa Hospital Rehabilitation Centre, Centre for Rehabilitation Research and Development, U. Ottawa, Faculty of Medicine www.ohri.ca Adelante, Hoensbroek, Nizozemska www.adelante-zorggroep.nl EUSE – European Union of Supported Employment, Evropska zveza za podporno zaposlovanje http://www.euse.org/

http://www.eastin.eu/

http://www.centrodoncalabria.it/

http://www.ku-eichstaett.de/

http://nln.ie/

http://www.dguv.de/

http://www.ispo.hr/

http://www.cotec-europe.org/

http://www.tudelft.nl/

http://www.enmc.org/

http://www.ohri.ca/

http://www.adelante-zorggroep.nl/

http://www.euse.org/


102

7.1. ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti V okviru mednarodnega sodelovanja sodi tudi sodelovanje z ITF Ustanovo za krepitev človekove varnosti s sedežem na Igu. V okviru tega sodelovanja smo izvedli:

− rehabilitacijo ene žrtve vojne v Ukrajini (31. 7. – 20. 8. 2016), − rehabilitacijo dveh pacientov iz BiH (7. 11. – 16. 12. 2016), − strokovno usposabljanje treh fizioterapevtov (3. – 28. 10. 2016).

7.2. Drugi humanitarni projekti V okviru humanitarnih projektov smo v letu 2016 izvedli:

− rehabilitacijo 17 pacientov iz Gaze (13. 1. – 9. 2. 2016; 25. 2. – 5. 3. 2016; 7. – 28. 10. 2016),

− strokovno usposabljanje dveh fizioterapevtov iz Gaze (8. 2. – 4. 3. 2016; 3. – 28. 10. 2016).


103

8. Strokovni svet URI – Soča 1. prof. dr. Helena Burger, dr. med. - predsednica 2. prim. Hermina Damjan, dr. med. (do novembra 2016) 3. Melita Dolenšek, mag. farm. 4. Tadeja Drenovec, dipl. MS (od 16. maja 2016) 5. doc. dr. Nika Goljar, dr. med. 6. mag. Klemen Grabljevec, dr. med. 7. asist. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med. (od novembra 2016) 8. Helena Jamnik, dr. med. 9. Ksenija Karan, dipl. med. sestra (do 15. maja 2016) 10. prof. dr. Zlatko Matjačić, univ. dipl. inž. el. 11. Maja Mlakar, dipl. inž. ort. in prot. 12. doc. dr. Metka Moharić, dr. med. 13. doc. dr. Primož Novak, dr. med. 14. Zdenka Pihlar, dipl. del. ter. 15. prim. dr. Metka Prešern Štrukelj, dr. med. 16. prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med. 17. dr. Aleksandra Tabaj, univ. dipl. soc. 18. Metka Teržan, dr. med. 19. Metka Zalar, dipl. fiziot. 20. mag. Nada Žemva, spec. klin. log. Strokovni svet se je sestajal ob torkih ob 13. uri. V letu 2016 se je Strokovni svet sestal 9-krat in imel 9 dopisnih sej. Sprejel je 222 sklepov.


104

9. Komisije in strokovne skupine URI – Soča Komisija za medicinsko etiko − prim. Tatjana Erjavec, dr. med., (predsednica), − izr. prof. dr. Anton Zupan, dr. med., (podpredsednik), − prof. dr. Helena Burger, dr. med., − asist. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med., − Danijel Globokar, dr. med., − Ksenija Karan, dipl. med. sestra, − mag. Svetlana Logar, spec. klin. psih., − Marko Rudolf, dipl. fiziot., − Miroslav Petje, univ. dipl. prav., (tajnik). Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb v URI – Soča Notranji člani: − prof. dr. Helena Burger, dr. med., strokovna direktorica − asist. Urška Zupanc, dr. med., ZOBO, predsednica KOBO − Irena Zupančič Knavs, DMS, SOBO − Ksenija Karan, DMS, pomočnica direktorja (do. 15. 5. 2016) − Tadeja Drenovec, DMS, pomočnica direktorja (od 16. 5 .2016) − Nevenka Šilc Vidmar, sanitarna inženirka − Peter Miklavec, dipl. inž., vodja tehničnega vzdrževanja − Melita Dolenšek, mag. farm., vodja lekarne − Metka Zalar, dipl. fiziot., glavna fizioterapevtka − Zdenka Pihler, dipl. del. ter., glavna delovna terapevtka − mag. Nada Žemva, spec. klin. log., vodja skupine za psihosoc. − Marijana Žen Jurančič, dr. med., preds. komisije za antibiotike − Metka Teržan, dr. med., predst. CPR − Tomaž Štajer, dipl. inž. ort. in prot., predst. COP Zunanji člani: − doc. dr. Viktorija Tomič, dr. med, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo

Golnik − doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC

Ljubljana − Ondina Jordan Markočič, dr. med., ZZV Ljubljana


105

Komisija za standardizacijo in nadzor uporabe zdravil in potrošnega materiala − Melita Dolenšek, mag. farm. (predsednica) − prim. Tatjana Erjavec, dr. med. − doc. dr. Nika Goljar, dr. med. − Ksenija Karan, dipl. med. sestra Komisija za protimikrobna zdravila − Marjana Žen Jurančič, dr. med. (predsednica) − asist. Urška Zupanc, dr. med. − Melita Dolenšek, mag. farm. Komisija za znanstveno raziskovalno dejavnost − prof. dr. Zlatko Matjačić, univ. dipl. inž. el. (predsednik) − prof. dr. Helena Burger, dr. med. − doc. dr. Nika Goljar, dr. med. Komisija za kakovost − Jurij Švajger, dipl. org., spec. posl. ekon., predsednik − prof. dr. Helena Burger, dr. med. − prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med. − asist. Urška Zupanc, dr. med. − Ksenija Karan, dipl. med. sestra − Jasmina Plavšič, univ. dipl. psih. − Melita Dolenšek, mag. farm. − Metka Velkavrh, mag. org. − Vojko Škerjanec, varn. inž. − Maja Mlakar, dipl. inž. ort. in prot. − Andrej Sobočan, inž. str., dipl. ekon.


106

Strokovna skupina za zdravljenje in preprečevanje razjed zaradi pritiska (RZP) − Nataša Puzić, dr. med. (predsednica) − Zdenka Dimnik Vesel, dipl. med. sestra − Romana Petkovšek Gregorin, mag. zdr. nege − Katja Hribar, dipl. med. sestra − Pavla Obreza, dipl. fizioter., univ. dipl. soc. ped. − Petra Grabner, dipl. del. ter. − Melita Dolenšek, mag. farm., konzultant − prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med., konzultant − prim. Hermina Damjan, dr. med., konzultant Skupina za pripravo elektronske temperaturne liste − prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med. (koordinator) − doc. dr. Primož Novak, dr. med. − Marijana Žen Jurančič, dr. med. − Bojan Koruza, univ. dipl. inž. rač. − Ksenija Karan, dipl. med. sestra − Melita Dolenšek, mag. farm. − Romana Petkovšek, Gregorin, mag. zdr. nege − Bernarda Uršič Petač, dipl. org. menedž. Strokovna skupina za klinično prehrano − asist. Nataša Puzić, dr. med. (koordinator) − Marijana Žen Jurančič, dr. med. − mag. Katja Groleger Sršen, dr. med. − Zora Hočevar, viš. med. sestra − Neža Majdič, dr. med. Skupina za delo v ambulanti za predelavo vozil S strani zdravnikov: − izr. prof. dr. Anton Zupan, dr .med. − prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med. − doc. dr. Metka Moharić, dr. med. − Danijel Globokar, dr. med. S strani delovnih terapevtov: − Petra Grabner, dipl. del. ter.


107

Tim za zdravo delovno okolje v URI – Soča (TIM ZDO) − Julija Ocepek, dipl. del. ter., MSc OT, vodja tima, − Valentina Šerjak, dipl. del. ter., članica tima, − Polona Jesenko, dipl. del. ter., članica tima, − Alja Dremelj, dipl. del. ter., članica tima, − mag. Andreja Švajger, dipl. del. ter., članica tima, − Zdenka Prosič, dipl. del. ter., članica tima, − Mira Barič, dipl. del. ter., članica tima, − Barbara Osolnik, dipl. del. ter., članica tima, − Katja Perme Sušnik, dipl. del. ter., članica tima, − Lea Tibaut, dipl. del. ter., članica tima, − Zlatko Perić, dipl. inž. les., član tima, − Vojko Škerjanec, varn. inž., član tima, − Metka Velkavrh, mag. org., članica tima, − Nadja Slokan, dipl. ekon., članica tima, − Marko Sremec, dr. med., član tima. Tim za svetovanje, pomoč in podporo zaposlenim (TIM SPP) − Vanja Skok, univ. dipl. soc. del., − Vesna Mlinarič Lešnik, univ. dipl. psih., − Mateja Puklek, univ. dipl. prav., − Metka Velkavrh, mag. org., − Vojko Škerjanec, varn. inž., − Danijel Globokar, dr. med., − Nadja Slokan, dipl. ekon., − Tanja Korošec, univ. dipl. soc. del. Delovna skupina za pripravo medicinskih kriterijev za predpis invalidskih vozičkov − doc. dr. Metka Moharić, dr. med., vodja skupine − prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med., namestnik vodje − prim. Hermina Damjan, dr. med. − Zdenka Pihlar, dipl. del. ter. − Valentin Rihar, str. tehnik Uredništvo revije Rehabilitacija − prof. dr. Helena Burger, dr. med., (glavna urednica) − mag. Katja Groleger Sršen, dr. med., (odgovorna urednica) − prof. dr. Tadej Bajd, univ. dipl. inž. − prof. dr. Franco Franchignoni, dr. med. − doc. dr. Nika Goljar, dr. med. − prof. dr. Zlatko Matjačić. univ. dipl. inž. el. − Polonca Mekicar, univ. dipl. bibl., prof. soc.


108

− doc. dr. Urška Puh, dipl. fiziot. − dr. Barbara Starovasnik Žagavec, spec. klin. psih. − prof. dr. Guy Vanderstraeten, dr. med. − izr. prof. dr. Gaj Vidmar, univ. dipl. psih. (svetovalec za statistiko in spletni urednik)


109

10. Razširjeni strokovni kolegij za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Razširjeni strokovni kolegij za fizikalno in rehabilitacijsko medicino (RSK) ima svoj sedež v URI – Soča od ustanovitve leta 1986 dalje. Sestava: − prof. dr. Helena Burger, dr. med.,

predsednica − doc. dr. Nika Goljar, dr. med. − mag. Klemen Grabljevec, dr. med.

− prim. doc. dr. Breda Jesenšek Papež, dr. med. − Jurij Karapandža, dr. med. − asist. dr. Nataša Kos, dr. med.

V letu 2016 je imel RSK za FRM dve redni seji in eno dopisno sejo. − 4. februar 2016 − 1. april 2016 − 25. maj 2016 (dopisna seja) Zaradi nesklepčnosti sta odpadli dve redni seji (17. 2. 2016 in 25. 5. 2016). Zaradi različnih obveznosti članov RSK za FRM je zelo težko, praktično nemogoče uskladiti termine sestankov. Naloge RSK (Ur.l. RS št. 30, 5.4.2002): 1. Usklajevanje in dokončno oblikovanje strokovnih smernic za njihovo strokovno področje. 2. Spremljanje razvoja stroke ter zdravstvene politike in njenih ukrepov, ki se nanašajo na

ožje strokovno področje RSK-ja. 3. Spremljanje kazalcev kakovosti s področja njihove dejavnosti in predlaganje sodobnih

metod diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. 4. Spremljanje normativov in standardov kadrovskih in materialnih virov. 5. Predlaganje novih metod diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije s področja njihove

dejavnosti, ki temeljijo na z dokazi podprti medicini (EBM). 6. Pripravljanje strokovnih stališč, analiz in ocen stanj za upravne organe, Ministrstvo za

zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in druge naročnike. 7. Sprejemanje stališč in ukrepov v primerih, ko prihaja do očitnega odstopanja od sodobnih

strokovnih priporočil. Obravnavane so bile naslednje teme: 1. Mreža za FRM 2. Prenova specializacije FRM (nadaljevanje) (priloge – predlogi prenovljenih vsebin

specializacije) 3. Potrditev plana strokovnih prireditev URI – Soča v 2016 in strokovnih predavanj URI –

Soča v 2016 4. Sodelovanje pri urejanju šifranta vseh zdravstvenih storitev 5. Pilates – opredelitev dejavnosti 6. Nevro-mišični taping 7. Vzpostavitev zdravstvene dejavnosti za področje Fizikalne in rehabilitacijske medicine v

SB Jesenice


110

11. Strokovni svet SZD za fizikalno in rehabilitacijsko medicino V skladu s sklepom Glavnega strokovnega sveta SZD je bila (1.) ustanovna seja Strokovnega sveta SZD za fizikalno in rehabilitacijsko medicino (SS SZD za FRM) 20. junija 2013. SS SZD za FRM ima svoj sedež v URI- Soča. Sestava: − prof. dr. Helena Burger, dr. med., predsednica − mag. Klemen Grabljevec, dr. med., − prim. doc. dr. Breda Jesenšek Papež, dr. med., namestnica predsednice − doc. dr. Primož Novak, dr. med., − Bogdana Sedej, dr. med. Strokovni svet SZD za FRM se je v letu 2016 se je sestal samo enkrat, in sicer 4. februarja 2016 nato pa 17. marca 2016 in 1. aprila 2016 nismo bili sklepčni in sta seji odpadli. Področja dela SS SZD za FRM: − Pregled programa specializacije in priprava obnovljenega programa − Pregled stanja stroke ter zdravstvene politike in njenih ukrepov, ki se nanašajo na ožje

strokovno področje SS. − Predlaganje novih metod diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije s področja dejavnosti,

ki temeljijo na z dokazi podprti medicini (EBM). − Opredelitev kazalcev kakovosti s področja dejavnosti. − Oblikovanje strokovnih smernic za strokovno področje; sprejemanje stališč in ukrepov v

primerih, ko prihaja do očitnega odstopanja od sodobnih strokovnih priporočil. − Spremljanje normativov in standardov kadrovskih in materialnih virov. − Priprava strokovnih stališč, analiz in ocen stanj – po dogovoru – za SZD. − Priprava strokovnih stališč, analiz in ocen stanj za upravne organe, ustanove, organizacije

in druge naročnike, s katerimi sklene SZD sporazum o sodelovanju. V 2016 so bile obravnavane naslednje teme: 1. Zaposlitev specialista FRM v vseh Splošnih bolnišnicah v Sloveniji 2. Volitve za predsednika in namestnika Strokovnega sveta SZD za FRM (4. 2. 2016) 3. Odobritev aplikacija Botulin toksina specialistom FRM v UKC Maribor


111

12. Zaključek Pri oblikovanju strokovnega poročila za leto 2016 so s pripravo poročil o posameznih programih sodelovali predstojniki vseh oddelkov in enot, vsi vodje strokovnih skupin ter vodja za kakovost Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča. Poročilo ni sestavljeno po enotah, temveč po področjih dela. Iz poročila je razvidna terciarna dejavnost Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča, ki skrbi za uravnotežen razvoj celostne rehabilitacije v državi, uvaja nove rehabilitacijske metode in programe in prenaša znanje na sekundarni in primarni nivo zdravstvenega varstva ter izvaja raziskave na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine in celostne rehabilitacije. Vse našteto izvajajo vse enote URI – Soča, pomembno vlogo pa imata Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino in Razširjeni strokovni kolegij za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, oba od ustanovitve s sedežem na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča. Dne 17. 11. 2008 smo prejeli odločbo Ministrstva za zdravje, s katero se javnemu zdravstvenemu zavodu Inštitutu Republike Slovenije za rehabilitacijo podeli naziv klinični inštitut za dobo 5 let. Osemnajstega septembra 2013 smo na Ministrstvo za zdravje oddali vlogo za podaljšanje naziva. V letih 2008 - 2012 obdobju bi morali zbrati na vsakem od štirih področij (Strokovno delo, Strokovno organizacijsko delo, Izobraževalno delo ter Znanstveno raziskovalno delo) 4.000 točk ter 16.000 točk skupno. Na vseh področjih smo močno presegli potrebovano število točk, skupno pa dosegli 29.056,16 točk. V letu 2015 smo zbrali 11.194 točk, kar je trikrat več kot potrebujemo po pravilniku, v letu 2016 pa 11.337 točk, kar je ponovno trikrat več kot jih potrebujemo po pravilniku. Pri tem so sodelovali zdravstveni delavci in sodelavci vseh enot in vseh strokovnih skupin. Priloga poročila je pripravljena v skladu s Pravilnikom o pogojih in postopku za pridobitev naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek (Ur. L. Št. 72, 11. 7. 2006 in št. 49, 29. 6. 2009). Iz nje je razvidno, da smo tudi v letu 2016 delali na vseh področjih, pomembnih za ponovno pridobitev naziva Klinični inštitut. Na področju hospitalne rehabilitacije velja poudariti uvedbo telerehabilitacije za paciente po možganski kapi, sakralne nevromodulacije, rehabilitacijsko hematološkega konzilija ter konzilija za motnje hranjenja, uvedbo ocenjevalnega instrumenta OSA na vseh oddelkih, v Centru za poklicno rehabilitacijo in Ambulantno rehabilitacijski službi, uvajanje FUNB metode z otroki in bolniki po amputaciji spodnjega uda, terapevtsko skupino za celostno sprejemanje stresa za starše otrok, uvedbo zobozdravstvene oskrbe otrok na rehabilitaciji, preverjanje funkcionalnosti protez za spodnje ude ob prevzemu ter uvedbo neverbalne komunikacije kot pomoč delovnim invalidom pri zaposlovanju. Na področju ambulantne rehabilitacije pa velja poudariti uvedbo merjenja variabilnosti srčne frekvence pri bolnikih s fibromialgijo, aerobno vadbo za bolnike po možganski kapi, fizioterapijo na domu za bolnike po možganski kapi, uvedbo Kanadskega testa izvajanja dejavnosti (COPM) v interdisciplinarnem programu za obravnavo pacientov s kronično razširjeno nerakavo bolečino ter testa SHAP za oceno funkcijskega stanja pri bolnikih z okvarami perifernega živčevja, uvedbo novih psihodiagnostičnih sredstev, transakcijske analize in kognitivne rehabilitacije, oceno zadovoljstva pacientov z ALS komunikatorji, preverjanje časa nošenja spinalnih ortoz ter uvedbo izbranega nabora šifer MKF v standarde zaposlitvene rehabilitacije.


112

V kabinetu za ocenjevanje vozniških sposobnosti voznikov s posebnimi potrebami nadaljujemo ocenjevanje po evropskih standardih v skladu z odločbo ministra za zdravje in ministra za notranje zadeve o pooblastitvi URI – Soča za opravljanje zdravstvenih pregledov in kontrolnih zdravstvenih pregledov telesno prizadetih oseb (4. 1. 2007). Po uveljavitvi Pravilnika o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozil je v novembru 2014 začela delovati tudi Ambulanta za predelave vozil. V tej ambulanti smo v letu 2016 timsko pripravili načrt predelave vozil za 284 pacientov in preverili 232 ustreznosti predelav. Nadaljujemo z ocenjevanjem izida rehabilitacije z lestvico FIM (Functional Independent Measure), ki poteka na vseh kliničnih oddelkih. Na podlagi rednih analiz smo sprejeli številne sklepe in usmeritve za nadaljnje delo. Skozi obdobje 2007 – 2016 je opaziti statistično značilen linearni trend naraščanja uspešnosti in učinkovitosti (razen pri učinkovitosti z vidika kognitivnega FIM). Še naprej preizkušamo klinično uporabo Mednarodne klasifikacije funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in zdravja (MKF) ter iščemo primeren način njene uporabe v redni klinični praksi. MKF je osnova za novo klinično pot, ki smo jo v letu 2016 spremenili v računalniško obliko ter opravili prvo testiranje. Podatki, ki so se do sedaj zbirali samo z MKB-10, bodo z dodatno uporabo MKF dobili tudi rehabilitacijsko vsebino. V letu 2016 smo tudi redno uporabili vprašalnik o zadovoljstvu pacientov za vse paciente na bolnišničnem delu rehabilitacije, ki je bila razvita posebej za uporabo v rehabilitacijskih centrih in smo jo začeli uporabljati leta 2014. Rezultati so prikazani na str. 65 ter v sliki 5. Sistematično obvladovanje kakovosti je zagotovljeno z uvedbo in vzdrževanjem sistema vodenja, ki je skladen z zahtevami standarda ISO 9001:2008, s pridobitvijo in vzdrževanjem mednarodne akreditacije za bolnišnice (skladne s standardom DIAS, tj. DNV International Accreditation Standard), na področju poklicne rehabilitacije z vzdrževanjem Evropskega znaka odličnosti na področju socialni storitev – EQUASS Excellence, na področju fizikalne in rehabilitacijske medicine pa z evropsko akreditacijo naših programov ter URI – Soča za evropski učni center. Spremljanje kakovosti obsega zunanji in notranji nadzor ter delo Komisije za medicinsko etiko, ki je iz leta v leto bolj aktivna. Tudi v letu 2016 smo imeli na strokovnem izpopolnjevanju številne tuje strokovnjake ter opravili veliko recenzij. Vzpodbudno je, da vedno več zaposlenih dobiva mednarodno razpoznavnost, kar dokazujejo številna vabljena predavanja (17 v tujini, 4 doma), vedno večje število zaposlenih, ki imajo aktivne vloge v različnih mednarodnih strokovnih organizacijah, ter vedno širši krog recenzentov (dokazila so v prilogi). V letu 2016 so štirje zaposleni dokončali doktorat znanosti. Objavili smo 20 člankov v mednarodnih revijah s faktorjem vpliva, od tega enega v reviji Lancet (IF=44.002). V letu 2016 smo uspeli dobiti 22 novih kadrov, s katerimi smo nekoliko razbremenili obstoječe in se na dveh oddelkih približali normativom za rehabilitacijsko obravnavo. Dobili smo tudi dodatni program za skrajševanje čakalne dobe v ambulanti za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, ki pa smo ga zaradi poznega sprejetja začeli izvajati šele v zadnjih štirih mesecih. Rehabilitacijski dnevi z naslovom Pomen ocenjevanja funkcioniranja – od akutne faze do popolne reintegracije so bili zelo uspešni in podlaga za nekatere uvedene novosti. Izpeljali


113

smo tudi večino ostalih planiranih strokovnih srečanj ter nekaj neplaniranih, s čimer naše znanje uspešno prenašamo na strokovne delavce v Sloveniji in v tujini. Strokovna revija Rehabilitacija, ki je od februarja 2010 dostopna na spletni strani http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija, je od 18. 6. 2013 na seznamu revij ARRS, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij. To pomeni višji nivo odmevnosti tako za bodoče avtorje člankov kot za bralce. Zahvaljujoč odgovorni urednici in ostalim članom uredniškega odbora je kakovost objavljenih člankov vsako leto boljša. Zaradi spodbujanja raziskovalnega dela uredniški odbor dobiva vse več člankov za objavo v reviji. V letu 2016 smo izdali tri redne številke. Z izboljšano vsebino pouka fizikalne in rehabilitacijske medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani ter novim predmetom za študente 2. letnika Stik z bolnikom narašča zanimanje mladih zdravnikov za specializacijo. Trenutno je 35 specializantov. Nadaljujemo s tradicijo uspešnosti na evropskih izpitih iz fizikalne in rehabilitacijske medicine. Konec novembra 2016 je izpit uspešno opravilo 6 specializantov. Reorganizacija, speljana konec leta 2012 in v začetku leta 2013, je že v letu 2014 v celoti zaživela, pozitivni rezultati se poznajo tudi v letu 2016. Še naprej strokovno in vestno delamo s pacienti, ki so z našim delom zadovoljni. Vpeljujemo številne novosti. Število točk, doseženih na planu za kliničnost, ki je strmo narastlo po reorganizaciji, ostaja na istem nivoju. Vse to je dokaz, da je bila izbrana smer pravilna. Strokovna direktorica Inštituta: prof. dr. Helena Burger, dr. med.

http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija


114

Documents

Strokovno poročilo URI - Soča za leto 2015 · testiranje, ergospirometrijo in testiranje respiratornih funkcij, diagnostiko križničnih funkcij), testiranje in predpisovanje specifičnih