Strokovna izhodišča

za leto 2016

Ljubljana, november 2015

2

Za izdelavo slike je bilo uporabljeno orodje Wordle.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

Rožna dolina, Cesta IX / 6

Tel.: (01) 47 90 900

Fax.: (01) 47 90 262

Elektronska pošta: gpzrsz@ess.gov.si

Spletni naslov: http://www.ess.gov.si/

Pripravilo: Štabne službe, DP analitika

© Uporaba gradiva je dovoljena le z navedbo vira

3

Kazalo vsebine 1. Makroekonomske razmere ................................................................................................................. 4

2. Aktivnost prebivalstva ......................................................................................................................... 6

3. Registrirana brezposelnost ................................................................................................................. 8

3.1. Obseg registrirane brezposelnosti ................................................................................... 8

3.2. Priliv v in odliv iz registrirane brezposelnosti ................................................................... 9

4. Strukturne značilnosti brezposelnosti ............................................................................................... 13

4.1. Dolgotrajna brezposelnost ............................................................................................. 13

4.2. Brezposelnost mladih .................................................................................................... 16

4.3. Brezposelnost starejših ................................................................................................. 20

4.4. Brezposelnost nizko izobraženih ................................................................................... 23

5. Denarni prejemki brezposelnih oseb ................................................................................................ 26

6. Aktivna politika zaposlovanja ........................................................................................................... 29

7. Povzetek ........................................................................................................................................... 31

8. Priloga .............................................................................................................................................. 32

4

1. Makroekonomske razmere

Po 3,0 % rasti gospodarstva v letu 2014 so napovedi za letos ter za leti 2016 in 2017 pozitivne.

UMAR napoveduje za letos 2,7 % rast BDP, v letih 2016 in 2017 pa naj bi se gospodarstvo vsako

leto okrepilo za 2,3 %. Dejavnik rasti naj bi bila izvoz in zasebna potrošnja, medtem ko se bo

investicijska potrošnja zmanjšala, predvsem zaradi nižjih državnih investicij. Napovedi za

gospodarska gibanja v Evropi so tudi pozitivna. Letos bo gospodarstvo EU poraslo za 1,9 %, pozitivni

so tudi obeti za 2016 (+2,0 %) ter 2017 (+2,1 %).

Gospodarska aktivnost v Sloveniji se je v letu 2014, po skromni rasti v letih 2010 in 2011 ter krčenju v

letih 2012 in 2013, okrepila. Bruto domači proizvod je leta 2012 porasel za 3,0 %, pozitivni pa so tudi

obeti za letos ter prihodnji dve leti. UMAR napoveduje za letos 2,7 % rast BDP, v letih 2016 in 2017 pa

naj bi se gospodarstvo vsako leto okrepilo za 2,3 %. Dejavnik rasti naj bi bila izvoz in zasebna potrošnja,

medtem ko bo vpliv investicijske potrošnje letos še velik, predvsem zaradi črpanja sredstev iz finančne

perspektive 2007-13. V prihodnjih se bo državna potrošnja zmanjšala, delno pa bodo to zmanjšanje

pokrile višje zasebne investicije. Pozitivna gibanja se bodo poznala tudi na področju investiranja v

nepremičnine.

Realna rast/padec BDP v %, napovedi institucij

Viri:

Banka Slovenije: Gospodarska in finančna gibanja s projekcijami, oktober 2015

Evropska komisija: European Economic Forecast Autumn 2015, november 2015

UMAR: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2015, september 2015

Pozitivna gospodarska gibanja se odražajo tudi na gibanju zaposlenosti oz. brezposelnosti. Po

statistiki nacionalnih računov je zaposlenost v letu 2014 porasla za 0,6 %, v letu 2015 pa naj bi bila ta

rast kar 1,5 %, okrog 1 % pa naj bi bila tudi v prihodnjih dveh letih. Povečuje se zaposlenost v zasebnem

sektorju, kjer pa se delodajalci poslužujejo bolj fleksibilnih oblik zaposlovanja prek agencij za

zaposlovanje. V javnem sektorju naj bi zaposlenost porasla šele v letu 2017, a bo rast, zaradi ukrepov

za stabilizacijo javnih financ, še vedno skromna. Vpliv na trg dela imajo tudi demografske spremembe,

na trg dela vstopajo manj obsežne generacije mladih, v neaktivnost pa prehajajo številčno bolj obsežne

generacije starejših. Tako se bo v letos in v prihodnjih letih nadaljevalo tudi zmanjševanje števila

registriranih brezposelnih oseb, po napovedih UMAR-ja naj bi jih bilo v letu 2017 v povprečju 102,2 tisoč.

Zniževali se bosta tudi stopnja anketne in stopnja registrirane brezposelnosti; prva se bo do leta 2017

znižala na 8,5 %, druga pa na 11,1 %.

2,6

1,9

2,2

2,6

1,9

2,52,7

2,3 2,3

2015 2016 2017

Banka Slovenije Evropska Komisija UMAR

5

Podobne so tudi gospodarske napovedi Evropske komisije, ki je za Slovenijo za letos

napovedala rast BDP za 2,6 %, za drugo leto rast v višini 1,9 %, v letu 2017 pa se bo gospodarska

aktivnost okrepila za 2,5 %. Tudi napovedi za druge države oz. EU kot celoto so optimistične. Realni

BDP se bo letos v EU povečal za 1,9 %, v letu 2016 naj bi porasel za 2,0 % ter v letu 2017 za 2,1 %.

Letos in v prihodnjih dveh letih naj bi vse države članice beležile gospodarsko rast, razen Grčije, kjer se

bo gospodarska aktivnost letos in v letu 2016 še skrčila, v letu 2017 pa ponovno okrepila. Napovedane

stopnje rasti so ugodne tudi za pomembnejše gospodarske partnerice Slovenije. Letos naj bi Nemčija

beležila 1,7 % gospodarsko rast, Avstrija 0,6 %, Francija 1,1 %, Italija 0,9 % ter Hrvaška 1,1 %, v

prihodnjih dveh letih pa naj bi bile stopnje rasti v večini izmed teh držav med 1,5 % in 1,9 %.

Projekcije Banke Slovenije so podobno optimistične kot napovedi drugih institucij za letošnje in

naslednji leti, saj kažejo na povečanje BDP-ja letos za 2,6 % ter za 1,9 % v letu 2016, medtem ko

naj bi v letu 2017 porasel za 2,2 %. Zaposlenost se postopoma povečuje, kar vpliva tudi na večjo

zaupanje gospodinjstev in s tem večjo zasebno potrošnjo, glavni dejavnik rasti pa bo še vedno izvoz.

Na investicije bo močno vplival konec črpanja sredstev iz stare perspektive ter začetek črpanja iz nove,

zaradi česar bo prišlo do zmanjšanja investicij države, vendar bodo izpad teh investicij delno

nadomestile zasebne investicije.

6

2. Aktivnost prebivalstva

UMAR in Evropska komisija za slovenski trg dela v prihodnjih dveh letih napovedujeta

izboljšanje razmer, zaposlenost se bo zviševala. V letu 2016 tako lahko pričakujemo nadaljnje

povečevanje zaposlenosti, stopnja registrirane brezposelnosti se bo po napovedih znižala na 11,8 %, v

letu 2017 pa na 11,1 %. Zaposlenost bo rasla v zasebnem sektorju, pričakovano je še nadaljnjo

zmanjševanje zaposlenosti v sektorju država.

Število delovno aktivnih prebivalcev je v letu 2014 začelo ponovno naraščati. Po podatkih SURS-a je

bilo od začetka krize najmanj delovno aktivnih prav januarja 2014, ko se je njihovo število znižalo na

781.561. V mesecih, ki so sledili, so se pozitivna gospodarska gibanja že odrazila na rasti zaposlenosti,

saj je bilo v aprilu število delovno aktivnih prvič po začetku krize višje na medletni ravni. Konec leta 2014

je bilo skoraj 800 tisoč delovno aktivnih, pozitivni trendi pa so se nadaljevali tudi v prvih osmih mesecih

letos. V letu 2014 je močno porasla zaposlenost v panogi zaposlovalnih dejavnostih, kar kaže, da so

delodajalci rajši najemali delavce, kot sami zaposlovali. Ta gibanja se nadaljujejo tudi letos, vendar v

nekoliko manjšem obsegu. V letošnjih prvih osmih mesecih se je število delovno aktivnih glede na

prejšnji mesec sezonsko zmanjšalo samo v januarju in juliju, v vseh ostalih je naraščalo. Največ delovno

aktivnih je bilo letos junija, ko jih je bilo 807.065, konec avgusta pa 805.645, kar je za 0,5 % več kot v

avgustu 2014, glede na avgust 2008 pa jih je bilo manj za 8,4 % oz. za dobrih 74 tisoč oseb.

Povzamemo lahko, da število delovno aktivnih narašča, pozitivni pa so tudi obeti za prihodnje

dve leti.

Delovno aktivno prebivalstvo, število ter stopnja rasti, Slovenija

Vir: SURS

Po dejavnostih se zaposlenost giblje različno. Za leta pred gospodarsko krizo je bila značilna hitra

rast delovno aktivnih v večini dejavnosti, kriza pa je te trende (večinoma) obrnila v nasprotno smer.

Za leto 2009 je značilen močan padec zaposlenosti v dejavnostih, ki so prve občutile posledice

krize. Najbolj se je zaposlenost zmanjšala v predelovalnih dejavnostih, katere so v veliki meri odvisne

od tujega povpraševanja, posledično pa tudi v dejavnosti prometa in skladiščenja.

858.171835.039 823.967 810.001 793.597 797.792 802.518

-2,4-2,7

-1,3-1,7

-2,0

0,51,0

2009 2010 2011 2012 2013 2014 I-VIII 2015

Delovno aktivni prebivalci Stopnja rasti (v %)

0,0

7

Z nadaljevanjem krize so se razmere v predelovalnih dejavnostih umirile, predvsem zaradi

oživitve tujega povpraševanja, močan padec pa se je zgodil v gradbeništvu. Primerjava podatkov

o zaposlenih v tej dejavnosti med avgustom 2008, ko je bilo gradbena panoga na vrhuncu in avgustom

2015, pokaže, da so izginila skoraj 4 od 10 delovnih mest, število zaposlenih se je namreč zmanjšalo

za 38,4 %, in sicer z več kot 90 tisoč na dobrih 55 tisoč. Število delovno aktivnih se je zmanjšalo tudi v

večini drugih dejavnosti, vendar nikjer tako drastično kot v gradbeništvu.

Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih, stopnja rasti v %, Slovenija

Vir: SURS

Primerjava števila delovno aktivnih v letih 2014 in 2015 (v obeh letih povprečje I-VIII) pokaže

zvišanje števila za 8.165 oseb. K zvišanju so največ prispevale druge raznovrstne poslovne dejavnosti

(+4,3 tisoč), kjer je močno poraslo število zaposlenih v zaposlovalnih dejavnostih (+4,5 tisoč), število se

je zvišalo tudi v nekaterih drugih dejavnostih, za več kot tisoč oseb v predelovalnih dejavnostih

(+1,9 tisoč), dejavnosti trgovine, prometu in skladiščenju, gostinstvu ter v zdravstvu in socialnem

varstvu. Najbolj je število delovno aktivnih upadlo v kmetijstvu in lovu, gozdarstvu, ribištvu, in sicer za

4,1 tisoč oseb, predvsem na račun samozaposlenih oseb – kmetov. Manjše zmanjšanje delovno aktivnih

beležimo še v finančnih in zavarovalniških storitvah, dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in

odpadki oz. sanacije okolja, v dejavnosti poslovanja z nepremičninami ter v dejavnosti oskrbi z elektriko,

plinom in paro. V netržnih storitvenih dejavnosti se še nadalje zmanjšuje zaposlenost v dejavnosti javne

uprave in obrambe (že peto leto zapored), medtem ko je v dejavnostih izobraževanja ter zdravstva in

socialnega varstva poraslo.

-11,7

-3,9

1,1

-0,3

-0,9

0,9

1,0

2,5

3,9

2,7

-1,1

-0,5

0,5

15,3

-1,5

0,8

1,9

3,0

3,5

8,8

1,0

Kmetijstvo in lov,gozdarstvo,ribištvo

Rudarstvo

Predelovalne dejavnosti

Oskrba z el.energijo,plinom in paro

Oskr.z vodo;rav.z odpl.,odp.;san.okolja

Gradbeništvo

Trgovina;vzdrž.in popravila mot.vozil

Promet in skladiščenje

Gostinstvo

Informacijske in komunikacijske dej.

Finančne in zavarovalniške dej.

Poslovanje z nepremičninami

Strokovne,znanstvene in tehnične dej.

Druge raznovrstne poslovne dej.

Javna uprava in obramba;obv.soc.varnost

Izobraževanja

Zdravstvo in socialno varstvo

Kulturne,razvedrilne in rekreac.dej.

Druge dejavnosti

Gospod.z zap.hiš.os.;prz.za last.rabo

Skupaj

'I-VIII 15/ I-VIII 14

8

3. Registrirana brezposelnost

Izboljšanje gospodarskih razmer v Sloveniji vpliva na povečanje zaposlenosti, posledično se postopoma

zmanjšuje tudi brezposelnost. Po napovedih UMAR-ja se bo povprečna registrirana brezposelnost

v letu 2016 gibala okoli 108,6 tisoč oseb, v letu 2017 pa bo na ravni okrog 102,2 tisoč oseb. Do

leta 2017 se bosta nekoliko znižali tudi stopnji registrirane brezposelnosti (11,1 %) in anketne

brezposelnosti (8,5 %).

Trg dela se hitro odziva na dogajanja v gospodarstvu. Ob slabših pogojih poslovanja, negotovih

razmerah oz. recesiji, delodajalci hitro prilagodijo število zaposlenih manjšemu obsegu poslovanja,

zaradi česar se poveča brezposelnost. Na drugi strani se delodajalci previdno odzivajo na pozitivne

gospodarske impulze, običajno je potrebno večletno obdobje stabilne rasti, da delodajalci ponovno

povečajo število zaposlenih. V začetnem obdobju okrevanja gospodarstva namreč podjetja v prvi vrsti

povečajo obseg dela že zaposlenih oseb in šele nato zaposlujejo nove sodelavce. Vendar je glede na

napovedi UMAR-ja v prihodnjih dveh letih vseeno pričakovati nadaljnje izboljšanje na trgu dela, čeprav

bo rast zaposlenosti nekoliko počasnejša kot v letošnjem letu. Zaposlenost se je v prvega pol leta

povečala v večini dejavnosti zasebnega sektorja, posledično pa se zaradi večje zasebne potrošnje

povečuje zaposlenost tudi v drugih dejavnostih, še posebej v kulturnih in razvedrilnih dejavnostih. Na

drugi strani pa se bo zaradi javnofinančnih omejitev še naprej rahlo zmanjševala zaposlenost v sektorju

država.

3.1. Obseg regist r i rane brezposelnost i

Po hitri rasti brezposelnosti v prvih letih krize, se je rast le-te po letu 2010 umirila. Konec leta 2011 je

slovensko gospodarstvo zopet prešlo v krizo, ki se je v letu 2013 stopnjevala in konec tega leta

ter v začetku leta 2014 dosegla vrhunec. Tekom lanskega leta se je brezposelnost močno zmanjšala,

pozitivni trendi so se nadaljevali tudi letos. V naslednjih letih se pričakuje nadaljnje zmanjšanje

brezposelnosti, ki pa bo bolj umirjeno kot letos in lani.

Gibanje registrirane brezposelnosti

Leto/ obdobje

Registrirana brezposelnost Indeks na predhodno obdobje Stopnja registrirane brezposelnosti,

povprečje (v %)** Konec obdobja Povprečje obdobja Konec obdobja Povprečje obdobja

2006 78.303 85.836 84,6 93,4 9,4

2007 68.411 71.336 87,4 83,1 7,7

2008 66.239 63.216 96,8 88,6 6,7

2009 96.672 86.354 145,9 136,6 9,1

2010 110.021 100.504 113,8 116,4 10,7

2011 112.754 110.692 102,5 110,1 11,8

2012 118.061 110.183 104,7 99,5 12,0

2013 124.015 119.827 105,0 108,8 13,1

2014 119.458 120.109 96,3 100,2 13,1

I-IX 2015* 104.758 113.859 93,1 94,0 12,5

* Podatki za leto 2015 so stanje september 2015 ali za obdobje januar - september 2015. Pri medletnih primerjavah je uporabljeno ustrezno obdobje ali stanje preteklega leta. Izjema je povprečna stopnja registrirane brezposelnosti, kjer je podatek za obdobje januar – avgust 2015.

** Vir podatkov o stopnji registrirane brezposelnosti je SURS (SRDAP).

9

Število registriranih brezposelnih oseb se je zmanjševalo vse od leta 1999 do začetka krize v

drugi polovici leta 2008. Kriza je konec tega leta in v letu 2009 povzročila velika odpuščanja, predvsem

trajno presežnih delavcev in stečajnikov, brezposelnost je močno porasla. Z manj kot 60 tisoč

brezposelnih konec septembra 2008, je do konca leta 2009 porasla na več kot 96 tisoč. V letih 2010 in

2011 se je brezposelnost gibala bolj ali manj pod vplivom sezonskih dejavnikov, močno je narasla le

konec decembra 2010, ko se je pri Zavodu prijavilo veliko starejših, ki so izkoristili možnost, predvideno

v kasneje z referendumom zavrnjeni pokojninski reformi, da se bodo tisti, ki bodo ob koncu leta 2010

brezposelni, lahko upokojili po tedaj veljavni pokojninski zakonodaji. Podobno je bilo gibanje tudi v letu

2012, precej je brezposelnost porasla v decembru (delno tudi zaradi uveljavitve nove pokojninske

zakonodaje z januarjem 2013). V letu 2013 se je gospodarska kriza, ki je Slovenijo ponovno zajela v

letu 2011, še poglabljala, precej je naraslo tudi število brezposelnih predvsem v zadnji tretjini leta 2013.

Število brezposelnih je v januarju 2014 tako doseglo najvišjo točko, in sicer je bilo v evidenci

brezposelnih pri Zavodu prijavljenih 129.843 oseb. V nadaljnjih mesecih se je brezposelnost

zmanjševala nepričakovano hitro, saj so bile jesenske napovedi različnih institucij glede zmanjševanja

brezposelnosti še dokaj previdne. Do konca septembra se je zmanjšala na 112.560 oseb, do konca leta

pa je sezonsko porasla na 119.458 oseb, kar je 3,7 % manj kot leto prej. V letu 2015 so se pozitivni

trendi nadaljevali, do konca septembra se je število brezposelnih zmanjšalo za 12,3 %. Do konca leta

lahko pričakujemo naraščanje brezposelnosti, v največji meri zaradi priliva iskalcev prve zaposlitve,

delno pa tudi zaradi izteka zaposlitev za določen čas ter zaradi sezonskih razlogov.

3.2. Pr i l i v v in odl i v iz reg ist r i rane brezposelnost i

Glede na izboljšane napovedi o okrevanju slovenskega gospodarstva in nadaljevanju

gospodarske rasti, je v naslednjem letu pričakovati postopno okrevanje tudi na trgu dela. Zaradi

napovedi o manjšem številu registriranih brezposelnih oseb v letu 2016 glede na letošnje leto,

pričakujemo tudi manjše število prijav v evidenco brezposelnosti. V prihodnjih letih lahko

pričakujemo tudi stabilen odliv iz brezposelnosti, predvsem zaradi krepitve zaposlovanja.

Priliv v registrirano brezposelnost po vzroku prijave

16.787

14.391

16.272

19.071

18.538

8.475

4.609

3.927

21.608

16.096

20.130

17.896

15.404

9.879

40.842

45.154

50.911

54.004

51.712

37.714

24.527

16.221

14.936

13.641

12.975

9.133

109.174

99.674

106.858

108.344

102.556

66.525

2010

2011

2012

2013

2014

I-IX 2015

Iskalci prve zaposlitve Brezposelni zaradi stečajev Trajno presežni delavci

Iztek zaposlitve za določen čas Drugi razlogi

10

Na gibanje brezposelnosti vplivata zlasti priliv oseb v brezposelnost in odliv iz brezposelnosti. Večji

obseg tokov v in iz brezposelnosti kaže na večjo dinamiko trga delovne sile, njegovo fleksibilnost in tudi

na dovolj veliko povpraševanje. Ob visokih prilivih in odlivih je povprečni čas brezposelnosti kratek,

kadar pa odlivi iz brezposelnosti ne dosežejo prilivov, se kratkoročno povprečni čas brezposelnosti sicer

skrajša (zaradi večjega priliva v primerjavi z odlivom), dolgoročno pa se struktura brezposelnosti

poslabša.

Priliv v brezposelnost se je močno povečal v prvem letu gospodarske krize, v naslednjih letih pa se je

nekoliko zmanjšal, a je še vedno ostal na visoki ravni okrog 100 tisoč. V letu 2014 se je pri Zavodu na

novo prijavilo več kot 102 tisoč brezposelnih oseb, v letošnjih prvih devetih mesecih pa več kot 66 tisoč,

kar je, glede na primerljivo obdobje leta 2014, za 6,4 % manj. Primerjava letošnjega priliva s primerljivim

lanskim pokaže, da se je letos povečal le priliv brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas, z

drugimi razlogi (trajni presežki, stečajniki, iskalci prve zaposlitve) se je prijavilo manj oseb.

Negotove gospodarske razmere vplivajo tudi na strukturo priliva. Običajno je glavni razlog prijave

brezposelnih oseb iztek zaposlitve za določen čas. Pred krizo je bil delež brezposelnih, na novo

prijavljenih s tem razlogom okrog 40 %, obsežna odpuščanja delavcev ter stečaji v obdobju krize pa je

vplivalo na zmanjšanje deleža te skupine novoprijavljenih. Od leta 2010 delež prijavljenih zaradi izteka

zaposlitve za določen čas narašča, v prvih devetih mesecih letos je bil že višji od polovice (56,7 %). V

prihodnjih mesecih se bo verjetno nekoliko znižal, predvsem na račun prijavljanja iskalcev prve

zaposlitve.

Na osnovi teh podatkov pričakujemo, da bo letošnji priliv nižji, kot je bil lani. Na zmanjševanje priliva

vplivajo tudi demografska gibanja. Generacije mladih, ki vstopajo na trg dela, so iz leta v leto manjše,

kar bo ob pozitivnih trendih na področju zaposlovanja še dodatno vplivalo na večji prehod mladih

neposredno iz šole v zaposlitev.

Struktura priliva v registrirano brezposelnost, v %

Odliv iz brezposelnosti se v zadnjih letih povečuje. Zaradi večjega števila brezposelnih oseb, ki imajo

znanja in kompetence in so iskani tudi v času krize ter zaradi pozitivnih trendov pri zaposlovanju, se

povečuje število brezposelnih oseb, ki se zaposlijo, narašča pa tudi delež zaposlitev v skupnem odlivu.

V letu 2014 se je zaposlilo skoraj 74 tisoč brezposelnih oseb, kar je 13,7 % več kot leto poprej, v letošnjih

devetih mesecih pa se je zaposlilo 57.665 brezposelnih, kar je 1,7 % manj kot v primerljivem obdobju

lani, a 13,1 % več kot v primerljivem obdobju leta 2013.

15,4

5,0

19,8

37,4

19,014,4

7,8

16,1

45,3

24,6

15,2

4,3

18,8

47,6

15,217,6

3,4

16,5

49,8

13,818,1

3,8

15,0

50,4

12,712,7

2,0

14,9

56,7

13,7

Iskalci prve zaposlitve Brezposelni zaradi stečajev Trajno presežni delavci Iztek zaposlitve za določenčas

Drugi razlogi

2010 2011 2012 2013 2014 I-IX 2015

11

Odliv iz registrirane brezposelnosti po vzroku odjave

Drugo največjo skupino, 11,8 % odliva oz. 9.616 oseb, predstavljajo brezposelni, ki jih je Zavod zaradi

kršitev obveznosti (npr. ni na razpolago za zaposlitev, zavrnitev zaposlitve ali vključitve v APZ, kršitve

obveznosti idr.) odjavil iz evidence brezposelnih oseb. Sledi odliv v neaktivnost - najpogostejši razlogi

so upokojitev, starševsko nadomestilo ter vključitev v redno šolanje - katerih število se tekom let

postopno zmanjšuje.

Struktura odliva iz registrirane brezposelnosti, v %

57.004

15.075

11.769

6.691

5.286

61.010

14.858

13.576

267

7.230

58.320

15.015

19.495

461

8.260

65.054

13.295

14.772

1.741

7.528

73.950

12.558

12.347

1.156

7.102

57.665

7.894

9.616

630

5.420

Zaposlitev

Prehod v neaktivnost

Kršitev obveznosti

Prijava v druge evidence

Drugi razlogi

2010

2011

2012

2013

2014

I-IX 2015

59,5

15,7

12,3

7,0

5,5

62,9

15,3

14,0

0,3

7,5

57,4

14,8

19,2

0,5

8,1

63,5

13,0

14,4

1,7

7,4

69,0

11,7

11,5

1,1

6,6

71,0

9,7

11,8

0,8

6,7

Zaposlitev

Prehod v neaktivnost

Kršitev obveznosti

Prijava v druge evidence

Drugi razlogi

2010

2011

2012

2013

2014

I-IX 2015

12

V zadnjih letih sta se najbolj zmanjšala število ter delež prijavljenih v druge evidence. Razlog je

predvsem v zakonskih spremembah, saj se je po uveljavitvi ZUTD zmanjšalo število prijav v druge

evidence zaradi vključitve v programe APZ (po novem zakonu to ni več obvezno), prav tako pa je zakon

ukinil evidence po drugih zakonih, kamor so se pod določenimi pogoji prenašali delovni invalidi,

prejemniki denarnega nadomestila pri ZPIZ-u ter začasno nezaposljive osebe po Zakonu o socialnem

varstvu. Zavod sedaj izvaja aktivnosti ugotavljanja začasne nezaposljivosti po 117. členu ZUTD pri

medinstitucionalnih komisijah s CSD v primeru oseb, ki so začasno nezaposljive zaradi težav v

duševnem zdravju, odvisnosti ter večjih socialnih ali drugih podobnih težav.

Po izboljšanju gospodarskih razmer, postopni stabilizaciji gospodarstva ter rasti zaposlenosti,

lahko v letu 2016 pričakujemo spodbudnejša gibanja, ko gre za odliv iz brezposelnosti. Še vedno

so zaposlitvene možnosti za osebe, katerih kompetence in veščine so bile na trgu dela iskane tudi v

času krize, sedaj pa je več povpraševanja tudi po drugih kadrih. V porastu so kratkotrajne zaposlitve,

kajti za nedoločen čas se že sedaj zaposli samo desetina brezposelnih oseb. V prihodnjih letih se bo

povečal tudi odliv v neaktivnost, pri čemer se bo število brezposelnih, ki bodo izpolnili pogoje za

upokojitev, povečalo. Zaposlovanje brezposelnih oseb, zlasti tistih s težavami pri uspešnem iskanju

zaposlitve, bo v veliki meri odvisno od možnosti, ki jih bodo nudili programi APZ v okviru Operativnega

programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020.

13

4. Strukturne značilnosti brezposelnosti

Spremembe, ki so v zadnjih letih razgibale slovenski trg dela, se bodo še dolgo odražale v strukturi

brezposelnosti. Prestrukturiranje, ki se dogaja v slovenskem gospodarstvu, močno vpliva na strukturno

brezposelnost. V zadnjih letih se je močno skrčila zaposlenost v delovno intenzivnih panogah, zlasti v

gradbeništvu, pa tudi v predelovalnih dejavnostih. Velik priliv brezposelnih oseb iz teh dejavnosti,

večinoma starejših in z nižjo izobrazbo, je vplival na strukturo brezposelnosti. Oblikovale so se različne

skupine brezposelnih, ki so za delodajalce manj zanimive. Trg dela se spreminja. Nestabilnost

zaposlitev in nenehno prilagajanje znanj pomeni velik izziv tako za posameznika kot za družbo. Ključna

vloga Zavoda bo pomoč in priprava ter opolnomočenje iskalcev zaposlitve pri različnih prehodih na trgu

dela (iz izobraževanja na trg dela, iz brezposelnosti v zaposlitev, med različnimi zaposlitvami).

Problematične skupine brezposelnih so starejši, dolgotrajno brezposelni, brezposelni brez izobrazbe,

invalidi ter osebe z zdravstvenimi oz. drugimi omejitvami ter mladi.

Največji izziv za Zavod predstavljajo naslednji vidiki brezposelnosti:

dolgotrajna brezposelnost,

brezposelnost mladih,

brezposelnost starejših ter

brezposelnost nizko izobraženih.

Pogosto se brezposelne osebe z omejitvami uvrščajo v več teh skupin. V daljšem časovnem obdobju

lahko v Sloveniji pričakujemo težave zaradi pomanjkanja delovne sile, tako zaradi strukturnih neskladij

na trgu dela kot zaradi demografskih sprememb. Zato je pomembno, da se neskladja med ponudbo in

povpraševanjem na trgu dela v čim večji meri odpravijo oz. se v delovno aktivnost vključi tudi ranljive

skupine na trgu dela.

4 .1. Dolgot ra jna brezposelnost

Dolgotrajno brezposelna je tista oseba, ki je na Zavodu prijavljena 1 leto ali več, zlasti problematična pa

je izrazito dolgotrajna brezposelnost, ko je posameznik brezposeln že 24 mesecev ali več. Daljšanje

brezposelnosti je problematično z več vidikov: oseba izgublja stik s trgom dela, izgublja samozavest, je

vedno manj socialno vključena.

Dolgotrajna brezposelnost je velik problem slovenskega trgu dela. Že pred krizo je bila več kot polovica

brezposelnih oseb dolgotrajno brezposelna, povpraševanje po delavcih je bilo sicer veliko, a so se

hitreje zaposlovale osebe, ki so bile krajši čas brezposelne, dolgotrajno brezposelni pa so ostajali

prijavljeni pri Zavodu. Kriza je navidezno pozitivno vplivala na dolgotrajno brezposelnost, saj se je njihov

delež zmanjšal, a je bilo to zmanjšanje predvsem posledica obsežnih prijav novih brezposelnih oseb.

Ko se je priliv umiril, je začel delež dolgotrajno ponovno naraščati.

14

Registrirano brezposelni po trajanju brezposelnosti ter delež dolgotrajno brezposelnih

Število dolgotrajno brezposelnih oseb narašča od leta 2009 naprej. V zadnjih mesecih omenjenega

leta so v dolgotrajno brezposelnost začele prehajati osebe, ki so zaposlitev izgubile v prvih mesecih

krize leta 2008 in se v enem letu po prijavi na Zavodu niso uspele zaposliti. Konec leta 2009 je bilo

dolgotrajno brezposelnih več kot 34 tisoč oseb, konca leta 2011 več kot 56 tisoč oseb, do decembra

2012 pa se je zmanjšalo na nekaj manj kot 54 tisoč oseb. V tem letu so se upokojevali tisti brezposelni,

ki so se pri Zavodu prijavljali konec leta 2010, da bi se zaradi statusa brezposelne osebe, upokojili še

po starem pokojninskem zakonu (le-ta je bil kasneje zavrnjen na referendumu). V naslednjih letih je

število dolgotrajno brezposelnih naraščalo, konec leta 2014 jih je bilo več kot 60 tisoč. Letos se je njihovo

število začelo zmanjševati, ampak podpovprečno glede na skupno brezposelnost, zato je njihov delež

naraščal. Konec septembra 2015 je bilo med brezposelnimi 58.862 dolgotrajno brezposelnih, njihov

delež je bil 56,2 %.

Dolgotrajno brezposelni po trajanju brezposelnosti

43,1 50,245,5 47,9

50,3

56,2

110.021 112.754118.061

124.015119.458

104.758

dec. 10 dec. 11 dec. 12 dec. 13 dec. 14 sep. 15

0-11 mesecev 12 mesecev in več

24.756

8.160

6.339

4.287

3.830

25.966

13.297

8.725

4.514

4.153

20.188

12.040

12.292

4.993

4.247

24.599

11.093

13.347

6.074

4.302

23.305

11.295

12.240

8.640

4.605

21.620

11.241

11.742

9.340

4.919

12-23 mesecev

24-35 mesecev

3-4 leta

5-7 let

8 let in več

dec. 10

dec. 11

dec. 12

dec. 13

dec. 14

sep. 15

15

Večino dolgotrajno brezposelnih predstavljajo izrazito dolgotrajno brezposelni, torej tisti, ki so pri Zavodu

prijavljeni že vsaj 24 mesecev. Skupaj je bilo 2 leti ali več konec letošnjega septembra brezposelnih že

37.242 oseb oz. 63,3 % vseh dolgotrajno brezposelnih. Zlasti je zaskrbljujoče naraščanje števila

brezposelnih od 5 do 7 let ter 8 let ali več, njihovo število iz leta v leto namreč konstantno narašča.

Med dolgotrajno brezposelnimi osebami so še v posebej nezavidljivem položaju tiste osebe, ki imajo še

določene druge lastnosti, zaradi katerih so manj konkurenčne na trgu dela. Če izpostavimo le nekatere:

dolgotrajno brezposelnih je bilo 14.043 invalidov, 19.020 samo z osnovnošolsko izobrazbo ali manj,

8.111 terciarno izobraženih, 24.388 starejših ter 2.885 mladih, od teh jih je terciarno izobrazbo imelo

1.463. Če te podatke primerjamo s skupnim številom brezposelnih v posamezni kategoriji, torej

upoštevamo zraven še osebe, ki so brezposelne manj kot eno leto, se slika spremeni. Najvišji delež

dolgotrajno brezposelni predstavljajo med invalidi, kjer znaša kar 83,6 %. Struktura invalidov je

slabša, kot pri ostalih brezposelnih – 61,0 % je starih 50 let ali več, 40,4 % jih ima samo osnovnošolsko

izobrazbo itd. Več kot polovico so dolgotrajno brezposelni letošnjega septembra predstavljali še pri

starejših (68,4 %) ter nizko izobraženih (63,2 %), visok pa je še med terciarno izobraženimi (45,5 %).

Med mladimi je ta delež nižji, dolgotrajno brezposeln je eden izmed osmih mladih (12,6 %), med mladimi

s terciarno izobrazbo pa skoraj vsak tretji (30,9 %).

V povprečju je bilo septembra letos med brezposelnimi 56,2 % dolgotrajno brezposelnih, po petletnih

starostnih skupinah pa je delež zelo različen. Najnižji je med mladimi, ki še niso dopolnili 20 let (28,2 %),

potem pa z vsakim starostnim razredom delež naraste. Pri starih od 35 do 39 let dolgotrajno brezposelni

prvič predstavljajo večino (54,6 %), med starimi 60 let ali več pa je dolgotrajno brezposelnih kar 73,5 %

oseb. V primerjavi z lanskim septembrom se je delež dolgotrajno brezposelnih zmanjšal samo v

starostnih razredih od 40 do 44 let ter od 55 do 59 let.

Dolgotrajno brezposelni po starosti, ter njihov delež v posameznem starostnem razredu, v %, september

2015

373

2.408

5.875

6.705

6.410

5.751

6.952

9.756

10.793

3.839

28,2

35,439,7

48,6

54,658,7

64,369,1

66,1

73,5

15-19 let 20-24 let 25-29 let 30-34 let 35-39 let 40-44 let 45-49 let 50-54 let 55-59 let 60 let aliveč

Število dolgotrajno brezposelnih Delež dolgotrajno brezposelnih

16

Zaskrbljujoč je relativno visok delež mlajših dolgotrajno brezposelnih, saj je med starimi od 20 do 24 let

dolgotrajno brezposelna že več kot tretjina oseb, med starimi od 25 do 29 let pa že skoraj 40 %. Ob

upoštevanju, da je pred temi osebami še večina delovne kariere, ter demografskih trendov, ki

bodo dolgoročno vplivali na primanjkljaj delovne sile, bi morali v Sloveniji čim prej aktivirati

dolgotrajno brezposelne. Poleg sredstev, ki jih država vloži v njihovo izobraževanje, so te osebe

pogosto odvisne tudi od socialne pomoči, kar predstavlja dodaten strošek za državo.

Višja kot je izobrazbena raven, manj je dolgotrajno brezposelnih in nižji je delež le-teh na

posamezni ravni izobrazbe. Največ brezposelnih, na Zavodu prijavljenih 1 leto ali več, ima

(ne)dokončano osnovno šolo in na tej ravni predstavljajo skoraj dve tretjini dolgotrajno brezposelnih,

manj kot polovica brezposelnih oseb pa je dolgotrajno brezposelnih le na terciarni ravni izobrazbe.

Dolgotrajno brezposelni po ravni izobrazbe, ter njihov delež na posamezni ravni, v %, september 2015

V prihodnjih letih lahko pričakujemo zmanjševanje števila dolgotrajno brezposelnih, vendar počasneje

kot se bo zmanjševala skupna brezposelnost, zaradi česar bodo predstavljali vedno večji delež

brezposelnih. Za aktivacijo dolgotrajno brezposelnih je potrebno vložiti veliko naporov, pogosto pa je

potrebno tudi osveščati delodajalce o pozitivnih vidikih zaposlovanja teh, zlasti starejših oseb. Da imajo

dolgotrajno brezposelni težave pri zaposlovanju, kažejo tudi podatki o strukturi zaposlitev. Delež

dolgotrajno brezposelnih med zaposlitvami je praviloma še enkrat nižji, kot je delež te skupine v skupni

brezposelnosti. To potrjuje ugotovitev, da dlje časa ko je oseba brezposelna, manj možnosti za

zaposlitev ima. Rešitev tega problema je v motivaciji in trajnostni aktivaciji teh oseb, tudi prek programov

APZ, predvsem prek subvencioniranih zaposlitev, katerih cilj mora biti nadomestiti delodajalcu stroške,

ki jih ima ob zaposlitvi dolgotrajno brezposelnih.

4.2. Brezposelnost mladih

Sredina dvajsetih je obdobje, ko v Sloveniji večina mladih dokončno vstopi na trg dela. Ta vstop je

izredno pomemben, saj dolgoročno vpliva na kariero posameznika. Mednarodne raziskave kažejo

močno povezanost med zaposlitvijo, ki jo iskalec prve zaposlitve sprejme, in trajanjem brezposelnosti

na eni strani ter uspešnostjo kariere na drugi strani. Raziskave tudi kažejo, da so dolgoročno bolj

uspešni tisti posamezniki, ki imajo krajši čas prehoda med šolanjem in brezposelnostjo, poleg

tega pa se zaposlijo na delovnih mestih, ki so primerni njihovi ravni izobrazbe.

19.020

17.213

14.518

8.11163,2 60,6

51,045,5

osnovna šola alimanj

srednja poklicnašola

srednja tehničnašola ali gimnazija

višja, visoka šola aliveč

Število dolgotrajno brezposelnih Delež dolgotrajno brezposelnih

17

Z vidika družbe so pomembna tudi finančna sredstva, ki jih država nameni izobraževanju. Dlje časa, ko

se posameznik izobražuje, več sredstev država nameni za njegovo izobraževanje, zato je toliko večja

izguba potenciala mladih, če se po končanju šolanja, v doglednem času ne zaposlijo svoji izobrazbi

primerno. To zlasti velja za terciarno izobražene.

V tej analizi med mlade štejemo osebe, od dopolnjenega 15. do 29. leta starosti.

Mladi v starosti od 15 do 29 let po aktivnosti na trgu dela*

*Podatki v grafikonu so stanje konec leta (brezposelni, delovno aktivni) oz. 1.1. naslednjega leta (prebivalstvo skupaj).

V zgornji sliki so predstavljeni podatki o številu mladih v Sloveniji, in sicer, koliko je bilo delovno aktivnih,

brezposelnih ter neaktivnih (šolanje, drugo). Demografske spremembe se kažejo na postopnem

zmanjševanju njihovega števila. Če je bilo še konec leta 2007 (stanje 1. 1. 2008) v Sloveniji več kot 404

tisoč mladih, se je njihovo število do 1. januarja 2015 zmanjšalo na nekaj več kot 335 tisoč. Zmanjšuje

se tudi delež mladih v prebivalstvu, saj je bil delež mladih v prebivalstvu na prvi dan leta 2008 še 20,0

%, na prvi dan leta 2015 pa le še 16,3 %. Demografske spremembe že izrazito vplivajo na mladinsko

brezposelnost, saj na trg dela vstopajo generacije, ki so se rodile v devetdesetih, ko je rodnost padla na

najnižjo raven.

Nekoliko drugačen je trend gibanja števila delovno aktivnih mladih. Do začetka krize je njihovo število

naraščalo, med vsemi delovno aktivnimi so konec leta 2008 predstavljali 18,4 % delež. V kriznih letih se

je njihovo število nadpovprečno zmanjšalo, konec leta 2014 jih je bilo 34,6 % manj glede na konec leta

2008. Delno ta izredno močen padec lahko pojasnimo z demografskimi spremembami, v veliki meri pa

je to posledica krize in pomanjkanja delovnih mest, zlasti za iskalce zaposlitve s terciarno izobrazbo, na

kar vpliva tudi ukrepi za konsolidacijo javnih financ (ZUJF). Mladi so tako med najbolj ogroženimi

skupinami na trgu dela, saj na tega šele vstopajo in pogosto zaradi pomanjkanja izkušenj težko

najdejo ustrezno zaposlitev, poleg tega pa pogosto delajo v prekarnih oz. fleksibilnih

zaposlitvah, zato so ob nastopu krize običajno prvi, ki izgubijo zaposlitev. Verjetno bi bila situacija

pri mladih še slabša, v kolikor slednji ne bi bili v velikem obsegu vključeni v terciarno šolanje oz. ne bi

podaljševali študij, saj jim pogosto zaradi težav pri iskanju redne zaposlitve, ostane le študentsko delo.

Po zaključku šolanja se mladi znajdejo na trgu dela in iščejo zaposlitev. Nekateri iskalci prve zaposlitve

preidejo neposredno iz šole v zaposlitev, razlogi za gladek prehod so različni, glavna sta predvsem dva,

in sicer izrazito pomanjkanje kadrov s to izobrazbo na trgu dela in predhodno sodelovanje v času šolanja

z delodajalcem (študentsko delo, praksa idr.). Mladi, ki ne uspejo najti zaposlitve, se praviloma prijavijo

pri Zavodu.

161.225 161.547142.168 132.483 123.438 112.896 105.150 105.711

19.725 18.22327.424 27.694 27.128 27.850 32.523 30.155

223.449 214.658 217.901215.188 214.148 214.095 207.619 199.633

404.399 394.428 387.493375.365 364.714 354.841 345.292 335.499

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2.013 2014

Delovno aktivni Brezposelni Drugo (šolanje ipd.) sekundarna os

18

Stopnje brezposelnosti za izbrane starostne skupine, januar 2011 – avgust 2015*

*Za leto 2015 so izpisane stopnje registrirane brezposelnosti za avgust, za leta prej pa za mesec oktober.

Problematiko mladih najboljše osvetlijo podatki o stopnji registrirane brezposelnosti. Tako za starostno

skupino od 15 do 24 let kot od 25 do 29 let je nad povprečjem, zlasti izstopa stopnja za stare pod 25 let.

Pri teh je gibanje stopnje brezposelnosti izrazito sezonsko, s povečanim prilivom iskalcev prve

zaposlitve običajno poraste v oktobru, potem pa se do naslednjega sezonskega porasta čez leto dni

počasi zmanjšuje. Izjema je leto 2013, ko do tega sezonskega gibanja ni prišlo, stopnja se je do

septembra le nekoliko znižala. Po oktobrskem prilivu mladih je stopnja vse do februarja 2014 naraščala,

potem pa se je ponovno začela zniževati. Mladi s statusom dijaka oz. študenta pogosto opravljajo

študentsko delo. Obseg tega se je v letu 2013 precej skrčil; tako zaradi krize, kot zaradi večjih davčnih

obremenitev te oblike dela, s tem pa je postalo manj privlačno za delodajalce. Ker mladi niso imeli

priložnosti za študentsko delo, so se prijavili kot brezposelne osebe na Zavodu. V sliki je predstavljeno

tudi gibanje stopnje registrirane brezposelnosti za stare od 25 do 29 let. Njihova stopnja registrirane

brezposelnosti je nižja, kot pri starih od 15 do 24 let in je bližje skupni stopnji. Prav tako je za to starostno

skupino opazno, da stopnja tekom leta ne niha tako močno, vendar je v obdobju od 2010 naprej opazna

postopna rast stopnje do leta 2014, v letu 2015 pa se zmanjšuje.

V zgornji sliki so prikazane stopnje registrirane brezposelnosti, vendar je v času krize narasla tudi

anketna brezposelnost mladih. V Sloveniji je namreč veliko mladih, ki so v starosti od 15 do 24 let še

vedno vključeni v izobraževalni sistem, zaradi česar po registrskih podatkih ne morejo biti formalno

delovno aktivni ali se prijaviti na Zavodu kot brezposelna oseba. Ker pa anketa o delovni sili upošteva

dejanski položaj posameznika na trgu dela, ne njegov formalni status, se določena skupina mladih, ki

je na trgu dela že aktivna, večinoma prek študentskega dela, v anketnih podatkih uvršča med delovno

aktivne, ne neaktivne. Mladi, ki imajo formalno status dijaka ali študenta, hkrati pa so po anketi delovno

aktivni, na nek način zamegljujejo problematiko mladinske brezposelnosti, saj neposredno vplivajo na

višjo stopnjo delovne aktivnosti in na nižjo stopnjo brezposelnosti. Po anketni metodologiji je bilo v

drugem četrtletju letos brezposelnih 15,7 % mladih, starih od 15 do 24 let, v starostni skupini od 25 do

29 let pa je bila stopnja 17,7 %. Najtežje razmere za mlade na trgu dela so bile v letu 2013, ko je bila

stopnja anketne brezposelnosti za mlade najvišja (24,2 % za 15-24 let ter 20,2 % za 25-29 let) –

predvsem posledica krize ter sprememb na področju študentskega dela. V zadnjih dveh letih se stopnja

brezposelnosti zmanjšuje, vendar je še vedno visoko nad predkrizno ravnijo, ko je bila v drugem

četrtletju 2008 med mladimi 15-24 let 9,3 % ter 25-29 let 7,4 %.

24,8

28,2

31,8

27,9

24,2

15,1 15,9

18,7 18,4

16,6

11,9 12,113,0 12,5

11,8

I 2011 VII 2011 I 2012 VII 2012 I 2013 VII 2013 I 2014 VII 2014 I 2015 VII 2015

15-24 let 25-29 let 15-64 let

19

Aktivnosti za zaposlovanje mladih in zmanjševanje mladinske brezposelnosti so ena izmed

najvišjih prioritet EU v skupni evropski strategiji zaposlovanja, k uresničevanju katere so zavezane

vse članice EU. V decembru 2012 je EK predstavila Sveženj za zaposlovanje mladih, v katerem je

Komisija opredelila strategije na ravni EU in v državah članicah za zmanjšanje brezposelnosti mladih v

naslednjem finančnem obdobju. Ena izmed pobud v Svežnju je Jamstvo za mlade (Youth Guarantee),

katero so februarja 2013 izrecno podprli in kot obveznost sprejeli ministri, pristojni za delo in socialne

zadeve. Jamstvo za mlade je s 1. 1. 2014 začela izvajati tudi Slovenija. Cilj Jamstva je, da vsakemu

brezposelnemu mlademu Zavod ponudi zaposlitev (tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem

mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajšo obliko institucionalnega ali praktičnega

usposabljanja v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih. V letu 2014 se je zaposlilo 13,7 % več

brezposelnih kot v letu 2013. Poleg boljših gospodarskih razmer, ki so vplivale na rast zaposlovanja, pa

pri mladih kaže učinke tudi Jamstvo, saj je bilo pri njih zaposlitev za 23,9 % več. V letošnjih devetih

mesecih se je število mladih, ki so se zaposlili, zmanjšalo, in sicer za 6,4 %, vendar moramo upoštevati,

da se število mladih nadpovprečno hitro zmanjšuje; v letošnjem septembru je bilo pri Zavodu prijavljenih

23,9 % manj mladih, kot konec leta 2014.

Število in delež mladih v registrirani brezposelnosti

Kakšne pa so številke o brezposelnosti mladih? Po pričakovanjih so bili mladi med tistimi, ki so v

začetku krize prvi izgubili zaposlitev. V tem času so delodajalci zmanjševali število zaposlenih predvsem

pri tistih skupinah, ki so delale v fleksibilnih ter prekernih oblikah zaposlitve, najpogosteje so to bili mladi.

Z letom 2009 so začele v brezposelnost prehajati tudi osebe, ki so bile manj pogosto zaposlene prek

fleksibilnih oblik, večinoma starejše od 30 let, tako da se je delež mladih zmanjševal, število pa je

vztrajalo na ravni prek 27 tisoč. V letu 2013 so se gibanja spremenila, število brezposelnih mladih se v

mesecih, ko se sezonsko zmanjšuje, ni bistveno znižalo; septembra jih je bilo glede na začetek leta

manj le za 5,5 %. Ker se mladi v glavnem na Zavodu prijavljajo v zadnjih mesecih leta, je mladinska

brezposelnost do konca tega leta porasla na več kot 31 tisoč, najvišje število zadnjih let pa beležimo v

januarju 2014, ko jih je bilo skoraj 34 tisoč. Pozitivni trendi pri brezposelnosti mladih so se začeli kazati

v marcu, ko se je njihovo število glede na februar zmanjšalo za 2,5 %, vse naslednje mesece do vključno

septembra pa se je ta trend nadaljeval. V oktobru 2014 je število poraslo nad 30 tisoč, vendar je v

zadnjih dveh mesecih lani ostalo na tej ravni. V letu 2015 je število brezposelnih mladih poraslo v

januarju, v vseh ostalih mesecih se je nato zmanjševalo. Konec septembra je bilo prijavljenih pri Zavodu

22.934 mladih, kar je 14,2 % manj kot konec septembra 2014. V prihodnjih mesecih bo njihovo število

poraslo, a verjetno ne bo preseglo ravni 30 tisoč.

27.424 27.694 27.128 27.85032.523

26.718

96.672

110.021 112.754118.061

124.015

112.560

28,425,2 24,1 23,6

26,223,7

dec. 09 dec. 10 dec. 11 dec. 12 dec. 13 sep. 14

Število mladih brezposelnih oseb Število vseh brezposelnih oseb Delež mladih brezposelnih oseb

20

Struktura brezposelnih mladih se spreminja. Zaradi visoke vključenosti mladih v terciarno izobraževanje,

ima vedno več mladih to raven izobrazbe. Za primer, med brezposelnimi mladimi, starimi od 25 do 29

let, je imelo konec letošnjega septembra terciarno izobrazbo 29,0 % oseb. Dokaj stabilna sta deleža

mladih brezposelnih z osnovnošolsko ter srednjo tehniško, strokovno oz. splošno izobrazbo, delež

srednje poklicne izobrazbe pa se zmanjšuje. Za uspešen nastop na trgu dela bo potrebno mladim

samo z osnovno šolo, dvigniti njihovo izobrazbo vsaj na srednjo poklicno raven, vsem mladim

pa omogočiti, da pridobijo čim več izkušenj in praktičnih znanj, ki jim bodo v pomoč pri iskanju

ustrezne zaposlitve.

Brezposelni mladi po izobrazbi, v %

Mladi brezposelni se od starejših brezposelnih oseb razlikujejo tudi po spolni strukturi. Med

brezposelnimi mladimi je manj moških kot žensk, kar je predvsem posledica vpisa v šole. Med

brezposelnimi mladimi s (končano) osnovno ali poklicno šolo je večina moških, med mladimi ki imajo

zaključeno srednjo šolo ali imajo terciarno izobrazbo, pa je več žensk. Kljub krizi je povpraševanje

delodajalcev po kadru s poklicno izobrazbo še vedno veliko, zato mladi moški z ustreznimi znanji,

kompetencami itd., v povprečju prej najdejo zaposlitev kot mlade ženske. Terciarno izobraženi se

pogosteje zaposlujejo v storitvenih dejavnostih, te pa v zadnjih letih manj zaposlujejo, predvsem zaradi

vpliva krize oz. omejitev zaposlovanja v javnem sektorju.

4.3. Brezposelnost stare jš ih

Prebivalstvo Slovenije se stara, kar se odraža tudi v starostni strukturi brezposelnih oseb. Število

starejših narašča, zmanjšuje oz. stagnira se število mladih. Vplivi staranja prebivalstva so različni, med

najpomembnejšimi pa so zmanjšanje delovno sposobnega prebivalstva, ki s prispevki polnijo

pokojninsko in zdravstveno blagajno, porast izdatkov za pokojnine, spremenjen vzorec potrošnje

prebivalstva ter večje tveganje revščine. Za zmanjšanje negativnih učinkov staranja, imajo države na

voljo različne možnosti. Ena najpomembnejših je spodbujanje čim kasnejšega odhoda starejših s trga

dela, kar je možno doseči z zaostrovanjem pogojev za upokojitev oz. spodbujanjem starejših, da čim

dlje ostanejo na trgu dela, torej s spodbujanjem zaposlenosti starejših. V okviru tega ukrepa je

pomembno, da so starejši na trgu dela čim bolj konkurenčni. Pogosto imajo starejši, ko postanejo

brezposelni, večje težave pri iskanju nove zaposlitve, kot mlajši brezposelni. Težavo predstavlja

23,2 22,9

39,2

14,7

25,0

22,0

36,0

17,0

23,221,4

36,9

18,5

22,3

19,3

38,1

20,3

23,8

18,3

37,7

20,2

26,1

18,0

35,3

20,7

Osnovna šola ali manj Srednja poklicna šola Srednja tehnična, strokovna, splošnašola

Višja, visoka šola ali več

dec.10 dec.11 dec.12 dec.13 dec.14 sep.15

21

predvsem neugodno razmerje med produktivnostjo in plačo. S staranjem produktivnost delavcev

praviloma pada, prihodki oz. plača pa s starostjo praviloma naraščajo in so največji v letih pred

upokojitvijo.

V obdobju od 2009 do 2013 je bilo vsako leto manj delovno aktivnih, šele konec leta 2014 jih je bilo več

kot leto prej. Pri starejših delovno aktivnih beležimo drugačna gibanja; kriza je sicer delno vplivala

na njihovo število, zmanjšalo se je v letih 2009, 2010 ter 2012, v vseh ostalih letih pa je njihovo število

naraščalo. Zaradi takšnih gibanj je porasel tudi delež starejših med delovno aktivnimi; če je znašal konec

leta 2005 še 19,5 %, je do konca leta 2014 porasel na 26,0 %. Ti podatki kažejo učinke pokojninske

reforme, saj se pogoji za upokojitev zaostrujejo, zaradi česar zaposleni dalj časa ostajajo na trgu dela.

Starejši delovno aktivni po petletnih starostnih skupinah, 2005-2014, stanje konec leta

Vir: SURS.

Kakšna pa je struktura starejših delovno aktivnih? Po pričakovanjih se njihovo število z naraščanjem

starosti zmanjšuje, tako jih je največ v starostnem razredu od 50 do 54 let, najmanj pa je delovno

aktivnih, ki so stari že 65 let ali več (2.092 konec leta 2014). Ker se v zadnjem desetletju zaostrujejo

starostni pogoji za upokojitev, bi pričakovali, da z leti narašča tudi število delovno aktivnih v starejših

starostnih skupinah. Podatki to potrjujejo, skupno število starejših delovno aktivnih je od konca leta 2005

do konca leta 2014 naraslo za 31,2 %, rast pa beležimo pri vseh starostnih skupinah. Najmanjšo

beležimo pri starih od 50 do 54 let (+11,2 %), nadpovprečne rasti pa pri vseh ostalih: pri starih od 55 do

59 let 63,6 % rast, število delovno aktivnih, starih 60 do 64 let, pa se je več kot podvojilo (+127,3 %).

V obdobju od leta 2008 do 2014 se je največ starejših v evidenco brezposelnih prijavilo leta 2010, na

kar je med drugim vplivalo številčnejše prijavljanje tistih oseb, ki so pred napovedano pokojninsko

reformo, ki naj bi pričela veljati v letu 2011, a je bila kasneje z referendumom zavrnjena, želele upokojiti

pod ugodnejšimi pogoji. Najmanj prijav starejših je bilo leta 2008, ko se je kriza že začela, zmanjšanje

gospodarske aktivnosti se je že začelo odražati na trgu dela, prvi pa so zaposlitev začeli izgubljati

zaposleni prek bolj fleksibilnih oblik zaposlovanja, kar pa za starejše ni tipično. Samo število

brezposelnih starejših je raslo vse do leta 2012, po tem letu pa beležimo rahlo zmanjšanje. Delno so na

to zmanjšanje vplivale ugodne gospodarske razmere v zadnjih dveh letih, ne smemo za zanemariti

vpliva upokojevanja tistih, ki so se na Zavodu prijavili pred neuveljavljeno pokojninsko reformo.

105.447 110.126 113.743 115.632 112.280 109.204 111.853 112.178 115.525 117.211

45.36850.028

55.525 60.488 60.73954.451

61.112 59.62967.245

74.2446.3637.320

8.86310.381 10.878

9.80310.942 10.033

12.03714.465

158.509168.974

179.745188.242 185.566

175.011185.749 183.602

196.762208.012

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

50-54 55-59 60-64 65+ skupaj

22

Registrirano brezposelni po starosti

Izobrazbena raven brezposelnih se s starostjo niža. Med starejšimi prevladujejo osebe, ki imajo

dokončano OŠ ali največ srednjo poklicno izobrazbo; v septembru letos je bilo takšnih skoraj 7 izmed

10. Nekaj več kot petina jih je imelo srednjo strokovno, tehniško ali splošno izobrazbo, delež terciarno

izobraženih je bil nižji od 10 %. Tekom let se struktura seveda spreminja, med starejše brezposelne že

prehajajo osebe, ki imajo dokončano vsaj poklicno šolo, kar se odraža na višjem deležu te ravni

izobrazbe, prav tako pa se povečujeta deleža brezposelnih s srednjo ter terciarno izobrazbo. V prihodnje

lahko pričakujemo, da se bo izobrazbena struktura starejših brezposelnih še nadalje spreminjala,

predvsem bosta rasla deleža terciarno izobraženih ter tistih s srednjo štiriletno izobrazbo.

Registrirano brezposelni po starosti in ravneh izobrazbe ter delež posamezne ravni v starostnem razredu,

v %, september 2015

Tako se bodo strukturna neskladja na trgu dela sčasoma poglobila, predvsem pri delovnih

mestih, ki zahtevajo srednjo poklicno izobrazbo. Trg dela bodo z leti zapustile osebe z ustreznimi

kompetencami, priliva mladih, ki bi zapolnili ta delovna mesta pa ne bo, kar se lahko negativno

odrazi na razvoju slovenskega gospodarstva.

27.694

27.128

27.850

32.523

30.151

22.934

22.311

24.806

26.420

29.023

28.466

25.538

21.091

22.456

23.632

24.564

24.103

20.608

38.925

38.364

40.159

37.905

36.738

35.678

dec. 10

dec. 11

dec. 12

dec. 13

dec. 14

sep. 15

15-29 let 30-39 let 40-49 let 50 let ali več

26,1

18,0

35,3

20,7

26,0 25,827,3

20,9

33,9 34,7

21,8

9,6

osnovna šola ali manj srednja poklicna šola srednja tehnična šola aligimnazija

višja, visoka šola ali več

15-29 let 30-49 let 50 let ali več

23

4.4. Brezposelnost n izko izobraženih

Uspešen nastop na trgu dela v veliki meri pogojujejo kompetence in znanja, ki jih iskalec zaposlitve ima,

pomembno vlogo pa ima še vedno formalna izobrazba. Najlažje in najhitreje se zaposlijo osebe z

znanjem, po katerem je povpraševanje delodajalcev še vedno večje od ponudbe, težave pa nastopijo

pri tistih iskalcih, kjer povpraševanje ni dovolj veliko oz. ga sploh ni. Poklic, ki ga oseba opravlja, v veliki

meri opredeljuje njena izobrazba, zaradi česar je včasih težko izbrati nov poklicni cilj.

Nizko izobražene so osebe, ki imajo samo dokončano osnovno šolo ali manj. To predstavlja veliko oviro

pri iskanju zaposlitve, saj se večinoma lahko zaposlujejo v delovno intenzivnih panogah oz. v poklicih,

za katere praviloma zadošča osnovnošolska oz. poklicna izobrazba. To potrjujejo tudi podatki o zadnjem

poklicu, ki so ga nizko izobraženi brezposelni opravljali pred prijavo pri Zavodu. Med 10 najpogostejših

poklicev so se letos septembra uvrstili sledeči:

Delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih

Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah

Drugi delavci za preprosta dela

Pometači

Natakarji

Delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah

Skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo

Kuhinjski pomočniki

Zidarji

Prodajalci

Iskanje nove zaposlitve za nizko izobražene je praviloma težje kot za ostale skupine brezposelnih.

Zmanjšuje se število delovnih mest, ki so na voljo za osebe z nizko izobrazbo; od leta 2005 do konca

leta 2014 se je število delovno aktivnih, ki imajo samo osnovnošolsko izobrazbo skoraj razpolovilo.

Zmanjšalo se je z 20,4 % na 11,4 %, predvsem na račun porasta delovno aktivnih s terciarno izobrazbo.

Nizko izobraženi se praviloma zaposlujejo v poklicih, v katerih so pogoji dela težji, pri katerih imajo

prednost mlajši iskalci. Nizko izobraženi brezposelni so namreč nadpovprečno stari, septembra letos so

bili v povprečju stari 43,1 leta, medtem ko so bili brezposelni, ki so imeli vsaj srednjo poklicno izobrazbo,

v povprečju stari 41,0 leta. Prav tako zaposlitev iščejo dlje: brezposelni z vsaj srednjo poklicno izobrazbo

so bili v letošnjem septembru v povprečju brezposelni 24,2 meseca, nizko izobraženi pa več kot eno

leto več, in sicer 35,7 mesecev.

24

Delovno aktivni po doseženi izobrazbi, stanje konec leta

Vir: SURS

V prihodnje lahko v Sloveniji pričakujemo, da se bo neskladje med ponudbo in povpraševanjem pri

poklicih, ki praviloma zahtevajo srednjo poklicno izobrazbo, poglobilo. Večinoma so to poklici, za katere

med mladimi ni zanimanja, upadajo oz. izginjajo programi izobraževanja, delodajalci pa še vedno

povprašujejo po tem kadru. Delodajalci v teh primerih nudijo dodatne ugodnosti pri zaposlitvi, delavce

poskušajo iskati tudi pri drugih delodajalcih s tega področja, v tujini, delavci so lahko tudi boljše plačani

itd. Delodajalci že leta poročajo, da težko najdejo varilce, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev,

orodjarje, različne monterje in inštalaterje, strugarje, poklice iz gradbeništva, gostinstva ipd. Pogosto pa

imajo nizko izobraženi določena znanja, spretnosti, ki so jih pridobili tekom zaposlitve, katera so jim

lahko v pomoč pri iskanju nove zaposlitve. Večinoma to niso formalno priznana znanja, če pa bi te osebe

ta znanja potrdili npr. prek pridobitve NPK, bi lažje kandidirali na delovna mesta, ki zahtevajo srednjo

poklicno izobrazbo.

Brezposelni po doseženi izobrazbi, stanje konec leta/meseca

Za delovna mesta, kjer delodajalci zahtevajo osnovno usposobljenost, so pogosto značilni neugodni

pogoji dela (fizično naporno delo, neobičajen urnik dela idr.) oz. nizka plača, kar tudi odvrača domače

iskalce zaposlitve od zaposlitve na ta delovna mesta. Brezposelne osebe, katerih usposobljenost

19,6

56,8

22,7

16,3

58,4

24,6

15,1

58,3

26,1

14,3

57,8

27,9

12,9

57,7

29,4

12,2

57,3

30,5

11,4

57,2

31,4

Osnovna šola ali manj

Srednja poklicna, splošna šola aligimnazija

Višja, visoka šola ali več

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

31,0 30,6

26,7

11,6

30,3 30,3

26,4

13,0

29,3 30,1

26,3

14,3

28,0 28,727,5

15,7

28,8 28,0 27,3

15,9

28,727,1 27,2

17,0

Osnovna šola ali manj Srednja poklicna šola Srednja strokovna ali gimnazija Višja, visoka ali več

2010 2011 2012 2013 2014 sep.15

25

ustreza tem delovnim mestom, so pogosto starejše osebe, katere imajo lahko še druge zaposlitvene

ovire (predvsem zdravstvene), medtem ko mlajših iskalcev zaposlitve ni. Delodajalci te težave pogosto

rešujejo s tujimi delavci, ki so bolj pripravljeni delati v teh pogojih in za nižje plačilo. Takšno zaposlovanje

je značilno za gradbeništvo ter delno tudi za predelovalne dejavnosti in dejavnost prometa, kjer je

zaposlenih precej oseb iz gospodarsko manj razvitih držav, predvsem s področja bivše Jugoslavije.

Konec septembra letos je bilo veljavnih 24.137 delovnih dovoljenj, največ za zaposlene v gradbeništvu,

dejavnosti prometa in skladiščenja ter v predelovalnih dejavnostih. Največ tujcev je opravljalo naslednje

poklice: voznik težkega tovornjaka in vlačilca, generalni direktor in član uprave družbe, varilec, zidar,

delavec za preprosta dela pri visokih gradnjah, orodjar, delavec za preprosta poljedelska dela,

elektroinštalater, izolater, pripravljavec in monter kovinskih konstrukcij ter elektromehanik.

26

5. Denarni prejemki brezposelnih oseb

Obseg brezposelnosti vpliva tudi na število prejemnikov denarnega nadomestila in denarne socialne

pomoči, kar povzroča velik pritisk na javne finance. Zavod ter druge pristojne institucije morajo svoje

napore usmeriti v čimprejšnjo aktivacijo prejemnikov.

Porast brezposelnih oseb je povzročil tudi priliv večjega števila oseb, ki so upravičene do denarnega

nadomestila. Število upravičencev je začelo naraščati z začetkom krize, poleg tega pa so na število

upravičencev DN vplivale tudi zakonodajne spremembe, tako pokojninska reforma, kot različni ukrepi

za javnofinančno konsolidacijo. Zlasti konec leta 2010, v nekoliko manjšem obsegu pa konec leta 2012,

so se pri Zavodu kot brezposelni v večjem obsegu prijavljali starejši, predvsem zaradi strahu pred

zaostrenimi upokojitvenimi pogoji, ki jih je predvidevala nova zakonodaja. Tako je Zavod od leta 2008

naprej, največ DN izplačal februarja 2011 (40.207) ter januarja 2013 (40.274), kar sta tudi edina meseca,

ko je bilo izplačil več kot 40 tisoč.

Prejemniki denarnega nadomestila

Od leta 2011 naprej število prejemnikov DN ni tako skokovito naraščalo (razen v dveh že omenjenih

primerih), letno povprečje števila prejemnikov pa je začelo upadati. Večji vpliv so imeli ponovno sezonski

dejavniki: skok v januarju, zmanjševanje do jeseni, ko običajno ponovno nekoliko poraste. Podobna

gibanja beležimo tudi v letu 2015, v januarju je bilo prejemnikov 29.385, marca je začelo upadati, do

septembra pa se je zmanjšalo za 8.609 oseb oz. 29,3 %, na 20.776 oseb.

Prejemniki DN po starosti in času priznane pravice, september 2015

30.319

36.34433.888 32.981

26.64324.156

30,2 32,8 30,827,5

22,2 21,2

2010 2011 2012 2013 2014 I-IX 2015

povprečno število prejemnikov DN delež prejemnikov DN v skupni brezposelnosti

15-29 let 30-49 let 50 let ali več

preostanki

18 mesecev ali več

9 ali 12 mesecev

2, 3 ali 6 mesecev

11.655

6.904

2.217

27

Struktura prejemnikov DN je običajno nagnjena v korist starejših. Mlajši so praviloma upravičeni do

krajšega časa prejemanja DN, starejše osebe pa DN lahko prejemajo tudi 25 mesecev (za osebe, stare

55 let ali več z vsaj 25 let zavarovalne dobe). Mlajši tako predstavljajo dokaj nizek delež med prejemniki,

saj se jim DN hitro izteče, pogosto pa se zaposlijo že tekom prejemanja DN. Med prejemniki tako ostajajo

zlasti starejši z daljšim obdobjem priznane pravice.

Prejemniki DN po starosti in času preostale pravice, september 2015

Zaskrbljujoče je zlasti število prejemnikov, ki so upravičeni do prejemanja DN še eno leto in več. Te

osebe so večinoma starejše, pogosto tudi preidejo med dolgotrajno brezposelne, zato je dejansko

obdobje prejemanja DN zanje praviloma daljše od enega leta. Zlasti osebe, stare 55 let ali več, ki bodo

v doglednem času izpolnile pogoje za upokojitev, se bodo verjetno s tem razlogom tudi odjavile iz

evidence brezposelnih, medtem ko bodo stari manj kot 55 let, pravico do DN večinoma izkoristili do

konca, razen če bodo pred tem uspešni pri iskanju zaposlitve.

Aktivacija brezposelnih, ki so starejši in hkrati prejemniki DN, predstavlja Zavodu velik izziv v

prihodnjih letih. Uporabiti bo potrebno vse možne načine za njihovo ponovno zaposlitev, tudi prek

programov APZ.

Upravičenci do DSP po starosti

2.217

6.184

3.418

720

2.397

3.059

2.781

15-29 let 30-49 let 50 let ali več

18 mesecev ali več

12 do 18 mesecev

6 do 12 mesecev

do 6 mesecev

13.737 12.88110.121 11.757 13.126

10.543

15.677 16.381

14.911

17.315

19.038

18.881

5.545 6.080

5.988

6.954

7.8188.369

31,8 31,326,3

29,033,5

36,1

dec.10 dec.11 dec.12 dec.13 dec.14 sep.15

15-29 let 30-49 let 50 let ali več delež v skupni brezposelnosti

28

V primeru, da brezposelna oseba ni upravičena do DN oz. se ji je pravica že iztekla, ima pa prenizke

dohodke za življenje, lahko pri Centru za socialno delo zaprosi za denarno socialno pomoč (v

nadaljevanju DSP). Med brezposelnimi je teh upravičencev več kot prejemnikov DN. Njihovo število je

do leta 2011 je naraščalo, v 2012 malenkostno upadlo, v zadnjih letih pa ponovno narašča. Ker se

prejemanje DN in DSP praviloma izključuje, do precejšne razlike prihaja pri starostni strukturi

prejemnikov obeh prejemkov. Med prejemniki DSP je delež starejših precej nižji kot pri prejemniki DN,

večino prejemnikov DSP predstavljajo osebe v starosti od 30 do 49 let. Tudi mlajši brezposelni

predstavljajo močno skupino prejemnikov DSP, predvsem zaradi tega, ker so v primeru brezposelnosti

v manjši meri upravičeni do prejemanja DN.

Sredstva za DN in DSP se zagotavljajo iz državnega proračuna, rast števila prejemnikov oz.

vztrajanje na visoki ravni v času zaostrenih javnofinančnih razmer negativno vpliva na vzdržnost

javnih financ. Za leto 2008 je Zavod izplačal 98,5 milijonov evrov za DN, do leta 2011 je ta znesek

narasel na 312 milijonov, v zadnjih letih pa se ta znesek zmanjšuje. Za leto 2014 je bilo za DN izplačanih

skoraj 222 milijonov, za letošnjih devet mesecev pa prek 152 milijonov evrov. Čimprejšnja aktivacija

prejemnikov DN tako pomeni tudi nižjo obremenitev državnega proračuna Republike Slovenije.

29

6. Aktivna politika zaposlovanja

Aktivna politika zaposlovanja je namenjena zmanjševanju neskladij med ponudbo in povpraševanjem

na trgu dela. Njeni učinki so v veliki meri odvisni tudi od razpoložljivih finančnih sredstev. Javnofinančno

varčevanje lahko vpliva na manjši obseg APZ, kar posledično negativno vpliva na brezposelnost.

Pri pripravi programov Aktivne politike zaposlovanja bo potrebno bolj upoštevati regijski pristop

z vključevanjem partnerjev iz lokalnega in regijskega okolja, debirokratizacijo postopkov,

inovativnost in dolgoročnejšo naravnanost programov ter prioritetno vključevanje ranljivih

skupin, ki bodo zagotavljali trajnostno aktivacijo brezposelnih oseb.

Zavod v skladu z ZUTD izvaja različne ukrepe na trgu dela. Najpomembnejši sta zagotavljanje

koriščenja storitev za trg dela, to sta vseživljenjska karierna orientacija (v nadaljevanju VKO) in

posredovanje; ter vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ).

VKO obsega različne aktivnosti namenjene identifikaciji posameznikovih sposobnosti, kompetenc in

interesov pomembnih za sprejemanje odločitev na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja

in vodenja karierne poti. Glede na ZUTD brezposelnim osebam zagotavljamo naslednje aktivnosti:

informiranje o trgu dela, samostojno vodenje kariere, osnovno karierno svetovanje, poglobljeno karierno

svetovanje in učenje veščin vodenja kariere.

APZ je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju

brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in prožnosti

delodajalcev. Ukrepi APZ pomenijo intervencijo, namenjeno neposrednemu odpravljanju problemov na

področju zaposlovanja in trga dela, ki pa morajo dosegati sinergijske učinke s sistemskimi rešitvami in

ukrepi drugih sektorskih politik. Vključevanje v programe APZ je odvisno od Programa APZ, ki ga

sprejme Vlada RS na predlog MDDSZ. V programu so opredeljena tudi finančna sredstva, ki so

namenjena tem programom. Poleg Zavoda ukrepe izvajajo tudi drugi izvajalci.

Vključitve v programe APZ (po ZUTD)*

* Zaradi primerljivosti so za pretekla leta prikazani le podatki o vključitvah, ki se po ZUTD štejejo kot programi APZ.

Število brezposelnih, vključenih v ukrepe APZ, je odvisno od razpoložljivih sredstev ter od vsebine

programov. Vključevanje brezposelnih oseb iz ciljnih skupin v ukrepe APZ vpliva na širitev obsega

njihovih znanj, veščin in kompetenc, k dvigu njihove zaposljivosti ter izboljšanju možnosti zaposlitve.

Posebno pozornost bo v bodoče potrebno nameniti zlasti vključevanju dolgotrajno brezposelnih

oseb, mladih, starejših ter nizko izobraženih.

60.096

38.997

29.351

40.71136.904

21.726

2010 2011 2012 2013 2014 I-IX 2015

30

V letu 2015 vključujemo v posamezne programe, v skladu z opredelitvami Kataloga APZ, brezposelne

osebe, druge iskalce zaposlitve, iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, zaposlene ter

delodajalce, prednostno pa osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ali

socialno varstvene prejemke, osebe iz ranljivih skupin na trgu dela ter brezposelne osebe, ki še niso

bile vključene v noben ukrep APZ. Brezposelne osebe oz. iskalci zaposlitve se v programe oz.

posamezne aktivnosti vključujejo na podlagi zaposlitvenega načrta ter akta o vključitvi, v času

vključenosti pa jim pripadajo denarni prejemki in stroški, kot so opredeljeni v Pravilniku o izvajanju

ukrepov APZ ter Katalogu APZ. S Poslovnim načrtom Zavoda RS za zaposlovanje za leto 2015 je bil

na področju APZ določen cilj, da se poveča delež izhodov v zaposlitev iz programov izobraževanja in

usposabljanja za 5 % glede na leto 2014.

V ukrepe APZ je bilo v letu 2015 (januar – september) vključenih 21.591 brezposelnih oseb. Podpore

pri (re)integraciji na trg dela so bile deležne zlasti dolgotrajno brezposelne (46,6 % vključenih), mlade

brezposelne osebe (41,8 % vključenih) ter brezposelne osebe, prejemniki denarne socialne pomoči (30

% vključenih). Glede na strukturo razpoložljivih programov je bila večina oz. 71,4% oseb vključenih v

programe usposabljanja in izobraževanja.

V letu 2015 Zavod razpolaga z bistveno manjšim obsegom sredstev za izvedbo APZ glede na preteklo

leto. Medtem ko je bilo v letu 2014 porabljenih 93 mio EUR, je za leto 2015 planiranih le 59,1 mio.

Poraba sredstev je bila do konca septembra 73,99 %.

31

7. Povzetek

Napovedi tujih in domačih institucij so dobre. Za letos je napovedano rast gospodarske

aktivnosti za okrog 2,6 %. Tudi v letih 2016 in 2017 je napovedana rast gospodarske aktivnosti,

kar bo povezano z nadaljnjo krepitvijo rasti izvoza ter zasebne potrošnje. Napovedi za

gospodarska gibanja v Evropi so tudi pozitivna. Letos bo v EU gospodarska aktivnost porasla za 1,9 %,

v letu 2016 bo poraslo za 2,0 %, v letu 2017 pa za 2,1 %.

UMAR je za slovenski trg dela napovedal rast zaposlenosti. Napoveduje, da bo zaposlenost po

statistiki nacionalnih računov letos porasla za 1,5 %, prihodnji dve leti pa bo rast okrog 1 %. V povprečju

bo v naslednjem letu na Zavodu prijavljeno 108,6 tisoč brezposelnih oseb, v letu 2017 pa 102,2. Stopnja

registrirane brezposelnosti bo po napovedih naslednje leto 11,8 %, v letu 2017 pa 11,1 %.

V prihodnjih letih bodo največji izziv za državo na področju trga dela, predstavljali naslednji vidiki

brezposelnosti:

dolgotrajna brezposelnost,

brezposelnost mladih,

brezposelnost starejših ter

brezposelnost nizko izobraženih.

Pogosto se brezposelne osebe z omejitvami uvrščajo v več teh skupin. V nekoliko daljšem časovnem

obdobju oz. v obdobju gospodarske rasti lahko pričakujemo izrazite težave zaradi pomanjkanja delavcev

ter strukturnih neskladij na trgu dela. Vedno večji primanjkljaj ustreznih iskalcev zaposlitve lahko

pričakujemo zlasti na delovnih mestih, ki zahtevajo srednjo poklicno izobrazbo.

K zmanjševanju strukturnih neskladij na trgu dela lahko bistveno prispeva APZ. V veliki meri je

njen prispevek pogojen s finančnimi sredstvi, v primeru zmanjšanja sredstev zaradi javnofinančnega

varčevanja, pa se bodo zmanjšali tudi učinki APZ. Vsekakor pa morajo ukrepi APZ upoštevati tudi

specifike posameznih regij, inovativne pristope in dolgoročnejšo naravnanost programov, ki bodo

zagotavljali trajnostno aktivacijo brezposelnih oseb.

Aktivnosti za zaposlovanje mladih in zmanjševanje mladinske brezposelnosti so ena izmed

najvišjih prioritet EU v skupni evropski strategiji zaposlovanja, k uresničevanju katere so zavezane

vse članice EU. S 1. 1. 2014 Slovenija začela izvajati je Jamstvo za mlade (Youth Guarantee), ki je

nastalo na osnovi Svežnja za zaposlovanje mladih iz decembra 2012. Cilj Jamstva je, da vsakemu

brezposelnemu mlademu Zavod ponudi zaposlitev (tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem

mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajšo obliko institucionalnega ali praktičnega

usposabljanja v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih. Pri zaposlovanju mladih kaže

učinke tudi Jamstvo, saj je bilo pri njih v letu 2014 za 23,9 % več zaposlitev kot v letu 2013;

skupno število brezposelnih, ki so se zaposlili, je poraslo za 13,7 %.

Tudi v naslednjih letih bo problem dolgotrajne brezposelnosti pereč, saj narašča število brezposelnih

oseb, ki so izrazito dolgotrajno brezposelne, torej neuspešno iščejo zaposlitev že 2 leti ali več.

Strukturna neskladja se bodo sčasoma poglobila, predvsem pri delovnih mestih, ki zahtevajo srednjo

poklicno izobrazbo. Trg dela bodo z leti zapustile osebe z ustreznimi kompetencami, priliva mladih, ki bi

zapolnili ta delovna mesta pa ne bo, kar se lahko negativno odrazi na razvoju slovenskega

gospodarstva.

Najbolj uspešna aktivacija brezposelnih oseb je zaposlitev. Prosta delovna mesta, na katera se

lahko brezposelne osebe zaposlijo, so v veliki meri odvisna od gospodarskih razmer, ki se bodo po

napovedih slovenskih in evropskih institucij izboljšale. Povpraševanje delodajalcev se bo povečalo v

tržnih storitvah in predelovalnih dejavnostih, še zlasti v tehnološko zahtevnih panogah.

32

8. Priloga

Tabela 1: Brezposelnost po območni službi prijave

Leto/obdobje SLO CE KP KR LJ MB MS NG NM PT SE TR VE

2010 100.504 10.844 5.502 7.265 23.197 14.857 10.105 4.469 4.692 4.698 3.963 3.278 7.634

2011 110.692 11.415 6.692 7.920 27.150 16.194 9.589 5.183 5.700 4.793 4.361 3.629 8.065

2012 110.183 11.439 6.969 7.870 27.956 15.273 8.727 5.278 6.302 4.550 4.497 3.852 7.472

2013 119.827 12.537 7.815 8.561 32.066 16.031 8.749 5.847 6.840 4.483 4.737 4.223 7.938

2014 120.109 12.602 8.044 8.336 33.049 15.985 9.004 5.570 6.678 4.188 4.667 4.442 7.544

I-IX 2015 113.859 11.979 7.447 7.611 31.765 15.340 9.213 5.123 6.089 3.914 4.324 4.104 6.952

indeks

Ø 2013/ Ø 2012 108,8 109,6 112,1 108,8 114,7 105,0 100,3 110,8 108,5 98,5 105,3 109,6 106,2

Ø 2014/ Ø 2013 100,2 100,5 102,9 97,4 103,1 99,7 102,9 95,3 97,6 93,4 98,5 105,2 95,0

Ø I-IX 15/ Ø I-IX 14 94,0 94,1 91,6 90,0 95,3 95,1 103,6 90,9 89,3 92,8 91,4 90,9 91,6

stopnja registrirane brezposelnosti (vir: SURS)

2010 10,7 11,9 8,1 8,1 8,6 13,9 19,0 9,1 9,0 12,2 12,2 11,4 12,5

2011 11,8 12,5 9,8 8,8 10,0 15,2 18,0 10,0 10,9 12,4 13,3 12,7 13,3

2012 12,0 12,7 10,3 8,9 10,3 14,8 17,3 10,3 12,2 12,2 13,8 13,7 12,6

2013 13,1 14,0 11,8 9,8 11,8 15,7 17,8 11,7 13,4 12,3 14,6 15,1 13,6

2014 13,1 14,1 12,1 9,5 12,0 15,5 18,4 11,2 13,1 11,4 14,5 15,9 13,2

I-VIII 2015 12,5 13,6 11,3 8,8 11,5 15,2 19,2 10,5 12,1 10,9 13,7 15,0 12,5

33

Tabela 2: Priliv v registrirano brezposelnost po območni službi prijave

Leto/obdobje SLO CE KP KR LJ MB MS NG NM PT SE TR VE

2010 109.174 11.350 7.068 10.049 24.947 14.897 7.996 5.211 4.880 5.850 4.099 3.465 9.362

2011 99.674 9.480 6.978 8.336 24.058 14.950 7.230 4.401 5.238 5.379 3.520 3.196 6.908

2012 106.858 10.876 7.832 9.727 26.732 14.600 6.858 5.257 5.409 5.119 3.824 3.245 7.379

2013 108.344 10.626 8.108 9.686 27.412 15.387 7.846 5.039 4.791 5.047 3.761 3.171 7.470

2014 102.556 9.886 7.399 9.155 24.963 15.056 8.199 4.449 4.688 4.955 3.445 3.214 7.147

I-IX 2015 66.525 6.611 4.846 5.797 16.098 9.889 4.974 3.018 3.177 3.262 2.272 2.252 4.329

indeks

2013/2012 101,4 97,7 103,5 99,6 102,5 105,4 114,4 95,9 88,6 98,6 98,4 97,7 101,2

2014/2013 94,7 93,0 91,3 94,5 91,1 97,8 104,5 88,3 97,9 98,2 91,6 101,4 95,7

I-IX 15/I-IX 14 93,6 97,8 95,0 93,1 91,0 95,9 91,5 96,2 93,7 95,5 100,1 94,3 87,7

razlog prijave I-IX 2015

iskalec prve zaposlitve 8.475 809 554 763 2.536 1.017 459 401 497 318 312 309 500

iztek zaposlitve za dol. čas 37.714 3.685 2.607 3.024 7.674 6.552 3.372 1.650 1.559 2.355 1.344 1.238 2.654

stečaj delodajalca 1.324 285 202 82 266 108 96 30 66 26 16 103 44

trajno presežni delavci 9.879 870 747 921 2.888 1.273 525 472 649 298 299 346 591

drugi razlogi 9.133 962 736 1.007 2.734 939 522 465 406 265 301 256 540

struktura priliva I-IX 2015

iskalec prve zaposlitve 12,7 12,2 11,4 13,2 15,8 10,3 9,2 13,3 15,6 9,7 13,7 13,7 11,6

iztek zaposlitve za dol. čas 56,7 55,7 53,8 52,2 47,7 66,3 67,8 54,7 49,1 72,2 59,2 55,0 61,3

stečaj delodajalca 2,0 4,3 4,2 1,4 1,7 1,1 1,9 1,0 2,1 0,8 0,7 4,6 1,0

trajno presežni delavci 14,9 13,2 15,4 15,9 17,9 12,9 10,6 15,6 20,4 9,1 13,2 15,4 13,7

drugi razlogi 13,7 14,6 15,2 17,4 17,0 9,5 10,5 15,4 12,8 8,1 13,2 11,4 12,5

indeks I-IX 15/ I-IX 14

iskalec prve zaposlitve 83,3 84,4 76,0 77,1 83,7 86,1 84,1 87,9 85,8 83,9 84,8 88,0 81,8

iztek zaposlitve za dol. čas 101,8 102,2 101,4 101,6 98,3 103,3 118,5 102,0 97,3 104,8 103,9 101,5 90,5

stečaj delodajalca 47,8 153,2 142,3 42,3 71,3 30,9 11,8 47,6 44,6 17,1 57,1 63,2 28,0

trajno presežni delavci 86,6 81,1 84,8 87,1 80,8 95,6 81,6 86,0 95,0 85,9 122,5 89,4 92,2

drugi razlogi 94,6 102,3 94,6 99,9 93,8 84,7 88,8 102,9 107,1 91,7 89,9 95,5 90,8

34

Tabela 3: Odliv iz registrirane brezposelnosti po območni službi prijave

Leto/obdobje SLO CE KP KR LJ MB MS NG NM PT SE TR VE

2010 95.825 10.281 5.848 8.632 19.608 13.797 8.803 4.301 4.086 5.829 3.529 3.257 7.854

2011 96.941 9.510 6.316 8.466 22.815 14.067 7.928 4.160 4.443 5.412 3.420 2.891 7.513

2012 101.551 10.075 7.226 9.212 23.733 15.352 7.425 4.796 4.597 5.277 3.390 2.931 7.537

2013 102.390 9.942 7.443 9.214 24.799 14.773 7.611 4.852 4.551 5.215 3.726 2.851 7.413

2014 107.113 10.434 7.821 9.905 25.604 15.444 7.593 4.975 5.479 5.207 3.840 3.403 7.408

I-IX 2015 81.225 7.972 5.935 7.343 18.761 12.112 6.604 3.668 3.620 4.115 2.820 2.560 5.715

indeks

2013/2012 100,8 98,7 103,0 100,0 104,5 96,2 102,5 101,2 99,0 98,8 109,9 97,3 98,4

2014/2013 104,6 104,9 105,1 107,5 103,2 104,5 99,8 102,5 120,4 99,8 103,1 119,4 99,9

I-IX 15/I-IX 14 98,4 98,8 99,1 94,6 97,4 101,5 104,9 96,3 89,4 99,5 97,2 100,4 99,2

razlog odjave I-IX 2015

Zaposlitev oz. samozaposlitev 57.665 5.781 3.981 4.967 13.241 8.694 5.342 2.408 2.469 2.962 2.014 1.740 4.066

Prehod v neaktivnost* 7.894 784 535 717 2.015 1.021 571 436 471 303 304 305 432

Kršitev obveznosti 9.616 897 970 1.038 2.435 1.543 336 478 427 327 318 334 513

Prehod v druge evidence 630 60 53 42 83 123 - 23 51 103 22 20 50

Drugi razlogi 5.420 450 396 579 987 731 355 323 202 420 162 161 654

struktura priliva I-IX 2015

Zaposlitev oz. samozaposlitev 71,0 72,5 67,1 67,6 70,6 71,8 80,9 65,6 68,2 72,0 71,4 68,0 71,1

Prehod v neaktivnost* 9,7 9,8 9,0 9,8 10,7 8,4 8,6 11,9 13,0 7,4 10,8 11,9 7,6

Kršitev obveznosti 11,8 11,3 16,3 14,1 13,0 12,7 5,1 13,0 11,8 7,9 11,3 13,0 9,0

Prehod v druge evidence 0,8 0,8 0,9 0,6 0,4 1,0 - 0,6 1,4 2,5 0,8 0,8 0,9

Drugi razlogi 6,7 5,6 6,7 7,9 5,3 6,0 5,4 8,8 5,6 10,2 5,7 6,3 11,4

indeks I-IX 15/ I-IX 14

Zaposlitev oz. samozaposlitev 98,3 102,2 94,1 101,1 96,8 98,5 107,8 92,2 83,8 103,1 95,3 94,7 100,2

Prehod v neaktivnost* 88,8 82,2 87,3 81,8 91,3 91,5 95,0 95,2 91,1 84,2 94,7 83,8 85,9

Kršitev obveznosti 108,5 96,6 137,4 81,2 106,5 124,7 94,1 149,4 113,9 79,0 137,7 162,1 97,9

Prehod v druge evidence 80,2 65,9 101,9 66,7 102,5 82,6 - 0,0 127,5 113,2 0,0 500,0 54,3

Drugi razlogi 102,5 101,6 101,8 92,1 96,9 120,0 92,9 91,8 119,5 105,8 92,0 116,7 111,4

* Sprememba ZUTD je spremenila evidence, ki jih vodi Zavod, ter pogoje, po katerih se osebe prenašajo v te evidence.

35

Tabela 4: Dolgotrajna brezposelnost po območni službi prijave

Obdobje SLO CE KP KR LJ MB MS NG NM PT SE TR VE

dec. 2010 47.372 5.215 2.293 2.686 10.799 7.180 5.738 1.977 2.476 2.026 2.086 1.476 3.420

dec. 2011 56.655 6.195 3.095 3.611 13.613 8.228 5.577 2.605 3.036 2.180 2.496 1.872 4.147

dec. 2012 53.760 5.555 2.920 3.010 13.781 7.682 4.940 2.388 3.416 1.994 2.510 2.010 3.554

dec. 2013 59.415 6.506 3.500 3.487 15.933 7.950 4.662 2.761 3.995 1.981 2.607 2.378 3.655

dec. 2014 60.085 6.547 3.596 3.338 17.487 7.891 4.740 2.738 3.689 1.741 2.550 2.349 3.419

sep. 2015 58.862 6.367 3.469 3.237 17.664 7.537 5.003 2.475 3.535 1.586 2.482 2.232 3.275

delež DBO v skupni brezposelnosti, v %

dec. 2010 43,1 45,0 36,0 32,6 41,2 46,2 55,8 38,8 47,0 41,7 47,4 42,6 39,4

dec. 2011 50,2 53,7 43,8 44,7 49,3 50,0 58,3 49,1 50,2 45,3 55,5 49,7 51,8

dec. 2012 45,5 45,1 38,1 35,0 44,9 48,8 54,9 41,4 49,9 42,9 50,9 49,2 45,5

dec. 2013 47,9 50,0 41,9 38,5 47,9 48,6 50,5 46,5 56,3 44,2 52,3 53,7 46,7

dec. 2014 50,3 52,5 45,4 40,3 53,5 49,3 48,1 50,8 58,5 41,1 55,4 55,7 45,5

sep. 2015 56,2 57,3 50,8 48,1 58,7 54,7 60,7 52,3 60,6 46,9 61,1 57,7 53,7

DBO po starosti, sep. 2015

15-29 let 8.656 916 404 411 2.636 1.027 716 291 603 251 365 409 627

30-39 let 13.115 1.407 720 600 4.606 1.633 777 565 735 316 481 546 729

40-49 let 12.703 1.468 691 592 3.737 1.716 1.118 524 788 362 569 454 684

50-54 let 9.756 1.103 598 537 2.652 1.251 985 388 601 264 470 386 521

55 let ali več 14.632 1.473 1.056 1.097 4.033 1.910 1.407 707 808 393 597 437 714

DBO po izobrazbi, sep. 2015

Osnovna šola ali manj 19.020 1.905 1.129 1.019 5.238 2.060 2.201 862 1.626 420 857 825 878

Srednja poklicna šola 17.213 2.027 1.064 947 4.510 2.361 1.558 659 962 536 843 664 1.082

Srednja tehnična oz. splošna šola

14.518 1.620 876 828 4.791 1.983 857 587 620 422 519 533 882

Višja, visoka šola ali več 8.111 815 400 443 3.125 1.133 387 367 327 208 263 210 433

DBO po spolu, sep. 2015

Moški 28.465 2.830 1.786 1.635 9.039 3.516 2.249 1.297 1.721 695 1.196 1.081 1.420

Ženske 30.397 3.537 1.683 1.602 8.625 4.021 2.754 1.178 1.814 891 1.286 1.151 1.855

36

Tabela 5: Brezposelni, stari 50 let ali več, po območni službi prijave

Obdobje SLO CE KP KR LJ MB MS NG NM PT SE TR VE

dec. 2010 38.925 3.894 2.462 3.620 9.498 5.143 3.613 1.986 1.868 1.496 1.655 1.085 2.605

dec. 2011 38.364 3.649 2.550 3.194 9.517 5.359 3.390 1.887 1.983 1.594 1.610 1.136 2.495

dec. 2012 40.159 3.921 2.833 3.318 10.265 5.344 3.287 2.055 2.105 1.591 1.672 1.237 2.531

dec. 2013 37.905 3.776 2.807 2.987 9.724 5.172 3.145 1.889 2.042 1.426 1.500 1.248 2.189

dec. 2014 36.738 3.656 2.666 2.810 9.550 4.992 3.443 1.717 2.019 1.239 1.445 1.185 2.016

sep. 2015 35.678 3.755 2.603 2.627 9.502 4.772 3.239 1.624 1.967 1.133 1.402 1.191 1.863

delež starejših v skupni brezposelnosti, v %

dec. 2010 35,4 33,6 38,6 43,9 36,2 33,1 35,2 39,0 35,5 30,8 37,6 31,3 30,0

dec. 2011 34,0 31,6 36,1 39,5 34,5 32,5 35,4 35,6 32,8 33,1 35,8 30,1 31,1

dec. 2012 34,0 31,9 36,9 38,6 33,5 34,0 36,5 35,6 30,8 34,2 33,9 30,3 32,4

dec. 2013 30,6 29,0 33,6 33,0 29,2 31,6 34,0 31,8 28,8 31,8 30,1 28,2 28,0

dec. 2014 30,8 29,3 33,7 33,9 29,2 31,2 34,9 31,9 32,0 29,3 31,4 28,1 26,8

sep. 2015 34,1 33,8 38,1 39,1 31,6 34,7 39,3 34,3 33,7 33,5 34,5 30,8 30,6

starejši po starosti, sep. 2015

50-54 let 14.124 1.583 955 876 3.708 1.917 1.364 571 822 447 590 544 747

55-59 let 16.328 1.716 1.190 1.330 4.165 2.133 1.432 807 929 555 649 515 907

60 let ali več 5.226 456 458 421 1.629 722 443 246 216 131 163 132 209

starejši po trajanju brezposelnosti, sep. 2015

0-5 mesecev 5.750 678 505 498 1.413 805 353 275 286 257 168 186 326

6-11 mesecev 5.540 501 444 495 1.404 806 494 254 272 219 167 182 302

12 mesecev ali več 24.388 2.576 1.654 1.634 6.685 3.161 2.392 1.095 1.409 657 1.067 823 1.235

starejši po izobrazbi, sep. 2015

osnovna šola ali manj 12.082 1.293 842 878 2.957 1.346 1.487 623 723 373 525 468 567

srednja poklicna šola 12.391 1.366 889 881 3.080 1.760 1.072 512 716 456 542 427 690

srednja tehnična oz. splošna šola 7.792 815 610 592 2.205 1.132 508 338 386 240 265 224 477

višja, visoka šola ali več 3.413 281 262 276 1.260 534 172 151 142 64 70 72 129

starejši po spolu, sep. 2015

moški 20.568 2.081 1.514 1.510 5.632 2.694 1.801 1.022 1.171 682 801 675 985

ženske 15.110 1.674 1.089 1.117 3.870 2.078 1.438 602 796 451 601 516 878

37

Tabela 6: Brezposelni, stari 15-29 let, po območni službi prijave

Obdobje SLO CE KP KR LJ MB MS NG NM PT SE TR VE

dec. 2010 27.694 3.125 1.488 1.748 6.060 4.199 2.462 1.202 1.304 1.500 1.051 1.038 2.517

dec. 2011 27.128 2.976 1.568 1.767 5.999 4.107 2.249 1.205 1.584 1.309 995 1.066 2.303

dec. 2012 27.850 3.006 1.599 1.963 6.941 3.645 2.035 1.244 1.746 1.184 1.103 1.190 2.194

dec. 2013 32.523 3.506 1.865 2.429 8.558 4.062 2.277 1.516 1.981 1.278 1.333 1.337 2.381

dec. 2014 30.151 3.219 1.731 2.059 8.063 3.903 2.321 1.275 1.620 1.255 1.143 1.220 2.342

sep. 2015 22.934 2.384 1.225 1.381 6.518 2.896 1.695 940 1.461 847 937 1.000 1.650

delež mladih v skupni brezposelnosti, v %

dec. 2010 25,2 27,0 23,3 21,2 23,1 27,0 24,0 23,6 24,8 30,9 23,9 30,0 29,0

dec. 2011 24,1 25,8 22,2 21,9 21,7 24,9 23,5 22,7 26,2 27,2 22,1 28,3 28,7

dec. 2012 23,6 24,4 20,8 22,8 22,6 23,2 22,6 21,6 25,5 25,4 22,4 29,1 28,1

dec. 2013 26,2 27,0 22,3 26,8 25,7 24,8 24,6 25,5 27,9 28,5 26,8 30,2 30,4

dec. 2014 25,2 25,8 21,9 24,8 24,7 24,4 23,5 23,7 25,7 29,6 24,8 29,0 31,1

sep. 2015 21,9 21,5 17,9 20,5 21,6 21,0 20,6 19,9 25,0 25,0 23,1 25,9 27,1

mladi po starosti, sep. 2015

15-19 let 1.322 109 54 73 319 132 142 26 217 33 84 61 72

20-24 let 6.795 727 331 414 1.638 898 606 241 445 307 316 323 549

25-29 let 14.817 1.548 840 894 4.561 1.866 947 673 799 507 537 616 1.029

mladi po trajanju brezposelnosti, sep. 2015

0-5 mesecev 8.363 831 506 647 2.250 1.037 486 390 527 388 349 362 590

6-11 mesecev 5.915 637 315 323 1.632 832 493 259 331 208 223 229 433

12 mesecev ali več 8.656 916 404 411 2.636 1.027 716 291 603 251 365 409 627

mladi po izobrazbi, sep. 2015

osnovna šola ali manj 5.993 522 344 349 1.692 739 469 237 658 125 250 294 314

srednja poklicna šola 4.119 455 221 245 1.085 546 297 171 179 164 181 184 391

srednja tehnična oz. splošna šola

8.085 893 445 485 2.323 1.017 610 292 406 353 317 354 590

višja, visoka šola ali več 4.737 514 215 302 1.418 594 319 240 218 205 189 168 355

mladi po spolu, sep. 2015

moški 10.035 951 534 616 3.039 1.260 692 430 620 308 419 455 711

ženske 12.899 1.433 691 765 3.479 1.636 1.003 510 841 539 518 545 939

38

Tabela 7: Brezposelni, nizko izobraženi (1+2 raven), po območni službi prijave

Obdobje SLO CE KP KR LJ MB MS NG NM PT SE TR VE

dec. 2010 34.102 3.212 1.943 2.506 7.832 4.308 4.126 1.481 2.138 1.372 1.519 1.172 2.493

dec. 2011 34.160 3.189 2.145 2.488 7.896 4.516 3.670 1.633 2.281 1.296 1.529 1.245 2.272

dec. 2012 34.582 3.393 2.224 2.570 8.259 4.250 3.273 1.754 2.450 1.238 1.643 1.319 2.209

dec. 2013 34.769 3.543 2.367 2.482 8.458 4.294 3.223 1.813 2.488 1.091 1.536 1.433 2.041

dec. 2014 34.402 3.468 2.324 2.384 8.627 4.240 3.610 1.662 2.448 945 1.429 1.366 1.899

sep. 2015 30.077 3.016 2.004 1.894 8.036 3.494 3.079 1.438 2.370 778 1.223 1.267 1.478

delež BO brez izobrazbe v skupni brezposelnosti, v %

dec. 2010 31,0 27,7 30,5 30,4 29,8 27,7 40,1 29,1 40,6 28,3 34,5 33,8 28,7

dec. 2011 30,3 27,6 30,4 30,8 28,6 27,4 38,4 30,8 37,7 26,9 34,0 33,0 28,4

dec. 2012 29,3 27,6 29,0 29,9 26,9 27,0 36,4 30,4 35,8 26,6 33,3 32,3 28,3

dec. 2013 28,0 27,2 28,4 27,4 25,4 26,2 34,9 30,5 35,1 24,4 30,8 32,4 26,1

dec. 2014 28,8 27,8 29,3 28,8 26,4 26,5 36,6 30,9 38,9 22,3 31,1 32,4 25,3

sep. 2015 28,7 27,1 29,3 28,2 26,7 25,4 37,4 30,4 40,6 23,0 30,1 32,8 24,3

BO brez izobrazbe po starosti, sep. 2015

15-29 let 7.396 606 404 392 2.123 880 633 276 918 138 314 348 364

30-39 let 6.186 649 428 343 1.833 704 514 331 482 126 229 249 298

40-49 let 8.024 866 542 469 1.934 940 1.039 385 497 225 353 360 414

50-54 let 4.758 501 330 347 1.258 500 546 253 278 162 190 187 206

55 let ali več 3.713 394 300 343 888 470 347 193 195 127 137 123 196

BO brez izobrazbe po trajanju brezposelnosti, sep. 2015

0-5 mesecev 6.295 615 554 521 1.547 795 429 354 448 217 204 274 337

6-11 mesecev 4.762 496 321 354 1.251 639 449 222 296 141 162 168 263

12 mesecev ali več 19.020 1.905 1.129 1.019 5.238 2.060 2.201 862 1.626 420 857 825 878

BO brez izobrazbe po spolu, sep. 2015

moški 16.179 1.611 1.044 1.013 4.483 1.891 1.553 830 1.215 420 677 692 750

ženske 13.898 1.405 960 881 3.553 1.603 1.526 608 1.155 358 546 575 728

39

Tabela 8: Prejemniki denarnega nadomestila po območni službi prijave

Obdobje SLO CE KP KR LJ MB MS NG NM PT SE TR VE

dec.10 34.622 2.856 2.085 3.905 8.935 4.245 2.506 1.784 1.747 1.176 1.335 978 3.070

dec.11 35.462 3.167 2.318 3.448 9.526 4.820 2.120 1.920 1.922 1.436 1.321 1.061 2.403

dec.12 35.614 3.551 2.777 3.399 9.228 4.463 2.085 2.135 1.909 1.351 1.380 988 2.348

dec.13 29.895 2.860 2.386 2.863 7.853 3.900 2.031 1.700 1.374 1.083 1.105 871 1.869

dec.14 25.452 2.385 1.939 2.545 5.947 3.212 2.548 1.122 1.268 1.100 963 720 1.703

sep.15 20.776 2.133 1.660 1.977 5.467 2.587 1.401 1.103 1.055 762 627 684 1.320

delež prejemnikov DN v skupni brezposelnosti, v %

dec.10 31,5 24,6 32,7 47,4 34,1 27,3 24,4 35,0 33,2 24,2 30,3 28,2 35,4

dec.11 31,5 27,4 32,8 42,7 34,5 29,3 22,2 36,2 31,8 29,8 29,4 28,2 30,0

dec.12 30,2 28,8 36,2 39,6 30,1 28,4 23,2 37,0 27,9 29,0 28,0 24,2 30,1

dec.13 24,1 22,0 28,6 31,6 23,6 23,8 22,0 28,6 19,4 24,2 22,2 19,7 23,9

dec.14 21,3 19,1 24,5 30,7 18,2 20,1 25,8 20,8 20,1 26,0 20,9 17,1 22,6

sep.15 19,8 19,2 24,3 29,4 18,2 18,8 17,0 23,3 18,1 22,5 15,4 17,7 21,7

prejemniki DN po starosti, sep. 2015

15-29 let 2.217 200 165 191 530 282 135 135 130 107 89 74 179

30-39 let 3.730 378 302 336 1.108 425 209 228 159 136 108 127 214

40-49 let 3.174 338 261 282 890 387 226 153 134 111 87 115 190

50-54 let 2.731 322 225 235 661 343 249 125 157 82 68 111 153

55 let ali več 8.924 895 707 933 2.278 1.150 582 462 475 326 275 257 584

prejemniki DN po izobrazbi, sep. 2015

osnovna šola ali manj 4.085 413 337 403 952 449 383 268 243 121 134 136 246

srednja poklicna šola 6.273 727 506 582 1.510 785 417 308 328 270 204 218 418

srednja tehnična oz. splošna šola 6.120 612 481 566 1.634 771 391 286 303 250 188 210 428

višja, visoka šola ali več 4.298 381 336 426 1.371 582 210 241 181 121 101 120 228

prejemniki DN po spolu, sep. 2015

moški 11.036 1.166 879 1.020 2.878 1.343 704 596 619 421 329 414 667

ženske 9.740 967 781 957 2.589 1.244 697 507 436 341 298 270 653

40

Tabela 9: Upravičenci do denarne socialne pomoči po območni službi prijave

Obdobje SLO CE KP KR LJ MB MS NG NM PT SE TR VE

dec.10 34.959 4.473 1.648 1.732 6.216 6.473 4.121 1.093 1.713 1.907 1.407 1.331 2.845

dec.11 35.342 4.247 1.854 1.750 6.777 6.698 3.811 1.101 1.933 1.713 1.395 1.368 2.695

dec.12 31.020 3.523 1.595 1.644 6.928 5.402 3.053 968 1.823 1.407 1.269 1.350 2.058

dec.13 36.026 4.334 2.063 1.966 8.506 6.055 3.013 1.136 2.079 1.426 1.398 1.649 2.401

dec.14 39.982 4.708 2.396 2.141 10.081 6.327 3.489 1.271 2.132 1.482 1.440 1.813 2.702

sep.15 37.793 4.326 2.208 2.029 10.107 5.937 3.368 1.166 2.090 1.289 1.412 1.645 2.216

delež upravičencev DSP v skupni brezposelnosti, v %

dec.10 31,8 38,6 25,8 21,0 23,7 41,6 40,1 21,5 32,5 39,3 32,0 38,4 32,8

dec.11 31,3 36,8 26,2 21,7 24,6 40,7 39,8 20,7 32,0 35,6 31,0 36,3 33,6

dec.12 26,3 28,6 20,8 19,1 22,6 34,3 33,9 16,8 26,7 30,2 25,7 33,1 26,4

dec.13 29,0 33,3 24,7 21,7 25,6 37,0 32,6 19,1 29,3 31,8 28,1 37,2 30,7

dec.14 33,5 37,8 30,2 25,8 30,9 39,5 35,4 23,6 33,8 35,0 31,3 43,0 35,9

sep.15 36,1 38,9 32,3 30,2 33,6 43,1 40,9 24,7 35,8 38,1 34,8 42,5 36,4

upravičenci DSP po starosti, sep. 2015

15-29 let 10.543 1.225 488 519 2.593 1.588 1.004 265 706 400 440 515 800

30-39 let 11.127 1.241 680 585 3.327 1.690 770 355 596 321 380 515 667

40-49 let 7.754 919 470 384 2.003 1.290 684 260 456 273 320 296 399

50-54 let 3.950 471 254 222 978 665 391 128 168 142 158 175 198

55 let ali več 4.419 470 316 319 1.206 704 519 158 164 153 114 144 152

upravičenci DSP po trajanju brezposelnosti, sep. 2015

0-5 mesecev 3.964 441 279 285 833 690 273 122 203 203 162 201 272

6-11 mesecev 6.762 802 388 381 1.592 1.208 671 206 289 296 228 264 437

12 mesecev ali več 27.067 3.083 1.541 1.363 7.682 4.039 2.424 838 1.598 790 1.022 1.180 1.507

upravičenci DSP po izobrazbi, sep. 2015

osnovna šola ali manj 14.191 1.390 824 762 3.714 1.862 1.614 506 1.274 386 553 664 642

srednja poklicna šola 10.241 1.295 645 571 2.589 1.663 842 302 368 403 399 475 689

srednja tehnična oz. splošna šola 9.373 1.162 540 506 2.689 1.647 642 238 306 345 316 379 603

višja, visoka šola ali več 3.988 479 199 190 1.115 765 270 120 142 155 144 127 282

upravičenci DSP po spolu, sep. 2015

moški 19.472 2.028 1.207 1.114 5.550 2.843 1.706 692 1.072 558 738 891 1.073

ženske 18.321 2.298 1.001 915 4.557 3.094 1.662 474 1.018 731 674 754 1.143

41

Tabela 10: Vključevanje v programe APZ (po ZUTD)

UKREP/AKTIVNOST/PODAKTIVNOST 2010 2011 2012 2013 2014 I-IX 2015

UKREP 1: USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE 28.873 17.288 12.368 18.777 25.433 15.415

1.1.1.1. Priprava za potrjevanje NPK 1.737 936 1.629 1.872 1.971 932

1.1.1.2. Potrjevanje NPK 1.278 559 1.354 1.721 1.626 17

1.1.1.2. NPK Potrjevanje - 2015 1.133

1.1.2.1. Institucionalno usposabljanje 8.951 5.293 4.882 7.242 12.535 5.636

1.1.2.2. PUM 184 200 206 66

1.1.2.2. Vključitev brezposelnih oseb v podporne in razvojne programe -

2015 822

1.1.2.3. Vključitev brezposelnih oseb v podporne in razvojne projekte 444 874 819 2.016 1.245

1.1.2.3. Iz faksa takoj praksa - 2015 765

1.1.2.4. Za Pokolpje - aktivno in dejavno 848 748 278 420

1.1.2.5. UŽU Usposabljanje za življenjsko uspešnost 398 374 426 165

1.1.2.6. PUM Projektno učenje za mlade 2013-2015 663 153

2.2.1.Delovni preizkus 6.544 217

2.2.4.1. Usposabljanje na delovnem mestu za leto 2009/2010 13

1.1.4.1. Usposabljanje na delovnem mestu 2009/2011 4.873 6.206 8

1.1.4.1. Delovni preizkus - 2015 924

1.1.4.2. UDM Mura 43 178

1.1.4.2. Usposabljanje na delovnem mestu-2015 4.286

1.1.4.4. Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 1.771 4.672 5.126

1.1.4.5. Delovni preizkus 1.694 179

1.2.1.1. Formalno izobraževanje 4.451 2.586 247

1.2.1.1. Programi formalnega izobraževanja - 2015 77

1.2.1.2. Programi formalnega izobraževanja 2012/2013 275 88

1.2.1.3. Programi formalnega izobraževanja 2014/2015 207 71

1.2.1.3. Programi formalnega izobraževanja 2014/2015 207 71

UKREP 3: SPODBUDE ZA ZAPOSLITEV 4.997 2.963 2.050 4.989 3.777 136

3.2.5. Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb -

prejemnikov DSP za leto 2008 1

3.2.5.1. Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb -

prejemnikov DSP za leto 2009 2

3.2.5.2. Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb -

prejemnikov DSP za leto 2010 148 10

3.2.7. Zaposli.me 1.146

3.2.7.3. Zaposli.me 2 2.984 1.967

3.1.1.1. Zaposli.me 775 506

3.1.1.4. Zaposli.me 2012/2013 1.267 3.958 4

3.1.1.5. Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb -

prejemnikov DSP 88 235

3.1.1.6. Program 50plus 672 8

3.1.1.7. Zaposli me PLUS 983

3.1.1.8. Zaposli.me 5/2014 1.150

42

3.1.1.9. Spodbujanje zaposlovanja za odpravo posledic žleda 43

3.1.2.1. Prvi izziv 2014 477

3.1.2.2. Zaposli.me 6/2014 1.030 1

3.2.1.1. Povračila prispevkov delodajalca 150 160 13

3.2.1.1. Povračilo prispevkov na podlagi ZRPPR1015-2015 15

3.2.1.2. ZRPPR Povračilo prispevkov delodajalca 50 176 117 56 7

3.2.1.2. Povračilo prispevkov na podlagi ZSRR-2-2015 107

3.2.1.3. Povračilo prispevkov - Program Pokolpje 2016 7 21 3

3.2.1.4. Povračilo prispevkov - Maribor s širšo okolico 2 3

3.2.1.5. Povračilo prispevkov - Območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje 3

3.4.1. Spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas 75 1

3.5.7. Subvencija za zaposlitev (več kot 10 oseb) 491

UKREP 4: KREIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST 6.741 3.046 6.656 5.847 7.329 6.175

4.1.1.1. Javna dela 5.945 2.610 2.539 5.539 6.661 5.972

4.1.1.2. Javna dela II. 1.223

4.1.1.3. Javna dela Pomoč v primeru elementarnih nesreč 198 203

4.1.2.1. Priložnost zame 77 11

4.1.2.3. Nadomestitev dela plače invalidu in TZO 17

4.1.2.4. Subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu ter

osebne asistence 134 35

4.1.2.5. Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb

2009/2010 558 1

4.1.2.6. Priložnost zame 2012/2013 45 11

4.1.2.7.Prvi izziv 2.649 239

4.1.2.8. Delovna vključenost starejših oseb 447

4.2.1.2. Asistentka/asistent bom 201 57

4.2.1.1. Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva 104 20 1

4.2.1.2. Spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti na trgu dela 102 114 58 23

UKREP 5: SPODBUJANJE SAMOZAPOSLOVANJA 19.485 15.700 8.277 11.098 365 0

3.1.1. Pomoč pri samozaposlitvi 14.337 11.198 199

5.1.1.1. Preveritev poslovne ideje 2011/2012 33

5.1.1.3. Preveritev poslovne ideje 2.543 2.057

5.1.1.4. Delavnice za samozaposlitev 2.475 1.899

5.1.1.5. Delavnice za samozaposlitev 2.849

3.1.2. Subvencije za samozaposlitev 1.350 2

3.1.3. Subvencije za samozaposlitev 2010-2013 3.798 3.576

5.2.1.1. Subvencije za samozaposlitev 2011-2013 924 1.515

5.2.1.2. Subvencije za samozaposlitev 2012 1.512 4.093 217

5.2.1.3. Samozaposlovanje 2014 200 148

SKUPAJ APZ - BO 60.096 38.997 29.351 40.711 36.904 21.726