STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU BRCE D.O.O. · Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Nina Kristan: Stres

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih

procesov

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU

BRCE D.O.O. Mentorica: red. prof. dr. Marija Ovsenik Kandidatka: Nina Kristan

Kranj, november 2015

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici red. prof. dr. Mariji Ovsenik za sprejem mentorstva, strokovno pomoč in usmerjanje pri izdelavi diplomske naloge. Hvala vsem zaposlenim v podjetju Brce d.o.o., ki so si vzeli čas in izpolnili anketni vprašalnik, ter tako pripomogli k izvedbi raziskave. Posebna zahvala pa gre moji družini, ki mi je priskočila na pomoč z varstvom Nala in mi s tem omogočila čas namenjen izdelavi naloge.

POVZETEK Stres predstavlja v današnjem svetu, ki je prepoln nenehnega spreminjanja na vseh področjih pereč problem, tako za posameznika, kot za delovno organizacijo. Ker se s stresom in z njim povezanimi posledicami sooča vse večje število ljudi, še vedno pa ostaja problematika premalo predstavljena širši množici, smo se odločili v diplomskem delu raziskati prav omenjeno področje. V nalogi bomo na kratko predstavili pojem, vrste in simptome stresa tako na posameznika, kot na celotno delovno organizacijo. Posebno pozornost bomo namenili ukrepom za zmanjšanje oz. odpravljanje stresnih dejavnikov, saj se le z zavedanjem le-teh lahko uspešno spopadamo v danih situacijah. V raziskovalnem delu bomo predstavili kratko zgodovino, ter vizijo podjetja Brce d.o.o., v katerem bomo izvedli anketo med zaposlenimi. Z dobljenimi rezultati bomo skušali ugotoviti, v kakšni meri so zaposleni podvrženi dejavnikom stresa. S pridobljenim znanjem bomo v prihodnje poskušali zagotoviti še boljše delovne pogoje, ter seznaniti zaposlene z možnimi načini odpravljanja stresa oz. zmanjševanjem le-tega. KLJUČNE BESEDE:

- vrste stresa - posledice stresa - odpravljanje stresa

ABSTRACT In today´s constantly changing word world stress in a pressing issue in all areas, burdening individuals as well as organisations. In light of the fact that on the one hand the number of people facing stress and its consequences is on the rise, and on the other hand the fact that the issue is not adequately presented to the wider public, the subject of this paper´s research is stress. The paper first presents the concept of stress, types and symptoms of stress related to the individual as well as to the entire organisation. Specific attention will be given to the measures aiming to reduce or eliminate stress-related factors; namely it is only by being aware of the stress-related factors that we can successfully deal with specific situations. The research segment of the paper, in the framework of which we conducted a survey among the employees, will give a short history and vision of the company Brce ltd. The results will help establish the estent to which the employees are subject to stress-related factors. The acquired knowledge will help us in providing better conditions for work, as well as in informing the employees of the methods to eliminate and reduce stress. KEYWORDS

- types of stress - consequences of stress - eliminating stress

KAZALO

1. UVOD ...................................................................................................5

1.1. Predstavitev problema .......................................................................5

1.2. Predstavitev okolja ...........................................................................5

1.3. Predpostavke in omejitve....................................................................5

1.4. Metode dela ...................................................................................6

1.5. Cilj naloge .....................................................................................6

2. TEORETIČNE OSNOVE.................................................................................7

2.1. Zgodovina stresa ..............................................................................7

2.2. Pojem in opredelitev stresa .................................................................8

2.3. Vrste stresa ....................................................................................8

2.4. Simptomi stresa ...............................................................................9

3. STRES NA DELOVNEM MESTU ...................................................................... 11

3.1. Dejavniki stresa v delovnem okolju ...................................................... 11

3.2. Dejavniki stresa izven delovnega okolja ................................................. 15

3.3. Posledice stresa za podjetje .............................................................. 17

3.4. Posledice stresa za posameznika ......................................................... 20

4. ODPRAVLJANJE STRESA ............................................................................ 22

4.1. Ukrepi za zmanjševanje stresa na ravni podjetja ...................................... 22

4.2. Ukrepi za zmanjšanje stresa na ravni posameznika ................................... 23

5. RAZISKOVALNI DEL .................................................................................. 29

5.1. Predstavitev podjetja Brce d.o.o. ........................................................ 29

5.2. Metode in tehnike raziskave ............................................................... 30

5.3. Hipoteze ...................................................................................... 30

5.4. Interpretacija rezultatov raziskave ...................................................... 30

6. UGOTOVITVE ........................................................................................ 50

6.1. Potrditev oziroma zavrnitev hipotez ..................................................... 50

6.2. Ugotovitve raziskave in napotki za izboljšave .......................................... 51

7. ZAKLJUČEK .......................................................................................... 52

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Nina Kristan: Stres na delovnem mestu v podjetju Brce d.o.o. stran 5

1. UVOD

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA

Kot smo že omenili predstavlja stres pereč problem tako za posameznika, kot za celotno organizacijo. V podjetju se posledice stresa odražajo z visoko stopnjo absentizma, s fluktuacijo zaposlenih, z večjim številom delovnih nesreč, kot tudi z manjšo stopnjo produktivnosti, zmanjša se raven kvalitete dela, število napak pa se lahko bistveno poveča. Kar je še večji problem, ki vpliva na vse ravni dela pa je lahko neprimerna komunikacija med vodstvom in zaposlenimi, ter slabo medsebojno sodelovanje. To privede do zmanjšanega občutka pripadnosti družbi, kar se odraža v neupoštevanju delovnih nalog, privede do zamujanja na delo, dolgih delovnih odmorov in s tem na splošno slabi delovni storilnosti.

1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA

Podjetje Brce d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1999. Osnovne storitve so zajemale prevoze, kot tudi selitve po Sloveniji, katere so opravljali s kombi vozili in tudi prikolicami. Ker so kmalu ugotovili, da je trg v Sloveniji majhen, se usmerijo še na trge po Evropi. Postopno so začeli opravljati zbirne in ekspresne dostave blaga. Za kvalitetno opravljeno storitev je pomembna usposobljena ekipa sodelavcev. V podjetju je trenutno zaposlenih okoli 50 ljudi. V podjetju se zavedajo, kakšen vpliv ima redno izobraževanje, kot tudi dobra motivacija tako posameznika kot celotne ekipe. Njihov cilj temelji na dobro opravljeni storitvi in posledično zadovoljni stranki. Z neprestanim posodabljanjem voznega parka, ki je v povprečju staro eno leto, skrbijo za zanesljivost opravljene storitve. Število vozil se trenutno giblje okoli 40, vsi kombiji pa so opremljeni s komunikacijsko navigacijskimi napravami. Podjetje ima na skupni lokaciji tako prometno pisarno, administracijo, kot tudi skladišče in parkirišče, ter lastni servisni prostor.

1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

V raziskovalnem delu diplomske naloge se bomo usmerili na zaposlene v podjetju Brce d.o.o.. Glede na temo ankete, saj o stresu ljudje še vedno premalo na glas govorimo, se utegnemo srečati s problemom, da bodo zaposleni odgovarjali na vprašanja z rahlim zadržkom in se držali nekih povprečnih odgovorov, kar lahko spremeni realno sliko stanja v podjetju. Ker dejavnost obsega kombi prevoze, kjer so vozniki velik del časa izven sedeža podjetja, se lahko srečamo tudi s tem problemom, da se bo čas namenjen pridobivanju izpolnjenih anket rahlo razpotegnil in s tem podaljšal in otežil izvedbo same diplomske naloge.



Zaradi boljšega končnega namena same naloge, si bomo na začetku postavili par hipotez, ki jih bomo na koncu, glede na pridobljeni rezultat tudi potrdili ali ovrgli. Hipoteza 1: Več kot polovica zaposlenih v podjetju Brce d.o.o. je zadovoljna z delom, ki ga opravlja. Hipoteza 2: V podjetju vladajo dobri medsebojni odnosi med zaposlenimi. Hipoteza 3: Vodilni v podjetju ne poskrbijo dovolj za odpravljanje stresa. Hipoteza 4: Večina zaposlenih v podjetju ne ve, kaj so njihove zadolžitve in odgovornosti.

1.4. METODE DELA

V diplomski nalogi bomo uporabili opisno oz. deskriptivno metodo in sicer s pregledom različne literature, kot tudi javno objavljenih virov in različnih revij o zdravju, ki vsebujejo kar nekaj informacij povezanih s tematiko stresa. V empiričnem delu naloge bomo raziskavo izvedli s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki jih bomo razdelili med zaposlene v podjetju Brce d.o.o., ter podatke tudi grafično obdelali in primerno razložili. Dodatne informacije bomo pridobivali tudi na podlagi sprotnih opazovanj in razgovorov z zaposlenimi, tekom izdelave diplomske naloge.

1.5. CILJ NALOGE

Cilj diplomske naloge je raziskati kaj stres je, kako se je spreminjal skozi zgodovino, kako nastane, kakšne posledice se kažejo na organizacijo in posameznika, ter kako ga v čim večji meri odpraviti. Z nabranim znanjem skozi teoretični del, v povezavi z dobljenimi anketnimi rezultati bomo dobili dejansko stanje prisotnosti stresa v podjetju. S pridobljenimi ugotovitvami bomo lahko potrdili oz. zanikali postavljene hipoteze, ki smo si jih zastavili na začetku pisanja diplomske naloge. V prihodnje bomo poskušali zagotoviti še boljše delovne pogoje, ter seznaniti zaposlene z možnimi načini odpravljanja stresa oz. zmanjšanjem le-tega.

Slika 1: http://zivziv.si/stres-in-anksiozne-motnje



2. TEORETIČNE OSNOVE

2.1. ZGODOVINA STRESA

Izraz stres izvira iz latinščine (stringere) in pomeni tesno zvezati. V 17. stoletju je bil prvič uporabljen za opis nadloge, muke, pritiska in težave. Splošen pomen besede stres se je spremenil v 18. in 19. stoletju, saj je poslej pomenil pritisk, silo ali močan vpliv (fizikalna znanost), ki deluje na osebo oziroma predmet. Ta definicija je pomenila, da zunanja sila zbuja napetost v predmetu, ta pa skuša ohraniti svojo nedotakljivost tako, da se upira moči te sile (Spielberger, 1985). V medicini je izraz stres prvič uvedel Hans Selya leta 1949. Omenjeni pojav je poimenoval kot GAS – general adaptation syndrome oz. splošni prilagoditveni sindrom. S tem poimenovanjem lahko razložimo stres v treh fazah in sicer alarm, odpor in izčrpanost. V prvi fazi se v telesu sprožijo številne fiziološke in kemične reakcije, ki se kažejo v različnih telesnih odzivih. Prihaja do hitrejšega srčnega utripa, pospešenega dihanja, izločanja adrenalina in zvišanega krvnega pritiska. V primeru, da stresorji delujejo še naprej, pride do druge faze, kjer organizem pozove določen organ oziroma sistem k odzivu na stres. Ko se v tej fazi odpravi stresor, posledice na organizem niso usodne za človeka, ampak so prej vzpodbudne in vlivajo človeku pogum, njegova samopodoba pa se izboljša. V zadnji fazi izčrpanosti, pa nas na prekomerno izpostavljenost k stresu opozorijo različni znaki, tako telesni, duševni kot tudi vedenjski. Če vseh teh znakov ne prepoznamo dovolj hitro, se lahko kaj hitro pojavijo resne duševne težave ali se razvijejo razna psihosomatska obolenja.

Slika 2: Splošni adaptacijski model (Reberšak, 2007)

Skozi zgodovino in tehnološki razvoj družbe so se stresogeni dejavniki spreminjali, prav tako se je v tem času bistveno spremenil odziv na stres.



Tako sodobnemu človeku kot pračloveku, ter drugim sesalcem je stresna situacija koristila v borbi za golo preživetje ali prilagoditev, vendar današnji izzivi in situacije zahtevajo od človeka drugačne sposobnosti – mirnost, komunikacijo, modrost, razum in ne le hitrosti in moči kot nekoč. Še ena velika razlika je v tem, da je sodoben človek izpostavljen drugačnim vplivom in dejavnikom, saj od tega zavisi tudi prilagajanje in odzivnost na stres (Starc, 2007).

2.2. POJEM IN OPREDELITEV STRESA

Ker je stres zelo kompleksen pojav, zanj ne obstaja enotna opredeljenost, vendar ga avtorji različno opredeljujejo. Kot navajata Looker & Gregson (1993) sta stres opredelila kot neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnostmi za obvladanje zahtev na drugi strani. Razmerje med dojemanjem zahtev in oceno sposobnosti za kljubovanje pritiskom odločilno vpliva na doživljanje stresa. Stres lahko pri posamezniku definiramo kot motnjo, ki vpliva na duševno in telesno počutje človeka in se pojavi takrat, ko od telesa zahtevamo, da dela preko svojih zmogljivosti (Heller-Hindle, 2001). Seličeva (1999) opredeljuje stres kot doživetje psihosocialne narave, ki ima za posledico psihično trpljenje in neprijetne, za organizem ogrožajoče fiziološke procese, ki delujejo na celotno psihološko in socialno naravo človeka. Danes stres opredelimo kot situacijo alarma oziroma stanje posameznikove fizične in psihične pripravljenosti, da se sooči z obremenitvijo, jo obvlada in se ji prilagodi. Pri tem so obremenitve lahko zunanje ali notranje oziroma fizične, kemične, socialne, psihološke ali biološke narave (Rakovec, 1991). Battison (1999) z izrazom stres označuje telesne simptome, ki jih povzroči povečana napetost. Neka stopnja stresa je povsem normalna, saj pomaga premagovati izzive vsakdanjosti. Previsoka stopnja stresa pa povzroči neprijetne odzive telesa. Stres predstavlja vzorec primarnih reakcij, ki so v preteklosti ljudem pomagale preživeti, vendar v sedanjosti zaradi prekomerne pojavnosti povzroča številne bolezni. Največ vzrokov za stres pri delu izhaja iz delovnega okolja kot posledica delovnih razmer, obremenitev, prekomernega dela, organizacijske klime, strukture, kulture, ter vloge in odgovornosti na delovnem mestu, sprememb v organizaciji in medsebojnih odnosov (e-Računovodstvo, 2009).

2.3. VRSTE STRESA

Ločimo več vrst stresa in sicer pozitivni in negativni stres, naravni in umetni stres, eksogeni in endogeni stres, patološki stres in še mnogo drugih vrst. Pozitivni stres: skoraj vedno, ko beseda nanese na stres večina pomisli na negativne dejavnike in posledice, vendar v vseh primerih temu ni tako. Znanstveniki ugotavljajo, da omejena količina stresa ni tako slaba, saj ima relativno blag, časovno omejen stres, ki ga lahko nadzorujemo pozitivne posledice in v njem lahko celo uživamo. V subjektivnih mejah, ki so od posameznika do posameznika različne, zaradi blagega stresa delamo bolj učinkovito in hitreje, dosežki pa nas navdajajo z zadovoljstvom.



Božič (2003) opisuje negativni stres kot emocionalni in psihični pritisk oziroma šok, ki lahko povzroči različna obolenja. Dolgotrajni stresni vplivi se kažejo kot porušena presnova v telesu, ter oslabljen imunski sistem. Osebe, ki so izpostavljene taki vrsti stresa lahko občutijo bolečine ali tiščanje v prsnem košu in imajo težave z želodcem zaradi previsoke stopnje kisline. Telo, ki je dlje časa izpostavljeno stresu ima s tem manjšo možnost produkcije limfocitov, kar privede do neodpornosti organizma in s tem večje izpostavljenosti za različne oblike bolezni. Naravni stres oziroma koristni stres pozna v današnjem času vsako živo bitje. Deli se na obrambno reakcijo preživetja in na prijetni stres, ki ga doživljamo kot lepe trenutke navdane z ugodjem. Stres, ki ima za posledico občutek ogroženosti, se pojavi kot reakcija na nevarnosti iz okolja in ima nalogo obrambe, pobega ali napada. V takih trenutkih se telo v hipu pripravi na stanje maksimalne pripravljenosti, kar nam omogoča hitrejše razmišljanje in večjo pozornost. Stres kot občutek ugodja je prijetna stran stresa, iz katere ljudje dobivajo motivacijo, energijo in ustvarjalnost (Schmidt,2001). Umetni stres oziroma škodljivi stres se pojavi, kadar so zahteve večje od naših sposobnosti in je rezultat trenutne družbe, ki nam sili vedno višje zahteve. Pogojuje eno najhujših bolezni današnjega časa, nenehne skrbi, napetost in nesposobnost posameznikov, da bi uravnotežili življenje med zahtevami in zadovoljstvom, ki ga daje dobro opravljeno delo, ter vsemi prečudovitimi stvarmi, v katerih najdemo smisel življenja (Schmidt,2001). Newhouse (2000) opredeli eksogeni stres kot tisti stres, ki deluje od zunaj. Najbolj razširjeni dejavniki, ki imajo vpliv na omenjeni stres so povezani s službo, delovnim časom in potjo na delo in domov. Ker na te dejavnike načeloma nimamo vpliva je za naše zdravje najbolje, da se na njih kar najhitreje navadimo in poskušamo kar najbolj omejiti nevšečnosti, ki jih prinašajo. Endogeni stres pa Newhouse (2000) opredeli kot stres, ki deluje od znotraj in ga v ta namen lahko preprečimo. To so stresne situacije, ki jih ustvarimo sami in se jim z dobro mero poznavanja predvsem samega sebe lahko v celoti izognemo. Sem prištevamo predvsem pesimističen odnos do življenja, slabe spalne in prehranjevalne navade, škodljive razvade,…. Pod patološki stres štejemo tisti stres, ko telo kljub temu, da je dejanska grožnja že zdavnaj mimo, še vedno reagira, kot da je v stanju alarmne reakcije (Youngs, 2001).

2.4. SIMPTOMI STRESA

Ker stres ločimo na pozitivni in negativni stres, tudi simptome stresa lahko razvrstimo na pozitivne, ki ugodno vplivajo na osebo, kot tudi na negativne, ki slabo vplivajo na samo bistvo življenja. Božič (2003) pozitivni stres pojmuje kot vsako aktivnost, ki povzroči adaptacijske spremembe kardio-respiratornega sistema in mišičevja. Pri osebah, ki so pod vplivom pozitivnega stresa so najpogosteje izražena čustva in vedenjski vzorci:

- Evforija, zanesljivost, vznemirjenost, velika motiviranost - Razumevanje, pripravljenost priskočiti na pomoč, družabnost, prijaznost,

ljubeznivost, občutek zadovoljstva in sreče - Umirjenost, uravnovešenost, uspešnost - Sposobnost jasnega in racionalnega mišljenja, odločnost - Marljivost, živahnost, vedrost, nasmejanost



Kot simptome prekomerne izpostavljenosti negativnemu stresu Luban-Plozza (1994) loči tri skupine simptomov: Čustveni simptomi:

- Apatija: nezadovoljstvo, žalost, nezmožnost uživanja v prijetnih stvareh - Anksioznost: nemir, negotovost, občutek nekoristnosti ali nespoštovanja samega

sebe - Razdražljivost: nezaupanje, nadutost ali polemičnost, upor ali jeza - Duševna utrujenost: raztresenost, težave s koncentracijo, pomanjkanje prožnega

mišljenja - Pretirana zaverovanost vase ali zavračanje samega sebe: preveč dela,

nepriznavanje težav, sumničavost Vedenjski simptomi:

- Izogibanje: zapiranje vase, zavračanje dela, težave pri sprejemanju odgovornosti - Pretiravanje: odvisnost od nikotina in alkohola, hazardne igre, seksualna

promiskuiteta - Težave z osebno urejenostjo: zamujanje na delo, slaba osebna higiena, neurejenost - Težave s spoštovanjem zakonov: zadolženost, prekrški, nenadzorovano nasilno

obnašanje Telesni simptomi:

- Pretirana skrb zaradi bolezni ali nepriznavanje bolezni - Pogosta obolevnost - Fizična izčrpanost - Pretirana vera v samozdravljenje in zloraba zdravil - Nerazpoloženje: glavobol, nespečnost, sprememba teka, pridobivanje ali izguba

teže, slabost, driska zaradi živčnosti, zaprtje, seksualne težave V primeru, da se ti znaki pojavljajo skupaj, predvsem pa če trajajo dalj časa, je potrebno poiskati pomoč zdravnika ali specialista za to področje.

Slika 3: simptomi stresa (http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/ko_te_strese_stres.pdf)



3. STRES NA DELOVNEM MESTU

V Evropski uniji je stres na delovnem mestu druga najpogostejša težava in sicer takoj za bolečinami v hrbtenici, ki prizadene kar 28 % zaposlenih. Študije so pokazale, da stres zajema več kot četrtino odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih težav, povezanih z delom, ki trajajo kar dva tedna ali še več in stanejo države članice EU najmanj 20 milijard evrov letno (http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pdf/22.pdf). Za dobro delovanje celotne organizacije, kot posameznikov, ki so udeleženi v procesu dela dobra organizacijska kultura in klima predstavljata organizacijsko razpoloženje, ki se kaže v načinu delovanja organizacije, v splošnem vzdušju, kot tudi v načinu vedenja posameznika v organizaciji (Mihalič, 2007).

Slika 4: Elementi poslovne odličnosti, na katere vplivata organizacijska kultura in klima (Mihalič, 2007)

Kot sta zapisala Ovsenik in Ambrož (2000) lahko strnemo misli, da je dobra organizacija tista, ki je usmerjena v storilnost, spodbuja delovno uspešnost, vpeljuje sisteme za nagrajevanje uspešnosti in spodbuja povratno informacijo o uspešnosti svojih zaposlenih. Visoko zna ceniti storilne ljudi, priznanja in nagrade za izredne dosežke, hkrati pa je usmerjena humano in poudarja pravično delitev, zdrave delovne pogoje, spoštovanje dostojanstva zaposlenih ne glede na njihov položaj v hierarhiji, v skrbi za njihov materialni in tudi duhovni standard.

3.1. DEJAVNIKI STRESA V DELOVNEM OKOLJU

Slabi učinki stresa dandanes lahko prizadenejo vsakogar, saj je stres prisoten v vseh delovnih organizacijah, ne glede na njihovo velikost ali sektor in tako povzroča resno grožnjo tako za samo podjetje, kot za zaposlenega. Pri svojem delu se ljudje srečujejo z različnimi dejavniki, ki povzročajo stres, ter na dolgi rok tudi razvoj raznih zdravstvenih težav.



Treven (2005) navaja naslednje pogoste dejavnike stresa na delovnem mestu: VRSTA ZAPOSLITVE Nekateri poklici, kot so gasilec, direktor, zdravnik,… so lahko zelo nevarni oz. stresni. Dolgotrajna izpostavljenost stresnim dejavnikom vpliva tako na srčni utrip, krvni pritisk in povečanje adrenalina, zato lahko hitro pride do resnih bolezni. Dejavniki, ki vplivajo na količino stresa pri posameznih zaposlitvah so:

- Zahteva po odločanju: managerji spadajo pod zelo stresno zaposlitev, saj se pri svojem delu nenehno srečujejo s težkimi odločitvami, ki vplivajo na celotno organizacijo

- Stalno nadzorovanje naprav ali materiala: v to skupino spadajo kontrolorji zračnega prometa, saj morajo biti ves čas opravljanja svojega dela osredotočeni na računalniške zaslone in spremljati situacijo v zraku

- Ponavljajoča se izmenjava informacij z drugimi: borzni posredniki - Opravljanje nestrukturiranih nalog: pesniki ali pisatelji se pri svojem delu lahko

srečajo s stresom, ko začnejo pisati novo delo in se znajdejo pred praznim listom brez prave ideje

- Delo z ljudmi: poklici, ki zajemajo delo s strankami definitivno spadajo med težje poklice, saj skoraj nepregledno število dejavnikov vpliva na situacijo v kateri se srečujejo omenjeni zaposleni v vsakdanjih nalogah.

RAZMEJITEV MED DELOM IN NEDELOM Ker je v sodobnem času trend zaposlitve obeh partnerjev, ki hkrati tudi vzgajata svoje otroke, lahko kaj hitro pride do neravnovesja med delom in družinskimi obveznostmi. Temu lahko hitro sledi še tako imenovani konflikt vlog, do katerega pride zaradi neusklajenosti med pričakovanji partnerjev in organizacije, v kateri sta zaposlena. V tem primeru so pričakovanja obeh staršev pogosto v nasprotju s pričakovanji njunih nadrejenih, sodelavcev ali organizacije, vendar je ta dejavnik mogoče zmanjšati z veliko mero razumevanja v delovnem okolju, kot tudi doma. KONFLIKT VLOG Na delovnem mestu se med opravljanjem dela srečujejo tako nadrejeni, sodelavci kot podrejeni. Do določenih težav pride, ko skušamo izpolnjevati zahteve vseh teh vlog, saj se takšna oseba sreča v primežu različnih pritiskov za izpolnitev zahtev. Problem nastane, ko takšna oseba izpolni eno zahtevo, je pa skoraj nemogoče hkrati ugoditi tudi drugi. Temu se lahko izognemo z dobro razdeljenimi delovnimi nalogami in položaji, saj zaposleni točno vedo, kaj se od njih pričakuje. NEGOTOVOST VLOGE Ta dejavnik stresa posameznik občuti zaradi negotovosti glede dejavnosti, ki bi jo moral opraviti, da bi izpolnil zahteve, ki izhajajo iz njegovega dela. Do tega stanja lahko pripeljejo premalo natančna navodila njegovega nadrejenega ali je že opis njegovih delovnih nalog nepopoln oziroma premalo natančen. PREVELIKA ALI PREMAJHNA OBREMENJENOST VLOGE Ob izrazu stres na delovnem mestu večina ljudi najprej pomisli na zaposlene, ki so preobremenjeni zaradi obilice dela, ter časovnih omejitev, vendar lahko razdelimo preobremenjenost na dve različni vrsti:



- Kvantitativna preobremenjenost: nastane takrat, kadar naj bi zaposleni opravil več dela, kot ga je sposoben v določenem časovnem obdobju.

- Kvalitativna preobremenjenost: je povezana s prepričanjem zaposlenega, da ima premalo potrebnih spretnosti ali sposobnosti za opravljanje svojega dela.

Obe preobremenjenosti sta lahko stresni za zaposlenega. Ločimo pa tudi obe obremenjenosti zaradi premalo dela:

- Kvantitativna premajhna obremenjenost: je povezana z dolgočasjem, ki je povezano zaradi premalo dela.

- Kvalitativna premajhna obremenjenost: nastane zaradi pomanjkanja psihične spodbude in je značilna predvsem za rutinska dela, kjer ni nobene dinamike dela, saj se zaposleni ne čuti dovolj pomembnega, da pripomore k boljšemu razvoju in delovanju podjetja.

ODGOVORNOST ZA DRUGE ZAPOSLENE Ta dejavnik stresa prizadene predvsem vodilne delavce in managerje, ki imajo največjo vlogo pri določanju politike organizacije, udeleženi so pri različnih strateških odločitvah, primorani pa so se ukvarjati tudi s stroški človeških virov. V ta namen morajo managerji velikokrat zaposlenim podajati informacije, ki so za njih neugodne, odgovorni so za urejanje sporov med zaposlenimi, poslušati morajo njihove pritožbe, jih znati grajati in nagrajevati, ter skrbeti za dobro delovno vzdušje. Vse te naloge vodijo kaj hitro do tako imenovanega »managerskega stresa«. ORGANIZACIJSKI DEJAVNIKI Na najvišji organizacijski ravni v podjetju prihaja pri vodstvenem kadru do konflikta in negotovosti vloge, ter prevelike obremenjenosti. Managerji imajo več časovnih omejitev, posledično se lahko svojim dejavnostim posvetijo le malo časa. Poleg vsega so odgovorni tudi za zaposlene, ki so na nižjih ravneh prav tako podvrženi stresu zaradi prevelike ali premajhne obremenjenosti, soočajo se s konfliktom vloge, do katere pride zaradi nasprotujočih si zahtev nadrejenih ali pomanjkanja določenih virov. Organizacijska kompleksnost je lahko stresna zaradi velikega števila pravil in zahtev, ki so značilna za večje organizacije, da lahko delujejo. Do večjega stresa pa pripomorejo prav tako organizacijske spremembe, v času prilagajanja na njih, katere so sicer nujne za boljši razvoj organizacije, saj neka rutina hitro pomeni mirovanje, kar pa velikokrat ne prinese bistvenega napredka za prihodnost – za dober razvoj podjetja je ključno, da si korak pred drugimi v panogi, s katero se ukvarjaš. NADLEGOVANJE IN NASILJE NA DELOVNEM MESTU – MOBING Vse več pozornosti bi vodilni morali namenjati nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu, ki ga opredelimo kot ponavljajoče se neprimerno ravnanje z enim ali več zaposlenih skupaj in ogroža njihovo zdravje in varnost. Do te vrste največkrat pripelje zloraba moči. Nadlegovanje na delovnem mestu: o nadlegovanju na delovnem mestu govorimo takrat, kadar gre za besedne ali fizične napade oziroma za bolj prefinjene pritiske na zaposlene. Sem spadajo nerazumno zastavljeni roki, neizvedljive naloge, postavitev na nižje delovno mesto ali celo družbena osamitev. Nasilje na delovnem mestu: o nasilju pa govorimo takrat, kadar gre za nevljudno vedenje, fizično in verbalno nadlegovanje. Do te vrste nasilja največkrat prihaja v okoljih, ki so povezani z delom z ljudmi, upravljanjem z denarjem ali zdravili, delo v lokalih, kjer je prisoten alkohol,… Nasilje se lahko pojavi prav na vseh delovnih mestih, vendar je najbolj



prisoten v storitvenih dejavnostih (delavci v zdravstvu, socialni delavci, blagajniki, zaposleni v gostinstvu,…). DELOVNE RAZMERE Ker ljudje zaznavamo dogajanje okrog nas s čutili, so neprimerne ali nevarne delovne razmere krivec za stresne situacije, ki privedejo do različnih bolezni. Ti dejavniki so:

- Hrup: je vsak nezaželen ali neprijeten zvok, ki lahko slabo vpliva na počutje in zdravje. Moti koncentracijo, zmanjšuje delovno zmožnost, pazljivost, zmožnost sprejemanja in pomnjenja informacij, kot tudi koordinacijo gibov in manjšo natančnost dela.

- Vibracije: lahko povzročijo vibracijsko bolezen, ki se kaže kot slabše zaznavanje bolečin, temperature, vibracij in zvoka. Ob dolgotrajnejši izpostavljenosti se lahko zmanjša psihična zmogljivost, poveča utrujenost, razdražljivost, huda oblika pa privede celo do popolne nezmožnosti za opravljanje dela (npr. gradbeni delavci,…)

- Prah: prah je škodljiva in moteča snov, ki ob povečani izpostavljenosti povzroči bolezni dihal (mizarji, brusilci,…)

- Neprimerne temperature: negativno vplivajo na delovno zmožnost, povečujejo možnost nezgod pri delu, ogrožajo zdravje zaposlenih in stresno delujejo na organizem. Na toplotno obremenjenost vplivajo predvsem razmere v prostoru (temperatura, gibanje zraka, vlažnost, fizični in psihični napor, obleka,…)

- Nevarne snovi: so eksplozivne, oksidativne in vnetljive snovi in pripravki, ki povzročajo utrujenost, stres, psihosomatske bolezni, predvsem pa draženje kože ali sluznice in okvare različnih organov, v najhujšem primeru pa celo povzročajo nastanek raka.

- Svetloba: omogoča varno gibanje na delovnem mestu, opravljanje nalog in vpliva na naše dobro počutje. Svetloba je pomembna za ohranjanje vida, odpravlja utrujenost, s povečanjem svetlobe pa se povečuje tudi naša hitrost zaznavanja. Ločimo dnevno in umetno svetlobo, za katero je pomembna pravilno izbrana smer, barva in osvetlitev prostora.

Božič (2003) pa v svojih opažanjih deli vzroke za stres na zunanje, na katere posameznik nima vpliva in na notranje, katerih se z boljšim poznavanjem sebe in treningom preprečevanja stresa lahko popolnoma izogne. ZUNANJI VZROKI ZA STRES:

- Zahteven nadrejeni: najzahtevnejše osebe iz nas izvabijo najboljše, vendar je ključno to, da se jih naučimo pozitivno sprejemati in skušamo odkriti njihove dobre strani, saj imajo takšno obnašanje do vseh in ne samo do nas in se jih na ta način naučimo razumeti. Vodstvo organizacije mora biti sposobno hitro oceniti spremembe, jih usmerjati in jih upravljati v skladu s cilji organizacije (Ovsenik, 2010).

- Neprijetni sodelavci: ravnanje s takimi sodelavci je prava umetnost. Najpomembneje je, da z njimi ravnamo vljudno, jih skušamo razumeti, ter pozitivno vplivamo na njih. Trudimo se, da se ne spustimo na njihovo raven in se ne navzamemo njihovega negativizma.

- Drugačnost: na življenje je vedno dobro gledati brez ali vsaj s čim manj predsodkov. Ta način nam pomaga lažje sprejemati drugačnost, saj večino oseb, s katerimi prihajamo v stik pri delu ne moremo izbirati po svoji presoji.

- Zmeda: zaradi obilice dela kaj hitro pride do zmede. Če se poskušamo z njo sprijazniti in se otresemo potrebe po stalnem nadzoru svojega okolja oziroma predvidevanju, kako se bodo stvari iztekle, veliko lažje sprejemamo celotno situacijo in ves »kaos« ne vpliva toliko na nas osebno.



- Slab dan: vsak je že kdaj doživel slab dan, ko mu je šlo vse narobe, zato je ključno, da v takšnih situacijah ravnamo umirjeno in v vsaki slabi stvari poiščemo nekaj dobrega.

NOTRANJI VZROKI ZA STRES:

- Lastne misli: za stopnjo obremenjenosti s stresom, je vse odvisno od tega, kako resno bomo vzeli svoje misli in se na nek način začeli smiliti sami sebi ali pa bomo misli speljali v pozitivno smer in iz tega potegnili nekaj dobrega (nekdo lahko vidi kozarec napolnjen s sokom do polovice napol praznega, nekdo pa napol polnega)

- Zaskrbljenost: kadar smo zaskrbljeni, smo razdražljivi, napeti in brez energije. Osredotočamo se na težave in ponovno negativno mislimo. Za odpravo te težave je ključen notranji preobrat, da spremenimo svoj odnos do skrbi in se začnemo zavedati, da smo zanesljivi in sposobni. Na ta način dojemanja težav se vsak problem zdi veliko lažji in manj stresni.

- »Zlata kletka«: ta prispodoba pomeni, da prostovoljno živimo na robu svojih zmožnosti ali celo nad njimi. Nekateri se zavedno ali nezavedno odločijo, da zamenjajo določene vrednote za drag avtomobil, razkošno stanovanje ali druge materialne dobrine. Na koncu je vedno potrebno da se vprašamo ali je cena za vse odrekanje sprejemljiva.

- Obljube: velikokrat za izpolnjevanje obljub namenimo veliko časa, ki nam ga nato zmanjka za stvari, ki bi bile nujne za nemoteno delo ( pozneje te pokličem, pridem k tebi v pisarno,…). Najbolje je, da se naučimo razlikovati med nujnimi in ne nujnimi obljubami.

- Navade: pomembno je, da razmislimo, katere navade v delavniku lahko spremenimo ali celo opustimo, saj gre le za našo navado in ne nujo, ki pa na nas deluje stresno.

V današnjem vse hitrejšem tempu na vseh področjih pa ne smemo pozabiti omeniti dejavnika, ki bistveno vpliva tako na organizacijo, kot na posameznika: DELOVNI ČAS: Med glavne razloge za stres v zadnjem času pripisujemo prav podaljševanju delovnega časa, ki je vse bolj nepredvidljiv. Sem spada tudi nočno delo, premalo odmorov, prisilno koriščenje dopusta in izmenično delo. Ljudje, ki delajo v izmenah oziroma se jim delovni čas podaljša do poznih večernih ur imajo manjše možnosti vključevanja v različna dodatna izobraževanja in družbene dejavnosti, saj večina takšnih aktivnosti poteka v popoldanskem času. Zaradi neurejenega delovnega časa posledično trpi tudi vsa družina.

3.2. DEJAVNIKI STRESA IZVEN DELOVNEGA OKOLJA

Danes bi stres lahko definirali kot fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se skuša prilagoditi in navaditi potencialno škodljivim ali ogrožajočim dejavnikom, imenovanim stresorji. To so dogodki, osebe, predmet ali razne situacije, ki jih ljudje doživljajo kot stresne elemente in spodkopljejo v njegovo ravnovesje. Odgovor na to nastane stresna reakcija. Stres ne nastaja samo v delovnem okolju, ampak ga lahko spodbudijo tudi dejavniki zunaj delovnega okolja, kot so: STRESNI ŽIVLJENJSKI DOGODKI Skozi življenje se vsi srečujemo z različnimi travmatičnimi dogodki ali večjimi spremembami. Med najtežje preizkušnje v življenju se sigurno prišteva dogodke, ki so



povezani z izgubo ljubljene osebe (smrt, razveza,…). Osebe, ki jih v krajšem časovnem obdobju doleti večje število neprijetnih dogodkov, imajo večjo verjetnost, da se pri njih pojavi bolezen kot odziv na stres.

Slika 5: Holmesova lestvica stresnih dogodkov (Holmes in Rahe, 1967)

Iz lestvice je razvidno, da tudi dogodki, ki bi se jih morali najbolj veseliti (poroka, otroci, potovanja,…) povzročajo velik naval stresa. Lahko gre za pritisk pri načrtovanju ali tesnobo, ki spremlja naša pričakovanja o tem, kako lepo bi nekaj moralo biti, vendar se sreča in radost kaj hitro lahko prevesita v nasprotne občutke, kot so strah in tesnoba. Dobra stran travmatičnih dogodkov je, da se večina ljudi z njimi sreča precej redko in niso na vsakodnevnem urniku. STRESNI VSAKDANJI DOGODKI Nasprotje travmatičnim dogodkom, ki so redki, pa so vsakdanji napori, ki se pojavljajo na različnih področjih življenja. Razdelimo jih lahko na:

- Napore v gospodinjstvu: skrb za čist dom, nakupovanje, priprava obrokov,… - Napori časovnega pritiska: zadamo si preveč opravil v prekratkem časovnem

obdobju - Finančni napori - Napori starševstva: vzgoja in pomoč pri učenju



Z več dogodki, kot se posameznik srečuje, več ima možnosti, da ga premaga stres in z njim slabo zdravstveno stanje.

3.3. POSLEDICE STRESA ZA PODJETJE

Posledice stresa se ne odražajo le na stanju zaposlenih, ampak imajo močan vpliv na celoten delovni proces. Kot zanimivost lahko navedemo, da je stres nalezljiv, saj vsak, ki zaradi stresa ne opravlja svojega dela, kot bi bilo potrebno, prenaša simptome na ostale sodelavce in na tak način lahko stres kaj hitro preide na nivo celotne organizacije. Stres na organizacijskem nivoju prepoznamo po naslednjih simptomih:

- Visoka raven absentizma: beseda absentizem izhaja iz latinske besede absens in pomeni kakršnokoli odsotnost iz delovnega mesta (izostanki, zamude, izhodi,…), vendar v ožjem pomenu izhaja iz odsotnosti z dela zaradi bolezni. Na absentizem v največji meri vpliva delovno in socialno okolje, kot tudi zdravstveno stanje zaposlenih. Pomemben dejavnik so medčloveški odnosi, ki imajo velik vpliv na zdravje zaposlenih. Podjetje za zmanjšanje odsotnosti največ lahko naredi z vlaganjem v zdravje zaposlenih (organizirana rekreacija,…), ustvarjanjem pozitivnega delovnega vzdušja, spodbuja dobre odnose med sodelavci, izboljša delovne pogoje in je usmerjeno v izobraževanje zaposlenih na področju varnosti in zdravja pri delu. Še vedno pa največ za svoje zdravje lahko naredimo sami, saj je skrb za lastno zdravje predvsem naša odgovornost in je smotrno, da poskušamo narediti vse, da ga ohranjamo (http://www.stres-odsotnost-stiska.si/?id=108).

- Visoka fluktuacija zaposlenih: fluktuacija pomeni gibanje zaposlenih, ki se kaže v menjavanju kadrov. Določena stopnja fluktuacije je v delovnem okolju povsem normalen in celo zaželjen pojav, saj najemanje novih delavcev prinaša v organizacijo neko novo svežino in novejše znanje. Kadar pa gre v organizaciji za visoko stopnjo fluktuacije, običajno vpliva negativno na moralo zaposlenih, sloves organizacije, podjetju pa povzroči dodatne stroške.

- Večje število delovnih nesreč: Poškodbe pri delu opredeljujemo kot nenaden pojav v procesu dela, ki pripelje do telesne ali duševne škode. Sem spadajo tudi zastrupitve in namerno poškodovanje druge osebe.

- Manjša stopnja produktivnosti: Produktivnost dela ali delovna storilnost je kazalec razmerja med proizvedenim produktom in količino dela, ki je bila vložena v njegovo proizvodnjo.

- Nižja raven kvalitete, ter večje število lomov in napak: vse to privede do slabše klime znotraj podjetja, produktivnosti, medsebojnih odnosov in posledično privede do večjih stroškov za podjetje, lahko celo njegov propad.

- Slabši odnosi in medosebni konflikti: Delovni odnosi so ključnega pomena za uspešnost organizacije in zadovoljstvo zaposlenih. V preteklosti se je izkazalo, da je zadovoljevanje človeka na delu na prvem mestu, če hočemo doseči produktivnost in učinkovitost, ter se izogniti nepotrebnemu stresu.

- Slaba komunikacija: Komunikacija je pomembna na vseh področjih življenja, zato tudi organizacije niso izjema. S pomočjo komunikacijskega procesa se izvajajo številne funkcije v podjetju, kot so planiranje, organiziranje, vedenje in kontroliranje. Če komunikacija ni uspešna, je delovanje podjetja slabo in ga pripelje celo do propada.

- Slabo sodelovanje med zaposlenimi: sodelovanje med zaposlenimi je eden izmed ključnih dejavnikov, ki pripomorejo k dobremu poslovanju, saj tako kot drugje v življenju sami težko dosežemo zastavljene cilje.

- Manjša motivacija: Motiviranje zaposlenih je pomemba sposobnost vodilnih, saj v



večini primerov velja, da motivirani posamezniki dosegajo veliko boljše rezultate kot nemotivirani.

- Slabša kreativnost, fleksibilnost in inovativnost: Kreativnost in inovativnost sta temeljni dejavnosti za rast in delovanje vseh vrst organizacij, ter na ekonomskem področju pomenita tudi ustvarjanje novih delovnih mest. Za inovativno delovanje v organizaciji je potrebno izpolniti določene pogoje. Posameznik naj bi deloval avtonomno, neodvisno, kar pomeni brez omejitev, ki bi lahko zavirale razvoj in izpeljavo novih idej. Najtežje pa je uresničiti tretji pogoj, saj temelji na medsebojnem sodelovanju akterjev pri doseganju skupnega cilja (Ovsenik, Ambrož, 2010).

- Manjši občutek pripadnosti družbi - Neupoštevanje delovnih procesov: Neupoštevanje delovnih procesov lahko za sabo

potegne številne nevšečnosti, ob ponavljajočih dogajanjih pa privede celo do odpuščanj delavcev in še večji podvrženosti stresu.

- Zamujanje na delo in dolgi delovni odmori: za podjetje pomenijo dodaten strošek, ter posledično slabšo delovno učinkovitost, kot tudi ustvarjanje slabega imena podjetja na tržišču.

- Manjše spoštovanje delodajalčeve lastnine: Tako za samega človeka, kot za organizacijo je spoštovanje tuje lastnine pokazatelj človeških vrednot in ob nespoštovanju izraža negativne vzorce obnašanja, ki se jih za dobrobit podjetja, kot vseh zaposlenih, ne bi nikakor smelo spregledati in potlačiti pod preprogo.

Slika 6: odnos med stresom in zmogljivostjo zaposlenih (http://www.produktivnost.si/storitve/promocija-zdravja-in-stres/upravljanje-s-stresom/)

Stroške, ki jih organizacijski stres povzroča organizaciji, lahko po Pettingerju (2002) razvrstimo kot:

- Stroški bolniških dopustov: ki nastanejo zaradi pojava s stresom povezanih bolezni ali poškodb.

- Stroški odškodninskih zahtevkov zaposlenih: V primeru, ko zaposleni lahko dokažejo, da se jim je na podlagi delovnega stresa bistveno poslabšalo zdravstveno stanje ali znižala kvaliteta življenja.

- Stroški zaradi izgube ugleda in poslovnih izgub: Do teh stroškov pride v primerih delovnih nesreč, nadlegovanj ali diskriminacij in se na podlagi teh dogodkov obstoječe stranke raje odločijo za konkurenčna vendar »zdrava« podjetja, saj nihče ne želi delati v podjetju s slabim slovesom.



- Stroški zaradi pojava zaskrbljenosti: ob pojavu zaskrbljenosti zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja sodelavca z vzrokom v stresu, motiviranost za delo upade in s tem nastanejo dodatni stroški zaradi neučinkovitosti.

Pereč problem, o katerem je dandanes veliko govora, pa zaradi posledic stresa predstavljajo prav stroški bolniških dopustov. Bistveno pravilo, ki velja pri obračunavanju boleznin je, da se vse boleznine do 30 dni obračunavajo v breme delodajalca, boleznine nad 30 dni, pa v breme zdravstvenega zavarovanja. Po izkušnjah dr. Lovšeta najpogosteje pregorijo najsposobnejši in najučinkovitejši posamezniki. Prav tisti, ki so bili do zloma uspešnejši od povprečja. Nekaj besed moramo nameniti tudi posledicam, ki se kažejo kot delovna izčrpanost in izgorelost. Med seboj se razlikujeta tako po vzrokih, kot tudi posledicah. Delovna izčrpanost: Je normalna posledica pretiranega dela, v katerega nas silijo predvsem objektivne zunanje okoliščine in se kaže kot preutrujenost in frustriranost, pogostejše so tudi delovne poškodbe. Pripelje lahko do stresnih bolezni, kot so povišan krvni tlak ali prebavne težave. Delovno izčrpanost odpravita krajši ali daljši počitek in razbremenitev. Izgorelost: Do izgorelosti pripelje deloholizem, vanj pa človeka poženejo notranje prisile, ki se kažejo kot strah, da bi bili za ljudi okoli nas in zase nesprejemljivi, če bi znali postaviti meje in kdaj reči tudi ne. Izgorelost je torej bolezensko stanje, ki izhaja iz dogajanja v človeku, zunanje obremenitve pa ga samo sprožijo. Pri osebah, ki izgorevajo, opazimo najbolj čustvene simptome, predvsem depresivne. Izgorevanje poteka v treh stopnjah, ki se razlikujejo po številu in intenziteti simptomov:

- 1. stopnja izgorevanja - izčrpanost: se prepozna po kronični utrujenosti predvsem zaradi deloholizma. Značilna je zmanjšana odpornost in zanikanje slabega počutja, traja pa lahko tudi do dvajset let.

- 2. stopnja izgorevanja – ujetost: Najznačilnejša simptoma sta močan občutek ujetosti ali preizčrpanosti in nemoči, da bi kar koli spremenili. Takšna oseba se odzove dejavno in sicer z menjavo delovnega ali življenjskega okolja, vendar vanj prenaša stare notranje prisile, zato s temi dejanji ne reši nič. V tej fazi narašča število znakov in njihova moč, faza pa lahko traja do leta ali celo dveh.

- 3. stopnja izgorevanja – sindrom adrenalne izgorelosti: v to fazo uvrščamo stanje pred adrenalnim zlomom, ko so vsi simptomi na višku. Oseba se sicer trudi ostati dejavna, vendar se ne more več prilagoditi vsem spremembam okolja. Za to stanje je značilna doba nekaj mesecev. Do adrenalnega zloma pa pride, ko oseba popolnoma izgubi energijo – v telesu pride do zmanjšanega izločanja kortizola in pripelje do hospitalizacije v psihiatrični ustanovi. To stanje lahko traja od nekaj tednov do treh mesecev. Obdobje odpravljanja posledic se lahko zavleče tudi povprečno od 2 do 4 let.



Slika 7: primerjava izgorelosti in delovne izčrpanosti (http://www.burnout.si/sl/izgorelost/sindrom-adrenalne-izgorelosti/izgorelost-ali-delovna-izcrpanost.html)

3.4. POSLEDICE STRESA ZA POSAMEZNIKA

Človeški odziv na stresne situacije v katerih se nahaja, se od posameznika do posameznika razlikuje. Za nekoga je neka situacija ali stanje hud stresor, nekomu drugemu pa je lahko le razlog za večjo motivacijo in nikakor tega ne sprejema kot stresni dogodek. Za lažje razumevanje posledic stresa na posameznika bomo le-te razdelili v tri skupine (Treven, 2005): FIZIOLOŠKE POSLEDICE: Ko se posameznik sreča s stresno situacijo je njegovo telo v napetosti in pripravljenosti. Če je stres prisoten dalj časa, lahko simptomi, ki jih stres povzroča, osebo privedejo do bolezni. V takšnih situacijah je bolezen klic na pomoč telesa, naj razum preneha z neustreznimi zahtevami preprečevati normalno delovanje organizma. V nadaljevanju bomo pregledali nekaj najpogostejših bolezni, do katerih privede prekomerna izpostavljenost stresu:

- Bolezni srca: Te bolezni vsako leto povzročijo približno 17,5 milijona smrti in so najpogostejši vzrok smrti na Zemlji. Ker bi dovolj hitro prepoznavanje simptomov lahko rešilo nemalo življenj, bomo izpostavili najpogostejše. To so tesnoba, stiskanje v prsih, kašelj, utrujenost, slabost in izguba apetita, hiter in nepravilen srčni utrip, bolečine v drugih delih telesa, znojenje, otekanje, slabost. Za preprečevanje bolezni srca je najpomembnejši zdrav slog življenja in izogibanje stresu.

- Bolečine v hrbtenici: Eden od prvih znakov, da je človek pod stresom so napete in trde vratne mišice, ki postanejo najprej boleče. Bolečina se nato seli naprej na čelo, grlo, ramena in vzdolž celotne hrbtenice in je pogosti razlog za izostajanje od dela.

- Rana na želodcu: je posledica prevelikega izločanja žolčne kisline, kar privede do rane oz. razjede na želodcu in je klasična psihosomatska bolezen.

- Glavobol: je eden splošnih simptomov stresa, ki ga povzročijo krči obraznih in drugih mišic, ki jih imamo na glavi. Je posledica napetosti ali stresa in lahko postane kronični, ki je težko ozdravljiv. Najučinkovitejša metoda preprečevanja vseh vrst glavobolov je meditacija, ki človeka sprosti.

- Rak: Stres je v marsičem povezan z nastankom in razvojem raka, saj so številne raziskave dokazale, da je bila večina bolnikov z rakom v obdobju, preden je zbolela, intenzivno izpostavljena stresu. Tu ne gre za kratkotrajni, vsakdanji stres, ampak predvsem za dolgotrajni, kronični stres, kjer posameznik ne vidi izhoda iz situacije in intenzivno trpi.

- Kožne bolezni: so eden bolj vidnih fizioloških znakov, ki so redko nevarne za zdravje, vendar pa zaradi neprivlačnega videza povzročajo neudobje. To so na primer različne oblike izpuščajev, luskavica in akne.



- Visok krvni pritisk: Visok krvni tlak ali hipertenzija je vrsta bolezni, ki navadno ne povzroča težav, kljub temu pa ga je potrebno zdraviti. Nezdravljen lahko povzroči okvare ožilja, srčno odpoved, kap, ledvično odpoved,…. Zdravimo ga z zdravili, ter sočasno z zdravim načinom življenja. PSIHOLOŠKE POSLEDICE:

- Družinske težave: Vzroki za nastanek družinskih težav ali konfliktov so različni. Največkrat prihaja do kombinacije stresa doma in v delovnem okolju, ki povzroča nerazumevanje in nesoglasja v družini. Zakonska zveza je za človeka lahko podpora, na drugi strani pa lahko tudi dodaten izvor stresa in napetosti. Ključen dejavnik premagovanja teh težav je medsebojna komunikacija in zaupanje.

- Nespečnost: z nespečnostjo se je srečal skoraj vsak v svojem življenju. Najpogostejši dejavniki nespečnosti so skrbi v zvezi s službo, družino, prekomerno uživanje pijač, ki vsebujejo kofein in alkoholnih pijač, kot tudi kajenje. Nekaj nasvetov za boljši spanec – imejte dnevno rutino spanja, v postelji ne glejte televizije, redno telovadite (vendar ne tik pred spanjem), poskrbite za svež zrak v spalnici,….

- Impotenca: najpogostejša vzroka za impotenco sta stres in nezdravo življenje (alkohol, kajenje), lahko pa jo povzročijo tudi visok krvni tlak ali sladkorna bolezen. V medicinskem pogledu je impotenten tisti moški, ki mu v treh mesecih v treh do štirih poskusih ne uspe spati z žensko. Največkrat prizadene moške v srednjih letih, ki opravljajo v tem času najbolj odgovorno delo in jim napetost v zvezi s kariero povzroča stres.

- Depresija: Je po mnenju strokovnjakov razširjeno, resno psihološko stanje, s katerim se spopada oseba, ki ni sposobna premagovati stresa. Takšna oseba najpogosteje občuti strah, ki ga lahko privede celo do samomora. Tako stresni dogodki v delovnem okolju, kot tudi dogodki v družini in na osebni ravni, povzročajo različne stopnje depresije.

- Fobije: Predstavljajo nek strah, ki ga ima oseba do določenega položaja, predmeta ali situacije in je razmeroma neškodljiv. Povzroča, da se posameznik izogiba okoliščinam, ki v njem zbujajo fobijo in so razmeroma dolgotrajne (strah pred višino, kačami, pajki,….) VEDENJSKE POSLEDICE: Ljudje se s stresom različno spoprijemajo. Tisti, ki jim najbolje ne uspeva, se velikokrat zatečejo k spremenjenim vedenjskim vzorcem, kot so:

- Kajenje: za preprečevanje stresa se nekateri poslužujejo kajenja, ki je daleč na prvem mestu med vsemi dejavniki zdravstvenega tveganja, na katerega lahko sami vplivamo in ima za posledico visoko umrljivost. Naj kot zanimivost omenimo, da vsaka škatlica cigaret skrajša življenje za 3 ure in pol, vsakih 6 sekund pa na svetu nekdo umre zaradi posledic kajenja.

- Prekomerna izraba alkohola: tako kot kajenje, je tudi prekomerno pitje neprimeren odziv na stres, saj škodljivo vpliva na zdravje. Povzroča nastanek ciroze jeter, telesne okvare in vpliva na pojav samomorov. Prihaja pa lahko tudi do negativnih ekonomskih posledic in slabih med družinskih odnosov.

- Uživanje drog: V današnjih časih bi managerji vse več pozornosti morali namenjati problematiki uživanja drog, kamor prav tako spada alkohol in ostale oblike drog, saj vpliva na odsotnost pri delu in produktivnosti. Kot vsaka neprimerna razvada ima uživanje drog velik negativen vpliv tudi na odnose v domačem okolju.

- Dovzetnost za nesreče: Ob prisotnosti stresa se naše psihofizične lastnosti in dojemanja upočasnijo, kar hitro privede do različnih oblik nesreč. Stres vpliva tudi na počasnejše okrevanje, kar posledično privede do daljše človekove nezmožnosti za delo.

- Motnje v prehranjevanju: motnje hranjenja so čustvene motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane. Prihaja lahko do zmanjšanega ali povečanega teka. Z izgubo teka se najpogosteje srečajo starejši ljudje, pri mlajših osebah pa gre velikokrat tudi za anoreksijo. Nasprotno pa povečano pridobivanje teže vodi v debelost, ki je krivec za nemalo težav z zdravjem – srčne bolezni, bolečine v hrbtenici, povečan nivo holesterola v krvi, težave z dihanjem.



4. ODPRAVLJANJE STRESA

4.1. UKREPI ZA ZMANJŠEVANJE STRESA NA RAVNI PODJETJA

Kot navaja Ovsenik (2010), je cilj vsake organizacije kot sistema, da posluje čim bolj učinkovito in hkrati porabi čim manj virov, da na koncu kar najbolje zadovolji svojega kupca. To lahko doseže le z motiviranim kadrom, pripravljenim se spoprijemati z različnimi izzivi in ki ne deluje vseskozi v stresnih okoliščinah. Za preprečevanje stresa na ravni podjetja poznamo več strategij, ki pomagajo vzdrževati dobro počutje zaposlenih (Treven, 2005). V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj najpogostejših: PREOBLIKOVANJE DELA Stres pri zaposlenih velikokrat povzroča dejstvo, da se pri oblikovanju delovnih nalog ne upoštevajo motivacijski vidiki in zadovoljstvo zaposlenih. Vodstvo bi moralo nameniti nekaj poudarka tudi elementu obogatitve dela, ki zadeva predvsem izboljšanje vsebinskih dejavnikov (odgovornost, samostojnost, priznanje, možnost za napredovanje in uspeh,…) in značilnosti dela (različnost spretnosti in nalog, pomembnost nalog in povratno zvezo). FLEKSIBILEN DELOVNI ČAS Fleksibilen delovni čas pomeni, da organizacija sama določi nek sprejemljiv časovni okvir, v katerem naj bi bili zaposleni prisotni na delovnem mestu, oni pa se nato sami odločajo, ob kateri uri bodo prišli in odšli z delovnega mesta. V mnogo podjetjih je za prihod na delo določen čas med sedmo in deveto uro zjutraj, za odhod pa med tretjo in peto popoldan. Sem spada tudi delo od doma ali izmensko delo. Namen tega je več samokontrole zaposlenih v delovnem okolju, kot pri izrabi prostega časa (varstvo otrok, športne aktivnosti). ANALIZA IN NATANČNA OPREDELITEV VLOGE Stres, ki je povezan z vlogo v organizaciji se lahko zmanjša na minimum tako, da se jasno definira posameznikova vloga v organizaciji, je razumljivo predstavljena, pričakovanja pa so jasna in ne konfliktna. Nejasnost vloge najbolj odpravimo z natančno opredelitvijo delovnih nalog, pričakovanj sodelavcev ter odgovornostjo povezano z določenim delovnim mestom (Cartwright and Cooper, 1997). PRIMERNA KOMUNIKACIJA Primerna komunikacija je ena izmed najpomembnejših dejavnosti vseh vpletenih v organizaciji, kot tudi izven nje, saj skoraj ni naloge, ki bi jo lahko opravili brez komuniciranja. Za zmanjšanje stresa v podjetju je zelo pomembno, da komunikacija med nadrejenimi in zaposlenimi poteka čim bolj učinkovito, s kar največ povratnimi informacijami, ki vsebujejo čim manj motenj.

Slika 8: elementi komunikacijskega procesa (http://www.cene-stupar.si/images/uploads/Gradivo_Znam_komunicirati_na_delovnem_mestu.pdf)



UGODNA ORGANIZACIJSKA KLIMA Dobra organizacijska klima je osnova za učinkovito delovanje organizacije in bistveno doprinese k počutju zaposlenih v podjetjih, vpliva na njihovo pripadnost in motiviranost za delo. Nanjo močno vpliva način komuniciranja in stil vodenja. Osnovna vloga vodstva je ustvarjanje optimalnih pogojev in vzdušja, za čim bolj učinkovito delovanje posameznika in vseh oddelkov organizacije. NAČRTOVANJE IN RAZVIJANJE KARIERE Gre za načrtovano ali nenačrtovano zaporedje del in aktivnosti, ki vključujejo elemente napredovanja, samouresničevanja in osebnega razvoja v določenem časovnem obdobju. V organizacijah bi načrtovanju in razvijanju kariere zaposlenih morali namenjati posebno pozornost, saj s tem lahko povečajo kakovost in količino opravljenega dela, ter pripravljenost za sodelovanje. Posledično se zmanjša število odpovedi delovnega razmerja, prisotnost stresa pa se krepko zmanjša. ZAGOTAVLJANJE USTREZNIH DELOVNIH RAZMER Naloga vsakega delodajalca je, da primerno poskrbi za varnost in zdravje zaposlenih v zvezi z delom. To izvede tako, da pridobi oceno tveganja in jo evidentira, kar lahko v primeru, da je strokovno usposobljen opravi sam, ali pa pooblasti zunanjo osebo s primernim znanjem. Skoraj v vseh delovnih razmerah se srečujemo z dejavniki, ki stresno vplivajo na zaposlene, kot so hrup, vibracije, prah, neugodno toplotno okolje, nevarne snovi in neprimerna svetloba. Za izboljšanje teh razmer se poslužujemo lahko dveh strategij. Prva vsebuje različne načine urejanja teh razmer, zaščito ljudi pred posameznim stresorjem (čelada, očala) in spreminjanje delovnih postopkov (povečanje števila odmorov, odrekanje predpisanih oblačil ipd.) Druga strategija pa temelji na preučevanju posameznika pri delu, ki je najboljši vir informacij o tem, kako izboljšati delovne razmere.

4.2. UKREPI ZA ZMANJŠANJE STRESA NA RAVNI POSAMEZNIKA

Kot smo že večkrat omenili, se stresu zelo težko izognemo, saj nas spremlja tako rekoč na vsakem koraku. Najpomembneje je, da se naučimo z njim pravočasno spopadati in ga obvladati – ravnamo čustveno inteligentno. Veliko lahko naredimo preventivno že sami, da do njega sploh ne pride. Pomembno je, da se naučimo obvladovati svoja čustva in jih izražati na pravi način. V primeru pojava negativnih misli je dobro, da jih kar najhitreje poskušamo ustaviti in spremeniti. Zdravljenje stresa je povezano z njegovim preprečevanjem, ki je potrebno na večjih področjih človekovega življenja. V nadaljevanju se bomo usmerili na dvoje področij in sicer kaj kot posameznik lahko spremenimo na delovnem mestu in s čim lahko vplivamo na stres na osebnostni ravni. PODROČJE DELOVNEGA MESTA Pomembno je , da na vseh področjih odstranimo stresne dejavnike in izberemo boljši življenjski slog, kar na ravni podjetja lahko storimo tako da se naučimo (Božič, 2003):

- Pazljivo poslušanje: je pomembna veščina, s katero dosežemo uspeh na vseh življenjskih področjih. Največja težava je prav to, da je poslušanje šibka točka prenekaterih ljudi. Velikokrat je že majhno izboljšanje bogato poplačano – z boljšimi odnosi, večjo učinkovitostjo in posledično manjšim stresom.



- Prijetno urejeno delovno okolje: naj bi izgledalo kot svetlo, prijetno in kolikor se le da mirno. Ker mnoge pisarne delujejo prazno, dolgočasno, lahko za samo ureditev veliko pripomoremo sami, saj na delovnem mestu preživimo velik del dneva. OBVLADOVANJE ČASA:

- Sposobnost reči ne: naloge lahko dokončamo v razumnih rokih le, če si jih ne naložimo preveč in s tem postanemo preobremenjeni, utrujeni in napeti. Če koga zavrnemo še ne pomeni, da smo sebični, ampak tako ravnamo zato, da se zavarujemo. Ko na te situacije začnemo gledati iz tega zornega kota ugotovimo, da obstaja veliko primerov, ko je na vljuden ampak prepričljiv način, pametno reči ne.

- Ne odlašaj: ker vsako delo zahteva določen čas je zelo pomembno, da si za dokončanje vzamemo toliko časa, da nam ga uspe napraviti, tudi če nam pride kaj vmes.

- Najprej opravimo najzahtevnejše naloge: vedno najdemo načine in izgovore, da najbolj neprijetne stvari prihranimo za konec in si tako ustvarimo stresno okolje čez celoten delovni dan. Dlje kot odlašamo, večji se nam zdi nastali problem, ki ga moramo rešiti. Najboljša rešitev je, da si delovni dan splaniramo tako, da najzahtevnejše naloge opravimo takoj zjutraj, ko imamo še spočite misli, s tem pa si prihranimo tudi nepotrebno vznemirjanje, kaj vse moramo še postoriti.

- Čas za odmor: če mislimo, da lahko na račun tega, da preskočimo čas za odmor, prihranimo več časa in postorimo več dela, se motimo. Ob zanemarjanju rednih odmorov se sčasoma izčrpamo, postanemo manj produktivni, pozorni in potrpežljivi, zbranost nam začenja padati, to pa vsekakor ni naš cilj pri boljši učinkovitosti.

- Ne zamujaj: čas je dragocen prav za vsakogar in je ena izmed dobrin, ki ljudem pomeni največ. Je grda razvada, ki nas peha v hitenje in naglico, zaradi česar se težko osredotočimo na delo, ki ga tisti trenutek opravljamo. Če se zamujanja ponavljajo, nas ljudje ne jemljejo več resno, kar pa ni dober renome za nikogar.

- Delovni ritem: ker večina pozna le hitenje in kadar hitimo težko razlikujemo pomembno od nepomembnega in želimo opraviti vse naenkrat, se veliko ljudi srečuje z nervozo. Pomembno je, da si zavestno upočasnimo misli in dejanja in tako postanemo sproščeni in uspešnejši. PREPOZNAVANJE IN VPELJEVANJE NOVIH VEDENJSKIH VZORCEV

- Izboljšajmo samospoštovanje: nespoštovanje samega sebe ogroža osebno in poklicno življenje, saj s tem le še poglabljamo problem. Da pa pridemo do boljšega samospoštovanja, mora sprememba izvirati iz nas samih, saj šele uravnotežena in urejena človekova notranjost lahko začne vplivati na zunanje okolje.

- Postanimo samozavestni: samozavest je nujna sestavina uspeha. Spozna se po telesni govorici, obrazni mimiki, načinu govorjenja in si jo lahko ustvarimo sami, saj se nihče ne rodi z njo.

- Negativnost spremenimo v pozitivnost: naše notranje negativne misli moramo spremeniti v pozitivne in večino negativno izrečenih stavkov prav tako uporabiti v pozitivnem smislu. Pri tem je dobro, da smo pozorni na glasnost in barvo glasu.

- Spremenimo govorico telesa: govorica telesa in barva glasu pomenita kar 80% naše zunanje predstave. Za pozitivno podobo moramo spremeniti držo, ki naj bo pokončna, z dvignjenimi rameni. Gibajmo se energično, hitreje, ustvarjajmo očesni kontakt z drugimi in se smehljajmo. To je pravi recept za naše boljše razpoloženje in samozavest.

- Pričakujmo najboljše: naša samozavest se povečuje v sorazmerju z načrti, ki jih imamo za naše življenje in navdušenjem zanje. Večji kot so naši načrti in sanje, večja je tudi naša samozavest in ko v nekaj iskreno verjamemo, bomo veliko lažje dosegli tisto, za kar si prizadevamo.



Test: Kako obvladujete stres na delovnem mestu? Vsako trditev točkujte z oceno od 0 (ne drži) do 4 (popolnoma drži), odvisno od tega, koliko posamezna trditev velja za vas. Ocenjena morajo biti vsa vprašanja. Na koncu točke seštejte in preglejte rezultat, kako dobro vam gre obvladovanje stresa na delovnem mestu.

1. Doma razmišljam o težavah na delovnem mestu. 2. Zmanjšala se mi je odpornost proti boleznim. 3. Pri svojem delu ne čutim več veliko zadovoljstva. 4. Včasih bi se najraje skril/a pred zahtevami, ki jih moram izpolniti. 5. Težko sprejemam pomembne odločitve. 6. Utrujen/a sem tudi, ko spim dovolj. 7. Pogosto se čutim uničen/a zaradi odgovornosti pri delu. 8. Hitro se razburim zaradi malenkosti. 9. Zdi se mi, da nisem tako učinkovit/a, kot bi lahko bil/a. 10. Delo opravljam manj kakovostno, kot bi ga lahko. 11. Pogosto čutim fizično in čustveno izčrpanost. 12. Moje zanimanje za spolnost se je zmanjšalo. 13. Jem več oz. manj kot navadno/popijem več kave/pokadim več cigaret/popijem več

alkohola, da bi lažje delal/a. 14. Težave ali čustva drugih me ne ganejo več. 15. Moja komunikacija z nadrejenimi, sodelavci, prijatelji ali družino je napeta. 16. Pozabljiv/a sem. 17. Težko se zberem. 18. Včasih čutim praznino in depresivnost zaradi svojega dela. 19. Hitro se začnem dolgočasiti. 20. V službo hodim le še zaradi plače.

Rezultati: 0-25 točk: stres na delovnem mestu dobro obvladujete. 26-40 točk: trpite za stresom na delovnem mestu. Skušajte se naučiti obvladovanja stresa. 41-55 točk: naučite se tehnik obvladovanja stresa, da se boste izognili t.i. izgorelosti (sindrom »burn out«) 56-80 točk: ste že v fazi izgorevanja, zato se morate resno lotiti metod sproščanja in obvladovanja stresa (http://vizita.si/clanek/dusevnost/test-koliko-stresa-vam-povzroca-sluzba.html)



PODROČJE OSEBNOSTNE RAVNI V zadnjem poglavju bomo preučili tehnike, ki pripomorejo do zmanjšanja stresa tako rekoč na vsakem koraku in so odvisne od vsakega posameznika. S stresom v vsakdanjem življenju se lahko spopadamo s (Treven 2005, Battison 1999) :

- Fizično aktivnostjo: veliko ljudi se izogiba redni telesni dejavnosti, kar vodi v oslabelost in stres. Nedejavnost prizadene zdravje, ker upočasni presnovo, pripomore k visokemu krvnemu tlaku in razvoju bolezni srca in ožilja. Pri telesni dejavnosti je zelo pomembna rednost, ki okrepi mišice, srce, poveča se pljučna kapaciteta, izboljša se splošno počutje, ter tako tudi poveča učinkovitost pri delu. Za izboljšanje telesne kondicije so zelo primerni športi hoja, kolesarjenje in plavanje, katerih se lahko poslužuje praktično vsak, neglede na socialni status. HOJA: je najbolj primerna za ljudi, ki so že dalj časa nedejavni, saj je idealna za obnavljanje vzdržljivosti in vztrajnosti. Počasi se hoja lahko nadgradi v tek, ki prav tako z malo boljšo kondicijo blagodejno vpliva na počutje in telo. KOLESARJENJE: je nezahtevna dejavnost in je še posebej primerna za ljudi z večjo telesno težo. Kolesarimo lahko doma, v telovadnici ali na prostem. Pridružijo se nam lahko ostali družinski člani, prijatelji, ali pa se na pot odpravimo sami. PLAVANJE: plavanje je idealna telesna dejavnost, ker združuje vzdržljivost, moč in gibčnost. Različni slogi plavanja pripomorejo k delovanju večih skupin mišic.

- Različnimi načini sproščanja – meditacija, joga, masaže, načini dihanja MEDITACIJA: zajema stanje odsotnosti misli in je tehnika, s katero poskušamo umiriti svoj um, sprostiti telesno napetost in priti v stik sami s seboj, s svojimi občutki in notranjim glasom. Meditacija je lahko poslušanje prijetne glasbe, vrtnarjenje, sprehod v naravo, ali kakršna dejavnost, pri kateri ne razmišljamo in nas pripelje do stanja notranje sprostitve in umiritve. JOGA: se po navadi uporablja kot terapija za obvladovanje stresa, saj v telesnem, duševnem in duhovnem urjenju povezuje vse prvine telesa in uma. Izvira iz Indije, kjer ostaja močna življenjska tradicija in predstavlja pot k razsvetljenju. Prednost je tudi ta, da se z jogo lahko ukvarjaš tako doma, kot tudi v vodenih skupinah. MASAŽA: masaža sproži številne odzive v telesu. Pospeši izločanje strupenih snovi, spodbudi krvni obtok, ublaži bolečine v mišicah in pričara občutek ugodja, saj je dotik temeljna oblika komunikacije. Poznamo veliko različnih vrst masaž in dobro je, da se prej pozanimamo, za katere težave je blagodejna katera in se na podlagi tega odločimo. Lahko pa si jo privoščimo kar doma, kar bo še utrdilo vez med partnerjema, kar tudi ugodno vpliva na raven stresa. DIHANJE: kadar smo sproščeni, dihamo enakomerno in umirjeno, pri čemer se premika trebušna prepona in cel prsni koš. Kadar smo izpostavljeni stresu se dihanje pospeši, postane neenakomerno ali pa postane plitvo in uporabljamo samo zgornji del prsnega koša. Pomembno je, da se naučimo nadzorovati in uravnavati svoje dihanje, kadar je potrebno. Dobro je tudi, da se osredotočimo na izdih, ki je sproščujoči del procesa.

- Zdravimi prehranjevalnimi navadami: raznolika prehrana je poglavitna za trdno zdravje. Dobro je, da se prednost daje živilom z veliko vitaminov, nenasičenih maščobnih kislin in antioksidantov (polnozrnati kruh, testenine, ribe, olivno olje, sadje, zelenjava, jogurti, sveža zelišča in česen). Za bolj zdravo življenje je priporočljivo omejiti uživanje kofeina, alkohola, sladkorja in na splošno sodobne predelane hrane.

- Spanjem: spanje je bistveno za preživetje, zdravje, dobro telesno in psihično pripravljenost. Bolj kot dolžina spanja je pomembna kakovost. Količina spanja se od posameznika do posameznika razlikuje, pomembna pa je neka rutina, da odhajamo v posteljo vsak dan ob približno enakem času, ter rutino nadaljujemo tudi z jutranjim prebujanjem ob podobnem času. Večina ljudi naj bi potrebovala od 7 do 8 ur nočnega spanja. Stres spada med hujše dejavnike, ki kalijo nočni počitek. Zaradi stresa velikokrat ponoči bedimo, se trudimo zaspati, ko pa nam naposled le uspe, se večinoma zbudimo še



bolj izčrpani in utrujeni, kot smo ponoči zaspali. Posledično prihaja tudi do nočnih mor, ki so znamenje škodljivega stresa.

- S smehom in humorom: Smeh nas navdaja z občutkom sreče in je odlično sredstvo za spopadanje s škodljivim stresom, saj nam omili razdraženost, sovraštvo, jezo in olajša napetost. Strokovnjaki so odkrili, da smeh povzroči prekrvavitev, izboljša prebavo in zmanjša mišično napetost. Dobra stran ljudi s smislom za humor je tudi, da se znajo nasmejati na svoj račun in življenje jemljejo takšno kot je, z veliko mero optimizma.

Slika 9: pozitivne misli



Test: Koliko ste v stresu? Koliko od naslednjih trditev velja za vas ali vaš življenjski položaj? Pri vsaki trditvi odgovorite z da ali ne, na koncu pa seštejte trditve, ki za vas držijo.

1. V mojem življenju je veliko ljudi, ki zahtevajo moj čas in energijo. 2. Vedno se mi kam mudi, pogosto zamujam. 3. Hitro zaznam glasne zvoke in ti me močno vznemirjajo. 4. Različni dogodki ali zahteve me hitro spravijo iz tira. 5. Pogosto se mi zdi, da nimam nobenega nadzora nad tem, kar se mi v življenju

dogaja. 6. Svoja čustva in občutke po navadi držim za sebe; bolj pomembno je, da opravim

svoje obveznosti. 7. Ko nekdo drug govori, poskušam pospešiti pogovor in pogosto končujem stavke

drugih. 8. Ko vidim, da se stvari delajo počasneje, kot mislim, da bi se lahko, postanem zelo

nestrpen/a. 9. Če moram čakati, postanem zelo razdražen/a. Sovražim čakalne vrste in počasne

voznike. 10. Pogosto delam eno (ali vse) od navedenega: se igram z lasmi, se praskam, dotikam

nosu, potresam z nogami, udarjam z nogo ob tla, čečkam po papirju. 11. Rad/a sem zaposlen/a. vedno nekaj delam. Če za zvečer ali konec tedna ničesar ne

načrtujem, si odnesem domov delo iz službe. 12. Po naravi sem tekmovalen/a. 13. Lahko ostanem zbran/a in tlačim utrujenost še dolgo po tem, ko drugi omagajo. 14. Časovni roki mi zelo ustrezajo. Rad/a delam z maksimalno hitrostjo in bi naredil/a

vse, da stvari opravim pravočasno. 15. Bolj mi je všeč, da me moji prijatelji in sodelavci občudujejo, kot pa da so mi

vdani. 16. Redko imam čas zase. 17. Vem, da bi se moral/a več gibati in bolj zdravo prehranjevati, vendar za to nimam

časa. 18. Ko sem v stresu, imam pogosto glavobole ali krče. Lahko se mi vrti, mi je slabo,

dobim izpuščaje ali se počutim, kot da bom omedlel/a. 19. Težko zaspim. Po napornem dnevu se težko umirim pred spancem. 20. Jem hitro, pogosto hkrati tudi berem. Med tednom jem v pisarni ali pa kar

preskočim malico. Včasih imam težave s prebavo. Rezultati: Če ste označili manj kot 10 trditev, potem najverjetneje stres trenutno ne obvladuje vašega življenja. Kljub temu je pomembno, da gradite svojo odpornost proti stresu in se pripravite za tisti čas, ko boste v stresu. Če ste označili med 11 in 15 trditev, se najverjetneje trenutno v življenju zelo ženete in bi potrebovali nekatere strategije za obvladovanje stresa, zato da zaščitite svoje zdravje in izboljšate kakovost svojega življenja. Če ste označili več kot 15 trditev in še posebno, če ste označili trditve 3,8,9,10,18,19,20, bi nujno potrebovali strategije za obvladovanje stresnih dogodkov v vašem življenju. Vaš življenjski slog najverjetneje negativno vpliva na vaše zdravje, zato bi morali narediti nekatere dolgotrajne in zdrave spremembe v svojem življenju. Nekateri ljudje imajo zelo visok prag za bolečino, kar pomeni, da jih skoraj nič ne boli. Podobno je pri nekaterih ljudeh s stresom – kot da ga ne bi čutili. Začutijo morda le, da jim srce bije malo hitreje. Takim ljudem se rado zgodi, da spregledajo simptome stresa in se jih začnejo zavedati šele, ko nastopijo posledice dolgotrajnega bremenilnega stresa.



5. RAZISKOVALNI DEL

5.1. PREDSTAVITEV PODJETJA BRCE D.O.O.

Podjetje Brce d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1999. Osnovne storitve so zajemale prevoze, kot tudi selitve po Sloveniji, katere so opravljali s kombi vozili in tudi prikolicami. Ker so kmalu ugotovili, da je trg v Sloveniji majhen, se usmerijo še na trge po Evropi. Postopno so začeli opravljati zbirne in ekspresne dostave blaga. Za kvalitetno opravljeno storitev je pomembna usposobljena ekipa sodelavcev. V podjetju je trenutno zaposlenih čez 50 ljudi. V podjetju se zavedajo, kakšen vpliv ima redno izobraževanje, kot tudi dobra motivacija tako posameznika kot celotne ekipe. Njihov cilj temelji na dobro opravljeni storitvi in posledično zadovoljni stranki. Z neprestanim posodabljanjem voznega parka, ki je v povprečju staro eno leto, skrbijo za zanesljivost opravljene storitve. Število vozil se trenutno giblje okoli 40, vsi kombiji pa so opremljeni s komunikacijsko navigacijskimi napravami. Podjetje ima na skupni lokaciji tako prometno pisarno, administracijo, kot tudi skladišče in parkirišče, ter lastni servisni prostor. POLITIKA PODJETJA:

- Delovanje poteka 24/7 - Dobro opravljen prevoz in zadovoljna stranka - Prijetno in sigurno delovno okolje, dobra in enotna ekipa sodelavcev - Uporaba sodobnih in tehnološko dovršenih delovnih orodij - Nenehna izboljšava delovnih procesov, izobraževanje kadra - Nadzorovana in sigurna rast podjetja, močno in stabilno podjetje - Sodelovanje s špedicijami, prevozniki, posredniki in podjetni v Sloveniji in Evropi - Ekološka ozaveščenost, sodoben vozni park (določena maksimalna hitrost vozil –

varnost in ekologija) VIZIJA PODJETJA: Z nenehno optimizacijo delovnih procesov podjetje želi v prihodnosti svoje storitve še bolj približati obstoječim partnerjem, ter pridobiti k sodelovanju nova, dobro delujoča podjetja. Prav tako se podjetje zaveda, da za uresničitev zastavljenih ciljev potrebuje kvalitetno ekipo sodelavcev, ki jim bo še naprej omogočalo dodatna izobraževanja in dobro nadgrajen informacijski sistem. Na kratko lahko vizijo podjetja strnemo kot:

- Optimizacija delovnih procesov - Nadgradnja in posodobitev informacijskih sistemov - Izobraževanje zaposlenih

Slika 10: vozni park-Brce d.o.o.



5.2. METODE IN TEHNIKE RAZISKAVE

V teoretskem delu smo uporabili deskriptivno metodo, v raziskovalnem delu diplomske naloge pa smo za pridobitev rezultatov uporabili anketo, ki smo jo sestavili na podlagi prej zbranih podatkov in s pomočjo literature. Anketni vprašalnik je zajemal 14 vprašanj, sestavljenih iz treh sklopov:

- Splošni - Vpliv stresa na zasebno življenje - Stres na delovnem mestu

Večina vprašanj je bila zaprtega tipa, kjer so anketiranci izbrali enega od možnih odgovorov, uporabljeni pa sta bili tudi dve vprašanji odprtega tipa, kjer smo poskušali pridobiti informacije, kako izboljšati odnose v podjetju, delovne pogoje, kot način dela, ter kaj je anketirancem v podjetju najbolj všeč oz. jih najbolj motivira. Vprašalnike sem razdelila med zaposlene v pisarni, vozniki pa so anketo prejeli v poseben predalčnik, kamor oddajajo vso dokumentacijo, ki jo prinesejo iz vsake vožnje. Ker je bila anketa anonimna, saj samo tako lahko kar najbolje pridobimo realne podatke, so sodelujoči izpolnjeni anketni vprašalnik oddali v poštni nabiralnik poleg predalčnikov, ki je sicer namenjen pripombam in pohvalam. Od skupaj 50 razdeljenih anket, smo v roku dobrega tedna prejeli 36 vrnjenih vprašalnikov, od tega je bilo 30 izpolnjenih v celoti in primernih za nadaljnjo statistično obdelavo.

5.3. HIPOTEZE

Že na začetku pisanja diplomske naloge smo si zadali par hipotez, ki jih bomo z analizo prejetih izpolnjenih anketnih vprašalnikov skušali potrditi oziroma zanikati. Ker tudi sama spadam med vodilne v podjetju, nam bodo odgovori v veliko pomoč pri nadaljnjih izboljšavah v samem podjetju. Zastavili smo si naslednje hipoteze: Hipoteza 1: Več kot polovica zaposlenih v podjetju Brce d.o.o. je zadovoljna z delovnimi pogoji v podjetju. Hipoteza 2: V podjetju vladajo dobri medsebojni odnosi med zaposlenimi. Hipoteza 3: Vodilni v podjetju ne poskrbijo dovolj za odpravljanje stresa. Hipoteza 4: Večina zaposlenih v podjetju ne ve, kaj so njihove zadolžitve in odgovornosti.

5.4. INTERPRETACIJA REZULTATOV RAZISKAVE

- SPLOŠNI TIP VPRAŠANJ

1. Spol: Kategorija Število % Ženski 3 10 moški 27 90 Tabela 1: spol

Kljub današnjemu prepričanju, da razlike med spoloma niso več tako velike, kar deloma sicer drži, še vedno obstajajo delovna mesta, ki za ženski spol niso najbolj primerna. To se kaže tudi v našem podjetju, kjer je v celoti zaposlenih čez 50 ljudi. Od 30 anketiranih je kar 90 % udeležencev moškega spola, na anketna vprašanja pa so odgovorile le 3 ženske.



Graf 1: spol

2. Starost:

Kategorija Število % Do 30 let 9 30 31-40 let 12 40 40-50 let 7 23 Več kot 51 let 2 7 Tabela 2: starost

Vprašanje starosti smo razdelili na 4 podskupine. Iz prejetih odgovorov je razvidno, da je največ zaposlenih, kar 40% starih med 31 in 40 let, nato sledijo mladi do 30 leta v 30%, 7 anketirancev je starih med 40 in 50 let, odgovarjali pa sta tudi dve osebi starejši od 51 let. Iz teh rezultatov je razvidno, da je v podjetju zaposlen tako mlad kader, priložnost za zaslužek pa nudimo tudi starejšim ljudem. Kljub vsemu gre še za rastoče podjetje, kjer ključno vlogo odigrajo dobra računalniška usposobljenost, hitrost sprejemanja odločitev, prilagodljivost spremembam, dobre vozniške sposobnosti, zato je največ zaposlenih starih do 40 let, za katere se smatra, da se najbolje znajdejo v takšnih delovnih pogojih.

10%

90%

Ženski moški



Graf 2: starost

3. Zakonski stan: Kategorija Število % Samski/a 7 23 Poročen/a 9 30 Izven zakonska zveza 14 47 Tabela 3: zakonski stan

Glede na dejavnost, s katero se podjetje ukvarja, smo pri naslednjem vprašanju poskušali razbiti mit, da so poklicni vozniki največkrat samski fantje, kar se je resnično izkazalo za zmotno mišljenje, saj je le 7 anketirancev samskih – od tega kar 3, ki opravljajo delo v pisarni, največ 14 jih živi v izven zakonski zvezi, kar za današnji način življenja ni nič presenetljivega. 9 anketirancev je poročenih.

Graf 3: zakonski stan

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Do 30 let 31-40 let 40-50 let Več kot 51 let

7

9

14

23

30

47

0 10 20 30 40 50

Samski/a

Poročen/a

Izven zakonska zveza

% Število



4. Končana izobrazba: Kategorija Število % Osnovnošolska 5 17 Srednješolska 21 70 Višješolska 2 7 Visokošolska 1 3 univerzitetna 1 3 Tabela 4: končana izobrazba

Podatki kažejo, da v podjetju prevladujejo zaposleni s srednješolsko izobrazbo v kar 70 %, nato jim sledi 5 anketirancev z osnovnošolsko izobrazbo, 2 imata višješolsko izbrazbo, le po 1 udeleženec pa ima visoko oz. univerzitetno izobrazbo. Podatek sicer ni zaskrbljujoč, saj je osnovna dejavnost prevoz blaga s kombi vozili, za kar načeloma ne potrebuješ visoke izobrazbe, vendar so pomembne druge človeške vrline in sposobnosti.

Graf 4: končana izobrazba

5. Vrsta zaposlitve: Kategorija Število % Za določen čas 11 37 Za nedoločen čas 19 63 Tabela 5: vrsta zaposlitve

Način zaposlitve je eden izmed dejavnikov, ki imajo vpliv na doživljanje stresa. Po večini ga zaznajo tisti, ki so zaposleni za določen čas. V našem primeru je takšnih le 37%, kar je za dejavnost, kjer je tempo dela izredno hiter, zaposleni se dnevno srečujejo s težkimi delovnimi pogoji odličen podatek, saj številke kažejo, da je 63% ljudi zaposlenih za nedoločen čas. Že iz tega podatka se da sklepati, da so zaposleni po večini zadovoljnji z delovnim mestom, saj ostajajo v podjetju.

5

21

21 1

0

5

10

15

20

25

Osnovnošolska Srednješolska Višješolska Visokošolska univerzitetna



Graf 5: vrsta zaposlitve

6. Čas zaposlitve v podjetju:

Kategorija Število % Do 1 leta 13 43 2-4 leta 13 43 Več kot 5 let 4 14 Tabela 6: čas zaposlitve v podjetju

Rezultati prikazujejo enako število zaposlenih do enega leta, kot tudi med 2-4 let in sicer po 13 v vsaki kategoriji. Kot smo omenili že v prejšnjih razlagah rezultatov, gre za precej stresno oz. težko zaposlitev, saj po večini nimaš vpliva na delovno okolje (slabo vreme, razmere na cestah,…), posledično takšnega načina življenja ne zdržijo vsi ljudje in prihaja tudi do odpovedi delovnega razmerja oz. se kandidati po poskusni dobi ne odločijo za nadaljevanje dela. Ponovno podatki kažejo v prid podjetju, saj so štirje anketiranci zaposleni več kot 5 let, ostali dve kategoriji sta sicer izenačeni,vendar je bistveno, da ne prevladuje kader, ki je zaposlen manj kot leto dni.

Graf 6: čas zaposlitve v podjetju

37%

63%

Za določen čas

Za nedoločen čas

13

13

4

0 2 4 6 8 10 12 14

Do 1 leta

2-4 leta

Več kot 5 let

Število



7. Delo večinoma opravljate v:

Kategorija Število % Pisarni 10 33 Na terenu 20 67 Tabela 7: način dela

Ker se podjetje Brce d.o.o. ukvarja s kombi prevozi, podatek, da je na anketo odgovarjalo kar 20 ljudi, ki delujejo na terenu, ni presenetljiv. V podjetju prevladuje kader voznikov, hitro pa jim sledijo tudi pisarniški delavci, skupaj s skladiščniki (v našem primeru 10 anketirancev), saj se brez dobre podpore »od doma« in nenehnega posodabljanja računalniških programov podjetje ne bi moglo razvijati v takšni meri in dosegati takšnih rezultatov.

Graf 7: način dela

8. VPLIV STRESA NA ZASEBNO ŽIVLJENJE

Vedno Občasno Nikoli 1. Sem utrujen/a. 1-3% 28-94% 1-3% 2. Sem hitro razdražljiv/a. 21-70% 9-30% 3. pogosto zbolevam – prehlad, bolečine v

križu,… 12-40% 18-60%

4. Počutim se brez energije. 18-60% 12-40% 5. Odtujil/a sem se od svoje družine. 3-13% 9-30% 17-57% 6. Tudi doma razmišljam o težavah v službi. 4-13% 9-30% 17-57% 7. Imam nezdrav življenjski slog-kajenje,

alkohol,… 7-23% 15-50% 8-27%

8. Ni mi več do smeha. 13-43% 17-57% 9. Imam premalo prostega časa. 6-20% 17-57% 7-23% 10. Najraje se zatečem v osamo. 1-3% 10-33% 19-64% 11. Sem pozabljiv/a. 1-3% 14-47% 15-50% 12. Počutje se mi hitro spreminja. 1-3% 14-47% 15-50% 13. Izgubljam motivacijo za stvari, ki so me včasih

veselile. 13-43% 17-57%

14. Ne morem ločiti službenega od zasebnega življenja

2-7% 7-23% 21-70%

15. Sem v depresiji. 4-13% 26-87% Tabela 8: vpliv stresa na zasebno življenje

10; 33%

20; 67%

Pisarni Na terenu



Negativne posledice stresa se kažejo tako v zasebnem življenju, kot tudi v podjetju, zato stres težko ločimo oziroma ga opredelimo, da ima vpliv le na en del življenja. Velikokrat je preobremenjenost in izgorelost človeka posledica kopičenja stresnih situacij v službi, ki se nadaljujejo naprej v domačem okolju. Da bi dobili širšo sliko, koliko so zaposleni v podjetju Brce d.o.o. podvrženi stresu, smo anketirancem zastavili vprašanja, ki se nanašajo na življenje po delovnem času kot tudi v službi. V prvem delu so odgovarjali na vprašanja glede zasebnega življenja, kjer so po večini izbrali neko srednjo pot, ki se prevesi k bolj pozitivnim rezultatom, kot negativnim. Iz rezultatov najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je kar 23 % vedno in polovica občasno podvržena nezdravemu življenjskemu slogu, s premalo prostega časa, kar pomembno na dolgi rok vpliva na nastanek stresa oz. posledic, ki jih s seboj prinaša stresno življenje. Pozitivno pa je dejstvo, da nihče ni zapadel v depresijo, nihče od anketirancev ni vedno razdražljiv in brez energije. Vsakemu pa še kdaj prija vsaj kanček smeha, ki je eno od boljših naravnih zdravil proti stresu.

Graf 8: vpliv stresa na zasebno življenje

0

5

10

15

20

25

30

vedno občasno nikoli



9. STRES NA DELOVNEM MESTU

� Delovni pogoji v podjetju so dobri. Kategorija Število % Vedno 22 73 Občasno 8 27 Nikoli / / Tabela 9: delovni pogoji v podjetju

Iz rezultatov je razvidno, da je kar 73 % zaposlenih vedno zadovoljnih z delovnimi pogoji v podjetju, 27 % občasno, nihče pa ni nezadovoljen. Takšnemu rezultatu botruje nenehna skrb za sodoben vozni park, saj skoraj nobeno kombi vozilo ni starejše od dveh let, ter najsodobnejša tehnologija tako v vozilih, kot tudi v pisarnah. Neprestano se skrbi za čisto delovno okolje in prijetno urejeno okolico.

Graf 9: delovni pogoji v podjetju

� S sodelavci sem v dobrih odnosih. Kategorija Število % Vedno 26 87 Občasno 4 13 Nikoli / / Tabela 10: medsebojni odnosi s sodelavci

Vedno več je ljudi, ki zapadejo v psihične težave zaradi različnih okoliščin v osebnem in tudi poslovnem življenju. Stres zaradi težav s partnerjem, sodelavci ali z nadrejenimi so danes že vsakdanjik v življenju marsikoga. Na trditev, da so s sodelavci vedno v dobrih odnosih je odgovorilo kar 26 vprašanih, občasno le 4, nihče pa nima vedno slabih odnosov. Rezultati kažejo zelo spodbudno sliko, saj z dobrimi odnosi v življenju in v službi dosežemo veliko več uspeha z bistveno manj napora.

73%

27%

0%

Vedno

Občasno

Nikoli



Graf 10: medsebojni odnosi s sodelavci

� Pretok informacij v podjetju je dober.

Kategorija Število % Vedno 15 50 Občasno 14 47 Nikoli 1 3 Tabela 11: pretok informacij v podjetju

Za dobro poslovanje podjetja in zmanjšanje stresa med zaposlenimi je velik poudarek potrebno nameniti pretoku informacij v podjetju. Za pozitivno delovanje je nujna nenehna povezanost vseh oddelkov, saj v nasprotnem primeru lahko nastane velika poslovna škoda, kot tudi dodaten nepotreben stres za zaposlene. V našem primeru je polovica zatrdila, da je pretok informacij dober vedno, 14 vprašanih je mnenja, da je pretok občasno dober, le en izmed vprašanih pa nikoli ni zadovoljen s pretokom informacij.

Graf 11: pretok informacij v podjetju

26

4

0

0 5 10 15 20 25 30

Vedno

Občasno

Nikoli

Število

1514

1

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Vedno Občasno Nikoli

Število



� Za dobro opravljeno delo dobim pohvalo oziroma nagrado. Kategorija Število % Vedno 8 27 Občasno 19 63 Nikoli 3 10 Tabela 12: pohvale oziroma nagrade

Ker ljudje nimamo sposobnosti branja misli drugih, je pohvala dobrodošla pri vseh zaposlenih, ki si to zaslužijo. S tem človeku povemo, da nekaj dela prav in ga še dodatno motiviramo k doseganju dobrih rezultatov. Iz tabele se lahko razbere, da je več kot polovica zaposlenih občasno deležna pohvale, 8 ljudi dobi pohvalo za vsako dobro opravljeno delo, le 3 pa so mnenja, da še nikoli niso prejeli pohvale.

Graf 12: pohvale oziroma nagrade

� Na delovnem mestu sem motiviran/a.

Kategorija Število % Vedno 16 54 Občasno 13 43 Nikoli 1 3 Tabela 13: motiviranost na delovnem mestu

Denar je v današnjih časih nujen pogoj, da se lahko posvetimo delu, saj je s tem poskrbljeno za našo gmotno varnost. Kljub vsemu pa plača in druge dodatne ugodnosti niso dovolj, da bi nas dokončno motivirale. Po nekaterih raziskavah naj bi bila najbolj primerna tista služba, ki bi jo opravljali tudi v primeru, da za opravljeno delo ne bi prejeli plačila, zato je zelo na mestu vprašanje, ali imajo zaposleni vsaj približno takšno službo. Spodbuden je podatek, da je kar 16 ljudi odgovorilo, da je vedno motiviranih, občasno 13, ponovno pa le en zaposlen na delovnem mestu ni nikoli motiviran.

8; 27%

19; 63%

3; 10%

Vedno

Občasno

Nikoli



Graf 13: motiviranost na delovnem mestu

� Na delovnem mestu se dolgočasim-delo je rutinsko in si želim novih nalog.

Kategorija Število % Vedno 1 3 Občasno 10 33 Nikoli 19 64 Tabela 14: ali je delovno mesto rutinsko

Že zaradi samih pogojev dela, razgibanih nalog, ter nenehnih sprememb tako v pisarni, kot tudi »na cesti«, ni presenetljiv podatek, da se več kot polovica zaposlenih na delovnem mestu nikoli na dolgočasi, ostalim je delo rutinsko občasno, le en zaposlen pa ponovno meni, da je njegovo delo rutinsko in si želi novih delovnih nalog.

Graf 14: ali je delovno mesto rutinsko

16

13

1

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

Vedno

Občasno

Nikoli

Število

1; 3%

10; 34%

19; 63%

Vedno

Občasno

Nikoli



� Na delovnem mestu sem nesiguren/na o tem, kaj so moje zadolžitve in odgovornosti.

Kategorija Število % Vedno / / Občasno 6 20 Nikoli 24 80 Tabela 15: zadolžitve in odgovornosti

Nesigurnost o tem, kaj so tvoje zadolžitve in odgovornosti hitro lahko pripelje do stresnih situacij. Vsak je bolj suveren v delu, za katerega ve, da je odgovoren in da je pozitiven rezultat skupek dobro opravljenih nalog. V našem primeru rezultati kažejo dobro sliko podjetja, saj je le 6 anketirancev občasno nesigurnih o njihovih nalogah, vsi ostali (80%) pa točno vejo, za kaj so zadolženi in odgovorni. Takšen rezultat gre pripisati dobri organiziranosti znotraj podjetja, saj se zaposleni trudijo tekom dela napisati delovna navodila za vsako nalogo, ki se pojavi v procesu. To olajša nadaljnje delo, kot tudi zmanjša trud namenjen pri uvajanju novega zaposlenega.

Graf 15: zadolžitve in odgovornosti

� Bojim se izraziti svoje mnenje, zato ga zadržim zase.

Kategorija Število % Vedno 2 7 Občasno 11 37 Nikoli 17 56 Tabela 16: izražanje svojega mnenja

Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da se več kot polovica zaposlenih (56%) ne boji izraziti svojega mnenja in ga deli z ostalimi. Občasno mnenje zase zadrži 37 % anketirancev, le 2 pa si nikoli ne upata izraziti svojega mnenja. Dobljene številke nas ne presenečajo, saj se večina zaposlenih med seboj dobro razume, prav tako pa imajo dobre medsebojne odnose z nadrejenimi.

0

6

24

0 5 10 15 20 25 30

Vedno

Občasno

Nikoli

Število



Graf 16: izražanje svojega mnenja

� Pri mojem delu je preveč administrativnega dela.

Kategorija Število % Vedno / / Občasno 18 60 Nikoli 12 40 Tabela 17: količina administrativnega dela

Za tekoče in sprotno spremljanje celotne slike poslovanja je nujno potrebna tudi dobršna mera administrativnega dela, ki ga morajo opraviti tako vozniki na terenu (sprotno izpolnjevanje potnih nalogov, stroškovnikov, cmr-jev,…), kot tudi vsi zaposleni v pisarni. Ker zaposleni dobro vejo, zakaj je potrebno izpolnjevati vse obrazce in jih redno prinašati v podjetje, ter jih skrbno pregledati in obdelati, rezultat ni presenetljiv, saj kar 40 % meni, da pri svojem delu ni preveč administrativnega dela, 60 % meni, da ga je občasno, nikogar pa ni, ki bi mislil, da je le-tega vedno preveč. Kljub dobremu dobljenemu rezultatu, bi se s še večjo optimizacijo delovnih nalog količina administrativnega dela lahko še zmanjševala.

Graf 17: količina administrativnega dela

2

11

17

0 5 10 15 20

Vedno

Občasno

Nikoli

Število

0

18

12

0 5 10 15 20

Vedno

Občasno

Nikoli

Število



� Sem v strahu pred izgubo službe. Kategorija Število % Vedno 1 4 Občasno 7 23 Nikoli 22 73 Tabela 18: strah pred izgubo službe

V sedanjem času gospodarske krize strah pred izgubo službe ni nič nenavadnega, saj se iz medijev dnevno razlegajo novice o slabši gospodarski rasti, stečajih podjetij, kar privede do večjih odpuščanj med zaposlenimi. Na trditve o izgubi službe je le en izmed anketirancev odgovoril, da je v nenehnem strahu, občasno 7, da nikoli ne trepetajo pred izgubo delovnega mesta pa se je opredelilo kar 74 % vprašanih. Podatek je spodbuden, saj gre za rastoče podjetje, z dobrimi medsebojnimi odnosi in dokaj jasno napisanimi pravili poslovanja, vendar je zelo pomembno tudi počutje zaposlenih, da niso v nenehnem strahu, ki ga ustvarja okolica.

Graf 18: strah pred izgubo službe

� Na delovnem mestu sem preobremenjen/a.

Kategorija Število % Vedno 1 3 Občasno 20 67 Nikoli 9 30 Tabela 19: preobremenjenost na delovnem mestu

Ker so vsa delovna mesta odgovorna, terjajo veliko zbranosti, natančnosti ni presenetljiv rezultat, da je občasno preobremenjenih več kot pol zaposlenih, nikoli 30 %, vedno pa en izmed vprašanih.

4%

23%

73%




Zaradi dobljenega rezultata je pomembno, da vodstvo namenja pozornost tudi načinom odpravljanja stresa, saj s tem preprečuje hudo izčrpanost in utrujenost, kar lahko pripelje tudi do izgorelosti.

Graf 19: preobremenjenost na delovnem mestu

� Navodila dana iz strani nadrejenega niso dovolj natančno določena.

Kategorija Število % Vedno 1 3 Občasno 9 30 Nikoli 20 67 Tabela 20: natančnost in jasnost navodil iz strani nadrejenih

Jasna navodila so temelj za dobro opravljeno delo in posledično manj možnosti za stresne situacije. Ker so delovne naloge za posamezno delovno mesto jasno zapisane, tudi vodstvo dobro ve, kaj lahko pričakuje od zaposlenega in lahko dajejo natančna navodila, s čimer se strinja 20 anketirancev, 9 jih je mnenja, da navodila občasno niso dovolj jasno predana naprej, en pa nikoli ne dobi natančno določenih navodil iz strani nadrejenih.

1

20

9

0

5

10

15

20

25


Število



Graf 20: natančnost in jasnost navodil iz strani nadrejenih

� Opis mojega dela ni dovolj jasen.

Kategorija Število % Vedno 3 10 Občasno 3 10 Nikoli 24 80 Tabela 21: jasnost opisanega dela

Kot smo napisali že pri prejšnjih rezultatih, podjetje stremi k jasno napisanim navodilom za vsako delovno mesto, kot tudi delovno nalogo, zato ne preseneča rezultat, da se kar 24 anketirancev strinja, da je opis dela dovolj jasen, po 10 % pa jih meni obratno – občasno oziroma nikoli. Ravno ta procent žene podjetje naprej k izboljšanju obstoječega stanja, saj vsaka stagnacija pomeni za podjetje obstanek na določeni točki, naša vizija pa temelji na nenehnih izboljšavah.

Graf 21: jasnost opisanega dela

3%

30%

67%

Vedno

Občasno

Nikoli

3

3

24

0 5 10 15 20 25 30

Vedno

Občasno

Nikoli

Število



� Če bi imel/a možnost, bi zamenjal/a službo. Kategorija Število % Vedno / / Občasno 12 40 Nikoli 18 60 Tabela 22: menjava službe

Zaradi hitrega tempa dela in napornih situacij, v katerih se znajde skoraj vsakdo vsaj kdaj v življenju, po mojem mnenju ni človeka, da kdaj ne bi pomislil o menjavi službe,… Rezultati kažejo, da 40 % zaposlenih občasno pomisli o menjavi, kar 60 % pa ne bi zamenjali službe, kljub možnosti. Ta podatek je eden izmed najboljših pokazateljev dobrega poslovanja podjetja in vseh ostalih dejavnikov, ki lahko vplivajo na omenjeno situacijo in pripomorejo k posameznikovi odločitvi o menjavi službe.

Graf 22: menjava službe

� Od mene pričakujejo, da opravim več dela, kot sem ga sposoben/na

Kategorija Število % Vedno 1 3 Občasno 14 47 Nikoli 15 50 Tabela 23: prevelika pričakovanja – opraviti več dela, kot si ga sposoben

Včasih je tanka meja med še sprejemljivimi zadolžitvami, ki človeka vodijo k motiviranosti in doseganju dobrih rezultatov, ter preobremenjenostjo, ki vodi do stresa in neproduktivnostjo. V našem primeru je tehtnica skoraj izenačena na obeh odgovorih in sicer da je 47% vprašanih občasno preobremenjenih in polovica nikoli.

0

12

18


Število



Do jasne slike se najlažje pride z rednimi sestanki, odkrito komunikacijo ne glede na težo problema in na koncu tudi do razrešitve težav in če je mogoče prerazporeditvijo delovnih nalog oziroma dodatno pomočjo.

Graf 23: prevelika pričakovanja - opraviti več dela, kot si ga sposoben

10. V podjetju je dobro poskrbljeno za dodatna izobraževanja, rekreacijo,…: Kategorija Število % Da 27 90 Ne 3 10 Tabela 24: dodatna izobraževanja, rekreacija,…

Vsako dobro podjetje se zaveda pomena zadovoljnih zaposlenih za dobro opravljeno delo, kar lahko izboljšamo s tem, da poskrbimo za dodatna izobraževanja v sklopu podjetja, rekreacijo, skupnimi srečanji ipd. V podjetju Brce d.o.o. se tega dobro zavedajo, saj je 90% zaposlenih mnenja, da je za ta segment dobro poskrbljeno, le 3 se zdi, da bi bilo potrebno narediti še več. Zaposleni imajo možnost brezplačnega obiskovanja bližnje fitnes dvorane, vsako soboto imajo organizirano skupno rekreacijo – nogomet, redno se udeležujejo dodatnih izobraževanj s področja prometne varnosti, poskrbljeno pa je tudi za učenje tujih jezikov, ki pripomorejo do lažjega preboja na tuja tržišča.

Graf 24: dodatna izobraževanja, rekreacija,...

3%

47%50%

Vedno

Občasno

Nikoli

27; 90%

3; 10%

Da

Ne



11. V primeru, da ste v podjetju prisotni več kot eno leto me zanima, kako ocenjujete trenutno stanje na delovnem mestu, v primerjavi z lanskim letom:

Kategorija Število % Slabo 2 7 Enako 2 7 Dobro 11 37 Zelo dobro 4 12 Brez odgovora 11 37 Tabela 25: trenutno stanje v primerjavi z letom poprej

Na vprašanje o trenutnem stanju v podjetju v primerjavi z lanskim letom je odgovorilo 19 anketirancev, 11 zaposlenih pa ni podalo svojega mnenja, saj so v podjetju zaposleni manj kot leto dni. Da je stanje slabo ali enako sta na vsako vprašanje odgovorila po dva zaposlena, največ, kar 11 pa jih je mnenja, da je stanje dobro. 4 zaposleni menijo, da je stanje zelo dobro. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da podjetje usmerja svoja mišljenja in usmerjanja v stalno nadgrajevanje in dodatna razvijanja na vseh področjih, saj je večina mnenja, da je situacija dobra, iz česar lahko vidimo, da gre za razvijajoče se podjetje.

Graf 25: trenutno stanje v primerjavi z letom poprej

12. Na kakšen način oziroma s kakšnimi ukrepi, bi vi izboljšali odnose v podjetju,

delovne pogoje, način dela,… Glede na odprti tip anketnega vprašanja nas je presenetilo veliko dobljenih odgovorov, iz česar lahko razberemo, da zaposlenim ni težko podati svojega mnenja in si želijo, da pripomorejo pri ustvarjanju dobrega delovnega okolja. Za lažjo interpretacijo rezultatov bomo navedli najpogosteje dobljene odgovore, ki so:

- Manj administracije - Bolj temeljito obveščanje o spremembah - Optimizacija delovnih procesov - Več medsebojnega druženja izven delovnega mesta (organizirani skupinski izleti) - Skupna tematska druženja (npr. vsi zaposleni 2x na leto) - Več team-buildinga - Odprta komunikacija z jasnimi navodili in razmejenimi nalogami - Enakopravnost med vozniki - Skupni sestanki (vsi zaposleni)

2

2

11

4

11

0 2 4 6 8 10 12

Slabo

Enako

Dobro

Zelo dobro

Brez odgovora

Število



13. Kaj vam je v podjetju najbolj všeč, vas najbolj motivira?

Na vprašanje, kaj je zaposlenim najbolj všeč v podjetju, smo najbolj pogosto prejeli naslednje odgovore:

- Delo samo - Organizirana topla malica - Dobro sodelovanje in medsebojni odnosi - Dobra it-podpora - Dobivanje pohval - Dober team - Vlaganje v razvoj in napredek podjetja - Plača in nagrade ob plači - Urejenost podjetja in delovnih sredstev - Jasna navodila - Nasmejane odgovorne osebe, ki se znajo tudi »pohecati« - Možnost dopusta - Razgibano delo - Dobri delovni pogoji 14. V podjetju me poslušajo in upoštevajo moje nasvete oziroma pripombe:

Kategorija Število % Da 20 66 Ne 5 17 Občasno 2 7 Brez odgovora 3 10 Tabela 26: upoštevanje nasvetov oziroma pripomb

Za dobre mesebojne odnose, ki pripomorejo k zmanjšanju stresa, ter večji produktivnosti podjetja je ključno razumevanje med vodstvom in zaposlenimi. Na zastavljeno vprašanje, ali me v podjetju poslušajo in upoštevajo moje nasvete je pozitivno odgovorilo kar 66% anketirancev, 17% jih je mnenja, da njihovi nasveti naletijo na gluha ušesa, občasno pa jih je uslišanih 7 %. 3 anketiranci niso podali svojega mnenja. Nad dobljenimi rezulati smo lahko zadovoljnji, kar pa ne pomeni, da se lahko v bodoče zanemari dobre medsebojne odnose, vendar je smiselno, da se še naprej posveča dovolj pozornosti tej temi in se s skupnimi močmi vsi zaposleni še naprej trudijo graditi in ustvarjati pozitivno klimo znotraj podjetja Brce d.o.o..

Graf 26: upoštevanje nasvetov oziroma pripomb

20

5

2

3

0 5 10 15 20 25

Da

Ne

Občasno

Brez odgovora

Število



6. UGOTOVITVE

6.1. POTRDITEV OZIROMA ZAVRNITEV HIPOTEZ

Na podlagi rezultatov, pridobljenih iz ankete, bomo v nadaljevanju preverili zastavljene hipoteze, ki jih bomo potrdili ali zavrnili Hipoteza 1: Več kot polovica zaposlenih v podjetju Brce d.o.o. je zadovoljna z delovnimi pogoji v podjetju. Prvo zastavljeno hipotezo lahko v celoti potrdimo, saj je na vprašanje, ali so delovni pogoji v podjetju dobri, pritrdilno odgovorilo kar 73% vseh anketirancev. Da omenjena hipoteza res drži nam potrdi tudi 13. vprašanje pri anketi, kjer je več zaposlenih napisalo, da jim je v podjetju všeč prav to, da vladajo dobri delovni pogoji. Da so v podjetju delovni pogoji dobri je ključno za zaposlene, saj bodo v primeru zadovoljstva na delovnem mestu po vsej verjetnosti ostali lojalni podjetju in prispevali svoj maksimum k uspešnemu razvoju družbe. V nasprotnem primeru pa kaj hitro lahko pride do slabše opravljenega dela in celo razmišljanja o odhodu iz podjetja, kar na dolgi rok ne prinese dobrih posledic za podjetje. Hipoteza 2: V podjetju vladajo dobri medsebojni odnosi med zaposlenimi. Tudi drugo hipotezo lahko z vso sigurnostjo potrdimo, saj je na vprašanje zastavljeno o medsebojnih odnosih odgovorilo pozitivno kar 87% vseh anketirancev. Skupaj z gospodarsko krizo so nastale tudi nove poslovne razmere, ki zahtevajo, da podjetja nenehno iščejo nove pristope in načine, kako premagati krizo. Podjetja vlagajo v razvoj, tehnologijo, marketing,…, še vedno pa pri marsikaterem podjetju ostaja vprašanje, s kakšnim ukrepom lahko dosežejo prednosti pred konkurenco. Dobiček podjetja še zdaleč ni več edino merilo uspešnosti, saj v zadnjem času v ospredje vse bolj prihajajo tudi vrednote, kot so dobri odnosi, komunikacija in osebna odgovornost. V našem primeru pozitiven rezultat pokaže pravo usmerjenost podjetja za bodoče poslovanje.

Hipoteza 3: Vodilni v podjetju ne poskrbijo dovolj za odpravljanje stresa. Tretjo zastavljeno hipotezo bomo ovrgli, saj je iz več postavljenih vprašanj moč razbrati, da se podjetje trudi zagotoviti dobre delovne pogoje, ter medsebojne odnose, kot tudi motiviranost na delovnem mestu. Dobro je tudi poskrbljeno za dodatna izobraževanja in rekreacijo, kar tudi pripomore k odpravljanju stresa med zaposlenimi. Hipoteza 4:Večina zaposlenih v podjetju ne ve, kaj so njihove zadolžitve in odgovornosti. Tudi zadnjo hipotezo lahko v celoti zavrnemo, saj se kar 80 % anketirancev nikoli ne sreča z dilemo, kaj so njegove zadolžitve in naloge. Do tega je podjetje prišlo z dokaj jasnimi navodili iz strani nadrejenih, ter točno začrtanimi opisi delovnih mest.



6.2. UGOTOVITVE RAZISKAVE IN NAPOTKI ZA IZBOLJŠAVE

Rezultati ankete, kako stres vpliva na zasebno življenje, so pokazali, da so skoraj vsi anketiranci občasno utrujeni, več kot polovica pa se občasno počuti tudi brez energije, čemur botruje dejavnost, s katero se ukvarja podjetje Brce d.o.o. in sicer prevozi s kombi vozili. Iz ankete je tudi razvidno, da zaradi natrpanega in odgovornega delovnega urnika, brez katerega bi se v omenjeni panogi težko dobro poslovalo, več kot polovica anketiranih strinja, da imajo premalo prostega časa, ki bi ga lahko izkoristili za svojo družino oziroma dejavnosti, ki jih veselijo. Na podlagi dobljenih rezultatov zato ni presenetljiv podatek, da je kar 70% anketirancev občasno hitro razdražljivih, kar slabo vpliva na življenjske funkcije znotraj telesa in posledično hitreje lahko pride do poslabšanja zdravja. Vendar rezultati kažejo, da anketirancem ni pošel smisel za humor, ne izgubljajo motivacije za stvari, ki so jih včasih veselile, pa tudi pozabljivost in zbranost nista problem. Dober pokazatelj je tudi mišljenje kar 87% vprašanih, da se nikoli ne počutijo depresivno, nihče pa ni odgovoril, da bi zapadel v to bolezen. Kar je še najbolj zaskrbljujoče je nezdrav način življenja, ki se ga poslužuje kar polovica vprašanih. Iz drugega dela ankete, ki zajema vplive stresa na delovnem mestu smo ugotovili večinoma dobre podatke, saj je večina mnenja, da so delovni pogoji, kot medsebojni odnosi dobri. Poskrbljeno je tudi za dober pretok informacij, ter načine nagrajevanja, kot tudi dobro motiviranost. Najbolj problematično je predvsem preveč administrativnega dela, ter delovna preobremenjenost, kot tudi to, da se občasno od zaposlenih pričakuje mogoče malce preveč, kot mislijo, da so sposobni. Vodstvo podjetja bi v prihodnje lahko namenilo še dodatni trud pri vzpostavitvi boljših delovnih procesov, zmanjšanju delovnih nalog, ki niso nujno potrebne za dobro poslovanje, kot tudi medsebojnim odnosom in sicer v smislu dodatnih skupnih srečanj in sestankov, na katerih bi se v sproščenem vzdušju lahko pokomentiralo dosedanje delo in predlagalo izboljšave za naprej. Tesnejša kot je povezanost, boljše je lahko medsebojno sodelovanje, saj le delavec, ki je seznanjen z novostmi in se ne čuti zapostavljenega lahko pravilno vrednoti delovni proces in svoje delo, zadovoljstvo znotraj podjetja pa narašča, kar posledično pripelje do manj možnosti za stresne situacije in s tem povezanih slabosti.



7. ZAKLJUČEK

Ker v današnjem času živimo zelo dinamičen tempo življenja, saj so nas v to prisilile okoliščine, pred posledicami stresa ni več varen tako posameznik, kot tudi podjetje. Zavedati se moramo, da postaja stres vedno večji problem, zato je njegovo obvladovanje v vsakdanjem življenju za človekovo normalno delovanje nujen pogoj. Najbolj je pomembno, da posameznik v začetni fazi že sam pri sebi poskuša omejevati prisotnost stresa. V primeru dobrega počutja smo zadovoljni s svojim življenjem in lahko rečemo, da smo srečni. Srečni lažje izpolnjujemo cilje in naloge, lažje sledimo svojim vrednotam in življenje dobi nek smisel. Kako bomo doživljali stres in se z njim spoprijemali je odvisno od vsakega posameznika. Ko se začnemo zavedati sebe in dejavnikov, ki nam lahko povzročijo stres, osebnostno začnemo rasti in se izpopolnjevati, ter tako gradimo boljši odnos do drugih ljudi in okolja. Vendar v podjetju kljub vsemu ni vse odvisno le od posameznika oziroma zaposlenega. Veliko je stresorjev, ki jih zaposleni brez pomoči vodstva ali podjetja sami ne morejo odpraviti. Takrat odigra pomembno vlogo podjetje, predvsem njegovo vodstvo. Namen vsake organizacije v današnjem času bi morali biti zadovoljni zaposleni, ki delujejo v dobrih delovnih pogojih, z dobrimi medsebojnimi odnosi. Težave bi morali reševati sproti, na miren, produktiven način. Kot smo spoznali skozi diplomsko nalogo vsak posameznik drugače dojema stres in stresne situacije, zato je pomembno, da vsak pri sebi ugotovi, kaj ga vznemirja oziroma obremenjuje, ter na podlagi različnih metod skuša ugotoviti, katere mu najbolj ustrezajo. Ko se enkrat pobližje srečamo s stresno situacijo je vredno pomisliti, da je življenje kratko in da se je v veliki večini primerov nesmiselno obremenjevati za nepomembne stvari. Pomembno je, da znamo uživati v vsakem trenutku življenja in izkoristiti tako dobre, kot tudi slabe trenutke, ter se iz njih vedno naučiti nekaj novega. Za konec še misel enega največjih modrecev Dalai Lame, katere bi se morali zavedati vsi: ČLOVEK ŽRTVUJE SVOJE ZDRAVJE, DA BI ZASLUŽIL DENAR. POTEM ŽRTVUJE DENAR, DA BI SPET DOBIL SVOJE ZDRAVJE. IN POTEM JE TAKO ZASKRBLJEN ZA PRIHODNOST, DA NE UŽIVA SEDANJOSTI. REZULTAT TEGA JE, DA NE ŽIVI V SEDANJOSTI ALI PRIHODNOSTI. ŽIVI, KOT DA NIKOLI NE BO UMRL, IN POTEM UMRE, NE DA BI KDAJ ZARES ŽIVEL.



LITERATURA IN VIRI -Alexander, J. (2000). Pet minut za lepši dan, Didakta, Radovljica -Battison, T. (1999). Premagujem stress, Državna založba Slovenije, Ljubljana -Božič, M. (2003). Stres pri delu, priročnik za prepoznavanje in odpravljanje stresa pri delu poslovnih sekretarjev, GV Izobraževanje, Ljubljana -Colbert, D. (2013). Sedem stebrov zdravja, Karis, Ljubljan -Heller, R., Hindle, T. (2001). Veliki slikovni priročnik, Založba mladinska knjiga, Ljubljana -Levovnik, D. (2014). Stres na delovnem mestu, GIZ, Ljubljana -Looker, T. in Gregson, O. (1993). Obvladajmo stres, Cankarjeva založba, Ljubljana -Lipnik, A. (2012). Delo in zdravje? Delo ali zdravje?, Univerza na Primorskem, Koper -Luban-Ploza, B. in Pozzi, U. (1994). V sožitju s stresom, Državna založba Slovenije, Ljubljana -Meško, M. (2011). Stres na delovnem mestu, visokošolski učbenik z recenzijo, Zavod za varnostne strategije pri Univerzi v Ljubljani, Maribor -Newhouse, P. (2002). Življenje brez stresa, Tomark, Ljubljana -Ovsenik, M., Ambrož, M. (2000). Ustvarjalno vodenje poslovnih procesov, Turistica, Visoka šola za turizem, Portorož -Ovsenik, M., Ambrož, M. (2010). Celovitost in neznatnost organizacije, Institut za management, Ljubljana -Pettinger, R. (2002). Stress Management, Capstone Publishing, Oxford -Rakovec-Felser, Z. (1991). Človek v stiski, stres in tesnoba: povod in posledica bolezni. Obzorja, Maribor -Schmidt, A. (2001). Najmanj kar bi morali vedeti o stresu, Narodna in Univerzitetna knjižnica, Ljubljana -Selič, P. (1999). Psihologija bolezni našega časa, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana -Spielberg, C. (1985). Stres in tesnoba, Pomurska založba, Murska Sobota -Treven, S. (2005). Premagovanje stresa, GV založba, Ljubljana -Univerza v Mariboru, (2012). Stres ter z njim povezani pojavi: publikacija za managerje, sindikalne zaupnike in zaposlene, Ljubljana -Youngs, B.B. (2001). Obvladovanje stresa za učitelje in vzgojitelje: priročnik za uspešnejše odzivanje na stres. Educy, Ljubljana -Vsebine spletnih strani: -http://www.prevozi-brce.si/domov.html -http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pdf/22.pdf -http://www.eracunovodstvo.org/blog/management/kako-obvladujemo-stres-na- delovnem-mestu/ -http://www.stres-odsotnost-stiska.si/?id=106 -http://www.zdravstvena.info/preventiva/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html -http://zivziv.si/stres-in-anksiozne-motnje -http://www.produktivnost.si/storitve/promocija-zdravja-in-stres/upravljanje-s-stresom -Interni dokumenti: Candor-dominko, k.d. (2015). Delovno gradivo s seminarja: Veščine ž sporazumevanja po telefonu in elektronski pošti, Brce d.o.o., (2015) -Interni dokumenti: Elite izobraževanje, d.o.o. (2013). Delovno gradivo s seminarja: Trening telefonske izterjave, Brce d.o.o., (2013)



KAZALO SLIK Slika 1: http://zivziv.si/stres-in-anksiozne-motnje ................................................6 Slika 2: Splošni adaptacijski model (Reberšak, 2007) ..............................................7 Slika 3: simptomi stresa (http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/ datoteke/ko_te_strese_stres.pdf) .................................................................. 10 Slika 4: Elementi poslovne odličnosti, na katere vplivata organizacijska kultura in klima (Mihalič, 2007) ......................................................................................... 11 Slika 5: Holmesova lestvica stresnih dogodkov (Holmes in Rahe, 1967) ....................... 16 Slika 6: odnos med stresom in zmogljivostjo zaposlenih (http://www.produktivnost.si/ storitve/promocija-zdravja-in-stres/upravljanje-s-stresom/) .................................. 18 Slika 7: primerjava izgorelosti in delovne izčrpanosti (http://www.burnout.si/sl/ izgorelost/sindrom-adrenalne-izgorelosti/izgorelost-ali-delovna-izcrpanost.html) ......... 20 Slika 8: elementi komunikacijskega procesa (http://www.cene-stupar.si/images/uploads/ Gradivo_Znam_komunicirati_na_delovnem_mestu.pdf) ......................................... 22 Slika 9: pozitivne misli ................................................................................ 27 Slika 10: vozni park-Brce d.o.o. ..................................................................... 29 KAZALO TABEL Tabela 1: spol .......................................................................................... 30 Tabela 2: starost ....................................................................................... 31 Tabela 3: zakonski stan ............................................................................... 32 Tabela 4: končana izobrazba ......................................................................... 33 Tabela 5: vrsta zaposlitve ............................................................................ 33 Tabela 6: čas zaposlitve v podjetju ................................................................. 34 Tabela 7: način dela................................................................................... 35 Tabela 8: vpliv stresa na zasebno življenje ........................................................ 35 Tabela 9: delovni pogoji v podjetju ................................................................ 37 Tabela 10: medsebojni odnosi s sodelavci ......................................................... 37 Tabela 11: pretok informacij v podjetju ........................................................... 38 Tabela 12: pohvale oziroma nagrade ............................................................... 39 Tabela 13: motiviranost na delovnem mestu ...................................................... 39 Tabela 14: ali je delovno mesto rutinsko .......................................................... 40 Tabela 15: zadolžitve in odgovornosti .............................................................. 41 Tabela 16: izražanje svojega mnenja ............................................................... 41 Tabela 17: količina administrativnega dela ........................................................ 42 Tabela 18: strah pred izgubo službe ................................................................ 43 Tabela 19: preobremenjenost na delovnem mestu ............................................... 43 Tabela 20: natančnost in jasnost navodil iz strani nadrejenih .................................. 44 Tabela 21: jasnost opisanega dela .................................................................. 45 Tabela 22: menjava službe ........................................................................... 46 Tabela 23: prevelika pričakovanja – opraviti več dela, kot si ga sposoben ................... 46 Tabela 24: dodatna izobraževanja, rekreacija,… ................................................. 47 Tabela 25: trenutno stanje v primerjavi z letom poprej ........................................ 48 Tabela 26: upoštevanje nasvetov oziroma pripomb .............................................. 49



KAZALO GRAFOV Graf 1: spol ............................................................................................. 31 Graf 2: starost .......................................................................................... 32 Graf 3: zakonski stan .................................................................................. 32 Graf 4: končana izobrazba ........................................................................... 33 Graf 5: vrsta zaposlitve ............................................................................... 34 Graf 6: čas zaposlitve v podjetju .................................................................... 34 Graf 7: način dela ..................................................................................... 35 Graf 8: vpliv stresa na zasebno življenje ........................................................... 36 Graf 9: delovni pogoji v podjetju ................................................................... 37 Graf 10: medsebojni odnosi s sodelavci ............................................................ 38 Graf 11: pretok informacij v podjetju .............................................................. 38 Graf 12: pohvale oziroma nagrade .................................................................. 39 Graf 13: motiviranost na delovnem mestu ......................................................... 40 Graf 14: ali je delovno mesto rutinsko ............................................................. 40 Graf 15: zadolžitve in odgovornosti ................................................................. 41 Graf 16: izražanje svojega mnenja.................................................................. 42 Graf 17: količina administrativnega dela ........................................................... 42 Graf 18: strah pred izgubo službe ................................................................... 43 Graf 19: preobremenjenost na delovnem mestu .................................................. 44 Graf 20: natančnost in jasnost navodil iz strani nadrejenih ..................................... 45 Graf 21: jasnost opisanega dela ..................................................................... 45 Graf 22: menjava službe .............................................................................. 46 Graf 23: prevelika pričakovanja - opraviti več dela, kot si ga sposoben ...................... 47 Graf 24: dodatna izobraževanja, rekreacija,... ................................................... 47 Graf 25: trenutno stanje v primerjavi z letom poprej ........................................... 48 Graf 26: upoštevanje nasvetov oziroma pripomb ................................................. 49



ANKETNI VPRAŠALNIK Spoštovani! Za dokončanje fakultetne izobrazbe na FOV.7 me loči le še opravljeno diplomsko delo, zato bi Vas v ta namen vljudno prosila, da mi k temu pomagate z izpolnjenim anketnim vprašalnikom. Kot temo sem si izbrala podrobneje preučiti stres na splošno, kot tudi prisotnost stresa v našem podjetju. Ker je anketa anonimna in namenjena izključno za raziskovalne namene Vas prosim, da odgovarjate iskreno in s tem pripomorete k realnim rezultatom. Že vnaprej se iskreno zahvaljujem za ves Vaš vloženi trud! Obkrožite odgovor, ki velja za Vas.

1. Spol: a.) Ženski b.) Moški

2.Starost:

a.) Do 30 let b.) 31-40 let c.) 40-50 let d.) Več kot 51 let

3.Zakonski stan:

a.) Samski/a b.) Poročen/a c.) Izven zakonska zveza

4.Končana izobrazba:

a.) Osnovnošolska b.) Srednješolska c.) Višješolska d.) Visokošolska e.) Univerzitetna

5.Vrsta zaposlitve:

a.) Za določen čas b.) Za nedoločen čas

6.Čas zaposlitve v podjetju:

a.) Do 1 leta b.) 2-4 leta c.) Več kot 5 let

7.Delo večinoma opravljate v:

a.) Pisarni b.) Na terenu



8.VPLIV STRESA NA ZASEBNO ŽIVLJENJE

Spodaj so navedene skupine trditev, ki se nanašajo na (vaše) zasebno življenje. Izbirate lahko med vedno, občasno ali nikoli. Vedno Občasno Nikoli 1. Sem utrujen/a. 2. Sem hitro razdražljiv/a. 3. pogosto zbolevam – prehlad, bolečine v križu,… 4. Počutim se brez energije. 5. Odtujil/a sem se od svoje družine. 6. Tudi doma razmišljam o težavah v službi. 7. Imam nezdrav življenjski slog-kajenje,

alkohol,…

8. Ni mi več do smeha. 9. Imam premalo prostega časa. 10. Najraje se zatečem v osamo. 11. Sem pozabljiv/a. 12. Počutje se mi hitro spreminja. 13. Izgubljam motivacijo za stvari, ki so me včasih

veselile.

14. Ne morem ločiti službenega od zasebnega življenja

15. Sem v depresiji.

9.STRES NA DELOVNEM MESTU V tem sklopu so navedene trditve, ki se nanašajo na (vaše) delovno okolje. Tako kot zgoraj, lahko izbirate med vedno, občasno ali nikoli. Vedno Občasno Nikoli 1. Delovni pogoji v podjetju so dobri. 2. S sodelavci sem v dobrih odnosih. 3. Pretok informacij v podjetju je dober. 4. Za dobro opravljeno delo dobim pohvalo

oziroma nagrado.

5. Na delovnem mestu sem motiviran/a. 6. Na delovnem mestu se dolgočasim-delo je

rutinsko in si želim novih nalog.

7. Na delovnem mestu sem nesiguren/na o tem, kaj so moje zadolžitve in odgovornosti.

8. Bojim se izraziti svoje mnenje, zato ga zadržim zase.

9. Pri mojem delu je preveč administrativnega dela.

10. Sem v strahu pred izgubo službe. 11. Na delovnem mestu sem preobremenjen/a. 12. Navodila dana iz strani nadrejenega niso dovolj

natančno določena.

13. Opis mojega dela ni dovolj jasen. 14. Če bi imel/a možnost, bi zamenjal/a službo. 15. Od mene pričakujejo, da opravim več dela, kot

sem ga sposoben/na



10.V podjetju je dobro poskrbljeno za dodatna izobraževanja, rekreacijo,…:

a.) Da b.) Ne

11.V primeru, da ste v podjetju prisotni več kot eno leto me zanima, kako ocenjujete trenutno stanje na delovnem mestu, v primerjavi z lanskim letom:

a.) Slabo b.) Enako c.) Dobro d.) Zelo dobro

12.Na kakšen način oziroma s kakšnimi ukrepi, bi vi izboljšali odnose v podjetju, delovne pogoje, način dela,…

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

13.Kaj vam je v podjetju najbolj všeč, vas najbolj motivira?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

14.V podjetju me poslušajo in upoštevajo moje nasvete oziroma pripombe: a. Da b. Ne

Prosim Vas, da izpolnjene ankete oddate v poštni nabiralnik (pritožbe, pohvale) pri kuhinji (zraven predalčnikov za oddajo potnih nalogov in cmr-jev), najkasneje do petka 02.10.2015. Iskreno hvala za Vaše sodelovanje! Nina Kristan

Documents

STRES NA DELOVNEM MESTU V PODJETJU BRCE D.O.O. · Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Nina Kristan: Stres