STRATEŠKO IZVEDBENI PREDLOG TEMATSKIH POTI · obČina ilirska bistrica • raz-vojni center divaČa • obČina hrpelje kozina • obČina pivka • obmoČna razvojna agencija krasa

STRATEŠKO IZVEDBENI PREDLOG TEMATSKIH POTI

OBČINA ILIRSKA BISTRICA • RAZ-VOJNI CENTER DIVAČA • OBČINA HRPELJE KOZINA • OBČINA PIVKA • OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA KRASA IN BRKINOV • ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OE SEŽANA• PLANINSKO DRUŠTVO SNEŽNIKILIRSKA BISTRICA • OBČINA MATULJI

Ta dokument je bil pripravljen ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebino tega dokumenta je izključno odgovorna občina Ilirska Bistrica in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Evropske unije.

1

Projekt je v skladu s prednostno nalogo (prva prednostna naloga: Ekonomska in socialna kohezĳa ter razvoj človeških virov) in ukrepom Sosedskega programa (ukrep 1.3: Skupni turistični in kulturni prostor). Z izvedbo načrtovanega projekta pripravimo ustrezno podlago za izboljšanje turističnih, športnih in kulturnih dejavnosti čezmejnega prostora. Prĳavitelj projekta:Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14,6250 Ilirska Bistrica

Nacionalni partnerji v projektu:Razvojni center Divača, Zavod za razvoj podeželja, Kolodvorska 3/A, 6215 DivačaObčina Hrpelje Kozina, Reška cesta 14, 6240 KozinaObčina Pivka, Kolodvorska 5, 6257 Pivka Območna razvojna agencĳa Krasa in Brkinov, Partizanska cesta 82, 6210 SežanaZavod za gozdove Slovenĳe OE Sežana,Partizanska 49, SežanaPlaninsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica,Bazoviška 12, 6250 Ilirska Bistrica Čezmejni partner v projektu: Občina Matulji, Trg Maršala Tita 11; 51211 Matulji Vodja projekta: mag. Milena Urh

DONACIJSKA SHEMA ZA PRIPRAVO PROJEKTNIH PREDLOGOV NA SLOVENSKO-HRVAŠKEM OBMEJNEM OBMOČJU, ESK 2003

Namen projekta je bogatenje kulture življenja s poudarkom na izboljšanju turistične ponudbe ter priprava vseh potrebnih materialov za zasnovo in razvoj trajnostnega turističnega produkta na področju ob meji med Slovenĳo in Hrvaško (občina Ilirska Bistrica in občina Matulji).

Rationale and purpose of the projectThe purpose of the project is to enrich the culture of life with improvement of tourist supply of places, to prepare all the necessary materials for the project and to develop lasting tourist product on the area by the frontier with Slovenia and Croatia – urban municipality Ilirska Bistrica and urban municipality Matulji.

Ta dokument je bil pripravljen ob finančni pomoči Evropske unĳe. Za vsebino tega dokumenta je izključno odgovorna Občina Ilirska Bistrica in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališče Evropske unĳe.

2 3

O PROJEKTUNamen projekta je bogatenje kulture življenja s poudarkom na izboljšanju turistične ponudbe ter priprava vseh potrebnih materialov za zasnovo in razvoj trajnostnega turističnega produkta na področju ob meji med Slovenĳo in Hrvaško (občina Ilirska Bistrica in občina Matulji).

Skupaj s partnerji želimo ustvariti mrežo tematskih in rekreacĳskih poti, ki bodo urejene in varne, skupaj pa bodo ustvarjale zaokroženo turistično območje.

Ciljne skupine so: zainteresirano lokalno prebivalstvo za delovanje v kontekstu trajnostnega turističnega razvoja, nevladne interesne skupine za razvoj turizma in trajnostni razvoj, turisti in drugi uporabniki turistične ponudbe in storitev. Glavne dejavnosti projekta pa so bile študĳe in priprava materialov za izdelavo mreže turističnih tematskih poti, pripravo razvojnih usmeritev na področju dopolnilnih dejavnosti z vključevanjem naravne in kulturne dediščine v turistično ponudbo in definiranje turističnega produkta ter njegovega trženja.

Širši cilj projekta je, da se na območju občine Ilirska Bistrica in sosednjih občin na slovenski strani (Pivka, Hrpelje-Kozina in Divača) izdela študĳa za vzpostavitev mreže tematskih turističnih poti. Neposredno v povezavi s turističnimi tematskimi potmi bo projekt vključeval tudi dejavnosti, ki so smiselne in povezane z okoljem ter specifičnostmi področja, ki je vključeno v projekt (Brkini, Snežniška planota, Pivška planota). Skupni interes, da se izdela študĳo za vzpostavitev različnih tematskih poti je prisoten že vrsto let.

Prepričani smo, da bomo z izgradnjo tematskih poti in pozneje z opremljenostjo in trženjem le-teh (dopolnilne dejavnosti ob poteh, informacĳski centri, urejena vaška središča,…) zaustavili nazadovanje in vzpodbudili ekonomski razvoj teh krajev. Tu se prvenstveno gradi na vsebinah in aktivnostih ekološke pridelave poljskih pridelkov, vzreje drobnice, izdelavi sira in drugih mlečnih izdelkov, gostinski ponudbi domačih jedi ter vsebinami naravne in kulturne dediščine kot dopolnilnega elementa že obstoječe turistične ponudbe širšega območja.Gre torej za razvĳanje možnosti za nastajanje novih delovnih mest, gospodarsko diverzifikacĳo podeželskega prostora občin vključenih v projekt, uvajanje dopolnilnih in dodatnih aktivnosti v povezavi s kmetĳstvom, razvoj malega gospodarstva in podjetništva ter servisnih in uslužnih dejavnosti v prostoru, ki so sestavni del turističnega proizvoda, ki ga ponuja projektno območje.

vodja projektamag. Milena Urh

Strateško izvedbeni predlog tematskih poti

2 3

Ponikanje vodeVsi vodotoki (Reka, potoki z Brkinov, Pivka) ponikajo v kraško podzemlje. Ta skupna značilnost je zanimiva za krasoslovce, manj pa je privlačna za potrebe turistične promocĳe, saj se težko promovira nekaj, kar izgine. Poleg tega je voda (kapljica) že uveljavljen simbol Parka Škocjanske jame.

BurjaJe značilen severni veter, ki nastane zaradi razlik v zračnem pritisku med celino in morjem. Silovito piha z visokih kraških planot. Značilna je tudi za Vipavsko dolino in Kras. Poleg tega ime Vetrova pot uporablja že Slovenska turistična organizacĳa za predstavitev turistične ponudbe na poti iz notranjosti proti morju. En krak te poti sicer vodi čez obravnavano področje, ni pa burja edina značilnost.

Prehodna legaOzemlje štirih občin predstavlja neposredno zaledje Tržaškega in Kvarnerskega zaliva, s katerima se sredozemsko morje najglobje zajeda v evropsko celino. Zaradi te lege na prehodu od morja v notranjost celine je imelo to področje vedno strateški pomen. Razumljivo je, da so se zanj venomer bojevali, premikali meje in se menjavali gospodarji. Sem so se zgrinjala plemena z vseh strani. Rimljani so tu vzpostavili svojo mejo, fevdalna gospoda je stoletja poskušala obvladovati ozemlje, vdirali so Turki. Zelo živa v spominu domačinov je rapalska meja, ki je med obema svetovnima vojnama zarezala v ta prostor. Dejstvo je, da je tod potekal intenziven promet, tovorilo se je najrazličnejše blago. Meje so te prometne tokove ovirale, oblast je poskušala čim več iztržiti s carinami, mitninami, prebivalstvo pa je vedno iskalo in našlo načine, da se je tem oviram izognilo.Tako je poleg tovorništva tudi tihotapstvo oziroma kontrabant skupna značilnost tega področja.

Stare tihotapske poti so lahko zelo zanimiva turistična ponudba. Že sam pojem tihotapstva pri potencialnem obiskovalcu vzbudi vznemirjenje, povzroči čustven odziv ob misli na nekaj skrivnostnega, prepovedanega. To pa je osnova za dobro prepoznavnost take turistične ponudbe, od ostalih, zelo običajnih poti take in drugačne dediščine.

Sledov starega tihotapstva je zelo malo (tihotapske poti, skrivališča), večinoma so bolj žive zgodbe in spomini. Tihotapstvo v preteklosti le opozarja na prehodno in zgodovinsko pomembno lego, ter značilnosti tega področja.

Skupne značilnosti prostora

Med pomembnejšimi cilji projekta je vzpostavitev prepoznavne podobe tematskih poti na območju štirih sodelujočih občin. V ta namen smo poiskali skupne značilnosti prostora in ljudi, ki tu živĳo, nato pa med njimi izluščili tisto, ki je vsem skupna.Analiza naravnih in družbenih značilnosti prostora je pokazala, da značilnosti, ki so skupne celotnemu teritorĳu vseh štirih občin, ni veliko, saj gre za pokrajinsko, geološko, klimatsko in vegetacĳsko zelo raznoliko področje. Med skupnimi značilnostmi smo izpostavili naslednje naravne in družbene značilnosti.

4 5

Ilirska Bistrica - Po sledeh naravne in kulturne dediščine

PREDLOG TEMATSKIH POTI

Potek poti:Ilirska Bistrica • Rečica • Harĳe z jezeri Mola in Klivnik • Sabonje • Pavlica • Veliko brdo • Dolenje • Jelšane • Novokračine • Zabiče • Trpčane • Vrbovo • Ilirska Bistrica; Možna navezava: Zabiče • Goljak • Sviščaki; Dolžina poti: 42 km, srednje zahtevna.

Kindlerjev park Sušec

Staro mestno jedro

Ilirska Bistrica

Ilirska Bistrica se nahaja na stičišču poti med Trstom, Reko in Ljubljano, ob meji s Hrvaško.Občini, ki se razprostira čez dolino pod Snežnikom ( 1.796 m) s svojo raznoliko pokrajino, od gorskih predelov mogočnih snežniških gozdov do gričevnatih Brkinov in obronkov Čičarĳe, daje značilnost reka Reka, Vjlka vuoda po domače. Številni pritoki so s svojimi 47 vodnimi žagami in vodnimi mlini še pred sto leti ugodno vplivali na razvoj območja, kjer je danes le še kak ostanek žage ali mlina. Ostanki gradišč na Starodu, sv. Katarini pri Jelšanah, Dolnjem Zemonu, kažejo na poseljenost že v predantičnem času. Snežniška lovišča, reka Reka in jezeri Mola in Klivnik navdušujejo lovce in ribiče. Planinciin drugi popotniki, željni miru in oddiha, najdejo zavetje v kočah na Sviščakih in Mašunu, kot tudi na prenekateri kmetĳi ali v privatnih sobah. Brkinska slivovka in sadje ter domači ovčji sir popestrita

gastronomsko ponudbo marsikatere kmetĳe in domače gostilne v Ilirski Bistrici. V Ilirski Bistrici si lahko ogledate cerkev sv. Petra, cerkev sv. Jurĳa, samostan sester De Notre Dame, presihajoči slap Sušec, rečico Bistrica, staro mestno jedro z avtentično arhitekturo. BrkiniBrkini so območje flišnatih gričev med dolino reke Reke in Matarskim podoljem in se razprostirajo od hrvaške meje do Kozine. So zelo slikovita hribovita pokrajina, ki skriva mnoge zanimivosti. Po gričevnatih vrhovih so raztresene vasi, ki imajo, kot je za slovenske vasi značilno, vsaka svojo cerkev. Brkini so zaradi svoje lege podnebja idealni za pridelavo sadja, zlasti jabolk in avtohtonih brkinskih sliv. Poleg svežega sadja tukaj dobimo tudi sušeno sadje ter jabolčni sok in kis. Najbolj znana žgana pĳača je brkinska slivovka, narejena iz brkinskih sliv.

HarijeHarĳe so vas na jugovzhodnem delu Brkinov. Ležĳo na nadmorski višini 520 m, na križišču cest Ilirska Bistrica, Podgrad in Tominje. Pod Harĳami sta dve akumulacĳski jezeri, Klivnik in Mola, iz katerih se napaja reka Reka. V vasi si lahko ogledate cerkev sv. Štefana.

4 5

PO DEŽELI KONTRABANTA

Jezeri Mola in KlivnikJezero Mola leži na vzhodnem robu osrednjega brkinskega slemena, južno od naselja Harĳe. Na severno stran priteka več manjših potokov, ki se izlivajo v potok Klivnik ob katerem je jezero Klivnik. Jezero Mola je precej veliko z razgibanim obrežjem. Dolgo je 3000 m, v najširšem delu pa široko 300 m. Južna stran jezera Klivnik meji na gozdne hribovnate površine Zavrha. Na severni strani se razprostirajo njive in travniki. Jezero je dolgo 1800m, v najširšem delu je široko 250m. Zadržuje visoke vode in bogati vodotoke v sušnih obdobjih. V jezeru najdemo potočno postrv, šarenko, soško postrv in smuča. JelšaneObmejna vas ob glavni cesti Postojna - Reka, stoji na nevisokem brkinskem prevalu med dolino reke Reke na severu in kraško planoto, ki se počasi spušča proti morju, na jugu. Leži na nadmorski višini 525 m.V vasi si je mogoče ogledati cerkev sv. Marĳe.

NovokračineNovokračine ležĳo na nadmorski višini 495 m, so slikovit in samoten obmejni kraj na brkinskem območju, na meji krasa in fliša. Lapornati kamenini pravĳo črni kamen ali brdna zemlja, apnencu pa beli kamen ali grška zemlja. Potoki, ki tečejo s severa in vzhoda južno od vasi poniknejo, deloma v Novokrajski jami. V vasi si lahko ogledate cerkev sv. Jožefa, pod strokovnim vodstvom jamarjev pa tudi Novokrajsko jamo.

ZabičeSo vasica ob vznožju Gomancev, sredi neokrnjene narave, prepletena s številnimi peš potmi, po katerih se lahko sprehajate ali kolesarite. Zabiče so bile poznane v preteklem obdobju, saj je tu stala graščina Gotnik, ki pa je kasneje pogorela, ostale so le še razvaline. Nato pa so na drugem mestu zgradili tako imenovani Novi grad, ki stoji ob vhodu v vas. Grad je bil v zadnjem obdobju obnovljen in je v privatni lasti.

6 7

Šembije

Šembĳe so vas na kraškem robu, na prevalu nad Zgornjo Pivko in dolino Reke, na nadmorski višini 597 m. Na robu vasi je cerkev sv. Vida, ki je bila skupaj z vasjo prvič omenjena leta 1258. V njej je oltarni kip, najboljše delo podobarja Andreja Rovška. Zahodno od vasi so pri »Kozji luknji« ruševine gradu Podtabor.

Podtabor, Podtaborska stenaPrevisna, močno zasigana tektonska stena. Predstavlja nariv krednih apnencev, palogenski apnenci pa ležĳo v obrnjeni legi. Profil se začenja s flišem. Tektonika je močno izražena s številnimi prelomi v različnih smereh, ter s pogostimi tektonskimi drsami. Ob prelomu je nastala tudi strma zasigana stena ob južni strani tunela. V paleogenskih plasteh je veliko mikrofosilov, v krednih pa so rudisti. Pod steno leži tako imenovana »Luknja v gradu«. Jama je v bistvu previsna stena klifaste oblike. V jami so vidni ostanki obrambnega tabora iz 15. st. in sicer stopnice, ostanki fasade, izklesane luknje za strešne brambovce.Vas Podtabor je zaradi lege zaščitena pred burjo in ima toplejše podnebje, tako da v njej uspevajo celo fige.

Bač Je gručasta vas v zgornji Pivki, ki leži ob cesti Knežak – Mašun, pod hribom Tuščak (788m), s katerega je lep razgled na Brkine, proti zahodu pa na Nanos (1262m). V vasi je okoli 200 stanovanjskih hiš s 470

Ilirska Bistrica - Skrivnostni svet zgornje Pivke

Potek poti:Šembĳe • Podtabor • Šilentabor • Zagorje • Kalec • Bač • Koritnice • Devin • Milanja • Tuščak • Šembĳe; Možna navezava: Devin • Mašun • Črni vrh • Jurišče;Dolžina poti: 35 km, delno zahtevna. Pot je namenjena za kolesarje in pohodnike.

prebivalci (Popis 2002), tovarna Stolarna Javor Bač, v kateri je zaposleno kar nekaj domačinov in ljudi iz bližnje okolice. V vasi si lahko ogledate cerkev sv. Ane.

Grad Kalec, BačKakšen kilometer vzhodno od izvira Pivke pri Zagorju stoji na pobočju Brega (618 m) ostanek gradu Kalec. Sezidali so ga plemiči Steinbergi v 17. stoletju. Med kasnejšimi lastniki so bili gro�e Auerspergi in Miroslav Vilhar. Do danes se je dobro ohranil le okrogli stolp sredi stoletnih lip, ki so ga večkrat obnavljali.


6 7

Šilentabor


Miroslav VilharPesnik, skladatelj in politik Miroslav Vilhar se je rodil 7. septembra 1818 na Planini pri Postojni.V Ljubljani je obiskoval licej, na Dunaju in v Gradcu pa študiral pravo. Nekaj časa je bil župan v Knežaku. Pesmi je objavljal v Novicah, Slovenski čbeli,

Slovenskem glasniku, Napreju. Zbirko pesmi je izdal leta 1860. Kot skladatelj je bil samouk, objavil je 25 samospevov in 12 zborovskih ter 8 klavirskih skladb. Leta 1869 je na Kalcu organiziral tabor, na katerem so zahtevali uresničitev zamisli o Zedinjeni Slovenĳi. Umrl je 6. avgusta 1871 na gradu Kalec.

8 9

Ilirska Bistrica - Potep po deželi šeg in običajev

Potek poti:Ilirska Bistrica • Rečica • Zarečje • dolina Posrtvice • Prelože • Ostrožno brdo • Suhorje • Buje • Stara Sušica • Nova Sušica • Šmihel • Narin • Podtabor • Podstenjšek • Podstenje • Mežnarĳa • Smrje • Prem • Janeževo brdo • Prelože • Čelje • Smrje • Ilirska Bistrica; Dolžina poti: 42 km, srednje zahtevna.

Dolina Posrtvice

V dolini Posrtvice izvira potok Posrtev. Neokrnjena narava in svežina vode dajeta dolini poseben čar.Dolina je prepletena s potmi, ki so primerne za sprehode ali kolesarjenje. Lahko obiščete tudi domačega vrbopletarja, ki vam bo prikazal izdelovanje košar iz vrbovih vej.

PreložePrelože ležĳo na grebenu, ki ga omejuje na zahodu dolina Šmagurje, na jugu Gaberk, na jugovzhodu Pregarje in na severu Janeževo in Ostrožno brdo.V vasi je cerkev sv. Egidĳa, ki je bila obnovljena in si jo je možno ogledati.

Ostrožno brdo, ZalesjeVas Ostrožno brdo leži na grebenu, ki ga omejuje na severni strani reka Reka, na južni strani potok Suhorca in Prelože. Na vzhodni strani meji na Janeževo brdo in na zahodu na Suhorje.Na Ostrožnem brdu je bila rojena partizanska mati in borka za svobodo Jožefa Maslo. Pod vasjo Ostrožno brdo je v času NOB stala partizanska bolnišnica Zalesje, ki je bila pomembna za vse naše rojake. V spomin na bolnišnico so postavili spominsko ploščo.

Prem

Prem je gručasta, središčna vas, ki leži na nadmorski višini 480 metrov. Tu najdemo še zametke stare arhitekture, ki je najbolj vidna na dolgih starih dvoriščih ter v gradnji stanovanjskih hiš.Domačini vam lahko prikažejo izdelovanje rož iz krep papirja. Tradicĳa se je ohranila od običaja, ki je bil znan za naše kraje - vizita ali nabor. Krep papir uporabljajo tudi v času pusta.

Cerkev sv. HeleneNad vasjo Prem dominira cerkev sv. Helene s poslikavami Toneta Kralja, iz leta 1921,ki so njegovo prvo delo. Sedanja cerkev je že tretja cerkev na tem mestu, zgrajen leta 1868. Cerkev si je mogoče ogledati s strokovnim vodstvom.


8 9


Škoromati - znameniti pustni liki

Grad PremObstoječi grad izhaja iz 13. stoletja. Prvič je bil omenjen leta 1213. Menĳo, da je na istem mestu stala rimska utrdba Castra Prima, za boje proti Japodom. Ohranjen je kvadraten palacĳ na izpostavljenem pomolu nad dolino. Stavbi so prizidali trakt in zidovje, ki obroblja notranje dvorišče. Del notranjih hodnikov je okrašen z arkadami, pred kapelo celo s figuralnimi podporami. Ogled je mogoč z vodnikom.

Prem - Ljudska šola, Ke�ejeva spominska soba

Na Premu je v rojstni hiši Dragotina Ke�eja urejena spominska soba z ohranjenim pohištvom iz tistega časa. V isti stavbi je nekdaj na Premu delovala tudi osnovna šola. Ogled spominske sobe je mogoč z vodnikom.

Smrje Smrje so manjša brkinska vasica, ki ima še vidne zametke stare arhitekture. V vasi je cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je bila obnovljena in si jo je možno ogledati. Pod vasjo ob vznožju reke Reke si lahko ogledate tudi etnološko kmetĳo Novakov mlin.

10 11

Ilirska Bistrica - Po poteh bogastva Snežniških gozdov

Potek poti:Izhodišče Mašun • Piškov laz • Flajšerca • Sladki vrh • Markova dolina • Pogle • Češnjevec • Vrata • Mašun; Izhodišče Sviščaki • Peščina • Črna draga • Kameni vrh • Velika padežnica • Velika vrata • Gomance • Gomanska gora • Goljak • Veliki Razbor • Okroglina • Sviščaki; Dolžina poti: 26 km, nezahtevna.

MašunGozdna pristava Mašun leži v snežniških gozdovih v sedlu, ki je naraven prehod med Kneško kotlino in Loško dolino na severni strani snežniškega pogorja. Od Mašuna vodi pot tudi proti Sviščakom. Tu je gostilna s prenočišči, ki je priljubljeno zbirališče ob koncih tedna. Na Mašunu si je mogoče ogledati ostanke lovskega gradiča. Urejeno imajo tudi stezo za balinanje, igrišče za odbojko, gozdno učno pot, kolesarske poti in pozimi steze za tek na smučeh. Nudĳo tudi prostor za piknike in izposojo koles. Pozimi na Mašunu obratuje manjše smučišče z nočno smuko.

SviščakiSviščaki so počitniško naselje na planoti v osrčju snežniških gozdov in so izhodišče za vzpon na Snežnik in izlete v gozdove pod Snežnikom. Na Sviščakih obratuje planinski dom, ki nudi okusne domače jedi. Urejeno imajo stezo za balinanje, igrišče za odbojko, izposojo koles in gozdno učno pot, v zimskem času pa obratuje smučišče, poskrbljeno je tudi za tek na smučeh.

SnežnikSnežnik sega kot najvišja nealpska gora v visokogorski pas, torej nad drevesno mejo. Tudi ta je za slovenske razmere nekaj posebnega, saj namesto smrek prehajajo v pas ruševja bukve, ki imajo zaradi plazov značilno sabljasto ukrivljena debla. Flora vrha Snežnika vzbuja pozornost botanikov. Snežnik je značilno območje scopolĳevega repnjaka in liburnĳskega sviščevca. Najvišji del pogorja, vrhova Veliki in Mali Snežnik, so zato že leta 1964 razglasili za naravni rezervat s površino 196 ha.Na Snežnik vodi več planinskih poti, najbolj znana je pot iz Sviščakov. Poleg teh pa je do Snežnika možen dostop iz smeri Grde drage, Gašperjevega hriba in Grčevca. Na vrhu Snežnika je planinska koča in zatočišče, kjer se lahko obiskovalci okrepčajo in spočĳejo pred povratkom v dolino.


Mašun, lovski dvorec Mašun pozimi

10 11


Pogled na vrh Snežnika

12 13

Občina Pivka se nam na zemljevidu kaže kot velik metulj s široko razprtimi krili. Glava je Pivka, edino mestno naselje in občinsko upravno središče; vzhodno krilo je Zgornja Pivka, obrobljena z gozdnatim hribovjem, ki se na jugovzhodu postopoma vzpenja proti 1796 m visokem Snežniku, zahodno krilo je Košanska dolina z obrobji v brkinskem hribovju in Vremščici (1027 m). Krili ločuje in jima hkrati daje oporo Taborski greben (751 m), ki je skupaj s Primožem (718 m) in Osojnico (820 m) tvori razvodje med porečjema reke Pivke in reke Reke in s tem tudi med bližnjim Jadranskim in zelo daljnim Črnim morjem. Tu so tudi znamenita kraška presihajoča jezera, med katerimi sta največji Petelinjsko in Palško. Pivška občina je na zanimivem jadransko-črnomorskem razvodju, saj del vode odteka po reki Pivki v Črno morje, del pa v reko Reko in nato v Jadransko morje.

Presihajoča jezera Presihajoča jezera so poimenovana po bližnjih naseljih: Drskovško jezero, Malo in Veliko Zagorsko jezero, Bačko, Laneno jezero ali jezero za gradom Kalec, Petelinjsko, Palško, Klensko. Na dnu njihovih kotanj so prostrani travniki in sprehodi prek njih so zlasti v poletnem času res nekaj posebnega, predvsem za poznavalce rastlinstva in živalstva travišč. Jezera so zalita pozno jeseni in zgodaj spomladi. Palško jezero je največje kraško jezero ob Pivki. Nahaja se severno od Palčja, v poldrugi kilometer

Pivka - Po poteh skritih jezer

dolgi in pol kilometra široki kraški globeli, s precej ravnim nasutim dnom, v višini med 543 m in550 m. Približno četrt leta je v globeli jezerska voda, sicer pa je jezero suho. Petelinjsko jezero je drugo največje presihajoče jezero na Pivškem in se v njem voda najdlje zadržuje – povprečno okrog pol leta. Je podolgovate v smeri sever – jug raztegnjene oblike, z dnom v višini okrog 530 metrov nad morjem.

TrnjeZanimiv je ogled Trnske »grote«, ki je manjša kraška jama s čudovitim podzemnim kraškim svetom. Spust vanjo ne zahteva posebnega napora in je njen ogled primeren za vsakogar. Čudovit svet tišine je okolje, primerno za tiste, ki so nekoliko bolj nagnjeni k avanturizmu. Ogled jame je možen ob vodenju, tudi v okviru vzpona na Sveto Trojico ali ob ogledu presihajočih jezer.

ZagorjeZanimiv je vzpon na Šilentabor (751 m) – hrib, na katerem stoji vasica Šilentabor. Dostop je mogoč iz smeri Zagorja, Pivke in Narina. Zahodni rob ponuja čudovit razgled na Košansko dolino, Brkine in Italĳo. Na hribu so ostanki srednjeveškega gradu in utrjenega tabora, v katerega so se ljudje zatekali v strahu pred Turki. Na hribu je tudi slikovita cerkev sv. Martina, z ostanki fresk, ki jih sedaj obnavljajo. Na Šilentaboru sta tudi dve gradišči, zaradi ugodnih vetrov je tam tudi vzletišče za jadralne padalce in zmajarje.

Potek poti:Pivka • Hrastje • Kal • Neverke • Nova Sušica • Šmihel • Narin • Šilentabor • Zagorje • Jurišče • Klančič • Plešivica • Pisove doline • Studenski vrh • Veliki Okroglek • Trnje • Pivka; Možna navezava: Jurišče • Palčje • Klenik • Trnje; Dolžina poti: 41 km, delno zahtevna (vzpon na Sv. Trojico).

PREDLOG TEMATSKE POTIPREDLOG TEMATSKIH POTI

12 13

NarinNarin je lepo urejena vas, kjer ljubitelji etnografske dediščine pridejo na svoj račun: prikaz kmečkih običajev in domačih pridelkov (brkinska slivovka, med, sadje…).

Cerkev sv. Martina

Cerkevv Neverkah


14 15

Divača - Po poteh skritih biserov

Potek potiDivača • Dolnje Ležeče • Matavun • Dane pri Divači • Kačiče • Rodik • Artviže • Ostrovica • Misliče • Vareje • Barka • Škoflje • Vremski britof • Famlje • Gabrk • Gabrče • Senožeče • Laže • Goli vrh • Dolenja vas • Čebulovica • Divača; Možna navezava: Matavun • Škocjan • Brežec pri Divači • Goriče pri Famljah • Famlje; Dolžina poti: 62 km, srednje zahtevna.

Divača

Divača je največji kraj in sedež istoimenske občine. Na železniški postaji najdemo znamenito parno lokomotivo, ki še danes opozarja na pomen avstro-ogrske južne železnice. Ta je sredi 19. stoletja povezala Dunaj s pristaniškim Trstom in veliko doprinesla k razcvetu Divače. Izjemen spomenik kraškega kmečkega stavbarstva je Škrateljnova domačĳa s koreninami iz 17. stoletja, v kateri je urejen muzej največje slovenske filmske zvezde Ite Rine. Nedaleč je divaško letališče Gabrk, ki so ga uredili že med 1. svetovno vojno za potrebe avstro-ogrskega vojnega letalstva.Velik del občine pripada apnenčasti planoti Krasa, kjer ne manjka značilnih kraških pojavov, ki so slavo te pokrajine ponesli širom po svetu. Tu ne najdemo zgolj veličastnih Škocjanskih jam, tu je vse polno zanimivih kraških jam, slikovitih udornic, vrtač, škrapelj in žlebičev, ki jih voda počasi dolbe na poti v podzemlje kraške planote. Pravo nasprotje so gozdnati hribi Senožeških brd, Vremščice in Brkinov, ki s svojo razgibanostjo obrobljajo planoto.

Regijski park Škocjanske jameParku so dale ime Škocjanske jame, mogočen splet podzemnih jam, vpisanih na seznam svetovne dediščine Unesco. Na sicer majhni površini lahko opazujemo izjemno bogastvo kraških pojavov, pestro živalstvo in rastlinstvo, značilne vasi s privlačnimi spomeniki kraškega stavbarstva, ob tem pa še bogato dediščino prazgodovinskih arheoloških

najdišč celotnega območja ter zanimive etnološke in naravoslovne zbirke. Površina parka je 413 ha in obsega območje jam, površino nad jamami, sistem udornic in sotesko Reke do mostu v Škofljah. Tudi obrobje parka je posuto z drobnimi biseri. Eden takšnih je podeželska cerkvica sv. Helene v Gradišču, kjer so skrite freske pohoda in poklona treh kraljev s konca 15. stoletja.

KačičeJe majhna kraška vasica, ki vključuje zaselka Pared in Ledenico. Nekdaj je bila tu mitnica za pobiranje pristojbin tovorjenega blaga na stari trgovski poti od morja proti notranjosti. Na bližnjem gričku se sonči nekdaj božjepotna cerkev Marĳinega vnebovzetja, slab kilometer stran pa so v zaselku Ledenica ostanki največje ledenice na Krasu, v kateri so pozimi shranjevali nasekane plošče ledu iz reke Reke in bližnjih kalov ter z njim v poletnih mesecih oskrbovali gostilne, ribarnice, mesnice in ladje v Trstu.

BarkaJe stara brkinska vas, ki leži na širokem stranskem slemenu nad Vremsko dolino. Pred vasjo je z desne strani cerkvica sv. Kocĳana, vaškega zavetnika. Na vzhodnem robu vasi je ohranjen kal, ki je nekdaj služil predvsem za napajanje živine. V preteklosti je bila v vasi dobro razvita obrt, najstarejša je bila preja lanu in volne. Vas je bila znana tudi po kovačih, čevljarjih, krojačih, izdelovalcih vozov ter mizarjih.


14 15

SenožečeKraj je omenjen že v 12. stoletju in se je zaradi pomembne poti hitro razvĳal. Senožeče so zelo zgodaj dobile trške pravice, pomembno pot pa je varoval Stari grad na hribu nad naseljem. V 17. stoletju je plemiška družina Porzia ob vznožju grajske vzpetine postavila nov dvorec Snosetsch, ohranjene so zgolj njegove ruševine. Na gost promet skozi kraj spominja ohranjena mitnica z začetka 13. stoletja, kjer so sprva devinski gospodje, kasneje pa tudi drugi lastniki pobirali pristojbine za tovorjeno blago. Slavo kraja je v drugi polovici 19. stoletja dvignila še pivovarna Adria, ena bolj znanih v nekdanji avstro-ogrski monarhĳi. Naselje je dobro izhodišče za pohod na Vremščico, ki je najvišji vrh širšega istoimenskega območja s tipično dinarskimi značilnostmi. Vremščica je staro pašno območje, posebej primerno za drobnico. Na vrhu je nekoč stala cerkev sv. Urbana, zavetnika pastirjev.

ŠkofljeJe vasica na obrobju Vremske doline. Pod vasjo teče reka Reka, največja slovenska ponikalnica, ki izgine v skrivnostno podzemlje Škocjanskih jam. Tu je nastala zgodba domačega pisatelja Bogomirja Magajne o dobrodušnem divjem možu Brkonji Čeljustniku.

Reka je pred vstopom v jame oblikovala tri kilometre dolgo slikovito sotesko s skoraj sto metrov visokimi prepadnimi stenami, ki naj bi nastala s podiranjem stropa nad jamskimi rovi.


16 17

Hrpelje in Kozina

Na stičišču cest, ki vodĳo iz Trsta proti Reki in iz Ljubljane proti Kopru, se na 192 km2 razprostira občina Hrpelje-Kozina. Raznolikost, ki jo ponujata kraški apnenčasti in flišnati svet, se prepleta z neokrnjeno naravo. Na stiku Brkinov z apnenčastim podoljem lahko občudujete slikovito pokrajino s številnimi potoki, kraškimi pojavi in pestrostjo podzemnega sveta. Hrpelje in Kozina sta dve naselji, ki tvorita občinsko središče. Na severu se vzpenjata hriba Videž in Polanšček. V okolici je zelo zakrasel in z borom pogozden svet.

SlivjeJe obcestno naselje na južnem vznožju Brkinov. Na zahodu se vzpenja hrib Gavje, na severu pa Lukovica. Zahodno pod vasjo teče Slivarski potok, ki ponikne v Slivarskih ponikvah. V vasi je znamenita lipa pri cerkvi sv. Martina iz konca 17. stoletja s freskami Toneta Kralja. Na cesti proti Markovščini se nahaja kraška jama Dimnice. Dimnice je okoli šest kilometrov in preko 130 m globoka pretočna jama z rovi v dveh nadstropjih. Zgornji so suhi in lepo zakapani, z urejenimi turističnimi potmi. Po spodnjih se pretaka potok, ki ponika v slepi dolini Velike Loče in se steka v izvir Rižane. Največja izjemnost jame z okolico je »šolska zbirka« kraških pojavov, procesov, ki oblikujejo kraške votline in dokazov človekovega sožitja z naravo.

Skadanščina

Skadanščina je samotno gručasto naselje pod Slavnikom, v zavetni legi na južnem pobočju hriba Rožce, vrh katerega je cerkev sv. Roka. V njeni bližini sta tudi znamenita jama Medvedjak in pečina v Zjatih.

Markovščina

Markovščina je gručasta vas v osrčju Podgrajskega podolja. V severnem delu vasi stoji cerkev sv. Antona Padovanskega. V bližini vasi so številne kraške kotanje, med najbolj značilnimi je Martinska jama.

ArtvižeArtviže je najviše ležeča vas v Brkinih. Vrh sv. Socerba je najvišja točka tega razpotegnjenega in močno razčlenjenega hribovja, zato se izletniki in pohodniki radi ustavljajo ob njej.

Hrpelje Kozina - Pot po slepih dolinah

Potek potiKozina - Hrpelje - Hrpeljska gora (Čičarĳa) - Gabrov vrh - Mala Gobovica - Skadanščina - Markovčina - Dimnice - Slivje - Velike Loče - Ritomeče - Kovčice - Orehek pri Materĳi - Mrše - Artviže - Rodik - Kozina;Možna navezava: Rodik - Slope - Boršt - Slivje; Dolžina poti: 37 km, srednje zahtevna.


16 17

RodikNahaja se na zahodnem vznožju flišnatih Brkinov. Vzhodno od vasi se nahaja hrib Ajdovščina, na jugu pa Krasič. V južnem delu stoji župnĳska cerkev sv. Trojica iz 17. stoletja. Kraj je znan tudi po ledinskih imenih in ljudskem izročilu, saj je ostal živ spomin na nekdanjo tovorno pot, po kateri so Čiči tovorili kis. Za kraj je značilna tudi Cikova jama v Rodiku.

SlopeJe vas, kjer kraški svet prehaja v Brkine, na severnem robu Matarskega podolja. Bližnji vzpetini Hrib in Vlaka varujeta kraj pred burjo. Vas naj bi po ustnem izročilu ustanovili Čehi, kar potrjujejo nekatera rodbinska imena.


18 19

Začnimo pohodniški potep po deželi kontrabanta na zahodnem koncu, na robu Krasa, kjer je narava skozi tisočletja ustvarjala enega največjih kraških biserov, mogočen sistem Škocjanskih jam. Jame, v katerih izginja reka Reka in nato po skrivnostnih podzemnih rovih in razpokah išče pot proti bližnjemu Jadranskemu morju, najdemo tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine, skupaj z vasicami Matavun, Škocjan in Betanja pa so zavarovane tudi kot regĳski park. Na robu parka je vasica Gradišče z na videz skromno cerkvico sv. Helene, ki pa v svoji notranjosti skriva nič kaj skromno bogastvo stenskih poslikav s konca 15. stoletja. Mimo letališča, ki ima svoje korenine še v času 1. svetovne vojne, se po slovenski planinski poti - najdaljši pohodniški poti v Slovenĳi - povzpnemo na travnato sleme Vremščice, ki z dobrimi tisoč metri višine obvladuje rob Krasa. Ovce, živopisane travnike in prostrane razglede, vse to srečamo ob poti na vrh Gore, kot jo nič kaj skromno imenujejo domačini. Spust po slemenu Vremščice nas pripelje na rob široke Košanske doline, ki je kot nekakšen balkon obvisela nad vzporedno dolino reke Reke. Niz prikupnih vasic, kjer naletimo na drobne, pa kljub temu silno svetle bisere ljudskega stavbarstva, zaključuje turistična vas Narin. Vmes se srečamo še s čredo lipicancev, saj ima slovita kobilarna Lipica tu na posestvu gradu Raven pašnike za čredo mladih žrebcev. Nad Narinom zagrizemo v strmino mogočne narivne pregrade, ki masiv Snežnika loči od flišnih Brkinov. Najbolj izrazita točka te pregrade je Šilentabor, kamor smo namenjeni. Zgolj skromni ostanki spominjajo na nekdanji grad in taborsko utrdbo, kamor so se zatekali ob napadih Turkov v 15. in 16. stoletju.

Na izpostavljenih mestih, od koder so s kresovi opozarjali na bližajočo se turško nevarnost, nam pogledi splavajo v Pivško kotlino pod nami in na gozdnato prostranstvo Snežnika za njo. Če se razgledujemo spomladi ali jeseni, ko je največ padavin, lahko na valovitem dnu kotline, kjer vĳuga reka Pivka, opazimo z vodo napolnjene večje in manjše kotanje, presihajoča jezera, kot rečejo zanimivemu kraškemu pojavu. Po obilnem deževju voda iz jam in razpok napolni kotanje, vendar skozi požiralnike tudi hitro odteče. Kar 18 je takih kotanj, ki občasno postanejo jezera. Največji sta Palško in Petelinjsko, naša pot pa pelje le mimo manjših v okolici Zagorja. Tja nas namreč v spustu vodi pot. Tik nad to staro, s tovorništvom na poti iz Kvarnerja v notranjost zaznamovano vasjo izvira reka Pivka, ki nato na severnem robu kotline ponikne v znano Postojnsko jamo. Nas pa že vabĳo snežniški gozdovi, da »poniknemo« v njihov hlad in pomirjujoče zelenje. Mimo gradu Kalec in skozi vasici Bač in Koritnice prispemo do vznožja planote, ki je razbrazdana s suhimi dolinami, ostanki nekdanjih potokov. Vzpon po slemenu med takima dolinama prinaša sprva še nekaj razgledovanja po travnatih prostranstvih, nato pa nas zagrnejo dinarski jelovo-bukovi gozdovi, kot gozdarji po dveh najbolj pogostih drevesnih vrstah opredelĳo to kraljestvo snežniških gozdov. Zelena pljuča Evrope bi jih lahko poimenovali, saj so skupaj z gozdovi na hrvaški strani med največjimi strnjenimi območji gozda na stari celini. Skozi te gozdove so vodile skrite poti kontrabantarjev, ki so v času med obema svetovnima vojnama v prejšnjem stoletju, ko je tod potekala meja med Italĳo in tedanjo Jugoslavĳo tihotapili blago in živino. Namenjeni smo naravnost proti Snežniku, s 1796 metrov nadmorske višini najvišji točki planote, ki s stožčastim vrhom kuka nad gozdni pokrov in ponuja domovanje slikoviti mešanici alpske in dinarske cvetane.

Na Snežniku, kjer je tik pod vrhom tudi planinsko zavetišče, se naša smer obrne proti zahodu. Znova se potopimo v zelenje gozdov in kmalu prispemo do Sviščakov, turističnega naselja s planinskim domom. Nadaljevanje poti proti zahodu nas pripelje do že znanega narivnega roba snežniškega masiva, le da je tu še mogočnejši, saj pada globoko v kotlino, ki je dobila ime po Ilirski Bistrici, največjem kraju pokrajine pod Snežnikom. Na Kozleku, vzpetini na samem robu, je tudi planinska koča, od koder se zložno spustimo do Ilirske Bistrice.

Skupna pešpotUčne poti 1.Gozdna učna pot Djestence pri Senožečah 4.Krasoslovno naravoslovna učna pot Divaški kras 6.Učna pot Škocjan 8.Učna pot Dimnice10.Naravoslovno zgodovinska učna pot Hrpelje12.Tigrovska pot pri Ocizli13.Ke�ejeva pot med Trnovim in Premom14.Kamnoseška učna pot Kal16.Mašunska gozdna učna pot18.Gozdna učna pot Sviščaki21.Gozdna učna pot na Goliče, Jelšane24.Poti v okolici Narina


18 19

Čaka nas vzpon na dolgo sleme Brkinov, flišnato pokrajino med dolino reke Reke na severu in suhim Matarskim podoljem na jugu. Pot na razgledno sleme pa nas vodi po dolini potoka Posrtev. Vstop v mirno in redko naseljeno dolino je mimo turistične kmetĳe pri Bubcu. V Posrtvici, zapuščenem zaselku v zgornjem delu doline, zavĳemo v strmino. Gozdna pot nas pripelje na Pregarje, kjer se priključimo na slemensko cesto. Ob prostranih razgledih pustimo za sabo vasici Gabrk in Rjavče. V Tatrah glavno sleme naredi ovinek proti jugu, da doseže Artviže, najvišjo brkinsko vas.Vse od Snežnika smo hodili po evropski pešpoti E-6, pred Artvižami pa se priključili na Slovensko planinsko pot, katere del smo že spoznali na začetku


naše krožne poti. Od cerkvice sv. Socerba nad vasjo sežejo pogledi vse do alpskih vršacev, kot na dlani pa je zadnji del poti, spust proti Škocjanskim jamam. Med spustom naletimo ob vasici Podgrad na ruševine nekdaj pomembnega gradu Švarcenek. Pod njim dosežemo potok Sušico, ki mu po prĳetni poti sledimo vse do Matavuna pri Škocjanskih jamah, kjer zaključimo svoje tihotapljenje po deželi med Krasom in Snežnikom.

20 21

OBČINA HRPELJE KOZINATuristične informacije Občina Hrpelje KozinaHrpelje, Reška cesta 14, 6240 KozinaT 05/680 0150, fax 05/680 0180www.hrpelje-kozina.siZdravstveni dom HrpeljeHrpelje, Reška cesta 18, 6240 KozinaT 05/689 0490, Zobna ambulanta: 05/689 0492, 680 0350Obalne lekarne Podružnica HrpeljeHrpelje, Reška cesta 18, 6240 KozinaT 05/ 680 0060Veterinarska ambulanta Dodič Hrpelje, Ulica Dragomirja Benčiča Brkina 96240 Kozina, T 05/680 0199Železniška postaja Hrpelje Kozina Kolodvorska ulica 9, 6240 KozinaT 05/296 5152Restavracije in gostiščaRestavracĳa Kompas KozinaKrvavi potok 30, 6240 KozinaT 05/ 680 28 28Gostilna AnčiReška cesta 31, 6240 KozinaT 05/ 680 28 29Gostilna RaceRodik 25, 6240 KozinaT 05/ 680 13 60Gostilna MahorčičRodik 51, 6240 KozinaT 05/ 680 11 35Gostilna TrostRodik 97, 6240 KozinaT 05/ 763 01 09Gostilna pri KlavdĳuGradišče pri Materĳi 3, 6243 ObrovT 05/ 680 28 22Gostilna BašaMarkovščina 36, 6242 MaterĳaT 05/ 687 41 03Restavracĳa FinidaObrov 76, 6243 ObrovT 05/ 688 81 00Restavracĳa JadrankaUlica Dragomirja Benčiča –Brkina 16240 KozinaT 05/ 680 28 35T 05/ 680 20 17

Pivovarna gostilna MahničKozina, Kolodvorska ulica 4, 6240 KozinaT 05/ 680 01 00Gostilna JuriševičGradišče pri Materĳi 3, 6243 ObrovGostilna Na vasiHrpelje ulica DBB 26, 6240 KozinaGostilna AmforaHrpelje, Reška cesta 31, 6240 KozinaRestavracĳa ExpressMestni trg 5, 6240 KozinaGostilna ob KaminuIstrska ulica 4, 6240 KozinaPizzerijePizzeria JakobGradišče 48, 6243 ObrovPizzerĳa AmicoBač pri Materĳi 4, 6242 Materĳa MotelMotel KozinaBazoviška cesta 23, 6240 KozinaT 05/ 680 26 11AvtokampKamp KozinaBazoviška cesta 23, 6240 KozinaT 05/ 680 26 89Zasebne sobeZasebne sobe in gostilna KrižmanTublje pri Hrpeljah 24, 6240 KozinaT 05/ 680 28 22Zasebne sobe GodinaMaterĳa 2/a, 6242 Materĳa T05/ 687 40 52Zasebne sobe Milan RenkoObrov 76, 6243 ObrovT 05/ 688 81 00Zasebne sobe Franc VoukGradišče 48, 6243 ObrovT 05/ 688 81 21Zasebne sobe Škornik LovrencaPOD Videžem 5, 6240 KozinaT 05/ 680 12 88Zasebne sobe Alojz PočkajBazoviška cesta 3, 6240 KozinaT 05/ 680 27 74Zasebne sobe Nikola GatarićUlica DBB 1, 6240 KozinaZasebne sobe Robert VišnjevecObrtniška 1, 6240 KozinaZasebne sobe Anka VrdoljakCesta 27, 6240 Kozina

Informacije


20 21

Zasebne sobe Katja Babuder AounVelike loče 3, 6242 MaterĳaZasebne sobe Katja VerkoObrov 76, 6243 ObrovTuristične kmetijeTuristična kmetĳa BabuderVelike Loče 6, 6242 MaterĳaTuristična kmetĳa pri FiletuSlope 20/a, 6240 KozinaT 05/ 680 20 16Turistična kmetĳa MarsičSlope 12, 6240 KozinaT 05/ 680 29 64Turistična kmetĳa pri DamjanuSlope 6, 6240 KozinaJamarstvoJamarsko društvo Dimnice, p.p. 74, 6000 KoperJama Dimnicep.p. 74, 6001 KoperT 05/ 652 60 36T 041/ 693 014

OBČINA PIVKATuristične informacijeObčina PivkaKolodvorska cesta 5, 6257 PivkaT 05/ 721 01 00RRA Notranjsko kraške regĳe d.o.o.Kolodvorska 5, 6257 PivkaT 031/ 787 387T 05/ 721 01 00Javni zavod Kraške lekarneIlirska Bistrica- lekarna PivkaKolodvorska cesta 24, 6257 PivkaT 05/ 721 17 30Zdravstveni dom PivkaKolodvorska cesta 24, 6257 PivkaT 05/ 757 31 99Železniška postaja PivkaKolodvorska cesta 30, 6257 PivkaT 05/ 296 25 34Gostilne, okrepčevalnice in pizzerijeGostilna KA-RARadohovska pot 5, 6257 PivkaT 05/ 757 24 84Gostilna Morski KonjičekMala Pristava 10, 6257 Pivka T 05/ 753 20 55Gostilna Mirjam Valenčič Ribnica 5, 6257 PivkaT 05 / 753 0175

Gostilna pri MarĳiPostonjska cesta 20, 6257 PivkaT 05/ 757 10 39Okrepčevalnica MartaVilharjeva ulica 1, 6257 PivkaT 05/ 757 10 13Okrepčevalnica pri MileniDolnja Košana 48, 6256 KošanaT 05/ 753 05 51Pizzerĳa in Okrepčevalnica HermanuKolodvorska cesta 39, 6257 PivkaT 05/ 757 10 95Okrepčevalnica ŠpelcaGornja Košana 4, 6256 KošanaT 05/ 753 04 13Izletniške kmetijeKmetĳa JakopinoviNarin 10, 6257 PivkaT 05/ 753 05 62Družinska kmetĳa BiščakBuje 5, 6217 Vremski Britof, T 05/ 726 01 43Turistične kmetijeTuristična kmetĳa pri Andrejevih NarinNarin 107, 6257 PivkaT 05/ 753 20 70T 041/ 536 094Turistična kmetĳa pri CunarjuJurišče 1, 6257 PivkaT 05/ 757 80 82Zasebne sobeZasebne sobe Iztok DolganGornja Košana 48, 6256 KošanaT 05/ 573 04 13Valerĳa AdamZagorje 79, 6257 PivkaT 05/ 750 51 64

OBČINA DIVAČATuristične informacijeObčina Divač[email protected].: +386 (0)5 731 09 30, fax: +386 (0)5 731 09 40Razvojni center Divač[email protected] tel.: +386 (0)5 731 09 49, fax: +386 (0)5 731 09 48 Zdravstvena postaja DivačaUlica 1. maja, tel.: +386 (0)5 731 14 80Nujna medicinska pomoč, tel. 112


22 23

Kraške lekarne Ilirska Bistrica, lekarna Divača, Ulica 1. maja, tel.: +386 (0)5 731 17 80Rent a car - HERTZ – rezervacĳski centerT 080 1980Poslovna enota DivačaT +386 (0)5 763 02 05, +386 (0)41 612 320Pošta Divača, Kraška cesta 77T +386 (0)5 731 81 50Pošta Senožeče, Senožeče 143T +386 (0)5 731 82 40Pošta Vremski Britof, Vremski Britof 24a, T +386 (0)5 731 81 70Železniška postaja DivačaT +386 (0)5 296 36 34Letališče DivačaInformacĳe: Klub Kraški letalski centerKraška cesta 67, DivačaT +386 (0)5 762 00 57, +386 (0)41 681 [email protected]/users.volja.net/kle-divacaPodatki za pilote:AIRPORT DIVACA (ZZZZ) INFO (123.50 MHZ)Loc: N45.41 E014.03, 10NM rad 315 ILB (VOR DME)RWY 31/13 TODA 800m grassRWY 30/12 TODA 800m grassElev. 1421 �Gostilne, okrepčevalnice in pizzerijeGostilna in prenočišča Malovec, DivačaKraška cesta 30a, 6215 DivačaT +386 (0)5 763 12 25, +386 (0)5 763 02 00Pivnica in pizzerĳa Orient Express, Divača Kraška cesta 67, 6215 DivačaT +386 (0)5 763 30 10F +386 (0)5 763 30 11Gostilna pri Čotniku, Dolnje LežečeDolnje Ležeče 22, 6215 DivačaT 05 763 80 43Gostišče Risnik s prenočišči Malovec ValterKraška cesta 34, 6215 DivačaT +386 (0)5 763 00 08Pizzerĳa Pri Bzku, Dolnje LežečeDolnje Ležeče 51, 6215 Divača, T 0(5) 763 11 90Gostilna Godina, KačičeKačiče – Pared 6, 6215 DivačaT (0)5 763 01 09

Gostilna Pri jami, MatavunMatavun 12, 6215 DivačaT (0)5 763 29 61Pr’ Betanci, BetanjaAndrej Cerkvenik, Betanja 2, 6215 DivačaT (0)5 680 12 58Pr’ Vncki, MatavunTGT Jame d.o.o, Matavun 10, 6215 DivačaT (0)5 763 30 73Zasebni apartmajiApartmaji Žnidarčič, MatavunSlavko Žnidarčič, Matavun 8a, 6215 DivačaT (0)5 763 81 01, +386 (0)41 818 582

OBČINA ILIRSKA BISTRICATuristične informacijeObčina Il.BistricaBazoviška cesta 14, Il.Bistrica T 05/ 7141 361F 05/ 7141 284www.ilirska-bistrica.siRazvojni center Ilirska BistricaTIC, Bazoviška cesta 12, Il.BistricaT 05/ 710 1 384, F 05/7101 385www.rc-ilb.netObmočna obrtna zbornica Il.BistricaBazoviška 13, Il.BistricaT 05/ 714 55 11Zdravstveni dom Il.BistricaGregorčičeva 8, 6250 Il.BistricaT 05/ 714 11 98Pošta Il.BistricaBazoviška 17, Il.BistricaT 05/ 714 13 33Avtobusna postaja Il.BistricaVojkov drevored 2/a, Il.BistricaT 05/ 714 50 55Železniška postaja Il.BistricaVojkov drevored 7, Il.BistricaT 05/ 714 15 48Gostišča s prenočiščiGostišče MašunMašun 1, 6253 Knežak11/2 TWC, 2/1 TWC, 35 ležiščT 051/ 661 611, 061/623 053e-mail:[email protected]šče PotokDolenje pri Jelšanah 64,6254 JelšaneT 05/71426 48

Informacije


22 23

Penzion Isabela PodgradPodgrad 9, 6244 Podgrad18 ležiščT 05/ 7835 035GostilneGostilna Povodni možTopolc 8/a, 6250 Il.BistricaT 05/ 7141 540T 041/ 558 400Gostilna pod gradomGornja Bitnja 2/a, 6255 PremT 05/ 7147 205Gostilna Erna RačiceRačice 4, 6244 PodgradT 05/ 7835 510Gostilna Pri SotlarjuPodgrad, 6244 PodgradT 05/ 7835 630Gostilna-pizzerĳa ŠkorpĳonRečica 2/a, 6250 Ilirska BistricaT 05/ 7141 332Pivnica in gostilna PekDolenje 2, 6254 JelšaneT 05/ 7885 029OkrepčevalniceOkrepčevalnica Zala KnežakKnežak 209, 6253 KnežakT 05/ 7880 184Okrepčealnica grill Danilo Il.BistricaBazoviša 46, 6250 Il.BistricaT 05/ 71 41 517Okrepčevalnica Pri KorajžnikuRečica 10, 6250 Ilirska BistricaT 05/ 71 44 459Okrepčevalnica Zemonska vagaDolnji Zemon 87, 6250 Il.BistricaT 05/ 71 46 018Okrepčevalnica TrnovoVilharjeva cesta 2, 6250 Ilirska BistricaJedi na žaruT 05/ 71 42 372PizzerijePizzeria ParkBazoviška 15, 6250 Ilirska BistricaT 05/7145 144Maestro Ilirska BistricaUlica 7. maja 20, 6250 Ilirska BistricaT 05/71 00 800

Pizzerĳa Coccolo PodgradPodgrad 12, 6244 PodgradT 05/7835 120Pizzerĳa KudraVrbovo 22, 6250 Ilirska BistricaT 05/71 00 710Planinske koče in domoviKoča na Snežniku (1796 m)Odprto ob vikendih, avgusta vsak dantopli napitki in enolončniceT 050/ 615 356T 041/ 333 198Koča na Kozleku (998 m)odprto 1.maja v času pohodaT 05/ 714 55 52Planinski dom na SviščakihT 050/ 613 601T 041/ 934 589Kmetije z namestitvijoKmečki turizem JenezinoviRatečevo brdo 1, 6255 Prem8/2 TWC, 2/3 TWCT 05/ 7147 128Kmetĳa Bubec BrceBrce 10, 6250 Ilirska Bistrica13 ležiščT 05/ 71 46 617T 041/ 566 391Domačĳa BoštjančičBrce 8, 6250 Ilirska Bistrica3/2 AP, 2/4 APT 05/ 710 1 276Izletniške kmetijeKmetĳa Štembergervzreja drobnice in sirarstvoVrbica 32, 6250 Ilirska BistricaT 05/ 710 11 50T 041/ 410 350Novakova kmetĳaEtnološka kmetĳa z mlinom in črno kuhinjoSmrje 35, 6255 Premogled črne kuhinje, mlina, piknikiT 05/ 71 45 987T 051/ 332 973


24

Zasebne sobe in apartmajiTrebec ZmagoBazoviška 20, 6250 Ilirska Bistrica5/3 TWC, 1/3 APT 05/714 14 00Saje Avrora ZoraRozmanova 5, 6250 Ilirska Bistrica1/3 TWCT 05/714 52 71Kovačič AntonĳaJasen 2/e, 6250 Ilirska Bistrica2/2 TWC, 1/3 TWCT 05/714 13 68Kraljevič Ana MarĳaAdamičeva ulica 2, 6250 Ilirska BistricaT 05/714 10 28Jenko JožeGornja Bitnja 2/a, 6255 PremT 05/ 7147 186Sa�ič DajanaDolenje 59, 6254 JelšaneT 05/ 788 50 30Renko MarĳaBrce 10, 6250 Ilirska Bistrica4/3 TWCT 05/ 714 66 17Udovič KarmenDolenje 18, 6254 Jelšane1/3 APT 05/788 52 08Udovič EmaDolenje 62, 6254 Jelšane2/3 TWCT (00385)981643361Sobe PalmaNovokračine 50, 6254 Jelšane1/1 TWC, 1/2 TWC, 1/3 TWCT 05/ 788 50 60T 05/ 7835 120

PomočReševalci 112Policĳa 113AMZS pomoč na cesti 1987

Informacije

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK OBČINA ILIRSKA BISTRICA • IDEJNA ZASNOVA RAZVOJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA • OBLIKOVANJE KAAS ILIRSKA BISTRICA • NAKLADA 3000 IZVODOV • LETO IZDAJE 2006


ILIRSKA BISTRICA • REČICA • HARIJE • SABONJE • PAVLICA • VE-LIKO BRDO • DOLENJE • JELŠANE • NOVOKRAČINE • ZABIČE • TRPČANE • VRBOVO • ŠEMBIJE • PODTABOR • ŠILENTABOR • ZA-GORJE • KALEC • BAČ • KORITNICE • DEVIN • MILANJA • TUŠČAK • ZAREČJE • DOLINA POSRTVICE • OSTROŽNO BRDO • SUHORJE • BUJE • STARA SUŠICA • NOVA SUŠICA • ŠMIHEL • NARIN • PODTA-BOR • PODSTENJŠEK • PODSTENJE • MEŽNARIJA • SMRJE • PREM • JANEŽEVO BRDO • PRELOŽE • ČELJE • MAŠUN • PIŠKOV LAZ • FLAJŠERCA • SLADKI VRH • MARKOVA DOLINA • POGLE • VRATA • SVIŠČAKI • PEŠČINA • ČRNA DRAGA • KAMENI VRH • VELIKA PADEŽNICA • VELIKA VRATA • GOMANCE • GOMANSKA GORA • GOLJAK • VELIKI RAZ- BOR • OKROGLINA • PIVKA • HRASTJE • KAL • NEVERKE • NOVA SUŠICA • ŠMIHEL • NARIN • ŠILENTABOR • ZAGORJE • JURIŠČE • KLANČIČ • PLEŠIVICA • PISOVE DOLINE • STU- DENSKI VRH • VELIKI OKROGLEK • TRNJE • DIVAČA • DOLNJE LEŽEČE • MATAVUN • DANE PRI DIVAČI • KAČIČE • RODIK • ARTVIŽE • OSTROVICA • MISLIČE • VAREJE • BARKA • ŠKOFLJE • VREMSKI BRITOF • FAMLJE • GABRK • GABRČE • SENOŽEČE • LAŽE • GOLI VRH • DOLENJA VAS • ČEBULOVICA • KOZINA • HRPENJE • HR-PELJSKA GORA • GABROV VRH • MALA GOBOVICA • SKADANŠČINA • MARKOVŠČINA • DIMNICE • SLIVJE • VELIKE LOČE • RITOMEČE • KOVČICE • OREHEK PRI MATERIJI • MRŠE • ARTVIŽE • RODIK


Documents

STRATEŠKO IZVEDBENI PREDLOG TEMATSKIH POTI · obČina ilirska bistrica • raz-vojni center divaČa • obČina hrpelje kozina • obČina pivka • obmoČna razvojna agencija krasa