številka 2 letnik XV - 2012 Marec - Hrpelje-Kozina

OBČINA HRPELJE - KOZINA številka 2 letnik XV - 2012 Marec

2 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | 3

MAREC 2012 MAREC 2012

iz vsebine

SPREJETI SKLEPI 9. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRPELJE - KOZINA Z DNE 16. 2. 2012 2BURJA IN MRAZ. BODIMO BOLJE PRIPRAVLJENIZDAJ VEMO, DA SE LAHKO ZGODI, IN LAHKO SE PONOVI! 3SAMOZAŠČITNO RAVNANJE IN UKREPANJE PO PREKINITVI DOBAVE VODE ALI OB SUMU NA NEUSTREZNOST KVALITETE VODE 5BRONASTI ZNAK CZ ZA NAŠE GASILCE 6 NAJVEČJA PROSTOVOLJSKA OKOLJSKA AKCIJA V ZGODOVINI ČLOVEŠTVA 6NA SEJMU TURIZEM IN PROSTI ČAS V LJUBLJANI 8SREČANJE ŽUPANOV KRAŠKO-BRKINSKIH OBČIN IN PREDSTAVNIKOV MEDIJEV NA OOZ SEŽANA 9SPOZNAVANJE KOLERABE 9 EKO KOTIČEK 10DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANA 10DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANA – DELO V 2011 11REGIJSKA VARNA HIŠA KRAS ODPRLA VRATA ZA ŽENSKE IN OTROKE ŽRTVE NASILJA 11'ŽIVIMO ZDRAVO' V GRADIŠČU PRI MATERIJI 12 RAZSTAVA DRUŠTVA »VEZI«»ODSEVI LIKOVNE KOLONIJE ŠTANJEL 2011« 12 ETOLOŠKI PRISTOPI K REŠEVANJU PROBLEMA NAPADOV VOLKOV NA OVCE – PRVI REZULTATI 13USPEHI NAŠIH V KARATEJU – ČESTITKE! 14BG 2000 NA REVIJI GODB 15NENAD KRSTIĆ IN PETER LJUBIČ NA OLIMPIJSKE IGRE V LONDON! 15SREBRO ZA BRKINSKI SLIVOVEC V ROKE FRANCU JELUŠIČU 15POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI! 16PUSTNO V SSG TRST 16FOTOUTRINKI S PREDSTAVE CVETLIČNIKI 16OBČNI ZBOR PD SLAVNIK 17TOPLO NA KULTURNI DAN (KER SMO SAMI TAKO IZBRALI) 17V VSAK DOM NA PRIMORSKEM KNJIGO »VSTALA PRIMORSKA SI V NOVEM ŽIVLJENJU« 18MA'AT FRATERNITAS ESSENORUM 19V DEŽELI PESKA IN SONCA 19KRESNIČKE ČARAJO PONOČI 20KRAJINE IN AKTI 20KOSOVELOVA KNJIŽNICA PRISTOPILA K SISTEMU BREZŽIČNIH OMREŽIJ LIBROAM 20ADMIRAL NA KOZINI 21PUSTNI OBIČAJI (škoromati in zgončarji) 23ŠKOROMATI V BRKINIH 24KURENTI PRI NAS 25OBISK KURENTOV V HRPELJSKI ŠOLI 25PUSTNO V KD HRPELJE 25OH, TA PUST, 26PUSTOVANJE PRI NAS – PA NE SAMO EN DAN! 26PUSTNI UTRINKI IZ NAŠIH KRAJEV: 27STARA FOTOGRAFIJA 292. TURNIR ZA DEKLETA IN FANTE ROKOMETNEGA KROŽKA ŠD JADRAN BLUEMARINE 30MLAJŠI DEČKI A IN MLAJŠI DEČKI B MED 16 EKIP V SLOVENIJI 30KADETINJE V FINALU! 31GIBALNE URICE 31KULTURNI DAN 32PISAVE CANKARJEVEGA TEKMOVANJA 33GAZELE 34TEHNIŠKI DAN - UMETNE MASEI 34 TEHNIŠKI DAN 35SEŽANSKI EKONOMCI NA 7. MEDNARODNEM SEJMU V CELJU 35DOBRODELNI SEJEM RABLJENE OTROŠKE OPREME, OBLACˇIL IN OBUTVE 21. 4. 2012 V SEŽANI 35PODJETNIŠKI SKLOP Z BANKO KOPER 35POLETJE Z MEDOBCˇINSKIM DRUŠTVOM PRIJATELJEV MLADINE SEŽANA 2012 36ZMAJČEK JURČEK IN EKO CICIBAN 37ZMAJČEK JURČEK V VRTCU HRPELJE 37MLADI EKOLOGI 38SPOZNAVALI SMO SEBE … 38OBISK KNJIŽNIČARKE OB KULTURNEM DNEVU 39INTERVENCIJE PGD MATERIJA V JANUARJU IN FEBRUARJU 2012 40ZA LJUBE KNJIGOLJUBE 43MINUTKE ZA MODROSTI 44

BURJA IN MRAZ. BODIMO BOLJE PRIPRAVLJENI. ZDAJ VEMO, DA SE LAHKO ZGODI, IN LAHKO SE PONOVI!

Mesec februar je bil v znamenju močne burje in hudega mraza. Lastniki in upra-vljavci objektov morajo več pozornosti nameniti vzdrževanju objektov in se preventivno pripravljati na vremenske ekstreme.

Letošnji februar si bomo zapomnili po dolgotrajnih izjemno nizkih temperaturah, močni burji in številnih težavah, ki sta jih povzročila.

Potek dogodkov: Sunki burje so svojo moč najprej pokazali na stanovanjski hiši v Slivju, kjer so zlomili del ostrešja in poškodo-vali streho. Burja se je iz dneva v dan krepila, najmočnejša je bila na zahodnem delu občine. Burja je odnašala strešno kritino, an-tene in dimnike, lomila veje in drevesa, prevračala komunalne zabojnike in trgala pločevino z objektov. Poškodovane so bile kritine in žlebovi stanovanjskih hiš ter turistični in gospodarski objekti, stanovanjski bloki, nadstreški, garaže in montažni objek-ti. Burja ni prizanesla ni niti prometni signalizaciji, nekoliko bolje so se letos obnesli reklamni panoji. Zaradi močne burje, ki je podrla drevo na električni daljnovod, je bila prekinjena dobava elektrike za naselja Petrinje, Ocizla ter Ostrovica in Artviže. Prekinitev dobave elektrike je povzročila manjše nevšečnosti z delovanjem ogrevalnih sistemov v gospo-dinjstvih. Nizke temperature so povzročile, da so zamrznili šte-vilni vodomeri, ponekod je prišlo tudi do daljših prekinitev vo-dooskrbe zaradi zamrznjenih sistemov, počenih cevi ali drugih okvar. Za pomoč pri dobavi vode so bili angažirani gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so dovažali vodo. Pomrznile so tudi številne greznice.

Intervencije: Največ dela so imeli gasilci Prostovoljnega gasil-skega društva Materija, ki so opravili 4.402 ure dnevne interven-cije in 155 ur nočnih intervencij, skupaj je 147 gasilcev opravilo 4.557 ur intervencij. Elektro Primorska je opravila 200 ur na inter-vencijah, cestna služba CPK d.d. pa 87 intervencijskih ur. Poklicni gasilci ZGRS so opravili 9 ur, in sicer z avtodvigalom – platformo. Civilna zaščita je v okviru nalog vodila in koordinirala akcije ter usklajevala aktivnosti in tako skupno opravila 244 ur. Spričo zelo zahtevnih vremenskih razmer za ukrepanje in delo-vanje je potrebno pohvaliti vse intervencijske službe, delavce

CPK, Elektro Primorske in še posebej gasilce PGD Materija. Delo na višini, ob sunkih burje, ob slabi vidljivosti in veliki nevarnosti zdrsa ali udarca predmeta, je spoštovanja vredno. Zavedati pa se moramo, da gasilci niso nadomestni zidarji, tisti, ki bi mora-li opraviti kvalitetno delo, zanj garantirati in morebitne napake odpraviti. Zavedati se moramo tudi, da vsak lastnik odgovarja za svojo lastnino, za katero mora primerno skrbeti. Namen inter-vencij je zagotoviti osnovno varnost in preprečiti nadaljnjo ško-do, seveda v okvirih, ki upoštevajo varnost gasilca ali drugega pripadnika intervencijske enote.

Opažanja: Burja je bila najmočnejša na širšem območju Krvave-ga Potoka, Ocizle, Hrpelj in Kozine, kjer je bilo tudi največ inter-vencij in največ škode. Intervencije so bile predvsem na novejših objektih, medtem ko starejši objekti niso utrpeli večjih poškodb. Ob vsem tem se zastavlja vprašanje o primernosti nekaterih arhitekturnih rešitev za novejše objekte ter o kvaliteti gradnje in nadzoru nad njo. Tudi pri sanaciji objektov je potrebno biti dosleden in upoštevati krajevne vremenske okoliščine. Burja je naravni pojav, ki je še posebej pogost na Primorskem, tako da izgovor, da nas lahko preseneti, ne more držati. Podobno kot za posledice po burji velja tudi za posledice po zmrzali zaradi dol-gotrajnih nizkih temperatur. Biti moramo bolje pripravljeni, zdaj smo se prepričali, da se lahko zgodi, da se lahko ponovi. Jaški vo-domerov so bili slabo ali nezaščiteni, vodovodne cevi do objekta speljane plitvo, ventili so zarjaveli, izpustni ventili ne delujejo in podobno. Ne vemo sicer, koliko časa je do naslednjega podob-nega dogodka, vemo pa, da ga je dovolj, da stanje saniramo in se bolje pripravimo.

Priporočila občanom: Vsakdo naj bi imel priročni seznam vsaj enega zidarja, električarja, vodovodarja in ljudi podobnih pokli-cev.

Nasveti za občane: Ob pojavu močne burje ljudem svetujemo, naj se ne zadržujejo na prostem, ker obstaja nevarnost resnih poškodb. Še posebej so nevarni ostri kosi pločevine, ki imajo v vetru nepredvidljivo plovno pot. Priporočamo, da ustrezno poskrbimo za avtomobile, jih ne parkiramo v bližini dreves in skladišč, v prometu pa ravnamo skrajno previdno. Sunki burje so nevarni in imajo veliko moč. Predmete, ki jih imamo na pro-

SPREJETI SKLEPI 9. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRPELJE - KOZINA

Z DNE 16. 2. 2012 1.) Sprejeti so bili: - Poslovnik Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina, - Odlok o imenovanju ulic v naselju Hrpelje, - Obvezna razlaga Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Hrpelje - Kozina, - Odlok o razglasitvi domačije Ostrovica 11 za kulturni spomenik lokalnega pomena, - Pravilnik o spremembah Pravilnika o tekmovanju Moja občina – lepa in urejena, - Pravilnik o uporabi poslovnih prostorov Občine Hrpelje - Kozina.

2.) V prvi obravnavi je bil sprejet Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kosovelova knjižni-ca Sežana z upoštevanjem podane pripombe na sestavo Sveta zavoda v 9. členu odloka.

3.) Sprejeta je bila nova vrednost točke za določitev nadomestila za uporabo poslovnih prostorov Občine Hrpelje - Kozina v višini: 2 EUR. Sklep stopi v veljavo z dnem veljav-nosti novega Pravilnika o uporabi poslovnih prostorov Občine Hrpelje - Kozina, ki bo razveljavil dosedanji Pravilnik o uporabi poslovnih prostorov (Ur. l. RS, št. 116/2003). Z uveljavitvijo tega sklepa se preklicuje sklep Občinskega sveta številka 3528-2/2007 z dne 5. 3. 2007.

4.) V nadzorni svet družbe Komunalno stanovanjskega podjetja, d.d. Sežana je bil ime-novan IGOR MAHNE, stanujoč v Hrpeljah, Sončna pot 1, 6240 Kozina. 5.) Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode glede na dobavljeno količino pitne vode znaša brez DDV:- za odvajanje komunalne odpadne vode 0,4096 €/m3- za čiščenje komunalne odpadne vode 0,9073 €/m3.

Predlagana cena se uveljavi postopno, in sicer: - v letu 2012 25 % predlagane cene,- v letu 2013 50 % predlagane cene, - v letu 2014 75 % predlagane cene in - v letu 2015 100 % predlagane cene.

Cena uporabe javne infrastrukture za vodomer DN 13, brez DDV, znaša: - za oskrbo s pitno vodo 3,33 €/mesec- za odvajanje komunalne odpadne vode 2,50 €/mesec- za čiščenje komunalne odpadne vode 1,67 €/mesec

Občina subvencionira navedene cene uporabe javne infrastrukture v višini 40 % upo-rabnikom, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti.

Subvencionirana cena uporabe javne infrastrukture za vodomer DN 13, brez DDV, za uporabnike, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, znaša: - za oskrbo s pitno vodo 2,00 €/mesec- za odvajanje komunalne odpadne vode 1,50 €/mesec- za čiščenje komunalne odpadne vode 1,00 €/mesec

Subvencija cene se uveljavi z dnem uveljavitve navedenih cen.

V proračunu za leto 2012 se v okviru proračunskih postavk »Subvencija za omrežnino in-frastrukturnih objektov vodovoda« in »Subvencija za omrežnino infrastrukturnih objek-tov JGS odvajanja in čiščenja odpadnih voda« zagotovi potreben znesek subvencije za leto 2012.

Z dnem uveljavitve novih cen Kraški vodovod Sežana začne z mesečnim obračunom vodarine za vse uporabnike v Občini Hrpelje - Kozina.

uvodnik aktualno

6.) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je soglašal: - da se v ceno javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki uve-de cena obdelave komunalnih odpadkov, ki znaša 0,0662 EUR/kg obdelanih odpadkov; - da se v ceni javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki spre-meni cena javne infrastrukture, ki po novem znaša 0,0049 EUR/kg zbranih odpadkov;- da se v ceni javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki spremeni cena finančnega jamstva za zaprtje odlagališča, ki po novem znaša 0,0414 EUR/kg odloženih odpadkov. Sprejeti sklep se začne uporabljati s prvim dnem sprostitve cen po Uredbi o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev.

7.) Člani OS so bili seznanjeni z dokončnimi poročili Nadzornega odbora Občine Hrpelje - Kozina: - o nadzoru študentskega dela v Občini Hrpelje - Kozina,- o nadzoru finančnega poslovanja v Krajevni skupnosti Vrhpolje, - o nadzoru vračila sredstev za vlaganja v telekomunikacijsko omrežje v občinski upravi Občine Hrpelje - Kozina. Prav tako so bili seznanjeni z: - letnim planom nadzora Nadzornega odbora Občine Hrpelje - Kozina v letu 2012.

Vera Kavre, občinska uprava


MAREC 2012 MAREC 2012 aktualno aktualno

stem, pospravimo, pritrdimo ali vsaj postavimo v zavetrno lego. Udarci predmetov, ki jih raznaša burja, so boleči in izredno ne-varni. Pravočasno zaprimo vsa vrata, okna, strešne odprtine. Zaradi poškodb daljnovodov so možne prekinitve dobave ele-ktrične energije, posledično oskrba z vodo in težave pri ogreva-nju. Doma naj bo na voljo vsaj najnujnejša zaloga vode, hrane in kurjave. Ne pozabimo na baterijsko svetilko, ki nam še kako prav pride ob redukciji elektrike. Bolnikov, starejših oseb in otrok ne puščajmo samih doma.

Zapomnimo si – ob močni burji se po nepotrebnem ne izpostavljajmo in ne precenjujemo svojih zmožnosti, nič ni

dragocenejšega od človeškega življenja!

STROŠKI INTERVENCIJStroški intervencij na območju Občine Hrpelje – Kozina znašajo po do sedaj zbranih podatkih 89.336,35 EUR. Upoštevani so stro-ški intervencij, ki so nam jih posredovali izvajalci javnih služb, in sicer Elektro Primorska, Elektro nadzorništvo Kozina in CPK d.d. (Hrpelje), PGD Materija in ZGRS Sežana ter Civilna zaščita Občine Hrpelje – Kozina.

OBČUTEK MRAZAObčutek mraza je odvisen od temperature zraka, vlažnosti in hi-trosti vetra (burje). Spodnja tabela prikazuje matematični pribli-žek občutka mraza v odvisnosti od hitrosti vetra.

km/h 10 oC 5 oC 0 oC –5 oC –10 oC –15 oC –20 oC30 6,57 0,05 –6,47 –13,00 –19,52 –26,04 –32,5740 5,97 –0,71 –7,4 –14,08 –20,77 –27,45 –34,1350 5,49 –1,33 –8,14 –14,96 –21,77 –28,59 –35,4060 5,08 –1,85 –7,77 –15,70 –22,62 –29,54 –36,4770 4,72 –2,30 –9,32 –16,34 –23,36 –30,38 –37,4080 4,41 –2,70 –9,8 –16,91 –24,01 –31,11 –38,2290 4,12 –3,06 –10,24 –17,42 –24,60 –31,78 –38,96

100 3,86 –3,39 –10,64 –17,88 –25,13 –32,38 –39,63110 3,63 –3,69 –11,00 –18,31 –25,63 –32,94 –40,25120 3,41 –3,97 –11,34 –18,71 –26,08 –33,45 –40,83130 3,20 –4,23 –11,65 –19,08 –26,51 –33,94 –41,36140 3,01 –4,47 –11,95 –19,43 –26,91 –34,39 –41,86

Robert Kastelicpoveljnik Civilne zaščite

SAMOZAŠČITNO RAVNANJE IN UKREPANJE PO PREKINITVI DO-BAVE VODE ALI OB SUMU NA NEUSTREZNOST KVALITETE VODE

Zgodi se, da zaradi okvare ali napake na vodovodnem sistemu, pojava epidemi-je, izpada sistema, naravnih nesreč ali podobnega za nekaj časa ostanemo brez pitne vode. Po obvestilu mora upravljavec sistema vodooskrbe napa-ko najprej odkriti in jo nato odpraviti.

Z ukrepom prekuhavanja vode odpravimo mikrobiološko onesnaženost pitne vode in je praviloma kratkoročen. Ukrep je potreben zaradi varovanja zdravja ljudi, če uporaba pitne vode predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Ljudje si ob pomanjkanju vode največkrat želimo pomagati sami. Vodo si lahko zagotovimo pri znancih ali pa stopimo do bližnje trgovine, nekateri uporabijo vodo iz vodnjaka in podobno.

VARNA PRIPRAVA IN UPORABA VODE:- Za pitje, pripravo hrane in pijač, ledenih kock, pranje zelenja-

ve in sadja ter umivanje zob uporabimo vedno varno pitno vodo. Mikrobiološko varno pitno vodo pripravimo tako, da jo predhodno razkužimo. To dosežemo bodisi s prekuha-vanjem* bodisi s pomočjo klorovih preparatov za kemično razkuževanje. Slednje pripravimo in uporabimo vedno po navodilih proizvajalca. Sicer pa v izrednih razmerah redno spremljamo informacije upravljavca vodovoda o kakovosti pitne vode, ki jih objavljajo v sredstvih javnega obveščanja in dosledno upoštevamo njihova navodila o morebitnih ukrepih (prekuhavanje, prepoved uporabe pitne vode, izpi-ranje hišnega vodovnega omrežja …).

- Zelenjavo temeljito operemo in skuhamo. Sadje in zelenja-vo, ki jo lahko zaužijemo tudi surovo, pa olupimo.

- Uporabljamo čiste rezervoarje za zbiranje in skladiščenje pi-tne vode ter čiste posode in pripomočke, s katerimi delimo zaloge vode.

- Za pripravo otroške hrane oz. hrane za dojenčke vodo ve-dno prekuhamo. Najbolj varen in najbolj naraven način prehranjevanja za dojenčke je dojenje, ki vsaj do 6. meseca starosti povsem zadošča otrokovim potrebam.

V primeru, da potrebujete kratek nasvet, se lahko obrnete na občinsko Civilno zaščito (Robert Kastelic, tel.: 041 359 245), za zahtevnejša vprašanja pa na Zavod za zdravstveno varstvo Ko-per, tel.: 05 / 66 30 800.

NAVODILO ZA PREKUHAVANJE VODEVodo zavremo in jo pustimo močno vreti še eno minuto. Za-radi večje varnosti se svetuje, da voda vre vsaj tri minute. Na ta način se uničijo vegetativne oblike patogenih bakterij, viru-sov in cist parazitov. Tri minute vretja zagotavljajo tako široko varnost, da lahko tako prekuhano vodo uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom. Zaradi možnosti na-knadnega onesnaženja prekuhane vode je najbolje, da ostane v isti posodi, kot smo jo prekuhali. Prekuhano vodo hranimo pokrito v hladilniku največ 24 ur oz. izjemoma 48 ur. V primeru, da je voda motna, moramo pred prekuhavanjem iz nje odstra-niti čim več delcev. To dosežemo z usedanjem in nato filtrira-njem preko več plasti čiste, najbolje prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter (npr. pivnik, filter za kavo). Prekuhana voda je lahko manj prijetnega okusa. Zato se priporoča pripravo ča-jev oz. drugih napitkov; zaužijemo pa jo lahko tudi kot juho ali kakšno drugo obliko jedi.

POVZETEK- Razkuževanje vode s prekuhavanjem je varna metoda.- Tri minute vretja zagotavljajo dovolj široko varnost za zdravje.- Motno vodo je potrebno pred prekuhavanjem zbistriti z useda-

njem in precejanjem.- Preprečiti je potrebno naknadno onesnaženje vode.- Vodo shranjujemo na hladnem.- Za pitje lahko uporabljamo vodo največ 24 ur po tistem, ko smo jo

prekuhali.

Viri:- World Health Organisation. Ensuring food safey in the aftermath of na-tural disasters, 2005. Pridobljeno s spletne strani: http://www.who.int/foodsafety/foodbor-ne_disease/emergency/en/- Inštitut za varovanje zdravja RS: www.ivz.si

Robert Kastelicpoveljnik Civilne zaščite

1. marec – SVETOVNI DAN CIVILNE ZAŠČITEOb 1. marcu – mednarodnem dnevu Civilne zaščite – čestitam vsem pripadnikom in pripadni-cam Civilne zaščite, gasilcem, reševalcem, policistom, pripadnikom Slovenske vojske, članom humanitarnih in drugih nevladnih organizacij ter pripadnikom pogodbenih enot ter obenem izrekam zahvalo za trud, delo in podporo.

Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite

Zaledeneli potok v Brezovic

Termitna streha pisarn Lesograda pri Knjižnici na Kozini

Padlo drevo v Vrhpoljah Pri Oil bencinski črpalki je burja pihala v rekordnih sunkih

Vratolomna hoja pri popravljanju odkrite strehe

HItro in usklajeno posredovanje gasilcev in pripadnikov CZ

Odkrita streha na Beki

Pogosta slika februarja letos: skrle na tleh, zvrnjeni dimniki...

Pred kioskom na Kozini je burja prevrnila hladilnik za pijačo



NAJVEČJA PROSTOVOLJSKA OKOLJSKA AKCIJA V ZGODOVINI ČLOVEŠTVA

24. marca 2012 bo drugič v zgodovini Slovenije organizirana vseslovenska prostovoljska okoljska akcija. Prostovoljci bodo do pomladi po Sloveniji iskali in preverjali lokacije divjih odlagališč v digital-nem registru, ki so ga ustvarili v času projekta »Oči-stimo Slovenijo v enem dnevu!«, spomladi 2012 pa bodo s čistilno akcijo s teh divjih odlagališč odstra-nili komunalne odpadke. Poleg tega bodo očistili

tudi okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti. Projekt se tokrat širi na globalno raven, in sicer v sklop globalne pobude World Clea-nup 2012. Slovenski prostovoljci bodo del večmilijonske množice, ki bo od marca do septembra 2012 v svojih državah izvedla enodnevne prostovoljske čistilne akcije v več kot 70 državah celega sveta. Skupni cilji vseh držav so odstranjevanje nezakonito odloženih odpadkov, združevanje in ozaveščanje ljudi, najpomembnejši cilj globalnega projekta pa je povezati prostovoljce v vsaj 100 državah sveta, ki bodo iz narave odstranili preko 3 milijone ton odpadkov in pomagali ustvariti svetovni register odlagališč nelegalno odloženih odpadkov. Projekt Očistimo svet 2012 (World Cleanup 2012) bo sestavljen iz vr-ste enodnevnih čistilnih akcij na ravni držav ali velikih mest, te pa se bodo zvrstile od 24. marca do 25. septembra 2012. Ideja za projekt je zrasla iz državljanske pobude »Let’s Do It!«, ki je 3. maja 2008 v Estoniji povezala 50.000 prostovoljcev, da so v samo 5 urah na območju celotne države odstranili iz narave 10.000 ton od-

padkov (v običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala 3 leta in več kot 22 milijonov EUR). Video posnetek o modelu enodnevnega čiščenja države se je virusno razširil po spletu, projekt pa je doslej ponovilo že 15 držav. V čistilnih akcijah je skupno sodelovalo že več kot 2,4 milijona prostovoljcev, udeležba pa je v posameznih državah predstavljala od 4 do okoli 14 % prebivalstva. Slovenija je bila izmed vseh držav po udeležbi daleč najboljša, saj nas je sodelovalo 270.000, kar je 13,5 % prebivalcev.

Cilji projekta: 1. 23. in 24. marca 2012 povezati 250.000 prostovoljcev v skupni

okoljski akciji.2. Ozaveščati, izobraževati in opolnomočiti javnost na področju

ravnanja z odpadki; vsak lahko spreminja svet.3. Odstraniti iz narave 10.000 ton odpadkov oz. eno vrečo odpad-

kov za vsakega prebivalca Slovenije.4. Krepiti sodelovanje v slovenski družbi – povezati 1.000 organi-

zacij, da aktivno sodelujejo v projektu.5. Krepiti prostovoljstvo v vseh segmentih družbe.

Kot veste, je projekt Očistimo Slovenijo 2012 že uspešno zagnal kolesje tudi v naši občini. Naš končni cilj je, da tovrstne akcije ne bi bile več potrebne, in zavedanje, da je najboljši odpadek tisti, ki sploh ne nastane. Ravno zato je velik poudarek letošnjega projek-ta namenjen ozaveščanju.

BRONASTI ZNAK CZ ZA NAŠE GASILCEEkipa za prvo pomoč, ki jo sestavljajo naši gasilci, čla-ni PGD Materija, je prejela bronasti znak Civilne zaščite. Znak so prejeli kot državni prvaki v preverjanju znanja in prve pomoči.Ob 1. marcu, dnevu civilne zaščite, je bila v četrtek, 1. marca, ob 14. uri v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju priložnostna slovesnost, na kateri so bila posameznikom, društvom in ustanovam izrečena ter podeljena priznanja za pomembne prispevke k zaščiti in reševanju. Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, Miran Boga-

taj, in generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Darko But, sta podelila bronaste, sre-brne in zlate znake ter plakete. Komisija za izbiro prejemnikov priznanj je obravnavala in potrdila 331 predlogov za priznanja Civilne zaščite. Od-ločila je, da bo podeljenih 186 bronastih, 75 srebrnih in 41 zlatih znakov, 28 plaket ter kipec. Priznanja so prejeli posamezniki in organizacije, ki so se leta 2011 posebej iz-kazali s svojim delom na področju zaščite in reševanja, ter tisti, ki že dolgo delajo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in so zaslužni za njegov razvoj. Priznanja so bila posameznikom in predstavnikom orga-nizacij podeljena na trinajstih regijskih prireditvah po Sloveniji ter, kot rečeno, na osrednji državni slovesnosti, ki je bila 1. marca na Brdu pri Kranju in na kateri so bili tudi naši gasilci. Ob prejetju priznanja smo predsednika PGD Materija, Val-terja Fabjančiča, povprašali, kaj jim prejetja znaka pome-ni: »Bronasti znak nam pomeni spodbudo za delo naprej, za nadaljnja usposabljanja, saj osvojitev naslova hkrati pomeni obvezo za trdo delo za nadaljnje tekmovanje. Ve-seli nas tudi, da so uspeh opazili tudi širše na državnem nivoju.«

Vir: www.sos112.siEster Mihalič

aktualno aktualno

V okviru priprav na akcijo so člani društva Ekologi brez meja pripra-vili konference, stekel je ozaveščevalni program Ekoglavce, ki že od oktobra poteka v šolah in vrtcih, ki so se odločili sodelovati v pro-jektu. Prostovoljce vabijo k akciji tudi s fotonatečajem »Naj odpadek«, ki bo objavljen v reviji National Geographic Junior.Medijski partner Nedelo pripravlja nagradni natečaj Smetovno po-vabilo, da na ustvarjalen način povabijo občane svoje občine.Ekološka karavana Očistimo Slovenijo 2012 bo med 1. februarjem in 22. marcem 2012 obiskala 9 slovenskih regij in se ustavila v 9 slo-venskih mestih. Namen karavane je prebivalcem Slovenije približati projekt Očistimo Slovenijo 2012, predstaviti primere dobre prakse na področju ekologije in okoljskega ozaveščanja ter na zabaven in interaktiven način ozaveščati ljudi o pomembnosti okoljsko odgo-vornega življenja. Akcija je, enako kot pred dvema letoma, zasnovana dvotirno. Prvi del pokriva čiščenje divjih odlagališč, v sklopu katerega se bo poso-dobil digitalni register divjih odlagališč za celotno Slovenijo. Drugi del se osredotoča na čiščenje stanovanjskih okolišev, spreha-jalnih poti in pohodniških poti. Zbirna mesta za prostovoljce bodo določena za vsak sklop posebej, enako velja tudi za zbirne točke za odpadke.Zbirne točke za prostovoljce bodo objavljene na internetni strani www.ocistimo.si, na plakatih, ki bodo na vidnih mestih, obveščeni boste preko krajevnih skupnosti ter društev, ki so se akciji pridružili. Dobrodošlo je tudi, da svojo prisotnost potrdite na internetu ali da prijavite preko spleta ali na brezplačni telefonski številki 080 22 66 divje odlagališče, ki ga mogoče še nismo vnesli v register.

Na vsakega Slovenca letno nastane več kot 3 tone odpadkov, zato poskušajmo kupovati pametno, preidimo od ločevanja odpadkov k preprečevanju nastajanja odpadkov. Vse to je lepo reči, težje naredi-ti. Pridemo iz trgovine in je takoj za veliko vrečo odpadne embalaže. Ampak tudi to se že obrača in se bo sčasoma obrnilo na bolje.

V Sloveniji na odlagališču še vedno konča okoli 70 % komunalnih odpadkov, kar je škoda, saj so to dragocene surovine. V Evropi drža-ve dosegajo tudi 70 % ločeno zbranih frakcij.Pred dvema letoma smo se občani Občine Hrpelje - Kozina pridružili akciji v zelo velikem številu, iz narave smo odstranili 99 ton odpad-kov in verjamem, da se boste tudi letos v tako velikem številu pridru-žili akciji 24. marca 2012.

Divja odlagališča negativno vplivajo na okolje in kakovost našega življenja (pitna voda, življenjski prostor, zdravje rastlin in živali).

Pokažimo, da je slovenska družba zdrava in budna. Prevzemimo polno odgovornost za svoja dejanja in na žalost je potrebno pre-vzeti odgovornost tudi za dejanja tistih, ki še danes smetijo našo naravo. Vsi smo del istega planeta. Vsak posameznik lahko z malimi ukrepi spreminja svet. Povezovanje in krepitev skupnosti pa sta zdravilo za individualizem, apatijo in razkroj vrednot.

PRIDRUŽITE SE, VSAK PO SVOJIH NAJBOLJŠIH MOČEH, VSESLOVENSKI ČISTILNI AKCIJI OČISTIMO

SLOVENIJO 2012, 24. MARCA 2012.VSI SKUPAJ BOMO USPELI!

Organizacijski sestanek za vse udeležence v naši občini: četrtek, 15. 3., ob 18.00 uri na občini!

Valerija PučkoDruštvo Ekologi brez [email protected]

Saša Likavec Svetelšekdirektorica občinske uprave

Spletne strani za več informacij:Očistimo Slovenijo 2012: www.ocistimo.si in www.očistimo.siDruštvo Ekologi brez meja: ebm.siWorld Cleanup 2012: letsdoitworld.orgRegister divjih odlagališč: register.ocistimo.siFacebook stran društva: http://www.facebook.com/pages/Ekologi-brez-meja/105187989529859Twitter profil: https://twitter.com/#!/ocistimo

Nagradni natečaj za geslo!K ciljem vseslovenske akcije

dodajamo v naši občini še enega:

natečaj za geslo, ki bi ga uporabili na jumbo plakatu, v smislu osveščanja turistov in

vsakodnevnih migrantov za čisto okolico.

Kot obmejna in prometno prehodna občina občuti-mo prednosti, a tudi slabosti dnevnega prehajanja tujcev. Za številne tujce je narava ob prometnicah zgolj priložnost, da se znebijo odvečne krame. Ne-spoštovanje naše zemlje pa načenja še tako veliko

motivacijo za urejeno in čisto okolico. Jumbo plakat bo postavljen ob meji v Krvavem Potoku. S plakatom

želimo jasno in glasno povedati, da nočemo tujih smeti v naših krajih!

Geslo mora biti udarno, da potrka na vest, hkrati pa strpno. Zapisano bo v štirih jezikih: slovenščini,

italijanščini, angleščini in hrvaščini. Vabljeni, da nam pošljete svoje predloge do 24. 3. na naslov: Občina

Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina, ali [email protected].

Geslo bo izbrala strokovna komisija in ga objavila na jumbo plakatu. Avtor gesla pa bo prejel uporab-no nagrado: zabojnik za hišno uporabo za ločeno

zbiranje odpadkov.


MAREC 2012 MAREC 2012 med ljudmiaktualno

Spoštovane občanke in občani,

v letošnjem marcu podjetje Gorenje Surovina d.o.o., družba Zeos in Radio Capris v sodelovanju z osnovnimi šolami in vami organizirajo veliko nagradno akcijo zbiranja odpadne električne in elektronske opreme, ki so jo poimenovali

»NI DEBATE – V GORENJE SUROVINO DAJTE STARE APARATE!«.

Pomagajte vašim otrokom, da zberejo čim več opreme in dobijo kot zmagovalna šola koncert znanega slovenskega glasbenika! Pobrskajte po predalih, kleteh, garažah, v službi … V kolikor imate večji aparat, vas prosimo,

da ga pripeljete na njihovo enoto Gorenje Surovina d.o.o., Ul. 15. maja 11, v Kopru vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 17.00 ure in v soboto od 7.00 do 12.00 ure. Vsak torek in četrtek bodo med vami, ki boste prinesli odpadno

opremo na njihov zbirni center, na Radiu Capris izžrebali občane ter jih obdarili z lepimi nagradami. Manjše aparate naj učenci prinesejo v šolo po navodilih učiteljev. Akcija bo medijsko zelo podprta, dogajanje bodo

dnevno spremljali znani moderatorji na Radiu Capris. Več o akciji si lahko ogledate na njihovi spletni strani: http://surovina.si/ in na spletni strani družbe ZEOS http://life.zeos.si/sl/uvodna-stran.html.

V tovrstno opremo spadajo vsi VELIKI GOSPODINJSKI APARATI (hladilniki, zamrzovalne skrinje in omare, štedilniki, pralni stroji, sušilni stroji, pomivalni stroji, električni radiatorji, mikrovalovne pečice itd.), TELEVIZORJI IN RAČUNALNIŠKI MONI-

TORJI, MALI GOSPODINJSKI APARATI (sesalniki, električne metle, električno orodje, tiskalniki, računalniki, mikserji, radijski aparati, likalniki, cvrtniki, razni mlinčki, elektronske tehtnice itd.), DROBNI APARATI (telefoni, GSM aparati, električne igrače,

MP3, brivniki, feni, tipkovnice, miške, polnilci, el. ščetke, USB), ODPADNE BATERIJE, ODPADNE SIJALKE …

HVALA, da pomagate pri ozaveščanju naših najmlajših rodov in nas samih o pomembnosti zbiranja in recikliranja odpadkov za lepši jutri!

NA SEJMU TURIZEM IN PROSTI ČAS V LJUBLJANI

Občine imamo med svojimi nalogami tudi skrb za promocijo naših krajev, zato se župani vedno znova, kljub težkim časom, odločajo in podprejo sku-pen kraško-brkinski nastop na sejmih. Navkljub hladnemu tušu s strani po-nudnikov (z redkimi izjemami), ki nimajo pravega posluha za sodelovanje. Tako se vedno znova sprašujemo o smislu predstavitve Krasa in Brkinov na nekem sejmu. Vendar pa turistični delavci občin ostajamo mnenja, da si ne moremo privoščiti, da nas ne bi bilo na edinem velikem turističnem sejmu v Sloveniji, kot je sejem Turizem in prosti čas. Čeprav je treba zato razrezati vsaj en pršut, razdeliti vsaj nekaj litrov vina, brinjevca in slivovca, speči jabolčni štrudel in še marsikaj, da je ponudba, ob boku brošuram in drugim tiskovi-nam, privlačna.

Sejem je potekal od 26. do 29. januarja na gospodarskem razstavišču v Lju-bljani. Letos izjemoma nismo imeli Dneva Krasa in Brkinov, smo pa zato po-skrbeli za animacijo in degustacije vse dni. Zahvaljujemo se Maticu Štavarju, ki je s harmoniko popestril dogajanje na naši stojnici, in Sadjarstvu Pečar iz Prešnice za jabolka in sokove. Pričujoča fotografija pa je nastala, ko sta stojni-co obiskala oba naša podžupana Peter Boršič in Anton Mahne.

Ester Mihalič

RAZPIS ZA KMETIJSTVOObveščamo, da bo v začetku marca na spletni strani občine in v Uradnem listu RS objavljen

javni razpis za dodelitev državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v

Občini Hrpelje - Kozina za leto 2012.

Prijavitelji bodite pozorni na roke prijave.

Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko: 05 / 620 53 68, Ester Renko.

SREČANJE ŽUPANOV KRAŠKO-BRKINSKIH OBČIN IN PREDSTAVNIKOV MEDIJEV NA OOZ SEŽANA

Zadnji dan v mesecu januarju je OOZ Sežana organizirala srečanje županov kraško-brkinskih občin in predstavnikov strokovnih služb, ki so pristojne za področje gospodarstva in turizma, da jim predstavi predvidene projekte in aktivnosti, ki jih bo zbornica v tem letu izvajala.Predsednik zbornice Milan Škapin je predstavil trenutno stanje obrti in podjetništva na Krasu in v Brkinih ter pomembnejše aktivnosti, ki jih je zbornica izvedla v letu 2011. Zbranim je v nadaljevanju srečanja strokovna sodelavka Doris Požar pred-stavila še dva standardna projekta v okviru čezmejnega sode-lovanja »Slovenija–Italija 2007–2013«, katerega partner je tudi OOZ Sežana in se bosta začela izvajati v tem letu. Prvi projekt z akronimom »Transarmon« se nanaša na študije analize in pro-

jekcije čezmejnih zakonodaj (davčno področje, človeški viri in mobilnost, okolje in varnost, varnost živil in higiene). Drugi projekt z akronimom »Profili« pa vključuje kot glavne rezultate organizacijo usposabljanj in sodelovanja podjetij na javnih raz-pisih, pomoč gradbenim podjetjem pri kandidiranju na javnih razpisih v Sloveniji in Italiji ter vzpostavitev čezmejnega porta-la za podporo konkurenčnosti na področju gradbeništva.Ob koncu srečanja je predsednica sekcije za gostinstvo in turi-zem ter živilsko dejavnost Katja Skok predstavila še promocij-ske aktivnosti in projekte, pri katerih bodo v letošnjem letu so-delovali kraško-brkinski gostinci. Dr. Stanislav Renčelj je spregovoril še o pomenu povezovanja in sodelovanja ter siner-giji slednjega. Župani in ostali predstavniki kraško-brkinskih občin so pozdra-vili tovrstno srečanje in predstavljene aktivnosti ter izrazili pri-pravljenost za sodelovanje pri vseh predstavljenih projektih. Podali so pregled stanja in prostorskih možnosti za izgradnjo industrijskih con v posamezni občini ter podporne ukrepe, ki jih nudi posamezna občina za razvoj podjetništva. V nadaljevanju je vodstvo zbornice podobno prestavitev pri-pravilo še za predstavnike medijev. Ob tem pa se je predsednik zbornice Milan Škapin predstavnikom medije zahvalil za sode-lovanje v preteklem letu ter izrazil upanje na še večje sodelova-nje v tem letu.

Marija Rogan Šik Foto: Doris Požar

SPOZNAVANJE KOLERABEV okviru projekta Vonji ter okusi Krasa in Brkinov, ki ga delno sofinancira Evropska unija iz razpisov LEADER, je bila v torek, 24. januarja, izvedena še zadnja delavnica v sklopu omenjenega projekta, tokrat na temo Spoznavanja kolerabe in jedi iz ko-lerabe, jedi iz krompirja in polenovke.

»Koleraba je ob zelju in repi včasih predstavljala pomemben vir prehrane. V zadnjih letih so bile jedi s kolerabo zanemarjene. Pojavlja se interes za ponovno vključitev kolerabe v vsakdanjo prehrano in v gostinsko ponudbo,« je udeležence nagovoril dr. Stanislav Renčelj, avtor številnih knjig in strokovnjak za gastro-nomijo.Udeleženci delavnice so spoznali kolerabo kot poljščino, njeno prehransko uporabnost in vrednost. Matjaž Lindič in Dejan Kri-žman, oba člana Sekcije za gostinstvo in turizem pri OOZ Seža-na in Društva Terra Carsus, sta demonstrirala pripravo jedi iz kolerabe po tradicionalnih receptih in na sodoben način. Zvr-stile so se predstavitve in pokušine jedi: kremna juha, koleraba na ubelč (čips), mineštra v kombinaciji s fižolom in s koruzo, pire skupaj s siljenimi svežimi poganjki – cimami v solati, ten-stana koleraba ter za konec še sladice, in sicer sladki in slani štruklji, zavihek ter mousse iz kolerabe, prelit s pasijonko. Brkinski gostinec Dejan Križman je prikazal pripravo tradicio-nalne brkinske jedi, krompir v zevnci. Povedal je, da je krompir v zevnci postal prepoznavna jed, ki jo vse pogosteje ponujajo

ob posameznih priložnostnih srečanjih. »Krompir v zevnci od-raža spoštljiv odnos do tradicionalne pridelave zelja in krom-pirja, ki sta vpeta v vsakdanjo prehrano«, je še dodal Križman.Delavnico je obogatil še Andrej Cerkvenik s Kozine s prikazom tradicionalnih kraško-brkinskih jedi iz polenovke. Udeleženci so se seznanili s postopki priprave jedi iz polenovke in poskusi-li polenovko v solati s kolerabo, polenovko na belo ter pole-novko na golaž z rumeno polento.

Doris PožarFoto: Doris Požar


MAREC 2012 MAREC 2012 med ljudmi med ljudmi

EKO KOTIČEKZBIRNI CENTER ODPADKOV

Na Zbirni center Hrpelje – Kozina ob vhodu v OIC Hrpelje lahko občani prinesete kosovne odpadke, nevarne odpadke (vsa olja in maščobe, barve, lake, embalažo, onesnaženo z nevarnimi snovmi …), večje količine odpadne embalaže, stiropor, izrabljeno elektronsko in električno opremo, zeleni odrez in vrtne odpadke, gume (4 gume na osebo letno), iztrošena oblačila, obleke in obutev …Urnik Zbirnega centra je objavljen v vsaki številki Občinskega glasila Občine Hrpelje - Kozina na zadnjih straneh.Za gospodarske subjekte je na voljo oddaja odpadkov v Centru za ravnanje z odpadki Sežana (CERO Sežana) ob cesti Sežana–Vrhovlje.

Urnik CERO Sežana:V zimskem obdobju od 1. 10. do 30. 4.:

vsak delovnik od 7:00 do 16:00,ob sobotah od 8:00 do 13:00.

V poletnem obdobju od 1. 5. do 30. 9.:vsak delovnik od 6:00 do 19:00,

ob sobotah od 8:00 do 13:00.

Kot lani bo tudi letos potekala akcija Očistimo Slovenijo. Na letošnji akciji, ki bo potekala 24. 3. 2012 bo sodelovalo tudi Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. Sežana.

ZELENI ODREZ IN VRTNI ODPADKI !!!

Kmalu bo prišel čas prvih obrezovanj, zato bi vas ob tej priložnosti opozorili na pravilno ravnanje z zelenim odrezom in odpadki z vrtov. Te odpadke je potrebno kompostirati na domačem kompostniku. Kdor take možnosti nima, lahko odpadke (ne glede na količino) brezplačno odda na Zbirnem centru. Zeleni odrez in vrtne odpadke je prepovedano odlagati v zabojnike za ostanek komunalnih odpadkov ali puščati na ekoloških otokih v rjavih zabojnikih za bio odpadke.

Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. Sežana

DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANA – DELO V 2011Društvo diabetikov Sežana je v preteklem letu izpolnilo večino načr-tovanih dejavnosti, vzrok za tistih nekaj neuresničenih je bila splošna finančna kriza ali tehnične težave.Ob zaključku leta smo se 9. decembra zbrali v restavraciji »Mahnič« v Matavunu. Taka srečanja, ki potekajo v prijetnem in sproščenem vzdušju, smo izkoristili za medsebojne pogovore o problemih in teža-vah, skupna za sladkorne bolnike, za še boljše medsebojno sporazu-

mevanje. Izmenjujemo si mnenja in poglede, kaj in kako bi lahko še storili za boljše delovanje društva. Manjkalo ni niti družabnosti in hu-manosti. Na ta dan sta imela dva prisotna člana rojstni dan, obdarili smo ju s simboličnim darilom. Ker se poleg finančne krize pojavljajo med nami tudi bolniki z zdravstvenimi težavami, smo izvedli nabira-nje sredstev za pomoč naši članici, ki se v zadnjem času s takimi teža-vami sooča. Sredstva smo ji izročili naslednjega dne.Ker ima naše društvo status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu, je bil naš predsednik 20. decembra povabljen na sprejem pri predsedniku države Danilu Türku in soprogi Bar-bari za predstavnike humanitarnih organizacij, ki je potekal v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju. V pogovoru nam je pred-sednik dal priznanje za pomembno vlogo humanitarnih organi-zacij v družbi ter za delo, ki ga opravljamo za svoje člane in osta-le, ki potrebujejo humanitarno pomoč.Za leto, ki je pred nami, imamo že pripravljene aktivnosti. S skupnim delom se bomo trudili uresničiti še kaj več. Smo društvo, odprto za vse. Naš član je lahko vsak, ne glede na to, ali je sladkorni bolnik ali ne. Več nas bo, močnejši bomo.

Jože VolovecFoto: Urad predsednika republike

REGIJSKA VARNA HIŠA KRAS ODPRLA VRATA ZA ŽENSKE IN OTROKE ŽRTVE NASILJA

Zmerjanje, žaljivke, udarci, brce, izsiljevanje glede denarja – žal se tovrstno nasilje dogaja tudi v naših domovih, skrito za štiri-mi stenami. Žrtve nasilja so najpogosteje ženske in otroci. Vča-sih ni druge možnosti, kot da se ženska (lahko s svojimi otroki) umakne v varno okolje in tako odpre možnost za spremembo sebi, otrokom in tudi tistemu, ki izvaja nasilje.Varna hiša predstavlja za ženske, ki so žrtve nasilja, možnost varnega umika, čas in prostor za razmislek ter iskanje novih poti. Varne hiše že več let delujejo po vsej Sloveniji, nazadnje pa se je odprla tudi Regijska varna hiša Kras na področju obal-no-kraške regije, s podporo naslednjih občin: Cerknica, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Miren -Kostanjevi-ca, Piran, Pivka, Postojna in Sežana. V letu 2012 upamo tudi na podporo s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zade-ve. Velika zahvala gre tudi donatorjem, nekaterim podjetjem in posameznikom, ki so omogočili, da smo opremili sobe in uredi-li hišo, primerno za bivanje (posteljnina, posoda, hrana …).

SPREJEM V VARNO HIŠOŽenska, ki potrebuje umik v varno hišo, pokliče v varno hišo na številko 070 754 530 in se dogovori za uvodni razgovor. Lahko pa se zglasi tudi na pristojnem centru za socialno delo. Pomoč v obliki informiranja in svetovanja dobijo tudi ženske, ki se še niso odločile za umik iz nasilja.

ŽIVLJENJE V VARNI HIŠIV varni hiši vsaka uporabnica dobi sobo, v skupni uporabi so kuhi-nja, jedilnica, dnevna soba, terasa ter dvorišče. Uporabnica sama vodi in skrbi za svoje gospodinjstvo ter je odgovorna za vzgojo in varstvo svojih otrok. Za sobivanje v varni hiši pa je pomembno tudi sodelovanje in dogovarjanje z drugimi uporabnicami.

Vsaka uporabnica ima v varni hiši svojo svetovalko, s pomo-čjo katere aktivno rešuje svojo situacijo. Glede na potrebe, zmožnosti in želje uporabnice izdelata individualni načrt. Glede na stopnjo ogroženosti izdelata varnostni načrt, ki ga prilagajata vsem okoliščinam, ki vplivajo na varnost uporab-nice, njenih otrok in sostanovalk. Zaradi varnosti je pomembno, da je lokacija varne hiše taj-na, kar morajo upoštevati tudi uporabnice. V kolikor upo-rabnica komurkoli pove za lokacijo hiše, se mora zaradi svo-je varnosti in varnosti sostanovalk v najkrajšem možnem času izseliti. Iz enakega razloga uporabnice ne smejo v hiši sprejemati obiskov.V hiši ni dovoljeno uživanje alkohola, prepovedanih drog in nepredpisanih zdravil. V varni hiši ne sprejemamo domačih živali.Uporabnica je lahko v hiši največ leto dni. Cena bivanja je enotna za vse uporabnice. Mesečni znesek znaša 30 % de-narne socialne pomoči za žensko, 10 % za prvega otroka ter 5 % za drugega in vsakega nadaljnjega otroka. V primeru, da se uporabnica znajde v hudi finančni stiski, se plačilo biva-nja ureja v okviru njenih finančnih zmožnosti.Pokličite nas, v kolikor potrebujete pomoč v stiski ali infor-macijo v zvezi z nasiljem. V Regijski varni hiši Kras pa bomo hvaležni tudi za vašo pomoč v obliki podarjenih oblačil, pri-pomočkov za otroke (avtosedeži, didaktične igrače ipd.), ve-seli bi bili tudi podarjene televizije, radia in podobno.

Valentina Kovač in Nataša Prelesnik Korošicstrokovni delavki VH Kras

DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANA25 let delovanja društva

Po nekajdnevnem premoru, ko smo pripravljali poročila o delu v minulem letu, smo pričeli na novo – z letošnjim programom.Ker se je letošnje leto pričelo z mrazom, smo se odločili, da prvo obdobje namenimo izobraževanju, saj za kaj drugega nismo imeli ugodnih pogojev.Prva naša akcija je bila učna delavnica z naslovom »Diabetično stopalo«. Ugo-tavljamo namreč, da smo v minulem obdobju imeli kar nekaj kirurških pose-gov pri naših članih. Tako smo že v ja-nuarju in začetku februarja organizirali delavnice v Divači, na Kozini, v Komnu in Sežani.Obisk delavnice je bil pričakovan, saj je zunaj brila ostra zima, podkrepljena z močno burjo.Učno delavnico je vodila dipl. msr. Klara

Peternelj, naša stalna sodelavka iz ZD Sežana.Prav tako v februarju smo imeli tudi občni zbor društva, letošnji je bil jubilejni, saj smo počastili že 25. letnico delovanja. Ob tej priliki smo pregledali minulo delo ter načrtovali dejavnosti v tem

letu. Na koncu smo zaslužnim članom podelili tudi priznanja.Kot je že pri nas običaj, smo po zaključ-ku občnega zbora gostili predstavnike iz Term Krka – Dolenjske toplice, in sicer Katjo Lazič, ki nam je predstavila njiho-vo ponudbo, in fizioterapevta Mirana Matkoviča, ki nam je pripravil predava-nje o bolečinah v hrbtu, podkrepljeno z video posnetki.

Jože VolovecFoto: Jože Volovec


MAREC 2012 MAREC 2012 med ljudmimed ljudmi

ETOLOŠKI PRISTOPI K REŠEVANJU PROBLEMA NAPADOV VOLKOV NA OVCE – PRVI REZULTATI

Volkovi z napadi na ovce ne povzročajo le ekonomske škode, problem ima širše razsežnosti. Napadi predstavljajo hud stres za živali, tudi za tiste v čredi, ki ob napadu niso neposredno prizadete – gre torej tudi za problem dobrobiti in zaščite živali. Rejci so dolžni preprečiti mučenje živali, vendar pa uveljavljena ukrepa – električna ograja in ovčarski psi – tega ne omogočata v zadostni meri. Ideje, da bi rejo ovc (in koz) na področju volka zamenjali z rejo drugih vrst živali (omenjajo predvsem govedo in konje) ni sprejemljiva s strokovnega vidika. Območja bivanja volkov se v znatni meri prekrivajo s t. i. območji z omejenimi možnostmi za kmetijstvo (OMD), ki so najbolj primerna za eks-tenzivno rejo živali, za kar je najbolj primerna drobnica. Poleg tega drobnica s svojim načinom paše ohranja biotsko raznoli-kost rastlinja na tem območju in preprečuje zaraščanje površin. Ovce in volkovi bodo zato tudi v bodoče prisiljeni bivati v istem prostoru, zato smo z vidika dobrobiti obeh vrst in ohranjanja kmetovanja na področjih volkov primorani iskati nove, bolj učinkovite metode preprečevanja napadov, ki so sprejemljivi tako za obe vrsti kot za rejce.V ta namen se je Izobraževalno društvo Noetova šola (prvotno dejavnost, izobraževanje na področju dobrobiti živali, je razširi-lo na področje raziskovanja) povezalo z družbo CABWIM z Ni-zozemske, ki se ukvarja z reševanjem problemov z divjimi žival-mi s pomočjo etoloških metod. Gre za inovativne pristope, prijazne do živali, ki upoštevajo in izkoriščajo njihove značilno-sti obnašanja in sposobnosti učenja. Pristop k reševanju pro-blemov z divjimi gosmi, ki pustošijo pašnike na Nizozemskem, je bil v letu 2011 nagrajen za inovacijo v kmetijstvu. Primerljive pristope je možno uporabiti tudi pri volkovih. Projektu sta se v nadaljevanju priključila AVALEN, Aleš Valenčič s.p. in Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V za-četni fazi je sodelovala tudi Zveza društev rejcev drobnice Slo-venije.

Projekt obsega tri faze, prva je že zaključena. V prvi fazi smo na področjih volka od oktobra 2010 do februarja 2011 s pomočjo obširnega vprašalnika obiskali 30 rejcev, ki so utrpeli napade volkov na ovce v obdobju 2008–2010, in 30 rejcev brez napa-dov. Iskali smo dejavnike okolja, črede in rejske prakse, ki bi lahko pripeljali do napadov. Želeli smo odgovoriti na vpraša-nje, zakaj na istem območju pri nekaterih rejcih volkovi napa-dajo ovce, pri drugih pa ne. V katerih dejavnikih se ti rejci razli-kujejo? Želeli smo torej narediti posnetek stanja na terenu s pomočjo izčrpnih informacij, pridobljenih od rejcev. Da je po-treba po iskanju novih metod prepoznana tudi drugje, potrju-jeta financerja prve faze – provinca Limburg na Nizozemskem, kjer se pripravljajo na prihod volkov (v času našega terenskega dela so bili oddaljeni le 150 km), in fundacija EuroNatur iz Nem-čije, ki se z različnih vidikov ukvarja z ekološkimi vprašanji.S primerjavo rejcev smo prišli do ugotovitev, navedenih v na-daljevanju. Navajamo samo najpomembnejše, statistično zna-čilne razlike med skupinama rejcev. Obširnejši rezultati so obja-vljeni v poročilu, ki bo kmalu prevedeno v slovenščino in dosegljivo na spletni strani Noetove šole (www.noetova-sola.si).Glavne razlike med rejci z napadi volkov na ovce in rejci brez napadov:- Ograje. 86 % rejcev z napadi in 33 % rejcev brez napadov upo-

rablja električne mreže. Ta podatek nakazuje, da rejci začnejo uporabljati električne mreže, ko se napadi enkrat začnejo, ven-dar z njihovo uporabo ne dosežejo ustreznega učinka. Rejci brez napadov pa pogosteje uporabljajo kombinacijo fizične in električne ograje (27 % v primerjavi s 4 % rejcev z napadi). Kom-binirane ograje zahtevajo daljši skok, večja je verjetnost elek-tričnega šoka in manjša verjetnost vstopa pod ograjo ali skozi luknje v ograji. Primerjali smo tudi uporabo mrežastih ograj (ne glede na prisotnost elektrike) in žičnatih ograj med skupinama rejcev. Rejci brez napadov pogosteje uporabljajo mreže (naj

RAZSTAVA DRUŠTVA »VEZI«»ODSEVI LIKOVNE KOLONIJE ŠTANJEL 2011«

Društvo »VEZI« je 2. novembra 2011 v prostorih Občine Divača organiziralo otvoritev slikarske razstave z naslovom »ODSEVI LIKOVNE KOLONIJE ŠTANJEL 2011«. Otvoritvi je sledil kratek kulturni program, kjer so se najprej predstavili člani recitatorske skupine Društva »VEZI«. Sergio Po-povič je predstavil svojo pesem z naslovom »Likovna kolonija Štanjel«, Emil Kovačič svojo pesem »Zima« ter Jelena Šardi svo-jo pravljico z naslovom »Vilinsko kraljestvo«. Učenci OŠ dr. Bo-gomira Magajne Divača pod vodstvom g. Petra Pačnika pa so nam večer popestrili z glasbeno točko. Na rog sta nam zaigrala Aljoša Mihelj in Jakob Gustinčič, na bariton pa Mitja Tominc. Zaigrali so nam Kranjsko dekle in Triglav moj dom. Za konec pa je pa je ga. Šardi predstavila razstavljena dela, ki so nastala na letošnji Likovni koloniji v Štanjelu in so bila na ogled do konca novembra 2011.Program Likovne kolonije Štanjel se že od leta 1999 tradicio-nalno izvaja pod okriljem Društva »VEZI«. Je edinstven projekt, ki ljudem s težavami v duševnem zdravju omogoča enake mo-žnosti za likovno ustvarjanje in medsebojno druženje ter večjo socialno vključenost. Uporabniki v spodbudnem in ustvarjal-

nem okolju izražajo svoje misli, občutke in doživljanja s pomo-čjo slikanja in ustvarjanja. Likovne kolonije v Štanjelu se običaj-no udeleži od 10 do 18 uporabnikov iz cele Slovenije. Likovna dela nastajajo v sodelovanju z mentorji in prostovoljci v likov-nih delavnicah, z uporabo različnih slikarskih tehnik in materi-alov. Pridružijo se tudi priznani slikarji, samostojni umetniki in slikarska amaterska društva ter ljudje z veseljem do slikanja. Individualne in skupinske delavnice slikanja so vodili mentorji likovne kolonije, in sicer Jano Milkovič, Vinko Tica, Jana Pilpach in Jelena Šardi. Pri ustvarjanju so se nam dnevno pridružili go-stje, ki so vsem udeležencem predstavili svojo tehniko slikanja – tako priznani slikarji in slikarke kakor tudi drugi umetniki iz lokalnega območja in tujine. Obiskal nas je tudi slikar Marjan Miklavec, ki je vsem prisotnim predstavil svojo tehniko slikanja ter ljubiteljska slikarka Anamarija Samec na likovni delavnici z jajčno tempero. Pridružile pa so se nam tudi članice Likovne sekcije Zlati Žarek pri FK Sežana ter člani Kulturnega Društva slikarjev amaterjev Tolmin. Vsakodnevno so se v popoldan-skem času in zvečer na koloniji odvijali različni kulturno-ume-tniški dogodki. Na letošnji likovni koloniji so sodelovali: Tea

'ŽIVIMO ZDRAVO' V GRADIŠČU PRI MATERIJIPredstavitev in prve delavnice projekta so že za nami. Podelimo skupaj z bralci prve napotke, ki smo jih osvojili ob predstavitvi DEJAVNIKOV TVEGANJA ZA SRČNO-ŽILNE

BOLEZNI z zdravnico Andrejo Vinšek Grilj iz ZD Ilirska Bistrica:Na zmanjšanje tveganja nastanka srčnožilnih bolezni lahko v veliki meri vplivamo sami s preventivnim delovanjem. Zdrav življenjski slog namreč obsega obvladovanje več dejavnikov, ki so udeleženi pri nastanku bolezni srca in ožilja. Z redno zmerno intenzivno vadbo večino dni v tednu, prehrano, ki vključuje ve-liko sadja, zelenjave in žitaric, a je obenem skopa z maščobami živalskega izvora, opuščanjem kajenja, manj tveganim uživa-njem alkohola ter z dobrim obvladovanjem stresa lahko kore-nito zmanjšamo nastanek bolezni, ki močno zmanjšujejo kako-vost življenja. Z zdravim načinom življenja znižamo krvni tlak, telesno težo, vrednosti sladkorja in maščob v krvi, posledično pa se upočasni proces staranja žil (ateroskleroza).

Udeleženci delavnice so si bili enotni, da je za uspešen proces zdravljenja nujen dober odnos med zdravnikom in bolnikom, dobro poznavanje bolezni, obvladovanje dejavnikov tveganja in skrbno jemanje zdravil. Le povezanost vseh aktivnosti lahko vodi do cilja, da živimo zdravo, dolgo in kvalitetno!Na naslednji delavnici smo merili dejavnike tveganja in med seboj ponovili vse napotke za ohranjanje in krepitev zdravja, predvsem pa tiste, na katere vplivamo sami.Za nami je tudi že delavnica o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju raka in predrakavih sprememb z zdravnico Ja-dranko Vrh - Jermančič. Tudi rakave bolezni uspešno prepre-čujemo z zdravim načinom življenja, predvsem pa lahko z vključevanjem v preventivne programe pravočasno odkrije-mo rak materničnega vratu - ZORA, rak dojke - DORA in rak debelega črevesa in danke - SVIT. Udeležite se programov, naredite to za svoje zdravje: KDOR ZGODAJ ODKRIJE - RAKA UBIJE!

Naslednja delavnica je 13. marca ob 18. uri v prostorih KS Gradišče pri Materiji:

»TRENING MIŠIC MEDENIČNEGA DNA« z mag. Darijo Šćepanović in Lidijo Žgur,

obe dipl. fizioterapevtki iz UKC Ljubljana.VABLJENI!

Nevenka Ražman, regijska koordinatorica projekta »Živimo zdravo«

Smonker s Pesmijo gongov, člani Društva Srebrna iz Senožeč pod vodstvom plesne mentorice Nataše Đukić Vasić in Ljuba

Vasića, predstavila se je tudi skupina orientalskih plesalk, plesa-li smo ob zvokih »one man« benda g. Marka Hrabarja. Različne kulturne skupine so s svojimi nastopi na grajskem dvorišču likovni koloniji dale še dodatno vrednost. Ob zaključ-ku smo pripravili tudi slavnostno prireditev s podelitvijo pri-znanj udeležencem in vsem prostovoljcem, kulturnim progra-mom ter otvoritvijo razstave likovnih del v galeriji štanjelskega gradu, ki je bila na ogled tri tedne. Veseli smo, da dosegamo cilje likovne kolonije, ki so usmerjeni tako v likovno ustvarjanje kot tudi v ustvarjalno preživljanje prostega časa, tkanje prijateljskih vezi in povezovanje s sku-pnostjo. Zahvaljujemo se vsem sofinancerjem programa, Fun-daciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji – FIHO ter Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Društvo »VEZI«Valentina Čokelj, univ. dipl. soc. del.,

str. del. za program Mreža stanovanjskih skupin, in Karmen Magarit, dipl. soc. del,

vodja programa Mreža dnevnih centrov


MAREC 2012 MAREC 2012 med ljudmi med ljudmi

USPEHI NAŠIH V KARATEJU – ČESTITKE!

V divaški telovadnici OŠ potekajo dvakrat tedensko intenzivne vaje karateja pod vodstvom učitelja Sama Grosa.V nedeljo, 12. februarja, smo se udeležili državnega prvenstva v Meži-ci, od koder smo se vrnili s kar 28 medaljami in sedmimi četrtimi mesti v različnih kategorijah.Ker je nekaj članov tudi iz naše občine, je prav, da jih ob tej priložnosti poimenujemo: - četrto mesto v svojih kategorijah v katah so zasedli: Tomaž Stančič,

Tadej Stančič in Daniela Stančič,

- tretje mesto v katah sta zasedla: Staš Korva in Metka Žerjal,- posamezniki so se pomerili tudi v napovedanih borbah, kjer sta tre-

tje mesto zasedla: Metka Žerjal in Staš Korva.Na koncu naj dodamo še tole: vsedržavne pozornosti so bili Divačani deležni že ob odprtju tekmovanja, ko je KK Bushi prejel pokal za uvr-stitev na 2. mesto v pokalnem tekmovanju za leto 2011.Še enkrat vse čestitke dobitnikom priznanj in še veliko nadaljnjih uspehov.

članica KK Bushi

NENAD KRSTIĆ IN PETER LJUBIČ NA OLIMPIJSKE IGRE

V LONDON!Slovenska rokometna sodnika Nenad Krstić in Peter Ljubič sta dobila še eno veliko priznanje za svoje delo! Mednarodna ro-kometna zveza (IHF) ju je namreč izbrala v skupino 17 sodni-ških parov za delitev pravice na igrišču na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu. Menda ni treba poudarjati, da gre za največje športno tekmo-vanje na svetu! Obenem velja izpostaviti, da sta Krstić in Ljubič sodila tudi na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, kar pome-ni, da bosta že drugič zapored udeleženca OI.Tudi na zadnjem večjem sojenju na Evropskem prvenstvu v Sr-biji sta potrdila, da sodita v sam vrh sodniških parov. EHF ju je delegirala tudi za polfinalni dvoboj med Španijo in Dansko. Več o pripravah na OI v naslednjih številkah glasila.

Ester Mihalič

Foto: RZ Slovenije: Krstić in Ljubič z maskoto evropskega prvenstva v Srbiji

Vir: Rokometna zveza Slovenije

BG 2000 NA REVIJI GODBV soboto, 4. februarja, je v Ilirski Bistrici potekala 18. revija kraških pihalnih godb, ki smo se je udeležili tudi mi, Brkinska godba 2000. Popoldne smo imeli kratko generalko v našem domu, nato pa smo se odpeljali v Ilirsko Bistrico. Ob prihodu so nas napotili v sobo, kjer smo odložili inštrumente in imeli kratke tonske vaje. Ker je bilo še kar nekaj časa do nastopa, smo nekateri godbeniki ostali v dvorani, in se tam greli, kajti dan je bil zelo mrzel. Ob 19.00 se je začel koncert. Nasto-pili smo kot prvi, in sicer s skladbami: Indiana Jones, Batman in James Bond. Poželi smo kar bučen aplavz, kljub temu da je bilo obiskovalcev na žalost malo. Sle-dila sta še dva orkestra, in sicer: Pihalni orkester Ilirska Bistrica pod vodstvom dirigenta Josipa Grgasoviča in Godbeno društvo Nabrežina pod vodstvom dirigen-ta Sergia Grattona. Po končani prireditvi je sledila po-gostitev v okrepčevalnici Grill Danilo.

Jerneja Škrlj

bodo električne ali fizične – farmer pletivo) kot žičnate ograje. Mreže so torej same po sebi, ne glede na prisotnost elektrike, bolj učinkovita zaščita kot žičnate ograje, pri katerih je vstop lažji med žicami ali pod ograjo.

- Uporaba psov. Glede uporabe psov ni bilo razlike med skupi-nama rejcev. V obeh skupinah je imela polovica rejcev psa, ve-činoma dva na čredo ovc. Tudi število ubitih ovc na napad ni bilo manjše ob prisotnosti psov. Raziskave kažejo, da ima pozi-tiven vpliv šele prisotnost štirih ali več psov, pri manj kot štirih psih je lahko celo več napadov (njihova prisotnost lahko priva-blja volkove).

- Nočno zapiranje živali in čas vodenja v nočno zavetje. Pri rej-cih brez napadov je bolj pogosto nočno zapiranje ovc v hlev ali zunanje ograde. Pri tem je pomemben tudi čas vodenja v noč-no zavetje – rejci brez napadov bolj pogosto vodijo ovce v noč-no zavetje pred mrakom. Ti rezultati odražajo večjo verjetnost napadov v temi. Vendar pa je imelo v naši raziskavi nočne na-pade samo 59 % rejcev, pri ostalih je prihajalo do napadov v mraku ali podnevi. Raziskave kažejo, da pogostost napadov podnevi lahko z leti narašča. Sprva je večja verjetnost nočnih napadov, glede na lokalne izkušnje volkov pa lahko začnejo naraščati napadi podnevi.

- Prisotnost koz: Rejci z napadi imajo pogosteje mešane črede s kozami. Pri tem je lahko pomemben dejavnik dejstvo, da koze pasejo na bolj zaraščenih površinah in da gredo koze globlje v gozd, kjer je verjetnost napadov večja kot na planem. Lahko gre tudi za vpliv vonja ali načina oglašanja, ki sta vezana na smer vetra.

- Smer vetra. Dejansko je bila pri rejcih z napadi bolj pogosta smer vetra od pašnika proti gozdu (še posebno pri rejcih s ko-zami).

- Oglašanje ovc. Pri rejcih z napadi so bile ovce med striženjem in ponoči bolj tihe kot pri rejcih brez napadov. To obnašanje je lahko povezano s stanjem kroničnega stresa, ki ga doživljajo živali v napadenih čredah pri ponavljajočih se napadih.

Druga faza raziskave je usmerjena na odvračanje volkov, ki že izbirajo ovce kot plen. Za te volkove morajo ovce postati neva-ren plen. Nevaren plen pa postanejo takrat, ko je prisoten ne-prijeten dražljaj, ki ga neposredno povežejo s konzumacijo ovce. Trenutno smo v fazi pridobivanja dovoljenja za predho-dni poskus v drugi fazi. Finančno bomo lahko pokrili še ome-njeni predposkus, za nadaljevanje druge faze pa moramo še pridobiti sredstva. Tretja faza pa bo osredotočena na volkove, ki še ne prepoznavajo ovc kot plena. Združitev tehnologije, ki je že na voljo, z mehanizmi učenja pri živalih lahko prinese nove metode učinkovite in sprejemljive zaščite pred napadi. Izvedba druge in tretje faze je odvisna od uspešnosti pri prido-bivanju sredstev. Pri tem podpora rejcev ni zanemarljiva.

dr. Nataša Siard, Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Informacije: dr. Nataša Siard, [email protected], tel.: 01 / 320 38 73 in Aleš Valenčič, [email protected], tel.: 040 799 889

SREBRO ZA BRKINSKI SLIVOVEC V ROKE FRANCU JELUŠIČU

Franc Jelušič iz Slop, predsednik društva proizvajalcev Brkin-skega slivovca, se je letos drugič udeležil ocenjevanja alko-holnih pijač v okviru mednarodnega kmetijskega sejma v No-vem Sadu. Strokovna komisija je skupno ocenila 164 vzorcev vina in žganih pijač.Na prireditvi v Novem Sadu bodo 23. februarja podelili 36 ve-likih zlatih medalj, 96 srebrnih, 10 bronastih, 9 plaket in 15 šampionov.Med njimi bo tudi Franc Jelušič, ki bo tokrat prejel srebrno medaljo za Brkinski slivovec.Franc z doseženimi rezultati na različnih domačih in medna-rodnih ocenjevanjih dokazuje, da je njegov Brkinski slivovec žganje visoke kakovosti, ki postaja vse bolj cenjeno.

Milena Štolfa



OBČNI ZBOR PD SLAVNIKV soboto, 21. januarja, je Planinsko društvo Slavnik izvedlo redni letni občni zbor. Dobili smo se v lovski koči na Glavici. Prisotnih je bilo 34 članov od skupno 219. Članstvo smo seznanili s finančnim poslovanjem in izvedenimi programi v letu 2011. Pohvalimo lahko vse odseke v društvu, ki dobro in zagnano opravljajo svoje delo, ki v glavnem temelji na prostovoljnem delu. Vodniški odsek poskrbi za primerne in varno organizirane izlete, mladinski odsek skrbi za podmladek in organizira poletni tabor pod šotori. Markacisti se potrudijo vzdrževati poti, nadelati nove poti in postavljati primerne ta-ble oziroma oznake, da na pohodih ne zaidemo. O izvedenih aktivnostih je poročal tudi Obalni alpinistični odsek, ki je v pre-teklem letu začel delovati kot samostojni alpinistični klub pri PZS. Na občnem zboru bi morali opraviti volitve organov društva.

Žal pa nismo dobili kandidatov, ki bi bili pripravljeni prevzeti posamezne funkcije. V ta namen smo imeli kar nekaj sej uprav-nega odbora. Prisotni na zboru so podprli naše delo in se niso strinjali, da bi društvo prenehalo z delovanjem. Dogovorili smo se, da dosedanje vodstvo opravlja delo do volilnega občnega zbora, ki naj bi ga sklicali čim prej. Zato so še vedno dobrodošli kandidati, ki ste pripravljeni prispevati k nadaljevanju organi-ziranega planinstva v naši občini. Občni zbor se je zaključil z okusnim golažem in polento. Zahvala gre vsem, ki so kakorko-li pripomogli k pripravi, izvedbi in dobremu razpoloženju na občnem zboru.Pisal se je 22. februar 2002, natanko pred desetimi leti, ko se je Planinsko društvo Slavnik uradno ustanovilo, predhodno pa je delovalo kot sekcija pod okriljem OPD Koper. Nagovarjam vse, ki boste prispevek prebrali in imate radi na-ravo in gore, da se zglasite v našem društvu. Še posebej tiste, ki bi bili v društvu pripravljeni poprijeti za delo. Upravnemu odboru se namreč izteka mandat, kljub temu bo opravljal vse aktivnosti. Zglasite se lahko ob četrtkih med 18. in 20. uro tudi za more-bitne nasvete ali obnovitev članarine, ki je letos ugodnejša za družine.Potrebujemo svež veter, sveže sile, ki bi dale zagon in nada-ljevale delo društva. Pomagajte nam sestaviti »kandidacijsko listo«, da bomo lahko izvedli volitve.

Za Planinsko društvo Slavnik, Suzana Godina Jelušič

TOPLO NA KULTURNI DAN (KER SMO SAMI TAKO IZBRALI)S pesmijo, zapeto in brano, smo kulturni dan obeležili tudi v naših krajih. Kljubovali smo vremenskim razmeram, ki so spominjale na aktualno stanje kulture v naši ljubi državi – neprijazno, temno in hladno. Burja je pihala na vso moč, ze-blo je in v začetku februarja je bil dan še vedno dolg.Razmišljali smo, da bi praznovanje kulturnega praznika pre-stavili na kak drugi dan, a preprosto ni bilo drugega datu-ma, bližale so se počitnice, pust, marca pa so že drugi pra-zniki. Pomislili smo, da so se kulturna srečanja pravzaprav dogajala v najbolj težkih okoliščinah in v trenutku smo se počutili uporniki, ki kljubujejo vremenu in vsemu, kar se kul-

turi zoperstavlja na pot. Pravzaprav nam je bilo prav toplo v razstavnem prostoru Kulturnega doma Hrpelje, še pose-bej, ko so s pesmijo pričeli pevci MoPZ Slavnik in je njihova zborovodkinja Andreja Hrvatin visoko dvignila dirigentsko paličico. Pevci so bili tudi organizatorji kulturnega progra-ma. Zatem so zapeli ubrani glasovi Kvarteta Utrip, posebej nas je s harmoniko navdušil Sven Orešnik ter mladi glasbe-niki Brkinskega kvinteta trobil. Na Prešernovo ljubezen nas je spomnil Matic Štavar z zaigrano in zapeto »Julijo«. Med zapeto pesmijo so nas nagovarjali mladi kulturniki osnovne šole z branjem svojih rim in rim slovenskih avtorjev. V kul-turni šopek so jih zbrale mentorice Ksenja Lazar, Vlasta Race Boljunčič in Tjaša Race. Program je s pozdravno mislijo za-ključil podžupan Peter Boršič. Vsem, ki ste se nam pridružili, se zahvaljujemo za solidar-nost!

Ester Mihalič

FOTOUTRINKI S PREDSTAVE CVETLIČNIKI

V Kulturnem domu Hrpelje smo v okviru januarske mesečne pred-stave za otroke gostili čisto prave Cvetličnike – prišli so naravnost iz risanke in se pri nas prav lepo imeli. Skupaj smo prisluhnili zgodbi, je-dli piškote, ki jih je spekla Spominčica, in se s Cvetličniki malo poigrali.

Ester Mihalič

PUSTNO V SSG TRSTOgled predstave Šoferji za vse čase v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu se je razvil v lep večer za 23 ljubiteljev gle-dališča, ki smo bolj ali manj redni obiskovalci KD Hrpelje. Za nekatere je bil to celo prvi obisk tržaškega slovenskega gleda-lišča. Sveža, aktualna in na trenutke presenetljiva predstava nas je z odlično igro Minu Kjuder, Vladimirja Jurca in drugih držala v napetosti vse do konca. Predstavo smo ogledali 17. februarja, v pustnem času, in tudi v SSG so si večer zamislili pustno. Obudili so staro navado prirejanja pustnega plesa. Tako nas je po predstavi čakal pravi ansambel, pustno okraše-na avla, krofi, kroštole in druge dobrote na mizah. Naša druž-ba si je vzela še nekaj časa in se sprostila ob medsebojnem druženju. Nekateri so tudi zaplesali ob zvokih starih melodij. Zaključili smo z mislijo, da se kmalu spet vrnemo v tržaško gledališče.

Ester Mihalič

POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI!

DOBRODOŠLI, Đemile, Nik B.

in Nik H.!

Moja prva osebna izkaznica

Ime in priimek: ĐEMILE IMEROSKARojena: 12. 10. 2011 v PostojniDolžina in teža: 54 cm in 3230 gStarša: Zulfija in SafetBratec: Faik

Mala princeska se že lahko pohvali s svojim prvim obiskom Makedonije. Da jih bo

razveselila deklica, so vedeli samo starši in stari starši. Njeno rojstvo je spremljal

tata, ki je svoji hčerkici tudi izbral ime. Naj povemo, da je bilo tako ime tatijevi

noni. Doma je na Đemile čakal živahni, štiriletni bratec Faik, ki komaj čaka, da

sestrica zraste, da se bosta skupaj igrala. Đemile uživa v vodi in se zelo rada pogo-

varja, kar sva tudi sami opazili, ko sva bili na obisku na Kozini, kjer družina stanuje.


Ime in priimek: NIK HRVATINRojen: 5. 2. 2012 v PostojniDolžina in teža: 53 cm, 3400 g Starša: Nina in Peter

Nik je bil najlepše rojstnodnevno darilo za mamico, ki je praznovala svoj rojstni dan le dan kasneje. Radovedni očka je želel vedeti za spol vnaprej, izbral pa je tudi ime in bil zraven pri porodu. Nik je pravi zaspanček, ponoči se zbudi le enkrat, čez dan pa veliko papa in spet spi. Nika zelo rad obišče bratranček Roko, ki je zelo zaskrbljen, kadar Nik malo pojoka. Komaj čakajo lepše vreme, da se bodo lahko skupaj sprehajali.


Ime in priimek: NIK BENČIČRojen: 31. 1. 2012 Dolžina in teža: 54 cm in 4070 g Starša: Erna in Bojan

Po spolu prvorojenca družina ni povprašala pred njegovim rojstvom, želeli so, da ostane presenečenje. Starša povesta, da je njun Nikec priden čez dan. Rad se crta. Pri porodu je prisostvoval tudi tatko, ki je tokrat imel glavno besedo pri izbiri imena. Družinica se na sprehode po domačih Povžanah še ni odpravila, saj čakajo na toplejše vreme.

»Mnogo cvetlic imam«, je rekel. »Vendar so otroci najlepše cvetlice od vseh.«(Oscar Wilde)

Pripravili: Mojca Grk in Monika Zobec



MA'AT FRATERNITAS ESSENORUM

Knjižnica Kozina je na februarskem srečanju krožkarjev ŠK »Spo-znaj se« gostila predstavnika reda Esenov, gnostično usmerjene, judovske verske skupnosti, ki je nastala okoli leta 150 pr. n. št.

in izginila s padcem Jeruzalema in rimsko zadušitvijo judovske-ga upora leta 70 po Kristusu. Mnoge, sicer ločene, a povezane skupine tistega obdobja, so delile podobna mistična, eshatolo-ška, mesijanska in asketična prepričanja. Leta 1947 so pri kraju Kumran ob Mrtvem morju našli rokopise, imenovane Kumranski rokopisi, ki naj bi pripadali Esenom. Znan je tudi Esenski evange-lij miru. Na svetu obstaja nekaj skupin, ki trdijo, da so nasledniki antičnih Esenov. V Sloveniji so zbrani v Slovenskem društvu za psihične raziskave, ki ima sedež v Horjulu. Njihova prizadevanja so usmerjena k pravičnosti, varovanju narave in miru. Esensko preporajanje, kateremu so se krožkarji prepustili tako v teore-tičnem kot praktičnem delu, je z drugo besedo prečiščevalna meditacija z zavestnim energijskim dihanjem in ponavljanjem različnih manter. Gost Janez Garbajs je povedal, da redno prak-ticiranje preprostih vaj čisti duha, um in telo, posledično pa se ustvarjajo pogoji za zdravje, uspeh in dolgotrajno zadovoljstvo. Več o Esenih si lahko preberete na spletni strani MFE-EBH.

Patricija DodičFoto: Patricija Dodič

V DEŽELI PESKA IN SONCAV Knjižnici Kozina so na predvečer kulturnega praznika gostili mlado avtorico Anjel Lavin, ki je predstavila svoj knjižni prve-nec Poti v pesku. Da gre za nadarjeno in posebno dekle, je po-trdila tudi moderatorka večera, likovna umetnica Karin Lavin, sicer avtoričina mama in spodbujevalka nadebudne mlade pi-sateljice. Anjel Lavin je s pomočjo različnih sponzorjev in OŠ Dutovlje ter Občine Sežana izdala v samozaložbi zgodbo, pol-no drobnih sporočil, k jih ponotranja ob treniranju karateja od ranega otroštva dalje. Zgodba govori o dobrem in zlem - skri-ta, čakajoča, napisana zato, trdi avtorica, ker si želi biti brana. »Naša življenja so zgodbe o poteh v pesku, nekje jih veter briše, drugje pa nastajajo nove,« pravi mlada ustvarjalka, ki je svojo knjigo ilustrirala sama. Večer sta glasbeno popestrili flavtistki Neža Terčon in Gaja Bašič, tekst sta prebirali Tjaša Sila in Sara Furlan. Ob avtoričini diaprojekciji si je marsikdo zaželel, da bi njena sporočila naletela na mnoga odprta srca in da bi bodoči svet morda gradili ravno takšni, razmišljujoči mladi, kot je La-vinova.

Patricija DodičFoto: Patricija Dodič

V VSAK DOM NA PRIMORSKEM KNJIGO »VSTALA PRIMORSKA SI V NOVEM ŽIVLJENJU«

Primorska je specifično ozemlje, ki ga oblikuje splet zgodo-vinskih in čustvenih okoliščin. Primorska zgodovina, še po-sebej od leta 1945, ki zaznamuje osvoboditev Primorske, pa vse do leta 1990, ki predstavlja osamosvojitev Slovenije, je še vedno premalo poznana, zlasti pri mladih. Zato je zbornik »Vstala Primorska si v novem življenju« dobrodošel učbenik pedagoškim delavcem in zgodovinska čitanka za mlade. Knjiga je tudi namenjena v vsak dom Primorske, saj so izda-jatelji poskrbeli za sprejemljivo ceno (20 evrov).Na več kot 240 straneh nam zbornik ponuja zanimive vsebine pisane besede kot tudi slikovnega materiala. Zbornik je v na-kladi 800 izvodov (od katerih je že prodanih 500) izdal Goriški muzej v sodelovanju z Območnim odborom ZB za vrednote NOB Nova Gorica, Raziskovalno postajo ZRC SAZU Nova Gorica in obema krovnima organizacijama slovenske etične skupno-sti v Italiji (Slovensko kulturno gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij). Petsto izvodov je do sedaj že pošlo, saj se knjiga velikega formata A4 s trdimi platnicami prodaja po sprejemljivi ceni, kajti avtorji prispevkov so se odpovedali ho-norarju. Tako so se stroški znatno znižali. Knjigo, katere glavni urednik je zgodovinar in publicist dr. Branko Marušič iz Nove Gorice, je tiskala komenska tiskarna Luin, oblikoval jo je Pavel Medvešček, lektorirala pa Tjaša Žorž. Knjiga ni v prosti prodaji, mogoče jo je dobiti le pri izdajateljih.To primorsko zgodovinsko čitanko, kot je imenuje dr. Marušič, so do sedaj predstavili že v Trstu, Kopru, Novi Gorici in Ilirski Bi-strici, 25. januarja pa je doživela predstavitev tudi v Sežani, kjer so se v veliki občinski sejni dvorani zbrali številni člani in za-govorniki vrednot NOB, predstavniki borčevskih in veteranskih organizacij, društva Sever kot tudi odborniki VZPI-A.N.P.I. Trst. Knjigo so predstavili člani uredniškega odbora dr. Branko Ma-rušič, Štefan Cigoj in Jože Šušmelj. Zbrane je nagovoril domači podžupan David Škabar, ki je med drugim dejal, da v Sežani kot tudi na Krasu in v Brkinih živijo ponosni in zavedni Slovenci, ki znajo ceniti in spoštovati svojo zgodovino. »Vsaka knjiga o Primorski ima v naših domovih posebno mesto. Primorci smo vedno znali stopiti skupaj,« je med drugim dejal Škabar. Poseb-na gostja je bila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, prav tako zavedna Kraševka in Primorka, na katero so domačini po-nosni.

»Narod, ki ne pozna dobro svoje preteklosti, ni vreden svoje pri-

hodnosti, pravi pregovor. Vsi smo prepričani, da je primorska zgo-dovina premalo poznana in preveč prezrta, še zlasti obdobje od osvoboditve (1945) do osamosvojitve (1990). Teh 45 let je v zgo-dovinskem mraku. Vodilo pri pisanju knjige je bilo posredovati re-snico (brez olepšav) in to, da mora biti knjiga last vseh Primorcev, hkrati pa naj svoje mesto dobi tudi v osnovnih in srednjih šolah kot pedagoški pripomoček,« je med drugim poudaril uvodničar diplomat Štefan Cigoj. Vsi, ki so jo kupili, so jo že sprejeli za svo-jo. Dober odziv je imela tudi na vseh dosedanjih predstavitvah.Vsi so si bili enotni, da je Primorska specifična prav zaradi svoje zgodovinske preteklosti in ravno to so številni avtorji tudi pred-stavili v knjigi, ki zajema obdobje od leta 1945 do 1990. V zbor-niku »Vstala Primorska si v novem življenju« je sodelovalo 106 avtorjev, od katerih jih je že 53 pokojnih. Gre za zgodovinske in literarne zapise, zastopanih pa je več kot 60 umetnikov. Gradi-vo sestavlja izbor spominov ljudi, ki so po 1945. letu delovali in živeli na Primorskem. Dodani so odlomki objav zgodovinarjev in publicistov, političnih govorov, literarnih del in umetniških del. O vsebini knjige z bogatim izborom fotografij je spregovo-ril zgodovinar dr. Branko Marušič.

»Naslov knjige smo vzeli po prvem verzu zadnje kitice pesmi Vsta-jenje Primorske, ki jo je napisal leta 1944 na Križni gori nad Colom pravnik dr. Lev Svetek Zorin, partizan na Primorskem. Pesem, ki jo je uglasbil skladatelj Rado Simoniti, pa se prepeva kot primor-ska himna. Kaj je Primorska? Je ozemlje, ki je splet zgodovinskih in čustvenih okoliščin. V knjigi je vključeno tudi dogajanje v Kanal-ski dolini in Beneški Sloveniji. Primorska sega od vrha Triglava do morja,« je povedal dr. Marušič. Uvod v knjigo je napisal predsednik borčevske organizacije Ja-nez Stanovnik, medtem ko Rudi Pavšič spregovori o OF in Slo-vencih v Italiji. Drago Štoka piše o strelih z jasnega - kominfor-mu. V knjigi je tudi prispevek domačega zgodovinarja Damjana Guština (iz Šepulj) o Osvoboditvi Primorske leta 1945 – izbruhu navdušenja in grenkobah umika iz Trsta, medtem ko etnolog Milko Matičetov, rojen 1919. leta v Koprivi, piše v članku »Pred nami je Trst – naprej!« o zgodbi slovenskega tankista iz bojev za osvoboditev našega Trsta. V zborniku zasledimo tudi odlomka dveh govorov tovariša Tita (6. 9. 1953 na zborovanju na Okroglici in 21. 11. 1954 v Kopru). Sledijo tudi prispevki domačih rojakov akademika Cirila Zlobca »Oče in sin … sedemdeseta leta«, go-spodarstvenika Rudija Dujca »Nekateri problemi hitrejšega go-spodarskega razvoja na Obali« in dr. Jožeta Pirjevca »Past«. Naj omenimo še nekaj domačih slikarjev, kot so Lojze Spacal, Avgust Černigoj, Robert Hlavaty, Tone Kralj idr.Diplomat Jože Šušmelj, ki se v knjigi predstavlja s prispevkom o Videmskih sporazumih, je predstavil nastajanje ideje zbornika, s katerim so počastili 70-letnico OF in 20-letnico osamosvoji-tve Slovenije. »Iz prvotne ideje o drobni zgibanki oz. brošuri se je oblikoval uredniški odbor z dr. Brankom Marušičem na čelu. Tako smo pregledali več kot 600 člankov in knjig ter iz njih izluščili 106 avtorjev in enakopravno predstavili politične, gospodarske in kul-turne dogodke. Eno izmed izhodišč je bilo tudi to, da vključimo tudi zamejski prostor in da je knjiga uravnotežena. Enakovredno so zastopani tudi tisti, ki se v tem obdobju niso strinjali s takratno ureditvijo. Na koncu prispevkov so objavljeni tudi viri. Zasledovali

smo cilje, da povežemo Primorsko in vzpodbudimo pripadnost do nje,« pravi Šušmelj. Domača ministrica dr. Ljubica Jelušič je med drugim dejala, da se Primorci čutimo bolj samosvoji … in da so na predstavitvi v Sežani, ki je pomenila predstavitev za celoten Kras in Brkine, prisostvovali tudi ljudje, ki pišejo o naši zgodovini. Še posebej je izpostavila Klelijo Potokar. »Razumevanje in čutenje domolju-bja na Primorskem je drugačno kot po drugih krajih Slovenije. Do-kazali smo, da se da preživeti skozi težko zgodovino z uravnote-ženostjo in tudi s sprejemanjem in razumevanjem prostora okrog

nas in tistih ljudi, ki so drugačni in živijo izven naših meja. Resnice iz te knjige bomo še kako potrebovali vsak dan, da nas ne bo me-talo z leve na desno in z desne na levo …« je zaključila Jelušičeva.Predstavitev knjige, ki jo je vodila Ana Godnik, so zaključili s pesmijo Vstajenje Primorske, ki jo je na harmoniko zaigral Ma-tej Felicjan, ki je poskrbel tudi za prijeten uvod s partizanskimi pesmimi.

Olga KnezFoto: Olga Knez



KRAJINE IN AKTI V Knjižnici Kozina je od 13. februarja do konca meseca raz-stavljal profesor likovne umetnosti David Kovačič. Avtor slik pravi, da ga privlači narava in njeno nenehno spreminjanje. V Ljubljani je zaključil Srednjo šolo za oblikovanje in foto-grafijo, svojo ustvarjalnost pa naprej razvijal na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani in leta 2000 diplomiral z odliko kot profesor likovne umetnosti. »Opazujem, za hip razmislim in že sledi jasna in odločna po-teza – prenos barve na papir ali platno. Uporabljam značilne barvne odtenke in ustvarjam impresionistično-realistične slike,« se predstavlja slikar na svoji spletni strani. Najraje in največ se izraža z oljnimi barvami na platnu. Priljubljena te-matika so portreti, akti in krajinski motivi Notranjske – pre-sihajoče Cerkniško jezero in okoliške ponikalnice, gozdnato gričevje in polja, kozolci, stogi, kmečke hiše idr. David Kovačič slika tudi po naročilu.

Patricija DodičFoto: internet

KOSOVELOVA KNJIŽNICA PRISTOPILA K SISTEMU BREZŽIČNIH OMREŽIJ LIBROAM

Kosovelova knjižnica Sežana je novembra 2011 postala del slovenskega sistema gostovanja v brezžičnih omrežjih LI-BROAM (library roaming) in EDUROAM (education roaming). Knjižnica z uporabo brezžičnega omrežja Libroam svojim

uporabnikom zagotavlja, da lahko z lastnimi prenosnimi računalniki ali drugimi mobilnimi napravami brezplačno in varno dostopajo do brezžičnega omrežja. Edini pogoj za to je, da so člani knjižnice ali katerekoli njene podružnice (Knji-žnica Divača, Knjižnica Komen in Knjižnica Kozina), da v knji-žnici nimajo dolgov, ne kršijo ali niso kršili pravil, ki veljajo v omrežju Eduroam, in imajo dodeljeno geslo za dostop do

KRESNIČKE ČARAJO PONOČIPrva letošnja pravljica je v Knjižnici Kozina pričarala tolikoo-ooooooooo kresničk, da se je od svetlobe vsem otrokom, ki so pravljico prišli poslušat, bleščalo v srčku in pred očmi še dolgo tja v novo leto. Tistim pa, ki jih ni bilo … Hm, kaj naj rečemo … Nedvomno se jim bodo ravno tako svetila krilca v srčku, le … hm … malce manj časa, pravijo Luna in Kresni-ček Nino in njegova mama in še kdo. Ja, drugič pač pridite,

otroci, pogledat in poslušat, kaj vam ima pravljica povedati – morda ravno tisto, kar si boste želeli slišati☺. Skratka, bilo je lepo. Ja, bilo je prelepo. Ker male kresničke naredijo noč, ki je temna in črna in še črnejša, lepšo, lepšejšo☺. In čarob-nejšo. Ampak … da si ne bi mislili, da je bila Luna na nebu kresničkam konkurenčna, kot se menda moderno reče. Kje pa! Želela si je le, da bi ji kresničke pomagale, saj vse noči lazi sem pa tja in sveti in blešči in nam ne pusti spati in to in ono. Kako zna biti noč čudovita, ko se proti nebesnemu svo-du dviga na stotine kresničk! Ste jih kdaj opazovali v gozdu, ponoči? Le dajte! In kako lepa je predstava, kot je bila ta! Pripravili sta jo marljivi sežanski knjižničarki Maja Razboršek in Tanja Bratina Grmek, kresničkale pa so mlade sežanske baletke Anja, Eva, Hana, Julija, Maja, Naja in Sabina v kore-ografiji Eugena Todorja iz Baletnega društva Sežane. In res je, kot pravi modra stara šamanka Luna: Če si nekaj resnično želimo, nam bo zagotovo uspelo! Lahko uresničimo vse svo-je sanje!« Naj bo njena želja moja želja čez celo leto vsem obiskovalcem Knjižnice Kozina.

Patricija Dodič, Knjižnica Kozina

baze COBISS.Gostovanje preko omrežja Libroam ni omejeno samo na matično knjižnico; uporabnik lahko gostuje v brezžičnih omrežjih vseh tistih slovenskih knjižnic, ki tovrstno gostova-nje omogočajo, tj. v Celju, Kopru, Krškem, Ljubljani, Maribo-ru, Murski Soboti, na Ptuju in v Slovenski Bistrici.Večji del investicije, vredne okrog 5.700 €, smo krili s sred-

stvi, ki smo jih pridobili na razpisu Ministrstva za visoko šol-stvo, znanost in tehnologijo RS. Več informacij lahko prido-bite na spletni strani Kosovelove knjižnice (www.sez.sik.si/new) ali na spletnih straneh omrežja Libroam (http://home.izum.si/cobiss/libroam/).

Bojan Kavčič, v. d. direktorja

ADMIRAL NA KOZINI

Domačini smo se že precej udomačili s povsem novim in čisto drugačnim izgledom Motela na Kozini in, lahko priznamo, tudi ime – Motel – nam je že ušlo iz spomina. Uveljavlja se Admiral. Ponosen, čudovit, na vhodu Kozine.

Ob otvoritvi smo vam ga že predstavili, sedaj, ko je njegovo delovanje steklo, pa vam želimo približati nekaj značil-nosti Admirala.RestavracijaV hotelu Admiral gojijo veliko strast do dobre kuhinje, s katero gostom ponu-jajo vrhunske mediteranske krožnike njihovih kuharskih mojstrov v sprem-

stvu skrbnega izbora priljubljenih vin. Prijazno in toplo ozračje restavracije je primerno okolje tako za poslovna kosi-la ali večerje in praznične sprejeme kot za preprosto okusen obrok z družino. Posebni dogodkiPrirejanje porok in ostalih dogodkov je v tem hotelu nedvomno izredno doživetje. S svojim veličastnim in edin-stvenim vhodom, okrašenim z rdečo preprogo, stebri in visokimi rimskimi kipi, vedno znova očara goste in jim da občutek prisostvovanja glamurozni poroki/dogodku v Las Vegasu – majhni po velikosti, a veliki po stilu.Seminarji in konference

V hotelu pa so uredili sejno sobo, ki je popolnoma opremljena in lahko s svo-jimi 30-imi kvadratnimi metri sprejme manjše, umirjene sestanke z do 30-imi udeleženci. S prilagodljivimi postavi-tvami sedežev in opreme lahko ustre-žejo vsem poslovnim potrebam. Osebje Admirala živi s tradicionalnimi prazniki in jih na svoj način želi obe-ležiti. V marcu tako pripravljajo pra-

znovanje dneva žena. Vabljeni, da jih obiščete tega dne ali katerikoli dan v tednu! Obenem lahko zapišemo, da imajo še veliko idej in so odprte nara-ve, želijo si sodelovanja z drugimi dru-štvi in ponudniki zanimive turistične ponudbe v naših krajih.

Ester Mihalič

Info:www.admiral.si

[email protected] 05 6890 700

Vabljeni v Admiral na praznovanje Dneva žena, v soboto, 10.3., od 20.00 ure dalje, v družbi Tria Turn!

Članek ni bil lektoriran.

med ljudmi

OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | 23

pustMAREC 2012

22 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA

MAREC 2012

PUSTNI OBIČAJI (škoromati in zgončarji)Mnogi naši kraji so si v teh dneh nadeli povsem drugo podobo, kakršno imajo med letom. Ti kraji niso pozabili na bese-de prednikov: »Prihaja pust, smej se, nor-čuj se, jej in pij, postavi svet na glavo!« In to se je tudi zgodilo.Toda časi se spreminjajo in z njimi tudi običaji. Kmečki pust se radikalno spre-minja in sprejema vse več elementov urbanega karnevala, njegova primarna značilnost pa je komika. Ta prastari pu-stni ljudski običaj je še vedno prisoten v vaseh na jugozahodnem delu Brkinov in v Čičariji, pustno rajanje pa je ohranjeno tudi po drugih vaseh Krasa.Že v davni preteklosti so si ljudje posku-šali pomagati ob pomembnih življenjskih dogodkih s čarovnimi in obrambnimi de-janji. Ker so bili večinoma poljedelci in živinorejci, so imeli stalno v mislih rodo-vitnost zemlje in živine. Zato so častili demona, duha rasti oziroma vegetacije. Stara dejanja in predmeti so dobili ob njih večkrat novo vsebino, mnogim pa se je pomen in smi-sel izgubil. Središče predpomladnega čaranja plodnosti je pust s svojimi šegami. Ime »pust« prihaja od mesopust, ker so v starih časih od tega dne do velike noči opustili uživanje mesa.Pust pa se ne omenja le na pustni torek, temveč zajema ob-dobje od sv. treh kraljev do pepelnice. Pustni čas je obdobje veseljačenja po vsej Evropi že od nekdaj, zato so v tem času tudi najpogosteje prirejali ženitve. V dneh pred pustnim torkom so nastopale po naših vaseh od nekdaj razne naše-mljene, zakrinkane postave, ki so prirejale burkasto-šaljive prizore. Njihova danes že nedoumljiva vsebina daje slutiti skriti prvotni smisel mask. Maske so pri vseh ljudstvih razšir-jena oblika človekovega nastopanja z različnimi skrivnostni-mi nameni. Maske (krinke) so se v našem ljudskem življenju najbolj ohranile prav v pustnem času v zvezi z različnimi na-stopi škoromatov in zvončarjev. Ena izmed najbolj samosvo-

jih šemskih pokrajin pri nas so Brkini. V Hrušici in Podgradu, v Javorju in Obrovu ter v Podbežah in Ločah so do nedavnega škoromatili. In danes doživlja ta šega pra-vo »renesanso«.Od kod ime škoromati? V Čedadu je me-stna občina leta 1340 prepovedala v pustnem času nastopati v obleki scara-matta. Skoraj 100 let pozneje je v Vidmu oblast zaukazala, naj nihče ne »facesse sgaravatte« (se ne obleče v »sgaravatta«). Beseda scaramatte, sgaravatte je nem-škega izvora. V njej tiči izraz Scarwachter – »četni stražar«. Stražarji so nosili širok črn vojaški plašč, pod katerim je bilo lah-ko skriti orožje, zato je maskiranje v oble-ko vojaka stražarja ali nočnega čuvaja oblast prepovedala.Škoromati so danes ime za brkinske šeme. »Skopit«, pravi škoromat, si je omislil gro-

zno zunanjost in si poiskal strašno orodje – svoje velike kle-šče. Častno mesto med vsemi škoromati pripada »poberinu« (poberaču). Zanimivi so tudi živalski liki, ki se ponavljajo v sprevodu: to sta lik »kobile« – posebnost škoromatov iz Ja-vorja – in lik »medved z gospodarjem«, ki ga zasledimo v Podbežah in v Hrušici.Spremenjeni način življenja na vasi in hitrejši življenjski utrip sta povzročila opuščanje tradicionalnega načina šemljenja, stare like so zamenjali novi, poenostavljeni in preprostejši, nekateri pa so povsem izginili. Like, ki jih je prinesel novi čas, še vedno poimenujemo škoromat.

Našemljene ljudi v okolici Hrušice in Podgrada imenujejo škoromati. V vaseh, ki ležijo ob cesti proti Kozini, so škoro-mati, v krajih vzhodno in jugovzhodno od Podgrada pa ma-škare ali mačkore.Zadnje čase pa si večina udeležencev pustovanja obraza sploh ne zakriva več, kar pomeni opuščanje tradicionalnega maskiranja. Še vedno pa imajo v vaseh škoromati oblečene narobe obrnjene ovčje kožuhe, opasane z zvonci.Velikega pomena pri ohranjanju ljudskega izročila je tudi glasba, ki obvezno spremlja škoromate pri njihovih obho-dih. V našem stoletju je vodilni instrument harmonika, a včasih se ji pridružita boben in klarinet, lahko tudi ustna harmonika (orglice).Podobno kot škoromati v Brkinih so pustne običaje v dokaj izvirni obliki do današnjih dni ohranili zvončarji iz seve-rovzhodne Istre – Kastavščine (Žejane, Mune, Rukavca,Halubje). Zvončarsko skupino sestavljajo praviloma mlade-niči, ki so maskirani v različne zoomorfne maske (npr. med-ved, krava, bik itd.). Obvezna udeleženca procesije sta tudi vrag in tat. V zvončarsko skupino so vključeni tudi t. i. jajarji (mladeniči, ki zbirajo jajca) in dva spremljevalca, ki nosita oblečenega slamnatega pusta.Pustni sprevod našemljencev obišče vsako hišo v vasi (za-dnja je na vrsti domača vas). Sprevoda se udeležijo vsi vašča-ni. Ikonografski okvir pustovanja ima pri zvončarjih in škoro-matih mnoge stične točke, kar še posebej velja za ohranjene

Knjižnica med 31. marcem in 8. aprilom zaprta zaradi inventure!

KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA obvešča vse uporabnike, da bo Kosovelova knjižnica Sežana z enotami v Divači, Komnu in na Kozini zaradi INVENTURE zaprta med 31. marcem in 8. aprilom 2012. Zamudnine za izposojeno gradivo ne bomo zaračunavali od 31. marca do vključno 9. aprila 2012.Hvala za razumevanje!

Napovednik marec 2012 Knjižnica Kozina: • Razstava:CvetkaPočkaj:Klekljanje(1.–15.marec)• Razstava:VesnaRems:Kaligrafija(od15.marcadokoncameseca)• 13.marecob18.00:Študijskikrožek»Spoznajse«:MarjanKorez:Prehranainodnosi(Živacenter)• 20.marecob18.00:pravljično-ustvarjalnaurica• 30.marecob18.00,KnjižnicaKozina:gosta:dr.StanislavRenčelj,avtormonografijoKrasuinBrkinih,moderatorvečera, inMarkoMilkovič,predsednikrajonskegasvetaVzhodnikras,ObčineTrst.

Vabilo diplomantom in magistrantom!Prijaznovabljeni,daznamidelitesvojadelainspoznanja,kistejihvložilivpripravodiplomskealimagistrskenaloge.VKnjižnicinaKozinibibilizeloveseliizvodavašenaloge(lahkovskripti),kijihdamovdomoznanskioddeleknavpogledtudidrugim,kibijihmorebititakšnatemazanimala.Vljudnovabljenitudikpredstavitvisvojenaloge:sporočitemivknjiž[email protected].

ZGODBARNICAMordasezdimaloprezgodaj,adovoljzgodaj,dapremislite:vjunijuKnjižnicaKozinazaključuje(vsajzaenkrat)Študijskikrožek“Spoznajse”,zatovoktobruzačenjaznovimŠtudijskimkrožkom“Zgodbarnica”.Prikrožku,kinikakornizaprtinomejennaiz-brance(temvečjeodprtvsakomurod10do100let,kiželiohranjatilepobesedo,mordaspominealisamzapisatidolgoželenomisel),bisodelovalivsičlanissvojimiosebnimiizkušnjami,zadovoljstvomindobrovoljo.Kotmentoricabigavodilasama.Prikrožkubisipripovedovalizgodbe,vezanepredvsemnanašekrajeinljudi,nadomačinedomainposvetu,nanjihovezgodbe,jihpisali,jihzbirali,jihprebirali,sijihizmišljali,jihrešetaliinjihnenazadnjepredstavljalivObčinskemglasiluinmordašekje.Veminverjamem,daimavsakdoizmedvasvelikolepihspominovinneštetozanimivihosebnihzgodbinizkušenj,zatoopogumiteseinpridite.Nekočbivsezgodbe,kibiprikrožkunastale,spomočjomorebitnihsponzorjevmordaovekovečilivličniknjižici.Krožekbidelovalzelodomačno,sproščeno in zabavno. Vabim torej vse, ki bi vas tovrstno delovanje v krožku s kakšnim občasnim gostom ali gostjo zanimal, da se mi prijavitevKnjižniciKozina.Številočlanovjeomejenona12,zatopohitite.Vprimeru,dajekrožkarjevveč,binaredilidveskupini.Prisrčnovabljeni,dasemipridružite.

PatricijaDodič

Poziv k oddaji knjigKnjižnica Kozina še vedno poziva k oddaji knjig in dvd-jev, ki jih ne potrebujete več. Gradivo se vknjiži za uporabo obiskovalcem domače knjižnice, ki zaradi okrnjenih finančnih sredstev zmanjšuje nabavo predvsem slednjih. Knjige, ki se jih ne vknjiži, preko različnih društev (na njihovo prošnjo, brez osebnih interesov, prostovoljno) pošiljam slovenskim knjižnicam v nekdanjih republikah Jugoslavije. Zahvaljujem se v naprej vsem, ki boste prispevali k bogatenju tako domače knjižnice kot slovenskih knjižnic v tujini.

Poziv gostincemKnjižnica Kozina si zaradi okrnjenih sredstev ne more ob prireditvah več privoščiti pogostitvenih zakusk na lastne stroške. Ker menim, da smo še vedno gostoljuben narod in da je skromen prigrizek še vedno povabilo k klepetu in prijetnemu druženju, pozivam vse lastnike gostin-skih obratov tako na Kozini kot v okoliških vaseh, da ob prireditvi (običajno vsak četrti torek v mesecu) darujejo pladenj narezka ali mogoče sladic ali kar se jim zdi primerno. Vse dobrosrčneže bom omenila tako med prireditvijo kot v članku, ki sledi. Pokličejo naj na telefonsko številko knjižnice. Vsem radodarnim v naprej velika hvala!

KOSOVELOVAKNJIŽNICASEŽANA

Mirka Pirca 16210 Sežanatel.: 05/731-00-30

OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | 2524 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA

pustpustMAREC 2012 MAREC 2012

KURENTI PRI NASŽe drugo leto zapored smo v naših krajih gostili skupino ku-rentov »Demoni« iz Vidma pri Ptuju. Postali smo že pravi pri-jatelji. Otroci v vrtcu in šoli v Hrpeljah so tako letos že malo bolj premagali strah pred njihovimi maskami in bobnečim ro-žljanjem. »Škoromatov se ne bojimo, te že poznamo,« so bile izjave otrok. »Kurenti pa so bolj strašni.« Ideja je, da bi drugo leto povabili oboje in tako stare slovenske pustne maske videli skupaj na enem mestu.Kurenti so obiskali tudi župana Zvonka Benčiča Midreta in ob-činsko upravo ter mu izročili palico z ježevko in robcem, ki sta stalna kosa kurentove opreme.

Kurenti so se pri nas odlično počutili, za kar se iskreno zahvalju-jemo ekipi Nane bara na Kozini in hostlu Ociski raj za izkazano gostoljubje!

Ester Mihalič

OBISK KURENTOV V HRPELJSKI ŠOLI

V petek, 17. 2. 2012, smo vsi že sedeli v razredih, ko smo za-slišali zvonjenje. Na obisk so prišli ptujski kurenti. Najprej so nam zaplesali v krogu in delali strašen hrup. Kar nekaj časa so topotali in zvončkljali vsak s svojimi petimi kravjimi zvonovi. Nazadnje nam je največji izmed kurentov razložil o svoji opra-vi. Povedal je, da so oblečeni v ovčjo kožo, da v roki nosijo ježevko in da imajo na glavi lesne rogove. Vsi smo se jih bali, saj so izgledali precej strašljivo. Potem so še malo zaplesali in se pomešali med nas. Nekatere so tudi obkrožili in poskočili z njimi. K nam so prišli pregnat zimo, in to jim je tudi uspelo, saj se je po njihovem odhodu pokazalo sonce. Obiska kurentov smo bili zelo veseli in upamo, da bodo pri nas rogovilili še kdaj.

Urška Novak in Ela Bolčič, 7. aŠKOROMATI V BRKINIH

Kozinska knjižnica je na januarski prireditvi gostila Romea Volka, glasbenika, likovnika in etnologa iz Ilirske Bistrice, ki o brkinskih škoromatih nedvomno ve veliko. Z Romeom se je pogovarjal Danijel Cek, novinar Primorskih novic, tudi sam v pustnem času škoromat. Za glasbeni vložek je po-skrbel Aleks Gerlica, ki razposajene škoromate spremlja po domači vasi s harmoniko. Z izrazom škoromati se označuje številne pustne šeme v Podgradu, Hrušici, Javorju, Podbe-žah, Obrovu in ostalih brkinskih vaseh. Ponekod pristni, ponekod iz pozabe potegnjeni, slavijo kult plodnosti in kult prednikov, da bi pa preganjali zimo, pravi Volk, je bolj moderna floskula, za katero sam ne stoji. Kot zanimiva de-diščina poganske preteklosti so škoromati opozorilo, da je človek hote ali nehote še vedno odvisen od narave, njenih časov, pojavov, navsezadnje njene prvobitne divjine in raz-ličnega vraževerja. Več o brkinskih škoromatih si lahko pre-berete v knjigah Človek z masko (Božato, Bogataj) in Maske slovenskih pokrajin (Kuret).

Patricija DodičFoto: internet

arhaične like oziroma maske. Maske so nastajale v skladu z razvojem domišljijskega sveta v različnih zgodovinskih ob-dobjih. Pustni običaji, ki so se do današnjih dni ohranili v Čičariji in Brkinih (čeprav v dokaj spremenjeni obliki), so po-membno pričevanje o preteklosti našega ljudskega gleda-lišča, ki je spremljevalec letnega prazničnega krogotoka in zato sodi med običaje, ki ta krogotok spreminjajo.Škoromati v Brkinih in zvončarji v Čičariji so do današnje-ga dne ohranili mehanizem starodavnega pustovanja, ki se v veliki meri naslanja na ljudsko izročilo naše davne prete-klosti. Zato tudi moramo slediti v preteklost – predsrednje-veško in srednjeveško predkrščansko davnino, ki je slabo raziskana in jo skušamo odkrivati iz današnjih ostankov kul-tnomagičnih obredov ter z zgodovinskimi viri in analogija-mi iz etnološkega gradiva.

Klelija Potokar

PUSTNO V KD HRPELJEV februarju smo prisluhnili zgodbi Borisa Kononenka iz Gledališča Mladi maj in se skupaj z njim zavrteli – v maskah seveda!

Ester Mihalič


pustpustMAREC 2012 MAREC 2012

1. b OŠ DBB

PUSTOVANJE PRI NAS – PA NE SAMO EN DAN!Pust je praznik vseh nasmejanih, veselih, razigranih … Prav ta-kšni so tudi otroci skupin Zvezdice in Medvedki iz vrtca v Ma-teriji, zato smo najbolj norčavemu času v letu namenili veliko pozornosti. Že dva tedna pred pustom smo naš vrtec okrasili z različnimi pustnimi izdelki, večinoma otroškimi deli. Pisane prostore smo dopolnili s pustnim kotičkom. Sprva so se otro-ci v njem preoblačili v različna oblačila, rute, pokrivala. Nato smo medse povabili Janovo in Aleksovo mamico Andrejo, po poklicu frizerko, ki je skoraj vsem otrokom v vrtcu uredila pravo pu-stno pričesko. Lahko si predstavlja-te, kakšna gneča je bila nekaj časa pred ogledalom. Za piko na i smo dodali še kotiček za pustno ličenje in tako smo pustno opravljeni do-čakali še drugi obisk, »pregarske šjme«. Dve s kravjimi zvonci in pisano kapo, ena pa čisto črna, z nagačeno ptico na glavi in velikimi lesenimi kleščami v rokah. Sliši se strašno, a naši otroci se niso čisto nič prestrašili. Nasprotno, z zani-manjem so opazovali grdina in kle-ščarja, slednji je vsem pogumnim delil tudi bonbone. Za spomin je nastala gasilska fotografija. Seve-da pa so vsi otroci najbolj čakali dan, ko so pustne kostume prinesli od doma ali pa so prišli v vrtec že našemljeni. Glavno pustno doga-janje smo prestavili na petek pred zimskimi počitnicami. Lep sončen

dan smo izkoristili za pustno povorko po okolici vrtca. Seveda pa so šemice ponovno obiskale vrtec tudi na pustni torek, le da v nekoliko manjšem številu. Ob koncu se zahvaljujemo vsem, ki ste z obiskom popestrili pustno dogajanje v našem vrtcu in vam še zadnjič v tem letu kličemo PUSTNI POZDRAV!

Tjaša Ceglar in Iris Zadnik z zvezdicami in medvedki

Pustni utrinki iz naših krajev: bodisi norčavo bodisi z ohranjanjem izročila

mask – šem – pustov – maškar iz naših krajev smo tudi pri nas premagali zimo!

OH, TA PUST,… ta ti jo mimogrede zagode. Ne samo, da je odpihnil in pregnal burjo, morda tudi zimo iz naših krajev, tudi otroke je poslal na počitnice. Mi v vrtcu pa se nismo dali kar tako, zato smo bili že v predpustnem tednu malo norčavi in hec-ni. Izdelovali smo pustne rekvizite, poskrbeli za poslikavo obrazov ter se naučili nekaj novih pustnih pesmic. V petek pa so nas obiskali »ta pravi kurenti«. Otroci starejših skupin

so z njimi rajali, se fotografirali, mlajši pa so jih le opazo-vali skozi okno. Tudi najmlajši, skupina Medvedki, smo bili pustno aktivni – pa nas poglejte.

Romana Dujmovič

V torek pa so vrtec obiskali tudi Smrkci.

Beneške maske tudi v Obrovu in ne samo v Benetkah …Učenci in učiteljice Podružnične šole Obrov

Brezovica

Hrpelje

Hrpelje skupina smrkcev

Klanec


pustMAREC 2012 MAREC 2012

Kozina

Ocizla - otroci

Ritanski škoromati

Materija - odrasla skupina

Markovščina

Ocizla ta veliki

Slivje 2

Materija - mlajši

STARA FOTOGRAFIJANa fotografiji iz zadnje številke glasila so trije naši bralci prepoznali Zorko Babič, Zoro Babič, Anico Mihelj in Zoro Božeglav. Prva je poklicala Marija Babuder iz Rodika in pravilno povedala vse podatke. Poslali ji bomo simbolično nagrado: zemljevid Krasa in Brkinov. Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje. Nadaljujemo z novo fotografijo. Se kdo prepozna ali pa morda pozna ljudi na njej? Odgovore sporočite v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: [email protected].

Slivje

Tublje

Slope

Vrhpolje

Rodik

pust/pretekli čas


mladarije MAREC 2012 MAREC 2012

KADETINJE V FINALU!

2. TURNIR ZA DEKLETA IN

FANTE ROKOMETNEGA KROŽKA

ŠD JADRAN BLUEMARINE

GIBALNE URICE

Mlajši decki A in mlajši decki B

med 16 ekip v Sloveniji

V četrtek, 16. februarja, se je v Podgradu odvijal 2. rokometni turnir za dekleta in fante rokometnega krožka ŠD JADRAN BLUEMARINE. Dekleta iz Hrpelj so se v Podgrad odpeljala z avtobusom, tam pa jih je pričakala ekipa iz Podgrada, ki je

že bila pripravljena na nepozabno tekmo. Najprej so se odigrale tekme med prvimi in drugimi razredi, nato pa še med tretjimi in četrtimi. Mlade rokometašice in rokometaši so na turnirju po-kazali že veliko znanja, ki ga pridno pridobivajo na treningih v Hrpeljah in Podgradu. Za vloženi trud in delo ter za žar in borbo so bili vsi nagrajeni s kratkimi majicami in priznanji, nekateri pa so dobili še dodatno nagrado za najboljše igralce na turnirju. Z nasmehom na ustih smo zaključili drugi turnir in se že pripravlja-mo na tretjega, ki prihaja v marcu.

Tina Kompare Rokometašice ŠD Jadran Bluemarine so z uvrstitvijo med šest najboljših ekip v Slove-niji dosegle velik uspeh. Za naslov državnih prvakinj se bodo pomerile z naslednjimi ekipami: Krim Ljubljana, Krka Novo mesto, RK Celje Celjske mesnine, ŽRK Velenje in ŽURD Koper.Ta uspeh so dosegla dekleta letnika 1995 in mlajše:NIKA RENKO, NINA ŠIŠKOVIČ, LARA MAGLI-CA, LANA MIKLAVEC, EVA URBANČIČ, KAJA ŠIŠKOVIČ, SUZANA POPLAŠEN, ANA MARIJA POPLAŠEN, NATALIJA BURZANOVIČ,

VERONIKA POLES, MARTINA POLES, META MILOSAVLJEVIĆ BATIČ.Njihovi trenerki sta Nina Furlan in Tanja Mi-klavec.Dekleta so dokazala, da je možno tudi v manjših krajih, kjer nimamo velikega števila igralk, z rednim in zavzetim treniranjem do-seči odmevne rezultate. Od marca do maja se bodo punce na tekmah borile za eno iz-med treh medalj.

ŠD Jadran Bluemarine

Že za predšolske otroke je zelo pomembna telesna aktivnost, saj gibalne dejavnosti spodbujajo otrokov razvoj tudi na vseh drugih področjih. Letos imamo organizirano vadbo v dveh sku-pinah. Starejši otroci vadijo ob ponedeljkih, mlajši pa ob četrt-kih. Na fotografijah si lahko ogledate utrinke z gibalnih uric, kjer

otroci razvijajo osnovne gibalne sposobnosti. Otroci, stari od 3 do 6 let, so vabljeni k vpisu.

Martina HrvatinŠD Jadran Bluemarine

Po kadetih sta se v polfinalni del držav-nega prvenstva uvrstili še ekipi mlajših dečkov B in mlajših dečkov A.Mlajši dečki B so v predtekmovalni skupini zahod zasedli drugo mesto. Od njih je bila boljša le ekipa Izole. Odigrali so 12 tekem, 10-krat zmagali in 2-krat izgubili. Na lestvi-

ci so prehiteli tudi ekipo Cimosa iz Kopra, ki so jo premagali tako v v Modri dvorani (32 : 31) kot tudi na Bonifiki (22 : 29). Ekipa se lahko pohvali tudi z najboljšim strelcem predtekmovanja. Do-men Makuc je na 12 tekmah dosegel 160 golov in je z naskokom prvi na lestvici strelcev. Med najboljših 10 se je uvrstil še Tadej Kljun, ki je mrežo nasprotnikov zatresel 70-krat.Pohvaliti velja vse fante, ki zavzeto trenirajo in se pripravljajo na polfinale, kjer jih čakajo tekme z ekipami RK Trimo Trebnje, RK Mokerc Ig in RK Radovljica.

Najboljši strelci tekmovanja mlajši dečki B zahodMesto Igralec Ekipa Skupno št. golov

1. MAKUC DOMEN RD JADRAN 2009 HRPELJE - KOZINA 160

2. KASTRIN JAN RK AJDOVŠČINA 81

3. ŠTRANCAR MATEVŽ RK AJDOVŠČINA 76

4. KLJUN TADEJ RD JADRAN 2009 HRPELJE - KOZINA 70

5. JOVIČIČ ENEJ RK CIMOS KOPER 57

6. KURET GAŠPER RK MITOL SEŽANA 57

7. JOVIČIČ STAŠ RK CIMOS KOPER 55

8. BREZNIKAR BOR RK CIMOS KOPER 53

9. PEHARC JAN RD ISTRABENZ PLINI IZOLA 50

10. SELMANI ARTAN RK ILIRSKA BISTRICA 50

Ekipa mlajših dečkov B

Stojijo z leve: Grmšek Jakob, Makuc Domen, Urbančič Matjaž, Gajšak Nejc, Mahne Klemen, Vatovec Barba Peter, Kljun Tadej in Ličan Kristjan.Sedijo z leve: Boštjančič Matic, Fazlija Florent, Mlinarič Alibabič Tilen, Poles Matej, Makuc Andraž, Babuder Tadej in Dekleva Aleksander.Trenerja: Čeranič Dejan (levo) in Sosič Gregor (desno)

Mlajši dečki A so tekmovanje končali na drugem mestu. V polfi-nalnem delu bodo skušali izboljšati lansko 8. mesto v Sloveniji. Nasproti jim bodo stale ekipe: RK Trimo Trebnje (lanski državni prvaki), RK Kronos Logatec in RK Duplje Tržič. Tudi pri mlajših dečkih A imamo najboljšega strelca tekmovanja. Simon Klun je zadel 68-krat in zasedel prvo mesto med strelci. Na drugo mesto se je s 34 zadetki uvrstil Domen Makuc.

Najboljši strelci tekmovanja mlajši dečki A zahodMesto Igralec Ekipa Skupno št. golov

1. KLUN SIMON RD JADRAN 2009 HRPELJE - KOZINA 68

2. MAKUC DOMEN RD JADRAN 2009 HRPELJE - KOZINA 34

3. TEPŠIČ MAK RK CIMOS KOPER 33

4. ZAVRTANIK BLAŽ RK NOVA GORICA 32

5. FRANZA GABRIJEL RK CIMOS KOPER 24

6. REKIČ ANES RK CIMOS KOPER 24

7. BEGANOVIČ TEO RK CIMOS KOPER 22

8. DEBELJAK JAN RK CIMOS KOPER 20

9. BRAJNIK LEON RK NOVA GORICA 18

10. MIČOVIČ DIMITRIJ RD ISTRABENZ PLINI IZOLA 17

Ekipa mlajših dečkov A

Stojijo z leve: Makuc Domen, Klun Simon, Škerjanc Nejc, Poles Matej, Sluga Sebastjan, Gajšak Nejc in Mahne Klemen.Sedijo z leve: Baša Erik, Urbančič Matjaž, Aoun Ali, Kastelic Žiga, Pre-geljc Klemen, Kljun Tadej in Dekleva Aleksander.Trenerja: Čeranič Dejan (levo) in Sosič Gregor (desno)

KADETINJE V FINALU!

mladarije


mladarije mladarijeMAREC 2012 MAREC 2012

KULTURNI DAN

V sredo, 7. 2. 2012, na predvečer sloven-skega kulturnega praznika ali Prešernove-ga dne, smo v Kulturnem domu v Hrpe-ljah imeli manjši koncert. Prav je, da se ob tem dnevu spomnimo na slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki simbolič-no upodablja ta praznik. Učenci osnovne

šole smo se podali v svet poezije.Drobne bisere iz mozaika slovenske-

ga pesništva je izbrala mentorica Tjaša Race. Učenci sedmih in šestih razredov smo med programom prebirali besedila. Da so misli prav izzvenele, se je z nami

trudila mentorica Vlasta Race Boljunčič. Ustvarjalni so bili tudi učenci devetih

razredov. Pomagala jim je mentorica Kse-nija Lazar. Postali so Prešernov pod-mladek in prešerno oblikovali svoje pe-sniške gazele. Nekoliko hladno ozračje v prostoru je najprej ogrel MoPZ Slavnik pod vodstvom Andreje Hrvatin, nastopil

pa je tudi kvintet trobil, kvartet Utrip, na harmoniko je zaigral šestošolec, prevze-la nas je vokalno-instrumentalna izvedba Prešernove pesmi Kam. Čas je ob dobri glasbi, zapeti, povedani in zaigrani besedi hitro minil in tudi huda burja ni odnesla

našega kulturnega dne.Tilen Gerlica, 7. b

Pa še nekaj utrinkov srečenosnih besed z naše prireditve.

Beseda vstaja z jutrom in tiho zapre oči, ko se zmrači. Potuje med nami.

Beseda je beseda in več kot beseda.Kadar je prava.

Prava beseda ne besedičiin ni besedolomna.

Nič je ni, a kadar se uresniči,je v njej sila ogromna.

Ljubim besede, tiste prave,ki nočejo v glave odraslih:

sočne in zvočne in vsemogočne,zmožne in prožne,gladke in sladke.

Tone Pavček

Ja! Branje je potovanje na barkah besed prek tišine,molčiš in poslušaš čenčanje

daljav in svetá iz bližine.Bina Štampe Žmavec

Enkrat bom napisal eno tako pesem,

da se knjiga ne bo dala zapreti;pozimi in poleti

bomo strmeli v tiste straniin se čudili:

joj, kako se ta pesem blešči.Miroslav Košuta

Tolkala od blizuV ponedeljek, 16. januarja, smo se osmo-šolci in šestošolci zbrali pred šolo. Bili smo pripravljeni za odhod v Ljubljano. Po poti smo občudovali lepote sloven-ske pokrajine. Ko smo prispeli, smo se sprehodili do Cankarjevega doma. Tam sta nas že čakala voditelja, ki sta nam povedala nekaj o zgodovini tega našega kulturnega hrama. Predstavitev je bila kratka, a zelo poučna. Potem smo si

ogledali predstavo Slovenskega tolkalnega projekta - Stop, ki ga sestavljajo štir-je fantje in eno dekle, izvrstni glasbeniki. Vsi so igrali na več tolkal in nam zaigrali več skladb. Sodelovali so z nami in vsi smo v tem koncertu uživali. Po dobri

glasbi so nam naši spremljevalci podarili slabo uro prostega časa, seveda smo že prej vedeli, kaj smemo in česa ne. Ne-kateri smo se sprehodili po trgovinah Maximarketa, nekaj pa se jih je prija-

Prešerno s Prešernomteljsko družilo ob nam dovoljeni pijači. Kot blisk je minil čas in že smo se vo-zili proti naši Primorski. Na avtobusu je bilo vzdušje zelo zabavno, a spet v me-

jah dovoljenega.

Cel dan smo se imeli lepo. Za nas je skrbelo veliko učiteljev, tako da proble-

mov ni bilo. Le kaj bi z njimi? Alessia Udovič, 8. razred

PISAVE CANKARJEVEGA TEKMOVANJA

Cankarjevo tekmovanje iz znanja slo-venščine ima na hrpeljski šoli poseb-no mesto tako v zavesti mentorjev kot učencev, saj ne gre za navadno tekmo-vanje iz znanja določenega predmeta, temveč za krepitev zavesti o pomenu bralnega doživetja ob branju sloven-skih literarnih ustvarjalcev. Učenci ne le berejo predpisana in izbrana dela, am-pak ob tem še razmišljajo o prebranih delih, širijo znanja o literarnih obdobjih

in avtorjih, primerjajo obravnavane teme, se nanje čustveno od-zovejo, se vživljajo v literarne junake, potujejo v svetove knjižnih strani in klobčič vsega tega razvijejo ter ubesedijo v svoji pisavi. Letošnje tekmovanje za Cankarjevo priznanje, z naslovom Pisa-ve prestolnice kulture, je bilo posvečeno Mariboru kot evropski prestolnici kulture in slovenskim literarnim ustvarjalcem iz seve-rovzhodnega dela Slovenije. Tako se je 64 prijavljenih učencev od 2. do 9. razreda srečalo z besedili Kajetana Koviča, Ferija La-inščka, Prežihovega Voranca, Toneta Partljiča, Andreja Makuca in Andreja Predina. Mladi bralci in tekmovalci so bili razdeljeni v štiri tekmovalne kategorije z različnimi predpisanimi književnimi deli. Prva tretjina najboljših učencev iz posameznih razredov, ki jim je misel 8. 12. 2012 na šolskem tekmovanju najlepše stekla, je prejela bronasto Cankarjevo priznanje. Dobitniki bronastega Cankarjevega priznanja so:2. razred: Matija Ojo Bubnič, Luka Škabar;3. razred: Maja Kastelic, Sara Mezgec, Tanaja Česnik, Vid Petohleb;4. razred: Enrik Ostrc, Manca Prosen (PŠ Obrov), Urška Vitez, Ur-ška Erman, Ema Grmšek;5. razred: Ana Butinar, Neža Korošec, Martina Fontanot, Ana Vla-hovič, Monika Sinkovič, Metka Žerjal;6. razred: Klarisa Sinkovič, Nuša Valenčič, Alja Grželj;7. razred: Tilen Gerlica, Domen Pregeljc, Maja Godina, Ela Bolčič;8. razred: Jonas Aoun;9. razred: Vid Bolčič, Meta Milosavljević Batič. Kljub medijskemu in delno strokovnemu očitku glede izbora knjig za učence 8. in 9. razredov, se je vseh sedem tekmovalcev pogumno lotilo branja po mnenju mnogih »neprimernih del« in skupaj z mentoricama preseglo splošne oznake. Tako ni bila Ma-kučeva zbirka Oči le prikaz krutost nad živalmi, ampak tudi zbir-ka o prijateljstvu, tovarištvu, zaupanju, odraščanju, odpuščanju, razumevanju in sprejemanju krivde. Predinovi Na zeleno vejo sočnosti ne dajejo vulgarizmi in kletvice, ampak štajerski dialekt,

tema odraščanja, prijateljstva, ljubezni in iskanja svoje priložno-sti za boljše življenje. Učenca Jonas Aoun in Meta Milosavljević Batič sta se po uspehu na šolskem tekmovanju udeležila regijskega tekmovanja, ki je potekalo 26. 1. 2012 na Srednji ekonomsko-poslovni šoli v Ko-pru. Jonas Aoun je na regijskem tekmovanju dosegel 12. mesto in s tem srebrno Cankarjevo priznanje. Da je vsem tekmovalcem šolsko tekmovanje ostalo v spominu kot prijetna in svetla izkušnja, takšno kot je branje samo, smo poskrbele mentorice z izdelavo knjižnih kazalk za vsakega tek-movalca. Da je v branju veliko sladkosti, pa je s čokoladnim da-rilcem za vse tekmovalce in svinčnikom za najmlajše pokazala Občina Hrpelje - Kozina. Za ta znak podpore tekmovanju, branju in širjenju kulture se Občini Hrpelje - Kozina tako tekmovalci kot učitelji mentorji toplo zahvaljujemo.

Tjaša Race, predsednica šolskega tekmovanja

»Mrzel veter tebe žene drobna ptičica od nas, ki 'z nad lipice zelenesi mi pela kratek čas.«

Nekatere ptičice je odgnal mrzel veter. Za vse tiste, ki so ostale pri nas, pa smo izdelali hišico, v kateri

jih bo vsak dan čakala »malica«.Učenci naravoslovnega krožka POŠ Obrov



TEHNIŠKI DANGazele

SEŽANSKI EKONOMCI NA

7. MEDNARODNEM SEJMU

V CELJU

PODJETNIŠKI SKLOP Z BANKO KOPER

TEHNIŠKI DAN - UMETNE MASE

V petek, 27. januarja, smo obiskali Srednjo tehniško šolo v Ko-pru. Izpred šole smo se odpravili ob osmih. V Kopru smo se razdelili na dve skupini. Ena skupina je šla najprej v učilnico fizike. Tam smo naredili nekaj poskusov na temo zvoka. Dru-ga skupina je spoznala nekaj o zgodovini avtomobilov, nato pa smo si ogledali še avtomehanično delavnico. Za tem smo zamenjali skupini. Ko smo si vsi ogledali oboje, smo se odpra-vili še v tovarno Hidria. Tam smo si ogledali, kako vlivajo in

obdelujejo razne dele za avtomobile. Po ogledu tovarne smo se sprehodili še do Planeta Tuš, kjer so nam spremljevalci na-menili eno prosto uro. Vračali smo se ob 14.00. V Kopru smo videli veliko nekdanjih učencev naše šole. Spre-mljevalca sta bila učitelj Samo Meden in učiteljica Danijela Željko.

Matic Dekleva, 8. r.

Pri pouku slovenščine smo se poigrali z zapisom gazel. Na ta način smo devetošolci po Prešernu prešerno posnemali to posebno pesniško obliko. Ponujamo vam prgišče, ostale smo razstavili v šoli.

Čeprav včasih bi zatrlain rada bi, da ta duša v meni bi

umrla-čutim.Praske kdaj se naredijo

in le težko te zbledijo-čutim.Vedno žal mi je besede

iz srca ne izbrišeš je kot krede-čutim.Pa čeprav nemirno diham,

na obraz nasmeh si viham-čutim.Vendar vselej ni tako,

želim si sanjati močno-čutim.Radost širim z izrazi,

ki so večkrat smešni v frazi-čutim.In brez teh vedrih slik,

svet ne bil bi takole šik-čutim.Dih vetra in morja,

dotik telesa in blaga-čutim.In vendarle slutim,

da obožujem ta občutek, ko lahko-čutim.Meta Milosavljević Batič, 9. a

Ko v njegovem je naročjuin jaz v njenem sem območju-sam …

Želim si njenega dotika,a ona le kot kača sika-sam.

Le zase rad bi jo imel,a ta nepridiprav mi jo je vzel-sam;

čeprav jo silno rad imam,za vedno ostajam-sam.

Aleš Štavar, 9. a

Ko pogledaš me v oči, kako boli.Ko dušim se v svoji nemoči, kako boli.

Veter žalosti globoko vame seže,kakor nož me v srce zareže, kako boli.

Ko spoznaš, da si ostal samin ti hrbet svet je obrnil, kako boli.

Kruto je življenje -brez milosti v očeh, kako boli.Veselje se v žalost preobrača -

ljubezen kuje v sovraštvo, kako boli.Stopaš po ulici,

svet se pod teboj ruši, kako boli.Ko ozrem se okoli sebe

vidim le še tebe, čeprav tako blizu si

tvoja bližina tako daleč se zdi - kako boli.Eva Rojc, 9. b

Iščem nove poti,znova in znova spotikam se ob iste čeri, zmedena.

V življenju ne najdem prave smeri.Izgubljena v čaru temnih noči, zmedena.

In tu si še ti,ob katerem svet se

prehitro vrti,zaradi tebe se zdi, da sem - zmedena.

Veronika Poles, 9. a

V sredo, 1. februarja, smo se dijaki 4. letnika ekonomske smeri Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana skupaj z mentoricama Patricijo Kastelic Volf in Mojco Železnik Buda odpravili na 7. mednarodni sejem učnih podjetij v Celje.Letos je na sejmu sodelovalo 56 šol iz Slovenije in tujine. Naša šola se je udeležila sejma z dvema učnima podjetjema,

in sicer z učnim podjetjem Modni Srečko d.o.o., katerega osnovna dejavnost je prodaja obleke in obutve, ter z učnim podjetjem Športna stonoga d.o.o., katerega osnovna dejav-nost je prodaja športnih oblačil in rekvizitov. Glede na to, da je pojavljanje na sejmu za uspešno poslova-nje podjetja izjemnega pomena, smo z učinkovito pripravo na sejem dosegli, da sta bila razstavna prostora naših učnih podjetij ravno prav vabljiva in odprta. Osebje je bilo prija-zno, animacija, ki smo jo nudili obiskovalcem, pa zanimiva, tako da so se na naših razstavnih prostorih obiskovalci zadr-žali dovolj časa, da so jim dijaki predstavili podjetje in izdel-ke, ki so jih v času sejma ponujali.S predstavitvijo na sejmu smo tako realizirali naslednje cilje:• velikoštevilostikovzobiskovalcinastojnici,• velikoštevilonaročilinpogodb,pridobljenihnasejmu,• komuniciranjevtujemjezikustujimirazstavljavci,• spoznalismonašokonkurencoin• seudeležiliposlovnihsestankov,kjersmosklepaliposle

in navezovali stike z našimi poslovnimi partnerji.

Brigita Obreza in Nejc Blažek

V petek, 3. februarja, smo dijaki 2. letnika gimnazije, ki obi-skujemo podjetniški sklop skupaj s profesoricama Mojco Železnik Buda in Patricijo Kastelic Volf na Šolskem centru Srečka Kosovela Sežana gostili gospo Darjo Gomezel in go-spodično Matejo Turk, ki sta na Banki Koper zadolženi za po-slovanje s pravnimi osebami. Tema razgovora so bili poslov-ni računi in odobravanje naložb podjetjem. Glede na to, da smo pri sklopu ravno začeli z razvojem po-slovne ideje in s postopkom odpiranja podjetja, smo se

pogovarjali o tem, kako lahko pri njihovi banki kot bodoči podjetniki odpremo poslovni račun za pravne osebe in za zasebnike, katere storitve na poslovnem računu nudi njiho-va banka, vrste kreditov pri Banki Koper in najpogostejše oblike zavarovanj kreditov. Na koncu smo se pogovorili še o pomenu poslovnega načrta za pridobitev finančnih sredstev pri banki, kar nam bo v po-moč pri nadaljnjem delu.

Andraž Babič in Gašper Moderc

V četrtek, 27. 10. 2011, smo učenci sedmega razreda imeli teh-niški dan. Izdelovali smo obeske, broške in letala iz stiropora. Izdelava letal nam ni šla najbolje od rok, saj se je stiropor lomil in cela učilnica je bila zasnežena z njim. Ko smo končno kon-čali z izdelavo, smo odšli v gospodinjsko učilnico, kjer smo se pripravili na izdelovanje obeskov in brošk. Od doma smo pri-nesli razne modelčke. Napolnili smo jih s prahom iz umetnih

mas. Napolnjene smo položili na pladenj in vse skupaj dali v pečico, ki smo jo prej segreli. Po približno pol ure smo izdelke vzeli ven. Za lepši videz smo jih pobrusili in vanje izvrtali lu-knjo. Čez nekaj dni smo naše umetnine ocenili. Na tehniškem dnevu smo se zelo zabavali, saj so nam izdelki lepo uspeli, pa še pouka ni bilo.

Ana Godina in Nika Konestabo, 7. b


mladarijeMAREC 2012 MAREC 2012

POLETJE Z MEDOBCINSKIM

DRUŠTVOM PRIJATELJEV

MLADINE SEŽANA 2012

DOBRODELNI SEJEM RABLJENE

OTROŠKE OPREME, OBLACIL IN

OBUTVE 21. 4. 2012 V SEŽANI

ZMAJCEK JURCEK IN EKO

CICIBAN DATUMI LETOVANJ:

* 5-DNEVNO LETOVANJE V KRANJSKI GORI za predšolske otroke vseh enot Vrtca Sežana, ki letos vstopajo v osnov-no šolo: - od 16. 6. do 20. 6. 2012 – Povir, Lokev in Sežana skupine:

Medvedki, Žabice, Sončki, Zajčki- od 20. 6. do 24. 6. 2012 – Hrpelje, Materija, Divača, Seža-

na skupina Škratki- od 24. 6. do 28. 6. 2012 – Štanjel, Komen, Dutovlje, To-

maj, Senožeče, Sežana skupina Metulji * 7-DNEVNA LETOVANJA ZA OTROKE od 1. do 5. razreda v Otroškem centru Pacug pri Strunjanu: - od 21. 7. do 28. 7. 2012 in - od 19. 8. do 26. 8. 2012

* 10-DNEVNO LETOVANJE ZA MLADOSTNIKE od 6. do 9. razreda v Materadi pri Poreču: od 3. 8. do 14. 8. 2012

*** NOVO:10-DNEVNO LETOVANJE ZA SREDNJEŠOLCE v Materadi pri Poreču: od 24. 7. do 3. 8. 2012

Regres lahko uveljavljajo tudi tisti mladostniki, ki v letu 2012 praznujejo 16. rojstni dan.

V VSEH 7-DNEVNIH in 10-DNEVNIH TERMINIH JE MO-ŽNO UVELJAVLJATI ZDRAVSTVENI REGRES ZA LETOVA-NJE OTROK IN MLADOSTNIKOV DO 16. LETA STAROSTI, KI SO BILI MED ŠOLSKIM LETOM VEČKRAT BOLNI ALI IMAJO POGOSTE ZDRAVSTVENE TEŽAVE. V PRIMERU DRUGIH RAZLOGOV ALI POTREB PO UVELJAVLJANJU FINANČNIH OLAJŠAV STARŠE PROSIMO, DA SE OSEBNO ZGLASITE NA DRUŠTVU ALI NAM POSREDUJTE PISNE PROŠNJE.

POLETNO POČITNIŠKO VARSTVO: Če starši potrebujete celodnevno varstvo za svoje otroke v času poletnih počitnic, vas vabimo, da nas o tem čim prej obvestite, da bomo lahko pravočasno poskrbeli za organizacijo in izvajanje programa. Informacije o vseh programih dobite na sedežu Medob-činskega društva prijateljev mladine Sežana ali tel. 05 / 734 14 86 in 05 / 730 13 40.

Ana PangosMedobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana

V lanskem letu je Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana v sodelovanju z ZPMS in osnovnimi šolami omogočilo brezplačno letovanje več kot 50 otrokom in mladostnikom iz občin Krasa in Brkinov.Nekaterim otrokom ni dano, da bi se lahko vključevali v plačlji-ve počitniške programe in bi počitnice najbrž preživeli doma, prepuščeni sami sebi ali ulici, če zanje ne bi iskali pomoči. Veliko je tudi otrok, ki se zaradi svojih zdravstvenih težav ne morejo samostojno vključevati v programe in nujno potrebu-jejo pomoč dodatnega spremstva ter prilagoditev programa glede na osebne potrebe in težave, ki jih spremljajo od rojstva.Naša želja in cilj delovanja našega društva je zagotavljanje ena-kih možnosti in dostopnost v programe prav vsem otrokom in mladostnikom ne glede na njihove težave in posebne potrebe.

Ob praznovanju DNEVA ZEMLJE bomo tako 21. 4. 2012 v stari telovadnici na Bazoviški ulici v Sežani organizirali celodnevni dobrodelni sejem rabljene otroške opreme, oblačil in obutve. Zbrana donatorska sredstva bomo namenili letovanju otrok s posebnimi potrebami, ki letujejo v naših programih. Z udeležbo na prodajnem dobrodelnem sejmu bomo lahko naenkrat storili več dobrih del:- rabljeno opremo boste otroci ali starši lahko prodali;- starši boste lahko kupili kaj uporabnega za svoje otroke;- znebili se boste stare rabljene opreme in jo na sejmu darovali;Na sejmu bomo lahko prodajali ali darovali le čisto in uporabno otroško opremo, oblačila in obutev!Otroci se bodo lahko udeležili ustvarjalnih delavnic, družabnih iger in animacij.

V teh dneh je ponovno stekel vseslovenski ekološki projekt »Zmajček Jurček«, ki ga na območju občin Krasa in Brkinov že četrto leto uspešno organizirata Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana in Vrtec Sežana s podružnicami.Rdeča nit projekta je zmajček Jurček, ki obiskuje otroke v

vrtcu, pripoveduje pravljice in posreduje sporočila o pome-nu varstva in zaščite okolja. Običajno ostaja v vsaki enoti ne-kaj dni in skupaj z otroki rešuje pomembne ekološke naloge, ki jih zanje skrbno pripravijo njihove vzgojiteljice. Trenutno se zmajček zadržuje v Vrtcu Materija, prispel je iz Vrtca Hr-pelje, svojo pot pa bo nadaljeval še v Povirju, Senožečah, Divači, Lokvi, Tomaju, Štanjelu, Komnu, Sežani in Dutovljah. Zmajček Jurček se z otroki dobro počuti, z nami pleše, poje, je in spi in otroke veliko novega nauči. Večkrat ga s seboj vzamejo na sprehod, v knjižnico, na raziskovanje, na pohod ali pomembne prireditve. Malčki so tako vsako leto boga-tejši za nova spoznanja in odkritja, da bodo v bodočnosti za naravo kar najbolje poskrbeli. Zmajček mora obiskati še veliko otrok po vrtcih v Sloveniji, vendar je obljubil, da nas drugo leto spet obišče.


Darovano opremo bomo člani društva na sejmu prodajali in izkupiček namenili za letovanje otrok s posebnimi potrebami.Ostalo opremo bomo po končanem sejmu posredovali kompe-tentnim službam, ki bodo opremo posredovale otrokom družin s socialnimi težavami.

Da bi lahko zagotovili zadostno število prodajnih in razstavnih mest na sejmu, vas prosimo, da svojo udeležbo predhodno na-

javite na sedežu društva ali na tel. 05 / 734 14 86 in 05 / 730 13 40, kjer smo vam na voljo vsak delavnik za vse informacije.Vse otroke in starše vljudno vabimo na sejem!


ZMAJCEK JURCEK V VRTCU HRPELJE

V zadnjem tednu januarja je tri skupine starejših otrok obi-skala ga. Ana Pangos, koordinatorka Medobčinskega dru-štva prijateljev mladine Sežana, ter nam prinesla »Zeleni nahrbtnik« in zmajčka Jurčka, ki je maskota te vseslovenske okoljevarstvene akcije. Tej akciji se že več let pridružujemo tudi mi. Ob lutkah nam je predstavila zgodbico Čmrlj in pi-ščalka ter nam podala nalogo.Naša letošnja naloga je bila spoznavati vodo in izvajati po-skuse z njo. Pri delu nas je spremljal zmajček Jurček. Vsak dan je bil v eni igralnici. Otroci so zanj skrbeli, se ga veselili, mu peli in ga vključevali v raziskovanja. Jurček je postal naš prijatelj in pomagal nam je spoznavati vodo in njen pomen ter navajal na varčevanje z njo. Številni poskusi z vodo so razveseljevali otroke, ko so postali pravi raziskovalci in prišli do spoznanja, da brez vode ne bi mogli živeti.Močna burja in nizke temperature nam niso dovoljevale, da si bi ogledali vodne vire v naravi, lahko pa smo kaj hitro spo-znali, kako se voda spremeni v led.

Po tednu druženja z nami je zmajček Jurček odšel še v dru-ge enote vrtca, mi pa smo mu obljubili, da bomo še naprej skrbeli za naravo.

Lidija Benčina

mladarije



MLADI EKOLOGI OBISK KNJIŽNICARKE OB

KULTURNEM DNEVU

SPOZNAVALI SMO SEBE …

V vrtcu Hrpelje smo v skupini polžkov veliko pozornosti usmerjali v EKO teme. Spoznavali smo pomen ločevanja odpadkov in se ob lastnih aktivnostih uvajali v pravilno ločevanje. Spoznali smo, da lahko odpadke še koristno uporabimo. Iz njih smo izdelali družabne igre, športne pripomočke, igrače in še vrsto drugih izdelkov. Na eko otokih smo opazovali zabojnike in ugotavljali, kaj lahko vanje odlagamo. Ob zaključku projekta smo si ogledali tovornjak in postopek praznjenja zabojnika. Ob koncu ogleda je vsak otrok dobil majhen PVC zabojnik. Za so-delovanje se zahvaljujemo Komunalno stanovanjskemu podjetju iz Sežane.

Lidija Benčina

Ob bližajočem državnem prazniku smo se tudi otroci v vrtcu pogovarjali o kulturi. Da so otroci izvedeli nekaj o Francetu Prešernu, je s prijetno predstavitvijo poskrbela ga. Patrici-ja Dodič. Otrokom je v vpogled prinesla kipca Franceta in Julije ter na njim primeren način pripovedovala eno izmed njegovih pesmi in povedala nekaj o njegovem življenju.Knjižničarki se zahvaljujemo, ker se je odzvala našemu po-vabilu in nam popestrila dopoldan.

Martina Hrvatin

Deklamacija »To sem jaz« je bila iz-hodišče za portfolio z istim naslo-vom, ki smo ga v skupini medved-kov izdelovali ves mesec januar. V njem smo se najprej predstavili, primerjali svojo višino ter težo ob rojstvu in danes. Odtisnili smo vsak svojo dlan, obrisali svoje stopalo in narisali avtoportret. Dodali smo še senco obraznega profila in ne-

kaj fotografij. Vse to smo povezali v lično knjižico, s katero smo bili vsi zelo zadovoljni!Prvi teden v februarju smo posve-tili kulturi. Obiskal nas je zmajček Jurček. V zelenem nahrbtniku je skrival nalogo, ki jo bomo izvajali v spomladanskem času (raziskovanje travnika). Njegova prijazna spre-mljevalka gospa Ana Pangos nam

je z dramatizacijo pravljice Čmrlj in piščalka cvetoči travnik in njegove prebivalce pričarala že zdaj. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo se odločili, da obiščemo knji-žnico na Kozini. S seboj smo vzeli tudi zmajčka Jurčka. Knjižničarka nam je razkazala prostore knjižnice in knjige ter nam predstavila svoje delo. V pravljični sobi nam je pre-brala tudi pravljico Snežna vrana, ki smo ji z veseljem prisluhnili. Nad obiskom smo bili vsi zelo navdušeni in odločni, da se tja še vrnemo. Nekaj časa smo namenili tudi pri-pravam na nam najljubši, pustni čas.V času šolskih počitnic nas je razve-selil sneg, iz katerega smo izdelali prvega pravega snežaka, se kepali in uživali v zimskih radostih.

Zahvala!Zahvaljujemo se Tiskarstvu Vertis za podarjene koledarje z našo fotogra-fijo in Tomažu Gulji za prevoz v knji-žnico in nazaj.

Medvedki z Leo in Tanjo

PROGRAM POHODOV VODNIŠKEGA ODSEKA V 20122. jan SREČNO NOVO LETO NA SLAVNIKU Skadanščina Lahek zimski Tradic.4. mar STARI TABOR–Divaška jama Plešivica L 4 h Vojko

18. mar ARTVIŽE–Podgrad–Škocj. j. Padež L 4–5 h Vojko1. apr Kuk nad Movražem–Dvori Hrastovlje L 4 h Ježek6. maj PLANIK–Korita–Brajkov vrh Brgudac L 4–5 h Vojko2. jun NOČNI POHOD NA SLAVNIK Hrpelje (22 h) L 5 h UO29. jul KOŠUTNIKOV TURN Dolga njiva Z 5 h Vojko

11.–12. avg Passo Volaya–Marinelli–COGLIANS (HOHE WARTE) Riff. Tollazi Zahtev. 4 in 6 h Vojko19.–20. avg Sovatna–KRIŽ–Križki podi– Dolkova špica–ŠKRLATICA Vrata ZZ 5 in 6–7 h Ježek

1.–2. sep VRBANOVE ŠPICE–Staničev dom–RJAVINA Kot ZZ 6 h in 6 h Ježek9. sep BAZOVIŠKI JUNAKI Bazovica L 4 h Tradic

26. sep M. in V. MOJSTROVKA Vršič L in ZZ Vojko Ježek6. okt SLAVNIK poljubno Lahek Tradic

14. okt KOSTANJEV POHOD Rodik L 3 h Vojko21. okt DOVŠKA BABA Dovje L 5 h Vojko + Ježek28. okt OGULINSKI KLEK–Gorski Kotor Bjelsko L 4 h Vojko11. nov Marčev hrib–KOJNIK Črni kal L 4 h Ježek9. dec NEZNANO

Za udeležbo na pohodih je nujna poravnana članarina PZS za 2012.Zahtevnost pohoda, potrebna oprema in ostale podrobnosti bodo objavljene v razpisu najmanj teden dni pred posameznim pohodom v pisarni društva in po e-pošti (če ste jo sporočili). O izvedbi pohoda in morebitnih spremembah zaradi višje sile boste obveščeni s kratkim sms na vaš mobi (web pošta). Za do-datne informacije v planinski pisarni ob četrtkih od 18 do 20h (v kleti KD Hrpelje) in pri vodnikih na gsm ali e-pošti: Vojko - [email protected] - 031 585 195 Ježek - [email protected] - 031 316 977 Varen korak!

za vsakega nekaj za vsakega nekaj



Martin Fabjančič2. 4. 1984–1. 2. 2012

Vidim te!Peresce gladko.Od kod lebdiš?

Še veter puha te v roke mojeA kaj, ko prepustiš se ne.

Eno vedi le,Lahko se vsakdo upira mu

A ko veter se upre,Še mati narava nam živeti ne da.

Moč tvoja je velikaA vetra žal se ne dotika.

(Martin)

Ljubil si življenje v vsej svoji lepoti: v drobnem cvetu, sinjini neba, petju ptic, ritmu glasbe. Ovenel je cvet, prekrila je tema, zamrlo je petje ptic, utihnila je glasba. Odšel si v svet tišine, na pot neskončnosti in večne sreče. Martin, podoba tvoja in tvoj

čut ostaja z nami.Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.

Družina Fabjančič

Marija Mitić21. 11. 1947–5. 2. 2012

5. februarja se je od nas poslovila naša draga so-proga, mama in nona Marija Mitić, rojena Rožac iz Rakitovca, stanujoča na Kozini. Od nje smo se poslovili v torek, 7. 2., na pokopališču v Hrpeljah. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili

na zadnji poti, pogrebnemu zavodu iz Sežane, gospodu župniku za opravljen pogreb, pevcem ter

Mariju Miklavčiču za poslovilne besede. Hvala vsem za darovane sveče in cvetje.

Žalujoči mož Toni, sinova Denis in Aleksander z družinama

INTERVENCIJE PGD MATERIJA V JANUARJU IN FEBRUARJU 2012Torek, 17. januar 2012, ob 18.56: POŽAR DI-MNIKA V POLJANAHNa stanovanjski hiši v Poljanah so zagorele saje v dimniku. Zaradi visokih temperatur je dimniška tuljava počila in zanetila požar v pr-vem nadstropju, kjer sta zagorela strešni tram, ki se je dotikal dimnika, in lesena obloga. Po pozivu ReCO Postojna je na intervencijo izvo-zilo 11 gasilcev PGD Materija, ki so s hitrim po-sredovanjem uspeli požar pogasiti, še preden se je ta razširil na objekt. Očistili so tudi tuljavo dimnika in objekt pregledali s termovizijsko kamero.

Sreda, 24. januar 2012, ob 18.45: POŽAR DI-MNIKA V BREZOVICINa stanovanjski hiši v Brezovici so zagorele saje v dimniku. Priseben lastnik hiše se je z gasilnim aparatom takoj lotil gašenja in požar pravočasno omejil. Po pozivu ReCO Postojna je na intervencijo izvozilo 11 gasilcev PGD

Materija, ki so dimnik dokončno pogasili, oči-stili tuljavo in objekt pregledali s termovizijsko kamero.

Sreda, 1. februar 2012, ob 13.09: STAVBNI POŽAR V HRPELJAHV večstanovanjskem bloku v Hrpeljah so za-gorele saje v dimniku. Zaradi visokih tempera-tur je v zgornjem stanovanju dimniška tuljava počila, požar pa se je nato razširil na kuhinjsko omarico in plinsko jeklenko, ki je bila v njeni neposredni bližini. Policist Policijske postaje Kozina in član PGD Materija, ki sta bila prva na kraju, sta plinsko jeklenko pravočasno odstra-nila na varno mesto. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so požar dokončno pogasi-li in objekt pregledali s termovizijsko kamero. Zahvaljujoč hitri in učinkoviti intervenciji večja škoda ni nastala.Petek, 3. februar 2012, ob 00.44: STAVBNI

POŽAR V PRELOŽAHV Vasi Prelože (Občina Ilirska Bistrica) je zago-relo gospodarsko poslopje. Požar se je hitro širil in zajel še ostrešji dveh stanovanjskih hiš. Pri gašenju so sodelovala vsa društva Gasilske zveze Ilirska Bistrica, zaradi razsežnosti poža-ra pa so za pomoč zaprosili tudi gasilce PGD Materija in ZGRS Sežana. Zaradi izrednih vre-menskih razmer (–15 ºC in močna burja) je bil požar pogašen šele v jutranjih urah. Nastala je velika premoženjska škoda, saj je požar po-

polnoma uničil dvoetažno gospodarsko po-slopje, kurilnico, osebni avtomobil in različno kmetijsko mehanizacijo. Požar ostrešij dveh stanovanjskih hiš je gasilcem uspelo pogasiti. Pri gašenju je sodelovalo skupno 67 gasilcev iz PGD Ilirska Bistrica, Podgrad, Knežak, Vrbo-vo, Podgora-Podgraje, Pivka, Zagorje, Koritni-ce, Materija in ZGRS Sežana. Petek, 3. februar 2012, ob 18.33: POŽAR V NARAVI V PETRINJAHV Petrinjah je zagorela suha trava. Po pozivu ReCO Postojna je na intervencijo izvozilo 11 gasilcev PGD Materija in štirje ZGRS Sežana, ki so požar pogasili in izvedli požarno varovanje. Škoda ni nastala.

Sobota, 4. februar 2012, ob 08.56: ODKRITI STREHI V SLIVJUNa dveh stanovanjskih hišah v Slivju je močna burja odnesla del ostrešij. Po pozivu ReCO Po-stojna je na intervencijo izvozilo sedem gasil-cev PGD Materija, ki so ostrešji zasilno sanirali. Na intervenciji sta sodelovala tudi pripadnika Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina.

Nedelja, 5. februar 2012, ob 08.00: POŽAR DIMNIKA NA KOZINIV objektu knjižnice na Kozini so se vnele saje v dimniku. Po pozivu ReCO Postojna je na inter-vencijo izvozilo osem gasilcev PGD Materija, ki so s termovizijsko kamero pregledali tulja-vo dimnika in ugotovili, da je ogenj že ugasnil. Druge aktivnosti niso bile potrebne.

Ponedeljek, 6. februar 2012:– ob 07.50: POŠKODOVANA STREHA V OCI-ZLINa stanovanjski hiši v Ocizli je močna burja poškodovala del strešne kritine. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasil-ci PGD Materija, ki so ostrešje sanirali. Na inter-venciji sta sodelovala tudi pripadnika Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina.– ob 08.27: ODKRITA STREHA NA MRŠAHNa gospodarskem poslopju na Mršah je moč-na burja odnesla del ostrešja. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so ostrešje zasilno sanirali. Na in-tervenciji sta sodelovala tudi pripadnika Civil-ne zaščite Občine Hrpelje - Kozina.– ob 10.40: ODKRITA STREHA V SLIVJUNa stanovanjski hiši v Slivju je močna burja odnesla del ostrešja. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so ostrešje zasilno sanirali. Na intervenciji sta sodelovala tudi pripadnika Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina.

Torek, 7. februar 2012:– ob 07.18: ODKRITA STREHA NA BENCIN-SKEM SERVISU NA KOZININa objektu bencinskega servisa MOL na Kozi-ni je močna burja odnesla del strešne kritine. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so ostrešje za-silno sanirali in zavarovali odpadli del strešne kritine. Na intervenciji so sodelovali tudi pripa-dniki Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina.– ob 09.17: IZRUVANO DREVO V VRHPO-LJAHV Vrhpoljah je močna burja izruvala drevo, ki je padlo na streho stanovanjske hiše in po-škodovalo telefonski kabel. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so zavarovali kraj, vaščani Vrhpolj pa so drevo varno odstranili. – ob 09.30: POŠKODOVANA STENA HOTE-LA ADMIRAL NA KOZININa hotelskem objektu Admiral na Kozini je močna burja poškodovala stekleno steno v prvem nadstropju. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so skupaj z uslužbenci hotela poškodovano steno zasilno sanirali. Na intervenciji so sode-lovali tudi pripadniki občinske Civilne zaščite.– ob 11.13: POŠKODOVANA STREHA NA IN-DUSTRIJSKEM OBJEKTU NA KOZININa industrijskem objektu na Kozini je močna burja poškodovala del strešne kritine. Po po-zivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so ostrešje zasilno sani-rali. Na intervenciji so sodelovali tudi pripadni-ki občinske Civilne zaščite.– ob 11.35: POŠKODOVANA STREHA IN DI-MNIK V KLANCU PRI KOZININa dveh stanovanjskih hišah v Klancu pri Ko-zini je močna burja poškodovala del strešne kritine in porušila dimnik. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so ostrešje in dimnik zasilno sani-rali. Na intervenciji so sodelovali tudi pripadni-ki občinske Civilne zaščite. – ob 12.10: POŠKODOVANA STREHA NA IN-DUSTRIJSKEM OBJEKTU NA KOZININa industrijskem objektu na Kozini je močna burja odnesla del strešne kritine. Leteči deli strehe so ogrožali promet. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so skupaj z delavci CPK zaprli del ceste ob poškodovanem objektu. Na inter-venciji so sodelovali tudi pripadniki občinske Civilne zaščite.– ob 12.20: POŠKODOVAN DIMNIK STANO-VANJSKE HIŠE V HRPELJAHNa stanovanjski hiši v Hrpeljah je močna burja porušila dimnik. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki

dimnik zasilno sanirali. Na intervenciji so sode-lovali tudi pripadniki občinske Civilne zaščite.– ob 13.58: ODKRITA STREHA STANOVANJ-SKEGA BLOKA V HRPELJAHNa stanovanjskem bloku v Hrpeljah je močna burja odlomila in odnesla stekleno ostrešje. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so ostrešje za-silno sanirali. Na intervenciji so sodelovali tudi pripadniki občinske Civilne zaščite.– ob 15.20: POŠKODOVANA STREHA NA IN-DUSTRIJSKEM OBJEKTU V HRPELJAHNa industrijskem objektu v Hrpeljah je močna burja poškodovala del kovinskega ostrešja. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so skupaj z de-lavci podjetja ostrešje zasilno sanirali. Na inter-venciji so sodelovali tudi pripadniki občinske Civilne zaščite.

– ob 15.45: POŠKODOVANA PROMETNA SI-GNALIZACIJA V HRPELJAHMočna burja je v Hrpeljah poškodovala pro-metno signalizacijo. Ta je visela nad voziščem in ogrožala promet. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki zavarovali kraj in obvestili vzdrževalce cest.– ob 17.15: POŠKODOVANA STREHA IN DI-MNIK NA STANOVANJSKIH BLOKIH V HRPE-LJAHNa dveh stanovanjskih blokih v Hrpeljah je močna burja poškodovala strešno kritino in porušila dimnik. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so ostrešje zasil-no sanirali in zavarovali okolico stanovanjskih blokov.– ob 17.50: POŠKODOVANA STREŠNA KRI-TINA NA STANOVANJSKI HIŠI V OCIZLINa stanovanjski hiši v Ocizli je močna burja

ZAHVALA




Prešeren.doc, za domišljijsko potovanje in domače branjeZaložba Rokus, januar 2000Izbor in ureditev: dr. Igor Saksida

»Zemlja kranjska, draga mati/kdaj bo vtihnil najin jok?/Al' kdaj bova vid'la vstati,/ bratov jaz, ti čast otrok? (…) Kaj da vedno še zakriva/ze-mljo našo temna noč,/kaj da slave ljubezniva/zarja Kranjcem ne napoč?? (…) Kranj'c, ti le do-bička išeš,/ bratov svojih ni ti mar,/kar ti bereš, kar ti pišeš, /mora dati gotov d'nar!//Kar ni tuje, zaničuješ,/ starih šeg se zgublja sled, / pevcov svojih ne spoštuješ,/za dežele čast si led!«

Tako zelo sodobno in vsakdanje zveni pesem Elegija, nam dragega dolgolasega pesnika, ki ga pravzaprav častimo na dan smrti in ga večina najbolje »pozna« kot pijanduro in uži-vača. Kako tipično in kako logično in kako slo-vensko, bom rekla. Ves čas, ko sem ponovno prebirala njegove pesmi, življenjepis, zgodbe o pesniku, ki je najbrž bil vsaj toliko ranljiv kot vsak dandanjašnji poet, sem se spraševala, kaj le bi si mislil dandanes o vsem, kar je sloven-skega, če bi živel. O vsem. Če mene vprašate, bi ostal lepo v obdobju, v katerem je živel. Če-prav je bilo, tako kot vsako obdobje, zagulje-no, neprijazno in še kaj. Človek, ki je meril na-tanko pet čevljev in pet palcev, dobrosrčen in veseljak, s širokimi, malce povešenimi rameni, se nam dandanes zdi tako blizu, pa vendarle blizu zaradi največkrat napačnih vrlin – ali imenujte jih, kakor se vam zljubi. S cilindrom na glavi, v daljšem črnem plašču, s svetlimi košatimi obrvmi, drobnimi ustnicami, bi mi bil, se mi zdi, prav povšeči. Če je bil jezen, mu je menda trzala spodnja ustnica. Ampak je-zen je bil le malokdaj. Morda na Kopitarja. A koliko je takih in onakih Kopitarjev med nami, a ne? Zdi se mi, da bi bil danes prava faca, pa naj reče kdo, kar hoče. Ni se mu ljubilo striči se (tudi danes je med mladimi fanteti spet moda daljših las, če se ne motim), ni se mu ljubilo slikati se (kako ga razumem!) in bil je

nenehno nesrečno zaljubljen (kar priznam, mu ne zavidam, pa vendarle se mi dozdeva, da podobnih fantičev poznam kar precej). Jezični dohtar, ki je po odhodu od doma naj-prej pastiril pri stricu na Dolenjskem, se je še kako dobro zavedal, da brez cvenka ne prile-zeš nikamor. Ali pa zelo počasi. Je danes kaj drugače? Neklepal je tistih nekaj otrok, med njimi edino preživelo Ernestino, ki je kasneje napisala nekaj spominov o njem. Zavzemal se je za delavnost, znanje, pravičnost in ljubezen in iz slovenskega jezika si je želel narediti kul-tivirano, prepoznavno špraho vsepovsod. Ali se dandanes še kdo zamisli nad bogastvom slovenskega jezika, tako doma, ob jutranji kavi, čiku ali med obešanjem perila? Ker je bil preveč občutljiv, je imel le dva dobra prijate-lja (koliko jih imate sami, takih pravih, dobrih, zanesljivih?), Čopa in Smoleta. Prvi se je utopil v Savi, drugega je pokončal mrtvoud ali mo-dreno srčni infarkt. Kot odvetnik je imel denar, a ga je radovoljno daroval revežem, ki jih je bila takratna tlakovana Ljubljana z okoli dva-najst tisoči prebivalcev polna. Vodovoda še ni bilo, tudi audijev, merčotov in beemvejev ne. S kočijami so se takratni meščani prevažali ob odprtih kanalizacijah in konjskih figah, vzpo-redno in pritlehno ob jetiki, davici, griži, črnih kozah in raznolikih spolnih boleznih. Ob obili-ci gostiln je Ljubljana premogla tudi žganjar-ne in hiše veselja. Takšne, za katere danes raje nočemo vedeti in se delamo, da bi bilo bolje, da jih ni. Prelestne ljubljanske gospodične so se kitile s klobučki, krinolinami in stisnjenimi pasovi, skozi katere so komaj dihale in se spo-gledovale z bogatimi trgovci, sodniki in tisti-mi, ki so imeli kaj pod palcem. Mični gospodje (kdo ve, če so takšni res bili) so nosili hlače do tal, kariraste telovnike, cilindre in sprehajalne palice, preradi so kvartopirili, bili so pa tudi takšni, ki so radi zahajali v gledališča in ostala posvetna bivališča. Prešeren je živel v času, ko so v Ljubljani govorili najraje nemško – v času rahitičnega cesarja in kralja Ferdinanda, ki je znan po izreku: »Cesar sem in hočem rezan-

ce!«. Habsburška monarhija je poskrbela za cenzuro, Prešeren pa se je istočasno boril pro-ti neumnosti in tiraniji. Morebiti bi ga danes upihnili, tako kot so Krambergerja pred tisoči let, kdo ve. Sicer pa romantik, ki se je zavedal, da človeškemu srcu ni mogoče ukazovati. Da srce ukazuje človeku brez računanja na dobiček ali izgubo. Vedel je, da lastni usodi ni mogoče ubežati. Želel si je izraziti s sloven-sko besedo vse, kar je mogel čutiti in doživeti evropski razumnik njegove dobe, in želel jo je dvigniti iz kmečkih ust v lepo književnost, v znanstvena dela. Pa pravi Sivec v Ribčevem dohtarju, kot pravim sama: »Zmotilo me je, da se v njegovem življenju in delu lahko vidi toliko senc, toliko temnega, toliko slabega.« Vedel je, da je vsak človek na svetu predvsem sam. Bi rekli drugače? Družbene mineštre z Ministrstvi za kulturo ali brez ne morejo spremeniti kulture in duha slovenskega člo-veka. Še vedno premajhnega, da bi strašljivo zatulil čez Karavanke ali čez Učko ali še kam. Še vedno prestrašenega in krhkega, znotraj pa pripravljenega na protest, ko je treba, če je treba. Moti le to, da je ta pripravljenost tako preredka zaradi strahu, ki ga vbrizgujejo tisti od zgoraj, da je že jezljivo, žolčno in še kakšno. Mesec kulture naj se prelevi v leto kulture, naj se prelevi v kulturnost znotraj duha, v način ži-vljenja, spoštljiv do drugih življenj, do človeka kot takega, revnega al' bogatega, do človeka kot takega. »In nazadnje še, prijat'li, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker do-bro v srcu mislimo. Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi!« Želim vam, da si Franceta zapomnite še po čem razen po tem, da ga je rad cuknil. Najbrž je imel svoje razloge, pa ga ne opravičujem. Ampak najbrž ima tudi vsak od nas razlog, da si ga zapomni po tem ali onem. Izbira je ve-dno na vaši strani.

Veselo do prihodnjega branja, Patricija Dodič

… o knjigi, kulturi in še čem …

poškodovala strešno kritino. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so ostrešje zasilno sanirali. – ob 23.48: POŠKODOVANA STREHA IN GARAŽA INDUSTRIJSKEGA OBJEKTA V HR-PELJAHZ industrijskega objekta v Hrpeljah je moč-na burja odtrgala del ostrešja in ga odnesla na glavno cesto Kozina–Obrov. Prav tako je s parkirišča objekta na cesto odnesla kovinsko garažo. Zaradi ovir na vozišču je bila cesta za-prta. Po pozivu ReCO Postojna so na interven-cijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so ostrešje in garažo odstranili ter omogočili neoviran promet.

Sreda, 8. februar 2012:– ob 00.40: ODTRGANA STREHA GARAŽE V HRPELJAHV Hrpeljah je močna burja odtrgala streho garaže in jo odnesla na cesto. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so streho odstranili in omogočili neoviran promet. – ob 01.15: IZRUVANO DREVO NA CESTI KO-ZINA–RODIKNa povezovalni cesti Kozina–Rodik je zaradi močne burje na vozišče padlo drevo in ovira-lo promet.Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so drevo razža-gali in ga odstranili z vozišča.– ob 01.25: ODTRGAN NADSTREŠEK BEN-CINSKEGA SERVISA NA KOZININa objektu bencinskega servisa MOL na Ko-zini je močna burja odtrgala in odnesla na cesto del kovinskega nadstreška. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili ga-silci PGD Materija, ki so nadstrešek odstranili in ga ustrezno obtežili.– ob 09.33: POŠKODOVAN DIMNIK STANO-VANJSKEGA BLOKA NA KOZININa stanovanjskem bloku na Kozini je močna burja poškodovala dimnik. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so dimnik zasilno sanirali in odstra-nili odpadle dele.– ob 10.05: POŠKODOVANI OSTREŠJI DVEH STANOVANJSKIH HIŠ V HRPELJAHNa dveh stanovanjskih hišah v Hrpeljah je močna burja poškodovala ostrešji. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili ga-silci PGD Materija, ki so ostrešji zasilno obtežili.– ob 13.09: POŠKODOVANA STREHA GARA-ŽE V HRPELJAHMočna burja je poškodovala streho garaže v Hrpeljah. Po pozivu ReCO Postojna so na in-tervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so poškodovano ostrešje zasilno sanirali.

Četrtek, 9. februar 2012:– ob 08.21: POŠKODOVANA STREHA INDU-STRIJSKEGA OBJEKTA NA KOZININa industrijskem objektu na Kozini je moč-na burja poškodovala del strešne kritine. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo iz-vozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so ostrešje zasilno sanirali. Na intervenciji so sodelovali tudi pripadniki občinske Civilne zaščite.– ob 12.39: POŽAR V NARAVI V HRPELJAHPri osnovni šoli v Hrpeljah je zagorela suha trava. Po pozivu ReCO Postojna je na inter-vencijo izvozilo pet gasilcev PGD Materija, ki so požar pogasili. Škoda ni nastala.

Petek, 10. februar 2012, ob 22.27: POŠKO-DOVANA STREŠNA ANTENANa stanovanjski hiši v Hrpeljah je močna burja poškodovala strešno anteno, zaradi česar je ta ogrožala mimoidoče. Po pozivu ReCO Postoj-na je na intervencijo izvozilo devet gasilcev PGD Materija, ki so poškodovano anteno od-stranili.

Sobota, 11. februar 2012, ob 13.21: ODKRI-TA STREHA NA STANOVANJSKI HIŠI NA BEKINa stanovanjski hiši na Beki je močna burja odnesla del strešne kritine. Po pozivu ReCO Postojna je na intervencijo izvozilo pet gasil-cev PGD Materija, ki so ostrešje zasilno sanirali.

Nedelja, 12. februar 2012, ob 14.42: POŠKO-DOVANA STREHA NA GASILSKEM DOMU V MATERIJINa objektu gasilskega doma v Materiji je močna burja odtrgala del kovinske obloge in poškodovala strešno kritino. Po pozivu ReCO Postojna je interveniralo 16 gasilcev PGD Ma-terija, ki so kovinsko oblogo obtežili, ostrešje pa zasilno sanirali.

Petek, 17. februar 2012, ob 14.18: POŽAR V NARAVI MED TATRAMI IN RJAVČAMIMed vasjo Tatre in Rjavče sta zagorela suha trava in grmičevje. Požar se je hitro širil proti gozdu.Po pozivu ReCO Postojna je na inter-vencijo izvozilo 10 gasilcev PGD Materija, ki so požar pogasili. Večja škoda ni nastala.

Sobota, 18. februar 2012, ob 11.48: POŽAR V NARAVI NA OSTROVICINa Ostrovici je zagorela suha trava. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili štirje gasilci PGD Materija, ki so požar pogasili. Ško-da ni nastala.

Nedelja, 19. februar 2012, ob 08.48: POPLA-VA BIVŠE TRGOVINE NA KOZINIV objektu nekdanje trgovine na Kozini je poči-la vodovodna cev. Odtekajoča voda je popla-

vila kletne prostore. Po pozivu ReCO Postojna je na intervencijo izvozilo devet gasilcev PGD Materija, ki zaprli glavni vodni ventil ter do prihoda uslužbencev Kraškega vodovoda in Elektra Primorske zavarovali območje.

Ponedeljek, 27. februar 2012, ob 15.14: PO-ŽAR V NARAVI V BAČU PRI MATERIJIV Baču pri Materiji je zagorela suha trava in grmičevje. Po pozivu ReCO Postojna je na in-tervencijo izvozilo pet gasilcev PGD Materija, ki so požar pogasili. Zgorelo je približno 3 ha površine.

Sreda, 29. februar 2012, ob 14.42: POŽAR V NARAVI NAD BREZOVICONad vasjo Brezovica je zagorela suha trava in grmičevje. Požar se je razširil v borov gozd. Po pozivu ReCO Postojna je na intervencijo izvozilo osem gasilcev PGD Materija in štiri ZGRS Sežana, ki so v poldrugi uri požar poga-sili. Zgorelo je približno 5 ha površine.

Topla zahvala gasilcem!Gasilcem PGD Materija smo hvaležni za po-moč pri odkritju strehe na naši stanovanjski hiši v Ocizli. Čeprav smo vajeni burje na na-šem koncu, pa nas je ta v začetku februarja vseeno presenetila in nam odkrila precejšen del nove strehe. V hudi burji bi sami težko po-pravili odkriti del, zato smo iz srca hvaležni gasilcem, da so šli na streho, popravili škodo in s tem preprečili nadaljnjo škodo, ter tudi Civilni zaščiti za organizacijo pomoči.

Družine Mihalič, Povh in Kreslin

Družina Maglica iz Slivja se zahvaljuje gasil-cem iz PGD Materija, Civilni zaščiti, še pose-bej Andreju Resinoviču in poveljniku Rober-tu Kastelicu, za hitro intervencijo in pomoč pri popravilu strehe, ki je utrpela škodo zara-di nedavne pobesnele burje. Še enkrat iskrena hvala!

Zahvala gasilcem PGD Materija17. januarja zvečer se nam je vžgal kamin v Poljanah pri Podgradu številka 5, pri družini Mršnik. Poklicali smo gasilce PGD Materija, ki so takoj prišli in pogasili požar. Zahvalju-jemo se jim za hitro odzivnost in prijaznost!

Gabrijela in Livio Mršnik Dudine

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVOM A T E R I J A

Bač pri Materiji 28/b, 6242 [email protected]

ZAHVALA ZA POMOČ PRI REŠEVANJU PROBLEMA ZA VODO V BREZOVICI

KS Brezovica se zahvaljuje Občini Hrpelje - Kozina in še posebej direktorici Saši, da se je zavzela za problem. Velika zahvala velja Andreju Resinoviču s.p. za posredovanje ob vsaki uri in takojšnje ukrepanje ter gasilcem Zavoda za reševalno in gasilsko službo Se-žana in PGD Materiji za vso pomoč, saj so

vozili vodo ob vseh urah in razmerah. Zahvala velja tudi posameznikom iz vasi, ki so si vzeli čas in pomagali pri reševanju pro-blema, s čimer smo se ukvarjali od 1. febru-arja pa vse do 26. februarja, ko smo uspeli usposobiti vse cevi, kar pa ne pomeni, da je s tem problem rešen tudi dolgoročno.

Glavni razlog za probleme z vodo v Brezovi-ci je bila huda zmrzal, ki je povzročila zamr-znitev vode na več krajih na cevi iz zajetja v vasi ter pri posameznikih.

KS Brezovica




• Ne prepiraj se s tepcem. Potegnil te bo na svojo raven in te premagal z izkušnjami.

• Svetloba potuje hitreje kot zvok. Zato so nekateri vide-ti pametni, dokler ne spregovorijo.

• V resnici nikoli ne odrastemo, samo naučimo se, kako se obnašati v javnosti.

• Znanje je, če veš, da paradižnik spada med sadje. Pa-met je, če ga ne dodaš v sadno solato.

• Politiki in plenice imajo eno skupno lastnost. Oboje je potrebno redno menjati, in to iz istega razloga.

• Večerne novice se začnejo z »dober večer«, nato pa sle-di razlaga, zakaj to ne drži.

• Če se ti zdi, da nikomur ni mar, da obstajaš, poskusi za-mujati s plačili.

• Banka je prostor, kjer ti bodo posodili denar, če jim boš lahko dokazal, da ga ne potrebuješ.

• Umetna inteligenca se ne more kosati z naravno neu-mnostjo.

• Čista vest je ponavadi znak slabega spomina. • Smej se svojim problemom, saj se tudi vsi drugi. • Vedno si sposodi denar od pesimista. Ne bo pričakoval,

da mu ga vrneš. • Diplomat je tisti, ki te lahko pošlje k vragu na takšen

način, da se že veseliš potovanja.• Sekiranje resnično pomaga! 90 % stvari, zaradi katerih

se sekiram, se nikoli ne zgodi.

(NMČ, vir: Internet)

ZA MAMENekega večera, ko je mama pripravljala večerjo, je v kuhinjo vstopil njen

enajstletni sin. Z uradniško hladnostjo je mami pod nos pomolil popisan list papirja. Mama si je obrisala roke v krpo in začela z zanimanjem brati:

pokosil sem travo – 20 evrovpospravil sem sobo – 15 evrov

šel sem v trgovino po kruh – 10 evrovčuval sem sestrico (3 popoldneve) – 45 evrov

v šoli sem dobil tri petke – 30 evrovvsak večer odnesem smeti – 25 evrov

SKUPAJ: 145 evrov

Mama je nežno pogledala svojega odraščajočega sina. V srcu se ji je obudilo tisoč spominov. Vzela je svinčnik, obrnila list in začela pisati:

Za to, da sem te devet mesecev nosila pod svojim srcem – 0 evrovZa vse prečute noči ob tebi, ko si bil bolan – 0 evrov

Za vse večere, ko sem te zibala, ker nisi mogel zaspati – 0 evrovZa vse trenutke, ko sem brisala tvoje solze in te tolažila – 0 evrov

Za vse zajtrke, kosila, večerje in vse malice, ki sem ti jih pripravila – 0 evrovZa ves moj trud, da imaš lepo in brezskrbno otroštvo – 0 evrov

Za vse, kar sem te dan za dnem naučila – 0 evrovSKUPAJ: 0 evrov

List je z nasmehom izročila sinu. Ko je ta prebral napisano, sta se mu v očeh zalesketali solzi. Z nerodno kretnjo se je obrisal, obrnil list in na svoj račun

napisal:PLAČANO!

Iztegnil je roki in mamo tiho objel.

(NMČ, vir: internet)

ZDRAVSTVENO VZGOJNI PROGRAMI – OBVESTILOUporabniki zdravstvenih storitev Zdravstvenega doma

Sežana se lahko udeležite brezplačnih zdravstveno vzgoj-nih programov. Organizirani bodo v Zdravstvenem domu

v Sežani in v Zdravstveni postaji v Hrpeljah.

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG, 7. 5. 2012 ob 18.30 v ZD Sežana, sejna soba

ZDRAVA PREHRANA, 5. 3. 2012 ob 18.30 v ZD Sežana, sejna soba

Delavnice vodi Nataša Volk Trnovšek dipl. m. s.

DEJAVNIKI TVEGANJA, 1. 3. 2012 ob 18.00 v ZD Sežana, sejna soba

DEJAVNIKI TVEGANJA, 4. 4. 2012 ob 18.00 v ZD Sežana, sejna soba

ZDRAVA PREHRANA, MAREC in APRIL v ZP HRPELJE DEJAVNIKI TVEGANJA, 10. 5. 2012 ob 18.00

v ZD Sežana, sejna sobaDEJAVNIKI TVEGANJA, 1. 3. 2012 ob 18.00

v ZP Hrpelje, 1. nadstropjeDEJAVNIKI TVEGANJA, 8. 6. 2012 ob 11.00

v ZD Sežana, sejna soba Delavnice vodi Pečar Neda, dipl. m. s.

TEST HOJE na 2 kilometra, 11. 5. 2012 od 15. do 18. ure na STADIONU v Sežani

Več informacij lahko dobite pri diplomiranih medicinskih sestrah, ki so izvajalke delavnic:

Nataša Volk Trnovšek, vsak delovni dan od 12. do 13. ure na tel. št. 05 / 73 11 442 in

Neda Pečar, vsak torek, sredo in petek od 12. do 13. ure na tel. št. 05 / 73 11 440.

ŠTUDENTJE IN DIJAKI POZOR!V DISPANZERJU MEDICINE DELA, PROMETA IN

ŠPORTA V ZD SEŽANA VAM V LETU 2012 NUDIMO 25 % POPUSTA NA ZDRAVNI-

ŠKI PREGLED ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL.CENA PREGLEDA: 25 EUR.

NAROČITE SE LAHKO NA TEL. ŠT. 05 / 731 14 08 VSAKO SREDO OD 15.00 DO 19.00. PREGLEDI SO

MOŽNI VSAK DELOVNI DAN OD 7.00 DO 14.00, OB SREDAH PA OD 15.00 DO 20.00.

Zdravstveni dom SežanaDirektorica Ljubislava Škibin, dr. med. spec.

AKTIVNOSTI OB SVETOVNEM DNEVU LEDVIC 8. marec je svetovni dan ledvic. Na ta dan bomo v

zdravstvenem domu v okviru zdravstveno vzgojnih aktivnosti izvajali:

•meritvekrvnegatlaka,•meritvekoncentracijeglukozevkrvi,

•odvzelivzorcekrvizadoločitevkreatinina in glomerularne filtracije,

•delilizdravstvenovzgojnimaterialinsvetovali.

Akcije bomo izpeljali v Zdravstvenem domu Sežana in v zdravstvenih postajah Hrpelje, Divača, Dutovlje

in Komen od 7.30 do 9. ure.Udeleženci akcije naj bodo tešči!

ALI NAS MOGOČE KDO VLEČE ZA NOS

Vabimo vas na razpravo o stanju v slovenski osnovni šoli in predstavitev knjig:

Siva knjiga o osnovni šoli v Republiki Sloveniji ter Bajke in povesti o devet letki

avtorja dr. Kristjana Muska Lešnika,

ki bo v četrtek, 22. marca, ob 19. uri v amfiteatralni dvorani OŠ Koper.

Aktiv svetov staršev osnovnih šol obalnih občin

Vabljeni v petek, 9. marca, ob 19.00 v Kulturni dom Hrpelje!Nastopajoči: The Uncles - strici, Zvita feltna, MoPZ Slavnik, Pidoči, Sara Česnik, WW tele, Lisjaki

Voditelj: Žan PapičRezervacije sprejemam na številko: 040 395 551.

Dan žena z Lisjaki

Ob dnevu ženaTalmud je zbirka razprav med rabini, ki se nanašajo na judovsko pravo, etiko, etnologijo in zgodovino. Spada med najpomembnejša judovska

sveta dela.

Takole pravi:»Bodi zelo previden, da ne spraviš ženske v jok,

kajti Bog šteje njene solze. Žensko je ustvaril iz moškega rebra in ne iz stopal,

da bi hodil po njej. Ne iz njegove glave, da bi ji vladal, ampak iz bo ka, da mu bo enaka.

Izpod roke, da bo zaščitena, in zraven srca, da bo ljubljena.«

Postni večeriŽupnišče v Hrpeljah

ponedeljek, 12. 3., ob 19.00 uri, gost: novinar Jože Možina

sobota, 24.3. ob 19.00 uri, gost: duhovnik Igor Lovišček

»Priprave na velikonočne praznike«

Vabljeni!




ZBIRANJE PRIJAV ZA TEČAJ »VARNO DELO Z MOTORNO ŽAGO«

Občina Hrpelje - Kozina in Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana, obveščata lastnike gozdov, da pričenjamo z zbi-ranjem prijav za udeležbo na tečaju »VARNO DELO Z MOTORNO ŽAGO«. Zainteresirani kandidati se lahko evidenčno prijavijo tudi za tečaj varnega dela v gozdu s traktorjem in vitlo. Na občino smo prejeli pobudo za so-organizacijo tečaja za prevoz živih živali.Ljudje se vedno bolj zavedamo pomena varnega ravnanja z motorno žago, traktorjem in traktorskimi priključki, kar se izkazuje z izjemnim zanimanjem za udeležbo na tečaju. Vsako leto je bistveno več prijav, kot je prostih mest, zato bomo zaradi lažjega načrtovanja in organizacije letos zbirali predprijave na posamezni tečaj (motorna žaga, traktor, prevoz živih živali). Število tečajev, kraj in čas izvedbe trenutno še niso znani, bomo pa kandidate o tem obvestili. Za pravico do udelež-be bo upoštevan vrstni red prijav in kraj izvedbe. O uspešno izvedenem tečaju prejmejo kandidati uradno potrdilo.

PROGRAM - varno delo z motorno žagoIzvajanje praktičnega pouka:– prikaz popolne osebne zaščitne opreme,– priprava motorne žage,– posek drevja v skupinah z največ štirimi udeleženci (skupina ima inštruktorja praktičnega pouka iz SGLŠ Postojna).Vsebinski poudarki:– izbira in vzdrževanje motorne žage,– uporaba osebnih zaščitnih sredstev,– orodje in oprema za sečnjo,– nevarnosti pri podiranju dreves,– tehnika učinkovitosti in varnega dela,– organizacija varnega dela v proizvodnji.Orodje in oprema:– udeleženci morajo imeti motorne žage (žage, s katerimi tudi sicer delajo in si jih bodo na seminarju lahko ustre-

zno pripravili),– dodatno opremo in orodje priskrbi na uporabo SGLŠ Postojna,– beležka in pisalo.

Prijavite se lahko na elektronsko pošto [email protected], tel. 05 / 6800 150 (Robert Kastelic) ali na sedežu ZGS, OE Sežana, KE Kozina, telefon 05 / 680 12 55. V prijavi navedite ime in priimek, naslov, datum rojstva in kon-taktno telefonsko številko. Število tečajnikov bo zaradi varnega dela omejeno, vendar se bodo prijave upoštevale v nadaljevanju.

Robert Kastelicobčinska uprava

V A B I L O N ATEČAJ »F« KATEGORIJE

(traktorji in traktorski priklopniki)

Nova prometna zakonodaja, ki se uporablja od 1. julija 2011, prinaša pomembne novosti tudi glede

uporabe kmetijskih strojev izven cestnega prometa. Tečaj zaradi velikega zanimanja

ponovno organiziramo 2., 3. in 4. aprila 2012.

Prijave sprejemamo po e-pošti: [email protected] in v Avtošoli Relax Ilirska Bistrica,

g. Mavricij: [email protected] (info: 041 333 187).

Pričetek tečaja: ponedeljek, 2. aprila 2012,

ob 17.00 v gasilskem domu v Materiji

Cena tečaja na osebo je 210 EUR z DDV in se plača avtošoli na tečaju.

Območno srečanje otroških gledaliških skupin

Kulturni dom Hrpelje, 30. marec

ob 9. uriGledališki krožek OŠ dr. Bogomira Magajne -

HČI LUNE, Desa Muck, mentorica Tanja Trebec Benedejčič

ob 11. uriGledališki klub OŠ dr. Bogomira Magajne -

ČEPICA SREČE, Andrej Rozman - Roza, mentorici Tanja Trebec Benedejčič

in Anja Abram

ob 17. uriPO Brkinska godba - OBUTI MAČEK, Angelo

Sormani, prevajalka Taja Tavčar

Organizator: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Sežana

OTROCI,vabljeni v Kulturni dom Hrpelje v petek, 30. marca 2012, ob 17hna premiero glasbene pravljice

OBUTI MAČEKki jo pripravlja

v sodelovanju z dramsko skupino

Podjetje Kraški zidar d.d. obvešča lastnike TRAK-TORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV, da se

bodo na območju upravne enote Sežana izvajali tehnični pregledi le-teh v letu 2012 po

naslednjem vrstnem redu:DATUM KRAJ URA

Torek17. APRIL

TATRE 930 - 1030

MISLIČE 1130 - 1330

NAKLO 1430 - 1630

18. APRIL LOKEV 1000 - 1430

Četrtek19. APRIL PODGORJE 1030 - 1200

KLANEC PRI KOZINI 1230 - 1600

Ponedeljek23. APRIL KRVAVI POTOK 1000 - 1400

HRPELJE 1500 - 1630

Torek24. APRIL OBROV 930 - 1330

GRADIŠČE PRI MATERIJI 1400 - 1630

25. APRILSLIVJE 900 - 1300

MATERIJA 1330 - 1600

26. APRIL DOLNJE LEŽEČE 1000 - 1400

7. MAJ VREMSKI BRITOF 1000 - 1600

8. MAJ RODIK 1000 - 1400

POZOR! Zaradi dodatnih pogojev glede površin za iz-vajanje tehničnih pregledov, bodo ti potekali na NOVIH

lokacijah. Stranke naj imajo s seboj osebni dokument ter potrebna

dokazila (original in fotokopijo) in sicer v primeru:•noveregistracije,

•spremembelastništvaalidedovanja,•vprimeru,dalastnikvozilanimaveljavnegavozniškega

dovoljenja za ustrezno kategorijo, mora določiti drugo osebo, katera ima ustrezno kategorijo in mora biti fizič-

no prisotna.V primeru, da lastnik ne more pripeljati traktorja na teh-nični pregled ter urejati formalnosti glede registracije, lahko to opravi v njegovem imenu tudi nekdo drug na

podlagi »pisnega pooblastila«.

Vsi traktorski priklopniki in priključki do 5t NDM so OPROŠČENI TP IN REGISTRACIJE!

Dopuščamo si možnost manjših odstopanj od urnika, zaradi nepredvidljivih dejavnikov.

Uradne ure tehničnih pregledov Kraški zidar d.d. so vsak delovnik od 7:15 do 14:30.

?Ne pozabiti na obvezno opremo (Prva pomoč, trikotnik, žarnice) in na traktorju nameščen ustrezen varnostni lok

oz. varnostno kabino.




KULTURNI DOM HRPELJE VABI

KONCERT Lisjakov z gosti

petek, 9. 3., ob 19.00 v KD Hrpelje

PREDSTAVA ZA OTROKE

petek, 30. 3.

Območno srečanje gledaliških skupin

Predstave ob 9.00 – Hči lune,

ob 11.00 – Čepica sreče, ob 17.00 – Obuti maček

PRIHODNJI MESECI V KD HRPELJE:

6. 4. – otvoritev razstave Sladka Istra 15. 4. – PRIMORSKA POJE

KONCERT Brkinske godbe 2000

sobota, 31. 3., ob 19.00 v KD Hrpelje

PREDSTAVE:

14. 3. – ogled predstave Slehernik v Kopru - RAZPRODANO

PREDSTAVA POEZIJE IN GLASBE

»Obleci me v poljub«

Saša Pavček

in glasbeniki: Aljoša Rijavec, Šemsudin Dino Džopa in Jan Oršič

25. 3. ob 18.00

Vstopnina: 7 EUR

KD HRPELJE, 25. 3., OB 18.00

SAŠA PAVČEK: OBLECI ME V POLJUBPredstava poezije in glasbe

Saša Pavček, glasAljoša Rijavec, klavir

Šemsudin Dino Džopa, kitaraJan Oršič, bas kitara

Obleci me v poljubin ne sprašuj,

če me kaj greje.Iz pesmi Poljub kostum

Poezija igralke Saše Pavček Obleci me v poljub se elegantno in strastno prepleta z glasbo pianista Aljoše Rijavca, kitarista Šemsudina – Dina Džope in basista Jana Oršiča. Skozi pesmi interpretka pripoveduje ljubezensko zgodbo in nagovarja k veri v medsebojno ljubezen, spoštovanje človekove svobode ter nas s sproščeno radostjo potegne v

magijo gledališke izpovedi.

»Tokrat je vsestranska igralka izpovedala svoja čustva v poeziji s tenkočutnostjo in izpiljeno igro. Elegantna, mi-kavna, čutna in gibka Saša Pavček je občinstvo prevzela, da so gledalci z njo podoživljali njeno izpoved, v samogo-voru je priklenila ljudi s svojim vrhunskim izvajanjem, spremljal jo je vrhunski trio, usklajeno in pozorno so sledili

protagonistki večera, da ni bilo nobenega nesporazuma med besedo in glasbo.« MK, Primorski dnevnik, Trst

Ljubezen je edino, kar nas osmišlja, je osnovna človeška potreba, naša edina prava moč, ki se ne kaže v premoči močnejšega in agresivnejšega, marveč v notranji moči ljubečega človeka, ki spoštuje sočloveka.

NORDIJSKA HOJA – TEČAJ

Nordijske hoje se lahko hitro naučite, vendar je v osnovi gibanje kompleksnejše kot sama hoja. Napačna tehnika, ki jo osvojite na začetku, vam je v nadaljevanju lahko v veliko škodo. Prav od pravilno naučene tehnike je odvisno, ali boste v prihodnosti z veseljem hodili ali pa prenehali, ker ne bo pravega »učinka«, da naredite nekaj zase (okrepite telo, pridobite

izgubljeno kondicijo, odpravite bolečine v ramenih in hrbtenici, pridobite fizično in psihično energijo, oblikujete postavo in izgubite kilograme). Nordijska hoja je primerna za vse starostne skupine.

Tečaj pod strokovnim vodstvom INWA inštruktorja nordijske hoje poteka v skupini od 5 do 15 udeležencev. Traja 6 šolskih ur. Pred tečajem naredimo uvodni sestanek, kjer dobite odgovore na vsa vprašanja in uskladimo nadaljnje aktivnosti. Za

tečaj potrebujete športno obutev, vremenu primerno športno oblačilo in dobro voljo.

OBVEZNO: prijava na telefon 051 666 421

Hrpelje: predviden pričetek tečaja 28. 2. 2012 ob 16. uri

Vsak korak šteje!

ZDRAVSTVENI DOM SEŽANA

Vabljeni na Odprto mejo v novem času!petek, 16. marec

srečanje šol v Botaču

sobota, 17. marecpohod po stezi prijateljstva med Beko in Botačem

ob 10.30 pri karavli na Beki: start skupinskega pohodaob 11.15: srečanje v Botaču

ob 12.30: zaključek pohoda s kulturnim programom na BekiSrečanje županov občin Dolina in Hrpelje - Kozina

V kulturnem programu bo nastopil Brkinski kvintet trobil.Za toplo malico in čaj bo poskrbljeno.

Zdravstveni dom Sežana bo na prireditvi izvajal zdravstveno vzgojne točke:• meritve krvnega tlaka in sladkorja v krvi,

• meritve telesne teže, telesne višine in izračun indeksa telesne mase,• merjenje obsega pasu,

• svetovanje.

Vse aktivnosti bodo potekale od 11. do 14. ure.Vabljeni!




URNIK KNJIŽNICE KOZINA: ponedeljek: od 7.00 do 14.00, torek: od 12.00 do 18.00, sreda in petek: od 10.00 do 17.00, sobota: od 8.00 do 13.00,četrtek zaprto. Telefon: (05) 680 30 27

MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected]

KRAJEVNI URAD HRPELJE je odprt vsako sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00. telefon: (05) 680 12 44

ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone): vsak torek od 14.00 do 17.00, vsak četrtek od 9.00 do 13.00 in vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 9.00 do 13.00.

Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127

Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90

Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60 pon–pet: 8.30–16.00, sob: 9.00–12.00 ned: zaprto

Lekarna Divača: (05) 731 17 80 pon: 12.30–19.00, tor: 7.30–14.00, sre: 10.00–19.00, čet–pet: 7.30–12.00 Lekarna Sežana: (05) 731 17 70 pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00 sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00 ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00

Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00 Dežurstvo: neprekinjeno Redni urnik: pon–pet: 7.30–19.00, sob: 7.30–13.00 nedelja in prazniki: 8.00–12.00

Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99

Policija: 113 Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali e-naslov: [email protected]

Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 Varna hiša: 070 754 530

PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul

PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113

PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske

PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, [email protected], (05) 663 45 00 PLANINSKI POHODI: informacije, prijave na pohode in plačilo članarine vsak četrtek od 18.00 do 20.00 v planinski pisarni (v kleti KD Hrpelje). Info: Vojko, 031 585 195, [email protected]

AEROBIKA: vsak ponedeljek in četrtek od 19.30 do 20.30 v večnamenskem prostoru v OŠ DBB Hrpelje

PILATES vsak ponedeljek in/ali sredo ob 18.00. Info: 040 285 930

REKREACIJA v Modri dvorani je vsak torek in četrtek ob 21.00 uri. Info: 031 321 324

NORDIJSKA HOJA je vsak drugi četrtek v mesecu ob 18.00 uri. Info: 031 321 324 Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)

Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na na-slov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.

Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected] Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič tel.: (05) 6800 150, e-pošta: [email protected]

Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina naklada: 2030 izvodov, odgovorna urednica: Ester Mihalič uredniški odbor: Saša Likavec Svetelšek, Nives Mahne Čehovin, Jadran Šturm, Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič in Tina Andrejašič • lektorica: Nives Mahne Čehovin, tisk in oblikovanje: Tiskarstvo Vertis, Materija, foto: arhiv občine, kar ni posebej navedeno

RAZNAŠANJE GLASILAObčinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporočite, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lahko dostavili nak-nadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na Kozini ali na občini. Opravičujemo se vam, ker sta zadnji dve številki povsem pošli. Naklado smo povečali, tako da odslej ne bi smelo biti več težav. Glasilo je na voljo tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.

Prihodnja številka bo izšla 11. aprila 2012 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Rok za članke: 29. marec 2012.

Uredništvo

POTUJOČA KNJIŽNICAPotujoča knjižnica bo v MARCU 2012 obiskala Občino Hrpelje - Kozina po naslednjem razporedu:

Kraj Ura Datum obiska:

Javorje 16.45–17.20 1. in 29. marec 2012Materija 13.30–13.50 8. marec 2012Velike Loče 14.00–14.30Gradišče 14.40–15.20Markovščina 15.30–16.00Slivje 16.10–17.00Hotična 17.10–17.30Brezovica 17.40–18.10Rožice 18.20–18.40

Rodik 8.30–9.00 22. marec 2012

Za Za potujočo knjižnico: Nevenka Gropajc

BRKINSKA GODBA 2000 v družbi s PIHALNIM ORKESTROM IZOLAprirejaspomladanski koncertv Kulturnem domu Hrpeljev soboto, 31. marca 2012, ob 19h.VABLJENI

OBVESTILO NOVA PROMETNA ZAKONODAJA Na začetku meseca aprila 2012 bo podjetje Kraški zidar d.d. začelo na območju Upravne enote Sežana z izvajanjem tehničnih pregledov kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu. Da bi takrat postopek registracije omenjenih vozil potekal čim bolj nemoteno, želimo v nadaljevanju predstaviti nekaj pomembnejših novosti, ki so nastale s spremembo zakonodaje julija 2011 (Zakon o voznikih, Zakon o motornih vozilih, Zakon o pravilih cestnega prometa in Zakon o cestah):

V primeru, da je lastnik vozila oseba, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja, mora leta določiti novega uporabnika vozila, ki mora imeti veljavno vozniško dovoljenje za določeno kategorijo, na katero se postopek nanaša (ki je v postopku registracije). Da se lahko postopek zaključi, morata biti v takih primerih prisotni obe stranki.

Ponovno je uvedena določba, da je pri vsaki spremembi lastništva potrebno vozilo odjaviti in vrniti registrske tablice. Stranka mora registrske tablice vrniti v vseh primerih, ko ob odjavi ne istočasno (takoj) ponovno prijavi vozila.

Vsako spremembo, ki se nanaša na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju je potrebno opraviti v 15 dnevnem roku.

V primeru prodaje vozila ni več na pogodbi overitve podpisa prodajalca, morata pa prodajalec in kupec pri registracijski organizaciji izkazati svojo istovetnost (biti fizično prisotna) oz. lahko to opravi kdo drug z lastnikovim overjenim pooblastilom. Navedeno velja za fizične osebe, pri pravnih osebah se istovetnost ne preverja.

Cenjene stranke naprošamo, naj spremembe upoštevajo, saj bodo s tem pripomogle k bolj tekočemu in hitremu izvajanju postopkov. Kdor vozniškega izpita za traktor še nima, ima še vedno čas da ga pravočasno opravi. Letos bo lokacij, kjer bomo izvajali postopke tehničnih pregledov traktorjev na terenu, zaradi zahtevnejših pogojev dela (pogoji glede preizkusnih površin), nekoliko manj. Točen urnik in seznam lokacij bomo sporočili naknadno. Tehnični pregledi vozil, Kraški zidar d.d. Cesta na Lenivec 32, 6210 Sežana Administracija: Tel.: +386 5 731 26 05, Tel.: +386 5 731 26 06 Enaslov: [email protected] Vodja: Tel.: +386 5 731 26 23 Enaslov: [email protected]

52 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA

MAREC 2012 napovednik

18 nedelja

19 ponedeljek

20 torek Knjižnica Kozina pravljično-ustvarjalna urica

21 sredasvetovni dan strpnosti, svetovni dan lutkarjev,

svetovni dan poezije

22 četrtek svetovni dan voda

23 petek svetovni dan meteorologov

24 sobota

svetovni dan boja proti tuberkulozi

Župnišče v Hrpeljah

duhovnik Igor Lovišček »Priprave na velikonočne praznike«

25 nedelja KD Hrpelje predstava poezije in glasbe s Sašo Pavček; svetovni dan mater

26 ponedeljek

27 torek mednarodni dan gledališča

28 sreda

29 četrtek

30 petek KD Hrpelje predstave za otroke

31 sobota KD Hrpelje Koncert Brkinske godbe 2000

1 četrtek svetovni dan civilne zaščite

2 petek

3 sobota

4 nedelja

5 ponedeljek

6 torek

7 sreda

8 četrtek mednarodni dan žena

9 petek KD Hrpelje Koncert Lisjaki z gosti

10 sobota

11 nedelja

12 ponedeljek Župnišče v Hrpeljah novinar Jože Možina

13 torek Knjižnica KozinaŠtudijski krožek »Spoznaj se«: Marjan Korez:

Prehrana in odnosi (Živa center)

14 sreda

15 četrtek

16 petek

17 sobota

MARECFoto: Nuša Šturm

Documents

številka 2 letnik XV - 2012 Marec - Hrpelje-Kozina