STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA · Web viewREALIZACIJA STRATEGIJE RAZVOJA TURIZMA IZ LETA 1997 Večina ciljev, ki so opredeljeni v Strategiji razvoja turizma Mestni občini Novo mesto

IZHODIŠČA VIZIJE RAZVOJA TURIZMA V MESTNI OBČINI NOVO MESTO

IZHODIŠČA VIZIJE RAZVOJA TURIZMA

V MESTNI OBČINI NOVO MESTO

Mestna občina Novo mesto,Turistično informacijski center1


I. UVOD

V Strategiji slovenskega turizma za obdobje 2002-2006 je turizem opredeljen kot največja svetovna gospodarska panoga. Turistična dejavnost temelji na vrednotah sodobnega človeka, zato je turistično povpraševanje v porastu tako na globalnem kot tudi na lokalnem nivoju.V predlogu Razvojnih načrtov in usmeritev slovenskega turizma 2007-2011 pa je turizem predstavljen kot pomembna poslovna priložnost slovenskega gospodarstva.

V Mestni občini Novo mesto je lahko turizem ena od bodočih poslovnih priložnosti, glede nato, da je regijsko, kulturno, gospodarsko, cerkveno ter šolsko središče JV Slovenije. Je integrirana dejavnost, ki posega na vsa področja družbenega in gospodarskega življenja. Potrebno je poudariti, da dokument sledi strateškim usmeritvam na ravni države in celotne regije, tako da upošteva Strategijo slovenskega turizma, Regionalni razvojni program in Strategije posameznih turističnih produktov.Trenutno je potrebno upoštevati celovito turistično ponudbo občine, kljub temu, da na območju Mestne občine Novo mesto nastajata dve novi občini, in sicer: Šmarješke Toplice in Straža. Predvsem so po obsegu prometa in številu nočitev pomembne Šmarješke Toplice.

Trenutno je turistična dejavnost v občini ne definirana, neprepoznavna predvsem pa ne povezana, z izjemo zdraviliškega turizma, ki predstavlja kar 90 odstotkov vseh prihodkov iz turizma. Usmeritev zdraviliškega turizma je, da se celotna ponudba okolja povezuje v integralne turistične produkte.Namen in cilj vizije je povečati dodatni razcvet turistične dejavnosti v Novem mestu in okolici, v skladu s trajnostnim razvojem občine in širše regije. Za uspeh tovrstne dejavnosti pa potrebno prepoznati resnično prioriteto s strani vseh dejavnikov lokalnega prebivalstva, uprave, gospodarstva, ter temu primerno zastaviti in prilagajati nadaljnja razvojna prizadevanja. Dokument je zgolj osnova za izdelavo strateškega dokumenta razvoja turistične dejavnosti, ki lahko nudi oprijemljive smernice in možnosti, sam po sebi pa uspeha ne prinaša. Uspeh je možen samo s skupnim delom in napori pri ustvarjanju možne destinacije Novo mesto-mesto situl.

II. ANALIZA STANJA

1.1. Analiza stanja turistične ponudba-kapaciteteVečina turističnih nastanitvenih kapacitet predstavljajo hoteli (kategorije od ** do *****) v sklopu Term Krka, ki se nahajajo na Otočcu, Šmarjeških Toplicah in v središču Novega mesta. Ostali nastanitveni ponudniki se nahajajo v Novem mestu in v Šmarjeških Toplicah. Predvsem so kategorizirani od ** do **** kategorije. Kot zanimivost v ponudbi je, da imamo v občini samo dve turistični kmetiji z nastanitvijo in en kamp, ki je odprt samo v poletni sezoni.Tabela 1: Evidenca nastanitvenih kapacitet Mestni občini Novo mestošt Tip nastanitve Novo mesto Otočec z

okolicoŠmarješke Toplice z

okolicoOstali kraji

1. HOTELI 74 324 3802. GOSTILNE 64 88 03. APARTMAJI,SOBE 80 0 1384. TURISTIČNE KMETIJE 0 29 205. PLANINSKI DOM 0 0 0 576. KAMPI 200

SKUPAJ (1454) 218 641 538 57



Skupen delež nastanitvenih objektov v posameznem kraju v Mestni občini Novo mesto: Novo mesto 15%, Otočec z okolico 44%, Šmarješke Toplice z okolico 37% in ostali kraji (Gorjanci) 4%. Otočec z okolico ima največji delež nastanitvenih kapacitet na račun kampa, ki ima kapacitete 200 oseb oziroma 50 kamping prostorov, ki pa so v uporabi samo v poletnem času.Več kot polovico nastanitvenih kapacitet predstavljajo hoteli v Termah Krka , d.o.o..

1.2. Analiza stanja turističnega povpraševanja

Tabela2: Obisk turistov v Mestni občini Novo mesto v obdobju 1998-2004leto Turisti

vsiPovprečna

doba bivanja vsi

domači Povprečna doba

bivanjadomači

Delež domačih

v %

tuji Povprečna doba bivanja

tuji

Delež tujih v %

1998 47466 5,0 28115 6,3 59,2 19351 3,1 40,81999 32572 4,0 17185 5,3 52,8 15387 2,5 47,22000 38184 3,9 17969 5,3 47,1 20215 2,6 52,92001 42248 3,8 19158 5,1 45,3 23090 2,7 54,72002 45722 3,6 19438 5,1 42,5 26284 2,5 57,52003 43492 3,8 17728 5,4 40,8 25764 2,7 59,22004 42163 3,6 16422 5,4 38,9 25741 2,5 61,1

Iz tabele 2 je razvidno, da je delež domačih turistov iz leto v leto manjše, delež tujih turistov pa je vsako leto večje. Povprečna doba bivanja je iz leto v leto krajša, kar pomeni, da so v porastu kratke počitnice.

Tabela3: Nočitve turistov v Mestni občini Novo mesto v obdobju 1998-2004leto vseh domačih Delež

domačih v %

tujih Delež tujih v %

1998 235604 176335 74,8 59269 25,21999 129758 91166 70,3 38592 29,72000 147708 94713 64,1 52995 35,92001 159745 96989 60,7 62756 39,32002 163728 99142 60,6 64586 39,42003 165477 96476 58,3 69001 41,72004 152179 88463 58,1 63696 41,9

1.3. Gostinska ponudba

Tabela4: Trenutna gostinska ponudba v občiniZap. št Tip gostinskega obrata Novo

mestoOtočec z okolico

Šmarješke Toplice z okolico

Ostali kraji

1. GOSTILNA 4 1 1 52. GOSTIŠČE 3 1 0 13. RESTAVRACIJA 4 2 0 14. PICERIJA IN ŠPAGETERIJA 9 1 1 15. KITAJSKA RESTAVRACIJA 3 0 0 06. RESTAVRACIJA S HITRO

PREHRANO7 0 0 0

7. KAVARNA 3 0 0 08. OSTALA KULINARIKA – slašč. 3 0 0 09. IZLETNIŠKA KMETIJA 0 1 0 110. KMETIJA Z NASTANITVIJO 0 0 1 1



11. KMETIJA ODPRTIH VRAT 0 0 0 112. VINOTOČ 3 0 0 013. VINSKA KLET 1 0 0 014. PLANINSKI DOM 0 0 0 115. SKUPAJ 40 8 3 12

2. NARAVNE DANOSTI NOVEGA MESTA

Novo mesto je regijsko središče, v ožjem delu mesta z 22.000 prebivalci, z močno industrijo. Leži na okljuku reke Krke, v središču dolenjske gričevnate pokrajine. Na jugu, na meji s Hrvaško, se nahajajo Gorjanci, z najvišjim vrhom, Trdinov vrh (1178). Okolica Novega mesta je obdana z vinorodnimi griči, ki ponujajo prečudovit pogled na dolino in značilno ponudbo vin, predvsem cvička. Prednost Novega mesta je, da je na stičišču pomembnih cestnih povezav: ( Ljubljana, Novo mesto, Zagreb), (Ljubljana, Novo mesto, Karlovac).

3. NARAVNE ZNAMENITOSTI

Na območju Mestne občine Novo mesto leži mnogo naravnih znamenitosti, ki so del privlačne in celovite turistične ponudbe. Najpomembnejše naravne znamenitosti so:

Gorjanci, ki so najbolj znano in obiskano dolenjsko pogorje in se nad Krško kotlino dviguje do Trdinovega vrha. Območje je predvideno, da se zavaruje kot krajinski park.Gorjanci imajo velik rekreacijski pomen. Tu so markirane številne planinske poti, stalno je oskrbovan planinski dom pri Gospodični.

Grajski park Otočec leži na otoku sredi reke Krke ob gradu Otočec. Grajski park je bil najverjetneje zasnovan v 19. stol. in se približuje krajinskemu slogu vrtnega oblikovanja. V parku je poleg avtohtonih tudi večje število eksotičnih vrst drevja (tulipanovec, cigarar, platana itd.). Park ob gradu Otočec je največja vzdrževana parkovna površina v občini. Ima krajinsko-oblikovno, kulturno-pričevalno in rekreacijsko vrednost. Park je pomemben sestavni del načrtovanega krajinskega parka Otočec.

Kettejev drevored je dvostranski obcestni drevored divjih kostanjev je eno najbolj slikovitih novomeških sprehajališč. V okoli 1500 metrov dolgem drevoredu, ki poteka čez prazgodovinsko naselbino Marof in povezuje mesto z sosesko Bršljin, je bilo zasajenih 370 dreves. Njegov nastanek sega v čas po letu 1900, ko je bila z izgradnjo današnje Ljubljanske ceste opuščena historična cesta čez Marof. Drevored je kot eden najbolj značilnih mestnih drevoredov v Sloveniji, zavarovan kot spomenik oblikovane narave.

Lehnjakovi pragovi na Otočcu na reki Krka slovijo kot slovenska znamenitost. Krka v zgornjem toku tvori značilne, do nekaj metrov visoke lehnjakove pregrade, ob katerih so nastali mlini in žage; v srednjem toku pa se lehnjak plitvo pod površjem izloča v obliki obsežnih podvodnih pragov. Najobsežnejše pragove najdemo v njenem srednjem toku pri Otočcu, kjer je rečna dolina vrezana v višji zakraseli ravnik.



Lipe na Trški gori stojijo ob cerkvi Marijinega rojstva na Trški gori. Najmogočnejša med njimi je s 830 cm v prsnem obsegu tudi najdebelejša dolenjska lipa. Lipe so zavarovane kot naravni spomenik.

Luknja, izvirna dolina reke Temenice, je zaradi izjemnih naravnih danosti eden najbolj skrivnostnih in mikavnih kotičkov v bližini Novega mesta. Izvirno dolino odlikuje preplet naravne in kulturne dediščine.

Ragov log je gozdiček na desni strani reke Krke, ki se začne za Kandijskim mostom in konča pri vasici Ragovo. Gozdič je svojevrstna oaza miru in priljubljeno sprehajališče tako starejših kot mlajših prebivalcev Novega mesta. Njegova odlika je nevsakdanje sožitje reke, gozda in mesta, kar nam omogoči doživljanje vse redkejšega vzorca prakrajine pred samimi mestnimi vrati. V Ragov log vodi več poti, najbolj mikavna pelje preko Ragovskega mostu.

Reka Krka je eden do nepogrešljivih naravnih elementov, ki dajejo podobo Novemu mestu. Njen okljuk je dajal zatočišče prvim prebivalcem že pradavnini, danes pa ostaja prepoznaven simbol Novega mesta.

4. KULTURNO ZGODOVINSKE ZNAMENITOSTI

Rotovž (Mestna hiša) stoji v zgornji polovici niza objektov, ki oblikujejo vzhodno stranico osrednjega dela Glavnega trga. Zgradil jo je Josip Olivo leta 1905 po načrtih arhitekta Wolfa iz Kranjske stavbinske družbe na mestu porušenega starega rotovža.Rotovž je bil z odlokom vlade RS , Uradni list RS št. 81/1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena

Grad Otočec leži na otoku reke Krke med plitvimi tokovi vodotoka, polnega lehnjakovih pragov in otočkov. V virih se omenja že leta 1252. V gradu je hotel visoke kategorije. Poznavalci visoko cenijo zanesljivo kakovost in originalnost grajske kuhinje.Grad je bil z odlokom vlade RS , Uradni list RS št. 81/1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Novomeški Breg je s svojo izredno izpostavljeno lego na obrobju historičnega mestnega jedra gotovo ena najslikovitejših znamenitosti mesta. Območje novomeškega brega je bilo z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Glavni trg je dokaz, da je bilo mesto gospodarsko močno že v preteklosti, je arhitektura trga, na katerem so stale hiše bogatih trgovcev. Na gornjem gospodarskem delu trga je mesto ustvarilo poseben tip trgovsko-obrtniške hiše, katere pritlični del je bil odprt s kamnitimi arkadami. Znotraj je tako nastalo atrijsko dvorišče, nemalokrat arkadno oblikovano.

Kandijski most železne konstrukcije, ki povezuje staro mestno jedro s Kandijo, prečka Krko na spodnjem delu Glavnega trga. Most je leta 1898, ko je bil zgrajen, nadomestil stari leseni most, ki je stal nekaj deset metrov višje vodno. Most je bil z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.



Narodni dom stoji v najožjem središču starega mestnega jedra, ob Sokolski ulici, ki teče vzporedno z Glavnim trgom in tvori vogal Sokolske in Cvelbarjeve ulice. Narodni dom je bil z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Vodnjak na Glavnem trgu stoji na zgornjem delu Glavnega trga. Na robu vodnjaka so vklesani verzi Kettejeve pesmi Na trgu. Vodnjak je bil izdelan po zamisli arhitekta Marjana Mušiča. Vodnjak je bil z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Grad Grm je dal leta 1586 pozidati Krištof Mordax. Prvotni, najstarejši del poslopja je kvadraten stolp in desno od njega prvotno pritličen trakt. Grad je bil z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Poleg zgoraj naštetih in opisanih kulturno zgodovinskih znamenitosti so pomembne še naslednje: železniška postaja Kandija, grad Graben, grad Hmeljnik, grad Struga, gradič Kamen, gradič Novi dvor, grad Stari grad. Vse znamenitosti so razglašene kot kulturni spomeniki lokalnega pomena.

4.1. SPOMENIKI

Francosko znamenje stoji na Mestnih njivah, nad pokopališčem Ločna, ob kolovozu, ki vodi proti Trški gori, stoji zidano znamenje. Znamenje je bilo z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Na pokopališču v Ločni, ki leži v severovzhodnem delu mesta, je pokopano kar nekaj tako za slovensko kot tudi za lokalno preteklost pomembnih ljudi; npr. pisatelj Janez Trdina, slikarja Božidar Jakac in Vladimir Lamut, skladatelj Marjan Kozina, prirodoslovec Ferdinand Seidl in nekateri drugi ustvarjalci iz različnih področij. Posamezni grobovi na pokopališču so bili z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašeni za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Pokopališče v Šmihelu leži v južnem delu mesta, ob cesti, ki mimo bolnišnice pelje proti Šmihelu in Birčni vasi. Na pokopališču je vrsta grobov znanih ljudi, kot so Julija Scheuchenstuel, bolj znana kot Primiceva Julija, pesnik Slavko Grum, politik in zgodovinar Fran Šuklje, novomeški tiskar in založnik Janez Krajec ter mnogi drugi.Posamezni grobovi na pokopališču so bili z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašeni za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Spomenik skladatelju Marjanu Kozini stoji v parku pri Knjižnici Mirana Jarca, nasproti skladateljeve rojstne hiše.



Spomenik je bil z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Spomenik obešenju Franca Janca in Alojza Hacina stoji na Glavnem trgu, nasproti Rotovža na mestu, kjer sta bila jeseni 1943 obešena partizana. Spomenik je bil z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Spomenik padlim domačinom v Veliki Bučni vasi stoji ob Ljubljanski cesti, na robu mesta, posvečen padlim domačinom iz Velike Bučne vasi. Avtor spomenika, ki je bil postavljen leta 1951, je arhitekt Jožef Plečnik.Spomenik je bil z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Spomeniški kompleks »Na vratih«, posvečen padlim novomeščanom in narodnim herojem Dolenjske, stoji na križišču Rozmanove ulice in Prešernovega trga, na lokaciji nekdanjih "Ljubljanskih" mestnih vrat. Spomenik je bil z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.

4.2. SAKRALNI OBJEKTI

V Novem mestu so od sakralnih objektov najpomembnejši naslednji:

Stolna cerkev, ki spada med najlepše in najzanimivejše arhitekturne spomenike pri nas in ki daje zaradi svojega dominantnega položaja pečat Novemu mestu, je danes nedvomno najstarejši ohranjeni stavbni in kulturni spomenik v Novem mestu. Sedanjo cerkev sestavljajo trije deli: zvonik, ladja in prezbiterij, pod katerim je kripta.Cerkev je bila z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Frančiškanska cerkev sv. Lenarta, ki so jo zgradili frančiškani na mestu kjer je prvotno stala kapela sv. Lenarta. Frančiškani naj bi kapelo podrli in na njenem mestu sezidali novo cerkev, ki jo je leta 1478 ali 1487 posvetil pičenski škof Pashazij. Cerkev je bila z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Frančiškanski samostan so si frančiškani zgradili leta 1472 zraven cerkve sv. Lenarta, na zemlji, ki so jo kupili z darovi vdove Elizabete Snopčan. Za turistične oglede je pomembna samostanska knjižnica, ki je najstarejša knjižnica v Novem mestu in datira v konec 15. stoletja ter ima okoli 12.000 knjig. Posebna dragocenost knjižnice so inkunabule. Samostan je bil z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.



Škofijski dvorec je bil zgrajen v neposredni bližini stolne cerkve po ustanovitvi kolegiatnega kapitlja leta 1493 in do leta 1623 večkrat prezidana. Na dvorišču škofijskega dvorca so v poletnih mesecih različne kulturne prireditve.Škofijski dvorec je bil z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Cerkev sv. Mihaela v Šmihelu se posredno z župnijo prvikrat omenja leta 1296. Pod tlaki baročnega tristrano zaključenega prezbiterija in v stenah barokizirane cerkvene ladje so ohranjeni ostanki romanske stavbe iz 13. stoletje, ki je imela pod polkrožno apsido kostnico, kar je v našem spomeniškem gradivu edinstven primer. Cerkev je bila z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

V okolici Novega mesta je več znanih cerkva, ki hranijo pomembno zgodovinsko izročilo, in sicer: cerkev sv. Andreja v Beli Cerkvi, cerkev sv. Marjete v Šmarjeti, cerkev sv. Lenarta v Gotni vasi, cerkev sv. Janeza Krstnika v Mačkovcu, podružnična cerkev Marijinega rojstva na Trški gori, podružnična cerkev sv. Nikolaja v Dolenjem Kronovem, Marijina cerkev v Straži in druge.Sakralne znamenitosti je možno ogledati po predhodnem dogovoru.

ZNANE OSEBNOSTINovemu mestu in okolici so močan pečat pustili znane osebnosti, kot so: Božidar Jakac, Vladimir Lamut, Josip Germ, Marjan Kozina, Ignacij Hladnik, Janez Trdina, Leon Štukelj, ki pa jih v turistično promocijo kraja še vedno premalo uporabljamo.

ARHEOLOŠKA NAJDIŠČAArheološka najdišča se razprostirajo praktično povsod po bližnji in daljni okolici Novega mesta. Najpomembnejša so najdišča v Novem mestu. Iz bronaste dobe (1700–750 let pr.n.št.) sta pomembni najdišči na Mestnih njivah in na Kapiteljski njivi. Iz starejše in mlajše železne ali haltštatske dobe so pomembna najdišča v Novem mestu, Verdun pri Stopičah in Vinji vrh pri Beli Cerkvi. Iz tega obdobja je bilo najdenih več situl, zato je na predlog Dolenjskega muzeja Občinski svet mestne občine Novo mesto razglasil Novo mesto- mesto situl.Bogastvo arheoloških najdb je shranjeno in tudi si ga je možno ogledati v prostorih Dolenjskega muzeja.

5. ZDRAVILIŠKI TURIZEM

Eno večjih podjetij zdraviliškega turizma v Sloveniji je podjetje Terme Krka d.o.o. s sedežem v Novem mestu. Trenutno se v občini še nahajajo terme v Šmarjeških Toplicah, ki se ponašajo z bogato zdraviliško oz. turistično tradicijo. Z ustanovitvijo občine Šmarješke Toplice bo celotna ponudba zdraviliškega turizma v novi občini. S kakovostnimi hotelsko-gostinskimi, zdravstvenimi, wellness in športno-rekreativnimi storitvami jim pomagajo pri ohranjanju, krepitvi in vračanju zdravja ter tako omogočajo njihovo zadovoljstvo.

V Termah Krka na dolenjskem koncu Slovenije je v letu 2005 potekala intenzivna naložbena dejavnost. V Šmarjeških Toplicah pa zgradili hotel Vitarium**** z 72 sobami, center za



medicinski wellness Spa&Clinique in razširili kompleks termalnih bazenov, savn in kopeli Vitarium Aqua.

Za kvalitetno dodatno in razširjeno turistično ponudbo je Krka zgradila golf igrišče na Strugi z namenom pritegniti na omenjeno področje zahtevne goste. Njim je potrebno poleg vrhunske kulinarike, športa in zabave ponuditi tudi kakovostne programe in oglede bližnje ter nekoliko bolj oddaljene okolice. Morebitne spremembe v zakonodaji glede iger na srečo bi tudi utegnile oživiti omenjeni del igralniškega turizma.

6. TURIZEM NA KMETIJAH

V občini se nahajata samo 2 turistični kmetiji z nastanitvijo in kaže na velike neizkoriščene potenciale. Obiskovalci na turističnih kmetijah so praviloma domači gostje, ki jih je cca 60%, med tujimi pa so na prvem mestu gostje iz Nemčije (13%), Italije (12%). Za JV Slovenijo velja, da je to razmerje še nekoliko višje v korist domačega gosta (cca 80%), medtem ko si ostali delež tujega trga razdelijo gostje iz istih držav, le v nekoliko manjšem razmerju.Žal turizem na ekoloških kmetijah v občini sploh še ni razvit. Tudi tu lahko ugotovimo, da je še veliko izzivov in razvojnih možnosti za posameznike-podjetnike na podeželju, da se vključijo tudi s svojo ponudbo, ki je v svetu čedalje bolj iskana.

7. MLADINSKI TURIZEM

Trenutno v občini še ne razpolagamo z nastanitvenimi kapacitetami za mladinski turizem in s tem povezano ponudbo. Društvo novomeških študentov je za ta namen odkupilo poslovne prostore na Dilančevi ulici v starem mestnem jedru Novega mesta.

8. PRIREDITVE IN AKTIVNE POČITNICE

8.1. PRIREDITVE

V Novem mestu in okolici je vsako leto pod okriljem različnih organizatorjev veliko različnih dogodkov, ki veliko prispevajo k prepoznavnosti občine in regije. Tradicionalne prireditve v Mestni občini Novo mesto so: Pohod po cvičkovi gazi, (jan) Praznik salam in cvička (marec) Prireditve v okviru občinskega praznika (april) Novomeški tek (april) Teden cvička in cvičkarija (maj) Kolesarski maraton ob Krki (maj) Novomeški poletni večeri (avgust – september) Praznik češenj (junij) Praznik cvetja (junij) Kolesarska dirka po Sloveniji – cilj dirke Glavni trg (junij) Rock Otočec (julij) Praznik harmonike(julij) Fotopub (avgust) Jazzinty (avgust) SNIFF, mednarodni festival kratkega filma (avgust)



Srednjeveški dan na gradu Otočec (avgust) Noč na Krki (avgust) Velika nagrada Krke, kolesarska dirka (september) Straška jesen (september) Martinovanje (november) Veseli december

8.2. ŠPORT IN REKREACIJA

Aeroklub Novo mestoKlub z več kot 50 letno tradicijo letenja na Dolenjskem. Letališče Novo mesto ima status športno turističnega letališča, namenjeno je za: Šolanje motornih in jadralnih pilotov Panoramsko letenje Letenje motornih letal Letenje jadralnih letal Modeliranje Padalstvo Šolanje motornih in jadralnih pilotov, padalcev Letenje ultra lahkih letal in zmajevZ letališča Prečna se lahko vsak dan odpeljete v štirisedežnem motornem letalu Cessna C-172 na panoramski polet nad dolino reke Krke. Možni pa so tudi leti v preostali del Slovenije.

KonjeništvoV bližini Novega mesta v Češči vasi se nahaja konjeniški center. Konjeniški inštruktorji vas lahko popeljejo tudi na daljinsko jahanje.Poleg tega centra deluje tudi konjeniški klub Krka s sedežem na Bajnofu.

Kolesarjenje

Trenutno največji problem kolesarske ponudbe je nezadostna urejena osnovna kolesarska infrastruktura. Predvsem ni urejenih magistralnih kolesarskih cest po celotni Dolenjski. Za nadaljnji razvoj kolesarjenja po prečudoviti pokrajini, ob reki Krki, vinskih poteh, obronkih Gorjancev je nujno potrebno izgraditi kolesarske poti. Kljub temu pa si navdušeni kolesarji kolesa izposodijo v Novem mestu v hotelu Krka.

ČolnarjenjeZa uživanje lepot na reki Krki je Občinski svet Mestne občine Novo mesto sprejel Odlok o plovnem režimu po reki Krki, kar je zelo dobrodošlo za dodatno turistično ponudbo v Novem mestu. Trenutno si je možno čolne in rafte izposoditi v gradu Otočec, pizzeriji Eldorado in pri Rafting klubu Gimpex Straža. V Novem mestu pa je možna plovba po reki Krki s splavom.

Lov in ribolov

LovZ njim se ukvarjajo mnogi domačini, člani lovskih družin, zadnje čase pa se vse bolj uveljavlja lovski turizem.



V gozdovih domuje raznovrstna divjad: v nižjih predelih fazani, zajci, divji prašiči in srnjad, v višjih legah pa jeleni. Na območju Gorjancev in v roških gozdovih domuje rjavi medved. Ris pa je doma predvsem v Brezovi rebri nad Stražo in v Rogu. Divjih rac je največ na reki Krki med Otočcem in Strugo. Posebnost dolenjskega lova je lov na šoje. Kar nekaj stoletij pa je stara tradicija lova na polhe. Za lov se je potrebno obrniti na Zvezo lovskih družin, Lovsko družino Novo mesto.

RibolovNa Dolenjskem je najpomembnejša ribolovna reka Krka s pritoki, saj poteka dobršen del njenega toka skozi novomeško občino. V 108 km dolgi reki živi od izvira do izliva v Savo pri Brežicah okoli trideset različnih ribjih vrst, salmonidov in ciprinidov. Za ribolov na reki Krki in njenih pritokih je možno ribolovno dovolilnico kupiti pri Ribiški družini Novo mesto.

9. ORGANIZIRANOST TURIZMA

Trenutno v Mestni občini Novo mesto ni pravne osebe, ki bi delovala v javnem interesu, tako kot je opredeljeno v Zakonu o spodbujanju razvoja turizma. Skladno s 21. členom tega zakona nekatere dejavnosti in storitve na ravni turističnega območja mestne občine Novo mesto izvajamo v Turističnem informacijskem centru. V Novem mestu deluje 10 turističnih agencij, ki pa se večino ukvarjajo z outgoing turizmom. Po podatkih se samo dve turistični agenciji ukvarjata tudi z incoming turizmom. Ena od teh je tudi pooblaščena za trženje naravne in kulturne dediščine v okviru projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine (Kompas Novo mesto, d.o.o). Ker ima v predlogu nove Strategije razvoja turizma v Sloveniji prednost organiziranja v smislu povezovanja javnega, privatnega in civilnega sektorja, je smiselno na tak način pristopiti tudi v našem okolju.

10. KULINARIKA

Dolenjska oz. novomeška kulinarika je pestra in raznovrstna. S pomočjo mentoric in profesorjev na Srednji šoli za gostinstvo in turizem je na spletnem portalu občine predstavljena značilna dolenjska kulinarika. Seveda brez zaščitenega vina cvička PTP ne gre. Na obronkih vinskih goric se razprostirajo vinogradi in značilne zidanice, ki se jih skuša ponuditi tudi v turistične namene.

11. TEMATSKE POTI

Na območju občine potekajo različne pohodne pešpoti. Predvsem so pomembne E-6 in E7 ter Trdinova pot. V letošnjem letu so bile označene pohodne poti po poteh dediščine.Po predlogu MKGP na območju občine potekata dve vinsko turistični cesti, ki pa sta še neizkoriščen potencial vinogradniškega turizma.

12. REALIZACIJA STRATEGIJE RAZVOJA TURIZMA IZ LETA 1997

Večina ciljev, ki so opredeljeni v Strategiji razvoja turizma Mestni občini Novo mesto iz leta 1997 so realizirani. Nerealizirane cilje, kot je ureditev turistične signalizacije in ustanovitev organizacije, ki se bo načrtno ukvarjala s razvojem turizma, se jih upošteva v nadaljnjih razvojnih programih turizma.



III. SWOT ANALIZA TURISTIČNE DESTINACIJE NOVO MESTO

PREDNOSTI

- Razvit zdraviliški turizem;- Lega na pomembni prometni povezavi Ljubljana-Zagreb in 3. razvojna os proti Beli

krajini;- Naravne danosti (Gorjanci, reka Krka, …);- Bogata arheološka dediščina;- Močno razvito gospodarstvo;- Znane osebnosti (Jakac, Kozina, Štukelj,…);- Kulturna dediščina;- Letališče Prečna;- Pristna domača kulinarika;- Zaščiten cviček PTP;- Možnost izobraževanja mladih v gostinske poklice;- Možnost lova, ribolova;- Dobra organiziranost in aktivnosti društev, ki delujejo v turizmu;- Primerna organiziranost Turistično informacijskega centra;- Aktivno delovanje turističnih in drugih društev na področju turizma;- Povezovanje z organizacijami na regionalnem nivoju za razvoj skupnih tur. produktov;

SLABOSTI

- Nepovezanost turističnih ponudnikov;- Neorganiziranost turizma na ravni turistične destinacije;- Premajhno število nastavitvenih kapacitet v mestu nižjega cenovnega razreda;- Nizka zainteresiranost mladih za gostinske poklice (natakar, kuhar);- Neurejene kolesarske poti;- Nedorečenost primernih lokacij za organiziranje množičnih in tradicionalnih prireditev;- Pomanjkljiva turistična in druga obvestilna signalizacija ob glavnih in lokalnih

prometnicah,- Premalo agresivno trženje turistične ponudbe predvsem enodnevnih programov in kratkih

počitnic;- Omejitve pri delovanju Turistično informacijskega centra;- Ni povezovanja različnih elementov celovite turistične ponudbe,- Neprepoznavnost turistične destinacije;- Neurejena zunanja podoba starega mestnega jedra;- Nedorečene vsebine v starem mestnem jedru;- Slaba povezanost krajev z javnimi prevoznimi sredstvi (avtobus, vlak),- Neurejene parkirne površine za pohodnike v podnožju Gorjancev (Gabrje);- V mestu manjka bazenski kompleks;- Ni atraktivnih prostorov za kampiranje in za avtodome;- Nerazvit turizem na kmetijah;- Neizkoriščenost kulturno zgodovinske dediščine za turistične namene;- Preskromno investiranje in vlaganje v ustrezne kadre ob povečanih vlaganjih v turistično

infrastrukturo;PRILOŽNOSTI



- Vzpostavitev in razvoj tematskih poti in ponudbe na temelju zgodb in legend (Bajke in povesti o Gorjancih);

- Možnost za nove podjetniške ideje v povezavi s turizmom;- Razvoj tržne blagovne znamke za trženje destinacije;- Razvoj lokalne tradicionalne kulinarike;- Ohranjena tradicionalna kulturna krajina in velika krajinska pestrost;- Povezovanje z organizacijami na lokalnem in regionalnem nivoju za razvoj skupnih

turističnih produktov;- Razvoj športno-rekreativnih in tematskih poti;- Črpanje razvojnih finančnih virov za obnovo kulturno-zgodovinske dediščine in turistične

infrastrukture;- Sodelovanje s sosednjimi razvitimi turističnimi destinacijami;- Izkazan interes turističnega gospodarstva k povezovanju in sodelovanju;- Razvoj družinskih oziroma manjših nastanitvenih objektov;- Povečanje povpraševanja po podeželskem, kulturnem in vikend turizmu;- Razvoj poslovnega turizma;- Vključitev reke Krke v turistično ponudbo;- Oživitev starega mestnega jedra in izven mestnih središč;- Oživitev in nove vsebine za ohranjanje kulturne dediščine;- Animacija lokalnega prebivalstva, - Izobraževanje za ohranjanje tradicionalnih vsebin dediščine,- Razvoj turizma na kmetijah in eko turizma;- Razvoj programov za zimsko sezono kot podaljšanje letne turistične sezone;- Razvoj ponudbe športnega letališča v Prečni;

NEVARNOSTI

- Prepočasen odziv na dogajanje na turističnem trgu v različnih organizacijskih oblikah (javni zavodi, zavodi,…);

- Neustrezna organiziranost turizma v okolju,- Prevelika obremenitev okolja zaradi preintezivnega razvoja turizma v posameznih okoljih;- Morebitne prevelike omejitve razvojnih pobud zaradi varovanja narave in kulturne

dediščine;- Pasivnost turističnih ponudnikov;- Nesodelovanje javnega, privatnega sektorja in civilne družbe;- Preskromno investiranje v turistično infrastrukturo, z izjemo Krka d.d. in Term Krka;- Pasivnost in čakanje zgolj na zunanje razvojne in investicijske vire;- Prevelika odvisnost oziroma navezanost na industrijo,- Ustanovitev novih občin na sedanjem območju Mestne občine Novo mesto;

1. Glavne prednosti Novega mesta in okoliceza razvoj turizma so bogata kulturno-zgodovinska dediščina mesta Novega mesta in njegove okolice, ugodne naravne danosti, čisto in neokrnjeno okolje, ohranjena tradicionalna kulturna krajina in velika krajinska pestrost, bogata arheološka dediščina; aktivno delovanje in pozitivno sodelovanje v okviru javnega in zasebnega sektorja in civilne družbe ter vzpostavljena večina orodij tržnega komuniciranja.

2. Glavne slabosti Novega mesta in okolice



so slabe povezave z javnim potniškim prometom, neizkoriščenost naravnih danosti za turistične namene, nezainteresiranost mladih za gostinske poklice, neurejena turistična in ostala neprometna signalizacija, nedorečene vsebine v starem mestnem jedru, neurejena turistična infrastruktura (kamp prostori, tematske poti), pasivnost in nepovezanost turističnih ponudnikov pri informiranju gostov ter posredovanju informacij o lastni ponudbi ter pomanjkanje turističnih programov kljub potencialom.

3. Glavne priložnosti Novega mesta in okoliceso glede na danosti vzpostavitev in razvoj novih tematskih poti, razpoložljivi razvojni finančni viri za obnovo kulturno-zgodovinske dediščine in turistične infrastrukture, možnosti za razvoj lokalne kulinarike in lokalnih proizvodov v tej povezavi, prisotnost območij varstva narave, primernih za prezentacijo in obisk javnosti, lega ob meji z R Hrvaško - možnost za mednarodno povezovanje na področju varstva narave in urejanja Gorjancev, ustanovitev krovne institucije za destinacijski management, razvoj družinskih oz. manjših nastanitvenih objektov, inovativni pristopi k spodbujanju inovativnih turističnih iniciativ ter oživitev starega mestnega jedra in primestnih središč.

4. Glavne nevarnosti regijeso onesnaževanje, preobremenjenost naravne in kulturno-zgodovinske dediščine, nekontroliran, prevelik obisk in neustrezne oblike turizma in rekreacije na območjih varstva narave oz. občutljivih območji (habitati ogroženih vrst ipd.) ali kot vir okoljskih preobremenitev na območjih Krke, Gorjancev, vinogradniških območij, nezadostno usklajevanje med sektorji (kmetijstvo, varstvo narave in kulturne dediščine, turizem), pasivnost turističnih ponudnikov in nesodelovanje javnega, privatnega sektorja in civilne družbe, pasivnost in čakanje zgolj na zunanje razvojne in investicijske vire – odsotnost inovativnosti in podjetnosti ter nejasnost oziroma nedorečenost obstoječe zakonodaje.

IV. VIZIJA RAZVOJA TURIZMA NOVEGA MESTA

Novo mesto bo urejeno mesto z živim mestnim jedrom in atraktivnim primestnim prostorom. Tako bo Novo mesto postalo središče poslovnih srečanj, mladinskih vsebin in mesto obiskovanja bogatih arheoloških, kulturnih in naravnih znamenitosti (turistična blagovna znamka: Novo mesto-mesto situl).

Vizija razvoja turizma opredeljuje usmeritve razvoja turizma v mestu in regiji, ki vključuje izzive in spremembe s prihodom globalizacije. Temelji na prepoznavnosti, konkurenčnosti ponudbe.

Razvijala se bo turistična ponudba za individualnega gosta, ki želi občudovati, spoznavati, aktivno in pasivno uživati neokrnjeno naravo, ki išče sprostitev, užitke v sproščujočih termalnih vodah, ki se rad vrača v preteklost, spoznava zgodovino, naravno in kulturno dediščino, okuša vina ter tradicionalno kulinariko.

V: CILJI IN UKREPI

Z namenom, da občina skupaj s privatnim sektorjem in civilno družbo opredeli strateške cilje in ukrepe ter poišče razvojne možnosti smo izvedli delavnico. Na delavnico so bili povabljeni nosilci zasebnega, civilno-društvenega in javnega sektorja. Na sami delavnici je bila predlagana ter sprejeta delovna skupina kot strokovna pomoč pri usmerjanju in izdelavi končnega dokumenta. V delovno skupino so bili imenovani: Sintija Verstovšek (Krka Terme,



PE Otočec), Marjan Hribar (Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem), Zdenko Picelj (Dolenjski muzej), Tanja Kos (Gostišče Kos), Matjaž Pavlin (TA Kompas Novo mesto), Jože Ravbar (Apartmaji-sobe Ravbar), Jože Avsec (Srednja šola za gostinstvo in turizem), Sašo Stojanovič Borštnar (Svetniška skupina LDS), Helena Mrzlikar (Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto) in Drago Košak (MONM).

Na delavnici so bili najbolj izpostavljeni naslednji problemi: Nezadostno urejena turistična infrastruktura (kolesarske poti, kampi, postajališča za

avtodome); Neustrezna in nezadostna povezanost nosilcev turizma v okolju; Drastično zmanjšanje prihodka iz naslova turistične takse; Birokratske ovire in slabe zakonske rešitve; Neurejena turistična in ostala neprometna signalizacija,

Na podlagi ugotovitev delovna skupina in strokovna služba občine predlagata, da se opredelijo prednostni cilji in ukrepi za izvedbo opredeljenih ciljev.

CILJ 1 : IZBOLJŠATI ORGANIZIRANOST, PROMOCIJO IN TRŽENJE TURISTIČNE DESTINACIJE NOVEGA MESTA

Ukrep: Ustanoviti javni zavod za turizem v Mestni občini Novo mesto

Nosilec: Mestna občina Novo mesto

Rok. predvidoma do 2007

CILJ 2: IZBOLJŠATI TURISTIČNO IN JAVNO INFRASTRUKTURO

Ukrep: S pomočjo javnih sredstev ( občine, države in evropskih strukturnih skladov) in partnerstvom s privatnim sektorjem urediti kolesarske in pešpoti, kampe, tematske poti ter ostalo turistično infrastrukturo…

Nosilec: Mestna občina Novo mesto v sodelovanju s privatnim sektorjem

Rok: od 2007 do 2011

CILJ 3: POVEČATI FINANČNA SREDSTVA ZA RAZVOJ TURISTIČNE DEJAVNOSTI

Ukrep: V letnih proračunih mestne občine Novo mesto, države in evropskih skladih zagotoviti dodatna finančna sredstva za razvoj turizma

CILJ 4: UREDITI TURISTIČNO IN NEPROMETNO SIGNALIZACIJO

Ukrep: Izdelati elaborat in postaviti neprometno in turistično signalizacijo v občini

Nosilec: Mestna občina Novo mesto

Rok: do 2008



V: ZAKLJUČEK

Izhodišča za vizijo razvoja turizma v Mestni občini Novo mesto morajo biti v skladu s strateškimi razvojnimi dokumenti, to je z Regionalnim razvojnim programom za JV Slovenije 2007-2013 in s programom razvoja podeželja (LEADER 2007-2013). Oba dokumenta sta strateška dokumenta regije JV Slovenije, ki poleg ostalih prioritet kot prioriteto izpostavljata tudi turizem. Pomembna sta kot strateška dokumenta za črpanje sredstev strukturnih skladov in sklada za razvoj podeželja EU.Področje turizma je v obeh dokumentih dovolj kvalitetno obdelano in sledi usmeritvam Mestne občine Novo mesto.

Oba strateška dokumenta tudi institucionalno urejata razvojne možnosti obravnavanega področja (tudi turizma), kakor tudi posameznih razvojnih projektov in programov.

Zagotavljanje dejavnosti v javnem interesu je naloga lokalne skupnosti, ki jo določa 21. člen Zakona o spodbujanju razvoja turizma. Del teh nalog izvaja Turistično informacijski center, ki deluje v okviru občinske uprave Mestne občine Novo mesto. Na podlagi ugotovitev z delavnice in mnenja delovne skupine je prednostni cilj ustanoviti institucijo, ki se bo načrtno in projektno ukvarjala z razvojem turistične dejavnosti. Na podlagi je (bo) potrebno pripraviti konkretne projekte za razvojni napredek na tem področju.

Mestna občina se bo razdelila na dve novi občini, Šmarješke Toplice in Straža. Iz naslova turistične takse bo letni prihodek v proračun občine manjši za več kot polovico, zato bo potrebno dodatno zagotoviti proračunska sredstva za nemoteno turistično dejavnost v javnem interesu.


Documents

STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA · Web viewREALIZACIJA STRATEGIJE RAZVOJA TURIZMA IZ LETA 1997 Večina ciljev, ki so opredeljeni v Strategiji razvoja turizma Mestni občini Novo mesto