strategija i akcionen plan za premin od analogna na digitalna

MAKEDONSKA RADIODIFUZIJA

STRATEGIJA I AKCIONEN PLAN ZA PREMIN OD

ANALOGNA NA DIGITALNA ZEMSKA TELEVIZIJA

Izraboteno od JP MRD

Rabotna grupa za digitalizacija

na zemskata televizija

Skopje

24.11.2008

Бул. Гоце Делчев, бб, тел. 02 3297 100, факс 02 3225 520


SODR@INA

1. Voved

2. Digitalna zemska televiziska mreà

3. SFN (Single Frequency Network)

4. Frekventen plan

5. Tehni~ki standardi

6. Izbor na standardite

7. Prenos i zra~ewe na DVB –T signal vo mreàta na MRD

8. Prenos na MPEG preku ETHERNET

9. Procesirawe, prenos i zra~ewe na televiziski signal

10. Osnovni uredi za procesirawe

11. Akcionen plan za implementirawe na DVB –T vo Republika

Makedonija

• I faza

• II faza

• III faza

Бул. Гоце Делчев, бб, тел. 02 3297 100, факс 02 3225 520


VOVED

Vo svetot postoi analogna televizija, (PAL) standard. No razvojot na

digitalnata tehnologija se probi vo nekolku zna~ajni oblasti kako {to se

kompjuterskata tehnologija i telekomunikaciite. Osobeno razvojot na

kompjuterskata tehnologija dovede do informaciska revolucija i mnogu

podra~ja od ~ove~kata aktivnost moraa da se redefiniraat. Od tie tekovi

televizijata ne moè{e da ostane na strana. Se digitaliziraa tonot i

slikata, se digitalizira{e prenosot (telekomunikaciite) i na kraj

sledstveno mora{e da se digitalizira i radiodifuzijata ili izra~uvaweto na

radio i televiziski programi kon naselenieto.

Digitalizacijata na radiodifuzijata ima nekolku prednosti:

• se podobruva kvalitetot na slikata,

• porano kaj {to vo eden kanal se zra~elo edna programa, sega se zra~at

minimum 4 programi t.e. se {tedi na frekventniot spektar koj {to e

ograni~en priroden resurs,

• mo`nost da so slikata se prenesuvaat i drugi informacii vo vrska so

istata,

• mo`nost za voveduvawe na novi pokvalitetni izvori na slika kako

{to e HDTV t.e. slika so visoka rezolucija,

• za digitalniot signal e potrebno ponizok prag na priem t.e. moàt da

se koristat poslabi signali, a toa zna~i deka moè da se namali

mo}nosta na predavatelnite uredi {to pokraj {tedewe na energija i

prostor, povratno ja zgolemuva iskoristenosta na frekvenciskiot

spektar,

• integrirawe vo seop{tite digitalni tekovi.

Vo svetot osobeno vo razvienite zemji zabrzano se voveduva digitalnata

televizija vo zemskite, kabelskite i satelitskite sistemi, a za toa ima

1Бул. Гоце Делчев, бб, тел. 02 3297 100, факс 02 3225 520,


vovedeno standardi. Vo ponatamo{niot tekst e obrabotena digitalnata

zemska televizija DTT (Digital Terrestrial Television) i nejzinoto voveduvawe.

Procesot za premin od analogna vo digitalna televizija }e trae podolg

vremenski period. Vo evropskite zemji e prepora~ano toj premin da trae do

2012 godina t.e. do 2012 godina da se pokrijat dràvite so digitalen signal.

Oficijalniot datum daden od Me|unarodnata telekomunikaciska unija (ITU) e

2016 godina. Posle toj rok ITU pove}e ne gi {titi frekvenciite na

analognata televizija. Pove}e evropski zemji digitalizacijata }e ja vovedat i

pred 2012 godina. Do toj rok }e rabotat dve paralelni mreì vo isto vreme

(analognata i digitalnata), {to e mnogu golem pritisok vrz vrz nose~kite

frkvencii t.e. radiofrekvenciskiot spektar }e bide prepoln. Golemiot

vremenski premin e daden so cel naselenieto da se pripremi i snabdi so

digitalni priemni uredi. Poevtiniot na~in ({iroko prifaten) e da se

postavat t.n Set top box – ovi, soodvetni tehni~ki uredi koi digitalniot

signal go pretvaraat vo oblik pogoden za postojnite analogni televizori.

Poskapiot na~in e da se kupat digitalni televizori.

Vo ovoj period na premin se o~ekuva tro{ocite na operatorot JP MRD da se

zgolemat za okolu 30% poradi:

• celokupnata postojna anlogna televiziska mreà mora da se

odrùva vo aktivna sostojba,

• novata digitalna oprema treba da se montira i vovede vo aktivna

sostojba,

• novata digitalna televiziska mreà mora da se odrùva vo aktivna

sostojba, vo momentot koga se o~ekuvaat najgolemi problemi.

Napregaweto ne e samo finansisko, tuku i vrz ~ove~kiot potencijal.

Frekvenciskiot spektar }e bide maksimalno iskoristen. Se o~ekuva edni

uredi da im pre~at na drugi, a sepak toa mora da se re{i.



DIGITALNA ZEMSKA TELEVIZISKA MRE@A

Postojnata analogna televiziska mreà e postavena na principot MFN

(Multi Frequency Network), t.e. sekoj predavatelen ured vo bliskata okolina

zra~i na razli~na frekvencija od drug (drugite), vo sprotivno sekoj na sekogo

}e pre~i.

Vo digitalnata zemska televizija zaradi prirodata na digitalniot signal,

mo`no e da se vovede nov tip na radiodifuzna mreà, nare~ena SFN (single-

frequency network). Vo SFN mreàta site predavatelni uredi vo bliskata

okolina zra~at na edna ista frekvencija. Vo ovoj slu~aj ne samo {to ne si

pre~at me|u sebe, tuku si pomagaat. Signalot primen vo priemniot ured od

nekolku predavateli e pojak otkolku od eden predavatel. Na ovoj na~in se

vr{i golemo {tedewe na frekventniot spektar.

Postoi i tret tip na mreà, kombinacija od gornite dve t.e. MFN – SFN.

Teritorijata na edna zemja se deli na nekolku zoni so razli~ni frekvencii.

Vnatre vo zonata mreàta e SFN.

SFN (Single Frequency Network)

Za rabota vo SFN mreà potreben e samo eden kanal za pokrivawe na

odredena teritorija so potreben broj na DVB-T predavateli i dopolnitelni

repetitori so pomali mo}nosti koi sinhronizirano treba da rabotat. Site

predavateli i repetitori emituvaat programa na ist kanal. So ova se

za{teduvaat TV kanalite bidej}i vo eden DVB-T kanal se emituvaat pove}e

programi vo zavisnost od toa vo koj standard se kodirani.

Vo realni uslovi priemniot signal vo ednofrekvenciskata mreà (SFN)

predstavuva superpozicija na signali od razli~ni DVB-T predavateli {to

obrazuvaat edna t.e. ista mreà. Vkupnata promena na priemno pole e pomala,

bidej}i vo uslovi koga DVB-T priemnikot e vo senka za eden predavatel, toj

~esto moè da prima signal od drugi predavateli ili repetitori od zonata.



Ova rezultira vo pogolema verojatnost na priem po lokacii vo odnos na

verojatnost na priem koga ima samo eden predavatel. Ova u{te e poznato i

kako dobivka na mreàta.

Isto taka ednofrekventnite mreì (SFN) moàt da rabotat so poniski

efektivni mo}nosti vo odnos na pove}efrekventnite mreì (MFN).

Servisnata zona vo slu~aj na SFN e zna~itelno pohomogena (izedna~eno nivo

na pole) vo odnos na MFN.

SFN mreàta e mnogu postabilna vo odnos na MFN mreàta. Imeno vo slu~aj

na defekt na eden DVB-T predavatel, poradi mo`nosta za priem na signalot

od ostanatite predavateli vo SFN zonata }e nemame vlijanie na prekinot vo

emituvaweto vo servisnata zona.

Relativno ednostavna realizacija na dopolnitelno pokrivawe so koristewe

na SFN DVB-T repetitori.

Site predavateli vo ednofrekventnata mreà (SFN) signalot mora da go

emituvaat:

• na ista frekfencija,

• vo isto vreme,

• so ist binaren protok.

Za ispolnuvawe na ovie tehni~ki preduslovi potrebno e da se izvr{i

sinhronizacija na celokupnata mreà.

Za sinhronizacija na predavatelite vo SFN mreàta se koristat referentni

frekvencii (10MHz, 1pps) so pomo{ na GPS uredi - priemnici, kako i SFN

adapteri t.e. MIP inserteri.

Tokmu zaradi toa sinhronizacijata na SFN mreàta e mnogu sloèn,

dolgotraen i skap proces.



FREKVENTEN PLAN

Frekventnoto planirawe na digitalnata zemska radiodifuzija e

multidimenzionalen predmet koj bara mnogu tehni~ki vlezni barawa i toa:

kriteriumi (minimalno nivo na signal, faktor na za{tita) i parametri

(rastojanie pome|u predavatelite, visini na predavatelnite anteni i tip na

priem). Ne postoi edinstveno i univerzalno re{enie.

Na svetsko nivo telo odgovorno za raspredelba na frekventniot spektar e

ITU (International Telecommunication Union). Vo @eneva 2006 godina ITU odrà

regionalna (Evropa, Afrika) konferencija za raspredelba na

radiofrekvenciite od 147 – 230 Mhz i od 470 – 862 Mhz. Na taa konferencija e

donesen frekventen plan za digitalna zemska televizija, vo koj se

raspredeleni frekvenciite za sekoja zemja. Toa e t.n. RRC (Regional

Radiocommunication conference) 06.

Tranziciskiot period zapo~na na 17 Juni 2006 i }e trae do 17 Juni 2015

godina.

Na toj plan Republika Makedonija e podelena na 8+1 zoni, nare~eni allotment-i

(+1) e Skopje city zona (sl. 1). Na sekoja zona i se dodeleni od 11 – 13

frekvencii ( multipleksi), a na Skopje city zonata 9 multipleksi sl. 2. Ovie

frekvencii se nare~eni layer-i ili multipleksi. Na eden operator moè da mu

se dodeli po edna razli~na frekvencija za sekoja zona. So toa moè da se

napravi edna digitalna zemska televiziska mreà na nacionalno nivo.

Telo odgovorno za podelba na frekventniot spektar vo Republika Makedonija

e Agencijata za Elektronski Komunikacii (AEK). Stru~nite lica od JP MRD

aktivno u~estvuvaa so AEK da se izraboti i presmeta frekventniot plan za

nastapot na konferencijata na ITU i na site koordinativni sredbi so

administraciite na zemjite od regionot. Imeno, JP MRD za namenata za

digitalizacijata ima kupeno digitalna karta na Republika Makedonija i

softverski programi za presmetka na pokrienosta so signal i presmetka na

eventualni pre~ki vo vrednost od 85.000 Evra. Za taa namena e nabavena mo}na

kompjuterska oprema i obu~eni se kadri.


DVB-T frekventen plan za Republika Makedonija

Allot ID Allot Name VHF UHF multipleksi1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

D1 Crn Vrv 6 23 26 30 40 28 47 52 53 61 65D2 Stracin 9 21 37 41 42 46 50 56 60 64 67D3 Turtel 7 22 24 32 38 39 43 44 55 58 62 66D4 Boskija 8 21 34 37 41 49 50 54 57 64 68 69D5 Pelister 9 22 25 29 33 37 38 42 46 58 60 63 67D6 Mali Vlaj 5 26 32 36 39 41 44 50 52 61 65 66 69D7 Stogovo 6 21 28 31 35 37 43 47 51 57 59D8 Popova Sapka 10 24 27 34 36 38 41 50 55 56 64 66D9 Skopje city 25 29 33 37 45 48 51 57 68


JP MRD bara od Agencijata da se dodeli po eden multipleks vo sekoj allotment

za izgradba na edna digitalna mreà na nacionalno nivo. Ekipi na JP MRD se

na raspolagawe na Agencijata da i pomognat vo taa rabota.

Se dodeka ne i se dodelat multipleksite na JP MRD, akcioniot plan za

premin od analogna na digitalna zemska televizija ne moè da po~ne da se

odviva.

TEHNI^KI STANDARDI

Vo voveduvaweto na DTT (kratenka za digitalna zemska televizija) se

doneseni nekolku tehni~ki standardi:

1. SDTV i HDTV

• SDTV (Standard definition television) e slika so obi~na

rezolucija, kako kaj analognite televizii so studiski

kvalitet (726 pikseli X 520 linii) za digitalnite ili 625

linii za analognite televizii (PAL standard).

Vo momentot javnite televizii vo Evropa go koristat ovoj

standard.

• HDTV (High definition television) e slika so visoka rezolucija.

So upotrebata na golemi ekrani SDTV ne go zadovoluva

kavalitetot na slikata, pa zatoa e zgolemen brojot na

linii/s ili brojot na na pikselite (1920 pikseli X 1080

linii). Me|utoa za ovoj standard drasti~no e zgolemena

bitskata brzina (bit rate), {to go poskapuva celiot proces.

Vo Evropa momentalno HDTV zra~at samo golemite

mediumski kompanii (Premiere, Sky, i Kanal + ) i toa so

plateni kanali (pay TV).

2. MPEG (Moving Pictures Experts Group) standardi

Za da se prilagodi orginalniot (generic) digitalen signal vo oblik

pogoden za ekonomi~en prenos, istiot se kodira. So kodiraweto se

vr{i kompresija na generi~niot signal od 270 Mb/s na okolu 2 - 8

Mb/s, a da ne se zabele{i vidliva degradacija na slikata.



Najkoristeni kodni {emi se MPEG –2 i MPEG –4. MPEG –2 e

momentalno najiskoristen standard vo svetot, a vo isto vreme i

tehni~ki najdefiniran.

MPEG –4 e ponov i posuperioren standard koj seu{te se

nadograduva, so MPEG –4 za istiot kvalitet na slika, potrebna e

pomala bitska brzina. Zaradi toa ovoj standard podlegnuva pod

pravo na licenci. Imeno za sekoj radiodifuzen ured se pla}a

odredena suma na pari, koja zbirno na godi{no nivo ne e malku.

3. DVB –T

DVB –T ( Digital Video Broadcasting – Terrestrial) ili so evropska

oznaka ETSI EN 300744 e standard koj {to go definira na~inot na

izra~uvawe na radiodifuzniot signal vo eterot. DVB – T e

evropski standard za DTT, primenuvan i vo nekoi drugi neevropski

zemji. So nego se definira metodot na modulacijata, odnosot na

kodiraweto (FEC) i za{titniot interval.

Vo zavisnost od izborot na ovie parametri, za eden 8 Mhz DVB

kanal se menuva bitskata brzina (bit rate) od 5 Mb/s do 31 Mb/s.

Izborot e kompromis vo odnos na potrebniot kapacitet,

strukturata na mreàta(finansiite) i konfiguracijata na

terenot.

IZBOR NA STANDARDITE

1. Prepora~uvame za prenos i zra~ewe SDTV standard.

Toj standard momentalno go zra~at site evropski javni radiodifuzeri.

HDTV se zra~i vo mnogu pomal obem i toa vo eksperimentalni nameni i

samo vo golemi gradski sredini. Vo Makedonija, vo momentot, nema nikakva

HDTV produkcija. Nie imame namera da go sledime trendot, taka da vo

idnina eksperimentirame so edna takva vozmo`nost.

2. Site presmetki se praveni so primena na MPEG -2 standardot. Na toj na~in

eden video signal MPEG -2 kodiran bi bil so bitska brzina od 5 Mb/s . Vo



eden multipleks bi se prenele do 4 TV kanali.

So MPEG -4 skoro bi se dupliral kapacitetot. Se tvrdi deka bi se prenele

10 SDTV video kanali. Za prenos na HDTV kanal so MPEG -2 celiot

multipleks }e bide iskoristen.

So MPEG -4 moèn e prenos na eden HDTV kanal i nekolku SDTV kanali.

No so MPEG – 4 kodiraweto, treba da se smeni strukturata na

celokupnata mreà na JP MRD:

• Treba da se zgolemat prenosnite kapaciteti na

mikrobranovite digitalni prenosni vrski.

• Brojot na predavatelnite to~ki treba da se zgolemi t.e. da se

zgusne mreàta. Vo toj slu~aj osven cenata za predavatelna

oprema se vklu~uva i cenata na novi infrastrukturni

objekti i zafati.

• Na toa se dodava i pla}aweto na licenci za koristewe na

MPEG -4, {to so MPEG -2 ne e slu~aj.

• Cenata na eden priemen ured za gleda~ite, za priem na

MPEG -4 e okolu 4 - 5 pati pogolema otkolku za MPEG -2.

• Standardot MPEG -4 vo momentot ne go koristat vo

evropskite javni radiodifuzeri

3. JP MRD prepora~uva DVB –T standardi so parametri:

• Metod na modulacija CODFM (Coded Orthogonal Frequency

Division Multiplexing).

• Modulacija: 64 QAM (Qaudrature Amplitude Modulation).

• Odnos na kodirawe FEC ( Forward Error Correction) – 2/3 (3/4).

• Za{titniot interval (Tg)= 1/8.

Site ovie parametri staveni vo tabela, davaat korisna bitska brzina za eden

DVB 8 Mhz kanal od 22(24) Mb/s.

Treba da se napomene deka JP MRD od krajot na 2004 godina eksperimentalno

zra~i od RTV Domot vo Skopje na 39 kanal so 100 W DVB -T. predavatel. Na

ovoj multipleks se zra~at 4 TB i 4 radio programi.



PRENOS I ZRAÊWE NA DVB –T SIGNAL VO MRE@ATA NA JP MRD

Za implementacija na DVB -T vo ramkite na edna nacionalna mreà,

neophodno potrebno e izgradena digitalna mikrobranova linkovska mreà za

prenos na multipleksnite servisi ( TV, audio i sl.) do predavatelnite to~ki.

Klasi~en primer za realizacija na sistem za prenos i distribucija na

televiziski signal e pretstaven na slikata 3. Sistemot se sostoi od pristapna

i skeletna (transportna) mreà.

Slika 3 – Principielna topologija na digitalna radio - difuzna mreà

Skeletnata mreà planirano e da raboti so STM -1 SDH nivo (155 Mbit/s) i

treba da ja implementira vo sebe SDH prenosnata tehnologija. Skeletnata

mreà }e se sostoi od jazli, organizirani vo 2 prstena prikaàni na slika 4

Zapadniot prsten }e go formiraat slednite stanici: MRD Skopje, Crn Vrv,

Borula, Pelister, Mali Vlaj, Kowsko, Slavej, Cocon, Popova [apka.

Isto~niot prsten }e go formiraat slednite stanici: Crn Vrv, Turtel,

Boskija, Poàr.



Slika 4 – Skeletna mikrobranova mreà

Dosega digitalnata mikrobranova mreà na JP MRD e izgradena samo do

isto~na i zapadna magistrala (sredstva donirani od Norve{ka Vlada), kako

{to e prikaàno na slika 5.



Slika 5 – Mikrobranova mreà na JP MRD

PRENOS NA MPEG PREKU ETHERNET

Edna od mo`nostite za poefikasno iskoristuvawe na kapacitetot na

SDH transportnite mreì pri prenos na podatoci (paketski komutiran

soobra}aj) e koristewe na Ethernet over SDH tehnologijata.

Ednostavnosta i skalabilnosta se dve najva`ni karakteristiki na Ethernet

tehnologijata. Iako Ethernet tehnologijata ve}e poddrùva nekolku razli~ni

soobra}ajni prioriteti (govor, video, podatoci) vo lokalnite (LAN) mreì,

napraven e is~ekor vo implementacijata na Ethernet-ot vo MAN i WAN

opkruùvawe, obezbeduvaj}i kvalitet na servisite (QoS), skalabilnost na

mreàta, soobra}aen inènering (load balancing), raspoloìvost i dobri OAM

(Operation, Administration and Maintenance) karakteristiki.



Pri vklu~uvaweto na Ethernet tehnologijata za prenos na MPEG video i audio

formati vo telekomunikaciskiot sistem na MRD se koristi prenos na Ethernet

preku SDH so koristewe na generi~ka procedura za vramuvawe (GFP) i {ema za

prilagoduvawe na kapacitetot na link (LCAS) na rabovite na SDH mreàta.

Novite MPЕG koderi/ dekoderi ve}e se proizveduvaat so Ethernet interfejs. So

ova se ovozmoùva nivno ednostavno priklu~uvawe vo podato~na (Ethernet/ IP)

mreà, preku standardni Ethernet porti na svi~ ili ruter. Baraniot kvalitet

na servis za MPEG soobra}ajot se obezbeduva preku QoS mehanizmite vo IP

svi~ovite/ ruterite dodeluvaj}i razli~en prioritet na sekoj tip na soobra}aj.

PROCESIRAWE, PRENOS I EMITUVAWE NA TELEVIZISKI

SIGNAL

Primarna namena na digitalniot telekomunikaciski sistem na MRD e

da distribuira televiziski signal na programite na Makedonskata

Radiotelevizija na celata teritorija na Republika Makedonija.

Signalot koj se prenesuva, vo princip, moè da pretstavuva zbir od pove}e

razli~ni tipovi na signali: video, audio, teletekst, podatoci.

Za sekoe pro{iruvawe na distributivnata mreà, vo ramkite na predvidenite

kapaciteti na STM -1 multipleksot, potrebno e da se dodadat koderi i

dekoderi za sekoja dopolnitelna televiziska programa.

Na blok {emata sl. 6 za procesirawe na audio/ video signalot dadena e

potrebnata procesira~ka oprema vo centarot vo Skopje za distribucija na 3 +

1 televiziski programi. Za podignuvawe na stepenot na sigurnost, eden koder

e namenet kako rezerva za ostanatite 3.

Vo centarot za vrski na JP MRD pristignuvaat site audio i video signali za

site TV i radio programi na JP MRTV. Koristej}i ja opremata {to ja imame

za procesirawe na televiziskite signali go koristime denes op{to

prifateniot metod za kodirawe i kompresirawe MPEG -2, koj e definiran

prema ISO/IEC 13818-3 standard. Isto taka za kodirawe na televiziskiot

signal odbrani se dva tipa na kodirawe, i toa MPEG2 4:2:0 MP@ML koj sluì



za distribucija na signalot od izvorot do predavatelnite punktovi i MPEG2

4:2:2 MP@ML koj sluì za pome|ustudiska razmena t.e. kontribucija.

Na~inot na emituvaweto na DVB-T signal e prikaàno na blok {emite za

predavatelen sl.7 i sl.8 i repetitorski radiodifuzen objekt sl.9.

Signalot na predavatelnite punktovi e doturen so digitalnata

mikrobranovata mreà. Bidej}i ovoj prenos e IP orientiran za selektirawe i

oddeluvawe na sekoja TV i FM programi se koristat IP/ASI dekoderi. Na sekoj

predavatelen punkt e predvideno da ima ~etiri vakvi uredi, i toa tri rabotni

(za sekoja TV programa po eden) i eden rezerven za site TV programi. Ova

varijanta e potrebna bidej}i preodniot period e nekolku godini vo koj e

potrebno da se emituva i vo analogna i vo digitalna tehnika. Sekoj dekoder

raspolaga so eden analogen video i ~etiri analogni audio izlezi. So ovie

izlezi gi napojuvame site analogni TV i FM predavateli na predavatelniot

punkt. Isto taka koristime i eden IP/ASI konvertor so koj go napojuvame DVB-

T predavatelot. Ovoj digitalen signal vo sebe gi sodrì site TV programi na

MRTV. Na site predavatelni punktovi e predviden sistemot 1+1 t.e. raboten i

rezerven digitalen predavatel {to e osnoven uslov za da nema prekin vo

emituvaweto na programite. Bidej}i mreàta e SFN za nejzino

sinhronizirawe potrebno e da se ima i GPS priemnici kako i modulatori so

SFN adapteri (MIP inserteri).

Za kontrola i upravuvawe kako so digitalnata mikrobranova mreà taka i so

procesira~kata TV oprema (koderi, dekoderi, multiplekseri) raspolagame so

soodvetni softverski paketi od proizvoditelite na opremata и toa tri

serverski kompjuteri so licencirani softveri..

Na blok {emite sl.6, sl.7, sl.8 i sl.9 za predavatelen i repetitorski objekt

site blokovi {to se zasen~eni se vo funkcija i preku niv se emituvaat site

analogni TV i FM programi na MRTV.



OSNOVNI UREDI ZA PROCESIRAWE:

1. MPEG2 koder - e glaven element vo procesiraweto, izvr{uva konverzija

na analogen televiziski signal (video + 2 analogni televiziski tona +

teletekst) vo digitalen MPEG2 ASI format. Vo zavisnost od namenata

koderite imaat razli~na izvedba. Za distribucija na signalot do

predavatelnite punktovi se koristi koder MPEG2 4:2:0 MP@ML so

brzina na prenos do 7,5Mbit/s. Za me|ustudiska razmena t.e. kontribucija

se koristat koderi so MPEG2 4:2:2 MP@ML so brzina na prenos do

18Mbit/s. Nekoi koderi imaat i mo`nost od dodaten ASI vlez, {to

ovozmoùva insertirawe na dodatna TV sodrìna vo postojniot MPEG

transpoten strim t.e. ima funkcija na (re)multiplexer.

2. MPEG2 dekoder - e ured koj od MPEG2 transportniot strim so pomo{ na

definirani PID-ovi ja selektira odredenata programa i ja dekodira

taka da sodrìnata na selektiranata TV programa povtorno se vra}a vo

opseg pogoden za ponatamo{na upotreba. Dobieniot TV signal moè da

bide analogen ili SDI (digitalen) vo zavisnost od namenata. Vo TV

studijata obi~no se koristat dekoderi koi gi imaat dvete opcii za

izlazen TV signal. Na predavatelnite punktovi naj~esto se koristat

dekoderi koi imaat samo analogen izlez. Isto kako i koderi postojat i

dekoderi so formati MPEG2 4:2:0 MP@ML i MPEG2 4:2:2 MP@ML za

obrabotka na signalot od distribucija i kontribucija.

3. MPEG2 (re)multiplexer - ured koj vr{i procesirawe vo MPEG2 i

ovozmoùva formirawe i razloùvawe na razli~ni MPEG2 TS

(transportni strimovi) so multipleksirawe, insertirawe ili

filtrirawe na poedini elementi od TS (TV ili drugi sodrìni). Vo toj

slu~aj na site poedini elementi vo TS se dodeluvaat ili menuvaat PID-

ovite po koi se prepoznavaat na dekoderskata strana.

4. Ruterot e ured koj vr{i povrzuvawe na site procesira~ki opremi vo

mreàta, preku SDH mikrebranovite vrski.



TV i audio signalite producirani od programskite studia se procesiraat vo

koderite vo format MPEG. Pove}e programi se pakuvaat vo multiplekserot ,

im se dodeluva soodveten razli~en PID i vo forma na trasporten strim se

vr{i konverzija vo TCP/IP protokol. Preku ruterot i SDH mikrobranovite

vrski signalite se prenesuvaat do site predavatelni to~ki od radiodifuznata

mreà na MRD.



AKCIONEN PLAN ZA IMPLEMENTIRAWE NA DVB-T VO

REPUBLIKA MAKEDONIJA

Spored sogleduvawata kako se odviva digitalizacijata vo sosednite

zemji i vo zemjite ~lenki na EU voveduvaweto na DVB-T vo Republika

Makedonija bi trebalo da zavr{i do 31.12.2012 godina. Predlog e ovoj proces

da se odviva vo nekolku fazi.

Po~etokot bi opfatil donesuvawe na kompletna zakonska regulativa za

digitalna televizija, frekventno definirawe na eden multipleks od strana

na AEK, dodeluvawe na toj multipleks na JP MRD za potrebite na

programskite servisi na JP MRT, obezbeduvawe potrebni sredstva za ovoj

proekt, pravewe kompletna proektna dokumentacija i raspi{uvawe na

tenderi za nabavka na predvidena oprema i uslugi.

Po ispolnuvawe na ovie uslovi dinamikata na implementacijata na DVB-T vo

Republika Makedonija bi se odvivala vo tri fazi.

Planiranata DVB -T digitalna zemska TV mreà na JP MRD se sostoi od 44

predavatelni to~ki podeleni vo 8 zoni (allotmenti) prikaàno vo prilog B

karta 1.

Najoptimalno re{enie za postavuvawe na novi DVB -T predavateli e da se

postavuvaat na isti lokacii na koi postojat analognite TV predavateli so

{to se izbegnuva i dodatno postavuvawe na novi priemni anteni kaj gleda~ite

kako i mnogu pomali vloùvawa vo infrastrukturata kaj radiodifuznite

pretprijatija.

Vkupnite tro{oci za realizacija na celokupniot proekt se 6.140.700 Evra

(prilog 1A).



I faza

Vo prvata faza koja bi traela do krajot na 2009 godina bi se nabavila,

montirala i pu{tila vo probna rabota kompletna DVB -T oprema za sedum

predavatelni punkta (Crn Vrv, Turtel, Vodno, Mali Vlaj, Popova [apka,

Boskija, Stracin) kako i kompletna procesira~ka oprema za audio i video

signali vo Centarot za vrski vo Skopje. Vo ovoj period bi se izvele i

odredeni neophodno potrebni grade`ni i energetski zafati na odredeni

punktovi kako i zafati na antenskite sistemi. Isto taka vo ovoj period e

potrebno da se izvr{i i neophodno prepodesuvawe na postojnite analogni TV

kanali na nekoi punktovi koi se poklopuvaat so kanalite vo DVB-T mreàta.

Predvidena e i odredena obuka na tehni~kiot kadar za voveduvaweto,

primenata i odrùvaweto na DVB-T sistemot vo R.Makedonija. So pu{taweto

vo rabota na site gore navedeni predavatelni punktovi t.e. so zavr{uvaweto

na prvata faza bi se dobilo okolu 60% pokrienost na naselenie vo

R.Makedonija (karta 2, 3, 4, 5, 6, 7).

Vkupno potrebnite finansiski sredstva za realizacija na prvata faza se

pretstaveni vo prilog 2A i iznesuvaat 2.533.200 Evra.

II faza

Vo vtorata faza koja bi traela do krajot na 2010 godina bi se nabavila,

montirala i pu{tila vo rabota kompletna oprema na dva predavatelni

punktovi Pelister i Stogovo, kako i na 17 repetitorski punktovi (Kowsko,

Tepavci, Goreni~ka ~uka, Suva gora, Cocon, Bukovik, @idilovo, Debarca,

Kumanovo, Bogomila, Quba{, Negotino 1, [tip 1-Isar, Veles-Ba{ino selo i

Kratovo 2). Isto taka kompletno bi se oformile i dva novi punktovi za

potrebite na digitalnata mikrobranova mreà Poàr i Slavej. Isto taka i

vo ovoj period e potrebno da se izvr{at neophodni prepodesuvawa na

postojnite analogni TV kanali na nekoi punktovi koi se poklopuvaat so

kanalite vo DVB -T mreàta koi }e bidat zna~itelno pobrojni vo odnos na



prvata faza. Vo ovaa faza e predvideno da se zavr{at kompletno allotment

zonite Crn Vrv, Stracin i Mali Vlaj so site propratni repetitori. Isto

taka vo ovoj period bi se izvele i odredeni neophodno potrebni grade`ni i

energetski zafati na odredeni punktovi kako i zafati na antenskite sistemi.

Vo ovoj period e predvideno da se izvr{i i SFN sinhronizirawe na DVB -T

mreàta vo ovie tri allotment zoni. Predvidena e i odredena obuka na

stru~niot kadar i so angaìrawe na nadvore{ni stru~ni lica i institucii.

So pu{taweto vo rabota na site gore navedeni predavatelni i repetitorski

punktovi bi se dobilo okolu 80% pokrienost na naselenie vo R.Makedonija

(karta 8 i 9).

Vkupno potrebnite finansiski sredstva za realizacija na vtorata faza se


III faza

Vo tretata faza od ovoj proekt koja bi traela do krajot na 2011 godina

bi se nabavila, montirala i pu{tila vo rabota kompletna oprema na 20

repetitorski punktovi (Golak, Belasica, Tomoros, Treskavec, Vlajnica,

Koà, Ratevo, Mrzenci, Taèvo, Oslomej, Strumica, Lokvica – Makedonski

Brod, Kru{evo, Zletovo, Makedonska Kamenica, Du{egubica, [piqe,

@irovnica, Lazaropole 1 i Demir Hisar). I vo ovoj period e potrebno da se

izvr{at neophodni prepodesuvawa na postojnite analogni TV kanali na nekoi

punktovi koi se poklopuvaat so kanalite vo DVB -T mreàta koi }e bidat

u{te pobrojni vo odnos na prvata i vtorata faza. Vo ovaa faza e predvideno

da se zavr{at kompletno site allotment zoni so site propratni repetitori.

Isto taka i vo ovoj period bi se izvele neophodno potrebni grade`ni i

energetski zafati na odredeni punktovi kako i zafati na podobruvawe na

antenskite sistemi. Vo ovoj period e predvideno da se izvr{i i

sinhronizirawe na celokupnata mreà vo site zoni. So pu{taweto vo rabota

na site gore navedeni predavatelni i repetitorski punktovi bi se dobilo nad

90% pokrienost na naselenie vo R.Makedonija so DVB-T signal.



Vkupno potrebnite finansiski sredstva za realizacija na tretata faza se


Na kartite broj 10, 11 i 12 e prikaàno zgolemuvaweto na pokrivaweto na

naselenie vo allotment zonata Turtel po zavr{uvaweto na sekoja faza.

ZABELE[KA

Po zavr{uvaweto na ovie tri fazi JP MRD ne bi prestanala so

procesot na voveduvawe na DVB-T vo R.Makedonija tuku toj proces bi

prodolìl i vo 2012 godina so dopokrivawe na podra~jata vo koi ne dospeva

digitalniot TV signal. Ova bi se postignalo so pu{tawe vo rabota na novi

DVB-T repetitori.



ZAKLUÔCI

1. Digitalnata TV mreà bi se izgradila na postojnata predavatelna

infrastruktura na JP MRD.

2. Digitalnata zemska TV mreà treba da bide vo DVB –T MPEG -2 standard.

3. Prednost na DVB –T vo odnos na analognata televizija: podobar kvalitet

na slika i ton, eden multipleks sodrì 4 TV programi, podobro

iskoristuvawe na frekventniot spektar, pomali priemni nivoa, za{teda

vo energija i prostor, dopolnitelni informaciski uslugi.

4. ]e se prenesuvaat do 4 SDTV programi vo eden multipleks.

5. Mikrobranovata digitalna prenosna mreà e ve}e izgradena

6. MRD planira da prodolì so voveduvawe na novi tehnologii kako HDTV,

MPEG -4 i drugi.

7. Preminot od analogna vo digitalna televizija bi se odvival vo 3 fazi.

8. SET TOP BOX – ovi se potrebni za priem na TV digitalen signal. Cenata

na MPEG -4 SET TOP BOX e 4 – 5 pati povisoka od cenata na SET TOP BOX

so MPEG -2.

9. Za realizacija na ovoj proekt potrebno e da se zgolemi brojot na

inèneri i tehni~ari vo JP MRD za proektirawe, montirawe, merewe i

sinhronizacija na mreìte.

10. Suma potrebna za realizacija na celiot proekt 6.140.700 Evra ( bez DDV,

transportni tro{oci, carinski dava~ki).

11. So ovoj proekt Republika Makedonija se priklu~uva kon Evropskite

tekovi vo digitalizacijata na radiodifuzijata.


Prilog 1A

Vkupna investicija za proektot DVB-T vo Republika Makedonija

I faza - 2.533.200 EvraII faza - 2.174.500 EvraIII faza - 1.433.000 Evra

VKUPNO: 6.140.700 Evra

Faza Broj na objekti Cena (Evra)1 I faza 7 Predavatelni objekti 2.533.2002 II faza 2 Predavatelni i 17 Repetitorski objekti 2.174.5003 III faza 20 Repetitorski objekti 1.433.000

6.140.700

Vo iskaànata vrednost na opremata ne e presmetan DDV, carina, carinski dava~ki, transport i drugi prate~ki tro{oci

I faza - 2.533.200 Evra

1 Predavatelna oprema 1.656.2002 Antenska oprema 150.0003 Agregati 103.0004 Kontejneri so transport 24.0005 Grade`no pro{iruvawe i sanirawe 15.0006 Antenski stolbovi 40.0007 Zazemjuvawe i gromobranska instalacija 5.0008 Energetika, klimatizacija, trafostanici, za{tita 85.0009 Montaà na opremata 200.000

10 Izrabotka proektna dokumentacija i tro{oci okolu proektot 40.00011. Vkupen montaèn materijal i prepodesuvawe na analognata oprema 100.00012 Merni instrumenti 100.00013 Obuka 15.000

2.533.200

II faza - 2.174.500 Evra

1 Predavatelna oprema 827.5002 Antenska oprema 220.0003 Agregati 341.0004 Kontejneri so transport 72.0005 Grade`no pro{iruvawe i sanirawe 22.0006 Antenski stolbovi 130.0007 Zazemjuvawe i gromobranska instalacija 2.0008 Energetika, klimatizacija, trafostanici, za{tita 85.0009 Montaà na opremata 170.000

10 Vkupen montaèn materijal i prepodesuvawe na analognata oprema 85.00011. Sinhronizacija na mreàta 100.00012 Merni instrumenti za sinhronizacija 100.00013 Obuka 20.000

2.174.500

III faza - 1.333.000 Evra

1 Predavatelna oprema 329.0002 Antenska oprema 145.0003 Agregati 327.0004 Kontejneri so transport 72.0005 Grade`no pro{iruvawe i sanirawe 10.0006 Antenski stolbovi 95.0007 Energetika, klimatizacija, trafostanici, za{tita 85.0008 Montaà na opremata 100.0009 Vkupen montaèn materijal i prepodesuvawe na analognata oprema 100.000

10 Sinhronizacija na mreàta 50.00011 Oprema za servisirawe i odrù uvawe na DVB-T redi 100.00012 Obuka 20.000

1.433.000

Prilog 2A

I faza - 2.533.200 Evra

1. Predavatelna oprema - 1.656.2 Evra

Objekt Predavatel Cena(Evra) Procesira~ka oprema Vkupna cena(Evra)1 Centar za vrski / / 270.000 270.0002 Crn Vrv 2.5kW 414.000 38.000 452.0003 Turtel 2.5kW 414.000 38.000 452.0004 Vodno 250W 68.000 20.500 98.5005 Mali Vlaj 250W 68.000 21.600 99.6006 Popova [apka 250W 68.000 21.100 99.1007 Boskija 250W 68.000 20.500 98.5008 Stracin 100W 68.000 18.500 86.500

1.168.000 448.200 1.656.200

2. Antenska oprema - 150.000 Evra

Objekt Ant.sistem Cena(Evra) triplekser Cena(Evra) Vkupno (Evra)1 Crn Vrv ne / 3x10kW 25.000 25.0002 Turtel ne / 3x10kW 25.000 25.0003 Vodno da 15.000 3x1kW 15.000 30.0004 Mali Vlaj ne / 3x1kW 15.000 15.0005 Popova [apka da 10.000 3x1kW 15.000 25.0006 Boskija ne / 3x1kW 15.000 15.0007 Stracin da 5.000 3x200W 10.000 15.000

150.000

3. Agregati - 103.000 Evra

Objekt Agregat snaga Cena(Evra) Vkupno (Evra)1 Crn Vrv ne / / /2 Turtel ne / / /3 Vodno ne / / /4 Mali Vlaj da 60kVA 45.000 45.0005 Popova [apka da 50kVA 40.000 40.0006 Boskija ne / / /7 Stracin da 20kVA 18.000 18.000

103.000

4. Kontejneri so transport - 24.000 Evra

Objekt Obi~ni dupli Cena(Evra) Vkupno (Evra)1 Crn Vrv ne ne / /2 Turtel ne ne / /3 Vodno ne da 12.000 12.0004 Mali Vlaj da ne 6.000 6.0005 Popova [apka ne ne / /6 Boskija ne ne / /7 Stracin da ne 6.000 6.000

24.000

5. Grade`no pro{iruvawe i sanirawe - 15.000 Evra

Objekt Cena(Evra) Vkupno (Evra)1 Crn Vrv ne / /2 Turtel ne / /3 Vodno da 10.000 10.0004 Mali Vlaj ne / /5 Popova [apka ne / /6 Boskija da 5.000 5.0007 Stracin ne / /

15.000

6. Antenski stolbovi - 40.000 Evra

Objekt Cena(Evra) Vkupno (Evra)1 Crn Vrv ne / /2 Turtel ne / /3 Vodno da 10.000 10.0004 Mali Vlaj ne / /5 Popova [apka da 10.000 10.0006 Boskija da 10.000 10.0007 Stracin da 10.000 10.000

40.000

7. Zazemjuvawe i gromobranska instalacija - 5.000 Evra

Objekt Cena(Evra) Vkupno (Evra)1 Crn Vrv ne / /2 Turtel da 3.000 3.0003 Vodno ne / /4 Mali Vlaj da 2.000 2.0005 Popova [apka ne / /6 Boskija ne / /7 Stracin ne / /

5.000

8.Montaà na opremata 200.000 Evra9.Izrabotka na proektna dokumentacija i tro{oci okolu proektot 40.000Evra10.Vkupen montaèn materijal i prepodesuvawe na analognata oprema 100.000Evra11.Merni instrumenti 100.000Evra12.Obuka 15.000Evra

e

Prilog 3A

II faza - 2.174.500 Evra

1. Predavatelna oprema - 827.500 Evra

Objekt edavatelna opr Cena(Evra) Procesira~ka oprema Vkupna cena(Evra)1 Pelister 2.5kW 414.000 38.000 452.0002 Stogovo 250W 68.000 20.500 98.5003 Kowsko 250W 26.500 1.500 28.0004 Tepavci 100W 21.000 1.500 22.5005 Goreni~ka ~uka 100W 21.000 1.500 22.5006 Suva gora 100W 21.000 1.500 22.5007 Cocon 100W 21.000 1.500 22.5008 Bukovik 50W 18.000 1.500 19.5009 @idilovo 50W 18.000 1.500 19.500

10 Debarca 25W 15.000 1.500 16.50011 Kumanovo 25W 15.000 1.500 16.50012 Bogomila 25W 15.000 1.500 16.50013 Quba{ 25W 15.000 1.500 16.50014 Negotino 1 5W 12.000 1.500 13.50015 [tip 1 5W 12.000 1.500 13.50016 Veles 5W 12.000 1.500 13.50017 Kratovo 2 5W 12.000 1.500 13.50018 Poàr / / / /19 Slavej / / / /

736.500 81.000 827.500


Objekt Ant.sistem Cena(Evra) triplekser Cena(Evra) Vkupno (Evra)1 Pelister da 45.000 3x10kW 25.000 70.0002 Stogovo da 10.000 3x1kW 15.000 25.0003 Kowsko da 5.000 3x1kW 15.000 20.0004 Tepavci ne / 3x200W 10.000 10.0005 Goreni~ka ~uka ne / 3x200W 10.000 10.0006 Suva gora ne / 3x200W 10.000 10.0007 Cocon ne / 3x200W 10.000 10.0008 Bukovik ne / 3x200W 10.000 10.0009 @idilovo ne / 3x200W 10.000 10.000

10 Debarca da 5.000 3x50W 5.000 10.00011 Kumanovo ne / 3x50W 5.000 5.00012 Bogomila ne / 3x50W 5.000 5.00013 Quba{ ne / 3x50W 5.000 5.00014 Negotino 1 ne / 3x50W 5.000 5.00015 [tip 1 ne / 3x50W 5.000 5.00016 Veles ne / 3x50W 5.000 5.00017 Kratovo 2 ne / 3x50W 5.000 5.00018 Poàr ne / / / /19 Slavej ne / / / /

220.000


Objekt Agregat snaga Cena(Evra) Vkupno (Evra)1 Pelister ne / / /2 Stogovo da 50kVA 40.000 40.0003 Kowsko da 20kVA 18.000 18.0004 Tepavci da 20kVA 18.000 18.0005 Goreni~ka ~uka da 20kVA 18.000 18.0006 Suva gora da 20kVA 18.000 18.0007 Cocon da 20kVA 18.000 18.0008 Bukovik da 30kVA 25.000 25.0009 @idilovo da 20kVA 18.000 18.000

10 Debarca da 20kVA 18.000 18.00011 Kumanovo da 20kVA 18.000 18.00012 Bogomila da 20kVA 18.000 18.00013 Quba{ da 20kVA 18.000 18.00014 Negotino 1 da 15kVA 14.000 14.00015 [tip 1 da 20kVA 18.000 18.00016 Veles da 15kVA 14.000 14.00017 Kratovo 2 da 15kVA 14.000 14.00018 Poàr da 20kVA 18.000 18.00019 Slavej da 20kVA 18.000 18.000

341.000


Objekt Obi~ni dupli Cena(Evra) Vkupno (Evra)1 Pelister ne ne / /2 Stogovo ne ne / /3 Kowsko da ne 6.000 6.0004 Tepavci da ne 6.000 6.0005 Goreni~ka ~uka ne ne / /6 Suva gora da ne 6.000 6.0007 Cocon ne ne / /8 Bukovik ne ne / /9 @idilovo ne da 12.000 12.000

10 Debarca da ne 6.000 6.00011 Kumanovo da ne 6.000 6.00012 Bogomila da ne 6.000 6.00013 Quba{ da ne 6.000 6.00014 Negotino 1 da ne 6.000 6.00015 [tip 1 ne ne / /16 Veles ne ne / /17 Kratovo 2 ne ne / /18 Poàr da ne 6.000 6.00019 Slavej da ne 6.000 6.000

72.000


Objekt Cena(Evra) Vkupno (Evra)1 Pelister ne / /2 Stogovo da 5.000 5.0003 Kowsko ne / /4 Tepavci ne / /5 Goreni~ka ~uka ne / /6 Suva gora ne / /7 Cocon ne / /8 Bukovik da 5.000 5.0009 @idilovo ne / /

10 Debarca ne / /11 Kumanovo ne / /12 Bogomila ne / /13 Quba{ ne / /14 Negotino 1 ne / /15 [tip 1 ne / /16 Veles ne / /17 Kratovo 2 ne / /18 Poàr da 6.000 6.00019 Slavej da 6.000 6.000

22.000


Objekt Cena(Evra) Vkupno (Evra)1 Pelister da 10.000 10.0002 Stogovo da 10.000 10.0003 Kowsko ne / /4 Tepavci ne / /5 Goreni~ka ~uka ne / /6 Suva gora ne / /7 Cocon ne / /8 Bukovik ne / /9 @idilovo ne / /

10 Debarca da 35.000 35.00011 Kumanovo ne / /12 Bogomila da 5.000 5.00013 Quba{ da 10.000 10.00014 Negotino 1 ne / /15 [tip 1 ne / /16 Veles ne / /17 Kratovo 2 ne / /18 Poàr da 30.000 30.00019 Slavej da 30.000 30.000

130.000

7. Zazemjuvawe i gromobranska instalacija - 2.000 Evra

Objekt Cena(Evra) Vkupno (Evra)1 Pelister ne / /2 Stogovo ne / /3 Kowsko ne / /4 Tepavci ne / /5 Goreni~ka ~uka ne / /6 Suva gora ne / /7 Cocon ne / /8 Bukovik ne / /9 @idilovo ne / /

10 Debarca da 2.000 2.00011 Kumanovo ne / /12 Bogomila da / /13 Quba{ da / /14 Negotino 1 ne / /15 [tip 1 ne / /16 Veles ne / /17 Kratovo 2 ne / /18 Poàr da / /19 Slavej da / /

2.000

8.Montaà na opremata 170.000Evra9.Vkupen montaèn materijal i prepodesuvawe na analognata oprema 85.000Evra10.Sinhronizacija na mreàta 100.000Evra11.Merni instrumenti 100.000Evra12.Obuka 20.000Evra

e

Prilog 4A

III faza - 1.433.000 Evra

1. Predavatelna oprema - 329.000 Evra

Objekt edavatelna opr Cena(Evra) Procesira~ka oprema Vkupna cena(Evra)1 Golak 250W 26.500 1.500 28.0002 Belasica 250W 26.500 1.500 28.0003 Tomoros 50W 18.000 1.500 19.5004 Treskavec 25W 15.000 1.500 16.5005 Vlajnica 25W 15.000 1.500 16.5006 Koà 25W 15.000 1.500 16.5007 Ratevo 25W 15.000 1.500 16.5008 Mrzenci 25W 15.000 1.500 16.5009 Taèvo 25W 15.000 1.500 16.500

10 Oslomej 25W 15.000 1.500 16.50011 Strumica 25W 15.000 1.500 16.50012 Lokvica 5W 12.000 1.500 13.50013 Kru{evo 5W 12.000 1.500 13.50014 Zletovo 5W 12.000 1.500 13.50015 M.Kamenica 5W 12.000 1.500 13.50016 Du{egubica 5W 12.000 1.500 13.50017 [piqe 5W 12.000 1.500 13.50018 @irovnica 5W 12.000 1.500 13.50019 Lazarople 1 5W 12.000 1.500 13.50020 Demir Hisar 5W 12.000 1.500 13.500

299.000 30.000 329.000


Objekt Ant.sistem Cena(Evra) triplekser Cena(Evra) Vkupno (Evra)1 Golak ne / 3x1kW 15.000 15.0002 Belasica ne / 3x1kW 15.000 15.0003 Tomoros ne / 3x200W 10.000 10.0004 Treskavec ne / 3x50W 5.000 5.0005 Vlajnica da 5.000 3x50W 5.000 10.0006 Koà da 5.000 3x50W 5.000 10.0007 Ratevo ne / 3x50W 5.000 5.0008 Mrzenci ne / 3x50W 5.000 5.0009 Taèvo ne / 3x50W 5.000 5.000

10 Oslomej ne / 3x50W 5.000 5.00011 Strumica da 5.000 3x50W 5.000 10.00012 Lokvica ne / 3x50W 5.000 5.00013 Kru{evo da 5.000 3x50W 5.000 10.00014 Zletovo ne / 3x50W 5.000 5.00015 M.Kamenica ne / 3x50W 5.000 5.00016 Du{egubica ne / 3x50W 5.000 5.00017 [piqe ne / 3x50W 5.000 5.00018 @irovnica ne / 3x50W 5.000 5.00019 Lazarople 1 ne / 3x50W 5.000 5.00020 Demir Hisar ne / 3x50W 5.000 5.000

145.000


Objekt Agregat snaga Cena(Evra) Vkupno (Evra)1 Golak da 40kVA 30.000 30.0002 Belasica da 20kVA 18.000 18.0003 Tomoros da 30kVA 25.000 25.0004 Treskavec da 20kVA 18.000 18.0005 Vlajnica da 20kVA 18.000 18.0006 Koà da 20kVA 18.000 18.0007 Ratevo da 20kVA 18.000 18.0008 Mrzenci da 20kVA 18.000 18.0009 Taèvo da 20kVA 18.000 18.000

10 Oslomej da 20kVA 18.000 18.00011 Strumica da 20kVA 18.000 18.00012 Lokvica da 15kVA 14.000 14.00013 Kru{evo da 20kVA 18.000 18.00014 Zletovo da 10kVA 10.000 10.00015 M.Kamenica da 10kVA 10.000 10.00016 Du{egubica da 10kVA 10.000 10.00017 [piqe da 15kVA 14.000 14.00018 @irovnica da 10kVA 10.000 10.00019 Lazarople 1 da 10kVA 10.000 10.00020 Demir Hisar da 15kVA 14.000 14.000

327.000


Objekt Obi~ni dupli Cena(Evra) Vkupno (Evra)1 Golak ne ne / /2 Belasica da ne 6.000 6.0003 Tomoros da ne 6.000 6.0004 Treskavec ne ne / /5 Vlajnica da ne 6.000 6.0006 Koà da ne 6.000 6.0007 Ratevo da ne 6.000 6.0008 Mrzenci ne ne / /9 Taèvo da ne 6.000 6.000

10 Oslomej ne ne / /11 Strumica da ne 6.000 6.00012 Lokvica da ne 6.000 6.00013 Kru{evo da ne 6.000 6.00014 Zletovo da ne 6.000 6.00015 M.Kamenica da ne 6.000 6.00016 Du{egubica da ne 6.000 6.00017 [piqe ne ne / /18 @irovnica ne ne / /19 Lazarople 1 ne ne / /20 Demir Hisar ne ne / /

72.000


Objekt Cena(Evra) Vkupno (Evra)1 Golak ne / /2 Belasica ne / /3 Tomoros ne / /4 Treskavec ne / /5 Vlajnica ne / /6 Koà ne / /7 Ratevo ne / /8 Mrzenci da 5.000 5.0009 Taèvo ne / /

10 Oslomej ne / /11 Strumica ne / /12 Lokvica ne / /13 Kru{evo ne / /14 Zletovo ne / /15 M.Kamenica ne / /16 Du{egubica ne / /17 [piqe ne / /18 @irovnica ne / /19 Lazarople 1 ne / /20 Demir Hisar da 5.000 5.000

10.000


Objekt Cena(Evra) Vkupno (Evra)1 Golak da 10.000 10.0002 Belasica ne / /3 Tomoros ne / /4 Treskavec ne / /5 Vlajnica ne / /6 Koà da 35.000 35.0007 Ratevo da 20.000 20.0008 Mrzenci da 10.000 10.0009 Taèvo ne / /

10 Oslomej ne / /11 Strumica ne / /12 Lokvica ne / /13 Kru{evo ne / /14 Zletovo ne / /15 M.Kamenica ne 20.000 20.00016 Du{egubica ne / /17 [piqe ne / /18 @irovnica ne / /19 Lazarople 1 ne / /20 Demir Hisar ne / /

95.000

7.Montaà na opremata 100.000Evra8.Vkupen montaèn materijal i prepodesuvawe na analognata oprema 100.000Evra9.Sinhronizacija na mreàta 50.000Evra10.Obuka 20.000Evra

Documents

strategija i akcionen plan za premin od analogna na digitalna