Upload
lekien
View
257
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
O p { t i n a P R I L E P
LOKALEN EKOLO[KI AKCIONEN PLAN
DEKEMVRI, 2003
REPUBLIKA MAKEDONIJA
MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE
LOKALEN EKOLO[KI AKCIONEN PLAN NA OP[TINA PRILEP
NARA^ATEL: MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE MINISTER: D-r.Zoran [apuri}
KOORDINATOR NA PROEKTOT: VIOLETA DRAKULOVSKA
IZVR[ITEL: JAVNO PRETPRIJATIE ZA PROSTORNI I URBANISTI^KI PLANOVI DIREKTOR: LIDIJA TRPENOSKA-SIMONOVI]
RAKOVOITEL NA ZADA^ATA: CVETANKA MARKU[OSKA, dip.in`.arh.
KORISNIK: OP[TINA PRILEP GRADONA^ALNIK: SA[O PIRGANOSKI
KOORDINATOR NA LUK: KATICA DIMOVSKA TALESKA,
DEKEMVRI 2003
LOKALEN UPRAVEN KOMITET:
Koordinator:
Katica Dimovska Taleska: Glaven arhitekt na grad Prilep
^lenovi:
Lile Cvetanoska
Dejan Koneski
Stiv Vajs
Roza Naumoska
Gabriela Nikoloska
Katerina Dimeska
Gordana Dameska
Laze Cvetkoski
Rodna [arenkoska
Hilda Crneska
Vklu~eni nevladini organizacii vo sobirawe na informaciite, komunikacija so gra|anite, sproveduvawe na javnata anketa AGTIS , Mladinski Sovet i MKA od Prilep.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
1
Sodr`ina
Sodr`ina ...........................................................................................................................................1
1. VOVED ...........................................................................................................................................3
2. POSTAPKA NA IZRABOTKA.............................................................................................6
3. OP[TI KARAKTERISTIKI NA OP[TINATA ........................................................9
3.1. Prirodni karakteristiki..................................................................................................9 3.2. Naselenie i naselbi ..........................................................................................................13 3.3. Stopanski razvoj.................................................................................................................16 3.4. Tehni~ka infrastruktura ................................................................................................20
4. U^ESTVO NA JAVNOSTA- Anketa na ekolo{kite sostojbi vo op{tinata...........26
5. LOKALEN AKCIONEN EKOLO[KI PLAN ..............................................................35
5.1. Kvalitet na vozduhot.........................................................................................................35 5.2. Snadbuvawe so voda ............................................................................................................41 5.3. Otpadni vodi........................................................................................................................56 5.4. Upravuvawe so cvrstiot otpad ........................................................................................65 5.5. Za{tita na po~vite............................................................................................................74 5.6. Za{tita na {umite ............................................................................................................84 5.7. Prirodno nasledstvo .........................................................................................................90 5.8. Urban razvoj.........................................................................................................................95 5.9. Zdravstvena sostojba na naselenieto...........................................................................106 5.10. Javna svest ........................................................................................................................113
6. INSTITUCIONALNO-ORGANIZACIONI USLOVI ZA REALIZACIJA NA LEAP ...............................................................................................117
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
2
Prirodata ne mo`e pove}e da ~eka i da go trpi ~ovekovoto nasilie. "Gospod sekoga{ prostuva, a prirodata nikoga{". "Prirodata sekoga{ e vo pravo, taa ne razbira nikakvi {egi, taa sekoga{ e seriozna i stroga. Gre{kite i zabludite sekoga{ gi pravat lu|eto" - Gete.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
3
1. VOVED
Republika Makedonija se nao|a vo poodminata faza na preminot kon pazarni uslovi na stopanisuvawe i vo ovoj period od su{tinsko zna~ewe, kako del od ekonomskata razvojna programa, e da se kreira politika na za{tita na ~ovekovoto zdravje, da se razgledaat pra{awata na `ivotnata sredina i koristeweto na nacionalnite bogatstva pri {to treba da se opredelat prioritetnite aktivnosti na odr`iv na~in i da se integriraat vo programite za ekonomski i op{testven razvoj. Ovaa politika i aktivnosti se vo soglasnost so Nacionalniot akcionen plan za za{tita na `ivotnata sredina, a toj pak e vo soglasnost so Akcionata programa za za{tita na `ivotnata sredina za Centralna i Isto~na Evropa (EAP), dokument usvoen na Ministerskata konferencija vo Lucern 1993 godina.
Prv ~ekor vo re{avaweto na pra{awata na `ivotnata sredina e donesuvaweto na Zakonot za za{tita na `ivotnata sredina vo dekemvri 1996 godina, vo ~ii ramki e tretirano pra{aweto na izrabotka na lokalen ekolo{ki akcionen plan. Vo faza na izrabotka se i drugi specifi~ni zakoni so koi golem del od ingerenciite }e se prenesat i vo lokalnata samouprava koja najdobro gi poznava lokalnite problemi i potrebi. Vakvata decentalizacija vo golema merka korespondira so Agenda 21, dokument koj be{e izgotven na Samitot na Obedinetite Nacii za Za{tita na `ivotnata sredina i razvoj vo 1992 godina vo Rio de @aneiro. Ovoj dokument vo svojata Deklaracija za ekologija i razvoj sodr`i dvaeset i sedum principi koi gi ureduvaat pravata i obvrskite na naciite za ostvaruvawe na razvoj na ~ove{tvoto i blagosostojbata, prifateni od 140 zemji od celiot svet. Vo Agenda 21 se poddr`uva vozdr`aniot razvoj, vklu~uvaj}i gi socijalnite i kulturnite vrednosti i posebno za{titata na `ivotnata sredina, pottiknuvaj}i ja lokalnata vlast tesno da sorabotuva so gra|anite, stopanskite i nevladinite organizacii za nivnite prioriteti, vrednosti i ponudeni re{enija, da bara informacii za primena na soodvetna politika, zakoni i regulativi, se so cel za dvi`ewe kon traen razvoj na zaednicata, koja gi koristi site izvori za zadovoluvawe na momentalnite potrebi, no istovremeno vodej}i smetka adekvatnite izvori da im bidat dostapni i na idnite generacii. No isto taka se stremi kon podobro javno zdravstvo i podabar `ivot za site nejzini `iteli, so limitirawe na otpadocite, za{tita od zagaduvaweto, efikasnost, razvivawe i konzervirawe na lokalnite izvori na lokalnata ekonomija.
Vo april 1993 godina, Ministrite za za{tita na `ivotnata sredina od Zapadna i Isto~na Evropa i SAD se soglasija za {iroka strategija i akciona programa, poznata kako Ekolo{ka Akciona Programa (EAP) za Centralna i Isto~na Evropa. Ovoj dokument pretstavuva ramka i upatstvo za odreduvawe na najprioritetnite problemi i razvivawe na realni, efikasni i finansiski opravdani re{enija. So EAP e odredeno deka najdobriot na~in za kanalizirawe na finanskite sredstva e primena na ~ovekovoto zdravje i eko sistemot, {to zna~i za tie prioritetni problemi potrebno e utvrduvawe na alternativni ubla`uva~ki strategii. Ponatamu, investicionite programi treba da gi naglasat onie aktivnosti za koi ne se potrebni golemi sredstva, a koi mo`at da donesat zna~itelno podobruvawe na `ivotnata sredina.
Agenda 21 i Ekolo{kata akciona programa za Centralna i Isto~na Evropa vo zna~itelna mera gi pottiknuvaat lokalnite vlasti vo razre{uvawe na ekolo{kite problemi na lokalo nivo.
Izrabotkata na lokalen ekolo{ki akcionen plan, vo ponatamo{niot tekst, LEAP e produkt i na sevkupnite ekolo{ki sostojbi vo regionot i po{iroko,
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
4
odnosno ekoproblemite i vremeto vo koe `iveeme, ja odrazuvaat potrebata od studiozen pristap i respekt kon prirodata i `ivotnata sredina i prevzemawe na merki i dejstvija za blagovremena intervencija.
Lokalniot ekolo{ki akcionen plan za op{tina Prilep e izgotven od strana JP za Prostorni i urbanisti~ki planovi vo sorabotka so Ministerstvoto za za{tita na `ivotnata sredina i prostorno planirawe i nadle`nite slu`bi vo Op{tinata Prilep.
Pri izrabotkata na LEAP, `ivotnata sredina e tretirana kako prostor postojano podlo`en na antropogeni i prirodni {tetni vlijanija, vo koj egzistira ~ovekot i site prirodni bio resursi. Ekolo{kite problemi, po priroda se kompleksni i so golemo interakcisko deluvawe vrz atmosferata i biosferata, se razgleduvani i od aspekt na nivnata zavisnost od nepovolnite ekonomski i socijalni sostojbi vo op{tinata i po{irokiot region. Ovoj period e izbran poradi toa {to sinxirot na ekolo{kite zavisnosti sekoga{ poa|a od neracionolnoto koristewe na prirodnite resursi, pa preku degradacija na site elementi na ekosistemot, zavr{uva so nedostig na kvalitetna hrana i voda za piewe i naru{uvawe na op{tiot zdravstven i ekonomsko-socijalen status na naselenieto. Zdrava populacija i razviena ekonomija vo zagadena `ivotna sredina be{e oceneto deka ne mo`e da se obezbedi, pa zatoa pri analiziraweto na tekovniot i idniot op{testveno ekonomski razvoj na op{tinata e zemena vo predvid bitnata neophodnost za prilagoduvawe na na~inot na `iveewe i primenuvanite tehnologii, kon sistemite na prirodata {to go odr`uvaat `iviot svet.
Vo kreiraweto na predlo`enata koncepcija za za{tita na `ivotnata sredina posebno vnimanie be{e posveteno na izborot na optimalni merki i aktivnosti, koi obezbeduvaat spre~uvawe na degradacijata na osnovnite mediumi na ekosistemot (voda, vozduh i po~va) za smetka na merkite na sanacija.
Za ostvaruvawe na celite na podobruvawe na zdravjeto na lu|eto, kvalitetot na ekosistemot i vkupnata blagosostojba na naselenieto, be{e utvrdeno deka LEAP treba da dade odgovor najprvo na pra{awata:
1. Kakva e op{tinata spored stepenost na zagadenost na `ivotnata sredina? 2. Koi se pri~inite za zagaduvawe? 3. Na {to najmnogu se odrazuvaat ekolo{kite problemi? 4. Koi se najserioznite ekolo{ki problemi vo op{tinata? 5. [to najmnogu im pre~i na gra|anite na ekolo{ki plan vo nivnata
naselba? 6. Koi se najzna~ajni ekolo{ki vrednosti vo op{tinata? 7. So koja aktivnost bi se anga`irale gra|anite vo za{tita na `ivotnata
sredina? Pri gradiraweto na prioritetot za razre{uvawe, be{e oceneto deka treba da
se analiziraat slednite ekolo{ki problemi: 1. Zagaduvawe na vozduhot 2. Zagaduvawe na vodata 3. Tretirawe na otpadnite vodi 4. Zagaduvawe na ekosistemot so cvrsti otpadoci 5. Zagaduvawe na po~vata 6. Zaguba na {umi i bioraznovidnost 7. Zagrozuvawe na prirodnoto nasledstvo 8. Zagaduvaweod urbanata aglomeracija 9. Zdravstvena sostojba kaj gra|anite 10. Koe e nivoto na ekolo{ka svest
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
5
Pri izborot na optimalna programa i politika za za{tita na ekosistemot vo op{tinata, orientacijata odnapred be{e opredelena za maksimalno respektirawe na konceptot na odr`liv razvoj, koj izlezot od ekonomskata kriza i siroma{tijata, gi definira so nudewe na tehnolo{ki opcii {to ovozmo`uvaat sanirawe na {tetite od zagaduvawe od minatoto i spre~uvawe na opasnost po zdravjeto na naselenieto. Ovoj koncept za razlika od postojnata praktika, bara pri ocenuvawe na novosozdadenite vrednosti, maksimalno da se respektira i realnata vrednost na prirodnite resursi, kako i polnata cena na degradacija na `ivotnata sredina i naru{enoto zdravje na naselenieto.
Ograni~eniot prostor i namena na ovoj izve{taj ne dozvoli po{iroko elaborirawe i na drugi problemski analizi i izlezni strategi za site obraboteni ekolo{ki problemi, taka da posebno prezentirawe e dadeno samo za problemi koi se oceneti so visok rizik po ~ovekovoto zdravje, ekosistemot i kvalitetot na `iveewe. Se smeta deka nivnoto valorizirawe }e bide mnogu pocelishpodno vo narednite fazi na LEAP, odnosno vo fazite na negovoto o`ivotvoruvawe i prakti~na aplikacija.
Za uspe{no ostvaruvawe na predvidenite aktivnost vo ovoj ekolo{ki dokument, se smeta deka vo naredniot period mora da se obezbedi maksimalna dostapnost do site relevantni informacii i podatoci, a so cel na potiknuvawe i razvivawe na ekolo{kata svest i inicirawe na u~estvo na naselenieto na op{tinata vo procesot na realizirawe na izbranite strategii. Najgolema odgovornost vo sproveduvaweto na LEAP i zaedni~ki utvrdena politika za za{tita na `ivotnata sredina sekako ja ima lokalnata vlast, koja vo sorabotka so gra|anite, nevladinite organizacii i dr`avnite institucii, }e mora vo najkratok mo`en rok da iznajde izlezni re{enija od prisutnite ekolo{ki problemi.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
6
2. POSTAPKA NA IZRABOTKA
Metodologija za izrabotka na LEAP
Voved
Izrabotkata na LEAP proizleguva od Zakonot za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina ~len 13".Op{tinite i gradot Skopje, vo soglasnost so Nacionalniot akcionen plan za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina, donesuvaat lokalni akcioni planovi za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata."
NEAP e usvoen 1996g., so planot se apostrofirani tri osnovni celi: za{tita na ~ovekovoto zdravje, podobruvawe na sostojbata na `ivotnata sredina i nejzina za{tita i odr`livo koristewe na prirodnite resursi. Pravnata osnova za izrabotka i primena na NEAP proizleguva od Zakonot za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata. So izrabotkata na NEAP se postavi sistem na upravuvawe so `ivotnata sredina so adekvaten institucionalen kapacitet i so soodvetna normativna ramka.
Soglasno Zkonot za lokalna samouprava (sl.v. na R.M br.5/2002), edna od nadle`nostite na op{tinata e "Za{titata na `ivotnata sredina i prirodata-merki za za{tita i spre~uvawe od zagaduvawe na vodata, zemji{teto, za{tita na prirodata, za{tita od bu~avata i nejonizira~ko zra~ewe". Od tuka jasno proizleguva zna~eweto na LEAP vo procesot na decentralizacija na vlasta.
LEAP e plan na aktivnosti vo oblasta na `ivotnata sredina na lokalno nivo, koj iako predstavuva samostoen dokument sepak koordinira so NEAP.
LEAP -ot kako dokument za razvoj vo oblasta na `ivotnata sredina, se koristi kako instrument za podr{ka i harmonizacija so EU vo oblasta na `ivotnata sredina. Vo taa nasoka potrebno e da se izvr{i identifikacija na problemite od aspekt na za{tita na `ivotnata sredina, definirawe na prioritetnite problemi, identifikacija na aktivnosti za razre{uvawe i definirawe na ekonomski kriteriumi za selektirawe na prioritetite.
Imaj}i go predvid pravoto na naselenieto za transparentnost na informaciite od oblasta na `ivotnata sredina, lokalnite vlasti treba da obezbedat u~estvo na javnosta vo celokupniot proces na izrabotka na LEAP.
Osnovnata sodr`ina na LEAP vklu~uva: ocena na sostojbata na `ivotnata sredina, postavuvawe na prioriteti, identifikuvawe na soodvetni strategii za razre{uvawe na naj~ustvitelnite problemi, sproveduvawe na aktivnosti za podobruvawe na uslovite na `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto.
Preporakite koi se sostaven del na planot pretstavuvaat osnova za investirawe vo oblasta na `ivotnata sredina. Tie se del od odlukite na Sovetot na Op{tinata.
Kako planski dokument, LEAP-ot }e ovozmo`i: - da se pottikne lokalnta zaednica da prevzeme gri`a za `ivotnata
sredina: - da se definiraat prirodnite resursi na lokalno nivo vo nasoka na
dolgoro~na proekcija za razvoj; - da se utvrdat lokalnite prioriteti vo za{titata na `ivotnata
sredina, - da se za~uva biolo{kata ramnote`a na ekosistemite:
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
7
- da se obezbedat uslovi za za{tita, unapreduvawe i za~uvuvawe na `ivotnata sredina vo nasoka na sproveduvawe na principot na odr`liv razvoj na edinicite na lokalnata samouprava;
- integrirawe na politikata za za{tita na `ivotna sredina po vertikala i horizontala;
- da se opredelat realni mo`nosti za realizacija na poedini aktivnosti; - da se ovozmo`i povrzuvawe so sli~ni programi na regionalno i
centralno nivo, a i koordinacija so NEAP.
Proces na izrabotka
Osnovniot princip na izrabotkata na LEAP predstavuva brzata procenka na sostojbata na `ivotnata sredina i identifikacija na problemite. Procekata se izrabotuva od strana na stru~na institucija, opredelena od strana na nara~atelot. Izgotvuva~ot vo tesna sorabotka so edinicata na lokalna samouprava, odnosno so koordinativnoto telo na lokalnata samouprava, rabotnite grupi i lokalniot koordinator izrabotuvaat procena na postojnata sostojba. Vo postapkata na procena na sostojbata neminovno e vklu~uvawe na javnosta, preku anketirawe, javni raspravi i prezentacii na problemite so cel sloboden pristap do informaciite za sostojbata na `ivotnata sredina (primena na Arhuska konvencija).
Vo nasoka na napred navedenoto, i uspe{na realizacija na procesot na izrabotka, potrebno e da se vospostavi pravilna institucionalna postavenost vo smisol na:
1. Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe da formira operativno - koordinativno telo, koe }e gi koordinira aktivnostite i gi obezbeduva preduslovite za vklu~uvawe na site partneri vo procesot na izrabotka na LEAP. Imeno ~lenovite na ova telo se zadol`eni, da go organiziraat, rakovodat i nadgleduvaat procesot na izrabotka na Proektot:
2. Edinicata na lokalna samouprava, odnosno Sovetot na op{tina kako va`en ~initel vo sproveduvawe na strate{kite opredelbi na op{tinata, e vklu~en vo postapkata na odlu~uvawe za izrabotka i donesuvawe na Planot i za formirawe na koordinativno telo na lokalno nivo, Lokalen upraven komitet - LUK, koe go so~inuvaat predstavnici od: lokalnata vlast, javnite pretprijatija, privaten sektor, industrija, obrazovni institucii, nevladin sektor. Osnovnata uloga na LUK e da dava nasoki i preporaki za izrabotka na LEAP. Od strana na LUK se formiraat rabotni timovi od stru~ni lica od lokalnata sredina zadol`eni za obezbeduvawe podatoci po odredena oblast, rakovoditel na timot e ~len na LUK. Go organizira procesot na vklu~uvawe na javnosta vo postapkata na izrabotka i donesuvawe na Planot;
3. Lokalen koordinator nominira edinicata na lokalna samouprava, toj e odgovoren za kompletna koordinacija na aktivnostite na lokalno nivo vo postapkata za izrabotka na LEAP. Toj e ~len na LUK, ja sledi i organizira celokupnata postapka na izrabotka na Planot, koordinira so rabotnite grupi i organizira, anketirawe, javni raspravi i prezentacii.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
8
Procesot na brzata procena na sostojbite se odviva po slednata dinamika:
- Vo prvata faza na rabota - nacrt izve{taj, potrebno e da se obezbedat kompletni podatoci i materijali za op{tite karakteristiki na op{tinata i sostojbata so `ivotnata sredina:
- vo vtorata faza nacrt-izve{tajot se razgleduva od strana na koordinativnoto telo i koordinatorot i se prezentira pred javnosta. Potoa, zabele{kite i sugestiite od site zaintersirani subjekti se vgraduvaat vo izve{tajot i vrz osnova na toa, se izgotvuva kone~nata procena na sostojbata
Proces na podgotovka na predlog plan:
- prva faza predstavuva kategorizacija na problemite {to bazira na izvr{enata i prezentirana procena na sostojbite i voedno sleduva i definirawe na aktivnosti za nadminuvawe na problemite na `ivotnata sredina i definirawe na prioriteti, kategorizacija na akcii i mo`nosti za nivna realizacija, nacrt faza, koja preku lokalniot koordinator i LUK se prezentira na javnosta, po vgraduvawe na sugestiite i zabele{kite se izgotvuva predlog plan;
- vtora faza predviduva izgotvuvawe na kone~na verzija na predlog planot so institucionalno-organizacioni uslovi za realizacija na Predlog- LEAP, koj preku lokalniot koordinator i LUK se dostavuva do Sovetot na op{tinata na usvojuvawe;
- treta faza predviduva dizajnirawe, pe~atewe i obrabotka na Planot na makedonski i angliski jazik vo soodveten tira`, opredelen spored potrebite na edinicite na lokalnata samouprava.
Koordinativnoto telo od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe u~estvuva vo celokupnata postapka na izgotvuvawe i donesuvawe na predlog planot i ja sproveduva kompletnata koordinacija pome|u izgotvuva~ot i op{tinata.
Potrebno e da se potcrta deka osobeno va`en element vo celata postapka na izrabotka na LEAP e u~estvoto na javnosta i edukacijata na naselenieto so problemite na za{tita na `ivotnata sredina, iznao|awe na realni i soodvetni re{enija za nadminuvawe na problemite kako i akceptirawe na site relevantni subjekti odgovorni za sostojbite so `ivotnata sredina na teritorijata na edinicite na lokalnata samouprava.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
9
3. OP[TI KARAKTERISTIKI NA OP[TINATA
3.1. Prirodni karakteristiki
3.1.1. Geografska polo`ba
Op{tina Prilep se nao|a vo centralniot del od ju`noto podra~je na Republika Makedonija i zafa}a povr{ina od 511,97km2 odnosno 1,99% od povr{inata na Republikata.
Teritorijata na op{tina Prilep go zafa}a Prilepsko Pole koe go so~inuva severniot del od najgolemata kotlina vo Makedonija, Pelagonija, se prostira po ju`nite padini na planinata Dautica i Babuna i padinite na Sele~ka Planina.
Se grani~i so op{tinite Kavadarci, Izvor, Dolneni, Krivoga{tani, Toplo~ani i Vitoli{te.
Op{tina Prilep se nao|a na nadmorska viso~ina od 550-800m, a na planinite i preku 1000m.
[irokata otvorenost na Pelagoniskata kotlina na jug i jugozapad ovozmo`uva preku magistralniot paten pravec Veles-Bitola-Ohrid odli~no soobra}ajno povrzuvawe na op{tinskiot prostor so vardarskiot soobra}aen koridor na istok, so naselbite od op{tina Bitola na jug, so ohridsko-prespanskiot turisti~ki region na jugozapad, kako i so severna Grcija i Solun preku Bitola. Na zapad, regionalniot pat Veles-Prilep-Ki~evo ja povrzuva op{tinata so Pore~e i ottuka so Polog i mavrovskiot turisti~ki rekreativen centar.
3.1.2. Reqefni kakteristiki
Op{tina Prilep ima raznovidna i dosta slo`ena fizionomija. Taa opfa}a delovi od dve geografski zoni: vardarska i pelagoniska i spored reqefnite karakteristiki, geolo{kiot sostav i geomorfolo{kite formacii se izdvojuvaat tri celini: Prilepsko Pole, Raec i del od Mariovo.
Prilepskoto Pole go zavzema severniot del od Pelagoniskata kotlina i pretstavuva aluvijalna ramnina blago nakloneta kon Prilepska reka i nejzinite pritoki. Rabot na poleto e izgraden od prostrani niski planini i le`i na nadmorska viso~ina od 600-700m. Severna ramka na Pelagoniskata kotlina, odnosno na Prilepskoto pole pretstavuvaat ju`nite strani na planinata Dautica (2.058m) i Babuna (1.499m).
Pome|u Mariovo i Prilepsko Pole se izdiga Sele~ka Planina (1.474m), so zaobleni bila, a stranite se isprese~eni so golem broj kratki vodoteci (povremeni i postojani).
Planinata Dren (1.664m) se izdiga me|u Prilepsko Pole, Rae~kata Kotlina i Mariovo. Ovde se nao|a Ligurasa (1.152m) preku koj Mariovo e povrzano so dolinata na Raec, a preku nea i so vardarskata dolina.
Rae~kata kotlina nakloneta e kon istok po te~enieto na istoimenata reka i pretstavuva deluvijalna plavina formirana od re~nite tokovi.
3.1.3. Geolo{ki karakteristiki
Vo geotektonski pogled teritorijata na Op{tinata pripa|a na geotektonskite edinici: pelagonski masiv i vardarskata zona.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
10
Pelagoniskiot masiv go so~inuvaat tereni izgradeni od visoko motamorfni karpi vo ova podra~je pretstaveni so pove}e varieteti.
Na Vardarskata zona kako geotektonska edinica pripa|aat isto~nite delovi na Op{tinata i glavno gi so~inuvaat sedimenti od sredna starost.
3.1.4. In`enersko-geolo{ki karakteristiki
Spored in`enersko-geolo{kite karakteristiki i osnovnite svojstva na stenite, terenite se diferenciraat vo tri grupi: nevrzani karpi, rasprostraneti po kotlinite, nivnite rabni delovi, dolinskite strani na planinite, slabo vrzani karpi rasprostraneti po neogenite kotlini i planinskite visoramnini i cvrsto vrzani karpi koi gi ~inat kamenite i polukamenite steni (graniti, gnajsevi, amfiboliti, karbonatni karpi, peso~inici i mika{isti).
Spored stabilnosta se izdvojuvaat prete`no stabilni tereni, izgradeni od karbonatni karpi, graniti, gnajsevi i mika{isti, uslovno stabilni koi zafa}aat pogolemi povr{ini i niv gi so~inuvaat fli{nite i aluvijalno-deluvijalnite sedimenti i vulkanskite sedimenti i nestabilni tereni koi se podlo`ni na erozija koi gi so~inuvaat neogenite glini, glinovitite pesoci, ~akali, deluvijalnite, proluvijalnite i drugi sedimenti.
3.1.5. Hidrolo{ki karakteristiki
Vo hidrolo{ki pogled trerenite vo op{tina Prilep se javuvaat kako zbieni pukotinski i karsten tip na izdani. Vo aluvijalno-deluvijalnite naslagi formiran e zbien tip na izdan. Vo niv se akumulirani rezervi na voda na razli~no nivo na dlabo~ina. Prilepsko Pole e dobro izda{en teren za {to zboruva i faktot deka izdup~enite subarterski bunari dlaboki do 30m imaat izda{nost od 3-10l/sek. Slabopropusni i slaboizda{ni tereni se na Zlatovrv, Babuna, Dren, i Sele~ka Planina.
3.1.6. Seizmo{ki kakteristiki
Seizmo{kite istar`uvawa za teritorijata na Republika Makedonija uka`uvaat deka op{tina Prilep se karakterizira so relatvna niska seizmi~ka aktivnost. Zemjoteresite koi se javuvaat na povr{inata se predizvikani od lokalnite epicentralni `ari{ta so epicentralen intenzitet do 7 0 spored MKS skala. Dosega za gradot Prilep ne se praveni mikroseizmi~ki istra`uvawa.
3.1.7. Klima
Republika Makedonija, a voedno i op{tina Prilep kako nejzin del pripa|a na umereno-kontinentalna klima, so slabo vlijanie na sredozemna klima, poradi {to zimite se studeni i vla`ni, a letata topli i suvi.
Op{tina Prilep le`i dosta na jug i ne e mnogu oddale~ena od Egejskoto more, a od Solunskiot zaliv ja delat okolu 70km (vo prava linija), {to ne ja isklu~uva mo`nosta za vlijanie na moreto vrz klimata. No faktot {to teritorijata na op{tina Prilep se nao|a na nadmorska viso~ina od (550-800m), a od jug od kade treba da dopre ova klimatsko vlijanie se ispre~uvaat visoki planinski masivi {to pridonesuva vlijanieto na toplite vozdu{ni masi od Egejskoto More da imaat zna~itelno pomala vrednost. Srednovisokite i visokite planini {to go ograduvaat ova podra~je, isto taka, imaat vlijanie vrz formiraweto na klimata, pa zatoa tuka se javuva specifi~na klima koja mnogu se razlikuva od klimata vo drugite delovi na
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
11
Republikata. Imeno, vo podra~jeto, osobeno vo negoviot ramninski del (Prilepsko Pole), vo tekot na godina se javuvaat godi{ni vremiwa so ekstremni temperaturi: leto so apsolutna temperatura od +40 0S i pove}e pod senka, {to e posledica na sozdavaweto ezero od topol (tropski) vozduh, dodeka zima so apsoluten minimum od -30 0S, kako posledica na sozdavaweto ezera so studen vozduh.
Prose~na godi{na temperatura od 11,4 oS, odnosno prose~en godi{en maksimum 17,1 oS i godi{en prose~en minimum 6,1 oS. Prose~nata amplituda iznesuva 11 oS, dodeka razlikata me|u apsolutniot maksimum (+39,4 oS) i apsolutniot minimum (-22,4 oS) iznesuva 61,8 oS {to e tipi~na odlika za kontinentalna klima. Temperaturi so vrednost poniska od -20 0 S mo`e da se o~ekuva na sekoi 6 godini edna{, so vrednost poniska od -15 0 S na 2 godini edna{ i so vrednost poniska od -10 0 S se javuva sekoja godina.
Najtopol mesec e juli (avgust), a najstuden januari. Esenta e potopla od proletta, a preodot od zima kon leto i obratno e nagol, taka {to proletta i esenta ne se dovolno izdvoeni sezoni.
Prose~en datum na esenskiot mraz e 5 ti noemvri, a na proletniot 7 mi april. Prose~en mrazen period iznesuva 154 denovi, e ekstremniot 229 denovi. Vegetaciskiot period so sredna dnevna temperatura ramna ili pogolema od 50 S zapo~nuva na 12 mart, a zavr{uva na 27 noemvri, a od 10 oS zapo~nuva na 10 april i zavr{uva na 27 oktomvri, {to poka`uva deka vo op{tinata vo vegetaciskiot period postojat uslovi za o{tetuvawe na zemjodelskite kulturi od pojava na esenski i proletni mrazevi.
Srednomese~na temperatura na vozduhot za period od 37 godini (1950-1987)
Mesec I II II IV V VI VII VII IX X XI XII 0S 0 2 3,6 10,5 15,6 19,6 21,6 21,5 17,5 11,9 6,5 2,1
Poradi posebnite geografski uslovi podra~jeto na op{tina Prilep e so
pomalku vrne`i od podra~jata koi le`at isto~no i zapadno od nea, odnosno na okolnite planini pa|aat pogolemi koli~ini vrne`i, otkolku vo kotlinskoto ramni{te. Minimumot na vrne`i e vo juli, i so mali mese~ni vrne`i vo avgust i septemvri. Prose~nata godi{na suma na vrne`i iznesuva 576mm (Prilep). Glavniot maksimum na vrne`i e vo maj, ili 12% od godi{nata suma na vrne`i. Proletta i esenta se so skoro ista koli~ina na vrne`i. Vo zima vrne`ite iznesuvaat 24%, a vo leto 20% od godi{nite vrne`i. Vo vegetaciskiot period vrne`ite iznesuvaat 331mm ili 58% od godi{nata suma na vrne`i. Prose~no godi{no se javuvaat 122 vrne`livi denovi (Prilep).
Prose~no godi{no ima 30,3 denovi so sne`na pokrivka, t.e. denovi koga taa e povisoka od 1 sm vo ramni~arskiot del, do 80 denovi na planinite.
Srednomese~na i godi{na maksimalna suma na vrne`i vo mm vo period 1926-
1976 godina. Mesec I II II IV V VI VII VII IX X XI XII
mm 58,0 57,4 59,1 62,3 83,6 68,5 34,4 35,8 53,7 80,3 79,4 71,3
Prose~nata godi{na suma na son~eviot sjaj iznesuva 2.263 saati, a maksimumot se javuva vo juli, a minimumot vo dekemvri.
Prose~nata godi{na obla~nost iznesuva 5,1 desettini (Prilep). Od vkupniot broj na denovi vo godinata 23% se vedri, 26% se tmurni i 51% se obla~ni denovi (Prilep)
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
12
Prose~na relativna vla`nost na vozduhot iznesuva 68,4%, {to e prili~no blisku do optimalnata (70%), so maksimum vo januari, a minimum vo avgust.
Prose~no godi{no se javuvaat 13 denovi so magla, a vo poedini godini brojot na denovite so magla se dvi`i od 4-26. Taa naj~esto se javuva vo esenskite i proletnite meseci, a najgolema ~estota ima vo dekemvri i januari.
Rosata vo delot na op{tina Prilep e pomalku za~estena. Prose~no se javuvaat 84 denovi so rosa so maksimalna za~estenost vo maj, juni, septemvri i oktomvri.
Na teritorijata na op{tina Prilep duvaat vetrovi od razli~ni pravci, no naj~esti se vetrovite od sever {to nosat studen i suv vozduh, a po niv po va`nost se ju`nite i jugozapadnite vetrovi koi nosat toplo i suvo vreme vo leto, a vo zima toplo, {to vlijae na topeweto na snegot.
Gradskoto podra~je se smeta za dobro provetreno, so najgolema za~estenost na vetrovite od severoisto~en pravec od 259%o i prose~na brzina od 3,7m/sek. Vtor po za~estenost e jugozapadniot veter, prose~no 111%o, so prose~na godi{na brzina 3,5 m/sek.
Vo op{tinata se javuvaat i vetrovi od lokalen karakter.
3.1.8. Hidrogravski karakteristiki
Hidrogravskata mre`a vo op{tina Prilep ja ~inat reki koi se slivaat vo Crna reka i toa: Orevoe~ka reka, Dabni~ka, Sele~ka i Suva reka. Site ovie vodni tekovi se sretnuvaat jugozapadno od urbanoto podra~je vo Prilepska reka, koja posle 13,5km se vleva vo Crna reka, so prose~en protok od 0,18m3/sek. Tekovite na Orevoe~ka i Dabni~ka reka se delumno regulirani niz opfatot na urbanoto podra~je na gradot. Padinite na Markovi kuli i Zelenik od sever i na Sele~ka planina od zapad i jugozapad se vo golema mera disedirani so porojni jarugi koi vo vreme na nepogodi i pokraj delumno napravenite obodni kanali, zaradi nivno nesoodvetno odr`uvawe, nanesuvaat zemjen i drug materijal po ulicite vo gradot.
Na oddale~enost od 7km od gradot na Prilepska reka izgradena e akumulacijata Prilepsko Ezero, so povr{ina od 54ha i zafatnina od 5-6 milioni m3 voda.
Pojavite i re`imot na podzemnite vodi vo op{tinata na se dovolno istra`uvani. Sogleduvawata za izda{nosta na pozemnite vodi na lokalnite istra`uvawa uka`uvaat deka visoki podzemni vodi se javuvaat pokraj bregovite na rekite. Relativno dobri soznanija postojat za karakterot, brojot, prostornata razmestenost na izvorite koi se od posebno zna~ewe. Op{ta karakteristika na izvorite e izrazita oscilacija na izda{nosta kako vo tekot na godinata taka i vo pove}egodi{ni periodi.
Stati~koto nivo na podzemnite vodi se dvi`i od 1,0 do 4,0 m. pod nivoto na terenot. Ovoj podatok treba i ponatamu da se proveruva zaradi dlabo~inite na fundirawe na objektite. Dobien e od dosega{nite poedina~ni sondirawa vo terenot za potrebite na dosega izgradenite pogolemi objekti, kako i od nabquduvaweto na oscilaciite na nivoite vo poedini bunari.
3.1. 9. Pedolo{ki karakteristiki
Hetegorogenosta na prirodnite uslovi na prostorot na op{tinata uslovile i dosta heterogen pokriva~, pa na prostorot na op{tinata se javuvaat razni tipovi na po~vi so mnogu pove}e pottipovi. Karakteristi~no za op{tina Prilep e {to po~venite tipovi od I, II i III klasa se zastapeni vo pogolem del na zapadniot del od op{tinata, dodeka vo isto~niot del glavno se sre}avaat po~vi od IV do VI bonitetna klasa.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
13
3.1.10. Vegetaciski karakteristiki
Na teritorijata na op{tina Prilep postoi golema raznovidnost na vegetacijata i bogatstvo na rastitelni elementi.
Vegetacijata na ovaa teritorija ne e dovolno prou~ena, {to osobeno se odnesuva na vegetacijata na pasi{tata koi se zna~itelno rasprostraneti.
Prirodnata vegetacija vo ramni~arskite delovi e sosema izmeneta, a mnogu vegetaciski tipovi nepovratno se is~eznati. So~uvani se fragmenti od krajre~nata vegetacija.
Vo planinskite predeli postojat sosema degradirani prostori, me|utoa so~uvani se i takvi koi zaslu`uvaat vnimanie spored prisutnosta na odredeni {umski tipovi. Se sre}avaat dabovi, bukovi i borovi {umi.
3.1.11. Fauna
@ivotnite zaednici na faunata istra`eni se i poznati preku grupata na ptici i cica~i.
So posebno lovno stopansko zna~ewe se: zajakot, polskata erebica i erebicata kamewarka, a mal del srnata i fazanot.
Ihtofaunata ja so~inuvaat pogolem broj vidovi ribi glavno zastapeni vo Crna Reka i toa: krap, mrena, klen, krku{a, belvica, popadija, crvenoperka i dr.
3.1.12. Pejsa`ni karakteristiki
Vo gradot i negovoto opkru`uvawe se diferenciraat tri pejsa`ni tipovi: Markovi kuli, Pelagoniska ramnina i padinite na Sele~ka Planina. Prviot e raspolo`en na sever i se karakterizira so mo{ne interesni i retki geografolo{ki oblici koi mu davaat osnoven beleg na gradot.
Vtoriot pejsa`en tip e agraren i e raspolo`en na zapad, jugozapad i jug. Tretiot, raspolo`en isto~no od gradot, e devastiran i izbrazden so
suvodolici, vo koj se izdvojuva ve}e spomnatiot ridsko-{umski lokalitet [atorov kamen. Nadvor od kompaktniot opfat na gradot i negovata neposredna okolina mo`e da se poso~i i lokalitetot Prilepsko Ezero na Oreove~kata reka, okolu 5 km. severoisto~no od gradot i mo{ne pogoden za vongradska rekreativna zona.
3.2. Naselenie i naselbi
Vo op{tina Prilep na povr{ina od 511,97km2 `iveat 71.899 `iteli od koi 68.148 vo gradot ili 94,78% sprema teritorijalnata podelba od 1996godina i popisot od 1994 godina. Spored prvite rezultati od popisot vo 2002g. vo op{tina Prilep `iveat 73.351 `iteli, odnosno ima 23.227 doma}instva i 27.721 stanovi. (Slu`ben dopis od Zavodot za statistika od 05.12.2003 godina)
Op{tina vkupno naselenie gradsko naselenie selsko naselenie
Prilep popis 1994 godina
71 899 68 148 3 751
68.331 od naselenieto se Makedonci ili 93%, a ostanatiot del se Romi 4.433,
Turci 126, Srbi 169, Albanci 21, Vlasi 17, Bo{waci 17 i ostanati 237.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
14
op{tina vkupno Makedonci Albanci Turci Romi Vlasi Srbi Drugi Bo{waci Ne se izjasnile
PRILEP 1994 god. 71.899 67.754 28 172 3569 9 186 171 10
PRILEP 2002 god. 73.351 68.331 21 126 4.433 17 169 17 17 237
Prirodnoto dvi`ewe na naselenieto iska`ano preku indikatorite za
natalitet, mortalitet i priroden prirast, poka`uva tendencii na relativno posmiren proces na reprodukcija na naselenieto. Mehani~kiot prirast na naselenieto e so negativno saldo.
O~igledno e postojanoto namaluvawe na prirodniot prirast od 1961 godina pa se do denes. Za normalno obnovuvawe i harmoni~en razvoj na edna populacija, spored nekoi demografi po`elno e prirodniot prirast da se dvi`i vo ramkite od 0,8% do 1,5% godi{no. Ako prirodniot prirast e pomal od 0,8% (za Prilep od 1991 godina do denes) se doveduva vo pra{awe normalnata biolo{ka reprodukcija i zapo~nuva proces na stareewe na naselenieto odnosno starosnite grupi nad 60 godini imaat se pogolemo procentualno u~estvo vo vkupnoto naselenie.
Prirodniot prirast pogolem od 1,5% sozdava problemi vo sverata na materijalnoto proizvodstvo, odnosno zgolemeni se kontingentite na najmladoto i mlado naselenie za ~ie izdr`uvawe i voop{to kultivirawe se potrebni golemi materijalni sredstva {to treba da se sozdavaat vo sverata na materijalnoto proizvodstvo i da se izdvojuva za taa namena. Se pojavuva potrebata za naglo zgolemuvawe na brojot na rabotnite mesta, odnosno vrabotuvawe na mladoto naselenie.
Procentualnoto u~estvo na mladoto naselenie kontinuirano opa|a, a vo 1994 godina pa|a pod 30% vo odnos na vkupnoto, a koeficientot na stareewe go nadminuva gorniot kriti~en prag od 0,40 i iznesuva 0,49. Ovie podatoci se nepovolni, {to doveduva do tendencija na opa|awe na u~estvoto na pomladite vozrasni grupi, za smetka na rabotosposobnoto naselenie i grupite nad taa vozrast.
Prisutna e i tendencija na namaluvawe na prose~niot broj ~lenovi na doma}instvata.
Od iznesenite sostojbi vo vrska so stareeweto na naselenieto se pretpostavuva deka naredniot period }e bidat vo podem stare~kite doma}instava i doma}instvata so 1-2 ~lenovi. Vakvata struktura ne e po`elna.
1994 godina...................19 817 doma}instva so 3,50 ~lena/ doma}instvo 2002 godina...................23 227 doma}instva so 3,15 ~lena/ doma}instvo
So me|unarodni konvencii vo oblasta na demografijata so popisite posebno se sledat kontingentite na rabotosposobnoto naselenie vo koe vleguvaat ma`ite so starost od 15-64 godini i `enite od 15-59 godini. Vo ovaj kontingent vleguva aktivnoto (vrabotenoto) naselenie, lica so li~ni primawa (penzioneri, rentieri i sl.) lica von dejnosti (u~enici, studenti, lica na slu`ewe voen rok i sl.), kako i nevrabotenite koi pripa|aat na ovaa starosna grupa.
Ovaj kontingent ne treba da se poistovetuva so aktivnoto naselenie tuku slu`i za sporeduvawe kolkav broj od naselenieto teoretski mo`e da bide vraboten. Vo zemjite vo koi nevrabotenosta e mala ili se dvi`i vo granicite na podnoslivosta, okolu 65-75% od kontingentot na rabotosposobnite se vraboteni. Vo narednata tabela e prika`ano rabotosposobnoto naselenie vo gradot Prilep spored popisnite podatoci od 1994 god.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
15
15-64 godini 15-59 godini Vkupno Godina @iteli vo
op{tinata ma`i % `eni % (M+@) % 1994 71.899 25.039 34,83 22.435 31,20 47.474 66,03
Vo prostornite ramki na op{tina Prilep naselenieto e skoncentrirano vo 31
naselbi, od koi 30 se selski i edna gradska naselba.
Naselenie i naselbi vo op{tina Prilep
Red. Br. Naselba Naselenie popis 1994
1 Belovodica 18 2 Berovci 353 3 Volkovo 41 4 Gali~ani 253 5 Golem Radobil 108 6 Golemo Kowari 685 7 Dabnica 13 8 Dren 7 9 Kadino selo 314 10 Krstec 8 11 Leni{te 2 12 Ma`u~i{te 362 13 Mal Radobil 23 14 Malo Kowari 713 15 Malo Ruvci 27 16 Nikodin 10 17 Novo Lagovo 189 18 Orevoec 16 19 Pletvar 30 20 Prilep 68.148 21 Prilepec 16 22 Nov Prisad 9 23 Rakle 7 24 Selce 310 25 Smolani - 26 Staro Lagovo 49 27 Toplica 6 28 Trojaci 30 29 Carevi} 12 30 ^umovo 33 31 [tavica 107
VKUPNO: 71.899 Izvor: Zavod za statistika na RM, Dokumentacija od popisot 1994, kn.5
Vo vkupnoto naselenie na Republika Makedonija (2.022.547`), op{tina Prilep u~estvuva so 3,6%, spored popisot od 2002 godina.
Okolu 95% od naselenieto vo Op{tinata e skoncentrirano vo gradskata naselba.
Del od naselbite vo odnos na konfigurativnite karakteristiki se ridski i planinski, a naselenite mesta so pogolem broj na `iteli se ramni~arski.
Gradot Prilep se nao|a vo prviot del od vtorata faza na urbanizacija-sekundarna ili industriska. Ruralnite aglomerirawa i voop{to sistemot i na~inot na `iveewe vo selata se onevozmo`eni za smetka na industrijalizacijata, a industrijata kako stopanska granka seu{te ne dostignala ni 50% u~estvo vo formiraweto na vkupniot prihod i nacionalniot dohod (spored podatocite od
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
16
1990/91 godina). Vo su{tina se nao|ame vo faza na teoretski naso~ena urbanizacija kon industriskata, sosema stihijna {to doveduva do enormna koncentracija na naselenie vo gradovite, nesoodvetno na stepenot na razvoj na nivnite proizvodni sili, pri {to voop{to ne se kontrolirani site vidovi na migracii.
Novata teritorijalna podelba vnese paradoksalni sostojbi vo pogled na urbanizacijata. Taka na primer vo novata op{tina Prilep samo so eden dr`aven akt procentot na urbanizacija se poka~i na okolu 95%, a vo site novo formirani o{tini toj procent padna na 0%, odnosno novite op{tini se postaveni vo nivo na primarna ili ruralna urbanizacija.
Vrz osnova na populaciskata golemina na naselbite, evidentno e deka najgolem del od niv spa|aat vo grupata na mali naselbi (do 100 `iteli, a 9 naselbi se sredno golemi (100-500 `iteli).
Naselbite kaj koi e prisutna tendencija na depopulacija spa|aat vo prvite dve grupi, a se locirani vo ridskite i planinskite predeli, so zna~itelno ograni~eni mo`nosti i pogodnosti za natamo{en razvoj.
Najgolem broj naselbi ~ija egzistencija vo poslednite godini e zagrozena, le`at na prostorite oddale~eni od pova`nite patni pravci.
Gradskata naselba Prilep pretstavuva edna od pogolemite naselbi vo zapadniot del na Republikata i zna~aen funkcionalen centar. So 68.148 `iteli (popis 1994g) i u~estvo vo vkupniot broj urbano naselenie vo Republikata (3,6%), Prilep zazema petto mesto po golemina.
3.3. Stopanski razvoj
Tranzicionite promeni koi se slu~ija vo zemjata, se reflektiraa i na stopanskiot razvoj, odnosno dovedoa do prestruktuirawe na stopanstvoto, negov pad, a so toa i namaluvawe na bruto nacionalniot dohod. Opredleba na zemjata e deka toj pad treba da zapre i da otpo~ne povtoren postepen podem na stopanstvoto, t. e. na negovata reproduktivna, akumulativna i inovatorska sposobnost.
So preminuvaweto na porane{nite Sekretarijati za stopanstvo od op{tinsko nivo na nivo na Ministerstva, nastana diskontinuitet vo sledeweto na stopanskite tekovi kako vo celina taka i vo oddelni stopanski granki vo ramkite na op{tinite, a u{te pove}e samo za gradovite. Ekonomskoto planirawe, vo kolku postoi vo prisposoben oblik na dene{nite potrebi, e na dr`avno nivo od koe te{ko mo`at da se napravat izvodi relevantni za eden grad, odnosno Prilep.
Vlo{enite uslovi na stopanisuvawe i nepovolnite nasledeni tendencii uslovija pove}egodi{en oseten pad na proizvodstvoto. Tranziciskite problemi gi dovedoa vo nezavidna polo`ba nekoga{nite industriski giganti ("Biljana", "Politeks","Partizanka,"Crn Bor","Mikron" i dr.).
Prilep vo procesot na tranzicija vleze so zna~aen i nedovolno iskoristen materijalen i kadrovski potencijal poradi nefleksibilna stopanska struktura, nesoodvetna organiziranost i izostreni uslovi na stopanisuvawe. Nedovolnata iskoristenost na kapacitetite i raspolo`ivite resursi rezultira{e so zabavuvawe na razvojot, stagnacija i zaostanuvawe.
Kako posledica od sopstveni~koto i proizvodstveno prestruktuirawe na postojnite pretprijatija, a osobeno novoregistriranite firmi, zgolemen e brojot na pretprijatija vo site dejnosti.
Najgolem del od novoformiranite stopanski subjekti se mali firmi, koi lesno se transformiraat. Nositel na razvojot se u{te e tutunskata, prehrambenata, hemiskata, prerabotka na mermeri i graniti i dr.,
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
17
Procesot na prestruktuirawe ovozmo`i i poracionalno koristewe na prostorot i locirawe na novoformiranite firmi vrz pazarni osnovi na sloboden prostor vo ramkite na postojnite lokacii na drugi stopanski subjekti.
Vo uslovi na opa|awe na stopanskata i investicionata aktivnost i prestruktuirawe na stopanskite subjekti, vrabotenosta vo Op{tinata poka`uva osetno namaluvawe. Prilagoduvawe na reformskite promeni, so cel da se postigne pogolema produktivnost i realizira opredelbata za poproduktivno rabotewe i voveduvawe novi tehnolo{ki re{enija, uslovi otpu{tawe na vi{okot na vrabotenite.
Padot vo stopanstvoto vo Prilep seu{te ne e zapren. Spored podatocite za godi{niot prosek vo 1995 g. brojot na vraboteni vo
op{tinata iznesuval 16.825 lica od koi 13.211 ili 78,5% se vraboteni vo stopanstvo, a 21,5% ili 3.614 vo vonstopanstvo. Lica koi baraat rabota iznesuval 12. 373 lica.
Vo mesec juli 2003 godina se ostvareni vkupno 508 vrabotuvawa, od koi na neopredeleno vreme 371 vrabotuvawa, a na opredeleno 137 vrabotuvawa.
Vkupno nevraboteni 26.998, od koi 12.981 `eni. Vo gradot ima 20.590 nevraboteni, dodeka pak vo naselenite mesta 6.408
nevraboteni. Starosna struktura na nevraboteni
vkupno `eni 15-19 809 422 20-24 3.660 1.812 25-29 4.205 2.049 30-34 3.732 1.843 35-39 3.623 1.839 40-44 3.070 1.599 45-49 2.892 1.478 50-54 2.433 1.174 55-59 1.623 586
60 i pove}e 949 179
Struktura na nevraboteni po osnov na obrazovanie vkupno `eni
NKV 13.541 6.824 PKV SO NSO 211 44
KV 6.135 2.362 VKV 1 0 SSO 5.471 2.804
vi{e SO 693 412 visoko SO 942 533 magistri 4 3 doktori 0 0
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
18
Stopanski kapaciteti vo oblasta na industrijata i maloto stopanstvo vo op{tina Prilep vo 2003 godina
r. br.
Ime na firmata
Mestopolo`ba (industriska zona, vo
ili nadvor od naselbata)
Stopanska granka
Povr{ina na lokacijata
(ha)
1.
-Tutunski Kombinat s. Ma`u~i{te Varo{ s. Kowari s. Berovci nas. Trizla - Cigari
vo naseleno mesto zona servisi vo nasel. mesto stanb. zona ind. zona
tutunska industrija
9.3
2.3 1.4 1.2 1.4 1.4 8.9
2. Mermeren Kombinat industriska zona nemetalna industrija 3. Prilepski nemetali industriska zona nemetalna industrija 4. Sigurnosno staklo industriska zona prerabotka na staklo 5. Krin s. Berovci nemetalna industrija 6. Korvin Ston industriska zona nemetalna industrija
7. Metalec
industriska zona metaloprerabotuva~ka industrija
8. Dim~eBawarot
industriska zona metaloprerabotuva~ka industrija
9. Megal
industriska zona metaloprerabotuva~ka industrija
10. Lirna industriska zona prerabotka aluminiumski profili
11. Rezonator industriska zona metaloprerabotuva~ka industrija
12. Sovremen Dom industriska zona drvna industrija 13. Crn Bor industriska zona drvna industrija 14. Mak Drvo vo naseleno mesto prerabotka na drvo 15. Bist Kal~o vo naseleno mesto prerabotka na drvo 16. Iverplast vo naseleno mesto proizvodstvo na stolarija 17. Megal Brik industriska zona pr-vo na jaglenovi briketi 18. Vitaminka industriska zona prehrambena industrija 2,35
19. Prilepska Pivara industriska zona pr-vo na pivo i bezalhoholni pijaloci
1.6
20. @ito Prilep industriska zona prehrambena industrija 2.5 21. Mlekara Miki vo naseleno mesto prehrambena industrija 22. Tirel vo naseleno mesto prehrambena industrija 23. Donia industriska zona prehrambena industrija 24. Polivita vo naseleno mesto prehrambena industrija 25. Milina vo naseleno mesto prehrambena industrija 26. Mikron industriska zona elektro industrija 2.0 27. Proluks industriska zona elektro industrija 1.8 28. Mikrosam nadvor od naselbata elektro industrija 29. Seda samo magacin vo naseleno mesto hemiska industrija 30. Rolospas industriska zona hemiska industrija 31. Metalotehnika industriska zona Hemiska industrija 32. Pe~atnica 11 Oktomvri vo naseleno mesto grafi~ka industrija 33. Tireks vo naseleno mesto grafi~ka industrija 34. Konfekcija Kuli vo naseleno mesto tekstilna industrija 35. Konfekcija Monika vo naseleno mesto tekstilna industrija 36. Konfekcija Vasidora industriska zona tekstilna industrija 37. Prilepec vo naseleno mesto grade`na industrija 38. Eurokompozit vo naseleno mesto elektro industrija namenska 3.0 39. Eurolaminati vo naseleno mesto elektro industrija 3.0
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
19
Smestuva~k
i ka
paci
teti
vo ugosti
telstvot
o i turi
zmot
vo op
{ti
na P
rile
p vo
2003 god.
r.
br.
Ime na
objek
tot
Pov
r{in
a na
lo
kaci
jata
(m
2)
Vid
na ka
paci
teto
t (hot
el, m
otel
) Mesto
polo
`ba
(vo il
i na
dvor
od na
selb
a)
Pov
rzan
ost so
infra
stru
ktur
a br
oj na
legla
Zab
ele{
ka
1.
Kri
stal
Pal
as
1000
ho
tel
vo gra
d da
60
2.
Mak
Am
9285
ho
tel
vo gar
ad
da
55
3.
Ezero
50
00
mot
el
nadv
or od na
sele
no mesto
da
65
se
reko
nstr
uira
4.
Lip
a 25
00
hote
l vo
gra
d da
90
se
reko
nstr
uira
Sto
panski
kap
acit
eti vo
obl
asta na zemjodelstvot
o, sto
~arstvot
o i ri
barstvot
o vo
Op{
tina
Pri
lep
vo 2003 god.
Rib
nik
Sto
~arska
far
ma
r.
br.
Nasel
eno
mesto
Mli
n ka
paci
tet
povr
{in
a ka
paci
tet
izvo
r na
vo
dosnab
duva
ewe
broj na
far
mi
vid i br
. na do
bito
k Zagad
uva~
i na
vo
da,vozduh,po
~va
1.
s.Len
i{te
buna
ri
1 kr
upna
sto
ka kra
vi 20
ne
2.
M.v. D
olno
Sad
ovo
Pri
lep
bu
nari
i
Stu
den~
ica
1 kr
upna
sto
ka kar
avi 60
ne
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
20
3.4. Tehni~ka infrastruktura
3.4.1. Soobra}aj
Soobra}ajnata infrastruktura pretstavuva eden od osnovnite sistemi vo prostorot poradi svoite funkcii na obezbeduvawe racionalna teritorijalna povrzanost na site aktivnosti vo prostorot i vklu~uvawe vo soobra}ajniot sistem na Republikata.
Od soobra}aen aspekt gradot Prilep pretstavuva klu~ka vo koja se vkrstosuvaat pove}e patni pravci, {to ja zgolemuva va`nosta na gradot, no i nametnuva potreba od re{avawe na pove}e problemi vo soobra}ajnata mre`a na gradot i op{tinata.
Soobra}ajniot sistem vo Op{tinata go so~inuvaat patniot i `elezni~kiot soobra}aj. Nivoto na uslugi koe go nudi mre`ata na pati{ta i `eleznica so prate~kata oprema i objekti ne obezbeduva podednakvo kvaliteten, brz, bezbeden i udoben soobra}aj na celiot prostor na op{tinata. Relativno dobro e opslu`en prostorot okolu magistralnite pati{ta i `elezni~kata pruga, za razlika od ridsko-planinskite prostori, podra~jata na planinite, kako i ramninskite predeli oddale~eni od magistralnite pati{ta.
Op{tina Prilep preku sovremen regionalen pat e povrzana so glavniot grad, ostanatite op{tini, turisti~ki centri i pogolemi gradovi vo Republika Makedonija, posebno so grani~niot premin Mexitlija preku Bitola kon Republika Grcija, so Kru{evo, kako i so Prespansko-ohridskiot turist~ki region.
Pova`ni patni pravci se: Prilep-Gradsko-Veles-Skopje koj momentalno se rekonstruira i na del se pro{iruva so 3 lenti, Prilep-Bitola-Resen-Ohrid, Prilep-Ki~evo. Vkupnata dol`ina na patnata mre`a iznesuva 87,1 km;
Volumenot na eksterniot soobra}aj vo 1996 godina kako PGDS - Gradsko - Prilep - 2.753 vozila; - Bitola - Prilep - 2.806 vozila; - Kru{evo Prilep - 871 vozilo; - M.Brod - Prilep - 2.096 vozila; - Vitoli{te- Prilep - 635 vozila; - Veles - Prilep (preku Derven) - ne e vr{eno broewe.
Vo odnos na kvalitetot na patnata mre`a, magistralnite i poedini delnici od regionalnite pati{ta se karakteriziraat so zadovolitelni tehni~ki elementi i kolovozna pokrivka, a lokalnite pati{ta so mali isklu~oci, se so mo{ne lo{i tehni~ki elementi i kolovozna pokrivka vo mo{ne lo{a sostojba. Pove}eto od pati{tata vo planinskite podra~ja se so zemjan kolovoz i ne mo`at normalno da se koristat za motoren soobra}aj.
@eleznicata ja povrzuva op{tinata na jug so Bitola, na sever so Veles i Skopje i so sosednite dr`avi. Krstosuvaweto na `eleznicata so patnata mre`a e vo nivo.
Op{tinata ima eden sportski aerodrom vo naseleno mesto Kowari.
3.4.2. Elektri~na mre`a
Gradot i naselenite mesta se snabdeni so elektri~na energija. Gradot tro{i okolu 95% od vkupnata elektri~na energija, a ostatokot od 5% go tro{at naselenite mesta. Niz op{tinata pominuvaat 110kv, 35kv i 10kv dalekuvodi.
Snabduvaweto na gradot i naselenite mesta od op{tina Prilep se vr{i od slednite glavni trafostanici:
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
21
- TS Prilep 2 110/35/10kv so instalirana snaga od 60MVA - TS Prilep 3 110/10kv so instalirana snaga od 40MVA - TS Prilep 1 35/10kv so instalirana snaga od 16MVA - TS Centrala 35/10kv so instalirana snaga od 20MVA
Najgolem del od gradot se snabduva od t.n. "Centralna" trafostanica locirana na eden od izlezite na gradot na patot sprema Kru{evo. "Centralnata" trafostanica se snabduva so 35kv kablovski vodovi od "TS Prilep 1". Distrubuiraweto niz gradot se vr{i so 10 kv vodovi od koi vo gradot 90% se postaveni kablovski dodeka ostatokot od 10% se vozdu{no postaveni mre`i.
Od trafostanicata "Prilep 1" mo`at da se snabduvaat so elekti~na energija i okolnite op{tini: Krivoga{tani, Topol~ani i Vitoli{te, dodeka pak od trafostanicata Prilep 2 mo`at da se snabduvaat so elektri~na energija Dolneni, Kru{evo i Krivoga{tani.
3.4.3. PTT sistem
Vo ramkite na sistemot na "Makedonski telekomunikacii" kako nacionalen operator za telekomunikaciski uslugi funkcionira i mre`nata grupa Prilep. Vo nea e opfatena celata teritorija na Op{tinata. Najgolema razvienost na PTT mre`ata vo Op{tinata ima vo gradot, koja se karakterizira so sredna razvienost i iznesuva 25,56 telefonski priklu~oci na 100 `iteli. Poradi narasnatite potrebi na naselenieto, stopanskite objekti i drugite korisnici, se predviduva zgolemuvawe na gustinata do 40 tf/`itel. Teritorijata na Op{tinata e pokriena i so mre`ata na mobilna telefonija. Objektite na Makedonska po{ta prostorno delumno gi zadovoluva po{tenskite uslugi, posebno vo naselenite mesta.
3.4.4. Vodostopanstvo
Regionot na op{tina Prilep poseduva relativno slabi vodni resursi. Glaven izvor na voda za vodosnabduvawe na gradot Prilep e regionalniot
vodovod "Studen~ica" so dol`ina od 75,5km, so koj e predvideno da se doveduva do izlivniot bazen vo Prilep okolu 700l/sek.
Sistemot "Studen~ica", slu`i za zafa}awe na vodite od izvorot Studen~ica i distribucija na istite do krajnite korisnici, odnosno komunalnite pretprijatija na gradovite Ki~evo, Prilep, Makedonski Brod i Kru{evo, pove}e naseleni mesta vo novoformiranite op{tini, Drugovo, Vrane{tica, Plasnica, Dolneni, @ito{e, kako i tehnolo{ka voda za Rudarskoenergetskiot kombinat Oslomej. Regionalniot vodovod Studen~ica e staven vo upotreba 1981 godina i negoviot proekten eksploataconen period iznesuva 30 godini. Se koristi za vodosnabduvawe na 140.000 `iteli. Maksimalnata transportna mo`nost na sistemot iznesuva, odnosno sistemot e dimenzioniran na 1,5m3/sek.
Osven od regionalniot vodovod "Studen~ica", kako osnoven izvor, gradot Prilep se snabduva po potreba i od: stari izvori "Pe{terica" i bunari izvedeni vo mesnostite "Ki{oica-Oru{ica" i "Ko{arka", locirani zapadno od gradot, so ograni~ena izda{nost do 80l/sek, kako dopolnitelni izvori. Pri dovolno dotekuvawe vo razdelnata gradba (meren punkt) Barbaras od regionalniot vodovod "Studen~ica", vodosnabditelnite potrebi na gradot se podmireni so okolu 90% od regionalniot vodovod "Studen~ica" i 10% od starite izvori.
Najgolema akumulacija pretstavuva "Ve{ta~koto ezero" koja voda prvenstveno slu`i za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini, a ovaa godina zapo~na izgradba na filter stanica i koristewe na del od ovie vodi vo krizni periodi. Ova ezero
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
22
pretstavuva zna~ajno turisti~ko mesto bidej}i e poribeno i e izvonredna prilika za ribolov i rekreacija.
Pova`ni vodni resursi pretstvuvaat t.n. mali akumulacii kako {to se: "Volkovo 1" i "Volkovo 2", "Pletvar" i "Belovodica". Poribeni se i se koristat za navodnuvawe, a i za sportski ribolov.
Pove}eto reki {to te~at niz op{tina Prilep se suvodolici, odnosno povremeno se pojavuvaat. Reki koi {to te~at niz op{tinata se: Orevoe~ka, Dabni~ka, Sele~ka i Suva Reka.
Od hidrositemot "Studen~ica" se snabduvaat so voda slednite naseleni mesta: Selce, Novo Lagovo i Ma`u~i{te ili 9,67%.
Naseleni mesta koi se vodosnabduvaat od sopstveni izvori se: Golemo Kowari, Kadino Selo, Malo Kowari, Berovci, Belovodica, Staro Lagovo, Pletvar i Gali~ani ili 22,58% od vkupniot broj na naseleni mesta.
Ostanatite naseli mesta nemaat izgradeno vodovodi ili 67,75% naseleni mesta.
3.4.4.1. Vodosnabduvawe vo Prilep
Snabduvaweto so voda za piewe vo Prilep e obvrska na JP Komunalec. Prviot vodovoden sistem vo Prilep bil izgraden vo 1948 godina, so upotreba
na voda od izvorite neposredno do gradot. So porastot na gradot, kapacitetot na izvorite od 65l/sek stanaa nedovolni i vo 1968 godina se izgradija dlaboki bunari za obezbeduvawe na dopolnitelni 30l/sek. Bea napraveni ponatamo{ni usovr{uvawa na lokalnite raspolo`ivi resursi za obezbeduvawe na dopolnitelno 50l/sek. Ovie koli~ini stanaa nedovolni vo docnite 70-ti.
Vo 1981 godina se izgradi vodovodniot sistem "Studen~ica", koj koristi voda od planinski izvori na 75,5km oddale~enost od Prilep. Toj so voda za piewe gi snabduva Prilep, Kru{evo, Makedonski Brod, Ki~evo, Oslomej i popatnite sela. Sistemot e proektiran za kapacitet od 1.500l/sek/ od koi Prilep koristi 450l/sek.. 1990/91 i 2000/01 godina se zabele`ani kako izrazito krizni godini, rezultat na pove}egodi{ni su{i i toga{ dotokot na voda se namalil na 260l/sek, taka da koli~inite na voda koi bile doturani do gradovite bile ograni~uvani i pod sekakov minimum. Kako rezultat na ova, mnogu od industriite izgradile sopstveni bunari, koi gi koristat za tehnolo{ka voda. Pri normalno snabduvawe od sistemot "Studen~ica", gradskite bunari se vo pripravna sostojba i ne se koristat.
Tabela na koli~estvo proizvedena voda za Prilep
Godina Studen~ica Izvori Bunari Vkupno 1994 8.202 1.267 121 9.590 1995 8.793 1.496 - 10.289 1996 7.645 1.336 - 8.981 1997 9.477 1.388 - 10.865
Industrija broj na bunari maksimalna izda{nost l/sek
planirani dodatni bunari
Pivara 5 30 2 Biljana tekstil 1 10 0 Mermeren kombinat 1 6 0
Vo "Mermeren kombinat" proizvedenata voda se upotrebuva vo procesot na
izrabotka i se reciklira. Mal del od vodata se ispu{ta.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
23
Potrebite od sirova voda vo "Tutunskiot kombinat" se zadovoleni od Ve{ta~koto ezero i ne se upotrebuva distribucioniot sistem na vodovodnata organizacija.
Vkupnata pobaruva~ka na voda vo Prilep, bez Mermerniot i Tutunskiot kombinat se procenuva na okolu 14.000.000m3.
Vkupnata potrebna voda za doma{na pobaruva~ka iznesuva 1/3 od vkupnata pobaruva~ka i od 1994 godina ima rast od 1,4%. Prose~na potro{uva~ka po `itel e okolu 120 -150 litri na den.
Tabela za potro{uva~ka i proizvodstvo na voda za snabditelno podra~je na
JP Komunalec (milioni m3) doma}instvao industrija u~ili{ta op{tina vkupno potr.
1994 3.024 1.547 58 74 4.730 1995 2.953 1.586 69 75 4.682 1996 3.004 1.607 80 77 4.782 1997 3.157 1.488 107 79 4.831
3.4.4.2. Distributiven sistem
Sega{niot distributiven sistem se sostoi od 3 rezervoari i okolu 127km cevki so dijametar pome|u 50-700mm. Trite rezervoari se so kapacitet od okolu 11.065m3 {to e ednakvo na 9 ~asovno skladirawe, a {to e dovolna zaliha za zadovoluvawe na maksimalnata ~asovna potro{uva~ka. Dosega nemalo problemi so sostojbata na rezevoarite od armiran beton. Rezervoarot na "Topta{" e izgraden samo samo so edna vodena komora, potrebna e izgradba i na vtora komora.
Distrubutivniot sistem vo Prilep e podelen na dve visinski zoni koi se kontroliraat so opslu`ni rezervoari. Pritisokot vo sistemot e okolu 50m, osven na pomali podra~ja kade iznesuva 20m vo udaren period. Vo sovremenata distributivna praksa prose~niot pritisok vo Prilep bi se smetal za visok. Stati~kiot pritisok vo sistemot mo`e da dostigne do 70m.
Pogolem del od sistemot go so~inuvaat azbest-cementni cevki, prete`no instalirani vo poslednite 30 godini.
So distrubutivniot sistem se povrzani vkupno 21.095 korisnici.
3.4.5. Kanalizacija
Vo gradot Prilep 75% e izgradena separativna kanalizacija, a 25% e neizgradena. Vo naselenite mesta nema kanalizacija. Fekalnite vodi se ispu{taat vo recepientot Prilepska Reka, koja ja so~inuvaat Orevoe~ka Reka i Dabni~ka Reka, koi se regulirani so korito samo na edna tretina od nivniot tek, niz urbanoto podra~je, bez pre~istuvawe. Vo nea se izliva celokupnata fekalna kanalizacija od gradot, atmosferskata kanalizacija i celokupnata otpadna voda od site industriski objekti. Kanalizacijata vo Prilep e izvedena vo 1974 godina, kako separaten sistem. Evakuacijata na fekalnite otpadni vodi od desnata strana na gradot e re{ena so ~etiri kolektori KD-1, KD-2, KD-3, KD-4, koi gi sobiraat otpadnite vodi od severoisto~nata, severnata i zapadnata strana na gradot. Otpadnite vodi od poslednite dva kolektori KD-3 i KD-4 se vlevaat vo kolektorot KD-2 {to se spojuvaat kaj `elezni~kiot most, a zaedni~kiot glaven kolektor se izliva vo Prilepska Reka na 2,5km od `elezni~kiot most. Na glavniot kolektor vo blizina na samiot ispust vo Prilepska Reka ima izgradeno glavna ili razdelna {ahta preku koja se regulira naso~uvaweto na otpadnite vodi. Momentalno, otpadnite vodi preku
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
24
razdelniot ventil se naso~uvaat i ispu{taat bez nikakvo prenaso~uvawe vo recipientot. Drugiot ventil e ostaven za prenaso~uvawe na otpadnite vodi kon stanicata za pre~istuvawe na otpadnite vodi, no koja seu{te ne e izgradena.
Vo fekalnata kanalizacija se ispu{taat i industriski otpadni vodi, no samo na slednive industriski objekti: "AD Prilepska pivara", biv{i "Solidnost", "Tutunski kombinat", "Pe~atnica 11 Oktomvri", "@ito Prilep", "D.M. Bawarot" Otpadnite vodi od ostanatite industriski objekti se izlivaat direktno vo Prilepska Reka ili vo nejzinite pritoki. Treba da se napomene deka del od industiskite objekti ne rabotat, ili pove}eto od niv rabotat so minimalen ili namalen kapacitet na proizvodstvo, taka da koli~estvoto na otpadni vodi koi se slevaat vo recipientot ne e na maksimalno nivo. Vo kanalizacioniot sistem se pojavuvaat i infiltrirani vodi, taka da i tie treba da se zemat vo predvid pri odreduvawe na koli~inata na otpadni vodi koi {to vleguvaat vo fekalnata kanalizaciona mre`a.
Prema podatocite od glavniot proekt, koli~inite na otpadni vodi za koi e dimenzionirana fekalnata kanalizacija i glavniot kolektor se sledni:
feklalni otpadni vodi 480,5l/sek industriski otpadni vodi 90,0l/sek infiltrirani vodi 88,5l/sek vkupno 659,0l/sek
Najgolemi zagaduva~i na vodata {to odi vo Prilepska Reka se fekalnite vodi
i industriskite kapaciteti, koi ne gi pro~istuvaat otpadnite vodi. So toa se naru{uva kvalitetot na vodite kaj recipientite od otpadnite vodi, Prilepska Reka i Crna Reka. Za podobruvawe na sostojbata treba da se ovozmo`i izgradba na celosen kanalizacionen sistem i odvoen sistem, pro~istuvawe na otpadnite vodi i primena na tehni~ko-tehnolo{ki merki.
Glaven recipient na atmosferskata kanalizacija e Orevoe~ka Reka koja e delumno regulirana. Osven Orevoe~ka reka koja go deli gradot na dva dela, za ispu{tawe na atmosferskite vodi koristeni se i postoe~ki vodoteci niz gradot i toa: delumno reguliranoto korito na Dabni~ka reka i pokrienoto staro korito na Dabni~ka Reka od desnata strana na Orevoe~ka Reka, pokrieno korito na ul: "Borka Taleski" i delumno regulirano korito na potok "Sarika" od levata strana na Orevoe~ka Reka. Atmosferskite vodi po najkratok pat so cevki, bez pre~istuvawe se odveduvaat vo navedenite vodoteci. Taka da od dvete strani na re~noto korito po te~enieto niz gradot ima pove}e izlivni kanali za atmosferska kanalizacija, no o~igledno e deka od site niv, osven atmosferska voda, istekuva i fekalna voda. Se raboti za divi prikluoci na fekalna kanalizacija vo atmosferska kanalizacija.
Vo gradot ima poroi delimi~no neregulirani. Istite vo planskiot period treba da se reguliraat.
Odr`uvaweto na fekalnata i atmosferskata kanalizacija kako i nivnite priklu~ni objekti e zadol`en JP Komunalec - Prilep.
3.4.6. Navodnuvawe
Za navodnuvawe na del od Prilepsko pole, ima izgradeno hidrosistem, povrzan so akumulacijata "Prilep".
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
25
povr{ini pod sistem
povr{ini koi se navodnuvaat
na~in na navodnuvawe (povr{insko, do`dewe i dr.)
izvornik za navodnuvawe zafatena koli~ina na voda
zagubi vo sistemot
ime na sistemot za navodnuvawe ha ha reka akumulacija bunar m3/den
kvalitet na zafatenata voda %
1 HMS
prilepsko pole
5400 2500 do`dewe da
Prilepsko ezero, Volkovo 1, Volkovo2, Belovodica, Pletvar
- 30000 dobar 20
3.4.7. Deponii
Kako specifi~en problem se pojavuva deponiraweto na otpadnite materii (smet) vo deponijata. Deponijata ne e propisno izgradena vo soglasnost so zakonskata regulativa. Deponijata se nao|a na oddale~enost od 13 km. od gradot locirana vo mestoto Omec vo selo Alinci so povr{ina od okolu 5.000m2. Sobraniot smet so specijalni vozila se transportira i deponira na ovaa deponija. Organiziranosta na deponijata e so otsustvo na site predvideni normi i standardi {to treba da gi poseduva sekoja deponija. Do ovoj moment ne se vr{i tretirawe na cvrstiot komunalen otpad, odnosno ne postoi nitu primarna nitu sekundarna selekcija na otpad. Ne e soodvetno uredena i za{titeno i pretstavuva `ari{te za zagaduvawe na sredinata.
3.4.8. Zelenilo, sport i rekreacija
Vo gradot vkupnata povr{ina na terenite za sport i rekreacija e 5,00 ha {to e pod propi{anite normativi. Za `itel treba 2,0m2, ili vkupna povr{ina od 15,26 ha.
Postojnite javni zeleni povr{ini se 17,40ha. Toa se parkovski povr{ini. Za{titnoto zelenilo (visoko i nisko) ne e vo soglasnost so potrebite na
`itelite i soodvetnite standardi, so {to ima naru{uvawe na mikroklimatskite uslovi, na estetskite i psiholo{ki momenti.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
26
4. U^ESTVO NA JAVNOSTA- Anketa na ekolo{kite sostojbi vo op{tinata
Kako posebna faza vo izrabotkata na LEAP-ot be{e sprovedena anketa so cel da se ustanovat prioritetite za akcija pri re{avaweto na problemite vo `ivotnata sredina vo op{tina Prilep.
Bea podgotveni i distribuirani 1.300 anketni listovi so 12 pra{awa. Anketniot list sodr`e{e pra{awa za li~nite podatoci na anketiranite: pol,
vozrast, obrazovanie i zanimawe. Na del od pra{awata se odgovara{e so zaokru`uvawe, a del od odgovorite bea so stepenuvawe spored zna~ajnosta.
Obrabotenite rezultati se prika`ani vo procenti, vo grafi~ki prikazi. Procentite na prika`anite grafi~ki prikazi se presmetani vo odnos na site dobieni odgovori kaj onie pra{awa vo koi bea dozvoleni pove}e odgovori, dodeka kaj ostanatite brojot na dobienite odgovori se poklopuva so brojot na anketiranite.
Anketata be{e diseminirana na nekolku na~ini: - me|u u~enicite vo sedum osnovni u~ili{ta locirani vo razli~ni
delovi na op{tinata. Anketnite listovi vo najgolem del gi popolnuvaa roditelite na u~enicite (490 anketni listovi).
- me|u sredno{kolskite u~enici vo pet sredni u~ili{ta (350 anketni listovi). Istite bea popolnuvani od samite sredno{kolci.
- me|u studenti na "Ekonomskiot Fakultet" vo Prilep (70 anketni listovi).
- vo organite na javnata administracija i zdravstvenite ustanovi (200 anketni listovi).
- vo proizvoden i privaten sektor (140 anketni listovi). - vo naselenite mesta koi gi opfa}a Op{tina Prilep (50 anketni
listovi). Od opfatenite 1.300 lica, 1.036 dostavija odgovor na pra{awata od anketniot
list. Vo prodol`enie sledi analiza na dobienite rezultati. 1.Kade `iveete 1. Grad 2. Selo
Odgovor na pr a{ awet o br .1
89%
11%
1
2
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
27
Spored odgovorot na prvoto pra{awe 918 lica se izjasnile deka se od grad, a ostanatite 118 lica se od selo.
1. Vozrast
1. 7 - 20 god. 2. 21 - 40 god. 3. 41 - 60 god. 4. Nad 61 god.
Odgovor na pr a{ awet o br .2
49%
25%
23%
3%
1
2
3
4
Spred vozrasta najgolem del od anketiranite pripa|aat na prvata vozrasna grupa (505 lica) {to se dol`i na golemiot broj anketirani sredno{kolci zaradi namerata da se vidi misleweto na pomladite t.e. na onie koi vo idnina }e treba da se gri`at za `ivotnata sredina. Sleduva grupata lica na vozrast od 21 do 40 godini (264 lica), vo grupata od 41 do 60 godini anketirani se 239 lica, a nad 61 godina se izjasnile 28 lica.
2. Pol
1. Ma{ki 2. @enski
Odgovor na pr a{ awet o br .3
48%
52%
1
2
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
28
Spred polovata struktura na anketiranite opfateni se 470 ma`i (48%) i 512
`eni (52%). 3. Obrazovanie
1. Osnovno 2. Sredno 3. Vi{o 4. Visoko 5. Nepoznato
Odgovor na pr a{ awet o br .4
26%
54%
8%
11% 1%
1
2
3
4
5
Na ovoj grafik e prika`an soodnosot na anketiranite lica spored stepenot na
zavr{enoto obrazovanie (osnovno-266 lica; sredno-541 lica; vi{o-86 lica; visoko-113 lica; nepoznato-7 lica).
4. Vraboten vo
1. Javen sektor 2. Proizvoden sektor 3. Nevraboten 4. Penzioner 5. U~enik, student 6. Drugo
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
29
Odgovor na pr a{ awet o br .5
16%
15%
15%3%
48%
3%
1
2
3
4
5
6
Na anketata od javniot sektor odgovorile 164 lica, od proizvodniot sektor 160 lica, nevraboteni se izjasnile 159 lica, penzioneri odgovorile 32, dodeka najgolemata grupa se u~enici i studenti - 488 lica. Mora da se naglasi deka od ovaa kategorija re~isi polovina se u~enici od sredno obrazovannie i studenti, a vtorata polovina se roditeli na u~enici od osnovno obrazovanie. Iska`ano vo procenti : vkupnite 48% se delat na 24% za u~enici i studenti, a 24% na roditelite od u~enicite od osnovnoto obrazovanie.
5. Spored stepenot na zagadenosta na `ivotnata sredina, op{tinata e:
1. Nezagadena 2. Nezna~itelno zagadena 3. Sredno zagadena 4. Visoko zagadena
Odgovor na pr a{ awet o br .6
3% 9%
64%
24%
1
2
3
4
Spored rezultatite od anketata mo`e da se izvle~e nedvosmislen zaklu~ok deka op{tina Prilep e sredno zagadena sredina. Za taa opcija se izjasnile 664 anketirani lica, 249 lica smetaat deka `ivotnata sredina e visoko zagadena, za nezna~itelno zagadena se izjasnile 93 lica, a spored 30 anketirani lica `ivotnata sredina e nezagadena.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
30
6. Pri~ini za zagaduvaweto se:
1. Nizok stepen na ekolo{ka svest 2. Lo{a zakonska regulativa 3. Neprimenuvawe na zakonska regulativa 4. Neanga`irawe na komunalnoto pretprijatie 5. Nemawe tehni~ki sredstva (kanti, kontejneri, deponija) 6. Ekonomski sostojbi
Odgovor na pr a{ awet o br .7
22%
16%
17%16%
15%
14%1
2
3
4
5
6
Spored analizata mo`e da se zabele`i deka postojat razli~ni mislewa za toa koi se pri~ninite za zagaduvaweto. No sepak mo`e da se izvle~e zaklu~ok deka ~ovekot e najodgovoren za zagaduvaweto na `ivotnata sredina. Bodiraweto na ponudenite opcii poka`a deka kaj gra|anite postoi nizok stepen na ekolo{ka svest, odnosno toj ponuden odgovor dobil 4.180 bodovi. Re~isi ednakov broj na bodovi dobile ostanatite ponudeni opcii: lo{a zakonska regulativa (3131), neprimenuvawe na zakonskata regulativa (3.432), neanga`irawe na komunalnoto pretprijatie (3.252), nemawe tehni~ki sredstva (2.983), ekonomski sostojbi (2.814).
7. Ekolo{kite problemi vo op{tinata najmnogu se odrazuvaat na:
1. Moeto zdravje i zdravjeto na moeto semejstvo 2. Zdravjeto na idnite generacii 3. Rastitelniot i `ivotinskiot svet 4. Prirodnite ubavini i retkosti
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
31
Odgovor na pr a{ awet o br .8
32%
26%
22%
20%
1
2
3
4
Najgolem broj od ispitanicite (3.187 bodovi) odgovorile deka ekolo{kite problemi vo op{tinata najmnogu se odrazuvaat vrz zdravjeto na lu|eto, no isto taka evidentna e i gri`ata za idnite generacii (2.607 bodovi). Ne e zanemarliv procentot na ispitanicite koi se zagri`eni za rastitelniot i `ivotinskiot svet (2.155 bodovi) i prirodnite ubavini i retkosti (1.970 bodovi).
8. Najseriozni ekolo{ki problemi vo op{tinata se:
1. Nizok stepen na ekolo{ka svest 2. Zagaduvawe na po~vata od upotreba na hemiski sredstva (pesticidi,
ve{ta~ki |ubriva...) 3. Se~ewe i uni{tuvawe na {umite 4. Nekontroliran urban razvoj 5. Ne(do)izgraden kolektorski sistem 6. Ne(do)izgradena kanalizaciona mre`a 7. Sobirawe i deponirawe na cvrstiot otpad 8. Zagaduvawe na vodata i vozduhot od industrijata 9. Kvalitet na vodata za piewe 10. [tetnoto dejstvo na bu~avata
Odgovor na pr a{ awet o br .9
12%
11%
12%
9%9%10%
10%
11%
10%6%
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
32
Vkupniot broj na bodovi (6.351) na prvata ponudena opcija na ova pra{awe samo go potvrduva zaklu~okot deka kaj gra|anite postoi nizok stepen na ekolo{ka svest. Spored stepenuvaweto na ostanatite ponudeni odgovori, prioritetnata lista na ekolo{kite problemi vo op{tinata izgleda vaka:
- se~ewe i uni{tuvawe na {umite (6.108 bodovi) - zagaduvawe na po~vata od upotreba na hemiski sredstva (5.477 bodovi) - zagaduvawe na vodata i vozduhot od industrijata (5.454 bodovi) - nedoizgradena kanalizaciona mre`a (5.286 bodovi) - sobirawe i deponirawe na cvrstiot otpad (4.951 bodovi) - kvalitet na vodata za piewe (4.915 bodovi) - nekontroliran urban razvoj (4.488 bodovi) - nedoizgraden kolektorski sistem (4.372 bodovi) - {tetno dejstvuvawe na bu~avata (3.187 bodovi) -
9. [to najmnogu vi pre~i na ekolo{ki plan vo Va{ata naselba?
1. Golemata ne~istotija 2. Blizinata na industriski (servisen) objekt 3. Neuredeno sosedstvo 4. Vo naselbata prijatno se ~uvstvuvam 5. Drugo
Odgovor na pr a{ awet o br .10
54%
6%
18%
3%
13%6%
1
2
3
4
5
6
Od odgovorite na ova pra{awe mo`e da se vidi deka gra|anite na op{tina
Prilep visoko go rangiraat problemot so golemata ne~istotija (589 lica). Na pogolem broj ispitanici im smeta i neuredenoto sosedstvo i toj odgovor go izbrale 203 lica, blizinata na industriski objekt (69 lica) i zagaduvaweto od pesticidi (31 lice). Interesno e toa {to eden del od anketiranite se izjasnile deka prijatno se ~uvstvuvaat vo naselbata vo koja `iveat i toj odgovor go izbrale 150 lica. Mo`nosta da gi poso~at problemite po svoe sopstveno viduvawe ja iskoristile 72 ispitanici i kako najgolemi gi naveduvaat problemite so:
- ku~iwata skitnici - neuredenosta na gradskata reka i kanalot - blizinata na starite gradski grobi{ta - parkiraweto na vozila na trevnati povr{ini - o{tetuvaweto na gradskite ulici od te{ki tovarni vozila - aktuelniot problem so deponijata
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
33
10. Najzna~ajni ekolo{ki vrednosti za op{tinata se:
1. Zdravjeto na lu|eto 2. Za{titata na prirodata i prirodnite retkosti 3. Sanirawe na naru{enata ekolo{ka ramnote`a 4. Pozabaveno iskoristuvawe na prirodnite bogatstva 5. Proizvodstvo na prirodna hrana so geografsko poteklo 6. Razvoj na industrija so ~isti tehnologii 7. Merki za za{tita od bu~ava
Odgovor na pr a{ awet o br .11
22%
17%
14%12%
14%
12%
9%1
2
3
4
5
6
7
Najgolem broj od anketiranite gra|ani kako ekolo{ka vrednost od najvisok rang go poso~uvaat zdravjeto na lu|eto (5.869 bodovi). Sumiraweto na ostanatite rezultati ja dava slednava prioritetna lista na ekolo{ki vrednosti:
- za{titata na prirodata i prirodnite retkosti (4.472 bodovi) - proizvodstvo na prirodna hrana so geografsko poteklo (3.766 bodovi) - sanirawe na naru{enata ekolo{ka ramnote`a (3.592 bodovi) - pozabaveno iskoristuvawe na prirodnite bogatstva (3.211 bodovi) - razvoj na industrijata so ~isti tehnologii (3.051 bodovi) - merki za za{tita od bu~ava (2.464 bodovi).
11. So koja aktivnost bi se anga`irale vo za{titata na `ivotnata sredina?
1. Vo izrabotka na odredeni ekolo{ki proekti 2. U~estvo vo ekolo{kite akcii 3. U~estvo vo javni tribini, razgovori i emisii na radio i televizija 4. Pi{uvawe tekstovi za dnevni informativni glasila 5. Vo izrabotka na propaganden materijal (posteri, bro{uri, letoci)
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
34
Odgovor na pr a{ awet o br .12
24%
54%
11%
2% 9%
1
2
3
4
5
Brojot od 570 ispitanici koi dobrovolno bi se vklu~ile vo ekolo{ki akcii za za{tita na `ivotnata sredina e pokazatel deka sepak postoi spremnost i `elba za nadminuvawe na ekolo{kite problemi vo op{tina Prilep.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
35
5. LOKALEN AKCIONEN EKOLO[KI PLAN
5.1. Kvalitet na vozduhot
5.1.1. Analiza na sostojbata
Vozduhot se zagaduva so gasoviti, te~ni i cvrsti sostojki. Na toj na~in se sozdavaat molekulski smesi na razni gasovi, ~ad, pra{ina i magla, {to go zagaduvaat vozduhot i go pravat {teten za ~ovekovoto zdravje.
Karakteristi~no za podra~jeto na op{tina Prilep, a osobeno za ramninskiot del na Prilepsko Pole, e toa {to tuka pod vlijanie na polarni studeni vozdu{ni masi {to navleguvaat vo zimskiot del od godinata se formira pole na visok vozdu{en pritisok (anticiklon), pri {to temperaturata na vozduhot zna~itelno opa|a ispod nula, a mo`e da dostigne i do -250S. Na toj na~in se sozdava t.n. "ezero na studen vozduh", a vo leto pak navleguvaat topli vozdu{ni masi od Severna Afrika, pri {to opa|a vozdu{niot pritisok i se sozdava pole na ciklon, pri {to temperaturata na vozduhot se ka~uva i do 400S nad nulata (pod senka) i se formira "ezero na topol vozduh". Vakvite ekstremno niski i visoki temperaturi na vozduhot imaat negativno vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto, bidej}i se javuvaat golem broj zaboluvawa, no ne retko strada florata i faunata vo podra~jeto.
Pri vakvi pojavi vo vozdrhot se natrupuvaat iljadnici kubni metri nad povr{inata na zemjata ~ad, razni otrovni gasovi, osobeno jagleroden monoksid, koj pome{an so pra{inata formira t. n. "stakleka bav~a", odnosno go spre~uva ladeweto na vozduhot, a toa pridonesuva za pojava na razni zaboluvawa. Vozduhot ~esto se zagaduva od sulfur dveoksid koj se sozdava pri sogoruvawe na razni tvrdi i te~ni goriva {to sodr`at sulfur.
Prirodnoto radiaktivno zra~ewe e prisutno vo ~ovekovata okolina i ne zavisi od dejstvuvaweto na lu|eto. Radioaktivni materii ima vo vozduhot, vodata i po~vata. Ovie materii se smeta deka ne se mnogu opasni za lu|eto. Zna~itelno pove}e e zagrozen i zagaden vozduhot so radiaktivno zra~ewe {to e rezultat na dejstvuvaweto na lu|eto. Za podra~jeto na Prilep i neposrednata okolina golemo zna~ewe ima sodr`inata na gnajs-granitnite karpi na planinite Dren i Sele~ka. Me|utoa iako ovaa pojava se u{te ne e dovolno prou~ena, nu`no e da se posveti pogolemo vnimanie na ovoj navidum "naiven" faktor.
Vozduhot se zagaduvva od razni gasovi i drug vid na materii {to se proizvod na ~ovekovata dejnost vo `ivotnata sredina. Taka so brziot razvoj na soobra}ajot, odnosno so zgolemuvaweto na brojot na vozila (samo vo op{tina Prilep se registrirani 19.590 razli~ni vozila), motorite so vnatre{no sogoruvawe ja trujat i ja zagaduvaat atmosferata glavno so jagleroden dveoksid (SO2), jagleroden monoksid (SO), jagleroden vodorod (SON), oksidi na azot i soedinenija na olovoto. Tesnite ulici na gradot, golemiot broj na denovi so ti{ina (denovi bez vetrovi -438 promili), go zagaduvaat vozduhot vo gradot, {to e eden od uslovite za pojava na razni zaboluvawa na di{nite organi. Za za{tita na `ivotnata sredina od {tetni izduvni gasovi od motornite vozila nu`no e da se izvr{i zamena na motorite so vnatre{no sogoruvawe i koristewe na bezolovni benzini.
Za namaluvawe na {tetnosta na izduvnite gasovi, osobeno vo gradot kade soobra}ajot e najgust, potrebno e toj da bide organiziran, odnosno da se odviva pobrzo, bez ~esti zapirawa na vozilata, bidej}i vo toj slu~aj se zgolemuva natrupuvaweto na jagleroden monoksid i drugi opasni sostojki na izduvnite gasovi.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
36
Vo op{tina Prilep ne se vr{eni merewa na poedine~no specifiranite emiteri vo vozduhot, se sledi samo aero sedimentot.
Zgolemeni vrednosti na ovie koncentracii se javuvaat samo vo zimskite periodi, za vreme na grejnata sezona, bidej}i golem procent na naselenieto se gree so cvrsto gorivo, a kotlarite na industriskite kapaciteti nemaat za{titni filtri na oxacite.
Prilep nema centarlno gradsko greewe. Kontinuirano sledewe na kvalitetot na vozduhot vr{i Upravata za
hidrometeorolo{ki raboti, preku manuelni dnevni merewa na koncentraciite na SO2 i crn ~ad. Prisustvoto na ~ad vo vozduhot spored podatocite od sekojdnevni merewa vo 2002g. dobieni od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe se dvi`i od 1,21 - 121,65 µ/m3, a podatocite za koncentracija na SO2 isto taka od sekojdnevni merewa se dvi`at od 6,41 - 22,32 µ/m3, {to e daleku pod maksimalno dozvolenite koncentracii (150 µ/m3). (Izvor: Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe, Makedonski informativen centar za `ivotna sredina).
Navedenite podatoci se odnesuvaat na 2002god. i ne go prika`uvaat vkupnoto zagaduvawe od emisijata, bidej}i ne se evidentirani site zagaduva~ki objekti.
POTRO[UVA^KA NA GORIVA ZA OP[TINA: PRILEP
1. Instalirana snaga na energetski emiteri i za niv: - Koli~ina na potro{eno te~no gorivo 19.500t - Koli~ina na potro{eno drvo 75.000m3 - Koli~ina na potro{en jaglen 500t - Koli~ina na potro{en gas 1.030.000l 2. Koli~ina na potro{ena te~ni goriva vo op{tinata 17.500t 3. Vkupen broj na registrirani motorni vozila vo op{tinata 19.590 4. Koli~ina na potro{eno ogrevno drvo vo op{tinata 55.000m3 5. Koli~ina na potro{en jaglen vo op{tinata 400t
Industrijata se smeta za eden od glavnite izvori koi {to go zagaduvaat
vozduhot so razni {tetni materii i gasovi. Taka na primer industrijata {to raboti so razni hemiski proizvodi go zagaduva vozduhot so soedinenija so neprijatna mirizba ("11 Oktomvri-Eurolaminat" AD-Prilep ").
Na 28.08. i 06.09. 2002 god. izv{eni se snimawe i analiza na gasovi i parei na organski soedineja {to se emitiraat vo `ivotnata sredina od tehnolo{kiot proces vo fabrikata za tehni~ki i ka{irani laminati, kompozitni cevki i cilindri "11 Oktomvri-Eurolaminat" AD-Prilep, od strana na Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe, slu`ba za `ivotna sredina. Merewata se izvr{eni od strana na centralnata laboratorija za `ivotna sredina, pri {to e utvrdeno deka vkupnata koncentracija na organski soedinenija {to se emitira od pogonot za impregnacija na hartija so fenolni smoli ja nadminuva maksimalno dozvolenata koncentracija (MDK), soglasno Pravilnikot za maksimalno dozvolenite koncenracii i koli~estva i za drugi {tetni materii {to mo`at da se ispu{taat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe (Sl. v. na RM. br. 3/1990 ~len 9, tabeli 5 i 6), poradi {to e potrebno prevzemawe na merki, odnosno postavuvawe na filtri za pro~istuvawe na isparlivite materii pri procesot na proizvodstvo.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
37
Emisioni koncentracii i koli~estva na {tetni materii vo izlezni gasovi od pogon Impregnacija na fenolni smoli vo "AD 11 Oktomvri - Eurolaminati"
- Prilep , izmereni na den 06.09.2002 god.
Poedine~na emisija, mg/m3 Merno mesto-kanal Metanol Etanol Aceton Fenol
Vkupna emisija, mg/m
3 Vkupna emisija, po parametri, mg/m3
128,0 0,0 134,44 5,91 268,35
MDK, mg/m3 150 150 150 20 100 Poedine~na emisija, mg/m3
Merno mesto-kanal Metanol Etanol Aceton Fenol
Vkupno emisiono koli~estvo, g/h
Vkupno emisiono koli~estvo po parametri, g/h
135,26 0,0 142,7 6,2 284,16
MDKO, g/h 3000 3000 3000 100 2000
Industriskite postrojki go zagaduvaat vozduhot i so golema koli~ina na pra{ina {to e rezultat na tehnolo{kiot proces vo proizvodstvoto ("Mermeren kombinat", "Tutunski kombinat", prehranbenata industrija), no istite ne gi nadminuvaat maksimalno dozvolenite.
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
38
5.1
.2.
De
fi
ni
ra
we n
a e
ko
lo
{k
ite
pr
ob
le
mi
Mo`
ni {
tetn
i vl
ijan
ija
Eko
lo{ki
pr
oble
m
Gla
ven izvo
r Gla
vni zagaduva
~i
^ov
ekov
o zdra
vje
@iv
otna
sre
dina
Kva
lite
t na
`iv
ot
aero
zagaduva
we
- em
isija od
otp
adni
gasovi
, - sulf
urdveo
ksid
i
azot
ni oksid
i
- ne
povo
lni
geogra
fski
klim
atski uslo
vi
-ind
ustr
iski
ka
paci
teti
bez
fil
tri
- mot
orni
vozil
a so
vnat
re{no
sogoru
vawe
- po
tenc
ijal
en riz
ik od
kanc
erogen
i zabo
luva
wa
- zabe
n ka
ries
- bo
lesti na
respi
rato
rni
organi
- o{
tetu
vawa na
ce
ntra
len ne
rven
siste
m
-nam
aluv
awe na
bi
odiv
erzite
tot
- pr
omen
a na
kli
ma
- na
ru{uv
awe na
~o
veko
voto
zdzdr
avje
-zgole
men
i do
poln
itel
ni
tro{
oci za lek
uvaw
e
-nam
alen
a
rabo
tostpo
sobn
ost
-psiho
lo{ka
opt
eret
enost
5.1
.3.
Pl
an
na
ak
ci
i
Za re
{avaw
e na
pro
blem
ite so kvali
tetr
ot na vo
zduhot
vo op
{ti
na P
rile
p po
treb
no e da se pre
vzem
at sle
dnit
e ak
cii:
Akc
ija 1. N
ovi sovr
emen
i tehn
ologii
za pr
oizvod
stvo
Akc
ija 2. P
rimen
a na
ele
ktro
stati~
ki f
iltr
i
Akc
ija 3. Zam
ena na
ene
rgetskit
e izvo
ri so pr
irod
en gas
Akc
ija 4. I
zgra
dba na
ind
ustr
iski
objek
ti pod
alek
u od
nasel
enit
e mesta
Akc
ija 5. P
rimen
a na
sov
remen
i mot
ori
Akc
ija 6. P
rimen
a na
bezol
oven
ben
zin
Akc
ija 7. P
ro{ir
uvaw
e na
rab
otata na
inspe
kciski
te slu
`bi
Akc
ija 8. M
onit
orin
g na
kvali
teto
t na
vozduh i ne
govo
razvi
vawe
Akc
ija 9. P
odigaw
e na
javn
ata svest
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
39
5.1
.4.
Vr
ed
nu
va
we n
a a
kc
ii
te
i u
tv
rd
uv
aw
e n
a p
ri
or
ite
ti
Red
. br
. Akc
ija /pro
ekt
Kri
teri
umi za vre
dnuv
awe
vkup
na
vred
nost
3+4+
5+6+
7+8
rangir
awe
Teh
ni~k
a pr
imen
a
Efik
asno
st
za nam
aluv
awe
na rizic
i Tro
{oc
i Vre
me na
im
plem
ent
acija
Pri
fat
enost
od ja
vnosta
Zak
onsk
a po
ddr{
ka
1 2
3 4
5 6
7 8
9 10
1.
novi
sov
remen
i te
hnol
ogii
za
proi
zvod
svo
* * * *
* *
* * *
* *
11
III
2.
prim
ena na
el
ektr
osta
tski
fil
tri
* *
* * *
* *
* * *
* * *
* * *
16
I
3.
zamen
a na
en
ergetski
te
izvo
ri so pr
irod
en
gas
* * * *
* *
* * *
* *
11
III
4.
izgrad
ba na
indu
stri
ski
objekt
i po
dale
ku od
nasele
nite
mesta
* * * *
* *
* * *
* * *
12
III
5.
prim
ena na
sovr
emen
i mot
ori
* * * *
* *
* * *
* * *
12
III
6.
prim
ena na
be
zolo
ven be
nzin
* * *
* * *
* *
* * * *
* * *
15
II
7.
pro{
iruv
awe na
ra
bota
ta na
inspek
ciskit
e slu`
bi
* *
* *
* *
* * *
* * *
* *
14
II
8.
Mon
itor
ing na
kv
alit
etot
na
vozduh
i negov
o ra
zviv
awe
* * * *
* *
* * * *
* * *
13
II
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
40
9.
Pod
igaw
e na
javn
ata svest
* * * *
* * *
* * * *
* * *
14
II
5.1
.5.
Pl
an
za
im
pl
em
en
ta
ci
ja
Pre
pora
~ana
akc
ija
Sub
jekt
za im
plem
enta
cija
Per
iod na
impl
emen
taci
ja
(K,S,D i P
) Pro
cene
t bu
xet
Izvor
i na
fin
ansi
rawe
Nov
i sovr
emen
i te
hnol
ogii
za pr
oizvod
svo
- in
dustri
ja
- stop
anstvo
D
- in
dustri
ja
- stop
anstvo
pr
imen
a na
ele
ktro
stat
ski
fil
tri
- in
dustri
ja
- stop
anstvo
K
- in
dustri
ja
- stop
anstvo
zamen
a na
ene
rget
skit
e izvo
ri so pr
irod
en gas
- in
dustri
ja
- stop
anstvo
-L
okal
na sam
oupr
ava
- Vla
da na RM
D
- in
dustri
ja
- stop
anstvo
-L
okal
na sam
oupr
ava
- Vla
da na RM
izgrad
ba na in
dustri
ski
objekt
i po
dale
ku od
nasele
nite
mesta
-Lok
alna
sam
oupr
ava
D
- Vla
da na RM
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- stop
anski subjek
ti
prim
ena na
sov
remen
i mot
ori
- Vla
da na RM
D
- Vla
da na RM
prim
ena na
bezol
oven
be
nzin
- Vla
da na RM
D
- Vla
da na RM
pro{
iruv
awe na
rab
otat
a na
inspe
kcis
kite
slu
`bi
- M@SPP
- Lok
alna
sam
oupr
ava
D
- Vla
da na RM
- Lok
alna
sam
oupr
ava
Mon
itor
ing na
kva
lite
tot
na vozdu
h i ne
govo
ra
zviv
awe
- M@SPP
- Lok
alna
sam
oupr
ava
D
- Vla
da na RM
- M@SPP
- Lok
alna
sam
oupr
ava
Pod
igaw
e na
javn
ata svest
- M@SPP
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Vla
da na RM
- M@SPP
- Lok
alna
sam
oupr
ava
Zab
ele{
ka: M
@SPP-M
iniste
rstvo za `
ivot
na sre
dina
i pro
stor
no pla
nira
we
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
41
5.2. Snadbuvawe so voda
5.2.1. Analiza na sostojbata
Glaven izvor na voda za vodosnabduvawe na gradot Prilep e regionalniot vodovod "Studen~ica" so koj e predvideno da se doveduva do izlivniot bazen vo Prilep okolu 700l/sek.
Osven od regionalniot vodovod "Studen~ica", kako osnoven izvor, gradot Prilep se snabduva po potreba i od stari izvori "Pe{terica" i bunari izvedeni vo mesnostite "Ki{oica-Oru{ica" i "Ko{arka", locirani zapadno od gradot, so ograni~ena izda{nost od 80l/sek, kako dopolnitelni izvori. Pri dovolno dotekuvawe vo razdelnata gradba (meren punkt) "Barbaras" od regionalniot vodovod "Studen~ica", vodosnabditelnite potrebi na gradot se podmireni so okolu 90% od regionalniot vodovod "Studen~ica" i 10% od starite izvori.
^esto doa|a do naru{uvawe na vodosnabduvaweto vo Prilep, a kako pri~ini se naveduvaat:
- Prvo e namaluvawe na izda{nosta na izvorot Studen~ica (izvorot e od varovni~ko poteklo so oscilacii vo {iroki granici od okolu 1:20), vo mesecite koga dotekuvaweto od izvorite se nadminuvaat normalnite potrebi za vodosnabduvawe obi~no vo letniot i zimskiot period. Vo mesecite koga so izvorite ne se zadovoluvaat vodosnabditelnite potrebi na Prilep dopolnitelno se vklu~uvaat bunarite.
- Zagubi vo vodovodna mre`a (zastarena mre`a, divi priklu~oci) Vi{okot na voda {to se doveduva so regionalniot sistem "Studen~ica" se
akumulira vo postojnata akumulacija "Prilep", preku AC cevkovod d=600mm, so kapacitet od 600-800l/sek
Poradi toa potrebna e izgradba na filter stanica za obezbeduvawe na dopolnitelni koli~ini na voda vo krizni periodi od "Prilepskata akumulacija", koja voda prvenstveno slu`i za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini.
Pova`ni vodni resursi pretstvuvaat t.n. mali akumulacii kako {to se: "Volkovo 1" i "Volkovo 2".
Tabela za potro{uva~ka i proizvodstvo na voda za snabditelno podra~je na
JP Komunalec (milioni m3)
doma{no industrija u~ili{ta op{tina vkupno potr. 1994 3.024 1.547 58 74 4.730 1995 2.953 1.586 69 75 4.682 1996 3.004 1.607 80 77 4.782 1997 3.157 1.488 107 79 4.831
Sopstveni izvori
Kako dodatok na gore navedenata potro{uva~ka na voda nekolku klu~ni industrii vo Prilep imaat svoi resursi, i toa:
- Vo kompleksot na porane{nata fabrika "Biljana", ima dva bunari od koi sega se koristi samo edniot. Bunarot ima kapacitet od 8l/sek i raboti preku celiot den za da gi zadovoli potrebite na proizvodstvoto. Godi{no od ovoj bunar se koristat 200.000m3.
- Vo "Prilepska pivarnica" ima pet bunari, a se planirani da se gradat u{te dva. Godi{no od ovoj bunar se crpat 3.000.000m3.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
42
- Vo "Mermeren kombinat" ima eden bunar so kpacitet od 6l/sek. Proizvedenata voda se upotrebuva vo procesot na izrabotka i e reciklira. Mal del od vodata se ispu{ta. Zatoa vo vrska so sega{nata analiza ovaa pobaruva~ka mo`e da se ignorira.
- Potrebite od sirova voda vo "Tutunskiot kombinat" se zadovoleni od "Ve{ta~koto ezero" i ne se upotrebuva distribucioniot sistem na vodovodnata organizacija. Ovaa voda se koristi za ~istewe.
- Vkupnata pobaruva~ka na voda vo Prilep, bez Mermerniot i Tutunskiot kombinat se procenuva na okolu 14.000.000 m3.
Vodata od regionalniot vodovod "Studen~ica" koja od aspekt na higieno-tehni~kite karakteristiki spa|a vo redot na najkvalitetnite vo na{ata zemja, se koristi za pove}e nameni kako sanitarna voda (za piewe, miewe, gotvewe i dr), tehnolo{ka voda za potrebite na industijata i komunalna voda za miewe na ulici, za polivawe na parkovi i zeleni povr{ini i sl.
Vkupnata potrebna voda za doma{na pobaruva~ka iznesuva 1/3 od vkupnata pobaruva~ka i od 1994 godina ima rast od 1,4%. Prose~na potro{uva~ka po `itel e okolu 120-150l/den/`itel (160l/den/`itel svetska norma ili 4,8m3/mese~no/`itel, odnosno za ~etvoro~leno semejstvo iznesuva 20,0m3 mese~no).
Vo naselenite mesta se vr{i kontrola na kvalitetot na vodata za piewe. Ja vr{i Zavodot za zdravstvena za{tita od Prilep.
Spored zemenite redovni analizi od gradskata vodovodna mre`a vo poslednite tri (3) godini vodata e ispravna i spored fizi~ko-hemiskite svojstva i bakteriolo{ki. Vo gradot se zemaat po 80 analizi mese~no.
Neispravnosta od 0.9% za fizi~ko-hemiski analizi i 0.5% za bakteriolo{ki analizi se odnesuva isklu~ivo na surovata voda na "Barbaras", a ne vo gradot.
Sekoja godina se zemaat 1100 do 1300 analizi godi{no od lokalni javni i individualni vodosnabditelni objekti. Od niv neispravni spored fizi~ko-hemiskite svojstva se od 2.9% do 5.8% (vo poslednite tri godini). Neispravni baktriolo{ki analizi se od 1.6% do 3.5%. Ovaa neispravnost e rezultat na nehlorirawe (70% se nehlorirani, ili nemawe dovolno rezidualen hlor).
Negativni karakteristiki na lokalnite vodosnabditelni objekti vo selskite naselbi se:
- nemaat za{titna zona - se vr{i neredovno hlorirawe - nemaat nikakvo tehni~ko odr`uvawe Godi{no od ovie objekti se analiziraat od 700 do 900 primeroci analizi. Od
niv fizi~ko - hemiski neispravni se od 16.8% do 26.9% (vo poslednite tri godini). Bakteriolo{ki neispravni se od 20.1% do 33.4% (vo poslednite tri godini). Vo lokalnata voda "\umu{ica" e konstantirano prisustvo na Mn (mangan) i Fe (`elezo).
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
43
Pod
atoc
i od
ana
liza:
Per
odi~
en p
regled n
a vo
data za
piew
e (f
izi~
ko-hem
iski
pok
azatel
i),bak
teri
olo{
ki p
odatoc
i, p
esti
ci v
o vo
data,
radi
lo{ka
ana
liza n
a vo
data i
par
azit
olo{
ki p
regled n
a vo
da za
piew
e od
Zavod
ot za
zdra
vstven
a za{ti
ta za
razli~
ni
loka
liteti
:
mer
no mesto
da
ta
Higie
no-
tehn
i~ki
ka
rakt
eristi
ki
fizi~
ko-hem
iski
po
kazate
li
Bak
teri
olo{
ki
poka
zate
li
pestic
idi vo
vod
a (organ
ohlo
rni pe
stic
idi)
radi
olo{
ka ana
liza na
voda
ta
izvo
r-Pa{
alie
va
~e{ma s. Gol
em
Rad
obil
21
.07.2003
ne
hlor
iran
a
odgova
ra na
Pra
viln
ikot
za
higien
skat
a ispr
avno
st
na vod
ata za pie
we Sl.
list br: 33/87
i 13/91
odgova
ra na Pra
viln
ikot
za higie
nska
ta ispra
vnost
na vod
ata za pie
we Sl. list
br: 3
3/87
i 13/91
odgova
ra na Pra
viln
ikot
Sl. list br
: 32/79
bu{en
bun
ar lok
alen
vo
dovo
d s. Gal
i~an
i 09
.01.2003
ne
poznat
i
odgova
ra na
Pra
viln
ikot
za
higien
skat
a ispr
avno
st
na vod
ata za pie
we Sl.
list br: 33/87
i 13/91
odgova
ra na Pra
viln
ikot
za higie
nska
ta ispra
vnost
na vod
ata za pie
we Sl. list
br: 3
3/87
i 13/91
odgova
ra na Pra
viln
ikot
Sl. list br
: 32/79
s. Vol
kovo
javn
a ~e
{ma
06.11.2003
ne
hlor
iran
a ispr
avna
ne
ispr
avna
s. [
tavi
ca
~e{ma vo
crk
va
06.11.2003
ne
hlor
iran
a ispr
avna
ispr
avna
s. P
rile
pec, ja
vna
~e{ma
06.11.2003
ne
hlor
iran
a ispr
avna
ne
ispr
avna
s. O
reov
ec, jav
na
~e{ma sred
sel
o 06
.11.2003
ne
hlor
iran
a ispr
avna
ne
ispr
avna
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
44
Vod
osna
bduvaw
eto vo
op{
tina
Pri
lep e pr
ika`
ano vo
sle
dnata tabe
la:
naselb
a im
e na
izvor
niko
t za vod
osna
bduv
awe
izda
{no
st
zafat
ena
koli
~ina
na
vod
a
potr
o{uv
a~ka
na
voda
zagubi
na
voda
vo
mre
`at
a
pokr
ieno
st
na nasel
bata
so
vodo
vodn
a mre
`a
1.
izvo
r re
ka
buna
r ak
umul
acija
l/sek
m3 /d
en
m3 /d
en
%
%
2 Pri
lep - grad
Stu
den~
ica
Gra
dski
izvor
i
Ko{
arka
, Ki{
ojca
-Oru
{ic
a
Pri
leps
ko
ezer
o (per
spek
tiva
)
700 ; 60
40
; 120
28.000
12.600
55
100
3.
Gal
i~an
i
da
3.7
85
127
0 10
0 4.
Kad
ino Sel
o
da
3
260
130
50
100
5.
Ber
ovci
da
3
260
130
50
100
6.
Nov
o la
govo
Stu
den~
ica
Stu
den~
ica
91
158
0 10
0 7.
Sta
ro Lagov
o
da
1.5
11
22
50
90
8.
Mal
o Kow
ari
da
4 34
5 18
0 50
10
0
9.
Gol
emo Kow
ari
da
(2)
4
345
180
50
100
10.
Ma`
u~i{
te
Stu
den~
ica
da
4
345
180
50
100
11.
Sel
ce
Stu
den~
ica
81
12
2 30
10
0
12.
Bel
ovod
ica
da
2 7
12
40
90
13.
Ple
tvar
da
3
11
22
20
100
14.
Ore
voec
da
3
11
22
40
70
15.
Gol
em Rad
obil
(vo izgrad
ba do
razdel
na {
ahta
vo
selo
)
da
3 27
54
ne
ma
mre
`a
nema
mre
`a
16.
[ta
vica
(vo izgrad
ba do
rezerv
oar)
da
2.2
27
54
nema
mre
`a
nema
mre
`a
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
45
KARAKTERISTIKI N
A DOVODNATA M
RE@
A ZA N
ASELENO M
ESTO gra
d PRILEP - O
P[
TINA P
rile
p Oznak
i : 1
. Stu
den~
ica; 2. P
.S. "
Ko{
arka
"; 3. P
.S. "Ki{
ojca
- O
ru{ic
a"; 4
. Gra
dski
izvor
i ; 5
. Gal
i~an
i; 6. K
adin
o selo
; 7. Ber
ovci
; 8. N
ovo Lagov
o; 9. S
taro
Lagov
o; 10. M
alo Kow
ari; 11. Gol
emo Kow
ari; 12. M
a`u~
i{te
; 13
. Sel
ce;
14. B
elov
odic
a; 15. P
letvar
; 16. O
revo
ec; 17. Gol
em Rad
obil
; 18. [
tavi
ca
ka
rakt
eristi
ki na do
vodo
t ob
jekt
i na
dov
odot
i niv
niot
kap
acit
et
dol`
ina
dijamet
ar
mat
erijal
pr
ekid
ni kom
ori
(pre
)pum
pni
stan
ici
fil
tern
ica
na~i
n na
tre
tira
we na
vod
ata
(hlo
rira
we, f
ilte
rnic
a...)
m
mm
m3
m3 /de
n m3 /de
n
1 72
000
1016
- 711.20
~eli
k 2
- -
hlor
iraw
e 2
3500
30
0 azbe
stce
m
- -
- hl
orir
awe
3 15
00
300- 200- 150
azbe
stce
m
- -
- hl
orir
awe
4.
6000
30
0 azbe
stce
m
- -
- hl
orir
awe
5.
850
63
poli
prop
ilen
-
da - 81
hl
oria
rwe
6.
25
90
pvc
- 13
0 - d
a -
hlor
iraw
e 7.
850
110
pvc
- 13
0 - d
a -
hlor
iraw
e 8.
2000
14
0 PVC
- -
- hl
orir
awe
9.
- -
azbe
st i pvc
-
22 - da
hl
orir
awe
10.
2200
10
0 azbe
stce
m
- 18
0 - d
a -
hlor
iraw
e 11
. 60
11
0 pv
c -
180 - d
a -
ultr
a vi
olet
na lam
ba
12.
1600
16
0 pv
c re
duci
r stan
ica
- -
hlor
iraw
e 13
. 20
00
110
pvc
- 12
2 - d
a -
hlor
iraw
e 14
. 50
0 63
pv
c -
- -
hlor
iraw
e
15.
700
63
pvc
poli
prop
ilen
da
hl
orir
awe
16.
1500
63
pv
c -
- -
hlor
iraw
e 17
. 85
0 63
po
lipr
opil
en
hl
orir
awe
18.
1250
63
po
lpro
rile
n da
- 1
-
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
46
VODOSNABDUVAW
E N
A I
NDUSTRIJA
TA VO O
P[
TINA P
RILEP
ime na
izvor
niko
t za vod
osna
bduv
awe
zafat
ena
koli
~ina
na
vod
a
potr
o{uv
a~ka
na
vod
a
indu
stri
ski
kapa
cite
t vi
d na
pr
oizvod
stvo
nasele
no
mesto
vo ko
e se nao
|a ind
. grad
ska
mre
`a
izvo
r re
ka
buna
r ak
umul
acija
m3 /d
en
m3 /d
en
1.
a.Tut
unski
Kom
bina
t b. C
igar
na
tutu
n
cigari
Pri
lep
da
2500
m3/de
n
Mer
mer
en
kombi
nat
nemet
ali
kamen
Pri
lep
da
(1)
Q=6l
/sek
68
l/de
n
2.
Piv
ara
preh
ranb
ena
indu
stri
ja
Pri
lep
da
(5)
Q=30
l/sek
-
3.
Vit
amin
ka
preh
ranb
ena
indu
stri
ja
Pri
lep
da
(1)
Q=5l
/sek
27
0l/den
4.
Eur
olam
inat
i el
ektr
o in
dustri
ja
Pri
lep
da
da
40
0l/den
5.
Eur
okom
pzit
na
men
sko
proi
zvod
stvo
Pri
lep
da
(1)
Q=4l
/sek
-
6.
@it
o Pri
lep
preh
ranb
ena
indu
stri
ja
Pri
lep
da
82l/de
n
8 Crn
Bor
dr
vna
inustr
ija
Pri
lep
da
(2)
Q=10
l/sek
-
9 Mle
kara
pr
ehra
nben
a
indu
stri
ja
Pri
lep
da
405l
/den
10
Pro
luks
el
ektr
o in
dustri
ja
Pri
lep
da
(1)
Q=4l
/sek
98
l/de
n
11
Biq
ana
teksti
l in
kuba
tor
Pri
lep
da
(1)
Q=10
l/sek
120l
/den
12
Mik
ron
elek
tro
indu
stri
ja
Pri
lep
da
(1)
Q=4l
/sek
-
13
Par
tizan
grad
e`na
in
dustri
ja
Pri
lep
da
(1)
Q=6l
/sek
44
l/de
n
14.
Sla
dara
pr
ehra
nben
a
indu
stri
ja
Pri
lep
da
215l
/den
zabe
le{ka
: ev
iden
tira
nata
pot
ro{uv
a~ka
e od sistem
ot "Stu
den~
ica"
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
47
5.2
.2.
De
fi
ni
ra
we n
a e
ko
lo
{k
ite
pr
ob
le
mi
Mo`
ni {
tetn
i vl
ijan
ija
Eko
lo{ki
pro
blem
Gla
ven izvo
r Gla
vni
zagaduva
~i
^ov
ekov
o zdra
vje
@iv
otna
sre
dina
Kva
lite
t na
`iv
ot
vodo
snab
duva
we na
Pri
lep
- sm
alen
a izda
{no
st na
izvo
rot "S
tude
n~ic
a"
osob
eno vo
let
niot
per
iod
- ne
raci
onal
no kor
iste
we
na vod
ata
- zagubi
na vo
da vo mre
`ata
vo gra
dot 55
% ; vo
sel
ata
okol
u 20
%- 50
%, d
ivi
prik
lu~o
ci i pro
{ir
uvaw
e na
gra
dot na
dvor
od
urba
nisti~
kite
pla
nira
wa
- zastar
ena vo
dovo
dna mre
`a
(mal
i pr
ofil
i, bez
izol
acija, pojav
a na
kor
ozija
i in
krustr
acija)
- ne
adek
vate
n mater
ijal
na
cevk
ite (azbest ce
men
t)
- ot
sustvo
na po
dzem
en
kata
star
na in
stal
acii
te
- pr
imen
a na
nesoo
dvet
ni
tehn
i~ki
re{
enija
-otsustv
o na
istra
`uv
awa za
pote
ncijal
ni izvro
ri za
vodo
snab
duva
we
- pr
azne
we na
mre
`at
a pr
i re
dukc
ija na
vod
a
- or
ganski
i
neor
ganski
mat
erii
, cvr
st
otpa
d - man
gan, `
elezo
-rezid
uale
n hl
or
- azbe
st
- ne
obezbe
den
higien
ski min
imum
{to
dov
eduva do
cr
evni
i zar
azni
zabo
luva
wa i
epid
emii
- po
tenc
ijal
en
rizik od
ka
ncer
ogen
i zabo
luva
wa
- zabe
n ka
ries
- bo
lesti na
re
spir
ator
ni
organi
- o{
tetu
vawa na
ce
ntra
len ne
rven
sistem
- na
mal
uvaw
e na
bi
odiv
erzite
tot
- na
ru{uv
awe na
~o
veko
voto
zdr
avje
-zgole
men
i do
poln
itel
ni
tro{
oci za
leku
vawe
- tr
o{oc
i za
min
eral
na vod
a -lo{
a do
ma{
na i
li~n
a hi
gien
a -nam
alen
a ra
boto
stpo
sobn
ost
-psiho
lo{ka
op
tere
teno
st so
vodo
snab
duva
we
-pot
enci
jale
n ri
zik so
upo
treb
a na
bak
teri
olo{
ki
neispr
avna
vod
a
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
48
vodo
snab
duva
we na
na
sele
nite
mesta
- fek
alni
vod
i - ot
padn
i vo
di od
zemjode
lski
i sto
~arski
ak
tivn
osti
-bak
teri
olo{
ko
zagaduva
wew
e (Esherichia coli,
koli
for
mni
ba
kter
ii)
-man
gan i `el
ezo
-nit
rati
, pe
stic
idi
vodo
snab
duva
we od
bu
nari
-sep
ti~k
i jami
-gro
bi{ta
-zagaduv
awe od
dep
onii
-nep
osto
eewe na
mon
itor
ing
na kva
lite
tot na
vod
ata
-kol
ifor
mni
ba
kter
ii)
-man
gan i `el
ezo
-nit
rati
, pe
stic
idi
niska ek
olo{
ka
svest ka
j gra
|ani
te-
nena
men
ski i
neac
iona
lno
tro{
ewe na
ra
spol
o`iv
ata
koli
~ina
na vo
da
nesood
vetn
i te
hni~
ki re
{en
ija
na odd
elni
del
ovi
-aku
tni zara
zni
zabo
luva
wa
-pot
enci
jale
n ri
zik
od hid
ri~n
i ep
idem
ii so zara
zni
zabo
luva
wa
-bol
esti
na cr
n dr
ob
-bol
esti
na
digestiv
niot
siste
m
-bol
esti
na
respir
ator
niot
sistem
-kar
diov
asku
larn
i zabo
luva
wa
-bol
esti
na
bubr
ezit
e -zab
en kar
ies
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
49
5.2.3. Plan na akcii
Planirani zafati za re{avawe na postojnite problemi za podobruvawe na vodosnabduvaweto vo gradot i naselenite mesta:
Akcija 1. Rekonstrukcija na vodovodnata mre`a (posebno azbest-cementni cevki) i zonirawe na gradot Akcija 2. Izgradba na filterna postrojka so 80l/sek za pre~istuvawe na dopolnitelni koli~ini na voda od "Prilepskata akumulacija" Akcija 3. Ekstenzija na primarniot vodovoden sistem. Akcija 4. Baster stanica za visoka zona star rezervoar na "Varo{". Akcija 5. Izrabotka na studija (GIS) za podzemniot katastar na gradot Akcija 6. Otkrivawe i namaluvawe na zagubite vo sistemot Akcija 7. Instalirawe na monitoring na sistemot i dali~insko upravuvawe; Akcija 8. Nosewe na lesno primenliva zakonska regulativa i maksimalno po~ituvawe na istata; Akcija 9. Obezbeduvawe na po{iroka za{titna zona na bunarite vo Prilep Akcija 10.Opredeluvawe na za{titni zoni na izvori{tata za voda po naselenite mesta Akcija 11. Kompletno teni~ko od`uvawe i hlorirawe na vodata po naselenite mesta Akcija 12. Isklu~uvawe na divo priklu~enite korisnici Akcija 13. Zafa}awe na voda od drugi izvori{ta Akcija 14. Pro{iruvawe na rabotata na inspekciskite slu`bi Akcija 15. Tekovno od`uvawe na sistemot za vodosnabduvawe Akcija 16. Izrabotka na kompleksna studija, za obezbeduvawe na dopolnitelni vodni koli~ini vo regionalen vodosnabditelen sistem "Studen~ica" za proektiraniot kapacitet od Q=1.5l/sek Akcija 17. Publikacija na stru~na literatura Akcija 18. Informirawe na gra|anite preku javni mediumi Akcija 19. Formirawe na lokalen ekolo{ki informativen centar Akcija 20. Podigawe na javnata svest
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
50
5.2
.4.
Vr
ed
nu
va
we n
a a
kc
ii
te
i u
tv
rd
uv
aw
e n
a p
ri
or
eti
Red
. br
. Akc
ija /pro
ekt
Kri
teri
umi za vre
dnuv
awe
vkup
na
vred
nost
3+4+
5+6+
7+8
rangir
awe
Teh
ni~k
a pr
imen
a Efik
asno
st
za nam
aluv
awe
na rizic
i
Tro
{oc
i Vre
me na
im
plem
enta
cija
Pri
fat
enost
od ja
vnosta
Zak
onsk
a po
ddr{
ka
1 2
3 4
5 6
7 8
9 10
1.
Rek
onstru
kcija
na vod
ovod
nata
mre
`a (poseb
no
azbe
stni
cev
ki)
i zoni
rawe na
grad
ot
* * *
* * *
* *
* *
* * *
* *
15
II
2.
Izgra
dba na
fil
tern
a po
stro
jka so
80l/sek za
pre~
istu
vawe na
do
poln
itel
ni
koli
~ini
na vo
da
od "Pri
leps
kata
ak
umul
acija"
* * *
* * *
* *
* * *
* * *
* * *
17
I
3.
Ekste
nzija na
pr
imar
niot
vo
dovo
den
sistem
.
* *
* *
* *
* * * *
* * *
13
II
4.
Baste
r stan
ica
za visok
a zona
star
rezer
voar
na
Var
o{.
* * *
* * *
* *
* *
* * *
* * *
16
I
5.
Izrab
otka
na
stud
ija (GIS) za
podzem
niot
ka
tastar
na
* * *
* * *
* *
* * *
* * *
* * *
17
I
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
51
grad
ot
6.
Otk
riva
we i
namal
uvaw
e na
zagubi
te vo
sistem
ot
* * * *
* *
* * *
* *
11
III
7.
Insta
lira
we na
mon
itor
ing na
sistem
ot i
dale
~insko
up
ravu
vawe
* * *
* * *
* *
* * *
* * *
* *
16
I
8.
Nosew
e na
lesno
pr
imen
liva
zako
nska
re
gula
tiva
i
mak
simal
no
po~i
tuva
we na
ista
ta
* * *
* * *
* *
* *
* * *
* * *
16
I
9.
obezbe
duva
we
po{ir
oka
za{ti
tna zona
na
buna
rite
vo
grad
ot
* *
* * *
* * *
* * *
* * *
14
II
10.
Opr
edel
uvaw
e na
za{ti
tni zoni
na
izvo
ri{ta
ta za
voda
po
nasele
nite
mesta
* * *
* * *
* *
* * *
* * *
* * *
17
I
11.
Kom
plet
no
tehn
i~ko
od
r`uv
awe i
hlor
iraw
e na
vo
data
po
nasele
nite
mesta
* * *
* * *
* *
* * *
* * *
* * *
17
I
12.
Isklu
~uva
we na
di
vo
prik
lu~e
nite
ko
risn
ici
* * * *
* *
* * *
* * *
12
III
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
52
13.
zafa}
awe na
vo
da od dr
ugi
izvo
ri{ta
*
* *
* *
* * *
* * *
11
III
14.
pro{
iruv
awe na
ra
bota
ta na
inspek
ciskit
e slu`
bi
* * *
* *
* *
* *
* * *
* * *
15
II
15.
teko
vno
odr`
uvaw
e na
site
mot
za
vodo
snab
duva
we
* *
* * *
* *
* * *
* * *
* * *
16
I
16.
izra
botk
a na
ko
mpl
eksna
stud
ija, za
obezbe
duva
we na
do
poln
itel
ni
vodn
i ko
li~i
ni
vo regio
naln
iot
vodo
snab
dite
len
sistem
"S
tude
n~ic
a" za
proe
ktir
anio
t ka
paci
tet od
Q=1,5l
/sek
* * * *
* *
* * *
* *
11
III
17.
publ
ikac
ija na
stru
~na
lite
ratu
ra,
* * * *
* *
* * *
* 10
III
18.
infor
mir
awe na
gra|an
ite pr
eku
javn
i med
iumi
* * * *
* *
* * *
* 10
III
19.
For
mir
awe na
lo
kale
n ek
olo{
ki
infor
mat
iven
ce
ntar
* * *
* * *
* *
* * *
* * *
* 15
II
20.
podi
gawe na
javn
a svest
* * * *
* *
* *
* * *
11
III
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
53
5.2
.5.
Pl
an
na
im
pl
em
en
ta
ci
ja
Pre
pora
~ana
akc
ija
Sub
jekt
za im
plem
enta
cija
Per
iod na
im
plem
enta
cija
(K,S,D i P
) Pro
cene
t bu
xet
Izvor
i na
fin
ansi
rawe
1.Rek
onstru
kcija na
vod
ovod
nata
mre
`a (poseb
no azbestn
i ce
vki) i
zoni
rawe na
gra
dot
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
Me|un
arod
ni don
acii
S
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
Me|un
arod
ni don
acii
2.Izgra
dba na
fil
tern
a po
stro
jka
so 80l
/sek
za pr
e~istu
vawe na
do
poln
itel
ni kol
i~in
i na
vod
a od
"P
rile
pska
ta aku
mul
acija"
JP za di
stru
buci
ja na vo
da od
region
alni
ot vod
ovod
"S
tude
n~ic
a"
fon
d za vod
i JP
Kom
unal
ec
M@SPP
Lok
alna
sam
oupr
ava
Me|un
arod
ni don
acii
K
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
Me|un
arod
ni don
acii
M@SPP
3. Ekste
nzija na
pri
mar
niot
vo
dovo
den sistem
. JP
"Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
D
JK
P "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
Me|un
arod
ni don
acii
4.Baste
r stan
ica za visok
a zona
star
rezer
voar
na Var
o{.
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
S
JK
P "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
5. I
zrab
otka
na stud
ija (GIS) za
podzem
niot
kat
asta
r na
gra
dot
JP"E
lekt
rostop
anstvo
" JP
"Tel
ekom
" JK
P "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
Me|un
arod
ni don
acii
K
JP"E
lekt
rostop
anstvo
" JP
"Tel
ekom
" JK
P "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
Me|un
arod
ni don
acii
6. O
tkri
vawe i na
mal
uvaw
e na
zagubi
te vo sistem
ot
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
M@SPP
Me|un
arod
ni don
acii
D
JP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
Me|un
arod
ni don
acii
7. I
nsta
lira
we na
mon
itor
ing na
sistem
ot i dal
e~in
sko up
ravu
vawe
JP za di
stru
buci
ja na vo
da od
region
alni
ot vod
ovod
"S
tude
n~ic
a"
fon
d za vod
i
D
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
Me|un
arod
ni don
acii
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
54
JKP "Kom
unal
ec "
M@SPP
Lok
alna
sam
oupr
ava
Me|un
arod
ni don
acii
8. N
osew
e na
lesno
pri
men
liva
zako
nska
regul
ativ
a i mak
simal
no
po~i
tuva
we na
istata
JP za di
stru
buci
ja na vo
da od
region
alni
ot vod
ovod
"S
tude
n~ic
a"
fon
d za vod
i JK
P "Kom
unal
ec "
M@SPP.
K
Vla
da na RM
Fon
d za vod
i
9. O
bezbed
uvaw
e po
{ir
oka
za{ti
tna zona
na bu
nari
te vo
grad
ot
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
D
JK
P "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
10
.Opr
edel
uvaw
e na
za{
titn
i zoni
po
nasel
enit
e mesta
JK
P "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
S
JK
P "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
Me|un
arod
ni don
acii
11
.Kom
plet
no teh
ni~k
o od
r`uv
awe
i hl
orir
awe na
vod
ata po
na
sele
nite
mesta
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
K
JK
P "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
Me|un
arod
ni don
acii
12
.Isklu
~uva
we na
div
o pr
iklu
~eni
te kor
isni
ci
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
K
JK
P "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
Me|un
arod
ni don
acii
13
. Zaf
a}aw
e na
vod
a od
dru
gi
izvo
ri{ta
JK
P "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
S
JK
P "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
Me|un
arod
ni don
acii
14
. Pro
{ir
uvaw
e na
rab
otat
a na
in
spek
ciskit
e slu`
bi
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
D
JK
P "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
15
.Tek
ovno
odr
`uv
awe na
sit
emot
za vod
osna
bduv
awe
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
S
JK
P "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
16. I
zrab
otka
na ko
mpl
eksna
stud
ija, za ob
ezbe
duvawe na
do
poln
itel
ni vod
ni kol
i~in
i vo
re
gion
alni
ot vod
osna
bdit
elen
sistem
"Stu
den~
ica"
za
proe
ktir
anio
t ka
paci
tet od
Q=1,5l
/sek
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
fon
d za vod
i M@SPP
D
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
Me|un
arod
ni don
acii
fon
d za vod
i M@SPP
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
55
17.pub
lika
cija na stru
~na
lite
ratu
ra,
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
fon
d za vod
i M@SPP
D
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
fon
d za vod
i M@SPP
18.I
nfor
mir
awe na
gra
|ani
te
prek
u javn
i med
iumi
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
fon
d za vod
i M@SPP
D
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
fon
d za vod
i M@SPP
19.F
ormir
awe na
lok
alen
ek
olo{
ki inf
ormat
iven
cen
tar
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
M@SPP
D
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
M@SPP
20. P
odigaw
e na
javn
a svest
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
fon
d za vod
i M@SPP
K
JKP "Kom
unal
ec"
Lok
alna
sam
oupr
ava
me|un
arod
ni don
acii
fon
d za vod
i M@SPP
Zab
ele{
ka: M
@SPP-M
iniste
rstvo za `
ivot
na sre
dina
i pro
stor
no pla
nira
we
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
56
5.3. Otpadni vodi
5.3.1. Analiza na sostojbata
Kanalizacijata vo Prilep e izvedena vo 1974 godina i taa 75% e izgradena kako separaten sistem, a 25% e neizgradena. Vo naselenite mesta nema kanalizacija.
Fekalnite vodi se ispu{taat vo recepientot Prilepska Reka bez pre~istuvawe. Prilepska Reka e sostavena od dve reki, Orevoe~ka Reka i Dabni~ka reka, koi imaat delumno regulirano korito i toa samo na 1/3 od nivniot tek niz urbanoto podra~je. Vo Prilepska Reka se izliva celokupnata fekalna kanalizacija od gradot, atmosferskata kanalizacija i celokupnata otpadna voda od site industriski objekti.
Evakuacijata na fekalnite otpadni vodi od desnata strana na gradot e re{ena so ~etiri kolekrtori KD-1, KD-2, KD-3, KD-4, koi gi sobiraat otpadnite vodi od severoisto~nata, severnata i zapadnata strana na gradot. Otpadnite vodi od poslednite dva kolektori KD-3 i KD-4 se vlevaat vo kolektorot KD-2 {to se spojuvaat kaj `elezni~kiot most, a zaedni~kiot glaven kolektor se izliva vo Prilepska Reka na 2,5km od `elezni~kiot most. Na glavniot kolektor vo blizina na samiot ispust vo Prilepska Reka ima izgradeno glavna ili razdelna {ahta preku koja se regulira naso~uvaweto na otpadnite vodi. Momentalno, otpadnite vodi preku razdelniot ventil se naso~uvaat i ispu{taat bez nikakvo prenaso~uvawe vo recipientot. Drugiot ventil e ostaven za prenaso~uvawe na otpadnite vodi kon stanicata za pre~istuvawe na otpadnite vodi, no koja seu{te ne e izgradena.
Vo fekalnata kanalizacija se ispu{taat i industriski otpadni vodi, no samo na slednive industriski objekti: "AD Prilepska pivara", biv{i "Solidnost", "Tutunski kombinat", "Pe~atnica 11 Oktomvri", "@ito Prilep", "D.M. Bawarot" Otpadnite vodi od ostanatite industriski objekti se izlivaat direktno vo Prilepska Reka ili vo nejzinite pritoki. Treba da se napomene deka del od industiskite objekti ne rabotat, ili pove}eto od niv rabotat so minimalen ili namalen kapacitet na proizvodstvo, taka da koli~estvoto na otpadni vodi koi se slevaat vo recipientot ne e na maksimalno nivo.
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
57
ODVEDUVAW
E N
A O
TPADNI VODI O
D N
ASELENITE M
ESTA VO O
P[
TINATA P
RILEP
nasele
no mesto
ti
p na
kan
alizac
ipon
a mre
`a i
step
en na po
krie
nost na na
selb
ata
tret
man
na ot
padn
ata vo
da
reci
pien
t
Fek
alna
%
Atm
osfer
ska %
na~i
n na
tre
tman
na
otp
adna
ta vod
a
kapa
cite
t na
pr
e~isti
teln
ata stan
ica
(m3/de
n)
step
en na
pre~
istu
vawe
1 Pri
lep
75
75
otpa
dnit
e vo
di
ne se tr
etir
aat
/ /
Pri
leps
ka rek
a
zabe
le{ka
: Vo ni
edno
nasel
eno mesto
(selo
) ne
ma ka
nali
zaci
oni sistem
i i tr
etir
awe na
otp
adni
te vod
i
TRETMAN N
A O
TPADNITE VODI O
D I
NDUSTRISKITE K
APACITETI VO O
P[
TINATA P
RILEP
red.
br.
indu
stri
ski ka
paci
tet
vid na
pr
oizvod
stvo
nasele
no
mesto
vo ko
e se nao
|a ind
.
koli
~ina
na
otpa
dna vo
da
m3 /de
n
na~i
n na
tr
etir
awe na
ot
padn
ata vo
da
step
en na
pre~
istu
vawe
na otp
adni
te
vodi
kade
se
ispu
{ta
at
otpa
dnit
e vo
di
1.
"Eur
okom
pozi
t"
namal
en kap
acit
et na
rabo
ta
Gal
vani
zaci
ja
Pri
lep
32m3 /~a
s ne
utra
lizaci
ja i
meh
ani~
ki so
otvo
ren ta
lo`ni
k
visok step
en
na ~isto
ta
grad
ska re
ka
2.
"Pro
luks"
namal
en kap
acit
et na
rabo
ta - (ni
klov
awe)
galv
anizac
ija
Pri
lep
10m3 /~a
s ne
utra
lizaci
ja
visok step
en
na ~isto
ta
kana
lizaci
ja
3.
"Mer
mer
en K
ombi
nat"
, "K
rin"
i pom
ali
prer
abot
uva~
i na
kam
en
Pri
lep
meh
ani~
ki so
otvo
reni
tal
o`-
nici
Pri
leps
ka rek
a
zabe
le{ka
: Ostan
atit
e in
dustri
ski ka
paci
teti
ne se zagaduv
a~i na
vod
ite.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
58
Vo kanalizacioniot sistem se pojavuvaat i infiltrirani vodi, taka da i tie treba da se zemat vo predvid pri odreduvawe na koli~inata na otpadni vodi koi {to vleguvaat vo fekalnata kanalizaciona mre`a.
Prema podatocite od glavniot proekt, koli~inite na otpadni vodi za koi e dimenzionirana fekalnata kanalizacija i glavniot kolektor se sledni:
feklalni otpadni vodi 480,5l/sek industriski otpadni vodi 90,0l/sek infiltrirani vodi 88,5l/sek vkupno 659,0l/sek
Najgolemi zagaduva~i na vodata {to odi vo "Prilepska Reka", a potoa vo"Crna Reka", se fekalnite vodi i vodite od industriskite kapaciteti, koi ne gi pro~istuvaat otpadnitite vodi. Za podobruvawe na sostojbata treba da se ovozmo`i izgradba na celosen kanalizacionen sistem i odvoen sistem, pro~istuvawe na otpadnite vodi i primena na tehni~ko-tehnolo{ki merki.
Glaven recipient na atmosferskata kanalizacija niz gradot e "Orevoe~ka Reka" koja e delumno regulirana niz urbanoto podra~je. Osven "Orevoe~ka Reka" koja go deli gradot na dva dela, za ispu{tawe na atmosferskite vodi koristeni se i postoe~ki vodoteci niz gradot i toa: delumno reguliranoto korito na "Dabni~ka reka" i pokrienoto staro korito na "Dabni~ka Reka" od desnata strana na "Orevoe~ka Reka", pokrieni korito na ul: "Borka Taleski" i delumno regulirano korito na potok "Sarika" od levata strana na "Orevoe~ka Reka". Atmosferskite vodi po najkratok pat so cevki bez pre~istuvawe se odveduvaat vo vo navedenite vodoteci. Taka da od dvete strani na re~noto korito po te~enieto niz gradot ima pove}e izlivni kanali za atmosferska kanalizacija, no o~igledno e deka od site niv, osven atmosferska voda, istekuva i fekalna voda. Se raboti za divi prikluoci na fekalna kanalizacija vo atmosferska kanalizacija.
Vo gradot ima poroi delimi~no neregulirani. Istite vo planskiot period treba da se reguliraat.
Odr`uvaweto na fekalnata i atmosferskata kanalizacija kako i nivnite priklu~ni objekti e zadol`en JKP "Komunalec" - Prilep.
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
59
5.3
.2.
De
fi
ni
ra
we n
a e
ko
lo
{k
ite
pr
ob
le
mi
Mo`
ni {
tetn
i vl
ijan
ija
Eko
lo{ki
pr
oble
m
Gla
ven izvo
r Gla
vni
zagaduva
~i
^ov
ekov
o zdra
vje
@iv
otna
sre
dina
Kva
lite
t na
`iv
ot
Fek
alni
vod
i
- na
sele
nie od
gra
dot
- na
sele
nie od
sel
skit
e na
selb
i - pr
etpr
ijat
ijat
a ni
zvod
no
- ne
postoe
we na
pr
e~isti
teln
a stan
ica
-ned
oizgra
dena
fek
alna
mre
`a vo
gra
dot
-lo{
i ka
rakt
eristi
ki na
postojna
ta f
ekal
na mre
`a
(mal
i pr
ofil
i, niv
elet
ska
neusogla
seno
st na
vodo
vodn
iot i
kana
lizaci
onio
t sistem
)
- ba
kter
iolo
{ko
zagaduva
we
(kol
ifor
mni
ba
kter
ii,
eshe
rich
ia
coli
),
mik
roor
gani
zmi
-kon
tamin
acija
so amon
ijak
, fosfat
i i
hlor
idi
-sre
dstva za
dezinf
ekci
ja
-zar
azni
zab
oluv
awa
-ko`
ni zab
oluv
awa
- al
ergii
-degra
dira
we na
flo
rata
i f
auna
ta na
reci
pien
tite
(re
kite
) -nam
aluv
awe na
bi
olo{
kata
ra
znov
idno
st
-nep
rijate
n mir
is
-ote
`na
to
snab
duva
we na
na
sele
niet
o so
voda
- ot
e`na
ti uslov
i za nav
odnu
vawe i
napo
juva
we na
stok
ata
Otp
adni
vod
i od
ind
ustr
iski
i sto~
arski
kapa
cite
ti
- in
dustri
ja
- sto~
arski far
mi
(svi
war
ski, kra
varski
)
- ot
padn
i mat
erii
, am
onijak
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
60
5.3.3. Plan na akcii
Za re{avawe na problemite so otpadnite vodi vo Op{tinata se prepora~uvaat slednite akcii:
I. Re{avawe na problemot so otpadni vodi vo gradot Akcija 1. Elaborat za za{titna zona na bunari "Ki{ojca - Oru{ica" Akcija 2. Ekstenzija na kanalizacioniot sistem; Akcija 3. Doizgradba na glavniot kolektor so L= 1000m. Akcija 4. Doizgradba na minor i makro korito na re~noto korito na
gradskata reka niz urbaniot opfat. Akcija 5. Sanacija na postoe~kata fekalna kanalizacija vo gradot Akcija 6. Doizgradba na obodni kanali za atmosferski vodi "Varo{" i
"Sarika" i so toa eliminirawe na del od atmosferskite vodi od fekalnata kanalizacija.
Akcija 7. Isklu~uvawe na divi priklu~oci na fekalna vo atmosferska kanalizacija i nivno pravilno priklu~uvawe.
Akcija 8. Izgradba na pre~istitelna stanica za otpadni vodi
II. Re{avawe na problemot so otpadni vodi vo selskite naselbi Akcija 9. Izgradba na kanalizacioni sistemi vo naselenite mesta so mali
pre~istitelni stanici;
III. Re{avawe na problemot so otpadni vodi od industrija i sto~arski kapaciteti
Akcija 10. Predtretman na industriskite otpadni vodi, osven vo navedenite subjekti vo tabelata
Akcija 11. Doizgradba na sistemi za tretirawe na tehnolo{ki otpadni vodi vo proizvodnite kapaciteti
Akcija 12. Tretman na otpadnite vodi od sto~arskite farmi
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
61
5.3
.4.
Vr
ed
nu
va
we n
a a
kc
ii
te
i u
tv
rd
uv
aw
e n
a p
ri
or
ite
ti
Red
. br
. Akc
ija /pro
ekt
Kri
teri
umi za vre
dnuv
awe
vkup
na
vred
nost
3+4+
5+6+
7+8
rangir
awe
Teh
ni~k
a pr
imen
a
Efik
asno
st
za nam
aluv
awe
na rizic
i Tro
{oc
i Vre
me na
im
plem
enta
cija
Pri
fat
enost
od ja
vnosta
Zak
onsk
a po
ddr{
ka
1 2
3 4
5 6
7 8
9 10
1.
Ela
bora
t za za{
tita
zona
na bu
nari
"K
i{ojca
" i
"Oru
{ic
a"
* * *
* *
* * *
* * *
* * *
14
II
2.
Ekste
nzija na
ka
nali
zaci
onio
t sistem
; * * *
* *
* *
* *
* * *
* * *
15
II
3.
Doi
zgra
dba na
glav
niot
kol
ekto
r so
L= 100
0m.
* * *
* * *
* *
* *
* * *
* * *
16
I
4.
Doi
zgra
dba na
min
or
i mak
ro kor
ito na
re
~not
o ko
rito
na
grad
skat
a re
ka niz
urba
niot
opf
at.
* * *
* *
* *
* * *
* 11
III
5.
San
acija na
po
stoe
~kat
a fek
alna
ka
nali
zaci
ja vo
grad
ot
* * *
* * *
* *
* * *
* *
13
II
6.
Doi
zgra
dba na
obo
dni
kana
li za
atmosfer
ski vo
di
"Var
o{" i "S
arik
a"
i so toa
eli
min
iraw
e na
del
od
atmosfer
skit
e vo
di
od f
ekal
nata
* * * *
* * *
* * *
* *
12
III
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
62
kana
lizaci
ja.
7.
Isklu
~uva
we na
div
i pr
iklu
~oci
na
fek
alna
vo
atmosfer
ska
kana
lizaci
ja i niv
no
prav
ilno
pr
iklu
~uva
we.
* * * *
* *
* * *
* * *
12
III
8.
Izgra
dba na
pr
e~isti
teln
a stan
ica za gra
dot
* * *
* * *
* * *
* * *
* * *
15
I
9.
Izgra
dba na
ka
nali
zaci
oni
sistem
i vo
na
sele
nite
mesta
so
mal
i pr
e~isti
teln
i stan
ici
* * * *
* *
* * *
* * *
12
III
10.
Pre
dtre
tman
na
indu
stri
skit
e ot
padn
i vo
di, o
sven
vo
nav
eden
ite
subjek
ti vo ta
bela
ta
* * *
* *
* * *
* * *
* * *
14
II
11.
Doi
zgra
dba na
sistem
i za tre
tira
we
na teh
nolo
{ki
ot
padn
i vo
di vo
proi
zvod
nite
ka
paci
teti
* * *
* *
* * *
* * *
* * *
14
II
12.
Tre
tman
na ot
padn
ite
vodi
od sto~
arski
far
mi
* * *
* *
* * *
* * *
* * *
14
II
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
63
5.
3.5
.Pl
an
za
im
pl
em
en
ta
ci
ja
Pre
pora
~ana
akc
ija
Sub
jekt
za im
plem
enta
cija
Per
iod na
im
plem
enta
cija
(K,S,D i P
) Pro
cene
t bu
xet
Izvor
i na
fin
ansi
rawe
Ela
bora
t za za{
tita
zon
a na
bu
nari
"Ki{
ojca
" i"
Oru
{ic
a"
JKP "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
Me|un
arod
ni don
acii
M@SPP, MTV, M
LS
K
JK
P "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
M@SPP, MTV, M
LS
Me|un
arod
ni don
acii
Ekste
nzija na
kan
alizac
ioni
ot
sistem
;
JKP "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
Me|un
arod
ni don
acii
M@SPP, MTV, M
LS
S
JK
P "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
Fon
d za kom
unal
ii
Me|un
arod
ni don
acii
Doi
zgra
dba na
gla
vnio
t ko
lekt
or
so L= 100
0m.
JKP "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
M@SPP, MTV, M
LS
Me|un
arod
ni don
acii
S
JK
P "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
M@SPP, MTV, M
LS
Me|un
arod
ni don
acii
Doi
zgra
dba na
min
or i mak
ro
kori
to na re
~not
o ko
rito
na
grad
skat
a re
ka niz urb
anio
t op
fat
.
JKP "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
M@SPP, MTV, M
LS
Me|un
arod
ni don
acii
S
JK
P "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
M@SPP, MTV, M
LS
Me|un
arod
ni don
acii
San
acija na
posto
e~ka
ta f
ekal
na
kana
lizaci
ja vo grad
ot
JKP "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
M@SPP, MTV, M
LS
Me|un
arod
ni don
acii
D
JK
P "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
M@SPP, MTV, M
LS
Me|un
arod
ni don
acii
Doi
zgra
dba na
obo
dni ka
nali
za
atmosfer
ski vo
di "Var
o{" i
"Sar
ika"
i so to
a el
imin
iraw
e na
de
l od
atm
osfer
skit
e vo
di od
fek
alna
ta kan
alizac
ija.
JKP "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
M@SPP, MTV, M
LS
Me|un
arod
ni don
acii
S
JK
P "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
M@SPP, MTV, M
LS
Me|un
arod
ni don
acii
Isklu
~uva
we na
div
i pr
iklu
~oci
na
fek
alna
vo at
mosfer
ska
kana
lizaci
ja i niv
no pra
viln
o pr
iklu
~uva
we.
JKP "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
M@SPP, MTV, M
LS
Me|un
arod
ni don
acii
D
JK
P "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
M@SPP, MTV, M
LS
Me|un
arod
ni don
acii
Izgra
dba na
pre
~istit
elna
stan
ica za gra
dot
JKP "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
M@SPP, MTV, M
LS
S
JK
P "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
M@SPP, MTV, M
LS
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
64
Me|un
arod
ni don
acii
Fon
d za `
ivot
na sre
dina
Me|un
arod
ni don
acii
Izgra
dba na
kan
alizac
ioni
sistem
i vo
nasel
enit
e mesta
so
mal
i pr
e~isti
teln
i stan
ici
JKP "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
M@SPP, MTV, M
LS
Me|un
arod
ni don
acii
D
JK
P "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
M@SPP, MTV, M
LS
Gra
|anski
sam
opri
done
s Me|un
arod
ni don
acii
Pre
dtre
tman
na in
dustri
skit
e ot
padn
i vo
di, o
sven
vo na
vede
nite
subjek
ti vo ta
bela
ta
Sto
panski
sub
jekt
i
K
Sto
panski
sub
jekt
i
Doi
zgra
dba na
siste
mi za
tret
iraw
e na
teh
nolo
{ki
otp
adni
vo
di vo pr
oizvod
nite
kap
acit
eti
JKP "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
Sto
panski
sub
jekt
i
K
Ind
ustr
iski
sub
jekt
i Sto
panski
sub
jekt
i
Tre
tman
na ot
padn
ite vo
di od
sto~
arski far
mi
JKP "Kom
unal
ec" Pri
lep
Lok
alna
sam
oupr
ava
Sto
panski
sub
jekt
i K
Sto
panski
sub
jekt
i
Zab
ele{
ka: M
@SPP - M
iniste
rstv
o za `
ivot
na sre
dina
i pro
stor
no pla
nira
we
MTV - M
iniste
rstv
o za tra
nspo
rt i vrski
MLS - M
iniste
rstv
o za Lok
alna
sam
oupr
ava
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
65
5.4. Upravuvawe so cvrstiot otpad
5.4.1. Analiza na sostojbata
JKP "Komunalec" R.E. "Komunalna Higiena" evakuacijata na cvrstiot komunalen smet ja vr{i organizirano terminski na toj na~in {to gradot e podelen na 9 reoni so 400-500 semejstva dnevno na edno specijalno vozilo za podigawe na komunalniot smet. Na toj na~in se ovozmo`uva vo rok od {est dena sobirawe na komunalniot smet od site semejstva i pravni lica vo gradot. I pokraj dosega{nite uka`uvawa i zabele{ki del od semejstvata i pravnite lica ne poseduvaat dovolen broj i soodvetni sadovi (kontejneri i kanti) za sobirawe na komunalniot smet {to
pretstavuva poseben problem vo rabotata na R.E. "Komunalna Higiena". Dnevnata koli~ina na sobran smet iznesuva okolu 4 toni.
Vaka sobraniot smet so specijalni vozila se transportira i deponira na postojnata deponija na oddale~enost od 13 km. od gradot locirana vo mestoto "Omec" vo selo Alinci so povr{ina od okolu 5.000m2. Organiziranosta na deponijata e so otsustvo na site predvideni normi i standardi {to treba da gi poseduva sekoja deponija. Ne e soodvetno uredena i za{titeno i pretstavuva `ari{te za zagaduvawe na sredinata. Do ovoj moment ne se vr{i tretirawe na cvrstiot komunalen otpad, odnosno ne postoi nitu primarna nitu sekundarna selekcija na otpad. Vo gradot ne postojat specijalni kontejneri nameneti za skladirawe na odreden vid otpad (hartija, staklo ili plastika), taka da so komunalniot smet od doma}instvata dobivaat ist tretman.
Evakuacijata na industriskiot smet se vr{i so specijalni vozila - avtopodiga~i na golemi kontejneri i do ovoj moment ne se vr{i poseben tretman na industriskiot otpad. Najgolemiot del od ovoj industriski otpad proizleguva od
nekolkute seu{te aktivni industriski kapaciteti (P.I. "Vitaminka", "Tutunski Kombinat", "Sigurnosno staklo" i "Eurolaminati"), no i ako vo razli~na forma toj se u{te dobiva ist tretman. Ne postoi posebno organizirana deponija za deponirawe na industriski cvrst otpad i za taa namena se koristi postojnata deponija vo s. Alinci.
Samo "Tutunski kombinat" se izdvojuva od ovaa grupa so toa {to ja sobira hartijata vo posebni kontejneri i stopanisuva so toj otpad.
Medicinskiot otpad vo zdravstvenite ustanovi "Medicinski centar" i
"Zavodot za zadravstvena za{tita" se separira na samoto mesto na sozdavawe, a potoa e obezbedeno privremeno smestuvawe vo specijalno obele`eni kontejneri, a kone~niot transport se u{te se vr{i zaedno so celokupniot komunalen i industriski smet vo edna zaedni~ka deponija vo s. Alinci.
Za grade`niot {ut e opredelena deponija pokraj "Pletvarskiot pat", sproti vlezot na patot za s. Orevoec. Grade`niot {ut go sobira JKP "Komunalec" po povik na gra|anite i go nosi vo deponijata. Negativna pojava e {to grade`niot {ut go odvezuvaat i privatni prevoznici i go isturaat na site prilazi vo gradot i stvoraat divi deponii na grade`en {ut a ~esto se pojavuva i drug vid na doma{en otpad.
Op{tinata nema deponija za izumreni `ivotni. Cvrstiot otpad po svoeto poteklo mo`e da bide od: - doma}instvata
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
66
- komercijalen otpad (od pretprijatijata, uslugite i drug vid na pretprijatija)
- opasen industriski otpad - medicinski otpad (infektiven i neifektiven. Infektivniot treba da
se nosi vo insenerator vo Drizla) - otpad od zemjodelstvoto - masiven otpad, otpad {to poteknuva od izgradba ili ru{ewe na grade`ni
objekti i {kolki od napu{teni avtomobili. - javni povr{ini - ostanato
Po sostav, cvrstite otpadoci se sostojat od: - sostojki koi fermentiraat (organski sostojki koi brzo se raspa|aat :
otpadoci od prerabotena i neprerabotena hrana, koski, izumreni `ivotni i sl.)
- mineralni sostojki (organski i neorganski) koi se razgraduvaat mnogu sporo: keramika, staklo, plastika i dr.
Privremenata deponija ne gi zadovoluva minimalnite sanitarni standardi i propisi. Nema nikakva infrastruktura (voda, elektri~na energija), nema sredstva za dezinfekcija. Ima samo jama za izumren dobitok. Otpadot se odlaga bez nikakov tretman (samo se nivelira i zatrupuva so zemja i pesok), a vo neposrednata blizina se nao|a naseleno mesto i objektivno pretstavuva seriozen potencijalen izvor na zarazni zaboluvawa i epidemii.
Procednite i atmosferskite vodi doveduvaat do zagaduvawe na podzemnite i povr{inski vodi. Truleweto na organskite materii predizvikuva smrad i zagaduvawe na vozduhot. Isto taka golema e opasnosta od po`ari i eksplozii. ^esto na deponijata mo`e da se zabeli`i i dobitok, koj potoa e prenositel na razni zarazni zaboluvawa, najmnogu bruceloza. Godi{nata koli~ina na cvrst otpad po `itel iznesuva 13m3. Ako kon ovaa koli~ina se dodade i otpadot od selskite naselbi, koj isto taka se skladira isklu~ivo na divi deponii, serioznosta na problemot dobiva u{te pogolema dimenzija.
Poradi toa op{tina Prilep e vklu~ena i go poddr`uva proektot za izgradba na Regionalna Deponija koja }e bide locirana vo neposredna blizina na starata deponija po site evropski standardi i normi i }e pretstavuva edno dolgoro~no re{enie kako za Prilep taka i za op{tinite od regionot.
So planot za rabota vo narednata godina se predviduva zapo~nuvawe so gruba selekcija na komunalniot otpad, t.e. selekcija na kartonska ambala`a i hartija i nejzino predavawe vo otkupnite punktovi, a so izgradbata i otpo~nuvaweto so rabota na novata Regionalna Deponija }e se ovozmo`i pokonkretna selekcija i celiot komunalen smet nema da ima ist tretman.
So"Koncept i fizibiliti studija za upravuvawe so cvrst otpad vo Jugozapaden del na Republika Makedonija" rabotena e vo mart 2002god, a usvoena vo maj 2003god, finansirana od Germanska banka za obnova i razvoj (KfW), predlo`eni se i prifateni tehni~ki merki i opcii vo pogled na institucionalnata organizacija {to treba da ovozmo`i implementacija na integralniot koncept za upravuvawe so cvrst otpad vo proektniot region na jugozapadniot del na Makedonija.
Prostorot koj e predmet na ovaa studija se protega na okolu 8.000 km2, pri {to pogolemite gradovi se oddale~eni i do 100 km i go naseluvaat 420.000 `iteli. Spored socio-ekonomskata struktura na naselenieto, 70% e urbano (ili polu-urbano naselenie), a 30% ja so~inuva ruralno naselenie.
Vo nasoka na kreirawe na ekonomski najizdr`an koncept za upravuvawe so otpadot od doma}instvata, proektot opfa}a 35 op{tini, podeleni na ~etiri servisni
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
67
regioni vrz osnova na topografskite uslovi i parametrite dobieni za koli~estvata na generiran otpad.
Servisen region Bitola-Prilep, Servisen region Prilep, Servisen region Ki~evo, Servisen region Ohridsko Ezero.
Servisniot region Prilep opfa}a dve prete`no urbani op{tini (Prilep, Kru{evo); {est ruralni op{tini (Krivoga{tani, Dolneni, @ito{e, Demir Hisar, Vitoli{te, Dobru{evo).
Se planira izgradba na nova sanitarna deponija vo blizinata na Vesel~ani- Alinci vo blizina na postojnata deponija na gradot Prilep. Ovoj rezultat e dobien vo procesot na istra`uvawe na lokacii, a opi{an vo izve{tajot "Studija za Istra`uvawe na Lokacii". Volumenot na deponijata e predviden so kapacitet od 2.650.000m3 i e dimenzioniran za period od 20 godini, na povr{ina od 20ha vklu~uvaj}i ja i seta neophodna infrastruktura. Tehni~kite karakteristiki vklu~uvaat:
- Sistem za zape~atuvawe na osnova, - Sistem za sobirawe, talo`ewe i recirkulacija na filtratot - Drena`a na povr{inski vodi - Sistem za odveduvawe na otpadni gasovi od teloto na deponijata - Sistem za zape~atuvawe na povr{inata - Tehni~ka oprema
Za da se namali oddale~enosta za transport na otpadot predvideni se tri glavni transfer stanici koi zaedno so sanitarnata regionalna deponija }e go prifa}a vkupnoto koli~estvo na otpad od pette pogolemi grada od proektniot region (Bitola, Prilep, Struga, Ohrid i Ki~evo). Otpadot generiran vo ovie gradovi pretstavuva 70% od vkupniot otpad {to se sozdava vo celiot proekten region.
Se predviduva transportot pome|u regionalnite tranfer stanici i deponijata da se izveduva so vozen park od kamioni so prikolki so vkupen volumen/te`ina 80m3/20t.
Vo ruralnite oblasti e predvideno postavuvawe na metalni kontejneri so kapak {to se zaklu~uva na strate{ki to~ki, od kade }e se transportira do transfer stanicite ili direktno vo deponijata, vo zavisnost od lokacijata.
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
68
Pri
log : tab
ela na
div
i depo
nii
br
oj
loka
cija
vid na
otp
ad
m3
1.
Magistr
alen
pat
"Pri
lep-Bit
ola"
(kr
u`en
tek
Mog
ila)
grad
e`en
{ut
, metal
ni pre
dmet
i, havar
isan
i vo
zila
isl.
80
2.
Lok
alen
pat
za na
sele
no mesto
-Sel
ce
grad
e`en
{ut
, metal
ni pre
dmet
i, havar
isan
i vo
zila
isl.
60
3.
Magistr
alen
pat
"Pri
lep-Bit
ola"
(Zap
ol{ki
most)
grad
e`en
{ut
, metal
ni pre
dmet
i, havar
isan
i vo
zila
isl.
70
4.
Nasel
ba "Kuzman
3" (kan
al pok
raj m
agistr
alen
pat
pre
ma
Bit
ola)
grad
e`en
{ut
, metal
ni pre
dmet
i, havar
isan
i vo
zila
isl.
300
5.
Lok
alen
pat
za"
Mar
kova
~e{
ma"
(vo
bli
zina
na be
nzin
ska
pumpa
za Ple
tvar
) grad
e`en
{ut
, metal
ni pre
dmet
i, havar
isan
i vo
zila
isl.
300
6.
Lok
alen
pat
za Ve{
ta~k
o ezer
o grad
e`en
{ut
, metal
ni pre
dmet
i, havar
isan
i vo
zila
isl.
400
7.
Lok
alen
pat
za Ve{
ta~k
o ezer
o Sve
rna ogra
da na ka
sarn
ite "M
ir~e
Ace
v"
grad
e`en
{ut
, metal
ni pre
dmet
i, havar
isan
i vo
zila
isl.
30
8.
"Dab
ni~k
i zavo
j" pok
raj k
asar
nite
grad
e`en
{ut
, metal
ni pre
dmet
i, havar
isan
i vo
zila
isl.
205
9.
Lok
alen
pat
za selo
Dab
nica
grad
e`en
{ut
, metal
ni pre
dmet
i, havar
isan
i vo
zila
isl.
100
10.
Kor
ito na
gra
dska
rek
a po
d fab
rika
"Bor
ka Lev
ata"
grad
e`en
{ut
, metal
ni pre
dmet
i, havar
isan
i vo
zila
isl.
300
11.
Kor
ito na
gra
dska
rek
a ka
j gra
dski
bazen
{am
ak, p
last~n
i {i{
iwa, met
alni
pre
dmet
i 15
0 12
. Uli
ca "Mic
e Kozar
" grad
e`en
{ut
i dr. otp
adoc
i 30
13
. Uli
ca M
ir~e
Ace
v – raskr
snic
a pr
ed bol
nica
grad
e`en
{ut
i dr. otp
adoc
i 15
14
. ul
ica "T
rajko Tar
can"
do med
icin
sko u~
ili{
te
grad
e`en
{ut
i dr. otp
adoc
i 60
15.
Magistr
alen
pat
"Pri
lep-Mak
edon
ski Bro
d" (mesno
st
"Pesjobr
ci")
grad
e`en
{ut
i dr. otp
adoc
i 18
0
VKUPNO:
2.28
0
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
69
5.4
.2.
De
fi
ni
ra
we n
a e
ko
lo
{k
ite
pr
ob
le
mi
Mo`
ni {
tetn
i vl
ijan
ija
Eko
lo{ki
pro
blem
Gla
ven izvo
r Gla
vni
zagaduva
~i
^ov
ekov
o zdra
vje
@iv
otna
sre
dina
Kva
lite
t na
`iv
ot
1.Pri
vrem
ena grad
ska
depo
nija
- na
sele
nie
- in
dustri
ja
-insti
tuci
i (M
edic
inski
cent
ar)
-cvr
st
komun
alen
ot
pad
-organ
ski i
neor
ganski
mat
erii
, 2.Div
i de
poni
i -nasel
enie
-ind
ustr
ija
-zem
jode
lie
-sto
~arstv
o -insti
tuci
i
-cvr
st
komun
alen
ot
pad
-ehn
olo{
ki
otpa
d -organ
ski i
neor
ganski
mat
erii
,
3.Mr{
i i ko
nfiska
ti od
stok
i -mesna
ind
ustr
ija
-kla
nici
-sto
~arski
far
mi
-sto
~ari
-organ
ski
mat
erii
-inf
ekti
vni i
para
zite
rni
zabo
luva
wa
(inf
ekti
ven
Den
tero
koli
t,
- al
imen
tarn
i to
ksoi
nfek
cii-
true
we so hra
na,
- zoon
ozi-
bruc
eloza,
- vi
susen hepa
tit -
`ol
tica
, - seri
ozni
men
ingi
ti
- he
lmin
itijazi
i eh
inok
okozi)
-degra
dira
we na
flo
rata
i
fau
nata
-zagaduv
awe na
po
dzem
nite
vod
i -zagaduv
awe na
po
vr{in
skit
e vo
di
- zagaduvawe na
vo
zduh
ot
- de
gradac
ija na
`iv
otna
ta
sred
ina
-uni
{tu
vawe na
plo
dnot
o zemji{te
- na
ru{uv
awe na
pejza`ot
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
70
5.4.3. Plan na akcii
Za re{avawe na problemite so cvrstiot otpad vo Op{tinata se prepora~uvaat slednite akcii:
I. Re{avawe na problemot so gradska deponija
Akcija 1. Izgradba na sanirarna regionalna deponija Akcija 2. Izgradba na pretovarni stanici za cvrst otpad Akcija 3. Rekultivirawe na postojnata gradska deponija Akcija 4. Obnovuvawe i zgolemuvawe na vozniot park za sobirawe na cvrst
otpad Akcija 5. Obezbeduvawe na potreben broj kontejneri (kanti) za lokalno
odlagawe na cvrstiot otpad
II. Odstranuvawe na divite deponii
Akcija 6. Izrabotka na katastar na divi deponii vo Op{tinata Akcija 7. Otstranuvawe na divite deponii i rekultivacija na prostorot
III. Re{avawe na problemot so deponirawe na izumrena stoka i konfiskati
Akcija 8. Izrabotka na proekt (studija) za re{avawe na problemot so izumrena stoka i konfiskati
Akcija 9. Rekultivacija na postojnite jami (deponii) za izumrena stoka
IV. Edukacija na javnosta za sovremeno deponirawe na cvrstiot otpad
Akcija 10. Edukativen proekt za podignuvawe na javnata svest za namaluvawe, separirawe i reciklirawe na cvrstiot otpad
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
71
5.4
.4.
Vr
ed
nu
va
we n
a a
kc
ii
te
Kri
teri
umi za vre
dnuv
awe
Red
. br
Akc
ija
Teh
ni~k
a pr
imen
a
Efik
asno
st za
namal
uvaw
e na
ri
zici
Tro
{oc
i Vre
me na
im
plem
enta
cija
Pri
fat
eno
od ja
vnosta
Zak
onsk
a po
ddr{
ka
Vku
pna
vred
nost
3+4+
5+6+
7+8
Ran
gira
we
1.
Izgra
dba na
san
irar
na
region
alna
dep
onija
* * *
* * *
* *
* *
* * *
* * *
16
I
2.
Izgra
dba na
pre
tova
rni
stan
ici za cvr
st otp
ad
* * *
* * *
* *
* * *
* * *
14
II
3.
Rek
ulti
vira
we na
po
stojna
ta gra
dska
dep
onija
* * *
* * *
* *
* * *
* * *
* * *
17
I
4.
Obn
ovuv
awe i zgol
emuv
awe
na vozni
ot par
k za sob
iraw
e na
cvr
st otp
ad
* * *
* * *
* *
* * *
* * *
* * *
17
I
5.
Obe
zbed
uvaw
e na
pot
rebe
n br
oj kon
tejner
i (kan
ti) za
loka
lno od
lagawe na
cv
rsti
ot otp
ad
* * * *
* * *
* * *
* * *
* * *
18
I
6.
Izrab
otka
na ka
tastar
na
divi
dep
onii
vo Op{
tina
ta
* * *
* * *
* *
* * *
* * *
* * *
17
I
7.
Otstr
anuv
awe na
div
ite
depo
nii i re
kult
ivac
ija na
pr
osto
rot
* * *
* * *
* *
* * * *
* * *
15
II
8.
Izrab
itka
na pr
oekt
(stu
dija) za re{
avaw
e na
pr
oble
mot
so izum
rena
stok
a i ko
nfis
kati
* * *
* * *
* *
* * *
* * *
* * *
17
I
9.
Rek
ulti
vaci
ja na po
stojni
te
jami (dep
onii
) za izumre
na
stok
a * * *
* * *
* *
* * *
* * *
* * *
17
I
10.
Edu
kati
ven pr
oekt
za
podi
gnuv
awe na
javn
ata svest
za nam
aluv
awe sepa
rira
we i
reci
klir
awe na
cvr
stio
t ot
pad
* * *
* *
* * *
* * *
* *
* * *
16
I
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
72
5.4
.5.P
la
n z
a i
mp
lem
en
ta
ci
ja
Pre
pora
~ana
akc
ija
Sub
jekt
za im
plem
enta
cija
Per
iod na
im
plem
enta
cija
Pro
cene
t bu
xet
Izvor
i na
fin
ansi
rawe
1. I
zgra
dba na
san
irar
na
region
alna
dep
onija
-JKP "Kom
unal
ec"
-M@SPP
-Lok
alna
sam
oupr
ava
K
- JK
P "Kom
unal
ec"
- M@SPP
- Fon
d za `
ivot
na sre
dina
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
2.Izgra
dba na
pre
tova
rni
stan
ici za cvr
st otp
ad
-JKP "Kom
unal
ec"
-Fon
d za kom
unal
ii
-Lok
alna
sam
oupr
ava
-Mesni
zae
dnic
i
S
- JK
P "Kom
unal
ec"
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
- M@SPP
3.Rek
ulti
vira
we na
po
stojna
ta gra
dska
dep
onija
- JK
P "Kom
unal
ec"
-Fon
d za kom
unal
ii
-Lok
alna
sam
oupr
ava
K
- JK
P "Kom
unal
ec"
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
- M
@SPP
4.Obn
ovuv
awe i zgol
emuv
awe
na vozni
ot par
k za sob
iraw
e na
cvr
st otp
ad
-JKP "Kom
unal
ec"
-Fon
d za kom
unal
ii
-Lok
alna
sam
oupr
ava
-Mesni
zae
dnic
i K
- JK
P "Kom
unal
ec"
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
- Gra
|anski
sam
opri
done
s - Me|un
arod
ni don
acii
5.Obe
zbed
uvaw
e na
pot
rebe
n br
oj kon
tejner
i (kan
ti) za
loka
lno od
lagawe na
cv
rsti
ot otp
ad
-JKP "Kom
unal
ec"
-Lok
alna
sam
oupr
ava
-Mesni
zae
dnic
i K
- JK
P "Kom
unal
ec"
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
- Gra
|anski
sam
opri
done
s 6.Izrab
otka
na ka
tastar
na
divi
dep
onii
vo Op{
tina
ta
-JKP "Kom
unal
ec"
-Lok
alna
sam
oupr
ava
-Mesni
zae
dnic
i K
- JK
P "Kom
unal
ec"
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
- Gra
|anski
sam
opri
done
s 7. O
tstr
anuv
awe na
div
ite
depo
nii i re
kult
ivac
ija na
pr
osto
rot
-JKP "Kom
unal
ec"
-Lok
alna
sam
oupr
ava
-Mesni
zae
dnic
i S
- JK
P "Kom
unal
ec"
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
- Gra
|anski
sam
opri
done
s
8.Izrab
otka
na pr
oekt
(stu
dija) za re{
avaw
e na
pr
oble
mot
so izum
rena
sto
ka
- JK
P "Kom
unal
ec"
-Lok
alna
sam
oupr
ava
-Mesni
zae
dnic
i K
- JK
P "Kom
unal
ec"
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
73
Pre
pora
~ana
akc
ija
Sub
jekt
za im
plem
enta
cija
Per
iod na
im
plem
enta
cija
Pro
cene
t bu
xet
Izvor
i na
fin
ansi
rawe
i ko
nfis
kati
- Gra
|anski
sam
opri
done
s 9.Rek
ulti
vaci
ja na
postojni
te ja
mi (dep
onii
) za
izum
rena
sto
ka
- JK
P "Kom
unal
ec"
-Lok
alna
sam
oupr
ava
-Mesni
zae
dnic
i S
- JK
P "Kom
unal
ec"
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
- Gra
|anski
sam
opri
done
s
10.Edu
kati
ven pr
oekt
za
podi
gnuv
awe na
javn
ata svest
za nam
aluv
awe na
cvr
stio
t ot
pad
-JP "Kom
unal
ec"
-NVO
-Obr
azov
ni insti
tuci
i -L
okal
na sam
oupr
ava
-Mesni
zae
dnic
i
K
- JK
P "Kom
unal
ec"
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
- Gra
|anski
sam
opri
done
s
Zab
ele{
ka: M
@SPP - M
iniste
rstv
o za `
ivot
na sre
dina
i pro
stor
no pla
nira
we
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
74
5.5. Za{tita na po~vite
5.5.1. Analiza na sostojbata
Op{tina Prilep e raspolo`ena vo severniot del na "Prilepsko Pole", zemjodelsko podra~je na koe obele`je mu davaat oranicite, lozovite nasadi, gradinarskite kulturi, ovo{trnicite i pasi{tata.
Hetegorogenosta na prirodnite uslovi na prostorot na op{tinata uslovile i dosta heterogen pokriva~, pa na prostorot na op{tinata se javuvaat razni tipovi na po~vi so mnogu pove}e pottipovi. Karakteristi~no za op{tina Prilep e {to po~venite tipovi od I, II i III klasa se zastapeni vo pogolem del na zapadniot del od op{tinata, dodeka vo isto~niot del glavno se sre}avaat po~vi od IV do VI bonitetna klasa.
Spored proizvodnite svojstva na po~vite, vo najgolem del se zastapeni po~vi od III - V bonitetna klasa. Tretata grupa po~vi se odlikuva so umereno-blag naklon (8-1600), poradi {to erodiranosta e posilno izrazena otkolku vo II bonitetna klasa i solumot e umereno dlabok, a plodnosta umerena. Brojot na kulturite e limitiran, a pri koristewe na povr{inite treba da se prezemat seriozni merki za za{tita na po~vite od erozija. Vo ~etvrta grupa spa|aat silno erodirani povr{ini, koi davaat poniski prinosi. Brojot na kulturi e ograni~en i bara intenzivna primena na antierozivni merki. Po~vite od V i VI kategorija ne mo`at da se koristat za zemjodelie od razli~ni pri~ini: strmni nakloni, silna erodiranost, plitkost i skeletnost na profilot, nepogodni klimatski uslovi, zasolenost i alkaliziranost (haloformni po~vi).
Strukturata na povr{ini po plodnost uka`uva na po~vi koi se odlikuvaat so golema plodnost, odnosno na 87% ima {umi, pasi{ta, livadi, nasadi, nivi i bav~i.
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
75
Str
uktura
na pr
oduk
tivn
o zemji{te
40%
22%
37%
1%
{um
i
pasi{ta i liv
adi
nasadi
nivi
i bav~i
NEOBRABOTLIVO ZEMJI
[TE
NEPRODUKTIVNO ZEMJI
[TE
ka
tastar
ska
op{ti
na
[um
a Pa si{ te
trs ti
ka li
vada
niva
grad
i na
ov
o{
tar ni
k lo
zje
dvor
grob
i{ta
ku
}a /
zgra
da
nepl
odno
pat /
@el
ezni
ca
ver.
objekt
vo
da
total
PRILEP
11,002.1
17,846.5
0.6
1,682.9
17,967.9
109.4
172.3
402.0
319.7
20.9
141.9
3,950.8
906.0
0.7
1,113.7
55,637.5
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
76
Vkupnata obrabotliva povr{ina vo op{tinata iznesuva 18.248 ha, {to iznesuva 33% od vkupnata povr{ina na Op{tinata. Vo strukturata na obrabotlivoto zemji{te dominiraat nivite i bav~ite so 96,5%, potoa lozjata (2%), i ovo{tarnici (1,5%). Neobrabotenoto zemji{te iznesuva 30.530 ha, odnosno 54,9% od vkupnata povr{ina. Vo taa struktura dominantno mesto imaat pasi{tata so 58,5% i {umite so 36,0%, odnosno 12,1% e neproduktivno zemji{te.
Mehanizacijata i hemizacijata vo zemjodelieto bele`i porast. Koristeweto na zemji{teto vo sferi nadvor od zemjodelieto i {umarstvoto,
osobeno vo poslednive decenii ima rapiden rast posebno vo op{tina Prilep. Intenziviraweto na procesite na industrijalizacija i urbanizacija dovede do transformacija na zna~itelen del od obrabotlivoto zemji{te, so tendencija za u{te pogolema transformacija.
Vo dosega{nite istra`uvawa na procesite na devastacija na `ivotniot prostor, zemji{teto ne be{e podednakvo tretirano kako ostanatite sferi na ekosistemot. Mo`ebi pri~inite za vakviot odnos le`at i vo ubeduvaweto deka zemji{teto e rezistentno na zagaduvawe i deka rezervite se golemi. No koga posledicite od degradacija po~naa da dobivaat zabele`itelni, pa nekade i alarmantni razmeri, po~na da se posvetuva vnimanie i na ovoj problem.
Pri~ini za razoruvawe na po~veniot sloj osven erozivnite procesi, uni{tuvawe na {umskiot fond i ogoluvawe na zemji{teto, se i promenite vo fizi~ko-hemiskata struktura na po~vite pod vlijanie na prekumerna upotreba na agrohemiski sredstva, kako i so talo`ewe na sedimenti od zagadeniot vozduh.
Poroite predizvikuvaat ispirawe i odnesuvawe na po~veniot sloj, osobeno negovite hranlivi organski i mineralni materii koi se neophodni za rastitelniot svet. Postojanoto devastirawe na {umskata pokrivka, nepravilnata obrabotka na zemjodelskite povr{ini, doveduvaat do ispirawe i degradirawe na plodonosnite sloevi i nivno pretvarawe vo povr{ini so namalena proizvodna sposobnost. Vo ramni~arskite predeli, pak doa|a do natrupuvawe na nanosi vrz obrabotlivoto zemji{te, taka da erozijata vkupno doveduva do osiroma{uvawe na zemji{teto vo kvalitatvna i kvantitativna smisla.
Upotrebata na agrohmiski sredstva i meliorativni sistemi vo zemjodelieto dava poizrazeni ekonomski efekti, no od druga strana nivnata prekumerna upotreba ima niza negativni efekti. Imeno, primenata na hemiski materii vo procesot na zemjodelsko proizvodstvo, prenosot i deponiraweto na otrovni materii i vlijanieto na zagadeniot vozduh i vodi koi se primenuvaat za navodnuvawe, imaat vlijanie vrz hemiskiot sostav na po~vata. Promenata na hemiskiot sostav negativno se odrazuva vrz nejzinite ekolo{ki i ekonomski vrednosti. Hemiskoto zagaduvawe na zemji{teto se reperkuira vrz kvalitetot i produktivnosta na po~vata, kvalitetot i kvanitetot na proizvodstvoto i indirektno vrz kvalitetot na vodite i vozduhot.
Za sostojbite so hemiskata zagadenost i zagaduvawe na zemji{teto mo`e da se dava samo aproksimativna ocenka vrz osnova na rezultatite od skromnata nau~no-istra`uva~ka rabota na oddelni institucii za stepenot na zastapenost na otrovni hemiski materii vo po~vata, zemjodelskite i sto~arski proizvodi i koli~inata na primeneti pesticidi i ve{ta~ki |ubriva.
Skromnite istra`uvawa uka`uvaat na ostatoci od primeneti sredstva za za{tita na rastenijata i ve{ta~ki |ubriva vo zemji{teto, kako i prisustvo na odredeni hemiski materii vo zemjodelskite i sto~arski proizvodi nad dozvolenite granici, {to gi pravi ovie proizvodi neupotreblivi za konsumacija. Ova upatuva na neophodnosta od vospostavuvawe na sistem za sledewe na sostojbata na zagadenost na zemji{teto. Rezultatite od vospostavuvawe na vakov sistem se ekonomski (namaleni tro{oci, poradi namalena upotreba na sredstva za za{tita) i ekolo{ki koi se
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
77
ogledaat vo sozdavawe uslovi za trajno koristewe na zemji{teto bez posledici po negovite proizvodstveni potencijali.
Upotrebata na ve{ta~ki |ubriva treba da se vr{i spored bonitetot na zemji{teto, no nema istra`uvawa za koli~inata od upotrebenite sredstva koi ostanuvaat vo po~vata i mo`at da se koristat od narednata kultura (osobeno pri monokulturno proizvodstvo) i za nivnoto vlijanie vrz kvalitetot na mikrofaunata i hemiskiot sostav na po~vata, stepenot na nivna apsorpcija vo proizvodite i vlijanieto vrz nivniot kvalitet. Ovie istra`uvawa bi gi racionalizirale tro{ocite na proizvodstvoto i bi vlijaele vrz za{tita na zemji{teto i voop{to `ivotnata sredina.
Primenata na hemiski sredstva vo individualniot sektor se karakterizira so ponekoga{ nestru~na upotreba na pesticidi i ve{ta~ki |ubriva, {to preku zagaduvawe na po~vite se prenesuva i vlijae i vrz kvalitetot na `ivotnata sredina.
Vo agrokompleksite se upotrebuvaat dva tipa na hemikalii: pesticidi i mineralni |ubriva koi dokolku se primenuvaat spored upatstvata za za{tita, pretstavuvaat mnogu mal rizik po ~ovekovoto zdravje i `ivotnata sredina. Nivnata nesoodvetna aplikacija mo`e da dovede do poremetuvawe na zdravjeto na lu|eto, `ivotnite, rastenijata i celata biosfera. Vo privatniot sektor bidej}i ne se ispituva plodnosta na po~vata, ne mo`e da stane zbor za plansko |ubrewe kako od ekolo{ki, taka i od ekonomski aspekt. Nekoi od pesticidite imaat visoka toksi~nost, taka da sosema mali koli~ini mo`e da predizvikaat te{ki truewa. Poradi toa e neophodna kontrola na plodnosta na po~vata po primena na |ubrivata.
Pesticidite se delat na: - Insekticidi - vlijaat vrz uni{tuvawe na insektite; - Fungicidi - vlijaat vrz uni{tuvawe na gabite; - Rodenticidi - Uni{tuvaat gluvci i dr. glodari; - Herbicidi - uni{tuvaat pleveli; - Regulatori na rastot
Godi{noto koli~estvo na upotrebeni pesticidi i ve{ta~ki |ubriva vo op{tina Prilep iznesuva:
- sredstva za za{tita 4350kg - ve{ta~ki |ubriva 770 toni (azot 8%, fosfor 22%, kalium 20%) - organski |ubriva
Potro{uva~ka na ve{ta~ki |ubriva i sredstva za za{tita na rastenijata vo zemjodelskite pretprijatija i zemjodelskite zadrugi vo kilogrami (Izvor: Dr`aven zavod za statistika)
Ve{ta~ki |ubriva 2001
Ve{ta~ki |ubriva 2002
Sredstva za za{tita na rastenijata
2001
Sredstva za za{tita na rastenijata
2002 Prilep 208072 156650 6827 12627
Hidrotehni~kite melioracii koi pretstavuvaat osnova za zgolemuvawe na proizvodstvoto zafa}aat 30% od obrabotlivite povr{ini, {to se u{te ne e dovolno, imaj}i gi vo predvid klimatskite uslovi, a osobeno nedovolnite koli~ini vrne`i. Pod sistem za navodnuvawe vo op{tinata se nao|aat 5.400ha, a se navodnuvaat samo 2.500ha. Na~inot na navodnuvawe e povr{insko, so do`dewe, a kako izvori za navodnuvawe se rekite, akumulaciite: "Prilepskoto ezero", "Voklovo 1 i 2", "Belovodica" i "Pletvar", so vkupno zafatena koli~ina na voda 30.000m3/den so dobar kvalitet na vodata i 20% zagubi vo sistemot.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
78
Za spre~uvawe na po~vite od poplavi potrebna e doizgradba na obodni kanali i usmeruvawe na povr{inskite vodi, vo najbliskite recipienti.
Za spre~uvawe na {tetnite vlijanija na hemiskite preparati i ve{ta~ki |ubriva vrz `ivotnata sredina se prepora~uva orientacija kon aplikacijata na bio-tehnologii, odnosno upotreba na bio-pesticidi i organski |ubriva za dobivawe na ekolo{ki ~isti i zdravi proizvodi. Za taa cel e mo`no koristewe na iskustva od nekoi aziski zemji (pred se Japonija) koi gi primenuvaat ovie tehnologii. Biopesticidite pretstavuvaat `ivi organizmi, mikroorganizmi ili proizvodi na nivnite `ivotni procesi. Higienskite prednosti od upotreba na biopesticidite se:
- otsustvo na negativni efekti vrz florata i faunata, - otsustvo na zagaduvawe na `ivotnata sredina, - otsustvo na rezidui (ostatoci) vo hranlivite produkti, - neregistrirana otpornost kon niv
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
79
5.5
.2.
De
fi
ni
ra
we n
a e
ko
lo
{k
ite
pr
ob
le
mi
Mo`
ni {
tetn
i vl
ijan
ija
Eko
lo{ki
pro
blem
Gla
ven izvo
r Gla
vni
zagaduva
~i
^ov
ekov
o zdra
vje
@iv
otna
sred
ina
Kva
lite
t na
`iv
ot
1.Zagad
uvaw
e na
po~
vata
od up
otre
ba
na hem
iski
sre
dstv
a - zemjode
lski
or
gani
zaci
i - in
divi
dual
ni
proi
zvod
itel
i
-akt
ivni
mat
erii
vo
hemiski
te
sred
stva
- ak
utni
tru
ewa
- hr
oni~
ni
respir
ator
ni
zabo
luva
wa
- ka
ncer
ogen
i zabo
luva
wa
2.Zagad
uvaw
e na
po~
vata
od
tehn
olo{
ka vod
a - pr
erab
otuv
a~i
ma mer
mer
i i
gran
ityi
-mem
erna
i
gran
itna
pr
a{in
a
- re
spir
ator
ni
zabo
luva
wa
3.Ner
egul
iran
i te
kovi
na po
rojni
vodi
i pop
lavi
- do
`d, top
ewe na
sneg
-nan
os na
pesok, mil
, ka
mew
a,
osta
toci
od
rasten
ija
- cr
evni
zabo
luva
wa
4.Nestr
u~na
upo
treb
a na
hem
iski
pr
epar
ati i ve
{ta
~ki |ubr
iva
- in
divi
dual
ni
proi
zvod
itel
i -akt
ivni
mat
erii
vo
hemiski
te
sred
stva
- ak
utni
tru
ewa
- hr
oni~
ni
- re
spir
ator
ni
zabo
luva
wa
- ka
ncer
ogen
i zabo
luva
wa
- de
grad
iraw
e na
flo
rata
i
fau
nata
- vl
ijan
ie vrz
biol
o{ka
ta
raznov
idno
st
-nar
u{uv
awe na
zdr
avjeto
na
popu
laci
jata
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
80
5.5.3. Plan na akcii
Za re{avawe na problemot na za{tita na po~vite od zagaduvawe se prepora~uvaat slednite akcii:
Namaluvawe na koli~inata na upotrebuvani hemiski sredstva
Akcija 1. Upotreba na pomalku toksi~ni hemiski preparati Akcija 2. Namaluvawe na koli~inata na upotrebeni hemiski preparati
Orientacija na zemjodelskoto proizvodstvo kon ekolo{ki zdravi tehnologii
Akcija 3. Primena na bio-pesticidi Akcija 4. Primena na prirodni-organski |ubriva
Upotreba na sovremeni tehnologii vo proizvodnite kapaciteti
Akcija 5. Obezbeduvawe na sistemi za talo`ewe na vodata, koja e proizvod od tehnolo{kiot proces (prerabotuva~i na mermeri i graniti)
Re{avawe na problemot so poroite i poplavite
Akcija 6. Regulirawe na porojni vodi i poplavi
Sledewe (monitoring) na kvalitetot na po~vite
Akcija 7. Otvarawe na laboratorija za sledewe na kvalitetot na po~vite (sodr`ina na te{ki metali i pedolo{ki ispituvawa na po~vite)
Edukacija na proizvoditelite
Akcija 8. Edukacija na zemjodelskite proizvoditeli za orientacija kon bio-tehnologii, namaluvawe na primena na Hemiski preparati i merki za za{tita na po~vata (davawe na upatstva za koristewe na po~vite).
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
81
5.5
.4.
Vr
ed
nu
va
we n
a a
kc
ii
te
Kri
teri
umi za vre
dnuv
awe
Red
. br
Akc
ija
Teh
ni~k
a pr
imen
a Efik
asno
st za
namal
uvaw
e na
ri
zici
Tro
{oc
i Vre
me na
im
plem
enta
ci
ja
Pri
fat
enost
od ja
vnosta
Zak
on
ska po
ddr
{ka
Vku
pna
vred
nost
3+4+
5+6+
7+8
Ran
gira
we
1.
Upo
treb
a na
pom
alku
tok
si~n
i he
miski
pre
para
ti
* * *
* *
* *
* * *
* * *
* * *
16
II
2.
Nam
aluv
awe na
kol
i~in
ata na
up
otre
beni
hem
iski
pre
para
ti
* * *
* * *
* * *
* *
* *
* * *
16
I
3.
Pri
men
a na
bio
-pesti
cidi
* * *
* * *
* *
* *
* *
* * *
15
II
4.
Pri
men
a na
pri
rodn
i-or
ganski
|ubr
iva
* * *
* * *
* *
* * *
* *
* * *
15
II
5.
Obe
zbed
uvaw
e na
siste
mi za
talo
`ew
e na
vod
ata, koja e
proi
zvod
od te
hnol
o{ki
ot
proc
es (pr
erab
otuv
a~i na
mer
mer
i i gran
iti)
)
* * *
* * *
* *
* * * *
* * *
15
II
6.
Regul
iraw
e na
por
ojni
vod
i i
popl
avi
*
* * *
* *
* *
* * *
* *
13
II
7.
Otv
araw
e na
lab
orat
orija za
sled
ewe na
kvali
teto
t na
po
~vit
e (sod
r`in
a na
te{
ki
met
ali i pe
dolo
{ki
isp
ituv
awa
na po~
vite
)
* * *
* *
* *
* * *
* * *
* * *
17
I
8.
Edu
kaci
ja na zemjode
lski
te
proi
zvod
itel
i za ori
enta
cija
kon bi
o-te
hnol
ogii
, na
mal
uvaw
e na
pri
men
a na
he
miski
pre
para
ti i mer
ki za
za{ti
ta nap
o~va
ta.
* * *
* * *
* * *
* * *
* * *
* * *
18
I
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
82
5.5
.5.
Pl
an
za
im
pl
em
en
ta
ci
ja
Pre
pora
~ana
akc
ija
Sub
jekt
za
impl
emen
taci
ja
Per
iod na
im
plem
enta
cija
Pro
cene
t bu
xet
Izvor
i na
fin
ansi
rawe
1.Upo
treb
a na
pom
alku
tok
si~n
i he
miski
pre
para
ti
- Zem
jode
lski
stop
anstva
- Ind
ivid
ualn
i zemjode
lski
pr
oizvod
itel
i - Lok
alna
sam
oupr
ava
S
- Zem
jode
lski
sto
panstv
a - Ind
ivid
ualn
i zemjode
lski
pr
oizvod
itel
i - Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
2.Nam
aluv
awe na
kol
i~in
ata na
up
otre
beni
hem
iski
pre
para
ti
- Zem
jode
lski
stop
anstva
- Ind
ivid
ualn
i zemjode
lski
pr
oizvod
itel
i - Lok
alna
sam
oupr
ava
S
- Zem
jode
lski
sto
panstv
a - Ind
ivid
ualn
i zemjode
lski
pr
oizvod
itel
i - Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
3.Pri
men
a na
bio
-pesti
cidi
- Zem
jode
lski
stop
anstva
- Ind
ivid
ualn
i zemjode
lski
pr
oizvod
itel
i - Lok
alna
sam
oupr
ava
S
- Zem
jode
lski
sto
panstv
a - Ind
ivid
ualn
i zemjode
lski
pr
oizvod
itel
i - Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
4.Pri
men
a na
pri
rodn
i-or
ganski
|ubr
iva
- Zem
jode
lski
stop
anstva
- Ind
ivid
ualn
i zemjode
lski
pr
oizvod
itel
i - Lok
alna
sam
oupr
ava
S
- Zem
jode
lski
sto
panstv
a - Ind
ivid
ualn
i zemjode
lski
pr
oizvod
itel
i - Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
5.Obe
zbed
uvaw
e na
siste
mi za
talo
`ew
e na
vod
ata, koja e
proi
zvod
od te
hnol
o{ki
ot pro
ces
(pre
rabo
tuva
~i na mer
mer
i i
gran
iti)
-sto
panski
organ
izac
ii
S
-sto
panski
organ
izac
ii
6.Regul
iraw
e na
por
ojni
vod
i i
popl
avi
- Lok
alna
sam
oupr
ava
-M@SPP
S
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- M@SPP
7.Otv
araw
e na
lab
orat
orija za
sled
ewe na
kvali
teto
t na
po~
vite
(sod
r`in
a na
te{
ki met
ali i
- Lok
alna
sam
oupr
ava
-M@SPP
K
-V
lada
na RM
-M@SPP
-Fon
d za `
ivot
na sre
dina
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
83
Pre
pora
~ana
akc
ija
Sub
jekt
za
impl
emen
taci
ja
Per
iod na
im
plem
enta
cija
Pro
cene
t bu
xet
Izvor
i na
fin
ansi
rawe
pedo
lo{ki
isp
ituv
awa na
po
~vit
e)
-Lok
alna
sam
oupr
ava
-Me|un
arod
ni don
acii
- Nau
~no istr
a`uv
a~ki
ins
titu
cii
8.Edu
kaci
ja na zemjode
lski
te
proi
zvod
itel
i za ori
enta
cija kon
bi
o-te
hnol
ogii
, nam
aluv
awe na
pr
imen
a na
hem
iski
pre
para
ti i
mer
ki za za{ti
ta na po
~vat
a.
-Lok
alna
sam
oupr
ava
-M@SPP
-NVO
-Obr
azov
ni i dr.
instit
ucii
K
Lok
alna
sam
oupr
ava
-M@SPP
- Nau
~no istr
a`uv
a~ki
ins
titu
cii
Zab
ele{
ka: M
@SPP - M
iniste
rstv
o za `
ivot
na sre
dina
i pro
stor
no pla
nira
we
N
VO- ne
vlad
ini or
gani
zaci
i
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
84
5.6. Za{tita na {umite
5.6.1. Analiza na sostojbata
Vkupnata povr{ina na op{tina Prilep e 511,97km2, od toa pod {uma e 11.002ha ili 21,5%.
So {umite stopanisuva JP "Makedonski {umi" podru`nica "Crn Bor" Prilep i toa so 6 {umsko stopanski edinici od koi 2 se vo Prilepska op{tina: Derven-Nikodin i Carevi}-Dren-Belovodica.
Najgolem del e niskosteblena lisjarska {uma, koja se koristi za ogrevno drvo, pomal del visokosteblena iglolisna {uma koja se koristi za tehni~ko drvo i mal del visokosteblena lisjarska {uma koja se koristi za ogrevno drvo.
Godi{niot se~iv etat e 37.043 m3 drvo od koi 9.021 m3 e tehni~ko drvo a 28.022 m3 e ogrevno drvo. Ovaa koli~ina na ogrevno drvo ne gi zadovoluva potrebite na gra|anite i stopanskite subjekti vo Prilep, pa se vr{i dotur na u{te okolu 20.000 m3 drvo od okolnite op{tini, glavno preku privatni prevoznici i trgovski dru{tva.
Vkupnata povr{ina predvidena za po{umuvawe e 303,77ha, a do sega po{umeni se 73,50ha, od koi 10,50 se neuspe{ni.
Ovie podatoci se odnesuvaat na va`nosta na {umskostopanskite osnovi koja trae 10 godini, a se odnesuva na periodot od 1992 god - 2009 god. i se izvadeni za period od 1 godina.
So noviot Zakon za {umi od 1997g. poleza{titnite pojasi se izzemeni od {umskite povr{ini i nivnata za{tita i odr`uvawe e vo ingerencija na lokalnata samouprava. Del od ovie pojasi se uni{teni i degradirani, a del se obnoveni. Toa e rezultat na aktivnostite na {umarite (ostvaruvawe profit od drvna masa bez da se neguva ili posadi novo drvo), zemjodelcite (pro{iruvawe na obrabotlivi povr{ini za smetka na {umski pojasi), sto~arite (ispa{a na stoka) i naselenieto (drvokradstvo i urbanizacija).
Kvalitetni {umi se javuvaat na nadmorska viso~ina nad 1.000m. [umite imaat stopansko i ekonomsko zna~ewe (proizvodstvo na drvna masa i
finalni proizvodi), ovozmo`uvaat za{tita od erozija, proizvodstvo na sekundarni proizvodi (pe~urki, bobinki i dr), vlijaat vrz razvoj na turizmot, lovot i rekreacijata. Zna~ajni se za odr`uvawe na biodiverzitetot, osobeno nekoi vidovi dive~ koi se za{titeni. Uni{tuvaweto na poleza{titnite pojasi zna~i naru{en `ivoten prostor na mnogu vidovi insekti, gabi, rastenija, ptici, vleka~i. [umite se modifikatori na klimatskite karakteristiki preku mikroklimatskite promeni koi mo`e da go predizvikuvaat, taka da nivnoto uni{tuvawe doveduva i do vlo{uvawe na mikroklimatskite uslovi. [umite imaat pozitivno vlijanie vrz zdravjeto na ~ovekot, `ivotnata sredina i voop{to kvalitetot na `iveeweto.
Pozna~ajni bolesti koi se javuvaat na {umskite drva vo Prilepska op{tina se:
- Borov ~etnik, thaumatopaea pitiokampa, koj se javuva na borot na povr{ina od okolu 200 ha i toa do 800 m nadmorska viso~ina. Ovaj {tetnik mehani~ki e otstranuvan, a izvr{eni se i dve avionski tretirawa vo 2002 i 2003 godina. Efektot od ova tretirawe ne e celosen, odnosno ovaj {tetnik e mnogu te{ko celosno da se uni{ti.
- Potkorewaci na borot, me|utoa da ne dojde do ekspanzija na ovaj {tetnik, u{te pri samata se~a se vr{i lupewe na korata na pewu{kata i steblata, taka da ovaj {tetnik ne predizvikuva nekoi posebni problemi.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
85
- Gaba na borot na lokalitetot Omec, Semanium verucinosum i Sterium s.s.p.koja ne e tretirana.
Mnogu ~esti vo Prilepska op{tina se i po`arite, poradi toa se premenuva pravewe na prosek.
[umite pretstavuvaat lovnoproduktivni povr{ini i `iveali{ta za razni vidovi na krupen i siten dive~ (vlaknest i perjast).
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
86
5.6
.2.
De
fi
na
raw
e n
a e
ko
lo
{k
ite
pr
ob
le
mi
Mo`
ni {
tetn
i vl
ijan
ija
Eko
lo{ki
pro
blem
Gla
ven izvo
r Gla
vni
zagaduva
~i
^ov
ekov
o zdra
vje
@iv
otna
sre
dina
Kva
lite
t na
`iv
ot
1.Ned
ovol
en {
umski fon
d -legal
na i nel
egal
na
se~a
-bol
esti
-ele
men
tarn
i ne
pogodi
-ispa{
a na
sto
ka vo
mla
da {
uma
-po`
ari
-~ov
ekot
-gab
i, insek
ti
-po~
va
-kli
mat
ski
uslo
vi
-respi
rato
rni
zabo
luva
wa
-kan
cero
geni
bo
lesti
-kar
diov
asku
larn
i zabo
luva
wa
-Nam
aluv
awe na
bi
odiv
erzite
tot
2.Uni
{tu
vawe na
po
leza{ti
tni po
jasi
-legal
na i nel
egal
na
se~a
-nek
ontr
olir
an urb
an
razvoj
-ispa{
a na
sto
ka
-po`
ari
-~ov
ekot
-ind
irek
tni ef
ekti
(m
ikro
klim
atskit
e pr
omen
i pr
edizvi
kuva
at
zgol
emuv
awe na
pr
ocen
tot na
re
spir
ator
ni
zabo
luva
wa
-nar
u{en
i stan
i{ta
na mno
gu
vido
vi insek
ti,
gabi
, raste
nija,
ptic
i i dr
.
3. Bol
esti
kaj {
umit
e - bo
rov ~e
tnik
po
tkor
ewac
i gabi
-Nam
aluv
awe na
bi
odiv
erzite
tot
4. P
o`ar
i -~ov
ekot
-visok
i te
mpe
ratu
ri
-Nam
aluv
awe na
bi
odiv
erzite
tot
-nam
alen
i ek
onom
ski
efek
ti
-nam
alen
i pr
inos
i vo
zemjode
liet
o -zgole
men
a er
ozija na
zemji{te
to
-nam
alen
a za{ti
ta od veter
-nar
u{en
i mik
rokl
imat
sk
i uslo
vi
-nam
alen
i uslo
vi za
rekr
eaci
ja
-nee
stetski izgled
na
pejza`
ot
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
87
5.6.3. Plan na akcii za re{avawe na problemot:
Za za{tita na {umskite pojasi vo Op{tinata kako isklu~itelno zna~aen ekosistem, se prepora~uvaat slednite akcii:
Pro{iruvawe i obnovuvawe na {umskite povr{ini
Akcija 1. Po{umuvawe na golinite Akcija 2. Obnova na degradiranite {umski pojasi
Za{tita na {umskite pojasi
Akcija 3. Revitalizacija na postojnite i podigawe novi {umski pojasi za za{tita na obrabotlivite povr{ini
Akcija 4. Sproveduvawe merki za zajaknata kontrola i sankcionirawe na divata se~a
Za{tita na {umite od po`ari
Akcija: 5. Odr`uvawe i probivawe na {umski pati{ta i prosek
Za{tita na {umite od bolesti
Akcija 6. Mehani~ki i hemiski tretman na {umite, zastapenost na multikulturi
Edukacija na javnosta
Akcija 7. Edukativen proekt za zna~ewe, za{tita i obnova na {umskiot fond
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
88
5.6
.4.
Vr
ed
nu
va
we n
a a
kc
ii
te
i u
tv
rd
uv
aw
e n
a p
ri
or
eti
Kri
teri
umi za vre
dnuv
awe
Red
. Br.
Akc
ija
Teh
ni~k
a pr
imen
a Efik
asno
st za
namal
uvaw
e na
ri
zici
Tro
{oc
i Vre
me na
im
plem
enta
cija Pri
fat
eno od
javn
osta
Zak
onsk
a po
ddr{
ka
Vku
pna
vred
nost
3+4+
5+6+
7+8
Ran
gira
we
1.
Po{
umuv
awe na
gol
init
e * * *
* *
* * *
* *
* * *
* * *
16
II
2.
Obn
ova na
degra
dira
nite
{um
ski po
jasi
* * *
* *
* *
* *
* *
* * *
15
II
3.
Rev
ital
izac
ija na
po
stojni
te i pod
igaw
e no
vi
{um
ski po
jasi za za{ti
ta na
obra
botl
ivit
e po
vr{in
i
* * *
* * *
* *
* *
* *
* * *
15
II
4.
Spr
oved
uvaw
e mer
ki za
zajakn
ata ko
ntro
la i
sank
cion
iraw
e na
div
ata
se~a
* * *
* * *
* * *
* * *
* * *
* * *
18
II
5.
Odr
`uv
awe i pr
obiv
awe na
{um
ski pa
ti{ta
i pro
sek
* *
* * *
* *
* *
* *
* *
13
III
6.
Meh
ani~
ki i hem
iski
tr
etman
na {um
ite,
zastap
enost na
mul
tiku
ltur
i
* *
* * *
* *
* * *
* * *
13
III
7.
Edu
kati
ven pr
oekt
za
zna~
ewe, za{
tita
i obn
ova
na {
umskio
t fon
d * * *
* * *
* * *
* * *
* *
* * *
17
II
5.6
.5.
Pl
an
za
im
pl
em
en
ta
ci
ja
Pre
pora
~ana
akc
ija
Sub
jekt
za
impl
emen
taci
ja
Per
iod na
im
plem
enta
cija
Pro
cene
t bu
xet
Izvor
i na
fin
ansi
rawe
Po{
umuv
awe na
gol
init
e
-JP "Mak
edon
ski {um
i"
-Lok
alna
sam
oupr
ava
- Mesni
zae
dnic
i - NVO
- Obr
azov
ni insti
tuci
i
K
- MZ[V
- JP
"Mak
edon
ski {um
i"
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
Obn
ova na
degra
dira
nite
{um
ski
pojasi
-JP "Mak
edon
ski {um
i"
-Lok
alna
sam
oupr
ava
K
- MZ[V
- JP
"Mak
edon
ski {um
i"
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
89
Pre
pora
~ana
akc
ija
Sub
jekt
za
impl
emen
taci
ja
Per
iod na
im
plem
enta
cija
Pro
cene
t bu
xet
Izvor
i na
fin
ansi
rawe
- Mesni
zae
dnic
i - NVO
- Obr
azov
ni insti
tuci
i
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
Rev
ital
izac
ija na
posto
jnit
e i
podi
gawe no
vi {
umsk
i po
jasi za
za{ti
ta na ob
rabo
tliv
ite po
vr{in
i
-JP "Mak
edon
ski {um
i"
-Lok
alna
sam
oupr
ava
- Mesni
zae
dnic
i - NVO
- Obr
azov
ni insti
tuci
i
K
- MZ[V
- JP
"Mak
edon
ski {um
i"
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
Spr
oved
uvaw
e mer
ki za zajakn
ata
kont
rola
i san
kcio
nira
we na
div
ata
se~a
-JP "Mak
edon
ski {um
i"
-Lok
alna
sam
oupr
ava
- Mesni
zae
dnic
i - NVO
- Obr
azov
ni insti
tuci
i
K
- MZ[V
-JP "Mak
edon
ski {um
i"
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
Odr
`uv
awe i pr
obiv
awe na
{um
ski
pati
{ta
i pro
sek
-JP "Mak
edon
ski {um
i"
-Lok
alna
sam
oupr
ava
- Mesni
zae
dnic
i
K
- MZ[V
- JP
"Mak
edon
ski {um
i"
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
Meh
ani~
ki i hem
iski
tre
tman
na
{um
ite zastap
enost na
mul
tiku
ltur
i
-JP "Mak
edon
ski {um
i"
-Lok
alna
sam
oupr
ava
- Mesni
zae
dnic
i - M@SPP
- NVO
- Obr
azov
ni insti
tuci
i
D
- MZ[V
-JP "Mak
edon
ski {um
i"
-Lok
alna
sam
oupr
ava
- Mesni
zae
dnic
i - M@SPP
- Nev
ladi
ni organ
izac
ii
Edu
kati
ven pr
oekt
za zna~
ewe,
za{ti
ta i obn
ova na
{um
skio
t fon
d -JP "Mak
edon
ski {um
i"
-Lok
alna
sam
oupr
ava
-Mesni
zae
dnic
i - NVO
- Obr
azov
ni insti
tuci
i
K
- MZ[V
- JP
"Mak
edon
ski {um
i"
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Gra
|anski
sam
opri
dene
s - Me|un
arod
ni don
acii
Zab
ele{
ka: M
Z[V - M
iniste
rstv
o za zem
jode
lstv
o {um
arstvo
i vod
osto
pans
tvo
NVO- Nev
ladi
ni organ
izac
ii
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
90
5.7. Prirodno nasledstvo
5.7.1. Analiza na sostojbata
^ovekot kako del od prirodata i glaven protagonist vo procesite na nejzinata transformacija, ne mo`e da se otka`e od svoeto pravo na deluvawe i prilagoduvawe na prirodata za zadovoluvawe na svoite potrebi. So toa, se nametnuva kako neminovna potrebata, od vospostavuvawe na odredeni ramki i nasoki na negovoto deluvawe, koe mora da bazira na prethodno nau~no i stru~no prou~uvawe na prirodnite zakonomernosti i vrednosti, niz procesite na inventarizacija, valorizacija i kategorizacija. Najefikasen instrument na sistemot preku koj e mo`no da se naso~uvaat i sinhroniziraat ovie pojavi, pretstavuva planiraweto koe treba da dade usoglasuvawe na funkciite vo prostorot niz odredena organizacija, taka {to, pri sekoja intervencija vo bilo koj del od nego, mora da se vodi smetka za relaciite koi vladeat vo prirodata i za posledicite koi }e proizlezat od intervenciite {to se planiraat za da ne dojde do zagrozuvawe na dinami~nata ramnote`a na ekosistemite, poradi {to potrebno e prezemawe na odredeni za{titni merki i toa paralelno so idejata za planirawe i ureduvawe na sekoj prostor, pred da se pristapi kon bilo kakva intervencija, (princip na aktivna za{tita).
Principot na aktivna za{tita podrazbira vklu~uvawe na za{titata na prirodnite vrednosti pri izrabotkata na prostorni i urbanisti~kite planovi vo site nivoa i fazi na planirawe i donesuvawe.
Imeno, za{titata na prirodnoto nasledstvo, ja opfa}a gri`ata za odr`uvawe na odredeni, izbrani povr{ini ili objekti na `ivata ili ne`ivata priroda, koi poradi nivnite specifi~ni prirodni vrednosti posebno stru~no gi vrednuvame i prostorno gi ograni~uvame. Pri toa, voobi~aeno se istaknuvaat dva osnovni prioda.
Prviot te`i kon potpolno odr`uvawe na prvobitnata priroda, vo taa smisla {to tipi~nite primeri na prirodnata sredina se odr`uvaat vo sosema prvobitna, neizmeneta sostojba, kako rezervati vo najtesno zna~ewe.
Vo drugiot slu~aj, se raboti za za{tita i ureduvawe na podra~jata vo koi posebno se naglaseni prirodnonau~nite celi. Toa se podra~jata vo koi `ivee ~ovekot i vo koi i vo idnina }e `ivee, bez ogled dali e toa postojano `iveewe kako proizvoditel ili pak privremeno kako turist.
Za{titeni podra~ja na teritorijata na op{tina Prilep: se:
1. LOKVI (Prilep) SPR (strog priroden rezervat-za{titen)
Lokalitetot se nao|a vo Gorna Pelagonija, so povr{ina od 25 ha. Toa se nekolku do`dovni lokvi rasfrleni na neobrabotena zasolena po~va koja se koristi kako pasi{te, nasproti seloto Golemo Kowari pokraj patot Prilep-Kru{evo. Dosega ova e edinstven lokalitet za endemi~niot vid Vilinsko rak~e Chirocephalus pelagonicus. Tipi~niot biotop na vidot se nekolkute alkalni temporalni lokvi so visoka sodr`ina na rastvoreni soli. Od biogeografski aspekt vidot pripa|a kon Mediteranskiot kompleks na arborealni elementi, vo epirskata grupa na vidovi koi poteknuvaat od tercierniot refugijalen centar na Jugozapaden Balkan.
Spored Evropskata crvena lista na invrtebratni pretstaviteli za slatkovodni ekosistemi vidot Chirocephalus pelagonicus e smesten vo kategorijata ENDANGERED (EN) b2c. Vo ramkite na rezervatot se sre}avaat i drugi retki vidovi: Imnadia yeyetta, CRITICALLY ENDANGERED (CR), Tanymastix motasi - ENDANGERED (ED) i drugi
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
91
2. TROJACI-KOZJAK (Prilep) NIPR (nau~no istra`uva~ki priroden rezervat-predlog)
Tuka se sre}ava asocijacijata Quercetum trojanae paeonietosum. Toa e karbonaten planinski masiv isto~no od Prilep. Me|u 600 i 900 mnv se pojavuva blago navednata bre~a nad koja ima klin od silikatni karpi do okolu 1100-1200 mnv a nagore se izdigaat strmno dolomitizirani mermeri. Terenot e zaklonet od zimski vetrovi, izlo`en na silna insolacija i bezvoden. Na takov na~in se sozdadeni uslovi za pojava na vidovi koi bez konkurencija mo`e da se razvivaat. Rezervatot zafa}a povr{ina od 1000 ha.
Na karbonatnata bre~a se razvivaat {umski sostoini od makedonskiot dab (Qvercus trojana), so pojava na Paeonia decora, Carex cuspidata, Iris sintenisii. Na otvoren i karpest teren se sre}avaat: Pistacia terebinthus, Jasminum fruticans, Hysopus officinalis, Stachys iva, Stachys horvaticii.
Rezervatot e vo dobra sostojba. Na rezervatot mo`e da mu na{teti vadeweto na mermer, drobeweto na kamen, sobirawe na lekoviti i dekorativni vidovi.
3. MARKOVI KULI (Prilep) SP (spomenik na prirodata-za{titen)
Gromadite nare~eni Markovi Kuli (8 na broj) se nao|aat vo sredi{niot del na Makedonija, severno od gradot Prilep. Niv gi so~inuvaat mnogubrojni, raznovidni mali denudacioni oblici, so prekambrijska starost (procenetata starost na karpite e od 700 milioni do 1 milijarda godini), sostaveni od granitni karpi koi pretstavuvaat izvonredna i fina skulptura na reljefot (vrvovi, ostenci, stolbovi, zapci, blokovi, pe~urki, plo~i, topki, kako i mnogu karakteristi~ni dlabnatini i {uplini vo karpite od gnajs.). Viso~inata na oddelnite gramadi e nad 1000 m. Za{titenoto podra~je se karakterizira so isklu~itelno "surov" pejza`, so specifi~ni geomorfolo{ki pojavi, so neobi~no atraktivni prostori i dobro za~uvani elementi. Od floristi~ki aspekt zna~ajno e prisustvoto na endemi~nite rastenija: Aspelnium macedonicum Kummerle, Verbascum adenanthum Bornm., Centaurea karamani O. & E. Beher et Wad., Moehringia minutiflora Bornm., i Silene viscariopsis Bornm. Od reliktnite rastenija za odbele`uvawe e prisustvoto na Isoetes phrygia (Boiss.).
Lokalitetot zafa}a povr{ina od 2300 ha. Objektot ima nau~no-istra`uva~ko zna~ewe za geomorfologijata i
petrografijata. Isto taka ima i botani~ko zna~ewe i rekreativna namena. Vo blizina na za{titenoto podra~je se vr{i eksploatacija na granodiorit; vo
granicite na objektot izgraden e preliven rezervoar za voda ~ija okolina ne e rekultivirana. Prisutna e nekontrolirana urbanizacija na ju`nite padini na lokalitetot.
4. PRILEPEC (Prilep) SP (spomenik na prirodata-predlog)
Lokalitetot se nao|a severozapadno od manastirot "Prilepec"kaj istoimenoto selo i predstavuva del od mika{istnata serija na Pelagonot. Se odlikuva so bogatstvo na raznovidni minerali vrzani za pegmatitskite `ici kako {to se disten, granat, staurolit, turmalin, apatit i rutil. Osobeno se karakteristi~ni kristalite na disten so dimenzii do 50sm, no i asocijaciite na drugite minerali. Lokalitetot zafa}a povr{ina od 25 ha.
Lokalitetot ima mo{ne zna~ajna nau~noistra`uva~ka i eduktivna uloga. Ovoj i drugi mineralo{ki lokaliteti so atraktivni pojavi na kristali se
zagrozeni najnapred od privatnite kolekcioneri. Na teritorija na op{tina Prilep se zabele`ani i dugi prostori koi se vo
procedura za predlog za za{tita, a koi ne se dovolno ispitani, a toa se: pe{tera vo
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
92
blizina na naseleno mesto Dren i pe{tera "Ramni{te", na poteg me|u naseleno mesto Krstec i Oreovec.
Na teritorijata na op{tina Prilep postoi golema raznovidnost na vegetacija i bogatstvo na rastitelni elementi, no istata ne e dovolno prou~ena. Prirodnata vegetacija vo ramni~arskite delovi e sosema smeneta, a mnogu vegetaciski tipovi nepovratno se is~eznati. So~uvani se fragmenti od krajre~nata vegetacija. Vo planinskite predeli postoi {arenolikost na vegetaciskiot pokriv. Golem del od ovie prostori se degradirani, no ima i takvi koi zaslu`uvaat vnimanie. Se pravat golemi napori za nivna za{tita.
@ivotnite zaednici na faunata istra`eni se i poznati preku grupite na ptici i cica~i. Zagrzenite ptici i cica~i se javuvaat sekade i nivnata za{tita e na nivo na Republika.
Na teritorijata na Prilep postojat {est lokaliteti nazna~eni kako lovi{ta i toa Krstec, Belovodica, Prilepec, Gali~ani, Dabnica i Trojaci. So niv stopanisuva dru{tvoto za odgleduvawe, za{tita i lovewe Mukos od Prilep, koe po pat na koncesija go dobi ova pravo od 2001 - 2010 god.
Posebni problemi vo lovi{tata nema, redovno se vodi gri`a, prehrana i biolo{ki razvoj na dive~ot.
Ima postojana lovo~uvarska slu`ba, kako i vremeni po potreba za vreme na lov.
Volkot kako {teten dive~ zastapen e vo site lovi{ta, a Ministerstvoto za zemjodelie i {umarstvo dodeluva nagradi za otstrel na volkot.
Vo gradot i negovoto opkru`uvawe se diferenciraat tri pejsa`ni tipovi: Markovi kuli, Pelagoniska ramnina i padinite na Sele~ka Planina. Prviot e raspolo`en na sever i se karakterizira so mo{ne interesni i retki geografolo{ki oblici koi mu davaat osnoven beleg na gradot.
Vtoriot pejsa`en tip e agraren i e raspolo`en na zapad, jugozapad i jug. Tretiot, raspolo`en isto~no od gradot, e devastiran i izbrazden so
suvodolici, vo koj se izdvojuva ve}e pomenatiot ridno-{umski lokalitet "[atorov kamen", nadvor od kompaktniot opfat na gradot i negovata neposredna okolina mo`e da se poso~i i lokalitetot "Prilepsko Ezero" na "Oreove~kata reka", okolu 7 km. Severoisto~no od gradot i mo{ne pogoden za vongradska rekreativna zona.
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
93
5.7
.2.
De
fi
ni
ra
we n
a e
ko
lo
{k
ite
pr
ob
le
mi
Mo`
ni {
tetn
i vl
ijan
ija
Eko
lo{ki
pro
blem
Gla
ven izvo
r Gla
vni
zagrozuv
a~i
^ov
ekov
o zdra
vje
@iv
otna
sre
dina
Kva
lite
t na
`iv
ot
1.Nizok
ste
pen na
ek
olo{
ka sve
st
- Ned
ovol
na edu
kaci
ja na
gra|an
ite
- Otsustv
o na
kul
tura
na
`iv
eewe
- Ned
ovol
na sla
ba
mat
erijal
na baza
- Nam
alen
o ~u
vstv
o na
od
govo
rnost ko
n pr
irod
ata
-nasel
enie
-soo
bra}
ajni
sred
stva
2 Degra
daci
ja na
za{ti
teni
zagro
zeni
vi
dovi
na ra
stit
elen
i
`iv
otin
ski svet
- na
sele
nie
lovo
krad
ci
bespra
vna se~a
3. Degra
daci
ja na
za{ti
teni
i pre
dlo`
eni
za za{
tita
pod
ra~ja i
pejsa`
i
- na
sele
nie
- stop
anski subjek
ti
4. Rea
lizaci
ja na
plan
ska do
kumen
taci
ja
za za{
tita
na pr
irod
no
nasled
stvo
- ne
dovo
lni fin
ansisk
i sred
stva
- bo
lesti i zara
zi
- psih
olo{
ki efek
ti
- na
mal
uvaw
e na
bi
odiv
erzite
-gub
ewe na
pri
rodn
ite
vred
nosti
- de
gradac
ija na
pr
irod
nata
sre
dina
izmen
a na
str
uktu
rata
na
pre
deli
te i niv
niot
ek
olo{
ki kva
lite
t - un
i{tu
vawe na
pe
jza`
ot
- na
ru{en
i am
bien
taln
i vr
edno
sti i pe
jza`
i - na
ru{en
i mo`
nosti za
za rek
reac
ija
- na
mal
eni vr
edno
sti na
ku
ltur
noto
nasle
dstv
o
5.7
.3.
Pl
an
na
ak
ci
i z
a r
e{
av
aw
e n
a p
ro
bl
em
ot:
Akc
ija 1. Reali
zaci
ja na pr
ogra
ma za gra
|anska
svest i kul
tura
na `iv
eewe
Akc
ija 2. P
ro{ir
uvaw
e na
rab
otata na
inspe
kciski
te slu
`bi
Akc
ija 3. P
ubli
kaci
ja na stru
~na li
tera
tura
Akc
ija 4. I
nfor
mir
awe na
gra
|ani
te pre
ku mediu
mi i dr
ug vid
na eduk
acija
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
94
5.7
.4.
Vr
ed
nu
va
we n
a a
kc
ii
te
i u
tv
rd
uv
aw
e n
a p
ri
or
eti
Kri
teri
umi za vre
dnuv
awe
Red
.br
. A
kcija
Teh
ni~k
a pr
imen
a Efik
asno
st za
namal
uvaw
e na
ri
zici
Tro
{oc
i Vre
me na
im
plem
enta
cija
Pri
fat
eno
od ja
vnosta
Zak
onsk
a po
ddr{
ka
Vku
pna
vred
nost
3+4+
5+6
+7+
8
Ran
gira
we
1.
Rea
lizaci
ja na pr
ogra
ma za
gra|an
ska svest i ku
ltur
a na
`iv
eewe
* * * *
* *
* * * *
* *
12
III
2.
Pro
{ir
uvaw
e na
rab
otata na
in
spek
ciskit
e slu`
bi
* * *
* *
* * * *
* * *
12
III
3.
Pub
lika
cija na stru
~na
lite
ratu
ra
* * *
* *
* * *
* * *
12
III
4.
Inf
ormir
awe na
gra
|ani
te
prek
u med
iumi i dr
ug vid
na
eduk
acija
* * *
* *
* * * *
* *
11
III
5.7
.5.
Pl
an
za
im
pl
em
en
ta
ci
ja
Pre
pora
~ana
akc
ija
Sub
jekt
za
impl
emen
taci
ja
Per
iod na
im
plem
enta
cija
Pro
cene
t bu
xet
Izvor
i na
fin
ansi
rawe
Rea
lizaci
ja na pr
ogra
ma za
gra|an
ska svest i ku
ltur
a na
`iv
eewe
-Lok
alna
sam
oupr
ava
- Eko
lo{ki
dru
{tv
a - Vla
da na RM
- Mesni
zae
dnic
i D
- Vla
da na RM
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Eko
lo{ki
dru
{tv
a - Me|un
arod
ni don
acii
- Mesni
zae
dnic
i Pro
{ir
uvaw
e na
rab
otata na
in
spek
ciskit
e slu`
bi
-Lok
alna
sam
oupr
ava
- Eko
lo{ki
dru
{tv
a - Vla
da na RM
D
- Vla
da na RM
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
- Mesni
zae
dnic
i Pub
lika
cija na stru
~na
lite
ratu
ra
-Lok
alna
sam
oupr
ava
- Eko
lo{ki
dru
{tv
a - Vla
da na RM
- Mesni
zae
dnic
i
D
- Vla
da na RM
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Eko
lo{ki
dru
{tv
a - Me|un
arod
ni don
acii
- Mesni
zae
dnic
i Inf
ormir
awe na
gra
|ani
te pre
ku
med
iumi i dr
ug vid
na ed
ukac
ija
-Lok
alna
sam
oupr
ava
- Eko
lo{ki
dru
{tv
a - Vla
da na RM
- Mesni
zae
dnic
i
D
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Eko
lo{ki
dru
{tv
a - Vla
da na RM
- Mesni
zae
dnic
i
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
95
5.8. Urban razvoj
Planska dokumentacija
Zna~ajno mesto vo sistemot na naselbi vo Op{tinata od aspekt na urban razvoj zazema gradskata naselba Prilep.
Stepenot na urbanizacija e posledica na intenzivnite procesi na industrijalizacija, deagrarizacija i migracija od ruralna kon urbana sredina.
Tradicijata za planirawe na prostorniot razvoj na gradot e mnogu podolga i zapo~nuva nekade vo sredinata na minatiot 20-ti vek, t.e. mo`e da se re~e, neposredno posle Vtorata svetska vojna.
Od analizata i prou~uvaweto na planskite dokumenti na nivo na gradot vo minatoto, mo`e da se konstatira deka prviot dokument so karakteristika na GUP e "Direktivna regulaciona osnova na Prilep" izrabotena vo 1949 godina od avtorska grupa vo "Urbanisti~ki institut" na Narodna Republika Hrvatska vo Zagreb, rakovodena od in`. arh. Vlado Antoli}. Od ovoj elaborat denes ne postoi vo Prilep nikakov stru~en dokument, osven eden kratok osvrt na stru~noto spisanie "Arhitektura" br. 25-27 od 1949 godina-Zagreb, posveteno na urbanizmot vo Narodna Republika Makedonija, i mo`ebi u{te orginalite vo arhivskata dokumentacija na izrabotuva~ot.
Kako vtor dokument se spomnuva "Idejna skica na generalen urbanisti~ki plan" izraboteni od in`. arh. Dragutin Partoni} posle 1950 godina, no ne se znae dali skicata e rabotena vo nekoja stru~na institucija ili kako privaten avtorski trud.
Kon krajot na pedesetite godini (1959god.) izraboten e tret urbanisti~ki plan za gradot pod ime "Ideen urbanisti~ki plan za grad Prilep" pod rakovodstvo na arh. D-r Oliver Mini} i arh. Bogdan Bogdanovi} od Belgrad.
^etvrtiot elaborat nosi naslov "Skica na ideen prostoren koncept" od dipl. in`.arh. Zvonko Nikuqski, rabotena vo proektanskoto biro "Graditel" od Prilep, kon krajot na pedesettite godini i po~etokot na {eesettite godini.
Pettiot planerski zafat na nivo na grad e "Generalen urbanisti~ki plan na grad Prilep" izraboten vo proektatnska organizacija "Sportprojekat" od Belgrad pod rakovodstvo na arh. D-r Oliver Mini} i arh. Kosta Popovi}, isto taka vo po~etokot na {eesettite godini na minatiot vek.
Pette planerski zafati pove}e se avtorski trudovi raboteni spored mislewata i soznanijata na avtorite vo odredeni vremenski periodi, otkolku {to se elaborati raboteni spored zakonska i podzakonska regulativa koja vo toa vreme re~isi i ne postoi. Prviot Zakon za urbanisti~ko planirawe e donesen kon krajot na 1958 godina, a naredniot, so koj se tretira i prostornoto planirawe se nosi vo 1965 godina so negovi izmeni i dopolnuvawa vo sredinata na 1967 godina.
Vo sredinata na {eesettite godini se formira vo Prilep "Zavod za urbanizam, proektirawe i studii" kako ustanova so samostojno finansirawe, so cel da raboti na planiraweto i razre{uvaweto na urbanata problematika. Vo toa vreme Sobranieto na op{tinata Prilep nosi odluka za pristapuvawe kon revizija na Generalniot urbanisti~ki plan na gradot izraboten vo "Sportprojekat" vo Belgrad vo po~etokot na {eesettite godini. Soglasno toga{nata zakonska regulativa, vo "Zavodot za urbanizam" vo 1969 godina se izrabotuva "Urbanisti~ka studija" koja istata godina e donesena vo Sobranieto na op{tinata Prilep, kako programski del za "Osnoven urbanisti~ki plan", (OUP) i vo 1973/74 godina izraboten e i donesen " OUP na grad Prilep" kako {esti po red planerski elaborat, pod rakovodstvo na dipl. in`.arh. Metodija Todorovski.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
96
Sedmiot planerski zafat e "OUP na grad Prilep" od 1985 godina, {to nosi data juni 1985 godina, i e izraboten vo Institutot za prostorno planirawe - Ohrid pod rakovodstvo na Dr. Voislav Malki}, dipl.in`.arh. Toj se rabotel paralelno so izrabotkata na "Prostorniot plan" (PP) na op{tinata Prilep, vo istiot Institut, pod rakovodstvo ma M-r Haxi Pecova Stefanka, dipl,in`.arh. Dvata planski dokumenti se nosat istovremeno od strana na toga{noto Sobranie na op{tinata Prilep, a ~ii vremenski horizont be{e krajot na 2000-ta godina.
Vo 1987 godina, nezavisno od soobra}ajnoto re{enie vo sostav na OUP od 1985 godina, Sobranieto na op{tinata Prilep nosi posebno soobra}ajno re{enie so motivacija deka ona od OUP bilo nerealno, pa zatoa i nesprovedlivo. Taka vo Prilep od 1987 godina pa se do donesuvaweto na GUP vo 2001 postoeja dve razli~ni re{enija na uli~nata mre`a, t.e. edna nepo`elna sostojba koja treba{e {to pobrzo da bide nadminata. Toa voedno be{e i edna od pri~inite za izrabotka na izmeni i dopolnuvawa na OUP za 1985 godina, t.e. za izrabotka na "Generalen urbanisti~ki plan" (GUP), koj mo`e da se smeta za osmi po red planerski zafat vo hronolo{ka smisla vo planiraweto na urbaniot razvoj na grad Prilep.
Gradskiot prostor e pokrien i so 42 detalni urbanisti~ki planovi, dodeka za naselenite mesta postojat 9 urbanisti~ki proekti i edna urbanist~ka dokumencaja. Za 16 naseleni mesta doneseni se op{ti akti. Isto taka za delovi vo op{tinata ima doneseno GUP za stopanski kompleksi i toa 8 plana. Za starata gradska ~ar{ija e izgotven poseben urbanisti~ki proekt.
Domuvawe
Analizata na elementite na standardot na domuvawe (broj na stanovi, stanbena povr{ina po `itel, prose~na golemina na stanovi, materijal na gradba, opremenost so instalacii) upatuvaat na zadovolitelen standard na domuvawe. Stanbenata izgradba vo poslednite godini e vo zna~itelno opa|awe, bidej}i golem del od doma}instvata go imaat re{eno stanbenoto pra{awe, no isto taka i poradi opa|awe na ekonomskata mo} na naselenieto. Sepak i pokraj slabiot intenzitet na stanbena izgradba i postoeweto na planska dokumentacija vo koja e rezerviran prostor za idniot razvoj na domuvaweto i ovde e prisutna pojavata na nelegalna izgradba, koja e najevidentna vo domenot na stanbenata gradba. Bespravnata gradba pretstavuva slo`en problem koj ima svoi prostorni, ekonomski, socijalni i politi~ki dimenzii. Vakviot na~in na gradba ovozmo`uva izbegnuvawe na kompleksnata procedura okolu pribirawe na potrebna dokumentacija za gradba, pla}awe na taksi i nadomestoci za komunalno ureduvawe na grade`noto zemji{te i predizvikuva izmena na osobinite na objektite zacrtani vo urbanisti~kite planovi i izmena na zemji{teto. Nelegalnata ili popularno "diva" gradba re~isi po pravilo e pratena i so divi priklu~oci na infrastrukturnite sistemi i sozdavawe na divi deponii za otstranuvawe na cvrstiot otpad, {to direktno se odrazuva vrz kvalitetot na `ivotnata sredina.
Op{testven standard
Vo gradot se voglavno zadovoleni potrebite na gra|anite so objekti od op{testven standard, dodeka vo nekoi sela toa ne e slu~aj od pri~ini {to vo seloto ima mal broj na `iteli (1 do 30) i toa od povisokite starosni grupi, nema deca i nema u~enici (Prilepec, Krstec, Carevi}, Dren, Smolani idr.). Osnovno u~ili{te ima vo s. Malo Kowri i vo s. Staro Lagovo, a u~ili{ta do ~etvrto oddelenie ima vo Golemo Kowari, Gali~ani, Berovci, Ma`u~i{te, Golem Radobil, Kadino Selo, Selce i Novo lagovo.
Ambulanti vo selata na Op{tina Prilep nema. Drugi uslu`ni dejnosti i sl. vo selata na Op{tina Prilep nema.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
97
Naselenieto ovie uslugi gi koristi vo gradot, patuva ili koristi telefonska komunikacija. Oddelni sela kade nema telefon se snabdeni so radiostanica i komuniciraat preku Centarot vo Narodna odbrana.
Mesni kancelarii ima skoro vo site sela. Posebno treba da se istakne lo{ata sostojba so u~ili{nite dvorovi vo gradot
i selata vo smisol na nivno ureduvawe i organizirawe na povolna ekolo{ka sredina.
Industrija
Stopanstvoto na podra~jeto na Op{tinata se karakterizira so drasti~no opa|awe na op{testveniot proizvod, kako rezultat na zatvarawe na golemite industriski kapaciteti na koi nekoga{ se potpira{e prilepskoto stopanstvo. Akumulativnata i reproduktivnata sposobnost na stopanstvoto vo odredeni stopanski sektori e dovedeno do kolaps. Golemite kapaciteti se neiskoristeni i prazni, ne se izvr{i finansiska konsolidacija na kapacitetite.
Osnovna karakteristika na stopanskata struktura na op{tina Prilep e dominantno u~estvo na industrijata. Vo strukturata na industrijata dominiraat tutunskata, prehranbenata, hemiskata, metalna industrija, prerabotuva~kata na kamen (mermeri i graniti), transport, trgovija i uslugi. Postojnata industrija e koncentrirana vo dve industriski zoni koi se locirani vo jugozapadniot del od gradot. So Generalniot urbanisti~ki plan e predvidena disperzija na stopanskite kapacitete i po naselenite mesta. Vo gradot so GUP se predvideni pove}e lokacii za industriski istopanski kapaciteti koi }e se lociraat vo zavisnost od stepenot na zagadenost na tehnolo{kiot proces i ru`ata na vetrovi. Vo posledno vreme, intenzivno vo ovie prostori se javuvaat bespravno izgradeni objekti za domuvawe. Prisustvoto na ovie objekti go ote`nuva zaokru`uvaweto na industriskata zona od edna strana, a od druga go naru{uva kvalitetot na `iveewe vo bespravno izgradenite objekti.
Noviot na~in na stopanisuvawe, koj se bazira na principot na pazarna ekonomija i privatna sopstvenost, vo poslednite godini rezultira so se pogolema pobaruva~ka na lokacii za stopanski objekti i kompleksi. Osnoven problem so ovie novi lokacii e nivnata neuredenost, lo{i soobra}ajni re{enija, ~esto vodosnbaduvawe od sopstveni izvori, nere{en problem so otpadni vodi, odnosno nivno ispu{tawe bez prethoden tretman i otstranuvawe na cvrst otpad. Najgolem del od niv vo proizvodniot i tehnolo{ki proces nemaat vgradeno nikakvi merki za za{tita na `ivotnata sredina i pretstavuvaat glavni zagaduva~i na vozduhot, po~vata i vodite. Ova osobeno se odnesuva na sto~arskite farmi vo Op{tinata, koi predizvikuvaat seriozni problemi so neorganizirano deponirawe {talsko |ubre, na izumreniot dobitok, ostatoci od hrana i drug cvrst otpad.
Od stopanskite kompleksi vo op{tina Prilep kako zagaduva~i mo`at da se izdvojat golemite stopanski pretprijatija i toa voglavno na vozduhot od emisijata na gasovi vo zimskiot period, od rabotata na kotlarite, koi nemaat soodvetni za{titni filtri.
Kako zagaduva~i na po~vata se javuvaat prerabotuva~ite na kamen i toa lokalno so mehani~ki zagaduvawa (talo`ewe na kamenata pra{ina po obodot na odvodnite kanali).
Kako zagaduva~i na vodite se javuvaat industriite koi imaat proces na galvanizacija, tie imaat soodvetni predtretmani na otpadnite vodi, no vo slu~aj na havarija mo`at da bidat zagaduva~i.
Site ostanati stopanski kompleksi ne se zagaduva~i.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
98
Soobra}aj
I pokraj dostignatiot razvoj na soobra}ajnata mre`a vo poslednite godini, vo gradot se u{te ima tesni, neprobieni ulici i ulici so nestandardni profili koi gi ote`nuvaat soobra}ajnite tokovi niz gradot. Nedostatokot na povr{ini za soobra}aj vo miruvawe, odnosno gara`ni i parking prostori doveduva do zakr~uvawa na soobra}ajot i gu`vi, osobeno vo pazarnite denovi. Soobra}ajnata mre`a vo naselenite mesta e so lo{i tehni~ki karakteristiki. Golem del od lokalnite pati{ta ne se ni asfaltirani i toa do naselenite mesta : Volkovo, Prilepec, Malo Ruvci, Toplica, Carevi}, Dren, Smolani. Vkupnata dol`ina na patnata mre`a vo op{tina Prilep iznesuva 205.500,00m, od koi 110.000, 00 se asfaltirani, 8.750,00m se tamponirani, 2.000,00m se pod kocka, a 62.100 se zemjani. Uli~nata mre`a vo naselenite mesta e 90% od zemjen kolovoz. Vo gradot 70% od soobra}ajnicite se bez ili se so zemjani trotoari, {to predizvikuva problem so odr`uvaweto na ulicite i kanalizacioniot sistem. Trotoari po naselenite mesta nema.
Komunalna infrastruktura
Site problemi koi se definirani vo delot na vodosnabduvawe, odveduvawe na otpadni vodi i upravuvawe so cvrst otpad vsu{nost go otslikuvaat urbaniot razvoj, kako segmenti od urbanoto `iveewe. Natrupuvaweto na problemi vo ovie domeni najdirektno se reperkuira vrz kvalitetot na `iveewe vo urbanata, no i vo ruralnite sredini, degradacija na `ivotnata sredina i uni{tuvawe na prirodnite vrednosti.
Vo gradot voglavno se sozdadeni uslovi za sanitarno higiensko `iveewe, so isklu~ok na perifrijata kade ima delovi so bespravna gradba, nema doizgradeni kanalizacioni i vodovodni mre`i. Ne e doizgraden kolektorskiot sistem i nema pre~istuva~ na otpadnite vodi.
Vo site sela uslovite za `iveewe ne se sanitarno higienski, posebno naglasuvaj}i deka dobar del od selata nema vodovodni sistemi, niedno selo nema kanalizacioni sistemi nitu pre~istuva~i na otpadnite vodi. Mal broj na selata imaat, organizirano i propisno deponirawe na cvrstiot otpad, organizirano i propisno deponirawe na arskoto |ubre i sl. Vo niedno selo ne se sobira cvstiot otpad {to ima reperkusii vrz zdravjeto na lu|eto i pravilniot psihofi~ki razvoj na najmladata populacija.
Bu~ava
So zgolemuvawe na brojot na naselenieto i prenaselenosta na gradovite, brzoto tempo na industriskiot razvoj, modernizacijata i avtomatizacijata na `ivotnite uslovi, lu|eto od den na den se pove}e se sudruvaat so problemot na bu~avata. Koga zboruvame za bu~ava vo gradot se misli na t.n. ekolo{ka bu~ava odnosno komunalna bu~ava. Ekolo{ka bu~ava e bu~ava koja ja recipiraat lu|eto nadvor od doma}instvata i rabotnite mesta.
Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa :
- Soobra}aj,
- Proizvodni i delovni procesi,
- Bu~ava od enterierno poteklo (stanbeni zgradi, trgovsko delovni centri i sl.)
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
99
Izvori na bu~ava
Vid na bu~ava Zvu~no nivo dB Lesna kola, mereno na rast. od 7,5m. 81 Bu~ava na ulica so intenziven soobra}aj 80-85 Te{ki kamioni na avtopat 90 Pnevmatski ~ekan 95 Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita i Ministerstvoto za `ivotna
sredina i prostorno planirawe, incidentno na barawe od sanitarniot, zdravstveniot i inspektoratot za `ivotna sredina vr{at analiti~ki merewa na indoor i outdoor bu~ava, od razli~ni vidovi izvori na bu~ava i davaat stru~no mislewe za eventualna zagrozenost na naselenieto eksponirano vo neposredna blizina.
So ogled na toa deka bu~avata ima tendencija na postojan porast ({to go doka`uvaat merewata), nu`no e vnimanieto da se naso~i kon re{avawe na problemot od {tetnoto vlijanie na bu~avata.
Vladata na Republika Makedonija ima doneseno odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava.
Kako {tetna bu~ava so koja se naru{uva mirot spored ovaa odluka se podrazbira ~esta ili dolgotrajna pojava na zvuk ~ija izmerena ja~ina vo dB(A) go nadminuva dozvolenoto nivo na bu~ava.
Bu~avata predizvikuva voznemirenost, zamor i razdrazlivost i mo`e da predizvika specifi~en stres so trajni posledici.
Bu~ava so pogolem intenzitet ja zgolemuva rabotata na endokrinite `lezdi, predizvikuva zgolemuvawe na krvniot pritisok, ja zabrzuva rabotata na srceto, predizvikuva poremetuvawe pri di{eweto, gubewe apetit, ja zgolemuva kontrakcijata na muskulite na celoto telo, osobeno ako e bu~avata neo~ekuvana.
Zeleni povr{ini
Gradskoto zelenilo go so~inuvaat: gradskite parkovi, skverovi, blokovsko i linearno zelenilo. Zastapeno e na prostorot pokraj rekite, vo gradskiot park i na pomali povr{ini vo gradskoto jadro. Prilep otsekoga{ bil deficitaren so uredeni i organizirani zeleni povr{ini. Postojnite javni zeleni povr{ini se so povr{ina od 17,40ha. Toa se parkovski povr{ini.
Vo zeleni povr{ini so specijalna namena (94 ha). spa|a kompleksot " Markovi Kuli". Istiot kompleks e za{titen kako kulturno nasledstvo-rezervat na ostatoci od slovenskata arhitektura na Balkanskiot poluostrov (HII vek). Na ovoj kompleks treba da mu se dade poseben tretman so izrabotka na urbanisti~ki proekt.
Zeleni povr{ini vo sostav na semejni ku}i so gradini ima 115 ha. Vo gradot e naru{eno ramnomernata raspredelba na ovie povr{ini. Vo nekoi
urbani edinici nema slobodni povr{ini za spomenatite potrebi bidej}i se maksimalno izgradeni.
Za{titnoto zelenilo (visoko i nisko) ne e vo soglasnost so potrebite na `itelite na soodvetnite standardi, so {to ima naru{uvawe na mikroklimatskite uslovi, na estetskite i psiholo{ki momenti.
"Parkot na Revolucijata" e edinsveno mesto vo gradot koe e organizirano kako parkovska povr{ina. No odr`uvaweto na ovoj prostor e na mnogu nisko nivo poradi {to se evidentni niza degradacioni procesi koi silno vlijaat vrz kvalitetot na ovoj prostor. Parkovskite povr{ini se prili~no uni{teti i proprateni so masovna se~a
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
100
na drvjata. Urbanata oprema e isto taka vo lo{a sostojba, zelenite povr{ini se natrupani so cvrst otpad i {ut.
Postojnite povr{ini za sport i rekreacija vo granicite na grade`nioit reon se 7,2 ha.
Zelenite povr{ini se uzurpiraat za bespravna gradba na vikendi~ki i objekti za domuvawe, {to povlekuva niza drugi negativni efekti, kako: neregularno zafa}awe na prirodnite vodi za sopstveni potrebi, zagaduvawe na prirodnite vodi od septi~kite jami i se pomasovno aerozagaduvawe i bu~ava od prisustvo na vozila. So vakvite aktivnosti ovoj prostor ja gubi svojata osnovna namena koj e predvidena i potvrdena i so planska dokumentacija i se pretvora vo neprijaten, antropogeno izmenet prostor koj gi gubi osnovnite vrednosti poradi koi e sozdaden.
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
101
5.8
.2.
De
fi
ni
ra
we n
a e
ko
lo
{k
ite
pr
ob
le
mi
Mo`
ni {
tetn
i vl
ijan
ija
Eko
lo{ki
pro
blem
Gla
ven izvo
r Gla
vni
zagaduva
~i
^ov
ekov
o zdra
vje
@iv
otna
sre
dina
Kva
lite
t na
`iv
ot
1.Rea
lizaci
ja na pl
anska
doku
men
taci
ja
- ne
po~i
tuva
we na
zak
onska
regula
tiva
- ne
po~i
tuva
we na
pla
nska
do
kumen
taci
ja
- ne
dostat
ok na pl
anska
doku
men
taci
ja vo ru
raln
ite
naselb
i - ne
dovo
lno fin
ansisk
i sred
stva
za re
alizac
ija na
pl
anov
ite
2. Bespr
avna
gra
dba
- lo
{o fun
kcio
nira
we i
koru
mpi
rano
st na
inspek
ciskit
e slu`
bi
- do
lgot
rajnost i
nefun
kcio
naln
aost na
proc
edur
ite za izdav
awe na
te
hni~
ka dok
umen
taci
ja
- na
sele
nie
-soo
bra}
ajni
sred
stva
- di
vi dep
onii
- bu
~ava
- bo
lesti i zara
zi od
nesood
vetn
i
- sani
tarn
o-hi
gien
ski
uslo
vi za `iv
eewe
- psih
olo{
ki efek
ti i
opte
retu
vawa po
radi
bu
~ava
i soo
bra}
ajni
gu`vi
i
aero
zagaduva
wa
- tr
ajna
pre
namen
a na
kv
alit
etno
to
zemjode
lsko
zem
ji{te
-gub
ewe na
pri
rodn
ite
vred
nosti
- de
gradac
ija na
pr
irod
nata
sre
dina
- izmen
a na
str
uktu
rata
na pre
deli
te i niv
niot
ek
olo{
ki kva
lite
t
3. Zagad
uvaw
e od
in
dustri
skit
e ka
paci
teti
- ot
sustvo
na pr
edtr
etman
na
otpa
dni te
hnol
o{ki
vod
i - sopstv
eni izvo
ri na
vodo
snab
duva
we
- zastar
eni tehn
ologii
- ot
sustvo
na mer
ki za za{ti
ta
- ot
padn
i te
hnol
o{ki
vod
i - ae
rozagaduvawa
- bu
~ava
- cv
rst ot
pad
- de
gradac
ija na
pr
irod
nata
sre
dina
- izmen
a na
str
uktu
rata
na pre
deli
te i niv
niot
ek
olo{
ki kva
lite
t
4. Zagad
uvaw
e od
soob
ra}a
jnio
t sistem
- ne
prav
ilna
pro
to~n
ost na
soob
ra}a
jnic
ite (m
ali
prof
ili)
- zastar
enost na
mot
orni
te
vozila
- ne
dovo
lno javn
i po
vr{in
i za
park
iraw
e
- izdu
vni gasovi
mot
orni
masla
- bo
lesti na
respi
rato
rni or
gani
- psih
olo{
ki
opte
retu
vawa
- po
tenc
ijal
na
opasno
st od
kanc
erogen
i zabo
luva
wa
- de
gradac
ija na
pr
irod
nata
sre
dina
- na
grdu
vawe na
ur
bana
ta sli
ka
- na
ru{en
i ko
mun
ikac
ii
i stan
dard
i za `
ivee
we
vo urb
anat
a sred
ina
- na
ru{en
i am
bien
taln
i vr
edno
sti i pe
jza`
i
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
102
Mo`
ni {
tetn
i vl
ijan
ija
Eko
lo{ki
pro
blem
Gla
ven izvo
r Gla
vni
zagaduva
~i
^ov
ekov
o zdra
vje
@iv
otna
sre
dina
Kva
lite
t na
`iv
ot
5. Degra
daci
ja na,
obra
botl
ivi po
vr{in
i,
ambi
enta
lni vr
edno
sti,
zele
nite
pov
r{in
i
- Bespr
avna
gra
dba na
objek
ti
na par
kovski
pov
r{in
i - se~e
we na
drv
jata
- un
i{tu
vawe na
par
kovska
ta
opre
ma
- sept
i~ki
jami
- cv
rst ot
pad
- izdu
vni gasovi
- or
ganski
mat
erii
ne
organski
mat
erii
- de
gradac
ija na
pr
irod
nata
sre
dina
- un
i{tu
vawe na
pe
jza`
ot
- na
ru{en
i uslo
vi za
spor
t i re
krea
cija
- na
ru{en
par
kovski
pe
jza`
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
103
5.8.3. Plan na akcii za re{avawe na problemot:
Za pravilen urban razvoj vo Op{tinata kako isklu~itelno zna~ajni, se prepora~uvaat slednite akcii:
Planska Dokumentacija
Akcija 1. Izrabotka na planska dokumentacija za delovi od gradot kade istata ne postoi, izmeni na postojnata vo soglasnost so novite zakoni i Pravilnici
Akcija 2. Izrabotka na planski dokumentacii za naselenite mesta kade istata ne postoi
Akcija 3. Realizacija na planska dokumentacija
Zasilena inspekcija
Akcija 4. Sproveduvawe na merki za zajaknata kontrola i sankcionirawe na divata gradba i otstapuvawe od dokumentacija
Akcija 5. Sproveduvawe na merki za zajaknata kontrola i sankcionirawe na zagaduva~ite od industriskite i stopanskite kapaciteti
Akcija 6. Sproveduvawe na merki za zajaknata kontrola i sankcionirawe na nedozvolena se~a na {uma
Edukacija na javnosta
Akcija 7. Edukativen proekt za zdrava urbana sredina
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
104
5.8
.4.
Vr
ed
nu
va
we n
a a
kc
ii
te
i u
tv
rd
uv
aw
e n
a p
ri
or
eti
Kri
teri
umi za vre
dnuv
awe
br
Akc
ija
Teh
ni~k
a pr
imen
a Efik
asno
st za
namal
uvaw
e na
ri
zici
Tro
{oc
i Vre
me na
im
plem
enta
cija P
rifat
eno od
javn
osta
Zak
onsk
a po
ddr{
ka
Vku
pna
vred
nost
3+4+
5+6+
7+8
Ran
gira
we
1.
Izrab
otka
na pl
ansk
a do
kumen
taci
ja za de
lovi
od
grad
ot kad
e istata
ne
postoi
, izm
eni na
po
stojna
ta vo soglasno
st
so nov
ite zako
ni i
Pra
viln
ici
* * *
* * *
* *
* * *
* * *
14
III
2.
Izrab
otka
na pl
ansk
i do
kumen
taci
i za
nasele
nite
mesta
kade
ista
ta ne po
stoi
* * *
* * *
* *
* * *
* * *
14
III
3.
Rea
lizaci
ja na pl
anska
doku
men
taci
ja
* * *
* * *
* *
* * *
* *
* * *
18
II
4.
Spr
oved
uvaw
e na
mer
ki za
zajakn
ata ko
ntro
la i
sank
cion
iraw
e na
div
ata
grad
ba i otsta
puvawe od
do
kumen
taci
ja
* * *
* * *
* * *
* * * *
* * *
16
II
5.
Spr
oved
uvaw
e na
mer
ki za
zajakn
ata ko
ntro
la i
sank
cion
iraw
e na
zagaduva
~ite
od
indu
stri
skit
e i stop
anskit
e ka
paci
teti
* *
* * *
* *
* *
* * *
* *
14
III
6.
Spr
oved
uvaw
e na
mer
ki za
zajakn
ata ko
ntro
la i
sank
cion
iraw
e na
ne
dozvol
ena se~a
na {um
a
* * * *
* *
* * * *
* * *
13
III
7.
Edu
kati
ven pr
oekt
za
zdra
va urb
ana sredin
a * * *
* * *
* * *
* * *
* *
* * *
17
II
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
105
5.8
.5.
Pl
an
za
im
pl
em
en
ta
ci
ja
Pre
pora
~ana
akc
ija
Sub
jekt
za im
plem
enta
cija
Per
iod na
im
plem
enta
cija
Pro
cene
t bu
xet
Izvor
i na
fin
ansi
rawe
Izrab
otka
na pl
ansk
a do
kumen
taci
ja za de
lovi
od
grad
ot kad
e istata
ne po
stoi
, izmen
i na
posto
jnat
a vo
soglasno
st so no
vite
zak
oni i
Pra
viln
ici
- Vla
da na RM
- Lok
alna
sam
oupr
ava
K
- Vla
da na RM
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
Izrab
otka
na pl
ansk
i do
kumen
taci
i za nasel
enit
e mesta
kad
e istata
ne po
stoi
-Lok
alna
sam
oupr
ava
K
- Vla
da na RM
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
Rea
lizaci
ja na pl
anska
doku
men
taci
ja
- MTV
- Lok
alna
sam
oupr
ava
D
- Vla
da na RM
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
Spr
oved
uvaw
e na
mer
ki za
zajakn
ata ko
ntro
la i
sank
cion
iraw
e na
div
ata
grad
ba i otsta
puvawe od
do
kumen
taci
ja
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- MTV
D
- Vla
da na RM
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- MTV
Spr
oved
uvaw
e na
mer
ki za
zajakn
ata ko
ntro
la i
sank
cion
iraw
e na
zagaduva
~ite
od in
dustri
skit
e i stop
anskit
e ka
paci
teti
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- MTV
- M@SPP
K
- Idu
stri
ski i stop
anki
subjek
ti
Spr
oved
uvaw
e na
mer
ki za
zajakn
ata ko
ntro
la i
sank
cion
iraw
e na
ne
dozvol
ena se~a
na {um
a
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- MTV
- M@SPP
- MZ[V
D
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- MTV
- M@SPP
- MZ[V
Edu
kati
ven pr
oekt
za zdra
va
urba
na sre
dina
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- MTV
- M@SPP
- MZ[V
- Vla
da na RM
D
-Lok
alna
sam
oupr
ava
- MTV
- M@SPP
- MZ[V
- Vla
da na RM
- NVO
Zab
ele{
ka: M
@SPP - M
iniste
rstv
o za tra
nspo
rt i vrski
M
Z[V- Min
iste
rstv
o za zem
jode
lstv
o {um
arstvo
i vod
osto
pans
tvo,
MTV - M
iniste
rstv
o za tra
nspo
rt i vrski
N
VO - nev
ladi
ni organ
izac
ii
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
106
5.9. Zdravstvena sostojba na naselenieto
5.9.1. Analiza na sostojbata
Soglasno Programata za zdravstvena za{tita vo zemjata, Zavodot za zdravstvena za{tita pribira podatoci za zdravstvenata sostojba na naselenieto. Epidemiolo{kite podatoci se pribiraat spored zakonite i propisite za zdravstvoto i metodite za pribirawe podatoci, za istra`uva~ki celi i za celi na planiraweto na zdravstvenata za{tita. Na ovaa oblast se odnesuvaat Zakonot za statisti~ki istra`uvawa vo zdravstvoto, Programata za statisti~ki istra`uvawa vo zdravstvoto, Zakonot za evidencija vo zdravstvoto i Zakonot za zdravstvena za{tita. Zavodot, isto taka, pribira podatoci od odredeni podra~ja, kade {to zagadenata voda za piewe ili vozduh mo`at da vlijaat vrz ~ovekovoto zdravje. Zavodot ima 10 centri niz celata zemja, a eden od niv e i vo Prilep. Primeroci se zemaat na neopredeleni intervali, a poradi nedostatokot na soodvetna oprema, ne se vr{i postojan monitoring. Me|utoa, raspolo`ivite podatoci ni obezbeduvaat va`ni informacii i gi opredeluvaat podra~jata kade {to vrskata me|u zdravstvenata sostojba na ~ovekot i zagaduvaweto e vospostavena.
Analizata na sostojbata poka`uva deka vo op{tinata Prilep poredi ekolo{ki pri~ini ~esto dao|a do razni zaboluvawa na gra|anite, a kako pri~ini se:
- ekstremno niskite - visokite temperaturi - ti{inite vo zimskiot period - nemawe na dovolna koli~ina na voda vo vodovodniot sistem vo odredeni
periodi, pri redukcii na voda i sl, - nekvalitena voda za piewe i nemawe vo dovolni koli~ini vo naseleni
mesta - nemawe na kanalizacija vo delovi od gradot - nemawe na kanalizacija vo naseleni mesta - slobodno ispu{tawe na fekalnite i industriskite vodi bez
pre~istuvawe vo recipientite ili slobodno po povr{inata na zemjata - nesoodvetno deponirawe na otpadocite, posebno vo naselenite mesta - divite deponii - nemawe na kafilerii za izumren dobitok - navodnuvawe so zagadena voda - nekontrolirano se~ewe na {umite - pregolema upotreba na pesticidi i ve{ta~ki |ubriva - pregolema upotreba na antibiotici, hormoni i dr. stmulatori za brzo
rastewe kaj dobitokot - upotreba na kontaminirana hrana - glodarite - nekontroliran urban razvoj {to doveduva do `iveewe vo lo{i
sanitarno-higienski uslovi - naru{ena ekologija - niskata sanitarna kultura kaj gra|anite
Od strana na ZZZ Prilep, pred dve godini e izvr{ena detekcija, analiza i utvrduvawe na prisustvoto na glodari vo gradot.
Indeksot na gustinata na {tetnite glodari vo kanalizacioniot sistem, vo golem broj od naselenite mesta vo gradot, vo javnite neobraboteni povr{ini, dostignuva zagri`uva~ki razmeri i e nad biolo{kata tolerancija.
Pokonkretno, najgolem indeks na gustinata e registriran:
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
107
- vo celiot kanalizacionen sistem (okolu 15.000) - vo delot na "Trizla" kaj romskite naselbi - "Egejskite zgradi" - zgradite pozadi "Solidnost " - del od zgradite na "Dimo Narednikot" - "@abesko maalo" - starata ~ar{ija - otvorenite stoe~ki povr{ni vodi na kanali (kanalot od romskata
naselba kon kasarnata, ju`niot del na rekata od gradot, pome|u "Varo{" i "Mlekarata".
Od izvr{eniot uvid se procenuva deka ovoj indeks iznesuva od 50.000 - 95.000 glodari od koi 45% se od vidot - doma{en glu{ec, 30% norve{ki ili t.n. kanalizacionen staorec, a najmalku e prisuten crniot staorec.
Osobeno zagri`uva sostojbata vo farmite no i vo site individualni ku}i, kade ima me{awe na fekalna i atmosferska voda.
Vakviot vonredno visok bioti~ki potencijal obezbeduva nivna visoka fiziolo{ka kondicija (izvonredno golem broj na mladi i skotni `enki) i ako na toa se dodade nezadovolitelnata sanitarno higienska sostojba vo gradot, so golem broj divi deponii i |ubri{ta, golem broj neobraboteni javni povr{ini, toga{ mo`e da se o~ekuva nivno ekspandirawe vo naredniot period.
Mestoto na dvi`ewe i `iveewe, na~inot na ishranata gi pravi ovie {tetnosti "transporteri" na mikrobiolo{ko patolo{ki materijal do ~ovekot, `ivotnite i hranitelnite produkti. Ne pomala e i zna~eweto od ekonomskite {teti koi gi predizvikuvaat; {to zna~i posledicite od nivnoto prisustvo se na epidemiolo{ki, epizootiolo{ki i ekonomski plan.
Dosega{nite aktivnosti i merki za reducirawe na ovoj vid biolo{ka populacija, ne samo vo gradot tuku i po{iroko vo Republikata, se sveduva na primena na ofanzivni merki (so primena na hemiski sredstva) na na~ini koi ne se spored me|unarodnite strandardi.
Ako kon ova se dodade neoficijalniot podatok za do 200 pati zgolemeno koristewe na hemiskite sredstva-rodendicidi od strana na gra|anite, spored podatokot za pobaruva~kata i potro{uva~kata vo zemjodelskite apteki, jasno se nametnuva potrebata od poseriozen i multidisciplinaren priod pri re{avaweto na ovaa sostojba so izrabotka na kratkoro~ni i dolgoro~ni planovi vo koi realnite i efektivni tehni~ko-tehnolo{ki merki i re{enija bi bile cel na eden multidisciplinaren priod.
Naj~esti vidovi na zaboluvawa, so najvisoka stapka na morbiditet na naselenieto vo Prilep se:
- bolesti na di{ni pati{ta - 328.2%o (na 1000 `iteli) - bolesti na kardiocirkulatorniot sistem - 213.8%o (na 1000 `iteli) - infektivnite i paraziternite bolesti - 20.3%o (na 1000 `iteli) - muskuloskelenite zaboluvawa - 31.3%o (na 1000 `iteli) - zaben karies - 50 do 55%
Od infektivnite i parazitarnite zaboluvawa najzastapeni se : - infektiven enterokolit (od 46.8% - 68.1%) vo poslednite tri godini od
vkupniot broj na infektivni zaboluvawa. - alimentarni toksoinfekcii - truewa so hrana, skoja godina se vo porast
(od 8.4% - 26.4%) vo poslednite tri godini od vkupniot broj na infektivni zaboluvawa.
- zoonozi (bruceloza) (od 2.8% - 5.4%) vo poslednite tri godini od vkupniot broj na infektivni zaboluvawa.
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
108
- virusen hepatit (`oltica) godi{na brojka od 58 do 84 slu~ai godi{no - seriozni meningiti od 0.3 %o do 1.3%o - SIDA i HIV - pozitivni - 1 HIV pozitiven a 6 ({est) zaboelni
egzistirani - helmintijazi i ehinokokozi - se u{te se registriraat slu~ai, po
nekolku godi{no Bruceloza: ja ima vo gradot Prilep, selata : [tavica, i drugi sela koi ne se vo
op{tina Prilep (Knatalarci, Dupja~ani, Drenovci i dr.) Virusniot hepatit e endemski prisuten, sekoja godina se registriraat
zaboleni od 60 - 80 slu~ai, a povremeno se u{te se registriraat epidemii, naj~esto mali epidemii se registriraat vo romskata naselba ("Trizla1" i "Trizla2").
Serozniot meningit zaedno so enterokolitite koi se registriraat vo Prilep, vo pogolem broj vo odnos na registriraniot broj vo R. Makedonija, pretstavuvaat najvalidni idikatori za stepenot na sanacija na sredinite i okolinite, odnosno upatuvaat deka se raboti za fekalno zagaduvawe na sredinite i slaba sanitacija.
Truewa so hrana - se vo porast i upatuvaat na nehigiensko ~uvawe i manipulirawe so hranite, prisustvo na glodari i insekti.
Naj~esti vidovi na zaboluvawa kaj dobitokot se bruceloza, {u{kavec, enterotoksemija, svinska ~uma i parazitski zaboluvawa, a zabolenite grla se tretiraat soglasno zakonskite propisi.
Vakcinacija se vr{i redovno, kako i redovno ispituvawe na bruceloza i tuberkoloza. Site preventivni vakcinacii za odredeni pojaveni zarazni bolesti, kako i dijagnosti~ki ispituvawa za otkrivawe na zarazni bolesti, se sproveduvaat spored Naredbata za prezemawe merki za za{tita na `ivotnite od zarazni bolesti i rokovite za sproveduvawe na navedenite merki za sekoja tekovna godina, koja naredba e izdadena od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.
Pcovisaniot dobitok se frla vo javni grobnici ili se zakopuva. Vo Prilepska op{tina ima edna javna grobnica vo blizina na seloto Alinci do deponijata za cvrst otpad.
Vo Prilep ima golem broj na ku~iwa skitnici koi slobodno se {etaat. Tie pretstavuvaat potencijalen izvor na bolesti i drugi opasnosti. Za taa cel formirana e posebna slu`ba koja gi tretira ku~iwata skitnici. Vo momentov se prezemaat merki samo protiv neizle~ivo bolni ku~iwa skitnici i se vr{i eutanazija so injekcija. Slu`bata vo najskoro vreme planira da se izgradi stacionar za ku~iwa skitnici, a isto taka vo tek e i izrabotka na Proekt za otstranuvawe na ku~iwa skitnici i drugi {tetnici.
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
109
5.9
.2.
De
fi
na
raw
e n
a e
ko
lo
{k
ite
pr
ob
le
mi
Mo`
ni {
tetn
i vl
ijan
ija
Eko
lo{ki
pro
blem
Gla
ven izvo
r Gla
vni zagaduva
~i
^ov
ekov
o zdra
vje
@iv
otna
sre
dina
Kva
lite
t na
`iv
ot
1. N
isko
niv
o na
javn
a ek
olo{
ka
svest
-ned
ovol
na edu
kaci
ja na
gra|an
ite
-otsustv
o na
zdr
avstve
na kul
tura
i ku
ltur
a na
`iv
eewe
- slab
a mat
erijal
na baza
- ot
sustvo
na ~u
vstv
o na
- od
govo
rnost ko
n sebe
i
okol
inat
a
- ne
kont
roli
rano
frl
awe na
otp
adoc
i - pu
{ew
e vo
zatv
oren
i pr
osto
rii
- ot
sustvo
na li
~na i
kole
ktiv
na higie
na
- bo
lesti so
epid
emiski
i
ende
miski
kar
akte
r - na
mal
uvaw
e n
imun
itet
ot na
organi
zmot
- vi
sok step
en na
rizik
- na
ru{en
i stan
dard
i za
`iv
eewe vo
urb
anat
a sredin
a - na
ru{en
kva
lite
t na
`iv
eewe
5.9
.3.
Pl
an
na
ak
ci
i
Zazdr
ava po
pula
cija pot
rebn
i se sle
dnit
e ak
cii:
Akc
ija 1. Razvi
vawe na
san
itar
na kul
tura
kaj gra
|ani
te (zdra
vstvan
o vo
spit
uvaw
e) i eko
lo{ka
svest, o
sobe
no
kaj m
ladata pop
ulac
ija od
u~i
li{na
vozra
st
Akc
ija 2. K
onti
nuir
ano ep
idem
iolo
{ko
sle
dewe na
sosto
jbit
e Akc
ija 3. P
ribi
rawe i ob
rabo
tka na
pod
atao
ci
Akc
ija 4. Ter
enski izvi
duvawa
Akc
ija 5.Pre
vent
ivni
mer
ki za sani
rawe i suzbiv
awe na
odr
eden
i in
fek
tivn
i zabo
luvawa pr
i po
java na
zgole
men
bro
j na zabo
luvawa zara
di spr
e~uvaw
e na
pojava na
epi
demii
. Akc
ija 6. Dop
olni
teln
i hi
gien
ski mer
ki
Akc
ija 7. Re{
avaw
e na
ispra
vnosta na vo
data za pi
ewe, osobe
no vo selski
te vod
osna
bdit
elni
objek
ti i, k
anal
izac
ioni
te
sistem
i. A
kcija 8. K
onti
nuir
ana i zasile
na kon
trol
a na
d `iv
otin
skit
e na
mir
nici
i man
ipul
iraw
eto so istit
e.
Akc
ija 9. Zasil
eni in
spek
ciski slu`
bi sek
ade ka
de ima pr
i~in
i za zab
oluvaw
a na
gra
|ani
te i dob
itok
ot
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
110
5.9
.4.
Vr
ed
nu
va
we n
a a
kc
ii
te
Kri
teri
umi za vre
dnuv
awe
Red
br
. Akc
ija
Teh
ni~k
a pr
imen
a
Efik
asno
st za
namal
uvaw
e na
ri
zici
TTro
{oc
i Vre
me na
im
plem
enta
cija
Pri
fat
eno
od ja
vnosta
Zak
onsk
a po
ddr{
ka
Vku
pna
vred
nost
3+4+
5+6+
7+
8
Ran
gira
we
1.
Razvi
vawe na
san
itar
na
kult
ura ka
j gra
|ani
te
(zdr
avstva
no
vospit
uvaw
e) i eko
lo{ka
svest, osobe
no kaj mla
data
popu
laci
ja od u~
ili{
na
vozrast
* * *
* * *
* *
kont
inui
rano
* * * *
* * *
* * *
18
I
2.
Kon
tinu
iran
o ep
idem
iolo
{ko
sle
dewe
na sosto
jbit
e
* * *
* * *
* *
kont
inui
rano
* * * *
* *
* * *
17
I
3.
Pri
bira
we i ob
rabo
tka
na pod
atao
ci
*
* * *
* *
kont
inui
rano
* * * *
* *
* * *
15
I
4.
Ter
enski izvi
duva
wa
*
* *
* *
kont
inui
rano
* * * *
* *
* * *
14
II
5.
Pre
vent
ivni
mer
ki za
sani
rawe i suzbiv
awe na
od
rede
ni inf
ekti
vni
zabo
luva
wa pr
i po
java
na
zgol
emen
bro
j na
zabo
luva
wa zara
di
spre
~uva
we na
pojav
a na
ep
idem
ii.
* * * *
* *
kont
inui
rano
* * * *
* *
* * *
15
I
6.
Dop
olni
teln
i hi
gien
ski
mer
ki
*
* * *
* *
kont
inui
rano
* * * *
* *
* * *
15
I
7.
Re{
avaw
e na
ispra
vnosta
na
vod
ata za pie
we,
osob
eno vo
sel
skit
e vo
dosnab
dite
lni ob
jekt
i
* * * *
* * * *
* *
* * *
13
II
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
111
Kri
teri
umi za vre
dnuv
awe
Red
br
. Akc
ija
Teh
ni~k
a pr
imen
a
Efik
asno
st za
namal
uvaw
e na
ri
zici
TTro
{oc
i Vre
me na
im
plem
enta
cija
Pri
fat
eno
od ja
vnosta
Zak
onsk
a po
ddr{
ka
Vku
pna
vred
nost
3+4+
5+6+
7+
8
Ran
gira
we
i, kan
alizac
ioni
te
sistem
i.
8.
Kon
tinu
iran
a i zasile
na
kont
rola
nad
`iv
otin
skit
e na
mir
nici
i man
ipul
iraw
eto so
isti
te.
* * *
* * *
* *
kont
inui
rano
* * * *
* * *
* * *
18
I
9.
Zasil
eni in
spek
ciski
slu`
bi sek
ade ka
de ima
pri~
ini za zab
oluv
awa na
gra|an
ite i do
bito
kot
* * * *
* *
kont
inui
rano
* * * *
* * *
* * *
16
I
5.9
.5.P
la
n z
a i
mp
lem
en
ta
ci
ja
Pre
pora
~ana
akc
ija
Sub
jekt
za im
plem
enta
cija
Per
iod na
im
plem
enta
cija
Pro
cene
t bu
xet
Izvor
i na
fin
ansi
rawe
Razvi
vawe na
san
itar
na
kult
ura ka
j gra
|ani
te
(zdr
avstve
no vospi
tuvawe) i
ekol
o{ka
sve
st, o
sobe
no kaj
mla
data
pop
ulac
ija od
u~
ili{
na vozra
st
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- NVO
- Obr
azov
ni insti
tuci
i - Javn
i med
iumi
D
- Bux
et na RM
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
- MZ (ZZZ)
Kon
tinu
iran
o ep
idem
iolo
{ko
sled
ewe na
sosto
jbit
e
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- NVO
- Obr
azov
ni insti
tuci
i - Javn
i med
iumi
D
- Bux
et na RM
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
- MZ (ZZZ)
Pri
bira
we i ob
rabo
tka na
po
data
oci
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- NVO
- MZ (ZZZ)
D
- MZ (ZZZ)
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- NVO
- M
Z (ZZZ)
Ter
enski izvi
duva
wa
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- NVO
- M
Z (ZZZ)
D
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- NVO
- MZ (ZZZ)
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
112
Pre
pora
~ana
akc
ija
Sub
jekt
za im
plem
enta
cija
Per
iod na
im
plem
enta
cija
Pro
cene
t bu
xet
Izvor
i na
fin
ansi
rawe
Pre
vent
ivni
mer
ki za
sani
rawe i suzbiv
awe na
od
rede
ni inf
ekti
vni
zabo
luva
wa pr
i po
java
na
zgol
emen
bro
j na zabo
luva
wa
zara
di spr
e~uv
awe na
pojav
a na
ep
idem
ii.
Lok
alna
sam
oupr
ava
- NVO
- MZ (ZZZ)
D
Lok
alna
sam
oupr
ava
- NVO
- MZ (ZZZ)
Dop
olni
teln
i hi
gien
ski
mer
ki
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- NVO
- MZ (ZZZ)
D
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- NVO
- MZ (ZZZ)
Re{
avaw
e na
ispra
vnosta
na
voda
ta za pi
ewe, osobe
no vo
selski
te vod
osna
bdit
elni
ob
jekt
i i, kan
alizac
ioni
te
sistem
i.
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- NVO
- MZ (ZZZ)
K
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- NVO
- MZ (ZZZ)
- M@SPP
Kon
tinu
iran
a i zasile
na
kont
rola
nad
`iv
otin
skit
e na
mir
nici
i man
ipul
iraw
eto
so istit
e.
- MZ (ZZZ)
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- NVO
D
- MZ (ZZZ)
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- NVO
Zasil
eni in
spek
ciski sl
u`bi
seka
de kade im
a pr
i~in
i za
zabo
luva
wa na
gra
|ani
te i
dobi
toko
t
- Inspe
kcis
ki slu
`bi
od
pove
}e min
iste
rstv
a - NVO
D
- Bux
et na RM
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Me|un
arod
ni don
acii
- M
Z (ZZZ)
Zab
ele{
ka: MZ- Min
iste
rstv
o za zdr
avstvo
Z
ZZ - Zav
od za zdra
vstven
a za{ti
ta
N
VO- Nev
ladi
ni organ
izac
ii
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
113
5.10. Javna svest
5.10.1. Analiza na sostojbata
Gra|anite se osnovni i dominantni subjekti vo `ivotnata sredina, vo urbanite i ruralnite naselbi koi so svojot odnos direktno vlijaat vrz kvalitetot na sredinata.
Postojnata zakonska regulativa za za{tita na `ivotnata i rabotna sredina ovozmo`uva lokalnite zaednici (urbani i ruralni) vo ramkite na svoite ekonomski, socijalni i kulturni potencijali da kreiraat sopstveni re{enija za svoite lokalni ekolo{ki problemi, vo koi gra|anite treba da bidat vklu~eni kako kreatori, realizatori i faktori na kontrola na realizacija.
Gra|anite na op{tina Prilep se svesni za brojnite ekolo{ki problemi vo svojata `ivotna sredina, {to go povrduvaat so svoite odgovori vo anketniot pra{alnik. Osobeno e interesno {to samite ispitanici na pra{aweto koj e najseriozen ekolo{ki problem vo Op{tinata, prioritet davaat na niskoto nivo na javna svest. Zna~i deka se objektivni i samokriti~ni od edna strana, a od druga ne se dovolno aktivni i inicijativni vo bilo kakva akcija iako veruvaat vo nejzinata uspe{nost.
Mo`ebi pri~inite treba da se baraat vo nedovolnata educiranost, informiranost, razli~no nivo na kultura na `iveewe vo ruralna i urbana sredina, nediscipliniran odnos i otsustvo na sankcii za istiot, nepo~ituvawe na zakonska regulativa, nizok stepen na zdravstvena kultura i sl.
U~estvoto na gra|anite vo procesot na donesuvawe odluki za re{avawe na ekolo{kite problemi vo Op{tinata mo`e da se obezbedi edinstveno preku vospostavuvawe demokratski proceduri. Izgotvuvaweto na Lokalen ekolo{ki akcionen plan pretstavuva prv inicijalen obid za poaktivno vklu~uvawe na gra|anite.
Zaradi visokata ocenka na niskoto nivo na javna svest, kako eden od ekolo{kite prioriteti, ovie demokratski proceduri treba da se osmislat preku prevzemawe na niza merki od najrazli~ni oblasti, po~nuvaj}i od podignuvawe na nivoto na obrazovanie na site nivoa i vo najrazli~ni formi.
Isto taka, poaktivno treba da profunkcionira i informativniot del, preku razni oblici na glasila i publikacii i mediumi. Ovaa merka e najekonomi~na i preventivna, a ima zna~ajni efekti. Lokalnata zaednica treba da obezbedi pristap do informaciite, faktite i parametrite koi se odnesuvaat na zagaduvaweto na `ivotnata sredina i osobeno da gi ohrabruva, pottiknuva i motivira gra|anite na volonterska rabota.
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
114
5.1
0.2
. D
ef
in
ir
aw
e n
a e
ko
lo
{k
ite
pr
ob
le
mi
Mo`
ni {
tetn
i vl
ijan
ija
Eko
lo{ki
pro
blem
Gla
ven izvo
r Gla
vni zagaduva
~i
^ov
ekov
o zdra
vje
@iv
otna
sre
dina
Kva
lite
t na
`iv
ot
1. N
isko
niv
o na
javn
a ek
olo{
ka
svest
-ned
ovol
na edu
kaci
ja na gra|an
ite
-otsustv
o na
zdr
avstve
na kul
tura
i
kult
ura na
`iv
eewe
- slab
a mat
erijal
na baza
- ot
sustvo
na ~u
vstv
o na
od
govo
rnost ko
n sebe
i oko
lina
ta
- ne
kont
roli
rano
frl
awe na
otp
adoc
i - pu
{ew
e vo
zatv
oren
i pr
osto
rii
- ot
sustvo
na li
~na i
kole
ktiv
na higie
na
- bo
lesti so
epid
emiski
i
ende
miski
kar
akte
r - na
mal
uvaw
e n
imun
itet
ot na
organi
zmot
- vi
sok step
en na
rizik
- na
ru{en
i stan
dard
i za
`iv
eewe vo
urb
anat
a sredin
a - na
ru{en
kva
lite
t na
`iv
eewe
5.1
0.3
. P
la
n n
a a
kc
ii
Vo site dosega ob
rabo
eni ek
olo{
ki pro
blem
i se pre
dvid
eni, odn
osno
pre
pora
~ani
akc
ii od eduk
ativ
en kar
akter, ~ija
cel e po
digawe na
eko
lo{ka
ta svest. Sep
ak, so ogled na vi
soko
to ran
gira
we na
ovo
j pr
oble
m i od stra
na na samit
e gra|an
i,
neop
hodn
o e da se pr
edvi
dat i po
sebn
i grup
i na
akc
ii.
Akc
ija 1. Reali
zaci
ja na pr
ogra
ma za gra
|anska
svest
Akc
ija 2. K
onti
nuir
ano educ
iraw
e na
gra
|ani
te
Akc
ija 3. P
ubli
kaci
ja na stru
~na li
tera
tura
Akc
ija 4. I
nfor
mir
awe pr
eku javn
i mediu
mi
Lok
alen
eko
lo{ki
akc
ione
n pl
an na op
{ti
na P
rile
p
115
5.1
0.4
. V
red
nu
va
we
na
ak
ci
ite
Kri
teri
umi za vre
dnuv
awe
Red
br
. Akc
ija
Teh
ni~k
a pr
imen
a
Efik
asno
st za
namal
uvaw
e na
ri
zici
TTro
{oc
i Vre
me na
im
plem
enta
cija
Pri
fat
eno
od ja
vnosta
Zak
onsk
a po
ddr{
ka
Vku
pna
vred
nost
3+4+
5+6+
7+
8
Ran
gira
we
1.
Rea
lizaci
ja na pr
ogra
ma
za gra
|anska
sve
st
* * *
* *
* *
* * *
* *
* * *
16
I
2.
Kon
tinu
iran
o ed
ucir
awe
na gra
|ani
te
* * *
* *
* *
kont
inui
rano
* * * *
* *
* * *
16
I
3.
Pub
lika
cija na stru
~na
lite
ratu
ra
* * *
* *
* *
kont
inui
rano
* * * *
* *
* * *
16
I
4.
Inf
ormir
awe pr
eku
javn
i med
iumi
* * *
* *
* *
kont
inui
rano
* * * *
* *
* * *
16
I
5.1
0.5
.Pl
an
za
im
pl
em
en
ta
ci
ja
Pre
pora
~ana
akc
ija
Sub
jekt
za im
plem
enta
cija
Per
iod na
im
plem
enta
cija
Pro
cene
t bu
xet
Izvor
i na
fin
ansi
rawe
1.Rea
lizaci
ja na pr
ogra
ma za
gra|an
ska svest
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- NVO
K
- Bux
et na Op{
tina
ta
- Me|un
arod
ni don
acii
2.Kon
tinu
iran
o ed
ucir
awe na
gra|an
ite
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Eko
lo{ki
dru
{tv
a
- Obr
azov
ni insti
tuci
i - Javn
i med
iumi
P
- Bux
et na Op{
tina
ta
- Me|un
arod
ni don
acii
3.Pub
lika
cija na stru
~na
lite
ratu
ra
- Lok
alna
sam
oupr
ava
- Eko
lo{ki
dru
{tv
a - Obr
azov
ni insti
tuci
i - Javn
i med
iumi
P
- Bux
et na Op{
tina
ta
- Me|un
arod
ni don
acii
4.Inf
ormir
awe pr
eku javn
i med
iumi
- Eko
lo{ki
dru
{tv
a - Javn
i med
iumi
P
- Bux
et na Op{
tina
ta
- Me|un
arod
ni don
acii
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
116
KRITERIUMI ZA VREDNUVAWE NA AKCIITE TEHNI^KA PRIMENA 3 - vedna{ primenlivo * * * 2 - delumno primenlivo * * 1 - primenlivo so prethodna priprema * EFIKASNOST ZA NAMALUVAWE NA RIZICI 3 - golema efikasnost * * * 2 - efikasno * * 1 - nezna~itelno * TRO[OCI 3 - mali tro{oci * * * 2 - prifatlivi tro{oci * * 1 - pregolemi tro{oci * VREME NA IMPLEMENTACIJA 3 - kratkoro~no vreme (do 3 god.) * * * 2 - srednoro~no vreme (od 3-5god.) * * 1 - dolgoro~no vreme (pove}e od 5god.) * PRIFATENOST OD JAVNOSTA 3 - lesno prifatlivo * * * 2 - prifatlivo * * 1 - te{ko prifatlivo * ZAKONSKA PODDR[KA 3 - postoi * * * 2 - delumno postoi * * 1 - ne postoi * RANGIRAWE: do 12 poeni - III grupa na prioriteti 13-15 poeni - II grupa na prioriteti nad 15 poeni - I grupa na prioriteti
PLAN NA IMPLEMENTACIJA PERIOD NA IMPLEMENTACIJA
kratkoro~no - K- (do 2 god.) srednoro~no - S - (3-5god.) dolgoro~no - D -(pove}e od 5god.) permanentno, kontinuirano - P -
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
117
6. INSTITUCIONALNO-ORGANIZACIONI USLOVI ZA REALIZACIJA NA LEAP
Po definiraweto na planot za akcii za razre{uvawe na klu~nite problemi na `ivotnata sredina vo op{tinata Prilep, racionalniot pristap vo nivnoto razre{uvawe bara, pred se, adekvaten institucionalno-organizacionen kapacitet. Zatoa, va`en prioritet e da se vospostavi, doizgradi i razvie pravniot sistem so zakoni, propisi i standardi na nivo na Republika Makedonija, kako i administrativniot sistem za regulirawe na monitoring i za izvr{uvawe na zakonite. Institucionalniot sistem treba da se izgradi na na~in {to }e odgovori na su{testvenite problemi. Bez soodveten sistem na monitoring i informacionen sistem, nevozmo`no e da se donesuvaat odluki i da se utvrduvaat prioriteti za investicioni intervencii i realizacija na planot na definiranite akcii.
Vo nedostatok na izdr`ani i kvalitetni podatoci za `ivotnata sredina, nevozmo`no e da se izvr{i ekonomska procenka i valorizacija na pridobivkite, kako i na op{testvenite tro{oci na zagaduvaweto na `ivotnata sredina. Vo ovoj slu~aj se prepora~uvaat "pragmati~ni kriteriumi" za da se utvrdat prioritetite na kratkoro~nite intervencii. Kako takvi se smetaat slednive kriteriumi:
- za{tita na ~ovekovoto zdravje; - niski tro{oci, a visoki efekti za `ivotnata sredina i - spre~uvawe na zagaduvaweto
Za potrebite na realizacijata na navedenite prioriteti, neophodno e da se vospostavi institucionalna, organizaciona i informativna mre`a koja ovozmo`uva traen i sistematski transfer na informacii od okru`uvaweto koi vo ovie oblasti se relevantni za Op{tinata {to vklu~uva i pribirawe i sistematizacija na nau~ni i stru~ni istra`uvawa od najrazli~ni oblasti vo zemjata i nadvor od nea.
Paralelno so donesuvawe na ovoj LEAP, treba da se realizira i proektot za razvoj na mre`ata na institucii za izveduvawe na stru~nite raboti vo domenot na realizacija na istiot, i toa:
- razvoj na informacionen sistem za prostorot; - elaboracija na ekolo{kite aspekti vo studii za opravdanosta na
proekti od poseben interes za Op{tinata; - podgotovka na programi, politiki na razvojot, normativno-pravni
propisi, normativi, standardi i drugi instrumenti za realizacija na ovoj LEAP;
- nau~ni i stru~ni istra`uvawa vo domenot na organizacijata i ureduvaweto na `ivotnata sredina, so prioritet na:
- institucionalno-upravuva~kite, informativno-upravuva~kite i ekonomskite problemi i regulativata vo ovaa oblast;
- me|unarodnite iskustva vo regulacija na prostorniot razvoj i za{titata na `ivotnata sredina vo prv red, op{to-upravuva~kite, informativnite, institucionalnite, ekonomskite i metodolo{kite aspekti.
Vo ovoj kontekst se predlagaat slednite prioriteti: - izrabotka na studii za vlijanie vrz `ivotnata sredina; - razvoj na biolo{ki i bioin`enerski metodi za za{tita na `ivotnata
sredina i obnova na zagrozenite podra~ja; - postapka za tretman na opasni materii, kriteriumi i metodologija za
izbor na lokacii za deponii;
Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Prilep
118
- istra`uvawe na ekolo{ko-prostorniot kapacitet za razvoj na opredeleni podra~ja vo Op{tinata, i toa prioritetno za: ekolo{ki najvrednite, najso~uvanite podra~ja, podra~jata so najgolema koncentracija na naselenie, aktivnostite i podra~jata so najgolemi prostorni potencijali za razvoj.
So ovie aktivnosti i intervencii }e bidat zajaknati instituciite za za{tita na `ivotnata sredina, doizgraduvawe na pravniot sistem za za{tita na `ivotnata sredina, oformuvawe na sistemite na monitoring, kapitalni investicii i tn. Efektite od ovie aktivnosti mo`at da se grupirat vo nekolku kategorii, kako {to se: podobruvawe na javnoto zdravje i kvalitetot na `ivotnata sredina, pogolema produktivnost na prirodnite bogatstva, efikasnost vo raboteweto i tn. Vo idealni uslovi, potpolni i to~ni informacii vo pogled na cenite i vrednostite {to gi karakteriziraat aktivnostite i nivnite efekti, bi dovele do soodvetna skala na efektite od aspekt na tro{ocite. Ovaa skala bi bila odraz na rangiraweto na efektite i tro{ocite i bi ovozmo`ila opredeluvawe na optimalnite prioriteti.
Prioritetite opredeleni vo matricata na LEAP-ot, kako i nivnoto ostvaruvawe, }e se preispituvaat vo opredelen period i }e se vr{at promeni, ako se uka`e potreba za toa. Prioritetnite aktivnosti se baziraat na kratkoro~ni, srednoro~ni i dolgoro~ni potrebi, imaj}i predvid deka postojat strogi buxetski ograni~uvawa, a instituciite za za{tita na `ivotnata sredina se u{te se vo razvoj. Sekade kade {to e toa mo`no, }e se pottiknuva u~estvoto na privatniot sektor vo ostvaruvaweto LEAP-ot.
Bidej}i ovoj dokument e podgotven so u~estvo na {irok krug lica i organizacii so razli~ni interesi od oblasta na za{titata na `ivotnata sredina, toj }e se smeta za dokument na op{tinskata politika so koj }e se rakovodat op{tinskite organi i site zainteresirani subjekti vo nivniot zaedni~ki napor da gi unapredat kvalitetot na `ivotnata sredina i dobrosostojbata na gra|anite.