STANJE NA PODRO ČJU ODPRTE KODE V REPUBLIKI SLOVENIJI · 2017-11-27 · POVZETEK Diplomsko delo obravnava stanje na podro čju odprte kode v Republiki Sloveniji. Na za četku diplomskega

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer študija: Organizacijska informatika

STANJE NA PODROČJU ODPRTE KODE V REPUBLIKI SLOVENIJI

Mentor: doc. dr. Igor Bernik Kandidat: Tanja Bergles

Kranj, december 2006

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Igorju Berniku za strokovno pomoč in svetovanje pri izdelavi diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem staršem za potrpljenje in vso podporo pri študiju.

POVZETEK Diplomsko delo obravnava stanje na področju odprte kode v Republiki Sloveniji. Na začetku diplomskega dela je predstavljena odprta koda, torej odprtokodna in prosta programska oprema, katero mnogi poimenujejo kar FLOSS. Za lažje razumevaje in razlikovanje med odprtokodno in prosto programsko opremo je podana njuna primerjava. Opisana je tudi zgodovina odprte kode z nastankom GNU projekta, torej od začetka 60-ih in vse do danes. Z navedenimi licencami pa so predstavljeni pogoji uporabe in distribucije. V okviru politike državne uprave Republike Slovenije temelječi na odprti kodi, je predstavljen tudi projekt OKO. Anketna raziskava, opravljena pri izrednih študentih informatike na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, pa predstavlja uporabo odprtokodne in proste programske opreme med uporabniki. Predstavljena je uporaba odprtokodne in proste programske opreme, torej kje, na katerih področjih, katere programe, v kakšne namene in koliko časa, hkrati pa so podana tudi njihova mnenja glede uporabe odprtokodne in proste programske opreme. Ključne besede: odprta koda, odprtokodna programska oprema, prosta programska oprema, izvorna koda ABSTRACT The diploma work debates about the state of Open Source in Slovenia. At the begining of the diploma work the Open Source is presentet, that means the Open Source Softwere and Free Softwere which many people just name FLOSS. For better understanding and distinguishing Open Source Software and Free Software is given the comparison. It also describes the history of Open Source from GNU project, so from the early 60's until today. The conditions and destribution of Open Source are presented with licences and amongst the goverment state on Open Source is presented the project OKO. The inquiry was done amongst the students on the Faculty of organizational science in Kranj and presents the use of Open Source Software and Free Software amongst the users. It presents the use of Open Source Softwere and Free Softwere like where they use it, on which fields, which programes they use, what is the purpous of use, how longe they use it and they have also given their staitments on the use of Open Source Software and Free Software. Keywords: Open Source, Open Source Software, Free Software, Source Code

KAZALO 1 UVOD ...............................................................................................................3

1.1 Opis problema ..........................................................................................3 1.2 Cilji diplomske naloge ...............................................................................3 1.3 Metoda dela ..............................................................................................4

2 ODPRTA KODA ...............................................................................................5

2.1 Definicija odprte kode ...............................................................................6 2.1.1 Odprta koda / odprta programska oprema.............................................6 2.1.2 Prosta programska oprema...................................................................6 2.1.2.1 Lastniška programska oprema ..........................................................7 2.1.2.2 Komercialna programska oprema......................................................8 2.1.2.3 Programska oprema pod načelom “copyleft” .....................................8 2.1.2.4 Programska oprema v javni lasti .......................................................8 2.1.2.5 Odprti standardi in protokoli...............................................................8

2.2 Odprta koda proti prosti programski opremi ..............................................9 2.2.1 Gibanje odprte kode in gibanje proste programske opreme ................ 10 2.2.2 Alternativni izraz FLOSS ..................................................................... 10

2.3 Izvorna koda ........................................................................................... 11 2.4 Licenca ................................................................................................... 12 2.5 Nastanek in zgodovina............................................................................ 13 2.6 GNU projekt ............................................................................................ 14

2.6.1 Zgodovina ........................................................................................... 14 2.6.2 Licenciranje......................................................................................... 15 2.6.3 Model in implementacija...................................................................... 15 2.6.4 GNU programska oprema ................................................................... 16

2.7 Operacijski sistem Linux ......................................................................... 16 2.7.1 Linux ni Unix ....................................................................................... 17 2.7.2 Linix in GNU/Linux .............................................................................. 17 2.7.3 Distribucije .......................................................................................... 17

3 SWOT ANALIZA UPORABE ODPRTE KODE ............................................... 18

3.1 Prednosti odprte kode............................................................................. 18 3.2 Slabosti odprte kode ............................................................................... 19 3.3 Priložnosti odprte kode ........................................................................... 19 3.4 Nevarnosti odprte kode........................................................................... 20

4 POLITIKA VLADE RS TEMELJEČE NA ODPRTI KODI ................................ 21

4.1 Ozadje in načela ..................................................................................... 21 4.2 Politika državne uprave Republike Slovenije........................................... 22 4.3 Razlogi za sprejem politike do odprte kode............................................. 22 4.4 Izvajanje politike RS na področju odprte kode......................................... 23

4.4.1 Namen projekta................................................................................... 24 4.4.2 Cilji projekta ........................................................................................ 24

5 ANALIZA PODATKOV ................................................................................... 25

5.1 Splošni del .............................................................................................. 25 5.2 Mnenjski del............................................................................................ 33

6 ZAKLJUČEK .................................................................................................. 44

7 LITERATURA in viri....................................................................................... 46

Kazalo slik....................................................................................................... 48 Kazalo tabel .................................................................................................... 49 Priloga............................................................................................................. 49

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Tanja Bergles: Stanje na področju odprte kode v Republiki Sloveniji stran 3

1 UVOD 1.1 OPIS PROBLEMA Nastanek odprtokodne in proste programske opreme sega že v same začetke razvoja programskih produktov, a v zadnjem času postaja izpostavljena in konkurenčna lastniški programski opremi. Osnovna značilnost programske opreme temelječi na odprti kodi in prosti programski opremi je, da je izvorna koda, iz katere je mogoče narediti funkcionalno delujoče programske produkte, dostopna vsem in jo je mogoče pogosto povsem legalno uporabiti brez plačila posebne licenčne ali katere druge oblike denarnega nadomestila avtorjem, kar pa ne pomeni, da za uporabo tovrstne programske opreme ne veljajo licenčna pravila. Odprto kodo poskušajo pogosto odpraviti z zamahom roke in komentarjem, češ da gre za slabo napisane programe, ki jih uporabljajo hekerji in zastonkarji. A časi se spreminjajo. Kritiki trdijo, da gre pri odprti kodi za programe, ki posnemajo delovanje in videz uspešnih komercialnih izdelkov in so primerni samo za peščico fanatičnih privržencev. Morda je to res veljalo pred nekaj leti, ko se je programje z odprto kodo še prebijalo iz anonimnosti, danes ni več tako. Odprta koda ima vse opaznejšo vlogo v kolesju svetovne informacijske industrije. Razvijalci programov z odprto kodo se povezujejo v projekte, znotraj katerih velja hiearhija, ki zagotavlja, da se projekt razvija v pravo smer in ni kaotičnega brskanja po kodi. Vodje projektov odločajo, kateri popravki in spremembe so že zreli za vključitev, ter kdaj je celoten izdelek dovolj stabilen, da ga je mogoče objaviti in uporabljati. Kakovost teh programov torej ni sporna, je pa res, da uporabniški vmesnik marsikdaj posnema funkionalnost komercialno uspešnih programov. Programi z odprto kodo bodo vedno en korak za komercialnimi programi, saj uporabniške vmesnike pri slednjih razvijajo in izboljšujejo dobro plačani razvijalci in oblikovalci. To je verjetno eden izmed poglavitnih razlogov, da programi z odprto kodo še lep čas ne bodo prodrli na področje namiznih računalnikov. 1.2 CILJI DIPLOMSKE NALOGE Glavni namen diplomske naloge je pridobiti vpogled na uporabo odprte kode v Republiki Sloveniji, hkrati pa opredeliti pojme odprte kode. Cilji:

• predstavitev odprte kode (nastanek, definicija, licence) • obrazložitev razlike med odprtokodno in prosto programsko opremo • uporaba odprte kode v slovenskih podjetjih oziroma organizacijah (glede na

velikost podjetja, področje dela, v kakšne namene, v kakšni meri jo



uporabljajo, koliko časa in pa seveda njihovo mnenje glede na oprtokodno in prosto programsko opremo.

1.3 METODA DELA Z diskriptivno metodo diplomsko delo zajema študijo razpoložjive literature, potrebne za razumevanje odprte kode. Skoraj vse potrebne informacije so pridobljene s pomočjo interneta, saj so le-te tako lažje dostopne. Anketna raziskava glede uporabe odprte kode v Sloveniji pa je opravljena na podlagi rešenih anket izrednih študentih informatike na Fakulteti za organizacijske vede, pri profesorju dr. Igorju Berniku.



2 ODPRTA KODA Odprta koda ali Open Source je programska oprema, za katero je na voljo izvorna programska koda. Tovrstno programsko opremo lahko vsakdo razpečuje, dopolnjuje ali spreminja njeno kodo. Torej osnovna ideja odprte kode je v tem, da imamo dostop do izvorne kode, katero lahko preberemo, redistribuiramo in preoblikujemo kot del programske opreme. Tako se programska oprema razvija. Odpravljajo se napake, je dostopnejša, bolj prilagodljiva, skratka izboljšana. Odprta programska oprema je ideja, za katero čas šele prihaja. Pojem odprte kode ne označuje le programske opreme, katere izvorno kodo je mogoče videti, temveč vključuje tudi celotne poslovne oziroma licenčne modele razvoja, uporabe, sprememb in distribucije le-te. Kot odprtokodno obravnavamo prosto programsko opremo, ki je definirana v okviru združenja Free Software Foundation, kakor tudi odprto programsko opremo, ki jo obravnavamo v okviru Open Source Initiative definicij. Pojem odprte kode ne pomeni nujno, da je posamezna odprtokodna programska rešitev brezplačna oziroma še manj, da je ne pokriva nikakršna licenca. Zavedajmo se, da nekateri avtorji in promotorji odprte programske opreme in rešitev, kljub sicer prosto dostopni izvorni kodi, vseeno pričakujejo tudi določeno plačilo za vložen napor in znanje pri razvoju posamezne rešitve oziroma za njeno uporabo in razširjanje postavljajo tudi določene omejitve. Te dejavnike je potrebno pri izbiri posamezne odprte programske rešitve pretehtati glede na naše cilje, želje, potrebe in zmožnosti. Odprtokodno programsko opremo razvijajo in razširjajo tako posamezniki in organizacije, ki nimajo nikakršnih neposrednih finančnih interesov, kakor tudi tisti, ki želijo na tak način vzpodbuditi uporabo ter prodajo drugih licenčnih rešitev, sklepanje vzdrževalnih pogodb in/ali celo prodajo določene strojne opreme. Ti interesi so vsekakor legitimni in predstavljajo enega od vidikov, ki jih je potrebno pri ocenjevanju finančne učinkovitosti posamezne odprtokodne rešitve upoštevati. Odprta koda z nekaterimi svojimi lastnostmi predstavlja predvsem drugačen model razvoja in uporabe informacijsko–komunikacijskih tehnologij in tako lahko odpira nove priložnosti za razvoj informacijske družbe, konkurenčnost gospodarstva ter ustvarja nove priložnosti in informacijsko panogo. To nikakor ne pomeni negacije zaslug in dosežkov dosedanjih, predvsem lastniških modelov, temveč nove izive in drugačne alternative. Lastniški model predstavlja predvsem lastniška programska oprema (Proprietary software). To je programska oprema, ki ni na voljo brezplačno ali za manjšo denarno protivrednost. Poleg tega je omejena njena redistribucija in/ali spreminjanje, ali pa od uporabnika zahteva, da si pred tem pridobi soglasje lastnika kode. V lastniško programsko opremo uvrščamo tudi komercialno programsko opremo, ki jo proizvajajo podjetja v zameno za denarno plačilo njenih uporabnikov. Večina komercialne programske opreme je lastniška, vendar ne vsa. Nekatera podjetja proizvajajo komercialno programsko opremo, ki jo uporabniki sicer morajo plačati, je pa prosta, prav tako pa obstaja tudi nekomercialna koda, ki ni prosta.



Brez dvoma pa je, zaradi različnih vzrokov, nujno zagotoviti tudi sobivanje odprtokodnih in lastniških informacijskih sistemov. Le tako bodo lahko obstoječi sistemi in podatki, v katere je bilo v preteklosti vloženih veliko finanačnih sredstev, še naprej opravljali svoj primarni cilj, ki je zagotavljanje nemotenega delovanja uporabniških informacijskih sistemov. 2.1 DEFINICIJA ODPRTE KODE Odprta koda (angleško Open Source) opisuje delovanje v razvoju, ki promovira dostop do izvorne kode. Mnogi jo obravnavajo kot filozofijo, drugi pa kot pragmatično metodologijo. Preden je bila odprta koda svetovno sprejeta, so razvijalci uporabljali različne izraze za opis koncepta. Izraz odprta koda je postal znan z razširitvijo interneta in njegovo omogočanje raznolikih produkcijskih modelov, komunikacijskih poti in interaktivnih skupnosti. 2.1.1 Odprta koda / odprta programska oprema Programsko opremo temelječo na odprti kodi v tem dokumentu obravnavamo v smislu in okvirih definiranih v okviru Open Source Definitions verzija 1.9 (Open Sorce, 2006, http://www.opensource.org/docs/definition.php). To pomeni, da je posamezna koda odprta, če zanjo velja: 1. Mogoče jo je svobodno redistribuirati. Odprto kodo lahko redistribuira kdorkoli

brezplačno ali proti plačilu; 2. Izvorna programska oprema je dostopna uporabniku. Licenca mora dovoljevati

distribucijo v prevedeni kakor tudi v izvorni kodi; 3. Licenca mora dovoljevati spremembe osnovne kode in izvedene oblike nove

kode; 4. Kljub temu, da mora biti izvorna koda dostopna, lahko izvorni avtorji zahtevajo,

da se morebitne spremembe jasno ločijo od originalne kode in tako ohranijo ločnico med prvotno in modificirano kodo(npr. v obliki popravkov ali različnih verzij);

5. Licenca ne sme omejevati katerekoli osebe ali skupine; 6. Licenca ne sme biti omejena glede na področje dela, v okviru katerega se

programska koda uporablja; 7. Distribucija licenc mora biti enakovredna za vse uporabnike, brez dodatnih

omejitev; 8. Licenca za isto programsko kodo se ne sme razlikovati, če se jo uporablja v

kombinaciji z drugo programsko opremo; 9. Licenca ne sme omejevati uporabo druge programske opreme; 10. Licenca mora biti tehnološko nevtralna. 2.1.2 Prosta programska oprema Prosto programje ali prosta programska oprema (angleško Free Software) je pojem, ki zajema tiste računalniške programe, ki uporabniku dovoljujejo uporabo, razmnoževanje, razširjanje, razumevanje, spreminjanje in izboljševanje programa.



Natančneje lahko kot prosto programje opredelimo vse programe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

1. Prosto razširjanje. Dovoljenje za uporabo programa uporabniku ne sme preprečevati nadaljnjega razširjanja programa. Uporabnik sme program deliti brezplačno ali ga prodajati, sme ga vključevati v zbirke ali distribucije programov, in za to ni dolžan plačevati odškodnine avtorju programa.

2. Dostopnost izvorne kode. Program mora biti dostopen v izvorni kodi, sme se ga razširjati tako v izvorni kot v prevedeni obliki. Če se razširja le v prevedeni obliki, mora biti jasno označena možnost brezplačnega dostopa do izvorne kode. Izvorne kode tudi ni dovoljeno namenoma pisati nepregledno.

3. Izvedena dela in integriteta avtorjeve kode. Program se sme spreminjati, izvedena dela pa se smejo razširjati pod enakimi pogoji kot izvirnik. Avtor lahko zahteva, da se spremembe in dopolnitve razširjajo kot popravki izvorne kode ločeno od izvirnika in jih uporabnik vključi pred prevajanjem programa. Dovoljenje za uporabo proste programske opreme ne varuje avtorja programske opreme, temveč proces nastajanja proste programske opreme. Zagotavlja, da bo programje dostopno za neodvisne recenzije in nadaljnji razvoj. Moč prostega programja je v kreativnem potencialu najširše baze uporabnikov-razvijalcev, ki je s prvotnim avtorjem izenačena glede dostopa do izvorne kode programa, in spodbujana k spremembam in dopolnitvam programa.

4. Enakopravnost uporabnikov in načinov uporabe. Dovoljenje za uporabo programa ne sme razlikovati uporabnikov ali skupin uporabnikov, niti ne sme razlikovati načinov uporabe programa. Dovoljenje za uporabo ne sme postavljati dodatnih omejitev. Dovoljenje za uporabo, ki izpolnjuje zahteve iz prejšnjih točk, mora zadostovati za uporabo programa, ne da bi uporabnik moral pristajati na dodatne omejujoče pogoje. Če je program razširjan kot del paketa, dovoljenje za uporabo ne sme omejevati pravic do uporabe programa izven tega paketa. Dovoljenje za uporabo mora tudi dopuščati razširjanje programa v paketu s programi, ki se razširjajo z drugačnimi dovoljenji za uporabo.

Prosta programska oprema se torej nanaša na štiri prostosti, ki služijo uporabnikom programske opreme:

• Pravica poganjanja programa, za kakeršnikoli namen (prostost 0). • Pravica preučevanja, kako program deluje, in prilagajanja svojim potrebam

(prostost 1). Predpogoj za to je dostop do izvorne kode. • Pravica do razširjanja izvodov, da lahko pomagate svojemu bljižnjemu

(prostost 2). • Pravica izboljšati program in javno izdati svoje izboljšave, da pridobi vsa

skupnost (prostost 3). Predpogoj za to je dostop do izvorne kode. 2.1.2.1 Lastniška programska oprema Lastniška programska oprema (angleško Proprietary Software) je programska oprema, ki ni na voljo brezplačno ali za manjšo denarno protivrednost. Poleg tega je



omejena njena redistribucija in spreminjanje, ali pa od uporabnika zahteva, da pred tem pridobi soglasje lastnika kode. 2.1.2.2 Komercialna programska oprema Komercialno programsko opremo proizvajajo podjetja v zameno za denarno plačilo njenih uporabnikov. Večina komercialne programske opreme je lastniška, vendar ne vsa. Nekatera podjetja proizvajajo komercialno programsko opremo, ki jo uporabnik sicer mora plačati, je pa prosta, prav tako pa obstaja tudi nekomercialna koda, ki ni prosta. 2.1.2.3 Programska oprema pod načelom “copyleft” Programska oprema izdelana pod načelom “copyleft” je prosta programska oprema, katere pogoji razširjanja ne dovoljujejo distributerjem, da bi med širjenjem ali spreminjanjem programske opreme dodali dodatne omejitve. To pomen, da mora biti vsak izvod programske opreme prost. V projektu GNU je pod načelom “copyleft” izdana skoraj vsa programska oprema, saj je njihov cilj dati vsakemu uporabniku svoboščine, ki jih implicira izraz prosta programska oprema. “Copyleft” je splošno načelo, ki vključuje določen nabor pogojev razširjanja. Skoraj vsa programska oprema izdelana pod načelom “copyleft” uporablja licenco GNU General Public License. Dve različni licenci vrste “copyleft” sta nezdružlivi, kar pomeni, da združevanje kode, ki uporablja eno licenco, s kodo, ki uporablja drugo licenco, ni zakonito. 2.1.2.4 Programska oprema v javni lasti Programska oprema v javni lasti (angleško Public Domain Software) je programska oprema, ki praviloma ni zaščitena. Če je izvorna koda v javni lasti, je to poseben primer proste programske opreme, ki ni izdelano pod načelom “copyleft”, kar pomeni, da nekateri izvodi ali spremembe sploh niso proste. V nekaterih primerih je izvedljivi program lahko v javni lasti, vendar izvorna koda ni dostopna. Kar pa jo izključuje iz proste programske opreme, saj ta zahteva dostop do izvorne kode. Večina proste programske opreme ni v javni lasti. Je pravno zaščitena in imetniki pravic razširjanja so vsem dali pravno dovoljenje, da jo prosto uporabljajo z uporabo proste programske licence. 2.1.2.5 Odprti standardi in protokoli Pojem odprtih standardov in protokolov v smislu tistih, ki so javno objavljeni (in jih je mogoče legalno reproducirati) ter za njihovo uporabo ni potrebno plačevati posebnih, licenčnih oziroma niso patentno zaščiteni v taki meri, da bi omejevali pravico do njihove uporabe in razširjanja.



Slika 1: Diagram Chao-Kueia, ki pojasnjuje različne kategorije programske opreme

(Vir :OpenSource, 2006a)

2.2 ODPRTA KODA PROTI PROSTI PROGRAMSKI OPREMI Odprtokodna in prosta programska oprema sta izraza, katera uporabljamo za opis programske opreme računalnika, ki nam je na voljo. Izraz odprta koda uporabljamo, kadar je izvorna koda za programsko opremo dostopna neki tretji osebi. Za razliko je prosta programska oprema tista, ki je brez licenčnih prepovedi. Lahko jo uporabljamo, kopiramo, modificiramo in redistribuiramo brez kakršnihkoli omejitev. Izraz prosto pomeni svobodno, ne pa zastonj. V praksi za veliko odprtokodne programske opreme veljajo iste licence kot za prosto programsko opremo in skoraj vsa prosta programska oprema ima dostopno izvorno kodo. V večini primerov je razlikovanje teh dveh izrazov stvar filozofije in pristopa. Odprtokoda in prosta programska oprema večinoma uporabljata iste licence, ampak glede na Free Software Foundation (FSF), je odprtokodna programska oprema filozofsko različna od proste. Definicija proste programske opreme po Free Software Foundation je bolj omejena kot pa definicija Open Source Definition (ODS). Vsa prosta programska oprema je odprtokodna, torej prosta programska oprema sodi pod odprtokodno. V teoriji je odprta programska oprema lahko prosta oziroma ni prosta, skoraj vsa pa zadošča definiciji Free Software Foundation proste programske opreme. Razlika je torej bolj stvar filozofskega poudarka. Mnogi poudarjajo prednost razvoja programske opreme, ko je programska izvorna koda lahko dostopna za uporabo, modifikacijo in redistribucijo programerjem. Razvoj proste programske opreme poudarja moralni in etični pogled na programsko opremo, kjer je tehnična dovršenost kot zaželeni stranski produkt njenega etičnega standarda. Razvoj odprte kode pa vidi tehnično dovršenost kot njen prvotni cilj,



glede na dostopno izvorno kodo kot sredstvo za konec. Free Software Foundation se tako distancira od razvoja in izraza odprta koda. Odkar Open Source Initiative za Open Source Definition odobrava le licence, ki veljajo za prosto programsko opremo, večina ljudi hitro zamenja izraz odprtokodna programska oprema za izraz prosta programska oprema. Čeprav so med njima pomembne filozofske razlike, predvsem v motivaciji za razvoj in uporabe te programske opreme, redko naredijo vpliv na združitveni proces. Pri izrazu odprta koda ni dileme med svobodo in ceno, ampak loči med programi pod definicijo Open Source Definition, ki uporabnikom omogoča nadgradnjo in programi, ki imajo dostopno izvorno kodo, po vsej verjetnosti z veliko omejitvami. Tako neinformirani mislijo, da je vsaka programska oprema, ki ima dostopno izvorno kodo, odprta. Vendar je le nekaj programske opreme, ki daje uporabnikom svobodo do distribucije njene modifikacije, omejuje komercialno uporabo ali kako drugače omejuje uporabnikove pravice. Študija, izvedena pri Computer Economics, prikazuje, da je odprta koda bolj znana kot svobodna kot pa zastonj. 2.2.1 Gibanje odprte kode in gibanje proste programske opreme Praktično sta definiciji za prosto programsko opremo in odprtokodno programsko opremo, podani zgoraj, skoraj isti. Programska oprema, ki ustreza kriterijem ene difinicije, konec koncev ustreza tudi drugi. Tisti, ki so osnovali izraz “odprta koda”, opisujejo njihov pristop kot marketinški pristop do proste programske opreme. Kakorkoli, za nekatere so ideje in motivi med tema dvema izrazoma različni. Tisti, ki preferirajo izraz “prosta programska oprema” pudarjajo, da naj bi programska oprema ustrezala kriterijem za etične, moralne in socialne razloge, in to naj bi bile pravice vsakega uporbnika. Ti ljudje se identificirajo kot člani gibanja proste programske opreme, katere glavni predstavnik je Richard Stallman. Nekatere pa ti argumenti niso prepričali. Rajši ločujejo odprtokodno in prosto programsko opremo na podlagi kot so cena, varnost in zanesljivost. Tako preferirajo izraz odprta koda in se smatrajo kot člani tega gibanja. Eric Raymond je eden izmed glavnih osnoviteljev izraza “odprta koda” in je tudi glavni predstavnik te skupine. Gibanje odprtokodne programske opreme je osnovni izraz za vsakogar, ki podpira odprtokodno ali prosto programsko opremo iz kakršnihkoli razlogov. Tako gibanje proste programske opreme postane del gibanja odprtokodne programske opreme. Ampak predstavniki gibanja odprtokodne programske opreme ne govorijo o uporabniških prostostih, ker pa je to glavni princip gibanja proste programske opreme, se ti dve gibanji smatrata za ločeni. 2.2.2 Alternativni izraz FLOSS FLOSS je akronim za Free/Libre/Open-Source Software, ki je alternativni izraz za prosto in odprtokodno programsko opremo. Uporabljajo ga tisti, ki želijo biti vključeni



oziroma tisti, ki se med prosto programsko opremo in odprtokodno programsko opremo nočejo opredeliti. Nobena stran pa nad tem izrazom ni navdušena. Akronim FLOSS je običajo most ideologije med gibanjem proste in odprtokodne programske opreme. Izraz uporabljajo tisti, ki se iz večih razlogov ne želijo opredeliti za nobeno izmed teh in ne želijo nobene izločiti. Izraz FLOSS se lahko uporablja tudi kot nevtralen izraz med razpravo o prosti in odprtokodni programski opremi s tistimi, ki nasprotujrejo ideološkemu mišljenju. Zgodovinsko je bil akronim FLOSS prvič uporablil Rishab Aiyer Ghosh v njegovem projektu akronimov. Leta 2001 je ta izraz uporabil Evropski komite, ko je sponzoriral študijo na to temo. Julija 2002 so izraz še naprej promovirali z objavo FLOOS študije in FLOSS delavniškega poročila. Evroski komite je izbral izraz FLOSS, da bi se izognil nadaljni agoniji pri imenovanju nasprotij. Richard Stallman priznava in priporoča izraz Free/Libre/Open-Source Software tistim, ki se ne želijo opredeliti nobenemu filozofskemu pristopu. Anketna raziskava FLOSS pri razvijalcih odprtokodne in proste programske opreme kaže, da se 48% anketirancev identificira kot del proste programske opreme, 33% kot del odprte kode, 14% pa jim je vseeno. Večina (53%) jih je mnenja, da sta gibanji načeloma drugačni, delo pa isto, medtem ko jih 30% trdi, da sta gibanji drugačni v osnovi, 17% anketirancem pa je vseeno za razlike. Po pregledu rezultatov so določili, da se razvijalci odprtokodne in proste programske opreme lahko deli na šest skupin:

1. Razvijalci, ki se vpisujejo v prosto programsko skupnost in ločijo osnovne razlike med tema dvema skupnostima (18%).

2. Razvijalci, ki se štejejo med člane odprtokodno skupnostin in ločijo osnove razlike med tema dvema skupnostima (9%).

3. Razvijalci, ki se vpisujejo v prosto programsko skupnost in sprejemajo načelne razlike med skupnostima, ampak smatrajo, da je delo obeh isto (26%).

4. Razvijalci, ki se vpisujejo v odprtokodno programsko skupnost in vidijo načelne razlike ne pa osnovnih (17%).

5. Razvijalci, ki se vpisujejo v odprtokodno oziroma prosto programsko skupnost in se ne obremenjujejo z razlikami (9%).

6. Razvijalci, ki jim je vseeno kateri skupnosti pripadajo (20%). 2.3 IZVORNA KODA Izvorna koda je skupina navodil napisana v programskem jeziku. Namenjena je lažjemu razumevanju in hitrejšemu razvoju. V sodobnih programskih jezikih je izvorna koda običajno razdeljena v več datotek. Izvorna koda računalniškega programa je skupek datotek, ki jih računalnik prevede v strojo kodo. Izvorna koda se lahko prevede v strojno kodo s pomočjo prevajalnika pred razpošiljanjem ali pa računalnik program sam prevede v bitno kodo s pomočjo prevajalnika JIT (just in time).



Izvorna koda za določen del programske opreme je lahko v eni datoteki ali v več datotekah. Programska koda ni nujno napisana v istem programskem jeziku. Običajno je, na primer, program v večini zapisanm v C-ju, nekateri deli pa so napisani v zbirniku, zaradi boljših rezultatov. Možno je tudi, da so nekatere komponente dela programske opreme napisane in prevedene ločeno v poljubnem programskem jeziku, kasneje pa vgrajene s pomočjo postopka imenovanega knjižnično povezovanje. Zmerno obsežna programska oprema zahteva prevajanje ali zbiranje večih, včasih ducat ali celo sto, različnih datotek izvorne kode. To obsežnost zmanjšajo z vključitvijo datoteke “makefile” z izvorno kodo, ki opiše zveze med datotekami izvorne kode in vsebuje podatke o tem kako se morajo prevesti. Drugo orodje razvijalcev za vzdrževanje izvorne kode je nadzor predelav. 2.4 LICENCA Vsak avtor računalniškega programa ima samodejno avtorske pravice nad programom in ima možnost omejitve pravice kopiranja, uporabe ali spreminjanja svojega programa. Uporabnik pridobi pravico do uporabe programa v skladu z dovoljenji avtorja. Licenca točno določa, kaj uporabnik lahko počne s programsko opremo, kakšne pogoje mora izpolnjevati in kakšne so njegove pravice. Glavni pogoj je seveda plačilo kupnine za programsko opremo. Odprta koda uporablja precej drugačen pristop, saj je programska oprema na voljo brezplačno, licenca, ki ureja pravice uporabnika, pa dovoljuje tudi spreminjanje programske kode. To dovoljuje vsem, da dodajajo drugo funkcionalnost, popravljajo napake v kodi ali naredijo program bolj učinkovit. Vsakdo lahko torej popravlja in spreminja programsko kodo in pravzaprav veliko ljudi to počne. Število ljudi, ki prispeva k rešitvi, se tako zelo povečuje. Dovoljeno je tudi prodajati spremenjeno programsko opremo, ne da bi s prvim avtorejm delili dobiček. Prav tu pa je tudi ena od nevarnosti za programska podjetja, saj licenca ponavadi jasno zahteva, da je v primeru uporabe odprte kode lastno rešitev, ki temelji na tej odprti kodi, ponuditi skupaj z izvorno kodo. Marsikateri ponudnik se s tem težko sprijazni. Licence, pod katerim je na voljo odprta koda, se precej razlikujejo. Med najbolj uporabljenimi so : BSD, GPL, LGPL, in MPL. BSD (Berkeley Software Distribution) licenca je zelo preprosta, saj dovoljuje uporabo programske opreme, distribubijo izdelka in izvorne kode. Dovoljeno je spreminjanje in vključevanje v drugo programsko opremo brez omejitve. Edina zahteva je, da se navede imena vseh avtorjev v izvorni kodi in dokumentaciji programa. Imena avtorjev ni dovoljeno uporabljati za promocijo izdelka brez predhodnega pisnega dovoljenja.



GPL (General Public Licence) je najbolj znana licenca, ki omogoča uporabo, kopiranje in distribucijo programske opreme. Dovoljena sta tudi spreminjanje programske opreme ali uporaba programske kode. Vendar je distribucija programske opreme, ki temelji na programski opremi, licencirani po GPL, dovoljena le pod licenco GPL. To pa pomeni, da tovrstne programske opreme ni mogoče prodajati in ni mogoče omejevati njene uporabe. Sprememb ali dodatkov k programski opremi pa ni treba javno objaviti. Spremembe, ki jih neko podjetje naredi za lastne potrebe, lahko ostanejo skrivnost. Obveza do objavljanja modifikacij dodatkov nastane takrat, kose oseba, ki je spremenila programsko opremo odloči, da jo bo razpečevala. LGPL (Library General Public Licence) je variacija GPL licence in je namenjena programskim knjižnicam, torej programom s funkcijami, ki jih je mogoče izkoristiti v drugih programih. Uporaba tovrstnih programskih knjižnic v nobenem smislu ne omejuje programa, ki jih uporablja. Gre torej lahko za komercialni izdelek in podobno. Spremembe knjižnice pa so lahko distribuirane le v skladu z licenco LGPL, ki je v tem pogledu enaka licenci GPL, kar pomeni, da morajo biti razpečavane z izvorno kodo in brez omejitev uporabe. MPL (Mozilla Public Licence) je licenca, ki dovoljuje brezpalčno uporabo in distribucijo programske opreme. Vsakdo, ki rapečava spremembe ali dodatke k izdelku, mora dovoliti enake pravice za njegov kos programske opreme in kombinacijo izvirnega dela in njegove rešitve. Pogoj za distribucijo je tudi, da je izvorna koda na voljo, kar pomeni, da je lahko vključena v distribucijo, lahko pa je na voljo na kakšni spletni strani. Na žalost je izraz “odprta koda” sam po sebi predmet zlorabe ne more biti zaščiten kot blagovna znamka. Odkar je zahtevana zanesljivost, da je programska oprema res odprta, OSI registrira cetifikat. Uporaba proste programske opreme, ki ni distribuirana pod OSI licenco je prepovedana. 2.5 NASTANEK IN ZGODOVINA Marsikdo misli, da se je pojem odprte kode pojavil z Linuxom, vendar to ni res. Linux je le delček dogajanja in predstavlja le nadgradnjo sistema že razvitih programov in je ob nastanku pomenilo jedro novega operacijskega sistema. Čeprav je pojem odprte kode aktualen šele sedem let, sega njegova zgodovina daleč nazaj v obdobje hladne vojne, vendar ne v smislu kot ga razumemo sedaj. V smislu odprte kode poznane danes, povezujemo predvsem z enim človekom, to je Linus Tolvards. Priznan je kot ustanovitelj jedra sistema, pozneje imenovanega Linux. Vendar Linus Tolvards ne velja za tvorca odprte kode. Ta naziv pripada Richardu Stallmanu, programerju na MIT (Massachusest Istitute of Tehnology). Veljal je za izvrstenga programerja, ki je bil hkrati tudi ideolog. Njegovi programi so vsebovali sporočilo naj uporabniki le-teh programe delijo z drugimi, se na njih učijo, jih izboljšujejo in ko z njim končajo, delijo svoje znanje naprej. Zanj je bilo deljenje znanja moralni princip in kot se je pozneje izkazalo, se je bil zaradi svojega prepričanja pripravljen odreči denarju in slavi. Napisal je svoj operacijski sistem, razvojna orodja in programe, ki jih bodo uporabniki dobili brezplačno, skupaj z



izvorno kodo. Tako je nastal manifest GNU. To je pomenilo, da to ni ena izmed verzij Unix-a, ki jih je bilo tako veliko in med seboj nezdružljive. Njegova definicija prostega programja (Free Software) temelji na vprašanju svobode in ne cene. S tem ni mislil na brezplačne programe temveč na svobodo uporabljanja in upravljanja z njimi. Skupaj s še nekaj zanesnjaki je ustanovil Free Softeware Foundation. Ideja se je oprijela in leta 1991 so imeli izdelano večino elementov sistema Unix, vendar pa je primanjkovalo jedro, ki bi vse to povezovalo. Zdaj nastopi Linus Tolvards, ki objavi razvoj brezplačen operacijski sistem (za konjiček!?!). Uporabi Stallmanov prevajalnik GSS, za zagon orodij pa GNU-jeve C-knjižice. Linus je bil Stallmanu in Free Software Foundation zelo hvaležen in uporabi celo njihova pravila uporabe, čeprav so bila zapletena. Eksplozija Linuxa se prične. Leta 1997 Eric Raymond, Stallmanov prijatelj, objavi sestavek z naslovom The Cathedral and the Bazaar, ki so ga mnogi jemali kot napad na Microsoft, ki je bil takrat že ogromen. Članek ni bil tako mišljen, vendar je pritegnil pozornost drugih podjetij. Sestavek so prebrali pri Netscapu, kjer so se ravno bojevali proti Microsoftu in njegovemu Internet Explorerju. Odločili so se za nevsakdanjo potezo – objaviti izvorno kodo Netscape Communicatorja. Za pomoč so prosili Raymonda, ki je v tem videl priložnost pokazati, kakšne so prednosti odprtega razvojnega procesa. Malo kasneje je prišlo do sestanka, kjer so potegnili novo črto v prostem programju in izraz “Free Software” zamenjali z izrazom Open Source. Linux se je prijel. V naslednjih letih je bilo veliko govora o Linuxu in odprti kodi. Celo Microsoft je uporabil rast Linuxa kot protiargument na tožbi o monopolnem položaju in omenil njegovo visoko rast v primerjavi z Windows 98, s čimer je samo poskusil prikazati, da nima monopolnega položaja. Linux pa je rasel naprej, predvsem na račun ostalih različic Unixa, ki so vztrajno propadale. Sprejemati pa so ga začeli velikani kot so: IBM, HP; SAP; Compaq in drugi. 2.6 GNU PROJEKT GNU je operaciski sistem proste programske opreme sestavljen iz kornela, knjižnic, sistemskh orodij, kompilar in mnogo drugih aplikacij. Ime predstavlja akronim za “GNU’s Not Unix”, ker je sistam zasnovan po podobi Unix-a, vendar ne vsebuje nobene njegove kode. Načrt za GNU projekt je septembra 1983 objavlil Richard Stallman. Razvoj programske opreme se je tako začel januarja 1984 in se nadaljuje še danes. Načrt za razvoj GNU-ja se imenuje GNU projekt, programi izdani s podporo GNU projekta se imenujejo GNU paketi oziroma GNU programi. Celoten sistem GNU do sedaj še ni bil izdan. Veliko komponent, ki pa so končane, so bile združene z Linux kernelom, Xorg-om in različnimi paketi management sistemov. Te združitve formirajo operacijske sisteme, ki so nam znani kot Linux. Nekaj GNU programov je bilo prenesenih tudi do drugih operacijskih sistemov kot so: Windows, BSD, Solaris in Mac OS. 2.6.1 Zgodovina GNU projekt je bil javno objavljen 27. septembra 1983 na net.unix-wizards in net.usoft newsgroups. Programska oprema pa se je začela razvijati 5. januarja, ko je



Stallman pustil službo pri MIT. Tako niso mogli zahtevati nikakršnih lastniških pravic ali se kakorkoli vmešavati v distribucijo GNU-ja kot prosto programsko opremo. Cilj projekta je bil obstoj proste programske opreme. Stallman je želel prostost računalniškim uporabnikom, kot so jo imeli že v letih 1960 in 1970. Prostost do uporabe izvorne kode programske opreme, katero so uporabljali, prostost do modificiranja in prostost do objave nove verzije programske opreme. Ta psihologija je bila objavljena marca 1985 kot GNU manifest. Večina programske opreme je bilo potrebno napisati v celoti, nekaj komponent proste programske opreme pa je že obstajalo. Na primer TeX, pisalniški sistem, in X Windows sistem. Največ GNU programov so napisali prostovoljci; nekateri med svojim prostim časom, nekatere pa so plačali različana podjetja. Oktobra 1985 je Stallman ustanovil Free Software Foundation (FSF). V srednjih in poznih 80-ih so v FSF zaposlili razvijalce programske opreme, da bi napisali programsko opremo potrebno za GNU. Tako ima FSF lastniške pravice za nekatere GNU programske pakete. Skoraj vsi GNU paketi so licencirani pod GNU General Public License, nakej pod GNU Lesser General Pubilc License, nekaj pa jih uporabljajo tudi licence proste programske opreme (Free Software Licenses). Za lažji prehod na GNU se je ta najbolj soupadal z Unix-om, ki je bil takrat znana blagovna znamka operacijskega sistema. Zasnova Unix-a je bila trdna in modularna, kar je omogočilo zamenjavo dela za delom. Ko je GNU postal znan, so zainteresirana podjetja prispevala k razvoju ali k prodaji GNU programske opreme in tehnične podpore. Eno najbolj znanih in uspešnih podjetij je bilo Cygnus Solutions, sedaj del Red Hat. 2.6.2 Licenciranje Za zagotovitev prostosti GNU programski opremi, je projekt leta 1989 izdal prvo verzijo GNU Genneral Public License, ki je najbolj pogosto uporabljena za GNU programe. Pravtako pa jo uporabljo tudi za prosto programsko opremo, ki ni del GNU projekta. Je najbolj pogosto uporabljena licenca za prosto programsko opremo na svetu. Vsem uporabnikom programa daje pravico do uporabe, modifikacije in distribucije. Hkrati pa prepoveduje dodatne omejitve na katerokoli distribuirano kopijo. Ta ideja je takoimenovana “copyleft”. 2.6.3 Model in implementacija Začetni plan za GNU je bila primernost za Unix. Zasnovati kernel je za GNU pomenil odmik od tradicionalnega Unix-a. Gnu-jev karnel naj bi bil multi-server micro-kernel. GNU Hurd deluje na microkeren in vsebuje set progrmov, ki vsebijejo isto funkcionalnost kot tradicionalni Unix kernel (ali Linux). Do 1990 je GNU sistem imel razširjen text editor (Emacs), zelo uspešem optimiziran compiler, večina glavnih knjižnic in uporabnost standardne distribucije Unix-a. Manjkala je le glavna komponenta, kernel. V GNU manifestu je Stallman omenil, da



nek začetni kernel obstaja, a še ni dovolj podoben Unix-u. S tem je mislil na TRIX, kernel razvit pri MIT, katerega avtorji so distribuirali kot prostega in je bil primeren za Version 7 Unix. Decembra 1986 so ta kernel pričeli modifikacirati. Na koncu pa so se razvijalci odločili, da je neuporaben, ker je deloval le na “dragem 68000 box” in bi ga za širšo rabo morali prevesti v druge arhitekture. Leta 1988 so na Carnegie Mellon University začeli razvijati Mach sporočilo-prenosni kernel, ki je bil zaradi odstranitve kode last AT&T, leta 1990 izdan kot prosta programska oprema. Odkar je Mach imel le nižji nivo funkcionalnosti, je moral GNU projekt razviti dele kernela višjega nivoja, kot zbirko uporabniških programov. Sprva se je zbirka imenovala Alix, vendar jo je razvijalec Michael Bushnell preimenoval v Hurd. Ime Alix se je prenesel na podsistem in postopoma dokončno odpadel. Zaradi tehničnih razlogov in osebnih konfliktov, se je razvoj Hurd-a zavlekel. 2.6.4 GNU programska oprema Glavne komponente GNU sistema vključujejo GNU Compiler Collection, GNU C Library, GNU Emacs text editor in GNOME grafično namizje. Veliko GNU programov je bilo prenesenih na druge operacijske sisteme in so pogosto inštalirani na znane Unix sisteme za zamenjavo znanih pomožnih enot. Ti programi so v primerjavi z znanimi Unix-ovimi bolj zanesljivi. Sloves GNU programske opreme v večini sega med uporabniki Linux-a, predvsem zaradi razvitosti programskega orodja. Mnogi razvijalci inštalirajo GNU orodja tudi na druge operacijske sisteme zaradi združljivosti oziroma zajemanja in pravilnega obnašanja po platformi. GNU programi so bili prenešeni tudi na Microsoft Windows, Mac OC X in druge znane platforme. Ta tema je med intuziasti zelo pogosta, saj je motiv razvoja zamenjati te sisteme s prosto programsko opremo, ne pa izbolšati. 2.7 OPERACIJSKI SISTEM LINUX Linux je Unixu podoben prost operacijski sistem s prosto dostopno izvorno kodo, zaščiteno s splošnim dovoljenjem GNU (GNU General Public License). Aprila, leta 1991, je takratni študent računalništva Linus Benedict Torvalds, začel pisati Minixu podoben operacijski sistem. 25. avgusta 1991 je v novičarski skupini comp.os.minix najavil svojo namero, sredi septembra pa je na internetu objavil svojo prvo različito operacijskega sistema, ki ga je po njem imenoval Linux. Takoj so mu na pomoč priskočili številni znanstveniki iz vsega sveta in operacijski sistem je postajal iz dneva v dan zmogljivejši in bolj priljubljen. Različica 1.0.0. je izšla leta 1994, pomemben mejnik predstavlja leto 1996, ko naj bi z različico 2.0.0, Linux postal primeren tudi za običajne uporabnike, ne le za poznavalce. Takrat je Linus zaščitil blagovno znamko Linux. Do sedaj je bil Linux uspešno prenesen na več ali manj vse obstoječe računalniške arhitekture. Njegova priljubljenost pa še vedno narašča. Skorajda vsako podjetje, ki na področju informacijske tehnologije kaj pomeni, ga jemlje zelo resno. Linux je eden največjih fenomenov v zgodovini računalništva.



2.7.1 Linux ni Unix Do imena Unix so upravičeni samo operacijski sistemi, ki so kakorkoli povezani s prvotnim AT&A-jevem Unixom iz začetka 70-ih let 20. stoletja. Za Linux to ne velja, ker ga je Linus napisal iz nič, zato je to samo Unixu podoben operacijski sistem. 2.7.2 Linix in GNU/Linux Linux je pravzaprav samo jedro operacijskega sistema, s katerim ne moremo početi praktično ničesar. Uporaben postane šele z dodatkom številnih orodij. Večina orodij, ki so jih dodali Linux-u, je nastala v okviru GNU projekta. Tako so se pojavile zahteve, naj se skupek jedra in omenjenih orodij imenuje GNU/Linux. Še zlasti glasen pri teh zahtevah je bil sloviti Richard Stallman. 2.7.3 Distribucije Pobrati razno programje z različnih strežnikov ter iz njega postaviti delujoč sistem je zamuden in vse prej kot enostaven opravek. Distribucije se razlikujejo po priloženi programski opremi, programih za nastavitev, podprtih arhitekturah ter cenovni politiki. Poznavalci imajo najraje distribuciji Debian in Slackwarw, manj vešči pa raje izberejo SuSE, Mandriva, do nedavnega pa je bil zelo priljubljen tudi RedHat, ki pa se je popolnoma preusmeril v poslovne vode, njegovo tradicijo pa nadaljuje projekt Fedora. V zadnjem času pridobiva na priljubljenosti tudi Gentoo, ki se zgleduje po v skupnosti BSD priljubljenem sistemu Ports. V Sloveniji so do sedaj nastale štiri distribucije. Društvo LUGOS (angleško Linux user Group Of Slovenia) je pripravilo distribucijo Pingo, ki je preprost, poslovenen in uporabniku prijazen operacijski sistem, ki temelji na odprtih distribucijah podjetja RedHat in projekta Feroda. Svojo distribucijo so pripravili tudi v skupini Slo-tech, pod okriljem revije Računalniške novice nastaja distribucija SloNiX, med temi pa obstaja pa še distribucija Slix.



3 SWOT ANALIZA UPORABE ODPRTE KODE Pri uporabi odprte kode se, kakor pri večini programske opreme, pojavljano prednosti in slabosti. Le-te so opredeljene s SWOT analizo, kjer so prednosti (Strengths), slabosti (Weaknesses), priložnosti (Oportuneties) in nevarnosti (Threats) uporabe odprte kode predstavljene v spodnji tabeli:

PREDNOSTI SLABOSTI - spreminjanje in popravljanje izvorne kode

- brez garancij - ni organizacijske podpore

- prilagoditev programa svojim potrebam - veliko več časa za testiranje - večje število ljudi lahko prispeva k rešitvi

- odvisnost od prostovoljnega dela

- krajši čas razvoja in odprave napake - uporabniki niso odvisni samo od enega proizvajalca

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI - novi programi - varnost ni nikoli 100% - bolj učinkoviti programi - nepoznavanje tehnologije - zaslužek - napake pri uporabi

Tabela 1: SWOT analiza za uporabo odprte kode

3.1 PREDNOSTI ODPRTE KODE Prednost pri uporabi tovrstne opreme so prepoznane in pomenijo predvsem racionalizacijo stroškov podpore poslovnih procesov, večjo prilagodljivost problemom in željam naročnikov, zaupanje v varnost in zasebnost ter v določenih primerih nižje stroške lastništva informacijskih rešitev. Povečana je medsebojna povezljivost in prilagodljivost, nadgradnje in redistribucije enkrat izvedenih rešitev so preprostejše. Najbolj očitni prednosti sta na prvi pogled seveda nižji strošek nabave in brezplačna narava večine programske opreme. Krajši je običajno tudi čas razvoja. Uporabniki odprtokodne rešitve niso odvisni od enega razvijalca ali ponudnika. Najbolj pomembna pa je pravica do spreminjanja in popravljanaja izvorne kode. To omogoča neomejeno spreminjanje in prilagajanje programske opreme. Programsko opremo je mogoče »prevesti« za uporabo na drugi strojni opremi. Odpravljanje napak je precej olajšano, programska oprema pa ima daljšo pričakovano življenjsko dobo. Z uporabo odprte kode se izognemo enemu samemu ponudniku, od katerega je odvisna prihodnost programske opreme. Kupec je namreč odvisen od ponudnika v smislu podpore in razvoja nadgradenj. V kolikor ponudnik zapre vrata podjetja ali ustavi razvoj določenega izdelka, nima nihče pravice nadaljevati dela na tem izdelku. Podobne težave lahko nastanejo, če ponudnik opusti razvoj rešitve za



določeno strojno opremo. Tu pa je še problem črne škatlice, kjer pri licenčni programski opremi nikoli zanesljivo ne vemo, kaj program v resnici počne. 3.2 SLABOSTI ODPRTE KODE V širši uporabi programske opremi temelječi na odprti kodi, se skrivajo tudi potencialne pasti in težave. Te so predvsem povezane z nedorečenimi poslovnimi modeli odprtokodnih sistemov in z manj dodelanimi in utečenimi mehanizmi vplivajo na hitrost in kakovost tovrstnih rešitev. Z dostopnostjo izvorne kode in poznavanjem načina njenega delovanja, pa se veča tudi možnost nenadzarovanega spreminjanja kode za kratkoročno reševanje posameznih problemov, ki lahko, če niso pravilno dokumentirani in preverjeni, prinesejo več neugodnosti kot koristi. Zato bo v proces dokumentiranja, testiranja in vključevanja sprememb v glavne veje razvoja kode potrebno nameniti bistveno več pozornosti, kot smo bili navajeni pri lastniških rešitvah. Pri odločitvi za uvajanje posamezne rešitve moramo enakopravno upoštevati varnostne zahteve, možnosti za stalno in strokovno spremljanje informacijskih rešitev v različnih življenjskih ciklih (npr.: razpoložljivost podpore), ter določena licenčna tveganja, ki jih različni raznovrstni sistemi odprtokodnega licenciranja prinašajo. Na žalost je tako, da določene stvari, ki so prednost, obenem lahko naštejemo tudi kot slabosti. Poudariti pa je treba, da je veliko teh odvisno od primera do primera. Med te sodijo podpora in nadaljni razvoj,če ga želimo izvajati sami. Odprtokodne rešitve so na voljo brez kakršnih koli garancij. Na voljo ni organizirane podpore, zato ta temelji na prostovoljnem delu. Pri uvajanju nove programske opreme v podjetje moramo računati tudi na stroške uvajanja ter na stroške, ki jih povzročajo začetne težave ali napake pri uporabi rešitve. Če predpostavimo, da komercialne ali licenčne rešitve sodijo določenemu standardu uporabniškega vmesnika, in da odprtokodne rešitve uporabljajo določeni vmesniki, je za pričakovati, da je čas uvajanaja pri prehodu s komercialne rešitve na odprto kodo nekoliko daljši. Če gre za izdelek, ki sledi splošnim trendom v uporabniškem vmesniku ali ima minimalni uporabniški vmesnik, teh težav ni. 3.3 PRILOŽNOSTI ODPRTE KODE Z uporabo odprtokodnih programov pridemo do novih izboljšanih programov, katere lahko distribuiramo naprej. Torej je mogoče odprto kodo tudi prodajati in to celo z dobičkom. Prodajna rešitev temelji na povezovanju prilagojene odprte kode in na podpori ter vzdrževanju teh rešitev. V večjih težavah se znajdejo razvijalci, ki se odločijo za razvoj povsem novega izdelka. Ena izmed možnosti, s katero vseeno lahko ustvarijo prihodek pri razvoju odprte kode, je prodaja uporabniškega priročnika in uporabniške podpore za tak izdelek.



3.4 NEVARNOSTI ODPRTE KODE Ponudniki velikokrat zaradi tržnih zakonitosti in zahtev pohitijo z izdajo programske opreme, kar pomeni veliko napak, ki bi se jim ob nekoliko bolj umirjenemu postopku lahko izognili. Tako je tu vprašanje varnosti odprtokodnih programov, katera ni nikoli 100%. Kot velika pomanjkljivost se očita, predvsem problem različnih popravkov in dodatkov. Čeprav je to, da prihajajo popravki z vseh strani, za skupnost odprte kode povsem normalna. Očitani argumenti odprti kodi o težavah z varnostjo, popravki, avtorskimi pravicami in ne nazadnje tudi vpogledom v operacijski sistem veljajo tudi za druge programske hiše. Vse se torej vrti okrog dostopa do izvorne kode, s katero imamo vpogled v delovanje programa in spreminjanje le-tega.



4 POLITIKA VLADE RS TEMELJEČE NA ODPRTI KODI 4.1 OZADJE IN NAČELA Državna uprava Republike Slovenije se zaveda obstoja in pomembnosti odprtokodene in proste programske opreme že vsaj nekaj let. Za svoje potrebe, predvsem na področju strežnikov in omrežnih podpornih sistemov, jo s pridom uporablja že vsaj od sredine devetdesetih let, ko se je potreba po tovrstnih rešitvah in večanja števila uporabnikov ter ob hkratni stalni racionalizaciji poslovanja, močno povečala. Podobno ravnajo tudi nekatere druge države (na primer Velika Britanija, Finska, Švica, Nemčija, Kitajska), pomembnost vzpodbujanja uporabe tovrstne programske opreme pa upodablja tudi akcijski načrt eEurope 2005 in strateški dokument »Republika Slovenija v informacijski družbi«. Vlada Republike Slovenije se zaveda in priznava družbeni pomen širšega gibanja s področja odprtokodne programske opreme in tovrstnih rešitev. S tem pa tudi podpira širše uvajanje slovenskega jezika na področju računalništva in informatike. Zaveda se pomena svoje vloge kot zgleda pri uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij drugim uporabnikom v gospodarstvu in civilni družbi, nenazadnje kot eden največjih uporabnikov te tehnologije v Sloveniji. Pri odločitvah in načrtovanju posameznih informacijskih rešitvah se morajo investitorji zavedati dolgoročnosti svojih odločitev, ki lahko znatno presegajo obdobje nekaj let in lahko pomembno vplivajo na delo in organizacijo poslovanja tudi znotraj organa, ki se odloča za uvedbo posamezne rešitve. Čeprav ne povsem povezano le z odprtokodno programsko opremo, pa je tudi vprašanje povezovanja programskih rešitev. Protokoli, ki jih bodo organi državne uprave uporabljali pri komunikaciji z zunanjimi akterji (civilno družbo, gospodarstvom in upravami drugih držav), ne smejo biti omejeni s patenti, oziroma morajo lastniki morebitnih patentov dovoliti in omogočiti preprosto povezovanje z drugimi sistemi. Zelo pomembno za nadaljnji razvoj elektronskega poslovanja državne uprave z državljani je namreč, da lahko zagotovimo prost pretok podatkov, brez morebitnih omejitev s strani lastnikov posameznih patentov. Problem zaprtih standardov in patentov je v komunikaciji znotraj organov državne uprave sicer lažje premostljiv, vendar se moramo tudi v primeru vzpostavljanja notranjih komunikacij izogniti zaprtim rešitvam. Za nove usmeritve je potrebno prilagoditi plasiranje finančnih sredstev, usmerjanje razvoja in ustrezno dopolniti vzgojno-izobraževalne programe. V vzojno-izobraževalnih programih je, v smislu nevtralnosti šolstva, nujno ohraniti nepristranski odnos tako do odprte kode kot do lastniške programske opreme in podrobno seznaniti mlado generacijo z lastnostmi, prednostmi, slabostmi in posebnostmi različnih pristopov, ter mladim ponuditi možnost, da se znajo pretehtano in samostojno odločiti na kakšen način in s katerimi orodji bodo delali.



4.2 POLITIKA DRŽAVNE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Vlada Republike Slovenije je sprejela nekaj temeljnih odločitev v zvezi z odprto kodo. S svojim stalnim delovanjem ter aktivnostmi na tem področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij bo pripomogla k širjenju informacij in znanja o značilnostih ter priložnostih uporabe programske opreme in rešitev temelječih na odprti kodi s tem, da bo:

• enakopravno obravnavala odprtokodne in lastniške programske rešitve. • v največji možni meri načrtovala, gradila in kupovala take informacijske

rešitve, ki bodo temeljile na odprtih standardih in protokolih. • že obstoječe uveljavljene in delujoče zaprte informacijske rešitve podpirala

pri dopolnitvah in nadgradnjah le-teh. V vseh primerih, kjer je to ekonomsko upravičeno.

• z usposabljanji, izobraževanjem zaposlenih in njihovo uvajanje v delo z odprtokodno programsko opremo aktivno vzpodbuja prenos znanja ter dobre prakse s tega področja med uporabnike.

• tudi sama razvijala informacijske rešitve na osnovi tovrstnih rešitev, ki bazirajo na odprtih standardih, saj tudi ta prispeva k razvoju informacijske panoge v Sloveniji.

• rešitve vpeljala tudi vzgojno-izobraževalne programe. V okviru šolskih programov moramo mladi generaciji jasno predstaviti prednosti in slabosti lastniške in odprtokodne programske opreme in jo naučiti, da se samostojno, strokovno in odgovorno odloča za rabo posameznega pristopa.

4.3 RAZLOGI ZA SPREJEM POLITIKE DO ODPRTE KODE Razvoj in rešitev gibanja s področja programske opreme in rešitev temelječih na odprti kodi predstavljajo pomemben element pri razvoju informacijske družbe ter širitev uporabe informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij v družbi. Zaradi uveljevljanja in vse večje vloge programske opreme in rešitev temelječih na odprti kodi v državnih organih in gospodarstvu evropskih držav, le-ta predstavlja priložnost tudi za razvoj slovenske panoge informacijsko- komunikacijskih tehnologij in storitev. Uporaba ponuja pomemben vzvod za zmanjšanje stroškov slovenskega gospodarstva in državne uprave ter posledično povečanje njene konkurenčnosti in učinkovitosti. Razlogi za navedene politične odločitve so:

• Gospodarnost Zaradi splošnega načela gospodarnosti ravnanja z javnimi sredstvi mora pri načrtovanju, gradnji, vzdrževanju, uporabi in opuščanju informacijskih sistemov dosegati finančno čim bolj učinkovite rezultate. To ne pomeni nujno popolnega in samodejnega sprejetja programske opreme temelječe na odprti kodi, temveč pomeni enakopravno obravnavanje vseh ponudnikov rešitev in posamično ocenjevanje primernosti vsake rešitve posebej. Izbrana rešitev je lahko torej odprtokodna, lastniška ali skupek obeh pristopov.



• Izmenljivost podatkov

Za zanesljivo in učinkovito delovanje organov državne uprave (izvajanje njihovih funkcij in nalog) je nujna izmenljivost podatkov, tako med organi državne uprave, kakor tudi s pravnimi in fizičnimi subjekti zunaj nje. Zato je raba odprtih standardov in protokolov, ki omogočajo čim višjo stopnjo povezljivosti in izmenljivosti podatkov, nesporno nujna.

• Neodvisnost Da se izogne odvisnosti od monopolnih ponudnikov programske rešitve morajo informacijski sistemi temeljiti na raznovrstnih, a povezljivih informacijskih rešitvah. S tem, ko se postavijo v bolj neodvisen položaj, zmanjšajo možnost, da bi zaradi kateregakoli razloga, postali ujetniki posamezne lastniške programske rešitve.

• Prilagodljivost in ponovna uporaba kode Programska oprema temelječa na odprti kodi, omogoča doseči večjo stopnjo prilagodljivosti in povezljivosti pri načrtovanju, razvoju, nadgradnjah in povezovanju naših informacijskih sistemov ter znižanje stoškov zaradi večkratne uporabe že razvitih rešitev. Še več, če organi državne uprave enkrat razvijejo kakovostno in prilagojeno rešitev, jo lahko dajo v uporabo (in morebitne nadaljne izboljšave) tudi subjektom zunaj državne uprave, ki z njo komunicirajo. S tem se zmanjša odvisnost v teh procesih in poveča zaupanje v delo organov.

• Trajna last

Večina odprtkodnih licenc omogoča trajno last razvite programske opreme. V teh primerih ni nujno slediti zahtevam po včasih neželenih nadgradnjah informacijskih sistemov pod pritiski lastnikov licenčnih pravic.

• Večkratna uporaba in izobraževanje Za delo z odprtokodno programsko opremo in rešitvami je potrebna ustezna usposobljenost uporabnikov, zaradi česar je neizbežno tudi izvajanje izobraževanj in usposabljanj. Vpeljava znanj in vsebin v vzgojno-izobraževalne programe pomeni prenos znanja na nove generacije in potencial za nadaljni razvoj tovrstne opreme. S tem se odvijajo nova delovna mesta in zagotovi kader s potrebnimi znanji ter veščinami.

• Varnost in zasebnost Varnost programskih produktov, temelječih na odprti kodi, je včasih večja od primerljivih licenčnih produktov, gotovo pa se z možnostjo vpogleda v izvorno kodo krepi zaupanje v varnost in zasebnost.

4.4 IZVAJANJE POLITIKE RS NA PODROČJU ODPRTE KODE V letu 2003 je dozorelo spoznaje, da je potrebno vzgojno-izobraževalnim zavodom (VIZ) ponuditi alternativno programsko opremo, ki temelji na odprtih standardih, odprti kodi in je prosta.



Ministrstvo podpira projekt OKO z namenom, da bo v okviru tega projekta uvajanje odprtokodne in proste programske opreme v vzgojno-izobraževalne zavode hitro in učinkovito. Problem uporabe odprtokodne programske opreme je znanje, ki ga je na tem področju v vzgojno-izobraževalnih zavodih malo. Zato je temeljna naloga projekta OKO najprej izobraziti učitelje, da bodo znali uporabljati odprtokodne programe in na tem temelječe didaktične aplikacije. 4.4.1 Namen projekta Namen projekta OKO je vpeljava informacijskih okolij, ki temeljijo na odprtih standardih, odprti kodi in prosti programski opremi, v vzgojno-izobraževalne zavode. S tem se poveča možnost izbire programskih orodij in didaktičnih aplikacij, ki jih lahko učitelji in učenci uporabljajo pri poučevanju in učenju. Projekt OKO neposredno podpira uporabo in nadaljni razvoj odprte in proste programske opreme v vzgojo-izobraževalnih zavodih. 4.4.2 Cilji projekta Cilji projekta so:

• Pridobiti kvalitetno, brezplačno oziroma poceni didaktično programsko opremo za izobraževalne potrebe v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Vsi predmeti so pri poučevanju in učenju podprti z ustreznimi didaktičnimi aplikacijami in programskimi orodji. Učenci in učitelji to opremo prosto uporabljajo za izobraževalne namene tako v šoli kot doma.

• Zavodom ponuditi odprtokodno in prosto sistemsko programsko opremo, ki temelji na odprtih standardih in ni vezana na samo enega proizvajalca.

• Vzpodbijati uporabo odprtokodne programske opreme in njen nadaljnji razvoj.

• Vzpodbujati uporabo in razvoj didaktičnih aplikacij, ki so neodvisne od operacijskih sistemov in prenosljive.

• Izobraziti in naučiti učitelje, da bodo znali in želeli uporabljati didaktično programsko opremo, ne glede na programsko okolje.

• Naučiti učence, da bodo znali uporabljati aplikacije in programska orodja, ne glede na programska okolja.

V projektu OKO sodelujejo poleg Ministrstava za šolstvo, znanost in šport vzgojno-izobraževalni zavodi, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Univerze v Ljubljani, Mariboru in Kopru, Center Vlade RS za informatiko, Ministrstvo za informacijsko družbo, Društvo Lugos in samostojni strokovni sodelavci.



5 ANALIZA PODATKOV Anketa je bila izvedena pri dveh skupinah izrednih študentov na Fakulteti za Organizacijske vede v Kanju, pri čemer je pri razpošiljanju vprašalnikov pomagal mentor dr. Igor Bernik. Razposlanih je bilo 100 vprašalnikov, od tega je bilo rešenih 40. Anketa je sestavljena iz dveh delov in sicer, prvi del zajema splošni del, kjer so splošni podatki o anketrirancih kot so spol, starost, letnik študija, zaposlitev in podobno. Drugi del pa zajema mnenjski del, kjer so anketiranci podali mnenja na podane trditve s tem, da so obkrožili številko od ena do pet, pri čemer so upoštevali, da ena pomeni se nikakor ne strinjam in pet se popolnoma strinjam. Pri zadnjem vprašanju pa so anketiranci podali svoje mnenje glede odprtokodne oziroma proste programske opreme. 5.1 SPLOŠNI DEL Spolna struktura: Izmed 40 anketirancev je anketo izpolnilo 16 žensk, kar predstavlja 40%, in 24 moških, torej 60% anketirancev. Starostna struktura:

0%

54%33%

10%

3%

pod 20 let

20-30 let

30-40 let

40-50 let

nad 50 let

Slika 2: Starostna struktura

Slika 2 prikazuje starostno strukturo anketirancev. Večina anketirancev, to je 54%, je starih od dvajset do trideset let. 33% jih je starih izmed tridestet in štirideset let, 10% sodijo med štirideset in petdeset letne, 3% pa je starih nad petdeset let. Noben anketiranec pa ni mlajši kot dvajset let.



Letnik študija Na zastavljeni vprašalnik so odgovarjali izredni študentje drugih in tretjih letnikov. 29 anket so rešili študentje drugega letnika in 11 anket so rešili študentje tretjega letnika. Področje dela

3%

42%

0%

5%3%3%

27%

5%12%

Državna uprava

Gospodarstvo

Izobraževanje

Javna uprava

Samozaposlitev

Lastnik gospodarskedružbeStoritvena dejavnost

Drugo

Nezaposlen

Slika 3: Področje dela

Iz slike 3 je razvidno, da med anketiranci 88% zaposlenih in 12% nezaposlenih oseb. 3% zaposlenih anketirancev dela v državni upravi, 42% v gospodarstvu, 5% v javni upravi, 3% je samozaposlenih, prav tako so 3% anketirancev lastniki gospodarskih družb, 27% se jih ukvarja s storitveno dejavnostjo in 3% dela nekaj drugega. Velikost podjetja

12%

24%

38%

26%

Mikro

Malo

Srednje

Veliko

Slika 4: Velikost podjetja zaposlenih



Slika 4 prikazuje, da je večina, to je 38% anketirancev, zaposlenih v srednje velikem podjetju, kar pomeni, da je v podjetju od petdeset do dvestopetdeset zaposlenih, 26 % v velikem, kjer je zaposlenih nad dvestopetdest ljudi, 24% jih je zaposlenih v malem podjetju, kjer je od šest do petdeset zaposlenih, in 12% je zaposlenih v mikro podjetju, kjer je število zaposlenih manjše od pet. Uporaba odprtokodne oziroma proste programske opreme

5% 10%

33%52%

Odprtokodnaporgramska oprema

Prosta programskaoprema

Odprtokodna/prostaprogramska oprema

Ne

Slika 5: Uporaba odprtokodne oziroma proste programske opreme

Slika 5 prikazuje, da kar 52% anketirancev sploh ne uporablja odprtokodne ali proste programske opreme. Mogoče, ker jim ni toliko poznana oziroma sploh ne vedo, da jo mogoče le uporabljajo. 33% anketiranih študentov pa uporablja tako odprtokodno kot prosto programsko opremo. 10% jih uporablja samo prosto programsko opremo in le 5% samo odprtokodno programsko opremo. l. Kje:

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

Odprtokodnaprogramska oprema


Doma in v službi

Doma

V službi

Slika 6: Kraj uporabe odprtokodne in proste programske opreme

Slika 6 prikazuje kraj uporabe odprtokodne in proste programske opreme, ne glede na uporabo ene ali druge oziroma obeh. Hkrati pa primerja kraj uporabe med obema programskima opremama. Iz prvega stolpca je razvidno, da je odprtokodna



programska oprema v večini, kar v 46%, prisotna v domačem okolju, 27% anketirancev jo uporablja v službi in 27% jo uporablja tako doma kot v službi. Drugi stolpec pa kaže, da je prosta programska oprema prav tako v večini prisotna doma in to kar v 70%. 18% uporabnikov jo uporablja izključno v službi, 12% pa tako doma kot v službi. Slika kaže, da doma prevladuje uporaba proste programske opreme, torej brezplačne programske opreme.

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

Odprtokodnaprogramska oprema


Doma in v službi

Doma

V službi

Slika 7: Kraj uporabe odprtokodne in proste programske opreme uporabnikov obeh

programskih oprem Slika 7 prav tako prikazuje kraj uporabe odprtokodne in proste programske opreme vendar izključno tistih, ki uporabljajo obe programski opremi. Prvi stolpec kaže, da 54% anketirancev uporablja odprtokodno programsko opremo doma, 31% v službi, 15% pa tako doma kot v službi. Iz drugega stolpca je razvidno, da prosto programsko opremo 62% anketirancev uporablja samo doma, 33 % samo v službi, 15% pa doma in v službi. Tudi iz te slike je razvidno, da se uporabniki bolj poslužujejo odprtokodne programske opreme v službi in proste doma. Uporaba odprtokodne in proste programske opreme na različnih področjih dela

44%

14%14%

14%

14%

Gospodarstvo

Javna uprava

Samozaposlitev

Lastnik gospodarskedružbe

Storitvena dejavnost

Slika 8: Uporaba odprte in proste programske opreme na različnih področjih dela



Slika 8 prikazuje, na katerih področjih dela se uporabljata odprtokodna in prosta programska oprema. Razvidno je, da se je kar 44% uporablja v gospodarskih dejavnostih, 14% v javni upravi, 14% v različnih dejavnostih samozaposlenih, 14% ju uporabljajo lastniki gospodarskih družb ter prav tako 14 % v storitvenih dejavnostih. Torej se oprtokodna in prosta programnska oprema uporabjata na vseh področjih dela in to kar sorazmerno enako, razen v gospodarstvu, kjer jih je tudi večina zaposlenih. Uporaba odprtokodne in proste programske opreme glede na velikost podjetja

14%

28%

29%

29%

Mikro

Malo

Srednje

Veliko

Slika 9: Uporaba odprte in proste programske opreme glede na velikost podjetja

Slika 9 nam prikazuje uporabo odprtokodne in proste programske opreme glede na velikost podjetja. 14% jo uporabljajo v mikro podjetjih, kjer je zaposlenih manj kot 5 ljudi, 28% v malih podjetjih, kjer je število zaposlenih od pet do petdeset, 29% v srednje velikih podjetjih, s petdeset do dvestopetdeset zaposlenimi, in prav tako 29% v velikih podjetjih, z več kot dvestopetdesetimi zaposlenimi. Procentualna razporeditev je kar enakovredna, tako iz tega lahko sklepamo, da uporaba tovrstne programske opreme ni pogojena z velikostjo podjetja. ll. Na:

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

Odprtokodnaprogramska

oprema

Prostaprogramska

oprema

Osebnem računalniku

Delovni postaji

Strežnikih

Slika 10: Mesto uporabe odprtokodne in proste programske opreme



Iz slike 10 je razvidno, na katerih mestih se uporabljata odprtokodna in prosta programska opreme. Prvi stolpec prikazuje, da odprtokodno programsko opremo v večini uporabljajo na osebnih računalnikih, kar 50%, 19% se uporablja na delovnih postajah in 31% na strežnikih. Iz drugega stolpca pa je razvidno, da prosto programsko opremo v večini (67%) uporabljajo na osebnih računalnikih, 20% na delovnih postajah in 13% na strežnikih. Uporaba odprtokodne in proste programske opreme močno prevladuje na osebnih računalnikih, kar lahko slepamo, da uporabniki mislijo predvsem na brezplačno programsko opremo. lll. Katere programe: Glede na to, da je na to vprašanje odgovorilo le del anetirancev, lahko kar naštejem, katere odprtokodne oziroma proste programe uporabljajo: Odprtokodna programska oprema Prosta programska oprema - CMS - Irfan wiev - Media player classic - Image burn - Emule - Linux - Mozzila firefox - 7 zip - Linux (llll) - OpenOffice (ll) - Debian - Debian - Apache - Cut PDF - PHP - Delphi - OScommerce - BS player - OpenOffice - Skipe - Različni OS na osnovi Unix-a - Emule - SAP (testni) - MS navision (testni) - SQL - Nero

Tabela 2: Seznam programov Prav tabela 14 nam prikazuje, da večina anketirancev ne loči med odrtokodno in prosto programsko opremo, saj so nekateri programi napisani v obeh kategorijah. In ker je večina brezplačne programske opreme v stolpcu za prosto programsko opremo, lahko sklepamo, da prosto razumejo kot zastonj. lV. v kakšni meri: Uporabniki odprtokodne in proste programske opreme v povprečju uporabljajo 28% odprtokodne programske opreme in 22% proste programske opreme. Analiza kaže, da v večini še vedno prevladuje komercialna programska oprema. Morda je vzrok v tem, da odprtokodna in prosta programska oprema še nista tako prepoznavni oziroma ji uporabniki še ne zaupajo. Kljub temu pa je statistika višja pri uporabnikih, ki uporabljajo izključno odprtokodno oziroma samo prosto programsko opremo. V povprečju uporabljajo 40% odprtokodne in 53% proste programske opreme.



V. v kakšne namene:

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Odprtodkodnaprogramska

oprema

Prostaprogramska

oprema

Razvoj IS

Testiranje

Operativna opravila

Izobraževanje

Slika 11: Namen uporabe odprtokodne in proste programske opreme

Slika 11 prikazuje, v kakšne namene se odprtokodna in prosta programska oprema uporabljata. Prvi stolpec kaže, da odprtokodno programsko opremo v 15% uporabljajo za razvoj informacijskih sistemov, nekoliko več (19%) za testiranje, največ, kar 35%, za operativna opravila in 30% v izobraževalne namene. Iz drugega stolpca pa je razviden namen uporabe proste programske opreme. Le 9% jo uporabljajo za razvoj informacijskih sistemov, 13% za testiranje, 39% za operativna opravila in prav tako 39% za izobraževanje.

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

Odprtokodnaprogramska

oprema


Razvoj IS

Testiranje

Operativna opravila

Izobraževanje

Slika 12: Namen uporabe odprtokodne in proste programske opreme uporabnikov

obeh programskih oprem

Iz slike 12 je razvidna primerjava namena uporabe odprtokodne in proste programske opreme uporabnikov obeh programskih oprem. Prvi stolpec prikazuje, da odprtokodno programsko opremo v 14% uporabljajo z namenom razvoja informacijskih sistemov, 19% za opravljanje testiranja, 36% za operativna opravila in 29% v namen izobraževanja. Drugi stolpec pa kaže namen uporabe proste programske opreme. To le v 6% uporabljajo za razvoj informacijskih sistemov, 13% z namenom testiranja, kar 50% za operativna opravila in 31% za izobraževanje.



50%

17%

33%

0%

Izobraževanje

Operativna opravila

Testiranje

Razvoj IS

Slika 13: Namen uporabe proste programske opreme uporabnikov izključno te

programske opreme Namen uporabe proste programske opreme uporabnikov izključno te programske opreme prikazuje slika 13. 50% jo uporabljajo v namen izobraževanja, 17% za operativna opravila in 33% za testiranje raznih programov. Nihče izmed teh pa je ne uporablja za razvoj informacijskih sistemov.

33%

33%

17%

17%

Izobraževanje

Operativna opravila

Testiranje

Razvoj IS

Slika 14: Namen uporabe odprtokodne programske opreme uporabnikov izključno te

programske opreme

Slika 14 prikazuje namen uporabe odprtokodne programske opreme uporabnikov izključno te programske opreme. 33% jo uporabljajo za izobraževanje in prav tako 33% za opravljenje operativnih opravil, 17% za testiranje in 17% za razvoj informacijskih sistemov. Vl. Koliko časa: Uporabniki v povprečju uporabljajo odprtokodno programsko opremo že šest let in pol, prav tako pa tudi prosto programsko opremo. Najdaljše obdobje uporabe ene in druge je deset let, najkrajše pa dve leti.



Povprečni čas uporabe izključno proste programske opreme je tri leta in pol, od česar je najdaljša doba petih let in najkrajša dve leti. Odprtokodno programsko opremo pa v povprečju uporabljajo deset let, pri čemer je uporabnik z najdaljšim stažem uporabe petnajst let in najkraše pet let. 5.2 MNENJSKI DEL Drugi del ankete zajema mnenjski del, kjer so anketiranci odgovarjali na 17 vprašanj, in podali svoje mnenje na dane trditve. Na vprašanja so odgovarjali tako, da so obkrožili tisto številko, ki je bila njihovemu stališču najbližja, pri čemer ena pomeni se nikakor ne strinjam, dva se ne stirnjam, tri neopredeljen, štiri se strinjam in pet se popolnoma strinjam. Vendar pa tega dela anketnega vprašalnika 10% anketirancev ni rešilo.

1. Programsko opremo razvito z odprto kodo je smiselno uporabljati.

0% 8%

45%

8%

39%Se nikakor ne strinjam

Se ne strinjam

Neopredeljen

Se strinjam

Se popolnoma strinjam

Slika15: Smiselnost uporabe programske opreme razvite z odprto kodo

Slika 15 prikazuje smiselnost uporabe programske opreme razvite z odprto kodo. Kar 39% anketirancev je mnenja, da je to povsem smiselno, 8% se zdi nekoliko manj, 45% jim to ne predstavlja nekaj zelo smiselnega niti nesmislnega, 8% jih je mnenja, da to ni najbolj smiselno, nihče pa ne meni, da to ne bi imelo smisla.



2. Dostopnost do izvorne kode je ena poglavitnih prednosti uporabe

programske opreme razvite z odprto kodo

0% 8%

31%

28%


Se ne strinjam

Neopredeljen

Se strinjam


Slika 16: Dostopnost do izvorne kode je poglavitna prednost pri programski opremi

razviti z odprto kodo Dostopnost do izvorne kode se šteje za eno izmed prednosti uporabe proste programske opreme. Slika 16 kaže, da se s to trditvijo v večini, kar 33%, popolnoma strinjajo tudi anketiranci. 28% se jih s to trditvijo strinja, 31% to ni bistvenega pomena, 8% se jih s tem ne strinja, nobeden se pa s tem popolnoma ne strinja.

3. Pri uporabi programske opreme razvite z odprto kodo imamo popoln nadzor nad spreminjanjem kode

8%

28%

17%28%

19% Se nikakor ne strinjam

Se ne strinjam

Neopredeljen

Se strinjam


Slika 17: Nadzor nad spreminjanjem izvorne kode

Kjub dostopnosti do izvorne kode, imamo nad spreminjane le-te lahko popoln nadzor, lahko pa le delni. Slika 17 prikazuje, da se 19% anketirancev popolnoma strinja s tem, da imamo popoln nadzor nad spreminjanjem kode, 28% se jih delno strinja, 17% je vmesno opredeljenih, 28% se jih ne strinja, 8% pa se jih popolnoma ne strinja, da imamo popolni nadzor nad spreminjanjem izvorne kode.



4. Programska oprema razvita z odprto kodo je kakovostna

0% 11%

53%

25%


Se ne strinjam

Neopredeljen

Se strinjam


Slika 18: Kakovost programske opreme razvite z odprto kodo

Tudi kakovost je poleg dostopnosti izvorne kode ena izmed prednosti programske opreme razvite z odprto kodo. Slika 18 prikazuje, da se 11% anketirancev popolnoma strinja s tem, da je programska oprema razvita z odprto kodo kakovostna, prav tako se jih delno strinja 25%, 53% je kakovost nekoliko sporna, 11% pa se jih s trditvijo ne strinja.

5. Programska oprema razvita z odprto kodo nam omogoča možnost prilagajanja

0% 8%

30%

31%


Se ne strinjam

Neopredeljen

Se strinjam


Slika 19: Možnost prilagajanja pri uporabi programske opreme razvite z odprto

kodo

Uporaba programske opreme razvite z odprto kodo nam omogoča tudi možnost prilagajanja. S tem se popolnoma strinja 31% anketirancev, prav tako se jih delno strinja 31%, 30% uporaba te opreme ne predstavlja tovrstne možnosti, 8% pa se s tem ne strinja, kar je razvidno iz slike 19.



6. Programska oprema razvita z odprto kodo nam zagotavlja zadostno

varnost

3% 19%

44%

28%


Se ne strinjam

Neopredeljen

Se strinjam


Slika 20: Varnost programske opreme razvite z odprto kodo

Iz slike 20 je razvidno, da so ljudje glede varnosti, pri uporabi programske opreme razvite z odprto kodo, dokaj skeptični, kar 44%. Kljub temu se jih 6% popolnoma strinja, da je uporaba tovrstne programske opreme zadosti varna, 28% se zdi delno varna, 19% se ne zdi varna, 3% pa se s trditvijo o zadostni varnosti nikakor ne strinjajo.

7. S programsko opremo razvito z odprto kodo smo popolnoma neodvisni

3% 11%

52%

28%


Se ne strinjam

Neopredeljen

Se strinjam


Slika 21: Neodvisnost pri uporabi programske opreme razvite z odprto kodo

Uporaba programske opreme razvite z odprto kodo nam omogoča tudi določeno neodvisnost. Sicer slika 21 prikazuje, da kar 52% anketirancem ne daje popolne neodvisnosti, 6% se jih popolnoma strinja s trditvijo sedem, 26% se jih delno strinja, 11% se jih ne strinja in 3% se jih s tem popolnoma absolutno ne strinja.



8. Ena izmed prednosti uporabe programske opreme razvite z odprto

kodo je tudi ponovna uporaba izvorne kode

0% 17%

39%

33%


Se ne strinjam

Neopredeljen

Se strinjam


Slika 22: Ponovna uporaba izvorne kode

Ker nam uporaba programske opreme razvite z odprto kodo omogoča dostop do izvorne kode, je prednost tudi ponovna uporaba te kode. Slika 22 prikazuje, da se jih 11% popolnoma strinja s to trditvijo, 33% se jih strinja le deloma, 39% jih to ne uvršča kot pomembno prednosti, 17% pa se jih s trditvijo osem sploh ne strinja.

9. Brezplačen prenos programja spodbija uporabo programske opreme

razvite z odprto kodo

14%

8%

45%

19%


Se ne strinjam

Neopredeljen

Se strinjam


Slika 23: Brezplačen prenos programja spodbuja uporabo programske opreme

razvite z odprto kodo

Večinoma programske opreme razvite z odprto kodo je brezplačne in to spodbuja uporabo le-te. Slika 23 kaže, da se 14% anketirancev popolnoma strinja z deveto trditvijo, 19% se jih strinja delno, 45% temu ne daje velikega pomena, 8% se jih ne strinja in 14% se jih popolnoma ne strinja.



10. Programska oprema razvita z odprto kodo nam daje trajnejšo rešitev

3% 14%

55%

22%6%

Se nikakor ne strinjam

Se ne strinjam

Neopredeljen

Se strinjam


Slika 24: Uporaba programske opreme razvite z odprto kodo nam daje trajnejšo

rešitev Ker nam programska oprema razvita z odprto kodo omogoča dostop do izvorne kode, si to lahko priredimo glede na naše potrebe in nam to daje trajnejšo rešitev. Slika 24 kaže, da se 6% anketirancev z deseto trditvijo popolnoma strinja, 22% se jih delno strinja, kar 55% v to niso povsem prepričani, 14% se jih ne strinja in 3% se defenitivno ne strinjajo.

11. S programsko opremo razvito z odprto kodo imamo svobodo neomejene uporabe

0% 11%

25%

39%


Se ne strinjam

Neopredeljen

Se strinjam


Slika 25: Svoboda neomejene uporabe programske opreme razvite z odprto

kodo

Uporaba programske opreme razvite z odprto kodo omogoča svobodo neomejene uporabe. Iz slike 25 je razvidno, da se z enajsto trditvijo popolnoma strinja kar 25% anketrirancev, kar 39% se jih strinja delno, 25% uporaba tovrstne programske opreme ne daje popolne svobode in 11% se s trditvijo ne strinja.



12. Programska oprema razvita z odprto kodo se mi zdi zelo zanesljiva

3% 17%

60%

14% 6%Se nikakor ne strinjam

Se ne strinjam

Neopredeljen

Se strinjam


Slika 26: Zanesljivost programske opreme razvite z odprto kodo

Slika 26 prikazuje, da je kar 60% anketirancev skeptičnih glede zanesljivosti programske opreme razvite z odprto kodo. Razvidno je tudi, da se jih 6% popoloma strinja z dvanajsto trditvijo o zanesljivosti te programske opreme, 14% se jih delno strinja, 17% se jih ne in 3% se absolutno ne strinjajo.

13. Pri programski opremi razviti z odprto kodo je možna hitra odprava

napake

6%19%

45%

19%


Se ne strinjam

Neopredeljen

Se strinjam


Slika 27: Odprava napake pri programski opremi razviti z odprto kodo

Hitrost odprave napake je prav tako ena poglavitnih prednosti pri uporabi programske opreme razvite z odprto kodo. Sicer pa je iz slike 27 razvidno, da jih 45% anketirancev ne pripisuje dovolj hitre možnoti odprave napake. 11% se jih s trinajsto trditvijo, o možnosti hitre odprave napake, popolnoma strinjajo, 19% se jih delno strinja, 19% pa se jih ne strinja in prav tako jih 6% ne pripisuje te možnosti.



14. Za uporabo programske opreme razvite z odprto kodo imam dovolj

znanja

6%

25%

33%

25%


Se ne strinjam

Neopredeljen

Se strinjam


Slika 28: Zahtevano znanje za uporabo programske opreme razvite z odprto

kodo

Za uporabo določene programske opreme je potrebno določeno znanje. Slika 28 kaže, ali imajo anketiranci dovolj znaja za uporabo odprtokodne oziroma proste programske opreme. 11% jih je mnenja da imajo zadosti znanja, 25% nekoliko manj, 33% ga ima le nekaj, 25% zelo malo in 6% čisto nič.

15. Programska oprema razvita z odprto kodo je prijazna do uporabnika

0% 22%

64%


Se ne strinjam

Neopredeljen

Se strinjam


Slika 29: Prijaznost programske opreme razvite z odprto kodo do uporabnika

Vsaka programska oprema naj bi bila za lažjo uporabo prijazna do uporabnika. Iz slike 29 je razvidno, da se kar 64% anketirancem programska oprema razvita z odprto kodo zdi premalo prijazna do uporabnika, kjer je mogoče razlog v tem, da jim je premalo poznana. 6% se poponoma strinjajo s petnajsto trditvijo, da je ta programska oprema prijazna do uporabnika, 8% se jih delno strinja in 22% se s trditvijo ne strinja.



16. Testiranje programske opreme razvite z odprto kodo je težko

6%

25%

55%


Se ne strinjam

Neopredeljen

Se strinjam


Slika 30: Testiranje programske opreme razvite z odprto kodo

Vsako novo programsko opremo je potrebno stestirati. Trditev šestnajst pravi, da je programsko opremo razvito z odprto kodo težko testirati. Iz slike 30 je razvidno, da se jim niti ne zdi tako težko. 6% se jih s trditvijo nikakor ne strinja, 25% se jih delno ne strinja, 55% je neporedeljenih, 11 se jih strinja in 3% se s trditvijo popolnoma strinja. 17. Mnenja anketirancev glede odprtokodne in proste programske opreme:

Na zadnje vprašanje, kateri zajema mnenje anketiranca glede odprtokodne in proste programske opreme, je odgovorilo le 40% anketirancev. Njihov pogled pa je kljub nekaterim pomislekom vsekakor pozitiven:

• “Zelo uporabna.” • “Prilagodi se lastnim potrebam.” • “Všeč mi je alternativna možnost proti dragi komercialni programski opremi.” • “Poceni, dovolj zanesljiva za določene segmente računalniških procesov!

Trenutno še ni dovolj ‘user friendly’, vendar se stanje drastično popravlja!” • “Spreminjanje programov, nasploh prinaša možen hitrejši razvoj programov,

saj ni omejen na programerje, ki so jih ustvarili.” • “Zadeve se bodo hitreje razširjale pod pogojem, da začnejo takšne rešitve

uporabljati in na začetku sploh podpirati v državnih ustanovah oziroma javni upravi.”

• “Odprtokodni programi pogosto kljub vsem vidni kodi ne zagotavljajo kakovosti plačanih komercialnih programov, njihova uporaba je večkrat presenetljivo zapletena. Ideja je vsekakor dobra, pravzaprav odlična, a večkrat pride do izraza pregovor ‘Veliko kuharjev, slaba kuhinja’.”

• “Vse je odvisno od posameznika. Če si len, ti noben program ne pomaga do cilja.”

• “Prilagoditev lastnim potrebam, nekateri to tržijo (z dodatkom), kar se po moje ne bi smelo dovoliti!”



Primerjava mnenj uporabnikov in neuporabnikov odprtokodne oziroma proste programske opreme.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16


Se strinjam

Neopredeljen

Se ne strinjam


Slika 31: Mnenja vseh anketirancev

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16


Se strinjam

Neopredeljen

Se ne strinjam


Slika 32: Mnenja uporabnikov odprtokodne oziroma proste programske opreme



0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16


Se strinjam

Neopredeljen

Se ne strinjam


Slika 33: Mnenja neuporabnikov odprtokodne oziroma proste programske opreme

Slike 31, 32 in 33 prikazujejo primerjavo med mnenji vseh anketiravcev, uporabniki in neuporabniki odprtokodne oziroma proste programske opreme. Iz slike 31 je razvidno, da so odgovori skoraj enakomerno porazdeljeni med srednje vrste kriterijev ocenjevanja, torej so več ali manj neopredeljeni. Med uporabniki odprtokodne oziroma proste programske opreme pa so odgovori bolj porazdeljeni med pozitivne trditve, kar kaže slika 32 in to pomeni, da so uporabniki bolj ali manj zadovoljni z uporabo tovrstne programske opreme. Pri sliki 33 pa je vidno, da je večina odgovorov med vmesnimi elementi, torej neopredeljeni, kar nam pove, da se za odgovor niso mogli bolj točno opredeliti. S tem, da se je večina anketiracev opredelila za trditve, ki so bolj neopredeljene, lahko sklepamo, da marsikdo ne pozna odrtokodne in proste programske opreme oziroma jo večinoma zamenjujejo z brezplačno. Iz rešenih anket je razvidno, da le 9 anketirancev ve kaj v bistvu je oprtokodna oziroma prosta programska oprema, vendar pa ju ne ločijo oziroma ju poistovetijo.



6 ZAKLJUČEK Izkušnje iz gospodarstva, raziskovalne dejavnosti in civilne iniciative v Sloveniji kažejo, da uporaba odprte in proste kode znižujejo stroške in povečujejo konkurenčnost. Izdelke z odprto kodo uporabljamo vsak dan, vendar se tega ne zavedamo. Odprta koda je nameščena v telefonskih aparatih, mikrovalovnih pečicah, dlančnikih, v avtomobilih, osebnih računalnikih, strežnikih, zahtevnih telekomunicijskih napravah, sistemih za nadzor procesov in robotih. Veliko je dobrih primerov uporabe domačega znanja na področju uporabe odprte kode: FERI Maribor – projekt INES Industrial Embedded systems, Agenda iz Maribora je razvila informacijski sistem na odprti kodi za Mercator, Iskratel razvija in prodaja telekomunikacijske sisteme z odprto kodo, skupina Lugos je razvila slovensko distribucijo operacijskega sistema Linux Pingo in še bi lahko naštevali. Trenutno v slovenskih podjetjih odptokodne rešitve najdemo predvsem na strežniški strani, medtem ko na strani namiznih in osebnih računalnikih močno prevladuje komercialna programska oprema. Če bi posplošili, bi lahko dejali, da se odprta koda širi predvsem pri strokovnjakih, ki vedo, kaj potrebujejo in kako popraviti kodo, če je to potrebno. Problem, ki ga zaznamo pri izmenjavi mnenj pri odprtokodnih navdušencih, je ta, da običajno razmišljajo s stališča osebnega uporabnika, skoraj nikoli pa s stališča poslovnega uporabnika. Osebni uporabniki :

• Imajo radi vedno najnovejšo verzijo. Večinoma jih jo je pripravljena zamenjati oziroma nadgraditi vsake pol leta.

• Uporabljajo veliko programov, preizkušajo vse kar je na voljo. Tisti, ki so tehnično podkovani naredijo marsikaj sami, ostali se včasih izgubijo v množici možnosti, ki jih imajo.

• Nezdružljivost z nekaterimi programi jih ne moti pretirano. • Podporo potrebujejo večinoma za uporabniško okolje, ne pa tudi za

strežnike. • Ne potrebujejo zagotovljenega odzivnega časa in stalne, 24 urne, možnosti

podpore. • Ne potrebujejo možnosti neposrednega komuniciranja s proizvajalcem,

dovolj je le kontakt z drugimi uporabniki. Poslovni uporabniki :

• Želijo manj pogoste nadgradnje in zagotovljeno vzdrževanje vsaj dve leti od izida programske opreme.

• Potrebujejo manjši nabor funkcionalnosti. • Želijo operacijski sistem, na katerega deluje vsa programska oprema, ki jo

uporabljajo, torej združljivost programov.



• Podporo potrebujejo za vse možne postavitve programske opreme. • Želijo zagotovljen odzivni čas podpore. • Potrebujejo možnost direktne komunikacije s proizvaljalcem za hitro

odpravljanje zapletenih problemov. Odprta koda je alternartiva med množico prgramov, ki obstajajo na trgu, predvsem pa Microsoftu, kateri je nameščen na večini računalnikov. Tako imamo možnost izbire za uporabo zaželene programske opreme, ki najbolj ustreza našim potrebam. Izbira programske opreme pa je dostikrat odvisna tudi od stroškov, ki jih imamo z nakupom in apliciranjem le-te na računalnik. Večina odprtokodnih programov ne stane nič, stane pa prehod nanje. Torej izobraževanje ljudi, ki delajo za računalniki, in zaposlovanje nekaj več tehničnega osebja, ki bi skrbelo za podporo in svetovanje pri uporabi novitete. Kljub temu pa ostaja najcenejša alternativa. Glede na to, da si je dosti programske opreme med seboj podobne, prehod nanje v večini primerov ni težak. Težava se včasih pojavi v tem, da si večina dokumentov različnih programov ni kompetentna in tako je včasih onemogočena združljivost z določenimi datotečnimi formati. Tako tudi pri odprti kodi ni vse črno-belo. Najlažji in edini pravilni odgovor na vprašanje, ali uporabljati odprto kodo, je: odvisno od primera. Pomembno je, da o tej možnosti razmislimo, pretehtamo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti v luči zahtev in posebnosti posameznega primera in se na osnovi tega odločimo, katera programska oprema je za nas najprimernejša. Vsekakor pa je odprta koda priložnost za nov razvojni cikel slovenske družbe. V Sloveniji potrebujemo miselni preskok, da je odprta koda tudi javno dobro. Tako bomo lahko zbrali strokovnjake, ki bodo razvili strategijo uporabe odprte kode in bodo skrbeli za promocijo in podporo pri uporabnikih. Take ugodne razvojne priložnosti ne smemo zamuditi. Vstopimo na vlak sodobne tehnologije, še preden nam ta odpelje.



7 LITERATURA IN VIRI

1. Amon T., Koložvari A., Herman B. (2004), OK pobuda (December 2004), Dostopno preko: http://ok.scv.si/doc/OKpobuda.pdf, 09.03.2005

2. Cerar G. (2003), Microsoft Slovenija, Mladina (Maj 2006), Dostopno preko:

http://www.mladina.si/tednik/200320/clanek/microsoft/, 14.05.2006

3. e-Sajovci (2005), Odprtokodni navdušenci in potrebe velikih uporabnikov, http://bsajovic.homeip.net/phpwebsite/index.php?module=article&view=16, 21.10.2005

4. FLOSS, http://en.wikipedia.org/wiki/Free/Libre/Open-Source_Software,

13.04.2006

5. GNU projekt, http://www.gnu.org/philosophy/categories.sl.html#TOCFreeSoftware, 13.04.2006

6. GNU projekt, http://www.gnu.org/home.html, 29.04.2006

7. GNU projekt, http://www.gnu.org/gnu/gnu-history.html, 29.04.2006

8. GNU projekt, http://www.gnu.org/gnu/thegnuproject.html, 29.04.2006

9. GNU projekt, http://en.wikipedia.org/wiki/GNU, 29.04.2006

10. GNU projekt, http://en.wikipedia.org/wiki/GNU/Linux, 29.04.2006

11. GNU projekt, http://www.gnu.org/philosophy/free-software-for-freedom.html,

13.04.2006

12. GNU projekt, http://www.gnu.org/philosophy/free-sw.sl.html, 13.04.2006

13. GNU projekt, http://www.gnu.org/philosophy/free-sw.html, 13.04.2006

14. Hriberšek D. (2006), Brezplačno je vseeno predrago?, Monitor (Oktober 2006)

15. Kodelja M. (2003), Odprta koda v primežu tožb, Moj mikro (September

2003). Dostopno preko: http://www.mojmikro.si/articles/09_03_64_65_vojna_operacijskih_sistemov.pdf, 09.03.2005

16. Kumiljan P. (2002), Problemi odprte kode, Delo (Junij 2002). Dostopno

preko: http://www.lugos .si/arhiv/prispevki/ok-delo.html, 09.03.2005



17. Linux, http//www.sting.si/rec_servis/linux.html, 18.04.2005

18. Ministrstvo za informacijsko družbo (2003), Politika vlade RS pri razvijanju,

uvajanju in uporabi programske opremein rešitev temelječih na odprti kodi, Ver. 1.02, (Oktober 2003) http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/V/KF048BF2F268233AFC1256D89005053E1/$file/Politika_OK_0.95_20030821.pdf

19. Mele J. (1998), Linux – operacijski sistem 21. stoletja, Monitor (Oktober

1998). Dostopno preko: http//www.lugos.si/arhiv/prispevki/monlin.html, 18.04.2005

20. Odprta koda,

http//www.tiktak.si/Računalništvo_in_tehnologija/Odprta_koda/OpenOffice.org.html, 31.10.2005

21. Open Source definition, http://www.opensource.org/docs/definition.php,

13.04.2006

22. Open Source, http://en.wikipedia.org/wiki/Open_source, 13.04.2006

23. Open Source vs. Free Software, http://en.wikipedia.org/wiki/Open_source_vs._free_software, 13.04.2006

24. Open Source Software http://en.wikipedia.org/wiki/Open_source_software,

13.04.2006

25. Operacijski sistem Unix, http://lgm.fri.uni-lj.si/op2/unix/uvod.html, 18.04.2005

26. Projekt INES (2006), Odprta koda, Dostopno preko: http://www.ro.feri.uni-mb.si/projekti/INES/sod_ele/SuSe/text2.html, 02.04.2006

27. Projekt OKO (2005), Uvajanje oprtokodne in proste programske opreme v

vzgojno-izobraževalne zavode, OKO: odprta koda (Marec 2005), Dostopno preko: http://oko.edus.si/, 26.03.2005

28. Stallman R. M., http://sl.wikipedia.org/wiki/Richard_Matthew_Stallman,

08.03.2006

29. Smeh A. (2004), Odprta koda –priložnost ali nevarnost, Comtron (Februar 2004). Dostopno preko: http://e-izdaja.comtron.si/Izdaja4/OdprtaKoda.htm,15.06.2005

30. Slovenski odprtokodni portal (2005), Odprta koda –priložnost ali nevarnost

(Junij 2005), Dostopno preko: http//www.odprtakoda.com/viewpage.php ?page_id=2,15.06.2005

31. Stallman R. M., http://sl.wikipedia.org/wiki/Richard_Matthew_Stallman,

08.03.2006



32. Tomšoč M. (2003), Dobičkonosna odprta koda, Monitor (April 2003).

Dostopno preko: http://www.logus.si/arhiv/prispevki/dok/, 09.03.2005

33. Zakaj odprta koda, http://www.dwheeler.com/oss_fs_why.html, 13.04.2006

34. Železnikar J. (2005), Odprtokodna programska oprema cenejša, Mladina (Maj 2005). Dostopno preko: http://www.mladina.si/dnevnik/63952/, 02.04.2006

KAZALO SLIK Slika 1: Diagram Chao-Kueia, ki pojasnjuje različne kategorije programske opreme Slika 2: Starostna struktura Slika 3: Področje dela Slika 4: Velikost podjetja zaposlenih Slika 5: Uporaba odprtokodne oziroma proste programske opreme Slika 6: Kraj uporabe odprtokodne in proste programske opreme Slika 7: Kraj uporabe odprtokodne in proste programske opreme uporabnikov obeh programskih oprem Slika 8: Uporaba odprtokodne in proste programske opreme na različnih področjih dela Slika 9: Uporaba odprtokodne in proste programske opreme glede na velikost podjetja Slika 10: Mesto uporabe odprtokodne in proste programske opreme Slika 11: Namen uporabe odprtokodne in proste programske opreme Slika 12: Namen uporabe odprtokodne in proste programske opreme uporabnikov obeh programskih oprem Slika 13: Namen uporabe proste programske opreme uporabnikov izključno te programske opreme Slika 14: Namen uporabe odprtokodne programske opreme uporabnikov izključno te programske opreme Slika15: Smiselnost uporabe programske opreme razvite z odprto kodo Slika 16: Dostopnost do izvorne kode je poglavitna prednost pri programski opremi razviti z odprto kodo



Slika 17: Nadzor nad spreminjanjem izvorne kode Slika 18: Kakovost programske opreme razvite z odprto kodo Slika 19: Možnost prilagajanja pri uporabi programske opreme razvite z odprto kodo Slika 20: Varnost programske opreme razvite z odprto kodo Slika 21: Neodvisnost pri uporabi programske opreme razvite z odprto kodo Slika 22: Ponovna uporaba izvorne kode Slika 23: Brezplačen prenos programja spodbuja uporabo programske opreme razvite z odprto kodo Slika 24: Uporaba programske opreme razvite z odprto kodo nam daje trajnejšo rešitev Slika 25: Svoboda neomejene uporabe programske opreme razvite z odprto kodo Slika 26: Zanesljivost programske opreme razvite z odprto kodo Slika 27: Odprava napake pri programski opremi razviti z odprto kodo Slika 28: Zahtevano znanje za uporabo programske opreme razvite z odprto kodo Slika 29: Prijaznost programske opreme razvite z odprto kodo do uporabnika Slika 30: Testiranje programske opreme razvite z odprto kodo Slika 31: Mnenja vseh anketirancev Slika 32: Mnenja uporabnikov odprtokodne oziroma proste programske opreme Slika 33: Mnenja neuporabnikov odprtokodne oziroma proste programske opreme KAZALO TABEL Tabela 1: SWOT analiza za uporabo odprte kode Tabela 2: Seznam programov PRILOGA Priloga 1: Anketni vprašalnik



ANKETNI VPRAŠALNIK

Za potrebe priprave diplomske naloge na Fakulteti za organizacijske vede Kranj, Univerze v Mariboru, smer organizacijska informatika, izvajam raziskavo na temo odprte kode. Predstaviti želim trenutno stanje na področju uporabe odprtokodnih programov v Republiki Sloveniji. Zato prosim, da pomagate na spodaj zastavljena vprašanja. Za sodelovanje se vam zahvaljujem. Tanja Bergles OBKROŽITE ALI DOPOLNITE 1. Spol: a) ženski b) moški 2. Starost ( v letih): 3. Letnik študija: a) pod 20 a) prvi b) 20-30 b) drugi c) 30-40 c) tretji d) 40-50 d) abs e) nad 50 4. Ste zaposleni? da ne l. Področje dela: a) državna uprava b) gospodarstvo c) izobraževanje d) javna uprava e)samozaposlitev f) lastnik gospodarke družbe g) storitvena dejavnost h) drugo_________ ll. Velikost podjetja (št. zaposlenih):

a) mikro (manjše od 5) b) malo (6 do 50) c) srednje (51 do 250) d) veliko (nad 250)

5. Ali uporabljate odprtokodno programsko opremo? prosto programsko opremo? a) da a) da b) ne (pojdite na mnenjski del) b) ne (pojdite na mnenjski del) l. in če, kje? l. in če, kje? a) v službi a) v službi b) doma b) doma c) drugje______ c) drugje______ ll. na? ll. na? a) strežnikih a) strežnikih b) delovni postaji b) delovni postaji c) osebnem računalniku c) osebnem računalniku lll. katere programe lll. katere programe ________________________ ________________________ lV. v kakšni meri (v %):______ lV. v kakšni meri (v %):______ V. v kakšne namene V. v kakšne namene a) izobraževanje a) izobraževanje b) operativna opravila b) operativna opravila c) testiranje c) testiranje d) razvoj IS d) razvoj IS Vl. koliko časa (v letih):______ Vl. koliko časa (v letih):______



MNENJSKI DEL ANKETE Podajte svoje stališče glede na dane trditve, pri čemer upoštevajte: 1 – se nikakor ne strinjam 2-4 – vmesni elementi 5 – se popolnoma strinjam Pri nekaterih odgovorih se boste najbrž težko odločili za določeno trditev. V takem primeru označite tisto trditev, ki je vašemu stališču najbližja. Pazite tudi na konsistentnost odgovorov. 1. Programsko opremo razvito z odprto kodo je smiselno uporabljati

1 2 3 4 5

2. Dostopnost do izvorne kode je ena poglavitnih prednosti uporabe programske opreme razvite z odprto kodo

1 2 3 4 5

3. Pri uporabi programske opreme razvite z odprto kodo imamo popoln nadzor nad spreminjanjem kode

1 2 3 4 5

4. Programska oprema razvita z odprto kodo je kakovostna

1 2 3 4 5

5. Programska oprema razvita z odprto kodo nam omogoča možnost prilagajanja

1 2 3 4 5

6. Programska oprema razvita z odprto kodo nam zagotavlja zadostno varnost

1 2 3 4 5

7. Z programske opreme razvite z odprto kodo smo popolnoma neodvisni

1 2 3 4 5

8. Ena izmed prednosti uporabe programske opreme razvite z odprto kodo je tudi ponovna uporaba izvorne kode

1 2 3 4 5

9. Brezplačen prenos programja spodbija uporabo programske opreme razvite z odprto kodo

1 2 3 4 5

10. Programska oprema razvita z odprto kodo nam daje trajnejšo rešitev

1 2 3 4 5

11. S programsko opremo razvito z odprto kodo imamo svobodo neomejene uporabe

1 2 3 4 5

12. Programska oprema razvita z odprto kodo se mi zdi zelo zanesljiva

1 2 3 4 5

13. Pri programski opremi razviti z odprto kodo je možna hitra odprava napake

1 2 3 4 5

14. Za uporabo programske opreme razvite z odprto kodo imam dovolj znanja

1 2 3 4 5

15. Programska oprema razvita z odprto kodo je prijazna do uporabnika

1 2 3 4 5

16. Testiranje programske opreme razvite z odprto kodo je težko

1 2 3 4 5

17. Moja mnenja glede odprtokode in proste programske opreme: _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________



Documents

STANJE NA PODRO ČJU ODPRTE KODE V REPUBLIKI SLOVENIJI · 2017-11-27 · POVZETEK Diplomsko delo obravnava stanje na podro čju odprte kode v Republiki Sloveniji. Na za četku diplomskega