16
STANDARDIZACIJA GRAFI Č NIH PROCESOV OSNOVNE KOMPONENTE BARVNEGA UPRAVLJANJA Tadeja Muck e-mail: [email protected] govorilne ure: ponedeljek 12:00 – 13:00 q PCS q upodobitveni načini q profili q CMM OSNOVNE KOMPONENTE BU 2

STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

  • Upload
    others

  • View
    18

  • Download
    3

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

OSNOVNE KOMPONENTE BARVNEGA UPRAVLJANJA

Tadeja Mucke-mail: [email protected] ure: ponedeljek 12:00 – 13:00

q PCSq upodobitveni načini

q profiliq CMM

OSNOVNE KOMPONENTE BU

2

Page 2: STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

VEZNI BARVNI PROSTOR - PCS

q prostor preko katerega potekajo preslikave med napravami q specifikacija ICC > PCS na osnovi CIELAB in CIEXYZ

ICC barvni profil opisuje preslikavo v obe smeri:q1. korak – s profilom prve naprave izvedemo preslikavo

izvornih vrednosti v PCSq2. korak – s profilom druge naprave izvedemo preslikavo iz

PCS v ciljne barvne vrednosti

Za eno preslikavo potrebujemo 2 barvna profila dveh naprav (izvorni, ciljni).

qbela točka PCS > D50

3

percepcijski način z ohranjanjem nasičenja

relativno kolorimetrični absolutno kolorimetrični 4

UPODOBITVENI NAČINI

Page 3: STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

BARVNI PROFILI

q datoteka, ki korelira barvne vrednosti naprave z ustreznimi vrednostmi neodvisnimi od naprave

q informacije - kako naprava v določenem stanju reproducira barve

q omogoča barvno komunikacijo, pretvarjanje barv med napravami

Omejitve profilov:q interpolacijaqprofil ne more “izboljšati naprave”qnatančnost

Profil je natančen le toliko, kolikor so natančne meritve(kalibracija merilnih naprav!!!!)

5

Profili vsebujejo informacije o treh glavnih spremenljivkah, ki opisujejo obnašanje naprave:

qbarvni obseg (gamut)vse barve, ki jih lahko upodobi napravaqdinamično območje (dynamic range)barva in svetlost bele in črne točkeqtonske reprodukcijske krivulje (tone response curve)

Navedene informacije so v profilu zapisane po pravilih specifikacije ICC.1:2010 (Profile version 4.3.0.0), ki je bila leta 2005 priznana kot standard ISO 15076-1.

BARVNI PROFILI

6

Page 4: STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

ICC - OSNOVNE VRSTE PROFILOV NAPRAV

qvhodni profil (input profile)qprofil zaslona (display profile)q izhodni profil (output profile)

Poleg osnovnih profilov so določeni še DODATNI PROFILI

qpovezovalni profil (device link profile) qprofil za pretvorbo med prostori (colour space conversion

profile) qabstraktni profil (abstract profile) qprofil poimenovanih barv (named colour profile)

BARVNI PROFILI

7

SMERNOST PROFILOVq osnovni profili naprav > enosmerni ali dvosmerni q vhodni profili določajo pretvorbo od barvnega prostora vhodne

naprave do PCS - enosmerni profili q profili zaslona in izhodni profili - dvosmerni

BARVNI PROFILI

8

Page 5: STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

MATRIČNI IN LUT-PROFILI

Matričniq najlažja pot pretvorbe iz enega trikanalnega prostora v drugega q z uporabo matrike npr. 3 x 3 lahko pretvorimo vsako trojko števil, npr:(R=20;G=30;B=40) v (X=1,83;Y=2,0;Z=3,67) q poleg matrike vsebujejo gradacijske krivulje vsakega koloranta - TRCq so manjših zmogljivosti q PCS – CIEXYZq vključujejo informacije za posamezne up. načine, privzet

relativno kolorimetričen

Matrike so obojesmerne, potrebujemo le eno. Primerne za naprave s > skenerji, zasloni.

BARVNI PROFILI

9

Profili na osnovi LUT tabel

qvsebujejo zapis vhodnih in izhodnih barvnih vrednosti v obliki preglednic

qso večji po obsegu in porabi prostora qPCS - CIELABq lahko opišejo kompleksne naprave (večkanalne tiskalnike)qniso obojesmerni, zato vsebujejo po dve tabeli za vsako smer

pretvorbe in za vsak upodobitveni način – 6 LUT-tabel.

Preslikava od naprave do PCS, se označuje kot tabela AtoB in obratno, preslikavo od PCS do naprave kot BtoA .

BARVNI PROFILI

10

Page 6: STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

ICC, modeli algoritmov barvnih pretvorb AtoB:

BARVNI PROFILI

11

A B

ICC, modeli algoritmov pretvorb barv od B v A.

BARVNI PROFILI

12

B A

Page 7: STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

GENERIČNI PROFILI

q pridobimo ob nakupu naprave s strani izdelovalcev naprav

q opisujejo obnašanje serije določenega modela naprav, ne posamezne naprave

V kolikor želimo zagotoviti BU s kontroliranim vodenjem barvnih pretvorb med napravami, generičnih profilov ne uporabljamo.

Generični profili – ISO papirji!

BARVNI PROFILI

13

PROFILI BARVNIH PROSTOROV (prikazovalni RGB prostori)

q izdelani kot profili zaslonov qod naprave neodvisni RGB qnatančni in sivinsko uravnoteženi. (sRGB, Adobe RGB, ECI RGB….).

BARVNI PROFILI

14

Page 8: STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

DODATNI PROFILI DOLOČENI S STRANI ICC

Povezovalni profil (angl. device link profile)

q neposredno preslikovanje barv med napravamiq PCS ni uporabljenq pretvorba na podlagi korigiranja TRC q vključuje dva profila v eni datoteki q izvorno-ciljni profilq uporaba:§ pri pogostem pretvarjanju med dvema napravama § zahteva po specifičnih pogojih za optimizacijo pretvarjanja barv

med napravama (ohranjanje kanala K barve)

BARVNI PROFILI

15

Profil vhodne naprave – input profileq skener, digitalna kamera …q matrični (ali LUT) profili, q smer AtoB

Profil zaslona – display profileq matrični (ali LUT) profili, q smer BtoA (upodabljanje barv) in q AtoB (za simuliranje tiska – »soft proof«)

Profili izhodne naprave – output profileq tiskalniki, tiskarski stroji, softproof …q LUT profiliq smer AtoB in BtoA

VRSTE PROFILOV GLEDE NA STRUKTURO

BARVNI PROFILI

16

Page 9: STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

17

ANATOMIJA ICC PROFILA

upodobitven načini0 - percepcijski1 - relativno kolorimetrični

2 - kromatični3 - absolutno kolorimetrični

http://www.cambridgeincolour.com/tutorials/color-space-conversion.htm18

Page 10: STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

MEDSEBOJNO RAZMERJE IZVORNEGA (S) IN

CILJNEGA (D) OBSEGA

VRSTA INFORMACIJE O BARVI

posameznabarva

barvna slika spekter

ni preseka barva za barvo(translatacija)

delno prekrivanje barva za barvo(adaptacija)

zmanjševanje(redukcije /kompresija)

barva za barvo(redukcija /kompresija)

prostorskaredukcija

(zmanjšanjeprostora)

spektralnaredukcija

(zmanjšanjespektra)

povečevanje(ekspanzija)

barva za barvo(ekspanzija)

S

D

S

D

S

D

D

S

J. Morović, Color Gamut Mapping, 2008

GMA je določen glede na medsebojno razmerje izvornega -ciljnega barvnega obsega in vrsto informacije o barvi

19

BARVNE PRESLIKAVE

percepcijskinačin z ohranjanjem nasičenja

relativno kolorimetrični absolutno kolorimetrični 20

UPODOBITVENI NAČINI0 - percepcijski1 - relativno kol.2 - kromatični3 - absolutno kol.

Page 11: STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

V BU ICC se ciljna reprodukcija lahko doseže z uporabo 4 osnovnih upodobitvenih načinov:q percepcijski (fotografski)q upodobitveni način z ohranjanjem nasičenjaq absolutni kolorimetrični načinq relativni kolorimetrični način glede na medij

21

UPODOBITVENI NAČINI

Relativni kolorimetrični način glede na medij

q barve znotraj IzBP ostanejonespremenjene, zunaje se pomaknejona rob IzBPq preslikovanje barva za barvoq za OOG – odrezovanje.q bela točka vhodnega medija se prestavi na belo točko (belino) izhodnega medijaq pomik črne točke

Za fotografije, pri katerih je večina barv v barvnem območju izhodne naprave. 22

UPODOBITVENI NAČINI

Page 12: STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

Absolutno kolorimetrični

q preslikovanje enako > relativno Kolorimetričniq bela točka vhodnega medijaostane bela točka izhodnega medija

Digitalni poskusni tisk, simuliranje reprodukcije za namen proizvodnega tiska (npr. simuliranje časopisnega tiska na IJ). 23

UPODOBITVENI NAČINI

Prehod iz relativne kolorimetrije XYZ podatkov, XYZr v absolutno-kolorimetrične podatke XYZa;

Xa = (Xmw/Xi) XrYa = (Ymw/Yi) YrZa = (Zmw/Zi) Zr

XYZmw – bela točka medija, specificirana v “mediaWhite PointTag”, XYZi – bela svetloba PCS (D50; X = 0.9642, Y = 1, Z = 0.8249).

UPODOBITVENI NAČINI

Page 13: STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

Percepcijski (ali fotografski)

q vse barve se spremenijo, stisnejo nabarvni prostor ciljne napraveq relativne razlike ostanejo konstantneq uporablja se metoda kompresijeq se ne osredotoča na posamezne barveq reprodukcija prilagojena sposobnostiadaptacije človeškega očesaq sivo ravnovesje se navadno ohrani

Za fotografije > velika razlika vhBP – izBP. 25

UPODOBITVENI NAČINI

Način z ohranjanjem nasičenja (kromatični, saturacijski)

q barve se pomaknejo k najbližji nasičeni barvi IzBPq doseči najbolj nasičenebarve reprodukcije brezupoštevanja b. tona

Poslovna grafika.26

UPODOBITVENI NAČINI

Page 14: STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

27

UPODOBITVENI NAČINI

28

UPODOBITVENI NAČINI

Page 15: STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

Perc

epci

jski

in k

rom

atič

niup

odob

itve

nist

aob

rnlji

va!

29

30

Page 16: STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

PCS obstaja v dveh oblikah:q prva za kolorimetrični,q druga za percepcijski (in nasičeni upodobitveni način)

Kolorimetrični upodobitveni način imajo črno točko definirano kot L*a*b* = 0,0,0, belo točko pa kot absolutno (100, 100, 100) ali pa kot relativno (belina medija). Uporaba percepcijskega način zahteva PCS z definiranimi pogoji (okolica).

31

DOLOČITVE PCS

Pri uporabi kolorimetričnega UN na vhodu in izhodu niproblem, pri uporabi percepcijskega pa je. Vhodni in izhodniprofili so ločeni - ne »vedo« eden za drugega.

ICC VERZIJA 4 (ICCV4)

qpretvorba z uporabo percepcijskega UN poteka prekreferenčnega barvnega prostora medija, RMG (reference medium gamut), določen kot:§ hipotetični odtis foto-kakovosti, na TM z 89 %

refleksijo§ pogoji opazovanja > standard ISO 3664§ BtoA percepcijska tabela, še vedno nima podatka

o izvornem barvnem prostoru, a RMG določa, kako si omeji PCS.

32

DOLOČITVE PCS