31. december 2009 | OKo | 1

31. december 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 25 cena 1 eur

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

S r e č n o n o v o l e t o 2 0 1 0 !

2 | OKo | 31. december 2009

RAVNANJE Z ODPADKI ODRAŽA NAŠO EKO-LOŠKO OSVEŠČENOST Čas obratovanja odlagališča Tuncovec se počasi, a vztrajno izteka. Kaj to dejstvo pomeni za uporab-nike odlagališča, kar smo mimogrede vsi prebivalci 6 občin Upravne enote Šmarje pri Jelšah? Vsekakor nič preveč obetavnega. Po zaprtju odlagališča Tun-covec, bomo preostanek odpadkov odvažali na re-gijsko odlagališče v Celje. Do Celja bo dražji prevoz, dražje pa bo tudi odlaganje. Na OKP Rogaška Slatina se zavedamo, da je treba količine preostanka odpadkov, ki so namenjene od-laganju na odlagališču, zmanjšati na najmanjšo koli-čino. Naloge smo se lotili z uvedbo rumene vreče za zbiranje odpadne embalaže. Gospodinjstva, ki rume-no vrečo vestno uporabljajo, so že opazila, da ima-jo v zelenem zabojniku občutno manj odpadkov. Z uvedbo rumene vreče imamo številne učinke, kot so npr. večje količine ločeno zbrane odpadne emba-laže, ki ne konča na odlagališču, ampak se uporabi kot surovina za nove izdelke, posledično prihranek na naravnih virih, katerih količine so omejene, prihranek energije za pridobivanje novih surovin, manj odlože-nih odpadkov na odlagališčih in varčevanje z drago-cenim odlagališčnim prostorom in še bi lahko našte-vali. Torej gre za učinek od katerega ima korist družba kot celota. Žal v današnjem času večina pomisli le na svoje finančne koristi, vse ostalo je nepomembno. V Sloveniji smo skrb za ravnanje z odpadki predolgo zanemarjali. Običajno se zelo radi primerjamo z razvi-timi državami Evropske unije, a na področju ravnanja z odpadki, je jasno da zaostanka za 15 let ni mogo-če nadoknaditi čez noč. Gre za dolgotrajen proces, ki vključuje vsakega posameznika in ga obravnava tako doma kot v službi/šoli. Ključnega pomena v tem procesu je ekološka osveščenost, ki mora postati ena izmed vrednot trajnostnega življenja. Ljudem z nizko ekološko osveščenostjo je težko razumeti, da se skrb za odpadke ne konča pri njihovem zabojniku in da je za ravnanje z odpadki treba plačati tako kot za oskrbo z elektriko, plinom ali pitno vodo. Šele ko bodo ljudje o odpadkih začeli razmišljati kot o surovini, se bomo lahko primerjali z ostali Evropskimi državami. V prihodnje bomo pozornost posvetili še ločenemu zbiranju bioloških odpadkov. Tako bo vsak občan imel možnost temeljitega ločevanja odpadkov kar na svojem domu. Razvoj na področju ravnanja z odpadki v Sloveniji vse-kakor poteka, saj smo pred nekaj leti govorili o sme-tiščih, danes govorimo o odlagališčih, v prihodnosti pa bomo govorili le še o zbirnih centrih in centrih za ravnanje z odpadki. Koliko časa bo potrebno, je od-visno od vseh nas.

OB ZAKLJUČKU UVEDBE SISTEMA POBIRANJA ODPADKOV »OD VRAT DO VRAT« S SISTEMOM »RUMENE VREČE«V letu 2009 smo uspešno zaključili uvajanje novega sistema pobiranja odpadkov od vrat do vrat in zbira-njem odpadne embalaže v rumeno vrečo na celo-tnem območju Upravne enote Šmarje pri Jelšah. Nov sistem je s sabo prinesel številne spremembe. Upo-rabniki naših storitev ste se morali navaditi na nov re-žim. Vsekakor je bil korak iz odmetavanja odpadkov v vaške kontejnerje do zbiranja v individualne posode oziroma vreče in rumeno vrečo zelo velik. Veseli smo, da ste novost lepo sprejeli in da se dobri rezultati že zrcalijo tako v povečani količini ločeno zbrane emba-laže kot tudi v povečani okoljski zavesti občanov. Količine zbrane embalaže v rumeni vreči, ki za leto 2009 znašajo 680 ton (50 odstotkov več kot v letu 2008), dokazujejo, da je nov način ravnanja z odpad-ki pravilen in uspešen. Ob tej priliki Vas želimo, spošto-vani uporabniki, pohvaliti, da ste sistem dobro sprejeli in da ga zgledno izvajate. Z ločevanjem odpadkov koristimo okolju, ker ga manj obremenjujemo, gospodarstvu, ker predelava od-padkov prihrani surovine in energijo, ter sami sebi, ker bomo živeli v čistejšem in bolj zdravem okolju.

Ob iztekajočem se letu se zahvaljujemo vsem upo-rabnikom naših storitev za sodelovanje v preteklem letu, v prihajajočem letu 2010 pa vam zaposleni v javnem podjetju OKP Rogaška Slatina d.o.o. želimo veliko sreče ter nadaljnjega dobrega sodelovanja.

OKP Rogaška Slatina d.o.o.

31. december 2009 | OKo | 3

4 ČETRTI ROJSTNI DAN MALE HIŠE NA PILŠTANJU 8, 9 LEDENE TRGATVE 11 ŽEGNANJE KONJ 14 JASLICE V NAŠIH CERKVAH15, 16, 17 BOŽIČNI KONCERTI 25 ROKOMETAŠI ŽE TRENIRAJO V PODČETRTKU

Na naslovnici: Aleksej Ivačič KolarFotografija: OKo

Še nekaj ur in konec ga bo ...... konec leta 2009, ki je prineslo, odneslo, rodilo, ustvarilo ... Zagotovo je vsak izmed nas že pred današnjim dnem sklenil zgodbo leta 2009 in mu dal oceno. Morda je

bilo ocen več, za več področij, vseka-kor pa je prav, da le naredimo kratek sprehod skozi minulo leto. Predvsem je potrebno analizirati slabe plati leta, ugotoviti, zakaj je do njih prišlo, se iz njih kaj naučiti in se jim v prihodnosti na veliko izogniti. Stvar je v resnici ve-liko bolj zapletena in se je ne da rešiti le v nekaj besedah, je pa velik korak k temu, da se izognemo slabemu, že to, da se slabega zavedamo. Zelo dobro pa se je zavedati tudi dobrih plati leta in paziti, da se ohranijo ter z mero dr-znosti te plati le še izboljšati. Seveda želim vsem Vam, dragi bralci našega časopisa OKo, da bo leto, ki se bo opolnoči pričelo, dobro. Tako dobro, da boste v njem uživali, da ga boste imeli radi, da boste v njem ustvarjalni, da bo pokalo od zdravja in vsak dan prinašalo le svetle in vesele trenutke. Ker pa vem, da želje vedno ne padejo na plodna tla in da se je zanje treba

večkrat potruditi, Vam še želim, da bi bil ta vaš trud do njihove izpolnitve čim večkrat povrnjen.Seveda pa tudi želje in trud niso dovolj, če nimamo ciljev. Upam, da ste si že zastavili cilje za leto 2010. Teh ciljev ne razlagajte okrog, naj bodo le vaši, čisto vaši. Če jih boste dosegli, jih potem le obelodanite, če jih boste dosegli le na pol, poiščite še zadnje ato-me moči in jih izpeljite do konca, če pa bodo cilji ne-dosegljivi, ne obupajte. Postavite si nov cilj, takšen, ki Vas bo preprosto osrečil.V letu 2010 Vam zato želim, da boste po-čeli stvari, ki Vas bodo osrečevale!

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

Srečn

o nov

o leto

2010!

31. december 2009 | OKo | 3

4 | OKo | 31. december 2009

AKTUALNO OKO

Projekt 48 urLeta 2008 so se partnerji: občina Štore, občina Podčetrtek, občina Zagorska Sela, Razvojna agencija Sotla iz Šmarja pri Jelšah in Okolj-sko raziskovalni zavod iz Slovenskih Konjic odločili, da nadgradijo dosedanje skupno sodelovanje pri različnih okoljskih projektih in pripravijo skupen čezmejni projekt »48 UR«. Uspešno so kandidirali na I. javnem razpisu Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013 in 22. decembra v hotelu Sotelia podpisalisporazum o partnerstvu.Projekt Oblikovanje skupnih čezmejnih okoljskih standardov, ki so ga skrajšano poimenovali »48 ur«, bodo uresničili s sodelovanjem prej omenjenih partnerjev s slovenske in hrvaške strani. Želijo si, da bi bilo čezmejno območje, ki meji na reko Sotlo, vzor okoljske oza-veščenosti in primer dobre prakse, ki ga bodo s pridom uporabili tudi drugi tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Obenem želijo s skupnim čezmejnim pristopom ljudi informirati in jim nuditi brezplačno podporo s pomočjo oblikovanja šestih infor-macijskih točk, šestih vzpostavljenih in delujočih okoljskih pisarn, z vzpostavitvijo čezmejne mreže »48ur«, z organizacijo predavanj in javnih srečanj, prenosov dobre prakse, izvedbo javnih postopkov od načrtovanja do končanja investicij v javno infrastrukturo z mo-žnostjo javnega sodelovanja in s spodbujanem ljudi k aktivni ude-ležbi v reševanju okoljskih vprašanj.Skupni stroški projekta znašajo 989.068,53 evra, javno sofinancira-nje IPA (EU Instrument za predpristopno pomoč) pa bo znašalo 840.708,25 evra, kar je kar 85 odstotkov celotne vrednosti projek-ta.V okviru projekta bodo izvedli vrsto investicij. Zgrajen bo povezo-valni kanal odpadnih voda (vod Štore vzhod – Štore zahod), inve-

Mala hiša na Pilštanju pra-znovala četrti rojstni danDom zavetja za otroke na Pilštanju je svoja vrata odprl 12. decem-bra 2005 ob 12. uri. Tako so letos praznovali četrto obletnico, ki so jo obeležili s prireditvijo v Termah Olimia. Zahvalili so se donatorjem: Lions klubu Ilirija, mednarodni organizaciji žena Sila, Leku Ljubljana, Žurnalu, občini Kozje, ostalim donatorjem in ustanovi Rdeča žoga, ki je obdarila 21 otrok. Prireditev so s plesnim nastopom obogatili najmlajši iz vrtca Pristava, ljudski pevci z Bizeljskega, Mlade pevke iz Dobležič in harmonikar Gregor Bevc. Vsi nastopajoči so bili veseli, da so lahko tudi sami prispevali k dobrodelnosti. Nastopila pa je tudi mama z dvema hčerama, ki je v okviru prireditve prejela 500 evrov za poplačilo položnic, 300 evrov pa je bilo podarjeno še eni izmed družin otrok, ki obiskujejo brezplačne Palčkove tabore za socialno ogrožene otroke v Mali hiši za otroke na Pilštanju. Vsem skupaj se je za vso pomoč in njihove prispevke zahvalila predsednica društva Ada Požek, besede zahvale pa so izrekli še predstavniki donatorjev, ki se radi odzovejo povabilu in pomagajo.Po prireditvi so vsi skupaj odšli na Pilštanj, kjer so jim pripravili pogo-stitev, vsi tisti, ki pa so bili tam prvič, so se z zanimanjem seznanili z vsemi aktivnostmi, ki se v tej hiši dogajajo. V Mali hiši na Pilštanju se odvija več programov. Najbolj znani so brezplačni Palčkovi tabori za socialno ogrožene otroke. Nanje poši-ljajo otroke iz osnovni šol, centrov za socialno delo, vrtcev in varnih hiš, predvsem pa nanje prihajajo otroci iz enostarševskih družin, ki jih starši pošljejo sami. V teh taborih se znajdejo tudi otroci, katerim so straši umrli, otroci s posebnimi potrebami in otroci, katerih starši bolehajo za kakšno težjo boleznijo (odvisnost od alkohola, drog, ne-vrološke bolezni ...). V skupine nameščajo od enega do osem otrok in v vsakem primeru poskrbijo, da se otroci čim boljše počutijo. Ne glede na število v skupini se tabor izvede, saj ni pomembno število otrok, ampak pomoč tem otrokom in individualno delo z vsakim po-sameznikom. Isti otroci lahko Palčkove tabore obiščejo večkrat. Treba je poudariti, da izvedejo toliko taborov, koliko je donatorskih sredstev večkrat letno. Povprečno dva do tri na mesec, kar pomeni, da na Pilštanju letno v okviru taborov biva okrog 250 otrok. Simona Simon je povedala, da s pomočjo donatorskih sredstev poskrbijo tudi za prevoz otrok na tabor in razvoz domov.Drugi program, ki se odvija, je nameščanje otrok v Mali hiši, če jih napoti center za socialno delo in ostanejo od enega dneva pa celo do enega leta, dokler jim ne najdejo rejniške družine. Včasih jo naj-dejo v nekaj dneh, so pa trije otroci bivali pri njih kar enajst mese-cev. Tu gre za otroke, ki so bili v družinah fizično, psihično ali spolno zlorabljeni in za otroke družin, v katerih vladata alkohol in droga.Vsi otroci poleg delavnic, pogovorov in raznih pohodov sodelujejo

tudi pri »gospodinjskih opravilih« v hiši, saj je to program družinske hiše. Kuhajo, pospravljalo, pomagajo pri urejanju okolice hiše, imajo pa tudi možnost individualnega razgovora. Posebnost je še ta, da lahko ti otroci tudi po tem, ko varno hišo zapustijo, pokličejo po tele-fonu 24 ur na dan, če so v stiski.V Mali hiši se srečujejo še s terenskim delom, kjer prihajajo v stik s socialno ogroženimi družinami, jim dostavljajo hrano in oblačila ter se z njimi pogovarjajo, kadar so v krizni situaciji. Zadnje čase je velik problem tudi brezposelnost in je dela na terenu zelo veliko. K njim se zatekajo tudi socialno ogrožene družine z raznimi problemi, ki jim pomagajo, da si vsaj nekoliko opomorejo. Na pomoč priskočijo tudi domačinom pri izpolnjevanju raznih vlog, ki jih oddajajo na center za socialno delo. Hišo vodita socialna delavka Ada Požek in Simona Simon, ki je tam zaposlena kot skrbnica hiše. Na pomoč priskoči še tretji ustanovitelj, psiholog dr. Matej Žnuderl, in prostovoljci ter zapo-sleni prek javnih del.Simona Simon je kljub temu, da se spopadajo z resnimi težavami, vesela, da jih je okolje že sprejelo. To se je ponovno pokazalo ne-davno, ko je Marija Švajger iz Kozjega pripravila miklavževanje za otroke, ki so bili takrat na taboru. Takšno miklavževanje pod njenim okriljem se je letos zgodilo že četrtič, ponovno pa je iz otroških oči sijala hvaležnost. Hvaležni so tudi vsem domačinom, ki jih radi pova-bijo na kakšen čaj ali kavo ali pa prinesejo kakšne domače dobrote, kot so kruh, meso, klobase, skuta in piškoti. Vse je zelo dobrodošlo in v Mali hiši so vsakega takega dara zelo veseli. (Z. I.)

Za vsa vprašanja in dogovore terminov so v Mali hiši na Pilštanju na voljo na telefonu: 041 840 727.

stitor bo občina Štore, investicija pa bo znašala 409.761,48 evrov. V občini Podčetrtek se bo gradil kanal, priključili pa bodo še pre-mično čistilno napravo, vrednost investicije je 250.000 evrov. V okviru projekta se bosta vzpostavili še projektni pisarni v Štorah in v občini Zagorska Sela. Župani vseh treh občin: Peter Misja, župan občine Podčetrtek, Miran Jurkošek, župan občine Štore, in Željko Kodrnja, župan Zagorskih sel, so bili ob podpisu vidno zadovoljni, ker jim je uspela prijava na skupen projekt. Seveda so izrazili željo, da sodelovanje še nadgrajujejo, širijo in skupaj pridobijo še kakšen projekt. Njihovim željam in veselju sta se pridružila še Bojana Žaberl, direktorica RA Sotla, in Franc Zver, direktor Okoljsko raziskovalnega zavoda iz Slovenskih Konjic.

Podpis sporazuma o partnerstvu.

Pri obnovi so pomagali domačini.

31. december 2009 | OKo | 5

AKTUALNO LOKALNO

Svet KS Virštanj s predsedniki društev, županom in svojimi partnerji

Vsi, ki so nazadravili zlatemu letu.

Gospodarstveniki in podjetniki so bili s predstavitvijo zares obsežnega opravljenega dela zelo zadovoljni in županu izrekli številne čestitke.

Župan nazdravil z gospodarstveniki in podjetnikiInventuro izredno uspešnega leta 2009 je žu-pan občine Podčetrtek Peter Misja predsta-vil gospodarstvenikom in podjetnikom obči-ne Podčetrtek.

V občini Podčetrtek se župan Peter Misja ob pogledu na vse, kar je bilo narejenega, čudi celo sam. Zato je vse, kar se je v občini postorilo in dogajalo, ponosno predstavil na srečanju gospodarstvenikov in podjetnikov občine Podče-trtek. Obsežna predstavitev, podprta s slikovnim materia-lom, je bila dokaz, da je občina Podčetrtek tudi v letu 2009 spremenila svojo podobo in ponovno zelo veliko pridobila. Številne investicije, med njimi največja, izgradnja večna-menske športne dvorane, zlato Olimje v tekmovanju Enten-te Florale, številna priznanja za urejenost krajev, uspešnost pri črpanju evropskih sredstev – vse to med drugim zago-tavlja, da je kvaliteta življenja v občini Podčetrtek vedno

Govorijo skupen jezikČlani sveta KS Virštanj so se s predsedniki društev in partnerji od leta 2009 poslovili na skupnem srečanju.

Prvi del je bil bolj pogovorne narave, saj je mag. Marko Ju-rak spregovoril o opravljenem delu. Od tega, da so v kra-jevni skupnosti Virštanj v letu 2009 uredili nekatere dele cest ter sanirali večje luknje na cestah, pomembna pridobitev pa je bil tudi vodovod v Selah. Mag. Jurak se je dotaknil še prireditev, ki jih je v njihovi krajevni skupnosti zares veliko in so zelo dobro obiskane. In bogatijo utrip kraja ter občine. Ob tem se je zahvalil vsem predsednikom društev za dobro delo in vsem članom sveta krajevne skupnosti, saj rezultati dela dokazujejo, da govorijo isti jezik. Veliko zahvalo za po-moč pri opravljenih delih je izrekel tudi občini Podčetrtek in županu Petru Misji osebno. V letu 2010 si želijo dokončati cesti proti Loki pri Žusmu, želijo si zgraditi še pločnik od sta-

Nazdravili zlatemu letu za OlimjePredsednik krajevne skupnosti Olimje Franc Jakopina je leto 2009 označil za zelo uspešno ter se na skupnem srečanju zahvalil vsem, ki so k temu prispevali.

V krajevni skupnosti Olimje so se predzadnjo decembrsko nedeljo srečali člani sveta te krajevne skupnosti in medse povabili tudi vse tiste, ki so kakorkoli pomagali in doprinesli k temu, da je Olimje prejelo laskavi naslov zlate evropske vasi. Predsednik Franc Jakopina, ki je vse zbrane v svojem domu tudi gostil, ni skrival ponosa in zadovoljstva nad letom, ki se izteka. Povedal je, da so letos v krajevni skupnosti Olimje prednjačile aktivnosti, povezane s pripravo na tekmovanje Entente Florale, ki so se še kako obrestovale, zanemarjali pa

višja in da jo bo obiskovalo še več ljudi. Tudi v letu 2010 se obetajo nove investicije, nekatere so se že pričele in bodo ponovno prispevala k še lepšemu jutri občine Podčetrtek.Gospodarstvenike, podjetnike in goste je na srečanju, ki se je odvijalo v hotelu Sotelia, v imenu Term Olimia pozdravil Vasja Čretnik ter predstavil zelo investicijsko leto, ki so ga zaključili, in dobro sodelovanje z občino Podčetrtek. Ob koncu srečanja je sledila zdravica, med prijetnim klepetom ob prigrizku pa so si gospodarstveniki in podjetniki občine Podčetrtek zaželeli, da bi bilo delo občine tudi v bodoče tako uspešno. (Z. I.)

re šole do Banovine na Virštanju, ki jo je Jurak označil za »pobožno« željo v upanju, da jim tudi to s skupnimi močmi uspe uresničiti. Seveda se bodo ponovno odvijale tradici-onalne prireditve, razmišljajo pa tudi že o tem, da bi jih še obogatili. O delu in dogajanju v KS Virštanj so spregovorili še župan Peter Misja in vsi predsedniki društev. Podanih je bilo kar nekaj idej o tem, kako družbeni in gospodarski razvoj na Virštanju še izboljšati. (Z. I.)

niso niti zastavljenih tekočih nalog. Jakopina ni skoparil z zahvalami in poudaril je, da so doka-zali, da skupaj zmorejo narediti prav vse. Zbrane je pozdra-vil še župan Peter Misja, vsi skupaj pa so že razmišljali tudi o tem, kako zlato Olimje še bolj pozlatiti. Izrečene so bile že nekatere ideje, ki bi Olimje naredile še bolj evropsko. Zago-tovo pa je zlati glas o Olimju garancija, da bo ta vas med zelo obiskanimi tudi v letu 2010. (Z. I.)

6 | OKo | 31. december 2009

AKTUALNO LOKALNO

Kaj vse je bilo v letu 2009 postorjenega v občini Kozje?Župan Dušan Andrej Kocman se ponosno ozira v leto, ki se izteka, saj je bilo v občini Kozje veliko postorjenega na različnih po-dročjih in v vseh krajevnih skupnostih občine Kozje. V pogovoru predstavljamo sprehod skozi leto 2009, ko so v Kozjem med drugim dobili tudi novo čistilno napravo.

Kako vam je v letu 2009 uspelo realizirati zastavljeni prora-čun? V letu 2009 nam je uspelo realizirati večino proračunsko zastavljenih ciljev. Na Bučah smo dokončali pločnik in par-kirišče pri cerkvi z delom javne razsvetljave. Rekonstruirali in prizidali smo poslovilno vežico na Bučah in uredili dostop do pokopališča, vključno z zasaditvijo grmovnic. Adaptirali in odprli smo nove prostore e-točke in turistično informativne pisarne v Kozjem in ob tem izdali vodnik po naši občini. Ob-novili in dodelili smo prostor za potrebe društva upokojencev in nekaterim drugim društvom. V Lesičnem smo ob odmev-ni prireditvi 80-letnice PGD Lesično Pilštanj Zagorje prevzeli novo orodno gasilsko vozilo in prepleskali fasado kulturnega doma. Nabavili smo novo opremo za potrebe prostovoljnih gasilskih društev in civilne zaščite. Sofinancirali smo še ob-novo ostrešja farne cerkve na Pilštanju, novo in preurejeno podobo ima tudi mladinska soba v Lesičnem, v stari šoli na Pilštanju smo uredili nove sanitarije za potrebe obiskovalcev trga, novo fasado na delu stavbe pa je dobila tudi Kobije-va hiša v Kozjem. Konec meseca novembra pa je v Zagorju stara šola, ki služi za potrebe krajevne skupnosti in kulturnega društva, dobila novo fasado skupaj z vaškim vodnjakom in ureditvijo ter zasaditvijo okolice.

Največja naložba v letu 2009 je bila izgradnja čistilne napra-ve in kolektorja.V Kozjem smo končali največjo naložbo, to je izgradnja ko-lektorja in čistilne naprave, podprto s sredstvi Evropske unije in pretežno iz našega proračuna. Čistilna naprava že deluje. Zgradili smo še del nove kanalizacije in zbirni center za loče-no zbiranje odpadkov ob čistilni napravi v Kozjem, ki deluje dvakrat tedensko.

Kaj je bilo postorjenega na komunalnem področju, podro-čju vzdrževanja občinskih cest, ste odkupovali tudi kakšna zemljišča za potrebe načrtovanih projektov?Izvedli smo več nakupov zemljišč v KS Lesično in KS Kozje. Občanom smo omogočili brezplačno uporabo spletne apli-kacije – prostorskega informacijskega sistema občine kozje – PISO. Po celotnem območju občine so se izvedle cestne talne porisave, na novo smo označili parkirna mesta v Lesič-nem pri kulturnem domu in v trgu Kozje. V naselju Lesično se je izvedel del kanalizacijskega omrežja. Proračun na področju kmetijstva se je izvajal po sprejetem planu. Posebej moram poudariti, da smo letos zelo veliko postorili na področju vzdrževanja občinskih cest in sanacij po neurjih, tako smo prenovili odsek ceste Drenik ter obno-vili več mostov na potoku Bistrica. Pridobili smo projekte za izvedbo avtobusnih postajališč ob državnih cestah. Smotrno smo porabili sredstva za vzdrževanje gozdnih poti. Na po-dročju vzdrževanja cest smo uspeli narediti pomemben in viden korak. Na področju vodooskrbe smo v KS Podsreda zgradili vodo-

hram in izvedli priključke gospodinjstev. Občina je v skladu z zakonodajo izvedla načrt javne razsvetljave in strategijo njenega razvoja in vzdr-ževanja. Pristopili smo tudi k novelaciji odloka o

kategorizaciji občinskih cest, kjer smo v sodelovanju s krajev-nimi skupnostmi kategorizirali večje število novih cest. Skozi vse leto smo aktivno pripravljali spremembe in dopolnitve obstoječih prostorskih aktov, ki jih je občinski svet že potrdil. V zaključni fazi izdelave pa je občinski podrobni prostorski načrt za območje poslovno obrtne cone v Kozjem. Občina je pristopila tudi k izdelavi lokalnega energetskega koncepta, ki bo izdelan v nekaj mesecih. V sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije smo izpeljali večje javno naroči-lo za dobavo električne energije po nižjih cenah za vse jav-ne objekte in ustanove v občini. Občina je sodelovala pri sofinanciranju regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Celju – RCERO 1. in 2. faza. Vzpostavitev katastra javne infrastrukture je v teku. Veliko sredstev smo vložili v obnovo stanovanj in pridobili kar dve novi stanovanji. V teku je odkup zemljišč za potrebe nove obrtno poslovne cone v Kozjem.

Kaj je novega na stanovanjskem in šolskem področju ter na področju zdravstva in kulture?Izvedli smo investicije na področju Zdravstvene postaje Koz-je, vključno z nabavo novega vozila za potrebe patronažne službe in namestitvijo pomičnih vhodnih avtomatskih vrat. Z manjšimi sredstvi smo precej postorili v naših kulturnih dvora-nah, še posebej v kino dvorani Kozje, ki je dobila novo sve-tlobno tehniko, ozvočenje in projicirno platno. V vseh kra-jevnih skupnostih smo izvajali dela na športnih površinah in namestili sklope igral. Tudi letos smo financirali nadstandar-dne programe na obeh osnovnih šolah, pripravljamo pa tudi potrebno dokumentacijo za novogradnjo večnamenske športne dvorane in prizidka k OŠ kozje. Prvi razred devetletke smo preselili v OŠ Kozje in sprostili mesta v vrtcu, tako da je vsem omogočen vpis.Skozi vse leto izvajamo aktivnosti za izgradnjo doma za sta-rejše.

Kako je bilo s sofinanciranjem društev, prireditev in ostalih organizacij v občini?Povečali smo sredstva na področju delovanja Rdečega kri-ža, saj se zavedamo stisk naših občanov, Skozi vse leto smo redno financirali programe naših zelo dejavnih društev in nemoteno financirali vse z zakonom določene obveznosti. Nabavili smo vozilo za potrebe javnih del, da so lahko lažje izvajali svoje poslanstvo. Skrbeli smo za urejenost gredic in zelenic na območju občine.Sofinancirali smo kar nekaj zelo odmevnih prireditev, na pri-mer Kozjanski sejem, Prangerijado, Florjanovo, Kozjansko ja-bolko…

Premiki so se zgodili tudi na državnih cestah.Na državnem nivoju smo se z Direkcijo za ceste uspeli do-govoriti za začasno sanacijo plazu na Ključicah in za pre-plastitev ceste proti Ključicam ter sanacijo večjega udora v Podsredi. Izvedel se je del rekonstrukcije državne ceste Buče Kozje in Ledinšca Gračnica.

Kaj bi občanom Kozjega dejali ob koncu najinega pogo-vora?V grobem sem opisal aktivnosti na različnih področjih in me-nim, da se iz tega da razbrati, da se veliko dogaja. Eno od meril je zagotovo zadovoljstvo predsednikov krajevnih sku-pnosti, zato sem vesel, da so zadovoljni z opravljenim de-lom. Nenehno se moramo zavedati, da smo dolžni skrbeti za razvoj na celotnem območju občine. Vse to pa je pove-zano z velikimi aktivnostmi občinske uprave in odločitvami občinskega sveta ter s sodelovanjem z ministrstvi, krajevnimi skupnostmi, zavodi, društvi, posamezniki in z vsemi zaintere-siranimi. Vsem se za sodelovanje zahvaljujem, v prepričanju, da smo delo dobro opravili.

31. december 2009 | OKo | 7

AKTUALNO LOKALNO

V Kozjem niso sprejeli proračuna Svetniki občine Kozje niso sprejeli predlaga-nega proračuna za leto 2010. Zanj je glaso-val le eden svetnik, šest jih je bilo proti, ostali pa o proračunu niso glasovali. Župan Dušan Andrej Kocman je svetnike obvestil o zača-snem financiranju.

Župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman je po tem, ko proračun za leto 2010 na zadnji seji sveta v letošnjem letu ni bil sprejet, povedal, da bi težko predlagal drugačen pro-račun, kot ga je. Le-ta je bil namreč sestavljen na osnovi potreb, dejanskega stanja in predlogov krajevnih skupnosti. Dodal je še, da je nesprejetje proračuna sicer pričakoval. Prepričan je, da so tako majhna občina, v kateri bi lahko veliko postorili, če bi stopili skupaj. Da je potrebno več slo-ge in sodelovanja, so se strinjali tudi svetniki Partnerstva za razvoj, ki pa so županu očitali, da se je v občini premalo naredilo, predvsem pa, da predlagani proračun ni bil uskla-jen s svetniki. Izrazili so nezadovoljstvo, ker je bilo zavrnje-nih več njihovih predlogov. Župan pa je na njihove očitke odgovoril, da je bil predlog proračuna sestavljen v okviru možnosti in jih pozval, naj predlagajo, kako bi se sredstva, ki so v predlaganem proračunu, prerazporedila ter ponovno izpostavil, da se je v občini v minulem letu zelo veliko posto-rilo. Župan Kocman je še poudaril, da so dosegli določene rezultate in da svoje delo opravlja korektno ter da je vedno pripravljen stopiti pred ljudi in jim predstaviti, kaj vse se je postorilo v občini. Tega pa v letu 2009 ni bilo malo na vseh segmentih in v vseh krajevnih skupnostih občine.Z nesprejetjem proračuna se ni strinjal tudi svetnik in nek-danji župan Božo Sok, ki je dejal, da se tako, da bodo vsi proti županu, občina ne vodi. Nekaj pripomb na osnutek proračuna je sicer imel, predvsem glede postavk od kod sredstva prihajajo, da bi bilo bolj razvidno, kateri projekti se bodo izpeljali ter kako bodo podprti s strani države in Evrop-ske unije. (Zdenka Ivačič)

Obnavljali bodo vodnjak na PilštanjuV Logatcu so župani šestih občin podpisali partnerske pogodbe za obnovo vodnjakov v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Med njimi je bil tudi župan občine Kozje, ki je na razpis prijavil vo-dnjak v naselju Pilštanj. Podpis pogodb med izbranimi občinami – poleg občine Kozje so bile uspešne še občine Logatec, Slovenske Konji-ce, Rogaševci, Črnomelj in Žužemberk – Heliosom in Mi-nistrstvom za okolje in prostor je potekal 14. decembra v Logatcu. Pogodbe z občinami sta podpisala dr. Darij Kraj-čič, generalni direktor Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, in Uroš Slavinec, predsednik Heliosove uprave. Vrednost razpisa pa je bila 21.200 evrov. Razpis Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda je bil letos zaradi neugodnih gospodarskih razmer objavljen šele septembra. V Heliosu so se odločili, da osta-ne razpisana vrednost 21.200 evrov tako kot prejšnja leta, od tega je za obnovo in oživljanje vodnjakov namenjenih 17.000 evrov, 4.200 evrov pa je namenjenih za raziskovalne naloge o vodnih učnih poteh učencev osnovnih in srednjih šol. Sklad uspešno izvaja svojo začrtano nalogo že enajsto leto. Ustanovljen je bil leta 1998 ob svetovnem dnevu voda, ko sta Helios in Ministrstvo za okolje in prostor podpisala par-tnersko pogodbo za projekte na področju varovanja čistih slovenskih voda. Helios iz prodaje okolju prijaznih izdelkov zagotavlja finančna sredstva za delovanje sklada, okoljsko ministrstvo pa nudi strokovno in tehnično podporo. Vključ-no z letošnjim letom so v Heliosu za akcije svojega sklada v tem obdobju namenili že več kot 190.000 evrov. Lokal-ne skupnosti oz. občine pa so same zagotovile še najmanj dvakrat toliko lastnih sredstev za obnovo vodnih virov ter pridobile še druga donatorska sredstva. Občina Kozje bo s podpisom letošnje pogodbe preko nji-hovega sklada obnavljala že drugi vodnjak. Leta 2004 so namreč že bili uspešni in obnovili vodnjak v Lesičnem. Žu-pan Dušan Andrej Kocman je povedal, da gre za zelo po-memben vodnjak, ki se nahaja v središču trga Pilštanj. Po njegovih besedah je Heliosov sklad zelo dobra priložnost, da se sploh lotijo obnove vodnjakov. Brez tega sklada bi se obnove zagotovo zgodile kasneje ali pa do njih sploh ne bi prišlo. Z obnovitvenimi deli vodnjaka na Pilštanju bodo pričeli spomladi in ga obnovili še pred poletjem, v skladu s terminskim planom. (Z. I.)

Vljudno vabiva Vas in vaše prijatelje na 1. nostalgični film-ski večer

BARBA ŽVANE БAPБA ЖBAHE,ki bo v soboto, 2. januarja 2010, ob 20.00 v Kinodvorani v Kozjem.

Program: Uvodna beseda o nekdanjem jugoslovanskem filmu.Razstava starih filmskih plakatov.Predfilm: Filmske novosti, 1967 (35 mm).Celovečerni film Barba Žvane (DVD), 110 minut.

Film je brez podnapisov.

Vabita:Dušan Andrej Kocman, župan, in Marjan Marinšek, po-budnik.

Podpis pogodbe v Logatcu

8 | OKo | 31. december 2009

AKTUALNO LOKALNO

Sprememba odloka o občinskih cestahNa zadnji seji so svetniki obravnavali delovno gradivo proračuna za leto 2010 in med dru-gim sprejeli še odlok o spremembi odloka o občinskih cestah.

V začetku leta 2010 prične s popolnim delovanjem skupni prekrškovni organ (SPO), ki je zaposlil tudi inšpektorja. Za-radi tega je bila potrebna sprememba odloka o občinskih cestah v občini Bistrica ob Sotli. V odloku se spremeni be-sedilo o izrazu za občinskega inšpektorja, saj je v skladu s sprejetimi akti to sedaj pooblaščena oseba za nadzor nad izvajanjem odloka. Ta oseba pa je inšpektor SPO-ja. Prav tako je potrebna sprememba odloka v delu o prekrških, saj ima veljavni odlok kazni navedene še v tolarjih, prav tako se mora v skladu z vso ostalo zakonodajo spremeniti dikcija denarna kazen v izraz globa. To pomeni, da se bo sedaj odlok pričel izvajati, in da bo inšpektor opravljal svoje delo ter v skladu s tem izrekal tudi opozorila in globe. (Z. I.)

Največja ledena trgatev v naših krajihVinogradnik Tomaž Zorenč je na letošnji lede-ni trgatvi natrgal kar 2200 kilogramov grozd-ja, iz katerega je iztisnil 1300 litrov ledenega vina. Pri trgatvi, ki je potekala v zares zimskih temperaturah, so mu pomagali pridni bera-či, ki se mraza niso prav nič ustrašili.

Klet Zorenč Hohnjec je v lanskem letu v svoji kleti prvič po-skrbela za ledeno vino. Ker je bila letina uspešna in je vino na radgonskem sejmu z oceno 89 točk prejelo zlato meda-ljo, se je Tomaž Zorenč odločil, da bo letošnji ledeni pride-lek še povečal. V svojem vinogradu je tako pustil 5000 trt laškega in renskega rizlinga za ledeno trgatev. Le-ta se je zgodila 20. decembra, ko so pri temperaturi več kot minus dvajset stopinj njegovi prijatelji in znanci – bilo jih je kar pet-intrideset – stopili v vinograd. Pogoj za ledeno trgatev so namreč tridnevne povprečne temperature minus sedem stopinj Celzija.Zaradi obilice snega ga je bilo treba s trt iztresti. Kljub hude-mu mrazu so bili berači zelo pridni in dobre volje. Seveda so se vmes greli s čajem in kuhanim vinom, ki so ga pred tem natočili v domači kleti. Trgatev je traja vse do druge ure popoldne. Nabrali so 2200 kilogramov grozdja, ki ga je To-maž Zorenč nekaj iztisnil že isti dan, končal pa dan kasneje. Naprešal je 1300 litrov ledenega vina, ki je trenutno še mošt. V tem času vino že vre, ko pa bo odvrelo, ga bodo počasi pripravili za stekleničenje. Polnili ga bodo v 2,5 dcl buteljke. Glede na lanski uspeh in dobro prodajo Zorenč pričakuje, da bo tudi letošnje ledeno vino dobro prodano. Vsekakor ga bo naslednje leto odnesel tudi na tekmovanje v Gornjo Radgono, morda pa se udeleži še kakšnega drugega tek-movanja.Z ledeno trgatvijo pa se trgatev v njegovih vinogradih še ni končala. 1500 trt renskega rizlinga je v vinogradu namreč še ostalo za vino suhi jagodni izbor. To trgatev načrtujejo v mesecu februarju, ko naj bi iztisnili med 200 in 300 litrov vina. Pri tej trgatvi temperature niso pomembne.Zagotovo je Tomaž Zorenč vinogradnik, ki je v naših krajih

letos naprešal največ ledenega vina. Napoveduje, da bo tovrstno trgatev tudi naslednje leto ponovil v podobnem obsegu kot letos. Za konec je še povedal, da je zelo hvale-žen vsem, ki so se trgatve udeležili, saj so bile temperature zares zelo nizke, vendar so vsi vztrajali in se skupaj z njim ve-selili po prvih ocenah odlične ledene vinske letine. (Z. I.)

Berači v vinogradu pri dvajsetih stopinjah pod ničlo

Tomaž Zorenč je kljub mrazu veselo rezal grozdje.

Natrgali so 2200 kilogramov grozdja.

Grozdje je bilo treba potrgati s kar 5000 trt.

31. december 2009 | OKo | 9

AKTUALNO LOKALNO

Šmalčičeva prva ledena trgatev V vinogradu družine Šmalčič na Trebčah so predzadnjo nedeljo v decembru obrali grozdje s petstotih trt in iz njega iztisnili lede-no vino. Poleg sorodnikov in prijateljev si je ledeno letino ogledal tudi Božiček.

Sandi Šmalčič je povedal, da so se letos prvič odločili za ledeno trgatev in na petstotih trtah laškega rizlinga pustili grozdje. Ledena trgatev jim je predstavljala poseben izziv,

Ledena trgatev v Kraljevem vinograduVinogradniška družna Kralj iz Črešnjevca se je letos odločila, da poleg redne in pozne trgatve pripravi tudi ledeno trgatev.

V njihovem vinogradu je bilo tako vse do nedelje, 20. de-cembra, z grozdjem obloženih 800 trt laškega rizlinga. Po tridnevnih nizkih temperaturah, pogoj za ledeno trgatev je vsaj minus sedem stopinj Celzija, so se lahko odpravili to grozdje tudi potrgat. Na trgatvi so poleg članov družine po-magali še prijatelji. Začeli so ob osmih zjutraj, ko se je živo srebro spustilo celo na dvajset stopinj pod ničlo. Vendar nizke temperature niso prestrašile trgačev. V dobro voljo jih je spravljalo sonce in kuhano vino. Nabrali so okrog 550 kilo-gramov grozdja in iz njega iztisnili dobrih 100 litrov mošta. Po

Šmalčičevi pa so bili zadovoljni tudi z vremenom, saj jim je bilo zelo naklonjeno. V vinograd so na dan, do katerega so bile povprečne temperature tri dni okrog sedem pod ničlo, povabili sorodnike in prijatelje. Kljub zelo nizkim tem-peraturam so pridno delali ter uživali v sončnem in pravljič-nem zimskem dnevu. Ker so bili zelo hitri, so s trgatvijo kmalu končali, za nameček pa je v vinogradu grozdje trgal celo Božiček. Sandi Šmalčič je takoj po trgatvi povedal, da gle-de na dejstvo, da tovrstne trgatve pri hiši še niso imeli, ne vedo, koliko litrov ledenega vina naj pričakujejo. Dodal je še, da bodo vino takoj, ko bo pripravljeno, napolnili v pri-kupno embalažo. Glede na pomembnost vina bo le-ta za-gotovo manjša kot pri običajnih buteljkah. Šmalčičevi so še povedali, da bodo prvo ledeno letino poslali tudi na kakšno ocenjevanje, saj je tovrstna letina ponos vsakega vinarja in kletarja. (Z. I.)

V snežni vinograd je zajadral tudi Božiček.

Marici, Roku in Sandiju Šmalčiču so pomagali sorodniki in prijatelji.

besedah Jožeta Kralja je mošt dosegel sladkorno stopnjo 178 oekslerjev, kar pomeni, da je v moštu 47 % sladkorja. Mošt bodo, ko bo čas in ko se bo sčistil v vino, tudi uste-kleničili. Vsekakor bodo tudi z ledenim vinom sodelovali na raznih tekmovanjih, kar so počeli že do sedaj in bodo veseli, če bo tudi ledeno vino deležno kakšne žlahtne medalje. (Z. I.)

Jože Kralj obljublja, da bo skupaj z družino v kleti pravilno poskrbel za ledeno vino.Nizke temperature niso prestrašile trgačev.

10 | OKo | 31. december 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Mlade pevke iz Dobležič v družbi župana in župnika

Učenci in zaposleni na OŠ Lesično so dokazali, da jim tudi huda zima ne pride do živega.

Najvztrajnejši razstavljavci Zimske razmere in temperature so žal pov-zročile, da se je božično novoletna tržnica v Kozjem zgodila v okrnjeni obliki, najpogu-mnejši razstavljavci pa so si prislužili velike po-hvale.

Nedeljsko jutro pred božičem so tudi v Kozjem zaznamova-le nizke temperature in veliko snega. Napovedano božično novoletno tržnico so zaradi zimskih razmer že hoteli odpo-vedati, a so se zjutraj vseeno odločili, da očistijo prostor in postavijo stojnice. Seveda pa so se mrzle zime »ustrašili« tudi razstavljavci, najvztrajnejši pa so le prišli in dokazali, da jim zima ne pride do živega. Na dveh stojnicah so se prodajale domače dobrote in dobrote ekološke kmetije, na eni pa so svoje raznolike izdelke, zelo primerne za božično novoletna darila, predstavljali in prodajali učenci in zaposleni na OŠ Lesično. Čeprav obisk ni bil zavidljiv, so vsi tisti obiskovalci, ki so prišli, izrekli kar nekaj pohval razstavljavcem in seveda poskrbeli tudi za nekaj zaslužka. (Z. I.)

Božična razstava prebudila spomineMarjan Marinšek je letos v Kozjem poskrbel že za tre-tjo božično razstavo, katere otvoritev se je zaradi obilice snežnih padavin prestavila na božični dan.

Postavitev božične razstave v Kozjem, ki jo je organiziral Marjan Marinšek ob pomoči domačega župana in turistič-nega društva Kozje, so v soboto pred božičem preprečile snežne padavine, zato so vse potrebno za postavitev v Kozje pripeljali šele dan kasneje, ko so razstavo že želeli predstaviti javnosti. Ker pa je važen dober namen, so lju-dje otvoritev navdušeno pozdravili na sam božični dan, ko pa so bile tempe-rature žal že čisto pomladne in ni prav nič več dišalo po snegu. Razstavo je odprl župan Dušan Andrej Kocman, ki je vsem zaželel, da se imajo v teh pra-zničnih dneh čim bolj lepo. S petjem so dogajanje obogatile Mlade pevke iz Dobležič, potem pa so prvi obiskovalci razstave že lahko uživali ob ogledova-nju različnih predmetov, povezanih z zimo in božično-novoletnim časom. Od različnih jaslic, dimnikarskih koledarjev, unikatnih voščilnic in razglednic do doma narejenih smuči in sani. Mnogi

razstavljeni predmeti so v obiskovalcih prebudili spomine na stare dni, ko so se smučali s podobnimi smučmi, kot so bile na razstavi, ali pa jim je poštar v nabiralnik prinesel zelo podobno vo-ščilnico, kot je bila na razstavi. Razsta-vo si je moč ogledati še vsako soboto in nedeljo ter v prazničnih dneh med pol enajsto in pol dvanajsto uro. (Z. I)

Zelo posebne jaslice na deblu

Razstavljeni predmeti so med obiskovalci vzbu-dili spomine na stare dni.

Organizator razstave Marjan Marinšek z župa-nom na dan postavitve

31. december 2009 | OKo | 11

KRAJEVNI MOZAIK

Župan je konjenike in zbrane nagovoril kar s kočije.

Na Bučah se je zbralo 34 konjenikov in dve kočiji.

Žegnanje konja predsednika konjenice Matije Lapornika

Konjenike na vse skupnih pohodih in prireditvah spremlja njihova zastava.

Osmo žegnanje konj na BučahNa Bučah so se na Štefanovo, takoj po sveti maši, na žegnanju konj zbrali konjeniki konje-nice Virštanj Obsotelje. Župnik Niko Marovt je konje blagoslovil in konjenikom položil na srce, da je s temi plemenitimi živalmi treba dobro ravnati.

Žegnanje konj na dan, ko goduje sveti Štefan, ki je poznan kot zavetnik konj, je v konjenici Virštanj Obsotelje že dolgo-letna tradicija. Letošnje žegnanje je bilo tako že osmo po vrsti. Po sveti maši je na Buče prijezdilo 34 konjenikov in dve kočiji. Eno je vozil Jože Kunej, drugo pa Herman Jakopina. Na slednjo so sedli župnik Niko Marovt, župan Dušan Andrej Kocman in predsednica KS Buče Milena Krajnc ter se odpe-ljali na igrišče, kjer je potekalo žegnanje. Še preden se je za-čelo, je konjenike in vse gledalce, ki jih tudi letos ni bilo malo, pozdravil župan Dušan Andrej Kocman, ki se je konjenikom predvsem zahvalil, ker so vedno pripravljeni popestriti prire-ditve, na katere jih povabijo. Njegove zahvale je bil skupaj s konjeniki zelo vesel predsednik konjenice Virštanj Obsote-lje Matija Lapornik. Zbranim je v nekaj stavkih orisal delo v preteklem letu, se zahvalil vsem, ki so jim pri tem kakorkoli pomagali, ter jim seveda zaželel prijetne praznike. Sledil je blagoslov, pred tem pa je župnik Niko Marovt pozdravil vse konjenike in jim zaželel modrosti pri ravnanju s konji. Župnik je prav vsakega konja posebej blagoslovil, mu dal kos kru-ha in sol. Pri opravilu so mu pomagala domača dekleta, ki so ob tem vsem konjenikom delila spominske obeske. Za vse zbrane so konjeniki pripravili kuhano vino in čaj, zato so se vsi skupaj še nekaj časa zadržali, malce poklepetali, ob-čudovali konje, se z njimi slikali, nekateri pa celo sedli nanje. Konjeniki so se potem odpravili na okrepčilo, ki jih je čaka-lo v dvorani gasilskega doma na Bučah, čudovit, čisto nič zimski dan pa so kasneje izkoristili še za pohod v Podsredo, ki so ga zaključili v poznih popoldanskih urah. (Z. I.)

Vsak konj je dobil sol in kruh.

12 | OKo | 31. december 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Žive jaslice in pohod z baklamiTudi letos je planinsko društvo Pristava že osmo leto zapo-red na božični večer priredilo tradicionalni pohod z bakla-mi. Približno 80 pohodnikov se je zbralo pri živih jaslicah, ki jih je pri starem koritu pripravilo turistično društvo. Še preden

Namesto snega je po-hodnike spremljal dežKo se božični dan preveša v noč, se na Pilštanju že več let zapored zbirajo ljubitelji pohodništva in se odpravijo na noč-ni družinski pohod proti Zagorju. Pohod se je v organizaciji turističnega društva Pilštanj letos zgodil že devetič. In če jih je ponavadi na pohodu spremljal in oviral sneg, ga je letos na žalost zamenjal dež. Ta je zakrivil, da se je na začetku pohoda zbralo dosti manj pohodnikov kot običajno. Ven-dar najvztrajnejših vreme ni zmotilo pri njihovem namenu in tako se je ob petih zvečer dvajset pohodnikov odpravilo iz Lesičnega preko Topolovega do Zagorja. Na Topolovem jih je s toplim napitkom sprejela družina Oprešnik, v Zagorju pa so jih sprejeli in pozdravili člani tamkajšnjega kulturnega društva, ki so tudi poskrbeli, da so se pohodniki ogreli. Le-ti se zaradi dežja niso odpravili še v Lurško jamo, saj je bil te-ren preveč razmočen, so pa bili vseeno zadovoljni s preho-jeno potjo, čeprav je bila zelo mokra. Namesto snega sta jih spremljala dež ter grmenje, kar pa ni pokvarilo vzdušja. Med potjo so si pripovedovali razne zgode in nezgode, od-mevala pa je tudi pesem, predvsem tista z božično tema-tiko. Najpogumnejši so se tudi iz Zagorja domov odpravili

Ko pade noč v PristaviNovoustanovljena gledališka skupina Slat'na teater je v ne-deljo, 20. 12. 2009, na pobudo MKTD Lepe strune v polni večnamenski dvorani v Pristavi uprizorila svojo drugo igro – komedijo Ko pade noč. Vodji skupine Tatjana Kodrič in David Ivačič sta bila z obiskom in odzivnostjo pristavške pu-blike zelo zadovoljna, pohvalila pa sta tudi sodelovanje z MKTD Lepe strune, s katerimi so že sodelovali pri prvi igri z naslovom Počitnice. Zanimivost: zaradi nenadne odpovedi enega izmed igralcev – župnika, je eno uro pred predstavo na njegovo mesto vskočil Gorazd Pavčnik, ki je svojo vlo-go izpeljal več kot odlično. Gledališčniki obljubljajo, da se bodo tudi v prihodnje povabilu v Pristavo z veseljem odzva-li. (OKo)

Najvztrajnejši se niso ustrašili dežja in grmenja.

peš. Ustavili so se pri družini Bratuša in Krajnc v Zagorju, kjer so jih sprejeli in pogostili. Predsednica turističnega društva Pilštanj Silva Mastnak je povedala, da jih naslednje leto čaka že deseti pohod, na katerem bodo nagradili najvztrajnejše pohodnike, tiste, ki na pohodu niso nikoli manjkali. (Z. I.)

Sveta družina Pohodnikov je vsako leto več.

so se podali na pot, je župnik Franc Strašek pripravil obred, ki so ga polepšali cerkveni pevci. Predsednik turističnega društva Srečko Gobec pa se je zahvalil vsem, ki so sodelo-vali pri pohodu in jim voščil vesel božič ter prijetne praznike. Nato so se z baklami odpravili proti cerkvi sv. Eme k polnoč-nici, po koncu maše pa so se tako kot vsako leto pogreli s kuhanim vinom in čajem. Predsednik planinskega društva Stanko Drofenik je še povedal, da so s tem pohodom zaklju-čili letošnje aktivnosti v društvu. (OKo)

31. december 2009 | OKo | 13

KRAJEVNI MOZAIK

JasliceJaslice so znamenje, ki je na poseben način združilo človeštvo. V teh dneh posebej zdru-žujejo družine in tudi vernike, ki se v božičnem času še bolj množično odpravljajo v cerkev. Tudi naše cerkve krasijo številne čudovite ja-slice. (OKo)

Glinene jaslice na PilštanjuPilštanj tudi letos krasijo jaslice iz gline. Figure je oblikovala Silva Mastnak, ki ji je izdelovanje umetnin iz gline v posebno zadovoljstvo, saj je med drugim ustvarila že pilštanjski portal. Izdelki iz gline pod njenim vodstvom nastajajo še na različ-nih delavnicah. V tem času pa so jih mnogi kupili tudi za bo-žična in novoletna darila. Tuja ji ni niti dobrodelnost, saj Silva svoje izdelke velikokrat podari tudi v dobrodelne namene. Figure, ki letos krasijo prav posebne jaslice na Pilštanju, je Silva izdelala že lani, za naslednje leto pa obljublja, da jih bo dopolnila s figurami pastirjev in še kakšno zanimivostjo. Letošnje jaslice bodo na ogled še v mesecu januarju, pri postavitvi pa sta ji pomagala mož Stane in Toni Zakošek. (Z. I.)

Stanka Alegro vsako leto speče jaslice iz testa. Njene jaslice krasijo do-move njene družine in njenih prijateljev, največje pa oltar v farni cerkvi v Podčetrtku.

Letošnje jaslice je tako kot že nekaj let zapored v cerkvi svetega Lovrenca v Podčetrtku izdelal Franci Jelinčič. Pri jaslicah izstopa pot v obliki slame, s katero je želel poudariti pot, ki vodi do jaslic in od tam v vsakdanje življenje.

Cerkev na Bučah letos krasijo prav posebne jaslice, ki jih je naredila katehistinja Marija Krajnc iz Voličine.

Jaslice v Bistrici ob Sotli so letos postavili Ivan Sinkovič, Ivan Kunej, Janko Tominšek, Ivan in Ana Dobrina ter Danica Boštjančič. Jaslice v Olimju so tudi letos delo pridnih rok faranov Olimja.

14 | OKo | 31. december 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Pravljične jaslice v DavjekuKraški izvir Davjek v Dekmanci je na božično noč ponovno dobil podobo jaslic. Glavni akter vsakoletne postavitve je bil tudi letos domačin Jože Vračun. Pred več leti je v kra-ški izvir Davjek prvič postavil lesene jaslice. Najprej je bilo le nekaj figur, potem pa jih je vsako leto dodajal. Vsako leto pa so si te njegove jaslice prišli ogledovat domačini in oko-ličani vedno v večjem številu. Tako je postala že tradicija, da so se tam zbirali na božični večer. Letos jaslice krasijo že številne lesene figure, ki jih je Jožetu Vračunu pomagal postaviti sosed Jože Žučko. Oba Jožeta pa nista bila edina, ki sta poskrbela za dogajanje na božično noč v Dekmanci. Za čudovito vzdušje so s pesmijo poskrbeli tamkajšnji otroci pod vodstvom Leje Zobec. Zapeli so sklop božičnih pesmi in zaigrali na inštrumente, manjkal pa ni niti pastirček Gašper, ki je večer povezoval in iskal svoje ovce. Po končanem programu so se številni obiskovalci posladkali s pecivom in ogreli s čajem ter kuhanim vinom. Večina se jih je od tam peš napotila v cerkev svetega Petra k polnočni maši. (Z. I.)

Presenečena HerminaHermina Gracar iz Zagaja je vsem dobro poznana kot tista gospa, ki nikoli ne zna reči ne in vedno zelo rada pomaga ter ne manjka na nobe-ni prireditvi. Zelo pridna in aktivna je tudi v dru-štvu kmetic Ajda. Ob njenem okroglem jubi-leju so jo zato presene-tile sočlanice Francka, Marija in Stanka. Pov-sem nenapovedano so potrkale na njena vrata prav na dan, ko je pra-znovala. Presenečena Hermina je za nekaj tre-nutkov kar obstala od presenečenja, potem pa seveda svoje prijate-ljice pogostila in skupaj z njimi preživela prijetne trenutke prazničnega dne. (Z. I.)

Skupno srečanje ob koncu letaČlanice društva kmetic Ajda, ki so skozi vse leto zelo pridne in ne manjkajo na nobeni prireditvi v krajih, kjer delujejo, so ob koncu leta pripravile skupno druženje. Le-to se je odvi-jalo 16. decembra na domačiji Štraus Kramer na Virštanju. Zbralo se je okrog sedemde-set članic, ki so ob dobri hrani in pijači premlevale dogodke leta 2009. Seveda jih je času primerno obiskal tudi Božiček, ki ga je zaigral kar muzikant. Vsem članicam je podaril ci-klame, obljubiti pa so morale, da bodo tudi v letu 2010 zelo pridne. Zabava je trajala po-zno v noč, članice pa so se ob glasbi tudi veselo vrtele. Nekatere celo s partnerji, ki so jih spremljali na srečanju. (Z. I.)

Oba Jožeta, ki sta postavila jaslice v Davjeku.Jaslice so si na božični večer ogledali številni obiskovalci.

Najmlajši so pod vodstvom Leje Zobec poskrbeli za praznično vzdušje.

31. december 2009 | OKo | 15

KRAJEVNI MOZAIK

Pevci cerkvenega mešanega pevskega zbora kulturnega društva Zvon v Termah Olimia

Zahvala zborovodkinji, profesorici Mojci Volavšek

Profesorica glasbe Tina Bohak je navdušila in pevce suvereno spremljala tudi na klaviaturah.

Ljudje v cerkvi so radostno prisluhnili njihovemu petjuS pesmijo pred polnočno mašo so poskrbeli za prav posebno darilo.

Podarili so božični koncertPevci cerkvenega mešanega pevskega zbora kulturnega društva Zvon so s pesmijo polepšali kar dva večera. Prvič so zapeli pri polnočnici v domači cerkvi, tri dni kasneje pa še v Termah Olimia.

Božič je med ljudmi gotovo najbolj priljubljen praznik iz-med vseh. Zagotovo je bila tudi zato odločitev pevcev cerkvenega mešanega pevskega zbora kulturnega dru-štva Zvon iz Podčetrtka, da pripravijo božični koncert, sko-raj tiho pričakovana. Skozi leto poleg vseh nastopov na-mreč redno prepevajo in bogatijo svete maše v domači cerkvi. In ker si prazničnega časa ne predstavljamo brez pesmi, so bili vsi obiskovalci polnočne maše v Podčetrtku hvaležni, ker jih je v praznovanje ponesla prav pesem, pe-sem iz grl pevcev cerkvenega mešanega pevskega zbo-ra kulturnega društva Zvon iz Podčetrtka, ki ga vseskozi vodi profesorica Mojca Volavšek. Minulo nedeljo pa so njihovemu božičnemu koncertu lahko prisluhnili prav vsi ljubitelji petja božičnih pesmi. V dvorani hotela Sotelia Term Olimia se je zbralo lepo šte-vilo obiskovalcev, ki so z navdušenjem pričakovali njihov nastop. Pesem pevcev je v njih prebujala spomine. V misli so si priklicali božična drevesca, jaslice, pisane okraske in celo snežinke, ki pa jih letošnji božič ni prinesel.Pevce je na klaviaturah spremljala profesorica glasbe Tina Bohak, ki se je izkazala še kot izvrstna mezzosopra-nistka ob klavirski spremljavi Andreje Prel. V drugem delu koncerta so pevci vzdušje v dvorani dvigovali s pesmi-jo za pesmijo in ko je bila odpeta zadnja zapisana na programu, poslušalci pevcev niso želeli spustiti iz odra. Z bučnim aplavzom so si priborili še dve pesmi. Pri petju za-dnje, vsem dobro znane in nikoli izpete Svete noči pa je zborovodkinja Mojca Volavšek k petju povabila tudi obi-skovalce. Prijetno vzdušje se je nadaljevalo v preddverju dvorane, kjer so pevci, med katerimi so tudi vinogradniki, poskrbeli za vinsko kapljico, pevke, ki pa niso le pevke, ampak tudi dobre gospodinje, pa za pecivo. Tako se je zaključil čudovit večer božičnih pesmi, ki so vsem, ki so jim prisluhnili, zagotovo polepšale praznične dni. (Z. I.)

16 | OKo | 31. december 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Ni božiča brez božičnih pesmiŽe več let zapored pevci, ki pojejo v zborih ali pevski skupini v Bistrici ob Sotli, poskrbijo, da božični dan polepšajo s pesmijo. Tako so tudi letos v farni cerkvi božične pesmi ponesli v srca vseh obiskovalcev.

»Pravega božiča ni brez božičnih pesmi,« zatrjujejo pevci pevskih zborov v Bistrici ob Sotli in dodajajo, da brez njih največjemu krščanskemu prazniku nekaj manjka. Da se kaj takega ne bi zgodilo, so letos s pripravami na kon-cert pričeli že v mesecu oktobru. Kljub natrpanemu ur-niku, kjer imajo predvsem »težave« z usklajevanjem vseh obveznosti, jim je uspelo pripraviti prav poseben božični repertoar in izpeljati vse potrebne vaje, ki pa jih ni bilo malo, predvsem za tiste, ki ne pojejo le v enem zboru ali skupini. Še posebej sta se izkazali obe zborovodkinji, Špe-la Drašler, ki vodi vokalno skupino Orans in mešani pevski zbor, ter Metoda Denžič, zborovodkinja cerkvenega de-kliškega zbora. Pevke le-tega so pod njenim vodstvom božični koncert tudi pričele in se med drugim izkazale kot izvrstne solistke. Za njimi so nastopila malce, vendar ne veliko starejša dekleta, ki pojejo v skupini Orans. Tudi one so pod vodstvom Špele Drašler poskrbele za lep in pose-ben božični repertoar.Kot zadnji in najštevilčnejši so nastopili člani mešanega pevskega zbora Bistrica ob Sotli. Njihovo čudovito petje, ki je iz grl odmevalo pod vodstvom Špele Drašler, je sicer nekoliko motilo grmenje. Toda pesem je bila glasnejša. Grmenja na božič ne pomni niti župnik Damjan Kejžar, ki se je vsem pevcem ob koncu zahvalil za prijeten pra-znični večer in se tudi sam pridružil mnenju pevcev, da brez božičnih pesmi ni pravega božiča. Pevci so mu bili hvaležni, ker jim vedno prijazno odstopi prostor za njihov koncert, zahvalili pa so se vsem, ki so karkoli doprinesli h koncertu. Za konec so vsi pevci skupaj zapeli še Sveto noč, voditeljica večera Katja Stadler pa je k petju pova-bila vse obiskovalce. Po koncertu so člani društva vino-gradnikov poskrbeli za čaj in kuhano vino, pevci pa za pecivo. Druženje se je nadaljevalo v stavbi poleg župni-šča, kjer je še dolgo v noč odmevala pesem. (Z. I.)

Najmlajše pevke cerkvenega dekliškega zbora

Pevke skupine Orans

Kot zadnji so v največjem številu nastopili pevci mešanega pevskega zbora.

Župnik Damjan Kejžar se je pevcem zahvalil in se pošalil na račun zvoč-ne kulise v obliki grmenja.Za konec so vsi skupaj zapeli še Sveto noč.

31. december 2009 | OKo | 17

KRAJEVNI MOZAIK

Lučke, ki sijejo in pojejoZa čudovit božični koncert so na Bučah v tamkajšnji cerkvi poskrbele pevke dekliške-ga pevskega zbora Buče. V goste so pova-bile še dva dekliška zborčka, pesem pa so z besedami in lepimi mislimi povezovali pastir-ja, angela ter Jožef in Marija.

Božični koncert je za pevke dekliškega zbora Buče, ki jih vodi profesorica Mojca Volavšek, vsako leto nekaj posebnega in nanj se skrbno pripravljajo skoraj dva meseca. Letos so že obstoječemu božičnemu repertoarju ponovno dodale ne-kaj pesmi in poskrbele, da je obiskovalcem njihovega kon-certa božična pesem segla do srca. Ljudske božične pesmi, ki so jih uvrstile v prvi del programa, so obiskovalci v večini prepoznali, v njih pa so se prebudili prijetni spomini na stare čase. Sledila sta nastopa cerkvenega dekliškega zbora iz Kozjega in cerkvenega otroškega zbora iz Bistrice ob Sotli, ki ga vodi Metoda Denžič. Čeprav je glavno besedo imela pesem, sta se med pesmimi sprehajala Jožef in Marija, v ka-terih smo prepoznali Marka in Sandro Mramor. Lepe misli o božičnem času pa so med pesmimi obeh gostujočih zborč-kov prebirali angela Alenka Bah in Tamara Kos ter pastirčka Matic Marcen in Žiga Cvek. V zadnjem delu koncerta so po-novno nastopile pevke iz Buč, ki so prepevale njim najljubše pesmi božičnega časa. Ob koncu nastopa jim je čestitala ter se jim zahvalila predsednica KS Buče Milena Krajnc, ki je dekleta primerjala z lučkami, ki sijejo in razsvetljujejo ter vedno znova presenečajo s svojim petjem. Pohvalil in za-hvalil se jim je tudi njihov najzvestejši poslušalec župnik Niko Marovt, ki jih je poimenoval kar zlata dekleta, se spominjal, kako se je z nekaterimi srečal pri krstu, ter bil ponosen, da so zrasla v tako dobra dekleta s tako angelskimi glasovi. Tudi pevke so se zahvalile vsem, ki so na koncertu sodelovali ter jim pomagali. Posebno zahvalo pa je zborovodkinja Mojca Volavšek izrekla Dragici Valenčak, ki jo je poimenovala kot svojo desno roko, saj je poskrbela, da je tudi na letošnjem božičnem koncertu potekalo vse tako, kot mora biti. Čisto za konec pa je iz grl vseh deklet, ki so nastopile, zadonela še skupna pesem. ( Z. I.)

Pevke dekliškega pevskega zbora so se ponovno izkazale kot izredne pevke.

Za konec se je slišala skupna pesem iz grl vseh deklet.

Cerkveni dekliški zborček iz Bistrice ob Sotli

Mlade pevke iz KozjegaProgram sta povezovala Sandra in Marko Mramor v družbi angelov in pastirjev.

18 | OKo | 31. december 2009

KOZJANSKI PARK

Advent 2009 v Kozjanskem parkuTudi letos smo v Kozjanskem parku organizirali adventne delavnice, v katere so bili povabljeni vsi, ki radi ustvarjajo. Adventni čas je idealen za prebujanje ustvarjalnega navdi-ha, pa naj bo to zgolj zavijanje daril, izdelava božičnih voščilnic ali drugih izdelkov, ki pričarajo kanček pravljič-nega vzdušja v naše domove in nji-hovo okolico.Delavnice so potekale v času od 2. do 17. decembra v Slovensko-bavar-ski hiši v Podsredi. V njih so ustvarjali učenci osnovnih šol Lesično, Bistrica ob Sotli in Podčetrtek (od 1. do 5. razreda) ter otroci iz vrtca v Kopriv-nici. Popoldanske delavnice so bile namenjene tudi odraslim in udeležilo se jih je tudi po več družinskih članov hkrati. V vseh delavnicah je ustvarja-lo 107 udeležencev.Ker je Kozjanski park osrednja regijska naravovarstvena institucija, so bile tudi delavnice obarvane z noto traj-nostnega razvoja. Materiali, ki smo jih uporabljali pri snovanju izdelkov, so bili bodisi odpadni ali nabrani v nara-vi. Osnova več izdelkov so bili odpa-dni valjčki wc papirja, ki jih ponavadi zavržemo (če smo vsaj malo ekološko osveščeni, jih odložimo ločeno, v za-bojnik za odpadni papir). Otroci zgo-raj omenjenih osnovnih šol od 2. do 5. razreda so valjčke uporabili za izde-lavo mobilov in angelčkov. Prekrili so jih z barvnim papirjem in jih okrasili z listi, stebli, plodovi ali njihovimi deli, ki so jih sami nabrali v naravi. Na koncu pa so okrašene valjčke še obesili na osnovo, ki je bila sestavljena iz dveh vej. Užitek jih je bilo opazovati, kako ustvarjalno družijo naravne materiale in iz njih izdelujejo predmete, ki bodo krasili njihova domovanja ali pa po-stali originalna, prav posebna darila. Kako so pri delu uživali, pa lahko raz-beremo s fotografij. Popoldanske delavnice so bile name-njene ustvarjanju adventnih oz. bo-žičnih aranžmajev. Pri izdelavi je bilo naše vodilo ustvarjati z naravnimi ma-teriali – uporabiti tisto, kar nam ponu-ja narava. Če naštejemo samo nekaj primerov – bela omela, plodovi šipka, mah, plodovi jabolk, pomaranč, ore-hov, kostanja ... na fotografijah so le tri možnosti, narava pa je neizčrpen vir navdiha, zato lahko vsak ustvarja-len posameznik v njej najde mnogo idej, če le zna videti in opaziti njeno bogastvo. (Nada Vreže)

31. december 2009 | OKo | 19

DUHOVNO OKO, KRAJEVNI MOZAIK

»Ko gledam nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih utrdil: kaj je človek, da se ga spominjaš, sin človekov, da ga obiskuješ?« (Ps 8,4–5).

Če želiš gojiti mir, varuj stvarstvoTo je glavna misel papeža Benedikta XVI. v poslanici na prvi dan novega leta, ki je svetovni dan miru. Stvar-jenje je začetek in temelj vseh Božjih del, zato postaja njegovo varovanje danes bistvenega pomena za mi-roljubno sožitje človeštva. Zaradi človekove okrutnosti grozijo številne nevarnosti, kot so vojne, mednarodni in regionalni spori, teroristična dejanja in kršenje človeko-vih pravic. To ogroža mir ter pristen in celosten človeški razvoj. Nič manj zaskrbljujo-če niso nevarnosti, ki izhaja-jo iz zlorabe zemlje in narav-nih virov, ki nam jih je podaril Bog. Zato je nujno, da člo-

Piše: Pater Ernest Benko

veštvo okrepi spoštljiv od-nos do stvarstva in naravnih virov. Stvarstvo je Božji dar vsem, zato nosimo odgovor-nost, da ga pravično delimo z ubogimi in ga ohranimo za prihodnje rodove.Podnebne spremembe, šir-jenje puščave, propadanje in zmanjševanje rodovitnosti na obširnih kmetijskih povr-šinah, onesnaženost rek in vodovarstvenih območij, izginotje biorazličnosti, na-raščanje ekstremnih vre-menskih pojavov, izsekanje ekvatorialnihin tropskih območij so pro-blemi današnjega časa. Mnogo ljudi je zaradi teh sprememb moralo zapustiti

svoje domove.Človeštvo potrebuje globo-ko kulturno prenovo, vnovič-no odkritje tistih vrednot, kipredstavljajo trden temelj, na katerem je mogoče gra-diti boljšo prihodnost za vse. Različne krize pravzaprav izhajajo iz moralne krize. Po-trebna je sprememba mi-šljenja. Sebično izkoriščanje je treba zamenjati s solidar-nostjo.Svet ni rezultat naključja. Prva Mojzesova knjiga go-vori o modrem načrtu veso-lja, kije sad Božje zamisli, na vrhu katerega sta mož in žena, ustvarjena po Stvarnikovi podobi in podobnosti, da bi napolnila zemljo in ji go-spodovala kot upravitelja samega Boga (prim. 1 Mz 1,28).Ko pa se človek, namesto da bi opravljal svojo vlogo sodelavca z Bogom, posta-vina njegovo mesto, sproži upor narave, ker jo bolj ti-ransko nadvladuje kakor upravlja. Ne moremo biti

brezbrižni do tega, kar se dogaja okrog nas, kajti uni-čevanje kateregakoli dela planeta bi imelo posledice za vse, svari pa-pež.Varovanje stvarstva in ude-janjanje miru sta resničnosti, ki sta medsebojno notranje povezani!Zato vabim vse vernike, pra-vi papež, naj goreče prosijo Boga, da bi sleherni mož in žena sprejela in živela poziv: Če želiš gojiti mir, varuj stvar-stvo.

Blagoslov otrokMinulo nedeljo so v cerkvi svetega Lovrenca v Podčetrtku praznovali praznik svete družine, v okviru katerega je župnik Jožef Rogač blagoslovil otroke. Povedal je, da je ta blago-slov običaj v katoliški veri. Vesel je bil, ker se je pri sveti maši zbralo veliko družin z otroki. Po sveti maši je vse blagoslovil in jim v spomin na ta dan podaril angelčke.Sočasno so tega dne pri maši blagoslovili še vino, saj je to nedeljo svoj god praznoval apostol Janez, ki je po legendi zastrupljeno vino blagoslovil in mu potem, ko ga je izpil, ni škodilo. (OKo)

Tega dne so v cerkvi prednjačile družine z otroki.

V spomin jim je župnik podaril angelčke.

Vsako nedeljo so pri maši pridni ministranti, ki so se tega dne takole slikali z župnikom.

20 | OKo | 31. december 2009

KOTICEK

NASVETI

Božična zvezda - zvezda praznikovRubriko

pripravlja: Helena Štravs

Mehiška legenda pripoveduje o revni deklici, ki je jokala na poti v cerkev. Bil je božični večer, ona pa je bila brez darila, ki bi ga položila na oltar. Pa je skozi solze zagledala angela, ki ji je govoril, naj nabere plevel ob poti. Tako je tudi storila, saj je bilo to edino, kar je lahko darovala. Toda zgodil se je čudež: šopek plevela se je nenadoma razvil v žareče rdeče cvetje.

Tako pravi legenda, ki je stara že skoraj toliko kot božična zvezda sama, ki res izvira iz Mehike. Joel Poinsett jo je namreč leta 1828 od tam prinesel v Ameriko, kmalu zatem pa je osvojila tudi Evropo.»Divje« božične zvezde so močno razvejani grmi, tanke veje so na koncih okrašene s še tanjšimi rdečimi ovršnimi listi. Ni pretirano, da božične zvezde po krašenju enačimo z bučami. Buče simbolizirajo jesen in obilje, zvezde pa zimo, praznike in eleganco. Lepoto ji dajejo ovršni listiLepota božične zvezde izhaja iz obarvanih ovršnih listov, ki obkro-žajo neznatne rumenkaste cvetove. Najbolj poznana je rdeča božična zvezda, obstaja pa je še paleta drugih barv: roza, bele, rumene …Če so nam všeč vrtnice, zagotovo ne bomo prezrli novejših sort zvezd, kjer polnjeni cvetovi spominjajo ne te poletne cvetlice.Na kaj moramo paziti ob nakupuBožično zvezdo večinoma kupimo v lončku, da jo potem doma postavimo na mesto, od koder nam bo razveseljevala pogled. Že

Enološka sredstva za čiščenje vinaPiše: Igor Horvat

univ. dipl. ing. agr.

Enološka čistilna sredstva uporabljamo za izboljšanje bistrosti vina in odstranjevanje določenih snovi, kar je v povezavi s spremembami barve, vonja, okusa in stabilnosti vina. Iz mošta in vina odstranjuje-mo s čistili tiste snovi, ki povzročajo motnost, grenkobo, neželene barvne odtenke ter napake v vonju in okusu. Pri uporabi čistilnih sredstev so potrebne določene predhodne izkušnje, spretnost in predvsem razumevanje mehanizma delovanja čistil.Osnovni mehanizmi delovanja čistilnih sredstev so: - električne interakcije, - absorpcije, - adsorpcije.Najpogosteje imajo čistilna sredstva različen električni naboj od delcev v motnem vinu. Npr. bentonit in silicijev dioksid sta nega-tivno naelektrena, medtem ko sta želatina in jajčni beljak pozitivno

naelektrena. V primeru električnih interakcij se delci z nasprotnim električnim nabojem vežejo na čistilno sredstvo, pri čemer nasta-nejo večji delci, ki se zaradi večje gostote in teže izločijo iz vina. Aktivno oglje in sintetični polimer PVPP (polivinilpolipirolidon) nista naelektrena, torej je njuno čistilno delovanje posledica adsorpcije – vezave hlapnih ali topnih delcev na površino sredstva, v primeru oglja deodoranta pa tudi absorpcije – vezave neprijetnih vonjev in okusov v notranjost čistilnega sredstva.V praksi najpogosteje uporabimo čistilno sredstvo z ozirom na ele-ktrični naboj delcev, ki jih želimo odstraniti iz vina: - Pozitivno nae-lektrene so beljakovine ali proteini, ki jih iz vina odstranimo z nega-tivno naelektrenimi čistilnimi sredstvi, kot so bentonit, silicijev dioksid (kremenčevo čistilo), kvasovke in tanini. - Negativno naelektrene delce v vinu predstavlja-jo tanini, fenoli, antociani, kvasovke in bakterije, ki jih odstranimo z želatino, albuminom, kazeinom ali kalijevim kazeinatom.

Enološka sredstva za iš enje vina Enološka istilna sredstva uporabljamo za izboljšanje bistrosti vina in odstranjevanje dolo enih snovi, kar je v povezavi s spremembami barve, vonja, okusa in stabilnosti vina. Iz mošta in vina odstranjujemo s istili tiste snovi, ki povzro ajo motnost, grenkobo, neželene barvne odtenke ter napake v vonju in okusu. Pri uporabi istilnih sredstev so potrebne dolo ene predhodne izkušnje, spretnost in predvsem razumevanje mehanizma delovanja istil. Osnovni mehanizmi delovanja istilnih sredstev so: - elektri ne interakcije, - absorpcije, - adsorpcije. Najpogosteje imajo istilna sredstva razli en elektri ni naboj od delcev v motnem vinu. Npr. bentonit in silicijev dioksid sta negativno naelektrena, medtem ko sta želatina in jaj ni beljak pozitivno naelektrena. V primeru elektri nih interakcij se delci z nasprotnim elektri nim nabojem vežejo na istilno sredstvo, pri emer nastanejo ve ji delci, ki se zaradi ve je gostote in teže izlo ijo iz vina. Aktivno oglje in sinteti ni polimer PVPP (polivinilpolipirolidon) nista naelektrena, torej je njuno istilno delovanje posledica adsorpcije – vezave hlapnih ali topnih delcev na površino sredstva, v primeru oglja deodoranta pa tudi absorpcije – vezave neprijetnih vonjev in okusov v notranjost istilnega sredstva. V praksi najpogosteje uporabimo istilno sredstvo z ozirom na elektri ni naboj delcev, ki jih želimo odstraniti iz vina: - Pozitivno naelektrene so beljakovine ali proteini, ki jih iz vina odstranimo z negativno naelektrenimi istilnimi sredstvi, kot so bentonit, silicijev dioksid (kremen evo istilo), kvasovke in tanini. - Negativno naelektrene delce v vinu predstavljajo tanini, fenoli, antociani, kvasovke in bakterije, ki jih odstranimo z želatino, albuminom, kazeinom ali kalijevim kazeinatom. NAMEN UPORABE: ENOLOŠKO SREDSTVO: beljakovinska stabilnost bentonit, kremen evo istilo (SiO2) grenkoba PVPP, kazein, želatina (za bela vina) izboljšanje bistrosti bentonit, želatina, kazein, ribji mehur porjavitev PVPP, kazein zmanjšanje negativnih arom aktivno oglje deodorante zmanjšanje barvnih snovi aktivno oglje dekolorante, PVPP zmanjšanje taninov želatina, jaj ni beljak (za rde a vina) zmanjšanje lesne note kazein oksidativni ton PVPP U inkovitost iš enja je odvisna od vrste, postopka priprave, odmerka in na ina dodajanja istilnega sredstva v vino, pH vina, vsebnosti kovin, temperature, vsebnosti raztopljenega

CO2 in vseh predhodnih obdelav vina. Nekaj ve o tem v naslednji številki ... Učinkovitost čiščenja je odvisna od vrste, postopka priprave, od-merka in načina dodajanja čistilnega sredstva v vino, pH vina, vsebnosti kovin, temperature, vsebnosti raztopljenega CO2 in vseh predhodnih obdelav vina. Nekaj več o tem v naslednji številki ...

pri nakupu pa moramo paziti, da pravi cvetovi niso odprti in da rastlina ne stoji zunaj ali v mrzli trgovini, sicer bomo njeno lepoto uživali le kratek čas.Rastlino postavimo v prostor s temperaturo najmanj 15 °C, na sve-tlo okensko polico (ne na direktno sonce) in jo redno ter temeljito zalivajmo. Pazimo tudi, da ni na prepihu. Da bomo preprečili gnitje korenin pa moramo po zalivanju vodo iz podstavka odliti.Kaj lahko gre narobe ...Listi rumenijo, venejo in odpadajo: v sobi je previsoka temperatura in presuh zrak. Rastline potrebujejo več pršenja.Še zeleni listi venejo in odpadajo: vzrok je lahko premočno zaliva-nje (površina prsti mora biti pred ponovnim zalivanjem suha) ali pa pomanjkanje vode, kar povzroča sušenje prsti okrog korenin.Škodljivci in bolezni: najraje jo napadajo pršice in volnate uši, od bolezni pa pepelasta plesen, botritis in koreninska gniloba. Proti vsem ustrezno škropimo. Proti koncu zime lahko odpadejo vsi zeleni listi: to je naraven pojav, ovršni listi pa lahko ostanejo na rastlini vse do junija. Ko se to zgodi, porežemo poganjke za polovico, če jo seveda želimo obdržati za naslednje leto. Ne smemo pa pričakovati, da bo enako privlač-nega videza, kot je bila ob nakupu, saj ji kljub skrbni domači negi primanjkuje spodbujevalcev rasti.Zadnjih 5 minut …V prazničnih dneh je opravkov toliko, da včasih preprosto pozabimo, da smo na obisk povabili prijatelje. Pripra-vimo hrano, pijačo in pogrnemo mizo. Da pa ni običajno, se hitro znajdemo in plastični cvetlični lonček z božično zvezdo postavimo v malo širšo stekle-no skledo. Med njuni steni nasujemo cele orehe ali lešnike, lahko tudi glino-por, vmes pa dodamo še kakšen ste-klen praznični okrasek. V hipu bo sredi mize stal cvetoč in svetleč praznični okras, ki bo razveseljeval vas in vaše prijatelje.

Na koncu leta naj se vam dragi bralci zahvalim, da ste brali naš in vaš zeleni kotiček. Želela sem ujeti primerna poglavja letnih ča-sov in vam s kakšnim nasvetom priskočiti na pomoč. Z veseljem in spoštovanjem do dela, ki ga opravljam, se bom trudila z nasveti in idejami tudi v naslednjem letu, da bo kotiček vedno zelen. Naj vam zaželim, da zima ne bi trajala predolgo, ne na vrtovih, še manj v srcih in da novo leto postane »dobro leto«! Helena

31. december 2009 | OKo | 21

ŠOLSKO OKO

Želje med snežinkamiPredpraznično vzdušje so na osnovni šoli Bi-strica ob Sotli polepšali z božično novoletno prireditvijo. Vsi razredi in tudi najmlajši iz vrt-ca so pripravili izvirne nastope, veliko mero njihove izvirnosti pa je bilo videti tudi na stoj-nicah.

Ker praznični čas vsem, ki se učijo in delajo na OŠ Bistrica ob Sotli, še posebej veliko pomeni, so se odločili, da v pred-prazničnem času pripravijo skupno prireditev. Po razredih so se pogovarjali o praznikih in o dobrodelnosti, ki je v tem času še posebej pomembna ter se pripravljali vsak na svoj nastop. Vse točke so potem smiselno povezali v celoto in medse povabili starše in krajane. Poskrbeli so za izvirno sce-no, ki se je med samim nastopom bogatila s pisanjem že-lja med snežinkami. Prispevali so jih učenci in kasneje tudi obiskovalci. Vsak njihov nastop je bil nekaj posebnega, za-okrožila pa jih je točka o razlikah med otroki po svetu. Za konec so si obiskovalci ogledali stojnice, ki so jih pripravili učenci in otroci iz vrtca z učitelji.Med drugim so prodajali tudi svojo prvo zgoščenko s pe-smimi otroškega in mladinskega pevskega zbora, ki ju vodi Polona Pevec. (Z. I.)

Kaj vse prinašajo meseci.

Tiho, čisto tiho stopajo copatki …

Ko se srečajo junaki različnih pravljic.

Vsi otroci na svetu ne živijo v miru in sreči.

Na stojnicah se je znašla tudi prva zgoščenka otroškega in mladinskega pevskega zbora.

Plesna točka najmlajših iz vrtca

22 | OKo | 31. december 2009

ŠOLSKO OKO

Novoletni bazar na OŠ LesičnoV petek, 18. decembra, je bilo na OŠ Lesič-no zelo živahno. V praznično okrašeni telo-vadnici se je odvijala kulturna prireditev − Novoletni bazar, ki je privabila lepo število obiskovalcev. Novoletni bazar je pospremil glasbeno obarvan spremljevalni program z glasbenim presenečenjem in srečelovom devetošolcev.

Ustvarjalni decemberKo je na vrata potrkal december, so se na OŠ Lesično začele priprave na novoletno prireditev. Otvoritev v ustvarjalni december so naredili na začetku meseca, ko so na tehniškem dnevu izdelovali različne uporab-ne predmete. Pod spretnimi prstki so nastajale plete-ne košarice in podstavki iz furnirja, unikatni svečniki iz trte, leseni obeski, glineni spominki, mozaiki, obeski iz ličja, raznolike voščilnice, obešanke … Otroci so pri delu z naravnimi materiali zelo uživali in ustvarjalno dopoldne na tehniškem dnevu je kar prehitro minilo. Raznolike delavniceV petek, 18. decembra, so učenci v popoldanskem času imeli kulturni dan na temo prazničnega decem-bra. Po šoli je zadišalo po medenjakih, eni so razmišljali in zapisali novoletne želje, drugi so raziskovali, kako so včasih praznovali dedki in babice ter kakšne vraže ali pregovori krožijo okoli praznikov, tretji so še ustvarjali različne izdelke. V delovnem ozračju so ustvarjalne ure zelo hitro minile, posebno za devetošolce, ki so pripravljali srečelov. Kar naenkrat je bila ura štiri in No-voletni bazar je odprl svoja vrata. Novoletni bazar s pestrim programomObiskovalci so vstopili v prijetno ozračje domiselno okrašene telovadnice. Poleg pestro založenih stojnic, kjer so učenci v pokušino in nakup ponudili svoje izdel-ke, jih je pričakala zanimiva spremljevalna razstava o prazničnem decembru. V domiselni sceni iz naravnih materialov je posebno pozornost pritegnil prazničen pogrinjek za dva, narejen iz naravnih materialov. Učenci OŠ Lesično so obiskovalce z glasbo, petjem in plesom popeljali skozi praznični december. Na koncu pa jih je čakalo še glasbeno presenečenje. Obiskali so jih Mladi korenjaki, ki so dodobra razživeli publiko in jih v poskočnih taktih pospremili v nakup izdelkov ali srečk. V prazničnem vzdušju je sledilo voščilo ravnate-ljice Irene Krajnc, ki je ponosna na vse uspehe učen-cev in delavcev šole v tem letu in je vsem prisotnim zaželela srečne in zdrave prihajajoče praznike.Prireditev je obiskal tudi župan Dušan Andrej Kocman, ki je pohvalil izvirnost izdelkov in scene ter nam zaželel vse dobro in veliko uspeha še naprej. Prireditev je kar prehitro minila in nas napolnila z veselim pričakova-njem praznikov. (Novinarski krožek OŠ Lesično)

Bogato založene stojnice so privabljale poglede obiskovalcev.

Zbralo se je lepo število obiskovalcev.

Plesalke so popestrile program.

Mladi korenjaki so popestrili praznični dan.

31. december 2009 | OKo | 23

OTROŠKO OKO

Palček Anton v vrtcu »Zmajček«Učenci osnovne šole Lesično z mentorico Nives Kostevc Ar-zenšek so pripravili duhovito dramatizacijo Palček Anton. Povabili smo jih v naš vrtec in za vse otroke so jo tudi zaigrali. Vsebina pripoveduje o palčku Antonu, ki je živel v svojem skromnem domu sredi gozda in je zelo lepo prepeval in raz-veseljeval prebivalce gozda. Imel je veliko prijateljev, ki pa jih je skoraj izgubil, ko je postal malo preveč bahaški s svojim petjem. Pravi čas je ugotovil, da lahko svoje lepe pesmi po-klanja tudi brez plačila. Otroci so z navdušenjem spremljali zgodbo, tudi najmlajši so bili zelo vztrajni in so zgodbi sledili do konca. Po predstavi pa so igralci z otroki še veselo zaplesali in si zaželeli vesele praznike in sreče v novem letu. (Slavica Blažič)

Otroci vrtca »Zmaj-ček« na božičnem vlaku Imeno–CeljeV mesecu decembru so nas Slovenske železnice povabile na vožnjo z vlakom iz Imenega v Celje in nazaj. Za otroke je bilo to prav posebno in veliko presenečenje, saj se z vla-kom še niso peljali. V sredo, 16. decembra, nas je avtobus peljal do Imenega, potem pa smo sedli na vlak. Na vlaku je bil tudi Božiček, ki se je z otroki pogovarjal, z njimi pel, jih obdaril z bonboni, ter se z njimi veselil praznikov. Z nami je potovalo tudi nekaj staršev mlajših otrok, tako da je bilo tudi za varnost dobro poskrbljeno. Ko smo prispeli v Celje, nas je na postaji sprejel prometnik, ki nam je razkazal postajo in povedal nekaj besed o železnici in o železniškem prometu. Potem smo se po skupinah razkropili po Celju, si ogledali praznično mesto, se okrepčali s toplim čajem in se po dobri uri vrnili na postajo. Spet smo sedli na vlak in se odpeljali nazaj v Imeno. Tu so nas čakali starši in otroci so navdušeno pripovedovali, kako so potovali:

Miha: Z Lanom sva štela polja, njive, pokrajine in tunele in hiše, ko smo se peljali.Julia: Gospod je povedal, da poznamo tovorne vlake in

Učenci prvega razre-da so se preselili v OŠ KozjeKar devet let, odkar se je v Kozjem pričela devetletka, je prvi razred gostoval v našem vrtcu »Zmajček«. Naš vrtec je postal pretesen, v mesecu aprilu, ko smo izvedli vpis novin-cev, se je izkazala potreba po novem oddelku, saj je na čakanju v mesecu septembru ostalo 15 otrok.Skupaj z osnovno šolo in občino – ustanoviteljico smo pričeli iskati rešitev. Prva možnost, da se prvi razred preseli v veliko šolo, se je izkazala za uresničljivo. V šoli so s prerazporeditvi-jo razredov uspeli urediti prostor za prvošolce. Prav v tem prednovoletnem času potekajo intenzivna dela in urejanje prostora za novince v vrtcu. Prvi razred pa je se je 21. de-cembra preselil v šolo.Učenci so se v vrtcu sicer dobro počutili, vendar pa so po-nosni, ker so že sedaj v veliki šoli. Preden so odšli v šolo, so za

otroke in delavce vrtca pripravili prisrčen kulturni program, se z njim poslovili in se zahvalili vrtcu za dolgoletno gosto-ljubje. Tudi mi iz vrtca smo jim zaželeli, da bi se v veliki šoli dobro počutili, se pridno učili in nas kdaj tudi obiskali. (Sla-vica Blažič)

take za potnike.Lan: Najhitrejši je brzi vlak.Anja: Na vlaku smo dobili bonbone od Božička.Rok: Vesel sem bil, ko je Božiček cingljal z zvončkom.Nika. V Celju je bila lepa pravljična dežela.Hana: Na smrekah so bile zlate in srebrne bučke.Lucija: Mi smo pa nastopali na odru v pravljični deželi.Lana: Najbolj je bilo fajn, ko smo v Zvezdi pili čaj. S tem potovanjem, ki smo ga izvedli z otroki celega vrtca, smo pričarali praznično vzdušje otrokom in odraslim, tako staršem kot tudi nam, ki delamo v vrtcu. (Slavica Blažič)

24 | OKo | 31. december 2009

OTROŠKO OKO

Nekateri otroci so dedku Mrazu tudi zapeli.

Dedek Mraz v vrtcu in šoliVsako leto pridne otroke v vrtcu Pikapolonica obišče dedek Mraz. Tudi letos je prišel v spremstvu snežink in palčkov. Najprej se je od-pravil v skupino žabic, ki domuje v oddelku v zdravstvenem domu. Otroci so ga navdušeno pozdravili in zanj pripravili celo čokola-dne kroglice, ki so jih izdelali s pomočjo vzgojiteljice in pomočnice v skupini. Seveda so ga nestrpno pričakovali, mu zapeli pesmico, razkazali okrašeno igralnico in smrečico. Povedal je, da je dobil pismo in jim dal darila, ki so jih v njem omenjali. To so bile različne slikanice, dojenček in leseni vlak. Pot je dedka Mraza nato vodila v enoto pri šoli. Najprej je obiskal najmlajše iz skupine polžkov. Le-ti so ga na začetku nekoliko strahoma občudovali. Ker pa se jim je dedek Mraz na prijeten način znal približati, se je strah kmalu razbli-nil. Božali so ga, malce pocukali za brado in se z njim fotografirali. Prinesel jim je kuhinjski kotiček, kjer so potem veselo kuhali. Od tam je odšel v skupino pikapolonic. Otroci so mu zapeli nekaj pesmic, spekli pa so mu tudi piškote. Dedek Mraz jim je prebral zelo zanimi-vo pravljico, ki so jo otroci pozorno poslušali, potem pa jim je izročil praktična darila, brezrokavnike s svetlečimi odsevniki. Te bodo, da

Dedek Mraz in snežinkeTudi letos je dedek Mraz v Bistrici ob Sotli na povabilo tam-kajšnjega društva prijateljev mladine obiskal vse predšolske otroke, ki jih je povabil na rajanje in obdaritev. Še preden je prišel, so otroke pričakale snežinke in jim delile bombone. Sledila je igrica o mali snežinki, s katero so otroke razveselile vzgojiteljice iz vrtca Štore. Potem so z otroki priklicale dedka Mraza, ki jim je zagotovil, da je že komaj čakal, da pride spet v njihovo sredino. S sabo je prinesel številna darila, še preden pa jih je razdelil, je preveril, če so bili otroci zares tako pridni, kot so mu pisali. Z odgovori je bil zadovoljen in

ob pomoči snežink vsem otrokom razdelil darila. Tisti neko-liko starejši so dedku Mrazu tudi zapeli. Ko so bila darila raz-deljena, si je dedek Mraz vzel čas in se z otroki še fotografiral ter jim naročil, da morajo biti tudi naslednje leto pridni, ubo-gati starše in pomagati drug drugemu. (Z. I.)

Dedek Mraz v družbi snežink

Na koncu je dedek Mraz obiskal tudi otroke prvega, drugega in tretjega razreda.

Dedku Mrazu so celo napisali pismo, prinesel ga je s sabo in zapisane želje izpolnil.

bodo bolj vidni, uporabljali na zimovanju na Arehu. Poleg tega so dobili še veliko slikanic. Dedek Mraz je potem obiskal še učence prvega, drugega in tretjega razreda, jih obdaril, oni pa so mu v zahvalo zapeli, prebirali pesmice ter zgodbice in lepe misli. Seveda ni manjkala niti obljuba, da se bodo pridno učili. (Z. I.)

Zadovoljni otroci so se z dedkom Mrazom, snežinkami in palčki z vese-ljem tudi slikali.

31. december 2009 | OKo | 25

KRAJEVNI MOZAIK

Nedeljski trening rokometaševV Termah Olimia se je minulo soboto v okviru priprav na januarsko evropsko prvenstvo, ki bo v Avstriji, zbrala moška rokometna repre-zentanca. Nedeljski trening so odprli za jav-nost, ogledalo pa si ga je okrog sedemsto navdušencev rokometa.

Moška članska reprezentanca Slovenije je 26. decembra prišla na priprave v Terme Olimia. Prva sta jih pozdravila di-rektor Term Olimia Zdravko Počivalšek in župan Peter Misja. Oba sta fantom zagotovila, da so veseli, ker se je vodstvo rokometne zveze odločilo, da priprave na januarsko evrop-sko prvenstvo v Avstriji izpelje prav v Podčetrtku. Zaželela sta jim uspešne treninge, direktor Počivalšek pa jim je za-gotovil, da jim je v Termah Olimia na razpolago vsa njihova ponudba.Rokometaši, ki v novi dvorani v Podčetrtku trenirajo dvakrat dnevno, so nedeljski trening odprli tudi za javnost, kar se je izkazalo za zelo dobro potezo, saj si ga je ogledalo približno sedemsto ljubiteljev rokometa. Budno so spremljali dobro uro in pol dolg trening izbrancev selektorja Zvonimirja Ser-darušića. Vsak, ki je želel, je dobil tudi fotografijo sloven-ske reprezentance, poleg tega pa so bili tako rokometaši kot člani strokovnega vodstva po treningu na razpolago za skupno druženje, dajanje avtogramov in fotografiranje. Tako so lahko navijači in obiskovalci podrobneje spoznali delo igralcev ter se v največji možni meri družili z njimi tudi izven rokometnega igrišča. Direktor slovenskih moških re-prezentanc Roman Pungartnik je po odprtem treningu po-vedal, da so se za to potezo odločili, ker so želeli treninge in celotno reprezentanco čim bolj približali javnosti, po drugi strani pa se gostiteljem in okolju na ta način v največji mo-žni meri zahvalili za vse, kar so doslej že in še bodo storili za slovenski rokomet. Pungartnik je še dodal, da je vesel, ker tako Terme Olimia kot celoten Podčetrtek z okolico dihajo s slovenskimi rokometaši. Zavedajo se namreč, da je njihova podpora še kako potrebna, tudi v pripravljalnem obdobju. Da bi se jim vsaj malce za vse to oddolžili, so po odprtem treningu za javnost in medije poskrbeli še za okusno hrano in pijačo. Zagotovo so s to nedeljsko gesto, ko so poskrbeli za skupno nepozabno druženje, tako rokometašem kot njiho-vim simpatizerjem obogatili praznike. Slovenska rokometna reprezentanca bo v dvorani v Podčetrtku 6. januarja odi-grala tudi prvo pripravljalno tekmo s Srbijo. (Z. I.)

Rokometašem sta dobrodošlico izrekla direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek in župan Peter Misja.

Slovenska moška rokometna reprezentanca se v Termah Olimia odlično počuti.

Gledalci so videli kar nekaj lepih akcij.

Nasveti trenerja Zvonimirja Serdarušića

…in gol

26 | OKo | 31. december 2009

ŠPORT

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

KK Terme Olimia Podčetrtek - članiPrva tekma v novi dvorani in prva zmaga

11. kolo 2. SKL - vzhodKK Terme Olimia Podčetrtek : Pakman Celje 79 : 72Abramović 20, Gobec 16, Trupaj 15, Plavčak 10, Kačarevič 9; Germek 22, Kočevar 17

V derbiju 11. kola 2. SKL vzhod sta se pomerili tretje in četrtouvrščena ekipa z lestvice. Po podaljških pa so v njihovi krstni tekmi v novi dvorani slavili podčetrtški košarkarji. Po petkovem prvem treningu v novi dvora-ni je bila v lepem vzdušju pred kakšnih 250 privržencev košarke v nede-ljo odigrana izjemno pomembna prvenstvena tekma za Podčetrtčane. Že samo vzdušje pred tekmo pa je narekovalo, da si kaj drugega kot zmage za domače ne moremo predstavljati. Začetek za domače je to samo potrdil, saj so si že v samem uvodu tekme (po prvih desetih minu-tah) nabrali lepih 15 točk prednosti. Pred tekmo se je seveda vedelo, da bo pri gostih treba zaustaviti njihovo udarno trojko (Ribežl, Kočevar, Germek), ki v letošnji sezoni dosega večino točk Celjanov. Še pose-bej je bilo treba paziti na Ribežla, ki je bil do te tekme prvi strelec lige, vendar je Plavčak z agresivno obrambo zelo dobro opravil svoje delo. Do polčasa so domači košarkarji kontrolirali potek tekme in na odmor odšli s 17 točkami prednosti. Drugi del so domači začeli v enaki postavi kot na začetku tekme, vendar je prednost iz minute v minuto kopnela. Tretja četrtina se je končala z rezultatom 53:46, kar pa je bil za Celjane povsem aktiven rezultat. V zadnji četrtini pa lahko mirno napišemo, da se je situacija še enkrat več v tej sezoni obrnila. Nekoliko sta k temu dodala sodnika in Celjani so petindvajset sekund pred koncem izenačili rezultat na 62:62. Zadnji napad pa za razliko od tekme proti Ježici Pod-četrtčanom ni uspel oziroma Abramović je zgrešil v zadnjih sekundah rednega dela. Mnogi domači navijači so bili pred podaljškom nekoliko skeptični, saj sta morala igro zaradi petih osebnih predčasno zapustiti Trupaj in Štahl, vendar je na nasprotni strani enaka usoda doletela tudi Ribežla. Toda domači so z borbeno igro še enkrat več dokazali, da so napete končnice v letošnji sezoni njihova dobra stran. V tretji minuti po-daljška sta Abramović in Kačarevič v dveh zaporednih napadih zadela trojke in tekma je bila odločena. Tako so se varovanci Ervina Dragšiča z zmago zahvalili vsem navijačem in vsi skupaj upajmo, da bo nova dvorana ostala čim dlje neosvojena za gostujoča moštva. S to tekmo pa se je končal tudi prvi del sezone, po katerem podčetrtški košarkar-ji zasedajo odlično tretje mesto. Če se ozremo nekoliko optimistično, lahko rečemo, da zaostajajo za drugim mestom, ki vodi v kvalifikacije za višjo ligo, le za eno zmago, kar je res odličen rezultat. Nadaljevanje lige sledi 9. januarja, ko Podčetrtčani gostujejo v Ljubljani pri ekipi Union Olimpija mladi.

LestvicaMesto Ekipa Točke1 Radenska Creativ 222 ALTE Bistrica 203 Terme Olimia 194 Ježica 185 Pakman Celje 186 Ilirija 167 Calcit Mavrica 168 Union Olimpija m 159 Podbočje 1410 Dravograd 1411 Lastovka Domžale 1212 Vrani 11

Zimska liga malega nogometa PodčetrtekV prvih dveh tekmah drugega kola ZLMN Podčetrtek sta se srečali ekipi iz Imenega in Bistrice ob Sotli. V obeh tekmah sta zanesljivo zmago do-segli mlajši ekipi iz omenjenih krajev. V tretji tekmi je ekipa Cvur Pristava pripravila presenečenje kola in remizirala s podprvaki letošnje kozjanske lige, ekipo Virštanja. Zanesljive zmage so zabeležili tudi Rajmax, Loka Bar Mare in Loški Hopsi Alfagrad. Edini remi pa je bil odigran na tekmi med ŠD Štus Design Kozje in ekipo Podsrede.

2. KROG 20. 12. 2009 TERME OLIMIA : INTERMAK 2:9Valek E., Valek D.; Alegro 4, Počivavšek D. 2, Lončar, Koštrun J., Poči-vavšek N. BISTRICA MLADI : BAR KRANER 7:0 Šket J. 3, Domitrovič 2, Lojen D., StrnadCVUR PRISTAVA : ŠK VIRŠTANJ 4:4 Čonč D. 3, Kunstič N.; Planko, Vavričuk, Bovha T., Lupše ŠD IMENO U14 : RAJMAX 7:12 Bovha N. 3, Špoljar R. 2, Štravs, Šeligo; Majerič 4, Vah 4, Debelak A. 2, Bevc, Debelak B. ŠD BUČE : LOKA BAR MARE 1:5 Ivanc; Zenzianovski 2, Lesjak, Žafran, Doberšek ŠD KOZJE ŠTUS DESIGN : ŠD PODSREDA 1:1 Drofenik; Jagrič K.ŠD KOZJE MLADI : ENERGI 0:1 JakopinaBMW CLUB : LOŠKI HOPSI ALFAGRAD 0:8Iskrač 3, Hrovatič A. 2, Hrovatič G. 2, Čauš

Strelska liga »GraviArt« KozjanskoDerbi četrtega kroga strelske lige »GraviArt« Kozjansko je bil dvoboj med lani tretjeuvrščeno ekipo Pivovarna Lipnik in lani drugouvrščeno ekipo ŠD Bistrica 1. Za dvajset zadetih krogov so bili uspešnejši strelci ekipe iz Šmarja pri Jelšah. V preostalih dveh tekmah je bila razlika ve-čja, zmag pa sta se veselili ekipi SD Dren 1 in ŠD Bistrica 2, za katere je to bila sploh prva zmaga v ligi. Na lestvici sta na vrhu ekipi ŠD Bistrica 1 in SD Dren 1, ki pa imata tekmo več od ekipe ŠD Buče 1, ki je še edina neporažena v letošnji ligi.

REZULTATI 4. kroga: 18. 12. 2009 SD Dren 1 : ŠD Buče 2 1348 : 1240Pivovarna Lipnik : ŠD Bistrica 1 1402 : 1382ŠD Bistrica 2 : SD Dren 2 1325 : 1181ŠD Buče 1 prost

LESTVICA PO 4. KROGU:

Strelska liga »GraviArt« Kozjansko Derbi etrtega kroga strelske lige »GraviArt« Kozjansko je bil dvoboj med lani tretjeuvrš eno ekipo Pivovarna Lipnik in lani drugouvrš eno ekipo ŠD Bistrica 1. Za dvajset zadetih krogov so bili uspešnejši strelci ekipe iz Šmarja pri Jelšah. V preostalih dveh tekmah je bila razlika ve ja, zmag pa sta se veselili ekipi SD Dren 1 in ŠD Bistrica 2, za katere je to bila sploh prva zmaga v ligi. Na lestvici sta na vrhu ekipi ŠD Bistrica 1 in SD Dren 1, ki pa imata tekmo ve od ekipe ŠD Bu e 1, ki je še edina neporažena v letošnji ligi. REZULTATI 4. kroga: 18. 12. 2009 SD Dren 1 : ŠD Bu e 2 1348 : 1240 Pivovarna Lipnik : ŠD Bistrica 1 1402 : 1382 ŠD Bistrica 2 : SD Dren 2 1325 : 1181 ŠD Bu e 1 prost LESTVICA PO 4. KROGU: Ekipa Tekme Zmage Porazi Zadetki To ke

1. ŠD BISTRICA 1 4 3 1 5652 7 2. SD DREN 1 4 3 1 5332 7 3. ŠD BU E 1 3 3 0 4207 6 4. SD BISTRICA 2 4 1 3 5151 5 5. PIVOVARNA

LIPNIK 3 2 1 4145 5 6. ŠD BU E 2 3 0 3 3867 3 7. SD DREN 2 3 0 3 3521 3

Liga namiznega tenisa "Vezenje EP" KozjanskoEkipa NTK Dobova v 3. krogu 1. lige že drugič ni prišla na tekmo, zato je tekmovalna komisija sprejela sklep, da se jo izključi iz lige. Njeni do-sedanji rezultati se brišejo, ekipe, ki bi morale v naslednjih kolih igrati z NTK Dobova, pa bodo proste. Sicer pa po 3. krogu na vrhu ostajata še dve ekipi s po tremi zmagami, Moj mesar Jože in Rogaška 1. Sledi jim ekipa Dravski veterani, nato pa štiri ekipe s po eno zmago iz dosedanjih tekem.

REZULTATI 3. kroga - I. LIGA: 20. 12. 2009NTK Ponikva : Trgovine Polje 1 0:9Ekipa NTK Ponikva ni prišla na tekmoTrgovine Polje 2 : NTK Dobova 9:0Ekipa NTK Dobova ni prišla na tekmoTKK Vezenje EP : Moj mesar Jože 3:6(Pondelak 2/1, Perčič 1/2, Petrič 0/3; Tasič 3/0, Čikojevič 2/1, Motoh 1/1,

Šurbek 0/1) Dravski veterani : Avtoservis Strašek Lemberg 7:2(Klep 3/0, Kadiš 3/0, Štor 1/2; Bračun 1/2, Šuc 0/3, Strašek 1/2)Rogaška 1 : Elektro Kunst ŠD Buče 6:3(Močnik 1/2, Tepeš 3/0, Gradišnik 2/1; Plevnik R. 0/3, Ferlič 2/1, Plevnik D. 1/2)

LESTVICA PO 3. KROGU - I. LIGA:

Liga namiznega tenisa "Vezenje EP" Kozjansko Ekipa NTK Dobova v 3. krogu 1. lige že drugi ni prišla na tekmo, zato je tekmovalna komisija sprejela sklep, da se jo izklju i iz lige. Njeni dosedanji rezultati se brišejo, ekipe, ki bi morale v naslednjih kolih igrati z NTK Dobova, pa bodo proste. Sicer pa po 3. krogu na vrhu ostajata še dve ekipi s po tremi zmagami, Moj mesar Jože in Rogaška 1. Sledi jim ekipa Dravski veterani, nato pa štiri ekipe s po eno zmago iz dosedanjih tekem. REZULTATI 3. kroga - I. LIGA: 20. 12. 2009 NTK Ponikva : Trgovine Polje 1 0:9 Ekipa NTK Ponikva ni prišla na tekmo Trgovine Polje 2 : NTK Dobova 9:0 Ekipa NTK Dobova ni prišla na tekmo TKK Vezenje EP : Moj mesar Jože 3:6 (Pondelak 2/1, Per i 1/2, Petri 0/3; Tasi 3/0, ikojevi 2/1, Motoh 1/1, Šurbek 0/1) Dravski veterani : Avtoservis Strašek Lemberg 7:2 (Klep 3/0, Kadiš 3/0, Štor 1/2; Bra un 1/2, Šuc 0/3, Strašek 1/2) Rogaška 1 : Elektro Kunst ŠD Bu e 6:3 (Mo nik 1/2, Tepeš 3/0, Gradišnik 2/1; Plevnik R. 0/3, Ferli 2/1, Plevnik D. 1/2) LESTVICA PO 3. KROGU - I. LIGA: Ekipa Tekme Zmage Porazi To ke Razlika 1. MOJ MESAR JOŽE 3 3 0 6 17 2. ROGAŠKA 1 3 3 0 6 7 3. DRAVSKI VETERANI 3 2 1 5 5 4. TKK VEZENJE EP 3 1 2 4 -1 5. ELEKTRO KUNST ŠD

BU E 3 1 2 4 -3 6. AVTOS. STRAŠEK

LEMBERG 3 1 2 4 -5 7. TRGOVINE POLJE 1 2 1 1 3 8 8. TRGOVINE POLJE 2 2 0 2 2 -12 9. NTK PONIKVA 2 0 2 1 -16

31. december 2009 | OKo | 27

ŠPORT

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

Zmagovalna ekipa KK IVANČICA iz Ivanca, Hrvaška

Finale four lige brez meja - "bez granica"Letos se je na pobudo nekaterih klubov na obeh straneh Sotle odigrala prva sezona rekreativne košarkarske lige »BEZ GRANICA oz. BREZ MEJA«. V ligi je sodelovalo 6 ekip: KK Krapina (HRV), KK Ivančica (HRV), KK Lepoglava (HRV), ŠD Šmarje, ŠD Rogatec, ŠD Pristava. Igral se je dvokrožni sistem vsak z vsakim in po dvanajstih kolih so bili znani udeleženci zaključnega turnirja štirih najboljših ekip, ki se je v organizaciji ŠD Pristava odigral v novi dvorani v Podčetrtku. Prvo mesto so tako kot po rednem delu zasluženo osvojili KK Ivančnica, ki so v finalu premagali Šmarčane. V tekmi za tretje mesto so KK Lepoglava premagali gostitelje turnirja ŠD Pristava. Vsi sodelujoči so bili ob koncu zadovoljni s potekom lige, tako da lahko že drugo sezono pričakujemo nadaljevanje.

POLFINALEŠD ŠMARJE - KK LEPOGLAVA 84 : 66 ŠD PRISTAVA - KK IVANČICA 67 : 71 TEKMA ZA 3. MESTOŠD PRISTAVA - KK LEPOGLAVA 79 : 84FINALEŠD ŠMARJE - KK IVANČICA 61 : 67

Veteranska liga v ko-šarki Veliko KozjanskoTudi v drugem krogu veteranske lige v košarki Kozjansko sta zmagali isti dve ekipi kot v prvem krogu. Tokrat sta bili zmagi nekoliko bolj izdatni, rezultata pa spet zelo podob-na. Zanimivo je, da imata prvi dve ekipi po dveh tekmah popolnoma enako število doseženih in prejetih zadetkov, medtem ko se tretja in četrta ekipa razlikujeta za dva do-sežena in dva prejeta zadetka. V tretjem krogu se bosta med sabo pomerili prvouvrščeni ekipi, od katerih bo ena doživela prvi letošnji poraz, v drugi tekmi pa bo ena ekipa prvič zmagala.

REZULTATI 2. KROGA - VeLiKo KOZJANSKO - 16. 12. 2009 V LESIČNEMDREN LESIČNO : ŠD KOZJE 60:72 Rebernik 34, Planko 14; Ceraj 31, Kranjec 12, Stiplošek 11KK ŠENTJUR 2000 : KK PODČETRTEK 73:59Kolenc 19, Prezelj 16, Zdolšek 14; Požek 19, Šket 18, Počiva-všek E. 15

LESTVICA PO 2. KROGU - VeLiKo KOZJANSKO TEKME ZMAGE PORAZ TOČKE1. ŠD KOZJE 2 2 0 42. KK ŠENTJUR 2000 2 2 0 43. DREN LESIČNO 2 0 2 24. KK PODČETRTEK 2 0 2 2

Zapisnikarska miza Domača ekipa ŠD Pristava

Tretjeuvrščena ekipa KK Lepoglava, Hrvaška

Drugouvrščena ekipa ŠD Šmarje pri Jelšah (foto: Bojan Migač)

28 | OKo | 31. december 2009

KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS

Martin Kovačič se je obiskovalcev zelo razvesel.

Pri Klavdiji in Martinu Bah.

Nasmeh Martina ob obisku je povedal vse.

Andrej je bil vesel obiskovalcev in darila.

Drugačno nedeljsko popoldneČlani občinskega odbora stranke SDS iz Bistrice ob Sotli s predsednico Ivo Zorenč na čelu in poslanec v DZ dr. Vinko Gorenak so minulo nedeljo izkoristili za obiske invalidov in nekaterih otrok v občini Bistrica ob Sotli. Seveda niso prišli praznih rok, saj so prav vse razveselili z darili.Obiskali so Andreja Javerška in Martina Zorenča, ki sta na invalidskih vozičkih in sta bila obiskovalcev zelo vesela. Na obisk so odšli še k dvojčkoma Klavdiji in Martinu Bahu, Kristja-nu in Valentini Balija ter njunemu bratcu Timiju, Leji in Alešu Butkoviču ter za konec še k starejšemu gospodu Martinu Kovačiču. Le-ta se je obiskovalcev še posebej razveselil, saj živi sam in mu prav vsak obisk veliko pomeni ter polepša dan. (Z. I.)

31. december 2009 | OKo | 29

PRIREDITVE, POLICIJA, OGLASI

Mali oglasiZAPOSLITEVNudim varstvo otrok v okolici Podčetrtka in inštrukcije angleškega ter nem-škega jezika. (070 327 578)

Iščem kakršno koli delo v okolici Podčetrtka in Bistrice ob Sotli. Imam lasten prevoz. Informacije na telefonski številki 031 685 025.

RAZNOProdam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon 041 798 740.

Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lahko pošljete na ure-dnistvo@casopisoko.si ali jih od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro spo-ročite po telefonu na 03 58 29 016 ali oddate v pisarni časopisa OKo v pro-storih TIC-a na naslovu Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike časopisa OKo so mali oglasi brezplačni.

- AKCIJA, M2 ŽE ZA 5,32 EUR (DDV ŽE VKLJUČEN)

- 30 LET GARANCIJE

- UGODNE CENE DODATKOV

- UGODNA DOSTAVA

- POKLIČITE ZA BREZPLAČNO PONUDBO

Previdno s pirotehniko!!!V prazničnih dnevih, ki so pred nami, smo že in še bomo doživeli veliko lepih trenutkov in prejeli še več lepih želja. Družili se bomo na najrazličnejših krajih, lokalih, javnih zbi-ranjih, ipd. Pri tem bomo tako ali drugače deležni uporabe pirotehničnih izdelkov. Policisti opozarjajo, da so ti izdelki lahko zelo nevarni. Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Ur. list št. 35/2008) med drugim ureja tudi prodajo, posest in upora-bo teh izdelkov ter razvrstitev po kategorijah (ognjemetni izdelki kategorij 1, 2, 3, 4; pirotehnični izdelki za oderska prizorišča in druga pirotehnična sredstva). Vsi pirotehnični izdelki morajo biti ustrezno označeni, pri tem pa mora biti razvidno, v katero kategorijo spadajo. Opozarjamo, da je prepovedana prodaja, posest in uporaba ognjemetnih iz-delkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (skoraj vse vrste petard, t.i. piratke, ipd.). Prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena od 19. do 31. decembra, nji-hova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do 2. ja-nuarja. Zaradi morebitnih telesnih poškodb, lahko tudi zelo hudih, še posebej opozarjamo, da je uporaba teh izdel-kov, katerih glavni učinek je pok, prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih pro-storih je dovoljeno uporabljati le izdelke kategorije 1, ki so proizvedeni, namenjeni in označeni za tako uporabo. Upo-raba pirotehničnih izdelkov je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca, tako, da je prepovedana predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba pirotehničnih izdelkov v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi in pa tudi preprodaja piro-tehničnih izdelkov.

30 | OKo | 31. december 2009

KRIŽANKA

Oko 4

Rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek.

Rešitev prejšnje križanke je:

LEPOTA IN ZDRAVJE VAŠIH LAS.Izžrebani so bili: Štefka Krajnc, Kozje 178, 3260 KozjeAna Šarlah, Prijateljeva 3, 3230 ŠentjurJožica Ulčnik, Podgorje 59, 8255 Pišece

Praktične nagrade podarja FRIZERSKI STUDIO KATJA iz Sedlarjevega.Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p.Sedež uredništva: Škofja gora 1, 3254 PodčetrtekTelefon: 031 39 29 79Urednica: Zdenka Ivačič urednistvo@casopisoko.siOglasno trženje: Zdenka Ivačič, Friderik Prah oglasevanje@casopisoko.siLektoriranje: Mojca BevcarOblikovanje: Friderik PrahNaklada: 1500 izvodov Tisk: Kotis Močenik Anton & Fanika, d.n.o.

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

OKo 25

31. december 2009 | OKo | 31

V decembru si uredite nohte in izkoristite 8% popusta na vse storitve!Pogumnejše se prepustite idejam manikerk za 15% popust!

www.rajmax.si

oknaECOPASIV

oknaECOPASIV

NOVOST

Poraba: 4,5–9,4 l/100 km; emisija CO² 119–224 g/km www.ford.si

Jagodič Edo s.p.Grliče 10, 3241 Podplat

tel.: 03 58 24 298AVTO EDO

32 | OKo | 31. december 2009