Embed Size (px)
Citation preview
BREZPLAČNO
Bilo je nekoč na Zahodu 2−6Dharavi – na senčni strani Bombaja 7−10Dolina življenja 11−13Zidovi na meji 14−17
Kazalo
Pri snovanju majske številke so nam, ustvarjalcem, misli in pogovori neprestano uhajali k eni sami temi: k vsakodnevnim diskusijam z učenci in dijaki o njihovem študiju, izbiri poklica, pogledih na življenje, željah in upanju. Njihove sanje in želje niso prav nič drugačne kot Amitove, ki živi v barakarskem naselju Dharavi. Danes to, jutri nekaj drugega. Veliko negotovosti in pri tem naše dijake čaka še matura, ki bo nazadnje odločila o vpisu.
Majska številka prinaša štiri nove zanimive teme. Bilo je nekoč na Zahodu je tema, uporabna v vseh letnikih pri pouku geografije in tudi zgodovine. Osnovna misel prispevka je zelo geografska, skladna s sporočilom, ki ga pri pouku geografije pogosto izpostavljamo: človek je spremenil in spreminja pokrajino. Sledi prispevek o barakarskem naselju Dharavi v Bombaju – predstavi nam razkorak med revnimi in bogatimi, razkorak v načinu razmišljanja enih in drugih. Ali so revni resnično revni? Dijaki naj o tem razmislijo sami.
Tretja tema Dolina življenja je dober primer konkretizacije vsebin iz obče geografije, medtem ko četrta Zidovi na meji prikaže zapleten sistem zidov na meji med Mehiko in ZDA.
Lep in topel pomladni pozdrav iz uredništva priloge!
dr. Sabina PopitUrednica priloge za učiteljerevije National Geographic
Revija National Geographic Slovenijawww.nationalgeographic.sie-pošta: [email protected]
Revijo izdaja Založba Rokus Klett, d.o.o.,po licenci ameriške revijeNational Geographic.
Za Založbo Rokus Klett:Rok Kvaternik, glavni direktore-pošta: [email protected]
Odgovorni urednik revije:dr. Miha KovaË
Urednica priloge:dr. Sabina Popit,e-pošta: [email protected]
Direktor produkcije:Klemen Fedran,e-pošta: [email protected]
Oblikovanje:Boštjan Brecelj,e-pošta: [email protected]
Jezikovni pregled: Petra Jager
NG Priloga za uËiteljeSestavljalci in sodelavci:Barbara MuhiËdr. Sabina PopitMiha Gartner
Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9b, 1000 LjubljanaTelefon: 01/513 46 00BrezplaËni telefon: 080 1922Telefaks: 01/513 46 99www.rokus.com
Copyright 2007 National Geographic Society, za Slovenijo Založba Rokus Klett.Vse pravice pridržane.
NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir stavarovani blagovni znamki .
Založba Rokus Klett dovoljuje fotokopiranje Priloge.
PRILOGA ZA UČITELJEsrednje šole in gimnazije
maj 2007
2
UPORABNOSTGeografi ja:• 1. letnik (prst, rastlinstvo, prebivalstvo, naselja,
gospodarstvo)• 2. letnik (Severna Amerika – geografska
odkritja, selitve, gospodarstvo)• geografski krožek• raziskovalna naloga: vpliv novih živali in rastlin
na kulturno pokrajino Povhatanov
Zgodovina:• 2. letnik (Evropa in svet od 16. do 18. stoletja)• zgodovinski krožek• raziskovalna naloga: kolonizacija polotoka
Chesapeake; življenje naseljencev v Jamestownu v 17. stoletju; osebni predmeti in druge arheološke najdbe iz prve stalne angleške naselbine v Severni Ameriki
Biologija:• ekosistem, izmenjava rastlin, plazmodij,
malarija
Obvezne izbirne vsebine:• predavanje o življenju Indijancev v Severni
Ameriki • predavanje o kolonizaciji Severne Amerike• delavnica o ugotavljanju posledic izmenjave
kulturnih rastlin na naravni ekosistem ali kulturno pokrajino na primeru Slovenije
CILJIDijak:• opiše nastanek kolonije Jamestown,• opiše začetek praznovanja zahvalnega dne in
pomen Jamestowna v zgodovini kolonizacije Severne Amerike in nastanka ZDA,
• našteje značilne osebne predmete, ki so jih s seboj v Novi svet prinašali naseljenci,
• opiše težave, s katerimi so se ob naselitvi spopadali naseljenci,
• opiše odnose naseljencev z Indijanci,• primerja gospodarstvo Indijancev z
gospodarstvom, ki so ga po nekaj letih uspeli oblikovati naseljenci,
• opiše in ovrednoti posledice uvoza živali in kulturnih rastlin ter spremenjene gospodarske izrabe pokrajine na kulturno pokrajino Povhatanov,
• navede razloge, ki so po mnenju znanstvenikov zdesetkale pleme Povhatanov.
MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELODijaki preberejo članek ali izbrane dele članka ter odgovorijo na vprašanja, ki jih učitelj napiše na tablo (razdeli v obliki delovnih listov ali prikaže
na prosojnici oziroma v PowerPointu).Dijaki si iz članka izpišejo informacije, ki se jim zdijo zanimive ali pomembne. Vsak dijak predstavi eno izbrano zanimivost, učitelj pa jih zapisuje na tablo.Dijaki rešujejo delovne liste, ki jih nato pregledajo skupaj z učiteljem.
• SODELOVALNO UČENJEDijaki se razdelijo v dvojice. Vsak dijak v dvojici sestavi 5 vprašanj, ki se nanašajo na življenje Indijancev ter naseljencev. Nato si dijaka vprašanja izmenjata in na vprašanja odgovorita. Vprašanja in odgovore dijaki predstavijo na skupnem plakatu.Dijaki se razdelijo v sedem skupin, vsaka dobi delovni list z vprašanji in pripravi predstavitev naslednjih tem: nastanek kolonije Jamestown, življenje Povhatanov, boj naseljencev za preživetje, odnosi naseljencev s Povhatani, Pocahontas, posledice uvoza tujih živali in rastlin, malarija.
• DEBATNE TEHNIKEDve skupini dijakov (dvojica, trojica) se s pomočjo članka, interneta in literature pripravita na debato: “Gospodarstvo Povhatanov je bilo boljše od gospodarstva naseljencev.” Učitelj lahko dijake tudi oceni.
SPLETNE STRANIhttp://www.ngm.com/0705http://www.thebritishmuseum.ac.uk/anewworld
POVZETEK ČLANKANa polotoku Jamestown so 14. maja 1607 an-gleški naseljenci ustanovili kolonijo, ki je pozneje postala prva stalna angleška naselbina v Severni Ameriki in rojstni kraj Združenih držav Amerike. Kolonija je znana tudi po legendarni poroki Indi-janke Pocahontas z enim izmed prvih naseljencev, Angležem Johnom Rolfom. V prvih letih je kar tri četrtine tistih, ki so prispeli v kolonijo, umrlo zaradi bolezni, lakote ali spopadov s Povhatani. Trgovanje z Indijanci in konvoji no-vih naseljencev ter zalog iz Evrope so komaj ohra-nili obstoj kolonije. Ta se je začela razvijati z go-jenjem navadnega tobaka. Za gojenje so Angleži izkrčili zemljo, ki je Indijanci v sistemu selilnega poljedelstva trenutno niso obdelovali, ali pa so jo uporabljali za lov in nabiranje. Ko je bila zemlja izčrpana, so jo namenili za pašo konj ali govedi, s čimer so staroselci izgubili najboljša zemljišča. Nove živali in kulturne rastline so popolnoma spremenile ekosistem, moč Indijancev pa je še dodatno zmanjšala nova bolezen malarija.
Bilo je nekoč na Zahodu (str. 40–74)
3
Delovni list 1 Bilo je nekoč na Zahodu
˚ Pravilno poveži
_________ ustanovitev kolonije Jamestown a) 1610
_________ največji indijanski napad na kolonijo b) 4. dec 1619
_________ Angleži ugrabijo Pocahontas c) 1622
_________ praznovanje prvega zahvalnega dne č) 14. maj 1607
_________ prihod Johna Rolfa v Jamestown d) 1613
˚ Vstavi manjkajoče besede.
Območje, na katerega so se naselili Angleži, je poseljevalo pleme ______________, ki jih je vodil
poglavar ______________. Na 20.500 kvadratnih kilometrov velikem ozemlju je takrat živelo več
kot ______________ Indijancev. Živeli so v vaseh z nekaj sto prebivalci, ki so bile obdane s polji,
na katerih so pridelovali ______________. Vsako jesen so Indijanci v gozdovih ______________
podrast, zato je bil gozd odprt in podoben parku. V hudih časih so se Indijanci preživeli s
posebno rastlino tuckahoe, ki se imenuje tudi indijanski ______________. Svoje zemlje Indijanci
niso ograjevali, saj v Severni Ameriki pred prihodom Evropejcev poleg psov, bizonov in
jelenov ni bilo velikih vrst ______________.
˚ Pravilnim trditvam pripiši DA, nepravilne popravi.
John Smith se je iz indijanskega ujetništva rešil tako, da se je poročil s poglavarjevo hčerko
Pocahontas.
__________________________________________________________________________________________
Angleži so hčerko indijanskega poglavarja ugrabili, vendar se je ta poročila z Johnom Rolfom.
__________________________________________________________________________________________
Zaradi poroke je indijanski poglavar napadel Jamestown, ki je bil uničen, naseljenci pa so se
morali odreči nadaljnji pridelavi tobaka.
__________________________________________________________________________________________
John Rolfe in njegova žena Pocahontas sta leta 1616 v Anglijo pripeljala prvo večjo pošiljko
tobaka, njegova pridelava pa je omogočila razvoj Jamestowna.
__________________________________________________________________________________________
4
Delovni list 2 Bilo je nekoč na Zahodu
˚ Odgovori na vprašanja.
Zakaj ima Jamestown v zgodovini ZDA posebno vlogo in pomen? ___________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Zakaj so se v Ameriko v času nastanka Jamestowna priseljevali predvsem Angleži iz južne in
jugovzhodne Anglije? ____________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kaj je odločilno vplivalo na poraz britanskega general Cornwallisa v vojni za ameriško
neodvisnost? ____________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Odgovori.
Zakaj so se naseljenci odločili za naselitev na močvirnatem polotoku Jamestown, ki je bil 55
kilometrov oddaljen od ustja reke James? _________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
S kakšnimi težavami so se zaradi neugodnih naravnih pogojev morali spopadati prvi
naseljenci? ______________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Zakaj indijanski poglavar Powhatan ni odločneje napadel naseljencev, dokler so bili ti nekajkrat
šibkejši? _________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kako je John Rolfe uspel zagotoviti koloniji preživetje in razvoj? _____________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
5
Delovni list 3 Bilo je nekoč na Zahodu
˚ Vstavi manjkajoče besede.
V Severno Ameriko so Angleži prinesli tudi ______________, ki jo prenašajo komarji
______________. V človeku se zajedavec ______________ prek več stopenj preobrazi v merozoite,
ki zajedajo rdeče krvničke. Imunski sistem telesa se na napade odziva z valovi hude
______________ in mrzlice. Malarija je vplivala tudi na odločitev lastnikov plantaž v Severni
Ameriki, da za delovno silo kupijo ______________, ki so bili proti plazmodiju ______________.
˚ Nove živali in rastline so popolnoma spremenile podobo pokrajine v Severni Ameriki. Opiši vlogo izbranih rastlin pri preoblikovanju njenega ekosistema.
Tobak: ___________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Čebele: __________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Deževniki: _______________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Prašiči: __________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
6
˚ S pomočjo tabele opiši razlike v gospodarski izrabi pokrajine med Indijanci in Angleži.
Indijanci Angleži
Kulture/kulturne rastline
Rodovitnost polj
Varovanje polj pred divjadjo
Gozdovi
Lastništvo zemlje
˚ Med navedenimi predmeti, ki so jih iz Evrope v Virginijo prinesli naseljenci, podčrtaj tiste, ki jim niso mogli koristiti.
˚ S pomočjo zemljevidov na straneh 55 in 57 opiši vpliv naseljevanja Angležev na populacijo Indijancev od leta 1607 do leta 1667.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Navedi glavne razloge, zaradi katerih močno indijansko pleme Povhatanov v tekmovanju z naseljenci za preživetje ni imelo možnosti za obstoj.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Delovni list 4 Bilo je nekoč na Zahodu
likalnik za likanje naborkov miniaturni mlin na veter
posode za zbiranje zdravilnih rastlin priprave za pridobivanje zlata
križ
baker
muškete
sekire
motike
7
UPORABNOSTGeografi ja:• 1. letnik (podnebje, prst, rastlinstvo, vodovje,
geografija prebivalstva, urbana geografija)• 3. letnik (geografija Azije – Indija)• raziskovalne naloge: Razvojne možnosti,
Barakarske četrti
Sociologija:• pluralnost kultur, stiki med kulturami in
njihovo spreminjanje• družbena neenakost in družbena slojevitost• oblike družbene slojevitosti• dihotomija tradicionalna – moderna družba
Obvezne izbirne vsebine:• potopisno predavanje iz Indije
CILJIDijak:• na zemljevidu pokaže največja indijska mesta,• opiše značilnosti Indije (relief, podnebje,
demografske značilnosti),• na primeru Dharavija spozna pojem
barakarska četrt,• razmišlja o procesu nenadzorovane rasti mest,• opiše posledice črne gradnje,• našteje dejavnosti, s katerimi se preživljajo
prebivalci Dharavija,• spozna vsakodnevno življenje prebivalcev
barakarske četrti, • razmišlja in argumentirano vrednoti razvojne
projekte.
MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELODijaki rešujejo delovne liste. Samostojno s pomočjo različnih virov (učbeniki, atlasi, spletne strani) spoznavajo druge primere barakarskih naselij in napišejo esej o življenju v njih.
• SODELOVALNO UČENJEDijaki v skupinah obravnavajo različne primere barakarskih naselij po svetu. Sledijo predstavitve po skupinah.Teme po skupinah obravnavajo proces nenadzorovane urbanizacije pod naslednjimi delovnimi naslovi: MARGINALNA NASELJA, SLUM, SQUATTER, FAVELA, GETO, SHANTY TOWN, HOBO, URBAN BLIHGTSkupine lahko razdelimo tudi po regionalnih (Azija, Afrika, Južna Amerika, Severna Amerika) ali krajevnih primerih: Casablanca, Lagos, Kinšasa, Cape Town, Johannesburg, Kairo, Kalkuta, Bombaj, Karači, Buenos Aires, Rio de Janeiro, Cuidad de México, New York ipd.
• DEBATNE TEHNIKERazred razdelimo na dve nasprotujoči si skupini (lahko tudi dva učenca, dvojice ali trojice) in razvijemo debato. Predlog trditve: Prerije v ZDA bi morali v veliko večji meri zavarovati pred vplivi človeka.
SPLETNE STRANIhttp://ngm.comhttp://en.wikipedia.org/wiki/Dharavihttp://www.searchindia.com/search/
mumbai-pictures/dharavi.htmlhttp://www.monash.edu.au/pubs/monmag/
issue12-2003/research/dharavi.html
POVZETEK ČLANKAAvtor in fotograf predstavita barakarsko četrto Dharavi v Bombaju; nastanek naselja, njegovo razrast, širjenje, dejavnosti prebivalcev in način njihovega razmišljanja, vsakodnevne probleme, s katerimi so kljub smradu in nesnagi večinoma “pomirjeni”, ter na drugi strani želje vlade in projekte, po katerih naj bi prebivalce barakarskega naselja preselili v blokovska naselja na neki drugi lokaciji, območje Dharavija pa pozidali s hišami za bogatejši sloj. Prebivalci temu nasprotujejo, saj mnogim sprememba načina življenja ne odgovarja. Dharavi je t. i. zrelo barakarsko naselje – mesto v mestu. Ima svoj notranji red, pravila in zakone, urejene stanovanjske soseske, območja delavnic, šol, mošej in cerkva. Vsi dosedanji načrti prenove in preselitve prebivalstva so se do danes izjalovili.
Dharavi – na senčni strani Bombaja (Urbano srce Indije; str. 76–101)
8
Delovni list 1 Dharavi – na senčni strani Bombaja
˚ Pravilno poveži.
Dharavi Karači
Orangi Township Cuidad de México
Neza-Chalco-Itza Bombaj
˚ Zapiši, kako se barakarska naselja imenujejo v:
Severni Ameriki
Južni Ameriki
Aziji
Afriki
˚ Primerjaj gostoto poselitve v Sloveniji (povprečno in največjo) z gostoto poselitve v Dharaviju. Podatke za gostoto poselitve poišči samostojno s pomočjo spletnih strani ali učbenika za geografi jo, podatek za Dharavi najdeš na strani 82 (Pravilno preračunaj površinske enote!).
Povprečna gostota poselitve v Sloveniji (preb/km2)
Največja gostota poselitve v Sloveniji (preb/km2)
Gostota poselitve v Dharaviju (preb/km2)
˚ Razmisli.
Na strani 82 najdeš podatek, da lahko na 28 kvadratnih metrih stanovanja živi tudi 15 ljudi. Koliko kvadratnih metrov meri stanovanje, v katerem živiš in koliko vas živi v njem? Kako se počutiš v razmerah, v katerih živiš in kako misliš, da bi se počutil, če bi živel na 28 kvadratnih metrih s 14 sostanovalci (starši, sorojenci in drugimi sorodniki)?
˚ Ob miselnem vzorcu s pomočjo besedila na straneh 82 in 83 opiši nastanek barakarskega naselja Dharavi.
DHARAVI
Kdo so prvotni prebivalci in katera je bila njihova
najpomembnejša dejavnost?
Zakaj se je naravno okolje spremenilo?
Katere dejavnosti so nadomestile nekdanji ribolov?
Opiši naravno okolje.
9
Delovni list 2 Dharavi – na senčni strani Bombaja
˚ Pravilne trditve potrdi, nepravilne popravi.
Na Zemlji skoraj polovica človeštva živi v mestih. __________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Koliji so ribolov nadomestili z nezakonitim varjenjem in prodajo alkohola. ___________________
__________________________________________________________________________________________
Lončarsko kolonijo so ustanovili Tamili, ki so prišli z juga Indije. _____________________________
__________________________________________________________________________________________
Več milijonov ljudi je prišlo iz Utar Pradeša in se zaposlilo v cvetoči elektroindustriji. _________
__________________________________________________________________________________________
Tamili so v Dharavi prinesli znanje o obdelavi usnja. _______________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ S pomočjo besedila NARAŠČAJOČA PLIMA PREBIVALCEV BARAKARSKIH ČETRTI odgovori na vprašanja.
• Kdaj bo število prebivalcev v mestih preseglo število podeželskega prebivalstva?
• Kam se bo preselila večina ljudi s podeželja v mesto?
• Kaj so barakarska naselja po defi niciji OZN?
• Koliko prebivalcev živi danes v barakarskih naseljih (ocena OZN)?
• Kakšne nevarnosti sledijo pretiranemu divjemu priseljevanju v neurejene mestne četrti?
• Koliko prebivalcev ima Bombaj?
• Koliko prebivalcev Bombaja živi v barakarskih naseljih?
• Koliko prebivalcev živi v Dharaviju?
• Kolikšna je površina Dharavija (v km2)?
• Zakaj želijo oblasti mestno četrt urediti in kako?
˚ Opiši graf na strani 84.
• Kako narašča in bo naraščalo (napoved) svetovno prebivalstvo od leta 1990 do 2020?
• Ali bo število podeželskega prebivalstva po letu 2007 naraščalo?
• Ali bo število mestnega prebivalstva po letu 2007 naraščalo?
• Ali bo število prebivalcev barakarskih naselij po letu 2007 naraščalo?
˚ Razmisli.
S pomočjo načrta barakarskega naselja Dharavi opiši elemente, po katerih ima naselje status
zrelega barakarskega naselja.
Zakaj v primeru Dharavija po tvojem mnenju še vedno govorimo o barakarskem naselju, ko pa
je večina stanovanj zidanih in betonskih?
10
˚ Preberi besedilo na strani 83, drugi odstavek (Ustavite se za hip …), in razmisli, kakšno je videti življenje brez vodovodnega priključka.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Naštej posledice črne gradnje, ki jih omenja besedilo na straneh 83 in 84. ____________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Opiši, kako so si v ulici Rajendra Prasad Chawl uredili vodovodne priključke. _________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kaj pomeni trditev, da prebivalci na nič ne gledajo kot na odpadek (preberi besedilo na strani
84, drugi odstavek)? ______________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Preberi besedilo na straneh 84, 88 in 89.
Primerjaj način razmišljanja Amita Singha in Mukesha Mehte. Kaj je pomembno Amitu in kaj
Mehti? __________________________________________________________________________________
Kaj je Mehto prepričalo v to, da namerava svoje življenje posvetiti urejanju barakarskih naselij?
__________________________________________________________________________________________
Naštej nekaj dejavnikov, ki jih Mehta razume kot vzroke za širjenje barakarskih naselij. Kje vidi
rešitve? __________________________________________________________________________________
Kako se v Bombaju kažejo socialne in ekonomske razlike med revnimi in bogatimi ljudmi?
__________________________________________________________________________________________
˚ Izpišite vse dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo prebivalci barakarskega naselja Dharavi in jih ob fotografi jah v članku opišite.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Diskutirajte!
V razredu se razdelite v dve skupini. Prva naj predstavlja predstavnike vlade in mestnih oblasti Bombaja (zagovornike prenove barakarskega naselja), druga prebivalce Dharavija. Tema diskusije: Prenova Dharavija.
11
Čakajoč na grom (Dolina življenja; str. 102–121)
UPORABNOSTGeografija:• 1. letnik (podnebje, prst, rastlinstvo, vodovje)• raziskovalna naloga: Razvojne možnosti
Biologija:• 1. letnik (varovanje okolja, ekologija, živalstvo)• 3. letnik (flora in favna)
Obvezne izbirne vsebine:• potopisno predavanje iz območja tropskega
podnebja in območja savane v Afriki
CILJIDijak:• na zemljevidu omeji/pokaže območje doline
Luangwe,• opiše značilnosti (podnebja, rasti, prsti),• navede vzroke in posledice vsakoletnih poplav,• opiše značilnosti savane v dolini Luangwe
(rastlinstvo, živalstvo, letni ciklus),• opiše vpliv sušne in deževne dobe na živali in
vegetacijo v dolini Luangwe,• nariše klimogram (letni graf gibanja
temperatur in količine padavin) v dolini Luangwe,
• navede vse možne posledice, ki bi sledile ob spremembi ekosistema (npr. zmanjšanje količine padavin),
• opiše značilnosti savanskih trav (kako ohranijo svoje korenine do naslednje deževne dobe).
MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELODijaki analizirajo članek o zatočišču za živali v dolini Luangwe in s pomočjo navodil zapišejo v zvezke:1. značilnosti podnebja in rastja v osrednji Afriki, 2. situacije, s katerimi se srečuje živalstvo v
sušni dobi in 3. probleme, s katerimi se srečuje prebivalstvo v
deževni dobi.Dijaki rešujejo delovne liste, kasneje se o temi natančno pogovorimo.
• SODELOVALNO UČENJEDijaki v skupinah obravnavajo različne naloge. Vsaka skupina nato poroča o svojih ugotovitvah. Skupine imajo naslednje naloge:• opisati podnebje, prsti, rastje, in živalstvo v
Zambiji – dolina Luangwe, • opisati ciklus in značilnosti savane, • predstaviti obseg narodnega parka Luangwa, • opisati vzroke in posledice vpliva ekosistema
na živalstvo v dolini Luangwe in
• ovrednotiti pomen območja parka v dolini Luangwe; s čim bi lahko pripomogli k zmanjšani ogroženosti nilskega konja.
SPLETNE STRANIhttp://ngm.com/0705http://sl.wikipedia.org/wiki/Nilski_konjhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Republika_Zambijahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Savana
POVZETEK ČLANKAZambija leži na prehodnem območju med osrednjo in južno Afriko. Podnebje v Zambiji je blago zaradi višinske lege. Na severu Zambije je količina padavin večja (1500 mm), na jugu manjša (med 600–800 mm). Na južnih območjih Zambije dežuje od oktobra oz. novembra do aprila. Prostrane savane se raztezajo daleč naokrog in so eden najbolj občutljivih ekosistemov. Savanske trave imajo močne korenine in podzemeljska stebla, vsebujejo ogljikove hidrate, ki omogočajo hitro rast po uničujočih dogodkih (suša, požari). Poleg trave sta zelo pomembni dve drevesni vrsti: kruhovec in akacija. V dolini Luangwe, ki je eno najpomembnejših zavarovanih območij v Afriki, živi največ povodnih konj na svetu. Na začetku stoletja so jih divji lovci skoraj iztrebili. Nekoč so to dolino imenovali Dolina slonov, vse do 80. let, ko so pokrajino opustošili divji lovci in pobili skoraj 100.000 slonov. Danes jih na tem območju živi le še 10.000.Eden največjih zakladov preživetja tropskih živali je reka Luangwe, ki vsako leto v času deževne dobe poplavi. Zaradi vsakoletnih obsežnih poplav človek doline Luangwe ni poselil. Tudi ceste so v deževni dobi praktično neprevozne. Danes predstavlja varno zatočišče povodnim konjem, slonom, žirafam, leopardom, kafrskim bivolom in drugim živalskim vrstam.
12
Delovni list 1 Čakajoč na grom v dolini Luangwe v Zambiji
˚ Na zemljevidu Zambije označi reko Luangwa, določi geografsko širino in dolžino.
Geografska širina: _______________
_________________________________
Geografska dolžina: _____________
_________________________________
˚ Na kratko opiši izbrane naravnogeografske značilnosti v Zambiji, območje doline Luangwe.
Poimenuj in opiši podnebje: _______________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Poimenuj in opiši prst: ____________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Poimenuj živalstvo: _______________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Ovrednoti pomen lege (geografske širine in dolžine) ter reliefa za podnebje in rastlinstvo v Zambiji.
podnebje rastlinstvo
geografska širina
nadmorska višina
13
˚ S pomočjo prispevka Čakajoč na grom dopolni spodnje besedilo.
Ena zadnjih neokrnjenih rek na ______________ Afrike je reka ______________, katere dolžina
je ______________ m. Reka varuje ______________ km2 _______________gozda. Poleg savanske
trave sta v ekosistemu pomembni dve drevesni vrsti: ______________ in ______________. Reka
Luangwa je v deževni dobi, ki nastopi od ______________ do ______________, zatočišče
______________, ______________, ______________, ______________, ______________ in drugim
živalskim vrstam. Prve deževne dni oznanijo ______________, ki se selijo proti ______________.
Reka Luangwa se spremeni iz potoka v ______________ reko. Tako postanejo ceste v tem
obdobju popolnoma neprevozne. Sušna doba spremeni površje doline Luangwe in močno
prizadene ______________. Nekatere v tem stresnem obdobju prehodijo več kilometrov, tudi
poginejo, predvsem ______________. Na najpomembnejšem zavarovanem območju v
______________ ______________ v Afriki, živi največ ______________ ______________, ki je
______________. S svojim načinom življenja in gibanjem povezujejo kopno in reko, saj za
seboj puščajo bogate hranilne ______________. Večino časa preživi ______________. Lovci so
na ______________ ______________ stoletja skoraj iztrebili povodne konje. Danes jih je le še
______________. V prejšnjem stoletju so divji lovci opustošili tudi slonjo populacijo in jih pobili
______________; do danes jih je preživelo ______________.
˚ Odgovori.
Kako se je nekoč imenovala dolina Luangwe? ______________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kdo lahko poleg sušne dobe prizadene živali in kako? ______________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kakšne so prednosti in slabosti deževne in sušne dobe za živali in rastline? __________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kakšne posledice ima lahko ponovni začetek trofejnega lova na slone, ki se je znova pojavil
leta 2005? _______________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Razmisli.
• Zakaj misliš, da divji lovci kljub nevarnostim izumrtja vrste še vedno lovijo slone?
• Kaj vse bi bilo treba po tvoje spremeniti, da bi divji lov lahko resnično izkoreninili?
14
UPORABNOSTGeografi ja:• 1. letnik (prebivalstvo, naselja, gospodarstvo)• 2. letnik (Severna Amerika – prebivalstvo,
selitve, gospodarstvo)• geografski krožek• raziskovalna naloga: Značilnosti selitev,
vzroki, posledice in možni načini reševanja problematike selitev na primeru Mehike in ZDA
Zgodovina:• 1. letnik: prve visoke kulture, antika• 4. letnik: 2. svetovna vojna, hladna vojna• zgodovinski krožek• raziskovalna naloga: Primerjava funkcije in
učinkovitosti Hadrijanovega in Kitajskega zidu
Obvezne izbirne vsebine:• predavanje o ilegalnih selitvah Mehičanov v
ZDA• predavanje o ilegalnem preseljevanju v EU
CILJIDijak:• navede vzroke, zaradi katerih se Mehičani
preseljujejo iz Mehike v ZDA,• primerja značilnosti priseljevanja v ZDA v
začetku 20. in v začetku 21. stoletja,• opiše dejavnosti vlade in državljanov ZDA,
s katerimi želijo preprečiti ali vsaj zmanjšati priseljevanje v državo,
• opiše odnos lokalnega prebivalstva in državljanov ZDA do sedanje politike omejevanja priseljevanja,
• opiše življenje lokalnega prebivalstva na obeh straneh meje,
• predstavi rešitve, ki bi učinkoviteje rešile problem nelegalnih selitev v ZDA,
• našteje primere graditve zidov ali ograj v 20. stoletju, s katerimi so poskušale države preprečiti izseljevanje ali priseljevanje prebivalstva,
• napove trende selitev med Mehiko in ZDA v naslednjih dvajsetih letih,
• primerja značilnosti selitev v ZDA z značilnostmi nelegalnega priseljevanja v razvite države EU.
MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELODijaki s pomočjo članka rešujejo delovne liste. Rešitve nato preverijo v pogovoru z učiteljem.Dijaki s pomočjo časopisov, televizije in interneta poiščejo aktualna žarišča množičnih selitev prebivalstva. Ugotovitve o značilnostih, vzrokih in posledicah selitev predstavijo v obliki seminarskih nalog ali plakatov v razredu.
Dijaki analizirajo članek ter sestavijo pet vprašanj. Nato v pogovoru z učiteljem odgovorijo na vsa zastavljena vprašanja.
• SODELOVALNO UČENJEDijaki se razdelijo v skupine. Vsaka skupina se s pomočjo navodil za delo pripravi na poročanje pred razredom. Možne teme, ki jih predstavijo skupine, so: vzroki za selitve, graditev zidu na meji med Mehiko in ZDA, značilnosti selitev na začetku 20. in 21. stoletja, posledice selitev v Mehiki in ZDA, odnos prebivalstva do omejevanja preseljevanja in graditve zidu, možni načini preprečevanja preseljevanja, selitve med državama v prihodnjih dveh desetletjih, zgodovina graditve zidov v 20. stoletju, zgodovina graditve zidov v antiki.
• DEBATNE TEHNIKEDve skupini dijakov (dvojica, trojica) se s pomočjo članka, interneta in literature pripravita na debato: “Zid na meji med Mehiko in ZDA bi morali takoj porušiti.” Učitelj lahko dijake tudi oceni.
SPLETNE STRANIhttp://www.ngm.com/0705
POVZETEK ČLANKANa 3141 kilometrov dolgi meji med Mehiko in ZDA od 90. let 20. stoletja gradijo ograje in zido-ve, s katerimi poskušajo zaustaviti priseljevanje revnih Mehičanov v bogato severno sosedo. Na eni strani Američani zahtevajo, da država zaščiti njihova delovna mesta, ki jih prevzemajo Me-hičani, ter prepreči nadaljnje preseljevanje, na drugi strani pa so zgrajeni zidovi ločili skupnosti na obeh straneh meje, ki sta bili pred poostre-nim nadzorom močno povezani. Graditev zidov ob enem zanika temeljno načelo o pravici do svobode in odprtosti do zatiranih, ki so ga ZDA zastopale skozi svojo zgodovino. Kljub dejstvu, da na meji vsako leto ujamejo milijon ljudi, se preseljevanje ne ustavi. Graditev zidov se še ni-koli ni izkazala za trajno in učinkovito sredstvo pri preprečevanju selitev, zato bodo morale ZDA v prihodnosti poiskati drugo rešitev za izhod iz tega perečega problema.
Zidovi na meji (str. 122–151)
15
Delovni list 1 Zidovi na meji
˚ Pravilnim trditvam pripiši DA, nepravilne pa popravi.
ZDA so začele v 70. letih 20. stoletja graditi ograje, zidove in ovire za vozila, s katerimi
poskušajo zaustaviti nezakonito priseljevanje. ______________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Na celotni meji med ZDA in Mehiko, ki je dolga 3141 kilometrov, so ZDA v zadnjih desetih letih
zgradile dvojni zid, visok 5 metrov. ________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Skupina ameriških državljanov se je organizirala v Državljanski obrambni zbor Minuteman, s
koli je označila pas državne meje ter ob njem patruljirala. ___________________________________
__________________________________________________________________________________________
Zakon iz leta 2006 določa postavitev več kot 1126 novih ograj vzdolž meje, vendar denarja za
ograjo še ni. _____________________________________________________________________________
V naselju Naco je po 11. septembru 2001 vlada ZDA zaprla mejo z Mehiko in promet usmerila
proti vzhodu. ____________________________________________________________________________
˚ Vstavi manjkajoče besede.
Mesta na obeh straneh meje so bila v preteklosti močno povezana. Tak primer sta naselbini
Naco in ______________, ki sta nastali konec ______________ stoletja z odprtjem ______________.
Med mehiško revolucijo sta naselji prehajali iz rok v roke enih in drugih, zaradi nasilja pa je
v ZDA med 1910 in ______________ zakonito pribežalo skoraj ______________ Mehičanov. Na
začetku 20. stoletja so obmejne patrulje preprečevale vstop le prebežnikom iz ______________.
Pritok priseljencev se je močno povečal v 90. letih, po sprejetju severnoameriškega sporazuma
o ______________ trgovini.
˚ Na zemljevidu Severne Amerike označi mejo med Mehiko in ZDA na tistih delih, kjer so ograje že zgrajene. Pomagaj si z zemljevidom na straneh 128 in 129. Ugotovi, kaj je vplivalo na odločitev ZDA, da zgradi ograje najprej na teh območjih.
Dejavnik, ki je vplival na to, kje so se gradile
prve ograje: _______________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
16
˚ Odgovori.
Navedi razloge, zaradi katerih se državljani Mehike nelegalno priseljujejo v ZDA. _____________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Zakaj lahko kljub nenaklonjenosti državljanov, ki zahtevajo večji nadzor meje, nelegalni
priseljenci preživijo in najdejo zaposlitev v ZDA? ___________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Oceni učinkovitost ograj, zidov, ovir in nadzora meje pri preprečevanju nelegalnega
preseljevanja v ZDA. _____________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Američani podpirajo omejevanje priseljevanja v ZDA. Pojasni, zakaj jih graditev zidu kljub
temu spravlja v zadrego. __________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Na kakšen način se preživlja prebivalstvo na mehiški strani meje? ___________________________
__________________________________________________________________________________________
Predlagaj rešitev, ki bi učinkoviteje zaustavljala selitve in ne bi vključevala graditve ograj, zidov
in strogega nadzora meje, na kateri vsako leto umre na stotine ljudi. ________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Pravilno poveži.
_________ Hadrijanov zid a) 180 km
_________ “zelena črta” med turškim in grškim delom Cipra b) 248 km
_________ demilitarizirano območje med Korejama c) 117 km
_________ Berlinski zid č) 5000 km
_________ Kitajski zid d) 155 km
_________ Zahodni breg (pregrada v gradnji) e) 700 km
˚ S problemom nelegalnega priseljevanja se sooča tudi EU. Oceni učinkovitost graditve zidu na mejah EU in predlagaj najboljšo rešitev, ki bo ustavila/zmanjšala priseljevanje v EU.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
17
Delovni list 2 Zidovi na meji
˚ Preberi besedilo na straneh 122–151.
Predstavi rešitve, ki bi učinkoviteje rešile problem nelegalnih selitev v ZDA.
Opiši življenje lokalnega prebivalstva na obeh straneh meje.
Opiši odnos lokalnega prebivalstva in državljanov ZDA do politike graditve zidu in ograj.
Opiši dejavnosti vlade in državljanov ZDA, s katerimi želijo preprečiti ali vsaj zmanjšati priseljevanje.
Napovej trende selitev med Mehiko in ZDA v naslednjih dvajsetih letih.
Primerjaj značilnosti priseljevanja v ZDA v začetku 20. in v začetku 21. stoletja.
Navedi vzroke, zaradi katerih se Mehičani preseljujejo iz Mehike v ZDA.
Primerjaj selitve Mehičanov v ZDA s selitvami v razvite države EU.
Naštej in opiši primere graditve zidov ali ograj v 20. stoletju, s katerimi so preprečili priseljevanje ali izseljevanje prebivalstva.
ZIDOVINA
MEJI
POSTANITE POVERJENIK REVIJE
NATIONAL GEOGRAPHIC
SLOVENIJA
Če na šoli še nimate poverjenika za revijo National Geographic, Vas vabimo, da to postanete.
Vsak mesec boste prejeli to izjemno revijo brezplačno, deležni pa boste tudi drugih ugodnosti.
VSE INFORMACIJE V ZVEZI S POVERJENIŠTVOM IN NAROČILI NA REVIJO SO VAM NA VOLJO
NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 19 22.
Prijave za poverjeništvo revij National Geographic sprejema Matic Karlovšek po telefonu številka 01 513 46 43
ali e-pošti: [email protected].
UGODNOSTI POVERJENIŠTVA
¸ Če zberete do 5 naročnin, Vam bomo poslali darilo, komplet razglednic National Geographica,
¸ za zbranih 6 do 10 naročil boste leto dni brezplačno prejemali en izvod revije National Geographic,
¸ za vsakih dodatnih 10 zbranih naročil boste leto dni brezplačno dobivali še dodaten izvod revije National Geographic; lahko ga boste podarili prijateljem, sodelavcem ali sorodnikom.
KAKO DO REVIJE NATIONAL GEOGRAPHIC ALI IZVODA BREZPLAČNE PRILOGE NG ZA UČITELJE?
• Pokličite brezplačno številko 080 19 22,• izpolnite naročilnico na spletni strani
www.nationalgeographic.si.
