Sredica 3 junij 2008

Kočevar Samo SREDICAGLASILO OBČINE SREDIŠČE OB DRAVIletnik II številka 2 Junij 2008

Poštnina plačana pri pošti 2277 Središče ob Dravi

2 SREDICA – glasilo občine Središče ob Dravi

Jasna Munda, pomočnica odgovorne urednice

S tem vprašanjem me je presenetil sosed. Bilo je ravno pred dvema državnima praznikoma, dnevom upora proti okupatorju in praznikom dela. Nimamo! Rahlo me je zapekla vest. Pred kratkim smo se namreč preselili in na to še niti pomislili nismo. Prej je za izobešanje zastave na hiši poskrbel tast, zdaj pa bomo morali začeti o tem razmišljati sami. Pa smo jo kupili, slovensko zastavo seveda, in jo ob obeh državnih praznikih tudi izobesili.Prav zaradi tega vprašanja sem bila v tistih prazničnih dneh bolj pozorna na to, če so in kje so izobešene zastave v naši občini. Bile so tam, kjer morajo biti, na poslopju občine in na poslopjih oziroma ob njih nekaterih drugih javnih objektov (šola, vrtec, gasilski dom, mejni prehod …). Na stanovanjskih hišah, kjer je zastava tudi lahko izobešena, pa je plapolala le tu in tam. Če bi po tem merila občutek pripadnosti naših občanov Republiki Sloveniji, bi bila razočarana. V Sloveniji imamo Ustavo Republike Slovenije, Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi in uredbe, ki govorijo tudi o zastavi. Pokukala sem vanje in ugotovila tisto, kar moramo ali bi morali poznati kot zavedni državljani. Na primer:

da imamo zastavo Republike Slovenije in slovensko narodno zastavo, da slovenska zastava označuje pripadnost Republiki Sloveniji in je belomodrordeča z grbom, da slovenska narodna zastava označuje pripadnost slovenskemu narodu in je belomodrordeča ter nima grba, da zastavo ob državnih praznikih lahko izobesimo tudi na stanovanjskih hišah in na drugih primernih krajih, da je zastava izobešena ves čas praznikov, če je zastava Republike Slovenije izobešena poleg kakšne druge zastave, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani, izjema je dovoljena ob uradnem obisku voditelja tuje države ali predstavnika mednarodne organizacije, če je zastava Republike Slovenije izobešena skupaj z drugima dvema zastavama, mora biti naša zastava na sredini, če je zastava Republike Slovenije izobešena v vrsti skupaj z več drugimi zastavami, je slovenska zastava na prvem mestu v vrsti, oziroma gledano od spredaj, na levi strani, če je zastava Republike Slovenije izobešena na drogu, morajo biti barve razporejene od zgoraj navzdol po temle vrstnem redu: bela, modra, rdeča; grb mora biti, gledano

od spredaj, na levi strani zastave v levem zgornjem delu, da zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana ali po izgledu neprimerna za uporabo, da zastave ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z javnim redom ali tako, da se krni ugled Republike Slovenije.Kadar izobesimo zastavo z okna je pravilo, da si barve sledijo, gledano od zunaj proti hiši, v naslednjem zaporedju od leve proti desni: belamodrardeča.Slovenska narodna zastava se uporablja od leta 1848, iz časa »narodnega preporoda«, ko so Slovenci določili slovenske barve na podlagi barv iz grba dežele Kranjske. Slovensko državno zastavo je 24. junija 1991 določila slovenska skupščina ter z njo v času tik pred slovensko osamosvojitvijo nadomestila staro zastavo. Tako je Slovenija v novo obdobje vstopila tudi z novimi simboli (grb, zastava, himna), ki odražajo njeno nacionalno identiteto. Pred nami je naslednji državni praznik, 25. junij, dan državnosti. Z izobešanjem zastave bomo ponosno izkazali pripadnost Republiki Sloveniji, priznali lastno samobitnost in pozitiven odnos do svoje zgodovine. Že imate zastavo?

Imate zastavo?

Program prireditev ob občinskem prazniku občine Središče ob Dravi, ki smo ga letos praznovali že štiriinpetdesetič, je bil zelo raznovrsten in bogat. Zaznamovale so ga mnoge kulturne in športne prireditve. Pri pripravi in izvedbi le teh so sodelovala skorajda vsa društva v občini, Osnovna šola Središče ob Dravi, Knjižnica F. K. Meška Ormož, Glasbena šola Ormož, Gimnazija Ormož, in drugi. Praznovanje se je začelo v petek, 4. aprila, z odprtjem razstave likovnega pedagoga in umetnika, sokrajana, Bojana Oberčkala. Zbrane je na odprtju razstave v avli občinske stavbe nagovoril župan, umetnikova dela pa je predstavil likovni kritik Peter Vernik, predsednik Zveze likovnih umetnikov Slovenije in Društva likovnih umetnikov Maribor. V programu je nastopila tudi pevska skupina Jua. Razstavo, ki je bila odprta dobre tri tedne, so si ogledali mnogi obiskovalci od blizu in daleč.Že naslednji dan je Kulturno društvo Obrež pripravilo Folklorni večer, o katerem si lahko preberete več na strani 15.

Na predvečer praznika, v četrtek, 10. aprila, je bila v Sokolani proslava s kulturnim programom in podelitvijo plaket in priznanj. Tudi o tem dogodku smo pripravili krajši prispevek, ki ga najdete na strani 4.V petek, 11. aprila, je bila pri spomeniku žrtvam NOB spominska slovesnost. Navzočim je spregovoril Mišo Krajnc, predstavnik Krajevnega odbora zveze borcev za vrednote NOB. Slovesnost so sklenili učenci OŠ Središče ob Dravi s priložnostnimi pesmimi in recitacijami. V Sokolani pa so se zbrali ta dan na družabnem srečanju v organizaciji Društva upokojencev občani, ki so že dopolnili 70 let. Pozdravil jih je župan, za bogat kulturni program pa so poskrbeli člani pevskega zbora Društva upokojencev in učenci 1. razreda Osnovne šole Središče ob Dravi. Srečanje so nadaljevali povabljenci v prijetnem druženju v pozen popoldan.

Jasna Munda, predsednica Odbora za družbene dejavnosti

54. občinski praznik občine Središče ob Dravi

Nadaljevanje na naslednji strani

SREDICA – glasilo občine Središče ob Dravi 3

V petek, 11. aprila, in v soboto, 12. aprila, si je bilo možno ogledati stalno muzejsko zbirko o NOB.Oba dneva so potekale tudi spremljajoče prireditve ob startu in zaključku 24urne dirke s »hrošči«, ki jo je organiziralo Društvo za ohranjanje kulturne dediščine Hrošč. O tem dogodku z raznovrstnim spremljevalnim programom, v katerega so bila vpeta mnoga društva in osnovna šola, smo vas podrobno informirali s predstavitvenim letakom, ki so ga prejela vsa gospodinjstva v občini. Kako je bilo na sami dirki, smo ob njenem zaključku izvedeli iz prve roke od tekmovalcev, ki bodo za bralce prihodnje številke Sredice mogoče pripravili zanimiv prispevek.Še isto popoldne, v soboto, 12. aprila, so se v Sokolani zbrali udeleženci pohoda po poteh generala Maistra s Koga do Središča. Pohod je organiziralo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo. Kratek kulturni program so izvedli učenci osnovne in glasbene šole.Ljubitelji knjig so se v petek, 18. aprila, zbrali na pravljičnem večeru za odrasle, ki ga je v prostorih osnovne šole pripravila Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. Pravljice za odrasle sta pripovedovali pravljičarki Liljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj ter Zdenka Gajser iz Mariborske knjižnice. Ob koncu sta predstavili tudi knjige, ki jih bodo prebirali predvsem tisti, ki bodo sodelovali v Bralni znački za odrasle. Za prijetno vzdušje pa je poskrbel pianist Thierry Šavora Dinga. Številni navdušeni obiskovalci pa so nova spodbuda organizatorjem, da tovrstne prireditve v Središču pripravijo še večkrat. Mladinsko društvo Obrež je v soboto, 19. aprila, pripravilo že tradicionalni Pokaži kaj znaš. Če niste bili tam, pa vas vseeno zanima, kako je bilo, si preberite prispevek, ki je objavljen na strani 14.Praznovanje občinskega praznika se je izteklo v sredo, 23. aprila, z gledališko predstavo Poslednji mož v izvedbi dijakov Gimnazije Ormož. S prireditvijo smo počastili tudi dan boja proti okupatorju.V počastitev občinskega praznika so potekale tudi številne športne prireditve, ki so bile tekmovalnega ali pa samo rekreacijskega značaja. Organizirali so jih Društvo za telesno vzgojo Partizan, Strelsko društvo, Društvo upokojencev, Rekreacijsko društvo Godeninci in Rekreacijsko društvo Stras. Več o njih izveste iz objavljenih prispevkov v tej številki Sredice.

NAPOVEDUJEMO DOGODKE

– 13. 6. 2008 ob 20. uri – Sokolana – Koncert vokalne skupine Jua

– 16. 6. 2008 ob 17 uri - Vrtec - Zaključna prireditev vrtca

– 22. 6. 2008 ob 14. uri – DTV Partizan – Vaške špor-tne igre

– 23. 6. 2008 ob 19.uri – Sokolana – Zaključna prire-ditev Osnovne šole Središče

– 24. 6. 2008 ob 20. uri – Sokolana – Občinska pro-slava ob dnevu državnosti (nastopa dekliški pev-ski zbor Gimnazije Ormož)

Vseh, ki so se trudili pri pripravi in izvedbi prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, ni mogoče našteti, lahko pa se jim zahvalimo za vložen trud in čestitamo za dobro opravljeno delo. Vsem in vsakemu posebej.Hvala tudi vsem obiskovalcem omenjenih prireditev.

Z odprtja razstave g. Bojana Oberčkala

Polaganje venca žrtvam NOB

Družaben dogodeg starejših občanov

Nadaljevanje s prejšnje strani


Jelka Zidarič Trstenjak, Občinska uprava

Občinska priznanja 2008 Obvestilo občinske uprave občine Središče ob DraviOsrednja prireditev ob 54. občinskem prazniku občine Središče ob

Dravi je bila proslava, ki je, kot običajno, tudi tokrat potekala na predvečer praznika v Sokolani. Slavnostni govornik je bil župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko. Po uvodnem pozdravu je spregovoril o pomenu praznika in čestital občanom. V programu so nastopili člani središke godbe na pihala in učenci OŠ Središče ob Dravi. Rdeča nit kulturnega programa je bila domovinska tematika. Mnogi obiskovalci so bili zadovoljni, ker še niso utonile v pozabo znane melodije partizanskih pesmi, ki so jih nekoč tudi sami ponosno prepevali ali poslušali na priložnostnih proslavah.Vsako leto se na prireditvi na predvečer praznika slovesno podelijo priznanja in plakete občine Središče ob Dravi. To je dogodek, ki pritegne med občani veliko pozornosti. Na predlog Komisije za priznanja in odlikovanja in po sklepu Občinskega sveta so plakete in priznanja občine Središče ob Dravi za leto 2008 prejeli:

zlato plaketo: Rudolf Mlinarič z Grab za dolgoletno aktivno - delo na področju čebelarstva in v krajevni skupnosti,srebrno plaketo: Boris Kočevar iz Središča ob Dravi za dosež- ke na področju ekologije in za promocijo občine,bronasto plaketo: Toni Jelovica iz Središča ob Dravi za večletno - aktivno delo na področju gasilstva in v krajevni skupnosti,priznanje: Franc Majč iz Središča ob Dravi za dolgoletno aktivno delo v Društvu upokojencev in krajevni skupnosti terpriznanje: Rado Marčec iz Središča ob Dravi za večletno aktivno delo v Nogometnem klubu.

Plakete in priznanja je dobitnikom izročil župan občine, aplavz občinstva pa je potrdil, da so šle v prave roke.Slovesnost, ki jo je vodila Natalija Škrinjar z Radia Prlek, se je končala z objavo rezultatov športnih tekmovanj, ki so potekala ob letošnjem občinskem prazniku in s povabilom na prireditve, ki so še sledile.Med obiskovalci osrednje prireditve ob občinskem prazniku naše mlade občine smo pogrešali več tistih, ki so predstavniki različnih društev in organizacij v njej. Saj je to vendar naš praznik, mar ne?

Jasna Munda

Spoštovane občanke in občani Občine Središče ob Dravi,podajamo vam kratko poročilo o delu v letu 2008, s katerim vas obveščamo o sprejetih predpisih, ki veljajo za območje občine Središče ob Dravi, to so

Odlok o kategorizaciji občinskih cest- Odlok o ustanovitvi vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna - šola Središče ob DraviOdlok o proračunu za leto 2008- Odlok o priznanjih občine Središče ob Dravi- Pravilnik o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka- Pravilnik o sofinanciranju dejavnosti turističnih in drugih društev, - ki se ukvarjajo s pospeševanjem turizma. (Prav tako so bila sprejeta merila in kriteriji.)Pravilnik o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kul- turnih dejavnosti in merila ter kriteriji za vrednotenje programov. Sprejet pa je bil tudi letni program kulture v občini Središče ob Dravi za leto 2008Pravilnik o pogojih in merilih za sofinanciranje dejavnosti športnih - programov in drugih športnih aktivnosti. Sprejet pa je bil tudi letni program športa za leto 2008Pravilnik o dodeljevanju enkratne denarne socialne pomoči- Pravilnik o podeljevanju priznanj Občine Središče ob Dravi-

Na 14. redni seji občinskega sveta Občine Središče ob Dravi je bil sprejet tudi Odlok o komunalnem prispevku in Pravilnik o sofinanciranju humanitarnih in drugih organizacij ter Odlok o javnem zavodu za informiranje.Objavljeni so bili razpisi za sofinanciranje dejavnosti društev, ki delujejo na območju občine Središče ob Dravi, na podlagi sprejetih pravilnikov.Za pridobitev sredstev iz skladov se je Občina Središče ob Dravi prijavila na več razpisov, in sicer:

pridobitev sredstev iz razpisa Južna meja za sofinanciranje obnove ceste v Šalovcih; pridobitev sredstev iz III. regionalnega razpisa Razvoj regij, kjer - skupaj z občino Ormož kandidiramo za pridobitev sredstev za obnovo lokalnih cest Loperšice – Šalovci – Vitan;pridobitev sredstev iz razpisa Ministrstva za kulturo za sofinanciranje opreme v Sokolani.

Zaključeni so razpisi za izbiro izvajalca za obnovo čebelarskega doma Grabe,- obnovo kapele v Šalovcih,- popravilo prepusta mosta v Šalovcih,- asfaltiranje ceste v Obrežu (Masten – Horvat).-

Končan je postopek po Zakonu o vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje za 350 vlagateljev. Zaključen je tudi postopek za izplačilo enkratne denarne subvencije za prevoz srednješolcem, kjer je dalo vlogo 62 dijakov in dijakinj. Izdanih je bilo 45 odločb o višini prispevka staršev za plačilo za varstvo v vrtcu.Sprejeti so bili odloki o ustanovitvi javnih zavodov na področju zdravstva, lekarniške dejavnosti, glasbene šole, šole s prilagojenim programom, knjižničarstva. Odloki so bili sprejeti skupaj z občinama Ormož in Sveti Tomaž. Z omenjenimi zavodi so bile prav tako podpisane pogodbe o zagotavljanju sredstev za delovanje zavodov.S tem podajamo informacijo o nalogah, ki se nanašajo na vse občanke in občane občine, in imajo večji skupni pomen, predstavljajo del od 1200 vloženih zadev, ki so bile vložene pri našem organu v letošnjem letu. Nekatere od teh zadev so še v reševanju in bomo o njih poročali v naslednji številki.

G. Rudolf Mlinarič prejema zlato plaketo od župana g. Jurija Borka


Rekonstrukcija in adaptacija Osnovne šoleSredišče ob DraviIdejno zasnovo in pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo in adaptacijo OŠ Središče ob Dravi je v letu 2005 pričela pripravljati občina Ormož. Dve varianti prenove šole in nekaj zamenjanih oken, to je bilo vse, kar nam je bilo namenjeno, kljub večletnim obljubam in odkritemu priznanju, da je OŠ Središče ob Dravi ostala edina neobnovljena OŠ v občini Ormož. Navezava stikov z Ministrstvom za šolstvo in šport in pristojnim ministrom Milanom Zverom ter predstavitev problematike obnove OŠ se je pričela že v letu 2006, še pred lokalnimi volitvami. Takoj po pričetku delovanja naše občine smo nadaljevali s postopkom izdelave ustrezne dokumentacije in uskladitvijo le te z Ministrstvom za šolstvo in šport. Idejna dokumentacija je bila s strani izdelovalca dokumentacije predstavljena tudi vodstvu šole in učiteljskemu zboru, z namenom seznanitve s projektom in možnostjo dajanja pripomb.Objava razpisa sofinanciranja osnovnih šol in vrtcev za leto 2008 je bila objavljena v začetku meseca junija 2007, rok za prijavo pa je bil 29. 6. 2007. Pravočasno nam je uspelo pripraviti vso potrebno dokumentacijo za prijavo in se v zakonitem roku tudi prijaviti. Prijava je obsegala tri sklope:Rekonstrukcija in adaptacija OŠPrizidek k telovadnici prostor za orodjeUreditev kabinetov za potrebe glasbene šoleIzdelovalec dokumentacije je firma ZEU iz Murske Sobote, ki je zaradi razpok v starem delu šole naročila tudi statično poročilo zgradbe, ki predvideva zamenjavo plošče na prvi etaži in statično utrditev zgradbe. Statično poročilo smo v mesecu juliju predložili na Ministrstvo za šolstvo in šport, kot dopolnitev vloge. Naša vloga je bila sprejeta kot popolna, tako da je šla v nadaljnjo obravnavo.Višina investicije je po izdelani dokumentaciji, uskladitvi z ministrstvom, po izdelavi DIIPa (Dokument identifikacije investicijskega projekta) in normativih ministrstva bila ovrednotena na 2.300.000 EUR. V drugi polovici leta 2007 smo pristopili k pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki smo ga v tem času pridobili, in popisom del za javni razpis v primeru pozitivnega sklepa ministrstva. Za pregled stanja pripravljene dokumentacije in možnosti dopolnitev je bila imenovana komisija, ki je na svojih sejah uskladila potrebne spremembe in dopolnitve.Dne 21. 1. 2008 smo z Ministrstva za šolstvo in šport dobili sklep, da je OŠ Središče ob Dravi vključena v program »Sofinanciranja investicij v osnovnem šolstvu« za leto 2008, in sicer v višini 50%. Pozitivni sklep je dobilo 20 projektov od približno 100 prijavljenih v osnovnem šolstvu. Pri višini investicije 2.300.000 EUR pomeni to delež občine pribl. 1.400.000 EUR, saj DDV ni upravičen strošek in ga ministrstvo ne pokriva. Izdelani Investicijski program, ki je poslan v potrditev na Ministrstvo za šolstvo in šport, predvideva financiranje ministrstva v obdobju treh let, delež občine pa v obdobju štirih let.V mesecu januarju in februarju smo pripravili popise del in opreme ter dokončno uskladili projektno dokumentacijo. V mesecu apri

Jurij Borko, županlu je bil izveden javni razpis za celoten projekt, ki bo izveden po fazah. Planirani in razpisani sta dve fazi. Realno je pričakovati, da bomo z obnovitvenimi deli pričeli v mesecu juliju ali avgustu.Prva faza, ki bo izvedena v letu 2008, bo rekonstrukcija in prenova starega dela šole ter povezovalnega dela. Dela bodo opravljena do take faze, da bo zgradba vseljiva. To bo vsekakor največji in najdražji poseg, ki bo trajal predvidoma 4 5 mesecev. V tem času bodo pouk izvajali v novejšem delu šole.Druga faza predvideva prenovo in opremo v preostalem delu šole, izvedli pa bi jo predvidoma v letu 2009. Vsekakor je v drugo fazo potrebno vključiti tudi ureditev okolice šole. Vse se bo izvajalo v okviru planiranih in trenutnih finančnih zmožnosti.Vsekakor bo ta investicija zahtevala veliko aktivnosti in angažiranja, predvsem pa veliko finančnih sredstev, tako s strani občine kot s strani vodstva šole in učiteljskega zbora. Vendar sem prepričan, da bomo investicijo zaključili tako, kot smo si jo zadali, v dobro celotne lokalne skupnosti, posebej pa v dobro naših otrok in tistih, ki tam delajo.

OBVESTILA UREDNIŠKEGA ODBORA

Prispevke za glasilo pošiljajte na naslov: Uredniški odbor, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na urednistvo@sredisceobdravi.si, lahko pa jih oddate tudi v poštni nabiralnik v avli občinske zgradbe.Za naslednjo številko glasila pričakujemo vaše prispevke do 20. avgusta 2008.Vsem avtorjem prispevkov se iskreno zahvaljujemo in si želimo uspešnega sodelovanja tudi v prihodnje, hkrati pa pozivamo vsa društva in organizacije k sprotni pripravi in posredovanju prispevkov o aktivnostih, ki jih izvajajo. Vabimo tudi občanke in občane k pripravi prispevkov za objavo. Obenem pa pozivamo vse pisce prispevkov v prihodnosti, da obvezno navedejo tel. številko, da bi se lahko čim hitreje povezali, če bo morebiti potrebno v besedilu dodatno kaj razjasniti, razložiti, dodati… (npr. nek nerazumljiv izraz, kakšne posebne okoliščine…), da ne bi prihajalo do nepotrebnih zagat na kateri koli strani.Bralce obveščamo, da so pred objavo v glasilu vsi teksti lektorirani. Zaželjeno je, da bi avtorji prispevkov po lektoriranju ponovno pregledali svoj tekst. Prosimo, da ob posredovanju prispevka to željo navedejo. Županu občine Juriju Borku in bralcem se opravičujemo za napako v njegovem prispevku o obisku ministra za gospodar-stvo v prejšnji izdaji glasila. Nelektoriran odstavek se glasi:»Na povabilo predsednika Vlade, g. Janeza Janše, sem se ob 13.30 udeležil skupnega kosila, kateremu je prisostvoval poslanec g. Branko Marinič. V pogovoru smo se dotaknili nekaterih problemov, ki pestijo našo pokrajino in prizade-vanjih Vlade, da z uvedbo pokrajin zmanjša gospodarske in ekonomske razlike.«Vsem reševalcem križanke, ki so poslali pravilna gesla, čestitamo in se zahvaljujemo za sodelovanje. Bon v vrednosti 30 evrov za frizerske storitve v Frizerstvu Žerjav je kot nagrado z žrebanjem dobila Ana Podgorelec, Trška ulica 2, Središče ob Dravi.


Anita Kosec

MED NAMI ŽIVIJOSVOJE ŽIVLJENJE BI V VSAKEM PRIMERU ZAPISAL UMETNOSTISlikar in likovni pedagog Bojan Oberčkal iz Obreža v ormoškem in tudi širšem okolju deluje že štiri desetletja. Kot sam pravi, ga je narava obdarila z več talenti, v življenju ga je veselilo več stvari, zato je imel pri poklicni odločitvi kar nekaj težav. Postati gledališ ki igralec, glasbenik in pevec ali slikar? Postal je slednje.Razstavljal je v raznih krajih po domovini in tujini. S svojimi deli se je predstavljal tako na samostojnih kot tudi skupinskih razsta-vah. Udeležil se je mnogih likovnih kolonij in ex tempor.V okviru letošnjega občinskega praznika v Središču ob Dravi je bila v občinski avli na ogled razstava njegovih petindvajsetih del – prvič v domačem kraju.

Kako se spominjate otroštva?B. Oberčkal: Kljub revščini, v kateri smo živeli v povojnih letih, se zelo rad spominjam otroštva. Na Teznu, takrat je bilo to še predmestje Maribora, sem obiskoval osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Časi pomanjkanja so narekovali čim prej priti do poklica, seveda s čim manj stroški za starše. Šolanje sem zato nadaljeval na grafični šoli v Ljubljani, želja po nadaljnjem izobraževanju pa me je popeljala potem še na učiteljišče. Prvo službeno mesto me je čakalo na eni izmed osnovnih šol v občini Ormož, kjer sem moral odslužiti sicer zelo borno, a pomembno štipendijo, ki sem jo dobival med šolanjem. Takrat sem vzljubil Prlekijo in tukajšnje ljudi tako, da sem ji še zdaj predan.

Kaj kmalu ste vedeli, da bi svoje delo in življenje radi posvetili umetnosti…B. Oberčkal: Imel sem rad svoj pedagoški poklic, vendar so me privlačevale v življenju še druge stvari: gledališka igra, glasba in slikarstvo. Recitiral sem že v osnovni šoli, kot mladenič sem sodeloval v različnih dramskih skupinah, s končano nižjo glasbeno šolo za klarinet pa igral v različnih ansamblih. Zelo rad sem risal že v osnovni in srednji šoli. Verjetno boljše od sošolcev, zato sem risal tudi zanje. Včasih pa je bilo potem tako, da so oni dobili odlično oceno, jaz pa štirico ali celo tri, ker za moj izdelek ni bilo dovolj časa. Pot me je nato po nekaj letih le zanesla v želeno likovno smer. Na Pedagoški akademiji v Mariboru, smer likovna vzgoja, sem

leta 1968 diplomiral. V nepozabnem spominu mi bodo ostali meni zelo dragi profesorji, veliki slikarji in likovni pedagogi, žal že pokojni Maks Kaučič, Lajči Pandur in Slavko Korez.

Kot likovni pedagog in slikar delujete na ormoškem in širšem prleškem področju že več kot 40 let. Kako pomemben je pri slikanju talent? In ali se slikanja lahko naučimo?B. Oberčkal: Prav gotovo je najpomembnejši talent. Ni pa nadarjenost vse. Če hočeš postati slikar, moraš imeti smisel za to dejavnost, poleg tega pa tudi ogromno delati. Če bi nekdo mislil, da se samo usedeš in že slikaš, se krepko moti. Temu ni tako. Potrebno je veliko teoretičnega znanja, še več pa izkušenj, ki si jih nabiraš vse življenje. Delaš, iščeš, se izpopolnjuješ… Ni konca.Zdi se mi, da mi je kot pedagogu tudi uspelo to, kar sem želel. Mnogo mladih ljudi sem pripravil do tega, da so likovno umetnost spoznali in jo vzljubili, jo znajo pravilno vrednotiti… Na to sem ponosen.

Vaše motive jemljete iz narave, ki vas obdaja. Slikate predvsem krajine…Likovna dela, ki sem jih ustvarjal nekoč in jih ustvarjam še danes, so tesno povezana z okoljem, v katerem živim in slikam. Že od nekdaj me je privlačila zanimiva arhitektura starih kmečkih domačij s skednji, vodnjaki… Skoraj pozabljena kmečka orodja in uporabni predmeti so nemalokrat motivika mojih tihožitij. Danes teh ljubkih domačij, ki so tako lepo pristajale v naš ravninski, predvsem pa gričevnat svet, skorajda ni več… Ostali so le risarski, slikarski in fotografski zapisi iz Slovenskih goric. Motive sem iskal vse od Šentilja do Ormoža in Središča.Ob slikanju domačij in tihožitij pa nisem zanemarjal krajine in drugih tematskih področij slikanja. Likovna tehnika, v kateri najpogosteje slikam, je olje na platno, vedno pogosteje pa se izražam tudi s tempero v gvaš tehniki, akvarelu in tudi z akrilom.

Razstavljali ste v raznih krajih domovine in tujine. B. Oberčkal: Še v času nekdanje skupne domovine sem veliko razstavljal v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Razstavljal pa sem tudi v Avstriji in Nemčiji. Moje slike so, lahko bi rekel, mnogokje po svetu. Najbolj se spominjam razstave, še v času bivše Jugoslavije, v Nemčiji. Takrat sem ugotovil, kako cenijo umetnost v tujini. Razstavo so posnele kar tri televizije. In ko sem se vrnil domov? Za razstavo in moje delo je vedel malokdo. Prijetni spomini pa me vežejo tudi na uspešno razstavo na Dunaju. Počaščen sem bil, da so se odprtja razstave udeležili mnogi pomembni gostje, tudi takratni ormoški župan, slovenski veleposlanik v Avstriji in drugi.

V okviru zadnjega občinskega praznika občine Središče ob Dravi je bila v občinski avli prvič na ogled razstava vaših del v domačem kraju. B. Oberčkal: Razstavljal sem v mnogih slovenskih krajih, v Središču ob Dravi pa žal še ne. Predvsem zato, ker ni bilo primernega prostora. Prostor mora biti vsekakor primeren. Likovne razstave ni mogoče postavili v neko halo, razred ali v telovadnico. Odkar je Središče ob Dravi postalo samostojna občina, mislim, da se bodo stvari spremenile na bolje, tudi kar se tega tiče. Župan ima posluh tudi za takšne stvari. Pa s tem ne mislim samo na prostor za likovne razstave, pač pa tudi za manjše, komorne prireditve. Kar pa zadeva občutke ob odprtju razstave v domačem kraju? Občutki so prijetni. Svoje stvaritve lahko pokažeš ljudem, ki so tvoji prijatelji, ljudem, s katerimi se vsakodnevno srečuješ




… Temu primeren je bil tudi odziv ljudi ob odprtju in tudi kasneje, ko so bila dela na ogled.

S svojimi deli ste se predstavljali tako na samostojnih kot tudi skupinskih razstavah. Udeležili ste se mnogih likovnih kolonij in ex tempor. B. Oberčkal: Že v času »Titove Jugoslavije« sem bil »nagrajen« za delo na likovnem področju. Izmed odlikovanj mi je najbolj pri srcu Plaketa Ormoža. Gre za najvišje priznanje občine Ormož, ki sem ga prejel za življenjsko delo na likovnem področju. Po upokojitvi sem skrbel v galeriji Grad v Ormožu za likovno dejavnost, organiziral kar nekaj likovnih kolonij in bil aktiven na raznih področjih kulture.

Letos ste dopolnili 70 let. Kakšni so vaši načrti?B. Oberčkal: Ob tem jubileju želim pripraviti večjo razstavo v Ormožu. Priprave zanjo že potekajo v Muzeju Ormož v sodelovanju s Knjižnico Franca Ksavra Meška v Ormožu. Upam, da se ne bo datum preveč odmaknil…

Bojan Oberčkal je v vseh teh letih ustvaril več sto slik v različnih tehnikah. Točnega števila tudi sam ne ve. Pred leti, ko je pripravljal razstavo likovnih del na Dunaju, je v njegovem ateljeju ogenj uničil precej slik, kar predstavlja nepopravljivo škodo, saj enake slike, kot sam pravi, ni mogoče ponovno ustvariti, le motiv je lahko enak. Vse njegove slike so mu pri srcu, so del njega… Nerad se loči od njih, a se mora vsaj toliko, da pokrije stroške za material.V tem trenutku vodi Bojan Oberčkal priprave za tradicionalno likovno kolonijo – že četrtič zapored, ki bo od 1. avgusta naprej, v sodelovanju z Društvom likovnih umetnikov Maribor, potekala teden dni na Kogu. Bojan Oberčkal je vse življenje dejaven na kulturnem področju v domačem okolju. Predstavili smo ga predvsem kot slikarja. A tudi drugih interesnih področij ni popolnoma zanemaril, saj je dolga leta prepeval v ormoškem oktetu, nastopal pa je tudi kot gledališki in celo filmski igralec. Torej lahko rečemo, da so se mu uresničile – vsaj delno – vse mladostne sanje.

Milena Milosavljevič

V soboto, 3. maja 2008, je v prostorih Občine Središče ob Dravi podžupan Ivan Viher opravil zlato poroko za Ano in Ivana Gavez iz Središča ob Dravi, biserno poroko pa sta sklenila Katarina in Štefan Trstenjak iz Središča ob Dravi.

Biserna in zlata poroka v občini Središče ob Dravi

Zlatoporočenca Ana Gavez, rojena Ivanuša, in Ivan Gavez sta se poročila 3. maja 1958 v Središču ob Dravi.V zakonu sta se jima rodila dva sinova: Ivan in Bojan. Danes ju razveseljujeta dve vnukinji in dva vnuka. Ivan se je izučil za mlinarja v Središču ob Dravi in delal v mlinu pri Zadravcu, upokojil pa se je kot poklicni mlinar v obratu mešalnice Perutnina Ptuj. Anica se je izučila za šiviljo v Obrežu, kjer je nekaj časa tudi delala. Upokojila pa se je kot poklicna šivilja v Krojaštvu Moda Ptuj. Od upokojitve naprej živita Gavezova na svojem domu v Središču ob Dravi.Še vedno se aktivno udeležujeta družabnega življenja v občini in aktivno sodelujeta v Društvu upokojencev. Anica poje tudi v cerkvenem pevskem zboru in pevskem zboru Društva upokojencev Središče.

Bisernoporočenca Katarina in Štefan Trstenjak sta se poročila 2. maja 1948 v Štrigovi na Hrvaškem. V zakonu se jima je rodilo pet hčerk.Leta 1961 sta kupila hišo v Središču ob Dravi in si s svojo družino uredila nov dom. Čeprav je bil Štefan dolga leta zaposlen, Katarina pa je gospodinjila, sta oba večino življenja posvetila kmetovanju in gospodarila na manjši kmetiji. Trstenjakova sta ponosna na svojih deset vnukov in tri pravnuke.Kljub svojim letom še vedno rada poprimeta za vsako delo. Z veseljem se udeležujeta upokojeniških srečanj in izletov. Vesela sta, da sta dočakala zavidanja vredno obletnico čila, zdrava in srečna in da še vedno lahko skrbita sama zase.

Foto: Lazar Foto: Lazar


Teodor Zorko

Postavitev majskega drevesa in Florjanov pohodKot vsako leto smo središki gasilci tudi letos postavljali na trgu v Središču prvomajsko drevo.V veliko pomoč so nam bile pri tem delu pridne roke obreških, ruških, vitanskokogovskih in loperških gasilcev. Pri postavitvi drevesa mora biti poveljujoči pozoren na vsako napačno podporo ali dvig, zato se drevesa ne da dvigniti v petih minutah. Ker je varnost gasilcev in obiskovalcev prireditve najpomembnejša naloga, smo omejili hitrost prometa in preusmerili promet tako, da gledalci in gasilci niso bili ogroženi v času prireditve.Gasilce je nagovoril in pozdravil najprej župan Jurij Borko in nam zaželel uspeh pri delu, brez nezgod, ter se nam tudi zahvalil, da smo se v tako velikem številu zbrali na tej prireditvi.Da smo gasilci strumno dvignili majsko drevo v višino, so gotovo pripomogle melodije naše čudovite središke godbe na pihala, ki je ves čas neumorno igrala in nas s tem bodrila. Vredno je pohvale, da tudi godba sodeluje ob vseh priložnostih in dogodkih, ki kakorkoli promovirajo našo občino in našo skupnost.To je bil seveda le začetek v majske aktivnosti. Že 4. maja praznujemo namreč gasilci našega zavetnika sv. Florjana. Tudi letos smo ga proslavili z mašo v farni cerkvi. Sodelovali sta domači društvi, obreško in središko, ter gostje iz Ruš. Da je bil dogodek bolj opazen, smo pripeljali tudi našo tehniko na Grabe ter omogočili ljudem, da si ogledajo pridobitve obeh gasilskih društev, za katere so tudi sami veliko prostovoljno prispevali. Po maši smo imeli manjšo pogostitev tudi za naše veterane, ki so pred leti veliko naredili in nam omogočili, da njihovo delo lahko nadaljujemo.Da bi sv. Florjana nekako bolje obeležili, smo gasilci organizirali letos prvi pohod po občini za vse občane in goste, ki so hoteli občudovati naše lepo okolje, v katerem živimo. Zbralo se nas je 39, vseh starosti, od 6 do 80 let. Zanimivo je to, da je pot minila hitro, čeprav je bilo veliko prehojenih kilometrov. Zakaj? Ker so se pohoda udeležili tudi upokojenci, ki so nam, mlajšim, na vsakem koraku razlagali, kaj se je tu in tam nekoč dogajalo, kako so ti kraji tedaj izgledali, kako oni vidijo možnost, da bi to okolje obdržali čisto in prijetno za vse ljudi ipd. Hvaležni smo jim za poučne zgodbe in lepe misli. Krenili smo izpred spomenika žrtvam 1. svetovne vojne na Grabah. Pot nas je vodila po cesti skozi Obrež v Šalovce, kjer smo malo postali in se okrepčali s sendviči in pijačo, ki smo jo nekateri neumorno nosili v nahrbtnikih. Od tu naprej je bilo še posebno lepo in prijetno, namreč pot je vodila po gozdu do Godenincev. Škoda za vsakogar, ki še ni videl tega lepega gozda in se po njem sprehodil ter slišal o prigodah z grofico, ki je nekoč imela v lasti ta del zemlje. Druga postaja je bil rekreacijski center v Godenincih, ki smo ga zavzeli za dobre pol ure. Pot nas je vodila potem naprej proti Središču, a smo jo obšli in pod pokopališčem prišli nazaj na Grabe. Čeprav je pohod trajal skupaj štiri ure, verjamem, da je vsem minilo, kot da sta bili le dve uri. Ker so bili udeleženci pohoda zadovoljni, bomo gasilci odslej vsako leto pripravili Florjanov pohod, ki bo postal tradicionalen in hkrati poučen, saj bomo načrtovali različne poti skozi našo prekrasno naravo.

Postavitev majskega drevesa

Gasilska tehnika

Pohod


Tilika Aleksič

Upokojenci spet na izletu

Novo vodstvo Prostovoljnega gasilskega društva SrediščeTeodor Zorko

23. februarja je bil redni občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Središče ob Dravi, na katerem smo gasilci izvolili novo vodstvo, ki bo vodilo in zastopalo člane naslednjih pet let. Novi predsednik PGD Središče ob Dravi sem postal Teodor Zorko in poveljnik Dušan Šavora. Za podpredsednika je izvoljen Aleš Dogša ter za podpoveljnika Damjan Munda in Darko Šavora. V upravnem odboru sodelujejo še naslednji člani: Andreja in Drago Resman, Rozika Veselko, Simon Šavora, Jože Marčec in tajnica Jožica Šavora. Za predsednika nadzornega odbora je izvoljen Branko Veselko, za predsednika disciplinske komisije Franc Škrinjar. Za članstvo v gasilskih vrstah je zadnje čase zaslediti upad zanimanja, zato bomo veliko mero pozornosti namenili mladim, predvsem šolskim otrokom, jim skušali prikazati delo prostovoljnega gasilca ter humano, prostovoljno delo v različnih časih in potrebah.Zadali smo si naloge, ki jih želimo izvesti, in omogočiti članom, da bodo imeli vsak dan odprt gasilski dom. Ob tem bodo vedeli za vsako dogajanje v gasilskem domu in načrtovanjih izven njega. Ker gasilstvo že dolgo ni samo čakanje na alarm (sireno) in organiziranje vaške gasilske veselice, smo pričeli z delom v gasilskem domu, to pomeni čiščenje znotraj in zunaj njega, z načrtovanjem izobraževanja, načrtovanja rednih mesečnih gasilskih vaj, pričeli smo že z vajami mladink in mladincev za gasilska tekmovanja, na katerih so leti pred leti že želi uspehe.

Naše poslanstvo smo razširili tudi na dogajanje ob večjih prireditvah. Pomagali smo društvu Hrošč, da so lahko brez problemov organizirali vožnjo po petih državah, saj smo med časom, ko jih ni bilo, fizično in požarno organizirali stražo v postavljenem šotoru, organizirali smo dežurstvo ob likovni razstavi našega umetnika Bojana Oberčkala v prostorih občinske zgradbe, sodelovali smo pri kulturnem programu pri spomeniku padlih med NOB. Pri vsem tem so sodelovali tudi člani PGD Obrež. Požarno pa smo varovali tudi Sokolano in obiskovalce v njej na občinski proslavi v mesecu aprilu. Nekajkrat smo čistili tudi studence krajanov, saj nam ti lahko ob kakšnem pomanjkanju vode v vodovodnem omrežju tudi kdaj pridejo prav. 15. 4. 2008 smo intervenirali in izčrpali vodo na meddržavnem mejnem prehodu Središče ob Dravi.Pričeli smo s pripravami na gradnjo skladiščnega prostora za orodje in opremo za gasilska tekmovanja, za mize in klopi. Nekaj lesa nam je podarila Lovska družina Središče ob Dravi, nekaj ga bomo pa poiskusili pridobiti od sokrajanov. To bo lesen, večnamenski prostor, ki bo koristil tudi pri različnih prireditvah.Ob tej priložnosti bi želel povabiti vse mlade in odrasle, ki bi želeli sodelovati in soustvarjati v našem društvu in za naš kraj, da nas obiščete ter postanete naš član. Mi in krajani vas potrebujemo.

Spet je mesec maj, za nas, upokojence, mesec, ko se navadno odpravimo na izlet. Tudi tokrat smo si belili glave kdaj, kam … Posebno kam? To je vedno težka izbira. Radi bi nekam, kjer še nismo bili, tudi kaj novega spoznali, vendar ne bi smelo biti preveč naporno. Po posvetovanju članov upravnega odbora društva smo sklenili, da se podamo tokrat v Rezijo in Benečijo, v pokrajini, ki ju še ne poznamo. Sprva nas je skrbelo, da ne bi bil izlet zaradi dolge vožnje premalo zanimiv za naše člane. Pa smo se zmotili. Izleta se je udeležilo 95 upokojencev.V torek, 13. maja, smo se, kljub slabi vremenski napovedi, še skoraj v temi odpravili na pot. Pravijo, da se po jutru dan pozna, torej nam bo vreme naklonjeno, smo modrovali in to se je uresničilo.Pot nas je vodila najprej do Jesenic, kjer se nam je odprl pogled na Mežakljo. V jutranjem soncu so nas spremljale KamniškoSavinjske Alpe, nato Karavanke in Julijske Alpe. V Dovjah pri Mojstrani nam je Aljaž z roko pokazal biser slovenskega gorstva Triglav, ki se je lesketal v soncu, še vedno ves odet s snegom.Po vstopu v Italijo smo se zapeljali po dolinah Bele in Rezije, mimo Trbiža, po Kanalski dolini, mimo Žabnice in Ukve. V domu na Ravenci smo spoznali njihove plese in tudi narečje, ki smo mu z zanimanjem prisluhnili. Pot nas je potem vodila v mesto Čedad. Med sprehodom do Hudičevega mostu na Nadiži smo spoznali preteklost mesta. S tem smo ogled v Italiji zaključili. Po dolini Nadiže smo pot nadaljevali v

Slovenijo po dolini reke Soče. Tudi Mangart nas je pozdravil z vso svojo mogočnostjo. V Mostu na Soči smo se vkrcali na ladjo in odpluli na vožnjo po jezeru. Kapitan Dejan pa je poskrbel za smeh in dobro voljo. Veseli in zadovoljni smo se vrnili na avtobus in se zapeljali proti domu.Bili smo utrujeni, vendar zadovoljni nad vsem, kar smo videli in doživeli. Ali se bomo lahko tudi naslednje leto kam podali, smo se spraševali.


Miran Tušek, Upravni odbor NK Središče

Sindikalni turnir 2008 v organizaciji NK Središče ob Dravi

Rezultati športnih tekmovanj ob očinskem prazniku

Jasna Munda

Strelsko tekmovanje za pokal občineV organizaciji Strelskega društva (SD) Središče ob Dravi je v soboto, 5. aprila 2008, potekalo strelsko tekmovanje s serijsko zračno puško za pokal občine Središče ob Dravi.

Rezultati so bili naslednji:

Ekipno: Posamezniki – člani:1. SD Tovarne sladkorja Ormož 1. Vesna Mele2. SD Središče – mladinci 2. Sašo Prapotnik3. SD Središče – člani 3. Branko Veselko

Posamezniki – mladinci: Posamezniki – pionirji:1. Aleš Medik 1. Tina Novak2. Uroš Čulek 2. Andraž Cverlin3. Žiga Podplatnik 3. Marcela Kolarič

Tekmovanje v vrtnem kegljanju za pokal občineDruštvo upokojencev (DU) Središče ob Dravi je pripravilo v sredo, 9. aprila 2008, tekmovanje v vrtnem kegljanju za pokal občine Središče ob Dravi.


Ekipno – moški:

DU Kog1. DU Središče ob Dravi2. DU Sveti Tomaž3.

Ekipno – ženske:

DU Ormož1. DU Kog2. DU Središče ob Dravi3.

Tekmovanje v balinanju za pokal občine

Rekreacijsko društvo Stras (RD) je pripravilo v soboto, 19. aprila 2008, tekmovanje v balinanju za pokal občine Središče ob Dravi.


RD Stras – moški1. DU Ormož – moški2. DU Središče ob Dravi – moški3. DU Ormož – ženske4. DU Središče ob Dravi – ženske5.

Nogometni klub Središče je 4. 5. 2008 organiziral že tradicionalni Sindikalni turnir v malem nogometu. Na tem turnirju so igrali aktivni igralci v nogometu in rekreativci, ki delajo v podjetjih v okolici. Vse tekme so igrali na travnatem igrišču dvakrat po 12 minut po sistemu 5 + 1. Letos je tekmovalo sedem ekip iz občin Ormož in Središče ob Dravi, in sicer: Carrera Optyl Ormož 1, Carrera Optyl Ormož 2, Center Jurkovič Ormož, Policijska postaja Ormož, Wienerberger Ormož, Evropske železnice, Postaja mejne policije Središče ob Dravi. Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah (A in B). V skupini A je osvojila prvo mesto ekipa Carrera Optyl 1, drugo pa Evropske železnice. V skupini B je prvo mesto osvojila ekipa PMP Središče, drugo pa Wienerberger. Sledile so polfinalne tekme.Polfinale so odigrali tako:Evropske železnice : PMP Središče 3 : 1Wienerberger : Carrera Optyl 1 6 : 2Za tretje mesto : Carrera Optyl 1 : PMP Središče 0 : 0 (2 : 3 po streljanju enajstmetrovk) Za prvo mesto : Winerberger : Evropske železnice 4 : 2Tako je prvič, odkar izvajamo ta turnir (pribl. 8 let), postala zmagovalna ekipa Wienerberger, ki je pokazala največ nogometnega znanja. Čestitamo.Pred finalno tekmo sta ženski ekipi Bar Bolero in Bar Center odigrali eksibicijsko nogometno tekmo. Čeprav rezultat ni bil v ospredju, so dekleta pokazala, da so zelo dobro podkovana v tej igri z žogo. Turnir je privabil v prijaznem vremenu zelo lepo število obiskovalcev, kar je dokaz, da v Središču še vedno radi gledamo dober nogomet.Organizatorji že razmišljajo o turnirju v naslednjem letu. Že sedaj pa vabijo ekipe, da se začnejo pripravljati in trenirati, saj leto hitro mine.

PROŠNJA OTROK

Pse imamo otroci zelo radi. Radi jih imamo vse po vrsti: majhne, velike, dolgodlake, kratkodlake, s pedigrejem ali brez njega. Ne maramo le tistih, ki se nenadzorovano sprehajajo ravno tam, kjer se sprehajamo mi. In da si ne boste mislili, da je takšnih malo. Na poti v šolo jih srečamo vsak dan. Pa to niso ravno majhni in prijazni kužki. Naše prestrašene oči vidijo v njih velikokrat nevarne mrcine. In takšnih psov ne maramo in tudi bojimo se jih. Bojimo se jih tako zelo, da včasih pred njimi tudi zbežimo. Pa nam to čisto nič ne pomaga, ker nas vedno dohitijo. Zgodi se tudi, da nas naenkrat preganjata kar dva. Oziramo se okrog, iščemo pomoč, lastnikov pa nikjer. Očitno jim ni mar, kje se potikajo njihovi ljubljenčki. Ali pa mogoče ne vedo, da psi sodijo na povodec? In da morajo nevarni psi biti opremljeni tudi z nagobčnikom, njihovo domovanje pa ograjeno z vsaj 1,8 m visoko ograjo? Ne želimo si, da jih nekega dne odpeljejo v azil ali usmrtijo. PROSILI bi le, da jih lastniki privežejo ali zaprejo. Ker jih imamo radi. Pse seveda. Učenci osnovne šole


Ivanka Bračič, Lidija Lukman

Aktivnosti DTV PartizanDRUŽENJE TREH GENERACIJOsnovna šola Središče ob Dravi in DTV Partizan Središče sta nas povabila v mesecu maju na DAN DRUŽENJA TREH GENERACIJ. To je vseslovenska akcija, v kateri sodelujejo otroci starši stari starši.Spodbuda za akcijo se je bila porodila po mladinski oddaji ŠPORT ŠPAS. V njej si prizadevajo ozaveščati otroke, mlade in starejše o vrednotah športa, zdravja, ekologije in o pomenu medgeneracijske povezanosti.Pot ob Črncu sta pripravila Majda in Zdravko Nemec. Za lažji prehod čez potok in jarke je bilo potrebno narediti nekaj brvi in urediti nekaj neprehodnega terena. Za dobro pripravljeno pohodno pot se rekreativci lepo zahvaljujemo. Ves čas smo hodili po gozdni poti ob potoku Črnec. Hodili smo dobri dve uri. Aktivnost je bila primerna za zmerne rekreativce.Pohoda se je udeležilo 23 rekreativcev. Najmlajši deček Domen Aleksič je bil star šele sedem mesecev, v maminem naročju je večino poti prespal. Najmlajša deklica Neja Smontara, stara tri leta in pol, je bila ves čas na čelu skupine. Najstarejša udeleženka je bila osemdesetletna Zinka Merkoci. Najštevilčnejša rodbina je štela devet članov, v starosti od 7 mesecev do 64 let.Pohod smo sklenili ob soku, kavici in ob podelitvi skromnih nagrad za udeležence. Gospa Merkocijeva je ob koncu dejala: »Nisem šla zaradi nagrade, ampak zato, da preizkusim svoje moči.«Naslednje leto ste vabljeni tudi vi, vsi, ki želite preizkusiti svoje moči, vsi, ki želite dihati sveži zrak naših gozdov, spremljati Črnec ob vsej njegovi zanimivi vijugasti poti.

ČAJANKA Z VETERANI DTV PARTIZANA SREDIŠČEUpravni odbor DTV Partizan je povabil veterane društva na ČAJANKO. Tako smo nekoč imenovali druženje, ki je bilo v navadi po zimski in letni telovadni akademiji.Nekoč smo na akademiji izvajali najrazličnejše proste vaje, preskoke čez kozo, konja, švedsko skrinjo, vaje na bradlji, drogu, krogih in še kaj.In kaj se je potem dogajalo na čajankah? Jedli smo hrenovko z žemljo, pili čaj, starejši telovadci so smeli poskusiti tudi »vinski čaj«. Nobena čajanka pa ni minila brez plesa. Naše letošnje ČAJANKE se je udeležilo trinajst veteranov. Pripovedovali so o svojih spominih na telovadne ure v SOKOLANI. Leta je bila zanje edini in najlepši kraj za srečanja in rekreiranje. Tu so se spletale mnoge prijateljske in tudi ljubezenske vezi.Prisotni veterani so bili vodniki telovadnih skupin, ki so se izobraževali na tečajih v Ptuju, Mariboru, Ljubljani, Kranjski Gori in drugje. Ob dopoldnevih so poslušali predavanja, popoldne so vadili na orodju. Na koncu tečaja so opravljali izpit, teoretično in praktično. Nihče ni mogel biti vodnik, če ni opravil izpita, so dejali.Telovadci so sodelovali tudi na akademijah v naši okolici: v Ormožu, Ptuju, največkrat v Markovcih, a tudi na Hrvaškem.Leta 1959 so sodelovali na zletu v Beogradu. Hodili so na razna tekmovanja, kjer so pogosto dosegali prva mesta. Ernest Kreutz (»Krajc«) – »Nesta« je povedal: »Moja vaja na drogu je bila: podprijem, sklopka, veletoč, križni veletoč, za seskok pa salto. Rad bi bil še enkrat mlad …« je dodal z nostalgijo. Mnogo lepega, veselega, pa tudi žalostnega, je bilo povedano tega lepega, nedeljskega popoldneva v aprilu. Na ČAJANKO pa bodo še prišli, so rekli.

TURNIRJI ZA POKAL OBČINE Občinski praznik spremljajo tudi pestra športna dogajanja. DTV Partizan Središče ob Dravi pripravlja vrsto let za rekreativce tekmovanja v različnih panogah. Dolgoletno tradicijo smo nadaljevali letos v namiznem tenisu, šahu, košarki.Nedeljsko dopoldne pred praznikom je namenjeno druženju ljubiteljev namiznega tenisa. Pomerili so se moški. Najuspešnejši je bil Sašo Prapotnik, sledil mu je Aleš Šurbek, tretje mesto si je priigral Milan Bratuša. Med ženskami je zmagala Vera Kolarič, drugo mesto je zasedla Anita Novak, tretja je bila Lea Rajh.Šahisti se srečujejo v slaščičarni »Pri Rupertu«. Tekmovali so v dveh kategorijah: otroci in odrasli. Med odraslimi se je zapletlo pri razvrstitvi, saj so se tekmovalci premagovali na način, ki je postavil na prvo mesto tri udeležence. To so Božo Hajec, Drago Marčec in Drago Novak. Otroci so rešili tekmovanje enostavneje. Zmagala je Maja Filipič, drugi je bil Nino Ploh, tretji pa Grega Rubin.Košarkarji so zaigrali prijateljsko tekmo, preživeli aktivne popraznične sobotne ure v telovadnici, v upanju, da se jim bodo prihodnje leto vendarle pridružili ljubitelji košarke v večjem številu.S turnirji za pokale občine Središče se je zaključila tudi zelo uspešna rekreativna sezona v telovadnici. Število rekreativcev se iz leta v leto povečuje, saj se v društvu trudimo, da bi vadečim ponudili čim bolj zanimive vsebine.

PREGLED UDELEŽBE REKREATIVCEV OD DECEMBRA DO FEBRUARJA PO SKUPINAH, ŠTEVILU:

AKTIVNOSTŠT.

UDEL.ŠT.

VADB.POPR.

ŠT.ŽENSKE 137 14 9,8 ŠOLSKI OTROCI 458 17 26,9NAMIZNI TENIS 283 15 18,9MOŠI IN ŽENSKE 165 15 11 BORILNE VEŠČINE 107 12 8,9AEROBIKA 177 13 13,6ŠOL. OTROCI ST. 165 13 12,7PILATES 101 10 10,1OTROCI TELOVADIJO 114 11 10,4KOŠARKA 12 2 6ODBOJKA 45 3 15

11 VADB. SKUPIN + PLESSKUPNO: 1634 udeležencev 125 13

PRIMERJAVA PO LETIHLETO ŠT. UDELEŽ. ŠT. VADB ŠT. SKUPIN POPR. ŠT. UDEL.2008 1634 125 11 13 2007 1546 126 8 12.32006 1107 89 8 12,5

V primerjavi z letom poprej se je število rekreativcev POVEČALO za 88, poprečno število udeležencev na vadbenih urah se giblje vsa leta med 12 in 13, zanimiva pa je razporeditev po skupinah. Letos je bila najštevilčnejša skupina osnovnošolskih otrok (kar 26,9 otrok na vadbeno uro). Zelo dober obisk beležimo pri namiznem tenisu (poprečno 18,9 vadečih pri uri) .


Aktivnosti Rekreacijskega društva Godeninci

AKTIVNOSTI OB TEDNU RDEČEGA KRIŽA

Kviz Širjenje znanj o Rdečem križu in razstava ob 60-letnici Rdečega križa Ormož

Tamara Marčec

Maja Botolin Vaupotič

Ob Trnavi do DravePohodniška pot ob Trnavi do Drave se začenja pri rekreacijskem centru v Godenincih in je od Središča ob Dravi oddaljena približno štiri kilometre. Nanjo smo se podali Godeninčarji in tudi nekaj prebivalcev sosednjih vasic že drugo leto zapored.Na to pot se lahko odpravi vsakdo. Mi smo jo prehodili 20. 4. 2008. Pot je zelo dobro označena s smerokazi in je ni mogoče zgrešiti. Po prvih 500 metrih hoje se na hribu ob potoku Trnava odpre lep pogled na potok, kjer je tudi klopca za počitek. Izmed približno tridesetih prisotnih so nekateri sedli nanjo in si za kratek čas spočili. Pot se nadaljuje proti Prodnicam, tako da prečkamo travnik, gozd in glavno cesto Godeninci – Središče, potem teče po mašni poti v Mladolesu proti Grabam. Ko smo prišli do Grab, smo zavili proti Dravi. Tam nas je že čakala osvežitev in odprl se je pogled na našo reko Dravo. Nazaj pa smo zavili čez Breg po Črni cesti do Prodnic in rekreacijskega centra Godeninci, kjer je sledilo druženje. Kot že rečeno, poda se na pot lahko vsakdo, le kondicija in volja sta potrebni. Našim udeležencem tega ni manjkalo. Pa še vzdušje je bilo odlično. Pot teče po področju, kjer je pestro rastlinstvo, opazujemo pa lahko tudi pisan živalski svet. Območje ob poti je poraslo predvsem z listnatimi gozdovi, ki poudarjajo lepoto pokrajine, povezane s številnimi gozdnimi potmi, mirnimi kotički ipd. V gozdu, ki ga prečkamo, če se podamo na pot ob Trnavi do Drave, najdemo tudi mokrišča, ki so pri nas zelo redka.Ta pot je začrtana za rekreativce, pa tudi za tiste, ki radi opazujejo naravo, živali, ki tu živijo, ter bogato rastlinstvo.

Za praznik dela do Jeruzalema Nekateri občani se za prvi maj odpravijo na morje ali kam drugam na počitnice, nekateri pešačijo na Jeruzalem, okrog dvajset Godeninčarjev pa se je na jeruzalemske hribe podalo s kolesi.

Zbrali smo se okrog devete ure pri Kocjanovih. Kljub muhastemu vremenu! Kolesariti smo pričeli v toplih oblačilih, končali pa z lažjimi. Peljali smo se prek Vitana, prekolesarili Šalovce in na Krčevini naredili prvi postanek za osvežitev. Prečkali smo cesto Ormož – Miklavž in nadaljevali vzpenjajočo se pot, ki vodi do Jeruzalema. Tam smo naredili postanek, da smo se najedli, napili ter spočili. Po polurnem postanku nas je pot peljala do Svetinj, kjer smo se zabavali ob zvokih Veselih Štajerk. Po okrepčilu smo poklepetali in se tudi dodobra nasmejali.Na poti nazaj smo se spet ustavili v Vinskem hramu, kjer smo si privoščili čevapčiče, pijačo in tudi »palenko«.Pot domov nas je peljala proti Miklavžu in na Kajžar, kjer smo si spet privoščili zaslužen počitek ter se okrog pete ure vrnili na prostor Rekreacijskega društva Godeninci, kjer smo za popestritev dneva zaigrali še nogomet in se družili do večernih ur.Skorajda 45 kilometrov smo prekolesarili brez kakršnih koli poškodb, pač pa z veselim druženjem. Prepričani smo, da se nam bo naslednje leto pridružilo še več kolesarjev.

Območno združenje Rdečega križa Ormož (OZ RK Ormož) je 8. maja 2008 ob mednarodnem dnevu Rdečega križa organiziralo kviz na temo Širjenje znanj o Rdečem križu in Rdečem polmesecu za osnovnošolce.Tekmovalo je dvanajst ekip iz šestih osnovnih šol občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Ekipe, sestavljene iz treh učencev, so pokazale izredno veliko znanja o zgodovini gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca, organiziranosti in dejavnostih gibanja, mednarodnem humanitarnem pravu, znaku Rdečega križa, temeljnih načelih gibanja, dejavnostih Rdečega križa Slovenije in OZ RK Ormož. Prvi dve mesti sta zasedli ekipi iz Osnovne šole Ormož, tretje mesto pa učenci iz Osnovne šole Središče ob Dravi. Ostale sodelujoče ekipe so zaostajale za prvimi tremi za minimalno število točk. Udeleženci tekmovanja pred razglasitvijo rezultatov (foto: MBV)

V kulturnem programu, ki je sledil tekmovalnemu delu, so nastopili učenci osnovne šole Stanka Vraza Ormož, temu pa je sledila



Ustanovljeno Konjeniško društvo Središče ob DraviKarmen Kranjčec

razglasitev najuspešnejših ekip in podelitev nagrad ter priznanj vsem udeležencem.Učenci so si, skupaj z mentoricami, ogledali razstavo, postavljeno v avli občine Ormož, ki je letos posvečena 60letnici prve registracije Rdečega križa Ormož v register društev in 10. obletnici delovanja Medobčinske lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Na Rdečem križu Ormož tečejo tudi priprave na poletne počitnice, v katerih bomo organizirali dva tabora. V času od 7. do 11. julija bo potekal 6. raziskovalni tabor, kjer bodo zraven strokovnih delavcev Rdečega križa sodelovali še strokovni delavci Muzeja Ormož in Mladinskega centra Ormož, v času od 28. 7. do 2. 8. pa bo potekal 10. otroški počitniški tabor na Treh kraljih. Informacije o obeh taborih je možno dobiti v pisarni Rdečega križa Ormož ali na telefonski številki 7417050. Pripravljamo pa se tudi na krvodajalsko akcijo, ki bo potekala 28. in 29. julija v prostorih Osnovne šole Ormož. Razstava ob 60-letnici RKS OZ Ormož (foto: MBV)

Že dalj časa smo ljubitelji konj in konjeništva razmišljali o bolj organiziranem delovanju ljubiteljev konj in konjeništva v naši občini.V začetku leta se je sestal iniciativni odbor in odločili smo se, da povabimo vse ljubitelje konj in konjeništva na ustanovni zbor članov.V petek, 29. 3. 2008, smo se zbrali v jedilnici središke osnovne šole in ustanovili Konjeniško društvo Središče ob Dravi. Na ustanovnem zboru članov se nas je zbralo 28 ljubiteljev konj. Izvolili smo organe društva ter sprejeli program dela za leto 2008.Namen in cilji društva so vzpodbujati konjeniško, športno in turistično dejavnost, povezano s konji, in s tem prispevati k razvoju vzreje konj, h konjeniškemu športu in turizmu v naši občini, regiji in naši državi. Za doseganje teh ciljev bodo glavne dejavnosti društva:

Spodbujanje in razvijanje konjeništva in konjerejeSkrb za strokovno izpopolnjevanje članovSpodbujanje konjeniškega športaGojitev ustreznega etičnega odnosa do konj, narave in lastninePrizadevanje za ustrezno strokovno raven dela društvaOrganiziranje vseh vrst konjeniških dejavnosti, jahanja, vožnje z vozovi in s kočijami, konjeniških iger ter družabnih srečanjOrganiziranje strokovnih ekskurzij, ogledov sejmov, razstav in drugih konjeniških prireditevSodelovanje z domačimi in tujimi strokovnjaki s področja dela društvaPrizadevanje za množičnost članstva, predvsem mladihVzgoja članov, predvsem mladine, za konjeniške dejavnosti ter organiziranje šol jahanja

Organiziranje javnih predstavitev društvaIzdajanje društvenega glasilaSodelovanje na prireditvah v občini in širšeSkrb za ustrezno materialno osnovo delovanja društva

Izvoljeni organi društva: predsednik Jurij Dogša, podpredsednik Božo Borko, tajnik Karmen Kranjčec, blagajnik Irena Majcen, upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinska komisija.

Pečat društva :Z veseljem ugotavljamo, da je kar nekaj članov, ki stanujejo izven naše občine, in da šteje društvo že 33 članov. Vse ljubite

lje konjev in konjeništva vljudno vabimo, da se včlanijo v naše društvo.Želimo si čim boljše in aktivno delo našega društva ter sodelovanje s vsemi sorodnimi društvi. Upamo, da bomo z delovanjem Konjeniškega društva Središče ob Dravi popestrili društveno dogajanje v naši občini, obenem pa ponudili še več možnosti za udejstvovanje naših občanov.

Ustanovljeno Konjeniško društvo Središ e ob Dravi Že dalj asa smo ljubitelji konj in konjeništva razmišljali o bolj organiziranem delovanju ljubiteljev konj in konjeništva v naši ob ini. V za etku leta se je sestal iniciativni odbor in odlo ili smo se, da povabimo vse ljubitelje konj in konjeništva na ustanovni zbor lanov. V petek, 29. 3. 2008, smo se zbrali v jedilnici središke osnovne šole in ustanovili Konjeniško društvo Središ e ob Dravi. Na ustanovnem zboru lanov se nas je zbralo 28 ljubiteljev konj. Izvolili smo organe društva ter sprejeli program dela za leto 2008. Namen in cilji društva so vzpodbujati konjeniško, športno in turisti no dejavnost, povezano s konji, in s tem prispevati k razvoju vzreje konj, h konjeniškemu športu in turizmu v naši ob ini, regiji in naši državi. Za doseganje teh ciljev bodo glavne dejavnosti društva: Spodbujanje in razvijanje konjeništva in konjereje Skrb za strokovno izpopolnjevanje lanov Spodbujanje konjeniškega športa Gojitev ustreznega eti nega odnosa do konj, narave in lastnine Prizadevanje za ustrezno strokovno raven dela društva Organiziranje vseh vrst konjeniških dejavnosti, jahanja, vožnje z vozovi in s ko ijami,

konjeniških iger ter družabnih sre anj Organiziranje strokovnih ekskurzij, ogledov sejmov, razstav in drugih konjeniških

prireditev Sodelovanje z doma imi in tujimi strokovnjaki s podro ja dela društva Prizadevanje za množi nost lanstva, predvsem mladih Vzgoja lanov, predvsem mladine, za konjeniške dejavnosti ter organiziranje šol

jahanja Organiziranje javnih predstavitev društva Izdajanje društvenega glasila Sodelovanje na prireditvah v ob ini in širše Skrb za ustrezno materialno osnovo delovanja društva

Izvoljeni organi društva: predsednik Jurij Dogša, podpredsednik Božo Borko, tajnik Karmen Kranj ec, blagajnik Irena Majcen, upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinska komisija. Pe at društva : Z veseljem ugotavljamo, da je kar nekaj lanov, ki stanujejo izven naše ob ine, in da šteje društvo že 33 lanov. Vse ljubitelje konjev in konjeništva vljudno vabimo, da se v lanijo v naše društvo.



Denis Trstenjak, predsednik MDO

Tradicionalni »Pokaži kaj znaš«Mladinsko društvo Obrež je tudi letos organiziralo tradicionalni »Pokaži kaj znaš«, ki je potekal 19. 4. 2008 ob 20. uri v Domu kulture v Obrežu.Letos se je prijavilo rekordno število tekmovalcev, zato smo bili prisiljeni izvesti avdicijo, tako da je prireditev potekala v dveh delih.Avdicijo smo izvedli v petek, in sicer za kategorijo vokalistov, tu je namreč bilo število prijavljenih največje, kar dvajset. Na finalni večer se je uvrstila dobra polovica leteh. Glavni del prireditve je potekal v soboto, in sicer so se nastopajoči pomerili v štirih kategorijah: VOKALISTI, INSTRUMENTALISTI, PLESALCI TER BENDI.Med najboljšimi je tudi letos izbirala strokovna komisija v sestavi: Branko Panič, Vladimir Krničar, Silva Marčec ter Lucija Pocrnja. Komisija je ocenjevala tako v petek kot tudi v soboto.

Nagrade po kategorijah so osvojili naslednji:

VOKALISTI: 1. mesto: Sara Vugrinec 2. mesto: Marko Horvat3. mesto: Maruša Mohorko

Pevke in pevci ljubiteljskih odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin so se letos predstavili na pregledni letni reviji v Središču ob Dravi. V Sokolano je, kljub lepemu sobotnemu večeru, ki je vabil bolj v naravo, prišlo lepo število obiskovalcev. Na reviji so nastopili: Mešani pevski zbor Društva upokojencev Zarja Kog zborovodkinja Darja Žganec Horvat, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ivanjkovci zborovodja Jože Barin Turica, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Središče ob Dravi zborovodkinja Dragica Cvetko, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Velika Nedelja zborovodkinja Renata Horvat, Moški pevski zbor Dobrava zborovodja Jože Barin Turica, Ormoški oktet umetniški vodja Jože Barin Turica, Ženska vokalna skupina Jua Središče ob Dravi umetniška vodja Lucija Pocrnja, Ženski

pevski zbor Okarina zborovodkinja Zlatka Puklavec Banjanin, Miklavževski oktet umetniški vodja Leon Lah.Letos smo pogrešali dva zbora, ki sicer redno delujeta in sta oba imela v lanskem letu okrogle obletnice: Moški pevski zbor Ivanjkovci in Mešani pevski zbor Kapljica. Mogoče bi pomislili, da jim je po napornih pripravah za izredno uspešne jubilejne koncerte nekoliko zmanjkalo energije, kar ne bi bilo neobičajno. Toda v obeh zborih zagotavljajo, da so težave čisto življenjske narave in da jih bomo ob letu ponovno slišali. Dekliška komorna skupina OŠ Tomaž pri Ormožu, ki deluje kot samostojna skupina, pa se je odločila, da počaka še kakšno leto.

BEND (tekmovala sta samo dva):1. mesto: Ansambel Modri zaklad

INSTRUMENTALISTI:1. mesto: Božidar Štiberc 2. mesto: Domen Zadravec 3. mesto: Žiga Rajh

PLESALCI:1. mesto: Plesna skupina Frajerji2. mesto: Plesna skupina Lil' devils3. mesto: Anja Miško

Vsem nastopajočim še enkrat čestitamo. Tisti, ki pa letos nagrade niste osvojili, pa lepo vabljeni, da se spet pokažete prihodnje leto!Po končanem uradnem delu je sledila zabava z ansamblom »KOŠTRUNI« vse do jutranjih ur. Upamo, da ste se imeli lepo, obenem pa se vam zahvaljujemo za tako množičen obisk naše prireditve ter vas vljudno vabimo, da naslednje leto spet pridete.Še enkrat bi se rad iskreno zahvalil vsem sponzorjem ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri izpeljavi naše prireditve.Vsi, ki bi si želeli našo prireditev ponovno ogledati, je na voljo DVD posnetek, pa tudi fotografije. Za informacije pokličite 031/482812 (Denis).

OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH VOKALNIH SKUPIN V SREDIŠČU OB DRAVI

Tomaž Bolcar



Strokovni spremljevalec pevske revije je bil mag. Ivan Vrbančič, ki ga zborovski krog dobro pozna. Nekateri med zborovodji so bili tudi njegovi študentje na Pedagoški fakulteti ali pa so ga spoznali kot dolgoletnega spremljevalca otroških in mladinskih pevskih revij. V razgovoru je zborovodkinjam in zborovodjem čestital za nastope in opozoril na nekatere probleme, ki jih lahko rešijo s pravilnimi pristopi na vajah. V pisni oceni, ki jo bodo dobili posamezni zbori, bodo ti nasveti specifični za vsak zbor in prav gotovo v pomoč pri nadaljnjem delu. Sicer pa je menil, da so zborovodje svoje delo opravili dobro, glede na pogoje, v katerih delujejo.V primerjavi z udeležbo zborov na revijah v preteklih letih ugotavljamo, da je udeležba v povprečju enaka. Nove skupine, z izjemo šolske pri Svetem Tomažu, ne nastajajo. Tam, kjer bi bilo dovolj interesa, imajo težave z iskanjem novih zborovodij. Na odru pa videvamo vedno manjše skupine. Viden je upad članstva pri večini skupin. Poleg že omenjenega problema zborovodij je vzrokov verjetno še več. Nekaj bi jih pevci našli tudi pri sebi. Iskanje novih članov se praviloma ne začne takrat, ko jih je že premalo, ampak takrat, ko jih je dovolj. Tudi s širjenjem priljubljenosti zborovskega petja. Naklonjenosti zborovskemu petju bi bilo več tudi med potencialnimi bodočimi pevci, če bi med obiskovalci otroških in mladinskih revij ter samostojnih zborovskih koncertov bilo več pevcev. Tako pa v glavnem opazimo le starše. Težko je pričakovati obisk na lastnih nastopih in misliti, da se nam bodo drugi pridružili, če nismo pripravljeni prisluhniti tudi drugim. Tu je kronično pomanjkanje časa le slab izgovor. Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ormož, je bil, kot vsa leta doslej, organizator srečanja. V Središču ob Dravi so nam prijazno priskočili na pomoč učenci, učitelji, ravnatelj in delavci šole, posebej pa izkušena zborovodkinja in organizatorica pevskih prireditev Dragica Cvetko.


Nedelja je. Zunaj se že rahlo mrači, ko večina poseda pred televizijo ali se vrača z obiska. Jaz in še kakšnih dvajset nepopravljivih pa že vsaj deset minut zamujamo na folklorne vaje. Počasi se zbiramo, kot zgleda, nikomur ni najbolj do plesanja…Ampak Silva je, kot vedno, polna energije in tako smo zopet na odru, kjer vadimo novo postavitev. Še bolj se moramo potruditi, pravi, kajti čaka nas nastop pred domačimi. In harmonika znova zaigra …Sobota, 5. april 08, dopoldne. Ženske lupimo čebulo. Tilika nam bo za večerjo skuhala golaž. Tonček in mladinci kurijo v pečeh, da gostov zvečer ne bo zeblo. Večer se bliža. Ravno smo končali s krašenjem odra, ko se pripeljejo naši gostje s Ponikve. Takoj opazimo, da so veseli ljudje.Starši so pripeljali »peričice«, ljudske pevke so prišle s polnimi cekarji dobrot, mi pa smo že vsi živčni, pa ne vem zakaj, če pa ozvočenje dela (Hvala, Jožek!), fotografije se prikazujejo na velikem zaslonu (Stanko, super ste to naredili!), voditeljici pa itak vse obvladata (Bravo, Nina in Tajana!).Skrajni čas, da pričnemo s programom, ker že malo zamujamo. Najprej je na vrsti Tajana, ki pred polno dvorano predstavi utrinke z nastopa v Turčiji. Potem se mladinska folklorna skupina predstavi v živo. Na svoj nastop pa že nestrpno čakajo najmlajše »peričice«, da pokažejo, kaj znajo. Za njimi so na vrsti ljudske pevke, ki skrbijo, da ljudsko petje v naših krajih ne bo izumrlo. Gostje s Ponikve zaplešejo belokranjske in koroške plese. Mi, torej odrasla folklorna skupina, pa se predstavimo z obreškimi plesi. Na koncu programa smo nagrajeni z velikim aplavzom, gostje odhajajo domov zadovoljni, ampak Folklorni večer še ni končan. Sledi večerja, klepet z našimi novimi prijatelji in seveda ples. Razidemo se utrujeni, vendar veseli, da je uspelo.Zopet je nedelja. Zunaj sije sonce, ravno prav za kakšen sprehod. Ampak jaz in mojih dvajset prijateljev s folklore se zopet zbiramo pri Domu kulture, da pospravimo za sabo. Dobro je bilo, se vsi strinjamo, Silva pa že razmišlja, kako bo Folklorni večer zgledal naslednje leto…

P.S.: Droga Kolinska, Agrar, Oljarna Središče ob Dravi, OŠ Središče ob Dravi in Ortrade, hvala za vašo pomoč!

Za odromLidija Rakuša

DU Središče

Skupina Jua

Miklavški oktet


DRUGI PAR ŠTORKELJ PRI NAS

SOSED SOSEDU SOSEDJurij Dogša Samo Žerjav

Štorklje spadajo v razred ptičev (Aves), red močvirnikov (Ciconiiformes) in družino Ciconiidae. Za belo štorkljo (Ciconia ciconia) so značilne dolge oranžne noge, dolg vrat in dolg krepak kljun.Živijo v večini toplejših krajev sveta, vendar v bolj suhih področjih kot njim sorodne čaplje, žličarke in ibisi. V Sloveniji jih gnezdi okrog 230 parov. Štorklje so neme in se sporazumevajo s klopotanjem s kljuni. Prehranjujejo se z žabami, ribami, žuželkami, deževniki in drobnimi pticami ali sesalci. So selivke. Štorklje so jadralci, kar pomeni, da pri letenju izkoriščajo gibanje toplotnih zračnih tokov in s tem prihranijo precej energije. Dolgo je veljalo prepričanje, da so monogamne, vendar pa to drži le do neke mere. Tudi na svoja gnezda niso popolnoma vezane.V zahodni kulturi je štorklja simbol rojstva, prinašalka sreče in blaginje. Vsakdo od nas je gotovo že videl sliko ali fotografijo štorklje, ki v kljunu nosi v culici otroka. V viktorijanskem času so namreč iz moralnih razlogov starši otrokom, na vprašanja od kod so se vzeli, odgovarjali, da jih je prinesla štorklja.V Središču ob Dravi že nekaj let zapored gnezdi par štorkelj na elek tričnem drogu pred hišo Branka Žerjava (pri kapeli). Tam štorklje vsako leto tudi zvalijo mladiče.Na koncu lanskega aprila, pa si je pričela štorklja delati gnezdo na električnem drogu pri spomeniku na Grabah. Ob pomoči svojega partnerja, ki se ji je kmalu pridružil, in sosedov je zraslo lepo gnezdo. A par se je očitno srečal prepozno, da bi imel že v lanskem letu mladiče. V jeseni sta se odselili in nekateri opazovalci smo nestrpno čakali letošnje pomladi, ali se bodo vrnile. V drugi polovici aprila, natančneje 21. aprila, se je vrnila štorklja v središko gnezdo, teden dni kasneje pa, na naše veselje, še v grablensko. Oba para sta pridno urejala in dogradila svoja velika gnezda in te dni smo že dobili mladiče. Naš kraj je zato lepši in bogatejši. Verjemimo, da so štorklje s seboj prinesle tudi več sreče in blaginje za naše ljudi.

Preden začnete s prebiranjem tega zapisa, si lahko vzamete v roke kakšen atlas, zemljevid ali kaj podobnega in si natančno ogledate lego naše mlade občine Središče ob Dravi. Z vzhodne in južne strani smo obkroženi s Hrvaško. Predstavljamo nekakšen goltanec kokoši, če si Slovenijo predstavljamo v obliki te živali. Smo, kjer smo, s to obrobno vlogo se bo, hočešnočeš, treba sprijazniti.Meja je zelo nehvaležna stvar, še posebno velja to za naše območje od tega leta dalje, ko je Slovenija vstopila v t.i. območje Schengena. Fizična meja med nami in sosednjim Medžimurjem, kot delom Hrvaške, države izven EU, še nikoli ni bila tako trdna. Prestopi meje na obeh mejnih prehodih na našem območju so strožji, kot je to veljalo do lani. Porušeni so bili nekateri manjši mos tovi na mejnih potokih Trnava in Šantavec, postavljene zapornice, policijske patrulje so se namnožile, itd. Dokler Hrvaška ne vstopi v Evropsko unijo, se sprememb na tem področju ne gre nadejati.Ponavadi se s strožjo fizično mejo povečajo tudi meje v glavah. Od leta 1991 dalje fizična meja med Slovenijo in Hrvaško povzroča tudi na našem območju vse manj stikov z Medžimurjem, Zagorjem, Varaždinom. Pogosto poročanje medijev o novih in novih incidentih na meji, predvsem v Istri, v nas utrjujeta lažno prepričanje, da Slovenci in Hrvatje nikoli nismo bili in nikoli ne bomo zmožni biti dobri sosedje. A vezi, ki so se stoletja tkale med prebivalci tik ob meji, na obeh straneh, so trdnejše, kot nas prepričujejo nekateri politiki. To še posebej velja za območje, kot je Središče in okolica. Sorodnost narečij, običajev, načina življenja, je odličen kapital za to, da po vstopu Hrvaške v EU, oziroma odstranitvi fizične meje, zaživimo normalno življenje s sosedi, kot so ga živeli naši starši, pa naj bo to v obliki sodelovanja med društvi ali lokalnimi oblastmi, nakupovanja v Čakovcu in Varaždinu ali pa pohajkovanja po »zabavah« v Macincu, Hraščanu ali Petrijancu.Na koncu velja omeniti dva dogodka, na katerih temelji avtorjev optimizem. Predlani je namreč nogometni Klub Preseka slavil 25letnico. Kot nasprotnika si je za ta lep jubilej izbral NK Središče ob Dravi. Prireditelji so izobesili hrvaško in slovensko zastavo, na koncu pa so bili vsi člani naše odprave (okrog 40 ljudi) priča izrednega gostoljubja domačinov (zastonj hrana in pijača). Pred meseci so naši nogometaši gostovali v Trnovcu; po sreči sem ujel pogovor med domačim romskim dečkom in predstavnikom NK Trnovec. Na vprašanje dečka: »Stric, šteri so naši?« je omenjeni gospod odgovoril: »Oboji so naši, črleni so s Trnovca, zeleni pa s Srdišča«.

Slika prikazuje par štorkelj v gnezdu na Grabah. Sestavila: Polona Filipič

REBUSI

1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 6

___ ___ ___ ___ ___ ___ ___

1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___

72 A = E 1 2 3 4 5 6 E = I 1 2 3 4 5 6 7 ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ Sestavila: Polona Filipi


Polona Perger

NAJPISANKA 2008

Ekološki kotičekFranc Krnjak

Turistično društvo Središče ob Dravi je letos že tretjič pripravilo razstavo ob velikonočnih praznikih. Toda tokrat je ob razstavi potekalo tudi tekmovanje za najlepšo pisanko. Svoje izdelke je predstavilo kar nekaj pridnih ustvarjalcev iz domače občine, pa tudi od drugod. Tekmovanje je potekalo v štirih kategorijah: tradicionalna pisanka (pisanke, kot so jih izdelovale naše babice), sodobna pisanka (novi trendi v izdelavi pisank), posebej izvirna pisanka in otroška pisanka.V kategoriji otroških pisank so tekmovali: skupina Sončnice iz vrtca Središče ob Dravi, učenci 1., 2., 3. in 5. razreda OŠ Središče ob Dravi, učenci OŠ Stanka Vraza Ormož, učenci OŠ Olge Meglič Ptuj, Ivo Podgorelec z Grab, Valentina Janžekovič iz Središča ter Evelin in Rebeka Malec iz Šalovcev.V ostalih treh kategorijah pa so sodelovali tako posamezniki kot turistična društva. Našo razstavo so popestrili: Vesna in Zvonko Mikša iz Dornave s pisankami iz papirja in cvetja, Jurij Leiberg iz Turističnega društva Zgornja Kungota s praskanko, Marta Rižnar iz Obreža s pisanko iz marjetic, Klavdija Žuman iz Ormoža z ročno poslikanimi pisankami, Polona Perger z Grab z velikonočnim okrasjem iz ličja, Anka Podgorelec z Grab z okvačkanim nojevim jajcem, Mateja Žerjav z Grab s pisankami, okrašenimi s fimo maso, Vesna Žerjav z Grab in Slava Mišvelj iz Kamnika z »artičoka« pisankami, Ivanka Bračič iz Središča in Marija Vidovič z Grab s pisankami, okrašenimi z rdečo čebulo in peteršiljem, Magdalena Turk iz Turističnega društva Slovenska Bistrica, Marjana Zurunič iz Ljubljane s pisankami iz testa, Turistično društvo Pragersko, Turistično društvo Mislinja, Kulturno društvo Miklavž s kvačkanimi pisankami in Turistično društvo Kidričevo s pisankami, okrašenimi z različnim naravnim materialom in s semeni.

Ormoža. Posebna nagrada za izvirnost je šla Marti Rižnar iz Obreža, pri otroški pisanki pa so se najbolje odrezali učenci 2. razreda OŠ Središče ob Dravi.Razstava je bila dobro obiskana, so pa prednjačili obiskovalci od drugod. Želeli pa bi si seveda več domačega občinstva, kateremu je bila razstava v prvi vrsti tudi namenjena, saj takšne prireditve prispevajo k oživljanju kraja in nekoliko drugačnemu medsebojnemu druženju. Je pa pohvalno, da je na razstavi sodelovalo in jo tudi obiskalo kar nekaj ljudi iz bolj oddaljenih krajev. Tako širok in pester izbor razstavljavcev namreč priča o vezeh, ki so se spletle s člani drugih turističnih društev in o uspešnem in plodnem sodelovanju naših aktivnih članic in članov Turističnega društva Središče ob Dravi.

Vsem sodelujočim se še enkrat najlepše zahvaljujemo.

Kje se nahaja to odlagališče?

Odgovor pošljite na naslov uredništva do 10. julija 2008. Izžrebani pravilni odgovor bo nagrajen s knjižno nagrado.

Kriteriji za ocenjevanje so bili: tehnika izdelave, estetski videz in izvirnost. Strokovna žirija v sestavi Jasne Munda, Zdenke Dogša, Danice Perger, Marije Vidovič in Sama Žerjava je imela kar težko delo, da je med domiselno izdelanimi pisankami izbrala zmagovalce. Na koncu so se vendarle odločili, da prvo mesto v kategoriji tradicionalna pisanka dodelijo Juriju Leitbergu iz Turističnega društva Kungota. Pri sodobni pisanki je zmago slavila Klavdija Žuman iz


POHANA AGACIJA PO JACINSKO, BEZGOF SOK, GLIHTAK PO JACINSKO

SREDIŠKA »BODEČA NEŽA«

Samo Žerjav

Samo Žerjav

Čas, gdo začnejo po vesi vuliti vrtne kosilnice, je tüdi čas, gdo začneta na vejko cvesti tüdi dve stvori, ki nas f totem članki najbol zanimata – agacija pa bezg.

Starejši bralci se zagotovo spomnite oddaje na TV Slovenija, namenjene turizmu, v kateri je Drago Bulc podeljeval »bodeže neže«. Šlo je za črne točke v turističnih krajih, ki kličejo po obnovi ipd. Česa podobnega v naši mladi občini ni bilo težko najti.Začnimo takole. Peščica košarkaških zanesenjakov se je letos po neuspelem občinskem košarkaškem turnirju spraševala, zakaj Središčanov košarka ne pritegne več tako kot nekdaj. Vzrokov je seveda več. Vsekakor pa se eden izmed pomembnejših skriva v propadajočem košarkaškem igrišču pred Sokolano.

AgacijaTo je drevo, ki ponavodi rose kre šume. Za fse tiste, ki ste gor rasli ke v mesti al pa za ove, ki že dugo neste bili ke na špranceri, vom prilogam spodjo sliko. Polek mehkoga lesa pa oštroga trja (treba malo paziti pri nabiraji; fsakšo leto treba eno por lüdi zavolo toga f špitol odpelati) je aga

pa tak lehko neki f hladnem pa temnem placi čoka na žejne gute, doklič ga pač ne sfali (bojše) al pa se ne pokvori (slabše).Te pa bog žegnej, pa na zdrovje!P.s. : Jacina je del Obrža.

cija znona tüdi po dišečih cvetih, ki se dojo spohati. Gdo pa so spohani, pa se denejo v vüsta, malo premelejo, te pa pogutnejo. Zaj pa recept:Se provi, za 25 pohanih agacij (za sredje lačnoga človeka) trebamo:

25 cvetof agacije – žlica cükra- dobra 2 deci mleka – 3 žučoke- dobrih 20 dek mele – sneg s treh beljokof - malo soli – olje al pa most-

Mleko moreš zmejšati z meloj, pa žüčoki, dati kcoj cüker (za Srjance = cukor) pa sol, te pa še zmejšati trdi sneg z beljokof. Te treba agacijo malo splaviti (ke odidejo boci pa drügo vragovje dol), pa odciditi. Nazodje moreš vsakši cvet ekstra namočiti v toto naprovleno maso, ga djati v vročo olje (al pa most), pa počakati tak dugo, doklič ne grota fejst žuto. Potli se gor dene še cüker in te je to to. Keri mo malo slabše zobe al pa jih mo joko malo, naj dene kcoj malo več jajc pa malo meje mele. Na konci je treba povedati še to, ka se malo trši štinglci od agacije ne gutajo, pač pa se devlejo sproti vün – tejko, ke te znali, ka se ne bi deno keri zagutjo!

BezgGdo se nam agacija začne v vüstah phati, je pometno meti pri roki bezgof sok. Bezg je takši malo jakši grm, ponavodi se nastovla sunci kre šume al pa sred kakšoga malo vekšoga šamotija. Najlepši cveti so malo više, zoto je vredi pri hiži meti kakšoga vekšoga deda. Za bole mestne lüdi je odspoder slika.Nabrone cvete (s 30 cvetof dojde vün 4 al pa 5 litrof soka) je treba djati 30 vür namokat. Nücate še:

3 kile cükra- 3 litre vode- 7 dek citronske kisline-

Gdo se cveti namočijo, se jih odcidi, dene kcoj še cüker pa preküha. Počakati treba, ka se stvor ohladi, komaj te se dene notri kislina, pa vredi premejša. Najbojše je, ka se sok natoči v glaže, dobro zadela,

Mladih, ki bi metali na koš, je iz leta v leto manj. Pred kratkim so ostali brez enega koša. Tisti, ki je ostal, pa je v takšnem stanju, da je gibanje pod njim nevarno. Da o grobi asfaltni podlagi, s katero se je srečalo že marsikatero koleno, niti ne govorim. Trenutno je Središče zagotovo največji kraj v Sloveniji, ki nima urejenega zunanjega košarkaškega igrišča. Preselitev nogometnega igrišča izpred Sokolane na lokacijo pod Gradiščem je mnoge sicer presenetila, ampak jo je treba oceniti pohvalno. Na košarkaške zanesenjake, ki bi se radi v pomladnih in poletnih večerih spotili pod košema, pa se je pozabilo. V imenu vseh mladih odgovorne naprošam, da kaj storijo za razrešitev tega problema.


Zlatka Marčec

Preventivno cepljenje deklet proti raku materničnega vratu Ginekolog dr. Milan Lukman je podal pobudo, da bi tudi občina Središče ob Dravi sofinancirala preventivno cepljenje deklet proti raku na materničnem vratu. Občina podpira to pobudo in namerava vsako leto sofinancirati preventivno cepljenje za eno generacijo deklet.Odločitev za preventivno cepljenje je prostovoljna. Z namenom, da bi se seznanili z možnostmi, ki se odpirajo našim dekletom, je Osnovna šola Središče ob Dravi 20. maja 2008 organizirala predavanje za starše in učenke 7., 8., in 9. razreda. Predavala je dr. Špela Smrkolj, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in je članica Strokovnega sveta Društva za boj proti okužbam s HPV in raku materničnega vratu – KALA. Potrudila se je, da je tematiko predstavila nepristransko, na objektiven, zares enostaven in razumljiv način. Prisotnim je razdelila tudi zloženke z informacijami o sami bolezni, povzročitelju in seveda velikem dosežku na tem področju možnosti preventivnega cepljenja. Svetovalna delavka Jasna Munda pa je predstavila

nadaljnje korake pri seznanjanju staršev in učenk naše šole ter pristopu k cepljenju. Naj povzamem le nekaj dejstev, ki nam zares lahko dajo misliti: rak materničnega vratu je najpogostejši rak v starostni skupini žensk med 20. in 34. letom starosti. Na svetu vsaki dve minuti umre ena ženska za posledicami te bolezni, v Sloveniji vsako leto 50 60 žensk. Cepljenje proti virusom, ki so povzročitelji raka materničnega vratu, pomeni prelomnico v zdravstvu. Naj pomeni tudi prelomnico v našem zavedanju odgovornosti, ki jo imamo matere do sebe in svojih otrok. Prisluhnimo, udeležujmo se izobraževanj, predavanj, preberimo in ukrepajmo, ko še ni prepozno. Na predavanju nas je bilo malo, dobili pa smo zares veliko – ne le informacij, ampak tudi snovi za razmislek. Pobuda za sofinanciranje cepljenja in izvedba predavanja zasluži vso pohvalo. Vsem, ki želite izvedeti več o tej pereči in hkrati aktualni tematiki, je na razpolago spletna stran Društva za boj proti okužbam s HPV in raku materničnega vratu KALA: www.kala.si.

V Ljubljano, v parlament!Tinkara Marčec, učenka 8. razreda

Zgodaj zjutraj 10. marca 2008 smo se Polona Filipič predstavnica učencev občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, Jasna Munda mentorica otroškega parlamenta in jaz, kot novinarka, odpravile v Ljubljano na 18. Nacionalni otroški parlament, ki je potekal pod naslovom Zabava in prosti čas mladih.Sejno dvorano slovenskega parlamenta, kjer zaseda državni zbor, so za en dan v letu zasedli otroci. Letos se je zbralo kar sto parlamentarcev. Učenci novinarji in mentorji pa smo dogajanje opazovali z balkona. Otroški parlament se je začel s pozdravnimi nagovori. Prvi nas je nagovoril predsednik državnega zbora France Cukjati, potem predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije Franc Hočevar, veleposlanica Združenih držav Amerike Maryruth Coleman, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Šverc, ter podpredsednik državnega zbora Sašo Peče. Nato smo prisluhnili povzetku poročil o uresničevanju predlogov, stališč in mnenj 17. otroškega parlamenta, ki je potekal pod naslovom Naše mnenje o devetletki. Sledilo je delo v delavnicah. Parlamentarci in »obiskovalci« smo se razdelili v štiri skupine. Vsaka skupina je imela svojo temo za razgovor, ki so bile: Ovire za kakovostno preživljanje prostega časa, Vplivi družbe na naš prosti čas, Kako se mladi zabavamo in kako je za to poskrbljeno ter Vpliv sodobnih tehnologij na preživljanje prostega časa. Vsaka skupina je ob koncu delavnic pripravila poročilo s sklepi.S Polono sva sodelovali v delavnici, kjer smo govorili o ovirah za kakovostno preživljanje prostega časa. Ugotovili smo, da so marsi

kje prevozi otrok najpogostejši problem za kakovostno preživljanje prostega časa. Avtobusi vozijo mnogokje redkokdaj, so pa prevozi tudi dragi. Veliko smo se pogovarjali tudi o osebah s posebnimi potrebami, saj jim arhitektonske ovire marsikje otežujejo dostop do dejavnosti, ki bi se jih radi udeležili. Zanje je bolje poskrbljeno le v velikih mestih. Sledilo je plenarno zasedanje, kjer smo predstavili zaključke delavnic, o njih razpravljali in na koncu oblikovali skupne sklepe in ugotovitve. Najzanimivejši so bili naslednji: želimo si cenejše javne prevoze, bolje varovana igrišča, poostren nadzor nad uživanjem alkohola in prepovedanih substanc, občine naj prispevajo več finančnih sredstev in poskrbijo za prostore za druženje mladih, naj se programi na televiziji in internetu z neprimerno vsebino prestavijo na poznejši čas. V odmoru smo se zabavali ob programu Z glavo na zabavo in se tako ob glasbi ter žonglerskih sposobnostih nekaterih amaterjev sprostili. Mladi parlamentarci so razglasili temo, o kateri bomo govorili naslednje šolsko leto. To bo zanimiva tema o ljubezni in spolnosti med mladimi. Ob koncu smo imeli vodeni ogled po parlamentu. Prevzeli so me veliki mozaiki, ki krasijo vhod v sejno sobo državnega zbora in razstavljena protokolarna darila različnih državnikov. Še enkrat smo zasedli mesta naših poslancev, tokrat v parlamentarni jedilnici, kjer je bilo še boljše kot v sejni sobi. Do odhoda vlaka smo še malo raziskovale po Ljubljani in zvečer izmučene, a z bogatimi vtisi, prispele domov.


Iz mojega dnevnika Leto medkulturnega dialoga - Središče spoznava Črno Goro

Polona Filipič Andreja Šut, mentorica debatnega kluba

Učenci 9. razreda 0Š Središče ob Dravi smo se 21. 4. 2008 odpeljali v Tolmin, kjer smo pet dni aktivno preživljali čas v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Tolminu. Tam smo uživali. Prvi dan smo bili vsi utrujeni, saj je bila vožnja do Tolmina zelo dolga. Popoldan pa smo preživljali čas kot Robin Hood. Najprej smo vsi skupaj plezali po umetni steni. Nato so fantje odšli v fitnes, dekleta pa streljat z lokom. Pozneje smo vlogi zamenjali. Zvečer smo si pred spanjem privoščili še kratek sprehod po mestu.Drugo jutro smo si najprej ogledali dokumentarec o športnem plezanju, nato pa smo se odpravili v gozd. Nabrali smo odpadle liste, vejice, mah, lišaje… Potem pa smo si to ogledali pod mikroskopom. Ogledali smo si tudi vse domske živali: paličnjake, sikajoče ščurke, dva deguja in pa kačo Marsa. Popoldne smo se odpravili na sotočje Soče in Tolminke. Tam smo merili kislost (ph) vode in naše sline. Zvečer pa si je vsaka skupina izmislila svoj grb in ga tudi narisala. Tretji dan je bil zelo zanimiv, saj smo si šli ogledat Tolminska korita, ki so najnižja točka Triglavskega narodnega parka. Popoldne smo obiskali tolminski muzej, kjer smo si ogledali vso zgodovino tega mesta. Preostali čas smo lahko prosto preživeli v mestu. Zvečer pa smo z učenci, ki so prav tako bili v CŠOD Tolmin, tekmovali v družabnih igrah. Seveda smo na koncu zmagali mi. Četrti dan nam je bil vsem najbolj všeč. Zjutraj smo prekolesarili kar 30 km dolgo pot. Popoldne pa smo se z rafti spustili po Soči. Nekateri so se v reki tudi malo skopali. Vsi smo bili zelo navdušeni. Zvečer pa nas je čakal zaključek s plesom. Peti dan smo šli na krajši sprehod do Soče in do nemškega pokopališča. To so pravzaprav stene z zlatimi ploščicami, na katerih so zapisana imena vseh padlih vojakov. Ko smo prišli v dom, smo pospravili svoje stvari in se odpravili domov. Na poti smo se ustavili še v Domžalah, kjer smo si v McDonaldsu privoščili okusne hamburgerje. Teh pet dni je hitro minilo. Pogrešali smo le našo dobro kuharico, saj v domu ni bila hrana prav dobra. Upamo, da bo še več takih in podobnih priložnosti za prijetno preživljanje časa v naravi.

Druženje med učenci OŠ Petrovac in učenci OŠ Središče je trajalo od 7. 4. 2008 do 11. 4. 2008. Na potovanje smo se odpravili skupaj z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Pot so nam krajšali filmi, spanec in postanki. Najlepši postanek je bil sprehod po obzidju Dubrovnika. Prečkanje meja? Brez problemov. Dovolj je bil poimenski seznam učencev in osebne izkaznice.

Prvi šok v Budvi: »KAJ??? VSAK JE PRI DRUGI DRUŽINI? V PETROVCU SMO??? NE BOMO SKUPAJ???«Helena, Nina, Luka, Dimitrij ter njihove družine so zelo lepo skrbele za naše učence. Lahko so poklicali domov, imeli na razpolago udobno namestitev, prehrano in prevoze iz Petrovca do Budve ter nazaj. Vse so jih častili vrstniki iz Črne Gore. Bili so prijatelji, kot da se poznajo že vse življenje. Skupaj so hodili v šolo s šestim razredom, ki je najštevilčnejši razred na šoli. Spoznali so ravnatelja, učitelje, učence, peli so slovensko himno pred celim razredom. Skupaj smo šli na izlete po Črni Gori (Cetinje, Podgorica, Skadarsko jezero), na kar dve zabavi za rojstni dan, na tenis, na pice, da sladoledov ne omenjam. Bilo je smeha, kartanja, slikanja… Sporazumevanje je potekalo v več jezikih, tudi z rokami in nogami. Predvsem pa se je vse dni slišal smeh, smeh in spet smeh.Domen, Lea, Tadej in Tina pravijo, da je bilo lepo, zanimivo, naporno. Priznajo, da jih je bilo te dogodivščine daleč od doma malo strah. Lahko pa so ponosni sami nase, ker so se odlično znašli v družbi vrstnikov, bili spontani in odprti za nova doživetja. Največji čari mednarodnih izmenjav so: intenzivnost dru-ženja, učenje samostojnosti in iznajdljivosti v drugi de-želi, z drugačnim jezikom in kulturo, ter premagovanje domotožja.Za konec bi citirala Domnovo izjavo: »Bilo mi je lepo. Nepozabno. Malo sem pogrešal dom. Zdaj vem, povsod je lepo, a doma je najlepše.«


Na planincah luštno bitiMarjeta Cuk, Mirjam Simonič

Naše plesne izkušnjeŠpela Stajnko

Najraje imam glasbo in ples. Brez teh konjičkov bi bilo moje življenje zelo dolgočasno.Letošnje šolsko leto sem se prijavil v plesno šolo. Vsako sredo smo imeli vaje, kjer smo pridno vadili plesne koreografije. Najprej smo imeli vaje mi, učenci 4.in 5. razreda, nato pa starejša dekleta (od 7. do 9. razreda). Sledilo je šolsko tekmovanje. Ni me bilo strah. Imel sem občutek, da sem med boljšimi. Fantje iz razreda so se mi najprej posmehovali, potem pa so vsi prišli navijat zame. Sodnice so izbrale šest najboljših v hip hopu, popu in latino plesih: Karin, Adriano, Kajo, Marušo in mene Domna, da bi se udeležili področnega tekmovanja v Murski Soboti. Prišel je čas tekmovanja, bilo me je zelo strah. Niti v sanjah si nisem predstavljal, da bom postal prvak področnega tekmovanja. Med šestimi finalisti nas je bilo pet iz središke šole. Medalje sta osvojili še Maruša Peterca in Kaja Lašič. Tudi skupinsko smo zmagali. Bil sem zelo srečen.Domen RotarSledil je ples starejših tekmovalk.Starejše deklice plešemo že četrto leto na tekmovanjih za šolski plesni festival. Ni me bilo preveč strah, ker sem vedela, kako tekmovanje poteka. Sem pa bila malo nervozna. Takšnega uspeha pa vseeno nisem pričakovala. Tekmovanje starejših se je odvijalo za nas prepočasi.Ob koncu vsakega kroga smo bile nestrpne. Tekmovanje poteka na izpadanje. Do finala smo plesale štirikrat. Ko je šlo proti koncu, smo bili vsi veseli, ker smo se v finale uvrstile štiri plesalke iz naše osnovne šole. Nismo upale na tak uspeh. Za finale sem bila izbrana tudi jaz. Ko smo odplesale finalni ples, smo bile precej živčne. Sledila je razglasitev rezultatov. Vse smo bile zelo vesele, ko smo slišale, da je Tinkara Marčec na tretjem mestu, jaz pa sem bila presrečna, ko sem slišala, da sem že drugič postala zmagovalka področnega tekmovanja v plesu. Vedele smo, da to pomeni tudi ekipno zmago. Res, tudi ekipno smo postale področne zmagovalke. S tem smo si priplesale udeležbo na državnem tekmovanju v Šoštanju. Učenke majhne šole Središče ob Dravi, mnogim velikim neznane, žanjemo plesne uspehe. Na državnem plesnem tekmovanju smo osvojile ekipno 6. mesto, med posameznicami pa sem se uvrstila na 9. mesto.

Dolgo smo se pripravljali in čakali na ponedeljek, 12. maja. Zjutraj smo se zbrali pred vrtcem, mali junaki in starši. S potovalkami in polni pričakovanj. Že je bilo tu prvo presenečenje – peljali smo se z nadstropnim avtobusom. Slovo brez solzic in gremo na pot. Čakala nas je Ribniška koča na Pohorju.Po daljši poti in nastanitvi v sobi s skupnimi ležišči je sledila prva pot. V bližini koče smo si ogledali umetno jezero za zasneževanje smučišč. Po kosilu pa pot pod noge. Obiskali smo Ribniško jezero. Uživali smo v planinski tišini in enkratnemu razgledu. Po večerji klici staršev in ples v pižamah. Drugi dan nas je čakal pohod na

Črni vrh. Kako lepo je bilo hoditi po snegu. Čudež narave – med snegom cvetovi žafrana in velikih zvončkov. Popoldan nas je čakal pravi planinski krst in športne igre pred kočo. Po večerji smo nestrpno čakali na predavanje iz astronomije z diapozitivi. Ogledali smo si znane planete in prvi obisk Lune. Tretji dan smo postali pohorski raziskovalci bližnje okolice. Ogledali smo si vlečnico, v gozdu bi se najraje posladkali z borovnicami. A morali bi počakati do julija. Po kosilu odhod domov. Popoldan so se otroci z veseljem in polni pravih doživetij stisnili v objem staršev.Radi bi se zahvalili staršem za njihovo zaupanje, otrokom pa za njihov pogum. Nekateri so se prvič za dalj časa ločili od staršev. In skrita želja, da bi mlajše generacije uživale tako kot mi.

V FOTOGRAFSKI OBJEKTIV SMO ZAJELI TUDI

Birmance - v nedeljo, 13. 4. 2008 Foto: Hozjan

in prvoobhajance - v nedeljo, 11. 5. 2008 Foto: Hozjan


Frizerski studioMoni Monika Kocuvan, s. p. Žensko,moško in otroško striženje. Šolska ul. 21 Barvanje las, pramenov. Središ e ob Dravi Fenfrizure, sve ane pri eske.. Gsm: 041/880-174 Trajne in vodne ondulacije. Tel: 02/ 719-01-24 Li enje s kozmetiko CARLO BAY.

Frizerski Studio Moni ponuja kvalitetno lasno kozmetiko KEMON in kozmetiko za li enje CARLO BAY. Hvala za zaupanje!

Žensko, moško in otroško striženje.Barvanje las, pramenov.

Fenfrizure, svečane pričeske..Trajne in vodne ondulacije.

Ličenje s kozmetiko CARLO BAY.

Monika Kocuvan, s. p.Šolska ul. 21, Središče ob Dravi

Gsm: 041/880174, Tel: 02/ 7190124

Frizerski Studio Moni ponuja kvalitetno lasno kozmetiko KEMON

in kozmetiko za ličenje CARLO BAY. Hvala za zaupanje!

•Servis in popravilo osebnih in dostavnih vozil

SERVIS•servisiranje vseh znamk vozil

t it i ih i t ldostavnih vozil

•Tuning

SERVIS MUNDA S.P.SERVIS MUNDA S.P.Damjan MundaSlovenska cesta 23

•ponastavitev servisnih intervalov•elektronsko odkrivanje in odprava napak•popravila elektronskih komponent•zamenjava zobatih jermenov•popravila in montaža izpušnih sistemov•nabava kvalitetnih in cenovno Slovenska cesta 23

2277 Središ e ob Dravi

Telefon: 02 / 719 00 26GSM: 041 587 676e-mail: [email protected]

•nabava kvalitetnih in cenovno ugodnih rezervnih delov

TUNING•predelava vozil•montaža parkirnih sistemov•montaža spojlerjev in ureditev homologacijehomologacije•montaža avtoradijev


Podjetje Agrotrg Ormož d.o.o. vam v svojih prodajalnah:Trgovina AGRAR MERKUR Središče ob Dravi 02/7191545•Trgovina AGRARMERKUR Ormož 02/7416420•Trgovina AGRARMERKUR Sveti Tomaž 02/7133000•

nudi pestro paleto izdelkov iz svojega prodajnega programa:Stroji za nego zelenic: Kosilnice s pogonom ali brez, s košem ali brez, strižne kosilnice. Na težje dostopnih površinah lahko izbirate med enoročajnimi, dvoročajnimi, nahrbtnimi motornimi kosami in rezervnimi deli za motorne kose.V naših prodajalnah najdete tudi vse za zalivanje in dognojevanje zelenic.Vrtno orodje:Za obdelavo vašega vrta : motike, pirune, štiharice, grablje…Semena:Semena za najmanjše vrtičkarje in velike proizvajalce vrtnin in poljščin.Sredstva za varstvo rastlin:Pri nakupu sredstev za varstvo rastlin vam bomo svetovali in pomagali. Izbirate lahko med sredstvi za varstvo sadnega drevja, vinske trte, poljščin, vrtnin in okrasnih rastlin.Škropilnice:Odvisno od namena uporabe imamo na zalogi ročne, nahrbtne, motorne škropilnice, škropilne cevi, palice,šobe,ter rezervne dele za traktorske škropilnice.Električno in ročno orodjeElektrično orodje za male in velike mojstre; ročno orodje za vsak domVijaki, okovje, jekla, pločevine, vrvi, verige za motorne žage in za gozdarstvo, spenjalne verige, verige za goveda…Hlevska oprema

Na bencinski ČRPALKI 027416426 lahko napolnite vaš avtomobil motor ali kmetijski stroj in naročite kurilno olje za naslednjo zimo.

VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA!


SREDICA je glasilo Občine Središče ob Dravi. Člani uredništva: Zdenka Dogša – glavna urednica, Samo Kočevar – tehnični urednik, Stanko Zebec, Anita Kosec, Zlatka Marčec in Jasna Munda Lektoriranje: Majda Tkalec. Grafični prelom: Boris Prelog. Tisk: Ptujska tiskarna d.o.o. Ptuj. Naslov: Uredniški odbor, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na urednistvo@sredisceobdravi.si. Fotografija na naslovnici: Boris Prelog.

Rešitev križanke – dve gesli iz osenčenih polj sprejema Uredniški odbor do 10. 7. 2008. Srečni izžrebanec prejme bon za fotografiranje za osebne dokumente.

OB INA SREDIŠ E OB DRAVI

DUŠEVNO STANJE

NEMO I, TEŽAVA

NAŠ KRAJAN

(PARAPSI- HOLOG)

ORANJE IMETJE, LASTNINA

PRAVO-SLAVNA SVETA

PODOBA

RISAR KARIKATUR

ROMAN LEVA N.

TOLSTOJA

KONJSKA BOLEZEN V

ŽRELU

INDONE-ZIJSKA

LUKA NA OTOKU

BORNEO

IVAN RAOS

DEL KME KEGA

VOZA

VRTIN AST VIHAR

VOJAŠKI IN

GORSKE REŠEVALNE

SANI

SREDICA FITIOTE-RAPEVT

JEZIKOVNA POSEBNOST AMERIŠKE ANGLEŠ-

INE

INDIJSKI AROVNIK

LUKA V IZRAELU

AVSTRAL-SKA

MORNARICA ERBIJ

PEBIVALKE MAROKA

ANA ROJE

FRANCOSKI NOGOMETAŠ

(NICOLAS)

ITALIJAN-SKI

GRADITELJ GODAL IZ CREMONE

JAPONSKI BORILNI ŠPORT

NASILNA PRILASTITEV

OZEMLJA

TRAVA PRVE

KOŠNJE

AONEC

25. ARABSKA

RKA

VRSTA VRBE

AMERIŠKI REŽISER (NICK)

EVA RAS

SLADKO-VODNA

RIBA

NAŠA

PEVKA AVSENAK

DIŠE I VOL IN

NAŠ PEVEC (GIANNI)

BOLGARSKI PISATELJ

PELIN

MLAKA

NAŠ PISATELJ (JUŠ, LESENA ŽLICA)

NAŠA PISATELJ.

SAMSA

FICEK, BOŽJAK HRVAŠKA

REŽISERKA KODAR

VRSTA, SORTA

VOJAK (ZASTARE-

LO)

AVTOR: JOŽE

BORKO ITALIJANSKI PESNIK

(ALFONSO)

DELOVNA SPOSOB-

NOST TELESA

REDEK

NEBESNI POJAV

KRATKO KRILO

VE JA TEKO A

VODA ZDRUŽBA

FICEK, BOŽJAK,

BEC

GR. KRALJ, AHILOV

DED ŠPORTNA

FORMA NEM. EVAN.

TEOLOG (GERHARD)

MESTO V SEVERNEM EGIPTU (IZ RK: FTIZA)

JUDOV. RELIG. MISLEC ACOSTA

RADIJ IRIDIJ

ZGODBA, PRIPOVED

PREBIVALKA IGA

ITALIJAN-SKI

POLITIK (GIULIANO)

KOTNA MERA

Rešitev križanke – dve gesli iz osen enih polj sprejema Uredniški odbor do 20. 6. 2008. Sre ni izžrebanec prejme bon za fotografiranje za osebne dokumente.

Documents

Sredica 3 junij 2008