Upload
ngothuan
View
216
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
SPREMLJANJE VEGETACIJE NA RAVNEH I IN IISPREMLJANJE VEGETACIJE NA RAVNEH I IN IIs poudarkom na pestrosti lesnatih rastlin
Lado KUTNAROddelek za gozdno ekologijo,
Gozdarski inštitut Slovenije LjubljanaGozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana [email protected]
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute GIS, Ljubljana, 19. september 2013
NAMEN PREDSTAVITVE
• Analiza vrstne sestave lesnatih rastlin (drevesne ingrmovne vrste ter olesenele vzpenjavke/plezalke) nag p j /p )primerljivo velikih popisnih površinah.
• V analizo so vključene ploskve za spremljanje stanjagozdov na sistematični mreži (16x16 km) ravni 1 ingozdov na sistematični mreži (16x16 km) ravni 1 inploskve za intenzivno spremljanje stanja gozdov naravni 2.P i j i b ih išč ih i j ih čil i• Primerjava izbranih rastiščnih in sestojnih značilnostiploskev.
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute
Drevo je najmanj pet metrov visoka olesenela rastlina zl č ž d bl k k š š l drazločno izraženim deblom, ki se razveji v krošnjo šele nad
tlemi (KOTAR & BRUS, 1999).
Grm je lesnata rastlina, ki se že takoj pri tleh razveji v več debelin razvije nizko krošnjo. V višino redko zraste več kot pet
d l ( )metrov, v drevo pa se razvije le izjemoma (BRUS, 2008).V strnjenih gozdnih sestojih je njihov delež (obilje in zastiranje)praviloma manjši kot v presvetljenih, odprtih sestojih.p j p j , p jNajvečkrat gradijo gozdni rob in pogosto kot pionirji poraščajoizčrpane gole površine.
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute
Vertikalne plasti vegetacije
Popis rastlinskih vrst in ocena njihovega zastiranja/obilja poPopis rastlinskih vrst in ocena njihovega zastiranja/obilja po vnaprej določenih (mednarodno usklajenih – ICP Forests) vertikalnih plasteh:‐ drevesna plast (samo lesnate rastline, ki presegajo višino 5 m; vključene tudi vzpenjavke v tej višini),grmovna plast ( klj če e sa o les ate rastli e ki‐ grmovna plast (vključene samo lesnate rastline, ki dosegajo višino nad 0,5 m in so pod 5 m; poleg teh so vključene tudi vzpenjavke v tem pasu),
‐ zeliščna plast (vključene vse ostale neolesenele rastline – zelnate rastline; poleg teh tudi lesnate rastline, ki ne dosegajo 0 5 m višine)dosegajo 0,5 m višine),
‐ mahovna plast (vključeni na tleh rastoči mahovi in lišaji)
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute
Raven RAVEN 1: MREŽA 16x16 km RAVEN 2: INTENZIVNI MONITORING
Ploskve
#
#
#
#
#
BRDO
KLADJE
TEMENJAK MURSKA ŠUMAKRUCMANOVE KONTE1
4
6
7
11
#
#
#
#
#
#
FONDEK
GORICA
BOROVEC
LONTOVŽ
GROPAJSKI BORI
KRAKOVSKI GOZD2
3
5
8
9
10
Število ploskev
39 11
Popisna površina
400 m2
(krožna ploskev r=11,28 m)400 m2
(4 kvadratne podploskve: 4 x 100 m2)
Razporeditev 3
a) NEOGRAJENA b) OGRAJENA (INTENZIVNEJŠA)
(pod)ploske popisnapovršina
1
2
50 m
50 m
25 m
2x2 m
10x10 m
OSREDNJI DEL CENTRAL PART
ROBNI PAS / BUFFER ZONE
50 m
50 m
25 m
100 m 2x2 m
10x10 mOSREDNJI DEL CENTRAL PART
ROBNI PAS / BUFFER ZONE
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute
Lestvicavrednotenja
Barkman et al. 1964 Barkman et al. 1964100 m
Splošne značilnosti ploskev za popis pritalne vegetacije na obeh ravneh spremljanja
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
BRDO
FONDEK
KLADJ E
GORICA
BOROVEC
LONTOVŽ
TEMENJAK MURS K A ŠUMA
GROPAJSKI BORI
KRAKOVSKI GOZD
KRUCMANOVE KONTE1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
RAVEN 1 RAVEN 2 SKUPAJ39 ploskev 11 ploskev 50 ploskev
min. maks. povp. min. maks. povp. min. maks. povp.
5
p p p p p pNadmorska višina (m) 190 1490 613 160 1397 734 160 1490 640Nagib (°) 0 42 21 0 27 12 0 42 19Skalnatost (%) 0 65 11 0 40 8 0 65 10Odmrli les (%) 1 15 6 2 9 5 1 15 5
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute
Zastiranje plasti vegetacije, vrstna pestrost lesnatih rastlin in indeksi pestrosti na ploskvah za popis pritalne vegetacije
b h h lna obeh ravneh spremljanja#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
BRDO
FONDEK
KLADJE
GORICA
BOROVEC
LONTOVŽ
TEMENJAK MURSKA ŠUMA
GROPAJSKI BORI
KRAKOVSKI GOZD
KRUCMANOVE KONTE1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
RAVEN 1 RAVEN 2 SKUPAJ39 ploskev 11 ploskev 50 ploskevpovp. povp. povp.
Z ti j l ti t ij (%) 98 99 98Zastiranje vse plasti vegetacije (%) 98 99 98Zastiranje pritalnih plasti vegetacije (%) 57 77 62Zastiranje drevesne plasti (%) 87 86 87Zastiranje grmovne plasti (%) 27 8 23Število drevesnih vrst 8,7 6,8 8,3Število grmovnih vrst 6,4 6,5 6,4g , , ,Števil vseh lesnatih rastlin 15,2 13,3 14,8Shannon indeks H 2,6 2,4 2,6
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute
Najpogostejše drevesne vrste:
• Fagus sylvatica• Picea abies• Acer pseudoplatanus• Quercus petraeaQ p• Prunus avium• Abies alba• Carpinus betulus• Fraxinus excelsior
Najpogostejše grmovnice in olesenele vzpenjavke: • Sorbus aucuparia
• Sorbus aria• itd. • Rubus hirtus
• Hedera helix• Corylus avellana
vzpenjavke:
• Corylus avellana• Daphne mezereum• Clematis vitalba• Sambucus nigra• Rosa arvensis• Rosa arvensis• Euonymus europaea• Rubus idaeus• itd.
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute
Ordinacija ploskev za spremljanje pritalne vegetacije glede na pojavljanje lesnatih rastlin in njihove značilnosti (ekološke, vrstna pestrost)vrstna pestrost)
4BRDO
60
DCA
raven monitoringa
raven 1 (16x16km)
D8
G6
H6
H7
I2
L3
N350
raven 1 (16x16km)
raven 2 (IM)Pinus sylvestris
1KRUK
6KLAD
8LONT
10KRAG
11MURŠ
B6C3
C4
D4
E4
F9G4
H3
H4
I4
I8J2J3
J6
J8
K4L4
M4
N2
nad višina zast. grmovna pl.
40
os 2
Picea abies
Quercus roburF l ti
Quercus petraea
2FOND
7TEME
9GORI
C5
C6 D9E5
F8
G7
H5
H8H9
I6
I9
nad. višina
skalnatostšt. drevesnih v.
H20
30 Quercus robur-Carpinus betulus
Fagus sylvatica
5BORO
F7
št. grmovnih v.št. vseh. lesnatih v.
H
10
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute
3GROG
C8
0
0
20 40 60 80 100
os 1
Pinus nigra
POVZETEK:Vrstna pestrost – lesnate rastline (raven 1 in 2)
• Na 50 ploskvah (raven 1 in 2; popisna površina 400m2)Na 50 ploskvah (raven 1 in 2; popisna površina 400m )smo določili 102 različni lesnati rastlini.
• Število popisanih drevesnih vrst je bilo 46 ‐ dve tretjinivseh avtohtonih drevesnih vrst pri nas (KOTAR & BRUSp (1999, BRUS 2008).
• Število popisanih grmovnih vrst je bilo 56 ‐ dobra petinavseh avtohtonih grmovnih vrst (BRUS 2008).g ( )
• V vseh plasteh vegetacije (drevesna, grmovna, zeliščnaplast) smo v povprečju popisali 15 lesnatih rastlin naploskev, od tega je bilo 8 drevesnih vrst.
Gozdarski inštitut SlovenijeSlovenian Forestry Institute
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
BRDO
FONDEK
KLADJE
GORICA
BOROVEC
LONTOVŽ
TEMENJAK MURSKA ŠUMA
GROPAJSKI BORI
KRAKOVSKI GOZD
KRUCMANOVE KONTE1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11