19. november 2009 | OKo | 1

19. november 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 21 cena 1 eur

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

V Kozjem odprl i čist i lno napravo Uspešno leto za Terme Olimia Vlasta Nussdorfer o nasi l ju

2 | OKo | 19. november 2009

VEČ ODPADKOV- VEČJA ODGOVORNOSTSlovenija se postopoma približuje najboljši evropski praksi. Sprejemamo nove pravilnike in uredbe, ki so evropsko naravnani. Usmeritev je v ločenem zbiranju posameznih odpadkov in njihovi ponovni snovni izrabi, kjer je to mogoče ter ekonomsko opravičljivo. V najrazvitejših državah proizvedejo povprečno že več kot 600 kg odpadkov na prebivalca, kar predstavlja ogromno maso odpadkov ter neposredno grožnjo (pre)hitre zapolnitve razpoložljivih odlagališč. V Sloveniji tolikšne proizvodnje odpadkov sicer še nismo dosegli, saj pri nas letno vsaka oseba v povprečju proizvede 420 kg odpadkov, vendar je ravnanje skladno s standardi nujno. Odpadke, ki nastajajo doma, v šoli ali v službi lahko ločeno odvržemo v zabojnik za mešane odpadke, v različne zabojnike na ekoloških otokih ali v rumeno vrečo, ki je namenjena embalaži in jo ima vsako gospodinjstvo.

Kaj je embalaža? V rumeno vrečo z napisom »odpadna embalaža« zbiramo plastično, kovinsko, papirno in sestavljeno embalažo. Po-droben opis posamezne skupine odpadnih embalaž je natisnjen na vsaki vreči, tako da se lahko vedno znova prepričate, ali ste pravilno odložili odpadek. V vrečo sodijo popolnoma izpraznjene plastenke pijač in živil, plastične vrečke in folije, plastični kozarci in lončki, karton-ska embalaža za tekoča živila, pločevinke živil in pijač ter drobna papirna embalaža. V vrečo ne smemo odvreči plastične embalaže, v kateri so ostanki nevarnih snovi in kosovne plastične predmete, ki niso embalaža (obešalnik, zobna ščetka, plastične igrače). Odpadnih embalaž ni potrebno prati, zadošča, da so izpraznjene.Nasvet:Priporočljivo je, da embalažo stisnete, saj tako zavzame manj prostora. Embalažo stisnemo tako, da odstranimo pokrovček, jo stisnemo, nato pa pokrovček zapremo, da embalaža obdrži stisnjeno obliko.

Kako ravnati z odpadnim steklom? Občani, ki živijo v bližini ekoloških otokov in učenci osnovnih šol lahko stekleno embalažo odložijo v zabojnik za ločeno zbiranje stekla, kamor sodijo steklenice in stekleničke živil, pijač, kozmetike, zdravil, kozarci vloženih živil in druga steklena embalaža. Vanj pa ne sodijo okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo, ogledala, kristalno in ekransko steklo, steklo svetil, pleksi steklo, karbonsko steklo in druge vrste stekla iz umetnih mas, laboratorijsko in drugo ognjevarno steklo, keramika ipd. Vašo stekleno embalažo bomo odpeljali tudi izpred vašega doma po urniku odvoza, zato odpadno stekleno embalažo zložite v škatlo in jo postavite na odjemno mesto.Nasvet:Kar ne sodi v zabojnik za stekleno embalažo, se lahko odpelje v zbirni center Tuncovec.

Kam z odpadnim papirjem? V zabojnik za ločeno zbiranje papirja na ekoloških otokih sodijo kartonska embalaža in lepenka, ovojni papir ter papirnate nakupovalne vrečke, časopisi, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi, pisemske ovojnice in pisarniški papir. Vanj ne sodijo kartonska embalaža za tekoča živila, z živili pomazana ali prepojena papirnata in kartonska embalaža, ovitki od čokolade, samokopirni, povoščeni in plastificiran papir, celofan, natron vreče lepil, cementa, apna, krmil ipd., tapete, higienski papir. Odpadni papir bomo od-peljal tudi izpred vašega doma po urniku odvoza, zato odpadni papir zložite v škatlo in jo postavite na odjemno mesto.

Kaj naj odlagamo v zelene zabojnike – med mešane odpadke ? Med mešane odpadke se odlagajo sanitarni odpadki (vatirane palčke, higienski vložki, vata, porabljene plenice,,..), uporabljene papirnate brisače in servieti, odslužene kuhinjske krpe, hišni pometki, umazana folija, papir v katerega so zavita nekatera živila, kosti, razbito steklo, keramika, ipd.

Dodatne informacije o ravnanju z odpadki lahko dobite na www.okp.si in na upravi podjetja v času uradnih ur vsak ponedeljek, sredo in petek.. Več informacij dobite tudi v Svetovalni pisarni, ki je za vas odprta vsako sredo od 13. do 15. ure v prostorih Občine Rogaška Slatina, na telefonski številki 81-81-743 ali elektronskem naslovu ekologija@rogaska-slatina.si.

Zakaj so plastične nakupovalne vreče problem?

Količina le-teh je tista, ki je najbolj problematična – in ta je gromozanska. Tovarne po vsem svetu so proizvedle 6 bilijonov plastičnih vrečk v letu 2006 – od velikih vreč za smeti, do debelejših nakupovalnih vrečk, do tistih najtanjših, ki jih ponavadi dobimo »zastonj« v trgovinah (to so približki Chemical Market Associates, svetovalnega podjetja petrokemične industrije). Severna Amerika in Evropa porabita skoraj 80 odstotkov te količine. Poraba samih nakupovalnih vrečk znaša od 500-1000 milijard vrečk na leto – torej več kot 1 milijon vrečk vsako minuto. Američani na leto odvržejo 100 milijard plastičnih vrečk, v Tajvanu porabijo 20 milijard vrečk na leto – 900 na osebo, Evropske države so tudi med večjimi porabniki le-teh. Ocene za Slovenijo znašajo 500 milijonov vrečk na leto oziroma 250 na osebo. Tisoče morskih živali na leto pogine zaradi plastičnih vrečk. Želve, kiti in drugi morski sesalci zamenjajo vrečke za hrano, jih pogoltnejo in te vrečke jim nato zamašijo prebavni sistem, kar vodi do pogina živali. Ko žival razpade, vrečka spet pride nazaj v morje in ogroža druge živali. Tudi kopenske živali so ogrožene. Prav tako se plastične vrečke ne razgradijo biološko, temveč v njih poteka svetlobna razgradnja – v vedno manjše in manjše toksične dele, ki onesnažujejo zemljo in vodne tokove. V enem dnevu so v Avstraliji v čistilni akciji zbrali skoraj 500.000 plastičnih vrečk. Vrečke, ki jih odpihne veter, so v Afriki tako pogoste, da se je iz njih razvila prava industrija – pojavile so se skupine, ki zbi-rajo te vrečke in iz njih izdelujejo klobuke ter celo torbe. BBC je poročal, da ena izmed takšnih skupin na mesec nabere do 30.000 vrečk. Veliko mest po vsem svetu ima probleme z zamašitvijo odtokov in kanalizacijskih sistemov, kar lahko vodi do povečanih možnosti poplav ter večje pojavnosti bolezni. Popularne tanke vrečke v trgovinah, narejene iz HDPE (high density polyethilen) bodo na našem planetu obstajale do 1000 let po tem, ko smo jih odvrgli. Povprečna družina »nabere« 60 vrečk v samo štirih nakupovalnih obiskih trgovin. Za pro-izvodnjo 100 milijard plastičnih vrečk v ZDA je bilo porabljenih 12 milijonov sodčkov nafte - kar pa je velik prispevek k emisiji toplogrednih plinov. To vse so dejstva, ki govorijo proti uporabi plastičnih vrečk.

Zakaj ne bi uporabljali nakupovalne vrečke za večkratno uporabo?

ZBIRAMOLOČUJEMO

NARAVO VARUJEMO

VAŠ OKP ROGAŠKA SLATINA

19. november 2009 | OKo | 3

Doseči nedosegljivoNajvečji slovenski alpinist Tomaž Humar je umrl v objemu gora, v objemu tistih, ki jih je neizmerno ljubil. Le kaj ga je venomer gnalo, da je tvegal in iskal možnosti tiste druge meje, meje nedosegljivega. Velikokrat mu je bilo to, kar bo nam, navadnim smrtnikom, za vedno ostalo nedosegljivo, dosegljivo. In vedno znova in znova je to osvajal, vse do tistega usodnega dne, ko je

nedosegljivo tudi zanj ostalo nedosegljivo. In tako je za vedno odšel v naročje Himala-je. V očeh ljudi pa je in bo ostal tisti človek, ki je s svojo voljo, pogumom in človečno-stjo dokazal, da lahko premika meje mo-gočega.Ste se morda kdaj ustavili in pomislili, da ste v svojem življenju tudi kdaj bili »Tomaž«, da ste v življenjskih situacijah premikali meje nemogočega. Morda Vam je kdaj spodletelo, vendar ni bilo življenjsko usodno in ste poskušali zno-va in znova. Ali pa Vas je prvi neuspešen poskus povsem ohromil in ste se predali malodušju ter raje živeli le po nekih nenapi-sanih netveganih poteh življenja.Vsaka izbira je prepuščena posamezniku in vsak posameznik je na koncu odgovoren za posledice svoje izbire.Zase bi lahko rekla, da sem se vedno raje oprijemala tistih poti življenja, ki so bile manj tvegane ali celo brez tveganja. Kaj kmalu pa sem ugotovila, da me takšne poti ne osrečujejo, da iz mene ne znajo zvabiti ti-ste moje prave osebnosti, zato sem se bila včasih skoraj prisiljena odločiti tudi za ka-kšen tvegan in ne povsem predvidljiv ko-

rak. Mnogokrat so se takšne odločitve izkazale za bolj pre-udarne in modrejše. Vendar ne vedno … In čeprav so bili padci kdaj tudi boleči, me niso odvrnili od tega, da ne bi še kdaj poskušala. Poskušala doseči tisto, kar bi življenje naredilo bogatejše.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

9 V POLJU OB SOTLI PRAZNOVALI KRAJEVNI PRAZNIK 13 ODPRTJE PRENOVLJENE VEŽICE NA BUČAH 15 MARTINOV POHOD17 NAŠI KRAJI MED NAJLEPŠIMI 24 NA PRAKSI V NEMŠKEM HOTELU 25 KOZJANSKI KARATEISTI Z NOVIMI BLAZINAMI

Na naslovnici: Lara JežovnikFotografija: OKo

4 | OKo | 19. november 2009

AKTUALNO OKO, OGLAS

Spregovorili o aktualnih temahV naših krajih so se prvo novembrsko nede-ljo v okviru srečanja članic ženskega odbora SDS celjske regije mudili tudi nekateri poslan-ci te stranke in evropska poslanka Romana Jordan Cizelj.

Njihov prvi postanek na našem koncu je bil v Vrenski Gorci, kjer so si ogledali prostostoječo sončno elektrarno. Od tam so se odpravili v Bistrico ob Sotli. Času primerno, pred vrati je bilo namreč martinovo, so poskusili letošnjo kapljico. Za to so poskrbeli člani domačega društva vinogradnikov. Sledilo je delovno kosilo, na katerem je Sonja Ramšak, predsedni-ca ženskega obora SDS celjske regije in podpredsednica stranke SDS, predstavila delo odborov in nekatere projekte celjske regije, skupaj pa so komentirali tudi aktualne teme.Svoje delo in aktivnosti v Evropskem parlamentu je pred-stavila evropska poslanka Romana Jordan Cizelj, o delu in prizadevanjih v državnem zboru pa so spregovorili poslanci, med katerimi sta bila tudi dr. Vinko Gorenak in Alenka Je-raj, ki je hkrati tudi predsednica ŽO SDS. Srečanja se je ude-ležil tudi župan Peter Misja, ki je predstavil aktualne projekte občine Podčetrtek. Ob koncu so spregovorili o aktualnih nalogah Slovenske demokratske stranke, ki se že pripravlja na lokalne volitve, ki bodo naslednje leto. Da je srečanje potekalo prav v naših krajih, pa je poskrbela predsednica lokalnega odbora stranke SDS v Bistrici ob Sotli Iva Zorenč, ki je prepričana, da so tovrstni obiski tudi zelo dobra promo-cija naših krajev. (Z. I.)

V bistriški dvorani kulturnega doma je beseda tekla tudi o aktualnih projektih celjske regije.

V okviru srečanja so se predstavili »šempetrski« vinogradniki.

19. november 2009 | OKo | 5

AKTUALNO LOKALNO

Obisk iz AvstrijePred dnevi sta župana občine Podčetrtek Petra Misjo obiskala predstavnika Inštituta regij Evrope (IRE) dr. Franz Schausberger in dr. Bernd Petrisch. Beseda je tekla tudi o mo-žnostih sodelovanja.

IRE je znanstveni inštitut s sedežem v Salzburgu, ki deluje od leta 2004 in njegova glavna dejavnost je oblikovanje mrež in spodbujanje gospodarskih odnosov med regijami, ob-činami in drugimi področji javnega delovanja, še posebej v novih članicah Evropske unije in tistih državah, ki si za to prizadevajo. Inštitut je ustanovil dr. Franc Schausberger, ki je tudi prejšnji deželni glavar Solnograške, na potovanju pa ga je spremljal dr. Bernd Petrisch, bivši poslanec salzburške-ga deželnega zbora.V Podčetrtku sta se ustavila na poti proti Hrvaški in če sta se že ustavila tukaj, sta želela spoznati tudi župana te ob-čine. Predstavila sta mu delovanje inštituta in se razveselila morebitnega sodelovanja. Župan jima je na kratko pred-

stavil občino in uspešne investicije, jima razložil, kako je s podčetrškim gradom, potem pa ju je pospremil v samostan v Olimje. Obiskovalca sta pokazala veliko zanimanja za ob-čino in njeno delovanje, nad njenimi lepotami pa sta bila navdušena. (M. B.)

Asfaltna cesta med Jerčinom in NezbišamiMakadamsko cesto med Jerčinom in Nezbi-šami je zamenjala asfaltna prevleka, ki je razveselila tamkajšnje krajane, saj so si ureje-no cesto že dolgo želeli.

Povezava med Jerčinom in Nezbišami je bila že kar nekaj let nezavidljiva, zato so tamkajšnji krajani stopili skupaj in iz-peljali potrebne aktivnosti za ureditev te ceste, ki je bila še v makadamski obliki. Na pomoč jim je priskočila tudi občina Podčetrtek, ki je tako kot pri ostalih tovrstnih investicijah za-gotovila del sredstev za potrebe asfaltiranja, ostalo pa so prispevali krajani sami. Nove, lepše in tudi varnejše ceste so se seveda najbolj razveselili tamkajšnji prebivalci. Ob otvo-

Začetek gradnja kolesarske stezePromet na cesti Podčetrtek–Imeno je zaradi gradnje odseka kolesarske steze, sofinanci-ranega s sredstvi Evropskega sklada za regi-onalni razvoj, oviran.

V minulih dneh se je pričela izgradnja kolesarskega odseka Podčetrtek–Imeno, ki se sofinancira s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 1,19 milijona evrov. Trenu-

Sanacija plazu se nadaljujePrva faza sanacije plazu v Sedlarjevem je bila zaključena konec junija, pred dnevi pa se le-ta zaradi nevarnosti plazenja že nadaljuje.

ritvi ceste, ki je bila 6. novembra, so se tako zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali pri ureditvi ceste. Otvoritveni trak je v družbi domačinov in predsednika KS Pristava pri Mesti-nju Srečka Gobca prerezal župan Peter Misja, župnik Franci Strašek pa je cesto blagoslovil. (Z. I.)

tno se izvajajo dela prve etape med Drofenikom in Podče-trtkom. Po besedah župana Petra Misje bodo letos na tem odseku naredili makadamsko podlago, v naslednjem letu pa bodo z deli, ki naj bi bila končana junija leta 2010, nada-ljevali. Izvajalec del prve etape je podjetje CM Celje. (Z. I.)

Ker je bilo plazišče v Sedlarjevem tudi po prvem delu sa-nacije še vedno v zelo nezavidljivem stanju, so bila s strani ministrstva za okolje in prostor interventno zagotovljena še dodatna sredstva v višini nekaj več kot 300 tisoč evrov za njegovo urejanje. Druga etapa sanacije se je tako že priče-la, z deli pa naj bi končali v naslednjem letu, ko bo največje plazišče v občini Podčetrtek tudi dokončno urejeno. (Z. I.)

Prerez traku je naznanil uradno otvoritev ceste.

Župan Peter Misja z obiskovalcema iz Avstrije pred občinsko zgradbo

6 | OKo | 19. november 2009

AKTUALNO LOKALNO

Obisk iz LjubnegaV prostorih občine Kozje je župan sprejel žu-panjo občine Ljubno Anko Rakun in svetnike te občine, ki so se odločili, da v okviru stro-kovne ekskurzije obiščejo prav občino Koz-je.

Župan Dušan Andrej Kocman je za začetek gostom iz sa-vinjske občine izrazil dobrodošlico, pokazal prostore obči-ne ter jim predstavil, kako občina deluje, najpomembnejše investicije in največje zanimivosti občine ter se v zaključku dotaknil še vizije razvoja in investicij, ki jih čakajo v bližnji pri-hodnosti. Gostje iz Ljubnega so bili nad predstavljenim nav-dušeni, županja Anka Rakun se mu je zahvalila, da jih je povabil in sprejel. Povedala je, da ima njihov obisk še eno skupno točko, saj je bil njihov bivši dekan Turk doma iz obči-ne Kozje in občina Ljubno je celo lastnik manjšega zemljišča v tej občini. Ob koncu obiska na občini Kozje sta si župan Kocman in županja Rakunova izmenjala značilna darila, potem pa so se skupaj odpravili še na ogled trga Pilštanj.

Novosti v zdravstveni postaji KozjeObčina Kozje je na javnem razpisu ministr-stva za zdravje uspela pridobiti 16.250 evrov nepovratnih sredstev. Zdravstvena postaja Kozje je bogatejša za novo terensko vozilo znamke Fiat Panda (4x4) za potrebe patronažne služ-be. Sočasno so bila preurejena še vhodna vrata, ki imajo sedaj moderno avtomatsko dvojno zapiranje, nabavljen je bil nov defibrilator ter spirometer, rekonstruiralo pa se je tudi stopnišče pri vhodu v sam zdravstveni dom. Vse novosti so skupaj stale 32.500 evrov. Od tega je ministrstvo za zdravje prispevalo 16.250 evrov, občina Kozje 12.630 evrov, razliko 3.620 evrov pa je kril zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah. Vse novosti že pridno služijo svojemu namenu, tudi novi avto-mobil, katerega ključe je patronažni sestri Mariji Gajser mi-nuli teden predal župan Dušan Andrej Kocman. (Z. I.)

Odprtje čistilne naprave v KozjemV občini Kozje so se v torek veselili odprtja či-stilne naprave, ki bo pomembno prispevala k dvigu kakovosti življenja v občini. Za Koz-jane pomembnega dogodka se je udeležil tudi minister za okolje in prostor Karel Erja-vec, ki je pozdravil tamkajšnja prizadevanja in skrb za čistejše okolje.

Občina Kozje je v letu 2007 prijavila projekt »Izgradnja ko-lektorja in ČN Kozje« na prvi javni razpis za pridobitev sred-stev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je potekal preko Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regional-no politiko, razvojne prioritete »Razvoj regij«, v torek pa so se že veselili odprtja te čistilne naprave.Izvajalsko podjetje Purgator d.o.o. iz Postojne je z gradbe-

nimi deli pričelo že lansko poletje, ko so zgradili celoten ko-lektor - kanal 1.0 v dolžini 980 m. Dela so se nadaljevala z gradnjo čistilne naprave v velikosti 1000 populacijskih enot – PE in se konec avgusta zaključila. Z izvedbo projekta iz-gradnje kanalizacije in čistilne naprave je tako naselje Koz-je pridobilo ustrezno čistilno napravo, na katero se bodo v prvi fazi priključili večstanovanjski objekti, bloki, zdravstveni dom, osnovna šola in pa vrtec ter vsi tisti individualni upo-rabniki, kateri že imajo na parceli zagotovljen kanalizacijski jašek, ki je priklopljen na javno kanalizacijo, ki nadalje vodi do novozgrajene čistilne naprave. Predvideva se, da bo še v letošnjem letu čistilna naprava obremenjena v višini 250 PE, kar predstavlja četrtino njene celotne velikosti.V drugi fazi bo treba izgraditi še del kanalizacijskega omrež-ja, še posebej v trgu Kozje in novem naselju, tako da bo mogoče tudi prebivalce trga Kozje in ostale priključiti na čistilno napravo. Na občini Kozje so povedali, da morajo ta cilj v skladu s pogodbo s SVLR doseči najkasneje do konca leta 2011.Veselja ob odprtju tako pomembne pridobitve za kraj in ob-čino Kozje ni skrival župan Dušan Andrej Kocman, ki je prvi nagovoril zbrane ob slovesnem odprtju. V množici gostov pa je bil še posebej vesel ministra za okolje in prostor Karla

Gostje iz Ljubnega z županom in Milanom Turkom

Veselje ob predaji novega avtomobila za potrebe patronažne službe zdravstvene postaje Kozje.

Tam se je župan Kocman od gostov poslovil in jih zaupal Milanu Turku, sorodniku njihovega pokojnega kaplana Tur-ka, ki je poskrbel, da so Ljubenčani v občini Kozje preživeli nepozaben dan. (Z. I.)

19. november 2009 | OKo | 7

AKTUALNO LOKALNO

Erjavca. Kocman je povedal, da je skupna vrednost pro-jekta znašala 707.227 evrov, od tega je bilo za to investicijo pridobljenih 265.156 evrov nepovratnih sredstev iz Evropske-ga sklada za regionalni razvoj, razliko 442.071 evrov pa je občina zagotovila iz lastnega proračuna, takse za obreme-njevanje voda in sredstev Službe Vlade RS za lokalno sa-moupravo in regionalno politiko za sofinanciranje investicij. Župan Kocman je dejal, da so z odprtjem čistilne naprave v Kozjem dokazali, da se zavedajo, kako pomembna je skrb za čisto okolje. Ob tej priložnosti pa so namenu predali še zbirni center za ločene odpadke, kamor lahko občani brezplačno odda-jo tiste sortirane odpadke iz gospodinjstev, katerih količina je prevelika za njihov redni odvoz oziroma se jih redno ne odvaža. »Zbirni center Kozje je že pričel z delovanjem in bo odprt dvakrat tedensko, kjer bo za pomoč, red in nad-zor uporabnikov prisoten tudi delavec režijskega obrata,« je povedal Kocman in dodal, da gredo s skupnimi močmi novim izzivom naproti, saj je v občini Kozje na vidiku še kar nekaj pomembnih investicij. Županu je čestitke ob odprtju prvi izrekel minister za okolje in prostor Karel Erjavec. Pohvalil je skrb občine Kozje za čistejše okolje in dejal, da je vesel, da je ob tako pomembnem dogodku gost v občini Kozje. Pohvalil je tudi razvoj same občine, ki je že viden, ter do-dal, da jih nekatere ovire, predvsem cestne povezave do večjih središč, še vedno ločijo od hitrejšega razvoja. Izrazil je upanje, da bodo vse te ovire kmalu odpravljene in bo razvoj gospodarstva ter tudi turizma vedno hitrejši. V rokah imajo namreč velik adut, ki se mu reče neokrnjena narava in številne kulturne znamenitosti, občina Kozje pa je skoraj v celoti del Kozjanskega parka.S skrbjo za čistejše okolje pa v občini Kozje dokazujejo, da jim ni vseeno za mlajše rodove. In prav osnovnošolci OŠ Kozje so s kulturnim programom in svojim razmišljanjem o čistem okolju in odpadkih dokazali, da se zavedajo, da je čisto okolje tisto, ki jim zagotavlja prijetnejše in bolj zdravo življenje. (Zdenka Ivačič)

Med številnimi gosti na otvoritvi je bil tudi minister za okolje in prostor Karel Erjavec.

S prerezom traku je bila čistilna naprava še uradno odprta.

Tudi najmlajši se zavedajo, kako pomembno je ločevati odpadke.

Sladke dobrote, pečene prav za slovesno priložnost.

Odprtje čistilne naprave so pozdravili tudi osnovnošolci iz Kozjega.

Ogled notranjosti

8 | OKo | 19. november 2009

AKTUALNO LOKALNO

Blok v Bistrici ob Sotli z novo strehoV minulem tednu so se pričela dela na strehi bloka v Bistrici ob Sotli, ki je še bila prekrita s salonitnimi ploščami.

V večstanovanjskem objektu je sedem stanovanj, ki so v ve-čini že v privatni lasti, lastnica enega pa je občina Bistrica ob Sotli. Streha na objektu ni bila zamenjana vse od posta-vitve objekta in na njej so bile še salonitne plošče. Ker je bila menjava strehe nujna tudi zaradi kritine, so si bili stanovalci enotni, da jo je treba v najkrajšem času zamenjati. Zbrali so ponudbe in izbrali ustreznega izvajalca, ki je v minulem tednu pričel z deli. 1.700 evrov, to je skoraj deset odstotkov celotne investicije, bo kot lastnica enega stanovanja za-gotovila tudi občina Bistrica ob Sotli, preostanek pa lastniki glede na površino stanovanj. Na občini Bistrica ob Sotli so odločitve lastnikov o menjavi strehe veseli, saj so se odločili za trdno streho nad glavo in dokazali, da so skrbni gospo-darji. Drugače pa je občina Bistrica lastnica enajstih stanovanj, od tega sta nezasedena dva stanovanja. Eno v prostorih starega zdravstvenega doma in eno v večstanovanjskem objektu pri šoli. Oba sta prazna in pripravljena na oddajo potencialnim najemnikom. (Z. I.)

Menjava strehe na večstanovanjskem objektu v Bistrici ob Sotli.

O B V E S T I L OObčina Bistrica ob Sotli oddaja v najem stanovanje v iz-meri 52,56 m2, Bistrica ob Sotli 59 b (blok) in stanovanje v izmeri 45,722, Bistrica ob Sotli 3 (stari zdravstveni dom).Več informacij lahko dobite na tel:. 03/800 15 00 !

ŽupanJožef Pregrad

O B V E S T I L OObčina Bistrica ob Sotli oddaja v najem stanovanje v iz-meri 52,56 m2, Bistrica ob Sotli 59 b (blok) in stanovanje v izmeri 45,722, Bistrica ob Sotli 3 (stari zdravstveni dom).Več informacij lahko dobite na tel:. 03/800 15 00 !

ŽupanJožef Pregrad

19. november 2009 | OKo | 9

KRAJEVNI MOZAIK

Predsednik izgnancev Ivan Babič je Nadi Vindar in mag. Marku Juraku v zahvalo podelil knjigi o izgnancih.

Vaški fantje so zapeli, zaigrali in poskrbeli, da so se obiskovalci tudi smejali.

V Polju ob Sotli dobro delajoV krajevni skupnosti Polje ob Sotli so na Marti-novo soboto praznovali svoj praznik. Spreho-dili so se skozi delo krajevne skupnosti v minu-lem letu in se spominjali davnega leta 1941, ko so takratni prebivalci morali zapustiti svoje domove ter oditi v izgnanstvo.

Novembrski dnevi so v krajevni skupnosti Polje ob Sotli vsako leto posvečeni spominu na drugo svetovno vojno, ki je v teh krajih pustila neizbrisen pečat, saj je okupatorska vojska leta 1941 tamkajšnje prebivalce popolnoma izgnala iz njihovih domov, odpeljali so jih v neznano in postali so izgnanci.V spomin na vse izgnance krajani KS Polje ob Sotli 11. no-vembra praznujejo svoj krajevni praznik, ki so ga tudi letos obeležili s proslavo. Vse krajane in goste je prva nagovorila predsednica KS Polje ob Sotli Nada Vindar. Predstavila je delo krajevne skupnosti v preteklem letu. Finančno so pod-prli aktivnosti kulturnega društva pri obdarovanje otrok ob Miklavžu in pri pripravi proslave ob materinskem dnevu. Na pomoč so s finančnimi sredstvi priskočili gasilskemu društvu pri prekrivanju strehe na domu gasilcev in krajanov ter špor-tnemu društvu pri pripravi slovesnosti ob otvoritvi športnega parka. Organizirali so kresovanje in izlet. V okviru proračuna občine Podčetrtek pa je bil asfaltiran del ceste v Lastniču, smer Lebič. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi za obnovo cest so tudi letos sanirali neasfaltirane ceste in delno pomaga-li pri asfaltiranju ceste v Lastniču od Turkovih dalje. V leto-šnjem letu so s krajevno organizacijo RK prvič organizirali srečanje starejših in obiskali krajane, stare 90 let in več. Med opravljenimi deli je bila tudi skrb za pokopališče in okolico, izvedli so čistilno akcijo ter se ponovno zelo izkazali pri orga-nizaciji srečanja na mostu v Sedlarjevem. Vindarjeva se je zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali pri vseh aktivnostih in si zaželela, da bi bilo dobro sodelovanje vodilo vseh tudi v prihodnjem letu. Tudi predsednik Društva izgnancev Po-lje ob Sotli Ivan Babič je vsem krajanom čestital ter v svojih besedah predstavil predvsem delovanje njihove organi-zacije. Čestitkam ob prazniku se je pridružil tudi podžupan mag. Marko Jurak, ki je pohvalil delo krajevne skupnosti in predstavil investicije, ki se bodo v prihodnosti dogajale in zaključile v občini Podčetrtek. Praznovanje so s kulturnim programom popestrili vaški fantje in učenci osnovne šole Bistrica ob Sotli, ki so s pesmijo, plesom in recitacijami večer naredili prijetnejši. Po njihovem nastopu pa je sledilo veselo martinovanje, ki je trajalo dolgo v noč. (Zdenka Ivačič)

Vsi najmlajši nastopajoči, ki so polepšali praznični večer.

Povedali so marsikaj zanimivega.

Nastopajoča z voditeljico Petro

Povedali so marsikaj zanimivega.

10 | OKo | 19. november 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Druženje starejših krajanovMinula nedelja je bila prav posebna za vse starejše občane v Kozjem, saj so v tamkajšnji krajevni organizaciji Rdečega križa poskrbeli za prijetno srečanje.

V gostilni Švajger so se po nedeljski maši na povabilo kra-jevne organizacije RK Kozje zbrali starejši, stari 70 let in več. Uvodoma so prisluhnili pozdravnim besedam Cvetke Bevc, predsednice KORK, ki je bila vesela, da so se zbrali v tako velikem številu, kar vsekakor dokazuje, da so tovrstna sre-čanja potrebna in še kako dobrodošla. Bevčeva se je za-hvalila občini Kozje in županu Dušanu Andreju Kocmanu za pomoč pri organizaciji srečanja ter vsem tistim, ki so na ka-kršenkoli način poskrbeli, da je bilo druženje starejših prije-tnejše. Čisto na začetku so bili to vsekakor najmlajši, učenci OŠ Kozje. Slišala se je pesem, izrečene so bile številne lepe misli, poskrbeli pa so tudi za šaljivo uprizoritev in ples. Starejše krajane, skupaj z gosti jih je bilo skoraj sto, je še pred kosilom presenetila malce nenavadna čistilka. Najprej jih je želela pregnati domov, potem pa je v roke raje vzela harmoniko ter zaigrala in zapela. Kulturni programa je tako vse skupaj spravil v zares dobro voljo, saj so pomagali celo pri petju in se dodobra nasmejali. Srečanje se je zavleklo v popoldne, saj so si vsi skupaj imeli veliko za povedati. (Z. I.)

Najmočnejši na Virštanju in v Sloveniji Člani TKD Virštanj so zakrivili, da so se leta 2000 zbrali naj-močnejši fantje iz Dobrine in se preizkusili v tekmovanju v vleki vrvi, ki ga tradicionalno pripravljajo v okviru Virštanjske noči. Vsako leto so tam in kasneje še na drugih prireditvah preizkušali moči in letos na kmetijsko-živilskem sejmu v Gor-nji Radgoni ponovno pridobili naziv najmočnejši slovenski fantje.Ekipo sestavljajo Franc Bevc, Drago Krampršek, Alojz Do-beršek, Mirko Užmah, David Kovačič, Marjan Povalej, Blaž Kupec, Peter Žibret, Ciril Veble, Martin Dular, Klemen Pri-božič, Jože Prhne in Ivan Božičnik. Na vseh tekmovanjih ji spremljata Danica in Martin Recko, ki sta poskrbela za kaj za pod zob, da so bili težji in močnejši. Prestižni naslov pa so seveda primerno proslavili v družbi tistih, ki jih podpirajo in zanje navijajo. (OKo )

Tudi gostje srečanja so z zanimanjem prisluhnili kulturnemu programu.

Osnovnošolci so poskrbeli za prijeten kulturni program.

Nenavadna čistilka jih je najprej želela pregnati, potem pa je raje zaigrala in zapela. Tudi zapeli so

Najmočnejši slovenski fantje so svojo kariero začeli na Virštanju.

19. november 2009 | OKo | 11

KRAJEVNI MOZAIK

Ničelna toleranca do nasiljaDržavna tožilka in predsednica društva Beli obroč Vlasta Nussdorfer je enega izmed svo-jih dopustniških dni preživela v Bistrici ob Sotli in Kozjem, kjer je spregovorila o nasilju nad in med otroki ter mladostniki in se ob tem dota-knila tudi vrednot.

Nasilje v današnji družbi žal obstaja. Številne institucije skr-bijo, da bi ga bilo čim manj in se proti njemu borijo. Korak k temu in predvsem k preventivi so minuli četrtek naredili v Bistrici ob Sotli in Kozjem, ko so na obisk povabili državno tožilko in predsednico društva Beli obroč Vlasto Nussdorfer. Mag. Marinka Drofenik, šolska svetovalna delavka na OŠ Bistrica ob Sotli, je povedala, da je njihova šola že 14 let vključena v projekt Zdrava šola in ena izmed njihovih nalog v okviru le-tega je promocija zdravja v najširšem smislu v širši lokalni skupnosti. Z obiskom Vlaste Nussdorfer so ponovno izpeljali eno izmed teh akcij, ki se je dotikala nasilja. Za svoj obisk v Bistrici ob Sotli je Nussdorferjeva pravzaprav izkoristila enega izmed zadnjih dni svojega letošnjega do-pusta. Povedala je, da je bila zelo vesela, ker je lahko kar cel dan preživela v Bistrici ob Sotli in Kozjem. Še posebej pa se je razveselila lepega sončnega vremena, ki je dan še po-lepšal. Najprej se je v Bistrici ob Sotli srečala z učenci osme-ga in devetega razreda ter jim je predstavila poklic pravni-ka, tožilca, sodnika in odvetnika, v upanju, da je kakšnega navdušila tudi za ta študij. Na srečanju z župani, predstav-niki občinskih uprav, ravnatelji, šolskimi zdravniki, svetovalni-mi delavci, učitelji osnovnih šol in vzgojitelji iz vrtcev občin UE Šmarje pri Jelšah ter z delavci Zavoda za šolstvo Ce-lje, uprave kriminalistične policije Celje, policisti policijskih postaj Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina ter delavkami centra za socialno delo je spregovorila o nasilju, novostih v zakonodaji na tem področju in protokolu, kako ravnati v primeru nasilja. Poudarila je, da je treba do nasilja imeti ni-čelno toleranco ter bila zadovoljna odziva poslušalcev. Do-dala je še, da je izvedela, da so tukaj pristojne službe že zelo povezane in upa, da bo to predavanje pripomoglo tudi k temu, da bo njihovo delo še boljše. S tem bo garancija za družbo večja, saj je treba nasilje reševati skupno in tega ne more početi le posameznik. V popoldanskem času se je srečala s starši osnovnošolcev iz Bistrice ob Sotli in Kozje-ga. Spregovorila je o tem, da so učenci zaključnih razredov že kazensko odgovorni za svoja dejanja. Predstavila jim je možnosti, da je lahko otrok žrtev kaznivega dejanja bodisi doma, v šoli, na cesti ali kjerkoli drugje. Mladoletniki pa so tudi pogosto storilci kaznivih dejanj, saj z nespametnimi de-janji hitro zaidejo v slabo družbo ter posledično v kazenski postopek. Povedala je, kako ukrepati v takšnih primerih ter spregovorila tudi o zasvojenosti otrok. Za konec se je dota-knila še družine, otrok v njej, pasti, ki prežiijo to družino in jim položila na srce, da je pogovor v družini zelo pomemben in da mora biti pravočasen. Mag. Drofenikova je po koncu srečanja še povedala, da nasilje je bilo in bo. Tudi sami se srečujejo z verbalnim nasi-ljem, tudi fizičnim in celo spolnim. Stvari rešujejo in prijavljajo, kot jim narekuje odgovornost. Dodala je še, da upa, da bo vse, kar je bilo povedanega s strani Nussdorferje, delovalo tudi preventivno in se bodo z raznimi oblikami nasilja čim manjkrat srečevali in v primeru le-tega pravilno postopali. (Zdenka Ivačič)

Nussdorferjeva se je najprej srečala z osnovnošolci.

Predavanje so z zanimanjem spremljali predstavniki pristojnih služb, ki se pri svojem delu lahko srečajo z nasiljem.

Vlasta Nussdorfer z županom Jožefom Pregradom, mag. Marinko Drofenik in ravnateljem Bogomirjem Marčinkovićem

Nussdorferjeva je večkrat povdarila, da moramo imeti do nasilja ničelno toleranco.

12 | OKo | 19. november 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Pred spomenikom v Kozjem

Tudi srečanje v Kozjem postaja tradicionalnoSobota, 14. novembra 2009, je članom Območnega zdru-ženja slovenskih častnikov Šmarje pri Jelšah prinesla vrsto prijetnih presenečenj.Pri spomeniku padlih v NOB v Kozjem se nas je zbralo okoli trideset naših članov in gostov iz Štor in Slovenske Bistrice. S prijaznim nagovorom nas je pozdravil in sprejel gospod Andrej Dušan Kocman, župan občine Kozje. Le-ta je že dru-go leto pokroviteljica našega srečanja, ki ga povezujemo z obletnico ustanovitve Teritorialne obrambe leta 1968. Kot njen sestavni del je bila pred 41 leti formirana tudi kozjanska četa TO.Naše letošnje popotovanje po občini Kozje, ki sta ga načr-tovala župan in član našega izvršnega odbora Mirko Kunst, nas je vodilo po poteh, ki so jo večkrat prehodili tudi pripa-dniki kozjanske čete TO. Najprej smo obiskali Pečnikovo klet v Bučki Gorci, ki se nahaja na markantni razgledni točki. Deležni smo bili gostoljubnosti gospodarja Rajka, ki nam je ob pokušini najboljših sort predstavil njihovo vinogradništvo, njegova hči Suzana pa je poskrbela za izdaten prigrizek. Posebno doživetje je bil ogled kleti, ki sega 11 metrov v glo-bino hriba. Naslednje presenečenje, na katerega je še po-sebej ponosen župan občine Kozje, nas je čakalo v Vrenski Gorci. Bili smo navdušeni nad sodobno sončno elektrarno, ki so jo letos postavili Dobravčevi na površini enega hek-tarja. Zares velika investicija, ki deluje impozantno, pa tudi uspešno pošilja energijo v električno omrežje. Srednjeveški trg Pilštanj nas je prijetno presenetil in prevzel. Ne samo dr-nulovka predsednice tamkajšnjega turističnega društva, pač pa vse, kar smo si ogledali ob odličnem vodenju Tonija Zakoška. Lučaj od Pilštanja nas je pričakala kozjanska lo-vska koča. Na improviziranem strelišču smo se kljub močne-mu vetru pomerili v streljanju z malokalibrsko pištolo. Prevzel nas je tekmovalni duh, čeprav tega nismo glasno priznali. Še dobro, da imamo v naših vrstah odličnega strelca, sicer bi nas gostje krepko premagali. Med druženjem v zavetju lovske koče smo za zaključek našega srečanja prisluhnili razglasitvi rezultatov. Prvo mesto je z 68 krogi osvojil naš član Mirko Kunst, drugi je z 52 krogi bil Milan Žibert (OZSČ Štore), tretji pa z 51 krogi Mirko Holzinger (OZSČ Štore).Kljub nekoliko vetrovnemu in oblačnemu vremenu smo preživeli prijeten dan. Ne samo mi, tudi gostje iz Štor in Slo-venske Bistrice so bili navdušeni. Hvala županu občine Kozje. (Jože Uršič, predsednik OZSČ Šmarje pri Jelšah)

Napačen vrstni redV prejšnji številki časopisa OKo sem v članku »Tradicionalno srečanje v Bistrici ob Sotli« napačno zapisal vrstni red naj-boljših treh v streljanju z zračno puško in na glinaste golo-be. Vrstni red je bil naslednji: 1. mesto Vinko Cvetanovič, 2. mesto Ivan Arzenšek, 3. mesto Mirko Kunst. Za nenamerno napako se opravičujem. (Jože Uršič, avtor članka)

Ogled Elektrarne

Najboljšim je predsednik podelil praktične nagrade.

Na strelišču je bilo napeto

19. november 2009 | OKo | 13

KRAJEVNI MOZAIK

Prenovljena podoba kraja Buče Na Bučah so se petega novembra veselili ob odprtju kar nekaj novih pridobitev, ki so kraju dale prenovljeno podobo. Do preno-vljene vežice, pločnika in parkirišča so pripe-ljali dobro delo in medsebojno sodelovanje ter ideje po lepši podobi kraja.

Prvi novembrski dnevi so na Bučah minili v znamenju ura-dnega odprtja prenovljene vežice in urejenega prostora pred pokopališčem, parkirnega prostora pred cerkvijo ter pločnika z javno razsvetljavo. Vse zbrane je ob tem vese-lem dogodku prva nagovorila Milena Krajnc, ki je ponosno dejala, da je to dan, ko imajo na Bučah razlog za prazno-vanje, saj jim je v letošnjem letu uspelo zaključiti kar nekaj pridobitev. Ozrla se je nazaj ter povedala, da so si skupaj s člani kra-jevnega sveta pred tremi leti zastavili jasne cilje ter se hkrati zavedali, da jih čaka veliko dela in da so vsi cilji povezani s finančnimi sredstvi. Vendar jim je z veliko volje in truda uspe-lo, na kar so po besedah Krajnčeve ponosni, vse skupaj pa je po njenih besedah tudi odraz dobrega medsebojnega sodelovanja. Krajnčeva se je zato prav vsem, ki so kakor-koli doprinesli k uresničevanju zaključenih projektov, iskreno zahvalila. Posebno zahvalo je izrekla svojim članom sveta krajevne skupnosti, svetnikom občine Kozje, občinski upravi, izvajalcem ter še posebej županu občine Kozje Dušanu An-dreju Kocmanu, ki je prisluhnil njihovim željam in se trudil, da so bile realizirane. Izrazila je še veselje, ker jim je poleg ma-tične občine na pomoč pri izgradnji vežice priskočila tudi občina Podčetrtek, ki je prispevala približno tretjino sred-stev, saj fara Buče sega tudi v to občino in imajo tamkajšnji občani grobove na Bučah. Na lepšo podobo kraja Buče je bil ob prazničnem dnevu na Bučah zelo ponosen tudi župan Dušan Andrej Kocman. De-jal je, da je ob prihodu v nek kraj zelo pomemben prvi vtis in v občini Kozje imajo srečo, ker je vpadnica v občino Kozje prav kraj Buče, ki je zelo lepo urejen in kjer so doma pridni in delavni ljudje. Pohvalil je krajane, se zahvalil izvajalcem ter županu sosednje občine Podčetrtek Petru Misji. Preden so si vsi zbrani nove pridobitve ogledali, je prenovljeno vežico blagoslovil župnik Niko Marovt, ki je dejal, da sta urejena vežica in pokopališče odraz spoštljivega odnosa do pokoj-nih in da so s skupnim sodelovanjem v kraju dokazali, da lahko naredijo veliko za skupno dobro. Prazniku na Bučah so slovesnejšo noto s pesmijo in recitacijami dodale cerkve-ne pevke iz Buč, vsi zbrani pa so si po ogledu vzeli še čas, da so vsem novim pridobitvam nazdravili. (Zdenka Ivačič)

Številni domačini in gostje so se veselili uradnega odprtja novih pridobi-tev na Bučah.

Ogled prenovljene notranjosti vežice

Župnik Niko Marovt je dejal, da sta urejena vežica in pokopališče odraz spoštljivega odnosa do pokojnih.

V imenu KS Buče se je županu za ves trud in pomoč zahvalila predsedni-ca Milena Krajnc.

Mlade pevke so veselje ob odprtju vežice in ostalih pridobitev na Bučah polepšale s pesmijo.

14 | OKo | 19. november 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Martinovo tokrat malo drugačeNedeljsko turobno deževno popoldne je bilo in veljalo je upokojencem izkoristiti priložnost in se udeležiti vesele prire-ditve »martinovanja« v lepo urejeni dvorani v Lesičnem.Odbor za prireditve DU Kozje, ki ga vodi Valburga Jevšnik, je imel kar nekaj težav z organizacijo, saj se je bal slabe udeležbe, predvsem zaradi epidemije gripe, saj je bilo ne-katere člane društva nekoliko strah, da bi se na srečanju »okužili.« Kljub temu smo našteli okrog devetdeset tistih naj-bolj hrabrih, ki radi obiskujejo skoraj vse upokojenske priredi-tve ... Žal je gripa preprečila nastop kozjanskemu pevskemu kvartetu, ki je prav vestno vadil za ta dan.Na odboru so se dogovorili, da srečanje upokojencev – se-veda tam, kjer so možnosti – organizirajo tudi po krajevnih skupnostih in to je bil razlog, da so z dogovorom s predse-dnikom sveta KS Lesično gostovali v Lesičnem, ki postaja vse lepši kraj z lepo urejenim gasilskim domom in prenovlje-nimi pročelji hiš in lokalov.Prireditve sta se udeležila tudi župan Dušan Andrej Kocman in podžupan ter predsednik krajevne skupnosti Lesično Franc Plahuta, ki je prisotnim izrekel tudi prisrčno dobrodošli-

co. Hvala predsedniku KS za soorganizacijo prireditve.Po kratkem pozdravu predsednika Društva upokojencev Kozje je sledil kulturni program v izvedbi učencev osnovne šole Lesično pod vodstvom učiteljice Cerarjeve. Resnično so nas presenetili s kakovostno izvedbo proze in recitacij, saj so babice in dedki z veseljem prisluhnili prigodi o sv. Martinu, običajih, ljudskih rekih in o »vinskem« prazniku. Da se nam ni bati, da nam bo v bodoče na podeželju dolgčas, pa sta poskrbeli še deklici z odlično izvedbo na frajtonarico, pose-bej pa velja pohvaliti mlado citrarko. Nekaterim babicam se je kar orosilo oko. Upokojenci se zahvaljujejo OŠ Lesično, da so nastop pri-pravili in dokazali, da sožitje med generacijami ni le parola, hvala pa tudi staršem, ki so kljub nedeljskemu popoldnevu pripeljali svoje otroke na nastop. Sledilo je kosilo, za postrežbo je poskrbel gostinec Miran Švajger, sedaj že znameniti kuhar Stanko pa uspel izbrati pravi jedilnik za ta praznik in zadovoljstvo in razpoloženje prisotnih se je stopnjevalo.»Duo VAL« iz Podsrede je skrbel za prazniku in razpoloženju primerno glasbo. Ob zimzeleni melodiji sta se zavrtela tudi para zlatoporočencev letošnjega leta, zakonca Koprivc in zakonca Krajnc. Ponosni nanje so jim čestitali vsi prisotni.Rajanje je trajalo pozno v noč. Lepo je bilo videti toliko za-dovoljnih obrazov, zares pa je škoda, da so morali nekateri ostati doma. (Veljko Kolar)

Martinovanje v PristaviDruštvo upokojencev iz Pristave pri Mestinju je organiziralo tradicionalno martinovanje, katerega se je udeležilo 115 članov in njiho-vih prijateljev iz Pristave, Zibike, Tinskega in drugih krajev.

Upokojenci se vedno znova radi vračajo v Pristavo, kajti ga-silsko društvo vselej dobro pripravi martinovanje. Zbrane v večnamenski dvorani v Pristavi je najprej pozdravil predse-dnik društva Franc Vehovar. Med njimi je bila tudi Mimica Kidrič, predsednica Zveze društev upokojencev Kozjansko.Zvečer jih je pozdravil predsednik krajevne skupnosti Prista-va pri Mestinju Srečko Gobec, kateri je kasneje opravil tudi krst mošta. Vsi udeleženci so nazdravili s kapljico iz vinogra-da Franca Vehovarja, domov so pa za spomin odnesli ko-zarčke, ki jih je prispevala krajevna skupnost.Za zabavo je skrbel Jani Pirš z bratom Francijem in prijate-ljem Bojanom. Pozno zvečer so vsi veseli in zadovoljni odšli, z obljubo, da se srečajo tudi naslednje leto. (OKo)

Kljub strahu pred gripo se je v Lesičnem zbralo okrog devetdeset upoko-jencev.

Upokojenci so veseli vsakršne priložnosti za prijetno srečanje.

Na martinovanju so poskrbeli za krst mošta.

19. november 2009 | OKo | 15

KRAJEVNI MOZAIK

Peti Martinov pohodPeti Martinov pohod v organizaciji turističnega društva Pri-stava pri Mestinju se je zgodil sedmega novembra. Udeleži-lo se ga je 45 pohodnikov, od tega 17 članov planinskega društva iz Vranskega. Pohod se je pričel pri sv. Arehu, kjer je pohodnike med drugim pričakal tudi muzikant Rafko Dro-fenik s prijateljem, za dobrodošlico v obliki številnih dobrot pa sta poskrbeli družini Tomažin in Škorjanc. Po okrepčilu jim je ključar Jurij Čepin razkazal cerkev sv. Areha in vse pova-bil v svojo klet. Pot so nadaljevali do družine Špoljar, kjer so jih pogostili z moštom in narezkom. Pri Sveti Emi jih je v lepi brunarici pričakala družina Kovačič z ocvirkovko in dobrim moštom. Naprej jih je pot vodila proti sv. Urbanu, kjer so imeli malico pri družini Šket. Po malici so se ustavili pri družini Stojilkovič - Kovačič, kjer so jih zopet pričakali z narezkom in moštom. Lepo sončno vreme jih je spremljalo do gorce Franca Vehovarja, kjer so degustirali dobro kapljico in se dobre volje odpravili do gorce Čakševih, kjer jih je ponovno čakala obložena miza in polni kozarci ter muzikant Boštjan Dravinec, ki je za glasbo skrbel tudi po koncu pohoda. In ker jih je že skoraj dohitevala noč, so se hitro odpravili na Tinsko, kjer so imeli v prostorih lovske družine Pristava zaklju-ček. Vmes so se za kratek čas ustavili še na kmečkem turiz-mu Krašovec. Zaključek je potekal v prijetnem vzdušju ob dobri hrani in pijači, glasbi, petju in vinskem krstu, za kate-rega vsako leto poskrbi predsednik društva Srečko Gobec. Slednji se je na koncu zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da so bili pohodniki zadovoljni. (S. G., OKo)

Kulturno društvo Zagorje gostovalo na BučahPrvo novembrsko soboto je kulturno društvo Buče v goste povabilo kultur-no društvo Zagorje, natančneje igralski sektor, ki nam je uprizoril igro Vdova Rošlinka. Igralci so obiskovalce dodo-bra nasmejali, veseli pa smo bili, da je bila dvorana kljub razhajajoči gripi do-cela napolnjena.Ob tej priložnosti se še enkrat zahvalju-jemo GD Buče, da nam je omogočilo prijetno ogrevan prostor, KS Buče za pijačo in društvu kmetic Ajda za pe-civo, s katerim smo pogostili igralce in obiskovalce.Polni lepih vtisov, spominov na pristno staro kmečko življenje in nasmehov na ustih smo ob kozarčku zaključili prijetno večerno druženje.V bodoče si želimo še več takih dru-ženj, v upanju, da nas čim prej nav-dušijo tudi domači kulturniki. (Dragica Valenčak)

Pohodniki na začetku pohoda

Na vseh postojankah je bilo veselo in zabavno.

Gledališčniki iz Zagorja so poskrbeli za polno mero smeha.

Bučenarji so napolnili dvorano in se dodobra nasmejali.

16 | OKo | 19. november 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia, Ivana Kolar, direktorica Term Tuhelj, in Vasja Čretnik, vodja marketinga, so ponosno predstavili dosežke in rezultate minulega leta.

Orhidelia med svetov-no arhitekturno elitoV Termah Olimia so ponosno predstavili do-sežke in rezultate zelo investicijskega leta 2009, ki ga je zagotovo najbolj zaznamovalo odprtje Wellnessa Orhidelia in prenova ter dozidava hotela Breza.

Wellness Orhidelia, najprestižnejši del Term Olimia, kjer jih je pri arhitekturni zasnovi vodila strast do prefinjene ustvarjal-nosti, glamurozne estetike in uporabnosti interjerjev, lepote materialov in oblik v sozvočju z inovativno ter prepoznav-no avantgardno zunanjostjo, je svoja vrata odprl sedmega maja letos. Ta datum je bil zagotovo letošnja največja pre-lomnica Term Olimia, ki so s to investicijo zagotovo pričele pisati novo smer razvoja termalne spa ponudbe. Wellness Orhidelia, ki vse od svojega odprtja navdušuje obi-skovalce zaradi svoje luksuzne ponudbe bazenov in savn ter zaradi izjemno zanimive arhitekturne zasnove. Raznoliki stilsko dovršeni prostori, kjer lahko na najrazličnejše načine razvajamo telo in duha, so s svojimi nenavadnimi oblikami in barvnimi rešitvami tudi prava paša za oči. Vse to je zbudi-lo tudi pozornost mednarodne javnosti na Festivalu svetov-ne arhitekture. Organizatorji tega obsežnega festivala, ki je namenjen srečevanju arhitektov vsega sveta in izmenjavi najboljših praks in spodbujanju medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju arhitekture prihodnosti, prirejajo tudi poseb-no tekmovanje za arhitekturne rešitve v več kategorijah. Wellnessu Orhidelia se je v kategoriji »Počitnice« uspelo uvr-stiti v ožji izbor 11 finalistov. To pa je tudi prvi slovenski projekt v zgodovini tega tekmovanja.Sočasno z Wellnessom Orhidelia se je gradila še garažna hiša, s katero so za dvakrat povečali kapaciteto parkirnih prostorov in poskrbeli še za nevsiljiv zunanji izgled.Hotel Breza ostaja srce Term OlimiaZa prenovo in nadzidavo hotela Breza so v Termah Olimia preko javnega razpisa Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESSRD, dvig konkurenčnosti turističnega gospo-darstva – turistične infrastrukture, ki ga je objavilo ministr-stvo za gospodarstvo, pridobili finančna sredstva v višini 1.480.733,00 evrov, medtem ko celotna investicija skupaj znaša 5.985.000,00 evrov brez DDV. Ta operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvoj-nih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov; prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.Pogodba z Ingrad Gramat d.d. kot glavnim izvajalcem del ter podjetjem Novoles d.d., ki je bilo izbrano za dobavo opreme, je bila podpisana v začetku decembra 2008, z gradnjo so pričeli v februarju 2009 in jo zaključili novembra 2009.Pridobili so dodatnih 42 sob, kar pomeni, da sedaj razpola-gajo s 185 sobami, od tega je 18 apartmajskih sob ter 167 dvoposteljnih sob z 388 ležišč. Štirizvezdični hotel Breza pa je dobil tudi zelo prijetno notranjo podobo, saj so opremlje-nost sob dvignili na višji nivo, pa tudi vsi spremljevalni prosto-ri navdušujejo s prijetno toplino. Sočasno se je odvijala še prenova Centra zdravja Olimia pri čemer jih je ob prenovi prostorov vodilo načelo uporabe zdravju prijaznih materialov, da tudi prostor sam podpira zavezanost ljudi k zdravju.Direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek je ob tem povedal, da hotela med prenovo in dozidavo niso zapirali in so le-to izpeljali v treh etapah. Poudaril je, da so hvaležni gostom, ki so prenašali izvajanje investicije ter si tudi za prihodnost želi, da bi hotel Breza pisal tako uspešno zgodbo kot do sedaj.

Na letni novinarski konferenci so predstavili še novosti v Ter-mah Tuhelj in finančno poslovanje v letu 2009. Ustvarili so 2 % več prihodkov in 21 % višji dobiček v primerjavi z letom 2008. Od januarja do novembra letos jih je obiskalo 62.625 gostov, zabeležili so 267.064 nočitev, obiskalo pa jih je 371.067 kopalcev. V prihodnosti jih v naslednjem letu čaka izgradnja hotela v Termah Tuhelj ter izgradnja termalnega zabaviščnega kompleksa v Gevgeliji. Na vprašanje o prodaji podjetja je direktor Počivalšek od-govoril, da se bodo trudili, da bodo čim več vredni. Omenil pa je tudi dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo, odraz česa je tudi izgradnja večnamenske športne dvorane, ka-tero so sofinancirali in bo vsekakor velikega pomena tudi za Terme Olimia. Zbrane novinarje in goste pa so zaposleni v Termah Olimia po novinarski konferenci ponosno popeljali na ogled pre-novljenega hotela Breza, ki ostaja srce Term Olimia. (Zdenka Ivačič)

Hotel Breza navdušuje že ob samem vstopu vanj.

Zaposlene v Centru zdravja Olimia z vodjo dr. Cvetko Avguštin

19. november 2009 | OKo | 17

KRAJEVNI MOZAIK

Naši kraji ponovno med najlepšimiOsemnajsta zaključna prireditev projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna je ponov-no postregla z rezultati, ki dokazujejo, da so naši kraji po svoji urejenosti ponovno v sa-mem slovenskem vrhu.

Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj tu-rizma in temeljni smisel ter dolgoročno sporočilo projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Vendar njegov vpliv in končno poslanstvo ni samo v tem, da znotraj družbe izzove pripravljenost ljudi na aktivnost, kjer kot prostovoljci uredijo okolje in poberejo smeti. Že res, da ljudje v svojem skupnem interesu ustvarjajo prijazen ambient ter ponotranjajo turistič-no-ekološko zavest, kar vse skupaj vodi v bolj kakovostno turistično ponudbo in posredno do soustvarjanja destina-cijskega menedžmenta. Gre tudi za promocijo! Promocijo kraja, regije in države Slovenije. Nenazadnje prav sodelo-vanje različnih krajev v tej akciji le-tem omogoča, v kolikor se znotraj posameznih kategorij uspejo uvrstiti med prve tri, prijavo na ugledna mednarodna evropska in svetovna tek-movanja, kot sta Entente Florale ali Nations Bloom. To se je v primeru kraja Olimje še kako obrestovalo, saj je na tekmovanju Entente Florale osvojil zlato priznanje, v leto-šnjem tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna pa v kategoriji izletniških krajev prvo mesto. Tudi kraj Podčetrtek se je obdržal v slovenskem vrhu in v kategoriji izrazito turi-stičnih krajev zasedel drugo mesto. Lanski uspeh je uspelo ponoviti OŠ Bistrica ob Sotli, ki je v kategoriji osnovnih šol, zgrajenih po letu 1980, ponovno osvojila prvo mesto. V ure-jenosti pa se ji je pridružila še OŠ Lesično, ki je v kategoriji osnovnih šol, grajenih do leta 1980, dosegla drugo mesto.Podeljeno pa je bilo še eno posebno priznanje Turistične zveze Slovenije, ki je romalo v roke župana občine Podče-trtek Petra Misje. Dobil je namreč priznanje za aktivno so-delovanje pri projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna ter za dolgoletno skrb za urejenost svoje občine. To priznanje je bilo prvič podeljeno in ima zato še posebno težo, vseka-kor pa je bila podelitev za župana Podčetrtka velika čast. Župan Misja je povedal, da mu priznanje veliko pomeni, saj so mu ga podelili v družbi ljudi, ki v slovenskem turističnem, gospodarskem in političnem življenju igrajo veliko vlogo. Našim »najlepšim« je na prireditvi čestital tudi dr. Danilo Türk, častni pokrovitelj projekta, ki ga Turistična zveza Slovenije uresničuje pod pokroviteljstvom ministrstva za gospodar-stvo. Poudaril je, da so vsi dobitniki priznanj tisti, ki dajejo velik prispevek k lepi in gostoljubni Sloveniji. (Z. I.)

Prvo mesto v kategoriji osnovnih šol, zgrajenih po letu 1980, je ponovno prejela OŠ Bistrica ob Sotli.

Priznanje za prvo mesto, ki ga je Olimje zasedlo v kategoriji izletniški kraji, je sprejel Franc Jakopina.

Priznanje za drugo mesto v kategoriji šol, grajenih do leta 1980, je pripadlo OŠ Lesično.

Peter Misja in predsednik države dr. Danilo Türk sta po koncu prireditve tudi spregovorila.

Leopold Alegro je sprejel priznanje, ki ga je za drugo mesto prejel kraj Podčetrtek v kategoriji izrazito turističnih krajev.

18 | OKo | 19. november 2009

KOZJANSKI PARK

Advent v Koz-janskem parkuSpet je leto naokoli in približuje se čas adventa. V tem času je dan vse krajši, vreme pogosto turob-no, zato svetloba, ki jo pričaramo z lučkami vseh vrst, v nas prebu-ja občutke pričakovanja iz otro-štva. To je čas, ko se vsak med nami vsaj za kratek čas preseli v pravljično obdobje obdarovanj, ki so bila včasih morda skromnej-ša, a nam zato ni bilo nič manj toplo pri srcu, ko smo odvijali da-rila. V tem je tudi bistvo tovrstnih praznovanj – začutiti bližnjega, ki ti podarja del sebe, svojega časa – morda je to danes najdragoce-nejše, kar lahko prejmemo.Ker živimo vedno hitreje, je najti čas za umirjeno ustvarjanje vča-sih res pravi dosežek. Če pa si dovolimo vzeti čas za oblikovanje darila ali izdelkov, ki v adventnem času pričarajo pra-znično vzdušje našim domova-njem, smo nemalokrat presene-čeni nad rezultati svojega dela. Vedno je namreč tako – ustvar-jalni navdih najlaže najdemo v sebi, ko začnemo delati, obli-kovati, takrat je idej včasih celo preveč naenkrat. Samo začeti oz. lotiti se je treba.Takšne občutke bi radi vzbudili tudi v vas, zato v Kozjanskem re-gijskem parku pripravljamo pro-gram, v okviru katerega bomo izvajali že tradicionalne ustvarjal-ne adventne delavnice. Dopol-danske delavnice so namenjene učencem šol, ki delujejo znotraj zavarovanega območja in v nje-govi bližini, popoldanske delavni-ce pa vsem prebivalcem parka.

Delavnice bodo potekale v dneh med 1. in 10. decembrom 2009, med 9. in 11. uro, v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi.

Vsebine oz. sklopi, v katere vabi-mo Vaše učence, so:- izdelovanje angelčkov- izdelovanje pomandra (pomaranča okrašena z nagelj-novimi žbicami)- izdelovanje mobilov

- izdelovanje prazničnih voščilnicVsi sklopi so brezplačni.

V delavnice sprejemamo po en razred, hkrati pa Vas prosimo, da se odločite, v katerem od vse-binskih sklopov želite sodelova-ti. Želimo Vas še opozoriti, da so delavnice namenjene predvsem učencem nižje stopnje.

Delavnice potekajo dve šolski uri.Učenci bodo dodatno prejeli po-sebna obvestila.

Pripravili pa smo tudi 2 popol-danski tematski delavnici, ki sta namenjeni prebivalcem parka in bosta potekali od 16. do 18. ure, in sicer:- v petek, 4. decembra –

izdelovanje namiznega adven-tnega aranžmaja, božično žito (s sabo prinesite neglaziran glinast lonček premera 12, 14 ali 16 cm, plodove: orehe ali lešnike ali ara-šide ali kakšne druge po veliko-sti podobne plodove, plastični podstavek, seme pšenice) - v četrtek, 10. decembra – izdelovanje namiznega adven-tnega aranžmaja, božično žito (s sabo prinesite neglaziran glinast lonček premera 12, 14 ali 16 cm, plodove: orehe ali lešnike ali ara-šide ali kakšne druge po veliko-sti podobne plodove, plastični podstavek, seme pšenice) Vaše prijave bo sprejemala Nada Vreže do četrtka, 26. no-vembra 2009.Veselimo se srečanja z Vami!

Nada Vreže, Kozjanski park

19. november 2009 | OKo | 19

KRAJEVNI MOZAIK

Fanika Jakopina je praznovala v prijetni in raznoliki družbi.

Obiskali in voščili jubilantkamV krajevni skupnosti Polje ob Sotli so imeli letos kar nekaj jubilantk, ki so praznovale devet-deset let, njihova najstarejša krajanka pa kar stoti rojstni dan. Jesenski dnevi pa so bili kot nalašč za prijetne obiske, ki niso minili brez dobrih želja, med katerimi je prednjačila tista o zdravju.

Nada Vindar, predsednica KS Polje ob Sotli, in Magda Dobravc, predsednica krajevne organizacije Rdečega križa, sta imeli v preteklih dneh prijetno delo, saj sta s priložnostnimi darili in lepimi željami obiskovali najstarejše krajanke.

Antonija ŠarlahDevetdesetletna Antonija Šarlah iz Lastniča je bila obisko-valk zelo vesela in se je za obisk tudi lepo uredila. Njen sin Jože je povedal, da še vedno pomaga pri gospodinjskih delih in poskrbi zase. Že od malih nog pa je Antonija rada delala na vrtu in to počne še danes. Marsikdo se večkrat ustavi ob njenem vrtu in ga občuduje. Povedala je, da v teh dneh na njem še vedno lepo uspeva radič. Z obisko-valkama je pokramljala o vsakdanjih tegobah ter se spomi-njala tudi hudih dni, ko je bila z družino izgnana v Nemčijo. Prosti čas preživlja tudi ob gledanju televizije, očala pa so ji v pomoč, da lahko še kaj prebere v časopisu. Pravi, da je bila vse življenje zelo potrpežljiva in je veliko delala, danes pa si želi, da bi ji služilo zdravje.

Minka DebelakPovsem na obrobju krajevne skupnosti Polje ob Sotli v Bre-zovcu živi Minka Debelak, ki je letos dopolnila okroglih de-vetdeset let. Drobcena in vedno nasmejana ženica se je, po njenih besedah, »visokih« obiskovalk zelo razveselila. Še bolj pa je bila presenečena nad darili, ki sta jih prinesli obi-skovalki, ki jima je pripovedovala o svojem življenju ter po-vedala, da se je preživljala tako, da je pomagala okoliškim kmetom pri delu. V svoji majhni hiški skrbi sama zase, pove-dala pa je tudi, da je vesela sosedov, ki jo pridejo obiskat. V minulih dneh jo je zelo razžalostilo, ker ji je ropar odnesel težko privarčevani denar. Minka pa vseeno ostaja optimi-stična, želi si, da bi bila zdrava in da bi jo Nada in Magda še večkrat obiskali.

Matilda VašaKrajani Polja ob Sotli niso pozabili niti na Matildo Vaša, ki je praznovala 100. rojstni dan. Matilda je bila doma iz La-stniča, sedaj pa že nekaj let zaradi onemoglosti in bolezni živi na Sveti Emi, kjer zanjo skrbijo Straškovi. Razveselila se je obiskovalk iz domačega kraja in se ju celo bežno spomnila. Nada in Magda sta bili veseli, ko sta videli, v kako lepem in prijetnem okolju skrbijo zanjo. Matilda je bila tudi članica amaterskih likovnih umetnikov in njena likovna dela krasijo marsikateri dom.

Fanika JakopinaŽe nekaj let Fanika Jakopina živi v domu ostarelih v Šmarju pri Jelšah, kjer jo večkrat obiščejo svojci in sosedje ter pri-jatelji. Ob rojstnem dnevu so jo še posebej presenetili, ko so ji prišli voščit v velikem številu. Nado in Magdo so tokrat spremljali še gasilci, saj je bila Fanika gasilka, prišle pa so tudi prijateljice, sosede, njeni sorodniki, vnuk Andrej pa je poskrbel za pravo malo praznovanje. Manjkalo ni daril, tor-te in seveda domače kapljice ter dobrih želja, med katerimi je bilo na prvem mestu zdravje. Fanika je v njihovi družbi preživela zelo prijetno popoldne in skupaj z njimi obujala spomine. Ob slovesu pa si je zaželela, da ne bi pozabili na njo in jo še večkrat obiskali. (Z. I.)

Matilda s Slavico Strašek in Nado Vindar

Obiskovalki sta morali Minki obljubiti, da bosta še prišli na obisk.

Antonija z obiskovalkama in sinom Jožetom

20 | OKo | 19. november 2009

KOTICEK

NASVETI

Zaščitimo vrtnice pred zimoRubriko

pripravlja: Helena Štravs

Močne snežne padavine in zmrzal lahko višje vrtnice polomijo, nevarne so tudi tempera-turne spremembe, ki se pojavljajo ob koncu zime, ko je ob jasnem dnevu sonce že pre-cej močno, noči pa so še hladne.

Nekatere vrste in sorte so odpornejše na mraz. Na voljo so že odporne sorte vrtnic, ki lahko prenesejo kar precej mra-za, velja pa tudi, da so vrtnice z majhnimi cvetovi bolj od-porne na mraz kot tiste z velikimi. Mnoge čajevke so tako precej bolj občutljive kot na primer mnogocvetnice.Grmičke v spodnjem delu obsujemo z zemljo. Počez pa nato dodamo še prekrivko, na primer seno, slamo, boro-ve iglice ali šoto, ki bodo preprečili močno ohlajevanje tal. Grmičke osujemo z zemljo proti koncu novembra, da v tem času les še do konca dozori. Če nas nekateri poganjki vrtnic motijo pri prekrivanju, jih lahko nekoliko skrajšamo. Večino rezanja pa vseeno pustimo za pomlad, ko bomo odstranili tudi vse odmrle veje.

Težave, napa-ke in bolezni letošnjih vinPiše: Igor Horvat

univ. dipl. ing. agr.

BEKSER - kot vsako leto se tudi letos nismo ognili tej napa-ki. Največkrat se pojavlja pri mladih vinih, in sicer lahko že med fermentacijo ali takoj po njej. Vzrokov je veliko. V času fermentacije lahko pojav bekserja odpravimo z dodatkom hrane za kvasovke, če nismo že predhodno porabili dovo-ljene količine. Takoj po vrenju pa je potreben močen zračni pretok – vino naj se dobro razbije in prezrači. Po dveh dneh, ko se vonj in okus umirita, ga ustrezno žveplamo. V primeru, da z zračnim pretokom ne odpravimo vonja, se je treba obrniti na ustrezno strokovno službo, ki vas bo seznanila z navodili za nadaljnje delo (uporaba bakra).

ETILACETAT - povišana vsebnost ocetne kisline že v moštih omogoča tvorbo etilacetata. Ocetna kislina reagira z eta-

nolom in tvori etilacetat. Vonj prizadetega vina spominja na lepilo. Bolezen je težko odpraviti, lahko pa jo ublažimo s kombinacijo enološkega tanina in želatine, pretokov in ustreznega žveplanja.

OCETNI CIK - medij za razvoj ocetnokislinskih in mlečnoki-slinskih bakterij je bil ugoden. Brez dodatka selekcioniranih kvasovk so v moštih prevladale bakterije, ki so alkohol preko acetaldehida spremenile v ocetno kislino. Vino diši in ima okus po kisu. Te bolezni se ne da odpraviti ali kako drugače popraviti. Vino je treba takoj ločiti od droži in ga ustrezno žveplati. V primeru, da imate bolno vino v leseni posodi, ga takoj pretočite v inox posodo. Prisotne bakterije se bodo v daljšem stiku vina z lesom zajedle v les in povzročile razvoj bolezni v vinu naslednjega letnika.

MLEČNOKISLINSKI CIK - Bolezen vina, pri kateri zaznamo značilen vonj in priokus po kislem zelju, repi, silaži. Bakteri-je razkrajajo nepovreti sladkor v mlečno kislino in diacetil. Taka vina takoj pretočimo, žveplamo in čistimo s kombina-cijo oglja, želatine in kremenčevega čistila. Na ta način bo-lezen ustavimo in omilimo priokus in vonj. Tako kot za ocetni cik so bili v letošnjih moštih pogoji tudi za mlečni cik.

MIŠEVINA - bolezen vin letošnjega letnika. Povzročajo jo mlečnokislinske bakterije pri nižjih kislinah vina in pri višjih pH vrednostih, višjih temperaturah vrenja in višjih sladkornih sto-pnjah. V vino z lažjo obliko je treba takoj dodati enološko sredstvo kazein, zračno pretočiti po tednu dni in ga žveplati na 30 mg/l prostega žvepla.

Vrtnice vzpenjavkePoganjke vzpenjavih vrtnic položimo na tla, nato pa jih bo prekrila in pred mrazom zaščitila snežna odeja. V suhi zimi jih lahko prekrijemo s plastjo prekrivke, tako kot grmičke. Pre-krivko odstranimo, ko rastlina prične z rastjo, saj prezgodnje odkrivanje lahko povzroči sušenje poganjkov.

Zaščita pred temperaturnimi nihanji in divjadjoCelo rastlino v nevarnosti hudega mraza obdamo s smre-kovimi vejami, z njimi pa jo zaščitimo tudi pred ekstremnimi temperaturnimi razlikami. Toplo sonce namreč vzpodbudi pretok rastlinskih sokov po steblu. Ponoči, ob nizkih tempe-raturah, pa ti sokovi zmrznejo. Posledica tega je pokanje stebel. Takšne razpoke se pogosto pojavljajo na drevju, ki ga zato ščitimo z belimi premazi, ki odbijajo svetlobo, zato se deblo čez dan ne segreje toliko in tako tudi razlika v tem-peraturi ni tolikšna. Prekrita rastlina bo zaščitena tudi pred divjadjo.

Vrtnice in mišiVrtnice zaščitimo pred mišmi takrat, ko se pojavi prvi mraz. Če se zaščite lotimo prezgodaj, si miši pod plastjo šote ali smre-kovih vej že jeseni naredijo gnezdo in kasneje se jih bomo še težje reši-li. Čez zimo je potrebno redno pre-gledovanje, pod sne-gom ali pod z a s t i r k o , če nas miši vseeno niso obiskale. V tem primeru jim nastavi-mo past ali vabo.

19. november 2009 | OKo | 21

DUHOVNO OKO, KRAJEVNI MOZAIK

Kristus, Kralj vesoljstva Na zadnjo nedeljo cerkvenega leta praznu-jemo praznik Kristusa Kralja. Ta praznik je uve-del papež Pij XI. leta 1925. Poglejmo, zakaj je bil ta praznik uveden v bogoslužje.

Le nekaj let je minilo od prve svetovne vojne. Sovraštvo je bilo globoko zakoreninjeno med evropskimi narodi in je močno bremenilo medse-bojne odnose. Zato bi naj Kristus Kralj združeval raz-dvojene in v korenini ozdra-vljal pogubno sovraštvo. Skoraj istočasno so se zače-le v Evropi porajati različne diktature, kot so nacizem, fašizem, boljševizem in ko-munizem. Vse te diktature so se ponujale za »odrešeni-ke« človeštva.Praznik je torej odgovor na

Piše: Jože Hribernik, župnik na Pilštanju in v Zagorju

vprašanje, kam in h komu je usmerjena in naravnana zgodovina človeka, vsega človeštva in celotnega ve-soljstva. Nemški slikar Furich je upo-dobil sliko Kristusa Kralja. Kri-stus sedi na svojem prestolu, različni ljudje ga pa iščejo. Naslikani so trije kralji z Vzho-da, ki mu prinašajo zlato, ka-dilo in miro. Z nasprotne stra-ni prihajata Jožef in Marija. Zopet s tretje strani prihajajo Herodovi vojaki, oboroženi s koli in meči. Vodi jih izdaja-lec Juda.

Na dnu slike pa napis: »Za-kaj ga iščejo?« Poskušajmo najti odgovor!Modri ga iščejo, da bi se poklonili Kralju in da bi mu iz-ročili darove. Jožef in Marija ga zaskrbljena iščeta, ko sta ga izgubila v templju. Drhal na čelu z izdajalcem Judom ga išče, da bi ga pogubili. Resničnost te slike se tudi danes ponavlja in se bo ponavljala vse dni do kon-ca sveta. Eni Gospoda lju-bijo in se ga z vso ljubeznijo oklepajo. Drugi ga sovražijo, bodisi zaradi osebnih koristi bodisi zaradi pomiritve svoje kosmate vesti.Tudi danes se voditelji na-rodov menjujejo na presto-lih kot muhe enodnevnice. Toda Kristus zmaguje, vlada in kraljuje. Nikoli ne bo izbri-san z obličja zemlje. Že več kot dva tisoč let uspešno

kljubuje nasprotnikom resni-ce in ljubezni. Je kralj člove-ških src, saj njegovo kralje-vanje temelji na ljubezni in ni je ovire, ki bi to resničnost razvrednotila.

Darovi jeseni v cerkviV podružnični cerkvi sv. Križa v Imenski Gorci se vsako leto odvija maša na zahvalno nedeljo. In ker je na ta dan v na-vadi, da se v cerkvi zahvalijo za darove narave, ki so jih ljudje pridelali na svojih njivah in vrtovih, je za te darove v tej cerkvi poskrbela Irena Vavričuk. Irena vsako leto pripravi iz-viren jesenski aranžma in tudi letos ni manjkalo prav ničesar, kar je zraslo na njivah in vrtovih ter tudi tisto, kar je posledica teh pridelkov, kruh in vino. (OKo)

AronijaDružina Šmalčič iz Podsrede ima na Trebčah ekološko kme-tijo in nasad aronije. V jeseni, ko dozori, gremo pomagat obirat. Tako je bilo tudi letos, ker je še posebno lepo ob-rodila. Lahko povem, da ima aronija res zdravilni učinek, posebno dobro vpliva na kri in ožilje. V času obiranja se tudi mi zelo dobro počutimo, ker smo lepo na svežem zraku. Po-trebno je veliko truda, dokler se predela v sok in ustekleniči. Aronija se lahko uporablja tudi na druge načine, kot mar-melada, posušena aronija, kot suho sadje. Letos smo imeli zraven dobrega počutja še lepo vreme. (Monika Planinc iz Podsrede)

Dozorela aronija

Naši prijateljici Mariji želimo vse najboljše ob okrogli obletnici.

Čestitamo!

22 | OKo | 19. november 2009

KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS

Odprtje prodajnega centra Merkur RogaškaDružba GIC GRADNJE je minuli torek v Rogaški Slatini odpr-la najsodobnejšo, 1.500 kvadratnih metrov veliko franšizno prodajalno MERKUR GIC GRADNJE. Ponudba bo obsegala izdelke za lepši dom, urejen vrt in spretne mojstre. Name-njena je tako končnim potrošnikom kot tudi zadovoljevanju potreb podjetnikov in obrtnikov.Številne kupce so že na dan otvoritve in v prvih dneh po njej razveseljevali s številnimi otvoritvenimi popusti in darili. Za dobro razpoloženje ob otvoritvi pa je poskrbela glasbe-na skupina Atomik Harmonik.V istem prodajnem centru sta sočasno svoj gostinski lokal odprla tudi podjetnika iz občine Podčetrtek, Robert Trunk in Darja Štraus Trunk. Lokal, ki sta ga poimenovala Beton caffe, je že njun drugi letos. Upata, da bo obiskanost lokala tako dobra, kot je bila na dan otvoritve. Vsekakor pa se bodo zaposleni trudili, da bodo njihovi gostje zadovoljni. (Z. I.)

Sandi in Mladi korenjakiGlasba je že dvajset let življenje Sandija Juga iz Buč, ki je sicer svoje otroštvo preživel v Nemčiji. Kmalu po osamosvo-jitvi Slovenije se je vrnil v domovino, glasbene obveznosti pa so ga kljub temu še velikokrat ponesle izven meja, ko je igral z ansamblom in si tako služil kruh. Še danes večkrat priskoči na pomoč kakšnemu ansamblu, saj zna poprijeti skoraj za vsak inštrument in bi ga lahko imenovali tudi glasbenik na posojo. Dolgoletne izkušnje pa je pred kratkim pričel prena-šati na mlade rodove. Postal je mentor enega najobetav-nejših mladih ansamblov v Sloveniji Mladi Korenjaki. Mladim fantom svetuje, kako je treba igrati, skupaj vadijo, uči pa jih tudi, kako se kot pravi glasbenik na odru obnašati. Sandi skrbi tudi za organizacijo njihovih nastopov, fantje pa za-trjujejo, da je odličen in zabaven mentor. Skupaj vadijo v Sandijevem »projekt« studiu v Imenem, kjer nastajajo tudi razne predpriprave za snemanje različne glasbe. Med dru-gim je tam nastala tudi glasba za novo zgoščenko Boštjana Konečnika. Pred Sandijem in Mladimi korenjaki pa je v pri-hodnjih dneh še en velik projekt, saj bodo v živo posneli svoj koncert, ki bo 29. novembra v Gorici pri Slivnici. (Z. I.)

Nov prodajni center je dobrodošel tudi za prebivalce naših krajev.

Darja in Robi s sinom in hčerko, ki obljubljata, da bosta pomagala, če bo potrebno.

Mladi korenjaki na vajah v Sandijevem »projekt« studiu v Imenem.

19. november 2009 | OKo | 23

Nedeljski sprehod po RudniciMinulo nedeljo so se planinci Planinskega društva Atomske toplice Podčetrtek in gostje Term Olimia odpravili na popol-danski nedeljski sprehod po Rudnici. V lepem in pretežno sončnem vremenu so se povzpeli na najvišji vrh Rudnice, to je 686 metrov visoki Plešivec. Pot jih je vodila iz Olimja mimo Dežele pravljic in domišljije na Plešivec, kjer je bil postanek za okrepčilo in klepet. Nazaj v Olimje jih je pot vodila preko Olimske gore in Zmajevega jezera na Olimski gori. Nedelj-skega izleta se je udeležilo 16 planincev in 5 gostov Term Olimia. Na koncu so se vsi udeleženci strinjali, da se bodo takšnih nedeljskih popoldanskih sprehodov še udeleževali. Prav tako je Planinsko društvo Atomske toplice Podčetrtek v jesenskem času poslalo dva planinska vodnika, Ivana in Cvetka Šalamon, na obnovitev licence, ki se mora obnoviti vsaka tri leta. Tečaj je potekal v planinskem učnem centru v Bavšici in oba vodnika sta uspešno obnovila licenco tudi za vodenje po zelo zahtevnih planinskih poteh. (OKo)

KRAJEVNI MOZAIK, ŠOLSKO OKO

Koristno druženje planincev in osnovnošolcevNa OŠ Pristava so kar dva športna dneva izkoristili za poho-de s planinskim društvom Pristava, s katerim zelo dobro so-delujejo. Prvi pohod je potekal po novo markirani planinski poti od starega gradu do planinskega zavetišča na Mali Rudnici. Med potjo so si ogledali drobne naravne kreacije, ki jih drugod ni mogoče opaziti. Na vrhu so člani PD Pristava presenetili osnovnošolce ter učiteljice s pogostitvijo, skupaj pa so preživeli zelo lepe urice s prijetnim druženjem v na-ravi.Skupaj so se odpravili tudi na Rifnik. Iz Šentjurja, natančneje iz Nove vasi, so se odpravili na vrh Rifnika, kjer so višji razredi spoznavali zgodovino na tem območju, zato pohod ni bil le rekreativne, ampak tudi poučne narave. Na vrhu so si vsi skupaj ogledali arheološko najdišče ter občudovali bližnjo in daljno okolico Šentjurja.»V planinskem društvu Pristava smo veseli, da tako dobro sodelujemo s šolo in vrtcem in želimo, da bi tako ostalo tudi v bodoče,« je povedal predsednik Stanko Drofenik in do-dal, da se zahvaljuje učiteljicam za zaupanje ter vsem čla-nom PD Pristava, ki so pomagali pri teh pohodih. (OKo)

Ivan in Cvetka Šalamon sta uspešno obnovila licenco tudi za vodenje po zelo zahtevnih planinskih poteh.Štiriperesna deteljica na vrhu Plešivca (686 m) na Rudnici

Počitek in klepet na vrhu Rudnice

Na vrhu Rifnika

Vzpon na Malo Rudnico

24 | OKo | 19. november 2009

KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS

Na praksi v nemškem hoteluAprila letos so na Srednji šoli za gostinstvo in turizem odprli program Leonardo da Vinci. To je program, kateri odpira 10 izbranim dija-kom možnost opravljanje prakse v tujini.

Letos so se odločili za izvajanje 3-tedenske prakse na sever-nem delu Nemčije, in sicer v prečudovitem kraj Schwerin. Dijake so izbirali glede na uspeh pri tujih jezikih in praksi.Med njimi sva bila izbrana Karolina Ježovnik in Mitja Muška-tevc. Tako sva skupaj z ostalimi dijaki poletela v Schwerin.Država je vsakemu izmed nas dala štipendijo v vrednosti 1200 evrov in s tem denarjem smo si plačali letalsko karto, razne prevoze, zavarovanje, apartma in še kaj. Vsak od nas je delal v različnem hotelu in opravljal različne naloge, kot so strežba, housekeeping, recepcija, kuhar …Mitja in jaz sva skupaj stregla v najbolj luksuznem hotelu v Schwerinu Niederländisher Hof. Imela sva to srečo, da sva lahko stregla zajtrk članom parlamentarne volitve, smo imeli to čast, da smo videli Angelo Merkel, ki je imela govor na schwerinskem trgu. Kljub delu smo imeli še veliko proste-ga časa, saj smo delali 5 dni na teden po 6 ur. V prostem času smo hodili na razne izlete, od ogleda živalskega vrta do akvarija oceanskih živali, odšli pa smo tudi v mesto Wi-smar, ki je čisto blizu Baltskega morja, kjer smo si ogledali pristanišče ladji, se odpravili na otok mladih, kjer so nas lepo pogostili, ukvarjali pa smo se tudi s športom, saj smo veslali, tekali in odšli na bowling.Naučili smo se veliko novih stvari, predvsem pa smo vsi sku-paj še bolj izostrili znanje nemškega jezika. (Karolina Ježovnik)

Na enem izmed izletov

Mitja in Karolina sta stregla v Niederländisher Hof, enem izmed najboljših hotelov v Schwerinu.

19. november 2009 | OKo | 25

ŠOLSKO OKO, OGLAS

www.rajmax.si

oknaECOPASIV

oknaECOPASIV

NOVOST

Naravoslovni danPrvi naravoslovni dan smo preživeli z gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Kozje. Že takoj zjutraj smo se z razredničarko odpravili proti ga-silskem domu. Tam so nas pričakali štirje prijazni gasilci in se nam pred-stavili. Predstavili so se nam tudi vsi avtomobili društva, ki so jih gasilci pripeljali iz garaž,da smo si jih lahko kasneje ogledali.Predsednik gasilskega društva, gospod Toni Oprešnik, nam je v dvorani doma in s pomočjo projekcije predstavil vrste požarov, načine gašenja in različne obleke ter opremo gasilca in gasilskih avtomobilov. Izvedeli smo, da poznamo notranje in zunanje požare, ki jih gasimo z različnimi sredstvi: z vodo, peno in prahom. Gasilci pa poleg gašenja požarov po-magajo tudi pri drugih naravnih nesrečah, kot so poplave, neurja. Po-magajo pri prometnih nesrečah, kadar je suša, ljudem pripeljejo vodo. Pomembna naloga gasilcev je tudi učenje in priprava na tekmovanja učencev.V dvorani gasilskega doma smo si v nadaljevanju ogledali vso gasilsko opremo, ki je je zares veliko. Gasilec, ki je pripravljen za intervencijo, mora imeti naslednjo opremo: čelado, podkapo, zaščitni jopič, zašči-tne hlače, zaščitne škornje in rokavice, dihalni aparat, opasač, sekirco, svetilko, voki-toki. Avtomobil za gašenje pa: cevi, lestev, cisterno z vodo, črpalko, dihalne aparate, gasilne aparate, različno orodje, vrvi ...Da pa ne bi opreme samo opazovali od daleč, smo lahko skoraj vse preizkusili. Razdelili smo se v tri skupine. V vsaki skupini smo počeli nekaj drugega: splezali smo po lestvi na streho avtomobila, pogledali v kabi-no, pogovarjali smo se po voki-tokiju, oblekli smo se v zaščitno obleko gasilca in seveda, najpomembnejše, čisto sami smo pogasili ogenj z vodo in z gasilnim aparatom. Še bi radi ostali, ampak čas je hitro tekel, zato smo se morali gasilcem zahvaliti za njihov trud in se vrniti v šolo. Da ne bi česa, kar smo novega izvedeli, pozabili, smo si vse zapisali v zvezek in rešili naloge v delovnem zvezku.Komaj čakam pomlad, ko se bodo začele vaje za tekmovanje gasilcev osnovnošolcev. (Mojca Benetek, 5. razred)

Novi tatamiji za karateisteKarate klub Kozjansko in Obsotelje je bralcem časopisa OKo dobro po-znan, saj skoraj ne izide številka, v kateri ne bi bralcev obveščali o uspe-šnih nastopih karateistov – članov kluba Kozjansko in Obsotelje.Že od leta 1987, ko se je klub uradno registriral in dobil svoj sedež v Koz-jem, čutijo krajani Kozjega in okoliških vasi pripadnost karateju. Cenijo ga kot obliko telesne aktivnosti, ki posameznika fizično, duševno in du-hovno razvija in krepi. Veliko Kozjanov in Obsoteljčanov je svoj osebno-stni razvoj gradilo in ga še gradi skozi dejavnost karateja. Redno – trikrat tedensko – trenirajo karateisti različnih starosti, tudi odrasli, v telovadni-cah v Kozjem in Pristavi; počitnic ne poznajo. Udeležujejo se tekmovanj v šolski karate ligi, pokalnih, državnih tekem ter pomembnih turnirjev v Sloveniji in tujini. Danes želimo povedati, da imajo karateisti boljše ma-terialne pogoje za redno vadbo. Njihov vadbeni prostor je opremljen z novimi tatamiji. Tatamiji so blazine, ki se sestavijo v obliko kvadrata. Omogočajo boljši oprijem in kvalitetnejšo izvedbo vaje. S tem bodo tudi treningi kvalitetnejši, tekmovalci se bodo na tekmovanjih boljše znašli, kajti borišče, sestavljeno iz teh blazin, je identično na vajah in na tekmovanjih. Že na treningih bodo karateisti pridobili boljši občutek za prostor in oprijem, kar je posebej pomembno za kvalitetnejšo pripravo in tekmovanje.Posodobitev in izboljšanje pogojev za trening je omogočilo podjetje Rajmax d.o.o. iz Kozjega. Gospod Janko Rajgl, direktor podjetja, se je

odločil in Karate klubu Kozjansko in Obsotelje doniral tatamije – blazine s površino 64 m2.Vsi člani, skupaj z vodstvom, se donatorju Janku Rajglu iskreno zahvalju-jejo za razumevanje njihovih potreb in za pomoč klubu, kar ni prvič.Tudi v času, ko se povsod govori o krizi, so ljudje, ki ne vidijo le sebe, temveč razmišljajo širše in po svojih močeh storijo kaj dobrega za sku-pnost. In gospod Janko Rajgl je prav gotovo tak človek. Hvala. (KK Koz-jansko in Obsotelje)

Tudi ogenj smo gasili.

V družbi gasilcev je bilo zelo prijetno.

Karateisti z donatorjem Jankom Rajglom, direktorjem in lastnikom podjetja Rajmax

26 | OKo | 19. november 2009

ŠPORT, OGLAS

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

- AKCIJA, M2 ŽE ZA 5,32 EUR (DDV ŽE VKLJUČEN)

- 30 LET GARANCIJE

- UGODNE CENE DODATKOV

- UGODNA DOSTAVA

- POKLIČITE ZA BREZPLAČNO PONUDBO

KOŠARKAKK Terme Olimia Podčetrtek - člani

2 kola, 2 zmagi

5. kolo 2. SKL - vzhod

KK Terme Olimia Podčetrtek : Calcit Mavrica 102 : 69Gobec 25, Abramović 23, Plavčak 18; Martinčič 22

V petem kolu je v telovadnici OŠ Podčetrtek gosto-vala ekipa Calcit Mavrica iz Kamnika, zmaga in novi dve točki pa sta zanesljivo ostali doma, saj je končna razlika znašala 33 točk, kar je tudi najvišja zmaga Pod-četrtčanov letos. Ekipa iz Kamnika je v letošnji sezoni že gostovala v Podčetrtku, in sicer v 2. kolu pokala Spar. Tudi takrat so domači zanesljivo zmagali. Že na samem začetku tekme je bilo jasno videti, da so bili tako v obrambi kot tudi v napadu bolj požrtvovalni domači igralci, ki so si do polčasa priigrali 12 točk raz-like. V drugem delu je nato razlika samo še naraščala, tako da so v zadnji četrtini priložnost dobili vsi igral-ci s klopi. Ti so priložnost dodobra izkoristili, tako da se je prednost še povečevala in opozorili, da velja v nadaljevanju sezone računati tudi na njih. Najboljša strelca tekme sta bila Gobec s 25 in Abramović s 23 točkami.

6. kolo 2. SKL - vzhod

Dravograd : KK Terme Olimia Podčetrtek 63 : 78Štruc 27; Štahl 19, Gobec 17, Abramović 17

To soboto pa so igralci KK Terme Olimia Podčetrtek na gostovanju v Dravogradu dosegli še peto prven-stveno zmago v letošnji sezoni in se po zaslugi najbolj-še koš razlike v dosedanjem delu sezone povzpeli na vrh lestvice. Dravograjčani so letošnjo sezono slabo začeli (4 porazi, 1 zmaga), vendar je treba poudariti, da sta jih pred sezono zapustila najboljša posamezni-ka lanske sezone Kavgić in Čmer. Kljub vsemu so bili Korošci trd oreh za podčetrtške košarkarje. Največje težave je v prvih 10 minutah tekme Podčetrtčanom

povzročal domači krilni igralec Štruc, ki je v 1. četrtini dosegel 17 od svojih 27 točk. Kljub vsemu je prvi pol-čas minil v rezultatsko izenačeni tekmi, gostujoči igral-ci pa so na polčas odšli s 4 točkami prednosti. V 3. če-trtini sta se nato ekipi nekajkrat izmenjali v vodstvu, v zadnjem delu tekme pa so varovanci Ervina Dragšiča z zelo dobro obrambo (Dravograjčani so v zadnjih 10 minutah dosegli samo 13 točk) prevesili tekmo v svojo korist. Tokrat je bil pri Podčetrtčanih najboljši strelec kapetan Štahl z 19 točkami. V naslednjem kolu so obeta v Podčetrtku pravi derbi, saj v goste prihaja v tej sezoni še neporažena ekipa Radenske. Tekma bo v soboto, 21. novembra, ob 19. uri v telovadnici OŠ Podčetrtek, tako da vsi ljubitelji košarke vljudno vabljeni!

Mesto Ekipa Točke1 KK Terme Olimia Podčetrtek 112 ALTE Bistrica 113 Pakman Celje 114 Radenska Creativ (-1) 105 Ježica 106 Ilirija 97 Calcit Mavrica 98 Union Olimpija mladi 79 Podbočje 610 Dravograd (-1) 611 Vrani 612 Lastovka Domžale 6

V soboto čaka naše košarkaše tekma z ekipo Radenske.

19. november 2009 | OKo | 27

PISMA BRALCEV

Odgovor na pismo gospoda Božička objavljeno v časopisu OKo5. 11. 2009 ( zadnji odgovor)Neresnica in še enkrat neresnica.

Spoštovani gospod Božiček, z veseljem sem pričakoval tvoj odgovor. Vendar, sem zopet razočaran, edino kar je dobro, je to, da se mi je potrdilo že kar ne-kaj časa znano prepričanje, da gre za dobro premišljen politični konstrukt. Je pa res, da deluješ nekoliko zmedeno, ker si mi poslal kar dva pisma z povsem različno vsebino, kar je dokaz, da ne razpolagaš z pravimi informacijami. Da bodo spoštovane bralke in spoštovani bralci vedeli, v prvi vrsti želim povedati, da nisem ljubitelj javnih polemik, vendar sem bil v tem primeru primoran na takšno za mene zelo nepopularno dejanje. Kajti štiri mesece se je obračuna-valo z mano preko glasila OKo in za vsako ceno mene v javnosti prikazati kot največjega sovražnika športa in glavnega akterja, ki ogroža varnost otrok v Športnem parku Kozje.Spoštovani gospod Božiček in tvoji sodelavci, ki jih omenjaš, jaz jih ne želim omenjati, ker je prav grozljivo, da se to sploh danes lahko dogaja. Ne bom si dovolil, da me kdo izpostavlja, da ogrožam varnost otrok, če sem sovražnik športa, to naj oceni športna javnost, katero mi tudi oporekaš, vendar, o tem ne želim polemizirati. Zelo spoštujem svoje otroke, in z enako mero spoštu-jem druge otroke, in sicer ne ponižujem otrok. Prav tako ne čutim nobene medgeneracijske nestrpnosti. Spoštovani to so hude obtožbe, in za to sem pripravljen iti do konca. Žalosti me, da v odgovoru ki si ga javno objavil ne zmoreš niti enega odgovora od kod vrejo razlogi za toliko poniževanja, javnih diskreditacij, raznih pozivov, klicev itd. Razumem, ne moreš jih dati, ker jih pre-prosto nimaš, in vsi očitki v celotnem obdobju obračunavanja z mano do zadnjega famoznega pisma ( NE DRŽIJO).Pa gremo kar po vrsti: 1. Postavitev varnostne ograje: zapisnik 10. redne seje 9.6.2009 odbora za družbene dejavnosti Točka 7. Obravnava vloge NK Kozje, postavitev ograje. Razprava G. Štus se je strinjal,da je potrebno poskrbeti za varnost otrok,vendar je menil, da bi bilo nesmiselno ograjo postavljati ad hoc. Počakati bi morali ureditveni načrt, ki bo zadeve točno definiral. Na tistem delu bo potrebna razširitev ceste, izgradnja pločnika ter postavitev varnostne ograje na celo-tnem delu starega nogometnega igrišča. Enakega mnenja so bili ostali raz-pravljavci, kar zanimive razprave, ki jih ne želim omenjati, važno je, da je bilo enotno soglasje, da se ograja postavi skladno z ureditvenim načrtom.2. Izgradnja tribune: prav tako o tem razpravlja odbor za družbene dejavnosti v času javne razprave o predlogu proračuna 2009. Vsi člani odbora soglasno sprejmejo sklep, da je prioriteta izgradnja večnamenske športne dvorane. Potrebno je pripraviti investicijski program, kar predstavlja precejšen finančni zalogaj za proračun. Nihče ni menil, še najmanj pa jaz, da tribuna ni potrebna saj mi je popolnoma jasno, da se vsak šport igra za gledalce in da to nogo-metnemu stadionu Kozje tudi pripada. Nikoli nisem imel težav s tem ali tribuno podpreti ali ne. Vendar, nisem osamljen pri dilemi na kateri lokaciji, kakšne velikosti in v kakšni finančni vrednosti.3. Zelo zanimivo, da nimam posluha za nogometni klub NK ODRED Kozje. To se lahko zgodi samo v sedanji situaciji, ko v klubu vlada nova klima, da mo-rala pade tako nizko in so nekateri pripravljeni glavo potisniti tako globoko v pesek. Vendar ohranjam tisti dober vtis, ko je klub vodil še gospod Dušan Vah in so vrednote sodelovanja v različnih oblikah nekaj pomenile. Je pa dejstvo, da bom nogomet in NK Kozje še naprej podpiral v obliki, ki bo koristila razvo-ju nogometa in vseh ostalih športov v občini Kozje. Ni res, da sem preprečil srečelov. Z gospo, katero sva govorila sem jo samo prosil, da odstopijo od na-mere, da se srečke prodajajo na prireditvenem prostoru, kar bi lahko motilo razstavljavce in obiskovalce s čemer se je tudi sama strinjala. Nasprotno, pre-

dlagal sem ji, da pa srečke prodajajo na vseh drugih lokacijah sejemskega dogajanja. Me pa presenečajo izjave, ne vem katerih članov odbora, da jih to ni motilo, če sploh pri organizaciji sejma niso sodelovali. Niso pa povedali tega, da smo pred tremi leti zelo jasno rekli, da bomo sejma rešili kramarije in da želimo dvigniti nivo sejma. Lahko trdim da smo to dosegli, da je letošnji sejem opravičil vsa pričakovanja in je organizacija tekla brezhibno in v treh letih nismo plačali še nobene kazni za avtorske pravice.4. Ne drži, da je na sestanku 26.8.2009 obstajalo kakršno koli glasovanje z 10:1. Prisotni vabljeni so o pobudi povedali svoje mnenje, ki se ni nič razlikovalo od tistega kar smo razpravljali na pristojnih občinskih organih. Sam sem ponovil svoje enako zastopano stališče, da podpiram izgradnjo tribune, vendar ne na ta način, kot se vztraja pri pobudi. Povedal sem, da je potrebno za to izde-lati projekt in za to pridobiti tudi še kakšno neodvisno mnenje glede umestitve v sam prostor, katera lokacija bi bila najboljša. Moram povedati, da s tega sestanka nisem prejel nobenega zapisnika, saj ga tudi ne more biti, ker je bil sestanek pogovorne narave. Me pa moti, dvojnost nekaterih prisotnih, ki jih omenjaš, da so pod pritiskom, če so potem so zaradi tega, ker igrajo dvojno igro, to pa je na žalost v naši politiki prisotno, da nekateri na uradnih sestankih soglašajo z večino, v javnosti pa zastopajo povsem drugo stališče. Osebno, s tem nimam težav zame je zakon načelnost stališč, ki sem jih zastopal in tako se obnašam tudi v javnosti. Prav tako je zame zakon proračun za katerega sem glasoval in ni predvideval investicij, katere so danes predmet polemik. Ko govoriš o vprašljivi demokraciji, trdim, da vsi povezani v partnerstvu za ra-zvoj zelo dobro vemo, kaj je demokracija. Zato se držimo transparentnosti in načelnosti ter spoštujemo sprejete sklepe in akte za katere v OS svetu zelo odgovorno zagotavljamo potrebno večino.Drugače pa tako, ko omenjaš razvoj od leta 1974 in s tem povezane vse dosežke takratne KS Kozje in s tem povezane osebe, so nesporni. Vse to je res kar praviš 600 zaposlenih, vendar je na to ostal le še lep ali žalosten spomin. In kot praviš, da gre vse navzdol se je to zgodilo prej, kot pred tremi leti ko smo mi zasedli svetniške klopi v OS občine Kozje. Mi svetniki partnerstva za razvoj oziroma po novem PAKT vsekakor nismo pravi naslov za pozivanje na odgovornost, da je ugasnila večina delovnih mest, nekdaj, paradnih konjev v Kozjem. Mislim,da te naslove ti najbolje veš in tja usmeri vprašanja. Osebno sem pri tem zelo realen, tranzicija ima pač svojo ceno. Vendar, stojim na stališču, da občina ni bila pripravljena na propad podjetij, ki so zagotavljala tolikšno število delovnih mest, kot jih ti navajaš. In ravno iz tega razloga smo svetniki sklenili sodelovanje med strankami in podprli nov koncept gospodar-skega razvoja v občini Kozje. Izgradnja poslovno obrtne cone je projekt, ki gre navzgor in ne navzdol, to je edina pot in možnost za ustvarjanje novih delovnih mest na katero občina lahko neposredno vpliva. Drugi projekt je dom za starejše v katerega verjamemo, da nam bo uspelo, da ne govorimo o novih uspešnih podjetjih, ki so nastala v tem času in nadomestila precej izgubljenih delovnih mest in ta podjetja so potrebna vse pozornosti, da bodo imela še boljše pogoje za širitev in nadaljnji razvoj. Sem pa presenečen, kako nam očitaš da gre vse navzdol po drugi strani pa v pismu, ki je bilo predho-dnica javnega pisma NE podpiraš izgradnje poslovno obrtne cone kakor tudi izgradnje več namenske športne dvorane. Ta dvojnost me preseneča, ker ne vidim kratkoročno dobrih možnosti za razvoj gospodarstva kakor za razvoj športa. Mi svetniki partnerstva za razvoj in sam osebno nimamo nobenih te-žav pri podpori tako pomembnih projektov, za tem stojimo in na tem bomo vztrajali. In za konec, mi nikogar nismo izključili iz igre, če se je kdo, se je sam. Ravno nasprotno, želeli smo in želimo si čim boljšega sodelovanja in to vse-kakor ni odvisno od nas. In na koncu si želim in verjamem, da bo razvoj krenil v želeno smer in vsem prinesel upanje v boljšo prihodnost, predvsem mladim, ki to boljšo prihodnost krvavo potrebujejo. In res na koncu vse dobro razvoju športa vseh športnih organizacij in veliko pisem z bolj prijetno vsebino. Vabim pa vse svobodne novinarje, da se prepričajo o vseh dokumentih, ki so javni in spodbijajo vse obtožbe na moj račun.

Danijel Štus

Kozjansko spet navdušilo!Skoraj sto članov Društva upokojencev komandanta Stane-ta iz Ljubljane se je 21. oktobra udeležilo zadnjega letošnje-ga izleta, tokrat na Kozjansko. S posredovanjem gospe Fa-nike Šket iz TIC Podčetrtek smo si ogledali predstavitveni film o Termah Olimia, bili smo pri prijaznih domačinih na Jože-tovem griču in v družinskem podjetju Marja. Prijetna vožnja čez Virštanj je nudila čudovit pogled po obranih vinogradih in sadovnjakih. Toplega sprejema na Pilštanju smo nekateri že vajeni in tudi tokrat je bilo tako. Kaj lahko naredi peščica entuziastov ob podpori občine! Veliko smo videli in izvedeli. Opis binkoštovanja je bil tako slikovit, da so manjkale samo še krave, pa bi bila predstava popolna. Drnulov liker smo z veseljem poskusili: enega za levo in enega za desno nogo. Obe pa sta morali, žal, spet v avtobus, ker nas je čakal še dobršen del poti. Kozje smo tokrat sicer obvozili, vendar smo v avtobusu veliko izvedeli o tem lepo razvijajočem se občinskem središču, o hudobnem zmaju, ki je včasih strašil v tem kraju, kot pravi legenda. Tudi o podjetjih, ki so, žal, zaprla svoja vrata in pa seveda o prizadevnem Kozjanskem parku, ki veliko prispeva k razvoju tega območja in ohranja-nju kulturne in naravne dediščine. Mimo Trebč smo se pri Pi-

šecah odpeljali v Brezovico k repnici Najger. Znana po svoji gostoljubnosti nas je tudi tokrat pričakala gospa Jožica oz. "gospa Najger", kot jo nekateri kličejo. Spet smo veliko izve-deli o prvotnem pomenu repnic, o napornem ročnem delu pri kopanju, o dobri kapljici (ki smo jo tudi poskusili) in seve-da o starih in novih šalah, ki jih stresa kot za šalo. Kakšen na-predek pri orodju in sploh kmečkem življenju je dosežen do sedaj, nam je nazorno prikazala in povedala gospa Marija, ki vodi etnografski muzej v malem. Spet je bil čas tisti, ki nas je opominjal, da moramo v gostišče Šempeter, kjer nam je gospod Srečo hitro postregel z dobro hrano in pijačo. Mi-mogrede: ali veste, kaj je korejevec? Mi smo z užitkom po-skusili in sedaj vemo! Da je jed še bolj teknila, je poskrbelo 6 tamburašev, ki so na plesišče privabili kar precej plesalcev, predvsem plesalk. Domov smo se vrnili po "dolenjski strani", zaradi bolj tekočega prometa, kot je rekel naš šofer Slavko. V enem dnevu smo "osvojili" kar štiri občine in po odzivih sodeč so bili udeleženci navdušeni nad lepotami Obsotelja in Kozjanskega nasploh in nad prijaznostjo domačinov oz. tistih, ki se trudijo, da bi bili obiskovalci zadovoljni. Kljub kar nekajkrat po deset letom, ki jih je imela večina izletnikov na svojih plečih, smo zmogli še veselo zapeti in si krajšati pot domov. Še bomo prišli na Kozjansko!

Sonja Vraz

28 | OKo | 19. november 2009

POLICIJA, ZAHVALE, OGLAS

- POGREBNA SLUŽBA

- CVETLIÈARNA

- DARILNI BUTIK – VRTNICA

- PAPIRNICA IN FOTOKOPIRNICA

- ŽALNI PROGRAM,

- KRAŠENJE OB PRAZNIÈNIH

PRIREDITVAH IN

POROKAH

Jožef GUZEJ s.p.Brecljevo 15, 3240 Šmarje pri Jelšah P.E. Kozje 150, KozjeGsm: 031 / 664-293, telefon: 03 / 8501 - 201

ZASEŽENA OSEBNA AVTOMOBILA 14. novembra je bil v kraju Pristava pri Mestinju kontroliran voznik neregistriranega osebnega avtomobila, kateri je vozil s hitrostjo 122 km/h. Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da vozilo vozi v cestnem prometu brez veljavnega vozni-škega dovoljenja, prav tako je bil v zadnjem obdobju že štirikrat pravnomočno kaznovan za hujše prekrške v ce-stnem prometu. Zaradi ponavljajočih kršitev je bilo vozilo zaseženo in odpeljano z avtovleko na ustrezno hrambo. Kršitelj se bo za dejanje zagovarjal na sodišču.

Patrulja PP Šmarje pri Jelšah je v kraju Dekmanca kon-trolirala voznika neregistriranega vozila. Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da ne poseduje za vožnjo veljavnega voz-niškega dovoljenja. Kršitelj je podobna dejanja v prete-klosti storil že šestkrat. Po veljavni zakonodaji je bilo vozilo zaseženo in z avtovleko odpeljano v hrambo na depo-nijo, zoper kršitelja pa je bil izpisan obdolžilni predlog, ka-teri bo odstopljen na sodišče.

TATVINA DENARJA IZ VOZILAPo telefonu je poklical občan iz Bistrice ob Sotli, kateri je naznanil, da mu je NN iz odklenjenega vozila odtujil denarnico, v kateri je imel 500 evrov gotovine. Opravljen je bil ogled kraja dejanja, zoper NN storilca bo podana kazenska ovadba.

KAZNIVO DEJANJE ROP V jutranjih urah dne 14. novembra smo bili s strani varno-stnika obveščeni, da je prišlo v kompleksu Term Olimia v Podčetrtku do ropa. Neznanec je prišel skozi odprta vrata v apartma, kjer je fizično napadel oškodovanko, katera je bila že na nočnem počitku. Nato je NN odtujil torbico in originalne ključe od OA znamke VW Polo ter vozilo odpeljal iz garažne hiše. Pri pregledu relacije je bilo vozilo izsledeno, poškodovani gostji je bila nudena prva pomoč. Policisti intenzivno zbirajo obvestila.

ZAHVALA

Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata, tasta, strica in svaka

JANEZA AVGUSTINČIČA,

po domače Bačekovega Žanija iz Polja pri Bistrici,

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih neizmerne žalosti stali ob strani. Iskrena hvala dr. Franci-ju Božičku in sestri Zlatki, ki sta mu lajšala zdravstvene te-gobe. Hvala gospodu župniku Damjanu Kejžarju za lepo opravljen pogrebni obred ter lepa hvala gasilcem, ki so poskrbeli za gasilki pogreb in članom konjenice Virštanj Obsotelje za ganljivo slovo. Hvala članom šmarske ko-njenice, govornikom Antonu Babiču, Janezu Ileku in Vin-ku Cvetanoviču, Krešimirju Špoljarju za odigrano tišino ter pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan-cem za pisne in ustne besede sožalja, darovano cvetje, sveče, denarne prispevke in svete maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prera-ni zadnji poti.

Žalujoči: žena Alenka, sin Janko, hčerki Helena z Darkom in Metka z možem Simonom

Stari atek, zelo bomo pogrešali tebe in tvoje vožnje s ko-čijo. Tvoji vnuki Nejc, Maja, Sebastjan in Žiga

Dragi brat, pogrešali bomo tebe in tvoje ure, ki si jih zelo rad preživel z nama v svojem rodnem Hrastju. Sestra Pep-ca in brat Franci z družinama

ZAHVALAV 91. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in

prababica

ELIZABETA CVETKO iz Imenega

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob izgubi drage mame z izrečenimi besedami sožalja lajšali bolečino.

Iskrena hvala dr. Aliju Nassibu za skrb v času njene bolezni.Hvala župniku Jožefu Rogaču za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Darku

Šelekarju.Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem,

ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.

Žalujoča družina Cvetko

19. november 2009 | OKo | 29

PRIREDITVE, MALI OGLASI

Mali oglasiZAPOSLITEVIščem kakršno koli delo v okolici Podčetrtka in Bistrice ob Sotli. Imam lasten prevoz. Informacije na telefonski številki 031 685 025.

RAZNOProdam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon 041 798 740.

Prodam 600-litrsko inox cisterno. Cena: 260 evrov, informacije na telefonski številki 031 834 403.

Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lahko po-šljete na urednistvo@casopisoko.si ali jih od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po telefonu na 03 58 29 016 ali oddate v pisarni časopisa OKo v prostorih TIC-a na naslovu Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike ča-sopisa OKo so mali oglasi brezplačni.

Izdelovanje adventnih venčkovŽupnija Olimje vabi vse, ki si želite izdelati izviren adventni venček, na delavnico, ki bo potekala v soboto, 28. novem-bra, ob 14. uri v prostorih župnišča Olimje. Delavnico bo vodila Marjana Gradišek. S sabo prinesite svečke in izviren material.

ZahvalaDružina Vesne Cverlin se iz vsega srca zahvaljuje za prejeto humanitarno denarno pomoč, ki ji je bila izročena na hu-manitarnem golf turnirju čarovnic v Olimju. Zahvala velja or-ganizatorju gospodu Andreju Balohu, družini Amon in vsem golfistom. Posebna zahvala županu Petru Misja, ki je prepo-znal našo stisko in jo zaupal organizatorjem.

Vesna Cverlin

JAVNO POVABILONA

EKOMUZEJEV USTVARJALNI NATEČAJTuristično društvo Šempeter v okviru projekta »Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov«, ki ga v 90 odstotkih sofinancira Sklad za NVO – Norveški finančni mehanizem, v sodelovanju z Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije organizira prvi javni natečaj.

Rdeča nit natečaja so teme hmeljarstvo, pivovarstvo in vinogradništvo. K sodelovanju vabimo predšolske otroke, osnovnošolce, lokalne prebivalce iz območja Spodnje Savinjske doline ter Obsotelja in Kozjanskega.

Natečaj bo potekal do 1. marca 2010. Dodatne informa-cije o natečaju najdete na: www.td-sempeter.si in www.ekomuzej-hmelj.si.

Pridružite se nam, da skupaj ustvarimo čim bolj zanimivo vsebino prvega in edinega EKOMUZEJA HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA V SLOVENIJI.Želimo vam obilo veselja pri raziskovanju in ustvarjanju.

30 | OKo | 19. november 2009

KRIŽANKA

Oko 4

Rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek.

Rešitev prejšnje križanke je:

PUSTITE SE RAZVAJATI V KAVARNI TRUNK.Izžrebani so bili: Matej Hercl, Nezbiše 42 A, 3253 Pristava pri MestinjuMarija Kovačič, Podsreda 44, 3257 PodsredaSimon Sajko, Trška cesta 76, 3254 Podčetrtek

Praktične nagrade podarja KAVARNA TRUNK iz Podčetrtka.Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p.Sedež uredništva: Škofja gora 1, 3254 PodčetrtekTelefon: 031 39 29 79Urednica: Zdenka Ivačič urednistvo@casopisoko.siOglasno trženje: Zdenka Ivačič, Friderik Prah oglasevanje@casopisoko.siLektoriranje: Mojca BevcarOblikovanje: Friderik PrahNaklada: 1500 izvodov Tisk: Kotis Močenik Anton & Fanika, d.n.o.

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

OKo 21

19. november 2009 | OKo | 31

32 | OKo | 19. november 2009

V decembru si uredite nohte in izkoristite 8% popusta na vse storitve!Pogumnejše se prepustite idejam manikerk za 15% popust!