12. avgust 2010 | OKo | 1

12. avgust 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 57 cena 1 evro

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3254 PODČETRTEK

Poletje v Podčetrtku

Na Virštanju postavl jal i klopotec

2 | OKo | 12. avgust 2010

12. avgust 2010 | OKo | 3

5 PESTER LOVRENČEV SEJEM 6 USPEŠNI PRI ODSTRANJEVANJU AMBROZIJE 9 OD HITA DO HITA 11 ROCK ZABAVA S ŠANK ROCKI15 LESKOVŠKA NEDELJA V ZAGORJU23 OTROCI NAVDUŠENI NAD MILNIMI MEHURČKI

Na naslovnici: Ana-Lucia Feldin in Tim KovačičFotografija: OKo

Mednarodni dan mladihDanes obeležujemo mednarodni dan mladih, v okviru katerega letos poteka kampanja z naslovom “Dialog in medsebojno razumevanje”. Tisti, ki so mu nadeli to ime, so imeli v mislih predvsem dialog med mladimi iz različnih

kultur, kot tudi med različnimi generaci-jami. Sama se bom dotaknila slednjega, saj se v naši sredi z dialogom med ge-neracijami dnevno srečujemo. Z goto-vostjo lahko trdim, da je v naših pode-želskih krajih ta dialog zelo pomemben. Tega se zavedajo tako najmlajši kot tudi starejši, zato ni prav nič čudno, da lahko na vsakem koraku spremljamo različna sožitja generacij, ki skupaj ustvarjajo. V tem skupnem ustvarjanju zagotovo naj-dem stične točke tudi v letošnjih priredi-tvah Poletje v Podčetrtku. Namenjene so bile vsem generacijam in kar je še pomembnejše, pri njih so sodelovali in jih organizirali tako mladi, kot tisti nekoliko manj mladi, v veliki meri pa so se ob njih zabavali kar skupaj. Zagotovo tega uspeha ne bi bilo, če že otrokom ne bi bilo ob rojstvu v za-vest vcepljeno spoštovanje, najprej do staršev, starih staršev, ostalih družinskih članov, sosedov, kasneje pa učiteljev in vseh, ki jih srečujemo na življenjskih po-teh. Veliko besed je ponavadi izrečenih

v smeri spoštovanja do starejših, vendar menim, da je potrebno tudi spoštovanje v obratni smeri. Nemalokrat mladi s svojim delom, znanjem in idejami želijo pomagati. Žal marsikdo na to še vedno gleda s preveliko distanco in še vedno prevladuje mnenje, da so starejši tisti, ki imajo besedo odločanja.In če se sama postavim v generacijo mladih, si nikoli ne bi želela, da bi bila starejšim ta beseda odločanja od-vzeta, je pa velika resnica v tem, da tudi mladi znajo od-ločati in bodo nekoč primorani odločati, zato je dobro, če se odločitve sprejemajo skupaj in smo vsi dovzetni za ene in druge. Vse to zagotovo prinese več harmonije v naša življenja, lažje opravljamo delo in dosegamo zastavljene cilje.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

PR

EL

ET

U

VO

DN

IK

4 | OKo | 12. avgust 2010

AKTUALNO OKO

Vedno več zavarovalniških goljufijNi treba posebej poudarjati, da so časi težki, da je obdobje recesije in da se skušajo ljudje znajti tako ali drugače, eni na pošten način, spet drugi na malo manj pošten. Med slednje sodijo tudi prevaranti zavarovalnic.

Zavarovalniške goljufije svetovne zavarovalnice vsak dan stanejo na milijarde dolarjev, pri tem pa niso nobena izjema tudi slovenski goljufi, ki vneto iščejo načine, s katerimi bi se finančno okoristili. Zanimiv je primer, ko je lastnik neke nepremičnine želel izkoristiti naravno nesrečo v svojo korist. Po toči, ki je lomastila sorazmerno blizu njegove hiše, je hitro odšel razbit okna in delno tudi vrata, češ da naj bi jih razbila toča. Ker naj bi okna in vrata nameraval menjati v kratkem, je seveda poskusil do denarja priti kar prek za-varovalnine. In kako so ugotovili prevaro? Zavarovalniški agent je hitro ugotovil, da v neposredni okolici hiše ni poškodovanih objek-tov zaradi toče, sum poskusa zlorabe pa so pozneje potrdili tudi z natančnim radarskim prikazom padavin. Pogoste so navidezne kraje delov avtomobila ali pa kar celih avtomobilov, občutno pa se povečuje število dogovorjenih prometnih nesreč.Obstaja več vrst goljufov. Priložnostni goljufi poskušajo izkoristiti nastalo situacijo – prijavijo večjo škodo, prirejajo opis dogodka ali pa poskušajo do zavarovalnine priti s pomočjo zavarovanja, ki so ga sklenili znanci. Načrtni goljufi se na svoj podvig bolj temeljito pripravijo. Najprej sklenejo zavarovanje, potem pa uprizorijo ta-tvino, požar ali prometno nesrečo. Poznajo delo preiskovalcev in izkoriščajo slabosti sistema. Zavarovalnice pa se v zadnjem času srečujejo še s težavo “svetovalnih družb”, ki ljudem svetujejo, kako zgodbo prirediti tako, da bodo zagotovo dobili odškodnino. Šte-vilo goljufij narašča, ugotavljajo na Zavarovalnici Triglav. “Največ jih odkrijemo na področju avtomobilskega zavarovanja,” pravi Duša Lindtner. Izstopajo pa tudi zahtevki zaradi domnevnih tele-snih poškodb v prometnih nesrečah. “Prinesejo nam celo zdrav-niška potrdila, v katerih pa ni navedena ugotovljena ali vidna poškodba, temveč samo dejstvo, da pacient tarna od bolečin,” še dodaja Lindtnerjeva. Za goljufe so zelo zanimiva tudi vozila, kupljena na lizing. Ko zač-

ne dolg naraščati, plačati pa ga ne morejo ali pa ga sploh niko-li niso nameravali, uprizorijo nesrečo in vozilo razbijejo ali pa ga prodajo v tujini in prijavijo tatvino. Prav pogoste “nesreče” lizing vozil so razlog, da lizingodajalci zahtevajo obvezno kasko zavaro-vanje in zavarovanje proti tatvini vozila. Večina zavarovalnic ima posebne oddelke strokovnjakov za odkrivanje goljufij. V Adriatic Slovenici pravijo, da so nameni večine njihovih strank še vedno pošteni. Posebno pozornost pa namenjajo primerom, kjer je na-stala večja materialna škoda, sam dogodek pa ni bil prijavljen na policijo. Zavarovalnice se ob sumu poskusa goljufije pogosto povežejo z detektivi, forenziki, cenilci in policijo, vse bolj pa tudi z drugimi zavarovalnicami, saj goljufi svojo srečo pogosto posku-šajo pri večjem številu zavarovalnic. Če ob sklenitvi zavarovanja navedete lažne podatke, izpustite pomembna dejstva ali zava-rovanje sklenete po tem, ko je škoda že nastala, lahko v zaporu preživite leto dni, če je bila pridobljena premoženjska korist večja, osem let, če gre za organiziran kriminal pa tudi do 10 let zapora.Milijonska škoda zavarovalnice sili v vse bolj podrobno analiziranje vseh vloženih odškodninskih zahtevkov. Mnogo ljudi zato tarna predvsem nad odnosom cenilcev nastale škode. Kljub kakšnemu neprijetnemu vprašanju pa cenilec Zavarovalnice Maribor Her-man Jakolič pravi, da za svoje stranke nikoli najprej ne pomisli, da so prevaranti. “So pa ljudje včasih res razočarani nad našim delom, ker ne razumejo, da moramo narediti oceno dejanske škode. Naša naloga je, da se – na primer avto – s popravilom spravi v stanje, v katerem je bil pred nesrečo, ne pa v boljše. Včasih preveč pričakujejo,” še dodaja Jakolič.Zaradi poplačila lažnega odškodninskega zahtevka pa niso pri-zadete le zavarovalnice, ampak breme po žepu udari vse zava-rovance. Ker so goljufije večinoma vštete v zavarovalne premije, se le-te povišujejo. (Monika Strašek)

Avgust je čas izletov v goreNekateri radi uživajo na morju, drugi dopust najraje preživijo pred televizijskimi ekrani, spet tretji se radi odpravijo v gore. Za slednje smo pripravili nekaj lepih predlogov, kam se lahko odpravijo na izlet.Peca: pokukajte v domovanje kralja Matjaža. Očara-li vas bodo obširni gozdovi, mir, potočki, dobro oskrbova-na planinska koča in lahek dostop. Od koče do vrha vo-dita dve poti: lahka in zahtevna, ki ponuja lepe razglede, polja trave in planinske rese na vrhu. Če boste v tišini prisluhnili pihljanju vetra, si boste lahko oči napasli tudi na prisrčnih svizcih. Snežnik: osamelec nad mogočnimi gozdovi, prekrit z gor-skim cvetjem, ko skopni sneg, in z redkimi rožami. Ob le-pem vremenu ponuja čudovite razglede na vse strani. Krn: gora spominov na bitke iz 1. sv. vojne, poljan planinskega cvetja in čudovitih razgledov na vse strani. Vsi dostopi so dolgo-trajni, najkrajši je od Doma pri Krnskih jezerih ali od koče na planini Kuhinja, vmes pa se boste ustavljali na planinah, na katerih se boste okrepčali z domačim sirom ali kislim mlekom.

Da boste na izlete pripravljeni, vam podajamo še nekaj koristnih nasvetov, ki jih je priporočljivo upoštevati (te in še več lahko naj-dete na spletni strani http://www.aktivni.si/hoja/varno-v-hribe/): 1. Planinski vzpon ali pohod začnite dovolj zgodaj, da se v pole-tnih dneh izognete popoldanskim nevihtam oziroma opoldanski vročini, v preostalih letnih časih pa se izognete mraku in zato hi-tremu in neprevidnemu vračanju v dolino. 2. Pozanimajte se o vremenu in kategorizaciji planinske poti, kar vam bo olajšalo načrtovanje vzpona in s tem omogočilo boljšo pripravo nanj. 3. Cilj vašega vzpona ali pohoda je nedvomno varna vrnitev do-mov, in ne samo osvojitev vrha. Če le morete, izberite za vzpon težjo pot, za sestop pa lažjo, predvsem pa ne hitite. 4. Vzpon naj bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju. Sopar-

no vreme in visoke temperature so lahko usodne za posamezni-ke. 5. Od zahtevnosti poti je odvisna tudi oprema planinca. Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj je mehka obutev ne-varna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih do-kumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak – spalna vre-ča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka ter mobilni telefon. 6. Za planinski vzpon ali pohod si izberite primernega spremljeval-ca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškod-bi lahko usodno. Priporočljivo je, da se nanjo odpravite z nekom, ki pot dobro pozna. Posebni nasvet:O nameravani poti in času trajanja obvestite domače, saj lahko le tako pravilno ukrepajo, če vas ob dogovorjeni uri ni domov, ker se vam je zgodila nesreča. 7. Če želite v koči prenočiti, se predhodno pozanimajte, ali je odprta, in si rezervirajte ležišče. 8. Za vzpone naj planinci uporabljajo izključno označene planin-ske poti, kajti vse več nezgod se zgodi prav pri hoji po brezpotjih, iskanje poškodovanih zunaj poti je oteženo, s hojo po brezpotju pa lahkomiselneži ne ogrožajo le sebe, ampak s proženjem ka-menja tudi preostale planince, ki se gibljejo po poteh.

Bodite previdni, a ne pozabite uživati v lepotah naše prelepe na-rave in ob naporni hoji dvignite pogled in se ozrite okrog sebe. (Monika Strašek)

12. avgust 2010 | OKo | 5

AKTUALNO LOKALNO

Na Lovrenčevem sejmu pestro skozi ves danNa Lovrenčevo se je v Podčetrtku odvila še zadnja prireditev v okviru Poletja v Podče-trtku. To je bil tradicionalni Lovrenčev sejem, ki je trajal ves dan in pritegnil številne obi-skovalce, pa tudi razstavljavce, ki so prišli iz vseh vetrov, bilo jih je več kot 80. Dan se je zaključil s kuhanjem bučne juhe in večernim spuščanjem lampijončkov.

Že zgodaj zjutraj so se v Podčetrtku postavljale stojnice, ki so obetale pestro dogajanje. Le-temu je pripomoglo tudi vreme, saj je sonce že zjutraj pokazalo sončne žarke, ki so dogajanje spremljali ves dan. Ob Trški cesti se je vila kača številnih stojnic z raznoliko ponudbo. Veliko zanimanja je požel kovač, ki je koval vroče železo, v kovanju pa se je poizkusil celo sam župan Peter Misja. Veliko radovednežev se je zbralo tudi ob predicah, ki so prišle iz Dobrine in pridno predle. Ob Trški cesti je tradicionalno za glasbo skrbel tudi Jani Pirš, ki je zbrane tradicionalno zabaval in mnogi so si ob ogledovanju stojnic vzeli tudi čas, da so mu prisluhnili.Zelo obiskane so bile stojnice na obeh parkiriščih v samem trgu. Tam so se lahko obiskovalci sladkali, kupili kakšno lectovo srce ali druge spominke in izdelke umetnostne obrti. Seveda so se med ponudbo znašle tudi domače salame in vino. Žal pa je bil slabo obiskan sejem Dotik narave, ki se je odvijal na parkirišču pred trgovskim centrom KEA, zato so organizatorji, Turizem Pod-četrtek, že letos sklenili, da le-tega drugič ponovno prestavijo v sam center dogajanja.Prav posebno pestro pa je letos bilo ob stojnicah Turističnih dru-štev. Turistično društvo Podčetrtek je v goste namreč povabilo sosednje društvo iz Virštanja, pobrateno Občino Divača, ter tu-ristični društvi iz Kumrovca in Zagorskih Sel. Vsi so pripravili zani-mive predstavitve. Iz Zagorskih Sel pa je prišla tudi tamkajšnja folklorna skupina in poskrbela za ples. Tudi Divačani so se zelo izkazali. Iz kraškega konca je namreč prišlo celo nekaj ponudni-kov, tako da so obiskovalci lahko uživali ob pršutu in teranu. Ve-lik obisk so imele tudi njihove konkurenčne Terme iz Divače, kjer so se mimoidoči nasmejali njihovim duhovitim predstavitvam. Manjkali niso niti vsem dobro znani trubači, ki so se sprehodili mimo stojnic in kot že mnogokrat navdušili s svojim igranjem. Vse zbrane je nagovoril tudi župan Divače Matija Potokar, ki je dejal, da vedno radi pridejo med prijatelje v Podčetrtek in da so se potrudili s sabo pripeljati raznoliko ponudbo kraških dobrot. Dodal je še, da so se pripeljali z enim avtobusom, če pa bi želeli s sabo vzeti vse zainteresirane, pa bi zagotovo napolnili deset avtobusov in tudi več.Lovrenčev sejem se je zaključil s kuhanjem bučne juhe, kjer je tekmovalo sedem ekip: Društvo Izviri Dobrina, Društvo kmetic Studenice, Društvo kmetic Kolovrat Izlake, Društvo kmetic Zarja Slovenske Konjice, Društvo Gaja Rogaška Slatina, Društvo kme-tic sežanske regije in domače Društvo kmetic Ajda, ki je tudi idejni vodja tekmovanja. Bučne juhe so ocenjevali župan Pe-ter Misja, predsednica Društva kmetic Ajda Francka Javeršek in Martina Zapušek iz Šolskega centra Šentjur. Naloga komisije je bila oceniti okus juhe ter celosten izgled prostora za kuhanje. Tretji del ocene so prispevali obiskovalci, skupni seštevek pa je določil prve tri najboljše ekipe.Zmagala je ekipa Društva kmetic Ajda, druge so bile članice Društva Gaja Rogaška Slatina, Društvo kmetic sežanske regije pa je pristalo na tretjem mestu. Več o dogajanju pa v reportaži v naslednji številki. (Zdenka Ivačič)

Fotoreportaža iz Lovrenčevega sejma je predstavljena na stra-neh 16 in 17. Pred stojnicami, kjer so se predstavljala turistična društva, je bilo zelo

pestro dogajanje.

Predice iz Dobrine.

Pozdrav župana Divače Matija Potokarja.

V kovanju se je preizkusil tudi župan Peter Misja.

6 | OKo | 12. avgust 2010

V soboto je nekaj občanov odstranjevalo ambrozijo, ki pa je je še vedno veliko.

AKTUALNO LOKALNO

Odstranjevali ambrozijoČlani bistriškega turističnega društva so mi-nulo soboto občane povabili na akcijo od-stranjevanja nevarne ambrozije, ki je med občani še zelo neznana. Upajo pa, da bodo s podobnimi akcijami in osveščanjem dopri-nesli k temu, da bodo rastlino iztrebili in pred-vsem preprečili njeno širitev.

Visoko alergena rastlina z imenom ambrozija se neza-držno širi tudi v Bistrici ob Sotli. Ker je mnogi ne poznajo, so v soboto člani Turističnega društva Bistrica ob Sotli poskrbeli za predstavitev le-te. Nekaj občanov je po-tem ob cestah, kjer je rastline največ, začelo tudi z od-stranjevanjem. Populjene rastline so odnesli na lokaci-jo zbirnega centra odpadkov, kjer jo bodo sežgali. Le na ta način namreč lahko dosežejo popolno uničenje. Predsednik TD Sandi Špoljar, ki je kar nekaj napora vlo-žil tudi v to, da je raziskal škodljivost rastline, je povedal, da so prva prizadevanja uničenja že obrodila sado-ve. V lanskem letu so namreč ambrozijo na določenih lokacijah že odstranjevali zaposleni preko javnih del. Danes so ti predeli »čisti«, kar pomeni, da je bilo delo dobro opravljeno in tudi to, da so odstranjene rastline pravilno uničili. Zelo veliko ambrozije še vedno raste ob cesti v Čehovcu proti Sokolu ter v zbirnem centru za odpadke, od koder se bo širila naprej, če se je ne bo odstranilo. Z odstranitvijo bo vsekakor treba pohiteti, saj je začela cveteti in je nevarnost širjenja zelo velika. Letno se namreč lahko rastlina z vetrom razširi tudi do pet kilometrov.Špoljar je še dodal, da so tudi v soboto največ ambro-zije zasledili ob cestah, tam, kjer cestno podjetje ne kosi vse svoje zemlje. Ob tem se jim je porodila pobu-da, da bi morda apelirali na podjetje, ki je zadolženo za vzdrževanje obcestnih površin in jih opozorili, da je odstranjevanje ambrozije zakonsko obvezno. (Z. I.)

Občinsko volilno komisijo dobili na tajnem glasovanjuKljub poletnemu času so se v Občini Bistrica ob Sotli svetniki občinskega sveta zbrali na 26. redni letni seji, ki jo je predvsem zaznamovalo tajno glasovanje za občinsko volilno komisi-jo.

VABIMO VAS v torek, 24. avgusta 2010,

na ogled 48. kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni na dan vinogradnikov in vinarjev.

Program nekaterih strokovnih prireditev:

10.00–11.00 / hala B Okrogla miza: Znanje za razvoj kmetijstva.

11.00–12.00 / hala B Primer dobre prakse: obnova nasadov, postavitev mrež proti to i,

nabava kmetijske mehanizacije in nakup opreme za skladiš enje pridelkov iz lastne primarne proizvodnje.

Predstavitev javnih razpisov in spletne aplikacije za pripravo elektronske vloge.

13.00 / vinski hram Vodena degustacija šampionskih vin, ocenjenih na odprtem ocenjevanju vin

"Vino Slovenija Gornja Radgona 2010".

Odhod avtobusa izpred ob inske zgradbe ob 6:30.

Prijave sprejemata g. Jože Babi

GSM 031 322 773 in Iva Zoren GSM 031 863 028 do 23. 8. 2010.

Stroške prevoza avtobusa krije društvo ter uredi popust pri nakupu skupinske vstopnice.

Uvodoma so svetniki v drugi obravnavi brez pripomb po-trdili odlok o zaključnem računu proračuna za leto 2009. Iz lanskega proračuna je bilo v letošnjega prenesenih nekaj več kot 190 tisoč evrov. Seznanili so se tudi s finančnim po-ročilom v letošnjem polletnem obdobju. Tudi letos je bila polletna realizacija komaj 25 odstotna. Župan Jožef Pre-grad je ob tem pojasnil, da je do tega prišlo zaradi prijavlje-nih projektov, ki se bodo realizirali šele jeseni. Bolj vroča razprava pa se je vnela pri imenovanju Občinske volilne komisije Bistrica ob Sotli. Predlog občinske volilne ko-misije je podala komisija za mandatna vprašanja in imeno-vanja. Le-ta je za predsednico predlagala Darjo Gabron in Suzano Božičnik za njeno namestnico. Predlagani člani pa

so bili Blaženko Černelč (nadomestni član Jože Domitrovič), Andreja Misja (nadomestni član Jože Kunst) in Mateja Ulč-nik (nadomestni član Martin Gmajnič).Občinska svetnica in podžupanja prof. dr. Metka Hudina pa je predlagala nekoliko drugačno sestavo: predsednica Suzana Božičnik, namestnica Darja Gabron ter člani Franc-ka Kunst (nadomestni član Jože Domitrovič), Andreja Misja (nadomestni član Jože Kunst) in Mateja Ulčnik (nadome-stni član Franc Terner). Po njenem predlogu so se svetniki najprej odločili za tajno glasovanje, na katerem so zavrnili predlog komisije za mandatna vprašanja in imenovanja in potrdili predlog prof. dr. Metke Hudina. (Z. I.)

12. avgust 2010 | OKo | 7

AKTUALNO LOKALNO

V Kozjem ponov-no odprli Motel RibnikMotel Ribnik, ki je bil več kot pol leta zaprt, je minulo soboto ponovno odprl vrata obiskovalcem. Žal je delček turistične sezone že za nami in verjetno je v tem času marsikateri tu-rist nemo strmel v zaprta vrata lepega gostinskega objekta. Zato so njegovega odprtja še posebej veseli domačini, ki si želijo, da lepote kraja spoznavajo tudi turisti, vsemu pa je podlaga dobra gostinska ponudba. Motel, ki leži na čudo-viti lokaciji ob glavni cesti in hkrati ob vhodu v sam trg Kozje, je tako nadvse pomembna destinacija zbiranja in druženja domačinov, zelo pa je pomemben kot izhodiščna točka za naključne turiste, ki se lahko tu ustavijo in si ob malici ali kosilu vzamejo tudi čas za spoznavanje naravnih lepot, kot tudi za občudovanje kulturnih danosti, ki jih nudi trg s svojo ponudbo. Gostinsko ponudbo pa je dopolnil tudi mini bar, ki so ga odprli v pritličnih prostorih zdravstvenega doma v Kozjem. (J. S.)

Leto delovanja TIC-a KozjeTuristično informacijski center Kozje (TIC) bo obeležil leto svojega delovanja. Ob tej priložno-sti smo se pogovarjali z vodjo TIC-a Jasmino Glibe.

Ob začetku delovanja TIC-a je bilo treba ustvariti pogoje dela in zbrati propagandni material, ki so ga posredovali ra-zni ponudniki v Občini. Prav tako so zbrali razpoložljiv propa-gandni material sosednjih občin. Pripravili so seznam ponu-dnikov in izdelali spletno stran. Z Razvojno agencijo Sotla so sodelovali v pripravi kolesarske karte Obsotelje in Kozjansko. Tu sta obeleženi dve kolesarski poti, in sicer Pot na Vetrnik in Virštanjska kolesarska pot. TIC sodeluje pri pripravah na prireditve, kot so Kozjanski sejem in prireditev, ki bo jeseni na Ljubljanskem gradu, kjer bo Društvo steklarjev pripravilo svo-jo razstavo. Ob tem pa se bodo predstavili tudi ponudniki Občine Kozje s svojimi produkti. V načrtu je tudi priprava ko-ledarja prireditev in manjša trgovinica s turističnimi produkti.Obiska v TIC-u zaenkrat ni veliko. V povprečju se po informa-cije o turistični ponudbi obrne približno deset ljudi na mesec. Najpogosteje povprašujejo po izletniških točkah, zanimivo-stih, prireditvah, gostinski ponudbi in prenočitvenih kapaci-tetah, ki pa jih v Občini trenutno ni. Med obiskovalci je bilo letos kar nekaj angleško in francosko govorečih turistov. Glibejeva meni, da bi za živahnejše delovanje turističnega utripa bilo treba več propagande in promocijskega mate-riala, nekaj prenočitvenih kapacitet, predvsem pa bi bilo treba izboljšati in popestriti gostinsko ponudbo. Izboljšati bi bilo treba tudi sodelovanje z drugimi TIC-i, predvsem s TIC-

Motel Ribnik je ponovno odprl svoja vrata.

Notranjost TIC-a v Kozjem.

om Podčetrtek. Še vedno ni narejena programska ponud-ba izletov po Kozjanskem, kjer bi se v program izleta poleg naravnih lepot in kulturnih znamenitosti vključili lokalni ponu-dniki in društva. Glibejeva si želi tudi večji pretok informacij preko TIC-a, saj meni, da je informacije težko posredovati, če jih ponudniki ne dostavijo. Z odprtjem spletne strani se je pretok informacij izboljšal, sicer pa je vse našteto v progra-mu dejavnosti in Glibejeva upa, da se bo kmalu tudi ude-janjilo. (J. S.)

8 | OKo | 12. avgust 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Postavili kar 15 klopotcevV vinogradih v Srebrniku in Hrastju se od sobote oglaša kar petnajst klopotcev. Prijatelji vi-nogradniki so jih postavili s skupnimi močmi in se ob tem veselo zabavali. Naslednje leto pa seveda pričakujejo, da bodo postavili še kakšen klopotec več kot letos.

Postavitev klopotca v začetku avgusta je v vinogradih v na-ših krajih že stara tradicija. V Hrastju in Srebrniku so klopotce začeli skupaj postavljati najprej sosedje v vinogradih. Tako so leta nazaj to skupaj počeli Blaž Černelč, Franc Lojen, Mato Rogič in Matej Lojen. Ker pa je vse skupaj pritegnilo vedno več gledalcev, ki so izrazili željo, da bi se klopotec postavil tudi v njihovem vinogradu, so lani prvič klopotec postavili v kar 12 vinogradih. Letos se je to število še po-večalo. Minulo soboto so namreč v vinogradih v Hrastju in Srebrniku postavili kar 15 klopotcev. Velika je bila udeležba gledalcev, celo iz sosednje Hrvaške so prišli. S postavljanjem so začeli pri Antonu Dobrina – po domače Keržajnču v Hra-stju in pozno popoldne zaključili v vinogradu Blaža Černel-ča, prav tako v Hrastju. Vseskozi je postavitve spremljala dobra volja. Matej Lojen pa je povedal, da so za klopotce poskrbeli lastniki vinogradov kar sami. Seveda je postavitve spremljala tudi žeja in hvala bogu so bile kleti pri roki, tako, da je bilo odlične vinske kapljice na pretek. Poskrbeli pa so tudi za varnost, saj so imeli organiziran prevoz, da na vesti ne bi prišlo do kakšnih nesreč. (Z. I.)

Postaviti jim je uspelo kar 15 klopotcev.Postavitve so spremljali tudi sosedje in prijatelji.

Po vsakem postavljenem klopotcu je bilo zelo veselo.

Priprave na postavitev enega izmed klopotcev.

Po delu se je bilo potrebno tudi odžejati.

12. avgust 2010 | OKo | 9

KRAJEVNI MOZAIK

Od hita do hitaV petek se je v večnamenski dvorani v Pod-četrtku s prireditvijo Od hita do hita začelo že tradicionalno Poletje v Podčetrtku.

V dvorani se je na odru zvrstilo mnogo slovenskih zabavnih in narodno zabavnih gostov, ki jih Slovenija že bolj ali manj pozna. Nastopili so Saša Lendero, Nuša Derenda, Rebeka Dremelj, Zlatko Dobrič, Nino, Duo Amor, Katrca, ansambel Petra Finka, Mladi korenjaki, harmonikarski orkester Rober-ta Goličnika in še mnogi drugi. Med samo prireditvijo je obiskovalce poleg župana Občine Podčetrtek Petra Misje pozdravil tudi predsednik države doktor Danilo Turk, v vlogi katerega se je predstavil sam povezovalec programa Mar-jan Šarec, ki je kasneje poskrbel za predstavitve slovenskih estradnikov, ki ta večer niso sodelovali na prireditvi. Pred-stavil se je tudi z vsem znanim likom Ivana Serpentinška, s katerim je do solz nasmejal prav vso dvorano. Poleg njega je prireditev povezovala še Jasna Kuljaj, ki je privabila po-glede številnih moških in zavidanja mnogih žensk. (Karmen Cvirn)

Zapeljive in zavidanja vredne trebušne plesalke.Slišati je bilo mogoče zvok harmonik harmonikarskega orkestra Roberta Goličnika.

Zlatko Dobrič je goste zabaval kar na mizi. Marjan Šarec v vlogi Serpentinška je nasmejal vso dvorano.

Zvezde slovenske zabavne glasbe na enem mestu.

Župan v družbi Jasne Kuljaj.

10 | OKo | 12. avgust 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Praznovanje farnega praznikaNa Lovrenčevo nedeljo so v Podčetrtku praznovali farni praznik. Po sveti maši so si farani vzeli čas za druženje ob pogostitvi, ki jo je pripravil domači župnik ob pomoči članov cer-kvenega sveta in prijateljev iz Prekmurja.

V cerkvi svetega Lovrenca v Podčetrtku je bilo v nedeljo pri maši nekoliko drugače. Zbralo se je še več faranov kot običajno, saj so praznovali god svojega zavetnika svetega Lovrenca, ki goduje 10. avgusta. Mašo je vodil duhovnik Sil-vo Molan iz Zdol pri Krškem, somaševal pa je seveda doma-či župnik Jožef Rogač. Sveto mašo so s petjem obogatili še cerkveni pevci, po sveti maši pa je župnik Rogač vse pova-bil, da si vzamejo čas in ne odhajajo domov. Pred cerkvijo je namreč s pomočjo članov župnijskega sveta in prijateljev iz Prekmurja, ki vedno radi pridejo v naše kraje, poskrbel za okrepčilo. Pred cerkvijo so bile postavljene mize in farani so si hitro našli vsak svoje mesto ter seveda prijetno pokra-mljali s sosedi. Ker pa je na dvorišču tudi prijetno dišalo in jih je župnik Rogač povabil, naj si sami postrežejo, so ga seveda ubogali in si privoščili pripravljene dobrote. Tako v nedeljo prav nikomur doma ni bilo treba kuhati kosila, saj je bilo hrane dovolj za vse. Pa tudi za žejo je bilo poskrbljeno in seveda sladke dobrote, ki so jih pripravile pridne gospo-dinje. Se je pa na mizah znašla še ena posebna dobrota – »pajani kruj«. Le-tega so pripravili župnikovi prijatelji iz Prek-murja, zanimivo pa si je bilo ogledati tudi njegovo pripravo. Hlebce prerezane na polovice so namreč greli ob ognju in potem opečene kose odrezali ter jih namazali z zaseko in česnom. Ker pa je sveti Lovrenc posebej skrbel za uboge in pomoči potrebne, je tudi letos župnija pripravila srečelov. Izkupiček bo namenjen za obnovo cerkve svetega Križa v Imenski

Takole se je pekel »pajani kruj«.Članice in člani cerkvenega sveta so poskrbeli za razne dobrote.

Takole so se delali čevapčiči v podčetrteško-prekmurski navezi.

Farani so si postregli kar sami.

Po prihodu iz cerkve so si farani poiskali vsak svoj prostor pred cerkvijo.

Gorci. Sočasno pa po besedah župnika Rogača na ta na-čin širijo tudi dobrodelno poslanstvo med farani. (Zdenka Ivačič)

12. avgust 2010 | OKo | 11

KRAJEVNI MOZAIK

Rock zabava s Šank RockiLetošnji Strunafest je kot ponavadi zaznamovala dobra rock glasba, večja sprememba pa je zagotovo bila lokacija, saj se je dogajanje izpod šotora preselilo v večnamensko športno dvorano. Organizatorji, MKTD Lepe strune, pa so poleg odlične zabave obiskovalce opo-zarjali tudi na pravilno ločevanje odpadkov.

Manjši dvomi, ki so se pred začetkom letošnjega Strunafe-sta pojavljali glede novega prizorišča dogajanja v večna-menski športni dvorani, so bili v soboto zvečer popolnoma razblinjeni. Dvorana se je namreč spremenila v odlično pri-zorišče za koncerte, ki so ga prvi preizkusili člani zasedbe Aperion. Njihovo avtorsko glasbo bi najlažje opredelili kot rock, v katerega so vpeljani tudi klasični instrumenti, ki so za spremembo enakovredni ostalim rock instrumentom. Tako so v Podčetrtku navdušili z rušenjem meje rock glasbe in presenetili tudi s flavto, violončelom in violino. Za njimi so na oder prišli stari znanci Strunafesta, šentjurska skupina Žur-dov. Preigravali so stari dobri rock 'n' roll in poskrbeli, da se je pred odrom znašlo že kar nekaj plesalcev. Njihov odhod iz odra pa je napovedoval prihod starih dobrih Šank Rock-ovcev. Le-te je napovedal župan Peter Misja, ki je bil zado-voljen, da mladi v Občini vsako leto uspejo pod streho spra-viti dobro prireditev. Pred njim pa je vse mlade nagovoril Blaž Šelekar in pozval, da se pridružijo njihovemu društvu, saj potrebujejo novo mlado moč, ki bo zagotovila, da bo Strunafest v takšni meri, če ne še večji, živel tudi v prihodnje. Šank Rockovci so na oder stopili nekaj minut po polnoči in postregli s starimi in novimi komadi. Ob tistih, ki segajo v prva leta njihove kariere, se je zelo zabavala predvsem ne-koliko starejša generacija. Vseskozi pa so stari rokerji skrbeli za dobro vzdušje in žur, ki je ob njihovi glasbi trajal do druge ure zjutraj.Organizatorji, MKTD Lepe strune, ki se jim je kot soorganiza-tor letos pridružil Klub študentov šmarske regije in Obsotelja, so bili zadovoljni s prireditvijo, na kateri ni bilo prav nobene-ga incidenta. Obiskovalci so se popolnoma vživeli v prizo-rišče v dvorani in se prostoru primerno tudi zabavali. Tako naslednjega dne pospravljenje dvorane ni bil preveč hud

Nekaj minut po polnoči so na sceno stopili Šank Rocki. V prvi vrsti se je nekaj časa zabaval tudi župan Peter Misja.

Vzdušje v dvorani je bilo zelo dobro.

Del pridne ekipe, ki je delala na Struna festu.

zalogaj, so pa mladi vseeno pričakovali, da bo koncert pri-tegnil več obiskovalcev.Predsednik MKTD Lepe strune Dominik Bovha pa je hvale-žen vsem, ki so celoten večer pridno delali, ekipa je štela namreč več kot 40 mladih, nekaj izmed njih pa je delalo tudi v nedeljo, ko se je pospravljalo. So pa po v celotni eki-pi pogrešali predvsem srednješolce, ki naj bi bili prihodnost društva Lepe strune. (Z. I.)

Žurdov so preigravali stare rock 'n' roll komade.

12 | OKo | 12. avgust 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Na Virštanju že poje klopotecKlopotec, ki so ga na Klopotčevo nedeljo postavili na Geršinskem, že pridno poje in odga-nja ptiče iz tamkajšnjih vinogradov. Poleg postavitve klopotca so na Virštanju praznovali še krajevni praznik in se zahvalili tistim, ki so vsak na svoj poseben način zaznamovali življenje v teh krajih.

V središču Virštanja, na Banovini, se je minulo nedeljo doga-janje začelo s pesmijo Obsoteljskih slavčkov in pozdravnimi besedami predsednika Krajevne skupnosti Virštanj mag. Marka Juraka, ki je zadovoljno dejal, da so v KS Virštanj uspeli uresničiti zadane načrte in spet pridobili nekaj izbolj-šanih in pomembnih cestnih povezav. Poleg tega je na Vir-štanju iz leta v leto bolj živahno kar se tiče prireditev, ki iz leta v leto dobivajo nove razsežnosti in predsednik Jurak je hvaležen vsem krajanom, ki te prireditve soustvarjajo in jih nadgrajujejo. Podobno zahvalo je izrekel tudi župan Peter Misja, ki je reden gost na prireditvah na Virštanju. Pohvalil je delo društev in Krajevne skupnosti s predsednikom Jurakom na čelu, ki je tudi podžupan Občine Podčetrtek in s kate-rim tudi na občinskem nivoju zelo dobro sodelujeta. Kar ne-kaj let pa v KS Virštanj ob krajevnem prazniku podeljujejo priznanja ljudem, ki so s svojim delom zelo zaznamovali te kraje, zato so se v svetu KS Virštanj tudi letos odločili podeliti krajevno priznanje. Letošnje je romalo v roke Olgi Amon, predsednici TKD Virštanj, ki se je zahvalila predlagateljem, članom in predvsem upravnemu odboru društva in svoje-mu možu, ki jo, kot je dejala, potrpežljivo prenaša, ko je do-bre volje in tudi takrat, ko je le-te malo manj. Navzočim je spregovoril tudi predsednik Društva vinogra-dnikov Vinko Martinčič, ki se je v svojih besedah dotaknil trenutne krize, ki jo lahko občutimo v več segmentih in ki jo nenazadnje občutijo tudi vinogradniki, predvsem takrat, ko je treba vino prodati, saj je cena le-tega še vedno sramo-tno nizka. Vseeno pa vinogradniki v teh krajih vztrajajo in se borijo

tako z naravo, ki jim jo nemalokrat zagode, kot s situacijami, ki vladajo na trgu vina. K razvoju vinogradništva in vinarstva pa sta zelo pomembno prispevala tudi Aleksander Videč-nik in Ivan Kajba. Prvi je pred šestdesetimi leti prevzel vode-nje državnega posestva na Virštanju in prepričeval ljudi v pomen sodobnega vinogradništva. Ivan Kajba pa je avtor Virštanjske himne »Pozdravljen bod' domači kraj«, v kateri goji ljubezen do žlahtne trte. Obema je društvo Vinogradni-kov zato podelilo posebna priznanja društva.Stari virštanjski trti, za katero skrbi Joži Jug, se je z recitacijo poklonila Tjaša Kladnik, Hermina Gracar in Jožica Stadler iz Bistrice ob Sotli pa sta pripravili kratek skeč, vezan na ne-deljsko dogajanje. V njem ni manjkalo humornih aktualnih tem, ki so nasmejale obiskovalce. Dobre volje so se potem prav vsi, med njimi tudi nagrajenci in gostje: župan Obči-ne Kozje Dušan Andrej Kocman, župan Občine Bistrica ob Sotli Jožef Pregrad in predsednik tamkajšnjih vinogradnikov Jože Babič, ob zvokih harmonike Gregorja Bevca odpravili na Gršinsko. Člani družine Štraus Kramer so tam poskrbeli za žejo in prigrizek, sorodniki in prijatelji Ivana Kajbe pa so zapeli Virštanjsko himno. Potem je končno prišel čas za po-stavitev klopotca. To zahtevno nalogo je tudi letos prevzel Ivan – Janč Kajba, pomagal pa mu je Edi Stiplovšek. Ob delu je predsednik vinogradnikov Vinko Martinčič povedal še nekaj besed o klopotcu, ki se je kmalu tudi oglasil. Po bučnem aplavzu so si vsi zaželeli, da bi poleg ptičev klo-potec iz vinogradov odganjal tudi vremenske neprilike. Po nekaj kozarčkih in izmenjanih besedah so se ljudje ponovno odpravili na Banovino. Tam so se na stojnicah predstavljali vinogradniki: Jožetov grič, Maherjeva gorca, Vinogradni-štvo Martinčič, družina Volavšek, Klet Imeno in Miloš Jug, ki je pridelal letošnje županovo vino. Obiskovalci so lahko po-izkušali njihova vina, vinogradniki pa so jim z veseljem pred-stavili tudi, kaj vse se skriva v njihovih kleteh. Da so obisko-valci lahko tudi zaplesali, je poskrbel ansambel Vagabundi, s katerimi je eno pesem odpel tudi župan Peter. Vseskozi pa je ekipa Gostilne Virštanj skrbela za žejo in lakoto obiskoval-cev, ki so se kljub temu, da je bila nedelja, zabavali pozno v noč. (Zdenka Ivačič)

Nagrajenca Aleksander Videčnik in Ivan Kajba s predsednikom KS Vir-štanj Markom Jurakom, predsednikom vinogradnikov Vinkom Martinči-čem in Mimico Plevnik.

Postavljanje klopotca.

12. avgust 2010 | OKo | 13

KRAJEVNI MOZAIK

Ko je klopotec zapel, so vsi prisotni navdušeno zaploskali. Članice društva kmetic Ajda s predstavnico kmetijske zadruge, z vinom iz kleti Imeno.

Virštanjsko himno so zapeli sorodniki in prijatelji Ivana Kajbe. Klopotec sta postavljala Ivan – Janč Kajba in Edi Stiplovšek.

Jožica in Hermina sta poskrbeli, za smeh obiskovalcev. Prihod na Geršinsko v družbi harmonikarja Gregorja Bevca.

Začelo se je s pesmijo Obsoteljskih slavčkov.Presrečna nagrajenka Olga Amon ob predsedniku KS Marku Juraku in županu Petru Misja.

14 | OKo | 12. avgust 2010

KRAJEVNI MOZAIK

NagrajenciZa obrazložitev priznanja Olgi Amon so poskrbeli v KS Virštanj, obrazložitvi za Aleksandra Videčnika in Ivana Kajba pa je pripravila Mimica Plevnik.

Olga Amon je prejela priznanje sveta KS Virštanj za prispevek k turističnemu in kulturnemu razvoju v kraju.Olga je začela spoznavati naše kraje pred štirimi de-setletji, podrobneje pa pred 15 leti, ko se je preseli-la na Pristavo pri Lesičnem. Po preselitvi se je kmalu pridružila k TKD, bila izvoljena v odbor in leta 2007 je postala predsednica TKD. In prav tu je osrednja točka njenega delovanja v kraju. Kot predsednica TKD daje društvu posebno noto in skupaj s člani TKD poskrbi za prireditve, ki so namenjene vsem generacijam in se odvijajo skozi vse leto. Vseh teh prireditev je preko 20. Za organizacijo prireditev je potrebno veliko dela in osebne angažiranosti. Olga v te prireditve da dejan-sko sebe – živi za te prireditve, kar pa je tudi zelo po-membno, da zna in zmore smiselno vključiti v delo tudi ostale člane in krajane in na ta način dosega boljše razumevanje med krajani iz vseh koncev naše krajev-ne skupnosti in tudi širše. V času njenega predsedni-kovanja je društvo zelo okrepilo vezi z nekaterimi so-sednjimi društvi, zelo aktivno so začeli sodelovati tudi s TZS, leta 2008 pa je društvo prejelo celo občinsko priznanje.Olga je zelo izvirna in ima veliko idej. Preizkusila se je celo z režiranjem krajših iger – skečev. V času njenega predsednikovanja je društvo doda-lo tudi nekatere nove prireditve, kot so praznovanje 8. februarja, pustovanje, dramske predstave, Virštanj skozi čas … Prav tako je dopolnila nekatere tradici-onalne prireditve z novimi vsebinami. Naj omenim samo Virštanj ima talent ob Virštanjski noči. Za vse to je zaslužna pretežno Olga Amon. Z gotovostjo lahko rečemo, da so zaradi truda, ki ga Olga Amon daje, Virštanj in njegovi okoliški kraji du-hovno bogatejši in prijaznejši. Virštanj je kraj, kjer se pogosto kaj prijetnega dogaja.

Aleksander Videčnik je prejel priznanje Društva vino-gradnikov Virštanj - Kozjansko za prispevek k razvoju vinogradništva in vinarstva na Virštanju.Aleksander Videčnik bo sredi avgusta 2010 praznoval svoj 90. rojstni dan.Kot direktor Kmetijske poslovne zveze Celje je leta 1950 prevzel državno posestvo na Virštanju. S konjem je prijezdil na Banovino, na delovno mesto, po kolo-vozni poti (šele leta 1954 je bila narejena makadam-ska cesta iz Golobinjeka na Virštanj). Banovina je bila po vojni precej opustošena, pod vodstvom gospoda Videčnika pa se je začela njena obnova. Obnovili so poslopje in zgradili hleve za govejo živino. Zasadili so tudi trsni matičnjak z modro frankinjo, ki so jo uvozili iz Francije. Upravniške posle je vodil gospod Albin Jug, ki je s svojo številno družino živel na Banovini. Direktor Videčnik je kmete, ki so se ukvarjali pretežno z vino-gradništvom, pri čemer so gojili predvsem šmarnico in drugo manj kvalitetno grozdje, seznanil s kakovo-stno vrsto trsja. Nato so le-to začeli saditi. Zadruga je kmetom nudila gnojila, stebre in žico. Leta 1957 so iz

Italije uvozili muškatne trse, zasadili so vinograd »na grširskem«; ta je obsegal 2,5 ha. Žal je iz teh trsov zrasel tokajec. Napredni kmetje so obnavljali svoje vinograde. Kot direktor je gospod Videčnik z džipom obiskoval vino-gradniške kraje v bližnji in daljni okolici ter prepričeval ljudi v pomen sodobnega vinogradništva. Ponekod je imel težave, ko je vinogradnike poučeval o novostih, a končno so le opustili šmarnico. Za Virštanj je bilo naj-težje leto 1953, ko je prišlo do popolne pozebe; 11. maja je namreč zapadel sneg, nato pa so nastopile nizke temperature. Na trsih ni bilo nič grozdja, sadno drevje je bilo popolnoma golo. Obubožani kmetje so ostali brez dohodka. Po sedmih letih je gospod Videčnik zapustil delovno mesto na virštanjski Banovini in pozneje deloval še na več vodilnih mestih; bil je podžupan šmarske občine, direktor Novega tednika v Celju, nazadnje pa direk-tor celjske banke. Po upokojitvi je kot publicist začel s pisanjem knjig, sodeloval pa je tudi pri različnih zbor-nikih. Napisal je številne strokovne, potopisne in lepo-slovne knjige – doslej jih je izdal že 33. Zadnjih pet let živi sam v svoji hiši v Mozirju, v mestu, ki mu je podelilo naziv častnega občana. Kljub visokim letom se sam prevaža s svojim avtom in opravlja vsa gospodinjska dela. Ivan Kajba je prejel priznanje Društva vinogradnikov Virštanj - Kozjansko za prispevek k razvoju vinogradni-štva in vinarstva na Virštanju.Ivan Kajba, avtor virštanjske himne, se je rodil pred 75 leti na Virštanju. Številna družina se je v rani Ivanovi mladosti večkrat selila iz kraja v kraj. Nazadnje je pri-stala v Šoštanju. Ivan se je izučil za mizarja. Svoj poklic je opravljal v domačem kraju in tam si je ustvaril svojo družino. Ivanovi bratje in sestra so bili glasbeno na-darjeni, ljubezen do pesmi je otrokom vcepila njihova mama s svojimi orglicami. V Šoštanju je Ivan ustanovil tudi svojo glasbeno skupino, s katero je nastopal v ra-znih krajih. Z mislimi pa je bil večkrat tudi v svojem vinskem kraju – Virštanju. Napisal in uglasbil je pesem »Pozdravljen bod' domači kraj«, v kateri goji ljubezen do žlahtne trte. Prvič so s svojo glasbeno skupino nastopili pred 47 leti na otvoritvi Plevnikove gostilne. Njegova pesem je osvojila vse poslušalce. Kasneje se je zaposlil v Kopru, kjer je vzdrževal red na morski plaži. Formiral je tudi glasbeno skupino Primorski fantje. Z njimi je nastopal v Kopru in drugje po Sloveniji. Kasneje se je s svojim po-klicem zaposlil na ladji in veliko potoval po svetovnih morjih. Tudi po več mesecev skupaj. Notranja želja ga je še vedno vodila v svoj vinski rojstni kraj. Na Virštanju si je kupil gorico z vinogradom, ki ga z veseljem obde-luje. Pred 25 leti je bil pobudnik za srečanje Virštanjskih abrahamov, s katerimi so nadaljevali vsa leta. Na teh srečanjih, izletih upokojencev ter srečanju starostnikov se je prepevala njegova pesem zaradi lepega bese-dila in melodije. Krajani so jo sprejeli za svojo himno. Radi jo prepevajo starejši in tudi mladi.

12. avgust 2010 | OKo | 15

KRAJEVNI MOZAIK, OGLASI

Na “leskovško nedeljo“ v Zagorju številni romarjiCerkev Marije Pomočnice v Zagorju se je na “leskovško nedeljo“ že od jutra kopala v soncu in vabila številne romarje, ki jih je bilo letos še posebej veliko. Po treh svetih mašah so doma-čini poskrbeli, da so se romarji v Zagorju še nekaj časa zadržali.

Čudovita cerkev Marije Pomočnice v Zagorju je vsako leto najbolj obiskana prav na “leskovško nedeljo“. Včasih so ro-marji iz vseh strani tja prihajali peš že v soboto popoldne, ko so se vrstile procesije od Senovega navzgor. Noč so pre-bedeli v molitvi, petju, predvsem pa v hoji po kolenih okrog Marijinega oltarja, saj nisi bil pravi romar, če nisi padel pred Marijo na kolena. Danes je slika seveda precej drugačna, še vedno pa v Zagorju na “leskovško nedeljo“ prevladujejo romarji.Le-ti so se letos v Zagorje pripeljali po novo urejeni cesti, ki je to idilično vasico le še polepšala. Vsi so seveda naj-prej hiteli v cerkev, kjer so se minulo nedeljo zgodile kar tri svete maše. Kljub temu pa je bila velika cerkev predvsem ob zadnji maši skoraj premajhna za vse romarje, ki so prišli od blizu in daleč. Po sveti maši so se lahko sprehodili med stojnicami in se v bližnji kulturni dom odpravili tudi na kakšen kozarček. Domačini so namreč poskrbeli, da je bil letos od-prt tudi »šank« v kletnih prostorih kulturnega doma, ki je lani dobil novo čudovito podobo, pa tudi v zgornjih prostorih so domačini skrbeli, da je bilo romarjem kaj ponuditi. Le-ti so se v Zagorju lahko še kar nekaj časa zadržali. Mnogi so srečali stare prijatelje, predvsem starejši pa so se spominjali časov, ko so v Zagorje na romanje hodili še peš in ko je bil ta dan zanje nekaj posebnega. Poseben pa je zagotovo bil tudi v nedeljo, saj so Zagorjani ponovno dokazali, da so veseli vsakega romarja, ki zaide v njihov kraj. Seveda si želijo, da

V cerkvi so se odvile kar tri svete maše.

Cerkev Marije Pomočnice v Zagorju je v nedeljo kar vabila romarje od blizu in daleč.

V Zagorju je bilo v nedeljo na stojnicah moč tudi kaj kupiti.

Po sveti maši so se romarji zadržali v Zagorju in se prepustili gostoljubnosti domačinov.

S petjem so pri maši sodelovali tudi domači pevci.

bi lepote Zagorja premamile tudi druge ljudi, da bi si prišli ogledat lepote tega majhnega, vendar še kako lepega, bogatega in zanimivega kraja. (Zdenka Ivačič)

16 | OKo | 12. avgust 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Terme iz Divače so požele veliko zanimanja.

Ponudba je bila zelo raznolika.

Sejem ni minil brez dobrot, ki so jih napekle članice Društva kmetic Ajda.

Kjer so Zagorci, je vedno veselo.

Iz Divače so prišli trubači, ki vedno zažgejo.

Na terasi MM bara so zbrane zabavali tamburaši iz Zelenjaka.

Sejem Dotik narave je zaradi lokacije žal sameval.

Na stojnicah se je znašlo tudi marsikaj zanimivega za otroke.

Fotoreportaža z Lovrenčevega sejma.

12. avgust 2010 | OKo | 17

KRAJEVNI MOZAIK, OGLASI

Najboljšo juho so skuhale članice društva kmetic Ajda.

Tudi Občina Kumrovec je imela svojo stojnico.

Predstavniki iz sosednje Občine Zagorska Sela pred svojo stojnico.

Predstavitev domačega Turističnega društva Podčetrtek.

Tradicionalno je ob Trški cesti igral tudi Jani Pirš.

Ob Pečnikovem šanku se je nazdravljalo in kramljalo.

Manjkalo ni niti Turistično kulturno društvo Virštanj.

Na sejmu se je predstavljala Občina Divača.

Fotoreportaža z Lovrenčevega sejma.

18 | OKo | 12. avgust 2010

KOZJANSKI PARK

Ko igra trenutka postane brezčasnost – stalna slikarska razstava Franceta SlaneV najstarejšem delu gradu Podsreda, pozidanem okrog leta 1150, je od leta 2008 na ogled stalna razstava umetniških del Franceta Slane, enega največjih slovenskih likovnih ustvarjal-cev.

Na gradu Podsreda je na ogled:srednjeveška kuhinja z odprtim ognjiščem, Emina spominska soba, stalna steklarska razstava, razstava slik Erne Ferjanič »SVETLOBNI SPREHODI« (do 29. 8. 2010), fotografska razstava Mirana Orožima »OD DONAČKE DO BOHORJA« (do 31. 8. 2010).

Grad Podsreda je v času med 1. 4. in 31. 10. odprt vsak dan med 10. in 18. uro, razen ob ponedeljkih.V zimskem času je grad zaprt.

France Slana je pred nekaj leti po obisku gradu Podsreda iz-razil željo, da v severnem palaciju za daljše časovno obdo-bje razstavi njemu najljubša dela. V Kozjanskem parku smo z navdušenjem sprejeli umetnikovo pobudo in poskrbeli, da so umetnikove stvaritve dobile nov dom, hkrati s tem pa obiskovalcem gradu ponudili nova doživetja.Tako smo se v letu 2008 poslovili od razstave Meščan na gradu/Iz zapuščine Ivana Hribarja, ki je v severnem pala-ciju gradu Podsreda v sodelovanju z Mestnim muzejem Lju-bljana gostovala od leta 2001.

Razstava »KO IGRA TRENUTKA POSTANE BREZČASNOST« se nahaja v petih prostorih nekdanjega severnega palaci-ja gradu Podsreda. Razstavljenih je 36 del večjih dimenzij v tehniki olje na platnu iz različnih obdobij umetnikovega ustvarjanja.Med deli prevladujejo:krajinski motivi: zlasti mlini, zapuščene domačije, skednji, šopki, številni morski motivi, pester nabor figur, živalski motivi: predvsem petelini, ribe in mačke, pritegne pa nas tudi tragični literarni junak Don Kihot.Razstavo spremlja katalog v slovenskem in angleškem jezi-ku, ki zajema reprodukcijo vseh razstavljenih slik. Avtor be-

sedila in kustos razstave je Jožef Matijevič.Slikar, grafik in ilustrator France Slana, rojen leta 1926 v Pre-kmurju, je večji del otroštva preživel v Splitu. Nepozabno srečanje z morjem in obmorsko pokrajino se je pomembno odrazilo v njegovem likovnem ustvarjanju. Ko je končal prvi razred gimnazije, se je družina preselila v Ljubljano, kjer se je prvič srečal z umetnikom Hinkom Smrekarjem in njegovo umetnostjo. Leta 1945 se je vpisal na Akademijo upodablja-jočih umetnosti (AUU) v Ljubljani, kjer se je izobraževal pri profesorju Gabrijelu Stupici in Nikolaju Pirnatu. Za svoje ustvarjalno delo je bil prvič nagrajen na 2. likov-nem bienalu v Aleksandriji leta 1957, s čimer si je pridobil mednarodni ugled, kar mu je omogočilo, da je z ženo Doro Plestenjak čez tri leta razstavljal tudi v Kairu. Leta 1964 je prejel nagrado Prešernovega sklada za ciklus umetniških stvaritev z motiviko po potresu porušenega Sko-pja. Po razvezi s slikarko Doro Plestenjak se je poročil z zdravnico Alenko Žagar in si na novo ustvaril družino. Na številnih po-tovanjih se je srečeval z deli največjih svetovno znanih likov-nih umetnikov ter si pridobil dodatno znanje in izkušnje.France Slana je velik ljubitelj džeza in glasba mu poleg li-kovnega ustvarjanja pomeni posebno zvrst umetnosti, ki ga spremlja že vse življenje. V devetdesetih letih si je na Krki na Dolenjskem postavil hišo, kjer večino ustvarja, z družino pa živi v Ljubljani.Njegov bogat ustvarjalni opus so ljubitelji likovne umetnosti lahko videli in doživeli na številnih samostojnih in skupinskih razstavah tako doma kot na tujem. (Nataša Ferlinc Krašo-vic)

Maček v rumenem. Utrinek iz razstave.

12. avgust 2010 | OKo | 19

DUHOVNO OKO

Marijino vnebovzetje – “velika maša“ Zgodovina nam je do zdaj dala mnogo ve-likih mož in velikih žena. Tako Terezijo Veliko, papeža Janeza Dobrega, papeža Janeza Pavla II., mater Terezijo iz Kalkute in še toliko drugih velikih ljudi preteklega in današnjega časa. Tako obhajamo tudi praznik največje žene med človeškimi otroki – Marijo, Jezusovo Ma-ter - Marijino vnebovzetje ali “veliko mašo“.

Od kod Marijina veličina? Marija je v božjih načrtih od začetka kot prapodoba človeškega rodu, ki živi pol-nost zemeljskega življenja, obenem pa popolnoma naravnana na Boga. Mati je Kristusova in od tukaj izvira tudi njena veličina. Prehodila je pot vsakega zemljana, kot si ga je zamislil Bog. Ona vedno izgovarja

svoj »zgodi se« vsemu, kar služi božji časti in človeške-mu odrešenju. Prav zaradi tega je na poseben način postala deležna Kristusove-ga odrešenja – končnega poveličanja takoj po smrti.Dogodek, o katerem govo-ri evangelist Luka, je nežna idila, ki se je odvijala na pra-gu doma, kjer se dve sreč-ni ženski blagrujeta zaradi

otroka, ki jima bosta dali ži-vljenje. Čudovit je Marijin spev: »Moja duša poveličuje Go-spoda …«, s katerim krhko, a odločno nazareško de-kle govori o sijajnih posegih Boga v zgodovino člove-štva. Vrhunec zmage nad zmajem je njeno poveliča-nje.Hodila je v veri, zato izpove: »Odslej me bodo blagrovali vsi rodovi ...« Postala je Mati Cerkve, slehernega vernika, ki nas priporoča svojemu Sinu Jezusu. Ko v družini praznuje mati, se veselijo vsi družinski člani. Otroci smo vedno radi pri-hajali k svoji materi, ji zaupali svoje želje, veselje in tudi razočaranja. Prav tako radi prihajajmo tudi k nebeški Materi Mariji. Ona nas posluša, nas usliši v vsem, kar je koristno za naše duhovno in telesno življenje. Daje nam več, kot jo prosi-mo in več kot zaslužimo.Pred nami je Mati upanja in

z vso vdanostjo se oklenimo tega upanja. Kot je spre-mljala Jezusa v lepih in tež-kih trenutkih življenja, tako bo tudi spremljala nas. Ob njej se bomo počutili varno, če jo bomo ljubili z otroško ljubeznijo in se je oklepali z vso vdanostjo.

Piše: Jože Hribernik, župnik na Pilštanju in v Zagorju

Duhovna obvestila!Župnija Olimje vabi na praznovanje Marijinega vnebovze-tjaSobota, 14. avgust Ob 19. uri sveta maša.Nedelja, 15. avgustOb 7.30 sveta maša.Ob 9.00 uri slovesna procesija z Najsvetejšim in kipom Ma-rije Spremljevalke po vasi Olimje. Po končani procesiji bo slovesna sv. maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov da-roval prelat in stolni dekan gospod Vinko Vegelj iz ljubljan-ske nadškofije. Pri procesiji bo sodelovala godba na pihala s Svétine nad Štorami. Pri maši bo prepeval domači pevski zbor. Na orgle bo igrala gospa Angela Tomanič.Ob 19. uri večerna sveta maša z ljudskim petjem.

Župnija Kozje vabi na praznovanje farnega praznika ob Marijinem vnebovzetju Nedelja, 15. avgustOb 7.00 uri sveta maša.

Ob 10.00 uri sveta maša

Marijino svetišče na Svetih gorahNa praznik Marijinega vnebovzetja, v nedeljo, 15. avgusta, bodo svete maše:Ob 9.00 uri, ko bo bogoslužje vodil spiritual bogoslovja v Maribo-ru gospod Vladimir Bizjak. Ob 11.00 uri bo slovesnost vodil nadškof Alojz Uran.

Na Svetih gorah bo maševal nadškof Alojzij Uran. Marijin kip z Jezusom na Svetih gorah.

20 | OKo | 12. avgust 2010

Prikrajševanje mladic – vršičkanjePiše: Igor Horvat

univ. dipl. ing. agr.

Prikrajševanje mladic ali vršičkanje je am-pelotehnično opravilo, ki ga izvedemo, ko mladice prerastejo vrhnji par armaturnih žic. Optimalni čas za prvo vršičkanje je takrat, ko večina mladik zraste do 50 cm nad zadnjim parom žic.

Takrat se začnejo mladice že rahlo nagibati v medvrstni prostor. Mladike so tem bolj produktivne, čim več zdravega in nepoškodovanega listja imajo. Zato pri tem opravilu pa-zimo, da odstranimo samo 20–30 cm vrha mladice. Tik pod odrezanim vrhom mladice se iz treh do štirih očes razvijejo

NASVETI, KRAJEVNI MOZAIK, OGLASI

zalistniki s po 10 in več listi. Tako se produktivnost mladice precej izboljša, saj se 12–14 listom na glavni mladiki, pridruži 30–40 listov na zalistnikih, sicer manjših, vendar mladih aktiv-nih in osončenih. V začetni fazi razvoja listov na zalistnikih, nekje do 50 % velikosti, so takšni listi porabniki asimilatov in energije. Pozneje začnejo proizvajati in vračati presežek asimilatov.Vršičkanje je eden od ampelotehničnih ukrepov, ki ga mo-ramo izvesti večkrat, če nam mladike prebujno rastejo. Pri drugem vršičkanju le-to opravimo višje kot prvič, da ostane nekaj produktivnih listov na zalistnikih. Pri sortah, ki rastejo zelo bujno in so nagnjene k osipanju, s pinciranjem mladik pred cvetenjem, usmerimo tok asimilatov proti kabrnkom – zasnovam grozdičev.Vršičkati je treba dovolj zgodaj in to preden se nam mladi-ke povesijo čez zadnji par žic. V praksi to pomeni, da prvo zgodnje vršičkanje opravimo 4–5 tednov po cvetenju ali nekje od začetka do sredine julija. Tudi zdravstvenemu sta-nju zalistnikov je treba nameniti posebno skrb.Zgodnejše vršičkanje (manj kot tri tedne po cvetenju) ni naj-bolj priporočljivo, saj se s tem poveča pridelek, predvsem število jagod na grozd, lahko tudi masa jagod, te pa posle-dično vsebujejo manj sladkorjev in drugih želenih snovi.V kolikor vršičkamo prepozno, listi pod upognjenimi vrhovi porumenijo, kasneje se pa posušijo in končno odpadejo. V tem primeru na mladiki ostane premalo aktivnega listja in zato dobimo slabšo kakovost grozdja in manj rezervne hrane za naslednje leto.Potreba po večkratnem prikrajševanju mladik in zalistnikov je signal vinogradniku, da je treba zmanjšati gnojenje trte, spremeniti način rezi in pristopiti k aktivnemu zbijanju preti-rane bujnosti.

Dobre želje za gasilca IvotaGasilci PGD Lesično - Pilštanj – Zagorje so ob jubileju obiskali svojega sočlana, gasilca Iva-na Fiketa, ki je nedavno prišel iz bolnišnice, zato je bila glavnina želj namenjena čim-prejšnjemu okrevanju.

29. julija je v knjigi življenja svoj 60 list obrnil član PGD Lesič-no - Pilštanj - Zagorje Ivan Fiket, ki je že 41 let aktiven gasi-lec v našem društvu, zato smo se odločili, da ga obiščemo. Čeprav še ni minilo veliko časa od vrnitve našega Ivota iz bolnišnice, nas je z velikim veseljem sprejel. Na pragu njego-ve domačije mu je vse dobro najprej zaželel župan, vsem dobrim željam pa smo se pridružili ostali prisotni. Skupna že-lja nas vseh pa je, da naš Ivo čim prej okreva, da bo lahko

Prijatelji gasilci so Ivotu zaželeli vse dobro in da čim prej okreva.

zopet sedel za volan in naredil kakšno “gasilsko furo“. Ob njegovem jubileju smo mu gasilci izročili dve gasilni napravi, eno za gašenje požarov, za katero želimo, da je ne bi nikoli uporabil, in eno manjšo za gašenje … za katero pa želimo, da jo čim prej preizkusi.Da pa se je zadeva končala, kakor se to za gasilce spodobi, je poskrbel slavljenec. Vse skupaj nas je povabil v klet, kjer smo nazdravili njegovemu jubileju. (Franc Žlender, predse-dnik PGD Lesično - Pilštanj - Zagorje)

12. avgust 2010 | OKo | 21

KRAJEVNI MOZAIK

Poroka točno po šestih letih skupne zvezeDragica Valenčak in Joži Vračun sta se spoznala pred de-vetimi leti na rojstnem dnevu prijateljice. Takrat sta si izme-njala le toliko besed, da sta si zapomnila imeni drug dru-gega. Njune poti so se kasneje še kar nekajkrat prepletale, vedno bolj pogoste pa so postajale, ko je Dragica delala v bistriškem baru Palma. Tam je bil sklenjen tudi dogovor, da bosta del družbe, ki se je skupaj odpravila na morje, kjer je preskočila usodna iskrica ljubezni in postala sta par. Točno šest let kasneje sta se poročila. Po stari navadi je že-nin Joži v spremstvu priče, brata Janija, in svatov, po svojo nevesto prišel v Vrensko Gorco k Valenčakovim. Tam so mu najprej ponudili kar tri neveste, ob katerih je le odkimaval, se mu je pa nasmeh na obrazu razširil, ko je v beli obleki zagle-dal svojo Dragico, ki ji je kot priča ob strani stala sestra Silva. Pot je ženina in nevesto s svati najprej vodila na grad Pod-sreda, kjer so za presenečenja poskrbele pevke dekliškega cerkvenega pevskega zbora Buče, kjer Dragica prepeva že 17 let. V atriju gradu so namreč vse pozdravile s pesmijo in čudovitimi besedami ter zelo ganile nevesto. Zapele so tudi v poročni dvorani, kjer ju je poročil župan Dušan Andrej Kocman, ki ni skoparil z lepimi besedami o zakonu, kjer pa je potrebno kdaj tudi potrpeti. Župan je z mladoporočen-cema kasneje še nazdravil in jima celo zapel. Iz gradu so se odpravili nazaj na Buče, kjer sta si Dragica in Joži v tamkaj-šnji cerkvi večno zvestobo obljubila še pred bogom. Veselja ob poročanju ni skrival župnik Niko Marolt, ki je nevesto imel srečo spremljati vse od krsta ter dejal, da upa, da bo tudi zdaj, ko je poročena, prišla prepevat v cerkev. Seveda je Dragica ob tem le prikimala, potem pa ganjena prisluhnila besedam zborovodkinje Mojce Volavšek, ki jih je prebrala Renata Bovha, Mojca pa je te besede pospremila še z glas-beno podlago, sledila pa je pesem, ki si jo je nevesta želela slišati na svoji poroki. Od tam so svatje odšli v Polje ob Sotli, kjer se je začela ve-sela zabava s številnimi zdravicami in je trajala vse do jutra. Ženin Joži je tako vrtel svojo nevesto, da je morala zamenja-ti kar tri pare čevljev. Po končani ohceti, v poznih jutranjih urah, je Joži Dragico prenesel čez prag skupnega doma v

Dekmanci, ki sta si ga ustvarila in v katerem je Dragica prvič prespala prav na poročno noč. Jožijeva poroka je bila tako tretja letošnja poroka v družini Vračun, saj sta se letos poročila tudi njegova sestra Polona in brat Jani. (Z. I.)

Mladoporočenca Dragica in Joži.

Razvedrilo je našla v pisanju pesmi

Slavljenka z gosti in sorodniki.

Ana Marija, za domače in sosede Anka, Haler iz Osredka pri Podsredi je praznovala 90. rojstni dan. Živi v prijetni hiši in še za skoraj vse poskrbi sama. Zraven njene hiše imajo tudi novo, kjer živi sin z družino. Se pa radi vračajo domov tudi ostali otroci. Po-nosno pove, da je imela šest otrok. Ima dvanajst vnukov, pravnukov pa še več. Ko pridejo domov, je hiša pol-na in vesela. Razveselila pa se je tudi

obiska vesele druščine, ki so jo sesta-vljali župan Dušan Andrej Kocman z ženo Stanko, predsednik KS Osredek Karel Kunej, predstavnice RK Pod-sreda - Osredek in Suzana Zakšek s harmoniko. Anka jim je povedala, kako je bilo težko med vojno, kako je pobegnila iz »lagra« in se v najtežjih trenutkih priporočila Materi božji in ji je za pomoč hvaležna še danes. Če-prav je bilo delo na kmetiji težko, je našla razvedrilo. Pisala je pesmi. Zdaj za praznik je vnukinja pesmi uredila in natisnila. Tudi našim obiskovalcem je podarila lepo urejene in ilustrirane knjižice. Zdaj Anka pesmi ne piše več toliko, napiše pa še veliko pisem. Ta pisma je dobil tudi g. župan, za kate-ra se ji je iskreno zahvalil. Ob klepetu, dobri postrežbi mladih gospodarjev in veselih melodijah iz Suzanine har-monike je čas hitro minil in morali so se posloviti. Zaželeli so ji še veliko zdravja in prijetnega počutja med najdražjimi. (OKo)

Naš domHišica revna na trati zeleni v njej smo otroci bili rojeni.

Včasih lepo je bilo – včasih težko, vendar pozabljeno nikdar ne bo.

Ko nekdaj pridemo domov,nekako tiho vse je bilo,

Za mizo tiho vsi sedemo, na prazen stol nemo strmimo.

Tu naša mati je sedela, a zdaj jo grenka smrt je vzela.

Čeprav smehljaja njenega več ni, ljubezen njena še živi.

Pomlad bo še prihajala,vetrič rahlo šepetav. Pa ne žalost, ne solze,

ne prikliče je nazaj.

Prišli radi pa še bomo,v tihi domek naš.

Kjer prebivala je matiin ljubila nas!

Ana Marija Haler

22 | OKo | 12. avgust 2010

OTROŠKO OKO

Jezikovne delavnice v Podčetrtku presenetile z odzivom otrokPrvi teden v mesecu avgustu so med 9. in 13. uro v Osnovni šoli Podčetrtek potekale brezplačne jezikovne delavnice. Po besedah organizatork Mihele Juričan, študentke angle-škega jezika in književnosti ter zgodovine, in Urške Motoh, študentke ruskega jezika in književnosti ter španskega jezika in književnosti, je bil obisk več kot odličen. Na delavnice se je prijavilo nekaj več kot 30 otrok, izbirali pa so lahko med učenjem in spoznavanjem angleškega, špan-skega ali ruskega jezika in njegove kulture. Večina mladih nadebudnežev se je odločila za dva jezika, in sicer poleg angleščine še za enega izmed bolj »eksotičnih« jezikov. Delavnice so bile zelo raznovrstne in prilagojene otrokom, saj ni šlo za samo teorijo, ampak so otroci jezik spoznavali preko poslušanja tradicionalne glasbe, gledanja filmov ali risank v tujem jeziku, risanja zastav in izdelovanja plakatov na določeno temo.

9. avgusta pa je v okviru prireditve Poletje v Podčetrtku in v sklopu zabave za najmlajše sledil zaključek jezikovnih delav-nic. Tam so starši in drugi obiskovalci lahko videli, kaj vse so se otroci naučili in s čim vse so se na jezikovnih delavnicah ukvarjali. Prikazanih je bilo tudi nekaj fotoutrinkov iz doga-janja v razredu. Vendar pa samih delavnic ne bi bilo mogoče izpeljati brez podpore, tako materialne kot moralne, nekaterih organi-zacij in posameznikov. V prvi vrsti gre zahvala Mladinskemu kulturnemu in turističnemu društvu Lepe strune, mag. Darku Pepevniku za odstopljene prostore v Osnovni šoli Podčetr-tek, Občini Podčetrtek, Turistično informacijskemu centru Podčetrtek ter vsem ostalim, tudi otokom in staršem, ki ste na kakršen koli način prispevali k boljši izvedbi delavnic in pokazali zanimanje za izvedbo le-teh tudi v prihodnosti. (Ur-ška Motoh)

Izjave in mnenje otrok o delavnicah:»Veliko smo se naučili. Bilo je zelo dobro. Imeli smo prijazno učiteljico. Pri ruščini smo se učili pozdrave, številke, ruske črke, napisati svoje ime in priimek, družinske člane in še dru-ge stvari. Pri španščini pa smo se učili črke, živali, dneve v tednu, pozdrave in drugo.«

Francis Pogačič, 4. razred

»Delavnice so mi bile zelo všeč. Učili smo se in se zabavali. Pri ruščini smo se naučili predstaviti se, šteti, risali smo rusko zastavo. Tudi pri angleščini smo delali zastave, barvali, po-slušali glasbo …«

Valentina Hudina, 7. razred

»Te delavnice so mi bile zelo všeč. Zelo so bile poučne in zabavne. Pri ruščini je bilo zelo zabavno, ker govorijo tako kot mi, samo da malo drugače (narobe). Tudi pri angleščini je zelo lepo. Tam nadgrajujem svoje znanje. Škoda pa je,

da so se delavnice tako hitro končale, ker jaz bi jih imela celo leto! Zelo sem vesela in ni mi žal, da sem prišla na de-lavnice.«

Doroteja Juričan, 6. razred

»Pri delavnicah mi je bilo zelo »kulsko«, zanimivo. Ruščina mi je bila zelo všeč zaradi pisave (cirilice), španščina pa zaradi plakatov, ki smo jih delali.«

Lara Ježovnik, 6. razred

Pri delavnicah mi je bilo najbolj všeč, da smo se skozi igro naučili nekaj o Rusiji. Všeč mi je bilo tudi to, da smo se veliko smejali.«

Monika Šelekar, 8. razred

»Meni so bile delavnice »fejst vredu«. Upam, da bodo na-slednje leto tudi, samo da bodo celi dan. Hodil sem na španščino in ruščino.«

Urh Drofenik, 6. razred

Slovenska, avstralska, kanadska in angleška zastava.

Skupinska fotografija “Rusov” in najmlajših “Angležev”.

Izdelovanje plakatov v skupinah.

Dogajanje pri urah španskega jezika.

12. avgust 2010 | OKo | 23

OTROŠKO OKO

Milni mehurčki, da te kap!Najmlajši so v okviru Poletja v Podčetrtku še posebej uživali na zabavi, ki je bila namenjena le njim. Največ navdušenja je v večnamenski športni dvorani požela Tovarna milnih me-hurčkov.

Brez zabave za otroke ne mine nobeno Poletje v Podčetrt-ku. Letos pa so organizatorji, Turizem Podčetrtek, poskrbeli, da je bila otroška zabava zares nekaj posebnega. V goste so povabili Tovarno milnih mehurčkov. V njej so delali takšne mehurčke, da je otrokom kar jemalo dih. Kasneje so se v tej mojstrovini lahko preizkusili tudi otroci sami in bili zelo spre-tni. Njihova spretnost pa se je pokazala tudi v ustvarjalnih delavnicah, brez katerih ne mine nobena otroška zabava.

Igranje hokeja je navdušilo predvsem fante.Večnamenska športna dvorana se je izkazala tudi kot odlično prizorišče za zabavo otrok.

Nekateri najmlajši bi se v Tovarni milnih mehurčkov kar zaposlili. Zabava seveda ni minila brez plesanja v mini disku.

Ujeta v milni mehurček.

Animatorke Term Olimia so poleg tega poskrbele še za mini disko, v katerem so otroci veselo plesali. V igranju hokeja pa so na svoj račun prišli predvsem fantje, ki so vztrajali in vztrajali in bili ob koncu zabave dodobra prepoteni. V okviru otroške zabave pa se je zgodil tudi zaključek otro-ških jezikovnih delavnic. Na panojih so predstavili, kako pri-dno so se učili tuje jezike in tako počitnice izkoristili tudi za nova znanja. (Z. I.)

Veliki milni mehurčki so bili za otroke posebno doživetje.

24 | OKo | 12. avgust 2010

GOSPODARSTVO, PISMA BRALCEV

(Ne)uspešnost projektov v informacijski tehnologiji (IT)Ugotovitve raziskave Standish Group CHAOS Summary 2009 so pokazale zaskrbljujoče stanje na področju uspešnega uvajanja IT-projektov. Prenova informacijske podpore poslovanja je ena najzahtevnejših nalog, ki se jih lotevajo podjetja. Predstavlja veliko naložbo, ki pomeni tudi prenovo poslovnih procesov in ustvarjanje strateških ciljev. V času gospodarske krize se mnoga podjetja spra-šujejo, ali sploh investirati v IT. Kako se torej odločiti? Očitno je, da na trgu ni mogoče kupiti celovitega IT-projekta, ampak le njegove sestavne dele. Celovita IT-rešitev nastane šele ob njenem udeja-njenju (implementaciji), ko posamezne sestavne dele sistema prila-gajamo in integriramo v poslovne procese organizacije. Raziskava podjetja Coleman Parkes, ki jo je v letu 2009 naročil Intel, je odkrila, da so direktorji informatike optimistični glede predvide-nih naložb v IT. Več kot 70 % udeležencev napoveduje, da bodo za nakup strojne in programske opreme ter inovacijske projekte v tem letu namenili enak ali večji znesek kot eno leto prej (Agencija NET, 2009). Torej lahko potegnemo vzporednico z raziskavo, ki jo je naro-čil Microsoft in kaže, da naj bi izdatki za IT v Evropski uniji v letu 2009 dosegli 305 milijard evrov, s pričakovano povprečno letno rastjo 2,1 %. Do leta 2013 naj bi se povečali na skoraj 350 milijard evrov. Do leta 2013 se bo tako delež informacijskih tehnologij v kosmatem domačem proizvodu povečal z 2,6 na 2,8 % (Microsoft, 2009).Vlaganja v IT so v današnjem času hitrih sprememb kljub gospo-darski krizi nujna in po raziskavah sodeč se tega organizacije tudi zavedajo. Miselnost, da vlaganje v IT trenutno ni potrebno, lahko podjetja uspava, kar poraja vprašanje, ali bodo kasneje še spo-sobna slediti konkurenci, ki je v tem času znala IT ustrezno umestiti v organizacijo. Žal pa so rezultati teh projektov v rdečih številkah. Analize in praksa kažejo, da so nevarnosti in tveganja pri IT-projek-tih izredno velika in pogosta ter da se nekateri razlogi za neuspešen IT-projekt pojavljajo na skoraj vseh, še posebej izrazito pa na kom-pleksnih projektih prenove poslovnih informacijskih sistemov.Že iz študije, opravljene v Združenih državah Amerike na področju IT leta 1995, je bilo razvidno, da je bilo 31 % projektov prekinjenih, več kot polovica projektov pa je za 189 % prekoračila načrtovano prvotno oceno (Whittaker, 1999, 23–30). Podobne rezultate pa 14 let kasneje daje tudi raziskava Standish Group (The Standish Group, 2010), kjer je bilo le 32 % vseh projektov realiziranih pravočasno, 44 % projektov se je srečevalo s prekoračitvijo terminskega plana ter

proračuna, kar 24 % pa jih je bilo prekinjenih pred implementacijo in v praksi sploh niso zaživeli.Potemtakem IT-projekti, ne samo da predstavljajo velike investicije, temveč običajno niti ne zadenejo predvidenega cilja. Danes zato zagotovo ni pomembno samo to, da se podjetja vlaganj v IT lote-vajo, še pomembneje je, kako se jih lotevajo.

Kako do uspešnejših IT projektov?Živimo v svetu informacijske tehnologije in spremembe se odvija-jo z neverjetno hitrostjo. Podjetja so, če želijo slediti spremembam, prisiljena povečevati izdatke v informacijsko tehnologijo. Če želijo v podjetjih in drugih organizacijah ostati konkurenčni, se morajo prilagajati razmeram na svetovnem tržišču ter razvijati in uveljavljati novosti, ki jim omogočajo preživetje. Iz tega razloga postajajo pro-jekti in menedžment projektov vedno bolj pomembne sestavine konkurenčne sposobnosti organizacij.Hauc (2007, 265) navaja, da bo z dobro strukturirano in organizira-no projektno organiziranostjo menedžment projektov učinkovitejši, saj je njen namen medsebojno usklajevanje zadostnih zmogljivosti (npr. ljudi, materialov, opreme in finančnih sredstev), ki so zahteva-ne v projektu, da bi dosegli njegove smotre in cilje.Prenova poslovnih procesov pa je uspešna le ob ustrezno uspo-sobljenih in motiviranih kadrih ter ob uporabi sodobne IT. Šele ko bodo podjetja te sestavine uspela vključiti v strateške plane, lahko pričakujemo tudi večjo uspešnost investicij v samo IT. Do takrat pa … (Pripravila: Marjetka Hostnik)

VIRI:1. Agencija NET. 2009. Evropski direktorji informatike optimistični glede vla-ganj v IT. http://www.agencijanet.si/evropski-direktorji-informatike-optimi-sticni-glede-vlaganj-v-it/ (1. 7. 2010)2. Hauc, Anton. 2007. Projektni management. Ljubljana: GV založba.3. Microsoft. 2009. Trg informacijskih tehnologij bo do leta 2013 spodbudil na-stanek 574.000 novih delovnih mest in 16.000 novih podjetij v EU. http://www.microsoft.com/slovenija/novinarji/novice/microsoft/2009/10/2009100601.mspx (1. 7. 2010)4. The Standish group. 2010. http://www.standishgroup.com/newsroom/chaos_2009.php (1. 7. 2010)5. Whittaker, Brenda. 1999. What went wrong? Unsuccessful information technology projects. Information Management & Computer Security 7(1): 23–30.

V Kozjem zadovoljstvo in veselje zamenjala jeza in nezadovoljstvo Vzrok: ignoranca in samovolja županaV Kozjem sta trenutno v teku dva projekta, prvi – obnova mr-liške vežice in drugi – rekonstrukcija ceste pri osnovni šoli skozi naselje KS4. Prvi se financira iz sredstev občinskega proračuna, za drugega pa je Občina pridobila sredstva na razpisu za razvoj obmejnih območij s Hrvaško – Razvoj regij. In žal sta oba zgoraj navedena projekta razlog, da v kratkem prispevku napišem, kaj je moteče in sproža val nezadovoljstva, ne samo pri meni oseb-no, temveč pri kar precejšnjem številu krajanov, za katere je ta-kšen pristop in način izvedbe projektov, ki neposredno posegajo v prostor, v katerem ljudje živijo, nesprejemljiv.

Zakaj gre? Zelo svež je še spomin na čas sprejemanja občinskega prora-čuna 2010, ko smo svetniki partnerstva za razvoj zavrnili osnutek proračuna v prvi obravnavi z zelo jasnimi argumenti, da je nepri-meren za nadaljnjo obravnavo, nepregleden in premalo razvoj-no naravnan. In projekti, ki so danes v realizaciji, župan v prvi in drugi predlog sploh ni vključil, šele po resni intervenciji svetnikov partnerstva za razvoj so ti projekti bili vključeni v proračun z resno opombo županu, da je potrebno zagotoviti transparentnost v smislu predstavitve posameznega projekta pred samo izvedbo. To se žal ni zgodilo in zgodba se ponavlja, ignoranca, samovolja župana postaja resen problem. Ker sem predsednik Odbora za komunalne zadeve okolje in pro-stor, se je na mojem naslovu znašlo kar nekaj dopisov in telefon-skih klicev v zvezi s projektoma. V naselju KS4 so tam stanujoči predlagali civilno pobudo v želji predstavitve projekta ter na to temo pripravili ustrezne predloge. Ob seznanitvi župana z njimi jih je slednji zavrnil kot nesprejemljive in projekt se kljub temu na-daljuje po prvotni zasnovi. Pri tam stanujočih je prevladal zdrav

razum, naj se realizacija projekta nadaljuje, kljub temu pa so oni tisti, ki v tem prostoru živijo in bodo živeli in ni odveč – prostor je osnovna človekova pravica in ta se ne spreminja stihijsko, am-pak usklajeno s prizadetimi.Mrliška vežica je objekt, o katerem ni potrebno reči drugo kot to, da ima zelo jasen namen.Zato smo na svetu KS Kozje prenovi objekta namenili posebno pozornost in od župana zahtevali, da nam predstavi projekt, kar je tudi storil. Svet KS je takšen projekt zavrnil, nakar je župan obljubil, da bo poskrbel za sprejemljivejši projekt, kar pa se žal ni zgodilo. Zato se je svet KS Kozje odločil, da imenuje komisijo, ki bo nadzirala potek prenove objekta. Člani komisije smo v času, ko že potekajo obnovitvena dela (načrt obnove, po katerem ta zdaj poteka, sploh ni bil predstavljen svetu KS), po posvetu s strokovnjakom ugotovili nekatere pomanjkljivosti (npr. razpored prostorov je nefunkcionalen, sanitarije ne omogočajo uporabe invalidnim osebam itd.) in o tem obvestili župana. Želeli smo po-govor z njim, kar je zavrnil z obrazložitvijo, da to ni v pristojnosti komisije. Le-ta si ni jemala projektantskih pristojnosti, zahtevamo le, da objekt, kjer gre za dolgoročno rešitev in je finančno velik zalogaj, služi svojemu namenu in zagotavlja dostojno uporabo prostorov (tudi ob slovesu več pokojnikov hkrati).Menim, da takšen odnos župana ni v dobro javnega interesa in zato osebno kot predsednik odbora, član komisije KS Kozje in svetnik OS Občine Kozje ne prevzemam odgovornosti, le-ta je namreč izključno na strani samovoljnega župana. Mnenje delim z ostalimi člani občinskega sveta, ki so podprli spremembe pro-računa in s tem prevzeli odgovornost ter hkrati pridobili pravico, da pri omenjenih projektih tvorno sodelujemo.Z županom na čelu se moramo namreč zavedati, da smo dolžni delati v interesu občanov, saj smo od njih postavljeni in njim od-govorni za svoja dejanja.

Predsednik Odbora za komunalne zadeve okolje in prostor Miloš Čepin

12. avgust 2010 | OKo | 25

ŠPORT

Družinski turnir v odbojki na mivkiŽe drugič so se v igranju odbojke na igrišču v Polju pri Bistrici pomerile družine. Slavila je dru-žina Babič, razglasili pa so tudi najizvirnejšo in najmlajšo ekipo.

Igranje odbojke na mivki je zanimiv šport za celotno dru-žino. Že lani so v Polju pri Bistrici na tamkajšnjem igrišču za odbojko na mivki organizirali prvi družinski turnir, ki je dobro uspel, zato so se ga lotili tudi letos. Turnir je potekal pod or-ganizacijsko taktirko družine Fendre, ki ima igrišče v lasti in je z njim poskrbela, da ta šport postaja v kraju in okolici vedno bolj popularen. V veliko veselje jim je tudi dejstvo, da se v poletnem času skoraj vsak večer tam zbirajo mladi in tako aktivno preživljajo počitniški čas. Letošnji družinski turnir se je zgodil prvo avgustovsko nedeljo. Sodelovalo je šest ekip, pogoj za sodelovanje pa je bil, da ekipi sestavljajo tekmovalci, ki so v ožjem sorodstvu. Igrale so ekipe: Okič, družina Babič, družina Fendre, Svingerji, dru-žina Šket in bratje Govedič.Ekipe so bile razdeljene v dve skupini, kjer so se pomerile vsaka z vsako. Prvi dve ekipi iz vsake skupine sta tekmova-nje nadaljevali. Tako so se v polfinalu pomerili družini Fendre in Šket ter družina Babič in bratje Govedič. Slavili sta družini Šket in Babič, ki sta zaigrali v finalu, kjer je zmagala družina Babič. V tekmi za tretje mesto pa so bratje Govedič prema-gali družino Fendre.Med samim tekmovanjem je bilo poskrbljeno za hrano in pijačo, ekipe pa so spremljali tudi navijači. Organizatorji, družina Fendre, so na koncu poskrbeli tudi za pokale in me-dalje najboljšim, nagrajeni pa sta bili tudi najmlajša ekipa in najizvirnejša ekipa. (Z. I.)

Igralcem je bilo naklonjeno tudi vreme.Drugo mesto je osvojila družina Šket, ki je bila tudi najstarejša ekipa.

Najboljše tri ekipe.Najmlajši, bratje Govedič, so bili tretji.

Člana zmagovalne ekipe Babič, brez lepše članice Ksenije.

26 | OKo | 12. avgust 2010

ŠPORT

Društvo prijateljev mladine Bistrica ob Sotli organizira

Na taborjenje se bomo izpred

OŠ Bistrica ob Sotli.

- spust po Kolpi iz Radencev (3 ure z odmori, prilagojeno za najmlajše, malica iz nahrbtnika)- pristanek v Kotu pri Damlju, kosilo (mešano na žaru), priprava šotorov- družabne igre, taborni ogenj, paintball (za doplaèilo)- veèerja iz nahrbtnikaSpanje v lastnih šotorih, za družine z majhnimi otroci možnost noèitve v sobah. Možnost naroèanja pizze, obisk trgovine.

- zajtrk iz nahrbtnika- sprehodi, družabne igre, kopanje- kosilo (golaž, bograè)- odhod domov zgodaj popoldan

Cena za otroke pod 10 let: 3,00 €, od 10-15 let: 19,00 €, za odrasle: 31,00 € (prevoz, èolnarjenje, 1 x kosilo, 1 x veèerja, taborjenje, animacija).

Prijave zbira: Damjana Fendre (031/381-981) najkasneje do torka, 17. avgusta 2010.

Prijazno vabljeni!

S prijazno podporo obèine Bistrica ob Sotli in Kozjanskega parka.

TABORJENJE OB KOLPI

odpravili v soboto, 21. avgusta 2010, ob 7. uri

Prvi dan:

Drugi dan:

Poletna liga v odbojki na mivki Bistrica ob Sotli, 2010Zaradi slabega vremena sta bila 9. in 10. krog Poletne lige v odbojki na mivki v Polju pri Bistrici odigrana minuli ponede-ljek. Igralce tako do konca čakajo še trije krogi, po desetem krogu je vodilno mesto spet zasedla ekipa Tomi beton 1, na drugo mesto se je povzpela ekipa F1 – Pulski racmani, s pr-vega mesta pa je na tretje mesto zdrsnila ekipa Tomi beton 2. V petek se bosta odigrala 11. in 12. krog, zaključek lige pa bo 20. avgusta, ko bo znan tudi zmagovalec Poletne lige v odbojki na mivki Bistrica ob Sotli, 2010.

Rezultati 9. kola 1. TOMI BETON 2 - VAG TONI 2 : 1 2. BAR KRANER - HRIBRE 2 : 0 3. BACOM - F1-PULSKI RACMANI 0 : 2 4. RAČUNALNIŠTVO ZIP - DAVJEK 0 : 2 5. BISTRICA - MRHOVINAR 0 : 2 6. TOMI BETONI 1 - BISTRICA MLADI 2 : 1KAVA BAR FENDRE – PROSTI

Rezultati 10. kola

1. BACOM - KAVA BAR FENDRE 1 : 2 2. F1-PULSKI RACMANI - BAR KRANER 2 : 1 3. HRIBRE - TOMI BETON 2 preloženo 4. VAG TONI - RAČUNALNIŠTVO ZIP 2 : 1 5. DAVJEK - BISTRICA 2 : 0 6. MRHOVINAR - TOMI BETON 1 0 : 2 BISTRICA MLADI – PROSTI

PRELOŽENA TEKMA 6. KOLA:MRHOVINAR - BAR KRANER 0 : 2

LESTVICA

Mes

to

EKIP

A

Tekm

e

Zmag

e

Pora

zi

Dobl

jeni

seti

Izgu

blje

nise

ti

Točk

e

1. TOMI BETON 1 8 7 1 15 3 22

2. F1-PULSKI RACMANI 9 7 2 15 8 22

3. TOMI BETON 2 7 7 0 14 2 21

4. KAVA BAR FENDRE 8 7 1 14 5 21

5. VAG TONI 9 6 3 13 8 19

6. BACOM 9 5 4 12 8 17

7. BAR KRANER 10 5 5 12 10 17

8. RAČUNALNIŠTVO ZIP 8 4 4 9 9 13

9. DAVJEK 9 3 6 7 12 9

10. HRIBRE 6 2 4 5 8 7

11. MRHOVINAR 10 1 9 4 18 5

12. BISTRICA MLADI 7 0 7 2 14 2

13. BISTRICA 7 0 7 0 14 0

ŠPORTNO DRUŠTVO BISTRICA OB SOTLI

VABI NA TRETJI TURNIR

V ODBOJKI NA MIVKI

Za prehodni pokal »Marjan market«

ki bo v soboto 14.8.2010 ob 15.00

Igra se 3 na 3, vsaka ekipa ima lahko eno rezervo NAGRADE: 1. mesto: prehodni pokal + pokal + prakti na nagrada 2. mesto: pokal + prakti na nagrada 3. mesto: pokal + prakti na nagrada 4. mesto: pokal + prakti na nagrada

Nagrade tudi za najizvirnejšo ekipo, fairplay ekipo in za najboljšega igralca. PRIJAVNINA: 5 € po ekipi Informacije in prijave: Marjan 041/645-123

12. avgust 2010 | OKo | 27

ŠPORT, POLICIJA

Tretji športni vikend prinesel prve finalisteŠportna zveza Kozje je na prvo avgustovsko soboto izpeljala še tretji letošnji Poletni športni vikend »dr.Harvey« Kozjansko, ki je tudi tokrat v Športni park Kozje privabil ljubitelje športa iz bližnje in daljne okolice.

Dopoldne so se ponovno zbrali mladi tenisači, ki so tokrat drugič nastopili v mini tenisu v kategoriji do 9 let in tenisu v kategoriji do 15 let. V mini tenisu so bili rezultati identični tistim pred mesecem dni. Tudi tokrat je zmagal Matic Beza-movski, druga je bila Nika Gradišek in tretji Primož Klavžar. Na zaključni turnir najboljše četverice, ki bo potekal v za-četku septembra, pa se je poleg omenjene trojice uvrstil še Leon Čepin. Med tenisači v kategoriji do 15 let je bil tudi to-krat najboljši Boris Bezamovski, drugo mesto je osvojila Ines Maček in tretje Špela Klavžar. Z osvojenim drugim mestom na prvem turnirju pa si je finalni turnir četverice zagotovila še Kaja Čepin. Na tretjem turnirju trojk v odbojki na mivki smo dobili še tretje zmagovalce. V konkurenci petih ekip je tokrat zmago slavila ekipa Hostniki v postavi Primož Hostnik, Nejc Hostnik in Her-mina Ogrizek. Na drugo mesto so se uvrstili zmagovalci dru-gega turnirja, ekipa Šketova gorca, in na tretje zmagovalci prvega turnirja ekipa ŠD Kozje H4P. Slednji so se praktično že uvrstili na zaključni turnir četverice, za preostala tri mesta pa so v igri še štiri ekipe, ob že naštetih še Favoriti ŠD Kozje in TK Kozje veterani. Na turnirju trojk v ulični košarki je v konkurenci osmih ekip ekipa KK Dren obranila zmago izpred tedna dni. Tokrat so nastopili v postavi Andrej Maček, Boštjan Trupaj, Robi Kunej in Boštjan Amon. V finalu so premagali Ta zadnjo ekipo, v tekmi za tretje mesto pa je ekipa Alfa klub premagala ŠD Kozje. Te štiri ekipe so si pred zadnjim turnirjem praktično že zagotovile udeležbo na finalnem turnirju. Četrti poletni športni vikend bo potekal 21. avgusta in bo dal še zadnje finaliste, ki se bodo na finalnem turnirju pomerili 4. septembra, dan pred tem pa se bodo za pokal Športne zve-ze Kozje pomerile še ekipe v malem nogometu. (R. G.)

Zmagovalci odbojke v akciji.

4. TURNIR – SOBOTA 21. AVGUST

ŠPORTNI PARK KOZJE

9.00 TENIŠKA TURNIRJA

U-12 (MIDI TENIS) IN U-18

17.00 TURNIR TROJK V ODBOJKI NA

MIVKI

19.30 TURNIR TROJK V KOŠARKI

VE O TURNIRJIH

https://sites.google.com/site/spzvko/

VLJUDNO VABLJENI

Zaradi večkratnih kršitev CPP mu je bilo zaseženo kolo z motorjemDne 2. 8. 2010 so policisti PP Šmarje pri Jelšah v cestnem prometu kontrolirali voznika neregistriranega kolesa z mo-torjem, ki je hkrati vozil motorno vozilo brez vozniškega do-voljenja. Ker je bil zaloten pri hujšem prekršku in ker je bil v preteklosti že večkrat pravnomočno kaznovan za hujše prekrške, so mu policisti na podlagi 238a. člena ZVCP-1 za-segli kolo z motorjem in ga z obdolžilnim predlogom predali na sodišče, ki bo nadalje odločalo o usodi kolesa z motor-jem in tudi globi za voznika.

Vlom v hišo Policisti PP Šmarje pri Jelšah so dne 3. 8. 2010 opravili ogled kraja kaznivega dejanja, in sicer je neznani storilec s silo te-lesa vlomil vrata hiše in iz notranjosti odtujil več različnega orodja in nakita in s tem oškodovanki povzročil večjo ma-terialno škodo. Policisti storilca še iščejo, zoper njega pa bo na sodišče podana kazenska ovadba.

Prometna nezgoda s hudo telesno po-škodboNa glavni cesti v kraju Šentvid pri Grobelnem se je v popol-danskem času dne 6. 8. 2010 zgodila prometna nezgoda z udeležbo osebnega vozila in tovornega vozila. Povzročitelj je z osebnim vozilom iz neznanega vzroka zapeljal preko sredinske črte in nato čelno trčil v nasproti vozeče tovorno vozilo. Na kraj so prišli reševalci in gasilci, ki so hudo poško-dovanega ukleščenega voznika izrezali iz vozila, nakar je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju.

Policisti v zadnjem času obravnavamo vse več prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, zato apeliramo na vse udeležence cestnega prometa, da hitrost vožnje prilago-dijo svojim sposobnostim, stanju vozišča, preglednosti na njem, vremenskim razmeram, gostoti prometa in da dosle-dno upoštevajo prometne predpise. Za volan nikakor ne sedajte pod vplivom alkohola ali kako drugače utrujeni in med vožnjo ne uporabljajte naprav, ki bi lahko zmanjševale vaše vidno in slušno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.

28 | OKo | 12. avgust 2010

MALI OGLASI, ZAHVALA, OGLAS

Mali oglasiRAZNOProdam male pujske za nadaljnjo rejo ali zakol, od 40 kg do 60 kg. Telefon 03 810 91 83.Prodam vino, rdeče, belo, sortno, … 30 l ali več pripeljem tudi na dom. Telefon 051 621 754.Prodam otroško sobo, lepo ohranjeno. Informacije na tele-fon: 070 826 324.Prodam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon: 041 798 740.Prodam 600-litrsko cisterno z eno pipo za 220 evrov. Telefon: 031 834 403.Prodam motorno kolo Yamaha endura, 50-kubično, dobro ohranjeno, cena 400 evrov, in otroško kolo 24 col z vso opremo, dobro ohranjeno, cena 30 evrov. Telefon: 031 834 403.Prodam žrebico staro eno leto, primerna za nadaljnjo rejo ali zakol. Cena po dogovoru. Telefon: 041/371-364.Prodam devet bal detelje in seno po simbolični ceni. Tele-fon. 031/611-945 ali 03/5805-157.Ugodno prodam seno v kockah ( cca. 150 kom ) Telefon:041/501-710Prodam parcelo za gradnjo z vinogradom in sadovnjakom, ter trosilec za umetni gnoj. Telefon: 040/742-730.Prodam kosilnico SIP TWIST 170 D, cena po dogovoru. Tele-fon: 041/237-813.Prodam dvosobno stanovanje v Podčetrtku,Trška cesta 23, v bloku nad pošto, prvo nadstropje.Telefon:031/762 – 362.Ugodno prodam dva nogometna gola ( 3x2m – rokomet,nogomet ), nova komplet z mrežo ali brez. Lahko kupite tudi samo en gol, po naročilu vam pa naredim tudi večje ali manjše. Ta športni pripomoček lahko uporabite tudi za darilo otrokom in mladini ( Najboljša droga je žoga ). Telefon: 040/796-148.Prodam zamrzovalno skrinjo GORENJE, 120- litrsko. Telefon:031/866-509.Prodam zajce za nadaljnjo rejo. Telefon 031/756-593.Prodam hrastov les – naravno sušen, debeline 2,5 in 5,00 cm, cca 4cm/3. Cena po dogovoru. Telefon 041/482-760.Prodam teličko, težko 150 kg simentalka, cena po dogovo-ru. Telefon. 041/265-622.Prodam čistokrvne mladiče pasme: labradorec, bernski planšar, zlati prinašalec, nemški ovčar. Telefon 031/571-469.Brezplačno vam odpeljem, vse vrste železa in bele tehnike. Telefon: 051/733-130.Prodam pujske za nadaljnjo rejo ali zakol. Krmljenje z doma-čo hrano. Telefon: 041/377-889.Prodam tehtnica AGRO 200kg Libela, nerabljena, samosto-ječa na vzvod. Telefon 040/335-107.Prodam molzni stroj Virovitica. Telefon: 040/335-107.Prodam rabljeno otroško opremo ( postelja, gugalnik,…..). Telefon: 040/335-107.Ugodno prodam gradbeno urejeno parcelo v stanovanj-skem naselju v Kozjem. Telefon: 041/ 988-557.Prodam poravnalko za les s cirkolarjem in enofaznim elektro motorjem. Telefon: 041/ 431-646.Prodam prašiča težkega 140 kg in 1000kg koruze v zrnih. Telefon: 031/875-499.Prodam motor KYMCO ZING 125 ccm, 2000 letnik, cena 950,00 €. Telefon: 041/892-804.Prodam male pujske za zakol ali nadaljnjo rejo (18-30 kg)cena:2,1€/kg; tel:031/251-864.

Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lah-ko pošljete na urednistvo@casopisoko.si ali jih od pone-deljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po telefonu na 03/5829 016 ali oddate v pisarni časopisa OKo, ki je v prostorih TIC-a na naslovu Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike časopisa OKo so mali oglasi brezplačni.

Nihče ne sliši, kadar jočem,nihče mi solze ne otre,nihče me nežno ne pobožain vse molči odkar te ni.Le kam naj svojo bol izlijem,le komu dušo naj izlijem …

ZAHVALAKako je zdaj hiša prazna … Povsod so vidni sledovi pridnih

rok naše zlate mamice, žene ter snahe.Ob nenadni izgubi žene, mamice, snahe, sestre, tete,

botre, svakinje, prijateljice in sosede

Danice Resnik,se vsi njeni zahvaljujejo za nudenje prve pomoči na kraju nesreče doktorju Božičku in doktorju Nasibu, za opravlje-ne pogrebne storitve Antonu Ulčniku, za cerkveni obred na njeni zadnji poti gospodu župniku Lojzetu Weingerlu iz Podsrede, za ganljive besede slovesa Tončiju Babiču, za darovano cvetje, sveče, svete maše, denarno pomoč, izrečeno sožalje, besede tolažbe in podpore ter pevcem cerkvenega zbora.

Hvala vam, da ste nam stali ob strani, ko nam je bilo najbolj hudo.

12. avgust 2010 | OKo | 29

PRIREDITVE, AFORIZMI

Tema: EGOIZEM1. Vsak težak hvali svoje nakladanje.

2. Vsakdo kašlja zaradi svojega prehlada.

3. Ničesar ne zmoremo sami, razen osamitve.

4. Največja slabost egoizma je v tem, da si si za vse težave kriv sam.

5. Sovražim egoiste. Zato pa toliko bolj ljubim samega sebe. Koče (Bistrica ob Sotli), 9. avgusta 2010

Tonči Babič

Sobota, 14. avgust 2010 TERME OLIMIA - AQUALUNA TURNIR V ODBOJKI Ob 11.00 uri v Aqualuni. Prijave pol ure pred turnirjem. Turnir trojk + neobvezna rezerva. Bogate nagrade. Nedelja, 15. avgust 2010 ŽUPNIJA OLIMJE SLOVESNOST MARIJINEGA VNEBOVZETJA Ob 9.00 uri procesija in slovesna sv. maša, ki jo bo vodil msrg. Vinko Vegelj.

Od torka do nedelja, 17.–22. avgusta 2010 ŽUPNIJE PODČETRTEK, OLIMJE IN POLJE OB SOTLI ORATORIJ ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE Vsak dan od 9.00 do 16.00 ure.

Obvestilo Območno združenje Rdečega križa Šmarje pri Jelšah in Krajevna organizacija Podčetrtek vabita na krvodajalsko akcijo – v četrtek, 19. avgusta 2010, od 7. do 10. ure, v Osnovno šolo Podčetrtek.V poletnih mesecih se zaloge krvi vedno zmanjšajo, zato še posebej prisrčno vabljeni. Morda bo prav vaša kri nekomu rešila življenje.

Naročnino bom poravnal/a 2x letno.Naročnino bom poravnal/a 4x letno.

18. marec 2010 | OKo | 1

18. marec 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 36 cena 1 evro

LOKALNI ČASOPIS

OBČIN

BISTRICA OB SOTLI

KOZJE

PODČETRTEK

Shujšal 62 ki logramov

Lovci ogorčeni nad nizkimi cenami

divjačinskega mesa16. julij 2009 | OKo | 1

16. julij 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 12 cena 1 eur

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

Olimje navduši lo evropske sodnikePrangerjada v PodsrediPoletje v znamenju športnih akt ivnost

24. junij 2010 | OKo | 1

24. junij 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 50 cena 1 evro

LOKALNI ČASOPIS OBČIN

BISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3254 PODČETRTEK

Poletna muzejska noč na gradu Podsreda

Vaški nogometni turnir osvoj i l i Golobinci

Od črke do besede v kozjanskem vrtcu

30 | OKo | 12. avgust 2010

KRIŽANKA

Oko 4

Rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek.

Rešitev prejšnje križanke je:

LOVRENČEVO NA TERASI MM BARA.Izžrebani so bili: Cvetka Lupše, Verače 33, 3254 PodčetrtekTim Pirš, Zdole 15, 3260 KozjeJanko Tominšek, Hrastje 13, 3256 Bistrica ob Sotli

Praktične nagrade podarja MM BAR iz Podčetrtka.Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p.Sedež uredništva: Škofja Gora 1, 3254 PodčetrtekTelefon: 03/58 29 016

Odgovorna urednica: Zdenka Ivačič E-mail: urednistvo@casopisoko.siTelefon: 03/58 29 016, 031 392 979

Oglasno trženje: Friderik Prah, mob.: 041 977 883Sebastjan Ivačič, mob.: 041 681 886E-mail: oglasevanje@casopisoko.si

Lektoriranje: Monika Strašek, prof. slov.

Dopisniki: mag. Jasna Sok, Boštjan Šelekar, Karmen Cvirn, Nika Šarlah

Oblikovanje: Friderik Prah

Naklada: 1700 izvodov

Tisk: Kotis Močenik Anton & Fanika, d.n.o.

OKo 57

gsm.:040 296 044tel.: (03) 810 90 61

www.masaze-metka.com

Metka Remih s.p., Trška cesta 7, Podčetrtek

OBLOGA ZA TELO

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do ponedeljka, 16. 8. 2010, na naslov: Časopis OKo, Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek

-50% RAZPRODAJATržišče, Na Livadi 14 3250 Rog. Slatina Poletna oblačila in obutev

mustang pasica.indd 1 13.7.2010 10:49:40

12. avgust 2010 | OKo | 31

32 | OKo | 12. avgust 2010

Ob visokih temperaturah se lahko kopate v Termalnem praku Aqualuna, ki je z velikim številom vodnih atrakcij, tobogani, drčami in ostalimi atrakcijami ter pestrim animacijskim programom, zanimiv za vse generacije. Aqua Jungle pa je posebno doživetje za najmlajše goste. Otroci se lahko povzpnejo na valovito kača, zajahajo krokodila ali želvo, se spustijo po majhnem toboganu, zaplavajo do otoka opic, se postavijo pod palmo s špricajočimi kokosi in bananami in še bi lahko naštevali.2 odrasla + 1,2,3 otroci + hrana + osvežilna pijača + plavanje +  nori tobogani + sonce +  zabava ….že od 43 EUR dalje.

NAPOVEDUJEMO…

Sobota, 14.8.2010, in nedelja, 15.8.2010, ob 12.00 – Supra Travel POOL PARTY:Music DJ, Supra animacijska ekipa, bogate nagrade, Aqua Olimpijske igre, beach volley turnir, zabavne animacije za najmlajše.

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 PodčetrtekT 03 829 70 00, www.terme-olimia.com, info@terme-olimia.com

Družinski počitniški dan v Aqualuni!Družinski počitniški dan v Aqualuni!

Kmetijska zadruga Šmarje z.o.o.Obrtniška 2Šmarje pri Jelšahwww.kz-smarje.si

Trgovina:Bistrica ob Sotli Center Imeno Kozje03/800 27 70 03/818 38 80 03/800 27 75