SKLADIŠČENJE IN UPRAVLJANJE ZALOG V PODJETJU SGERM … · 2017. 11. 28. · nekurantnih zalog in na ta način zmanjšali stroške, posledično tudi prodajali aktualnejše izdelke,

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Maja Firm

SKLADIŠČENJE IN UPRAVLJANJE ZALOG V PODJETJU SGERM D. O. O.

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Celje, maj 2014

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Maja Firm

SKLADIŠČENJE IN UPRAVLJANJE ZALOG V PODJETJU SGERM D. O. O.

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Mentor: Pred. dr. Marko Cedilnik

Celje, maj 2014

IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela

Spodaj podpisana Maja Firm, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika, z vpisno številko 20008578, sem avtorica diplomskega dela z naslovom: Skladiščenje in upravljanje zalog na primeru podjetja Sgerm d. o. o. S svojim podpisom zagotavljam, da: • je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; • sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a Nadja Pušnik, prof. slov. in geo.

V Celju, dne _____________ Podpis avtorja/-ice:__________________

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, dr. Marku Cedilniku, za strokovno svetovanje, spodbudo in

pomoč pri pisanju diplomske naloge.

Še posebej bi se rada zahvalila moji družini, ki so mi omogočili študij in me podpirali.

Hvala fantu Borisu, ki mi je ves čas stal ob strani.

Skladiščenje in upravljanje zalogo v podjetju Sgerm d. o. o. Marsikatero podjetje se srečuje s problemom velikosti zalog, saj se v skladiščih nahajajo obratna sredstva, ki so lahko velika ali majhna. Podjetja morajo poskrbeti za optimalne zaloge, ki bodo ob najnižjih stroških zagotavljale normalno prodajo izdelkov. Diplomsko delo obravnava upravljanje zalog v podjetju Sgerm, d. o. o., konkretno želimo rešiti problem upravljanja zalog z ustrezno metodo. Za dobro upravljanje zalog potrebujemo celotne podatke o gibanju zalog v podjetju, kakšna je njihova prodaja in nabava. V zalogah je vezan velik del sredstev, zato je upravljanje zalog zelo pomembna funkcija v podjetju Sgerm, d. o. o. Problem podjetja Sgerm, d. o. o., je neučinkovito upravljanje zalog, za kar obstaja več vzrokov. S pravilnim upravljanjem zalog bodo v podjetju skušali ohraniti optimalno količino zalog, zato bomo predlagali najučinkovitejšo metodo upravljanja z zalogami. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in iz praktičnega dela. V uvodu naloge smo opredelili problem, ki je predmet raziskave. Opredelili smo namen, cilje, osnovne trditve, predpostavke in omejitve dela ter metode raziskovanja samega problema. V prvem delu so obravnavane teoretične osnove skladiščenja in njegovih funkcij ter opredelitve zalog in njihova vloga v podjetjih. V drugem, praktičnem, delu diplomskega dela je opredeljeno obstoječe stanje podjetja Sgerm, d. o. o., v sklopu katerega je opisano skladiščno poslovanje in upravljanje zalog. Izračunan je tudi koeficient obračanja zalog in dnevi vezave zalog, s pomočjo katerih ugotovimo učinkovitost obvladovanja zalog. Glede na obstoječe stanje podjetja smo predlagali, da v podjetju neučinkovito obvladovanje zalog rešujejo z učinkovitejšim sistemom naročanja izdelkov ter na ta način optimirajo zalogo in odpravijo nekurantno zalogo. V zaključku smo povzeli ugotovitve in pogoje za uvedbo ter možnosti nadaljnjega razvoja. Ključne besede: skladiščenje, funkcije skladiščenja, zaloge, upravljanje z zalogami, gospodarjenje z zalogami. Storage and management of supplies – a case study of the company Sgerm, d. o. o. Many companies are facing the problem of the size of the supply, since storages are filled with current assets, which can be small or large. Companies have to take care of optimal supplies, which will at minimal costs ensure normal sales of the products. The thesis discusses supply management in the company Sgerm, d. o. o., more precisely, we want to solve the problem of supply management with a proper method. Good supply management demands complete information on the movement of supplies in the company, their sales and acquisition. A large part of assets is tied in the supplies, therefore supply management is a very important function in the company Sgerm, d. o. o. The problem of the company Sgerm, d. o. o., is ineffective supply management, for which there are several reasons. With proper supply management the company will be able to maintain an optimal amount of supplies, therefore we will suggest the most effective method of supply management.

The thesis consists of the theoretical and practical part. In the introduction we defined the issue that represents the object of the research. We defined the purpose, goals, basic statements and methods for the research of the problem. In the first part we discuss theoretical bases of storage and its functions, definitions of supplies and their role in the company. In the second, practical part of the thesis we defined the current state of the company Sgerm, d. o. o., within which we described storage business operations and the supply management. We calculated the coefficient of supply return and days of tied supplies, with the help of which we identify the efficiency of supply management. According to the current state of the company we suggested that the company should solve the ineffective supply management with an effective system for ordering products and thus optimize the supply and get rid of the non-current supply. In the conclusion we summarized the findings and conditions for the introduction and possibilities for further development. Keywords: storage, storage functions, supplies, supply management.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program

Maja Firm: Skladiščenje in upravljanje zalog na primeru podjetja Sgerm d. o .o. vi

KAZALO

UVOD ............................................................................................................................... 1

1 SKLADIŠČENJE IN UPRAVLJANJE ZALOG ................................................... 7

1.1 Opredelitev skladiščenja ..................................................................................... 7

1.2 Vrste skladišč .................................................................................................... 10

1.3 Skladiščne funkcije ........................................................................................... 15

1.4 Ekonomičnost skladiščnega poslovanja ........................................................... 27

1.5 Opredelitev pojma zalog in njihova vloga ........................................................ 30

1.6 Upravljanje zalog .............................................................................................. 34

2 PREDSTAVITEV DEJANSKEGA STANJA V PODJETJU

SGERM D. O. O. ..................................................................................................... 39

2.1 Skladiščno poslovanje v podjetju Sgerm d. o. o. .............................................. 41

2.2 Upravljanje z zalogami v podjetju Sgerm d. o. o. ............................................ 44

2.3 Kritična analiza ................................................................................................. 47

3 PREDLOG IZBOLJŠAV ....................................................................................... 51

3.1 Predlog sistema naročanja izdelkov za optimirano količino zalog ................... 51

3.2 Predlog sistema permanentne razprodaje nekurantnih zalog ........................... 55

ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 58

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 61


Maja Firm: Skladiščenje in upravljanje zalog na primeru podjetja Sgerm d. o .o. vii

KAZALO SLIK

Slika 1: Rast maloprodaje v podjetju Sgerm d. o. o. ..................................................... 4

Slika 2: Organizacijska shema podjetja Sgerm d. o. o. ................................................. 5

Slika 3: Primer kriterijev za razvrščanje skladišč ....................................................... 11

Slika 4: Prevzem blaga ................................................................................................ 18

Slika 5: FIFO metoda prevzema in izdaje blaga iz skladišča ..................................... 21

Slika 6: Kalo in kvar pri skladiščenju ......................................................................... 22

Slika 7: Optimum med skupnimi stroški ...................................................................... 30

Slika 8: Določanje optimalne višine povprečne zaloge na osnovi skupnih stroškov .. 38

Slika 9: Logistični proces v podjetju Sgerm d. o. o. .................................................... 41

Slika 10: Dokumenti skladiščenja v programu TIC ...................................................... 43

Slika 11: Medskladiščnica ............................................................................................. 44

Slika 12: Lista izdelkov .................................................................................................. 45

Slika 13: Graf gibanja zalog v podjetju Sgerm d. o. o. ................................................. 49

KAZALO TABEL

Tabela 1: Rast maloprodaje med leti 2011 in 2013 ......................................................... 3

Tabela 2: Ciklus obračanja zalog ................................................................................... 46

Tabela 3: Gibanje zalog v podjetju Sgerm d. o. o. ......................................................... 49

Tabela 4: Promet in stroški blaga na zalogi ter stroški naročanja ................................ 52

Tabela 5: Promet in stroški blaga na zalogi ter stroški naročanja z optimizirano

dobavo ............................................................................................................ 53

Tabela 6: Promet in stroški blaga na zalogi ter stroški naročanja z optimizirano

dobavo ............................................................................................................ 54


Maja Firm: Skladiščenje in upravljanje zalog na primeru podjetja Sgerm d. o. o. 1

UVOD

Opredelitev problema

Ključni del trgovskih podjetij predstavljajo izdelki, ki so sestavni del vsakdanjega

poslovanja. Brez zalog trgovska podjetja ne bi delovala učinkovito, saj le-te vplivajo na

zadovoljstvo njihovih kupcev. Ravno zaradi tega je za takšna podjetja pomembno

upravljanje z zalogami. Učinkovito upravljanje z zalogami zagotavlja aktualnejše

izdelke v ponudbi, odpravo nekurantnih zalog ter s tem nemoteno delovanje ostalih

funkcij v podjetju, kot so nabava, prodaja ipd.

V podjetju Sgerm d. o. o., velik problem predstavlja upravljanje zalog. Zaradi

neučinkovitega upravljanja zalog nastajajo nepotrebne zaloge, ki se kopičijo v podjetju

že več let. Te izdelke predstavljajo nekurantne zaloge, ki so z vidika potrošnika

zastareli, nezanimivi izdelki. V podjetju je potrebno s pravilnim načinom upravljanja

zalog le-te optimirati. Tako se bodo v bodoče znebili nekurantnih zalog, zmanjšali

stroške in povečali prodajo aktualnejših izdelkov.

Cilji in teze diplomske naloge

Namen diplomske naloge je predstaviti pomen skladiščenja in upravljanja zalog v

podjetju Sgerm d. o. o., ki je specializirano za prodajo mobilne telefonije in dodatne

opreme. Skladiščenje in s tem povezano upravljanje zalog je v podjetju Sgerm d. o. o.,

zelo pomembno zaradi pestre ponudbe dodatne opreme, ki jo ponujajo tako končnim

kupcem kot tudi za nadaljnjo prodajo. V podjetju Sgerm d. o. o., velik problem

predstavlja visoko stanje nepotrebnih zalog, ki se v podjetju kopičijo že več let. Te

izdelke imenujemo nekurantne zaloge. Da bi odkrili nepotrebne zaloge, bomo analizirali

trenutno stanje podjetja, nato pa predlagali rešitve za učinkovito upravljanje z zalogami.

Ob pravilni izbiri modela za upravljanje zalog se bodo v podjetju v bodoče znebili tudi

nekurantnih zalog in na ta način zmanjšali stroške, posledično tudi prodajali aktualnejše

izdelke, po katerih je največje povpraševanje.



Cilji diplomske naloge so:

• opredeliti pomen skladiščenja in upravljanja zalog;

• analizirati skladiščenje v podjetju Sgerm d. o. o.;

• analizirati upravljanje zalog v podjetju Sgerm d. o. o.;

• predlagati izboljšave na področju upravljanja zalog v podjetju Sgerm d. o. o.;

• preveriti učinkovitost informacijskega sistema, ki povezuje skladišče in trgovine.

Teza, ki jo bomo skušali potrditi je:

• z učinkovitejšim načinom naročanja izdelkov optimirati zalogo v podjetju.

Predstavitev okolja

Podjetje Sgerm d. o. o., je specializirano podjetje za prodajo mobilnih aparatov in

dodatne opreme. Njihova dejavnost vključuje tako maloprodajo dodatne opreme in vseh

znamk mobilnih aparatov končnim kupcem v spletni in klasični prodajalni, kot tudi

veleprodajo dodatne opreme in mobilnih aparatov. Njihova sekundarna dejavnost je

servisiranje vseh vrst mobilnih aparatov. Podjetje sestavlja mlad in ambiciozen team, ki

stremi k zadovoljevanju potreb kupcev po mobilni telefoniji.

Začetki podjetja segajo v leto 2005, ko so poskusno začeli z online spletno trgovino ter

s servisiranjem mobilnih aparatov. Ker je trg mobilnih operaterjev močan, so leta 2007

postali pooblaščen posrednik družb: Telekom Slovenije, Debitel in Izimobil. Za družbe

uspešno poslujejo na šestih prodajnih mestih. Leta 2010 so postali tudi uradni uvoznik

mobilnih aparatov znamke myPhone, pri katerih so se osredotočili predvsem na prodajo

mobilnih aparatov z velikimi tipkami, ki so primerni za starejšo populacijo.

Poslanstvo podjetja je nuditi pester izbor mobilnih aparatov ter dodatne opreme in s tem

doseči popolno zadovoljstvo potreb kupcev po mobilni telefoniji. Vizija podjetja je z

najboljšim kolektivom ostati najuspešnejši pooblaščeni prodajalec Telekoma Slovenije

ter postati najbolj zaželena spletna trgovina z mobilnimi aparati v Sloveniji, ki bo

zagotavljala udoben nakup ter kakovostne storitve.

Kot vsako podjetje se tudi podjetje Sgerm d. o. o., lahko pohvali s svojimi vrednotami:



• hitrost in odgovornost (Sposobnost, delavnost in ažurnost zaposlenih v njihovih

posredniških prodajalnah in na servisu omogočajo, da so hitri, stranke so postrežene

takoj, dobijo hitro svetovanje. Potrudijo se, da njihovo poslovanje s kupci, partnerji

in dobavitelji ni bežno, temveč dolgoročno in uspešno. Vse to dosegajo z

usklajenostjo in odgovornostjo zaposlenih.);

• partnerstvo in zaupanje (V podjetju Sgerm d. o. o., gradijo dobre medsebojne

odnose. Ti so pravzaprav temelj za spoštljiv odnos med zaposlenimi, do partnerjev,

dobaviteljev in kupcev, s katerimi so dnevno v stiku, kar podjetje privede do

poslovne uspešnosti in konkurenčne prednosti.);

• kreativnost (V prodaji je zelo pomembna inovativnost in ustvarjalnost. Zato

sodelavce spodbujajo, da spregovorijo o svojih idejah, ki bi zadovoljile njihove

kupce ter jih, če so le-te prave, tudi udejanjijo. Tako prodajni svetovalci stremijo k

temu, da tisto, kar počnejo, opravijo najbolje in v čim krajšem času.).

Ker je temeljna dejavnost v podjetju maloprodaja, je v spodnji tabeli in v spodnjem

grafu prikazana rast prodaje od leta 2009 do leta 2011, kar kaže na dobre rezultate,

predvsem v posredništvu za Telekom Slovenije. V podjetju se trudijo povečevati delež

proste prodaje tako v maloprodaji, kar je razvidno iz spodnje tabele, ter tudi v

veleprodaji. Pooblaščeni uvoznik so za mobilne telefone znamke myPhone ter za razno

dodatno opremo znamke GreenGo, TF1 ter Max Mobile. Ravno zaradi tega je v

podjetju pomembno skladiščenje in upravljanje z zalogami, temu morajo posvetiti

veliko pozornost tudi v vseh svojih šestih poslovalnicah po vsej Sloveniji, saj morajo

redno skrbeti za zadostno zalogo.

Tabela 1: Rast maloprodaje med leti 2011 in 2013

Maloprodaja 2011 2012 2013

Posredništvo 77,56 % 85,23 % 89,54 %

Prosta prodaja 21,04 % 28,41 % 42,76 %

Servisne storitve 1,40 % 6,36 % 7,70 %

Rast prodaje - 44 % 20 % 40 % Vir: Sgerm d. o. o., 2013.



Slika 1: Rast maloprodaje v podjetju Sgerm d. o. o.

Vir: Sgerm d. o. o., 2013.

Ker je glavna dejavnost podjetja Sgerm d. o. o., prodaja v mobilni telefoniji, morajo

stalno aktivno iskati trende na tem področju, aktivno sodelovati s kupci in uresničevati

njihove želje po mobilnih aparatih in dodatni opremi. Zato so vedno na preži za

iskanjem novih, sodobnih izdelkov, ki so v tistem trenutku najbolj prodajani. To velja

predvsem za dodatno opremo, saj le-ta, poleg posredništva za mobilne operaterje,

prinaša dodano vrednost prodaji. V podjetju vsakodnevno komunicirajo z dobavitelji o

novostih na trgu, njihovi ponudbi ipd., prav tako so vedno na preži za novimi

dobavitelji, ki ponujajo izdelke, ki so cenovno ugodnejši in enake kakovosti. Z nabavo v

podjetju Sgerm d. o. o., so povezane prav vse organizacijske funkcije v podjetju:

marketing, maloprodaja in veleprodaja, servis. Vse te funkcije so odvisne od nabave

izdelkov. Takšno organizacijo podjetja Sgerm d. o. o., narekujejo potrebe, ki izhajajo iz

procesov poslovanja v podjetju. Organizacijsko shemo podjetja Sgerm d. o. o.,

prikazuje naslednja shema.

89,54 %

42,76 %

7,70 %

RAST MALOPRODAJE V LETU 2013

Posredništvo Prosta prodaja Servisne storitve



Slika 2: Organizacijska shema podjetja Sgerm d. o. o.

Vir: Sgerm d. o. o., 2013.

V podjetju ima glavno in zelo pomembno funkcijo prodajna služba, ki se deli na

maloprodajo in veleprodajo. Prodajna služba je tisti pomembni del podjetja, ki ima

neposredni stik s kupci ter mora dodobra poznati trg in marketinška načela. Vendar

mora prodajna služba dobro sodelovati z vsemi ostalimi funkcijami v podjetju. Med

najpomembnješimi so prav gotovo nabava, marketing ter finance. V podjetju Sgerm,

d. o. o., je sodelovanje med temi funkcijami zelo dobro. Predvsem je pomembna

povezava med prodajo in nabavo, saj le na podlagi povratnih informacij prodaje lahko

nabavna služba načrtuje in potrdi naročila dobavitelju. Tudi finance so tesno povezane s

prodajo in nabavo, saj le-te določajo plačilne roke in poskrbijo za nemoten finančni

pretok. Vse te funkcije so v podjetju Sgerm, d. o. o., dobro organizirane in povezane, saj

le na ta način dosegajo svoj gospodarski razvoj, uspešnost v prodaji in zadovoljstvo

kolektiva.

Predpostavke in omejitve

Predpostavke

Predpostavljamo, da v podjetju Sgerm d. o. o., potrebujejo učinkovitejše upravljanje z

zalogami, kar jim bo omogočalo nemoteno oskrbovanje njihovih prodajnih mest ter

odpravilo nekurantne zaloge, ki podjetju predstavljajo problem že vrsto let.

DIREKTOR

FINANCE MARKETING PRODAJA

MALOPRODAJA

VELEPRODAJA

NABAVA SERVIS



Omejitve

V diplomskem delu se bomo omejili na skladiščenje in upravljanje zalog kot del

logističnega sistema. Skladiščenje in upravljanje zalog bomo predstavili samo na

primeru enega podjetja.

Metode dela

Metode, ki jih bomo uporabljala pri izdelavi diplomske naloge, bodo:

• metoda zbiranja podatkov iz različnih virov (podatke bomo pridobivali iz domače in

iz tuje literature);

• metoda internega raziskovanja, kar pomeni, da bomo podatke pridobili s pomočjo

zbiranja in obdelave interne dokumentacije podjetja Sgerm d. o. o.;

• metoda deskripcije in klasifikacije, s katerima bomo opisali teorijo in pojme ter jih

definirali;

• metoda kompilacije, kjer bomo povzeli stališča drugih avtorjev v zvezi z izbranim

problemom in prišli do oblikovanja novih stališč;

• metoda sinteze, s katero bomo razčlenjevali vse ugotovitve iz praktičnega dela in

teorije;

• metoda analize, s katero bomo teoretične poglede in preverjene rezultate iz

praktičnega dela povezali v celoto.

Vse podatke bomo pridobili s pomočjo interneta, knjižnice ter v podjetju samem.



1 SKLADIŠČENJE IN UPRAVLJANJE ZALOG

1.1 Opredelitev skladiščenja

Skladiščenje je premagovanje časovne razlike med časom prispetja blaga in časom

uporabe ali odpreme. Glavna naloga je sprejemanje, varovanje in izdajanje blaga. Ostale

naloge skladiščenja so še urejanje dokumentacije glede sprejeta in izdanega blaga,

namestitve blaga v skladišče, pakiranje ipd. Pri premagovanju časovne razlike mora

material ali izdelek ohraniti količinsko in kakovostno obliko. Zaradi ekonomike morajo

imeti nekatera skladišča ustrezno lokacijo v neposredni bližini uporabnika. Grajena

morajo biti tako, da omogočajo čim krajše transportne poti in čim manj vmesnih

manipulacij v skladišču. Blago, ki je v skladišču, mora biti na preglednem mestu in hitro

dosegljivo ter ustrezno varovano pred poškodbami in krajami (»Špedicija«

[Skladiščenje], b. d.).

»Skladiščenje je funkcija, ki je odgovorna za fizično shranjevanje materiala oziroma

proizvodov. Strateške odločitve skladiščenja se nanašajo na velikost in lokacijo

skladišča, bolj neposredne odločitve pa na razporeditev prostora in tip potrebne opreme.

Skladiščenje je zveza in regulator med drugimi funkcijami v materialnem poslovanju, ki

premosti časovne razlike med časom proizvodnje in časom uporabe različnih dobrin.

Skladiščenju pravimo tudi »transport s hitrostjo 0 km/h«. Cilj je imeti čim manj

skladiščenja, saj zaloge obremenjujejo stroške.« (Skladiščenje, 2011, 1. odstavek).

Glavni vzroki, zakaj podjetja skladiščijo, so (Skladiščenje, 2011, 2. odstavek):

• neskladnost med časom proizvodnje in časom uporabe dobrin;

• oddaljenost med krajem proizvodnje in krajem potrošnje;

• različni trgovski in finančni pogoji;

• potreba po varnosti oskrbe.

»Skladiščno poslovanje obsega vse dejavnosti, ki se nanašajo na prevzem, skladiščenje

in izdajo materiala. Temeljna naloga skladiščenja je ohranitev vrednosti materiala pri

minimalnih celotnih stroških skladiščenja, ki obsegajo stroške lokacije skladišča,

njegove organizacije in notranje ureditve ter stroške izvajanja skladiščnih funkcij«



(Potočnik, 2002b, str. 239).

Osnovne naloge skladiščenja so (Skladiščenje, 2011, 3. odstavek):

• prevzem in izdaja blaga;

• varovanje blaga pred tatvinami;

• smotrna razporeditev materiala znotraj skladišča (fiksne ali variabilne lokacije

posameznih SKU-jev);

• prerazporejanje blaga;

• kontrola stanja zalog;

• skrb za red, čistočo in izvajanje zakonskih predpisov;

• skrb za ekonomično poslovanje.

Vukovič (2005, str. 131) pravi: »Temeljna naloga skladiščenja je ohranitev vrednosti

materiala pri minimalnih stroških skladiščenja, ki obsegajo stroške lokacije skladišča,

njegove organizacije in notranje ureditve ter stroške izvajanja skladiščnih funkcij.«

Vsako proizvodno podjetje bi naj imelo skladišče, saj je to za proizvodno dejavnost eno

zelo pomembnih enot. Glavna naloga skladišča je prav shranjevanje in vzdrževanje

zalog. Skladišče je predviden prostor, kjer se izravna časovno razhajanje med uporabo

in proizvodnjo blaga. Blago, ki prispe v proizvodno podjetje od dobaviteljev na

primarni in sekundarni ravni, potuje skozi podjetje do potrošnika. Z zalogami, katere so

shranjene v skladiščih izravnavamo vsa spreminjanja v materialnih tokovih, ki jih

povzroča razgibanost poslovnega dogajanja. Skladišče je enota, katera povezuje

proizvodnjo in nabavo in skrbi za nemoteno delovanje. Skladišče skrbi tudi za zanesljivo

preskrbo delovnih mest in nemoteno delo proizvodnje. Skladiščenje bi lahko definirali kot

zvezo in regulator med drugimi procesi v materialnem poslovanju, ki premosti časovne

razlike med časom proizvodnje in časom porabe različnih dobrin (Rak, 2011, str. 8-9).

»Osnovna funkcija skladiščenja je njegova varovalna funkcija […] Iz tega izhaja tudi

osnovni cilj, ki ga ima ta dejavnost v vsakem podjetju, in sicer mora skladiščenje

premostiti časovno razliko med časom prispetja materiala in časom uporabe ali

odpreme, pri tem pa ohraniti material količinsko in kakovostno neoporečen. Kot cilj

moramo postaviti tudi ekonomičnost skladiščnega poslovanja. Uspešnost ugotavljamo s



primerjavo stroškov v enakih časovnih obdobjih ob upoštevanju količine in vrednosti

blaga. Zato lahko prejšnja dva cilja na nek način združimo v skupen cilj, in sicer v skrb

za optimizacijo zalog. Osnovne zahteve ciljev lahko opredeli skladiščna politika« (Rak,

2011, str. 8-9).

»Položaj skladišča v organizacijski strukturi trgovskih podjetij je odvisen od sortimenta

izdelkov, njegovih tehničnih in tehnoloških značilnosti, nabavnih in prodajnih metod,

velikosti trgovskih podjetij in lokacije. Zato so lahko skladišča organizirana v nabavni

ali prodajni službi in kot samostojne organizacijske enote […] Skladišča trgovskih

podjetij delimo na centralna in priročna skladišča, odvisno od distribucije izdelkov,

namena skladišča in načina oskrbe kupcev. V večjih trgovskih podjetjih na debelo so

skladišča organizirana tristopenjsko, kar zagotavlja boljše oskrbovanje posameznih

tržnih območij kot pa dobava blaga iz enega centralnega skladišča. Pomanjkljivost te

organiziranosti skladišč je zlasti počasnejše obračanje skupne zaloge. V trgovskih

podjetjih na drobno so pretežno razvili sistem dvostopenjskih skladišč – centralna

skladišča za nabavo skupnega sortimenta in priročna skladišča vsake prodajalne, prek

katerih potekajo dobave iz centralnega skladišča ali dobave tistih izdelkov, ki jih

prodajalne kupujejo neposredno same za dopolnitev prodajnega sortimenta […]

Skladiščna služba mora biti tesno povezana z nabavno službo, predvsem pri prevzemu

blaga in prodajno službo pri izdaji blaga. Med tema službama je potrebna dobra

koordinacija, ki zagotavlja nemoteno skladiščenje in gibanje izdelkov od prevzema do

izdaje, to imenujemo temeljni tehnološki proces skladiščenja, ki se mora prilagajati vrsti

in značilnostim izdelkov in dejavnostim, ki jih opravljajo trgovska podjetja. Sodobni

tehnološki proces skladiščenja temelji na računalniški obdelavi podatkov, ki omogoča

spremljanje in oblikovanje optimalne zaloge, ki bistveno znižuje skupne stroške

skladiščenja. S tehnološkim procesom skladiščenja je povezana problematika

paletizacije in kontejnerizacije. Prednosti uporabe kontejnerjev in palet so očitne zaradi

boljšega izkoristka skladiščnega prostora ter pri hitrejši dostavi in boljšem nadzoru nad

blagom, zlasti pri uvajanju integralnega prevoza. Pogoja za uspešno mehanizacijo

skladiščnega poslovanja je, da jo porabljajo vsi členi na prodajni poti in da takoj vračajo

kontejnerje in palete. Posebno se je mehanizacija razvila v regalnih skladiščih, to je

sodobnem načinu skladiščenja, ki omogoča izredno učinkovito in hitro distribucijo

naročenega blaga kupcem […] Uspešno skladiščno poslovanje zahteva natančno in

sprotno označevanje vseh izdelkov zaradi pravilnega evidentiranja, spremljanja zaloge



in pravočasnega odločanja o nabavi. Pri računalniški obdelavi podatkov je posebej

pomembno natančno kodiranje izdelkov, saj so podatki o gibanju zaloge odločujoči za

oblikovanje nabavne politike. Sodobna skladišča trgovskih podjetij na debelo niso

namenjena samo čuvanju izdelkov in premostitvi časa med nabavo in prodajo, ampak se

čedalje bolj uveljavljajo kot skladiščno-prodajni centri, v katerih opravljajo tudi

nekatere proizvodne operacije. Iz skladiščno prodajnih centrov organizirajo trgovska

podjetja na debelo fizično distribucijsko blago svojim kupcem, zato ga morajo primerno

sortirati, označiti in pripravljati po specifičnih potrebah trgovskih podjetij na drobno ali

velikih porabnikov« (Potočnik, 2001a, str. 98-100).

Cilj skladiščenja je zagotovitev dovolj velike količine materiala uporabniku. Potreba po

materialu v večini primerov niha, le redko je enakomerna, vendar ima pogosto določeno

krivuljo porabe (Potočnik, 2002b, str. 239).

1.2 Vrste skladišč

Na način poslovanja v skladiščih in na skladiščne naloge bistveno vplivajo tudi vrste

skladišč. Določena vrsta skladišča in način njegove izgradnje omogočata natančno

določene načine razporejanja blaga v skladišču in s tem tudi metode dela v skladišču.

Izbor vrste skladišča ter tudi njegove notranje ureditve in sistem razporejanja materiala

pa so odvisni od številnih pogojev (Rak, 2011, str. 10).

Najpomembnejši od teh so (Rak, 2011, str. 10):

• vrsta blaga, ki ga uskladiščujemo z vsemi njegovimi lastnostmi;

• količine uskladiščenega blaga;

• pogostost prevzemanja in izdajanja;

• organizacija prevzema, hrambe in izdaje blaga.

Potočnik daje primer kriterijev za razvrščanje skladišč, ki so prikazani na spodnji sliki.



Slika 3: Primer kriterijev za razvrščanje skladišč

Vir: Potočnik, 2002b, str. 240.

Andolšek (1975, str. 10-14) skladišča loči po različnih kriterijih:

po namenu in funkciji:

• skladišča za shranjevanje blaga, ki so namenjena za transport: železniška,

kamionska, luška, letališka, špedicijska, carinska in javna skladišča. Skladiščimo

širok asortiment materiala v velikih količinah.

• Industrijska (proizvodna) skladišča, s katerimi zagotovimo nemoten potek

proizvodnega procesa in procesa gotovih izdelkov. Delimo jih na:

o skladišča vhodnega blaga (surovine, polizdelki, rezervni deli itd.);

Lokacija

Namembnost

Izvajanje operacij

Vrste izdelkov

zunanja

notranja

decentralizirana

centralizirana

• enoetažna • večetažna

• karantenska • carinska • za rezerve • za nevarne snovi

računalniško

krmiljenje

klasične • ročno • mehanizirano

• avtomatizirano

• surovine, material • polizdelki • končni izdelki, • pomožni material • orodja • odpadki • embalaža



o vmesna skladišča, s katerimi zagotovimo nemoten in optimalni tok blaga;

o skladišča gotovih izdelkov, ki so namenjena distribuciji blaga h končnemu

potrošniku.

• Distribucijska (trgovska) skladišča so običajno umeščena v večjih potrošniških in

prometnih središčih in so specializirana za velik sortiment blaga ali pa za eno vrsto

blaga.

• Carinska skladišča so namenjena hranjenju blaga, ki je podvrženo carinskemu

nadzoru. Postopek carinskega skladiščenja omogoča skladiščenje za:

o neskupnostno blago, ne da bi bilo to blago zavezano plačilu uvoznih dajatev ali

ukrepom trgovinske politike;

o skupnostno blago, kadar zakonodaja Skupnosti, ki ureja posebna področja,

predvideva, da je vnos tega blaga v carinsko skladišče povezan z izvajanjem

ukrepov, ki so običajno vezani na izvoz blaga.

Po načinu gradnje:

• zaprta skladišča: narava blaga zahteva, da je skladiščenje varno. Ta skladišča so

zidana, zaklenjena in varovana. Taka skladišča imajo navadno več oddelkov, v

katerih shranjujemo blago, ki zahteva različne razmere za uskladiščenje.

• Pokrita skladišča: za manj vredno blago, ki ga je treba zaščititi le pred padavinami.

Vlaga, temperaturne spremembe in prepih ne škodujejo blagu.

• Odprta skladišča so nepokrita. V njih skladiščimo blago, ki ni občutljivo na

vremenske in toplotne spremembe. Blago ima navadno velike dimenzije in težo.

• Specialna skladišča: za zelo vredno blago (trezorji), za blago, ki ga je treba zaščititi

pred zunanjimi vplivi (silosi, skladišča za vnetljivo in eksplozivno blago), za

material, ki zahteva stalno enake pogoje skladiščenja (hladilnice, ogrevana

skladišča).

Po pripravljenosti blaga za transport ločimo:

• skladišče za razsuto blago;

• skladišče za nepakirano blago;

• skladišče za embalirano blago.

Glede na čas obratovanja skladišča ali čas skladiščenja blaga ločimo:



• stalna skladišča;

• začasna skladišča (šotori);

• potujoča skladišča (ladje, zabojniki itd.);

• skladišča za gospodarske in državne rezerve, ki so lahko tudi stalna.

Po velikosti in teži:

• skladišča za težek in voluminozen material;

• skladišča drobnega materiala.

Po vrsti materiala:

• skladišča sipkega materiala (bunkerji za premog, pesek in razne kemikalije, bazeni,

silosi in tako dalje);

• skladišča kosovnega materiala (razni sistemi polic in predalov).

Po stopnji centralizacije:

• glavna ali centralna skladišča so tista, ki sprejmejo in evidentirajo ves material, ki je

namenjen podjetju;

• pomožna skladišča, ki so decentralizirani deli glavnih skladišč in naj skrajšujejo poti

(obratna, priročna, sprejemna, pripravljalna in specialna skladišča).

Po opremljenosti (Potočnik, 2002a, str. 247):

• visoko-regalna skladišča so ena izmed uspešnih novosti v multimodalnem prevozu

in skladiščenju. Omogočajo odlično izkoriščanje skladišča in organiziranje

skladiščnega prostora. Pripravljena so za skladiščenje klasičnih lesenih palet, mere

800 x 1200 mm. Blago v regalnem skladišču premikamo z regalnimi dvigali, ki s

posebnimi vilicami vlagajo ali jemljejo skladiščne enote iz regalov. Prevzemajo ali

oddajajo jih na posebnih mestih ali na posebnih prevoznih napravah med regali. Čas

manipuliranja z blagom je zelo kratek.

• Pretočna skladišča so iz elementov pri katerih je vstopen in izstopen prehod obvezno

ločen, saj blago nalagamo na eni strani iz druge pa odvzemamo. Pretočna skladišča

uporabljamo za skladiščenje embaliranega ali neembaliranega materiala. Vlaganje in

odvzem sta mehanizirana ali pa tudi ročna. Blago potuje po pretočni progi od

vložnega mesta na začetku predora do odvzemnega mesta na drugi strani predora



zaradi lastne teže.

Skladišča lahko razvrščamo na različne načine, tako jih Oblak (1997, str. 188) deli na

štiri vrste:

• tovarniška skladišča, imenovana tudi skladišča končnih izdelkov, ki so nameščena

blizu proizvodnje in sprejemajo na tem kraju končne izdelke zaradi premeščanja

časa med proizvodnjo in prodajo blaga. Ta čas bi naj bil čim krajši.

• centralna skladišča, ki pomenijo tovarniškim skladiščem zaporedno funkcijo

skladiščenja. Njihovo število je omejeno, vendar pa skladiščijo celoten sortiment

izdelkov, ki jih proizvaja podjetje. Njihova funkcija je, da po potrebi polnijo

manjkajoče zaloge tam, kjer jih ni.

• območna skladišča, katerih naloga je, da zagotovijo hrambo materiala oziroma

blaga, dokler ga ne potrebujejo v proizvodnji ali pa na prodajnem trgu v neki regiji.

S tem se razbremeni hranjenje zalog v drugih skladiščih.

• izdajna skladišča so na najnižji stopnji zaporedja skladiščenja in so razporejena

decentralno na celotnem prodajnem območju blaga. Njihova naloga je, da iz

uskladiščenih količin blaga sestavljajo količinske enote blaga po zahtevah

odjemalcev in jih pripravijo ter predajo v odpremo.

Uspešno skladiščno poslovanje je v veliki meri odvisno od spodaj naštetih kriterijev

(Kaltnekar, 1993, str. 254-255):

• skladiščni tip in njegova notranja ureditev morata zagotoviti čim manj manipulacij v

skladišču, čim krajše transportne poti, čim manj premeščanj, nobenih zastojev v

transportu;

• material mora biti uskladiščen pregledno in dosegljivo, tok materiala od prevzema

do izdaje mora biti jasen in nedvoumen, že pri uskladiščenju je treba misliti na

izdajo materiala, ves sistem skladiščenja je treba postaviti tako, da ga lahko

nadziramo;

• skladišče mora omogočiti uskladiščenje celih transportnih enot brez razformiranja,

material naj po možnosti ostane v embalaži;

• skladišče naj bo ustrezno priključeno na transportne poti zunanjega in notranjega

transporta, kar bo omogočalo neoviran dovoz in odvoz materiala;

• skladišče naj omogoča čim enakomernejšo razporeditev dela, čim manj konic v delu



in kratke čakalne čase;

• zagotavlja naj ohranjanje kvalitete uskladiščenega materiala z organizacijskimi in s

tehničnimi rešitvami;

• zgrajeno naj bo tako, da omogoča fleksibilnost ob različnih spremenjenih pogojih

znotraj in zunaj podjetja;

• omogoča naj smotrno organizacijo celotnega skladiščnega in materialnega

poslovanja z ustrezno pripravo skladiščnega dela.

1.3 Skladiščne funkcije

»Tok blaga v skladišču predstavlja celotno manipuliranje z blagom vse od prevzema pa

do odpreme blaga. Govorimo o skladiščnih procesih, ki predstavljajo razumno aktivnost

ljudi, ki je usmerjena na manipuliranje in negovanje blaga, brez spreminjanja njegovih

oblikovnih, fizikalnih in kemijskih lastnosti s ciljem, da premostimo časovne razlike

med dvema sistemoma – običajno med proizvodnjo in potrošnjo, pri tem pa zadržimo

vse njegove osnovne lastnosti nespremenjene« (Rak, 2011, str. 60-61).

Organiziranje skladiščnega poslovanja je neposredno povezano s temeljnimi funkcijami

skladiščenja, ki jih bomo v nadaljevanju opisali:

• prevzem blaga;

• uskladiščenje;

• čuvanje;

• izdaja blaga;

• evidentiranje;

• inventura.

Potočnik (2002b, str. 244) navaja: »Dodatne funkcije skladiščnega poslovanja so:

• izravnalna funkcija, saj pogosto iz gospodarskih ali tehničnih razlogov ni smiselno

ali ni mogoče količinsko, časovno in prostorsko uskladiti nabave, proizvodnje in

prodaje; to uskladitev omogoča zaloga v skladišču;

• varnostna funkcija, ki omogoča zmanjšanje tveganja zaradi nihanj v ponudbi

materiala, ki bi lahko povzročila prekinitev proizvodnje in izgubo trgov;

• sortimentna funkcija, ki je zlasti pomembna v trgovskih podjetjih, ki iz delnih



sortimentov posameznih proizvajalcev oblikujejo nov trgovski sortiment;

• funkcija oplemenitenja izdelkov, ki v skladišču zorijo, se starajo ali jih dodelajo za

nadaljnjo prodajo;

• špekulativna funkcija, ki je v pričakovanju večjih sprememb na trgu glede cen in

količin. Z zalogo se podjetje izogne zlasti posledicam naglega naraščanja cen;

• funkcija odstranjevanja odpadkov prek posebnega skladišča za odpadke, izmeček,

pokvarjene izdelke ipd.«

Prevzem blaga

»Prevzem blaga predstavlja začetni proces, pri katerem blago prihaja v skladišče z

zunanjim (cestni ali železniški transport) ali z notranjim transportom (transportni

viličarji, zvezni transporterji). Skladiščno osebje po prihodu blaga v skladišče najprej

poskrbi za razkladanje blaga. Pred tem je potrebno preveriti spremne dokumente, ki

spremljajo blago. Prevzem blaga se izvrši na podlagi prevzemnice, povratnice, interne

dobavnice ali komisijskega zapisnika. Pri razkladanju je potrebno paziti, da ne pride do

poškodb blaga. Prispelo blago odlagamo na prostor oziroma cono za prevzem« (Rak,

2011, str. 61).

Pri izvajanju skladiščnih funkcij morajo podjetja upoštevati načelo ekonomičnosti, to

pomeni, da znižujejo stroške skladiščenja na enoto uskladiščenega blaga in da hkrati

ohranjajo uporabno vrednost izdelkov.

Razlikujemo različne vrste prevzema, in sicer glede na vrsto materiala in vire dobave. Te

vrste prevzema so predvsem (Vukovič, 2005, str. 142):

• prevzem vsega materiala, ki je bil kupljen pri dobaviteljih;

• prevzem nedokončane proizvodnje (polizdelkov, raznih delov ipd.);

• prevzem materiala po dodelavi pri kooperantih;

• prevzem materiala, ki ga proizvodnja vrača v skladišče;

• prevzem materiala iz drugih skladišč;

• prevzem materiala po ugotovitvi inventurnih presežkov;

• prevzem tujega materiala za dodelavo v lastni proizvodnji.



Prevzem materiala lahko izvršimo na podlagi dokumentacije, kot so prevzemnice,

povratnice, interne dobavnice ali komisijski zapisnik. Prevzem materiala oziroma blaga

delimo na štiri načine, ki jih Vukovič (2005, str. 142-143) razlaga sledeče:

• Količinski prevzem materiala poteka na podlagi preštevanja, merjenja ali tehtanja

celotne količine na podlagi vzorcev, iz katerih je mogoče izračunati celotno

dostavljeno količino. Če se količina materiala pri prevzemu ne ujema z dokumenti,

izdela skladišče komisijski zapisnik, ki je podlaga za zahtevek do dobavitelja. Če

nabavni oddelek materiala ne sprejme, ga mora skladiščna služba, ne glede na vzrok,

začasno skladiščiti kot dober gospodar.

• Prevzem glede na kakovost lahko izvrši skladišče le za standardizirani material.

Praviloma podjetje ugotavlja dejansko kakovost materiala s kemično analizo,

primerjavo fizikalnih lastnosti in drugih značilnosti posameznih vrst materiala v

oddelku vhodne kontrole ali pri pooblaščeni instituciji.

• Komisijski prevzem določi nabavni oddelek, če se ugotovi napaka povezana s

kakovostjo ali količino materiala, tako da imenuje komisijo za prevzem materiala, ki

se imenuje občasno ali pa je stalna. Komisija ima nalogo ugotavljanja dejanskega

stanja in vzrokov napak pri dobavi.

• Računalniški prevzem poteka po naslednjih postopkih:

o usmeritve vozila na ustrezno lokacijo razkladanja oziroma prevzem materiala;

o identifikacija materiala preko kod;

o razkladanje vozila, oblikovanje ustreznih skladiščnih prevoznih enot oziroma

določitev prevzemnega mesta na vhodu;

o grobi prevzem količine;

o podrobni količinski in kakovostni prevzem;

o priprava prevzemne dokumentacije, vpisovanje podatkov o materialu;

o avtomatska določitev lokacij za skladiščenje in morebitno reklamiranje dobave.

Voznik vozila z dostavljenim materialom takoj po prihodu preda dobavno

dokumentacijo v pisarno skladišča, kjer prihod računalniško evidentirajo. Vse podatke o

materialu na dobavnici dobavitelja vnesejo v računalnik in obvestijo nabavni oddelek.

• Kontrola dobavnega roka, s katero preverimo, če je dobavitelj upošteval dogovorjeni

dobavni rok. Načrtovanje in vodenje materialnega toka je odvisno od dobavnih

rokov, zlasti pri sistemu sprotnih dobav, saj dobavljeni material praviloma še isti dan



prevzame proizvodnja na montažno linijo. Posledica zamude dobav materiala so

težave v proizvodnji oziroma pri prodaji končnih izdelkov, pogodbene kazni,

zmanjšanje prodaje, poslabšanje bonitete oziroma dobrega imena podjetja, česar še

zdaleč ne odtehta morebitno dobaviteljevo plačilo kazni za zamudo. Tudi predčasna

dobava je lahko nezaželena, če podjetje nima prostora v skladišču oziroma nastanejo

s prevzemom predčasno dobavljenega material dodatni stroški.

Prevzem blaga je zelo odgovorna naloga, saj obsega tudi kontrolo blaga. Postopek

prevzema blaga Rak (2011, str. 63) deli na dva dela, in sicer na grobi prevzem in

podrobni prevzem, kar opisuje v spodnji sliki.

Slika 4: Prevzem blaga

Vir: Rak, 2011, str. 64.

Uskladiščenje blaga

Uskladiščenje blaga je zelo pomemben postopek v skladiščnem poslovanju. Od pravilne

namestitve blaga v skladišču je odvisno tudi čuvanje in varovanje blaga, da se zagotovi

kakovostna in količinska neoporečnost shranjenega blaga ter tako prepreči blagovne

izgube. Rečemo lahko, da se skladiščni službi pri uskladiščenju postavljata v glavnem

dve nalogi (Rak, 2011, str. 65):

• pravilno razmeščanje prevzetega blaga in

• varovanje blaga količinskih in kakovostnih izgub.



Skladiščenje blaga je pravzaprav druga pomembna funkcija skladiščnega poslovanja v

podjetju. Na kakšen način skladiščiti blago, je odvisno od številnih dejavnikov, ki jih

Vukovič (2005, str. 143) izpostavlja:

• vrste materiala, ki vplivajo na namestitev materiala, lokacijo skladišča, gradnjo

skladišča in njegovo organiziranost. Za nekatere vrste materiala so potrebne posebne

vrste skladišč zaradi varnosti (strupi, eksplozivi ipd.);

• tehnološke značilnosti materiala bistveno vplivajo na razporeditev materiala v

skladišču. Pokvarljivost, občutljivost na vlago ali toploto, potrebne nizke

temperature ali zamrzovanje, upoštevanje varnostnih predpisov – to so elementi

tehnoloških značilnosti materiala pri skladiščenju.

• prostorske zmogljivosti skladišča so opredeljene s tehnološkimi značilnostmi

materiala in tehničnimi rešitvami skladiščenja. Potrebna vodoravna ali vertikalna

manipulacija, dolžina notranjih prevoznih poti, vzdrževanje in čiščenje skladiščnih

površin so elementi prostorskih zmogljivosti skladišča. Na te zmogljivosti vplivajo

še zahteve in ritem proizvodnje. Ritem izdajanja materiala določa skladiščenje bliže

ali bolj daleč od izdajnega mesta.

• tehnike skladiščenja zagotavljajo hitro in učinkovito kontrolo ter ekonomičnost

poslovanja skladišča, ki je čedalje bolj odvisna od uporabe sodobne mehanizacije

(viličarji, palete, zabojniki).

»Uskladiščeno blago mora biti venomer na razpolago zahtevam proizvodnje (skladišče

vhodnega blaga in vmesna skladišča) in zahtevam povpraševanja odjemalcev (skladišče

gotovih proizvodov). V osnovi mora biti blago, ki ima velik koeficient obračanja,

uskladiščeno bližje izdajnemu mestu in seveda obratno« (Rak, 2011, str. 66).

Material lahko v skladišča namestimo po dveh temeljnih sistemih (Potočnik, 2002b,

str. 258):

• Stalno skladiščno mesto za posamezno vrsto materiala – fiksni sitem uskladiščenja:

določimo za vsako vrsto materiala točno določen prostor. Preglednost je največja

pozitivna lastnost tega sistema, ker omogoča preprosto kontrolo, pripravo za

izdajanje in manipulacijo. Fiksni sistem je nujen pri računalniškem spremljanju

prevzema in izdaje materiala, saj moramo za vsako vrsto materiala določiti



skladiščne koordinate, ki opredeljujejo mesto skladiščenja. Največja pomanjkljivost

fiksnega sistema je prevelika potreba po skladiščnem prostoru, ker ostaja skladiščni

prostor rezerviran za določen material tudi takrat, ko ga ni v zalogi.

• Spremenljivo skladiščno mesto za posamezno vrsto materiala – fleksibilni sistem

uskladiščenja: skladiščimo prevzeti material na naslednje prosto skladiščno mesto,

izdajamo pa iz vsakokrat najprimernejša mesta. S tem se odrečemo načelu »prvi v-

prvi iz«, kar je temeljna pomanjkljivost fleksibilnega sistema. Najpomembnejša

prednost je zmanjšanje stroškov, saj ni potrebno rezervirati in ohranjati praznih

površin za material, ki ga ni na zalogi.

»Glede na tehnično-tehnološke rešitve ter opremljenost skladišča lahko blago

uskladiščimo vodoravno in navpično. Vodoravno-talno uskladiščenje blaga omogoča

lažjo manipulacijo z blagom. V tem primeru uporabljamo transportno-skladiščno

opremo samo za manipulacijo v vodoravni (horizontalni) smeri, zato niso potrebne

visoke dvižne višine viličarjev. Pomanjkljivosti talnega odlaganja so v dolgih notranjih

transportnih poteh in večjih stroških zaradi večjih skladiščnih površin. Navpično-

vertikalno uskladiščenje blaga omogoča racionalnejšo izrabo prostora (v višino),

pomanjkljivost pa je v težji manipulaciji z blagom in večjih stroških za opremo (npr.

regalna dvigala, regali ipd.). Osnovo za navpično uskladiščenje blaga predstavljajo

paletni, polični in konzolni regali, ki vplivajo na sistem uskladiščenja in izdajanja

blaga« (Rak, 2011, str. 67).

»Poznamo naslednje metode uskladiščenja blaga:

• metoda prva vhodna = prva izhodna (FIFO – First-In, First-Out);

• metoda zadnja vhodna = prva izhodna (LIFO – Last-in, First-out);

• metoda prva poteče = prva izhodna (FEFO – First-Expiry, First-Out)«

(Rak, 2011, str. 67).



Slika 5: FIFO metoda prevzema in izdaje blaga iz skladišča


Če ima uskladiščen material kakovostne napake, mora le-to prejemnik odgovarjati.

Skladišče mora zagotoviti, kdaj je nastala kakovostna napaka: ali je med skladiščenjem

ali pa gre za skrito napako, ki pa je lahko nastala že pri dobavitelju.

Čuvanje blaga

Zaradi skladiščnega kvara in kala materiala, moramo uskladiščeni material primerno

zaščititi. Vlaga in svetloba negativno vplivata na material. Zato je problematično

skladiščiti eksplozivne in vnetljive snovi. Za primer nezgode moramo imeti varnostne

ukrepe. Previdni moramo biti predvsem kako skladiščimo različni material v neposredni

bližini drugega materiala in okolici skladiščnega blaga »soseščini blaga« (Potočnik,

2002b, str. 259).

Prevzemanje v skladišče

skladiščenje

Izdajanje iz skladišča

FIFO

čas



Slika 6: Kalo in kvar pri skladiščenju


Normalne izgube ali tako imenovan kalo, nastajajo zaradi razlogov na katere skladišče

težje vpliva. Na kalo pa vplivajo razlike v temperaturi skladišča, nihanje optimalne

vlage in manipuliranje z materialom.

Normativ izgube je kadar izguba materiala ne preseže najvišjega dovoljenega odstotka

ob normalnih pogojih skladiščenja. Normative izgub lahko spreminjamo s pomočjo

sprememb na napravah in mehanizacije itd.

Potrebno je razlikovati skladiščni kalo od prevoznega kala, ki nastaja ob različnih

prevozih od dobavitelja do naročnika, pri notranjem transportu med skladišči ali v sami

trgovini med potjo do prodajalne.

Da bi lahko odpravili izgube in škode, jih moramo najprej ugotoviti in preučiti. Z

analizo izgub ugotavljamo vzroke za nastanek. Če primerjamo tendenco v različnih

časovnih obdobjih, se pokažejo povečanja ali zmanjševanja, s čimer si lahko pripravimo

ukrepe, da odpravimo izgube ali jih zmanjšamo na normalen način.

Uvesti moramo sprotno ali občasno kontrolo zalog, predvsem zaradi izgub materiala.

Odličen sistem kontrole je prvi ukrep, ki sili zaposlene k natančnemu delu (inventura,

usklajevanje). Ta sistem kontrole zalog v skladišču je zelo pomemben, saj izgube vedno

nastajajo, vendar jih želimo zmanjšati oziroma preprečiti (Potočnik, 2002b, str. 260).

Brez primernega

skladiščenja

Z ustreznim

skladiščenjem

čas

100

Vrednost

zaloge

kalo kalo

kvar kvar



Izdajanje materiala

Izdajanje materiala predstavlja zaključni proces, pri katerem se material naloži na

prevozno sredstvo, kot so cestni, železniški ter morski transport, in se distribuira do

naročnika blaga. Pri izdaji materiala je zelo pomemben tudi vrstni red nakladanja, saj je

pri tem potrebno paziti tudi na težo materiala ter na morebitne oznake embalaže.

Tudi pri izdajanju materiala ločimo notranje in zunanje izdajanje (Potočnik, 2002b,

str. 260):

• izdajanje materiala in blaga v proizvodne enote zaradi predelave;

• izdajanje materiala in blaga zaradi premeščanja v druga skladišča iste ali druge

proizvodne enote;

• izdajanje tujega materiala in blaga v dodelavo lastni proizvodnji ali kooperantom;

• izdajanje materiala in blaga drugim podjetjem ali kooperantom zaradi predelave ali

dodelave;

• izdajanje materiala in blaga zaradi skladiščenja v javnih skladiščih;

• izdajanje nekurantnega materiala in blaga zaradi odprodaje.

Material lahko izdamo samo na podlagi izdajnice, medskladiščnice ali dobavnice.

Skladišče izdaja material v predelavo na podlagi zahtevnice priprave dela oziroma

proizvodnega obrata. Kadar je skladiščni material, poškodovan ali ima napake v

kvaliteti, mora prejemnik to hitro reklamirati. Skladišče mora ugotoviti, ali je napaka

nastala med skladiščenjem ali pa gre za skrito napako, ki je nastala že pri dobavitelju


Pri izdaji materiala je potrebno izdati material, ki smo ga sprejeli najprej in še le pozneje

prevzeti nov material. Ta metoda se imenuje »prvi v – prvi iz« (metoda fifo).


Evidentiranje

Skladiščno evidenco je potrebno voditi zaradi sprememb, ki se dogajajo v skladiščih.



Sodobna skladišča vodijo evidenco s pomočjo informacijske tehnologije, tako imajo

računalniško spremljanje prevzema in izdaje materiala. Informacijska tehnologija

omogoča takojšnjo ugotovitev stanja zalog v skladiščih ter na podlagi tega lažje

odločanje o novi dobavi.

»Za evidentiranje blaga in pošiljk je treba uvesti takšno informacijsko tehnologijo

identifikacije blaga, ki uporabniku omogoča mobilnost. Sistemi za vodenje skladišč

(SVS) najpogosteje uporabljajo tehnologijo identifikacije črtne kode predvsem zaradi

uveljavljenih standardov GS1, stroškov uporabe in razpoložljivosti opreme različnih

proizvajalcev ter celotnih stroškov tehnologije in rešitev.

Vse pogosteje pa uporabljajo tudi ostale tehnologije za avtomatski zajem podatkov, kot

so glasovno vodenje (angl. pick-by-voice), sistem lučk (angl. pick-to-light) ter

tehnologija RFID, ki omogoča višji nivo avtomatizacije in hitrejšo obdelavo večje

količine podatkov o blagu« (Rak, 2011, str. 84).

Vsakršna sprememba, ki se zgodi v skladišču, mora biti dokumentirana in evidentira.

Potočnik (2002b, str. 262) našteva naslednje listine, ki sestavljajo skladiščno

dokumentacijo:

• Prevzemnica je dokument, ki potrjuje prevzem materiala. Izstavi jo oseba v

skladišču, na podlagi prevzema materiala. Izpolniti mora naziv materiala, količino,

šifro, način dostave, ceno, podatke o dobavitelju, prevzemno dokumentacijo in enoto

mere. Nabavna služba lahko sproži reklamacijski postopek, kadar nastane razlika

med podatki v dobaviteljevi dokumentaciji in prevzeto količino.

• Izdajnica se uporablja za izdajo materiala iz skladišča v proizvodnjo in mora biti

označena z količino, kodo materiala, enoto mere, številko delovnega naloga,

nazivom in vrednostjo.

• Medskladiščnica je dokument, katera obremeni eno skladiščno enoto in razbremeni

drugo skladiščno enoto, iste proizvodne enote.

• Povratnica je dokument, ki ima nasprotni učinek izdajnice in vsebuje tudi iste

podatke, uporablja se ob vrnitvi materiala iz proizvodnje.

• Dobavnica je dokument, ki ga uporabljamo ob prodaji končnega izdelka, vsebovati

mora: naziv, količino, ceno, enoto mere, kodo materiala, datum dobave, naslov



kupca in vrednost.

Inventura

Inventura v skladišču je namenjena uskladitvi dejanskega stanja materiala v vseh

skladiščih podjetja s stanjem v poslovnih knjigah na ta dan. Izvede se na določen dan

(katerikoli dan v letu). Potrebujemo popisovalca materiala, komisijo in aplikacijo, ki

nam vse to omogoča (Purg & Valek, 2012, str. 3).

Tako stanje materiala v skladišču in manjke oziroma odmike od knjiženega materiala

ugotavljamo samo z inventuro oziroma popisom. Potočnik (2002b, str. 262-263)

razlikuje več vrst inventure:

• Redno inventuro ali popis opravljamo običajno ob koncu leta, saj želimo videti

razlike med knjižno in dejansko količino materiala. Redna inventura ima tudi

pomanjkljivosti, saj je težko ob koncu leta ugotoviti vse vzroke kje so nastale

razlike. Možno je tudi redno kontrolirati naključen material v različnih časovnih

obdobjih.

• Izredna inventura je potrebna zaradi trošarin, cen, davka, zaradi zahteve sodnih

organov in suma kraje ipd.

• Inventura poteka po naslednjem zaporedju:

o imenovanje komisije za izvajanje inventure;

o pripravljalna dela pred popisom;

o ureditev materiala, da poteka ugotavljanje dejanskega stanja čim enostavneje;

o popis materiala;

o izračun dejanskega stanja in primerjava s knjigovodskim stanjem;

o ugotovitev presežkov oziroma primanjkljajev.

• Za vrednotenje zaloge materiala določa slovenski računovodski standard (SRS-4)

naslednje:

o Količinske enote zaloge materiala in trgovskega blaga izvirno vrednotimo po

nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, ostali neposredni stroški nabave

(prevoz, zavarovanje itd.) ter morebitne uvozne dajatve. Kupno ceno je potrebno

zmanjšati za dobljene rabate.



o Če se v obračunskem obdobju cene na novo nabavljenih enot razlikujejo od cen

istovrstnega materiala na zalogi, lahko uporabljamo metodo drsečih povprečnih

cen, tehtanih povprečnih cen, metodi fifo ali lifo. Če podjetje uporabi metodo

lifo, tj. po zadnji nabavni ceni, mora ugotoviti nabavno vrednost zaloge zaradi

morebitne razlike v primerjavi s končno vrednostjo zaloge na dan inventure.

o Če v inflacijskih razmerah vodimo zalogo po kateri koli od navedenih metod, jo

moramo ob koncu poslovnega leta preračunati na novo vrednost, ki ustreza novi

ravni cen. Kolikšni so indeksi za preračun, je seveda odvisno od višine inflacije.

Ob rednih naročilih materialov se pogosto v skladiščih kopiči tudi material, katerega se

verjetno ne bo nikoli uporabilo. Pomembno je natančno opravljati redne inventure, saj

le tako lahko ugotovimo nepotreben material in ga odpišemo, čeprav je veliko boljše za

podjetje, da ima pripravljen prodajni program za ta material in ga odproda. Ob

opravljeni inventuri, nekurantno zalogo materiala podjetje odpiše (Potočnik, 2002b, str.

263).

Inventuro izvaja popisna komisija, ki naj bi, vključno s predsednikom, imela vsaj tri

člane. Če je podjetje večje, lahko ima tudi več popisnih komisij. V majhnih podjetjih z

majhnim številom zaposlenih je imenovanje komisije tako rekoč skoraj nemogoče, prav

takšen problem imajo tudi podjetniki posamezniki (s.p.-ji). Pravilnik o vodenju

poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika

posameznika ne določa, da bi moral samostojni podjetnik komisijsko popisovati

sredstva in obveznosti do njihovih virov. Pravilnik dopolnjujejo slovenski računovodski

standardi, kar pomeni, da jih pri samostojnih podjetnikih uporabljamo v primeru, ko

pravilnik ne vsebuje določene rešitve. Tako standard 28 v pravilniku, ki ga uporabljamo

pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih, določa, da je notranje računovodsko

nadziranje učinkovito samo, če temelji na naslednjih načelih:

• Resničnost;

• razdelitev odgovornosti;

• kontrola izvajanja poslov;

• ažurnost evidenc;

• usklajenost knjižnega in dejanskega stanja;

• ločenost evidence od izvajanja poslov;



• strokovnost računovodje;

• neodvisnost in gospodarnost.

Vendar načelo ločenosti evidence od izvajanja poslov pravi, da poslov ne sme izvajati

oseba, ki jih opravlja. To pomeni, da inventure praviloma ne bi smel opravljati niti

lastnik podjetja niti njegov računovodja, kajti tako bi lahko na neprimeren način v

poslovnih knjigah uskladili stanje z dejanskim stanjem. To načelo narekuje, da naj

manjša podjetja in samostojni podjetniki iščejo zunanjo popisno komisijo. Kljub temu

pa lahko navodila za inventuro sestavita računovodja in vodja inventure, saj

računovodja natančno ve, katera sredstva in obveznosti do njihovih virov je potrebno do

konca leta popisat (Rosič, 2011).

1.4 Ekonomičnost skladiščnega poslovanja

Skladiščenje je zelo pomembno področje gospodarjenja v vsakem podjetju. V

materialnih tokovih zagotavlja možnost za normalni potek. S tem pa omogoča ustrezno

delovanje ostalih funkcij v podjetju, kot so nabava, proizvodnja in prodaja, saj s

skladiščenjem zagotavljamo nemoteno oskrbo ob planiranem času. Po drugi strani pa

skladiščenje z glavno nalogo vzdrževanja zalog povzroča podjetju tudi velike stroške.

Ravno najbolj investiran del vseh sredstev v podjetju je v zalogah, za kar lahko

sklepamo, da so skladišča lahko celo počivališče kapitala. Zaradi obeh razlogov, torej

oskrbe in stroškov, odločitev o skladiščenju blaga močno vpliva na gospodarnost

celotnega podjetja. V skladiščih oskrbujemo in shranjujemo blago, lahko pa tudi

opravljamo ocenjevanje kakovosti blaga. Podjetja imajo potrebe po skladiščenju po

navadi zaradi množične proizvodnje dobrin, premagovanja velikih razdalj in časovnih

razmikov med proizvodnjo in porabo. Vendar vsako skladišče podjetje bremeni na

stroškovni strani. Zato podjetja ugotavljajo ekonomičnost skladiščenja s primerjanjem

stroškov poslovanja v skladišču. Tukaj se upoštevajo količine in vrednosti

uskladiščenega blaga (Kaltnekar, 1985, str. 245).

Stroški skladiščenja so dejansko vsi stroški, ki so povezani s skladiščnim poslovanjem,

in sicer stroški vzdrževanja, energetski stroški, amortizacija skladišča, stroški čiščenja,

obresti, dajatve ter stroški plač. Stroški uskladiščenega blaga pa so stroški, ki jih



dejansko povzroča blago, ki ga imamo na zalogi. Dlje imamo blago na zalogi, večji

strošek nam predstavlja, saj obstaja možnost, da blaga sploh ne bomo mogli prodati ali

pa zaradi okoliščin niti ne bo več uporabno oziroma za prodajo.

Čim bolj je skladišče založeno, tem več je storitev, boljši je tudi letni rezultat. Da bi

dosegali dobre letne rezultate, je nujni člen v podjetjih skladišče, iz česar lahko

izhajamo, da je nujno tudi pri naslednjih organizacijah (Andolšek, 1975, str. 59):

• Trgovska podjetja, ki ne morejo uspeti, če prodajajo blago, ki so ga šele samo

nabavili. Kar bi bilo po eni strani idealno, saj na takšen način skladišč ne bi

potrebovala, pa vendar je nemogoče. Če hočejo trgovska podjetja zadovoljiti

naročila glede količine in sortimenta, morajo imeti stalno zalogo, za kar pa

potrebujejo tudi skladišča.

• Proizvodna podjetja potrebujejo stroje, surovine, goriva, polizdelke ipd. Tudi za taka

podjetja bi bilo idealno, če bi si lahko materiale nabavljali sproti, za vsak dan, za

vsak proizvodni proces, kar pa je tudi nemogoče. Proizvodna podjetja morajo imeti

primerno založena skladišča surovin, nadomestnih delov za stroje, polizdelkov,

goriv ipd.

• Transportna podjetja, ki prodajajo storitve prevoza, morajo imeti zadosten in dober

vozni park ter v skladiščih dovolj goriva, nadomestnih delov ipd. Če le-tega ne bi

imela, bi lahko nastale situacije, ko bi več prevoznih sredstev stalo, kot pa opravljalo

potrebne storitve.

Ekonomske funkcije skladiščenja izhajajo iz smotra skladiščenja in vloge te dejavnosti

v družbeni delitvi dela. Te funkcije so (Napotnik, 2010, str. 14-15):

• časovna: skladiščenje omogoča usklajevanje proizvodnje in porabe, torej gre za

premoščanje časovnih razlik med proizvajalci in porabniki;

• kakovostna: skladiščenje omogoča doseganje hitrejšega ritma proizvodnje, njeno

povečanje, po drugi strani, pa omogoča enakomernejšo in popolnejšo porabo;

• prostorska: s skladiščenjem stvari se po pravilu zmanjšuje prostorska oddaljenost

med proizvodnjo in porabo;

• količinska: s skladiščenjem večjih količin blaga je dana možnost posredovanja na

tržišču; pomembno je zlasti hranjenje potrebnih količinskih rezerv države;

• zaščitna: s hranjenjem se stvari zaščitijo pred škodljivimi procesi (s tem se ohrani

vrednost stvari).



»Ekonomičnost skladiščnega poslovanja izraža razmerje med vrednostjo skladiščenega

materiala v določenem obdobju in skladiščnimi stroški. Višino stroškov skladiščnega

poslovanja določajo različni dejavniki, in sicer količina blaga, ki je na zalogi, vrednost

zaloge, čas skladiščenja in tehnična ureditev skladišča« (Vukovič, 2005, str. 133).

S kazalci ekonomičnosti ugotavljamo vlaganja sredstev in stroškov, povejo nam,

velikost stroškov, ki bremenijo vrednost skladiščnega prometa. Uspešnost lahko

ocenjujemo tudi s potrebnim časom za izvršitev naročila, stopnjo urejenosti skladišč,

vrednost reklamiranja, administrativno delo, vrednost izgub itd (Ivanko & Bergant,

1999, str. 113).

»Torej je uspešnost skladiščnega poslovanja v veliki meri odvisna od tega, koliko smo

pri gradnji skladišča in njegovi ureditvi uspeli zadovoljiti zahteve, ki si jih je podjetje

zadalo, kot so, pregleden uskladiščen material, zagotavljanje in ohranjanje kakovosti

uskladiščenega materiala, nadzor sistema skladiščenja, čim manj manipulacij ipd«


Potočnik (2002b, str. 102) je tudi mnenja, »da ekonomičnost skladiščnega poslovanje

temelji na naslednjih načelih:

• načelo racionalne izrabe skladiščnega prostora in opreme;

• načelo hitrega obračanja materiala;

• vzdrževanje normirane zaloge posameznih vrst materiala;

• miniziranje prevoznih poti pri pretoku materiala.«

Če imajo podjetja več skladišč, to predstavlja tudi večje stroške, vendar se zaradi tega

zmanjšajo transportni stroški, saj so transportne poti krajše. Tako transportne stroške

predstavljajo vozila, voznik in gorivo, medtem ko stroške skladišča predstavljajo

najemnina/izgradnja, outsourcing, zaloge, sredstva mehanizacije, vzdrževanje …

Seveda ne smemo pozabiti tudi na kvalitetno oskrbo strank, katera mora biti opravljena

v spremenljivo minimalnem času. Razmerje med stroški in večjim številom skladišč

predstavlja slika 5 (Rak, 2011, str. 14).



Slika 7: Optimum med skupnimi stroški

Vir: Rak, 2011, str. 14.

1.5 Opredelitev pojma zalog in njihova vloga

Vsak neizrabljen vir, ki čaka na bodočo uporabo je lahko zaloga. Kadar podjetje

izdeluje ali kupuje sestavne dele, je primorano odločati o zalogah . Obrt, ki ne porabi

takoj vhodnega ali izhodnega materiala, ko je na razpolago ji nastaja tako imenovana

zaloga. Zaloge niso niti popolnoma pozitivne niti negativne. »Podjetja vzdržujejo

zaloge iz različnih razlogov, kot so:

• končne zaloge blaga prispevajo k realizaciji plana proizvodnje, kadar potrebe niso

enakomerne;

• končne zaloge omogočajo hiter odziv na potrebe kupca in zmanjšajo vpliv netočno

napovedanih potreb;

• vhodne zaloge ščitijo podjetje pred motnjami v dobavi;

• medfazne zaloge omogočajo nemoteno odvijanje proizvodnih procesov;

• pogosto so zaloge v podjetju rezultat nakupa večjih količin zaradi nižjih stroškov pri

nabavi ali pa rezultat proizvodnje večjih količin v enem proizvodnem ciklu zaradi

znižanja stroškov priprave;

• gibljive zaloge so potrebne, ker zagotavljajo takojšnjo oskrbo kupca s pomočjo

Stroški

TC (€)

TC

Transportni stroški

Stroški

obdelave naročil

Stroški zalog

in skladiščenja

Skupni stroški

Število skladišč N



cevovodov, kot so na primer nafta, plin, voda.

Zaloge v podjetju predstavljajo veliko finančno breme (veliki stroški) in zmanjšujejo

učinkovitost podjetja. Zato je management zalog ena najpomembnejših logističnih

dejavnosti tako v proizvodnih kot neproizvodnih podjetjih in je neposredno povezana z

nabavno logistiko.« (Čižman, 2002, str. 53).

Zaloge so neposredno povezane s skladiščenjem, zato jih obravnavamo skupaj. Obseg

zaloge namreč določa skladiščni prostor in njegovo opremljenost in tudi število

delavcev, ki so zaposleni v skladiščih. Zaloge materiala vežejo na sebe veliko finančnih

sredstev in delujejo med proizvodnjo, prodajo in notranjim prevozom kot blažilec. Zato

je potrebno poiskati optimalni višino zalog, na katero vplivajo različni faktorji, ki

izhajajo zlasti iz razmer proizvodnega procesa in stanja na nabavnem ter prodajnem

prostoru.

Zaloge so zelo pomembne za gospodarjenje v vsakem podjetju, ker omogočajo ustrezno

delovanje drugih funkcij, kot so nabava, proizvodnja in prodaja, saj le-te zagotavljajo

njihovo nemoteno oskrbo. Vzdrževanje zalog povzroča tudi stroške. V zalogah je

največkrat investiran pomemben del vseh sredstev in so skladišča lahko prava

zakladnica kapitala. Zaradi obeh vidikov, možnosti oskrbe in stroškov, vsaka odločitev

v skladiščnem poslovanju, ki je povezana z managementom zalog, lahko močno vpliva

na gospodarnost celotnega podjetja (Čižman, 2002, str. 54).

»Sprejemanje odločitev o količini in vrednosti zaloge je povezano s potrebami prodaje.

Zato oblikujejo trgovska podjetja politiko zaloge tako, da zagotavlja pravočasno

razpoložljivost blaga, skladno z gibanjem prodaje, in da z zalogo hkrati ne nastajajo

stroški zaradi prevelikih količin. Odločitve o vrednosti zaloge so zelo pomembne, saj

veže zaloga blaga pretežni del obratnih sredstev, vrednost zaloge pa je največkrat

odvisna od splošnih tržnih gibanj, pravilne izbire sortimenta, nakupnega vedenja

potrošnikov, delovanja konkurenčnih podjetij ipd. Zalogo izdelkov trgovskega podjetja

sestavljajo zaloge v skladiščih in zaloge v prodajalnah« (Potočnik, 2001a, str. 103).

Poraba materiala je lahko zelo različna. Redko imajo v podjetjih enakomerno porabo v

daljšem časovnem obdobju. Največkrat se poraba količinsko s časom spreminja. Manjša



nihanja pa pogosto izkazujejo nekakšno tendenco in tako lahko rečemo, da imamo

opravka z različnimi tipi porabe materiala (Kaltnekar, 1985, str. 248):

• enakomerna poraba, ki se v času nič ali bistveno ne spreminja;

• poraba s trendom, ki enakomerno narašča ali pada;

• sezonska poraba s tipičnimi sezonskimi nihanji;

• poraba v zvezi z življenjem proizvoda, ki v začetku enakomerno narašča, postane za

krajše ali daljše obdobje enakomerna in na koncu pada;

• neenakomerna poraba, ki ne kaže nikakršnih zakonitosti.

Poleg pomanjkljivosti imajo zaloge tudi dobre lastnosti, in sicer zagotavljajo

neprekinjeno in učinkovito delovanje organizacij. Pogoj za to in za ustvarjanje dobička

pa je skrbno načrtovanje in nadzorovanje zalog. Tako naj bo raven zalog takšna, da bo

najbolj ustrezala poslovnemu sistemu podjetja. Seveda pa različne službe v podjetju

različno zagovarjajo višino zalog. Tako bodo v marketingu želeli večje zaloge, zaradi

zagotovitve čim hitrejše in uspešnejše prodaje končnemu kupcu. V financah bodo želeli

manjše zaloge, saj opozarjajo na to, da imajo podjetja večje potrebe po denarnih

sredstvih, kot jih imajo na razpolago, in zaradi tega skušajo zaloge čim bolj

zmanjševati, da lahko denarna sredstva porabijo še za druge namene. Veliko vlogo pri

zalogah pa ima seveda tudi nabavna služba, ki skrbi za velikost in pogostost naročil.

Prednost navadno dajejo večjim in redkim naročilom, seveda pa je vse odvisno od

sistema naročanja. Po navadi nakupi večjih količin omogočajo učinkovito izkoriščenost

nabavnega osebja in učinkovitejše načrtovanje ostalih aktivnosti (Vukovič & Završnik,

2008, str. 105).

Da pa nabavna služba ve kdaj in koliko naročiti ter sprejeti te odločitve, je odvisno in

pomembno razlikovanje zalog materiala (Potočnik, 2001b, str. 247-249):

• Minimalna zaloga je kadar imamo v skladišču še ravno dovolj materiala za prodajo

oziroma proizvodnjo. Pri tej obliki je tveganje zelo veliko, saj lahko privede, da

ostanemo brez potrebnega materiala. Druga možnost je, da obratujemo brez zaloge

in material sproti nabavljamo glede na potrebe. Če želimo doseči dostavo ravno ob

pravem času moramo poskrbeti, da imamo uravnotežene vse dejavnosti. To nam

omogoča popolno zaupanje partnerja in kakovost dostave.

• Varnostna zaloga je pripravljena za oskrbo ob nepredvidljivih dogodkih, kadar nam



dobavitelj ne omogoči pravočasne dostave ali ob večji potrebi po določenem

materialu. Varnostno zalogo uporabimo samo v nenačrtovanih razmerah in po

prilagojenem postopku.

• Signalna zaloga je količina zaloge, ob katri je potrebno poskrbeti za oddajo novega

naročila. Poskrbimo, da novo naročilo prispe še preden dosežemo kritično mejo

stare zaloge v skladišču.

• Maksimalna zaloga je največja količina zaloge, pri kateri je še finančno upravičevati

količino izdelkov v skladišču. Dosežek maksimalne zaloge, lahko finančno

upravičimo le v posebnih razmerah, kot npr. ob zvišanju cen.

• Povprečna zaloga je količina stanja knjigovodskih izpisov, če upoštevamo njihovo

aritmetično sredino. Izračunamo jo tako, da seštejemo vse vrednosti in delimo s

številom podatkov in tako dobimo njihovo aritmetično sredino ali povprečje.

• Aktivna zaloga je zaloga, ki se vedno spreminja. Razložimo jo lahko tudi kot razliko

med maksimalno in varnostno zalogo.

• Optimalna zaloga je najpomembnejše vprašanje skladiščnega poslovanja. Da lahko

proizvodnja nemoteno deluje, nam omogoča zaloga materiala, hkrati pa povezuje

največji proizvodnji del sredstev v podjetja. Zato se pri določanju optimalne zaloge

srečujemo z dvema nasprotujočima si zahtevama:

o skladišče mora razpolagati s potrebnim materialom po vrstah, količini in

pravočasno, da lahko zadovolji potrebe notranjih ali zunanjih porabnikov, zato je

težnja po čim večji zalogi materiala v skladišču;

o skladiščenje povzroča stroške, zato naj bo zaloga materiala na čim nižji ravni.

Med tema zahtevama moramo poiskati najboljšo rešitev: primerjamo koristi in stroške.

Zaloge zagotavljajo neprekinjeno in učinkovito delovanje proizvodnih organizacij.

Pogoj za učinkovito delovanje podjetja in ustvarjanje dobička je torej skrbno planiranje

in nadziranje zalog. Raven zalog naj bo takšna, da ustreza poslovnemu sistemu v

podjetju (Potočnik, 2001b, str. 104).

Večjo pozornost pa bi morala podjetja dajati nekurantnim zalogam, ki predstavljajo

njihov problem pri skladiščenju in upravljanju zalog. To je zaloga materiala, ki ga ne

potrebujemo in ga v prihodnosti tudi ne bomo potrebovali. Ta zaloga lahko nastane le

redko, predvsem zaradi nepravilnih odločitev v nabavnem oddelku. Kadar v podjetju



ugotovijo, da je njihova zaloga nekurantna, se pojavi vprašanje, kaj z njo storiti. Izdelki

imajo še vedno določeno vrednost, zato je najprej potrebno za njih iztržiti kar se da, saj

le-ta iztržek še vedno predstavlja prihodek. Za podjetje je najbolje, da vso nekurantno

zalogo proda po najvišji možni ceni, ki jo lahko zanjo dobi. Če je ni moč prodati, je še

vedno bolje, da s to zalogo ravnamo kot z odpadnim materialom za recikliranje, saj se

bo na ta način sprostilo skladišče, z zalogo pa ne bo več stroškov nadaljnjega

skladiščenja. Zato je smiselno pri vsaki inventuri izvesti pregled vseh zalog izdelkov, za

katere v preteklem obračunskem obdobju ni bilo sprememb stanja. Za te izdelke je

potrebno ugotoviti, ali jih je še mogoče uporabiti ali pa dejansko predstavljajo

nekurantno zalogo (Potočnik, 2002b, str. 250).

1.6 Upravljanje zalog

Najpomembnejše vprašanje skladiščnega poslovanja je določanje optimalne zaloge. Če

je zaloga materiala zadostna, le-ta omogoča nemoteno proizvodnjo in prodajo ter tako

veže največji del obratnih sredstev podjetja. Zaradi tega se pri določanju optimalne

zaloge srečujemo z dvema nasprotujočima si zahtevama, med katerimi moramo poiskati

najboljšo rešitev, da lahko primerjamo koristi in stroške (Potočnik, 2002b, str. 251):

• Skladišče mora razpolagati s potrebnim materialom po vrstah, količini in

pravočasno, da lahko zadovolji potrebe notranjih ali zunanjih porabnikov, zato je

težnja po čim večji zalogi materiala v skladišču.

• Skladiščenje povzroča stroške, zato naj bo zaloga materiala na čim nižji ravni.

»V številnih podjetjih predstavljajo skladiščni stroški občutno postavko v celotnih

stroških. Dostikrat jih imajo za »nujno zlo«, zato ne iščejo rešitev za njihovo znižanje.

Skladiščni stroški nastanejo v materialnih skladiščih, medfaznih skladiščih v

proizvodnji, skladiščih končnih izdelkov in v vseh drugih skladiščih« (Potočnik, 2002b,

str. 251).

Tako delimo skladiščne stroške v tri skupine, in sicer (Kaltnekar, 1993, str. 271-272):

• Stroški uskladiščenega materiala so stroški, ki jih povzroča material sam na sebi

oziroma dejstvo, da imamo ta material v zalogi. Material sam predstavlja vrednost,

ki je neaktivna in veže obratna sredstva. Kot strošek moramo računati obresti od teh

Documents

SKLADIŠČENJE IN UPRAVLJANJE ZALOG V PODJETJU SGERM … · 2017. 11. 28. · nekurantnih zalog in na ta način zmanjšali stroške, posledično tudi prodajali aktualnejše izdelke,