Procesni sklopi v skladišču naftnihProcesni sklopi v skladišču naftnih derivatov Zalogderivatov Zalog

Seminarska naloga

Ime in priimek: Ivan MatijevićLetnik: 3. Letnik UNIMentor: prof. dr. Oman JanezDatum: 28.5.2010

KazaloKazalo

1 UVOD - 3 -

2 PROCESNI SKLOPI - 4 -

2.1 Center za razpošiljanje naftnih derivatov - 4 -

2.2 Železniško pretakališče - 4 -

2.3 Sistem za gašenje in hlajenje - 6 -

2.4 Avto pretakališče - 7 -

2.5 Proces ukapljevinjanja (BALTAZAR) - 9 -

2.6 Črpališče za nadzemne rezervoarje - 9 -

2.7 Črpališče požarne vode - 11 -

2.8 Sistem meteorne kanalizacije - 13 -

2.9 Proces čiščenja v čistilni napravi - 14 -

3 VIRI IN LITERATURA - 15 -

2

1 UvodUvod

To temo za seminar sem izbral zato, ker velikokrat študentje premalo vemo kaj se dogaja v praksi in poznamo le teoretičen del, ki pa ni dovolj za dobrega inženirja. V Zalogu sem imel priložnost spoznati razne procesne sklope pri skladiščenju naftnih derivatov. Za začetek jih bom naštel nato pa v nadaljevanju še razložil.

Procesi, potrebni pri skladiščenju naftnih derivatov:

Center za razpošiljanje (dispatch) goriva, Železniško pretakališče, Sistem za gašenje in hlajenje, Avto pretakališče, Proces ukapljevinjanja (utekočinjanja) par oz. hlapov goriva, Črpališče za nadzemne rezervoarje, Črpališče požarne vode, Sistem meteorne kanalizacije, Proces čiščenja v čistilni napravi

3

2 Procesni sklopiProcesni sklopi

2.1 Center za razpošiljanje naftnih derivatov

V tej nadzorni stavbi se vodi celoten promet goriva, ki je sprejet ali oddan. Tu se preverjajo ID številke tovornjakov in vlakov ter avtoprevoznikov. Nadzoruje se celoten varnostni sistem, ki ne sme nikoli zatajiti. Vstop je dovoljen le z dovoljenjem s strani uprave Petrola.

Slika 1: Nadzorna stavba [fotografija: Ivan Matijević]

2.2 Železniško pretakališče

To pretakališče služi za pretakanje naftnih derivatov. Naenkrat je možno pretakati 8 cistern na vsakem tiru, torej vsega skupaj 16 železniških cistern. Ena cisterna ima prostornino 50 m3, eno kompozicijo pa sestavlja 16 cistern. Povprečno pretočijo 3 kompozicije na dan, kar predstavlja 2400 m3 goriva. Možno je pretakanje le ene vrste goriva na kompozicijo.

Slika 2: Vhod na pretakališče [fotografija: Ivan Matijević]

Ko je kompozicija na pretakališču, pride laborant, ki naključno izbere vzorce goriva iz odprtin na vrhu cisterne in jih analizira. S tem imajo nadzor nad kakovostjo prispelega goriva. V večini primerov je gorivo primerno. Če gorivo ne bi zadoščalo standardom, bi se začela pogajanja z dobavnikom in prišlo bi do popusta pri dobavi. Z raznimi aditivi se kasneje izboljša kakovost goriva, tako da je kasneje primerno za prodajo.

4

Slika 3: Železniško pretakališče [fotografija: Ivan Matijević]

Pri pretakanju mora biti vsaka cisterna ozemljena, da ne pride zaradi iskre do vžiga goriva. Na cisterne z zgornje strani vstavijo fleksibilne cevi, skozi katere gravitacijsko iztekajo gorivo. Vsaka postaja ima 4 ventile, ki jih po potrebi odpremo. Rdeča predstavlja kurilno olje, črna nafto, zelena 95 oktanski bencin in modra 98 oktanski bencin.

Slika 4: Postaja za pretakanje [fotografija: Ivan Matijević]

Za prevzem goriva skrbita 2 črpalki z volumskim pretokom 200 m3/h. Tretja črpalka je nekoliko manjša in se jo uporablja za sesanje goriva, ki ostane v ceveh.

Slika 5: Črpalki za prevzem goriva [fotografija: Ivan Matijević]

5

Slika 6: Črpalka za preostalo gorivo v ceveh [fotografija: Ivan Matijević]

2.3 Sistem za gašenje in hlajenje

Nad in okoli pretakališča je postavljen sistem za gašenje in hlajenje, ki se v primeru požara avtomatsko ali ročno prižge. Na spodnji sliki vidimo modre in sive cevi. Skozi modre cevi priteče voda, skozi sive pa penilo. Zatem se zmešata in skozi šobe brizgneta v obliki pene, ki pogasi požar. Če je požar na eni postaji, pride na tistem delu do gašenja, na ostalih postajah pa do hlajenja z vodo. Na sliki lahko tudi vidimo varovalo na žici na katerega se pripne delavec, ko jemlje vzorce za analizo in vstavlja cevi v cisterno. Tako je še dodatno poskrbljeno za varnost zaposlenih.

Slika 7: Sistem za gašenje/hlajenje in varovala [fotografija: Ivan Matijević]

V požarni postaji je skladiščeno penilo, ki se ga skupaj z vodo avtomatsko ali ročno (zunaj je ročni ventil) pod tlakom od 4 do 6 bar izbrizga na določeno cono. V primeru, če tlak pade pod 4 bar, se avtomatsko vklopijo črpalke, ki pospešijo proces.

6

Slika 8: Požarna postaja (rezervoar penila) [fotografija: Ivan Matijević]

Na spodnji sliki lahko vidimo cevi za hlajenje (vodo), ki so bele barve in cevi za gašenje (penilo), ki so rdeče barve. V dveh plastičnih rezervoarjih je koncentrat penila.

Slika 9: Požarna postaja (cevi za vodo in penilo) [fotografija: Ivan Matijević]

2.4 Avto pretakališče

Tukaj se v glavnem pretaka 98 oktanski bencin in biodizel. V tem primeru gre za minimalno oskrbo z gorivom.

Slika 10: Avto pretakališče [fotografija: Ivan Matijević]

7

Poleg avto pretakališča se nahajata 2 rezervoarja za aditiviranje gorivu. To so posebni dodatki, ki izboljšajo lastnosti goriva npr. za boljše zgorevanje, zmanjšanje žvepla in zbistritev kurilnega olja.

Slika 11: Rezervoarja z aditivi [fotografija: Ivan Matijević]

Za črpanje iz avto polnilnic v večje rezervoarje se uporablja črpalke z volumskim pretokom 120 m3/h. Črpalke so postavljene vzporedno in se po potrebi avtomatsko prižgejo, ko je potreben večji volumski pretok.

Slika 12: Črpalke vezane vzporedno [fotografija: Ivan Matijević]

8

2.5 Proces ukapljevinjanja (BALTAZAR)

Pri tem procesu ukapljevinimo hlape oz. paro bencina, ki se izhlapevajo iz bencina pri prevozu. Po nekih podatkih naj bi iz 1 m3 pare ukapljevinili 1 l bencina. Naftne hlape se ne splača peljati skozi ta proces in jih tudi zaradi manjše kancerogenosti od bencinskih hlapov lahko spustijo v okolico.

Slika 13: Proces ukapljevinjanja [fotografija: Ivan Matijević]

2.6 Črpališče za nadzemne rezervoarje

Slika 14: Črpališče za nadzemne rezervoarje [fotografija: Ivan Matijević]

Te črpalke se uporablja za črpanje naftnih derivatov v velike nadzemne rezervoarje, ki imajo kapacitete od 500 do 10000 m3.

9

Slika 15: Nadzemni rezervoar [fotografija: Ivan Matijević]

Ta rezervoar je najnovejši v Zalogu. Ima notranji in zunanji rezervoar ter prostornino 10000 m3. Notranji služi za shranjevanje kurilnega olja, zunanji pa je narejen za zadrževanje goriva v primeru izlitja iz notranjega rezervoarja. V primerjavi s starejšimi rezervoarji, ki imajo betonski lovilni bazen, je ta veliko bolj zanesljiv pri tesnjenju in prihranimo več prostora. Za gašenje nadzemnih rezervoarjev skrbijo komandna mesta s posebno Ex izvedbo elektromotorjev podjetja Auma, ki imajo tudi možnost ročnega upravljanja ter dodatna požarna postaja z rezervoarjem za penilo, ki ima volumen 4 m3.

Slika 16: Betonski lovilni bazen [fotografija: Ivan Matijević]

Poleg vsakega betonskega lovilnega bazena so tudi zapornice v katerih so lovilci olj.

10

2.7 Črpališče požarne vode

Pred črpališčem požarne vode je laguna z volumnom 1800 m3. Na mestu črpališča je 27 m izvrtina do podtalnice, torej gre za lasten vir vode. Voda iz lagune se uporablja za gašenje/hlajenje tako južnega kot tudi severnega dela skladišča.

Slika 17: Laguna [fotografija: Ivan Matijević]

Potopna črpalka na spodnji sliki črpa vodo v bazen, ki ima volumen 32 m3. Bazen je preko cevi povezan z laguno.

Slika 18: Potopna črpalka nad izvrtino [fotografija: Ivan Matijević]

V hidrantnem sistemu je ekspanzijska posoda v kateri je tlak 6 bar. Ekspanzijska posoda vzdržuje tlak v hidrantnem omrežju. Če tlak preveč pade se prižgeta dve črpalki izmed treh. Te tri črpalke so priključene na dizlove 210 kW motorje. Dva motorja sta zadostna za vzdrževanje tlaka, eden motor pa počiva. Ker so motorji regulirani se v nekem časovnem intervalu izmenjavajo v delovanju. Črpalke imajo volumski pretok 240 m3/h.

11

Slika 19: Črpalke in dizel motorji [fotografija: Ivan Matijević]

Na ceveh so nameščeni kompenzatorji za ublažitev tresljajev in tudi temelj pod črpalko in motorjem je elastično vpet. Na koncu cevi, ki vodijo v bazen je sesalni koš s proti povratnim ventilom, ki je potreben za vzdrževanje vodnega stolpa.

Slika 20: Sesalni koš [fotografija: Ivan Matijević]

Na ceveh so nameščeni samo zaporni ventili z utežmi, ki preprečijo hidravlični udar. Za to poskrbi utež, ki je nameščena na ventilu in sicer tako, da se ventil zaradi uteži začne počasi zapirati s tem pa prepreči hidravlični udar, ki bi lahko poškodoval črpalko.

Slika 21: Ventil z utežjo [fotografija: Ivan Matijević]

12

Če pa bi motnja vseeno prišla mimo obstaja še ena zaščita in to je varovalni ventil, ki se odpre zaradi prevelikega tlaka, ki potuje z motnjo po cevovodu. Motnja ali hidravlični udar pot nadaljuje po drugi cevi, ki je speljana v bazen.

Slika 22: Varovalni ventil [fotografija: Ivan Matijević]

2.8 Sistem meteorne kanalizacije

To je neke vrste zadrževalnik vode in olj, ki skrbi, da voda ne zalije čistilne naprave in ob tem tudi zadržuje olja. Ta olja na vsake toliko časa izčrpajo ven in odpeljejo na predelavo ali uničenje. Premer cevi je okoli 1,5 m.

Slika 23: Meteorna kanalizacija [fotografija: Ivan Matijević]

13

2.9 Proces čiščenja v čistilni napravi

Bazen čistilne naprave je v obliki skledaste posode in gre za mehansko čistilno napravo.

Slika 23: Čistilna naprava [fotografija: Ivan Matijević]

V čistilni napravi sta dva ekodiska in dva satovja. Vsi skupaj pobirajo olja iz vode, tako da mora biti ta na odtoku neoporečna. Ekodisk je naprava, ki z vrtenjem diskov pobira olje, satovje pa je pod vodo in vpija olje. Večkrat na leto se satovje zamenja.

Slika 24: Ekodisk [fotografija: Ivan Matijević]

Na koncu se meri še volumski pretok prečiščene vode.

Slika 25: Merilnik volumskega pretoka [fotografija: Ivan Matijević]

14

3 Viri in literaturaViri in literatura

Ustni viri:

1. mag. Aleš Povše, univ.dipl.inž.str.

Slikovni viri:

2. Ivan Matijević

15