Upload
others
View
11
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
Luka MESARIĆ
SISTEM ZA HIL TESTIRANJE VODENJA IZMENIČNIH
MOTORJEV
Magistrsko delo
študijskega programa 2. stopnje
Mehatronika
Maribor, marec 2018
SISTEM ZA HIL TESTIRANJE VODENJA IZMENIČNIH
MOTORJEV
Magistrsko delo
Študent: Luka MESARIĆ
Študijski program: študijski program 2. stopnje Mehatronika
Mentor FS: izr. prof. dr. Karl GOTLIH
Mentor FERI:
doc. dr. Miran RODIČ
Maribor, marec 2018
II
III
I Z J A V A
Podpisani Luka MESARIĆ , izjavljam, da:
• je magistrsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,
• predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe
po študijskem programu druge fakultete ali univerze,
• so rezultati korektno navedeni,
• nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,
• soglašam z javno dostopnostjo magistrskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter
Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in
elektronske verzije zaključnega dela.
Maribor,_____________________ Podpis: ________________________
IV
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorjema doc. dr. Miranu RODIČU in
izr. prof. dr. Karlu GOTLIHU za pomoč in vodenje pri
opravljanju magistrskega dela.
Zahvaljujem se tudi sodelavcem v Laboratoriju za
energetsko elektroniko: asist. dr. Mitji Truntiču, dr.
Primožu Šlibaru in Benjaminu Ošlaju, mag. inž.
Velika zahvala gre Ivani, ki mi je vedno stala ob strani.
Posebna zahvala velja tudi staršem in vsem najbližjim
za podporo, potrpežljivost, pomoč in razumevanje.
V
SISTEM ZA HIL TESTIRANJE VODENJA IZMENI ČNIH MOTORJEV
Klju čne besede: HiL sistem, vodenje, vodenje AC motorja, PMSM, Matlab/Simulink, mikrokrmilnik
UDK: 681.5.017:621.313.323(043.2)
POVZETEK
Magistrska naloga opisuje izdelavo HiL (ang. Hardware-in-the-loop) sistema za testiranje
vodenja izmeničnih motorjev. HiL (slo. strojna oprema v zanki) je tehnika, ki se uporablja pri
razvoju in testiranju kompleksnih vgrajenih sistemov v realnem času. Pri HiL sistemu ni
potrebna dejanska strojna oprema, oz. prototip, ampak le-tega nadomestimo z emulatorjem. Za
namen magistrske naloge sta bila uporabljena dva mikrokrmilnika. En mikrokrmilnik je bil HiL
simulator (emulator PMSM električnega pogona), drugi pa je bil preizkušani sistem, na
katerem je bilo izvedeno vodenje motorja. Programiranje mikrokrmilnikov je potekalo v
programskem okolju Matlab/Simulink, uporabljena mikrokrmilnika pa sta bila
TMS320F28377S podjetja Texas Instruments. Načrt tiskanega vezja je bil izdelan v
programskem okolju Altium Designer.
VI
HIL SYSTEM FOR TESTING AC MOTOR CONTROL
Key words: HiL system, control, AC motor control, PMSM, Matlab/Simulink, microcontroller
UDK: 681.5.017:621.313.323(043.2)
ABSTRACT
The thesis describes the development of the Hardware-in-the-loop system for testing of AC
motor control. HiL is a technique used in the development and testing of complex embedded
systems in real time. HiL system does not require actual hardware or prototype, which can be
replaced with an emulator. For the purpose of this thesis, two microcontrollers were used. One
microcontroller was a HiL simulator (emulator of a PMSM electric drive), and the second was
a system under test, where motor control was programmed. The programming of
microcontrollers was done in Matlab/Simulink, and the used microcontrollers were
TMS320F28377S by Texas Instruments. The design of the PCB was made in Altium Designer.
VII
Kazalo
1 UVOD ........................................................................................................ - 1 -
1.1 Strojna oprema v zanki (ang. HiL) .................................................. - 1 -
1.2 HiL sistem obravnavan v magistrskemu delu ................................ - 5 -
2 IZMENI ČNI ELEKTRI ČNI MOTOR .................................................. - 6 -
2.1 Zgradba in delovanje izmeničnih elektri čnih motorjev................. - 6 -
2.2 Izbira elektri čnega motorja ............................................................ - 11 -
3 VODENJE SINHRONSKEGA MOTORJA S TRAJNIMI MAGNETI ...
.................................................................................................................. - 12 -
4 IZBIRA MIKROKRMILNIKOV ............................ ............................ - 17 -
4.1 Podjetje Texas Instruments ............................................................ - 17 -
4.2 Mikrokrmilnik TI TMS320F28377S ............................................. - 17 -
5 MODEL IN NASTAVITEV SIMULACIJE .................... ................... - 19 -
5.1 Model HiL sistema ........................................................................... - 19 -
5.2 Nastavitev programske opreme ...................................................... - 21 -
5.3 Sinhronizacija .................................................................................. - 23 -
6 MIKROKRMILNIK HIL SIMULATOR ....................... .................... - 28 -
6.1 Matematični model PMSM ............................................................. - 28 -
6.2 Transformacije ................................................................................. - 31 -
6.3 Proga HiL sistema – pristop 1 (DAC) ............................................ - 34 -
6.4 Proga HiL sistema – pristop 2 (PWM) .......................................... - 39 -
7 MIKROKRMILNIK PREIZKUŠANE NAPRAVE ................. .......... - 43 -
7.1 Regulacija ......................................................................................... - 43 -
7.2 Preizkušani krmilnik – pristop 1 (DAC) ....................................... - 47 -
VIII
7.3 Preizkušani krmilnik – pristop 2 (PWM) ...................................... - 49 -
8 ELEKTRONSKO VEZJE HIL SISTEMA ......................................... - 53 -
9 REZULTATI .......................................................................................... - 57 -
9.1 Pristop 1 (DAC) ................................................................................ - 58 -
9.2 Pristop 2 (PWM) .............................................................................. - 64 -
10 SKLEP .................................................................................................. - 69 -
11 LITERATURA .................................................................................... - 71 -
IX
Uporabljeni simboli
F - Sila [N]
L - Dolžina [m]
i - Tok [A]
u - Napetost [V]
B - Gostota magnetnega polja [T]
e - Inducirana napetost [V]
v - Hitrost [m/s]
f - Frekvenca [Hz]
p - Število polovih parov
ω - Kotna hitrost [rad/s]
Rs - Statorska upornost [Ω]
Ls - Statorska induktivnost [H]
J - Masni vztrajnostni moment [kg·m2]
B - Koeficient viskoznega trenja [N·m·s/rad]
Ψ - Magnetni sklep [Vs]
Δp - Prevajalno razmerje [%]
TL - Navor obremenjevanja [Nm]
X
Uporabljene kratice
ABS - ang. Anti-lock Braking System (protiblokirni zavorni sistem)
AC - ang. Alternating Current (izmenični tok)
ADC - ang. Analog to Digital Converter (analogno – digitalni pretvornik)
ADC SOC - ang. ADC Start of conversion (začetek pretvorbe)
ADC EOC - ang. ADC End of conversion (konec pretvorbe)
BLDC - ang. Brushless DC motor (DC motor brez ščetk)
CAN - ang. Controller Area Network (standard vodila za prenos podatkov)
eCAP - ang. enhanced Capture (enota za zajemanje signala)
CCS - ang. Code Composer Studio (programsko okolje)
CPU - ang. Central Processing Unit (centralna procesna enota)
DAC - ang. Digital to Analog Converter (digitalno – analogni pretvornik)
DC - ang. Direct Current (enosmerni tok)
DCU - ang. Door Control Unit (kontrolna enota za vrata)
DRFM - ang. Digital Radio Frequency Memory (metoda za prenos RF signalov)
DSP - ang. Digital Signal Processor (digitalni signalni procesor)
ECU - ang. Electronic Control Unit (elektronska kontrolna enota)
FOC - ang. Field Oriented Control (vektorsko vodenje - način vodenja motorja)
FPGA - ang. Field Programmable Gate Array (programirljivo logi čno elektronsko
vezje)
GPIO - ang. General Purpose Input-Output (splošno namenski vhod/izhod)
HiL - ang. Hardware-in-the-Loop (strojna oprema v zanki)
HMI - ang. Human Machine Interface (vmesnik človek - stroj)
I2C - ang. Inter-Integrated Circuit (sinhronska serijska komunikacija)
XI
IGBT - ang. Insulated Gate Bipolar Transistor (vrsta tranzistorja)
MCU - ang. Microcontroller Unit (mikrokrmilnik)
PC - ang. Personal Computer (osebni računalnik)
PCM - ang. Powertrain Control Module (nadzorni modul pogonskega sklopa)
PMSM – ang. Permanent Magnet Synchronous Motor (sinhronski motor s trajnimi
magneti)
PSCU - ang. Electric Power Steering Control Unit (kontrolna enota za servo volan)
ePWM - ang. enhanced Pulse Width Modulation (pulzno širinska modulacija)
RF - ang. Radio Frequency (radijska frekvenca)
RMF - ang. Rotating Magnetic Field (vrtilno magnetno polje)
RPM - ang. Revolutions Per Minuter (obrati na minuto)
SCI / UART - ang. Serial Communications Interface / Universal Asynchronous Receiver-
Transmitter (asinhronska serijska komunikacija)
SPI - ang. Serial Peripheral Interface (sinhronska serijska komunikacija)
SVM - ang. Space Vector Modulation (vektorska modulacija – način vodenja AC
motorja)
TI - Texas Instruments (podjetje)
USB - ang. Universal Serial Bus (univerzalno serijsko vodilo)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 1 -
1 UVOD
V magistrski nalogi je bilo potrebno izdelati sistem strojne opreme v zanki (v nadaljevanju HiL)
za testiranje vodenja izmeničnega sinhronskega električnega motorja s trajnimi magneti (v
nadaljevanju PMSM). Pri tem je najprej bilo potrebno preučiti teorijo HiL sistema, ker je bil to
moj prvi stik s HiL tehniko. V tem poglavju je razloženo kaj je HiL, kako deluje in kakšne so
prednosti HiL sistemov. Opisan je tudi HiL sistem, ki je bil izdelan v sklopu tega magistrskega
dela. V naslednjem poglavju, Izmenični električni motor, je opisana zgradba in delovanje
sinhronskih motorjev ter njihove lastnosti. Prav tako je tudi opisan izbran električni motor za
namen magistrske naloge. Poglavje Vodenje sinhronskega motorja s trajnimi magneti, vsebuje
opis vodenja takih motorjev. V poglavju Izbira mikrokrmilnikov sta opisana izbrana
mikrokrmilnika, nekatere njihove lastnosti in tudi nekaj besed o podjetju Texas Instruments.
Naslednje poglavje je Model in nastavitev simulacije, v katerem je razloženo na kak način se je
izvajala simulacija ter kako poteka nastavitev v programskem okolju Simulink. Poglavje
Mikrokrmilnik HiL simulator, vsebuje matematični model motorja, ter programski del proge
oz. emulatorja PMSM. Sledi poglavje Mikrokrmilnik preizkušane naprave, kjer je opisana
regulacija ter vodenje motorja in prikazan programski del karte preizkušane naprave. Naslednje
poglavje, Elektronsko vezje HiL sistema, prikazuje načrt tiskanega vezja v programskem okolju
Altium Designer. V poglavju Rezultati so prikazani in diskutirani rezultati magistrske naloge.
Poglavje Sklep, vsebuje oceno rezultatov, morebitna nadaljevanja ter zaključno besedo.
1.1 Strojna oprema v zanki (ang. HiL)
Za začetek je potrebno razložiti kaj so vgrajeni sistemi. Vgrajeni sistemi so specializirani
računalniški sistemi z namensko funkcijo, ki so vgrajeni znotraj večjega mehanskega ali
električnega sistema [1]. Zelo pogosto ti sistemi delujejo v realnem času. Vgrajeni sistemi so
zasnovani za nadzor kompleksnih prog, kot so avtomobilska vozila, sateliti, vesoljska plovila,
brezpilotna letala, orožni sistemi, pomorska vozila, komunikacijske naprave, industrijski stroji,
medicinski aparati, itd [5]. V današnjem času je uporaba vgrajenih sistemov tako razširjena, da
je življenje brez njih nepredstavljivo (slika 1.1).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 2 -
Slika 1.1: Razširjenost vgrajenih sistemov
HiL je tehnika, ki se uporablja pri razvoju in testiranju kompleksnih vgrajenih sistemov v
realnem času [5]. Namen HiL simulacije je zagotoviti učinkovito platformo za razvoj in
testiranje. HiL simulacija dodaja kompleksnost proge pod nadzorom v testno platformo.
Kompleksnost proge pod nadzorom je vključena v testiranje in razvoj z dodajanjem
matematičnih modelov vseh povezanih dinamičnih sistemov. Te matematične modele
imenujemo »simulacijska proga«. Na primer, HiL simulacijska platforma za razvoj ABS
(protiblokirni zavorni sistem) lahko vsebuje matematične modele za vsakega naslednjih
podsistemov v progi: dinamika vozila (vzmetenje, kolesa), karakteristika ceste, dinamika
hidravličnih komponent zavornega sistema. HiL simulacija mora prav tako vključevati
električno emulacijo senzorjev in aktuatorjev. Te emulacije delujejo kot vmesnik med progo in
vgrajenim sistemom, ki ga preizkušamo. Vrednost vsakega emuliranega senzorja nadzira proga,
vgrajeni sistem pa bere te vrednosti. Prav tako vgrajeni sistem izvaja algoritme glede na vhodne
vrednosti in pošilja kontrolne signale aktuatorja. Spremembe kontrolnih signalov spremenijo
vrednosti spremenljivk v simulacijski progi [5].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 3 -
Slika 1.2: HiL sistem
Na sliki 1.2 vidimo primer HiL sistema. V tem primeru se preko računalnika povežemo s HiL
simulatorjem, v katerem je izvedena simulacija fizičnega sistema (motor z notranjim
zgorevanjem). HiL simulator je prav tako povezan s strojno opremo, ki jo testiramo oz.
razvijamo, v tem primeru ECU − vgrajen sistem, ki nadzoruje enega ali več električnih sistemov
ali podsistemov (DCU, PSCU, HMI, PCM). HiL simulator in ECU potem komunicirata, mi pa
preko računalnika lahko opazujemo kako se obnaša ECU in vse želene signale.
Pomembna lastnost HiL sistemov je ta, da ni potreben dejanski prototip oz. strojna oprema. Tak
konkreten prototip nadomestimo z emulatorjem, ki ga predstavlja mikrokrmilnik,
mikroprocesor ali kakšno drugo digitalno vezje (FPGA) z ustrezno periferno opremo (slika 1.4).
V veliko primerih je najučinkovitejši način razvoja vgrajenega sistema povezovanje vgrajenega
sistema z realno progo (slika 1.3). V drugih primerih je HiL simulacija bolj učinkovita [6].
Slika 1.3: HiL simulacija in simulacija z realno progo
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 4 -
Slika 1.4: HiL simulacija brez dejanske strojne opreme
Pri določitvi načina razvoja imamo tri najpomembnejše dejavnike: ceno, čas in varnost. Seveda
so HiL simulacije cenovno ugodne, saj kot je že omenjeno, ni potreben dejanski prototip.
Trajanje razvoja in preizkušanja vpliva na čas plasiranja načrtovanega izdelka na tržišče [6].
Uporaba HiL simulacij je zelo primerna pri varnostno kritičnih aplikacijah, kjer bi lahko prišlo
do poškodbe opreme ali ljudi.
Uporaba in prednosti HiL sistemov [8]:
• Avtomobilska industrija (že omenjen ABS sistem, testiranje in razvoj ECU-jev).
• Letalska industrija (testiranje avtopilotov, varnostno kritične aplikacije – ni potrebno
testirati na realnem prototipu, kjer bi bil pilot zelo hitro lahko v nevarnosti).
• Radarska tehnologija (HiL simulacija za radarske sisteme se je razvila iz motenja
radarjev, in sicer DRFM sistemov, ki so se običajno uporabljali za ustvarjanje lažnih
ciljev za zmedo radarja na bojnem polju, danes pa se uporabljajo za simuliranje tarče v
laboratoriju. DRFM je elektronska metoda zajemanja in ponovnega oddajanja RF
signala).
• Robotika (avtomatsko generiranje kompleksnih krmilnikov za robote).
• Napajalni sistemi (preverjanje stabilnosti, delovanja in tolerance napak velikih
električnih omrežij).
• Vgrajeni sistemi (preverjanje delovanja vgrajenih sistemov v industriji).
• Modeliranje zunanjih vplivov (lahko modeliramo zunanje vplive, npr. ekstremne
vremenske razmere, potrese).
• Vplivi v nedostopnih okoljih (lahko preverimo, kako se mikrokrmilnik odziva na vplive,
ki se pojavijo v nedostopnih okoljih npr. globoko morje, vesolje).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 5 -
1.2 HiL sistem obravnavan v magistrskemu delu
Za namen magistrskega dela je bilo odločeno, da bo izdelan HiL sistem kot je prikazan na sliki
1.5. Uporabljena sta bila dva mikrokrmilnika, in sicer tako, da se je prvi mikrokrmilnik obnašal
kot preizkušani sistem, drugi mikrokrmilnik pa je kot HiL simulator emuliral model
električnega motorja (PMSM) s pretvornikom. Cilj magistrske naloge je izdelava pravilno
delujočega HiL sistema za testiranje vodenja AC motorja. Programiranje mikrokrmilnikov je
bilo izvedeno pomočjo programske opreme Matlab/Simulink.
Slika 1.5: HiL sistem izdelan v magistrskemu delu
Predpostavke, podane na začetku izdelave magistrskega dela so bile naslednje:
• Da bosta TI TMS320F28377S mikrokrmilnika dovolj zmogljiva za potrebe naloge.
• Da imata ustrezno in dovolj zmogljivo periferno opremo.
• Da je potrebna periferna oprema dostopna preko priključkov mikrokrmilniških kart.
• Za simulacijo bo uporabljen »eksternal mode« način v programskem orodju Simulink.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 6 -
2 IZMENIČNI ELEKTRIČNI MOTOR
2.1 Zgradba in delovanje izmeničnih električnih motorjev
V tem poglavju je najprej razloženo kaj so in kako sploh delujejo izmenični električni motorji.
Električni motor je stroj, ki pretvarja električno energijo v mehansko energijo. Obstaja več vrst
električnih motorjev (DC, BLDC, sinhronski, asinhronski, itd.), ampak v tem magistrskem delu
se bomo fokusirali na AC motorje in sicer na sinhronski AC motor. Za delovanje si moramo
najprej ogledati fizikalno ozadje in kako je zgrajen AC električni motor.
Električni motor je sestavljen iz dveh glavnih delov. Prvi del je stator, to je, kot že pove samo
ime, stacionarni del, ki je običajno sestavljen iz navitij. Jedro statorja je sestavljeno iz večjega
števila tankih pločevin, ki se imenujejo lamele. Te lamele se uporabljajo za zmanjšanje izgub
(vrtinčni toki). Drugi del se imenuje rotor, gibljivi del, ki s svojo rotacijo proizvaja mehansko
moč. Pri sinhronskem motorju je v rotorju lahko elektromagnet ali trajni magneti (PMSM). Pri
asinhronskemu motorju je rotor kratkostična kletka v kateri imamo ponovno laminirane
pločevine, lahko pa je tudi navit (navitje v rotorju) [2].
Slika 2.1: AC električni motor
Kadar skozi tokovodnik teče tok, se okoli njega ustvari magnetno polje. Če tak tokovodnik
izpostavimo zunanjemu magnetnemu polju, se pojavi sila na ta tokovodnik, ki ji rečemo
Lorentzova sila (slika 2.2).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 7 -
Slika 2.2: Lorentzova sila
Enačba za izračun Lorentzove sile se glasi:
� = � · (� � ) (2.1)
Kjer je:
F [N] - Lorentzova sila
L [m] - dolžina vodnika
i [A] - tok skozi tokovodnik
B [T] - gostota magnetnega polja
Pomembna je tudi inducirana napetost, ki se pojavi zaradi gibanja tokovodnika skozi magnetno
polje (slika 2.3).
Slika 2.3: Inducirana napetost
Enačba za izračun inducirane napetosti:
� = � · (� � ) (2.2)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 8 -
Kjer je:
e [V] - inducirana napetost
v [m/s] - hitrost
Za način delovanja si bomo ogledali trifazni sinhronski motor. Kot je že omenjeno, lahko rotor
vsebuje trajni magnet ali elektromagnet. Rotor tako ustvarja konstantno magnetno polje. Stator
je narejen iz treh statorskih navitij, ki so med sabo mehansko (prostorsko) zamaknjena za 120°
(slika 2.4) [2].
Slika 2.4: Trifazna navitja
Če taka trifazna navitja vzbujamo s tremi sinusnimi toki, ki so fazno zamaknjeni za 120° (slika
2.5), se pojavijo tri pulzirajoča magnetna polja. Rezultanta teh treh pulzirajočih polj je vrtilno
magnetno polje (slika 2.6). Ker ima rotor konstantno stacionarno magnetno polje, bodo sile, ki
jih povzroča interakcija med stacionarnim in vrtilnim magnetnim poljem povzročile vrtenje
motorja (slika 2.7). Kotna hitrost rotorja sinhronskega motorja ter kotna hitrost toka, s katerim
vzbujamo statorsko navitje, bosta v tem primeru enaki, oz. hitrost vrtenja rotorskega
magnetnega polja bo enaka hitrosti vrtenja statorskega magnetnega polja [2]. Hitrosti vrtenja
statorskega vrtilnega polja rečemo sinhronska hitrost in zaradi tega se takšni motorji imenujejo
sinhronski motorji. Asinhronski motorji imajo drugačen rotor (kratkostična kletka), in se zaradi
tega nikoli ne vrtijo s sinhrono hitrostjo, oz. z enako hitrostjo kot vrtilno magnetno polje, ampak
ponavadi počasneje.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 9 -
Slika 2.5: Trifazni sinusni tok
Slika 2.6: Vrtilno magnetno polje
Slika 2.7: Vrtenje motorja glede na vzbujane sinusne signale
Za razliko od DC motorja, kateremu hitrost vrtenja v osnovi spreminjamo s spremembo
napetosti, je pri AC motorjih zaradi njihove zgradbe za spremembo hitrosti vrtenja potrebno
spremeniti frekvenco vzbujalnih signalov. Ker motorje običajno napajamo z sinusnimi signali
iz omrežja, ki imajo fiksno frekvenco od 50 Hz, uporabljamo za spremembo frekvence
frekvenčni pretvornik. Njegovo delovanje bo bolj natančno opisano v poglavju: Vodenje
sinhronskega motorja s trajnimi magneti.
Pomemben faktor pri izgradnji in delovanju AC motorjev je tudi število polovih parov. Iz
enačbe 2.3 lahko vidimo da je za natančno nastavitev želene vrtilne hitrosti potrebno poznati
število polovih parov ter vzbujalno frekvenco [2].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 10 -
= �� ����� � = �� ·�� [�/���] (2.3)
Kjer je:
ω [rad/s] - mehanska kotna hitrost
Ω [rad/s] - električna kotna hitrost
p - število polovih parov
f [Hz] - frekvenca napajanja
Primer izračuna za sinhronski motor z enim in dvema polovim paroma pri konstantni frekvenci
od 50 Hz:
! " = 1 = �� ·$�% = 3000 [�/���] (2.4)
! " = 2 = �� ·$�) = 1500 [�/���] (2.5)
Kot je razvidno iz enačb 2.4 in 2.5 se s povečanjem števila polovih parov ob enaki frekvenci
napajanja zniža hitrost vrtenja rotorja motorja. Izračun velja pri napajanju motorja direktno iz
omrežja, in kot vidimo v tem primeru ima motor konstantno hitrost vrtenja.
Na naslednji sliki so prikazani štirje kvadranti delovanja električnega motorja.
Slika 2.8: Štiri kvadranti delovanja električnega motorja
Kot je razvidno iz slike 2.8 ima električni motor štiri načine obratovanja. Lahko obratuje kot
motor ali kot generator, in sicer v obeh smeri. V preglednici 2.1 so prikazani vsi načini
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 11 -
obratovanja in karakteristika navor – hitrost s stališča moči motorja. Znak »+« pomeni
motorsko, znak » - « pa generatorsko delovanje.
Preglednica 2.1: Kvadranti delovanja električnega motorja
2.2 Izbira električnega motorja
Izbran električni motor je PMSM. Za namen magistrske naloge so uporabljeni parametri
motorja AMG6308 podjetja MAHLE Letrika:
+, = 0,15 [.] �, = 2,37 · 1001 [2] " = 6 4 = 0.02 [67] 8 = 1,333 · 1001 [9: · �)] ; = 1,333 · 1001 < = · � · 7>!? @ =!"AB�7B = 48 [6] E�č = 0.8 [9G] 2�B>�7B H>BA�I! = 1500 [�/���]
Izbran električni motor je sinhronski namenski motor za uporabo s frekvenčnim pretvorniškim
vezjem.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 12 -
3 VODENJE SINHRONSKEGA MOTORJA S TRAJNIMI MAGNETI
Za vodenje AC motorja nam je, kot je že omenjeno, potreben frekvenčni pretvornik, ker hitrost
motorja vodimo s spremembo frekvence vhodne napetosti [2]. To naredimo s pomočjo PWM
signalov. PWM signal generiramo s primerjavo žagastega ali trikotniškega in referenčnega
signala. Žagastemu ali trikotniškemu signalu se vrednost spreminja od 0 do maksimalne,
referenčnem signalu pa mi določimo vrednost (slika 3.1). Ko je vrednost žagastega signala
manjša kot vrednost referenčnega signala, se na izhodu pojavi visoki napetostni nivo (npr. 3,3
V), ko pa vrednost žagastega signala preseže vrednost referenčnega signala, se izhodna napetost
postavi na 0 V. Z nastavitvijo referenčnega signala lahko kontroliramo širino pulza, oz. ko
govorimo o PWM uporabljamo izraz »Duty Cycle« (slo. prevajalno razmerje). Prevajalno
razmerje je razmerje med tON in celotno periodo (enačba 3.1), kjer tON predstavlja čas, v katerem
je na izhodu postavljena logična 1, oz. visoki napetostni nivo. Duty cycle se vedno označuje v
odstotkih [3].
J" = KLMNO ≤ 1 (3.1) Q = %NO (3.2)
Kjer je:
Δp - prevajalno razmerje
tON [s] - čas v katerem tranzistor prevaja
TS [s] - čas periode PWM signala
f [Hz] - frekvenca PWM signala
Slika 3.1: Generiranje PWM signala
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 13 -
Slika 3.2: Prevajalno razmerje PWM signala
Slika 3.3: Princip vodenja AC motorja
Slika 3.3 prikazuje princip vodenja trifaznega motorja. Vidimo, da za vodenje motorja
uporabimo diodni usmernik, s pomočjo katerega iz trifaznega AC napajanja dobimo DC
napetost, katero potem pripeljemo na pulznoširinsko moduliran pretvornik. PWM pretvornik je
zgrajen iz 6 tranzistorjev in vzporedno vezanih diod (zaradi zaščite tranzistorjev). Na
tranzistorje pripeljemo sinusne PWM signale, ki jih dobimo tako, da kot referenčni signal
pripeljemo sinusni signal (slika 3.4). S sinusnim PWM signalom dobimo želene napetosti na
statorskem navitju. Zelo pomembno je omeniti, da oba tranzistorja v isti veji ne smeta nikoli
prevajati istočasno, npr. tranzistorja T1 in T2, T3 in T4, ter T5 in T6. To bi namreč pomenilo
kratek stik na enosmernem vodilu ter uničenje pretvorniškega vezja [4]. PWM signale za vse
tranzistorje dobimo z vektorskim vodenjem, in sicer preko vektorske pulznoširinske modulacije
(v nadaljevanju SVM) in preko vodenja v koordinatah rotorskega magnetnega sklepa (v
nadaljevanju FOC). Obstaja več načinov vodenja, ampak ta dva sta najpogosteje uporabljena.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 14 -
Slika 3.4: Sinusni PWM signal
Za razlago SVM si bomo ogledali vektorski heksagon (slika 3.5) in tabelo preklapljanja
tranzistorjev (preglednica 3.1).
Slika 3.5: Vektorska pulznoširinska modulacija
Na sliki 3.3 imamo 6 tranzistorjev, katere moramo ustrezno vklapljati. Kot je bilo že omenjeno,
oba tranzistorja v isti veji ne smeta nikoli biti vklopljena istočasno. Zaradi teh pogojev imamo
možnih 8 kombinacij vklapljanja tranzistorjev. Te kombinacije so prikazane v preglednici 3.1.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 15 -
Preglednica 3.1: Prikaz preklapljanja tranzistorjev [4]
V preglednici 3.1 vidimo 8 različnih vektorjev, ki jih dobimo z vklapljanjem različnih
kombinacij tranzistorjev. Zaradi enostavnosti bomo opazovali samo zgornje tri tranzistorje, T1,
T3 in T5. Stanja spodnjih tranzistorjev so negirane logične vrednosti zgornjih, npr. če je T1 = 1,
potem je T2 = 0. Kot vidimo iz preglednice 3.1 so medfazne napetosti za vektorja U0 in U7
enake nič. Zaradi tega jima rečemo ničelna vektorja. Vektor U1 dobimo, če vklopimo tranzistor
T1, tranzistorja T3 in T5 pa sta izklopljena. Zaradi enostavnosti bomo zapisali vektorje kot U1
(100), U2 (110), U3 (010), U4 (011), U5 (001), U6 (101), kar nam označuje logične vrednosti za
zgornje tranzistorje. Če pogledamo vektorje na sliki 3.5 vidimo da se vektorji zaporedoma
premikajo v nasprotni smeri urinega kazalca. Če pa pogledamo logične vrednosti zgornjih
tranzistorjev vidimo, da se za vsak naslednji vektor spremeni vrednost samo enega tranzistorja,
npr. iz U1 v U2 se spremeni samo vrednost T3.
Nadaljnje, pri izbiri načina vodenja motorja smo se v tem magistrskem delu odločili za tako
imenovani sistem vektorskega vodenja, preko dq-koordinat (FOC). Pogosto imata pri
izmeničnih strojih rotor in stator različna naravna koordinatna sistema, saj so njuna navitja
običajno med seboj premaknjena. Zaradi tega bi bila obravnava v naravnim koordinatnim
sistemom zelo zapletena [4]. To je osnovni razlog za uporabo transformacij v skupni
koordinatni sistem, ki ga imenujemo koordinatni sistem rotorskega polja (dq-koordinatni
sistem) [4]. Tako lahko statorski koordinatni sistem (ab) izrazimo s pomočjo (dq)
koordinatnega sistema rotorskega polja, ki ga izberemo kot rotorski koordinatni sistem, ki se
vrti skupaj z rotorjem. V tem primeru za kote velja [4]:
RS = 0 (3.3) R, = R (3.4) = T (3.5)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 16 -
Kjer je:
ρR [°] - položaj rotorja
ρS [°] - položaj statorja
ωS [rad/s] - kotna hitrost statorja
Ker je naš cilj vodenje motorja po navoru in magnetnemu polju, nam dq-koordinatni sistem
bistveno olajša vodenje, saj je v njem komponenta magnetenja poravnana vzdolž d osi,
komponenta navora pa je poravnana vzdolž q osi. Prikaz dq-koordinatnega sistema vidimo na
sliki 3.6. Iz slike je razvidno da je rezultanta tokov v novem koordinatnem sistemu enaka kot v
prvotnem statorskem koordinatnem sistemu.
�U = �UV + I�UX (3.6) �U = �UY + I�UZ (3.7)
Kjer je:
iS [A] - statorski tok
iSa [A] - statorski tok komponente a
iSb [A] - statorski tok komponente b
iSd [A] - statorski tok komponente d
iSq [A] - statorski tok komponente q
Slika 3.6: Koordinatni sistem rotorskega polja
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 17 -
4 IZBIRA MIKROKRMILNIKOV
4.1 Podjetje Texas Instruments
Za realizacijo HiL zanke sta bila izbrana mikrokrmilnika podjetja Texas Instruments (v
nadaljevanju TI), in sicer C2000 Delfino TI TMS320F28377S LaunchPad. TI je ameriško
podjetje, ki načrtuje in izdeluje polprevodnike in različna integrirana vezja. Sedež podjetja je v
Dallasu, zvezni državi Texas, ZDA. Leta 1930 je bilo ustanovljeno podjetje Geophysical
Service, ki se ukvarjalo z nafto in plinom [9]. V 1940-tih letih so začeli uporabljati tehnologijo
za obdelavo signalov za odkrivanje podmornic, nato radar, leta 1946 so zgradili proizvodno
enoto in laboratorij za elektroniko. 1954 je z izumom in proizvodnjo prvega silicijevega
tranzistorja zaživelo ime Texas Instruments in vstopili so v industrijo polprevodnikov. 1958 je
Jack St. Claire Kilby (skupaj z Robertom Noycem) izumil integrirano vezje, ki je
revolucioniralo industrijo polprevodnikov. Leta 1967 so razvili prvi ročni kalkulator. Modul
raziskovanja Lunarjevega Apolla, ki je 1969 prispel na Luno je vseboval komponente TI. V
1970-tih so izdelali prvi MCU čip, 1980-tih pa prvi DSP. Danes podjetje TI posluje na
globalnem nivoju z več kot 30.000 zaposlenimi [10].
4.2 Mikrokrmilnik TI TMS320F28377S
Za realizacijo HiL zanke sta izbrana dva mikrokrmilnika C2000 Delfino TI TMS320F28377S
(slika 2.1).
Slika 2.1: Mikrokrmilnik C2000 Delfino TI TMS320F28377S
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 18 -
Nekatere lastnosti mikrokrmilnika TMS320F28377S so: 32-bitni CPU, ki deluje na 200 MHz1,
4 moduli ADC pretvornikov, ki so nastavljivi na 12 ali 16 bitno resolucijo2. 3 12-bitni DAC
pretvorniki, 24 ePWM periferne enote in 6 eCAP enot. Od komunikacijske periferije podpira
USB, CAN, SPI, SCI/UART in I2C3 [11]. Ostale lastnosti so podane v Prilogi 1: Tehnične
lastnosti TMS320F28377S.
1 Za ADC enote je prescaler nastavljen na 4, tako da je takt ADC ure 50 MHz
2 Izbrana resolucija je 12-bitna
3 Uporabljena komunikacijska periferija je USB
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 19 -
5 MODEL IN NASTAVITEV SIMULACIJE
Magistrska naloga je izvedena s pomočjo programskega paketa MATLAB/Simulink, v2016b,
ki je v lasti podjetja MathWorks. Podjetje MathWorks je vodilni razvijalec matematične
računalniške programske opreme za tehnično računanje za inženirje in znanstvenike. Sedež
podjetja se nahaja v Massachusettsu, ZDA in ima preko 3500 zaposlenih [12]. Ko sta MATLAB
in Simulink uporabljena skupaj, pride do kombinacije tekstovnega in grafičnega programiranja
za oblikovanje želenega sistema v simulacijskem okolju [13].
5.1 Model HiL sistema
Magistrska naloga uporablja dve rešitvi. Pri prvem pristopu so za pošiljanje in spremljanje
signalov uporabljene samo DAC in ADC enote (slika 5.1), pri drugem pristopu pa so
uporabljene tudi ePWM enote za pošiljanje signalov za vklapljanje tranzistorjev, in eCAP enote
za meritev trajanja PWM signalov (slika 5.2). Prvi način izvajanja predstavlja vključitev
pretvorniškega vezja na karti preizkušane naprave.
Slika 5.1: Model HiL sistema – DAC
Slika 5.2: Model HiL sistema – PWM
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 20 -
Programski del naloge je izveden na dveh mikrokrmilnikih, in sicer tako, da je eden
mikrokrmilnik HiL simulator, emulator PMSM motorja, drugi mikrokrmilnik pa predstavlja
preizkušani sistem, ki ima nalogo vodenja tega motorja. Ker sta uporabljena dva
mikrokrmilnika, ju je bilo potrebno sinhronizirati. Potrebno je bilo tudi narediti načrt izvajanja
programa na posameznem mikrokrmilniku.
Ker je razpon človeškega sluha od 20 Hz do 20 kHz si želimo, da bo preklapljanje tranzistorjev
na meji ali zunaj slišnega območja. Zaradi tega bo vzorčenje programa ustrezalo frekvenci 20
kHz, kar pomeni da bo čas vzorčenja Ts = 5·10-5 s.
[� = %� = %)���� = 5 · 100$ 7 = 50 \7 (5.1)
Za program to pomeni da bo perioda fiksna in bo znašala 50 μs ter bo to posledično maksimalen
čas za izvajanje programa. Za namen sinhronizacije bo uporabljena ePWM enota, in sicer tako,
da bo za žagasti signal uporabljen števec gor-dol. Ko bo števec na maksimalnem nivoju (pol
periode PWM-a) bo ePWM enota sprožila ADC SOC zastavico, ki označuje začetek pretvorbe.
Na koncu ADC pretvorbe se sproži ADC EOC zastavica, ki potem sproži ADC prekinitev. V
tej ADC prekinitvi se potem izvaja napisan program (slika 5.3). Na ta način zagotovimo
sinhronizacijo in pravilno izvajanje programa vsakih 50 μs.
Slika 5.3: Načrt izvajanja programa
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 21 -
5.2 Nastavitev programske opreme
Preden je bilo možno začeti z dejanskim programiranjem, je bilo potrebno konfigurirati
programsko opremo. Ker je magistrska naloga zahtevala, da naj bo program izveden na
mikrokrmilniku, se je programska koda morala iz Simulinkovega grafičnega okolja prevesti v
C kodo. Za ta namen je bilo potrebno instalirati Code Composer Studio (programsko opremo
za programiranje TI mikrokrmilnikov), ki je v lasti podjetja TI. Nadalje je bilo potrebno
konfigurirat Simulink za namen programiranja mikrokrmilnika. Iz Matlabove spletne strani je
bila prevzeta podpora za programiranje vgrajenih sistemov [14] in po instalaciji podpore
koderja (pretvornika kode) za vgrajene sisteme, je bilo v Simulinku potrebno nastaviti
nastavitvene parametre (slika 5.4).
Slika 5.4: Nastavitev Simulink orodja za programiranje mikrokrmilnika
Kot kaže slika 5.4, smo v nastavitvenem oknu iz drevesa izbrali »Hardware Implementation«
(slo. izvajanje strojne opreme) in za »Hardware board« (slo. mikrokrmilnik) izbrali
mikrokrmilnik, na kateremu bo program izveden. Za namen magistrske naloge je to TI Delfino
F28377S.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 22 -
Slika 5.5: Nastavitev Simulink orodja
V naslednjem koraku smo iz drevesne strukture izbrali »Code Generation« (slo. generiranje
kode), in preverili, če je za programski jezik izbran C jezik in ali je za orodje izvajanja (ang.
Toolchain) izbran CCS za mikrokrmilnik družine C2000 (slika 5.5). Potrebno je bilo še nastaviti
solver, oz. orodje za reševanje in izvajanje simulacije (slika 5.6). Za konec izvajanja smo vpisali
inf (slo. neskončno), ker želimo da se simulacija izvaja brez določenega končnega časa. Ker se
bo program izvajal na mikrokrmilniku, je bilo potrebno za tip solverja izbrati diskreten način
izvajanja, in sicer s fiksnim korakom. Želimo vzorčenje v taktu 20 kHz in zaradi tega zapišemo
fiksni korak Ts = 5·10-5 s.
Slika 5.6: Nastavitev solverja
Prav tako smo za način izvajanja simulacije izbrali »External mode« (slika 5.7).
Slika 5.7: »External mode« način izvajanja simulacije
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 23 -
5.3 Sinhronizacija
Kot je bilo omenjeno, je bilo potrebno sinhronizirati izvajanje programa na posameznem
mikrokrmilniku in sinhronizirati karti, zaradi dobivanja pravilnih signalov. Sinhronizacija je
bila izvedena s pomočjo ePWM enot, in sicer tako, da je mikrokrmilnik preizkušane naprave
generiral PWM signal, ki je bil poslan na mikrokrmilnik HiL simulatorja. Ta PWM signal je bil
uporabljen za sinhronizacijo med dvema mikrokrmilnikoma in tudi za sinhronizacijo izvajanja
programa na posameznem mikrokrmilniku. PWM signal je bil generiran s periodo 50 μs in je
na izhod v času, ko je bil števec ePWM-a enak ničli, poslal signal za sinhronizacijo (slika 5.8).
Glede na to, da je ta PWM signal uporabljen samo za sinhronizacijo, je bilo nastavljeno fiksno
prestavno razmerje 50 % (slika 5.10).
Slika 5.8: Nastavitev generiranja PWM signala za sinhronizacijo, zaslon 1
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 24 -
Slika 5.9: Nastavitev generiranja PWM signala za sinhronizacijo, zaslon 2
Slika 5.10: Nastavitev generiranja PWM signala za sinhronizacijo, zaslon 3
Preden smo poslali PWM signal iz karte preizkušane naprave, je bilo potrebno na
mikrokrmilniku HiL simulatorja v nastavitvenih parametrih definirati pin za vhod PWM
sinhronizacije (slika 5.11).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 25 -
Slika 5.11: Nastavitev pina za vhod PWM sinhronizacije
Ko je bil pin za vhod PWM sinhronizacije definiran, je bilo možno nastaviti ePWM enoto na
karti HiL simulatorja. Perioda in prevajalno razmerje sta nastavljena na enake vrednosti kot pri
karti preizkušane naprave, potrebno pa je bilo še nastaviti odmik faze (slika 5.12). Na sliki 5.13
vidimo oba PWM signala, ki sta zdaj sinhronizirana. Zgornji PWM signal je iz preizkušane
karte, spodnji pa iz karte HiL simulatorja.
Slika 5.12: Nastavitev ePWM enote na karti HiL simulatorja
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 26 -
Slika 5.13: Sinhronizirani PWM signali
V nadaljevanju je bilo na obeh mikrokrmilnikih potrebno v nastavitvah ePWM enote omogočiti
proženje ADC SOC zastavice (slika 5.14).
Slika 5.14: PWM ADC SOC
Vključiti smo morali ADC enoto, ki bo sprožila prekinitev. Na sliki 5.15 vidimo nastavitev
ADC enote. Vir proženja je nastavljen na ustrezno ePWM enoto ter na koncu pretvorbe ADC
sproži prekinitveni signal. Nadaljnje je prekinitev strojne opreme nastavljena na ADC
prekinitveni signal, ki sproži izvajanje podsistemskega bloka (»HiL_under_test_DAC«) v
katerem je napisan celotni program (slika 5.16).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 27 -
Slika 5.15: Nastavitev ADC enote za proženje prekinitve
Slika 5.16: Nastavitev izbire prekinitvene rutine
Na ta način smo zagotovili časovno pravilno izvajanje programa (kot prikazuje slika 5.3) in
sinhronizacijo izvajanja programa na posameznem mikrokrmilniku, pa tudi sinhronizacijo med
mikrokrmilniškimi kartami.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 28 -
6 MIKROKRMILNIK HIL SIMULATOR
6.1 Matematični model PMSM
Na začetku je bilo potrebno narediti matematični model PMSM in ga prenesti v programsko
okolje Simulink. Kot je že omenjeno, ima motor tri navitja, in ker ima navitje induktivnost in
seveda notranjo upornost žice, ga lahko nadomestimo s tremi RL členi [2].
Slika 6.1: Nadomestno vezje električnega dela motorja
V vsaki veji RL člena dodamo še inducirano napetost, ki se pojavi pri delovanju motorja (slika
6.1). Enačba 6.1 prikazuje matematični model električnega dela motorja, ki ga dobimo iz
nadomestnega vezja [2].
]^%^)^_` = ] +, 0 00 +, 0 0 0 +,` · ]�%�)�_
` + ��K ab�,% �,%) �,%_�,)% �,) �,)_�,_% �,_) �,_c · ]�%�)�_
`d + ]A%A)A_` (6.1)
Kjer je:
u [V] - napetost
RS [Ω] - statorska upornost
i [A] - tok
LS [H] - statorska induktivnost
e [V] - inducirana napetost
Ta del opisuje električni del motorja, pri čem velja enačba inducirane napetosti [2]:
A = " · e · 4 (6.2)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 29 -
Kjer je:
ψ [Vs] - magnetni sklep
Ker bo model motorja v koordinatah rotorskega polja, dobimo iz enačb 6.1 preko transformacij,
opisanih v literaturi [4] dve napetostni enačbi:
^� = +, · �� + �,� · �fg�K − A� (6.3) ^i = +, · �i + �,i · �fj�K + Ai (6.4)
Kjer je:
ud [V] - napetost komponente d
uq [V] - napetost komponente q
id [A] - tok komponente d
iq [A] - tok komponente q
Ker imamo motor, ki ima rotor s površinskimi poli, velja [2]:
�,� = �,i (6.5)
Tako dobimo:
^� = +, · �� + �, · �fg�K − A� (6.6) ^i = +, · �i + �, · �fj�K + Ai (6.7)
Magnetna sklepa sta določena z enačbama [4]:
4� = �� · �, + 4k (6.8) 4i = �i · �, (6.9)
Kjer je:
ψd [Vs] - magnetni sklep v osi d
ψq [Vs] - magnetni sklep v osi q
ψe [Vs] - magnetni sklep trajnega magneta
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 30 -
Enačbi 6.6 in 6.7 preideta v naslednji enačbi:
^� = +, · �� + �, · �fg�K − "e4i (6.10) ^i = +, · �i + �, · �fj�K + "e4� (6.11)
Dobimo dve končni napetostni enačbi:
^� = +, · �� + �, · �fg�K − "e��i (6.12) ^i = +, · �i + �, · �fj�K + "e��� + 4k (6.13)
Matematičnemu modelu motorja je potrebno dodati še mehanski ter navorni del. Navorna
enačba je podana z izrazom [2]:
[k = _�) · 4k · �i (6.14)
Kjer je:
Te [Nm] - električni navor
Mehanski del motorja lahko na osnovi 2. Newtonovega zakona opišemo z enačbo gibanja [4]:
8 �l�K = [k − ;e − [m (6.15)
Kjer je:
J [kg·m2] - masni vztrajnostni moment
B [N·m·s/rad] - koeficient viskoznega trenja
TL [Nm] - navor obremenjevanja
kjer Bω predstavlja linearno trenje v ležajih motorja, TL pa breme, oz. navor obremenjevanja.
S pomočjo enačb 6.12, 6.13, 6.14 in 6.15 lahko izdelamo model motorja v okolju Simulink.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 31 -
Slika 6.2: Simulink model PMSM
V modelu PMSM je q del pobarvan modro, d del rumeno, inducirana napetost rdeče, navorni
del sivo in mehanski del motorja vijolične barve. Ker je potrebno program narediti v diskretni
obliki, bodo tudi integratorji v diskretni obliki (slika 6.3).
Slika 6.3: Primer diskretnega integratorja
6.2 Transformacije
Ker motor vodimo s tri faznimi napetostmi, je potrebno uporabiti transformacije, ki nam
veličine iz trifaznega sistema pretvorijo v dvofazni sistem. Za to bomo uporabili Clarkino
transformacijo. Obstajata dve metodi Clarkine transformacije: amplitudno invariantna in
močnostno invariantna metoda. Lastnost močnostno invariantne metode je, da se ohranja moč,
lastnost amplitudno invariantne metode pa, da se ohranja amplituda in da ima vektor enako
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 32 -
amplitudo kot fazna vrednost. Amplitudno invariantna metoda je bolj uporabna v vodenju [2],
zaradi tega bo uporabljena v tem magistrskem delu. Njen zapis se glasi [2]:
�^�^n� = )_ · b1 − %) − %) 0 √_) − √_)
c · ]^%^)^_` (6.16)
Na sliki 6.4 je prikazana Clarkina transformacija izvedena v programskem okolju Simulink.
Slika 6.4: Simulink – Clarkina transformacija
Nadaljnje bo uporabljena tudi inverzna Clarkina transformacija, s katero iz dvofaznega toka
dobimo trifazni tok [2]:
]�%�)�_` =
pqqr 1 0− %) √_) − %) − √_) st
tu · <���n@ (6.17)
Na sliki 6.5 je prikazana inverzna Clarkina transformacija v programskem okolju Simulink.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 33 -
Slika 6.5: Simulink – inverzna Clarkina transformacija
Pomembno je omeniti, da enačba 6.16 velja tudi za pretvorbo toka iz trifaznega v dvofazni, in
seveda enačba 6.17 za pretvorbo dvofazne napetosti v trifazno napetost.
Z uporabo Clarkine transformacije smo zagotovili, da iz trifaznih napetosti dobimo dvofazne,
ampak te napetosti so v statorskih koordinatah, ki jih moramo transformirati v koordinate
rotorskega polja (dq koordinate). Za to uporabimo Parkovo transformacijo [4]:
�^�^i� = < cos(R) sin(R)− sin(R) cos(R)@ · �^�^n� (6.18)
Na sliki 6.6 je prikazana Parkova transformacija v programskem okolju Simulink.
Slika 6.6: Simulink – Parkova transformacija
Enako kot za Clarkino transformacijo, bo potrebna tudi inverzna Parkova transformacija [4]:
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 34 -
�^�^n� = <cos(R) − sin(R)sin(R) cos(R)@ · �^�^i� (6.19)
Inverzna Parkova transformacija v orodju Simulink je prikazana na sliki 6.7.
Slika 6.7: Simulink – inverzna Parkova transformacija
6.3 Proga HiL sistema – pristop 1 (DAC)
Proga HiL sistema (slika 6.8) je sestavljena najprej iz zajemanja trifaznih napetosti ter
transformiranja teh napetosti v dvofazni sistem, ki je v dq koordinatah.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 35 -
Slika 6.8: Simulink – PMSM sistem – pristop DAC
Za zajemanje treh faznih napetosti so uporabljene tri ADC enote (za fazi 1 in 3 je uporabljen
ADC modul A, za fazo 2 pa ADC modul B), in sicer tako, da zadnje zajemanje sproži ADC
prekinitev (slika 6.9). Razlog uporabe dveh ADC modulov je ta, da se izvajanje modula A in
modula B izvaja sočasno. Optimalna bi bila uporaba treh ADC modulov, ampak na razpolago
imamo pine samo za modula A in B. Te tri napetosti so potem ustrezno skalirane in pretvorjene
tako, da dobimo enake napetosti kot smo jih pošiljali. Vrednosti faznih napetosti pripeljemo na
vhod bloka Clarkine transformacije (siva barva), ki nam napetosti pretvori v dvofazni sistem.
V nadaljevanju vrednosti ua in ub damo skupaj z vrednostjo položaja na vhod bloka Parkove
transformacije (vijolična barva). Iz Parkove transformacije dobimo vrednosti ud in uq, ki gresta
na vhod bloka matematičnega modela PMSM motorja (modra barva). Iz bloka motorja dobimo
informacije o tokovih, navoru, hitrosti vrtenja ter položaju rotorja. Ker lahko električni motor
obratuje v štiri kvadrantnem načinu (slika 2.8), in je možno pošiljati signale iz mikrokrmilnika
v unipolarnem področju napetosti od 0 V do 3,3 V, je potrebno nekako zagotoviti pošiljanje
informacije o položaju in hitrosti vrtenja tudi v obratni smeri. Rešitev za ta problem je, da se
informacija o hitrosti vrtenja pošilja kot absolutna vrednost. Dodan je en GPIO pin, ki je
konfiguriran kot izhod, in se v primeru pozitivne vrednosti hitrosti vrtenja rotorja postavi na
logično vrednost 1, če je vrednost hitrosti negativna, se pa GPIO postavi na logično 0. Za
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 36 -
vrednost položaja je pristop malo drugačen. Iz vrednosti položaja rotorja se izračuna sin in cos
ter se vrednosti skalirajo in zamaknejo (offsetirajo) v pozitivno amplitudo, tako da sta vrednosti,
ki se pošiljata, sin in cos signala, od 0 V do 3,3 V.
Vrednosti tokovih id in iq gresta na vhod inverzne Parkove transformacije (vijolična barva),
čigar izhod gre zopet na vhod inverzne Clarkine transformacije (siva barva). Iz inverzne
Clarkine transformacije dobimo vrednosti treh faznih tokov. Izbran motor je vezan v vezavo
zvezda, za katerega velja enačba 6.20 in bi dejansko lahko na izhod pošiljali samo dve fazni
vrednosti toka, tretjo pa izračunali [2].
�%(B) + �)(B) + �_(B) = 0 (6.20)
Kjer je:
i1 [A] - tok faze 1
i2 [A] - tok faze 2
i3 [A] - tok faze 3
Nadalje so tri fazne vrednosti tokov poslane preko DAC enot na mikrokrmilnik preizkušane
karte. DAC enote so tudi bile sinhronizirane z ustrezno ePWM enoto (slika 6.10). Iz slike 6.8
lahko vidimo, prej opisano pošiljanje absolutne vrednosti hitrosti vrtenja na ePWM enoto,
katere izhod je lokalno na mikrokrmilniku povezan na RC filter, ki nam iz PWM signala
generira analognega in s tem ta izhod deluje kot DAC enota. Ker je maksimalna hitrost vrtenja
motorja 1500 vrtljajev na minuto, je tako ustrezno skalirana tudi vrednost na 0−100%
prevajalnega razmerja PWM-a. Na enak način sta poslana na ePWM enote povezane z RC filtri
tudi sin in cos signala, ki smo jih dobili iz položaja rotorja (slika 6.8).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 37 -
Slika 6.9: Nastavitve enot ADC
Slika 6.10: Nastavitev DAC sinhronizacije
Ker je zahteva naloge, da bo simulacija potekala v realnem času in potrebujemo nadzor in
pridobivanje povratnih informacij, je uporabljena SCI komunikacija z računalnikom. SCI
komunikacija poteka preko USB periferije, tako da ni potrebna konfiguracija dodatnih GPIO
pinov. SCI komunikacija nam omogoča spremljanje informacij, ki jih dobimo iz PMSM (tok,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 38 -
hitrost vrtenja, navor) in spreminjanje parametrov motorja (upor, induktivnost, število polovih
parov, vztrajnostni moment, viskozno trenje, breme) v realnem času.
Na koncu programa na mikrokrmilniku HiL simulatorja je bilo potrebno dodati še SCI
prekinitev, ki jo prikazuje slika 6.11. SCI prekinitev smo nastavili z manjšo prioriteto kot ADC,
tako da se je ADC prekinitev, in s tem tudi glavni program, nemoteno izvajal. V podsistemu
SCI je del programa, ki ga prikazuje slika 6.12, v podsistemu PMSM_system pa je celotni
program, ki ga prikazuje slika 6.8.
Slika 6.11: Program mikrokrmilnika HiL sistema in nastavitev SCI prekinitve
Slika 6.12: SCI podsistem
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 39 -
Za konec je bilo potrebno še narediti poseben SCI program za komunikacijo računalnika s karto
HiL simulatorja. Slika 6.13 prikazuje SCI program v Simulink programskem okolju, nastavitev
SCI komunikacije pa je prikazana na sliki 6.14.
Slika 6.13: Simulink: SCI program
Slika 6.14: Nastavitev SCI komunikacije
6.4 Proga HiL sistema – pristop 2 (PWM)
Drugi pristop izvajanja proge HiL sistema je zelo podoben prvemu pristopu. Program izvajanja
je enak kot v prvem pristopu, napisan v podsistemu PMSM_system in je sprožen preko ADC
prekinitve (slika 6.11). Prav tako je nastavljena SCI komunikacija na enak način kot pri prvem
pristopu (slike 6.11, 6.12, 6.13 in 6.14). Razlika je v zajemanju treh faznih napetosti oz.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 40 -
zajemanju PWM signalov za preklapljanje tranzistorjev. V drugem pristopu je zajemanje
narejeno preko eCAP enot kot prikazuje slika 6.15.
Slika 6.15: Simulink – PMSM sistem – pristop PWM
Za namen sinhronizacije izvajanja programa smo obdržali ADC enoto, čeprav zajeti signal iz
ADC enote ni uporabljen. Nastavitev eCAP enot je prikazana na slikah 6.16 in 6.17, kjer
vidimo, da so uporabljene tri medsebojno sinhronizirane eCAP enote. Signali iz eCAP enot
grejo v podsistem PWM→D, kjer se iz zajetih signala izračuna prevajalno razmerje PWM
signalov (slika 6.18). Nato se iz PWM→D podsistema signali prenesejo v podsistem D→123,
kjer se iz prevajalnih razmerij izračunajo tri fazne napetosti in se naprej prenesejo v Clarkino
in potem v Parkovo transformacijo. Ostali izračuni so enaki kot pri prvem pristopu (DAC)
izvajanja programa.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 41 -
Slika 6.16: Nastavitev eCAP enot
Slika 6.17: Sinhronizacija eCAP enot
Slika 6.18: PWM→D podsistem
Na sliki 6.18 je predstavljen izračun prevajalnih razmerij iz PWM signalov. Prav tako je
predstavljena kompenzacija mrtvega časa pri PWM enotah, ki znaša 2 % prevajalnega razmerja
(podrobneje razloženo v poglavju Mikrokrmilnik preizkušane naprave). Iz prevajalnih razmerij
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 42 -
je bilo potrebno izračunati ustrezne vrednosti treh faznih napetosti. Enačba 6.21 prikazuje ta
izračun. Na sliki 6.19 je prikazan izračun v programskem okolju Simulink.
]^%^)^_` = )_ pqqqr 1 − %) − %)− %) 1 − %)− %) − %) 1 stt
tu · ]{%{){_` (6.21)
Kjer je:
D1 [%] - prevajalno razmerje tranzistorja T1
D2 [%] - prevajalno razmerje tranzistorja T3
D3 [%] - prevajalno razmerje tranzistorja T5
Slika 6.19: D→123 podsistem
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 43 -
7 MIKROKRMILNIK PREIZKUŠANE NAPRAVE
7.1 Regulacija
Ker želimo motor voditi po navoru, ki je odvisen od vrednosti števila polovih parov p (število
določeno z zgradbo motorja), magnetnega sklepa ψe (vsota magnetnih pretokov skozi vse ovoje
tuljav) ter od vrednosti toka iq (enačba 6.14), sta uporabljena dva PI tokovna regulatorja za toka
iq in id. Vrednost id je v regulaciji bila nastavljena na 0 (zaradi rotorja s površinskimi poli).
Preko vodenja toka iq pa motor vodimo po navoru. Slika 7.1 prikazuje PI regulator v diskretni
obliki.
Slika 7.1: PI regulator v diskretni obliki
Za tokovno regulacijo sta izhoda iz regulatorja nastavljena z limito na 48 V. Pri uporabi PI
regulatorja je potrebno nastaviti parametre za proporcionalni (Kp) in integralni (Ki) del. Ki
ojačenje je bilo izraženo preko parametra Ti (enačba 7.1).
[f = |}|~ (7.1)
Kjer je:
Ti [s] - časovna konstanta PI regulatorja toka
Kp - ojačenje proporcionalnega člena PI regulatorja toka
Ki - ojačenje integralnega člena PI regulatorja toka
Nadaljnje, je bilo za določanje parametrov regulatorja potrebno izraziti sistem s prenosno
funkcijo. Prenosna funkcija je matematična funkcija sistema, ki daje ustrezno izhodno vrednost
glede na vhod v ta sistem. Prenosno funkcijo za RL vezje prikazuje enačba 7.3. Vrednost Ti je
bila nastavljena na vrednost časovne konstante RL vezja (enačba 7.4).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 44 -
^ = +,� + �, �f�K = +,� + ��,7 = �(+, + �,7) → f� = %S��m�� /· %S� (7.2) 2Sm(7) = ���%������ (7.3)
� = m�S� = [f (7.4)
Kjer je:
s - Laplace-ov operator
HRL - prenosna funkcija RL vezja
τ [s] - časovna konstanta
Za parametre izbranega PMSM motorja Ti znaša:
[f = m�S� = �.���)_��.%$ = 0,00158 (7.5)
Potrebno je bilo še določiti Kp. Za to potrebujemo še prenosno funkcijo PI regulatorja [2]:
2��(7) = �� + �f · %� = �� + |�N~ · %� = �� �%��N~�N~ � (7.6)
Kjer je:
HPI - prenosna funkcija PI regulatorja
Prenosna funkcija odprte zanke potem glasi:
2��(7) = 2Sm(7) · 2��(7) = ���%������ · �� �%��N~�N~ � = ���%��N~ · �� �%��N~�N~ � = |�· ����N~ (7.7)
Kjer je:
HOZ - prenosna funkcija odprte zanke
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 45 -
Funkcija zaprte zanke se potem glasi:
2��(7) = �L�%��L� = ��· ���O�~%���· ���O�~
= ��· ���O�~O�~���· ���O�~= |�· ���|�· �����N~ /· %|�· ���
(7.8)
2��(7) = %%� �~��· ���� (7.9)
Kjer je:
HZZ - prenosna funkcija zaprte zanke
Za časovno konstanto τ je izbrana vrednost od 1,58 ms, kar nam zagotavlja dovolj hiter odziv
sistema. Iz prenosne funkcije zaprte zanke potem lahko izračunamo vrednost Kp4:
� = N~|�· ���= N~·S�|� (7.10)
�� = N~·S�� = �.��%$�·�.%$�.��%$� = 0,15 (7.11)
Slika 7.2: Tokovni regulator in prenosna funkcija RL-člena v Simulink okolju
4 Na realnem sistemu je bila potrebna korekcija parametrov – Priloga 2
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 46 -
Slika 7.3: Odziv tokovnega regulatorja na stopničasto funkcijo
Kot je razvidno iz slike 7.3 je odziv tokovnega regulatorja na prenosno funkcijo zelo hiter ter
nima statičnega pogreška.
Nadalje je bilo potrebno narediti regulacijo hitrosti vrtenja. Tudi za to je bil uporabljen PI
regulator (slika 7.1), vrednosti ojačenja regulatorja (Kpω in Kiω) pa sta bili določeni
eksperimentalno. Pomembno je omeniti, da je bila limita regulatorja nastavljena na 10 A.
Določena je bila prenosna funkcija mehanskega dela motorja (enačba 7.12) in je hitrostni
regulator bil vezan v kaskado s tokovnim regulatorjem (slika 7.4).
8 �l�K = [k − ;e = _) " · 4k · �i − ;e
87e = _) " · 4k · �i − ;e
87e + ;e = _) " · 4k · �i
e(87 + ;) = _) " · 4k · �i
l(�)fj(�) = ���·������ /· %�
2��(7) = ��}·���%� �� (7.12)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 47 -
Kjer je:
Hmm - prenosna funkcija mehanskega dela motorja
Slika 7.4: Hitrostni regulator v kaskadi v orodju Simulink
Za vrednost parametra Tiω je bila izbrana 0.01, za Kpω pa 0.34. Odziv regulatorja prikazuje slika
7.5.
Slika 7.5: Odziv hitrostnega regulatorja na stopničasto funkcijo
7.2 Preizkušani krmilnik – pristop 1 (DAC)
Na mikrokrmilniku preizkušane naprave je bilo potrebno napisati program, ki vsebuje vodenje
AC motorja. Enako kot pri karti HiL simulatorja je bil program napisan v ADC prekinitvi v
podsistemu HiL_under_test_DAC, oz. HiL_under_test_PWM (slika 5.16). Iz slike 7.6 je
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 48 -
razvidno, da imamo eno ePWM enoto, ki nam služi za sinhronizacijo izvajanja programa ter
sinhronizacijo obeh kart. Za vodenje motorja je bila uporabljena regulacija, ki je sestavljena iz
dveh PI regulatorjev, vezanih v kaskado. V notranji zanki je tokovni regulator, v zunanji zanki
pa je hitrostni regulator. Na izhodu tokovnih regulatorjev dobimo napetosti uq in ud, ki sta vhod
inverzne Parkove in potem v inverzne Clarkine transformacije. Izhod inverzne Clarkine
transformacije nam da tri fazne napetosti, ki jih pošiljamo na DAC enote. Iz karte HiL
simulatorja dobimo tri fazne tokove, ki jih na mikrokrmilniku preizkušane naprave spremljamo
preko ADC enot. Ker sta ADC in DAC enoti 12-bitni imata zalogo vrednosti med 0 in 4095, je
potrebna ustrezna pretvorba in skaliranje. DAC in ADC enote so enako kot pri karti HiL
simulatorja sinhronizirane z ePWM enoto, in po zadnji ADC pretvorbi se sproži ADC
prekinitev, ki zažene izvajanje programa vodenja. Vrednosti iz ADC enot se preko Clarkine in
nato Parkove transformacije pretvorijo v vrednosti tokov v koordinatah rotorskega polja, iq in
id, ki sta potrebna za tokovno regulacijo. Položaj rotorja dobimo iz ADC pretvorbe sin in cos
signala, ki gresta skozi podsistem »Preracun«, prikazan na sliki 7.7. Informacija o hitrosti
vrtenja, ki jo tudi dobimo iz ADC, je potrebna za hitrostno regulacijo. Ker se motor lahko vrti
v dveh smereh, je dodan GPIO pin, ki podaja predznak vrednosti vrtenja rotorja.
Slika 7.6: Programska oprema za vodenje motorja na preizkušanem modulu, z izhodi DAC
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 49 -
Slika 7.7: Preračun sin in cos signala
7.3 Preizkušani krmilnik – pristop 2 (PWM)
Drugi pristop programiranja karte preizkušane naprave je ponovno zelo podoben prvemu, DAC
pristopu. Enako kot pri prvem pristopu je program napisan v ADC prekinitvi v podsistemu
HiL_under_test_PWM – v prvem pristopu se je podsistem imenoval HiL_under_test_DAC
(slika 5.16). Vodenje motorja poteka na enak način kot prej, z uporabo PI regulatorjev za tok
in hitrost. Iz regulatorjev sta signala povezana na vhod inverzne Parkove in inverzne Clarkine
transformacije, ki generirata tri fazne napetosti. Te tri fazne napetosti so vhod pretvorbe v
prevajalna razmerja za preklapljanje tranzistorjev (slika 7.8).
Slika 7.8: Programska oprema za vodenje motorja na preizkuševalnem modulu, z izhodi
PWM
Tri fazne napetosti so vhodi v podsistem »Scaling«, kjer se skalirajo in zamaknejo v pozitivni
del, kar prikazuje slika 7.9. Iz podsistema »Scaling« signale posredujemo v podsistem »Dead
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 50 -
time«, kjer se upošteva mrtvi čas za preklapljanje tranzistorjev in tudi logično negirajo
tranzistorji v spodnji veji. Slika 7.10 prikazuje podsistem »Dead time«.
Slika 7.9: Podsistem »Scaling«
Slika 7.10: Podsistem »Dead time«
Pri brskanju po tehniških lastnosti več IGBT tranzistorjev smo sklenili, da bo nastavljeni mrtvi
čas 1 μs zadoščal za potrebe magistrske naloge. Kot je bilo že navedeno, je čas vzorčenja oz.
perioda PWM-a 50 μs.
�>BH� č!7 = % ¡�$� ¡� = 0.02 → 2 % (7.13)
Enačba 7.13 prikazuje izračun 1 μs v odstotke prevajalnega razmerja. Kompenzacija mrtvega
časa je narejena na ta način zaradi možnosti lažje spremembe in zaradi lažjega izračuna na
mikrokrmilniku HiL simulatorja. PWM enote so medsebojno sinhronizirane, kar prikazuje slika
7.11. Nastavitev ePWM enot prikazujeta sliki 7.12, ter 7.13.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 51 -
Slika 7.11: Nastavitev in sinhronizacija PWM enot
Slika 7.12: Nastavitev PWM enot – modul A
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 52 -
Slika 7.13: Nastavitev PWM enot – modul B
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 53 -
8 ELEKTRONSKO VEZJE HIL SISTEMA
Za potrebe izvedbe HiL sistema je bilo potrebno načrtovati in izdelati elektronsko vezje, torej
je bilo potrebno narisati načrt tiskanega vezja in vezje fizično izdelati. Shema vezja in načrt
tiskanega vezja sta narejena v programskem okolju Altium Designer 13.2.
Leta 1985 je bilo v Avstraliji ustanovljeno podjetje Protel, ki je pozneje spremenilo ime v
Altium. Altium Designer je programsko orodje za elektronsko risanje shem in tiskanih vezji, ki
omogoča tudi 3D prikaz tiskanega vezja [15].
Pri izdelavi tiskanega vezja je uporabljeno osem priključkov, in sicer tako, da se karta
preizkušane naprave priključi od spodaj, karta HiL simulatorja pa od zgoraj. Uporabljeni so
nizko pasovni RC filtri za signalne linije treh faznih napetosti in tokov. Glede na to, da je
vzorčenje nastavljeno na 20 kHz, so izdelani RC filtri z lomno frekvenco 10 kHz. Za tak filter
sta izbrana parametra R = 16 Ω, in C = 1 μF.
Q = %)£S¤ = %)£·%�·%·%�¥¦ = 9947.18 2 ≅ 10 92 (8.1)
Kjer sta:
R [Ω] - upornost RC filtra
C [F] - kapacitivnost RC filtra
Slika 8.1: Nizko pasovni RC filter
Izračun prenosne funkcije RC filtra:
6© = 6f · ª¤+ + ª¤
6©6f = ª¤+ + ª¤
ª¤ = 1Ie«
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 54 -
¬¬~ = �®¯°S� �®¯° = �®¯°®¯�°��®¯° = %%�±lS¤ = %%�S¤� (8.2)
Kjer je:
Vo [V] - izhodna napetost
V i [V] - vhodna napetost
ZC [Ω] - impedanca kondenzatorja
V programskem okolju Matlab potem izrišemo Bodejev diagram za tak RC filter. Slika 8.2
prikazuje Bodejeve diagrame, oz. frekvenčno karakteristiko takega RC filtra, iz katere je
razvidno da po lomni frekvenci amplituda pada z -20 dB po dekadi. Prav tako je razviden zamik
faze v odvisnosti od frekvence. Signali, obravnavani v tej magistrski nalogi bodo imeli
maksimalno frekvenco 150 Hz, iz Bodejevih diagramov vidimo, da bosta amplituda in faza
ohranjeni.
Slika 8.2: Frekvenčna karakteristika RC filtra
V nadaljevanju je bilo potrebno narediti shemo tiskanega vezja (slika 8.3) ter načrt tiskanega
vezja (slika 8.4). Uporabljenih je šest nizko pasovnih RC filtrov. Prenosi signalov, ki potekajo
preko ePWM enot (hitrost vrtenja rotorja, sin in cos), so že lokalno na mikrokrmilniko povezani
z RC filtri, tako da ni potrebe po dodatnih filtrih. Za prenos PWM signalov za preklapljanje
tranzistorjev tudi niso bili uporabljeni RC filtri.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 55 -
Slika 8.3: Shema elektronskega vezja
Slika 8.4: Načrt tiskanega vezja
Slika 8.5 prikazuje končno izdelano vezje, slika 8.6 pa vezje povezano z mikrokrmilniki.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 56 -
Slika 8.5: Tiskano vezje
Slika 8.6: Tiskano vezje povezano z mikrokrmilniki
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 57 -
9 REZULTATI
Poglavje Rezultati bo razdeljeno na dva dela, in sicer tako, da bodo prikazani rezultati za oba
pristopa (DAC in PWM). Po zaključku izdelave tiskanega vezja sta bila mikrokrmilnika
povezana s tiskanim vezjem in osebnim računalnikom.
Za delovanje je potrebno najprej naložiti program za karto HiL simulatorja s tipko »Deploy to
hardware« (slika 9.1).
Slika 9.1: Nalaganje programa na karto HiL simulatorja
Potem se povežemo še na mikrokrmilnik preizkušane naprave in se zažene simulacija v
»External« načinu izvajanja, kar nam omogoča izvajanje simulacije v realnem času (slika 9.2).
Slika 9.2: Zagon programa na mikrokrmilniku preizkušane naprave
Nazadnje se požene program za SCI komunikacijo, ki se izvaja v normalnem načinu na
računalniku (slika 9.3). Za pregled odzivov je bil uporabljen osciloskop Tektronix MSO2024.
Slika 9.3: Zagon programa za SCI komunikacijo
Po pregledu rezultatov je bilo ugotovljeno, da parametra PI regulatorja nista bila optimalno
izbrana. Do tega je prišlo zaradi uporabe poenostavite v prenosnih funkcijah pri izračunu. Slika
9.4 prikazuje napako v drugi fazi toka, ki se pojavi pri visokih frekvencah. Izračun korekcije
tokovnega regulatorja je prikazan v Prilogi 2: Korekcija parametrov tokovnega PI regulatorja.
Po nastavitvah novih korigiranih vrednosti tokovnega regulatorja so trije fazni toki pravilne
oblike in amplitude, pojavijo pa se oscilacije signalov okrog želene frekvence. To osciliranje je
znižano na minimum z eksperimentalno nastavitvijo parametrov hitrostnega regulatorja. Po
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 58 -
spremembah vrednosti parametrov so signali ustrezne oblike in z minimalnimi oscilacijami.
Slika 9.5 prikazuje sin in cos signala, ki smo jih dobili iz položaja rotorja. Sin signal je rumene
barve, cos pa modre. Vidimo da sta signala zelo lepo poglajena in natančna.
Slika 9.4: Odmik druge faze toka pri 150 Hz
Slika 9.5: Sin in cos signala iz mikrokrmilnika HiL simulator
9.1 Pristop 1 (DAC)
Za prikaz rezultatov bodo najprej prikazane tri fazne napetosti pri 500, 1000, 1500 in -1000
vrtljajev v minuti. Kot je prikazano na slikah se amplitude treh faznih napetosti povečujejo s
povečanjem vrtljajev, prav tako pa se povečuje tudi frekvenca.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 59 -
Slika 9.6: Tri fazne napetosti pri 500 rpm
Slika 9.7: Tri fazne napetosti pri 1000 rpm
Slika 9.8: Tri fazne napetosti pri 1500 rpm
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 60 -
Slika 9.9: Tri fazne napetosti pri -1000 rpm
Na naslednji sliki je prikaz treh faznih napetosti pri prehodnemu pojavu, iz -1500 na 1500
vrtljajev na minuto. Vidimo, da se amplituda ter frekvenca ustrezno zmanjšujeta, prideta do
ničle in se spet začneta zviševati v pozitivni smeri vrtljajev.
Slika 9.10: Prehodni pojav treh faznih napetosti pri počasnem reverziranju
Na naslednjim slikami so prikazani trije fazni toki, in sicer pri vrtljajih 100, 500, 1000, 1500 in
-1000.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 61 -
Slika 9.11: Trije fazni toki pri 100 rpm
Slika 9.12: Trije fazni toki pri 500 rpm
Slika 9.13: Trije fazni toki pri 1000 rpm
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 62 -
Slika 9.14: Trije fazni toki pri 1500 rpm
Slika 9.15: Trije fazni toki pri -1000 rpm
Slika 9.16 prikazuje vrednosti ud, uq, id, iq, hitrosti in navora prebranih iz mikrokrmilniške karte
HiL simulatorja preko SCI komunikacije pri prehodnem pojavu iz -1500 na 1500 vrtljajev v
minuti.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 63 -
Slika 9.16: Ud, uq, id, iq, hitrost in navor pri prehodnem pojavu iz -1500 na 1500 vrtljajev
Iz slike 9.16 vidimo, da se s prehodnem pojavu ustrezno spreminjajo tudi vrednosti napetostnih
in tokovnih komponent. Vrednost ud se iz pozitivne hitro spremeni v negativno vrednost enake
amplitude, komponenta uq pa iz negativne v pozitivno vrednost. Tokovno komponento id smo
z regulacijo nastavili na nič, tako da je njena vrednost okoli ničle. Komponenta iq je tudi precej
konstantna neodvisno od prehodnega pojava, kar pomeni da se pri tokovih ohranja amplituda
(kar nam tudi potrjujejo rezultati iz osciloskopa). Informacija o hitrosti se pravilno pošilja in
sledi prehodnemu pojavu. Navor sledi obliki komponente iq, kar je za pričakovati glede na
navorno enačbo (6.14).
Slika 9.17 prikazuje prehodni pojav treh faznih tokov iz -1500 na 1500 vrtljajev na minuto.
Slika 9.17: Prehodni pojav treh faznih tokov pri hitrem reverziranju
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 64 -
Iz prehodnega pojava vidimo, da je amplituda tokov ohranjena in da je prehod iz -1500 na 1500
vrtljajev precej hiter in natančen. Iz prikazanih rezultatov lahko rečemo, da je prvi način
izdelave HiL sistema uspešno narejen. Iz mikrokrmilnika preizkušane naprave dobimo ustrezne
napetosti za vodenje PMSM motorja, ki se nahaja na drugem mikrokrmilniku. Iz karte HiL
simulatorja dobimo tudi ustrezne tokove, ki jih pošiljamo nazaj na karto preizkušane naprave
za regulacijo treh faznih napetosti. Sistem se hitro odziva in so vsi signali ustrezne oblike.
9.2 Pristop 2 (PWM)
Pri drugem načinu so za vodenje motorja bile uporabljene ePWM enote. Tak način vodenja je
bolj uporaben, ker se na tak način tudi na realnem sistemu izvaja vodenje motorja, preko
preklapljanja tranzistorjev na pretvorniškem vezju. Tako so se tri fazne napetosti pošiljale na
ePWM enote, ki ustvarjajo ustrezne sinusne PWM signale. Tak sinusni PWM signal za
tranzistor T1 prikazuje slika 9.17.
Slika 9.17: Sinusni PWM za tranzistor T1
Sinusni PWM signali so bili generirani za vseh šest tranzistorjev, ampak za namen magistrske
naloge so bili uporabljeni samo PWM signali za zgornje tranzistorje (T1, T3 in T5), ker je možen
ponovni izračun v sinusne oblike samo z zgornjimi signali, sistem pa je v tem prvem koraku
precej bolj enostaven. PWM signali za spodnje tranzistorje so logično negirane vrednosti
zgornjih signalov. Tako slika 9.18 prikazuje PWM signala za tranzistorja za prvo fazno
napetost. Na enak način so generirani tudi ostali PWM signali za preklapljanje tranzistorjev.
Pri PWM signalih v isti veji smo upoštevali tudi mrtvi čas za vklapljanje tranzistorjev. Slika
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 65 -
9.19 prikazuje mrtvi čas med PWM signali v isti veji. Iz slike vidimo da dejanski mrtvi čas
znaša 912 ns, kar je dovolj blizu izračunane vrednosti.
Slika 9.18: PWM signali za tranzistor T1 in T2
Slika 9.19: Mrtvi čas
Naslednje slike prikazujejo tri fazne tokove pri 100, 500, 1000, 1500 in -1000 vrtljajev na
minuto.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 66 -
Slika 9.20: Trije fazni toki pri 100 rpm
Slika 9.21: Trije fazni toki pri 500 rpm
Slika 9.22: Trije fazni toki pri 1000 rpm
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 67 -
Slika 9.23: Trije fazni toki pri 1500 rpm
Slika 9.24: Trije fazni toki pri -1000 rpm
Slika 9.25: Ud, uq, id, iq, hitrost in navor pri prehodnem pojavu iz -1500 na 1500 vrtljajev
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 68 -
Na sliki 9.25 vidimo, podobno kot pri prvem pristopu, vrednosti ud, uq, id, iq, hitrosti in navora
prebranih iz mikrokrmilniške karte HiL simulatorja preko SCI komunikacije pri prehodnemu
pojavu iz -1500 na 1500 vrtljajev v minuti. Oblike in vrednosti komponent so zelo podobne kot
pri prvem pristopu, kar nam potrjuje pravilno izvajanje programa drugega pristopa.
Na sliki 9.26 vidimo prehodni pojav treh faznih tokov iz -1500 na 1500 vrtljajev v minuti.
Slika 9.26: Prehodni pojav treh faznih tokov pri hitrem reverziranju
Iz slike 9.26 vidimo da je prehodni pojav skoraj enak kot pri prvem načinu izvajanja vodenja.
V drugem načinu so oblike treh faznih tokov še bolj poglajene.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 69 -
10 SKLEP
Najprej je bil izdelan model izvajanja HiL sistema in odločeno je bilo, da bo magistrska naloga
razdeljena na dva principa izvajanja. Potem sta bila izbrana mikrokrmilnika, ki bosta ustrezala
potrebama magistrske naloge. Programiranje mikrokrmilnikov je potekalo v programskem
okolju Matlab/Simulink.
Začeli smo s sinhronizacijo dveh mikrokrmilnikov preko PWM signalov, in sicer s
programiranjem prvega pristopa (DAC) karte HiL simulatorja (emulator PMSM). Ko je bil
izveden matematični model PMSM, smo ga skupaj z ustreznimi transformacijami izvedli v
Simulink okolju. V prvotnem načinu sta bila uporabljena dva toka, tretjega pa smo izračunali.
Prav tako smo za položaj rotorja uporabili DAC enoto in pošiljali žagasti signal (od 0 do 2π).
V nadaljevanju smo se lotili programiranja karte preizkušane naprave. Spet smo uporabili
ustrezne transformacije in pošiljali tri fazne napetosti preko DAC enot. Izvedli smo krmiljenje
motorja, in po uspešnem testiranju HiL sistema, dodali še regulacijo toka in hitrosti. Za
zaključek prvega pristopa izvajanja smo potem uporabili vse tri DAC enote na karti HiL
simulatorja za pošiljanje tokov, položaj motorja pa pošiljali preko ePWM enot kot sin in cos
signala. Za drugi pristop izvedbe (PWM) smo kopirali prvi pristop (DAC) in naredili samo
nekatere spremembe, potrebne za izvajanje. Dodali smo ePWM enote ter pošiljali PWM signale
na PMSM karto. Na PMSM karti smo PWM signale brali preko eCAP enot. S tem je drugi
pristop izvedbe bil končan. Naslednji korak je bila izdelava tiskanega vezja, katerega načrt je
bil narejen v programskem okolju Altium Designer. Zadnji korak magistrske naloge je bilo
testiranje obeh pristopov izvedbe HiL sistema.
Iz rezultatov je razvidno, da so tri fazne napetosti precej lepe oblike in ustrezne amplitude, prav
tako kot tri fazni toki. Pri drugem načinu so pravilno uporabljene ePWM in eCAP enote, kar
nam potrjujejo pravilni tri fazni tokovi. HiL sistem obravnavan v tej magistrski nalogi je prvi
prototip takega HiL sistema, in zaradi tega nima vseh zmogljivosti, ki so za realno testiranje
takih sistemov potrebne, ampak samo njihov osnovni nabor. Zaradi tega obstaja možnost
nadaljnje nadgradnje in izboljšave sistema. Izboljšave so možne na področju regulacij za
dobivanje signalov s še manj oscilacij in pri spreminjanju parametrov motorja. Trenutni sistem
namreč ne omogoča avtomatskega spreminjanja skaliranja signalov s spremembo parametrov
motorja. Dograditev sistema je možna z izdelavo in uporabo grafičnega uporabniškega
vmesnika, zaradi lažjega nadzora in spreminjanja parametrov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 70 -
Pri izdelavi magistrske naloge sem spoznal delovanje HiL sistemov ter prepoznal njihovo
široko praktično uporabnost. Pri realizaciji HiL sistema na mikrokrminiku sem se seznanil s
konfiguracijo, programiranjem in povezavo mikrokrmilniške karte s Simulink orodjem. Prav
tako sem tudi preučil generiranje C kode iz Simulink okolja ter delovanje simulacij v realnem
času. Naučil sem se tudi programirati vodenje motorja z vektorskim vodenjem (FOC) na
mikrokrmilniški karti. Za konec magistrske naloge lahko rečemo, da je bil razvoj sistema za
HiL testiranje vodenja izmeničnih motorjev uspešen.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 71 -
11 LITERATURA
[1] Matjaž Colnarič, Predavanja za predmet: Vgrajeni sistemi, 2. letnik Mehatronika, 2.
stopnja, Maribor.
[2] Miran Rodič, Predavanja za predmet: Servosistemi, 2. letnik Mehatronika, 2. stopnja,
Maribor.
[3] Miro Milanovič, Močnostna elektronika, Maribor: Fakulteta za elektrotehniko,
računalništvo in informatiko, 2007.
[4] D. Dolinar, G. Štumberger, Modeliranje in vodenje elektromehanskih sistemov,
Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, 2004.
[5] What is Hardware-in-the-Loop Simulation, Applied Dynamics International [splet],
Dosegljivo: https://www.adi.com/technology/tech-apps/what-is-hardware-in-the-loop-
simulation/ [04.09.2017].
[6] Why use Hardware-in-the-Loop Simulation, Applied Dynamics International [splet],
Dosegljivo: https://www.adi.com/technology/tech-apps/why-use-hardware-in-the-
loop-simulation/ [04.09.2017].
[7] What is Hardware-in-the-Loop Simulation, The MathWorks, Inc. [splet], Dosegljivo:
https://www.mathworks.com/help/physmod/simscape/ug/what-is-hardware-in-the-
loop-simulation.html [04.09.2017].
[8] Hardware-in-the-Loop Simulation, The MathWorks, Inc. [splet], Dosegljivo:
https://www.mathworks.com/discovery/hardware-in-the-loop-hil.html [06.09.2017].
[9] Who we are, Texas Instrumets, Inc. [splet], Dosegljivo:
http://www.ti.com/corp/docs/company/who_we_are.html#history [07.09.2017].
[10] History of innovation, Texas Instruments, Inc. [splet], Dosegljivo:
http://www.ti.com/corp/docs/company/history.html [07.09.2017]
[11] TMS320F2837xS Delfino Microcontrollers, Texas Instruments, Inc. [splet], Dosegljivo:
http://www.ti.com/lit/ds/sprs881d/sprs881d.pdf [11.09.2017]
[12] About MathWorks, MathWorks, Inc. [splet], Dosegljivo:
https://www.mathworks.com/company.html?s_tid=hp_ff_a_company [17.01.2018]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 72 -
[13] Simulink, MathWorks, Inc. [splet], Dosegljivo:
https://www.mathworks.com/products/simulink.html [17.01.2018]
[14] TI C2000 Support for Embedded Coder, MathWorks, Inc. [splet], Dosegljivo:
https://www.mathworks.com/hardware-support/ti-c2000.html [23.01.2018]
[15] Our history, Altium, LLC. [splet], Dosegljivo: http://www.altium.com/company/about-
altium/our-history [01.02.2018]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 73 -
PRILOGA 1 : Tehnične lastnosti TMS320F28377S
http://www.ti.com/lit/ds/sprs881d/sprs881d.pdf
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo
- 74 -
PRILOGA 2 : Korekcija parametrov tokovnega PI regulatorja
2Sm(7) = ��%����
� = mS = [f
[f = mS = �.���)_��.%$ = 0.00158
2��(7) = �� + �f · %� = �� + |�N~ · %� = �� �%��N~�N~ �
2��(7) = 2Sm(7) · 2��(7) = ��%���� · �� �%��N~�N~ � = ��%��N~ · �� �%��N~�N~ � = |�·���N~
2��(7) = �L�(�)%��L�(�) = ��·��O�~%���·��O�~
= ��·��O�~O�~���·��O�~= |�·��|�·����N~ /· %|�·��
2��(7) = %%� �~��·���
Za časovno konstanto τ je izbrana vrednost od 400 μs.
� = N~|�·�� = N~·S|�
�� = N~·S� = �.��%$�·�.%$�.���1 = 0.5925