LETO XXII . — Številka 81

Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka to Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar • i Odgovoril nrsdnik Albin Učakar

KRANJ , sreda, 22.10. 196* Cena 50 par

Ust izhaja od oktobra .94. kot tednik. Od L januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od li 'anuarja 1964 kot poitednik, in sicer ob s r e d a h in s o b o t a h

Pojutrišnjem, v petek, M. oktobra.bo minilo 24 *t, ko so v San Franci-tcu ustanovili organizaci­jo Združenih narodov. 51 iriav je takrat podpisalo ustanovno listino, v kate­ri zasledimo veliko In hu­mano misel: Mir in prija­teljsko sodelovanje ter pomoč!

Organizacija Združenih narodov. Kolikokrat smo » 24 letih že slišali to Ime? Kolikokrat smo se ogrozili ob prebiranju ča­sopisnih vesti in posluša­nju radijskih poro.ll o nespoštovanju načel te or­ganizacije? Nič kollko-

•krat smo se že vprašali, kakšen odnos imajo dr­žave članice in ustanovi­teljice do ustanovne listi­ne. Spomnimo se samo Koreje, hladne vojne, ras­ne nestrpnosti. Vietnama, Bližnjega vzhoda, afriških In azijskih dežel v razvo­ju. V vseh naštetih In vr­sti drugih primerov smo bili

Po eni s t ran i priča hi prizadevanjem, da

ohranili mir In vzpostavi U prijateljsko mednarod­no sodelovanje *er po­moč, po drugi strani pa omalovaževanju in ncspo-Stovanju zapisanih stališč.

Pa vendar. 24 let je si­cer kratka doba v zgodo­

vini nekega naroda in na­šega planeta nasploh. 24 let je tudi kratka doba v prizadevanjih za mir. To­da misel je vzklila, kore­nine so pognale in iz tre­nutnih spopadov, družbe­nih, ekonomskih In dru gih razlik med narodi, ki še vedno obstojajo, se vseeno vedno močneje krepi in razrašča misel o miru, prijateljstvu in po­moči.

124 držav je danes že članic organizacije Zdru ženili narodov. In velika večina le-teh si na sleher nem koraku z zgledi pri zadeva spoštovati in ures­ničiti miroljubna načela. Med njimi je tudi Jugo slavija.

Čeprav na pogled mor­da ni videti, pa je ven­dar le res, da mir, prija­teljsko mednarodno sode­lovanje in pomoč le niso tako daleč in nedosegljivi. Svet je iz dneva v dan manjši in ljudje, ki jih ločijo velike dolžinske razdalje, so si vedno bolj blizu. — Blizu v ideji o miru, prijateljstvu, sode­lovanju in pomoči. ki vsak dan v mnogih pri­merih že postaja otiplji­va resničnost.

A. 2.

Včeraj je bil v Kranju pogovor o predlogu statuta kulturne skupnosti v kranjski občini. Razen članov iniciativnega odbora za ustanovitev skupnosti so se pogovora udeležili tudi član IS skupščine SRS dr. Ernest Petrič, predstavnik republiškega sekretariata za prosveto in kulturo tovariš Berčič, predsednik in podpredsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar in Janez Sušnik ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini, (jk) — l o ­to: F. Perdan

Sejem obrti in opreme končan • • — i . Proti pričakovanju uspeh

V ponedeljek so v K r a n j u za,prli II. sejem obr t i i n opreme. N a njem je sodelo­valo 64 razstavljavcev, odpr l i pa so ga v soboto, 11. okto­bra .

»Sejem je proti pričakova­nju zelo dobro uspel. Zabele­žili smo okrog 30 tisoč obi­skovalcev, razstavljavci pa so

France danes v

Predsednik centralnega ko­miteja zveze komunis tov Slo­n i j o France Popi t bo danes (sreda) dopoldne ob i ska l Podjetje Tekst i l indus , k jer *e bo pogovarjal z družbeno­političnim ak t i v om In vod * l v o m podjetja. P o t em se oo o uresničevanju sklepov

gttmn

Popit Kranju

osme seje centralnega komi ­teja Z K S pogovarjal s sekre­tar j i gorenjskih občinskih komitejev in sekretar jem medobčinskega sveta Z K za Gorenjsko , popoldne pa še s člani kranjskega političnega ak t i va .

•prodali za okrog pol milijar­de starih dinarjev različnih izdelkov. Največje popraše-vanje je bilo po kmetijskih strojih in strojih za obdela­vo različnih materialov. Pa tudi razstavljavci tekstilnih izdelkov so bili z obiskom in prodajo zadovoljni. — Če­prav je na začetku oziroma v pripravah na letošnji drugI tovrstni sejem kazalo bolj slabo, mislim, da smo lahko kar zadovoljni. Res je, da v okviru sejma ni bilo moč uresničiti vseh sporednih pri­reditev, vendar sem prepri­čan, da se bo v prihodnje tu­di ta sejem uveljavil podobno kot drugi sejmi v Kranju.«

Tako nam je včeraj pove­dal d i r ek tor Gorenjskega sej­m a A lo j z O k o r n .

V K r a n j u pa je že tako rekoč vse pr iprav l j eno tud i j a jubi le jmi, deseti, novoletni

sejem. T a bo od 16. do 26. decembra. Tud i ta sejem bo v pros tor ih delavskega doma . Razstavni pros tor i pa so že oddani . A. Z.

mešatikakav E K S T R A

V S A K O M U R PRIJA K A V A Š P E C E R I J A

Uresničevanju s k l e

pov ak t i va . V H M B M B M H M ^ M M

Al MIRA ALPSKA MODNA INDUSTRIJA ^ Si^v

R A Z P R O D A J A P L E T E N I N Vocl 20. oktobra dalje v tovarniški trgovini v R a d o v l j i c i

I ^j^/ z velikim popustom KEDOVljICa | l > M l l l > l l l l l l > |l'IHllM|||||m

GLAS * 2. S T R A N

S R E D A — 22. ok tobra 196?

Uspel seminar za vodstva SZDL

V petek in soboto j e b i l v hote lu K a z i n a na Jezerskem seminar za predsednike i n se­kretar je organizaci j social i ­stične zveze v k r a n j s k i obči­n i . Seminar je p r i p r a v i l iz­vršni odbo r občinske konfe­rence S Z D L K r a n j , d a b i se n a n jem z vodstv i organiza­ci j pogovor i l i o bodočem de­l u i n na logah občinske kon­ference i n kra jevn ih organi­zaci j socialistične zveze.

Dobro obiskanega, zan imi ­vega in uspelega dvodnevne­ga seminar ja so se udeležili t u d i član predsedstva repub­liške konference S Z D L Franc Kimovec-Z iga , poslanec re­publiškega zbo ra slovenske skupščine M a r t i n Košir i n sekretar komi t e j a občinske konference zveze komunis tov K r a n j F ranc Rogel j .

P r v i d a n seminar ja je v dopo ldanskem, de lu obširno po jasn i l družbeni gospodar­s k i razvoj k ran jske občine podpredsedn ik občinske skup-« K i n e Janez Sušnik, k i se je Je posebej zadržal n a razvo­j u i n de lu družbenih služb. T a k o j e obrazložil potrebe po razvo ju šolstva i n vzgojinega vars tva v občini i n dejal , d a b o o t em v novembru i n de­c embru v občini s tek la jav­n a razprava. Posebej p a je omen i l tud i uspehe, k i so b i ­

l i v zadnjem času doseženi v občini na področju ku l tu r e in dejal , d a vse pr iprave n a ustanovitev ku l tu rne skupno­s t i dobro potekajo. V raz­prav i pa je po tem odgovar­j a l n a vprašanja o te lesni ku l tu r i , o razvo ju gost instva, tu r i zma i td . Po bogat i i n za­n i m i v i razprav i so n a semi­nar ju sprejel i sk lep , d a bo v občini treba v pr ihodn je iz­popo ln i t i s is tem obveščanja vodstev i n članov S Z D L .

Po uvodn ih m i s l i h predsed­n i k a občinske konference S Z D L Toneta Volčiča, k i j e govor i l o vsebini političnega delovanja S Z D L , so popoldne sode lova l i v razprav i t u d i M a r t i n Košir i n F ranc Ro­gelj. P r v i je govor i l o v logi S Z D L in de lu poslanca, Franc Rogelj pa j e povedal nekaj de lovn ih izkušenj z njegovega de la v S Z D L . Uvodno besedo o organizaci­j i i n kad rovsk ih vprašanjih občinske in kra jevn ih organi­zaci j je ime l v soboto do­poldne sekretar izvršnega od­bo ra občinske konference Jože Kavčič. V razprav i p a je po tem med d rug im i sode­l ova l t u d i tovariš Žiga. — Bogato gradivo s seminar ja bo sedaj preučil izvršni od­bor občinske konference.

A. 2.

5 S & ^ « • * * * •«*» mmt ******** *

Ziri - dom jurišnega bataljona

Pretek lo soboto i n nedeljo so v Z i r eh gosto l jubno kot p r ed 25. le t i spre je l i i n poča­s t i l i borce jurišnega bataljo­n a 31. div iz i je ter j i m pode­l i l i d o m i c i l v t em k r a j u . P r i »Zupanu« v Dobračevem se Je v soboto popoldne zbra lo ve l iko borcev te nekdanje

junaške enote n a tovariško srečanje. T a m so o d k r i l i spo­m i n s k o ploščo. V nedel jo pa se je p r ed ve l iko t r ibuno na t rgu pred zadružnim d o m o m v Z i r eh tem borcem pridruži­l o ve l iko d rug ih borcev 31. diviz i je , prebivalstva okol ice i n Po l janske dol ine k a k o r tu-

Scnunarj. n - Jezerskem .o se udeležili predsedniki In sekretarji krajevnih organizacij SZDL - Foto: A^Zalar

d i z logaške i n idr i jske stra­n i , k i so b i l i nekoč tesno po­vezani z usodo svoj ih bor­cev. O bo j ih jurišnega bata­l jona, o pomenu partizanstva nasploh ter o današnjem uve­l jav l janju naše samoupravne družbe sta govor i la nekdaiU komisa r 31. diviz i je i n dana­šnji poslanec Ivan Franko-Iztok ter bivši borec batalJ na J a n k o B u r n i k . Predsedni­k i treh sosednih občin: je Loke. Logatca i n Idrije so podel i l i predstavnikom » a * Ijona domic i lne l ist ine, J U *

čel j u zadružnega doma P» o d k r i l i ve l iko sponu» s K

ploščo, k i ob i zv i rn ih dom* s l i cah sestavljenega parti#°* skega i n sovražnega o r o i ' a

i i J i a

delo znanega Toneta Sve 1

— ponazar ja najhujši »>oj•» rišnega batal jona na n J * 16. januar ja 1945. Slovesno* Je dopolnjeval moški p e v s

zbor iz A lp ine , zbor učenca osnovne šole »Padlih P * *\ borcev« iz žirov in godba ' p iha la . Izredno lep iesCPVl

• dan Je še povečal razpn»°* nje, tako da se Je i°va^L

! srečanje med borc i in do» x i _ i J ~ večera-

so

čini nadaljevalo do ^ ^ J J

KRANJ

TRŽIČ

J E S E N I C E

B L E D

RADOVLJICA

ŠKOFJA LOKA

• Nalagajte devizne pr ihranke na devizne račune pr i

G o r e n j s k i k r e d i t n i b a n k i Naložbe na devizne račune obre­stujemo po najvišjih obrestnih merah 6 °/o do 7,5 %, in sicer:

4 °/o do 6 % v devizah — razliko v dinarjih

R A Z E N T E G A L A H K O S S V O J I M I NALOŽBAMI

S O D E L U J E T E P R I V E L I K I H N A G R A D N I H

ŽREBANJIH, C E I M A T E NALOŽBO V V R E D ­

N O S T I D I N 1000 A L I 2000 V E Z A N O NA ODPO­

V E D N I R O K D V E H O Z I R O M A E N E G A L E T A .

Predstav­ljamo v a m : Trgovino je

treba prilagoditi N a zadnj i 5. seji obeh zbo­

rov radovljiške občinske skupščine (b i la je 8. oktob­ra) so odbo rn ik i med dru­gim razprav l ja l i tud i o prob­lemat ik i trgovine v občini. Poudar i l i so, da trgov ina na debelo v občini n i dovolj raz­vita. V z r o k a za to sta dva. Special iz irani grosist i svoje­ga poslovanja niso razširjali, dejavnost nekater ih manjših grosističnih podjet i j p a je spadala. Bo l j e p a je po po­datkih razvi ta v radovljiški občini trgovina n a drobno. Ta^ se je posebno v zadnj ih letih močno razv i la in moder­niz irala. Tako je razmerje n*ed številom prebivalcev i n š t e v i l o m trgov in zdaj k a r ugodno. Vseeno p a so meni­

l i , da b i domača trgovska podjet ja z različnimi ob l ika­m i mora la težiti k združeva­n ju sredstev za gradnjo več­j i h t rgovsk ih prostorov, ka j t i potrebe po teh na nekater ih urban i z i ran ih področjih v ob­čini bodo še nekaj časa na­raščale. P r i tem pa so tud i poudar i l i , d a se v občini ne nameravajo zap irat i , ampak omogočiti gradnjo t rgovsk ih prostorov tud i invest i tor jem zunaj občine.

Razen tega pa so v sk lep ih tudi poudar i l i , da je v trgo­v inah treba povečati i zbor in kval i teto različnih izdelkov, predvsem pa v pr ihodnje p r i ­lagodi t i trgovino turistične­m u položaju oz i roma značaju občine. A . ž .

O dopolnitvah statutov podjetij v Kamniku

Minu lo sredo je b i l v K a m ­n i k u posvet o dopo ln i t vah statutov de lovnih organiza-c i j ob nov ih us tavn ih i n za­konsk ih

spremembah. Posve­ta, k i ga j e p r i p rav i l kamni ­ški občinski s ind ika ln i svet, so se poleg direktor jev kam­niških del o v n i h organizac i j udeležili tud i s t rokovn i so­delavci in sestavljaloi statu­tov delovnih organizaci j .

Udeleženci tega razgovora, ž e drugega po vrst i , so naj­prej ugotovi l i , da bo spre­memba statutov de lovnih or-BMuzacij omogočala nadaljnji razvoj samouprav l jan ja v

podjet j ih. N a razgovoru so se najdlje zadržali p r i ob­ravnavanju družbenoekonom­skega položaja delavcev, de­lovne enote Ln delovnih orga­nizaci j . P r i tem so opozor i l i na nekatere pojave samou­pravnega tehnokrat izma, k i skuša izločiti napredne ne­posredne proizvajalce iz sa­moupravnega odločanja. Tak­šne težnje b i lahko po mne­n ju večine udeležencev one­mogočili tud i z določbami statutov de lovnih organiza­c i j , kot tudi z večjo aktiv­nostjo vseh družbenopolitič­n ih organizaci j v podjet j ih.

V. G.

V tržiški občini letos več potrošni­

ških posojil V prvem letošnjem pollet­

j u se je v tržiški občini po­večalo število uporabn ikov potrošniških posoj i l in poso­j i l za turistične namene za 15,7 odstotka. Potrošniška posoj i la p r i bank i so se po­večala za 4,8 odstotka, p r i t rgovsk ih organizaci jah pa za 23,9 odstotka. Poraslo je tu­d i število turističnih posoj i l , in sicer za 10 odstotkov.

Ce pr imer jamo omenjene podatke z vrednostjo posoj i l , opazimo, da je vrednost po­soj i l v večjem porastu kot število uporabnikov poso j i l . Tako se je v pr imer jav i z

enak im l ansk im obdobjem v prvem pol let ju letos vrednost vseh posoj i l povečala za 34,2 odstotka, vrednost potrošni­ških posoj i l p r i bank i pa za 19,9 odstotka in je dosegla 2,073.838 dinarjev. Vrednost potrošniških posoj i l p r i trgo­v insk ih organizaci jah se je letos povečala za 51,6 odstot­k a oz i roma od 1,411.916 d i n na 2,140.319 dinarjev. Medtem ko so v prvem pol let ju lan i turistična posoj i la dosegla vrednost 46.406 dinarjev, se je n j ihova vrednost v enakem letošnjem obdobju povečala za 37,1 odstotka oz i roma na 63.608 dinarjev. v ig

Posvetovanje o osebnem delu

Občinska konferenca S Z D L K ran j bo danes (sreda) do­poldne pr ip rav i l a posvetova­nje o osebnem delu z zaseb­n i m i sredstvi . Podobno po­svetovanje je jun i j a letos na pobudo centralnega sveta zveze s indikatov Jugoslavi je

V vsako htSo TLjA. € 5

i n centralnega odbora s indi­kata delavcev stor i tvenih de­javnost i organiz i ra l občinski s ind ika ln i svet v K r a n j u . N a takra tnem posvetovanju so b i l a sprejeta nekatera stal i­šča o osebnem de lu z zaseb­n i m i sredstvi o z i roma o polo­žaju obrtništva v občini. N a podlagi več razprav v Slove­n i j i in d rug ih r epub l ikah je centra ln i odbor s ind ikata de­lavcev stor i tvenih dejavnosti izdelal predloge dokončnih stališč. Na današnjem posve­tovanju bodo zato razprav­l ja l i o teh stališčih oz i roma predlog ih za spremembo zveznih predpisov na področ­j u osebnega deda z zasebni­m i sredstvi .

A. Ž.

Mesarsko podjetje

Tržič Ko l ek t i v mesarskega

podjetja iz Tržiča je l a n i odpr l sodobno k lavnico , k i j i h je vel jala 1,8 m i l i ­j ona dinarjev. Dve tretj i­ni sredstev so pr ispeval i sami , medtem ko so eno tretj ino gradbenih stro­škov pok r i l i s sredstvi iz kratkoročnega kred i ta . Z novo k lavnico so se delov­ni pogoj i precej izboljša­l i , z sodobnejšim tehno­loškim postopkom pa se je povečala tudi mesečna proizvodnja mesa o d prej­šnjih 60 ton na sedanjih 100 ton.

K l j u b novi k lavn i c i i n k l jub le 3-odstotnemu po­višanju osebnih dohod­kov zaposlenih, je imelo podjetje v p r v ih devetih mesecih 90.000 dinarjev izgube. Po nj ihovem mne­nju za to izgubo niso k r i -

sami, temveč je prišlo do nje zaradi p lafonira-nih maloproda jn ih cen mesa. Ob tem velja ome­nit i dejstvo, da je b i lo klavne živine pred en im letom na pretek, medtem ko je letos čutiti precej­šnje pomanjkanje . Posle­dica vsega tega so pove­čane cene živine, in sicer goveje za 8 0 ' 0 , telet za 18 odstotkov in prašičev za 1 1 % . Tako smo prišli do zanimivega pojava, ko ce­ne živine rastejo, klavne živine pa pr imanjku je .

»robci iz razmišljanj o gospodar- i jen I u v občini Jesenice

Zaradi enostranske razvitosti lahko kdaj pa kdaj požanješ dvojno žetev, vendar moraš računati s tem, da boš več let

zapovrstjo morda ostal brez nje (Nadaljevanje)

tovarno I zo l i rka iz Most smo skladno z in-te,-t r a i n i ° 1 8 a n o v t c k l o v n e organizacije po dolgo-Ijah O V l l a | i , k i so se znova in znova postav­na *i " j 3 p o t > l c Prišli do gradnje nove tovarne tetiu ^fezarne, k i bo stekla v prvem četrt i o k a J S e d e m d e s e t * g a 1 •''•»• Izolirka proizvaja na rino / l l s l a i v l i n s|;>1)(> produktiven način žlind« let« s 0 ' " " (kolacijski material) že vsa povojna 8 0 br»t > n ^ a Proizvodnja je locirana v neposred Vati i, l / " U ) P , a v ž ° v in je zasnovana na predelo-bo fip • e , ) 1 , l v / 1 1 s k t ' / l i l l d , v - v novem obra tu b 0 '^'»'Aoilnj.i podvojena, tehnološki proces pa **arie V i s e n o t l k e m i C n e sestav« vsakokratne Uvede* n a p , l u ' m Razen tega bo v nov i tovarni c ' j s k i | l l a p i o i / V U I - , i M a gradbenih plošč in konlek i?. , j n

n , z de lkov za razne tovarne, ki potrebujejo bo p, ! " V a v dan več izolacijskega mater ia la . K o JU n c , 0 1 r V 0 C , n ' a Stekla, bo Že v začetnem obdob-Kradnjj! , l M " 1 1 ' •• ' delovnih mesl /a ženske. P r i r>r, ) 1 / y" tega obrata so gradbeni roki ln uvajanje bj p , " ' ' K ' Prekoračeni za več kot leto dn i , saj je pflgj, ''d'Via morala že zdavnaj teči. V z r o k

A • •"' v težavah, k i jih je imelo podjetje

p r i pr idob i tv i kredi ta in tudi v tem, da je pod­jetje menjalo proizvajalca opreme (inozemskega) ter ima novi proizvajalec za dobavo svoje opre­me zelo dolge roke. S t rokovn jak i nam zatrjujejo, da še je tO Splačalo, in upam, da bo njihove trditve čez nekaj mesecev potrd i la pro izvodnja, k i bo stekla v tem obratu . Za nas je bistveno pomembno dejstvo, da bo že v začetnem obdob ju proizvodnje dobi lo zaposlitev v novem obratu 40 žensk.

Menjat i s t rukturo ekonomske substance na Jesenicah in v občini za nas realno pomeni odpi­rati nove proizvodne obrate, k i bodo zaposloval i odvisno žensko delovno si lo, k i bodo predeloval i prvenstveno domaSd surovine in reprodukcijske materiale in k i bodo zlasti op lemeni t i l i izdelke železarne z dodatn im (vloženim) de lom.

Oba obrata, o kater ih so tekla naša razmišlja­nja , spadata po svoj ih karakter i s t ikah v to kate­gori jo. Istočasno pa s i pr izadevamo razv i t i nove vrste in obl ike proizvodnje v ostal ih ma l ih obra­t ih , k i so nastal i p r i nas v preteklost i , bodisi zaradi prizadevanj posameznikov a l i družbe, bo­

dis i zaradi možnosti in potreb, k i so v preteklo­sti obstajale. Letos je uspelo v integraci j i s To­varno čipk in vezenin B l ed zaposl i t i štirideset Žensk p r i izdelovanju konfekc i j sk ih izdelkov i n tkan in , k i j i h ta tovarna izdeluje. Podjetje Cok­la na B le j sk i Dobrav i je uvozi lo iz podjetja, s kater im se je integriralo, ne le stroje, pač pa tudi tehnologijo in industr i jske navade za to de­lo. Upamo, da bo uspelo v pr ihodn jem letu novo proizvodnjo podvoj i t i , zaposl i t i še dodatn ih šti­rideset žensk in tud i na tem področju nared i t i nov korak v smer i popravl janja sedanje ekonom­ske substance v naši občini. Razuml j i vo , da je ta novi korak vezan na dograditev nov ih poslov­n ih prostorov, l e t a pa na možnost najetja kre­ditov v ta namen.

Tr i j e uspel i poskusi v pretek l ih dveh let ih ne pomeni jo še nikakršne pre lomnice v gospodarje­nju pr i nas. Prav tako ne kažejo vseh naših p r i ­zadevanj iz tega obdobja, saj so b i l a vložena prizadevanja najmanj t r ik ra t večja od rezul tata vloženih naporov. In če doslej s šestimi poskus i n ismo uspel i , nas to ne odvrača od naših prog­ramsk ih zamis l i . Saj nam je že zdavnaj znana modrost , da pomeni ekonomsko napredovat i , imeti jasen program, trdo in uporno delat i za njegovo postopno uresničevanje in n i kda r ne k lo ­n i t i , četudi doživljaš izmenoma neuspeh in poraz.

T rdno smo odločeni stopnjevati naše napore do tiste stopnje in takšnih rezultatov, da bomo doživeli odločilno pre lomnico v razvi tost i gospo­darstva v ob l i k i dovolj heterogene s t rukture na­še proizvodnje in zaposlenosti .

(Dalje prihodnjič) F. Zvan

Kristijan Perko: Preobrazba \ miselnosti > je dolgotrajen proces

Položaj v nekater ih pano-g.ih i n delovnih organiza­c i j ah v Tržiču n i najboljši. Imate pr i s i lno upravo T K m e t i j s k i zadrugi , govori­l i ste o R u n u (združeva­n ju , pogodbenem sodelo­vanju) , dokazova l i ste (zelo dolgo) , k a k o renta­b i lno je združevanje trži-škega gostinstva — p a mnenja niso b i l a dovol j upoštevana. Med t em p a smo spre jemal i programe to s ledi l i T i t o v im besedam »Od besed k dejanjem«. K a k o kot sekretar komite­j a občinske konference Z K Tržič ocenjujete na­sta l i položaj?

< T renutna stanja tržiškega gospodarstva v ce lot i , zaradi njegove heterogene s t ruk ture n i k d a r n iso b i la taka, da b i j i h lahko n a podlagi določe­n i h kazalcev oceni l i kot zelo slaba, še manj p a kot odlič­na . T a ugotovitev vel ja v pol­n i mer i tud i za letošnje prvo polletje. Vendar m i s l i m , da b i b i l o zelo narobe, če b i vzeli to ugotovitev še naprej ko t dejstvo, s ka t e r im se je pač treba v nek i mer i spopr i -j azn i t i , ke r anal iza vzrokov kaže na to, da so nekatere težave bol j a l i manj značilne za celotno tržiško gospodar­stvo. T o so težave, k i izha­ja jo iz neustrezne kadrovske s t rukture , ki je za tržiško občino ka r preveč i n vznemir . Ijivo s laba, čeprav družbeno­politične organizaci je in skupščina že nekaj let nazaj opozar ja n a posledice, k i

j j ih. v današnjih, Je bol j p a [v pe rspekt i vn ih pogo j ih go­spodarjenja, povzročajo ne­ustrezna kadrovska s t r u k t u r a to logično, vzporedno s tem, ne povsem i n ne povsod, ustrezni kadr i .

I; Ana l i za k v a l i k a c i j s k e s t r u k ­ture zaposlenih 12 leta 1968 za"?občino Tržič nam kaže stanje, ki ni vzdržno i n že karakteristično v negat ivnem •miški ca tržiško gospodar­stvo. Karakteristično zato, ker poda tk i : 0,8% zaposlenih v gospodarstvu z v i soko i n višjo izobrazbo, 6 , 2% s sred­njo Izobrazbo, 15,6% z do­končano osemletko i n kar 50,4/Zo z nedokončano osnov­nošolsko izobrazbo — se slab. fi ŠO podatk i za samo indu­s t r i j o — n iso primerljivi z nobeno občino v okv i ru Go­renjske, ne s ce lotno Slove­ni jo, še manj p a s celo drža­vo, čeprav se i m a m o in nas imajo za indust r i j sko razvito i n gospodarsko močno obči­no. M a r s i k d o b i tem ugoto­v i tvam v opravičilo dejal, da taka kadrovska s t ruk tura le ne more imet i t ak ih nega­t ivnih posledic, ker so obsto­ječi kadr i uspel i obdržati na­še gospodarstvo na n ivo ju kot dejansko je. Osebno mi ­s l im , d a to n i res, ker so težave vedno večje in pozitiv­n i p r emik i , odv isni od misel­

nost i obstoječih kadrov , težki i n dolgotra jni .

I n prav v tem, v miselno­s t i l j ud i , samoupravl javcev, je b istvo prob lema. Dejstvo je, da v svo j ih pr izadevanj ih , svojem de lu ne znamo pra­v i lno vrednot i t i vseh faktor­jev, k i vpl ivajo n a dv ig oseb­nega i n družbenega standarda, da h lastamo vse preveč po kra tko t ra jn ih , neposrednih kor i s t ih , posredne i n dolgo­ročne pa zanemarjamo. Vzro ­ke za težave, k i zarad i tega nastajajo, v svo j i dvoličnosti iščemo zunaj nas samih, po­sledice pa odprav l jamo vse preveč z besedami i n vse pre­ma lo z dejanj i .

Jasno je, d a je preobrazba mise lnost i dolgotrajen proces i n prav zato predstav l ja os­novno področje dela komun i ­stov, ne samo navzven, am­pak v t renutn i fazi predvsem med n a m i samimi , k e r le ta­ko bomo lahko nastopal i kot ob l ikova lc i in nos i l c i napred­n ih idej samoupravno demo­kratične družbenopolitične skupnost i . Osebno sem pre­pričan, d a je v nas, tržiških komun is t ih , dovol j moči in sposobnosti , da izločimo be­sedno z rno od besednih plev in da to z rno rea l i z i ramo i n ovrednot imo z dejanj i , če­prav zahteva to zarad i kvaz i samoupravI javske mise lnost i i n nedemokratičnih tendenc posameznikov, dolgotrajno in Z nav idezn imi k o m p r o m i s i oteženo delo, delo, k i b i b i l o brez teh vzročno logičnih, vendar nepotrebnih prive skov, uspešnejše, tako časov­no kot po kva l i te t i .

K o l i k o m l a d i h ste spreje l i v zvezo komunis tov? Za­ka j samo to l iko? K j e so vz rok i , da m lad i l judje ne vstopajo?

L a n i i n med letošnjim le­t om je b i l o sprejet ih v zvezo komunis tov skupno 58 mla ­d i h članov. To število v p r i ­merjav i s prejšnjimi let i predstavl ja porast, vendar dotok m lad ih v zvezo komu­nistov n i takšen, d a b i zago tavl jal dobro i n kont inu i rano dejavnost. Vz rokov za tako stanje je več, vendar j i h lah­ko združimo v dva glavna, in sicer: izol iranost članstva ter posploševanje i n izenače­vanje negat ivnih odk lonov posameznikov z dejavnostjo organizacije Z K , kot idejnega nosi lca socialistične miselno­s t i .

Ce pogledamo dejansko stanje, lahko ugotovimo, da je Članstvo izo l i rano tako navzven kot navznoter. Izo­l iranost navzven se kaže predvsem v tem, da tako članstvo kot organizacija n i ­ma vzpostavl jenih neposred­n i h in permanentnih st ikov, k i bi omogočali nenehno obl i ­kovanje vseh t ist ih, za katere lahko menimo, da so potem i

akt i kand ida t i za sprejem. Dejstvo je, d a se m l a d člo­vek zarad i želje po uvel jav i tv i i n osamosvoj i tv i hoče ob l iko­vat i sam, toda p r i tem je podzavestno podvržen vp l i v om sredine, v ka te r i živi. Zato m i s l im , da b i se m o r a l i ko t k o m u n i s t i v večji m e r i za­vzeti , da mladega človeka s p r a v i l n i m tolmačenjem raz­n i h pojavov ob l i ku j emo i n pr ip rav l j amo za spre jem v članstvo Z K , ne pa, da ga p r i i skan ju življenjskih ci l jev i n resnic bol j a l i manj nepriza­deto opazujemo, v končni fa­zi p a kampan jsko i n pavšal­no ocenjujemo njegove kva l i ­tete i n privrženost ide j i marks izma- lon in izma.

Kampan j sko vključevanje m lad ih v organizaci jo povzro­ča po drug i strani tud i izo­l i ranost v organizaci j i sami . M l a d človek, sprejet v orga­nizaci jo, se zarad i svoje ne­izobl ikovanost i ne znajde. Za­rad i svoje mladostne zagna­nost i zapade v ekstreme, p r i tem p a nalet i namesto na po­moč v ob l i k i kompleksnejše­ga tolmačenja razn ih pojavov i n problemov na pas ivn i a l i celo negativno ak t i vn i odpor ostalega članstva. T a k o se zbudi v mladem članu nego­tovost in vzporedno s tem tudi zmanjšana akt ivnost a l i celo popo lna pasivnost. Po­sledice tega pa se v nek i mer i kažejo tudi p r i spreje­man ju novih članov.

K o t drug i vzrok sem nave­del posploševanje i n izenače­vanje negat ivnih odklonov posameznikov, kot d a so to odk lon i ideje, na kater i te­mel j i organizaci ja Z K . Res je, odk lon i posameznikov ob­stajajo i n bodo tudi v bodo­če obsta ja l i , saj je to logična posledica življenja. Organiza­c i ja Z K j i h ne ta j i i n j i h ne

p r i k r i v a , obenem p a j i h tud i ne to ler ira, ampak se stalno b o r i za to, d a se v z r ok i i n posledice odpravl ja jo , obe­nem p a tud i za to, da b i b i l o teh odklonov vedno man j . Razuml j i vo p r i tem p a je to, da smo k o m u n i s t i v tem bo­ju , v vsej svoj i dejavnost i , pod m i k r o s k o p o m naših na­sprotn ikov , k i spretno lansi-ra jo med prebivalstvo zameg-leno, ne pa ostro ob l ikovano s l iko , ka r omogoča razna pd t ikan ja i n v končni fazi izenačevanje defektov posa­mezn ika z defekt i organiza­ci je kot celote. Dejstvo je, da se tega komun is t i p r i svojem delu vse premalo zavedamo, da reagiramo na odklone v svo j ih lastn ih vrs tah prepo­časi, d a smo za preobrazbo miselnost i tako nas sam ih kot celotnega prebiva lstva premalo ak t i vn i , dejstvo pa je tud i to, da se napake ne bodo popravi le, miselnost ne spremeni la z brezp lodn im k r i -t izerstvom za vogal i , temveč le z vključevanjem v organi­zaci jo i n ak t i vn im, predvsem p a vz t ra jn im delom vseh t is t ih , k i čutijo v sebi moč in sposobnost, da postanejo tvorc i i n nosi lc i demokratič­n ih i n napredn ih razvo jn ih tokov naše družbe. Zato je skl icevanje vseh t is t ih poten-o ia ln ih kandidatov p ro t i vstopu v organizaci jo na po­dlagi tak ih argumentov veli­k a življenjska zmota, v naj­slabšem p r i m e r u pa puh la , z lonamerna fraza.

K a k o s i zamišljate delo­vanje medobčinskega sve­ta Z K v okv i r i h potreb po boljšem regionalnem so­delovanju?

Težnja po ustanovitv i re­gionalnih medobčinskih sve­tov Z K , k i se je po jav i la vzporedno z reorganizacijo, je zbud i la med članstvom precej razprav in pomislekov. Osebno m is l im , da so vsi po­mis lek i odveč, ker medobčin­sk i sveti de jansko predstav­ljajo novo ob l iko samouprav­

nega dogovarjanja na širši podlagi i n n a višjem nivo ju, obenem pa tud i boljšo pove­zavo z republiškim vodstvom, k i je b i l a v pretek lost i za­rad i vel ikega števila občin­sk ih konferenc tehnično tež­k o izvedl j iva. K a k o bodo deloval i medobčinski sveti i n kaj bodo predstavl ja l i v or­ganizac i jsk i shemi, pa J e

odvisno samo od nas samih, od naše akt ivnost i i n naših in ic iat iv . Osebno sem prepri­čan, da bodo oprav i l i veliko delo, če bodo iz obil ice skup­n i h problemov, a različnih mišljenj, e l im in i ra l i vse ozke lokalpatriotistične tendence, k i so nam v preteklost i povzročile mnogo težav, in i zob l ikova l i sklepe, stališča i n priporočila, na podlagi kater ih bodo članstvo in c £ lotna organizaci ja na vseh n ivo j ih izvajal i z a k t i v u 1 " 1

delom in povečano politično odgovornostjo vse naloge, k 1

j i h narekuje i n zahteva i ' a Z r ' voj samoupravnega sistema.

K a j boste priporočili os­novn im organizaci jam razpravo na bližnjih kon­ferencah?

Temat ika , k i se bo obrav­navala na konferencah osnov­n i h organizaci j , sta lnih akti­v ih in občinski konferenci Z K , je v osnovah nakazana v prejšnjih odgovorih. Prve?" stveno pa je potrebno, da že v sami razpravi J° . p

sprejemanju sklepov P r l S ° 0

na in nakazana zahteva P povečani politični odgovorn -st i in part i jsk i d i s c i p f i V j g izvajanju sklepov in s ' jV

To naj zagotovi, če OO P*£ trebno, tudi s selekcijo stva, a f i rmaci jo Z K nosi lca in tvorca s a m o u p ' 3

azvoj na

neg»

nega sistema, katerega si je brez odločujočega >n

tak i osnovi postavljen vpl iva Z K , i luzorno zam*WjJ

dejstvo i n zlasti p » * * g

ta­

t i . To je moramo vsi , nist i , v po ln i meri in odgovornostjo zavedati U> ko tudi de lovat i .

Radovljiško gospodarstvo

Večja proizvodnja in več dolžnikov Zbran i podatk i o rezul tat ih

radovljiškega gospodarstva so na pogled dokaj ugodni . V pr imer jav i z l ansk im i se j mamireč lotos v o sm ih mese­c i h pro i zvodn ja povečala za 17 odstotkov. Tako so vsa industrijska podjet ja rasen L I P zabeležila več kot 10-od-stotno povečanje. Se poseb­no ugodne pro izvodne tro­m i tate pa so zabeležili ta čas v Kemični tovarn i Pod-fliart, I s k r i Otoče i n v Pla­menu.

Bo l j popolno in objekt iv­no s l i ko pa narm pokažejo podatk i o f ak tur i ran i Ln pla­čani proda j i . Tak tn i irana proda ja je b i l a za 19 odstot­kov večja od lanske v o sm ih mesecih; v indus t r i j i pa ce­lo za 26 odstotkov. Medtem

p a je plačana prodaja le za 11 odstotkov večja. Tako so b i l i različni kupc i dolžni podjet jem za prek 32 mil i jo­nov novih dinarjev več kot v enakem lanskem obdobju . (Manjšo prodajo kot v os­m i h mesecih lani so letos za­beležili T IO — zaradi tež.tv pri p r o i z v o d n j i , K Z J e l o v u a — t u d i zarad i težav pr i pro­izvodnj i , Gozdno gospodar­stvo B led in obe gradbeni podjetji zaradi dolge zimi slabega vremena, v gostin­stvu pa hotela Je lov ica in Tr ig lav. Lanske predaje pa niso dosegli tud i Pred i ln ica Begunje, krojaštvo E l i ta Bled i n Obr tnog radheno podjetje B led .

In nazadnje še nekaj DO dafkov o izvozu. Sest podje-

Pla-tij — L IP , E l a n , Venga. men, Almira in V c / C l ^ \ je izvozi jo za 2,856.67 larjev industr i j sk ih i « ' e ^ od tega kar 2,474.782 n a j s C

vertibil.no področje. I * j . je tsvot v tem času mor javi z za 9 odstotkov

področju kar za manjši izvoz za Plamen. Elan in Almii

t e m l a n s k i m P f T

, > / " < > ' T 1 , eni ti na k on ver t i ^ •

14- ' ' , k i« * TI J

iKXl''OC' n ja na k o m ei i ' I v i n o i ^ |e). V sestavi c e l o t a f l J J ^ voza v občini na k o n v ^ - ^ no po,! M M i • je na ' , 1 f

mestu U P z 32,3 sledi E l an s 30,7, V o n ^ ~ Plamen 5,9, A l m i r a 5 u ženine 4,9 odstotka'.

A. *

e avci cestnega podjetja Kranj te dni dokončujejo asfaltiranje 3,5 kilometrov dolgega od-a_ ceste med Hruško in Mojstrano. Doslej precej valovito površino bodo prekrili z izrav-

s j . n ' m slojem ter tako avtomobilistom omogočili udobnejšo vožnjo. Investitor del je Cestni ad SRS. Kot smo zvedeli na upravi Cestnega podjetja, so imeli graditelji precej težav s ometom, ki je še vedno dokaj gost. Kljub temu bodo dela končana do 26. oktobra, čeprav e samo za izravnavo, so doslej porabili že 4000 ton asfaltne mase. (ig) — Foto: F. Perdan

potrebuje razvojni program Na Zarl„l„ . . v . . v . . . ~ . . . . . . .

Z a a n J e m posvetovanju o položaju obrti tako družbene ka-8 k * a s e D n e n a Gorenjskem se je pred nas razgrnil kup težav, 2 a e r *m i se vsakodnevno srečujejo obrtne delovne organi-oh , . , ! n zasebni obrtniki. Zasebnikov je na Gorenjskem 1154, te t " d e , o v n i h organizacij pa 68. Ce na hitro pregledamo § eza^e> dobimo vtis, da je družbena obrt nekoliko na bolj-kdo'* n a t a n ^ n c J š e m pregledu pa ugotovimo, da o tem, y J e n a boljšem in kdo na slabšem, le stežka govorimo. Pred 1 , v e r - l e t n o dobro, če bi uredili naslednja vprašanja: 0 e l 0

P , ? e ' k i u«"ejajo položaj obrtništva, vajeništva, vprašanje đ a v . v n , h Prostorov, integracija obrtnih podjetij, kreditiranje, obrt" 0 p o l l t i k o i n končno tehnično opremljenost gorenjske

razvo, ' K ' . Z A V I R A J ° " 'trejši kono., 1 v gorenjskem . . « > , res m malo Prav zato j

lahko° V P f e š i r o , k a , d a " i j o I e n

n ^ o vsaj delno obdola l i v ' s a r n c m sestavku. Zato

* bom 0 danes omej i l i n a o 5 r t i n s k u , a l i

e i n « njen položaj O m p r , : i :

ureiTi 5"' 1 1 S m o Premise- k i

Veliv Z p o l o ^ a i obrtništva.

l o ž i 1 , C l e h s e d ( > t i k a Po-, . „ ' . j a vajencev, ki j i h je

da vedno V a j ° n c e v > k> J * i * se r v " l a n j ' k a r Pomeni , da jo p U S m e r J a J o v industr i -

1 vajencih je nejasno rašanie. z a katere-

Se " * v a J e n c i h je J ^ . vp rašan je , z a

K ^ n * ^ 1 Z(*Q zanimajo. t * . c * m e d praktičnim

ša n j e- ,C, m d e , o m - vpra-k a l e r i i , l f l k a c i J e pokl icev,

180 i ! * r s e d a > v o b n i prek ljati L J ! , . 1 * * 0 , c * k o sestav-

^ a i i l e t n e in p r imerne

d e f o v n

J r n J S k i U s k K r a ! n J ' n a e »o la GLAS

•Prejme ?

D E U V K O

sko . u r a h H r W teden-

G l a S ai a V i ^ « v u p n u i

»tavba občin tke i g * * * K r a n j , soba

čredno«« • s r e d n j i h , " n : ' 1 0 i o n * k e

w « i n i t iskarne.

učne programe. Im še nekaj je o b r t n i k o m t rn v pet i . A l i naj pre jema vajenec nagrado samo med praktičnim delom a l i tudi v času, ko presedi v šolskih k lopeh in nab i ra te­oretično zinanje? O b r t n i k i meni jo , naj b i vajenec nag-grado pre jemal le med prak- I Učnim delom. E n a k o meni j tudi svet za obrt p r i gospo­darsk i zborn ic i S R S .

P r i obravnavanju pos lovnih oz i roma pro i zvodnih prosto­rov za obrtno dejavnost sta pomembni dve vprašanji. Pr­vič. Odnos med najemodajal­cem i n na jemnikom, k i je v tem p r ime ru obr tno podjet­je. In drugič. Prostor i , v ka­ter ih se razvi ja obr tna de­javnost so večinoma star i in j i h čaka rušenje. Urbanistič­n i programi pa ne predvide­vajo nov ih .

Integraci ja obr tn ih podje­t i j . Napo r i za njeno uresni­čitev niso povsem uspel i . Me­nimo, da so b i la obr tna pod­jet ja preveč zaprta in zaljub­ljena Vase in niso pr is ta la n a ponujeno integracijo. Da­nes (e marsikateremu od n j ih žal, posebno t i s t im, k i so za-bredli v težave. P r imer : Sele Sedatj pr ihajamo do spozna­nja, kako prav i lna je b i la pred leti zamišljana gradnja obr tn ih servisnih delavnic ob tovarni Sava v K r a n j u . Tako pa imamo sedaj vrsto raz-< i ! ' bi [enih in razltresenih majhnih obr tn ih delavnic po K r a n j u (mnenje strokovne­ga obrtnega sveta za Gorenj sko ) .

P r i najemanju kreditov so družbene obrtne delavnice neko l iko na boljšem. Lažje pr ide jo do kredi tov in manj­še obrest i imajo, k i p a so še vedno visoke (nad 6 od­stotkov) . Zato se obr tna pod­jet ja le redko odločajo za kredite, če pa se, se za ob­časne.

Tehnična opremljenost ob r tn ih delavnic je nezadost­na. Dobra polov ica strojev je dotrajanih, zato ni čudno, da prevladuje ročno delo. Pod­jet ja ostajajo še naprej sto­ritvenega značaja, na obšir­nejšo proizvodnjo prehajajo ile redko.

In zadnič. Not ran ja organi­ziranost ob r tn ih podjeti j . Po­dalo ' ; za občino K ran j pove, da kar 15 odstotkov zaposle­n ih v obr tn ih podjet j ih de­la v admin is t rac i j i in upra­v i . Zakaj? Za ob r tna podjet­j a , čeprav so majhna, veljajo enaki predpis i o poslovanju, kakor za vel ika indust r i j ska podjetja. Predpise b i kazalo spremeni t i in s tem ozpored-no bodo manjši tudi režijski stroški.

P r i vseh teh razpravah pa ne smemo pozabi t i n a nekaj . Obr tna dejavnost, kot poseb­na gospodarska dejavnost, postaja vse pomembnejša. Zato potrebuje vsaj okv i r en razvojni program za posa­mezne občine in republ iko . Takšno je b i l o lansko pr ipo­ročilo republiške skupščine. IA: redke so občine, med nj i­m i je K r a n j , k i so upošteva­le razvoj ob r t i v svo j ih sred­njeročnih p lan ih . Gospodar­ska zbornica želi vsaj to. Za­to bo kma lu Izdelala študijo o metodologi j i razvoja ob r t i , k i bo pomagala občinam in končno tud i r e p u b l i k i p r i sestavljanju programov raz­voja. In tudi skupščina bo lažje rek la dokončno besedo o bodoči s istemski ured i tv i in razvi janju obrtne dejavno­s t i .

J. Košnjck

Ne dramatiziramo! Pa vendar . . . ( Bliža se rok za tev samoupravnih aktov

Konec leta bo potekel rok , ko morajo gospodarske orga­nizacije, ustanove i n zavodi usk lad i t i statute i n druge sa­moupravne akte z us tavn im i i n zakonsk imi spremembami . O d dne, ko je občinski s in­d i k a l n i svet v K r a n j u raz­prav l ja l o teh vprašanjih, je m in i l o že precej časa, pa tu­d i določeni rok se je že moč­no približal. 5. j un i j a je b i l a ta razprava, gradivo zanjo pa je p r ip rav i l a komis i j a za samoupravl janje p r i občin­skem s ind ika lnem svetu. N a predlog komis i je je b i l takrat izdelan tud i podroben meseč­n i p rogram akc i j . V progra­m u pa so b i l i zajeti tud i t i s t i organi , k i naj b i de lovn im organizac i jam pomagal i p r i uskla jevanju.

Za osvežitev obravnavanega vprašanja: kako usk lad i t i sa­moupravne akte z zakonski ­m i oz i roma us tavn imi spre­membami , želimo opozor i t i , I da sprejete spremembe daje­jo de lovnim organizac i jam večjo svobodo p r i ure jan ju notran j ih odnosov; tako med de lovnimi enotami, kot med posameznimi člani delovne skupnost i . To po eni s t ran i omogoča de lovnim l judem, da svojo notranjo organizaci­jo in odnose pr i lagodi jo po­sebnost im delovne organizaci­je, da zagotovijo odgovornej­še ravnanje in odločanje i n h i t ro sprejemanje samouprav­n i h odločitev. Po drug i stra­n i pa takšna, večja svoboda, lahko povzroči, da bodo p r i navideznih pr izadevanj ih za večjo poslovnost in strokov­nost, dob i l i večjo oblast le posameznik a l i posamezne skupine v delovni organizaci­j i . To pa še zdaleč n i v sk ladu z us tavn imi določili o položaju delovnega človeka.

Obe omenjeni p lat i tako na­rekujeta, da v razpravah o uskla jevanju samoupravn ih aktov ne moremo stat i ob strani , prepust i t i le-te posa­mezn ikom oz i roma nekate r im službam in j i h nazadnje le formalno po t rd i t i . No in takš­no je b i l o tud i stališče občin­skega s indikalnega sveta 5. jun i j a , k jer je b i l o poudar­jeno, da je prav s ind ikat v delovni organizaci j i pok l i can , da organiz i ra takšne razprave oz i roma sodeluje v n j ih .

In kako potekajo pr iprave za uskladi tev samoupravn ih aktov z us tavn imi in zakon­s k i m i predpis i v k ran j sk i ob­čini? Sodeč po anal iz i oziro­ma podatk ih gospodarskih organizaci j , ustanov in zavo­dov zbranih v prv i po lov ic i septembra se moramo resno zamis l i t i . Zakaj?

V k ran j sk i občini je prek sto gospodarskih organizaci j , uStanpv in zavodov, k i mora­jo do konca leta usk lad i t i sta­tute in druge samoupravne akte. Od 90 vprašanih drga-nizacij pa lahko pričakuje­mo, da bo to uspelo le največ polovic i . Ka j pa druge? V precejšnji večini ustanov i n

zavodov do takrat še niso za­čeli delat i . Srečujejo se z naj­različnejšimi težavami; od or« ganizac i jskih, vseb insk ih do kadrovsk ih . N i so namreč red­k i p r imer i , ko ne vedo n i t i , kje i n kako začeti oz i roma se l o t i t i uskla jevanj . Nič bol je .m v nekater ih gospodarskih or­ganizaci jah. Posebno v man j ­ših, kjer n imajo zaposlenega p ravn ika , želijo določene smernice glede določitve t ra ­janja mandatov organov upravl janja , ko leg i jsk ih izvr­šilnih organov, glede aktov , k i urejajo delovna razmer ja , pripravništvo, varstvo p r i de­l u i td .

Med de lovn imi organizaci­j am i , k i bodo po napovedih do roka usklad i le statute i n druge notranje predpise, opa­z imo le tiste večje, k i ima­j o tudi ustrezne službe. Neka ­tere so se obrni le po pomoč na delavske univerze a i i k po­sameznikom. Po drug i s t r an i pa niso redke tud i takšne or­ganizacije in predvsem usta­nove, k i n imajo us t rezn ih služb i n strokovnjakov, p o tovrstno pomoč pa se ne ob­račajo, ker je zanje m o r d a tud i predraga. Seveda pa v odgovorih zasledimo t u d i takšne, kjer n j ihov i predstav­n i k i pravi jo, da za usklajeva­nje zdaj nimajo časa a l i p a upajo, da bo rok za usk lad i ­tev podaljšan.

Čeprav i m a vsako dramat i ­ziranje nasploh pa tud i v t em pr imeru več s lab ih kot do­b r i h s t rani , vseeno men imo , da z usklajevanjem ne more­mo odlašati. T i s t i , ki bodo zamudi l i rok in menijo, d a bo l e t a podaljšan, se l ahko zgodi, da bodo zamud i l i še drugega. T i s t im pa, k i ne ve­do niiti, kje i n kako bi začeli, bi mora l i pomagat i . S icer se nam l ahko zgodi, da bomo ob zamujenem r o k u kasneje ugotavljali, da so ponekod slabo uveljavili svobodo p r i urejanju notranjih odnosov med delovnimi enotami ozi­roma med posameznimi čla-; n i delovnih skupnosti.

A. žalar

KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksel)

obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna kr­mila za: #> kokoši nesnice in pi­

ščanca % krave molznice ln tele­

ta # prašiče • koruzo v zrnju, Srot,

pšenico pšenico, tropine Itd.

Cene zmerne Dostava hitra

Ameriška založba Mcf*raw — HIBI razstavlja v LJubljani

V petek dopoldne so v pro­s t o r ih Moderne galerije v L jub l j an i o d p r l i razstavo kn j i g ameriške založbe Mc-G r a w - H i l l , ene najpomemb­nejših i n največjih založb strokovne in znanstvene lite­ra ture na svetu. Z omenjeno založbo sodeluje M l a d i n s k a kn j iga iz L jub l jane že deve­to leto i n rezul tat i tega sode­lovanja so že v idn i . Tako je ameriška založba že izdala delo Edva rda Ka rde l j a So­cia l izem Ln vojna, v t i sku pa so dela Krleže, Bulatovića i.n R ibn ika r j a . Obe založbi — ta­

ko M l a d i n s k a kn j i ga kot McGravv-Hil'1 p r ip rav l j a ta se­daj dve del i , o d kater ih naj b i eno s simboličnim naslo­vom Mos tov i poudar ja lo so­delovanje med narod i , drugo pa naj b i govor i lo o naivni umetnost i v svetu.

Na t i skovn i konferenci pred otvor i tv i jo razstave je predsednik založbe M c Gravv-H i l l E . E . Booher poudar i l , da predstavl ja Jugoslav i ja za njegovo za'ožbo najbolj za­nimivo tržišče med vsemi so­cialističnimi državami. »Če­prav je danes čutiti vse večji

Kulturne vesti GORENJSKA — Zavod za spomeniško varstvo in Goren jsk i

muzej v K r a n j u bosta do pr ihodnje turistične sezone izdala priročnik vseh k u l t u r n i h in zgodovinskih spomenikov na Go­renjskem. Priročnik naj b i gostom prodajale informativne službe po hote l ih in potova ln ih agencijah ter turistična dru­štva. Zamise l o priročniku je nedvomno pohvale vredna, saj doslej tu r i s tom n i b i lo moč ponudi t i nobene vsaj približno tako izčrpne tovrstne publ ikac i je , ( b b )

KRANJ — Za l jubitel je francoskega jez ika bo Delavska univerza K r a n j v sodelovanju s f rancosk im k u l t u r n i m cent­r o m iz L jubl jane tudi letos pr i red i la celo vrsto predavanj, razgovorov in f i lmsk ih predstav. P rva je na vrs t i f i lmska komedi ja Mo j a žena je čudovita, k i s i jo pristaši zabavnih predstav in francoščine lahko ogledajo j u t r i , 23. oktobra , v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja. F rancosk i večeri bo­do na sporedu predv idoma vsak drug i četrtek. (-ig)

SKUPNI '

REKLAMNI

P R O G R A M SRP UČINKOVITA IN NAJCENEJŠA

SKUPNA REKLAMA V P E T I H Č A S O P I S I H IN DESETIH

LOKALNIH RADIJSKIH POSTAJAH

GOSPODARSKE ORGANIZACIJE N&RO.ĆA'l'Tt' •RfcjK-tA.Mfsjf ''.STQpn.VE

Z D R U Ž E N J U ' P O K R A J I N S K I H ČASNIKOV ZDRUŽENJU POKRAJINSKIH ČASNIKOV IN LOKALNIH RADIJSKJH POSTAJ SRS OCLJfc, GREGORCICEvA '5 - TEL 20-09

SRP

Združeno podjetje TRANSTURIST slu »I j. i Loka HOTELI IN ŽIČNICE BOHINJ v Bohinju

r a z g l a š a prosto delovno mesto de lovn im časom

z nepopo ln im

VJ4V delavca kov inske stroke

Pogoji : najmanj 10 letna praksa.

Osebni dohodek po dogovoru. S stanovanjem pod­jetje ne razpolaga.

Ponudbe z dokaz i l i poslati v 15 dneh od objave na naslov Združeno podjetje T ians tur i s t — Hote l i in žičnice B o h i n j .

vpliv televizije, kina, radia in časopisov, še ne moremo govoriti o izumiranju knjige. Po mojem mnenju bo knjiga vedno potrebna človeku tako za vzgojo kot za izobraževa­nje in seveda tudi za razve­drilo. Danes knjiga pomeni le eno izmed vezi med naro­di in založništvo je z novimi oblikami postalo del komuni­kacijskega sistema med vse­mi ljudmi ne glede na njiho­vo barvo kože, njihovo pri­padnost in njihovo prepriča­nje . . . «

N a koncu naj spregovori­mo še nekaj besed o založbi McGravv-Hi l l , katere glavna naloga je, če se izraz imo z besedami njenega predsedni­k a »zbiranje, anal iz iranje, tolmačenje, objavl janje in razdeljevanje koristnih infor­maci j vsemu svetu«. V tej delniški družbi s štirimi glav­n im i de lovn imi področji — oddelek za izdajanje pLiblika-ci j (57 revij v naklad i 2,5 m i ­l i jona izvodov), knjižna za­ložba (lani izdala 865 kn j i g v ZDA in 220 v tuj in i ) , gradbe­na l i t e ra tura in posvetovalni­ca za investici je — je zapo­slenih oko l i 13.000 l jud i . Ce­lo tn i promet družbe je že leta 1966 znašal skoraj 308 mil i jonov dolarjev, ka r po­meni na področju za'/vni-šlva zelo v isoko stopnjo.

Omen imo naj še dve zani­mivost i o odde lku za izdaja­nje publ ikac i j in o kun/ni zalo/hi. Oddelek za izdajanje publ ikac i j izdaja 57 različnih revij v nakladi 2,5 milijona iizvodov za skoraj vsa po­d i v j a človekove dejavnosti in že pred tremi leti je ta za­ložniška veja pr ines la 122 mi­li jonov dolarjev čistega do­hodka. Knjižna založba v ožjem pomenu — Me Gra\v-H i l l Bo'.xk Coinpanv — je la­ni izdala za 160 mil i jonov dolarjev knj ig , učbenikov in učnih pripomočkov,

V. Guček

Gostinsko podjetje KOMPAS HOTELI NA LJUBELJU

razpisuje sledeča delovna mesta:

u) kvalificirani kuharji b) receptorjl a) jed i la po naročilu (a

la ca rte) b) akt ivno znanje dveh

tuj ih jezikov (pr imarno nemščina). S A M S K O S T A N O V A N J E

N A RAZPOLAGO! N A S T O P T A K O J !

Ponudbe pošljite na Di­rekci jo K o m p a s Hotelov, Ljubel j

Komisija za delovna razmerja pri GORENJSKI KREDITNI BANKI KRANJ razpisuje

ZA POSLOVNO ENOTO RADOVLJICA

prosti delovni mesti:

1. referent odpla­čilne službe

2. strojni knjigo­vodja

Pogoji: pod L : srednja s t rokovna izobrazba ekonomske

smer i

pod 2.: končana dveletna admin is t ra t i vna šola

Za obe mest i je določena 3 mesečna pre iskusna doba.

Pismene ponudbe s k r a t k i m življenjepisom ter do­kumente o strokovnost i naj kandidat i pošljejo do vštetega 5. 11. 1969 na naslov:

Goren jska kred i tna banka K r a n j , komis i j a za de­lovna razmerja.

I l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l f e l l l t l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l t l l t t l l l l l l l i l 1 " 1 1 ' 1 1

Zavod za zdravstveno varstvo Kranj

razglaša prosti delovni mesti za nedoločen čas

t. Vodja sterilizacije

2. Kurir-pomožni delavec

Pogoji:

pod točko 1. Končana ftola za laboratorijske tehnike

pod točko 2. Končana osemletka, vešč naj bo opravljanja m.mi­ših popravi l

Pismene ponudbe prinesite osebno na Zavod ? a

zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska ul ica 9, do 1. 11. ! % 9 .

i l l l H I l l l l l l l l l l l i l l l l l l l l l l H i n i l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l t l l l l l l M I l l l l l l t m i l l l l l l l l l l l l l M I M I H I I I I I I '

Uprava javne varnost i v K r a n j u bo n a

j avni l ic itaci j i dno 22. oktobra proda la naslednja osnovna sredstva«

2 avtomobila Z A S T A V A 750 lO motornih koles JAVVA 350 U mopedov COLIBRI

v v e j c število pisalnih, klubskih ln •troJepl» n* miz, večje število različnih stolov, div«' 1 0

foteljev, omar in železnih postelj.

Z a č e t e k l u i l . a i j e l>o o h I > m i p i e d IMI.IA ' IH s k u p ­

ščine občine K r a n j . I/ pisarne U J V • K r i i n J 1 '

»Leteči« intervju

Lectar j u najcenejša kava

v Približno dve leti ln pol

bo, kar so v Kamniku od­prli jostinski lokal Lectar. Čeprav nisem preveč navdu­šen prijatelj dobre kap l j i ce , pa moram priznati, da me Je ob vsakem obisku v K a m -»iku pot zanesla tudi » ta Prijetno opremljen lokalček. Od kod une Lectar ln kako Je z obiskom, smo vprašali lastnico lokala Nežo Hribar.

»Pri hiši se reče lectar, k e r •o včasih izdeloval i izdelke i z kcta — srca, plošče i n j i h prodajal i na vseh večjih sej­m ih . Že pred le t i so izdelova­l i tud i sveče i n z n j i m i se ^oj oče še danes ukvarja.«

»Pravijo, da Imate pri vas najcenejšo kavo v Kamniku. AH to drži?«

»Bo kar držalo, saj cene *ave že od ustanovitve loka­l a nismo spreminja l i . T a k o v«dda skodelica kave s sme-t*»no 80 par , brez smetane pa 6 0 par. Naš l o k a l se ponaša t u d i s to znamenitostjo, da smo prv i v K a m n i k u začeli točiti medico.«

»Kaj je poleg cenene kave 5 medice še posebnost vaše-Ka lokala?«

»Ne vem, če je to ravno po­l n o s t al i znamenitost, ven-d a r p r i nas lahko dobite zna-^ e vrste škotskih whysk i -J e v . f rancoski konjak cour-

U voisier, rusko vodko i n a l­bansk i konjak. M e d jed i l i pre­vladujejo domača, in sicer kmečki f lancat i , k ro f i , oreho­va pot ica, jabolčrai i n sirov zavitek, torte, sendviči z do­mačo ZAsctko .itn t'i >maćim k r u h o m ter seveda znane vo-diške preste.«

»Katerih dobrot največ prodate?«

»Med jed i l i prevladujejo zav i tk i , sendviiči i n potica, med pijačami pa pelinkovec, kon jak , domače žganje i n brinjevec«

»Kako je z obiskom?« »Čeprav je v zadnjem času

v K a m n i k u precej konkuren­ce, se lahko pohva l im z do­b r i m ob i skom, saj i m a m pre­cej sta lnih gostov, k i vsak dan zahajajo bodisi n a ka­vo al i na požirek kakšne pija­če.«

»Kaj menite o davkih? Se vam ne zdijo previsoki?«

»Letno plačam oko l i pol-drug mi l i j on .S d in davka. Sedaj v začetku, ko i m a m precej stroškov, se m i zd i višina davka neko l iko previ­soka. Ravno sedaj na pr i ­mer preure jamo .sanitarne prostore in mis l im , da b i ob takšnih p r imer ih moral i /a določen čhs davko znižati. Vem, da v Avst r i j i in Nemči­j i to omogočajo.«

V. Guček

* * C s , t " » Dolgega h rb ta - relativna višina 550 m — Foto:

V petek zvečer je prostovoljna gasilska četa Iz škofje Loke imela praktično vajo na kateri so njeni člani prikazali gašenje in reševanje ljudi iz gorečih poslopij. Svoje znanje so preizkusili na stavbi škofjeloške Name. Vajo si je ogledalo veliko število domačinov. Na sliki vidimo prihod gasilskega avtomobila pred »gorečo« zgradbo. — Foto: F. Perdan

Na Bledu še vedno živahno Lep i jesenski dnevi so na

B ledu precej podaljšali sezo­no. Čeprav je program različ­nih sezonskih in p o s l a n s k i h turističnih pr iredi tev že izčr­pan so se ble jski turistični delavci pr iprav l ja jo že n a bližajočo se z imsko turistično sezono, je na B l e d u te dn i še vedno precej živahno. Zarad i raznih s impozi jev o z i roma posvetovanj in d m g i h sre­čanj so ble jski hotel i še ved­no precej dobro zasedeni. M e d temi, tako imenovanimi

Nova plezalna

smer V soboto, 4. oktobra 1969,

je bi la do kraja izplezana no­va — prvenstvena smer v severni steni Dolgega hrbta . Prvo tretj ino sta v letu 1969 preplezala Belchar in E k a r , vendar sta se zaradi slabega vremena morala spust i t i po smer i nazaj. Smer je tako Čakala do sobote, da dobi končen oris; vz;>on je dokon­čala ista naveza Belehar — E k a r priključil pa se j i m a je še Jamn ik Toma/.

Čistega plezanja je bi lo 6 ur . V steni je ostalo 8 k l i ­nov. Relat ivna višina smeri je 5 5 0 m; težavnostna stopnja I I I—IV, ker so v ključnih mest ih ostal i k l i n i , k a r znat­no olajša vzpon. V vrhnjem delu je b i la stena popo lnoma z a l i lenela.

Prv i p r i s t opn ik i : Belehar I/tok, Jamn ik Tomaž in Ekar Franc i so člani alpinističnega odseka Kran j ter člani kranj­ske K a r a k o r u m — Himala ja ekspedicije v letu 1970.

To je vsekakor pomemben podvig Bfcoraj n i kn»ju tet ne plezalna sezone.

pos lovn imi gosti, p a je še vedno precej takšnih, k i so prišli, da b i na B ledu v m i r u preživeli nekaj jesenskih dn i . Lepo vreme pa vsak dan pr i ­vabi n a B l ed tud i precej eno­dnevnih gostov. M e d n j i m i je največ Avstri jcev, Nemcev i n Itali janov. — Turistični de­

lavci pravi jo , da tolikšnega ob i ska v posezčrnskih dneh na B l edu še ne pomni jo i n čeprav končni poda tk i še ni­so zbran i , so prepričani, d a bo letošnja turistična posezo­n a na B l edu zelo ugodna v pr imer jav i s prejšnjimi.

A. 2,

Danes, 22. oktobra , bo na B r n i k u pr is ta lo pet letal , štiri bodo odletela, i n sicer v T i tograd, dve v Beograd in eno v Prago. P ro t i T i togradu bo poletel DC-6B, proti Beogradu i n Pragi pa caravel l i .

J u t r i se bodo na brniško pristajalno stezo spust i la štiri letala. Pr i lete la bodo iz Beograda, T i tograda in Munchna . Dve letali bosta še isti dan nadal jeval i vožnjo v M i inchen in Beograd.

V petek na B r n i k u ne bo velikega vrveža. DC-9 bo odpe­l ja l v T i tograd, caravel la pa v Beograd. V soboto na brniškem letališču ne bodo zabeležili p r i s tanka . Vzletel bo le convair, k i je pr is ta l v petek. T r i minute čez šest bo ponesel potnike v Beograd.

Nedelje, 26. ok tobra , ne bi omenjali, če ne bi p r i s ta l i n čez kako uro vzletel Iljušin-18. Po tn ike bo pripeljal iz Moskve i n se tja še isti dan vrnil. To bo edini vzlet ta dan na letališču.

Posebno obvestilo 2 Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, obvešča podjetja, ustanove, zavode, hišne svete in občane škofje Loke, da bo v času od 23. oktobra do 8. novem­bra 1969 izvedel sistematsko deratiza­cijo na območju mesta škofja Loka.

Upravi jalce ln lastnike objektov pros imo, da omogo­čijo s t rokovnemu osebju, k i bo izvajal derat izaci jo dostop v objekte in da vse stranske prostore, dvo­rišča in k le t i temeljito počistijo.

P o s e b n o opozarjamo občane, da upoštevajo navo­dila Izvajalcev, da ne b i prišlo do zastrupitve l jud i ali domačih živali.

Zavod za zdravstveno varstvo K R A N J

K R V O S E S »Kaj pa ima s tem opravi­

ti moja žena?« »No, da, vidite, Sir, zadeva

je takale: saj gotovo veste, da gredo take stvari dobro v denar. Mislim namreč tiste ilustrirane . . . prav tako ma­lo jih imate radi kakor jaz. Jaz se nobene niti ne dotak­nem in prepričan sem, da se tako godi tudi vam. žal pa so tu in temu dejstvu se ne da izogniti, in še zelo pri­ljubljene so.«

»Na dan z besedo! O čem pa govorite?«

»Veste, če hočete razumeti situacijo, bi morali poznati Delberta v splošnem in po­sebnem. Delbert je zelo žilav. Ce si vtepe kaj v glavo, mu tega ne izbijete već iz nje.«

»Kaj je z mojo ženo? Kako se drznete omenjati njeno ime v tej zvezi?«

»No, saj to pravim samo ta­ko, ker . . . vidite, jaz poznam Delberta in čeprav ne odobra­vam njegovih stremljenj, ne •norem . . . «

»Kakšna stremljenja so to?«

»I, denar potrebuje.« , »No, in?« »Misli, da bi ga mu dali

vi.« »In kaj ima to opraviti z

mojo ženo?« Bedford Je pre­mišljal ali naj možaka krat­ko malo vrže iz pisarne.

»No, tu so pač tiste li­stine.

»Kakšne listine neki?« »No, kartotečni list krimi­

nalne policije o vaši ženi, prstni odtisi in tako dalje.«

Za trenutek je vladal leden molk. Bedford je kot poslo­ven človek predobro poznal to spretno varanje s presene­čenji, zato ni z nobenim gi­bom izdal, kaj se v njem go­di. Mrzlično je razmišljal. To­da navsezadnje — kaj pa Je pravzaprav vedel o Ann Roann? Za seboj je imela ne­srečen zakon, o katerem ni rada govorila. Bila je to ža­lostna zgodba. S samomorom Je končno njen moz sam ob­sodil svojo nesposobnost. Do­ločeni zavarovalni znesek je omogočil vdovi, da se je pre­bila skozi težave. Dve leti je bila v inozemstvu, potem se Je vrnila in spoznala njega, Stewarda Bedforda.

»Položite že vendar svoje karte na mizo!« Bedfordu se Je lastni glas zdel tuj. »Kak­šna Igra je to? Ali ni vse sku­paj poskus izsiljevanja?«

»Izsiljevanje?« je vzkliknil Dcnhnm. Zdelo se je, da je čisto uničen. »Za božjo voljo, Mr. Bedford, kaj pa vendar mislite! Po takih sredstvih b| niti Delbert nikdar ne segel.«

»Kaj pa potem?« »Dovolite, da vam natanč­

neje razložim to investicijo. Potem ml boste, o tem sem prepričan, priznali, da je za­deva zelo solidna. Tistih dvaj­set tisoč dolarjev bi utegnili — tako trdi Bvlbert — dobi­ti na/a J čez pol leta. Jaz oseb­no pa sem mnenja, da bi do

tja poteklo leto. Delbert je vedno optimist.«

»Kakšne so te listine o mo­ji ženi?« Bedfordov glas je bil trd in razdražen.

»Eh, saj to je tisto! Veste, Delbert mora ta denar krat­ko malo imeti in mislil si je, da bi mu ga vi posodili. Na­zadnje razpolaga s temi in­formacijami in nekateri ilu­strirani časopisi plačujejo za dober namigljaj čedne vsote. Razgovarjal sem se z njim o tem. Prepričan sem, da niti od daleč ne boste plačali dvajset tisoč dolarjev, Del­bert pa meni, da boste pri avtentičnem materialu to vendarle storili . . . «

»Kako prosim? Za avten­tični material gre?«

»O, seveda, Sir! Samo ob sebi umevno, saj sicer o tem ne bi izgubljal besed.«

»In kakšni so dokazi?« »Fotografija s policije In

prstni odtisi.« »Dajte, pokažite mi to

reč!« »Meni pa je dosti več do

tega, da bi se pogovoril z vami o Investicijskem zne­sku, Mr. Bedford. Res nisem imel namena prikazovati stva­ri s tega zornega kota. Ko pa sem opazil, da poslušate mojo prošnjo s precejšnjo nejevoljo in . ..«

»O kakšnem materialu go­vorite?«

Njegov suhotni nasprotnik Je z levo roko stiskal k sebi klobuk, z desnico pa Je riba­ril po prsnem žepu in privle­kel nezadnje Iz njega kuver­to. »Prav gotovo nI bil moj namen obravnavati stvar s te plati,« je dejal zaskrbljeno in dal Bedfordu nezalcpljeno kuverto.

Bedford Jo je odprl In Iz­vlekel Iz nje vsebino. Prilo­žena fotografija, kakor jih snemajo na policiji, je bila aH najbolj pretkana ponared-ba, kar jih Je kdaj bilo aH pa . . . pravi posnetek Ann Roann, kl je bil napravljen pred nekaj leti. V očeh tipič­ni poredni smeh, profil na­tanko i- (i ln usta prav tako lepo zaokrožena kot pri njej. Pod fotografijo Je bila zapi­sana usodna registrska števil­ka. Razen tega je bila pod njo še vrsta prstnih odtisov in paragraf kazenskega zako­nika, ki se je tikal njenega pi estopka.

Denhamov monotoni glas se je zavrtal v Bedfordove možgane. »Ce vas smem opo­zoriti, Mr. Bedford — imeno­vani paragraf se nanaša na zavarovalno goljufijo. Gotovo se vam bo to zdelo čudno. Tudi meni se Je, ko sem to reč videl prvič.«

»Cesa jo torej dolžljo?« »Imela je nakit, kl je bil

zavarovan ln storila Je neum­nost, da ga je nesla najprej v zastavljalnico, potem pa prijavila, da JI Je bil ukra­den. Izterjala Je zavarovalni­no, potem pa se Je ugotovilo, kje Je ostal nakit . . . Tja,

poHcija je v takih stvareh zelo iznajdljiva.«

»Kaj se je zgodilo, ko so goljufijo odkrili? Je bila ob­sojena, ali je bila kazen po­gojna aH so zadevo potla­čili?«

»To vedo samo bogovi. Jaz ne vem niti, če je Delbert o tem informiran. Samo to do­kazalo mi je dal in dejal, a Ima namen iti z njim h kaki ilu­strirani reviji ln ga po ugod­ni ceni prodati. Jaz sem bil mnenja, da mu nobena ilu­strirana revija ne bo plačala tolikšne vsote, kot jo mora investirati. Odkrito poveda­no, Mr. Bedford, jaz takih stvari nimam rad. Ne ugajajo mi Ilustrirane, ki se ukvarja-jajo s tem, da obmetavajo ljudi z blatom. To se mi gnusi.«

»Da, že razumem,« je de­jal Bedford mrko. Zrl je na kartotečni list s fotografijo svoje žene, s podatki o sta­rosti, velikosti, teži, barvi oči in prstnimi odtisi.

Takšno je bilo tedaj izsi­ljevanje. Dosti je slišal o takih stvareh, zdaj pa je sku­sil to pri sebi. Ta možic, kl je v zadregi mencal na stolu semtertja, mečkal svoj klo­buk iti se delal poštenjaka, je bil izsiljevalec in on, Bed­ford, njegova žrtev.

Bedford Je natanko vedel, kako je treba v takem prime­ru ukrepati — naložiti nam­reč falotu nekaj krepkih po grbi in ga nato izročiti po­liciji. Ali pa ga nahruliti: »Ta­koj zapustite pisarno in glej­te, da se ne prikažete več! Izsiljevalec ne dobi od mene niti beliča!« Trei 'a možnost Je bila poklicati najbližjo policijsko postajo, zaupati zadevo tamošnjemu policij­skemu uradniku ter r a obe­nem prositi, naj reši vso stvar na diskreten način. Bedford je vedel, kako se kaj takega potem nasmije. Name­sto njega bi zahtevani znesek izročila izsiljevalcu policija proti potrdilu; nato bi areti­rali Binncva Dcnhama In ves primer prikrili pred javno­stjo.

Toda, ali bi se vse to res tudi posrečilo?

Navsezadnje je stal zadaj misteriozni Delbert . . . saj je očlvidno on napletel vso stvar in on je nameraval to, kar je vedel, prodati eni ti­stih opravi jI vih ilustriranih revij, kl rastejo kot gobe po dežju In žive od razkrivanja senzacionalnih afer odličnej­ših ljudi.

Ali je bila to tu res policij­ska kartotečna listina ali ne? Ce je bila listina prava, potem Je sedel v pasti. Potem se nI dalo nič storiti. Al: pa je bila listina ponarejena?

»To dokazilo bi rad obdr­žal za nekaj časa.«

»Za kako dolgo?« Je vpra­šal Dcnham. Prvič je Bed­ford začutil v njegovem gla­su ostrino in postal pozoren. Možic pa Je še vedno sedel zgrbljen na skrajnem robu stola in v naročju vrtel svoj klobuk.

»Najprej bi se hotel prepri­čati o resničnosti vaših po­datkov.«

— Jaz sem Margareta Ros. Leta 1908 si mi dejal, naj pridem k tebi, kadar se bom naveličala moža . . .

Srčni bolniki se obotavljajo

N a srečanju ameriških k irurgov v San Franc i scu sta dva znana k i rurga poudar i la , da so srčni b o l n i k i vedno m a n J navdušeni za presaditev srca. B o l n i k i meni jo, da se i g r a j 0

z življenjem in smrt jo . Medtem pa je dr . B a r n a r d opt ' 1 1 1 ' 8

in meni , da ima presajanje src prihodnost. Pr i zna l pa J*» je glavni kamen spotike /avraeanje tujka v bolnikovem oi£ a

ni zmu.

Najdlje tlačijo zemljo Svecli

Svetovna zdravstvena organizaci ja je objavi la seznam P°" prečnega trajanja življenja v posameznih deželah. NajO^fJ i a/očarani Američani, saj so se znašli šele na 26. mostu, prav so po izdatk ih za svoje zdravje in zdravi la prvi na svetu

Najdl je žive Švedi (71,60 leta), slede Norvežani (71,32 1 ^ Nizozemci (71,10), Islandci (70,70), Izraelci (70,52), V***'

(70,30) in Američani (66,80)1 Wje od Amerikancev žive še SP** c i , Nemci , Prancozi , Cehosiovaki, Bolgar i , Japonci , Jamaj Rodezi jc i , Avstra lc i , Br i t anc i in drugi

Med ženskami vodijo po fcivljenjs leta), Svedinje (75,70), Norvežanke (75,57), Francozinje

M e d ženskami v o d i j o p o življenjski dobi Nizozemke (75,W<

l ni d*

slede j i tu Islandke, Švicarke, Br i tanke , Avstra lkc , Novozen ke, Rusinje Žive poprečno 74 let, Američanke pa 73.70 leta«

Jogurt proti raku? i ! j d«*

Raziskovalci /. univerze v Nebraski v ZDA s o ugotovi« imajo ku l ture mlečnih bakter i j močan antibiotičen ^ ' ^ p j i l Meni jo , da b i zalo lahko vsebovale tudi koristne snovi pro t i r aku . Znanstvenik i se trudi jo , da b i omenjene s ^ pro t i r a k u dokazal i v i c i meni h anem mleku — tO (• v

in jogurtu .

Knjige pri n 9 ak l *

l a n i je p r i n a . izilo skupaj 9475 kn j i g v skupni ne- ^ cli

66 mi l i jonov izvodov. Od te številke pa je treba odšteti stotkov učbenikov.

12

Rešitev sobotne križanke

.< F U S '

I. OJACFN, 7. STUCKA, 13. JESENIŠKI ROVI, « 5

16. KER, 17. SREM, 18. IREDENTA, 21. TRA, 22. BS. * * 24. NO, 26. UN, 27. REA, 29. GLAVOBOL, 24. UJMA, 3«> 37. ANAA, 39 M i l ARMSTRONG, 42. AVLIJA, 43. T«*1

GT.AS * 9 STRAN

Loške slike iz pretekle in polpretekle dobe ( 4 )

Mestnci in IPrifarcI Tretji berač je bil Muckov Groga; tako so ga imenovali otro­ci. Ta pa ni bil berač v pravem pomenu besede, ker ni pro­sjačil. Navadno je nosil s seboj koso ali kakšno drugo orodje in iskal po hišah delo. Tudi na mojem domu je bil večkrat Sost. Mene je imel rad, ker ga nisem dražil, ampak sem se * njim prijateljsko pogovarjal. Zabavljal je čez socialne raz­mere v Avstriji, končni povzetek njegovih razmišljanj pa je bila vedno ugotovitev: »Ta cesar je zanič!«

Kakor je v vsakem mestu •^kaj star ih, bolj ali ma.nj

enih rodbin, k i tvori jo u Mni zaklad mestn ih sta-Jožiinosti, tako je tudi v Lo-" d - V prv i vrst i naj imenuje-^ rodbino Guze l j . I zmed ^'arejših članov te rodbine Je posebno znan Jur i j Gu -Jf''< ^ i je b i l kup i l od nekega ^ozamija hišo. v ka ter i je

občinska hišo,

nastamjena C e l a I

Mkopičina sko f ja L o k a . Po pripovedovanju Steva S inka v Loških razgledih 1968 je imenovani Gozani podedo­va l o d svo j ih bogat ih sorod­n ikov v I ta l i j i v e l i ko premo­ženje in s tem denarjem se­zidal hišo, v ka te r i je b i l a v Prejšnjih časih sodni ja , zdaj P 3 jc„ kot sem zapisa l , občin­ska skupščina.

Jur i j Guzel j je trgoval z lanom ter orehov im in češ-njev im lesom, k i ga je po­šiljal prek Benetk v London . B i l je zelo premožen. O njem je znano, da je potoval leta 1851 skupaj z ženo na svetov­no razstavo v London. Za takratne čase in razmere je b i lo takšno potovanje že ne­kaj izrednega. Mogel si ga je privoščiti le kak veljak, ka­kor je b i l Andre j Smole, o katerem pravi Prešeren, da je videl Nemško, Francosko, B r i t ansko . . .

Druga, prav tako imenitna rodbina so Hafner j i . Ta rod­bina je danes zelo razve jani i n šteje celo vrsto družin, med n j im i z last i več podjet­n ih obrtn ikov pa tudi ugled­nih javn ih delavcev, zdravni­

kov, inženirjev, županov i td . V dal jnem sorodstvu s to

rodb ino je b i l tud i mesar Funtk , s p rav im imenom *vo Ogorevc. Tud i njegov star i oče je b i l mesar. Zelo dobro se ga spom'n jam še iz svoj ih šolskih let, kako je slonel v mesnici p r i kapuc 'nskem mostu in opazoval mimoido­če. N i k o l i ga nisem videl sta­t i , sedeti al i hodi t i , vedno le sloneti, zato si nisem mogel znebit i vt isa, da sloni tam nekakšen k o .

Ta Fun tk je dobi l svoj vzdevek zato, ker je rad kaj navajal iz Funtkov ih o t r o ­ških pesmi. V drugi svetovni vo jn i je prišel v i ta l i jansko vojno ujetništvo, kjer si je nakopal bolezen in u m r l . ko še n i b i l star 50 let. B i l je prava dobričina in vselej pr i ­pravl jen pomagati , če se je pokazala potreba. Kmet je so ga hva l i l i , ker je b i l po l t en mesar, k i j i h n i skušal izko­riščati. Sicer pa je b i l zelo or ig inalen. B i l je velik saij i-vec; izživljal se je v tem, da je uganjal razne burke. Tako je na pr imer pr ihaja l na ko­nju v kavarno, kjer je konj tud i i zprazni l svoje fige.

V L o k o je prišel — ne ve se, na kakšen način in po kakšni pot i — neki črnec z imenom Fortunat A l i . Neka­ter i domnevajo, da je pobeg­ni l iz kakega samostana. N a občini niso vedeli, kaj b i z n j im . Fun tk pa se ga je na­glo po last i l rekoč: »Dajte ga porabiti!« V mesnic i je zavi­ja l meso v papir in oprav l ja l razna pomož.na dela; vsako delo mu je kar dobro pristo­jalo. Nekega dne so začut.li v Funtkov i • hiši suml j iv ro­pot, kakor b i hotel kdo vlo­m i t i skozi okno v prvem nad-vlomi lca, se zapodi l za n j im strop ju. Funtk je brž ailar-mira l črnca, ki je pregnal in ga skupno s psom, ki ga je b i l vzel s seboj, zgrab i l ter t a k o preprečil dozdevni

"vlom. lzkr./ai 'o pa se je, da to n i bi j vlomilec, ampak le razposajen fant, k i je hote l povasovati p r i h»šni dek l i .

Funtk je sodeloval tudi , ko so »obešali« Marjančnika na mestnem trgu pred K a s m a

nom. Ko t zadnjo željo so m u vtakn i l i v usta ribo in s tem zaključili norčavo slovesnost. Sreča je b i la , da se burka n i tragično končala. To b i se bi­lo spričo objestnosti sodelu­jočih lahko zgodilo.

K a k o r Mestnci tako so tudi Pr i farc i imel i nekaj odličnih

ro jakov, k i po številu sicer ne odtehtajo Mcstncev, pač pa j i h dosegajo po svoji mo­ra ln i p la t i i n vsestranski po­membnost i .

K tem moramo v p r v i vr­sti prič teti lesnega indus l r i a l -ca F ranca Dolenca, po doma­če Joškovca. Njegov oče je b i l prišel s Kr ivega brda . B i l je še preprost kmet, vendar je ime l že precejšnjo gozdno posest im bav i ! se je tudi z lesno trgovino. V Star i L o k i je zgradid hišo, k i še danes stoj i . Njegov s in, danes ime­novan Star i Joškovc, se je gospodarsko k m a l u močno dvigni l . Povečaj je lesno tr­govino in vedno bolj širil po­dedovano gozdno posest.

inž. Primož Sunonič (Prihodnjič naprej)

M I H A K L I N A R ( M E S T A , C E S T E I N R A Z C E S T J A )

IV . D E L

kih n, r ' u i ' u Pahor govori še o podobnih dogod to V * ° s c *80dfli na Si lvestrovo v Dolen jsk ih v r n ' * 2 ^ 1 ^ ' o l ' e množica terjala pojasnilo glede Jzsi l "| V C V O j n e 8 a Posojila, ki jim ga je občina od / a a v*ti*ijsko vojsko v času vojne, pa tudi

župnika s o terjali, k a m je zapravil d e n a r , k i z»on P r e j e . ' M zvonove " d cesarskih oblast i , za ga n ° \ e ' k ' s o i i n P ' e l i l i v kanone, in za les, k i

J c ' u p n i k prodal t/ ecikvenega gozda, h o r - n . J u župnik dal obračun?« vprašujejo Pa-

, M V ' p r i j a I t , ' J i . t*re V ^Panom sta pokazala orožnikom, ka-n a čl n c , c n a J Primejo,« pokaže rudar Pahor Pote n V * - a s o P ' s u . v katerem je o tem bra l , da / " i T 1 * n n i °ČJ zopet v/žare, ko pripoveduje, Ki<kV, ^ e v i k a n J c ' zajelo tudi kmete v oko l i c i

TaC?' in rvH f . 'OVOr ice posluša Slavko pr i Pahoi jevih

»Oh a v t x , o v i b " ni rj a ̂ y'ai" nasilje,« to je pogost stavek inže-!>iljc . a v e t ' ( - > . obenem pa opravičilo, če je na-i\u\no "czadovoljncži v .svobodni domov in i ' v a t u l . * ° D i a s t je treba u t rd i t i , da bo nova drža-dr>a„.. '_ U r adno priznana,« poudar ja , ker je novo

ko uiaano pr izna la doslej šele ena sama vc-

~ Združene države Amerike. Franci ja , ta­bo

ko so nc-

. . -enjc k a n i / ' J C " n a , , ; i l l , ( > nemško Avstr i jo pomeni lo bal-S H S f C l 1 " Srednje Evrope . »In n e m i l i v državi * ' t i " v ' V l 0 8 n i , i svobodno domovino resno ogro-^ n f e r e T < k 1 , , ( u i ( * ' h d ip lomatov na mi rovn i saj ; c

l r X 1 , k a r b i b i lo samo I ta l i janom v p r i d , A v s ' i ' ) . I U l 1 • da je Sonino b i l prot i razsulu Polnen * r * ^ e ' c med vojno, m is l im proti P<>-G t y , p n " u razsulu. P r i tem ga podp i ra tudi De

• V o t 1 t ' i p o a d L k i h Ital i janov i n bivši

poslanec v avstroogrskem par lamentu, sicer ita­l i janski k ler ikalec , k i pa tudi pr i l iberalni i tal i ­j ansk i vladi uživa vedno večji ugled, da komaj ustanovljene k ler ikalne stranke Part i to popola-re ni t i ne omenjam. Nemi r i v S M S ženejo vodo na i ta l i janski mlin.«

Tako meni inženir Klaveda, medtem ko ga profesor Andrej opo/arja, da so delavski in kmečki nemi r i v tem času tudi v I tal i j i nekaj vsakdanjega.

»Prav to me sk rb i , ker so nemir i po vsej Ev r op i . . .«

In kar skrb i inženirja Klavedo, razveseljuje rudar ja Pahorja in njegove prijatel je.

»Kakor da pomlad prinaša vel ika upanja,« se navdušuje rudar Pahor in pripoveduje, da je b i la te dni v Moskvi ustanovljena nova, komu­nistična intei nacionala, l n na sam prv i pomla­dansk i dan so tudi Madžari opravi l i s s tar im redom in ok l i ca l i sovjetsko Madžarsko. »Svita se. Sv i ta ! Revoluci ja je na pohodu . . .«

S lavko pa ne razume rudarjevega navduše­nja. Prav te dn i so se razširile novice, tudi v i ta l i jansk ih in slovenskih časopisih je pisalo, da antanta londonske pogodbe z Itali jo ne namera­va spremenit i .

»Le kako sc morete veselili?« se S lavko prvič vmeša v pogovor radarjev. »Ali niste bra l i v ,Na-pre ju ' , da na l jubl janskem gradu v ihra Trna za­s t a v a . Tretjina slovenske zemlje fe izgubljena.«

»Hm,« ga presenečeno pogleda rudar Pahor, presenečeno, ker sc S lavko še n i n iko l i vmešal v pogovor odras l ih , potem pa prav i : »To si lahko pričakoval. A l i nisem govor i l , da VVilsonu ni ver­j e l i . Imperial ist je kakor Angleži, Francoz i in I ta l i jani , m i s l im njihova gospoda, k i ni prav nič drugačna kakor naša a l i pa gospoda po vsem svetu. V s i so iste branže. Iste vrane. V r a n a pa, kakor veš, ne izk l ju jc vrani oči. Pa še med vra­nami sta dve vrst i : site i n lačne. S i ta vrata pa lačni ne verjame, kakor ne verjame sit gospod lačnemu delavcu. Zato gospod mis l i , da je nje­gova svoboda tudi delavčeva.«

»Toda tu ne gre samo za gospodo! Za nas Slovence gre! Ka j bo z nami , vas vprašam,« Vprašuje S lavko .

»Kaj bo I nami?« odgovarja rudar Pahor. »Ce s i si zapomni l žalno zastavo na l jubl jan­

skem gradu, bi si mora l še zapomni t i , kdo jo zakr iv i l lumpar i jo . A l i n i tam pisalo, da večje farse (kaj je farsa, ne razumem prav dobro, a

kaj je lumpar i ja , vem) — da večje farse in lum-pari je, kakor je pariška mirovna goljufi ja, svet še ni videl. Je pisalo tako al i ni?«

»Je,« odgovarjajo Pahorjevi pr i jate l j i . »In pisalo je, da državniki, k i so imel i štiri

leta in pol po ln gobec, da se vojskujejo za pra­vico in odrešenje nesvobodnih narodov, držav­n i k i , k i so robant i l i prot i brest- l i tovskem m i r u , s kater im je nova, lahko rečem, naša sovjetska Rus i ja pokopala imperialistično vojno, državni­k i , k i poizkuse io z vo jskami zadušiti delavsko-kmečko Rus i j o i n revoluci jo, t i državniki sedaj v svojem pohlepu po vladanju i n i z rab l jan ju delovnih l jud i vsega sveta prekašajo celo pro­paloga nemškega cesarja V i l j ema. Vse, ka r so nesvobodr.im narodom bivšega cesarstva obetal i , je b i la laž. In kdor j i m je vero­val , je ogoljufan in bo vselej, če j i m bo ve­roval . Srbe so i z rab i l i , ker so j i h hote sprav i l i v spor z Avstro-Ogrsko. K a k o r poročajo ie m i ­l i jon Srbov izkrvavelo na bojiščih a l i pa b i l o pomorjenih doma ne samo pred z idom s puška­mi al i na v is l icah, marveč predvsem z g ladom, k i ga je pr ines la vojna. Tisoče in tisoče Hrvatov in Slovencev, k i so se preb i l i na ono stran fron­te, je verovalo antantnim po l i t ikom in popadalo v boju na nj ihovi strani . In t ist i , k i so popadal i , so srečnejši od t ist ih, k i so ostal i živi, saj so danes prav gotovo v dno duše razočarani in se z vso pravico čutijo ogoljufane. Drugi so pred cesarskimi nagl imi sodišči končali na v is l i cah kot vcleizdajalci cesarstva. Za koga? Za imper ia­l izem degenerirane romansko-aglosaške gospode, kakor piše v .Napreju ' ! . . . No, najbrž, tega t i še ne moreš razumet i . A boš. Ce ne danes, p a ju t r i a l i pojutrišnjem . . . Toda temelj i starega sveta se majejo. Star i svet se bo sesul. M o r a se sesuti, saj drugače človek, k i živi od dela svo j ih rok, ne bo n iko l i pr i znan za človeka in bo še nadalje igrača v rokah falotske oblast i . Revolu­c i ja je na pohodu. V svetovni revoluci j i prolcta-r iata je rešitev. Tud i rešitev mal ih narodov i n tudi nagega. S i n social istke s i ! Mora l b i razmiš­l jat i o tem. A ti razmišljaš...« rudar ut ihne, ker noče imenovat i inženirja Klavcde, očeta Slavkovega pr i jate l ja . »Sicer pa imaš za razmiš­ljanje še čas.

Roparski zaklad

Ob TJnionovem pivu ln Alkovih alkoholnih ter brezalkoholnih pijačah je med povabljenci na degustaciji pred Porentovim domom kmalu zraslo razpoloženje. — Foto: F. Perdan

Kmalu na našem trgu:

Alkovi sokovi in oranžada v novi embalaži

M i n u l i petek popoldne sta dve s lovenski podjet j i — To­varna a lkoho ln ih in brezalko­holnih pijač (A lko ) L jub l ja ­na in p ivovarna Un i on — na terasi kranjskogorskega hote­la Porentov dom, enega od gost inskih objektov S A P Ljubl jana, p r i r ed i l i degustaci-jo svoj ih izdelkov. Degusta-cijc so se udeležili predstav­n ik i pos lovnih sodelavcev obeh podjeti j in številni no­v inar j i . A l ko je predstav i l no­vo osvežilno pijačo pingo, sadne sokove in že znane aperitive v injak, konjak, pe­l inkovce, domači brandv ter drugo, p ivovarna U n i o n pa svetlo i n temno p ivo v ste­k len icah. Ob tej priložnosti smo d i rektor ja A lko tovariša

L u d v i k a Tranteta zapros i l i za kratek razgovor. Tovarna al­koho ln ih in breza lkoho ln ih pijač L jub l jana , katere izdel­k i so na Goren jskem dokaj znani in cenjeni, je namreč lani končala z modernizac i jo in mehanizaci jo delovnega postopka. Podjetje sc je tako uvrst i lo med vodilne proizva­jalce žganih in osvežilnih na­pi tkov v Jugoslav i j i .

»Tovarna Alko je bila usta­novljena leta 1947, z združit­vijo manjših nacionaliziranih obratov. Od njih smo pode­dovali zastarele naprave, ki so zahtevale ročno delo. Zato se je podjetje leta 1965, po reformi, lotilo načrtne rekon­strukcije in modernizacije. Prva faza je zajela obrate za

R A Z P I S Čufarjevih plaket

za leto 1969 Na podlagi 3. člena odloka o podeljevanju Ču­

farjevih plaket (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/69) razpisuje skupščina občine Jesenice podelitev Ču­farjevih plaket za leto 1969.

Cufarjevc plakete sc podel i kulturno-prosvetnim organizaci jam ali posamezn ikom kot priznanje za l k t i vno delovanje na kulturno-prosvotnem m umet­niškem področju ter za izredni prispevek k rasti in dosežkom kulturno-prosvetne dejavnosti na ob­močju občine Jesenice.

Predloge za podelitev plaket l ahko dajo vs i ob­čani, kulturno-prosvetne i n druge organizaci je.

Predlogi morajo b i t i predloženi občinski žiriji za izbor nagrajencev do 5. novembra 1969.

Svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo skupščine občine Jesenice

izdelovanje alkoholnih pijač. V ZRN, pri firmi Setz Wer-the, smo nabavili sistem po­sebnih strojev, tako imenova­no polnilno linijo, kl zmore natočiti 3000 litrskih steklenic na uro. Naprave so stekle le­ta 1967. Druga faza mehaniza­cije je bila končana maja le­tos. Z njo smo povsem avto­matizirali proizvodnjo brez­alkoholnih pijač. Aparati, iz­delek iste firme, napolnijo 800 Četrtlitrskih steklenic v eni url,« je povedal tov. Tren­te.

Rekonst rukc i j o celotnega delovnega procesa in seveda tudi izgradnjo novih skladišč ter pomožnih obratov, brez kater ih ob nekajkrat večji pro izvodnj i ni šlo več, so k r i ­l i deloma iz lastnih sredstev, de loma pa s kred i t i . Dolgovi bodo drugo leto poravnani .

»Pripravljamo pomembno novost — brezalkoholne pija­če v nepovratnih folljastih vrečkah,« smo zvedeli od di­rektor ja. »Na Gorenjskem, v Kranju, škofji Loki, Radov­ljici ln drugod, v nekaterih gostinskih lokalih in posloval­nicah Alkovih odjemalcev, jih bo kmalu moč dobiti.«

»In kater i A l kov i izdelki so dosegli največji uspeh?« nas jc zanimalo.

»Med alkoholnimi pijačami velja omeniti predvsem do­mači brandv, pelinkovce, ne­katere likerje in seveda ho kev slivovko, ki jo zlasti ce­nijo inozemci. Od osvežilnih pijač gre dobro v denar oran­žada ter pingo. Kvaliteto pro­izvodov bomo skušali še iz­boljšati. Odpiramo namreč razvojni laboratorij ln zapo­slujemo nove strokovnjake, največ živilske tehnologe.«

Večino svoj ih izdelkov to­varna A l k o proda v S loveni j i , Hrvaški, Bosn i in Is t r i , na tujem trgu, v I ta l i j i in Zve/ni repub l ik i Nemčiji, pa najbolj »vleče« s l ivovka.

I. G.

JULIUS MADER

Pri tem vključuje sodišče tudi II., VI. in VII. oddelek državnega varnostnega urada (RSHA) in vse druge člane SD, vključno krajevne zaupnike in agente, ne glede na to, ali so delovali za plačilo ali ne in ali so bili člani SS ali ne . • •*

Za zločinsko organizacijo v smislu statuta mednarodnega vojaškega sodišča v Nurnbergu je bila razglašena tudi SS.

S tem je bila Izrečena sodba tudi nad šefom urada SD SS-gruppenfuhrerjem Schellenbergom in njegovimi sodelavci, dr. Hortlom, Skorzenvjem in Kriigerjem.

Tu pa se je pokazalo, da je strateška varianta, s katero so veličine SS in SD računale v svoji »alpski trdnjavi,« * brezpogojno kapitulacijo Hitlerjeve Nemčije sicer umrla, ni pa še bila pokopana.

Sodba mednarodnega vojaškega sodišča v Nurnbergu naj bi bila vodilo za vse poznejše procese proti vojnim zločincem« V teh procesih so prišli na zatožno klop fašistični industri-alci, zdravniki, juristi, visoki uradniki, generali in visoki vo­ditelji SS. Za razliko od mednarodnega vojaškega sodišča so vodila te procese samo ameriška vojaška sodišča.

Eden izmed najvažnejših takih procesov, je bila »Zadeva U*> v kateri so bili obtoženi štirje ministri, sedem državnih sekre­tarjev ln več visokih Hitlerjevih uradnikov. Ta proces so po sedežu najvažnejših fašističnih ministrstev v Berlinu imeno­vali tudi VVlIhclmstrassenprozess. Trajal je od leta 1948 do aprila 1949 ter je bil eden od zadnjih niirnberških procesov.

Med obravnavo je sedel na zatožni klopi tudi šef oddelka za tujino nacistične obveščevalne službe Ualler Schellenberg. Poleg njega sta se znašla še nekdanji državni minister za fi­nance grof Scmverin von Krosigk In podpredsednik rajhovske banke Emil Puhl, kl je dolga leta tesno sodeloval z SS. TI obtoženci so bili odgovorni tudi za tihotapstvo nacističnih milijonov v tujino od jeseni leta 1944. Zato jc svetovna jav­nost pričakovala, da bo ta proces razkril še mnogo novega.

Velikanski štab ameriških tožilcev Je za ta postopek pri" pravil nič manj kakor 550 000 aktov. Glavni tožilec je bil novopečeni brigadni general Tellford Tavlor, njegov namest­nik in direktor tožilskega štaba pa dr. jur. Robert M. W. Kcmp-ner.

Objcktvnl zastopniki tiska, ki so pričakovali, da bo na procesu prišlo tudi do zanimivih odkritij o mešetarjenju z milijoni, ln kl so bili prepričani, da bo Schellenberg odgo­varjal tudi za doslej največjo ponarejevalsko akcijo in z njo povezane zločine, so ob koncu tega procesa razočarani zapu­stili Niirnberg. Sef nacistične obveščevalne službe VValter Schellenberg je bil sicer zaradi svoje pripadnosti zločinskim organizacijam SS in SD In zaradi storjenih zločinov p f ° ' človeštvu obsojen na šest let ječe, podpredsednik nemške državne banke ln molčeči čuvar nacističnega zaklada Puhl P* na pet let. Toda o ponarejanju denarja In z njim zveza«" zločinih proti človeštvu, o transakcijah z devizami in zlatom v sodelovanju z državno banko ln nemškimi monopoli, m bila spregovorjena niti beseda.

Naivnež b i pomislil, da se Jc to zgodilo po naključju aH zaradi pomote. V resnici pa s * nazadnjaški ameriški - * r 0 * J ' kl so zavzemali pomembne položaje v finančnem In polh nem svetu, še naprej razvijali stike, katere so že prej v zpo » t a " vili s fašistično obveščevalno službo glede separatne kal" laclje Hitlerjeve Nemčije. Njihovo sovraštvo do k o m u n I z" 1

Jih jc pripeljalo do tega, da so sc zvezali celo s hudo ° ' , , c l T I , 0

njenimi funkcionarji SD in Hitlerjevimi generali. Name 9 1

da b i vodje Hlmmlerjevlh In Kaltcnbrunnerjevlh age« 1" kaznovali na podlagi Izrečene sodbe mednarodnega vojaškeg^ sodišča v Nurnbergu, so se z njimi pogodili, da bodoča s Jlml izkušnjami in zvezami na voljo ameriški obveJČCV* £ službi. Tako so si lahko Izvlekli svoje glave Iz že pripr* Ijcnih zank. To dokazujejo naslednja dejstva:

do 1. SD-sturmbannfuhrer ln tesni prijatelj Eichmanna. ^

zadnjega zaupnik Kallenbrunnerja in mešetar z nacls<|t J ml milijoni dr. VVlIhelm Hdtl se Je izognil vsaki k l ,*| ,. | | l Tj postal dobro plačani vodja agentov v ameriški o h v i ' s l 1 Vj',j. službi. Američani so tudi preprečili njegovo Izročitev m žarski vladi, ki K a Je s tiralico iskala kot v o j n e : '

2. Večkratni vojni zločinec In posebni Hitlerjev mi•> ter Schellenbergov ekspert za sabotaže SS-obersturm"-jjj (

Hlhrer <"tto Skorzenv Je pod skrivnim Imenom »Abel« ' co v 0 f ,

1947 sklenil z ameriško obveščevalno službo poseben dog j c

Prodal Je ameriški Hlstorlcal Dlvlslon v »Camp K , " g u " % a to napisane Izkušnje o subverzivnom vojskovanju l " 11 .i0\'0 oproščen vsake odgovornosti. Američani so odrekli " J * ^ Izročitev Češkoslovaški, kl ga je zahtevala zaradi z-oc proti človeštvu, storjenih tam med okupacijo.

S uroro N A S E J M U M O D A V S V E T U V B E O ­

G R A D U Q D 25. O K T O B R A D O 2. N O V E M B R A 1969 —

P r ^ F D Š T A V l j A M C ) V A M N A Š E \ A R A Y N O U S N J E j M % / T ^ f 3 7 N ( ) V i i ' K 1 0 :

V I V E L A N IN V J V E L A N L U X za vse vrste oblačil

Prod Prodam PRAŠIČKE, 6 ted­

nov stare. Cešnjevek 11, CeT" kije 4938

Prodam večjo količino JA­BOLK. Cešnjevek 25, Cerklje

4939 Prodam 6 tednov stare

PUJSKE. Zalog 11, Cerklje B 4940

Prodam moški ŠIVALNI STROJ singer. G r a d 44, Cer­klje 4941

Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Zg. B r n i k 7, Cer­klje 4942

Prodam smrekove D E S K E raznv.q d imenzi j . Zalog 17, Cerklje 4943

Prodam dva PRAŠIČA po 100 kg težka. Pšaita 12, Cer­klje 4944

Dva KAVČA, zaboj za po­steljnino, M I Z I C O i n 2 FO­T E L J A , malo rabl jeno, ugod-n ° prodam. Naslov v oglas­i m oddelku 4945

Prodam K R A V O , staro 3 ieta s teletom. Mevkuž 7, Z K- Gorje

Ugodno prodam *«K>lej, B i s t r i ca 99,

49-16 K O Z O .

Tržič 4947

Poceni p rodam ŠTEDIL­NIK goran. P i r i h , Zevn ikova !2, Kranj-Orehek 4 " , S

Prodam K R A V O , 9 mesecev brejo, k i bo tretjič toletila, dva PRAŠIČA za pitanje, eno SV INJO , 3 mesece brejo, i n večjo količino obran ih JA­B O L K . Koželj Jakob, Brezo-v i c a 3, K r o p a 4949

Prodam nov B R Z O P A R 1 L -N1K, 75-litrski in L I J A K . HrestJe 30, K r a n j 4 9 5 0

Prodam 5 m 3 suh ih hrasto-**• t )RV. Piebačevo 13, Kranj 4951

V A L I L N I C A v N a k l e m P " K r a n j u po ugodni ceni raz­prodaja dva do t r i mesece ^ a r e J A R C K E , pasme leg' ho r n .

I zd«Ja ln tiska CP »Go­renjski tisk« Kranj, Ko-r o S k a cesta 8. — Naslov uredništva ln uprave lista: *ranj, Trg revolucije 1 s tavba občinske skupšči­ne) Tek. račun p r i SDK v Kranju 515-1 135. — Te-Jlonjs redakcija 21-835 * &60; uprava Usta, ma

l°°glasna ln naročniška 8 l«zba 22-152 - Naročili-n a : letna 32, polletna 16

5 0 Para. Mali oglasi: be-• N « 1 din, naročniki imajo 1 0 V« popusta. Neplačanih °8lasov ne objavljamo.

G [Mi

K u p i m

K u p i m rabl jeno P E C za centralino kur javo n a pre­mog — okrog 30.000 k a l . Tu-šek Pavle, Hafnerjevo nase­l je 19, Škofja L o k a 4952

M o t o r n a voz i l a

Prodam F IAT 750, prevože­n i h 50.000 k m , letnik 1962. Naslov v oglasnem odde lku

4953

OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE DROPULJIC LIBERAN kjer vam bomo postregli s postrvmi in specialiteta-mi na žaru.

Lep pozdrav in nasvldenje v Zg. Dupljah.

Gostilna pri DROPULJIC LIBERAN

Oddam GARAŽO na Oreh-k u in levi dobro ohranjeni ŠTEDILNIK. Naslov v oglas­nem odde lku 4954

Stanovanja Prodam novo enonadstrop­

no H I SO v Čirčah z vseli t ve-n i m dovol jenjem. Naslov v oglasnem odde lku 4955

U P O K O J E N E C — zdrav, m i r en in pošten išče prazno S O B O . Plačam dobro in op­rav l ja l b i manjša dela p r i hiši (k jerko l i na Gorenj­skem). Bre jc Ivan, Radeče 226 p r i Z idanem mostu

4956

Našel sem MOŠKO K O L O . Dob i se, Piebačevo 2, K r a n j

4957

V nedeljo je ušel PAPA­G A J , če se je kam zatekel, ja­vite Čolnar, K r a n j , Prešerno­va 1 4958

Komisija za delovna razmerja Z A V O D A ZA VZDRŽEVANJE I N G R A D N J O T E L E S N O V Z G O J N I H O B J E K T O V I N N A P R A V Kranj, C. St. Žagarja št. 27

razglaša naslednja prosta delovna mesta:

1. delovno mesto čuvaja na stadionu — redno delovno razmerje

2. delovno mesto snažilke v zimskem kopališču — redno delovno razmerje

3. delovno mesto delavca pros torn ika na stadionu — redno delovno razmerje

4. delovno mesto natakarja v bifeju kopališča — redno delovno razmerje

5. delovno mesto kurjača v z imskem kopališču — delovno razmerje z manj kot polovico delov­

nega časa

6. delovno mesto snažilke na uprav i zavoda — delovno razmerje z manj kot polovico delov­

nega časa

Pogoji z a sprejem: pod točko L , 2. in 3. — nekva l i l i c i ran delavec pod točko 4. — kval i f i c i ran a l i polkval i f ic i -

ran n a t a k a r i c a pod točko 5. — kva l i f i c i ran delavec kovin­

ske stroke

Rok za prijave je 15 dni po objavi.

O B V E S T I L O V D O P I S N O ekonomsko , administrat ivno, tehniško (strojno, c lektro, lesno, kemi j sko ) , Dsnovno, pok l i cno kov inarsko in delovodsko (strojno) šolo ter tečaje

V P I S U J E M O D O 1. N O V E M B R A 1969. Učna p i sma smo že začeli pošiljati. Uvodne razgovore in seminarje bomo organizira l i tudi že v tem mesecu.

D O P I S N A D E L A V S K A U N I V E R Z A L J U B L J A N A , Pa rmova 39,

telefon 316-043, 312-141, poštni predal 106

Jesenice R A D I O 23. ok tobra amer. barv .

f i lm P R E G O N B R E Z M I L O ­ST I

24. ok tobra amer. f i lm I Z P O V E D U J E M S E

Jeseiiice PLAVŽ 23.—24. oktobra franc.-ita­

l i j , barv. f i lm N A S E D O B R E S O P R O G E

Dovje-Mojstrana 23. ok t ob ra amer. barv.

f i lm P O S L E D N J I S A F A R I

K r a n j s k a gora 23. ok tobra angl. barv.

f i lm L A D Y L

Radov l j i ca 22. ok tobra amer. barv.

f i lm P O I N T B L A N K ob 18. u r i , amer. barv. f i l m TO-B R U K ob 20. u r i

23. ok tobra sovj. barv. f i lm V O J N A IN M I R ob 15.30 in 19. u r i

24. ok tobra amer. barv. f i lm PRIŠLI SO V C O R D U R ob 20. u r i

B l e d 22. oktobra amer. barv.

f i lm SČEGETAJ M E ob 17. in 20. u r i

23. aktobra i ta l i j . barv. f i lm P A S NEDOLŽNOSTI ob 17. in 20. u r i

24. ok tobra i ta l i j . barv. f i l m P A S NEDOLŽNOSTI ob 17. in 20. u r i

Skof ja L o k a S O R A 22. ok tobra amer. barv. C S

f i lm PO S L E D I ZLOČINA ob 18. in 20. u r i

23. ok t ob ra švedski f i lm M O L K o b 20. u r i

24. ok tobra švedski f i lm M O L K ob 18. in 20. u r i

K r a n j C E N T E R 22. oktobra franc. barv. C S

f i lm A N G E L I K A I N S U L T A N ob 16., 18. in 20. u r i

23. oktobra franc. barv. C S f i i in A N G E L I K A I N S U L T A N ob 16., 18. in 20. u r i

24. ok tobra franc. barv. C S f i lm A N G E L I K A I N S U L T A N ob 16. in 18. u r i , p remiera amer. barv. f i ima P O L J U B I M E , NORČEK ob 20. u r i

K r a n j STORŽIC 22. ok tobra amer. barv .

f i lm T I G R I C A ob 16., 13. i n 20. u r i

23. oktobra amer. barv. f i l m D E K L E Z G A R S O N J E ­R O ob 16., in 20. u r i , jugosl . barv. f i lm B O G J E U M R L Z A M A N ob 18. u r i

24. ok tob ra zah. nemški barv. f i lm G R B A V E C IZ SO-H O A ob 16., 18. in 20. u r i

Tržič 22. ok tobra amer. barv.

f i lm G R O F I C A IZ H O N G -K O N G A o b 17.30 i n 19.30.

23. oktobra amer. barv. C S f i lm ČLOVEK Z Z A H O D A ob 17.30 m 19.30.

K a m n i k D O M 22. ok tobra jug . barv. f i l m

B O G J E U M R L Z A M A N ob 17.30 in 19.30.

24. ok tobra amer. barv. C S f i l m ČLOVEK Z Z A H O D A ob 17.30 i n 19.30.

GLAS * 14 STRAN SREDA — 22. ok t ob ra 1969

Deček padel v kanjon Kokre I Nesreče v zadnjih dneh V ponedeljek, 20. oktobra,

nekaj po dvanajsti uri se je pri padcu v kanjon Kokre pri mostu na cesti Staneta Žagarja hudo ranil 8-letnl Metod Kožuh iz Kranja. Več otrok, med njimi je bil tudi Metod, je stikalo po grmovju nad kanjonom. Opazili so

zračnico, ki je visela v gr­movju nad prepadom in jo skušali doseči. Metod je sple­zal do nje po železni lestvi, ki je vgrajena v betonsko konstrukcijo mostu. Pri tem mu je spodrsnilo, tako da je padel in obležal na dnu ka­njona hudo ranjen. Pri reše­

vanju Metoda, trajalo je sko­raj uro, so sodelovali kranj­ski gasilci, miličniki, zdrav­stveno osebje in občani, ki so bili v bližini. Ponesrečen­ca so odpeljali v ljubljansko bolnišnico.

L. M. Včeraj ob pol dveh popol­

dne smo povprašali na otro­ški nezgodni oddelek ljub­ljanske bolnišnice, kakšno je zdravstveno stanje ponesre­čenca. Dežurni zdravnik nam je povedal, da je še vedno v kritičnem stanju, ki bo tra­jalo še nekaj dni. Metod ima hude poškodbe na glavi, saj je njegova lobanja odprta in je nevarnost Infekcije ln gno-jitve, ter zlomljeno levo steg­nenico.

J. K.

Gorela je slanina

V poneeljek, 20. oktobra, nekaj pred osmo uro zvečer Je vratar tovarne Sava opa­zil, da je izbruhnil požar v no­vem obratu klavnice v Kra­nju na Savski cesti. Požar je nastal v prekajevalnici, ko se je zaradi previsoke tempe­rature vnela slanina. Priuče­ni mesar Kezič A iz je bil pre­močno zakuril, nato pa od­šel k vratarju. O požaru Ju Je obvestil vratar Save. Zgo­relo jc več kilogramov slani­ne ter električna napeljava v komorah. Škodo cenijo na okoli 25.000 do 30.000 din.

• novf slovenski mesečnik •

karavana odkriva fr^e

Reševanje poneuečcnca Iz kanjona Kokre — Foto: F. Pcrdan

S E N T A skladišče Kranj Tavčarjeva 31, tel. 22053 (bivši Exo t c rm )

VAM NUDI: £ najkvalitetnejšo moko

vseh vrst £ testenine »Račvanka« 9 vse vrste živinskih

krmil po zelo ugodni ceni

N a cesti tretjega reda p r i Gor i cah je v petek, 17. oktobra , dopoldne zarad i nepr imerne h i t ros t i začelo zanašati vozn ika osebnega av tomobi la K a r l a Omana iz Gor i c . Av t omob i l se je prev rn i l , se vžgal i n popo lnoma zgorel. Vozn ik in sopotnik Ignac Vegelj sta b i l a le lažje ranjena.

V Zg. Dupljah je v petek popoldne nenadoma pritekela pred dostavni avtomobil, ki ga je vozil Jože Rendulič iz Zg. Dupelj, štiriletna Majda Balantič. Huje ranjeno deklico so od­peljali v bolnišnico.

O k o l i sedme ure zjutraj se je v petek pr ipe t i l a prometna nesreča v Ce rk l j ah . Vo zn ik osebnega avtomobi la Franc Bo­hinc je prehiteval nekega kolesar ja, p r i tem pa j c zapeljal bolj na levo stran ceste i n p r i tem trčil v av tomobi l , voznik M i l a n Mušič, k i je pr ipe l ja l iz nasprotne s t rani . P r i trčenju je z Mušičevega av tomobi la padel zaboj na avtomobi l Andreja Ropreta , k i je b i l pa rk i r an na s t ransk i cesti . Vo zn ik Mušič in M a r i j a Mušič sta b i l a v nesreči laže ranjena. Škode na avto­m o b i l i h je za 16.000 d in .

Na cesti drugega reda na savskem mostu pred Bledom sta v petek zvečer trčila voznik osebnega avtomobila Jože S ta jer iz Zasipa in kolesar Esad Abdijanovič z Bleda. Pred sreča­njem je kolesar zavil v levo pred avtomobil, tako da ga je ta zbil po cesti. Hudo ranjeni kolesar leži v jeseniški bolnišnici v kritičnem stanju.

Na Gorenjesavski cesti v K r a n j u je v soboto, 18. oktobra, zvečer mopedist Janko Hvas t i iz K r a n j a zadel 19-letnega Bori-slava Jotiča, k i je hod i l po desni s t ran i ceste. Oba sta padla, pri tem pa se je mopedist huje ran i l .

V križišču Nazorjeve ln Dražgoškc ceste v Kranju je voz­nik osebnega avtomobila Mirko Fende Iz Medvod Izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomobila Matijo Pfajfar-jem iz Kališ pri Železnikih. Pri trčenju ni bil nihče ranjen, škode na vozilih pa je za 9000 din.

V nedeljo, 19. ok tobra , nekaj po šesti u r i zvečer je n a

cestnem nadvozu p r i N a k l e m voznik osebnega avtomobi la Vla­d i m i r Premrov iz K r a n j a zaradi prekratke varnostne razdalj* trčil v pred n j im vozeči osebni av tomobi l , voznik Albreht, ' z

Ljubl jane. V nesreči n i b i l nihče ranjen, škode na avtomo­b i l i h pa je za 9000 d i n .

Na Kidričevi cesti v Škofji Loki Jc v nedeljo okoli druge ure popoldne voznik mopeda Jože Hojkar trčil v Ladislava Brzina, ki je nenadoma stopil na prekod za pešce. Oba sta padla in se pri tem laže ranila.

V nedeljo popoldan je na G o l n i k u voznik osebnega avto­mobila A l l onz Kremžar zaradi nepr imerne hi t rost i zape l i 3

s ceste in s i lov i to trčil v drevo. Ranjen n i b i l nihče, škode na voz i lu pa je za 7000 d in .

Na cestnem nadvozu p r i Naklem sc je nekaj po šesti uri zvečer pripetila le ena prometna nesreča. Voznik osebneg avtomobila Stanislav Rozman iz Kranja je zaradi prekralK varnostne razdalje trčil v osebni avtomobil Stojami Batlča Ljubljane. Batičevo vozilo pa jc trčilo še v avtomobil, ki 8 Je vozila Cecilija Žagar Iz Šentvida pri Stični. Ranjen m nihče, škode na avtomobilih pa je za 8500 din.

Le pol ure kasneje se je na nadvozu p r i Nak lem P*&gi še tretja nesreča. Vozn ik osebnega avtomobi la C i r i l P l c i k ° i r t l

je zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel v P | v d . n Jn a

vozeči av tomobi l , voznik V i n k o Gale iz Naklega. škode tn tomobilifa |e za 8000 d in .

h. M-

Delovna skupnost delovne enote tiskarna

CP GORENJSKI TISK K R A N J

razglaša prosta delovna mesta

1. vodje komercialne službe tiskarna

2. kurjača centralne kurjave Posebni pogoji:

Pod prvo točko mora imeti k a n d i i l . l .

— prvo a l i drugo stopnjo šole ekonomske ali ko-i i K i e i a l n e smer i in 3 leta prakse

— srednješolsko izobrazbo in 5 let prakse v k o i n c r * c ia ln i s t rok i .

Pod drugo točko razglasa mora b i t i kandidat k v a l ' 1 ' c i ran delavec kovinske stroke in vojaščine p i o s t -

Ponudbe pošljite v osmih d m h , t. j . do 29. 10-pod šifro »Prosto delovno mesto«.

j

Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah

Štirinajsta zvezdica pod Mežakljo?

Prihodnjo soboto, 25. oktobra, bo uradno odprta nova hokejska sezona. Ljubitelji tega športa n a ledu z nestrpnostjo pričakujejo prvi start hokejistov za na­slov državnega prvaka. V letošnji prvi zvezni ligi bo sodelovalo samo šest ekip, ki se bodo med sabo vsak z vsakim pomerile kar štirikrat. Prvenstvo bo letos Po mnenju strokovnjakov tega zimskega športa dosti bolj

privlačno zaradi izenačenosti ekip. V ligi bodo sodelovali: Jesenice, Kranjska gora, Olimpija, Slavija, Medveščak in Partizan.

Hokejisti Jesenic in Kranjske gore so se za novo Sezono sorazmerno dobro pripravljali. Jeseničane, ki gredo že štirinajstič v boj za prvo mesto, je letos pri­pravljal bivši igralec Ciril Klinar. Pred prvenstvom so °digrali nekaj tekem v tujini, pa tudi na domačem ledu pod Mežakljo so že zaigrali. Tudi ekipa Kranjske gore je bila že na eni turneji, in sicer po CSSR, vendar so igralci Kranjske gore v vseh petih srečanjih doži­veli poraz. Tudi letos trenira Kranjsko goro Dušan Brun.

Ekipi bosta v novi sezoni nastopili z naslednjimi igralci: . JESENICE — vratarji: Knez, Zbontar in Novak, branilci: Ravnik, Razinger, Košir in Mlakar; napadalci: f «Ic, Smolej, Tišler, V. Jan, Hiti, Zbontar, Košir, Eržen in Pire.

KRANJSKA GORA — vratarja: Makuc in Robič, branilci: Vidmar, šebjanič, Ambrožič, Razinger, Enli-g f f napadalci: Hribar, škrjanc, Pirih, Sebjanič, Poljan-* * K , Cemažar, Sušnik, Pipan, Kunšlč, Hafner.

Razpored tekem na Jesenicah v okviru prve zvezne "Se jc naslednji:

I. kolo: sobota — 25. oktober — Jesenice : Slavija Ponedeljek — 27. oktober — Jesenice : Kranjska gora petek — 31. oktober — Kranjska gora : Olimpija Ponedeljek — 3. november — Kranjska gora : Par­

tizan sobota — 8. november — Kranjska gora : Slavija H . kolo:

gg^bota — 15. november — Kranjska gora : Mcdve-

sobota — 6. december — Jesenice : Medveščak sobota — 13. december — Jesenice : Olimpija sobota — 20. december — Kranjska gora : Jesenice H L kolo: sreda — 24. decembra — Jesenice : Slavlja

e | r t e k — 25. december — Jesenice : Kranjska gora obota — 27. december — Kranjska gora : Partizan

p l j a > 0 n e d C l J e k — 29. december — Kranjska gora : Olim-

sreda — 7. januar — Kranjska gora : Slavija in •»esemce : Olimpija

IV. kolo: sobota — lO.jamiar — Kranjska gora : Medveščak JJJJJ — 21. januar — Jesenice : Medveščak obota — 31. januar — Kranjska gora : Jesenice

J.Javornik

Ribnikar za las ob zmago

^ n e d e l j o je b i la na cesti & k i m ' e d d v^>'-<'m i , n Jezer-Sorsko J d c s a r s k a d i r k a za ki j o . Wwenttvo Slovenije, fcoJe«.. J ? ^ ^ r i o organiziral »jej T * ' k l u b K r a n j . N a * t e v i l n C , l e / h n , l ( > Precejšnje l>re d v

J s l o v e n s k i h kolesarjev; 'Olelj tS , "J'a^ncev, k jer so *aston S K K r a n J c a n i Številno 5 * * n i h « .- niso ostal i U l ' ^ v n °,k- N Jihov član, vointt . ' " f i n s k i prvak v

R l h n i k a , • 1 0 0 0 , n ^ r o v , Jane; ? ° in ' J e spet voz i l odlič

n i w " * 1 nekaj se-

« g a Roga. Dober jo

b i l tudi njegov k lubsk i tova­riš Žagar.

Meti člani je bil najhitrejši Rud i Valončič. V zagrizeni borb i je premagal brata Jo­žeta in Kunaver ja . V s i so d a n i Roga. V jezerske s t rmi ­ne so se pognali tudi kolesar­ji tur is t i . Zmaga l je F r e l i h (Rog) p i v d državnim prva­kom v tej kategori j i Pedbcr-ščakom iz Krškega.

D i r k o si je ogledal nekda­nj i zvezni trener kolesarjev Zvone Zanoškar, k i je vneto pomagal k ran j sk im organiza­torjem, in eden najboljših nekdanj ih jugoslovanskih ko­lesarjev Janez Z i rovn ik .

Uspešen start

kranjskih šahistov

Najboljše slovenske ša­hovske ekipe letos tekmu­jejo v okviru dveh repu­bliških lig. V zahodni na­stopajo z Gorenjske šahi­sti kranjskega Borca. V prvih dveh kolih so Kranj­čani zmagali, in sicer z naslednjimi rezultati: Bo­rec : Salonit (Anhovo) 4,5:3,5 in Borec : Cerkni­ca 5,5:2,5. Posamezni re­zultati drugega srečanja so bili naslednji: Mali : Štefan 1:0, Bukovac : V. Kraševec 0:1, Murovec : T. Simičak 0,5:0,5, Zbil : Kraševec 1:0, Matjašič : Zigmud 1:0, Krek : Tro-ha 1:0, Naglic : Šebal 1:0, Pire : Simičak 0:1.

V naslednjih kolih bo­do Kranjčani igrali tako­le: 26. oktober — Ljub­ljana : Borec, 2. novem­ber — Borec : Kočevje, 9. november — Novo me­sto : Borec, 16. november — Borec : Domžale, 23. november — Koper : Bo­rec. F . S t a g a r

Fister tudi

rekorder At le tsk i k lub Ruda r je b i l

organizator letošnjega prven­stva Slovenije v mnogoboj ih in štafetah, k i je b i lo na sporedu v soboto in nedeljo v Trbov l jah . Tekmovanje, k i organizac i jsko sicer n i do­seglo ravni republiških pr­venstev, je prineslo vrsto no­v ih republiških jn državnih rekordov.

F ranc i F ister , član kran j ­skega Tr ig lava, je v privlač­nem peteroboju poprav i l osem let star republiški in državni r ekord Cel jana B rod ­n ika in s 3297 točkami dose­gel odličen izkupiček. V isti disciplini je b i l Napast tretj i (2626), Sagadim (oba Tr ) če­ti ti (2464), Jeseničan Kl in ikon p a šesti (2286).

V peteroboju za članice je zmagala državna rekorderka Mar je ta Peče (L jubl jana — 4294 točk), predstavnica T r i ­glava Ma jda Trček pa je b i la s 3071 točkami četrta.

M lad inska štafeta Tr ig lava je zmagala na progi 3 X 1000 metrov (8:13,0), člani pa so b i l i v d isc ip l in i 4 X 1500 m drugi (16:45,9) tesno za teka­či M a r i b o r a (16:45,9).

Mlajši mladinec Iztok Kav­čič, član Tr ig lava , je zmagal v teku na 400 m (d isc ip l ina je b i la izven programa prven­stva) s so l idn im rezultatom 51,0.

M. K u r a l t

Z nedeljskega srečanja — Foto: Zivulovic

Tudi v Podreči avtomatsko kegljišče

Člani kegljaškega k l u b a S i ­mon Jenko iz Podrečc se že nekaj časa prizadevajo, da b i tud i v Podreči av tomat iz i ra l i dvostezno kegljišče. Sedaj pr idno nabirajo denar pr i go­spodarsk ih organizaci jah, ve­l i k o del pa bodo oprav i l i sa­m i s pros tovo l jn im delom. Obsežna pr iprav l ja lna dela so

v glavnem že končana in v naslednj ih dneh bodo stro­kovn jak i L I P Bled začeli z montažo obeh avtomatov. De la bodo vel jala oko l i 12 mi l i jonov s tar ih dinarjev. Garanc i jo za avtomate pa je dalo trgovsko podjetje Živila Kram j .

F. R o z m a n

Od nedelje do nedelje ROKOMET — Tudi v tem kolu gorenjska predstav-

nika v republiški moški ligi nista osvojila nobene točke. Rezultati: Kranj] : Slovan 18:19 (11:9), Slovenj Gradec : Tržič 20:15 (9:7).

V ženski republiški ligi pa so rukometašice iz Selc premagale Brežice 9:7 (5:2).

Pari prihodnjega kola: Tržič : Izola, Brežice : Kranj, Polet : Selca.

ODBOJKA — V d rug i zvezni ligi je Fužinar prema­gal Jesenice 3:1. V republiški ligi pa so bili doseženi naslednj i rezul tat i : M a r i b o r : K a m n i k 3:0.

Par i pr ihodnjega ko l a : Jesenice : Kaštela, K a m ­nik : Gaber je.

JUDO — V nedeljo je bilo odigrano prvo kolo republiške lige. Triglav je nastopil v Velenju, kjer je dosegel naslednje rezultate: Triglav : Velenje 2:1, Triglav : Impol 3:2. Alpina iz žirov pa je nastopila v Ljubljani. Zirovcl so premagali Šiško s 17:15, izgu­bili pa so z Olimpijo 6:13.

NAMIZNI TENIS — Pričelo se je tekmovanje tud i v republiški namiznoteniški ligi. V p rvem ko lu so Kranjčani izgubili z M u r s k o Soboto z 2;5.

N a republiškem tu rn i r ju deseterice najboljših mla­dincev in mlad ink v L jub l j an i je Kranjčan Stare zase­del drugo mesto, p r i m lad inkah je b i l a Jakop inova šesta, Ramovševa pa sedma.

J . Javornik

O Iv A © S R E D A — 22. ok t ob ra 1969

Tragična nedelja v gorah

V soboto, 18. oktobra, in nedeljo, 19. oktobra, sta "se pripetili dve hudi gorski ne­sreči. Janez Rupar in inž. Potočnik Leopold sta si v so­boto izbrala smer Kukla—Pla-nja, prek Zmajevega grebena in dalje nad Melim potokom do Mlinarice. V višini 2250 metrov sta prišla do Prevče-vega stolpa. Tam je Potočnik stopil na kamnit stolpič, ki se mu je odlomil. Omahnil je kakih 15—20 metrov v glo­bino. Ko je Rupar videl, da je tovariš v navezi nadel, ie

prisebno skočil v zajedo med dve skali na drugo stran gre­bena in ga tako na vrvi za­držal. Nato se je spustil do ponesrečenca, ga s klini vpel v steno ter čez noč ostal pri njem. Zjutraj Je odšel po po­moč v dolino. Proti večeru je do ponesrečenca prispel dr. Ivo Valič, ki je izskočil iz helikopterja. Potočnik si Je zlomil levo nogo v gležnju, levo roko v komolcu, ima pa tudi nekaj poškodb na kolku in glavi. Prek noči so ostali Dri niem tudi štirje reševalci

Težavna, a zani­miva preizkušnja

Veliko število nastopajočih in razmeroma slaba organizacija sta glavni značilnosti

nedeljskega rallvja Loka 69 Spričo toplega in sočnega vremena, naravnost idealnega za vožnjo, se je minulo nedeljo ob cestah, po katerih so peljali udeleženci rallvja Loka 69, zbralo precejšnje število radoved­nežev. In ne zaman. 60 avtomobilistov iz raznih krajev naše republike in celo iz Hrvatske ter okolice Gorice jim je pripra­vilo lep športni užitek.

Tekmova lc i , razdel jeni • štiri kategori je, so voz i l i 6 etap. P r v i dve je m o r a l p r i ­reditel j A M D Skor ja L o k a za­r a d i žirovskega zborovanja zadn j i h i p spremeni t i . Udele­žencem — razuml j i vo to n i b i l o najbolj pogodu. Name­sto od škofje Loke do Žiri so voz i l i n a re lac i j i Škofja Lo­k a — Goren ja vas — Tod raž, gorska preizkušnja pa je po­tekala na cesti Todraž — L u -čine. Obe etapi sta nastopa­jočim povzročali hude pre­glavice, saj so mora l i 22 k i ­lometrov dolgo ter zelo ovin­kas to pot premagat i v dvaj­se t ih m i n u t a h in tud i hitrost­n a d i r k a po s t rmem maka­damskem cestišču do Lučin n i t rpe la nespretnežev.

Ka ravana avtomobi l is tov si je lahko neko l iko oddahn i la šele med tret jo etapo, na 124 k i lometrov dolgi progi prek Polhovega giradca, L jubl jane , K a m n i k a , B r n i k a in K r a n j a do Boh in j ske B is t r i ce . V s i tekmova lc i so j o prevoz i l i v predp isan ih 130 minutah .

Dokončno p a je znanje naj­boljših priišlo do izraza v če­t r t i etapi , k o so se vozi la pognala iz Boh in j ske B i s t r i ­ce p ro t i Soriški p l an in i . N a tej 16 ki lometrov dolgi gor­s k i cest i s i j e mars i kdo »pri­služil« usodno bero kazen­s k i h točk. Tudi zadnja 50-ki-l omet rska preizkušnja vzdrž­l j i vos t i t ekmovalcem n i pr i ­zanašala. Najbol j so t rpo l i av tomobi l i , saj je makadam na s t rmom odsoku So r ska p l an ina — Železniki hudo na­čet.

Z a konec so se udeleženci ra l l v ja pomer i l i v spretnost-n i vožnji. Proga, od starta na Novom svetu i n prek Mest­nega trga, kjer so avtomobi-l i s t i mora l i s la lomi ra t i med kegl j i , zapeljati v dve garaži i n z desn im; kolesi vozi t i po deski , pa vse do ciljne Črte, je b i l a obdana s ko rdonom gledalcev. L jub i te l j i avtomo­b i l i zma so spet enkrat prišli na svoj račun.

R E Z U L T A T I — razred nad 1300cem: 1. Hrovat (L jubl ja­na — B M W 1600), 2. Berg inc (Nova Gor i ca — B M W 1600), 3. Končar (L jub l jana — ford 12 M ) ; razred do 1300 cem: 1. S l oka r (N . Go r i c a — cooper) , 2. Pušnik (Orehova vas — renauilt gord in i ) , 3. Vodeb (L jub l jana — glas); razred do 1150 cem: 1. Nov inec (Šk. L o k a — renault 8), 2. Andrej-k a ( Lukav i ca — N S U 110), 3. Svetič ( L i t i j a — aust in m i ­n i ) ; razred do 780 cem: 1. Fer-lež (Velenje — d iana 6), 2. Ber tok (Kope r — d iana 6), 3. Ve rn ik (šk. Loka — zastava 750); ekipno: 1. N o v a Gor i ca , 2. škofja L o k a , 3. Koper .

Nagrada za najstarejšega udeleženca je pr ipad la 62-let-nemu Skofjeločanu Matevžu Bogataju, k i se je v razredu nad 1300 kubičnih centime­trov uvrs t i l na sedmo mesto, nagrada za najmlajšega pa 18-letnemu F rancu Jerančiču iz L jub l jane , k i je b i l v kate­gor i j i do 780 kubičnih centi­metrov devet i .

I. G.

iz Kranjske gore, pod njimi pa je v steni bivakiralo še pet reševalcev iz Mojstrane. Zjutraj, v ponedeljek, 20. oktobra, je avstrijski heli­kopter, za katerega so na po­lici pod steno pripravili pri-stajališče, odpeljal ponesre­čenega Potočnika do hotela Prisank v Kranjski gori, od­koder so ga z rešilnim avto­mobilom prepeljali v ljub­ljansko bolnišnico.

Obenem so se člani jeseni­škega alpinističnega odseka in kasneje še drugi gorski reševalci trudili z reševa­njem petnajstletnega Žarka Bernarda z Jesenic. Jeseniški alpinistični odsek je bil orga­niziral v nedeljo kondicijski pohod iz Martuljka prek se­vernega grebena Riglice v do­lino Pišnice. Pohoda se je udeležilo 11 alpinistov. Pri sestopu skozi okno v severni steni Riglice pa se je pripeti-

J la nesreča. Žarko Bernard je sestopal tretji šteto od zadaj. Zadnji v vrsti je bil njegov brat. Predzadnji alpinist je na melišču nehote sprožil majhen kamen, ki pa je pri-

. letel v skalnat kvader na nagnjeni polici. Okoli 30 kilo-

I gramov težak kamen se je zamajal in kljub klicu — pa­zi, kamen, — se Žarko ni utegnil umakniti. Z višine kakih 4 metrov mu je padel na s čelado zavarovano gla­vo. Zaradi hudih poškodb — zlomljeno lobanjsko dno, možganska krvavitev — je bil fant vseskozi v nezavesti. Tovariši so mu skušali po­magati z umetnim dihanjem, vendar se do svoje smrti, ka­ke 4 ure kasneje ni več zave­del. Okoli osme ure zvečer je bil o nesreči obveščen tudi dr. Ažman s kirurškega od­delka jeseniške bolnišnice. Ze ponoči je prispel v steno kakih 200 m pod ponesrečen­ca, tako da se jc lahko spo­razumeval z njegovimi tova­riši.. Ponesrečenec pa je imel tako hude poškodbe, da bi bila vsaka zdravniška pomoč zaman.

Ob tek nesrečah se je spet pokazalo, kako nujno potre­ben bi bil za reševalce heli­kopter, opremljen za reševa­nje v velikih višinah. Heli­kopter z brniškega letališča namreč ne zmore takih višin niti ni premerno opremljen. Nedvomno bi ga pri nas pri večjih alpl'.i:;tičnih vzponih v naših Julijcih zelo potrebo­vali S helikopterjem lahko reševalci neprimerno hitreje priskočijo ponesrečencu na pomoč, saj je prihranek na času nedvomno ogromen. Po­nesrečenca pa sc, kadar so­deluje v reševanju helikop­ter, prenese samo nekaj 100 metrov do zasilnega platišča za helikopter ter ga ni treba spuščati po dolgi in naporni poti v dolino.

L. M.

»Akcija 6 9 «

Za večjo varnost na naših cestah

V ponedeljek so se v škof-ji Loki sestali predstavniki občinskih komisij za varnost v prometu in komandirji go­renjskih prometnih postaj, da bi se podrobneje pomeni­li o tako imenovani akciji 69. V prehodnem obdobju tik pred zimo je zaradi me­gle, dežja in poledice na na­ših cestah največ nesreč. Le­tošnji oktober — ki je navadno mišljen kot prehod­ni mesec, v katerem se voz­niki nekako »navadijo« na težjo vožnjo v jesenskih in zimskih mesecih — je sicer izjemno lep; zato tudi opozo­rilna akcija, čeprav jo je re­publiška komisija za varnost prometa sprožila šele sedaj, ni prepozna.

Na Gorenjskem — kot je znano — že teče program prometnih akcij za leto 1969; naslednja akcija bo prav da­nes (v sredo), ko bodo de­lavci milice pregledovali sve­tila ln obrabljenost gum na motornih vozilih. Prva akcija Voznik — pešec, pešec voz­nik pa je bila pred kratkim.

Po določenem programu bo­do podobne akcije za večjo varnost v prometu vsak me­sec. Republiško priporočilo je gorenjske delavce milice pravzaprav našlo že sredi dela.

Na sestanku v škofji Loki so se domenili, da bodo vse uporabnike cest tako vozni­ke motornih vozil kot pešce* kolesarje in voznike vpreg z letaki opozorili na bližajoče se vremenske spremembe io s tem tudi na slabše pogoje vožnje na cestah. Na letakih, ki jih bodo tiskali v veliki množini, bo poleg omenjenih opozoril še kratek povzetek določb pravilnika o oprem­ljenosti vozil, ki bodo začel« veljati z novim letom.

Občinske komisije za var­nost v prometu pa se bodo s postajami milice in s pro­metnimi postajami domenile še o občasnih lokalnih akci­jah, v katerih bodo kontroli­rali, kako so vozila opremlje­na in pripravljena na vožnjo v težkih pogojih.

L. M.

Iščejo okvaro na cevovodu

V soboto je v Stražišču p r i K r a n j u nenadoma zmanjka lo tekoče pitne vode. Preneka-teri prebiva lc i pa so b i l i ne­pr i je tno presenečeni i n tud i

j ogorčeni, k e r je vode p r i -I man j kovalo tudi v nedeljo in i ponedeljek. Zato smo popra-I šali n a podjet ju Vodovod I v K r a n j u , kje je vzrok za

pomanjkanje vode. I Vršilec dolžnosti d irektor­

ja Andre j Ster nam je po­vedal, da so v soboto ugoto­v i l i , da je nekje na cevovo­du na desnem bregu Save, k i poteka od Stražišča, Orehka, Mavčič i>n r v r u l i £ m l i v 1 n i k i i

večja okvara . Da je o k ud a

večja, sklepajo po t e m ' G o -obe črpalki za vodo « » renj i Savi nenehno *gj*k. ta, pa vendar v Strazisc de pr iman jku je . Delovna e

ta podjet ja Vodovod se ^ zato takoj odprav i la n* ^ ren s posebnimi a P a I T ' . 0 d -b i o d k r i l a okvaro m J° j 0

prav i la . Prav i jo pa, da ^ pr i de lu precej težav, * i f l

vovod poteka prek P~\Lse-gozdov in delo k l iub » P r ^ tom za ugotavljanje . ^ a -in pr i t i skov počasi nap . je. - 0 okvar i b cO » *3J sa l i .

AvtomobiB o na streho

N a v i a d u k t u Perač ica j e v

ponedeljek, 2 0 . oktobra, ne­kaj p r e d šesto u r o zjutraj zače lo n a p o l e d e n e l i c e s t i z a ­našati o s e b n i a v t o m o b i l , k i ga je v o z i l A u d a Bahanj ić i z

Prijedora. Z a n j i m j e v o z i l

A n d r e j M r a k v o s e b n e m m o b i l u t e r trČjl w l '̂ lob'f d a je Bahaojidev •< n e g r < # o b r n i l o na streho. > 0 . i m K

1 )1' h u d , nu,jen^ u , ni J« n

|e v M rakovem avto" nez. Božič. Škodo ce 12.000 d in .

Eluda nesreča pri H r « - ^ e

P r i srečanju na cesti med Hrušlco In Jesenicami, n i i v lu ceste, k i Jo trenutno po­pravl jajo, sta v torek dopol­dne trčila osebni av tomob i l nemVie registraci je, voznik Božo Ljutić i z Zadra ter to­vorn i av tomobi l , k i ga je vo­

z i l Ivan Brezar iz lili Trčenje Je bl io g j d j da je sopotnik D r J * jesen«**! kmalu nato u m r l v bolnišnic', medtem voznik

pa

v i n še dva f * » kritičnem s , a l > J ' 6 2 0 0

na voz i l ih cenijo na