Savinjske novice št. 12, 23. marec 2018 1

Savinjske novice št. 12, 23. marec 20182

Oglasi

Tema tedna: Odstop premierja Cerarja stavkovna pogajanja še dodatno zapletel ..... 4

Občina Ljubno: Zaradi prenove in gradnje polovična zapora na cesti proti Lučam ........... 5

Knjižnica Gornji Grad: Nejka Štiglic predstavila svoj roman Drugačna barva neba .................... 10

Kulturno društvo Rečica ob Savinji: Gregorjevo obeležili s prebiranjem erotične poezije ............................... 10

Gornji Grad: Etno večer Glej lušno je pr' nas! ......................... 12

SSK Ljubno ob Savinji BTC:Žak Mogel prvič zmagal v alpskem pokalu ...................................... 21

Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3

Tretja stran

Iz vsebine:

Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.

Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.

ISSN 0351-8140, leto L, št. 12, 23. marec 2018. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 12, 23. marec 2018 3

Glavni in odgovorni urednikmag. Franci Kotnik

Dokler ne spoznaš vseh razsežnosti globine dolin …

V tem trenutku živimo v državi, ki nima vlade s polnimi pooblastili, kar ni nič novega, kakor tudi ni nič dramatičnega. Predsednik aktualne vlade dr. Miro Cerar se je pač odločil, da izkoristi možnost odstopa s položaja. Bolj zanimivo v tem trenutku je, zakaj je premier dejansko odstopil.

V javnih nastopih je večkrat izjavil, da je bila ka-plja čez rob sodba vrhovnega sodišča glede refe-renduma o drugem tiru. Kar nekaj političnih anali-tikov v to dvomi in omenja nepopustljiv pritisk sin-dikatov javnega sektorja na zvišanje plač, nekateri pa so prepričani, da je bila resnična kaplja čez rob afera z maketo drugega tira v Kopru, za katero se je izkazalo, da je eden večjih piarovskih spodrslja-jev v zgodovini samostojne Slovenije.

Izdelavo makete je, menda zaradi napake v ra-čunalniškem program excel, za 133.590 evrov dobi-lo podjetje ART Rebel 9, ki je fizično zahtevnejši del projekta prepustilo neizbranemu drugemu ponu-dniku, ki bi podoben kontejner izdelal že za 60.851 evrov. In program excel ni opazil, da je 60.851 manj kot 133.590. Ob takšni obrazložitvi človek ne ve, ali bi se smejal, jokal ali počel kaj tretjega ...

Neznosna lahkotnost porabe javnega denar-ja in neodgovornost državnih uradnikov, ki ni-koli niso za nič krivi, krivo je vse drugo, vključ-no z računalniškimi programi, me navdaja z ža-lostjo, saj se mi vse bolj dozdeva, da ne glede na to, kdo je na oblasti, ne znamo odgovorno uprav-ljati z lastno državo.

Cerarjeva vlada je v zadnjem obdobju veliko tis-tega, kar je v svojem mandatu naredila dobrega, v javnem mnenju nespretno zapravila in vprašanje je, koliko volivcev se bo konec maja, ko naj bi bi-le predčasne parlamentarne volitve, spomnilo ras-ti zaposlovanja, znižanja brezposelnosti, dviga ži-vljenjskega standarda, začetka izvedbe severnega dela tretje razvojne osi … Prej znajo pred sabo vi-deti vse daljše čakalne vrste v zdravstvu.

Pred skoraj 44 leti je zaradi vpletenosti v afe-ro Watergate odstopil takratni ameriški predse-dnik Richard Nixon. Afera Watergate je bila eden največjih političnih škandalov v zgodovini ZDA, ki ga je sprožilo prijetje petih oseb, ki so vlo-mile v prostore nacionalne komisije Demokrat-ske stranke.

Ni moj namen primerjati razlogov za Cerarjev odstop s Nixonovimi, saj niti niso primerljivi, želim le spomniti na Nixonove besede v odstopnem go-voru. Med drugim je dejal, da ni mogoče v popol-nosti doživeti lepote gorskih vrhov, dokler ne spoz-naš vseh razsežnosti globine dolin. Interpretacijo Nixonove misli prepuščam vam, spoštovani bral-ci in bralke.

(TG)

(BR)

(ŠS)

Savinjske novice št. 12, 23. marec 20184

Tema tedna, Aktualno

PRESTAVLJENI DATUMI IZPLAČIL DENARNIH SOCIALNIH POMOČI

Izplačila rednih pomoči od aprila dalje v začetku mesecaZ ministrstva za delo, družino,

socialne zadeve in enake mož-nosti je prišla odločitev, da z me-secem aprilom prestavijo datume izplačil redne denarne socialne pomoči in njenih posebnih oblik. Tako bodo upravičenci redno de-narno socialno pomoč prejema-li na začetku meseca, okrog pe-tega in ne več okrog 21. v mese-cu, kot je veljalo doslej. Tako bodo prejemniki denarne socialne po-

moči, ki že imajo priznano pravi-co, aprilsko izplačilo prejeli že 4. aprila, medtem ko so marčevsko prejeli v tem tednu.

Spreminja se tudi datum izplači-la posebnih oblik denarne socialne pomoči, torej izredne denarne so-cialne pomoči, pogrebnine in po-smrtnine. Izredna izplačila se bo-do premaknila z začetka meseca v drugo polovico meseca.

TG

DRUGA LETOŠNJA STAVKA ZAPOSLENIH V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

Odstop premierja Cerarja stavkovna pogajanja še dodatno zapletel

Zadnja stavka šolnikov je sko-raj do zadnjega visela v zraku, ko so se zanjo po neuspeli uskladitvi stavkovnih zahtev dokončno odlo-čili. Šole in vrtci so bili v sredo, 14. marca, ponovno zaprti, učitelji in vzgojitelji pa so se udeležili sho-dov v več mestih po državi.

Uskladitev glede stavkovnih zahtev je še dodatno v negotov po-ložaj postavil nenaden odstop pre-mierja Mira Cerarja. Koordinacija stavkovnih odborov skupine sin-dikatov javnega sektorja pa kljub nastali situaciji vladi daje za odlo-čanje o sklenitvi dogovora teden dni časa, sicer bodo nadaljevali s stavkovnimi zahtevami.PRED ZADNJO STAVKO ŽE BLIZU

DOGOVORUV ponedeljek, 12. marca, so sin-

dikalisti in vladni pogajalci spo-ročili, da se jim ni uspelo uskla-diti glede stavkovnih zahtev in da stavka ni preklicana. Z vodjo vla-dnih pogajalcev Lilijano Kozlovič naj bi dorekli dogovor, ki pa ga ta nato ni hotela parafirati. V torek je Kozlovičeva pojasnila, da ni imela mandata za parafiranje dogovo-ra s Sindikatom vzgoje, izobraže-vanja, znanosti in kulture Sloveni-je (SVIZ). Koalicija je namreč svoj predlog ponudila kot sveženj in, ker ga s sindikalno stranjo, s kate-re po njenih besedah ni bilo pribli-ževanja, niso uskladili, dogovora ni mogla podpisati.

ŠOLE IN VRTCI SPET SAMEVALIOkrog 40.000 učiteljev in vzgo-

jiteljev je tako znova stavkalo. Tudi zaposleni v šolah in vrtcih Zgornje Savinjske doline so se stavki prid-ružili. V dogovoru s sindikatom so obvestili starše in učence o načinu

izvedbe stavke. Na dan stavke niso izvajali pouka in ostalih šolskih de-javnosti, za otroke, ki so kljub temu prišli v šole in vrtce, pa so organi-zirali varstvo in prehrano. Na enaj-stih shodih po različnih mestih dr-žave, tudi v Velenju, se je zbralo več kot 15.000 šolnikov, ki so vladi sporočali, da bodo pri svojih zah-

tevah vztrajali. Če jih vlada ne bo uslišala, so takrat ponovno stavko napovedali za 17. april.

PO CERARJEVEM ODSTOPU VLADA LE O TEKOČIH POSLIHPremier Cerar je na dan stavke,

v sredo zvečer, sporočil, da odsto-pa s funkcije. Po ponedeljkovih po-gajanjih je bilo videti, da so vlada in sindikati precej blizu dogovora. A po Cerarjevem odstopu bo vlada do novih volitev opravljala le teko-če posle, v takšni situaciji pa je pri odločitvah omejena. Ne more spre-minjati zakonov, imenovati in raz-reševati funkcionarjev ter za držav-ni proračun nalagati novih finanč-nih bremen.

Tudi ob slovesu nekaterih dru-gih vlad so vprašanja s sindika-ti javnega sektorja ostala nereše-na. Med drugim je leta 2014 takra-tni notranji minister v odhodu Gre-gor Virant dogovor s sindikati pre-pustil bodoči Cerarjevi vladi. Nje-govi odločitvi pa so poleg ne naj-bolj prepričljive podpore sindika-tov botrovale tudi Cerarjeve izjave,

da bi dogovor s sindikati lahko naj-bolje uredila prihodnja vlada, ki bo tudi nosila odgovornost za ukrepe.

SINDIKATI VLADI TEDEN DNI ZA ODLOČANJE O SKLENITVI

DOGOVORA V sindikatu SVIZ so najprej raz-

mišljali o zamrznitvi stavke, pred-stavniki policistov pa so odstop

ocenili kot »beg pred realnostjo«. Tudi v sindikatih zdravstvene ne-ge in socialnega varstva je zavla-dala negotovost o nadaljnjem po-teku pogajanj.

Ta ponedeljek je potekala koor-dinacija stavkovnih odborov sku-pine sindikatov javnega sektorja.

Glavna vladna pogajalka Kozlovi-čeva je koordinacijo, ki jo vodi Ja-kob Počivavšek, obvestila, da se pogajanja v dani situaciji ne mo-rejo nadaljevati. Koordinacija stav-kovnih odborov pa je vladi v odgo-vor dala teden dni časa za odloča-nje o sklenitvi dogovora. V naspro-tnem primeru bodo s svojimi aktiv-nostmi poskrbeli, »da bo vpraša-nje plač delavcev v Republiki Slo-veniji in spoštovanje dogovorjene-ga postalo osrednja tema v volilni kampanji«.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so bila pogajanja o njiho-vi prvi stavkovni zahtevi pred te-dnom dni praktično končana, saj so se sporazumeli o vseh bistve-nih elementih te stavkovne zahte-ve, na vladi pa je bila odgovornost, da ta dogovor na svoji seji formal-no potrdi. Zdaj zahtevajo, da vlada odločanje o tem izvede in zaklju-či začeto. Prepričani so, da je ne-odgovorno, da vlada naslednji vla-di prepušča odpravo anomalij, ki jih je z neodgovornimi odločitvami sama povzročila, tudi na delovnih mestih z nižjimi plačami, potem ko je plače močno izboljšala zdravni-kom, direktorjem in ravnateljem, so še zapisali v koordinaciji.

Barbara Rozoničnik

Protestni shod zaposlenih v vzgoji in izobraževanju je potekal tudi v Velenju na Titovem trgu. (Foto: Andreja Mavrič)

Sindikati so prepričani, da je neodgovorno, da vlada naslednji vladi prepušča odpravo anomalij, ki jih je z neodgovornimi odločitvami sama povzročila.

Savinjske novice št. 12, 23. marec 2018 5

Aktualno

SVETOVNI DAN CIVILNE ZAŠČITE

Med prejemniki priznanj tudi Zgornjesavinjčani

Nekateri od zgornjesavinjskih dobitnikov priznanj skupaj s predlagatelji in generalnim direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanjem Darkom Butom (četrti z desne).

(Fotodokumentacija Slavka Brica)

OBČINA LJUBNO

Zaradi prenove in gradnje polovična zapora na cesti proti Lučam

Do konca aprila bo zaradi del oviran promet na cesti Radmirje-Luče na odseku na Ljubnem ob Savinji. (Foto: Marija Lebar)

Od začetka prejšnjega tedna je na cesti Radmirje-Luče polovična zapora. Gre za tako imenovano lju-bensko obvoznico, torej regionalno cesto, ki pelje preko mostu čez Sa-vinjo mimo Ljubnega v zgornji del doline. Vzrok zapore ceste so re-konstrukcijska dela in izgradnja pločnika. MODERNIZACIJA Z DRŽAVNIM IN

OBČINSKIM DENARJEMDela, katerih investitor je mini-

strstvo za infrastrukturo, bodo ob-segala popolno preplastitev ces-tišča na tem delu, ki ga je naroči-la država. Ob tem Občina Ljubno iz svojih proračunskih sredstev fi-nancira že nekaj časa načrtovan pločnik za pešce, podporni zid ob rečni brežini in delno dopolnitev javne razsvetljave. Celoten projekt

naj bi se zaključila do predvidoma 26. aprila. Do tega datuma bo pro-met na omenjenem odseku urejen izmenično enosmerno s semafor-jem in ustrezno prometno signali-zacijo.KMALU BODO STROJI ZAKOPALI

TUDI V RADMIRJUKot je povedal župan Franjo Na-

raločnik, se na občini pospešeno pripravljajo še na eno veliko inve-sticijo, to je izgradnjo pločnika, jav-ne razsvetljave in dopolnitve kana-lizacije v Radmirju. Rekonstrukcija same ceste bo potekala s financi-ranjem resornega ministrstva ozi-roma Direkcije RS za investicije. Občina je v teh dneh za svoj del in-vesticije objavila javni razpis za iz-biro najugodnejšega izvajalca del.

Marija Lebar

bo vreden okoli 250 tisoč evrov skupaj z DDV. Del, ki ga financira občina, bo stal okoli 80 tisoč evrov.

ZARADI VREMENSKIH RAZMER PODALJŠAN ROK IZVEDBE

Na javnem razpisu je bil izbran

izvajalec del VOC Celje. Dela bi se po načrtu morala začeti že nekoli-ko prej, vendar je to preprečilo ne-ugodno vreme. Občina je tako z iz-vajalcem podpisala aneks o po-daljšanem roku za končanje del, ki

V četrtek, 8. marca, je na Vranskem poteka-la osrednja prireditev za zahodnoštajersko regi-jo ob svetovnem dnevu Civilne zaščite (CZ). Na prireditvi so bila podeljena priznanja, ki so jih prejeli tudi nekateri pripadniki CZ in gasilcev iz Zgornje Savinjske doline ter družba BSH Hišni aparati Nazarje. ZAHVALA SODELUJOČIM V SISTEMU VARSTVA

PRED NESREČAMIOsrednja govornica je bila ministrica za ob-

rambo Andreja Katič, na slovesnosti pa so bili tudi nekateri zgornjesavinjski predstavniki ob-čin in ostalih organizacij, ki so podale predlo-ge za priznanja.

Katičeva je poudarila, da je dan Civilne zašči-te praznik vseh, ki ob ogrožajočih razmerah po-skrbijo za učinkovito ukrepanje, varujejo človeš-ka življenja, skrbijo za naše premoženje in pre-prečujejo usodne posledice za okolje. Vsem de-lujočim v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se je zahvalila za trud, ču-ječnost in za to, da se lahko počutimo varne.

MINISTRICA TUDI O KATASTROFI V NAŠI DOLINI

Spomnila je na največje nesreče in interven-cije v lanskem letu, pri čemer je dejala: »Močan veter in poplave so prizadele tukajšnjo regijo tu-di sredi lanskega decembra. Najhujše razme-re so bile na območju Zgornje Savinjske doline v občinah Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in

Solčava. Združili so se trije ključni dejavniki, in sicer taljenje snega, močne padavine ter viharni veter z vetrolomom.«

ŠTIRJE BRONASTI IN ZLATI ZNAK CZPrav iz teh občin so tudi letošnji prejemniki

bronastih znakov CZ. To so poveljnik štaba CZ ob-čine Gornji Grad Anton Bezovšek, poveljnik štaba CZ občine Solčava Matjaž Ramšak, podjetje BSH Hišni aparati Nazarje za pomembno vlogo pri za-gotavljanju varnosti in pri povezovanju z lokalnim

okoljem. Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je kot prejemnika bronastega znaka CZ predlaga-la dolgoletnega poveljnika Slavka Brica za sode-lovanje v številnih intervencijah.

Zlati znak CZ dobi letos PGD Radmirje, ki pra-znuje 120-letnico ustanovitve. Na slovesnosti je bila le prebrana obrazložitev predloga, samo priznanje bo društvu predano 24. junija ob pra-znovanju jubileja.

Marija Lebar

Savinjske novice št. 12, 23. marec 20186

Iz občin, Gospodarstvo

REKONSTRUKCIJA CESTE NAZARJE-DOBROVLJE

Zapora ceste do 30. aprila

Dela na cesti pod Samostanskim hribom so v polnem teku. (Foto: Marija Lebar)

Občina Nazarje je lani z mini-strstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo podpisala pogod-bo za sofinanciranje projekta prenove nekaterih cest v občini. Trenutno poteka rekonstrukci-ja ceste Nazarje-Dobrovlje. Del te ceste, ki vodi pod Samostan-skim hribom, je za promet ta čas zaprt.

PRENOVLJEN BO POLKILOMETRSKI ODSEK

Dela izvaja podjetje Gradbe-ništvo in posredništvo Samo Ribežl. Gre za okoli 425 metrov dolg odsek od sotočja Drete in Savinje do križišča z bližnjo jav-no potjo. Cesta je bila tod dotra-jana in za promet večjih vozil neprimerna.

ŠIRŠA CESTA, BOLJŠA PREGLEDNOST

V sklop sedanjih del sodi širitev ceste, za preglednost in večjo var-nost pa so poskrbeli z odstranitvijo drevja in grmovja. Razširjena cesta bo, ko bo asfaltirana, široka 3,5 me-tra, ob tem bodo urejene tudi ban-kine. Dela bodo po pogodbi znašala nekaj več kot 82 tisoč evrov brez DDV.

Predvideno je, da bo zapora ceste veljala do 30. aprila, do tak-rat poteka promet po drugi stra-ni Samostanskega hriba. Ko bo in-vesticija zaključena, bo občina pri-čela na drugi strani hriba s sana-cijo ceste Nazarje-Kokarje. V sklo-pu teh del bo na novo urejeno kro-žišče pri tamkajšnji kapelici.

Marija Lebar

JAVNA PREDSTAVITEV PRENOVE REČIŠKEGA TRGA

Zadovoljni z odzivom občanov na predstavitev

Prenovljen trg na Rečici ob Savinji želijo slovesno predali namenu junija, v času občinskega praznovanja. (Fotodokumentacija občine) Občina Rečica ob Savinji se je

tudi letos vključila v akcijo Dan od-prtih vrat slovenskih občin. Ob tej priložnosti so za prebivalce v Med-gen borzi pripravili predstavitev projekta prenove trga na Rečici ob Savinji. Kot je povedal župan Vinko Jeraj, so bili z odzivom občanov na predstavitev zadovoljni.

URESNIČITEV DOLGOLETNIH PRIZADEVANJ

Potreba po tej prenovi je priso-tna že dalj časa, lani pa je občin-ski svet v tej zvezi sprejel ustrezne sklepe. Sam projekt je na dogod-ku podrobneje predstavil strokovni sodelavec na občinski upravi Rok Jamnikar. Po končani predstavitvi so imeli prisotni več vprašanj. Med

drugim so jih zanimale konkret-ne rešitve ob njihovih hišah, potek prometa v času del pa tudi mož-nost pridobitve dodatnih parkirnih prostorov.

Občina je trenutno v fazi priprav razpisa za izvajalca del. »Če bo vse teklo brez večjih zapletov, bi z de-li lahko začeli v maju. Želimo si, da bi prenovljen trg lahko slove-sno predali namenu v času občin-skega praznovanja v juniju,« je de-jal župan in dodal, da bo med izva-janjem del potrebna potrpežljivost in strpnost bližnjih prebivalcev ter ostalih uporabnikov ceste skozi trg. Ta bo v času del občasno povsem zaprta, urejen pa bo ustrezen obvoz.

Marija Lebar

VSE ZA OGREVANJE HUDOURNIK FRANC S. P.

Z razširjeno ponudbo odslej na novi lokaciji

Franc Hudournik (desno) v novi trgovini poleg materialov za montažo ogrevalnih sistemov po novem nudi tudi večino tega, kar vsakdo potrebuje za drobna popravila v hiši. (Foto: Benjamin Kanjir)

Franc Hudournik je trgovino z materialom za ogrevanje sredi mo-zirskega trga odprl pred dobrimi petimi leti. S ponudbo se je utrdil na trgu, ob tem pa spoznaval pot-rebe kupcev. Od tod odločitev po prestavitvi trgovine in bistveni raz-širitvi prodajnega programa.

Nove prostore je našel par de-set metrov stran od dosedanjih, na mestu, kjer je bila v preteklo-sti železnina. Do otvoritve 16. mar-ca so bili prostori že bogato oblo-ženi. Hudournik v njih poleg mate-rialov za montažo vodovoda, ogre-

vanja, kotlov in kaminov, odslej po-nuja tudi vse za kopalnice, plošči-ce, sanitarno opremo in tridimen-zionalne izrise. Barve, lake, veliko izolacijskih materialov za fasade in krovce. Od monterjev se je sedaj bistveno usmeril na končne kupce.

Benjamin Kanjir

Savinjske novice št. 12, 23. marec 2018 7

Politika, Organizacije

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI

Pred društvom veliki izzivi

Predsednik Tadej Kotnik je zbrane spomnil na potreben

nakup novega tovornega vozila.

Volilno leto za gasilce je tu-di v PGD Gorica ob Dreti poskrbe-lo za menjavo vodstva. Po uspeš-no opravljenem mandatu sta se od funkcije predsednika in poveljni-ka društva poslovila Jernej Riga in Aleš Tevž, člani društva pa so kot nova prva moža v društvu izvoli-li Tadeja Kotnika za predsednika in Bojana Matka za poveljnika. Tu-di sestava ostalih vodstvenih orga-nov se je nekoliko spremenila.

IZREDEN POMEN PROSTOVOLJSTVA

Riga se je od svoje funkcije predsednika poslovil z besedami, da je zadovoljen, saj je društvo v

minulem mandatu ostalo v dobri kondiciji tako organizacijsko kot operativno. Uspešno nadaljnje delo je novemu vodstvu zaželel tudi stari poveljnik Tevž, ki je ob tem poudaril izreden pomen pro-stovoljstva.

OKREPITEV MLADINSKIH EKIPLeto 2017 je bilo tako na podro-

čju izobraževanj, tekmovanj in in-tervencij delovno ter uspešno. Novo vodstvo si želi po besedah predsednika Kotnika takšno delo-vanje nadaljevati še z dodatnimi izzivi. Več pozornosti nameravajo posvetiti odnosu s krajani, poleg tega imajo v načrtu okrepitev mla-

dinskih ekip. Nekaj mentorjev je že obljubilo svojo pomoč.

VELIKA FINANČNA INVESTICIJAPoleg rednega dela je potrebno

prenoviti društveno brunarico in njeno okolico na Lazah, nekaj po-pravil je potrebnih na gasilskem domu, čaka jih nakup in dogra-ditev iztrošene prikolice motorne brizgalne. Kotnik je zbrane spomnil na potreben nakup novega tovor-nega vozila, saj sedanjemu po pra-vilniku zveze življenjska doba po-teče leta 2023. Gre za veliko finanč-no investicijo, za katero bodo pot-rebovali pomoč domače občine.

Tekst in foto: Tatiana Golob

ZGORNJESAVINJSKI STARODOBNIKI

Matej Coklin ostaja predsednik društva

Matej Coklin je povedal, da so lanskoletne aktivnosti društva

zbrane v 12. številki biltena.

Člani Društva ljubiteljev kul-turne in tehnične dediščine Zgor-njesavinjski starodobniki so se na Ljubnem ob Savinji zbrali na redni letni skupščini, ki je bila za povrh še volilna. Izvedli so volitve vseh organov društva vključno s pred-sednikom, ki niso prinesle bistve-nih sprememb pri vodilnih funk-cijah, saj so prisotni soglasno za-upali še en mandat dosedanjemu predsedniku Mateju Coklinu.

USPELO SREČANJA STARODOBNIKOV NA LJUBNEM

Ta je na začetku srečanja po-dal poročilo o delu v preteklem le-tu. Dogodki v lanskem letu so se vrstili praktično vsak mesec. Na prvo majsko nedeljo so poskrbeli za organizacijo 11. memoriala Fre-nka Slapnika, ko se člani s svoji-mi starodobniki prvič v letu sre-čajo na pomladnem pikniku. Lan-ski osrednji dogodek v društvu je bila seveda organizacija 11. med-narodnega srečanja starodobni-kov na Ljubnem ob Savinji v okviru številnih dogodkov tradicionalne-ga Flosarskega bala, ki je tudi tok-rat uspelo v zadovoljstvo organiza-torjev in številnih obiskovalcev.

Starodobniki so se dobili tudi na tradicionalnem srečanju v Novi Štifti, udeležili so se strokovne ek-skurzije, se zbrali na jesenskem pi-kniku in še bi lahko naštevali. Ak-tivnosti iz preteklega leta so zbra-ne v 12. številki biltena. V njem so vsako leto v sliki in besedi zbrani minuli dogodki, kar je za člane ze-lo prijazno podana informacija, ki jo lahko delijo z drugimi, sploh pa na poljuden način vidijo utrip de-la v društvu.

Tekst in foto: Franjo Atelšek

MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO

Odstop premiera Cerarja ne zavira aktivnosti na

3. razvojni osiV ponedeljek se je na ministr-

stvu za infrastrukturo sestal koor-dinacijski odbor za spremljanje iz-gradnje severnega kraka 3. razvoj-ne osi. Uvodoma je bilo pojasnjeno,

da so zadeve na projektu v opera-tivni fazi, zato odstop predsednika vlade dr. Mira Cerarja ne bo vplival na potek aktivnosti.

VLOŽENA ZAHTEVA NE BO ZAVIRALA MINISTRSTVO IN

DARSPristojni so predstavili stališče

ministra za infrastrukturo dr. Pe-tra Gašperšiča, da januarja vlože-na zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem

prostorskem načrtu Šentrupert--Velenje ne bo zavirala ministrstvo in DARS za nemoteno izpeljavo vseh aktivnosti za pričetek gradnje severnega kraka 3. razvojne osi.KONEC APRILA PODPIS POGODB

ZA PROJEKTIRANJE Predstavnik DARS-a je odbor

seznanil, da so bile za odsek Šentru-pert-Velenje-Slovenj Gradec pod- pisane pogodbe za prenos lege gradbene parcele na teren. Prav tako za odkupe zemljišč in arheo-loške raziskave. Ocenjujejo, da bi lahko bil podpis pogodb za pro-jektiranje konec aprila, prvi odku-pi nepremičnin pa maja. SEMAFOR GRAFIČNEGA PRIKAZA

ODKUPA ZEMLJIŠČMladinska iniciativa za 3. razvoj-

no os je zahtevala semafor grafič-nega prikaza odkupa zemljišč. Do-govorjeno je bilo, da bo pripravljen do naslednjega srečanja odbora in se bo ta pregledoval redno. Javnost pa se bo seznanjalo z odstotki že odkupljenih zemljišč.

IS

Januarja vložena zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu Šentrupert-Velenje ne bo zavirala ministrstvo in DARS za nemoteno izpeljavo vseh aktivnosti.

Savinjske novice št. 12, 23. marec 20188

Organizacije, Iz občin, Čestitke

OBČINA LJUBNO

Objavljena stališča do pripomb na prostorski načrt

Na spletni strani Občine Ljubno so objavljena sprejeta stališča do pripomb, ki so bile dane v času jav-ne razgrnitve in obravnave dopol-njenega osnutka občinskega pro-storskega načrta.

Razgrnitev in obravnava te vsebine sta bili lani avgusta in septembra. Na načrt je bilo po-danih 113 pripomb. V tem času sta pripravljavec in občina prip-ravila stališča do pripomb, o če-

mer so bili vsi pobudniki pisno obveščeni.

Postopek priprave načrta sedaj teče dalje. Na predlog dokumen-ta, ki vključuje sprejeta stališča, je potrebno pridobiti še mnenja no-silcev urejanja prostora. Kdaj bo načrt lahko stopil v veljavo, je tež-ko napovedati, saj je potek odvisen od pridobitve mnenj in odzivnosti soglasodajalcev.

Marija Lebar

ZBV NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KO BOČNA

Predsedniku Ivanu Ropu srebrna plaketa

Predsednik Ivan Rop je prejel srebrno plaketo. (Foto: Štefka Sem)

Člani bočke krajevne organiza-cije Združenja borcev za vredno-te NOB Zgornje Savinjske doline so na občnem zboru prisluhnili pis-mu družine Ivana Žmavca – Mraze-ka. Le-ta se jim je zahvalila za obu-janje spomina na njihovega očeta, prvega partizana v Bočni in za vsa-koletno organizacijo Mrazekovega pohoda, ki se ga radi udeležujejo.

VČLANJENIH 44 ČLANOVPredsednik Ivan Rop je v poroči-

lu povzel delo preteklega leta. Vsak mesec se udeležujejo kakšnega od dogodkov ali proslav. Mrazeko-vega pohoda se vsako leto udeleži več pohodnikov. Dodal je še, da je v organizacijo včlanjenih 44 članov,

najstarejši šteje 98 let, najmlajši 14.NAGRADA ZA TRUD IN DELOMed razpravo je bil podan pred-

log, da bi člani vodstva in upravne-

ga odbora prejeli enkratno nagra-do, kar jim omogočajo privarčeva-na sredstva. Le-ti namreč vedno poskrbijo za vso organizacijo do-

godkov, preostali se le-teh le ude-ležijo. Za ves trud in delo, ki ga op-ravijo, si zaslužijo enkratno nagra-do.

PODELJENA PLAKETA IN PRIZNANJE

Zbranim je spregovoril pred-sednik območnega združenja Jo-že Rakun in podelil srebrno plake-to Ivanu Ropu, ki že deset let vo-di društvo, Marjana Štorgelj pa je prejela priznanje za dolgoletno delo. Udeležence so pozdravili tu-di predstavniki sosednjih krajev-nih odborov in gornjegrajski žu-pan Stanko Ogradi, ki je izrazil za-dovoljstvo nad delom organizacije.

Štefka Sem

ZŠAM ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE

Zaskrbljeni za podmladek članstva

Poveljnik Maksimiljan Pust je predstavil delo združenja v preteklem letu.

Članice in člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgor-nje Savinjske doline (ZŠAM ZSD) so ob sprejetju aneksa k statutu krovne organizacije Zveze neod-visnih združenj logistov in me-hatronikov Slovenije izglasova-li sklep o tej formalni spremem-bi. Predsednik Janko Štruclj in poveljnik Maksimiljan Pust sta predstavila delo združenja v pre-teklem letu. Na zboru pa so tu-

di izvolili podpredsednika Anto-na Rossensteina namesto pokoj-nega Stanka Flereta in blagajni-čarko Darinko Plesnik namesto Ivanke Prislan.PODPORA DEJAVNOSTI S STRANI

ŠTIRIH ŽUPANOVŽupani Ivan Suhoveršnik (Mozir-

je), Matej Pečovnik (Nazarje), Fra-njo Naraločnik (Ljubno) – pisno – in rečiški podžupan Drago Poličnik (tudi za župana Vinka Jeraja) so iz-

razili združenju priznanje za op-ravljeno delo in zaželeli dobro so-delovanje tudi v prihodnje. Največ besed zahvale za odlično sodelo-vanje je namenil prisotnim Pečov-nik, ki je predstavil občinske na-črte za izgradnjo prometne infra-strukture in večanje tehnično-pro-metne varnosti v tem in prihod-njem letu.

O PRIHODNOSTI ZDRUŽENJAPo besedah častnega predse-

dnika združenja Franca Tkavca se že daljši čas bojijo prihodno-sti zaradi upadanja članstva. Mla-di in strokovnjaki so namreč neza-interesirani za vključitev v njihove vrste ter nadaljevanje plemenitega poslanstva.

Tekst in foto: Jože Miklavc

Savinjske novice št. 12, 23. marec 2018 9

Organizacije

KULTURNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI

Novi predsednik obljublja zanimive aktivnosti

Dolgoletno predsednico društva Mojco Eremita je zamenjal Filip Pfeifer. (Foto: Marija Šukalo)

Kulturno društvo Rečica ob Sa-vinji je na občnem zboru izvolilo novega predsednika. Mojco Ere-mita je zamenjal Filip Pfeifer. Ob izvolitvi se je zahvalil za zaupa-nje in obljubil, da bodo v društvu pripravljali aktivnosti, ki bodo za-nimive tako za člane kot lokalno skupnost.

REČIŠKI POBI PRENEHALI Z DELOVANJEM

Eremita je v svojem poročilu o delu poudarila, da je bilo preteklo leto polno izzivov, ki so jih uspešno premagovali in pripravili kar nekaj prireditev, a vseh niso uspeli izves-ti. Vzroke vidi v pomanjkanju časa. Uspešna vokalna zasedba Rečiški pobi je tako ob koncu leta zaradi

pomanjkanja časa članov začasno prenehala z delovanjem.

ZA NJIMI PESTRO IN DELOVNO LETO

Rečiški kulturniki so lani ob gre-gorjevem prebirali erotično poezi-jo z odraslimi, z otroci pa v ustvar-jalni delavnici izdelovali gregorčke. Organizirali so predstavitev knjige Davorina Lenka Postopoma zapu-ščati Misantropolis. Suška ban-da je izdala drugo zgoščenko Dar-ka Atelška, ob jubileju glasbenega sestava pa so organizirali družab-no srečanje. S člani zasedbe Smo-oth band so pripravili koncert. Leto so zaključili s predstavo čarovnije in sladkarije za najmlajše.

Marija Šukalo

DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI

Preuredili preužitkarsko hišo v Vrbju

Predsednik Jože Vodušek je povedal, da so še posebej

ponosni, da so uspeli preurediti preužitkarsko hišo.

Tudi letos se je na občnem zboru zbrala več kot tretjina od slabih šti-risto članov, kolikor jih je šteje lju-bensko društvo upokojencev. Pred-sednik Jože Vodušek jim je predsta-vil lansko dogajanje v njihovi orga-nizaciji. Še posebej ponosni in vese-li so, da so uspeli preurediti preužit-karsko hišo v Vrbju na Ljubnem ob Savinji, ki jim služi za društvene ak-tivnosti skozi vse leto.

42 UPOKOJENCEV JE OPRAVILO 2.543 DELOVNIH UR

Pri tem projektu jim je ob strani stala domača občina, ki jim je dala objekt v najem, največ pa so pripo-mogli sami člani z delom pri preu-rejanju hiše. Kar 42 upokojencev je sodelovalo, opravili so 2.543 delov-nih ur in dokazali, da star sloven-ski pregovor »V slogi je moč« ni pozabljen.

STAREJŠI ZA STAREJŠEMed večjimi aktivnostmi je bi-

lo omenjeno nadaljevanje projekta Starejši za starejše, ki ga v društvu vodi koordinator Miran Maranšek. Prostovoljci so nadaljevali svo-je poslanstvo in pomagali pomoči

potrebnim upokojencem na različ-nih področjih. Zavedajo se, da le-ta hitro bežijo in da sedaj lahko oni pomagajo drugim, čez čas bodo pa mlajši njim.

KULTURNI PROGRAMPrijetno srečanje ni minilo brez

kulturnega programa, za katerega so poskrbeli harmonikarji skupine Sverjanski gadi. Ti so s frajtonarica-mi popestrili dogajanje na srečanju.

Tekst in foto: Franjo Atelšek

DRUŠTVO ZELIŠČARJEV ŠIPEK MOZIRJE

Obeležile bodo deseto obletnico zeliščarstva

Terezija Plaznik: »Še vedno ostaja naše osnovno poslanstvo spoznavanje zdravilnih rastlin,

njihovih učinkovin in njih pravilna uporaba.«

Letos bo minilo deset let od prvih zamisli o organiziranem zeliščar-skem delovanju v Mozirju. Leto po-zneje je v sklopu mozirskega društva upokojencev začela delovati zeli-ščarska sekcija, sredi decembra 2016 pa je bilo ustanovljeno samos-tojno društvo. O tem, kako je Društvo zeliščarjev Šipek Mozirje delovalo v letu od ustanovitve in kakšne načrte snujejo za obeležitev jubileja, je tekla beseda na občnem zboru.

PRAVILNA ODLOČITEV ZA SAMOSTOJNO POT

Predsednica Terezija Plaznik je nanizala bogat nabor aktivnosti, ki so jih članice izvedle. Za zdaj moš-

kih članov še nimajo, vendar pa ti kot možje oziroma partnerji pogosto in rade volje prispevajo k delu društva bodisi s prevozi ali kako drugače. V letu od ustanovitve se je pokazalo, da je bila odločitev o samostojni poti pravilna. Uresničili so vse zadane de-lovne načrte, marsikdaj pa naredili še več od planiranega.IZVEDLE ŠTEVILNE DEJAVNOSTI

»V društvu smo izvedli dva ta-ko imenovana sprehoda v nara-vo in več ogledov dobrih praks ta-ko doma kot v tujini,« je povedala predsednica in nanizala še mno-ge samostojne ali v sodelovanju z drugimi društvi izvedene dejav-

nosti. Sodelovale so na sejmu Turi-zem in prosti čas v Ljubljani in bile ob tej priložnosti predstavljene na TV Slovenija. Še posebej uspešno je bilo sodelovanje članic na pri-reditvi Božična bajka. Že spomladi pa so z EHD Mozirski gaj podpisale pismo o nameri in vse leto oskrbo-vale tamkajšnji zeliščni vrt.

Da je zeliščarsko društvo med najaktivnejšimi, je izpostavil tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki je dejal, da prihajata predsedni-ca in predsednik dveh najuspe-šnejših društev, to je zeliščarske-ga in sadjarskega, iz iste družine. O dobrem delovanju so prepriča-ne tudi članice, ki so predsednici v zahvalo izročile šopek.

Tekst in foto: Marija Lebar

Savinjske novice št. 12, 23. marec 201810

Kultura

GLASBENA ŠOLA NAZARJE

Nastop učencev ob dnevu žena

Daša Urlep, učenka 5. razreda flavte, je ob klavirski spremljavi Antona Acmana navdušila z uvodnimi skladbami.

Učenci GŠ Nazarje so z men-torji pripravili nastop ob dnevu žena v dvorani šole. Pester na-bor skladb so predstavile flav-tistke in violinistke, tolkalci pa so se poleg solo točk igrali tudi v skupini. Za spremno besedo in organizacijo nastopa je poskrbe-la Karin Garb.

V glasbeni šoli se zavedajo, da je za uspešno napredovanje pri učenju inštrumenta poleg va-

je potrebno urjenje v nastopanju pred občinstvom. Poleg koncer-tov in drugih prireditev zato orga-nizirajo interne nastope posame-znih oddelkov. Hkrati vabijo uve-ljavljene glasbenike in tiste, ki so na začetku te poti. S tem nudijo učencem in obiskovalcem pester glasbeni program vabijo na priha-jajoče dogodke.

Tekst in foto: Barbara Rozoničnik

EROTIČNA POEZIJA NA GREGORJEVO NA REČICI OB SAVINJI

Ob živi glasbi, vinu in svečah o ljubezni

Člani KD Rečica ob Savinji so tudi letošnje gregorjevo obeležili s prebiranjem erotične poezije. (Foto: Barbara Rozoničnik)

Ob spremljavi žive glasbe, ob ravno prav ohlajenem vinu in sladkih dobrotah ter v soju sveč so člani Kulturnega društva Re-čica ob Savinji prebirali sodobno erotično poezijo v Medgen borzi. Petkov večer pred gregorjevim, ko se po ljudskem izročilu ptički že-nijo, so namenili brezčasni temi, ljubezni, in tako obeležili sloven-sko različico valentinovega, za ka-terega pravijo, da je ameriški pra-

znik romantičnega potrošništva.Dekleta in fantje v dogodku pri-

mernih črno rdečih opravah so ve-čer pričeli z avtorsko skladbo De-jana Ikovica, nadaljevali z branjem erotične poezije, skupaj s poslušal-ci ob spremljavi kitare zapeli nekaj slovenskih ljubezenskih pesmi, vse skupaj pa popestrili s humor-nimi recitacijami Prešernove Lepe Vide v »tujih jezikih«.

Barbara Rozoničnik

NEJKA ŠTIGLIC V KNJIŽNICI GORNJI GRAD

Na koncu naj zmaga ljubezen

Pogovor z Nejko Štiglic (desno) je vodila Mateja Ugovšek Lever iz Osrednje knjižnice Mozirje.

Mlada pisateljica Nejka Štiglic je mladost preživela v Gornjem Gra-du in v knjižnici, v njenem doma-čem kraju, je potekala tudi njena prva predstavitev romana Drugač-na barva neba. Pogovor z njo je vo-dila Mateja Ugovšek Lever iz Osre-dnje knjižnice Mozirje.

LITERARNI VEČER PRIVABIL LEPO ŠTEVILO OBISKOVALCEVLiterarni večer s pisateljico, ki je

leta 2016 izdala ljubezenski roman Ena nič za ljubezen, lani pa roman v dveh delih Drugačna barva ne-ba, je privabil lepo število obisko-valcev. Štigličeva jim je zaupala, da v svoj domači kraj še vedno rada prihaja, čeprav sedaj živi v Spodnji Savinjski dolini.

IDEJO ZA PRVO KNJIGO DOBILA IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJAKot je dejala, je že od nekdaj ra-

da poslušala zgodbe starejših, v višjih razredih osnovne šole je svo-je zgodbe tudi zapisovala, njeno veselje do pisanja pa se je v sred-nji šoli še povečalo. Idejo za prvo

knjigo je dobila iz vsakdanjega živ-ljenja, pravzaprav iz veselja moš-kih članov njene družine do nogo-meta.ZA PRVO DELO ZASLUŽNA TUDI

UREDNICA MEANDRAOb izidu prve knjige, ki je izšla

pri založbi Meander, je bila sko-rajda evforična, žal pa je njeno veselje hitro minilo. Kmalu po izidu je namreč preminila njena

urednica Gordana Kaisersber-ger. Ta jo je ves čas pisanja knji-ge močno spodbujala in ji poma-gala. Štigličeva je prepričana, da brez njene podpore tudi knjige ne bi bilo.

NA KONCU MORA ZMAGATI LJUBEZEN

Njen drugi roman Drugačna bar-va neba je izšel pri založbi Primus, ki v okviru zbirke Projekt avtorji podpi-ra mlade še neuveljavljene avtorje. Ta roman je obsežen, zato je izšel v dveh knjigah, njegova tematika je di-stopična, saj govori o svetu po hudi svetovni katastrofi. Zanj je Štigliče-va veliko raziskovala, kljub precej ka-tastrofičnemu ozadju romana pa je rdeča nit še vedno ljubezen. Sama še vedno verjame, da mora na kon-cu zgodbe vedno zmagati ljubezen.ZBRANI PRISLUHNILI ODLOMKU

Zbranim na večeru je Nika Ko-lenc prebrala odlomek iz tega ro-mana. Nekdanji sokrajani so Štig-ličevi prisrčno čestitali in ji zaželeli še naprej uspešno pisateljsko pot.

Tekst in foto: Tatiana Golob

Savinjske novice št. 12, 23. marec 2018 11

Kultura, Organizacije

STOJAN ŠPEGEL V JAKIJEVI HIŠI – GALERIJI NAZARJE

Rudniški jaški in industrijski motivi skozi oči umetnika

Slikar Stojan Špegel (levo) se je nazarskemu županu Mateju Pečovniku za gostoljubje zahvalil s pesniško zbirko, ki je njegovo

avtorsko delo. (Foto: Tatiana Golob)

Sekcija za galerijsko dejavnost, za katero pri Kulturnem društvu Nazarje skrbi Vladka Planovšek, vsak leto v mesecu kulture prip-ravi likovno razstavo. Letošnji gost v nazarski galeriji je slikar Stojan Špegel iz Velenja z razstavo Indu-strijski motiv.

EKSPONATI DEL RUDNIŠKE ZGODOVINE

Kot je v predstavitvi gosta pove-dala Planovškova, je Špegel diplo-miral na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, kjer je končal magistr-ski študij. Do sedaj je imel 29 sa-mostojnih razstav, sodeloval je na preko stotih skupinskih razstavah. Na odprtju razstave v Nazarjah je o njegovi umetniški poti podrobneje spregovorila umetnostna zgodovi-narka Anamarija Stibilj Šajn.

Kot je povedala, Špegel svo-

je umetniške sledi pušča na ze-lo različnih področjih. »Danes ga spoznavamo kot slikarja, avtorja, ki je ustvaril že kar nekaj slikar-skih ciklov, ki so med seboj različ-

ni, vendar en prehaja v drugega. Med njimi čutimo povezavo, pretok avtorjevih ustvarjalnih misli in nje-govih likovnih dejanj.«

V nadaljevanju je predstavila

razstavljena cikla Rudniški jaški in Industrijski motivi, več o treh do-datno razstavljenih eksponatih pa je povedal avtor sam. Kot je dejal, so vsi eksponati del rudniške zgo-dovine, posebni pa so tudi kubusi, na katerih stojijo, saj gre za rudar-ske lesene vodilnice, po katerih se vozi rudniško dvigalo.

KULTURNI PROGRAMNa odprtju sta zbrane pozdra-

vila tudi vodja mozirske območne izpostave JSKD Simona Zadravec in župan občine Nazarje Matej Pe-čovnik, ki vedno z veseljem pod-pira galerijsko dejavnost kultur-nega društva. Večer so z odigra-nimi glasbenimi vložki popestrili učenci Glasbene šole Nazarje: Ti-ne Robnik, Daša Urlep, Vita Purnat in Zala Paulina Brišnik.

Tatiana Golob

RAZSTAVA CELJSKI 87. PEHOTNI POLK V GALERIJI MOZIRJE

Junaški polk slovenskih fantov z razstavo potuje po Sloveniji

Slikovno gradivo za razstavo so prispevale številne inštitucije in posamezniki, med njimi tudi Janez Mavrič iz Gornjega Grada in

Aleksander Videčnik iz Mozirja.

V galerijskih prostorih Knjižni-ce Mozirje je ob stoletnici konca 1. svetovne vojne na ogled postavlje-na razstava o Celjskem 87. peho-tnem polku. Avtorja razstave, ki je posvečena stoletnici konca bo-jev na Soči, sta Janja Jedlovčnik in Srečko Maček iz Osrednje knjižni-ce Celje.18 PANOJEV PRIKAZUJE HRABRO

POT POLKA JUNAKOVDirektorica Osrednje knjižni-

ce Mozirje Petra Širko Poljanšek

je dejala, da je razstava potujo-ča. Prvič je bila lani predstavlje-na v Celju, nazadnje pa v Velenju, od koder je prišla v Mozirje. O na-stanku razstave in o njeni vsebini je spregovoril pobudnik in soav-tor razstave, Srečko Maček. Pove-dal je, da je na osemnajstih pano-jih zbrano slikovno in pisno gradi-vo, ki prikazuje delovanje polka od njegove ustanovitve leta 1893 in nato njegovo pot skozi bojišča Bal-kana, Galicije, Tirolske ter Škabrije-

la. Tu so se v letu 1917 bile najbolj krvave bitke na Soči.

LOKALNO OBARVAN KULTURNI PROGRAM

Slikovno gradivo za razstavo so prispevale številne inštitucije in posamezniki, med njimi tudi Janez Mavrič iz Gornjega Grada in Ale-ksander Videčnik iz Mozirja. Ma-ček je pri tem izpostavil diplom-sko delo Klemna Lužarja Zgodovi-na celjskega c. in kr. pešpolka št. 87: (1883-1919).

V kulturnem programu je Maček interpretiral odlomek iz proznega dela Gadje gnezdo, ki ga je pred sto-letjem napisal v Šmihelu nad Mozir-jem rojen pisatelj in prevajalec Vla-dimir Levstik. Moški pevski zbor KD Mozirje pod vodstvom Antona Pet-ka je zapel več ponarodelih, najbolj pa navdušil z dobrih sto let staro pe-smijo Junaki regimenta št. 87 avtor-ja Karla Linharta, ki se poje na me-lodijo Regiment po cesti gre.

Tekst in foto: Tatiana Golob

Zbrane je pozdravila direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek. O razstavi je spregovoril pobudnik in soavtor

Srečko Maček.

Savinjske novice št. 12, 23. marec 201812

Kultura, Ljudje in dogodki

DOBRODELNI KONCERT ZA NAKUP IGRAL V VRTCU IN OSNOVNI ŠOLI

Ko se združi pozitivna energija z glasbo, je uspeh zagotovljen

Fantje ansambla Golte se radi odzovejo klicu k dobrodelnosti.

Prireditev sta vodila Irena Vrčkovnik in ravnatelj mag. Samo Kramer (drugi z desne).

V sredo, 7. marca, je polna špor-tna dvorana obiskovalcev na lju-benski šoli delila srečo in zado-voljstvo z organizatorji uspešne-ga dobrodelnega koncerta. Na šo-li so namreč organizirali koncert, zbrana sredstva pa bodo namenili za nakup igral. Bogat izbor glasbe-nih gostov in nastop otrok iz vrtca in šole sta privabila veliko obisko-valcev, ki so z nakupom vstopnice izkazali dobrodelnost.

ZA IGRIŠČE IN IGRALA

Prireditev sta vodila Irena Vrčk-ovnik in ravnatelj mag. Samo Kra-mer. Slednji je omenil, da bodo z iz-kupičkom preuredili igrišče ob vrt-cu ter nakupili igrala. Župan Franjo Naraločnik, ki je pozdravil obisko-valce in nastopajoče, je dejal, da na občini vedno prisluhnejo potre-bam šole in jim pomagajo k izbolj-šanju stanja.

PISAN IZBOR GLASBENIH GOSTOVNa koncertu so nastopili otroci iz

vrtca, otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor. Temu se mu je pridružil zbor iz Luč. Zbore je vodil Mitja Veni-šnik, ki je v goste pripeljal oktet Že-tev. Zaigrali so harmonikarji Primo-ža Zvira, tokrat pod taktirko Vesne Ugovšek. Zapela je mlada pevka Jasmina Buč ter nekdanji član an-sambla Magnet Miha Balažic.

ZAPELA TUDI MODERATORKA

Poleg ansambla Golte, ki je dob-ro poznan v Zgornji Savinjski do-lini, sta nastopila še ansambla Vi-har in Smeh. Zapela je tudi mode-ratorka Irena Vrčkovnik, pri zak-ljučni pesmi Imejmo se radi pa se ji je pridružil Ivan Hudnik, ki je ne-kaj skladb odpel sam.

Tekst in foto: Štefka Sem

GLEJ LUŠNO JE PR' NAS V GORNJEM GRADU

Plesi tudi v ritmu country glasbe

Članice Plesnega društva Salam Ghazeea so se zavrtele v indijskih plesnih ritmih.

Kavbojske plese so zaplesali člani Konjeniškega kluba Pik.

Sedmi Etno večer Glej luš-no je pr' nas! je bil prava paša za oči in ušesa obiskovalcev. Na pri-reditvi v organizaciji Kulturnega društva Gornji Grad so v tamkaj-šnjem kulturnem domu lahko uži-vali v predstavi plesa in petja, pi-sanih barv, prepleta energije, mi-stičnosti in različnih kultur. V orga-nizacijo dogodka sta največ ener-

gije vložila Petra Strmšek in Tomaž Čretnik, ki sta nastopila kot mode-ratorja.

ODLIČNI PEVSKI SESTAVI

Zapele so Sončnice, ženska za-sedba iz Nazarij, ki letos praznuje deseto obletnico delovanja, Žuže, dekleta iz Spodnje Savinjske do-line, ki najraje igrajo in prepeva-

jo slovenske popularne in ljudske pesmi. Prepevali so tudi člani Kla-pe Gallus, ki jih združuje ljubezen do večglasnega petja in dalmatin-skega melosa.

PLESNI RITMI SVETAV indijskih plesnih ritmih so se

zavrtele članice Plesnega društva Salam Ghazeea. V ritmu country glasbe so kavbojske plese zaple-sali člani Konjeniškega kluba Pik

iz Radomelj. Pravo predstavo pa so v srbskih nošah pripravili plesalci Srpskega kulturnega društva Ma-ribor.

Nastopajočim sta priznanja in spominske kipce podelili predse-dnica društva Tatjana Bezovšek in vodja mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Simona Zadravec.

Tekst in foto: Štefka Sem

Savinjske novice št. 12, 23. marec 2018 13

Zgodovina in narodopisje

Piše: Aleksander Videčnik

Nedeljska šola na Ljubnem ob Savinji

Zadruga rokodelskih obrtnikov

Nadaljevanje iz prejšnje številke.ODLOČANJE O POMOČNIKIH

Zadruga je odločala o sprejemu vajencev v uk, pa tudi o podeljevanju statusa pomočnika. V zapisnikih je zaslediti, da so mojstri na sejah zadruge predlagali za »izučnico« svoje vajen-ce, ki so uk dokončali, prav tako so predlagali nove v uk. Tako je iz zapisnika seje z dne 18. 2. 1894 razbrati, da je »Lovro Muhovič najavil no-vega vajenca Janeza Štiglica iz Gornjega gra-da.« Ob tej priliki so bila podana tudi pojasnila o osebi novega vajenca. Šele nato so odločali o sprejemu v uk.

Da je podobno odločala zadruga, kadar je šlo za nove pomočnike, je razvidno iz zapisni-ka z dne 20. 5. 1894, kjer je navedeno: »Martin Leskovšek, kovač iz Ljubije, prosi za izučnico njegovemu sinu Martinu Leskovšku. Po nasve-tu odbornika Jožeta Pfeiferja in Franca Paherja naj bi se ti prošnji z ozirom na to, ker po obrtni-škem redu nobenih ovir proti izučnicam ni, go-ri navedeni učenci od uka kot oprošteni izrekli.«

Naprej je zaslediti še sklep, ki pravi: » … Ta nasvet je bil soglasno sprejet in potrebne izuč-nice taistim takoj podeljene.« Nato sledi pripis: »Izučnice ubeljižene.« Slednje daje sklepati, da so tako učne pogodbe kot tudi pomočniška spri-čevala izdajali preko zadruge in jih tam tudi vpi-sali v uradne sezname.

TEŽAVE S »ŠUŠMARSTVOM«Da so se že takrat srečevali s »šušmarstvom«

oziroma sivo ekonomijo, potrjuje zapisana iz-java: »Gospod Lovro Muhovič in Janez Kramer naznanita, da so obrtniško-rokodelske zadeve tako slabe zaradi tega postale, ker zakotni ro-kodelci zase brez vsacega obrtniškega dovo-

ljenja v veliko škodo poštenim mojstrom kon-kurenco delajo. Posamezni rokodelski mojster se ne sme podstopiti takega mojstra — skazo ckr. glavarstvu naznaniti, ker potem mu mašče-vanje preti.«

NA REČICI MOČNO SREDIŠČE OBRTNIKOVNedvomno je bila Rečica takrat močno sre-

dišče obrtnikov. To potrjuje seznam, ki je najden, vendar ni popoln. Ne moremo verjeti, da bi po naključju bilo toliko obrtnikov z Rečice. Naj na-vedemo nekaj imen: Anton Brdovnik, čevljar v Trnavčah, Anton Močnik, fužinski kovač na Ljub-nem, Martin Leskovšek, kovač v Ljubiji, Martin Hoetzelberger, tesar na Rečici, Blažun, mizar v Grušovljah, Marka Drago, mizar Dolniska, An-ton Fuerst, sodar Pobrežje, Joža Tratnik, sodar na Rečici, Jožef Rosenstein, ključavničar na Re-čici, Feliks Beršnak (morda Boršnak, op. A. V.), čevljar na Rečici, Anton Romiršek, sedlar na Re-čici, Franc Pfeifer, sedlar na Rečici, Franc Usar, čevljar v Ljubiji, Jurij Čeplak, čevljar v Kokarjah, Ivan Tratnik, krojač na Rečici, Kancijan Gregorn, sedlar na Rečici ...

Leta 1984 sem srečal dolgole-tnega šolskega upravitelja Franca Kolarja. Takrat 78-letni šolnik se je živo spominjal doživljajev v dolgi dobi, ko je mladini prenašal svoje bogato znanje. V dolini je služboval na Rečici in pozneje na Ljubnem, slika pa bo popolnejša, če prične-mo s pripovedjo o njegovem delu v študentskih časih. USTANOVITELJ SOKOLSKE VRSTE

Na njegov razvoj, tudi svetovno-nazorsko, sta močno vplivala pro-fesorja dr. Ljudevit Pivko in dr. Ma-ks Kovačič. Ko je kot mlad učitelj učil na Stari gori pri Ljutomeru, je ustanovil sokolsko vrsto in se iz-datno posvetil izvenšolskemu de-lu v Sokolu. Vzljubil je sadjarstvo in čebelarstvo, na kar je vplivalo njegovo večletno dodatno izobra-ževanje na kmetijski šoli v Maribo-ru, kjer je takrat ravnateljeval zna-ni slovenski sadjarski strokovnjak Josip Priol. Tako se je usposobil za pouk na kmetijsko-gospodarskih šolah.

PRIZADEVANJA ZA NAPREDEK LJUBNEGA

Na Ljubno ob Savinji je prišel le-ta 1936 in ostal šolski upravitelj vse do začetka vojne. V tem času si je

zelo prizadeval za napredek kraja in njegovih prebivalcev. Ustanovil je živinorejsko-selekcijsko organi-zacijo, sadjarsko podružnico Kme-tijske družbe in kmetijsko-gospo-darsko šolo. Slednja je potekala v obliki zimskih tečajev po dve le-ti. Na Ljubnem je posadil preko ti-soč sadnih dreves raznih sort. Šo-la je takrat imela svojo drevesnico in čebelnjak.

IZKORIŠČANJE ZARADI NEZNANJA

Kolar je nekoč prebiral seznam rojstev otrok v ljubenski fari in ugo-tovil, da jih le del obiskuje šolo, čeprav je bila ta obvezna. Župnik mu je pojasnil, da številni otroci za-radi oddaljenosti ne morejo v šolo. Šolski upravitelj je ob spoznavanju razmer med prebivalstvom v odda-ljenih in hribovskih predelih naletel na hudo izkoriščanje ljudi, ki so se morali zanesti na izmere lesa, ki so jih opravili razni trgovci in prekup-čevalci. Mnogi izmed slednjih so za-radi tega hitro bogateli, kmetje pa so postajali vse bolj odvisni od po-sojil, ki so jih morali drago odplače-vati z lesom. Trebljenje gozdov je bi-lo že nevarno in je ogrožalo življenje v hribovitih predelih.

BREZPLAČNA ŠOLA ZA ODRASLE

Kolar se je skupaj z učitelji od-ločil za brezplačno šolanje ljudi v Konjskem vrhu. Tam so imeli učil-nico v neki kmečki hiši. Ker pa je bilo učiteljem v slabem vremenu težko hoditi tako daleč, so se odlo-čili za nedeljsko šolo na Ljubnem. Odrasli prebivalci so pozivu za vpis dobro sledili in tako je potekal po-uk ob nedeljah ves dan.

V treh letih nedeljske šole so udeležencem priznali štiri razre-de osnovne šole. Učitelji so z izred-no zavzetostjo in brezplačno op-ravljali svojo obvezo do šole. Med počitnicami so se nekateri vozi-li na Ljubno iz kraja dopusta, zato

je Franc Kolar predlagal srezkemu načelniku dr. Kandriču v Gornjem Gradu, da se jim povrnejo vsaj po-tni stroški, vendar je bil predlog odklonjen, češ, kdor je šolo organi-ziral, naj jo tudi plača.

URADNO NA SLOVENSKEM NI BILO NEPISMENOSTI

Šolski nadzornik Korban, ki je prizadevanja ljubenskih učiteljev visoko cenil, ni uspel s svojim pri-govorom. Franc Kolar in poznej-ši nadzornik Kotnik sta se odloči-la seznaniti javnost s prizadeva-nji ljubenskih učiteljev preko obeh osrednjih dnevnikov Slovenec in Jutro, vendar sta dobila odklonilno stališče uredništva, češ, da na Slo-venskem ni nepismenosti ...

Furmani so bili nekoč v dolini zelo znani. Fotografijo nam je poslal Franc Matjaž.

Savinjske novice št. 12, 23. marec 201814

Nasveti, Organizacije

SREČKO PISNIK, zasebni raziskovalec in inovator

Kaj vse povzroča več kot osemurno sedenje na dan (1)

Najboljša naložba je investici-ja v zdravje. Posebej tisti, ki imajo ali so imeli težave z zdravjem, ve-do resnico: zdravje je neprecenlji-vo. Tega se zavedamo, vendar mor-da ne storimo dovolj, dokler ne ču-timo bolečine. Žal je pogosto mno-gokrat že prepozno.

Zamislimo se in po potrebi spre-menimo svoje navade. Zavedajmo se, da je telo narejeno za gibanje, in jejmo zdravo hrano! Pričakujete lahko pozitivne spremembe v va-šem počutju. V tem prispevku bom opisal nekaj stvari iz knjige dr. Ja-mesa Levina in študij dr. Stuarta McGilla vam v razmislek.10 DEJSTEV KOT POSLEDICA, ČE SEDITE VEČ KOT 8 UR NA DAN1. Napetosti v hrbteniciKo sedite, se obremenitev pre-

nese na medenico in hrbtenico, kar povzroča povečanje pritiska na medvretenčne diske. Stalno na-

penjanje povzroči premik vratnih vretenc in to lahko sčasoma vodi do zmanjšanja pretokov krvi v mo-žgane. Posledica tega so glavoboli in zamegljen vid. Hrbtenica je opo-ra za vse notranje organe, zato je ključnega pomena, da je v pravil-nem položaju in brez stalnih priti-skov.

2. Srčno-žilni sistem Statistika je dokazala, da ima-

jo ljudje, ki imajo pretežno sedeče delo, dvakrat več srčnih obolenj in

dvakrat več kapi s tragičnim kon-cem. Ena od najresnejših posledic »sedečega« načina življenja je tve-ganje bolezni srca in ožilja, kot so koronarna srčna bolezen. Pretira-no sedenje slabi mišice, poslabša krvni obtok in znižuje pretok krv-nih žil. Pomanjkanje telesne ak-tivnosti je eden od glavnih razlo-gov za nalaganje plakov v stenah arterij. Prav tako lahko pride do neravnovesja med oskrbo s kisi-kom in potrošnjo, kjer srce potre-buje več kisika, kot ga prinaša kri. Slaba prekrvavitev povzroča pojav

tromboze, nastanek krvnih strdkov, in to na delih telesa, kjer bi naj-manj pričakovali. Posledice so lah-ko usodne, saj lahko strdek blokira vitalno krvno žilo v srcu, pljučih ali možganih.

3. Krčne žile Ljudje, ki večino dneva sedijo,

trpijo zaradi slabega krvnega obto-ka v spodnjih okončinah, kar lahko povzroči nastanek krčnih žil. Te so lahko dedne, lahko pa se pojavijo po daljšem vsakodnevnem sede-nju. Stiskanje žil povzroča zastoje krvi na različnih področjih. Nasta-nejo zaradi popuščanja žilnih zak-lopk ali žilnih sten. V notranjosti ven se na stene ven veča pritisk, kar povzroča, da se vene čezmer-no raztegujejo in vijugajo. Venske zaklopke tako ne morejo več op-ravljati svojega dela, zato kri zasta-ja v venah na nogah.

4. DebelostPrekomerna teža je ena največjih

posledic sedečega življenjskega slo-ga. Pri sedenju v daljšem časovnem obdobju se metabolizem upočasni in vaše telo porabi manj kalorij.

Ko človek sedi, telo zmanjša proces »topljenja« maščobe za 90 odstotkov, raven inzulina pade in krvni tlak se poveča. Med sede-njem so trebušne mišice najmanj aktivne in zato se tam postopoma začno kopičiti zaloge neporabljene

energije, nakopičena maščoba pa ovira delovanje notranjih organov. Ker je veliko delovnih mest, kjer se mora sedeti, je dobro, da se sedi pravilno in razbremenjeno.

V pripravi na snemanje ene TV oddaje sem pripomnil, kako sem opazil, da imajo ženske, za katere vem, da imajo sedeče delo, dos-ti bolj velike zadnjice od aktivnih. Najprej sem bil deležen nasme-hov, a kasneje so se z menoj stri-njali. Na tem področju delam sam največ: EASEBelt – živeti in delati v objemu udobja.

Nadaljevanje prihodnjič.

RADIOKLUB MOZIRJE

Letos praznujejo 50-letnico

Predsednik Uroš Krajner je dejal, da bodo pet desetletij

dela kluba obeležili slavnostno v maju.

Radioklub Mozirje, ki letos za-okrožuje pet desetletij delovanja, je po besedah predsednika Uroša Krajnerja dosegal vidne rezultate na tekmovalnem področju. Jubilej bodo obeležili z različnimi dogod-ki. Slavnostna prireditev bo v mo-zirskem kulturnem domu predvi-doma 11. maja.

USPEHI NA TEKMOVANJIH

Na lanskem marčevskem krat-kovalovnem tekmovanju CQ WPX SSB, kjer so tekmovali v kategori-ji enega oddajnika, več operaterjev z malo močjo, so med 106 postaja-mi na svetu dosegli 14. mesto. Med evropskimi postajami so v omenje-ni kategoriji celo zmagali. V sep-tembru so tekmovali v Field day re-gion 1 SSB – vzpostavljanje zvez z začasnih lokacij, kjer so vzpostavili 600 zvez z radioamaterji vse Evro-pe in s tem osvojili 2. mesto. Aprila so se udeležili izobraževanja v sis-temu Aron.

DRUŽENJE IN TESTIRANJE OPREME

Pripravili so tudi spomladanski in jesenski piknik ter kolesarjenje. Na maratonu Savinja so poskrbeli

za komunikacijo med tekmovalni-mi točkami in tako preizkusili, kako deluje oprema na različnih točkah v naši dolini.

Njihov skled, javljanje preko ra-dijskih valov, je že vrsto let stalni-ca. Urejajo svojo spletno stran, kjer objavljajo mesečne novice o delu in tekmovanju.

Tekst in foto: Marija Šukalo

Savinjske novice št. 12, 23. marec 2018 15

Ljudje in dogodki, Organizacije, Informacije

V APRILU IN MAJU V GALERIJI MOZIRJE ŠE DVE PREDAVANJI

Serija predavanj o kakovostnem življenju se nadaljuje

O odpravljanju želodčnih težav je spregovorila Adriana Dolinar.

Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje in Knji-žnica Mozirje sta od lanskega oktobra do letoš-njega marca skupaj gostila serijo osmih pre-davanj, ki jih prireja Združenje za obuditev ce-lostnega človeka. Predavatelja v projektu Sku-paj za zdravje človeka in narave Adriana Doli-nar in Rajko Škarič sta si med Zgornjesavinjčani pridobila zvesto in številno publiko, ki je bila ve-sela, da se obetata še dve novi predavanji. Eno bo namenjeno spoznavanju bolečine, drugo pa nadvse aktualni temi o izgorelosti.

O NAJPOGOSTEJŠIH ŽELODČNIH TEŽAVAHTokratna serija predavanj se je zaključila v to-

rek, 6. marca, s predavanjem Dolinarjeve o zga-gi in ostalih najpogostejših želodčnih težavah, ki tarejo vse generacije ljudi. Predavateljica je podrobneje razložila razliko med prevelikim in premajhnim izločanjem želodčne kisline. OD ŽELODCA ODVISNO ZDRAVJE CELOTNEGA

TELESAVsesplošno gašenje želodčnih težav z nev-

tralizatorji ali zaviralci solne kisline po njeni

razlagi namreč dolgoročno ne pomaga, poleg tega večjemu delu ljudi z želodčnimi težavami želodčne kisline primanjkuje in ne obratno. Že-lodec namreč nima le vloge prebave beljako-vin, temveč je od delovanja želodca odvisno zdravje celotnega telesa, zato je pravilno tol-

mačenje težav in njihovo pravilno zdravljenje izrednega pomena.

Srečanje je zaključil Rajko Škarič, ki je odgo-varjal na številna vprašanja obiskovalcev in jih ob zaključku povabil še na nadaljnji predavanji.

Tekst in foto: Roman Mežnar

KNJIŽNICA MOZIRJE

Najbolj brane knjige v februarju

ODRASLI: Braddon, Mary Elizabeth: Skrivnost lady Au-

dley, Jančar, Drago: In ljubezen tudi, Finn, A. J.: Ženska na oknu, Djilas, Ivana: Hiša, Golob, Ta-dej: Jezero, Hunting, Helena: Oklep iz črnila, MacLean, Sarah: Past za markiza, Nesbo, Jo: Sin, Bakarič, Damjana: Na tesnobi, Force, Ma-rie: Rad bi te držal za roko, Moyes, Jojo: Skupaj, Brown, Dan: Izvor, Maze, Tina: Jaz. Tina. : bio-grafski roman, Tudor, C. J.: Kreda, Fitzek, Seba-stian: Osmina.

DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD

Branje združuje in povezuje

Učenci so z zanimanjem prisluhnili pravljici o povodnem možu. (Fotodokumentacija centra)

V želji po močnejšem sodelovanju med ge-neracijami so se v DEOS Centru starejših Gornji Grad domislili nove oblike sodelovanja s tamkaj-šnjim vrtcem Gornji Grad in Osnovno šolo Frana Kocbeka. Ker se zavedajo, da so pomembna in-stitucija v lokalnem okolju, so se odločili, da da-jo bralni pismenosti svoj pečat.

BRANJE JE POTOVANJEKnjige berejo odrasli, berejo jih otroci, zakaj

jih ne bi brali drug drugemu? Zato so se odločili, da veselje do branja ponesejo med otroke. Sta-

novalci centra so in še bodo prebirali knjige ot-rokom, ki še ne zanjo brati ali branja še niso naj-bolj vešči, medtem ko bodo otroci, ki postaja-jo v branju pravi »mojstri«, prebirali zanimivo-sti stanovalcem.

POVODNI MOŽ OB KULTURNEM PRAZNIKU

Prvo takšno srečanje se je odvilo v šoli v ča-su slovenskega kulturnega praznika. Po uvodni recitaciji Prešernovega Povodnega moža uči-teljic je Darko Kodela, stanovalec centra, otro-

kom prvega in drugega razreda prebral ljudsko pravljico o povodnem možu. Otroci so ga z ve-likim zanimanjem poslušali, na koncu obnovili zgodbo in iz papirja izdelali svoj podvodni grad. Sodelovanje je prineslo obojestransko zado-voljstvo, ki ga bodo kmalu nadaljevali in nadgra-dili v sodelovanju s tretjimi in četrtimi razredi ter vrtcem.

Štefka Sem

Savinjske novice št. 12, 23. marec 201816

Organizacije, Ljudje in dogodki

POTOPISNI VEČER V KNJIŽNICI MOZIRJE

Sejšeli – zeleni otoki v Indijskem oceanu

Damjan Jevšnik je znal pričarati lepote Sejšelov. (Foto: Roman Mežnar)

Podaljšana zima je v nas zago-tovo še povečala željo po soncu in vročih poletnih dnevih. Vsaj nekaj takšnega občutja so prvi petek v marcu pričarali tudi v Knjižnici Mo-zirje, saj so v goste povabili izkuše-nega popotnika Damjana Jevšnika. Zbranim na potopisnem večeru, ta je potekal v prostorih mozirske galerije, je pričaral sproščujoče vzdušje Sejšelov – zelenih otokov v Indijskem oceanu.OBČINSTVU PRIKAZAL, KAJ VSE

SI LAHKO OGLEDAJOSkozi predavanje in ob sprem-

ljavi slikovitih fotografij je Jevšnik predstavil tri čudovite in med se-boj različne sejšelske otoke: osrednji slikoviti otok Mahe in manjša otoka Praslin ter La Digue. Občinstvu je prikazal, kaj vse lepe-

ga in drugačnega si lahko ogleda-jo, če se odločijo za preživljanje do-pusta na tej za Slovenijo precej ek-sotični lokaciji.

PREJELI VELIKO KORISTNIH INFORMACIJ

Ker ima sam za sabo že veliko potovanj na različne konce sveta, Jevšnik na svojih predavanjih ude-ležencem nudi veliko koristnih in-formacij o načinu potovanja, lju-deh in običajih posameznih dežel ter številnih na prvi pogled nepo-membnih podrobnostih, ki pa po-potniku marsikdaj izboljšajo spo-znavanje obiskanih destinacij. Ta-ko je bilo tudi na tokratnem pre-davanju, ki je zagotovo marsikomu vzbudilo skomine po obisku teh le-pih otokov.

Roman Mežnar

DERMATOVENEROLOGINJA VESNA TLAKER NA REČICI OB SAVINJI

Zaščita pred soncem je pomembna vse leto

Vesna Tlaker je opozorila, da je potrebno pregledati svojo kožo vsaj enkrat mesečno. (Foto: Marija Šukalo)

V Centru za družine Medgen hi-ša Rečica ob Savinji so pripravili večer z zdravnico Vesno Tlaker. Do-mačinka, dermatovenerologinja, ki zdravniško prakso opravlja v Lju-bljani, je pripravila predavanje pod naslovom Sonce – radost ali nevar-nost?. Poudarila je, da sami lahko storimo največ za zdravje svoje ko-že. Zaščititi se moramo pred son-cem, še posebej pred opeklinami.ZAŠČITA JE POMEMBNA TUDI PRI

DELUSeveda je zaščita pomembna

preko celega leta, ne samo na do-pustu. Po besedah zdravnice je ta še kako pomembna pri delu na polju in travnikih, saj so tedaj ljudje najbolj izpostavljeni sonč-nim žarkom.

MESEČNO PREGLEDOVANJE KOŽE

Opozorila je tudi, na kaj moramo biti pozorni, ko se nam pojavijo ko-žna znamenja. Ta so namreč včasih lahko nevarna. Svojo kožo je pot-rebno pregledati vsaj enkrat me-sečno. A največ možnosti za razvoj kožnega raka imajo starejši ljudje, ki so bili pri svojem delu veliko iz-postavljeni soncu.

O LEPOTNIH POSEGIHOb zaključku se je Tlakerjeva do-

taknila tudi lepotnih posegov, ki jih izvaja v ambulanti. Modernih lepo-tnih postopkov se po njenih bese-dah ne poslužujejo le znani Slo-venci in Slovenke, temveč vsi tisti, ki želijo izgledati mladostno.

Marija Šukalo

PREDAVANJE DR. MARTE SVETINA VEDER

S strahom se je potrebno soočiti

Dr. Marta Svetina Veder (desno) je pokazala nekaj vaj, s katerimi se lahko znebimo strahu. (Foto: Marija Šukalo)

Društvo Samoozdravitev – društvo za ohranitev in obnovi-tev zdravja je na Rečici ob Savi-nji pripravilo interaktivno delav-nico z naslovom Kakšna energi-ja je strah in kako se ga znebiti. O tej temi je v Centru za družine Medgen hiša spregovorila pred-sednica društva dr. Marta Sveti-na Veder.

Predavateljica je poudarila, da pretirani strah naše telo blokira in zato ne moremo funkcionirati. Za-

to se je potrebno glede straha oza-vestiti in se z njim soočiti. Z delav-nico je želela obiskovalce spodbu-diti, da ti postanejo kritični do stra-hu in da ga znajo obvladati. Da se ne ukvarjajo s stvarmi, ki se niko-li ne zgodijo. K temu je pripomogel pogovor, v katerem so udeleženci predstavili svoje strahove iz pre-teklosti, predvsem iz otroštva, in ugotavljali, da so jim jih privzgoji-li njihovi starši.

Marija Šukalo

Savinjske novice št. 12, 23. marec 2018 17

Ljudje in dogodki, Organizacije, Informacije

KNJIŽNICA MOZIRJE

Najbolj brane knjige v februarju

MLADINA: Möderndorfer, Vinko: Kit na plaži, Mate, Mi-

ha: Babica v supergah, Vaccarino, Lucia: Soy Luna : zgodbe o prijateljih in kotalkanju, Rippin, Sally: Brina Brihta, Levstik, Fran: Martin Krpan, Podgoršek, Mojiceja: Pozor! Nosne mucke na-padajo!, Chapman, Jane: S tačko v tački, Ja-mes, Greg: Navaden mulc, Kinney, Jeff: Dvoj-na godlja, Windram, Alan: Robot Beni, Schulz, Charles M.: Mulčki. Punc ne kepamo, Peduzzi, Elena: Soy Luna : Finalu naproti.

TEČAJ TUJEGA JEZIKA ZA NOSILCE TURISTIČNIH DEJAVNOSTI NA LJUBNEM OB SAVINJI

Obnavljali znanje »turistične« angleščine

Tečaj na kmetiji Loger v Savini je vodila Maja Barbara Kokot, ki je bila zadovoljna s trudom udeležencev.

Zimsko-spomladanski čas je za nosilce turi-stičnih dejavnosti v naši dolini čas za pripravo na novo sezono. In učenje tujih jezikov je ena

tovrstnih aktivnosti. Cilj vsakega posameznika je namreč dobro sporazumevanje s tujimi gosti. Letos so predstavniki turističnih kmetij naše do-line obnavljali znanje angleščine.

Tečaj na kmetiji Loger v Savini je vodila Ma-ja Barbara Kokot iz Celja, ki ni skrivala zado-voljstva ob dejstvu, da se udeleženci zelo tru-dijo in spoznavajo zakonitosti tega jezika. Da bi

se kar največ naučili, so se po besedah Alenke Korpnik, ene od šestnajstih udeležencev, osre-dotočili na »turistično« angleščino in spoznava-li fraze, ki so potrebne, da lahko povprašajo gos-ta o njegovih željah, in povedo, kaj vse mu lahko ponudijo. Tečaj pa ni bil le priložnost za učenje, temveč tudi za druženje in izmenjavo izkušenj.

Marija Šukalo

JERNEJ MAZEJ O VZGOJI PARADIŽNIKA

Na njegovem nasadu cel spekter paradižnikov

Jernej Mazej je dejal, da posebnega recepta, da ostanejo paradižniki celo leto zdravi, ni, a naloga pridelovalcev je, da skrbijo za čim višjo

stopnjo higiene v nasadu. (Foto: Marija Šukalo)

Predsednik Društva učni sadov-njak Jernej Mazej, kralj paradižni-ka, kot ga imenujejo prijatelji, ima na svoji domačiji, kjer se ukvarja-jo s zelenjadarstvom, več kot 250 vrst paradižnikov. O njegovi »po-ti« od semena preko sadike do plo-da je spregovoril v Centru za druži-ne Medgen hiša na Rečici ob Savi-nji na predavanju Paradižnik – sa-dež ljubezni.

Za zdrave in odporne sadike je po njegovih besedah pomembna predvsem vzgoja. Ta mora biti do-sledna, prav tako je treba skrbno odbirati plodove za pridobivanje semen. Sam sadike vzgaja špar-tansko, kar v praksi pomeni, da jih utrjuje na nizkih temperaturah. Se-mena pobira iz najlepših plodov iz prvih treh etaž rastline.

Marija Šukalo

MEDITACIJA IN PREDAVANJE IGORJA MARKUŽE

Raziskuje delovanje stvarstva

Igor Markuža je poudaril, da želi le podati svoj pogled, ki ga nosi v sebi in s tem razširiti pogled na svet. (Foto: Marija Šukalo)

Center za družine Medgen hi-ša Rečica ob Savinji je gostil Igorja Markužo, ki je predstavil prelomne točke našega življenja. Primorec za-se pravi, da je njegova zemeljska dejavnost programiranje namen-skih aplikacij. Njegov osebni vzgib je raziskovanje delovanja stvarstva. Njegov način pridobivanja tovrstnih informacij je skozi kanalizirana spo-ročila, uvide in meditativna stanja.

Uvodoma je pripravil meditaci-

jo, v kateri je udeležencem poma-gal prepoznati jezo in dogodke, ki so botrovali temu čustvu. »Moj na-men ni ovreči kakršnokoli prepri-čanje, se zoperstaviti znanostim, želim le podati svoj pogled, ki ga nosim v sebi in s tem razširiti pog-led na svet,« je med drugim pove-dal Markuža, prepričan, da je na-ša utelesitev na Zemlji sestava ze-meljskega duha in dušne esence.

Marija Šukalo

Savinjske novice št. 12, 23. marec 201818

Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi

BODICA TEDNABODICA TEDNATo zimo je na Golteh narava nasula nadpovprečno snežno

odejo, ki je omogočala mojstrom za pripravo smučišč pripra-vo dobre snežne podlage na smučarskih terenih. Ponekod, zlas-ti na cestni povezavi med Mozirjem čez Šmihel do Alpskega vrta in do hotela je bilo snežne mase že preveč. Na parkirišču pri Al-pinetumu pa je avtomobil, kot kaže, zapuščen in »zaplužen« s snegom napoti cestarjem, da bi odrinili odvečni sneg in naredi-li dovolj prostora za parkiranje vozil obiskovalcev. Le kdo je dol-žan in pooblaščen kripo brez registrske tablice odstraniti, da bi vsaj spomladi ne onesnaževala tega prostora?

Tekst in foto: Jože Miklavc

Savinjske novice št. 12, 23. marec 2018 19

Šport, Organizacije

ŠPORTNO DRUŠTVO LEPA NJIVA

V zadnjem obdobju uredili kar dve igrišči

Ob bivši podružnični osnovni šoli so člani ŠD Lepa Njiva modernizirali asfaltno igrišče za mali nogomet, košarko, odbojko in

družabne dogodke. (Foto: Filip Eremita)

Na občnem zboru so se pred dnevi zbrali tudi člani leponjivskega športnega društva. Poleg tega, da so se spomnili projektov, izvedenih v zadnjem petletnem obdobju, so se zahvalili dosedanjemu predsedniku Mitju Matjažu in na odgovorno funk-cijo izvolili Primoža Vajdla.

MODERNIZACIJE SO SE LOTILI ZAGNANO

V Lepi Njivi imajo dva večja športna objekta. Enega ob bivši podružnični osnovni šoli, in dru-gega ob cesti proti Belim Vodam. Ob šoli je asfaltno igrišče za mali nogomet, košarko, odbojko in dru-žabne dogodke. Ob potoku Ljubi-ja pa je igrišče za odbojko na miv-ki. Oba so modernizirali in s tem

SLEDILA JE UREDITEV IGRIŠČA ZA ODBOJKO NA MIVKI

Pri igrišču za odbojko na mivki so obnoviti leseno pot z mostom preko Ljubije, uto in tlakovali oko-lico. Očistili so hrib nad igriščem, postavili montažne tribune, zame-njali mivko in popravili ograde ob potoku. Ob njem so postavili še poljsko stranišče.

Poleg omenjenih športov te-densko igrajo namizni tenis, enkrat letno pa se podajo na tra-dicionalni pohod okoli svojega kraja. Novega predsednika zato čaka veliko dela, ki ga ob številč-ni pomoči in dobri volji ne bo tež-ko opravljati.

Benjamin Kanjir

napravili privlačnejša. Dela se je prejšnje vodstvo pod Matjažem lo-tilo temeljito, saj so se delovne ak-cije kar vrstile. Zgradili so leseno

škarpo pod igriščem ob šoli, večji leseni nadstrešek ob uti. Uredili so otroško igrišče in postavili različna igrala ter tlakovali tla.

DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SOTOČJE NAZARJE-KOKARJE

Naloge starešine ponovno zaupane Zakrajškovi

Starešina Zvonka Zakrajšek je zagotovila, da bodo delali po

začrtanih smernicah, ki so si jih zadali na občnem zboru.

Člani Društva tabornikov rod So-točje Nazarje-Kokarje so se zbrali na občnem zboru na svojem tabor-nem prostoru na Lazah. Na njem so naloge starešine ponovno zau-pali Zvonki Zakrajšek.

DELUJEJO TUDI V OSNOVNOŠOLSKEM KROŽKUV poročilu o lanskoletnem de-

lu, ki ga je podala načelnica Alen-ka Verbuč, so izpostavili, da deluje-jo tudi v okviru krožka na nazarski osnovni šoli, osnovnošolci pa obi-skujejo vodove sestanke. Na tabor-nem prostoru so pripravili kresova-nje ob 1. maju. Za promocijo svoje-ga dela so organizirali različne de-lavnice ob dnevu tabornikov in v poletnih počitnicah. Poleti so prip-ravili večdnevno taborjenje, jeseni pa kostanjev piknik in tekmovanje v lokostrelstvu. Leto so zaključili z delitvijo luči miru iz Betlehema.

IZVEDLI INVESTICIJE GLEDE NA SREDSTVA

V preteklem letu so po besedah gospodarja društva Zvoneta Robi-de izvajali investicije v tolikšni me-ri, kot so jim dopuščala finančna

sredstva. Veliko dela pa so opravi-li prostovoljno. Tako se sedaj lahko pohvalijo s stopnicami na teraso, zatravitvijo brežine, položenimi tla-kovci. Uredili so prostor za skladi-ščenje miz in stolov ter uredili pre-delne stene na sanitarijah.

Tudi v letošnjem letu bodo sle-dili začrtanim smernicam društva. Aprila se bodo udeležili mnogobo-ja, julija pa bodo s svojo lokostrel-sko dejavnostjo v pomoč pri izved-bi Srednjeveške gostije.

Tekst in foto: Marija Šukalo

ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE

Sanirali posledice vetroloma v športnem parku

Predsednik društva Franjo Pukart je prepričan, da se

da s skupnimi močmi veliko postoriti. (Foto: Marija Šukalo)

Za člani Športnega društva Gmajna Varpolje je še ena uspe-šna sezona športne rekreacije za vse generacije, je bilo slišati na ob-čnem zboru, ki so ga pripravili v Medgen borzi na Rečici ob Savinji. DRSALI IN IGRALI NOGOMET NA

MIVKIPo besedah predsednika Franja

Pukarta so v preteklem letu prvič izkoristili mraz in zaledeneli igri-šče. S tem so svojim članom omo-gočili drsanje. Tradicionalni Colna-rič-Žunterjev memorial v malem nogometu se je odigral na mivki.

Najmlajši so se zabavali v velikem otroškem živžavu v družbi klov-nov. V sklopu občinskega praznika pa so pripravili odprto prvenstvo v balinanju za pokal Občine Rečica ob Savinji.

Ob zaključku počitnic so pripra-vili tradicionalni piknik, tekmova-nje v kuhanju golaža in pokušino suho-mesnatih specialitet. Sezono so zaključili s strokovno ekskurzijo po Koroški.

VETROLOM PODRL KAR NEKAJ DREVES

A preteklo leto za društvo ni bilo le dobro, soočili so se tudi s posle-dicami vetroloma. Kljub veliki ško-di, izgubili so kar nekaj dreves, so njihovi objekti k sreči ostali nepo-škodovani. S skupnimi močmi so škodo uspeli sanirati. S tem so do-kazali, da se da vse postoriti, če je jedro društva zdravo, pridno in po-vezano.

Tudi letos bo njihovo delo po-tekalo po ustaljenih tirnicah. Koli-ko bodo pri tem uspešni, pa bo se-veda odvisno od zanimanja članov.

Marija Šukalo

Savinjske novice št. 12, 23. marec 201820

Šport, Oglasi

ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO

Poraz na domačem parketuV 20. krogu vzhodnega de-

la 2. državne odbojkarske lige za ženske je na Ljubnem ob Savinji gostovala ekipa Celja, prikazala ze-lo dobro igro in zasluženo zmaga-la. Domača ekipa je nastopila osla-bljena, saj se je na zadnjem trenin-gu poškodovala njihova prva po-dajalka, s čimer se je niz poškodb v domači ekipi še povečal. GOSTJE IZKORISTILE PONUJENO

PRILOŽNOSTŽe v prvem nizu se je nakazal

potek dogodkov na tekmi, saj so ga bolje začele gostujoče igralke, ki so po napakah domače ekipe na sprejemu povedle z visoko pred-nostjo 8:2. Ljubenke so se v na-daljevanju nekoliko zbrale in razli-ko do drugega tehničnega odmo-ra malo zmanjšale, kaj več jim pa ni uspelo.

Podobna zgodba se je ponovi-la tudi v drugem nizu, ki so ga bo-lje začele gostujoče igralke, igralke KLS so še naprej delale napake na servisu in sprejemu ter zaostaja-

le do drugega odmora za pet točk. Po odmoru so po odličnih servi-

sih Nike Vertot zaigrale zelo dobro, tako v polju kot v napadu, naredi-le delni izid 10:0 in povedle z 21:16. Ob tej lepi prednosti pa so dobe-sedno obstale, kot bi se prestraši-le ponujene priložnosti za zmago v tem nizu. Gostje so to izkoristile in v napeti končnici niz končale se-bi v prid.

V zadnji igri sta bili ekipi do šestnajste točke izenačeni, na-to so gostje zaradi napak doma-čih igralk zlahka zaključile tekmo z novimi prvenstvenimi točkami na svojem računu. Končni rezultat to-rej 3:0 (25:20; 25:22; 25:18) za go-stujočo ekipo Celja.

Ekipa starejših deklic je nastopi-la na turnirju v Celju s polovičnim izkupičkom. V prvi tekmi so prema-gale ekipo Celja z rezultatom 2:0 (25:23; 25:17), v drugi pa izgubi-le z ekipo Mozirja z rezultatom 0:2 (14:25; 16:25).

Franjo Atelšek

KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE

Tretja zmaga v MariboruČlani nazarskega košarkarske-

ga kluba so nadaljevali s tekma-mi drugega dela prvenstva 3. SKL vzhod. V nedeljo so v 3. kolu gosto-vali pri ekipi mariborskega Branika in v napeti končnici zabeležili še tretjo zmago.

PRIČAKOVANJA SO SE URESNIČILA

Nazarčani v ligi za razvrstitev oziroma v drugem delu 3. lige še ne poznajo poraza in vodijo v sku-pini vzhod. Po uspehu v Ljubljani in Nazarjah so se v nedeljo odpravili v Maribor k AKK Braniku, ekipi, ki za-seda drugo mesto skupine.

Nasprotnika sta v tej sezoni od-igrala že dve srečanji v prvem de-lu prvenstva. Na obeh so zmagali nazarski košarkarji. V Mariboru so

sredi novembra zmagali kar za 28 točk (80:52). Tokrat je bilo pričako-vati veliko bolj izenačeno in odprto srečanje vse do konca, pričakova-nja pa so se uresničila.

NAJBOLJŠI STRELEC GOSTOV LOVRO BLATNIK

Ekipi sta bili izenačeni do zadnje-ga dela tekme, v katerem so Zgornje-savinjčani odlično odigrali končni-co in se veselili uspeha z rezultatom 83:89, zadnjo četrtino pa so dobili z rezultatom 14:25. Lovro Blatnik je bil z 19 točkami strelsko najbolj razpolo-žen košarkar gostujoče ekipe.

Naslednja tekma bo v sredo, 28. marca, ko v Nazarje pride ekipa Janče, ki je letos že trikrat občuti-la premoč nazarske ekipe.

Roman Mežnar

ALEŠ RAKUN OSTAL BREZ VSAKRŠNE FINANČNE PODPORE

Letošnja sezona je po njegovih besedah odpisana

Aleš Rakun, lanski državni prvak v hitrostnih dirkah s skuterjem SK 70, ni našel

pokroviteljev za novo sezono.

Lanskoletni državni prvak v hi-trostnih dirkah z dirkalnim cestnim skuterjem SK 70, tudi ime mese-ca oktobra 2017 Savinjskih no-vic, Aleš Rakun iz Poljan nam je še pred dvema mesecema spodbud-no sporočil, da sestavlja novi dir-kalni motor in ga pripravlja za le-tošnjo sezono, ko bi naj vozil doma in v Italiji. Žal je ostal razočaran, v

vsej dolini in širše ni našel nobe-nih pokroviteljev, sam pa finančne-ga zalogaja ne zmore.

KO DRŽAVNEMU PRVAKU NE POMAGA NIHČE

Rakun je v lanski sezoni kljub eni izostali dirki nadoknadil zamujene točke in na koncu že drugič osvojil državno prvenstvo v razredu SK 70. Koncem leta so mu v Cankarjevem

domu v Ljubljani vročili zmagoval-ni pokal. Vso lansko sezono se je spopadal tudi z italijanskim držav-nim prvenstvom, kjer so bile cestni boj najboljše moto ekipe s tovarni-škimi motorji iz osrednje Evrope. Če bi tudi sam prišel do še boljše-ga motorja in dirkalne opreme, bi

jim s svojim znanjem in izjemnim talentom že letos dihal za ovratnik. Še več, bil je prepričan, da težko, a vendarle lahko poseže v sam vrh v svojem razredu.

PISMO RAZOČARANJA OB ODPOVEDI SEZONE TEKMOVANJ

V začetku marca smo preje-li od njega sporočilo, da se v celo-ti odreka letošnji tekmovalni sezo-ni. »Sporočam, da letos ne bo nič z mojimi tekmovanji in dirkalno se-zono. Motor sem uspel pripraviti, a žal nimam dovolj finančne in ma-terialne podpore za zahtevne tre-ninge in dirke. Niti eden zasebnik oziroma podjetnik v celotni Zgor-nji Savinjski dolini mi noče poma-gati, sam pa tudi ne zmorem več. Tako pač ne gre, a bom poskusil v letu 2019, če mi bo do takrat uspe-lo naprositi in prepričati sponzorje za sodelovanje.«

Tekst in foto: Jože Miklavc

Savinjske novice št. 12, 23. marec 2018 21

Šport

ZA OHRANJANJE SMUČARSKE KULTURNE DEDIŠČINE ZELO ZASLUŽNI TUDI ZGORNJESAVINJČANI

Starodobni smučarji tokrat na Kopah in v avstrijskem Wagrainu

Poklicni voznik Frenk Rezoničnik se odlično vozi tudi med leskovimi koli.

(Foto: Jože Miklavc)

Ema Rajgl (levo) in Mojca Križ v odlični formi in originalni starodobni opremi.

(Foto: Jože Miklavc)

V soboto, 10. marca, so na Kopah priredili eno zadnjih srečanj starodobnih smučarjev te se-zone. Prireditve so se udeležili tudi Veseli Savi-njčani in Podmeninski gadje. Nekaj nad 50 tek-movalcev iz osmih klubov se je pomerilo v vele-slalomu, še osem najbolj zapečenih tekmecev pa tudi na skakalnici.

Med njimi so bili ena najuspešnejših skakalk Ema Rajgl in Frenk Rezoničnik od Podmeninskih gadov ter Danijel Stropnik in Janez Lah od Vese-lih Savinjčanov. Tekmovanja in srečanja so se iz naše doline udeležili še Brane Lozinšek, Minka Rezoničnik, Mojca Križ, Rafko Kerznar, Peter Za-volovšek, Drago Tamše in Brane Lozinšek.

V nedeljo, 11. marca, se je v avstrijski Wagrain odpravila slovenska skupina smučarjev po sta-rem, sestavljena iz Veselih Savinjčanov (Moj-ca Križ, Danijel Stropnik in Borut Zavolovšek, vsi GSK Mozirje) ter Podmeninskih gadov (Ema Rajgl, Rafko Kerznar in Frenk Rezoničnik, PD Gornji Grad) ter skupin Rovtarjev iz Škofje Loke in Emaus iz Bovca.

Doživeli so lep sprejem ter solidne rezultate svojih predstavitev in smučarskih dosežkov. V

konkurenci preko 130 tekmujočih so osvojili kar tri dobre rezultate v vožnji med vratci v svojih kategorijah: 1. Dani Stropnik, 2. Mojca Križ in 3. Ema Rajgl. Križeva pa je 3. marca zmagala v av-strijskem Zell Am See-ju v seštevku časa, stila vožnje in ocene kostumov in opreme.

Jože Miklavc

SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC

Mogel prvič zmagal v alpskem pokalu

Žak Mogel je zmagal v francoskem Chaux-Neuveju, v alpskem pokalu je sezono zaključil na skupnem petem mestu.

Z dvema tekmama v smučarskih skokih so se v francoskem Chaux-Neuveju zaključila tekmo-vanja v alpskem pokalu. Na drugi tekmi je svo-jo prvo zmago na tem nivoju dosegel Žak Mogel, dan prej je bil četrti.

Lovro Vodušek je bil na prvi tekmi šesti, na drugi je osvojil 16. mesto. Jernej Presečnik je do-segel 12. in 11. mesto, Jan Bombek pa 12. in 19. mesto. Žak Mogel je sezono v alpskem pokalu zaključil na skupnem petem mestu.

ŠS

OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI

Fantovska odbojkarska ekipa dobro zastopala šolo

Odbojkarji v družbi Maje Logar in ravnatelja mag. Sama Kramerja. (Foto: ME)

Ljubenska šola je v torek, 13. marca, gosti-la četrtfinale državnega prvenstva v odbojki za starejše dečke. V tej skupini so tekmovale tri šole: OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, OŠ Braslovče in OŠ Ljubno ob Savinji. Domači tekmovalci so premagali OŠ I. C. Trbovlje z rezultatom 2:0, z OŠ Braslovče pa so izgubili z 0:2.

Odbojkarji so imeli bučno podporo v šolarjih, ki so si ogledali tekme. Kljub osvojenemu dru-gemu mestu na četrtfinalu državnega prven-stva so s tekmovanjem zaključili, v polfinale se je uvrstila samo prva ekipa. Z doseženim uspe-hom pa so zelo zadovoljni.

ŠS

Savinjske novice št. 12, 23. marec 201822

Kronika, Zahvale

IZ POLICIJSKE BELEŽNICE

Ko si bil med nami,včasih nismo razumeli,zakaj nisi (vedno) z nami.Danes, ko te ni več med nami,razumemo, da si bil pred nami.Hvaležni smo, da smo lahko del poti prehodili s tabo in za tabo,in globoko spoštujemo tvoje delo.

V SPOMIN

24. marca bo minilo dvajset let, odkar med nami ni več našega dragega

Franca KOTNIKA

Še vedno se ga radi spominjamo in še vedno živi v naših srcih.

Njegova družina

• KRŠITELJUCESTNOPROMETNIHPREDPISOV

PODLEGELPOŠKODBAMLjubija: 15. marca okoli 8. ure se je v Ljubiji občan poško-

doval z električnim skobeljnim strojem, s katerim je obdelo-val lesen steber. Zgornjesavinjski reševalci nujne medicinske pomoči (NMP) so poškodovanega oskrbeli in prepeljali na lo-kacijo pristanka helikopterja letalske policijske enote, ki je v spremstvu dežurne ekipe helikopterske NMP Maribor poškodo-vanega prepeljal v Univerzitetni klinični center Maribor. Poško-dovani je naslednjega dne zaradi hudih poškodb umrl.

Gasilci PGD Nazarje so nudili prvo pomoč poškodovanemu do prihoda reševalcev NMP, nato pa jim pomagali pri prenosu poškodovanega do reševalnega vozila in zavarovali kraj pris-tanka helikopterja.

• TRAKTORPOŠKODOVALTRAKTORISTASp. Kraše: 15. marca popoldan je voznik vozil traktor po goz-

dni cesti in nato po travniku. Med vožnjo je prišlo do okvare, za-to je voznik izstopil. Ob tem se je traktor pričel premikati vzvrat-no in zapeljal na nabrežino, se prevrnil in padel na voznika, ki je bil zunaj vozila. Traktorist je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Celje, kjer je zaradi hudih poškodb ostal na zdravljenju. Posredovali so tudi gasilci PGD Nazarje, ki so zava-rovali kraj dogodka, nudili pomoč reševalcem NMP, traktor pos-tavili na kolesa ter posipali cestišče z vpojnimi sredstvi.

• VOZILOZDRSNILOSCESTELogarska dolina: 17. marca ob 15.42 je na cesti sestre Lo-

gar-Pavličevo sedlo zaradi snega osebno vozilo tuje državljan-ke zdrsnilo s ceste. Gasilca PGD Solčava sta vozilo potegnila na cesto.

(Foto: Benjamin Kanjir)

ZAHVALA

ob izgubi drage mame, stare mame, sestre

Angele REBERŠAK iz Ljubije 43

17. 4. 1929 – 4. 3. 2018

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, molitve in tolažbo v teh težkih trenut-kih. Hvala za vse darove – darovane svete maše, sveče in cvetje, ki so našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti.

Hvala tudi gospodu Alfonzu Lampretu za obiske na domu in daro-vano pogrebno sveto mašo, Romanu Čretniku za zadnje sočutne bese-de ob slovesu, pevcem iz Šmartnega ob Paki za obogatitev pogreba in vsem praporščakom.

Hvaležni smo tudi vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri oskrbi in zdravljenju naše mame.

Še posebej gre zahvala obema patronažnima sestrama Sonji in Ma-ji, ekipi zgornjesavinjske nujne medicinske pomoči in kolektivu bol-nišnice Topolšica.

Hvala vsem, ki ste se od naše ljube mame še zadnjič prišli poslovit.

Žalujoči: hčerke Silva, Bernarda in Anica z družinami ter brat Janko z družino

ZASEGLIVOZILOLjubno ob Savinji: 13. marca popoldan je policijska patru-

lja ob kontroli prometa na Ljubnem ob Savinji ustavila voznika osebnega avtomobila. Med postopkom je bilo ugotovljeno, da voznik ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja, zato mu je bil zasežen avtomobil. Voznik je poleg tega vozil pod vplivom alkohola. Zoper njega je bil podan obdolžilni predlog na Okraj-no sodišče v Celju.

• HUDOPOŠKODOVANIDELAVECDANPONESREČI

Savinjske novice št. 12, 23. marec 2018 23

Zahvale, Oglasi

Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.