Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 1

Savinjske novice št. 6, 9. februar 20182

Oglasi

Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Mozirje (Ura-dno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče, štev. 7/98 in Ur. l. RS št. 69/02, 112/04 in 54/10), Občina Mozirje objavlja

RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE

1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Mozirje za leto 2018:

- naziv častnega občana Občine Mozirje,- nagrada Občine Mozirje,- zlata plaketa s priznanjem.

2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo:

ZA NAZIV ČASTNEGA OBČANA OBČINE MOZIRJEse predlagajo posamezniki, ki so s svojim življenjem ali delom traj-

no povezani z Občino Mozirje in so prispevali k napredku in razvoju ob-čine ali njenemu ugledu v širšem okolju. Naziv častnega občana je ča-stno priznanje in se podeljuje v obliki listine.ZA NAGRADO OBČINE MOZIRJE

se predlagajo društva ali organizacije Občine Mozirje, za vidne do-sežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih.

Nagrada Občine Mozirje je denarna. O višini nagrade odloči občinski svet in zanjo zagotovi sredstva v občinskem proračunu. Poleg denarne nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma.ZA ZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM OBČINE MOZIRJE

se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva in druge or-ganizacije za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih.

Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje v obliki zlate plakete in pi-snega priznanja.

3. Predloge za podelitev priznanj Občine Mozirje lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, župan in delovna telesa Občinskega sveta Občine Mozirje.

Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in z naslednjo obvezno vse-bino:

- osnovni podatki o predlagatelju;- podatki o predlaganem kandidatu za priznanje;- obvezna obrazložitev predloga;- vrsta priznanja;- podpis vlagatelja.

4. Priznanja Občine Mozirje podeljuje Občinski svet Občine Mozirje.O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svet s skle-

pom po opravljenem razpisu za zbiranje predlogov.Če je za posamezno vrsto priznanja več predlogov, pripravi predlog

za odločanje na občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja Občine Mozirje. Dokončen sklep pa sprejme in potrdi Občinski svet Občine Mozirje.

5. Priznanja se podelijo praviloma na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Mozirje.

6. Predloge za podelitev priznanja pošljite v zaprtih kuvertah na na-slov: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje – RAZPIS ZA ZBI-RANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ – NE ODPIRAJ, do vključno 5. 3. 2018.

OBČINA MOZIRJE

Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3

Tretja stran

Iz vsebine:Solčava: 10. srečanje slovenskih županj ............................... 7

Sanacija v Savini končana: Izboljšali protipoplavno varnost ............................ 7

Leseni izdelki Rada Weissa: Za mnoge odpad, za obdelovalca košček, ki mu vdahne življenje ............................ 14

Glasbena skupina Up'n downs: Sezono pričeli z dobrodelnim koncertom na Prihovi ............................................... 15

O Ljubnem po Ljubnem: Tokrat malo drugače o pripravah na svetovni pokal .............................. 18

Vandalizem pri Suhoveršnikovih:Nepridiprav preluknjal večino bal, da so se pokvarile ............................. 22

Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.

Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.

ISSN 0351-8140, leto L, št. 6, 9. februar 2018. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 3

Glavni in odgovorni urednikmag. Franci Kotnik

(MŠ)

(MŠ)

(ŠS)

Pozimi v gore le s popolno zimsko opremoAnaliza dela gorskih reševalcev v letu 2017 je

pokazala naraščanje števila reševanj, manj pa je bilo gorskih nesreč s smrtnim izidom. Največ reševanj je bilo opravljenih v poletnih mesecih, najpogosteje na območju triglavskega pogorja in Kamniško-Savinjskih Alp, Gorski reševalci so v dveh tretjinah primerov reševali domače obisko-valce gora, v preostalih pa tujce.

Največjemu številu gorskih nesreč še ved-no botruje zdrs, drugi vzrok po številu nesreč je nepoznavanje terena, sledita telesna in duševna nepripravljenost. Največ nesreč je bilo med po-samezniki (dobra polovica) in neorganizirani-mi skupinami, največ je bilo poškodb spodnjih okončin, nato glave, zgornjih okončin, hrbtenice in poškodb zaradi podhladitev.

Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik ob tem opozarja na ne tako majhno število primerov, »ko so gorski reševalci prejeli klic na pomoč, za katerega bi lahko rekli, da je bil neupravičen, ker je posamezniku zmanjkalo vode oziroma klica ni znal pojasniti, kljub temu da je bil na dobro označeni in opremljeni planin-ski poti, brez poškodb oziroma drugih znakov, ki bi kazali na to, da poti ne bi mogel nadaljevati.«

Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere. Na Planinski zve-zi Slovenije za obisk gora v tem letnem času sve-tujejo popolno zimsko opremo – lavinski trojček (žolno, sondo in lopato), cepin, dereze in čelado. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme,

snežne razmere na območju, kamor se odprav-ljamo, in odprtost planinskih koč.

Poleg specialne opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo tudi dobre planinske čevlje, gama-še za zaščito pred vdorom snega v čevlje, in ka-kovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Pot-rebna je tudi zaščita pred močnim soncem in do-volj tekočine ter hrane v nahrbtniku.

Pogostejšim obiskovalcem gora v zimskem času in navdušenim turnim smučarjem na pla-ninski zvezi priporočajo uporabo nahrbtnika z zračnim balonom - pripomočka, za katerega si želimo, da ga ne bi nikoli uporabili, toda če nas zajame plaz, je še kako dobrodošel, saj s svo-jo strukturo poskrbi, da ostanemo na vrhu pla-zovine.

V nedeljo bo Gorska reševalna služba - postaja Celje na Okrešlju izvedla tečaj varstva pred snež-nimi plazovi. Tečaj je namenjen planincem, tur-nim smučarjem, alpinistom in ostalim obiskoval-cem gora v zimskem obdobju. Udeleženci bodo spoznali nevarnosti snežnih plazov, načine upo-rabe zaščitne opreme in ustrezno ukrepanje v primeru nesreče v snežnem plazu. Varnosti v go-rah povečamo tudi tokratno temo tedna.

Savinjske novice št. 6, 9. februar 20184

Tema tedna, Aktualno

BELA SMRT PREŽI TUDI V NAŠIH PLANINAH

Snežni plazovi nevarni za smučarje in planince, reševalci se pripravljajo na posredovanje

Zimska vaja 2018 članov celjske postaje Gorske reševalne službe je bila namenjena iskanju z žolnami, še posebno iskanju več zasutih

žoln hkrati. (Foto: Ivan Avberšek)

Konec januarja se je v Kam-niško-Savinjskih Alpah zgodila ne-sreča, v kateri je zaradi zdrsa umrl planinec. Le nekaj dni prej je v is-tem pogorju snežni plaz odnesel planinko, ki je ostala nepoškodo-vana. Prav tako v drugi polovici ja-nuarja so člani Gorske reševalne službe (GRS) Celje dobili poziv, saj je velik plaz pod Tursko goro odne-sel tri smučarje.

Pri Gorski reševalni zvezi Slove-nije že nekaj časa opozarjajo, da so razmere v gorskem svetu trenu-tno zelo pestre in pogosto zavaja-joče, zato nevarnosti ne gre pod-cenjevati. Obilno sneženje v minu-lem vikendu je razmere še dodat-no poslabšalo, nevarnost plazov je zelo visoka.

V GORAH VISOKA NEVARNOST SNEŽNIH PLAZOV

Kot so zapisali na spletni strani zveze, je bila minuli vikend v sre-dogorju in visokogorju 4. do 5. sto-pnja nevarnosti snežnih plazov po petstopenjski evropski lestvici, kar pomeni najvišjo nevarnost. Snežna odeja je bila že prej precej nesta-bilna tudi na terenu Kamniško-Sa-vinjskih Alp. Plasti zbitega in od ve-tra napihanega snega predstavlja-jo veliko tveganje za turne smu-čarje in planince, predvsem tiste

v skupinah, ko je obremenitev na snežno odejo toliko večja.

Kot še opozarjajo, je uporaba la-vinskega trojčka in primerne zim-ske opreme obvezna. Turnim smu-čarjem svetujejo tudi uporabo nahrbtnika z zračnim balonom. Po-leg tega se naj odpravljajo na poti, ki so jih zmožni opraviti, najbolje us-taljenih zimskih poti, ki so že preho-jene oziroma kjer je pobočje prede-lano od smučarjev. Zveza je pripra-vila kratka navodila za varnejše obi-skovanje gora v zimskem času, Po-zor, snežni plaz!, ki so vsem doseg-ljiva na njihovi spletni strani.

Turnim smučarjem in gornikom bo dobrodošel tečaj varstva pred

snežnimi plazovi, ki ga bo to nede-ljo, 11. februarja, GRS Postaja Celje izvedla na območju Okrešlja. Ude-leženci se bodo spoznali z nevar-nostmi snežnih plazov, se preiz-kusili v iskanju zasutih s pomoč-jo plazovnih žoln in ostalem pravil-nem ravnanju v primeru nesreče v snežnem plazu.

Glede na močne snežne zame-te, ki že od začetka leta povzro-čajo vsaj nevšečnosti v alpskih letoviščih po vsej Evropi, se lah-ko takšna predavanja marsikomu močno obrestujejo. Po podatkih specializiranega spletnega portala mountainjoumey.com je od okto-bra lani v svetu pod snežnimi pla-

zovi umrlo 74 ljudi, polovica od njih v decembru. Nekaj dodatnih žrtev v Evropi je žal prinesel tudi minu-li vikend. Kar tretjina teh smrtnih nesreč se je zgodila v Alpah. Naj-več žrtev je bilo med turnimi smu-čarji in prostimi smučarji, ki so jih plazovi presenetili zunaj urejenih smučišč. Pozornosti vreden je tudi podatek, da je bila pri večini opisa-nih decembrskih nesreč nevarnost 3. stopnje, kar pomeni znatno, ne pa veliko nevarnost.

PLAZOVI ODNESLI VEČ SMUČARJEV TUDI V NAŠIH

GORAHV podobnih razmerah, ob 2. sto-

pnji nevarnosti, sredi januarja, je imela planinka med sestopom s Planjave po Vizjakovem grabnu srečo. Snežni plaz jo je odnesel 200 metrov po pobočju, vendar je ostala nepoškodovana. Prav tako so veliko srečo imeli v istem ted-nu turni smučarji, pod katerimi se je na območju Turske gore sprožil plaz. Ta je odnesel tri izmed njih in jih odložil na različnih mestih, na srečo pa nobenega ni zasulo. Pla-ninec, ki je konec januarja umrl na južni strani Turske gore v obči-ni Kamnik, je sicer umrl zaradi nes-rečnega zdrsa in ne plazu.

Tatiana Golob

DENACIONALIZACIJA ZGORNJESAVINJSKIH IN POKLJUŠKIH GOZDOV

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov se je na odločitev sodišča pritožil

V času vračanja nekaterih delov zgornjesavinjskih gozdov ljubljanski nadškofiji so bili tudi ti deležni že kar nekaj naravnih

ujm. (Foto: IS)

Zaradi dvoma o pravilnosti iz-vedenskega mnenja, ki je bilo iz-delano v okviru postopka dolo-čitve odškodnine Nadškofiji Lju-bljana zaradi dolgotrajnega vra-čanja zgornjesavinjskih in pok-ljuških gozdov se bo Sklad kme-tijskih zemljišč in gozdov prito-žil. V ponovnem sojenju je so-dišče v celoti sledilo temu izve-denskemu mnenju in skladu na-ložilo plačilo 17,4 milijona evrov odškodnine.

Sklad bi moral poleg tega lju-

bljanski nadškofiji kot dena-cionalizacijskemu upravičen-cu plačati še 11 milijonov evrov zamudnih obresti in 422 tisoč evrov pravdnih stroškov. Sod-ba še ni pravnomočna, ker se je sklad, ki je sicer nesporni del odškodnine v višini 9,2 milijona evrov že plačal, na odločitev so-dišča pritožil. Če bi sodba ob-veljala, bi moral nadškofiji tako nakazati še nekaj več kot 20 mi-lijonov evrov.

Marija Lebar

Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 5

Oglasi

Savinjske novice št. 6, 9. februar 20186

Gospodarstvo, Politika, Iz občin, Organizacije

V LOGARSKI DOLINI ANALIZIRALI ŠKODO PO DECEMBRSKEM KATASTROFALNEM NEURJU

V gozdovih, na objektih in infrastrukturi ogromno škode, potrebna bo hitra pomoč države

Predsednik države Borut Pahor in predstavniki državnih institucij s področja varnosti so prisluhnili obsežnemu poročilu Janeza Melanška ter številnim drugim gostom.

(Foto: Jože Miklavc)

V ponedeljek, 29. januarja, je v hotelu Plesnik v Logarski dolini približno sto prisotnih prisluh-nilo analizi posledic neurja, ki je divjalo po Slo-veniji od 10. do 12. decembra. Zahvalo za ukrepa-nje so domačinom, pripadnikom Civilne zaščite, gasilcem, vzdrževalcem električnih omrežij, de-lavcem cestno prometne službe in drugim izrek-li županja občine Solčava Katarina Prelesnik, poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan, mi-nistrica za obrambo Andreja Katič ter predse-dnik republike Borut Pahor.

OGROŽENO JE BILO KAR 260 TISOČ PREBIVALCEV

Vodja izpostave Uprave RS za zaščito in re-ševanje Janez Melanšek in njen generalni di-rektor Darko But sta podala poročilo o nasta-li škodi in ukrepanju služb. Analize so prikaza-li še Srečko Šestan, direktor Zavoda za gozdo-ve Slovenije Damjan Oražem in drugi. Poveda-li so, da so taljenje snega ob odjugi, padavine in viharno neurje v nazarski območni enoti ZGS poškodovali kar 262 tisoč m3 gozda. V Sloveniji je bilo ogroženo 33 občin, neposredno ali posre-dno kar 260 tisoč prebivalcev na območju 2.387 km2. Zelo prizadetih je bilo 25 občin, kjer je ze-lo poškodovanih 323 km cest. Ob tem je ostalo krajši ali celo daljši čas brez električnega napa-janja 10.700 odjemalcev, med njimi zelo veliko gospodarskih objektov.

Sogovorniki so se strinjali, da je potrebno po-hiteti z odpravo škode in za to za vso državo za-gotoviti 130 milijonov sredstev. Oražem je pou-daril, da grozi nadaljevana povečana nevarnost razvoja podlubnikov, saj je bila tokratna škoda po žledu in opustošenju še veliko večja kot pred

leti. Gostje so prst uperili proti vladi, ki naj bi pri-oritetno poskrbela za pravočasne odškodnine in vlaganja v sanacijo.

V SOLČAVI RAČUNAJO NA POMOČ DRŽAVE, PODJETIJ IN LJUDI

Županja Prelesnikova je izpostavila hitro po-moč nekaterih ljudi in podjetij po nesreči ter se vsem zahvalila. Samoiniciativno se je na narav-no katastrofo odzval kolektiv podjetja KLS Ljub-no in lastnik Mirko Strašek, ki je občini ponudil izdatno pomoč. Prav tako družinsko podjetje El-tras iz Solčave in še nekateri drugi.

»Katastrofa v naših gozdovih, poškodovana šte-vilna gospodarska poslopja v Logarski dolini, Po-dolševi ter v delu Robanovega kota je tolikšna, da je kljub nujnemu najetju kredita ne bomo zmogli sanirati sami. Zato računamo na hitro pomoč drža-ve in vseh dobrih ljudi,« je dejala županja.

VEČ SREDSTEV ZA PREVENTIVO

Predsednik Borut Pahor je poudaril: »Več sredstev je potrebno vložiti v strateško prepre-čevanje škode. Za to potrebujemo pogum, da se odločimo investirati vsaj polovico denarja v pre-ventivne instrumente.«

Ministrica Andreja Katič je dejala: »Potrebno bo spremeniti razmišljanje za takšne primere v naprej, saj je jasno, da se takšno silovito dogaja-nje lahko ponavlja in da moramo biti na to prip-ravljeni.«

Poveljnik CZ Srečko Šestan pa je bil kritičen: »Neustrezen je bil odziv posameznih ministr-stev. In ne le odziv, šepa tudi pripravljenost na take stvari, očitno nas je že žled v tem pogledu še premalo naučil.«

Jože Miklavc

OBČINA REČICA OB SAVINJI

Prikazovalnik za varnejši promet zlasti ob šolskih poteh

S svojim »prijaznim« opozarjanjem prikazovalniki po zbranih podatkih vplivajo

na umirjanje prometa. (Foto: Marija Lebar)

Na odseku ceste pred rečiškim krožiščem že nekaj dni meri hitrost prometa prikazovalnik hi-trosti. Tega je pridobila Občina Rečica ob Savinji v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgo-jo v cestnem prometu. Tabla prikaže hitrost vo-zila in opozarja na prekoračitve. S svojim »pri-jaznim« opozarjanjem prikazovalniki po zbranih podatkih vplivajo na umirjanje prometa.

Na omenjeni lokaciji bo prikazovalnik stal predvidoma do junija, ko ga bodo premestili v Varpolje. Sicer ga bodo premeščali v skladu s pobudami in željami občanov, predvsem ob ce-stah in poteh, ki jih uporabljajo šolarji.

Podatke o meritvah bodo zbirali na občini, opravili bodo tudi statistično obdelavo teh me-ritev. Po enem dnevu delovanja prikazovalnika so razbrali nekaj zanimivih podatkov: 129 vozil je vozilo pod na tem odseku dovoljeno hitrostjo 50 km na uro. 678 voznikov je to hitrost preko-račilo, najvišja izmerjena hitrost pa je bila 87 km na uro.

Občina je pred nekaj leti začasno pridobila podoben prikazovalnik hitrosti, ki je bil name-ščen ob regionalni cesti in je z utripanjem prav tako opozarjal voznike na prevelike hitrosti.

Marija Lebar

Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 7

Iz občin, Gospodarstvo

10. SREČANJE SLOVENSKIH ŽUPANJ TOKRAT V SOLČAVI

Tudi o smelejšem kandidiranju na volitvah

Na povabilo županje Katarine Prelesnik (sedi levo) so se slovenske županje srečale v Rinki in prisluhnile predavanju patra dr. Karla Gržana.

Na povabilo županje občine Solčava Katari-ne Prelesnik se je v sredo, 24. januarja, zbra-lo na posvet in prvo letno srečanje osem slo-venskih županj. Po sprejemu v solčavski Rinki jim je pater dr. Karel Gržan pripravil predava-nje s poudarkom na odločnejši drži ob kandidi-ranju žensk na odgovorne javne funkcije, delov-na mesta ter ponovno ali prvo kandidiranje za župansko funkcijo.

Skozi pogovor o naslovni temi »Aktualnost ženske karizme v sedanji družbeni situaciji« so se predavatelj in slušateljice večkrat oprli na vsebino Gržanove zadnje knjižne uspešnice 95 tez, pribitih na vrata svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma.

Čeprav je o zablodah t. i. svetovne ekonomi-je razpravljal le krajši čas, je dal županjam vede-ti, da je čas, da uveljavijo predolgo zatajeno vlo-go, ki ni le mati, gospodinja in ubogljiva delav-ka, temveč predvsem človek z velikim srcem, in-tuicijo in odločnostjo.

Županje so si ogledale filme o Solčavskem

in Solčavanih, razstavo fosilov iz srednjega tri-asa ter izdelavo polstenih izdelkov iz volne av-tohtonih jezersko-solčavskih ovac. Kasneje so obiskale še Logarsko dolino in ob tem zgrožene opazovale katastrofalno prizadeto naravno oko-lje po decembrskem vetrolomu.

Srečanje županj se je nadaljevalo še v nefor-malnih pogovorih v gostišču Ojstrica v Logarski dolini, kjer so se domenile za okvirni plan dela v letu 2018 ter ponovno srečanje v tem izjemnem ambientu koncem maja.

Tekst in foto: Jože Miklavc

3. RAZVOJNA OS

Trasa hitre ceste na ustavno sodišče

Braslovški občinski svet je na zadnji seji sklenil, da podpre pobu-do Združenja civilnih iniciativ Sa-vinjske doline za ustavno presojo zakonitosti državnega prostorske-ga načrta o izgradnji 3. razvojne osi. Gre za del med Šentrupertom in Velenjem in za umeščanje trase hitre ceste F2–2 v prostor.

Kot poroča Novi tednik, je bra-slovški župan Branimir Strojanšek dejal, da bo z županoma sosednjih občin Polzela in Šmartno ob Paki, kjer bodo imeli občinski seji v fe-bruarju, na katerih bodo odloča-li o podpori omenjeni pobudi, ure-dil vse potrebno za vložitev pobu-de na ustavno sodišče.

Če bodo pobudo sprejeli tu-di svetniki ostalih dveh občin, bo Strojanšek pobudo vložil in jo za-stopal pred ustavnim sodiščem. Če bi pobudo vložila posamezna sku-pina prebivalcev, bi jo prezasede-no sodišče lahko zavrnilo, če jo vlo-žijo občine, pa jo mora obravnavati.

Občinski svet Braslovče pobude ni podprl soglasno. Eden od treh svetnikov, ki so bili proti, Slavko Šketa, je dejal, da je prepričan, da si večina občanov želi čimprejšnje gradnje hitre ceste. Dejstvo osta-ja, da brez nezaželenih posegov v prostor ne bo šlo v nobenem pri-meru.

Marija Lebar

SANACIJA NABREŽINE SAVINJE V SAVINI KONČANA

Izboljšali protipoplavno varnostKonec januarja so v Savini kon-

čali s sanacijo nabrežine Savinje. Tega je izvedel sektor območja Sa-vinje Direkcije RS za vode v sklo-

pu sanacije vodotokov in izboljša-nja protipoplavne varnosti. Po be-sedah predstavnika izvajalca Ni-vo Eko Uroša Vogrinca so za ure-ditev potrebovali nekaj več kot tri mesece.

Občina je poskrbela za geološko raziskavo tal, nato so delavci Ni-voja poskrbeli za odvoz gramoza, uredili škarpo in jo dodatno utrdili s kamnom in lesom. Stroške inve-sticije, vredne nekaj več kot dves-

to tisočakov, bo pokrila država iz sredstev, ki jih namenja za redna vzdrževalna, sanacijska in večja interventna dela na vodotokih.

Omenjene pridobitve so se raz-veselili prebivalci Savine, saj je Sa-vinja že vrsto let zajedala obalo in grozila, da bo spodkopala tudi ces-to.

Po besedah ljubenskega župa-na Franja Naraločnika bodo v le-tošnjem letu s sanacijo nadaljeva-li nizvodno, sredstva naj bi zagoto-vila država. Čaka jih ureditev nab-režine od ribiškega doma do Vrb-ja. Ta sicer ni edina, ki jo morajo še

sanirati, je pa med najbolj perečimi točkami na reki Savinji v ljubenski občini. Čaka jih tudi ureditev neka-

terih hudournikov v občini in izgra-dnja nekaterih zadrževalnikov.

Marija Šukalo

Predstavnik izvajalca del Uroš Vogrinec (desno) je spregovoril o opravljenih delih na nabrežini v Savini. (Foto: Marija Šukalo)

Savinjske novice št. 6, 9. februar 20188

Intervju

VINKO JERAJ, ŽUPAN OBČINE REČICA OB SAVINJI

»Trije mandati so bili dovolj, sedaj bo čas zame in za družino«

Po treh mandatih se od županske funkcije poslavlja župan najmlajše občine v naši dolini, Rečice ob Sa-vinji. Vinko Jeraj odhaja v pokoj, za katerega bo izpolnil pogoje v sep-tembru, in se torej na letošnjih lo-kalnih volitvah ne bo znova potego-val za mesto župana. V zgodovino bo ostal zapisan kot prvi župan sedme zgornjesavinjske občine. Ta je bila ustanovljena najpozneje v dolini ozi-roma se je ločila od mozirske občine, to je leta 2006. Čas bo ocenil njegov prispevek k razvoju lokalne skupnos-ti, povprašali pa smo ga, kako sam gleda na preteklih 12 let, ko je sku-paj z občinskim svetom in ostalimi deležniki krojil politiko mlade lokal-ne skupnosti.

- Kaj je pred dobrim desetletjem botrova-lo vaši odločitvi, da zapustite delovno mes-to na Občini Mozirje in kandidirate za rečiš-kega župana?

Ker sem bil zaposlen na Občini Mozirje, sem poznal delovanje občin. Poleg tega sem kot član več rečiških društev dobro poznal pereče probleme našega območja, za katere mi ni bilo vseeno ali in kako se bodo reševa-li. Ko so se Rečičani odločili za samostojnost, mi kot lokal patriotu odločitev za kandidatu-ro ni bila težka.

- Kakšen je bil vaš začetek, saj za občin-sko upravo takrat ni bilo na voljo niti ustrez-nih prostorov?

Res je, takrat sva bila občina le jaz in tajni-ca, ki to delovno mesto vestno opravlja še sedaj. Občina je pričela delovati v zapuščenih prosto-rih, kjer je bila prej osnovna šola, seje občinske-ga sveta pa so potekale kar v avli vrtca, seveda v popoldanskem času, ko tam ni bilo otrok. Kas-neje smo uspeli stavbo, v kateri smo še danes, nadgraditi in v zgornjem nadstropju zagotoviti prostore tako za sejno sobo kot za zaposlene, saj se je občina v nekaj letih morala kadrovsko okrepiti, če je hotela izvajati naloge, za katere so si prizadevali občani pa tudi tiste, ki nam jih je nalagala država.

Na začetku je bila potrebna delitvena bilanca z Občino Mozirje, ki smo jo po zaslugi razumnos-ti obeh takratnih občinskih svetov izpeljali brez večjih pretresov.

- Dobro desetletje dela je za vami, izvede-ni so bili številni večji in manjši projekti. Ka-terega od projektov bi izpostavili kot najpo-membnejšega?

Nedvomno je to izgradnja mostu na Trnovec skupaj s povezovalno cesto, ki je tamkajšnjim krajanom skrajšala pot v središče občine, torej na Rečico in do regionalne ceste.

- V ta projekt je bilo vloženega veliko tru-da, saj je območje Savinje na mestu, kjer jo sedaj prečka most, habitat več redkih ži-valskih vrst, ki naj bi jih gradnja ogrožala.

Res je, poleg ostalega dela za izvedbo mostu je bilo potrebnega veliko dogovarjanja s stro-kovnjaki za varstvo narave, zlasti zaradi ribe pohre in metulja imenovanega medvedek, da smo potem lahko pridobili ustrezno dokumen-tacijo.

- Ko je bilo po več letih izdano soglasje, je bilo potrebno zagotoviti sredstva. Od kod denar?

Denar je seveda vedno tisti, ki odloča o izved-bi načrtov. Za most in povezovalno cesto smo poleg sredstev iz lastnega proračuna in evrop-skih sredstev najeli še kredit pri tako imenova-nem ribniškem skladu, ki ga še odplačujemo. Nekaj zapletov je bilo tudi glede pridobivanja zemljišč v lastni agrarne skupnosti in nekaterih individualnih lastnikov, vendar smo most in ces-

to slovesno predali namenu v začetku novem-bra 2013, cesto pa smo v zadnjem času še razši-rili in tako zagotovili pretočnost in varnost pro-meta na tistem območju.

- K standardu v občini in k varovanju oko-lja je pripomogla tudi izgradnja kanalizacij-skega omrežja. V prejšnjem programskem obdobju 2007-2014 so lahko občine pri izgra-dnji infrastrukture računale tudi na evropski denar. Ste se poslužili te možnosti?

Drži. Zgradili smo tako primarni kot sekundar-ni del voda, na katerega se je priključilo veliko število gospodinjstev v občini. Za izvedbo nam je uspelo pridobili evropski denar, evropsko so-financiranje je bilo okoli 45-odstotno.

- Območje občine je izrazito izpostavljeno plazovom, tudi za sanacije le-teh ste večkrat izkoristili možnost in denar za sanacijo pri-dobivali na razpisih ali neposredno pri mi-nistrstvih. So vsa večja plazišča že odprav-ljena?

Veliko je bilo storjenega, ne pa še vse. Rav-no letos smo v proračunu rezervirali sredstva za sanacijo plazu na cesti Žerovnice, ki ogroža tudi nekaj tamkajšnjih objektov in cesto.

- Tudi sicer narava krepko kroji življe-nje v občini. Rdeča nit vaših prizadevanj je

Župan Vinko Jeraj: Za občane smo izvedli več delavnic, na katerih smo uskladili

mnenja in želje glede videza prenovljenega trga. (Foto: Marija Lebar)

»Lahko rečem, da sem bil glede na začetno zagnanost občanov pri obliko-vanju lastne občine prepričan, da bo takšno vzdušje trajalo še naprej. Tu sem malo razočaran, saj nekateri samo stoji-jo ob strani in kritizirajo tako na sploš-no, pri čemer ne navajajo niti argumen-tov niti ne poskusijo predlagati kakih iz-boljšav.«

Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 9

Intervju, Gospodarstvo

poplavna varnost. So se na tem področju stvari kaj spremenile?

Ne dosti. V oči bode dejstvo, da v nekateri dr-žavnih dokumentih naša dolina sploh ni ocenje-na kot poplavno nevarna. Res se je v zadnjem času nekaj naredilo na Savinji, pri tem mislim na Grušoveljski jez, vendar ostajajo še številne toč-ke, ne samo na Savinji, tudi na ostalih vodoto-

kih v občini, kjer bi bili potrebni različni vodarski ukrepi. Pri tem poudarjam, da bi morali biti ti iz-vedeni kakovostno, da bi jih ne odnesla ali podr-la prva večja voda, kot smo bili priča pri opor-nem zidu na Trnovcu, ki smo ga zdaj z dovolje-njem agencije za vode popravili v sodelovanju s tamkajšnjimi krajani.

- S poplavami je povezana tudi ena od od-mevnejših zgodb s srečnim koncem, to je nadomestni dom za družino Delejevih, kjer jim je naraslo vodovje s pobreškega polja delno porušila in skoraj odnesla hišo in ta ni bila več varna za prebivanje.

Ja, to je bila žalostna zgodba s srečnim kon-cem, kot pravite. Pri pridobivanju dovoljenj in pri gradnji so poleg občine pripomogle dobrodelne organizacije, občani so pri pomoči takrat delo-vali z roko v roki.

- Medgen borza, projekt z nenavadnim ime-nom, ni potekal povsem gladko. Za izved-bo ste skupaj z nekaterimi partnerskimi ob-činami uspešno kandidirali na evropski de-nar. Za vstop v projekt je padla odločitev še v prejšnjem mandatnem obdobju, zdajšnji

svetniki se niso vedno strinjali niti s načinom prenove niti z zaposlitvijo oziroma financira-njem delovanja iz občinskega proračuna. Tu-di tukaj so se stvari menda uredile?

Možnost za novo zaposlitev tamkajšnje sode-lavke, ki je bila nekaj časa zaposlena v občin-ski upravi, se je pokazala z uspešno pridobitvi-

jo projekta Center za družine Medgen hiša, v ka-terem je bilo za izvajanje vsebin predvideno tu-di delovno mesto. Poleg tega bo v stavbi, ki jo je občina pred časom odkupila od Zgornjesavinj-ske kmetijske zadruge in jo domačini poznajo pod nazivom hranilnica, deloval rečiški TIC, pred časom pa smo tam zagotovili prostore za rečiš-ki oddelek knjižnice.

- Kot ste sami večkrat povedali, je bilo na-črtovano, da občina čim prej pride do občin-skega prostorskega načrta (OPN), ki bi omo-gočal gradnjo in s tem v občino privabil in-vestitorje in nove prebivalce. Zadeva pa se je kar vlekla.

Najprej nismo imeli srečne roke pri izbiri prip-ravljavca OPN, nato pa so bile različne omejitve in zahteve posameznih soglasodajalcev. No, na koncu nam je vendarle uspelo in v letu 2016 je občinski svet novi OPN tudi potrdil, čeprav je treba dodati, da OPN ni oblikovan povsem po željah občine.

- Tudi letos ne boste počivali, pred občino je izvedba prenove trga in ene izmed vpadnic.

Za prenovo trškega jedra, ureditev tamkaj-šnjega prometa in sanacije vpadnic smo si pri-zadevali vse od leta 2009. Za občane smo iz-vedli več delavnic, na katerih smo uskladi-li mnenja in želje glede videza prenovljenega trga. Pridobili smo potrebne papirje in lani je občinski svet dal soglasje za najetje ugodne-ga kredita, tako da bomo z deli lahko začeli le-tos. Od ostalih načrtov pa naj omenim preno-

vo vodovoda v Grušovljah, ki jo bomo izvaja-li prav tako letos.

- Je kaj, kar ste si zastavili pred časom, pa še ni realizirano?

Ja, gotovo bi na tem mestu izpostavil krožišče na Reneku. Stvari ima tukaj v rokah država, ki se je nekoliko nerodno lotila zadeve in še ved-no ni pridobila potrebnih zemljišč. Upam, da bo ta težava kmalu urejena, saj je krožišče za var-nejši promet na tamkajšnjem območju zelo po-membno. Upam tudi, da bodo tako odstranjene ruševine gospodarskega poslopja, ki kazijo po-dobo vpadnice v središče občine.

- Veliko je še stvari, ki so izboljšale življenje v občini, kot so posodobitve številnih odsekov cest in podobno. So občani ob tem zadovoljni?

Lahko rečem, da sem bil glede na začetno zagnanost občanov pri oblikovanju lastne ob-čine prepričan, da bo takšno vzdušje trajalo še naprej. Tu sem malo razočaran, saj nekateri sa-mo stojijo ob strani in kritizirajo tako na splošno, pri čemer ne navajajo niti argumentov niti ne poskusijo predlagati kakih izboljšav. No, s tem pa se bo po volitvah ubadal novi župan.

- Zakaj ste se odločili za odhod v pokoj?Že zdavnaj sem si rekel, da se bom upokojil takoj,

ko bom imel za to pogoje, in to je letos septembra. Kolikor toliko mi služi zdravje, zato želim naslednja leta preživeti čim lepše. Sedaj se bom lahko veliko bolj posvečal družini in svojim vnukom.

Marija Lebar

»V oči bode dejstvo, da v nekateri dr-žavnih dokumentih naša dolina sploh ni ocenjena kot poplavno nevarna. Res se je v zadnjem času nekaj naredilo na Sa-vinji, pri tem mislim na Grušoveljski jez, vendar ostajajo še številne točke, ne sa-mo na Savinji, tudi na ostalih vodotokih v občini, kjer bi bili potrebni različni vo-darski ukrepi.«

»Ja, gotovo bi na tem mestu izpostavil krožišče na Reneku. Stvari ima tukaj v ro-kah država, ki se je nekoliko nerodno loti-la zadeve in še vedno ni pridobila potreb-nih zemljišč.«

PREOBLIKOVANJE POŠTNIH URADOV

Za Zgornjo Savinjsko dolino zaenkrat ne napovedujejo sprememb

Na Pošti Slovenije se v zadnjih letih srečuje-jo z upadanjem storitev na njihovih okencih, za-to so pred leti že pričeli z uvajanjem t. i. pogod-benih pošt oziroma celo z zapiranjem poštnih uradov. S preoblikovanjem mreže poštnih ura-dov bodo nadaljevali tudi letos, za našo dolino pa zaenkrat še ne napovedujejo sprememb.

Po poročanju Slovenske tiskovne agencije se je med storitvami, ki jih uporabniki tradicional-no opravijo na poštnih okencih, število pisem-skih pošiljk v zadnjih enajstih letih zmanjša-lo za 32 odstotkov, še višji je padec univerzal-ne poštne storitve, obseg plačnih storitev pa se je zmanjšal kar za 63 odstotkov. Spremenjenim potrebam uporabnikov se prilagajajo v vseh dr-žavah Evropske unije, primerjave pa kažejo, da ima slovenska pošta precej visok delež lastnih pošt. Ta je 75-odstoten, medtem ko ima nemška pošta samo okoli 0,1 odstotka lastnih pošt, os-

tale so pogodbene. Manj kot 10-odstotni delež lastnih pošt imajo tudi na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, na Irskem in Finskem.

Pošta Slovenije je s preoblikovanjem svoje-ga omrežja pričela leta 2012, do danes pa je bilo preoblikovanih 151 pošt, 35 pa so jih zaprli. Sku-paj s premičnimi poštami danes poštno omrež-je sestavlja 517 kontaktnih točk, do leta 2022 pa naj bi se ta številka zmanjšala na 400. Za letoš-nje leto načrtujejo preoblikovanje do 40 pošt, od tega dve tretjini v pogodbene pošte.

Po besedah strokovne koordinatorke Pošte Slovenije Megi Jarc bodo z optimizacijo poštnega omrežja nadaljevali. Odločitev o tem, ali bo na ob-močju Savinjske doline katera pošta preoblikova-na v pogodbeno oziroma ali bo prišlo do kakšnih sprememb, v tem trenutku še ni sprejeta, zato sprememb v naši dolini za zdaj še ne bo.

Primož Vajdl

Savinjske novice št. 6, 9. februar 201810

Iz občin, Gospodarstvo

OBČINA NAZARJE

Podpisali dogovor glede finančne podpore gasilstva

Predstavniki občinskih gasilcev in zgornjesavinjske zveze z županom Matejem Pečovnikom (foto: Primož Vajdl)

V prostorih nazarske občine so se zbrali predstavniki vodstva PGD Nazarje, Šmartno ob Dreti in Gorica ob Dreti. Župan Matej Pe-čovnik jih je povabil, da podpiše-jo aneks k pogodbi o gasilski jav-ni službi. Prisotni so bili tudi pred-sednik Gasilske zveze Zgornje Sa-vinjske doline Janko Žuntar in njen poveljnik Slavko Bric ter ob-činski poveljnik Miran Krefl. Za re-dno dejavnost bodo društva dobi-la osem tisoč evrov, iz naslova po-žarne takse pa še šest tisoč evrov. Sredstva bodo razdeljena po ob-stoječih odstotkih.

Župan Pečovnik se je zbranim zahvalil za opravljeno delo. Iz-postavil je dve intervenciji, april-

vila sredstva. Prav tako je zaželel vso srečo pri volitvah, ki se bodo v društvih izvajala na letošnjih obč-nih zborih.

Prisotni so se mu zahvalili za vso podporo in dobro sodelovanje. Prav tako so se strinjali s pripravo petletnega plana. Poudarili so, da se večkrat srečujejo s sanacijo po številnih intervencijah, predvsem pri večjih katastrofah. Za sanacijo objektov, ki so poškodovani, ob in-tervencijah niso zadolženi. Župan je dejal, da so se v občini ob vetro-lomu že posluževali tega načela in sanacijo zaupali strokovnim služ-bam. Bodo pa v prihodnosti temu namenili še večji poudarek.

Primož Vajdl

ske poplave in decembrski vetro-lom, v katerih so se gasilci zelo iz-kazali. Predsednike in poveljnike

društev je še pozval, da pripravijo petletni plan glede nabave opreme in vozil, da bo občina lažje zagoto-

ECE

Posodobljena mobilna aplikacija ece mobil zdaj še bolj po meri uporabnika

Od januarja lahko uporabni-ki mobilne aplikacije ECE mobil uporabljajo posodobljeno verzi-jo 2.2., ki vsebuje nove funkcio-nalnosti. Več kot 15.000 lastnikov pametnih telefonov, s program-sko opremo IOS in Android, si je do sedaj naložilo aplikacijo, ki je prva ponudila možnost upravlja-nja energentov na pametnem te-lefonu, skupaj z množico drugih uporabnih informacij. Uporabni-ki jo največkrat zaženejo, ko že-lijo sporočiti stanje števca za ob-račun energije po dejanski po-rabi in za preverbo plačil. V ECE so s posodobljeno verzijo še bolj povezali storitve za svoje kupce, saj aplikacija vsebuje tudi pove-zavo v njihovo spletno trgovino ECE Shop.

V ECE beležijo konstantno rast uporabe njihovih digitalnih plat-form (poleg mobilne aplikacije še portal Moj ECE in spletne stran ece.si), kar sovpada s trendom di-gitalizacije, ki ga doživljamo v vseh branžah. Ključne funkcionalnosti aplikacije ostajajo:

- Sporočanje stanja števca elek-trične energije

- Pregled porabe in primerjava po-rabe energentov s prejšnjim letom

- Pregled plačil računov - Naročanje energentov in ure-

janje pogodbenega odnosa z ECE.

ZA OBRAČUN PO DEJANSKI PORABI NI TREBA ČAKATI V VRSTI, JASEN PREGLED NAD

PORABO IN FINANCAMIZa merilna mesta, kjer daljinsko

merjenje še ni vzpostavljeno, ima

aplikacija priročno rešitev, saj upo-rabniku odčitka dobavitelju ni pot-rebno javljati v klicni center ali poši-ljati po elektronski pošti. To lahko sto-

ri kar s pomočjo aplikacije na svojem pametnem telefonu, v katero vne-se podatke višje, nižje oziroma eno-tne tarife. 24 ur dnevno, 7 dni v tednu.

Aplikacija omogoča tudi zelo na-zoren prikaz porabe in stroškov energentov ter pregled plačil, kar se je izkazalo za zelo dobrodošlo za la-stnike nepremičnin, ki jih oddajajo v najem. Oddaja naročil za energente

(elektrika, plin biomasa) je prav ta-ko možna s pomočjo aplikacije, kot tudi urejanje obstoječega pogodbe-nega odnosa (sprememba vrste do-stave računa, prehod med ponud-bami). Uporabnik lahko preveri in-formativno porabo najbolj pogo-stih porabnikov električne energije v gospodinjstvu in najde sebi naj-bližjo polnilnico za električna vozila.

SEDAJ TUDI INFORMATIVNI IZRAČUN MESEČNEGA STROŠKA IN SKOK V SPLETNO TRGOVINO

Mnogo kupcev zanima, kakšen znesek bodo zagledali na meseč-nem računu, sedaj lahko to pre-verijo s pomočjo aplikacije, takoj po oddaji števčnega stanja oziro-ma po zaključku obračunskega ob-dobja. Dostop do spletne trgovine z več kot 600 izdelki s področij be-le tehnike, avdio video opreme, ra-čunalnikov in izdelkov za dom je odslej integriran del aplikacije ECE mobil, vse aktualne ponudbe prila-gojene posameznemu kupcu, pa shranjene v meniju Aktualno.

PR

(Fotodokumentacija ECE)

Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 11

Organizacije

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POBREŽJE OB SAVINJI

Finkšt ostaja predsednik, mesto poveljnika zaupali Debeljaku

Novi poveljnik Uroš Debeljak se je zahvalil za izvolitev in zagotovil, da bo delal v dobrobit društva.

Na volilnem občnem zboru Pro-stovoljnega gasilskega društva Pobrežje ob Savinji so še en man-dat predsednika zaupali Francu Finkštu, poveljnika Iveka Antinca pa je zamenjal Uroš Debeljak.

Predsednik Finkšt je v poroči-lu predstavil statistiko društva in poudaril, da imajo v svojih vrstah več kot dvesto članov različnih kategorij. Realizacijo opravljene-ga dela je podal nekdanji povelj-nik Antinac. Ta je izpostavil, da so se operativci izobraževali tako na

taktičnih vajah kot na tekmova-njih. Društvo je bogatejše za ne-kaj kosov zaščitne opreme. Na nji-hovem območju niso imeli poža-rov, so pa priskočili na pomoč so-sednjima društvoma pri gašenju. Odstranjevali so posledice vetro-loma. V mesecu oktobru so preg-ledali hidrantno omrežje in pos-krbeli za urejenost okolice doma. Udeležili so se Florjanove maše in pripravili turnir v malem nogo-metu za gasilce naše doline. Tako Finkšt kot Antinac sta se zahvali-

la za podporo, ki sta je bila delež-na pri svojem delu.

Tudi v letošnjem letu bodo de-lali po začrtanem planu dela, ki ga bo, kot je v svoji zahvali zagotovil, ob Finkštu poskušal realizirati no-vi poveljnik Debeljak.

Tekst in foto: Marija Šukalo

ČEBELARSKA DRUŽINA JANEZA GOLIČNIKA MOZIRJE

Čoparju še peti mandat na čelu družine

Predsednik Ivan Čopar je izpostavil nujnost izobraževanj.

Mozirski čebelarji so na volil-nem občnem zboru podelili več priznanj in prisluhnili pohval-nim besedam gostov. Pregledali so poročilo o delu v minulem le-tu, s katerim bodo nadaljevali tu-di letos.

Predsednik Ivan Čopar je iz-postavil nujnost izobraževanj, ki jih ne izkorišča vsak od 64 članov družine dovolj. Letos je v Mozirju organiziran tudi tečaj za čebelar-je začetnike, saj je treba spodbuja-ti mlade čebelarje in jim nuditi za-četno oporo.

Poleg ostalih aktivnosti je iz-postavil projekt Čebelam najbolj prijazna občina, v katerega je bi-la na predlog tukajšnjih čebelarjev uvrščena Občina Mozirje in je do-segla visoko tretje mesto v državi. Pri tem se je zahvalil občini in mno-gim društvom, zlasti sadjarskemu, za odlično sodelovanje. Omenil je težave pri preskrbi z zdravili za va-rojo, naštel pa tudi družabne aktiv-nosti v družini.

Po poročilih, ki so jih člani so-glasno potrdili, so podali razrešni-co dosedanjim organom in se od-ločili za javne volitve. Dosedanje delo v družini je bilo ocenjeno kot odlično, zato so za predsednika ponovno, že za četrti mandat izvo-

lili Ivana Čoparja. Nekoliko so spre-menili tudi sestavo upravnega in nadzornega odbora.

Za visoki življenjski jubilej sta priznanji prejela Aleksander Čopar in Anton Steblovnik, značke zves-tobe za dolgoletno članstvo pa Marko Goličnik, Miro Finkšt, Izidor Novak in Vinko Goltnik. Aleksander Čopar se je zahvalil čebelarski or-ganizaciji, ki tako kot čebele ne po-zabi na svoje starejše člane in se jim ob primerni priložnosti zahvali.

Tekst in foto: Marija Lebar

ČEBELARSKA DRUŽINA KOKARJE

Predsednik ostaja Podrižnik

Dosedanjemu predsedniku Franu Podrižniku so čebelarji

zaupali tudi naslednji mandat.

Lanska čebelarska letina je bi-la po medenju povprečna, kako-vost medu pa je bila nad povpre-čjem, je v svojem poročilu povedal Franjo Podrižnik, kateremu so člani ČD Kokarje na občnem zboru zau-pali vodenje družine še za en man-dat. Poleg poročil so se seznanili še z načrtom dela, podeljena so bi-la čebelarska priznanja, za prijazen uvod pa so z nastopom poskrbeli mladi čebelarski krožkarji z Osnov-ne šole Nazarje.

Čebelarska družina Kokarje se je v minulem letu povečala za ne-kaj novih članov, nekaj pa jih je tu-di preminulo. Tem so na občnem zboru posvetili minuto molka. Kot je dejal predsednik, se je delo od-vijalo po načrtih. Družina ima sko-raj 60 članov, ki gospodarijo s 360 čebeljimi družinami. Čebele so bile v letu 2017 dokaj zdrave, tudi večje napadenosti po varoji niso zaznali.

Prisotni so prisluhnili tudi po-ročilu o delu čebelarskega krož-ka pod mentorstvom Branke Nare-ks. Kot je dejal predsednik, je ved-no veselje vedeti, da bo v družini poskrbljeno za podmladek in na-daljevanje delovanja. Na javnih vo-litvah so izvolili novo vodstvo in naslednji mandat ponovno zaupa-li Franju Podrižniku, na svojo željo

pa je zaradi prezasedenosti Štefka Goltnik tajniške posle predala Igor-ju Kalinu.

V poročilu je predsednik omenil odlično sodelovanje z Občino Na-zarje, kar je v nagovoru zbranim omenil tudi župan Matej Pečov-nik, ki je spregovoril še na splošno o dosežkih občine v zadnjih letih. Po uradnem delu je sledilo nefor-malno druženje in pogovori, ki so bili prav tako čebelarsko obarvani.

Tekst in foto: Marija Lebar

Savinjske novice št. 6, 9. februar 201812

Organizacije, Čestitke, Oglasi

ČEBELARSKA DRUŽINA GORNJI GRAD

Predsedniku Faletu zaupan še en mandat

Predsednik Janez Fale je spomnil na dogodke ob

110-letnici delovanja družine.

Člani Čebelarske družine Gor-nji Grad so na volilnem občnem zboru podali pregled delovanja v preteklem letu in predstavili zastavljene cilje. Lani so obele-žili 110. obletnico delovanja, ob tej priložnosti izdali knjigo Fran-ca Bezovška Čebeloreja na Gor-njegrajskem skozi čas in razvi-li nov prapor. Letino ocenjujejo kot srednje dobro, skupno čebe-larijo z 810 čebeljimi družinami, število pa se iz leta v leto pove-čuje.

Tudi letos se bodo izobraževa-li, pripravili Čebelarski praznik in se udeležili medenega teka, sho-da štajerskih in kranjskih čebelar-jev na Črnivcu ter decembrske Am-broževe maše.

Predsednik Janez Fale je podal informacijo o predlogu čebelar-ske zveze, da se čebele razglasi za ogroženo vrsto in se tako zago-tovi podporo na posamezen panj. Ureja se zakonodaja glede pašnih redov, 20. maj pa je na slovensko pobudo razglašen za svetovni dan čebel.

Izvolili so delovne organe za naslednji mandat, ki ostajajo skoraj nespremenjeni, tudi na mestu predsednika družine za naslednja štiri leta ostaja Janez Fale.

Župan občine Gornji Grad Stan-ko Ogradi je pozdravil delovanje

družine, predsednik Čebelarske zveze Saša Ivan Čopar pa je spod-budil k razmisleku o apiterapiji. V imenu zveze je podelil priznanja ob okroglih jubilejih Milanu Moč-niku, Jožetu Suhoveršniku in Niku Purnatu. Značke zvestobe je predal predsednik družine Janez Fale, za 20 let članstva Jožetu Faletu, za 40 let Antonu Krivcu in za 50 let Iva-nu Ugovšku.

Tekst in foto: Barbara Rozoničnik

Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 13

Zgodovina in narodopisje

Piše: Aleksander Videčnik

Spomin na Frana Tratnika (1)

Klobučarji v Mozirju

V sodobnem času obrt nima več takšne vloge kot nekoč, še pose-bej nekatere dejavnosti so pos-tale zelo redke. Mednje bi lahko uvrstili tudi klobučarstvo. Leta 1981 sem se pogovarjal s takrat 77-let-nim Slavkom Lekšetom iz Mozirja, ki se je po vzoru družinske tradici-je kot mladenič usmeril v klobučar-ski poklic.

PRI KLOBUČARJU OB TRNAVINekoč so bili pri Žličniku ob

Trnavi doma klobučarji, edini v Mo-zirju, zato se danes po domače še vedno reče pri Klobučarju. V okoli-ci Mozirja je bilo mnogo ovac, tako da surovine za njihovo dejavnost ni primanjkovalo. Lekšetovi so vol-no predelovali v klobučevino, ki so ji rekli filc. Delo je bilo težavno in naporno.

TEŽAŠKA IN NEZDRAVA PREDELAVA VOLNE

Volno so obdelovali ročno. Najprej so jo krtačili, nato so jo s »struno« zrahljali. Potem so jo križem nalagali, da se je prep-

letla. V takšnem stanju so to vol-neno zmes vložili v žvepleno ki-slino. Tako prepojeno so v nas-lednjem koraku »valjali« v vro-či vodi pri temperaturi 90 sto-pinj Celzija. Prav ta del tehnolo-škega postopka je bil najbolj te-žaški, za nameček pa še izred-no nezdrav.

Tako so dobili klobučevino, ki so jo potem namestili na kopita, če so delali obuvala, na primer copa-te, ali na kalupe, če so delali klobu-ke. Na ta način so zagotovili žele-no obliko in velikost izdelka. Nekoč so bili klobučevinasti škornji ze-lo iskani, ker je bilo to najtoplejše obuvalo, pa tudi copati so se dob-ro prodajali.

Slavko Lekše se je pred drugo svetovno vojno ukvarjal s

klobučarstvom.

ZATON KLOBUČARSKE OBRTIV posebnih sušilnicah se je

klobučevina na ustreznih kalupih posušila in obdržala obliko. Nato so vsak izdelek »trdo« zlikali in ga do kraja izdelali. Večino proizvodov so prodali v Celju in v Prekmurju.

Ker je bilo delo v klobučarski obrti res težko, že pred davnimi leti mladih niso zlahka dobili v uk. Pos-topoma je tako šla ta obrt v zaton,

čeprav so bili izdelki iskani na trgu. V hiši ob Trnavi v Mozirju je klobu-čarstvo potekalo do leta 1942, ko so okupatorji zaprli in pozneje tudi ustrelili Franca Lekšeta, zadnjega klobučarskega mojstra v Mozirju.

PRESUNLJIVA ŽIVLJENJSKA ZGODBA SLAVKA LEKŠETA

Tako je obujal spomine Slavko Lekše, ki je bil sicer velik ljubitelj

konj. Od leta 1940 je kmetoval in se ukvarjal tudi s »furmanstvom«. V mladosti je rad telovadil in se kul-turno udejstvoval.

Druga svetovna vojna tudi nje-mu ni prizanesla. Leta 1942 so ga okupatorji zaprli in določili za stre-ljanje. Odpeljali so ga v Maribor. Ko je od skupine dvanajstih ostal sa-mo še on, preostalih enajst so že usmrtili, so ga odpeljali na slika-

nje, kar je pomenilo, da je to njego-vo zadnje dejanje v življenju. A ko so ga znova poklicali iz celice, so ga odpeljali v sprejemnico, kjer ga je čakala žena, ki je prišla na obisk. Bil je tako zmeden, da ves čas obi-ska ni mogel spregovoriti niti be-sede. Njegova trnova pot se je na-daljevala v taborišču v Mauthau-snu, od koder se je leta 1943 vrnil domov v Mozirje.

Klobučarjeva hiša v Mozirju okoli leta 1920.

V lanskem letu je minilo 60 let od smrti likovnega umetnika Fra-na Tratnika, ki je bil doma iz Poto-ka. Rodil se je leta 1881 kot peti od skupaj osmih otrok na kmetiji, ki ji je gospodar zagotavljal gmotno trdnost tudi s trgovino z lesom in splavarstvom. Tratnikovi predni-ki so se ukvarjali z lončarstvom, od katerih je verjetno podedoval smisel za umetnost, pravo navdu-šenje za likovno ustvarjanje pa je pokazal, ko so na Rečici ob Savi-nji obnavljali freske v cerkvi. Živo je spremljal delo celjskega slikar-skega mojstra Gosarja.

Ni še imel petnajst let, ko je na šolsko tablo narisal svojega učite-lja Žagerja, ki je nato opozoril Fra-novega očeta na izredno risarsko žilico mladega učenca. Da bi pri-dobil znanje na likovnem področju, se je podal v Celje k mojstru Gosar-ju, a ker je ta imel trgovino z barva-mi, je Fran več časa porabil za pri-pravo barv kot za učenje risanja. Razočaran se je tako podal na no-vo pot; oče mu je pomagal, da je leta 1898 lahko odšel v Prago.

Leto dni je moral čakati na vpis na akademijo, priložnostna dela, ki jih je moral opravljati v tem času,

pa so v njem pustila močne sledo-ve, ki se nazorno odražajo v njego-vih kasnejših likovnih delih. Le-ta grajajo revščino in njen izvor.

Ko je spoznal, da oče ne bo zmo-gel financirati njegovega študija, se je Fran vrnil domov, a je še naprej iskal možnosti, kako bi prišel do izo-brazbe likovnika. V Celju je srečal ad-vokata dr. Jožeta Serneca, ki mu je pri celjski posojilnici zagotovil podporo za študij na Dunaju. Tam je spoznal Ivana Cankarja in Otona Župančiča, posebej zanimivo zanj pa je bilo sre-čanje s slikarji skupine Vesna.

Nadaljevanje prihodnjič.

Rojstni hiši v Potoku je Fran Tratnik namenil tale

avtoportret.

Savinjske novice št. 6, 9. februar 201814

Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi

LESENI IZDELKI RADA WEISSA IZ OKONINE

Za mnoge odpad, za obdelovalca košček, ki mu vdahne življenje

Rado Weiss je do sedaj izdelal več kot 270 kosov lesenih izdelkov. (Foto: Marija Šukalo)

Rado Weiss iz Okonine svojo lju-bezen do lesa goji že iz otroških let, ko je izdelal leseni šah. Figure je naredil z malim nožkom. Potem je to svojo spretnost dal na stran, se podal v uk, si ustvaril družino, sedaj vodi uspešno družinsko pod-jetje, ki je povezano s struženjem kovine. A ljubezen do lesa ni nikoli ugasnila. Počasi je tlela vse do lan-skega leta, ko je prisluhnil svojemu notranjemu glasu in se lotil obde-lave zavrženih kosov lesa. Tako do-poldneve brusi kovino, popoldne pa se »poda« v svet domišljije, saj niti sam ne ve, kaj bo nastalo iz le-sa, ki ga struži in obdeluje.

Na Apovi domačiji Rado prične razlagati o kosih, ki čakajo na ob-delavo. Ob njegovem navdušenju je čutiti veliko mero potrpežljivos-ti, ki je potrebna, da deska ali grča dobi obliko, ki ga zadovolji.

DO SEDAJ VEČ KOT 270 IZDELKOV IZ 82 VRST LESA

Rado se je obdelave lesa lotil lanskega maja, a se je do danes na

podstrešju hiše znašlo več kot 270 kosov izdelkov različnih oblik. Te je z oblikovanjem na stružnico izde-lal iz kar 82 vrst lesa iz Slovenije in tujine. Na več kot stotih kvadra-tnih metrih se tako bohotijo skle-de različnih oblik, replike uporab-nih predmetov, kot so cepin, kolo in drugi. Vsak predmet »govori svojo zgodbo«. Mnogi med njimi so nas-tali iz napak v lesu, različnih bul ali

iz zavržnega kosa. Kar je za mnoge odpad ali surovina za kurjavo, je za obdelovalca košček, ki mu vdahne življenje.

LETOS RAZSTAVA»Kamor koli grem, povsod poi-

ščem nenavadne kose lesa, ki jih potem doma obdelam. Za mojo strast so slišali tudi drugi in ni dne-va, ko mi ne bi kdo prinesel kak-

šnega kosa za obdelavo. Seveda to ni niti najmanj enostavno in lah-ko delo. Terja celega človeka, saj je delo v prahu ob zaščitnih sred-stvih, ki so obvezna, tudi fizično naporno. Različne vrste lesa imajo različno trdoto, ki pogosto ni eno-stavna za obdelavo. A ko je enkrat les zbrušen, ko dobi svojo obliko, se v njem odslikavajo različne po-dobe. Tako je mogoče v drevesnih letnicah zaznati tudi kakšno sil-hueto živali ali rastline,« z navdu-šenjem pripoveduje in zagotavlja, da bo svojo zbirko, ko bo zrasla na vsaj tristo kosov, predstavil tu-di širši javnosti.

Na svoji domačiji bo namreč pripravil razstavo. Prav zaradi nje hiti z ureditvijo podstrešnih pro-storov. V njih bodo poleg razsta-vljenih predmetov našle mesto tu-di snooker mize. Weissovi so na-mreč ljubitelj biljarda. O tem priča-jo številne medalje in pokali, ki jih je Rado osvojil na različnih turnirjih in državnih prvenstvih.

Marija Šukalo

ZAHVALAZahvaljujemo se vsem gasilskim društvom, ki ste nam v noči 12. 12.

2017 prihitela na pomoč in kljub močnemu vetru uspela pogasiti po-žar. Številnim ljudem iz bližnje in daljne okolice, ki ste takoj po poža-ru brezplačno pristopili k čiščenju in sanaciji pogorišča ter delali kljub slabemu vremenu, dokler ni bila streha pokrita.

Vsem, ki ste nam namenili denarno in materialno pomoč, ter vsem ostalim, ki ste pomagali na kakršenkoli način, da smo se lahko v teh dneh delno že vselili nazaj v zgornje prostore.

Še enkrat od srca hvala vsem in vsakemu posebej, da nas v nesre-či niste pustili same.

Hvaležna družina Bizjak iz Dol-Suhe

MANCA ČUJEŽ O NEPALU PO POTRESU

Groš fantazije za Nepal dodalo tudi PD Nazarje

S potopisnim predavanjem Za dva groša fantazije – Nepal po potresu je Manca Čujež zbrane povabila k humanitarnosti.

Z običajnim nepalskim pozdra-vom »namaste« se je pričel dru-gi planinski večer v organizaci-ji PD Nazarje. Svetovna popotnica Manca Čujež je s potopisnim pre-davanjem Za dva groša fantazi-je – Nepal po potresu predstavila svoj zadnji obisk te države. Tja se

je vrnila oktobra 2015, pol leta po uničujočem aprilskem tresenju tal, da bi pomagala prizadetemu pre-bivalstvu in ponovno postaviti Ne-pal na turistični zemljevid sveta.

Popotnica, novinarka in predstav-nica za odnose z javnostmi Planin-ske zveze Slovenije je z domačinom,

humanitarcem, Sudarsonom Karki-jem obiskala najbolj prizadete kraje ter prestolnico Katmandu, ki poča-si okreva, tudi s pomočjo slovenskih donatorjev. Manca zbira sredstva s potopisnimi predavanji, kanček k iz-boljšanju razmer je dodalo tudi na-zarsko planinsko društvo.

S pomočjo Sudarsona je Manci uspelo obiskati tudi svetovno znano

himalajsko kronistko ameriških kore-nin Elizabeth Hawley, ki pa je konec januarja v pozni starosti umrla. Več kot pol stoletja je živela in ustvarja-la v Nepalu. Čeprav ni obiskovala go-ra, je bila prava planinsko-alpinistič-na enciklopedija, ki je Manci razkrila spomine na slovenske alpiniste ter njihove odprave v Himalajo. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik

Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 15

Kultura, Ljudje in dogodki

12. MEDNARODNO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA NAGRADO AVSENIK

Zvirovi učenci posegli po zlatu in srebru, srebrn tudi Brunet

Primož Zvir (v sredini) je bil zadovoljen z igranjem svojih učencev. (Fotodokumentacija PZ)

V Begunjah na Gorenjskem je prvi vikend v februarju potekalo mednarodno tekmovanje harmo-nikarjev za nagrado Avsenik. Dva-najsto srečanje ljubiteljev Avseni-kove glasbe sta pripravili podjetje Tradicija Avsenik in Glasbena šola Radovljica. Udeležilo se ga je več kot 100 tekmovalcev na diatonič-ni in klavirski harmoniki. Med nji-mi tudi učenci Primoža Zvira in Ro-berta Goličnika.

Goličnikov učenec Adam Bru-net iz Pustega Polja si je priigral

srebrno priznanje. Za svojo izved-bo sta bila nagrajena s srebrom tudi Alen Živko in Žiga Bukšek, z zlatom pa Klemen Sodec in Kle-men Gungl. Omenjeno četverico je za tekmovanje pripravil Zvir. Po njegovih besedah so se tekmoval-ci predstavili po ustaljenem pro-gramu Avsenikovega tekmovanja. Eno skladbo so izvedli po izboru strokovnih sodelavcev, eno pa po lastni izbiri iz Avsenikovega pro-grama.

Marija Šukalo

TEKMOVANJE V POKLICNIH SPRETNOSTIH WORDSKILLS SLOVENIJA

Brigita Klinar odhaja v Budimpešto

Brigita Klinar (v sredini) si je s svojimi kreacijami prislužila največje število točk v vseh tekmovalnih dnevih. (Fotodokumentacija KB)

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je potekal sejem Infor-mativa, na katerem so se predsta-vile srednje, višje in visoke šo-le. Potekalo je tudi tekmovanje v poklicnih spretnostih Wordskills Slovenija. Na njem so izbrali pred-stavnike za Euroskills 2018, ki bo v Budimpešti. Letos bo tja odpo-tovala Rečičanka Brigita Klinar, ki se je na tekmovanju cvetličar-jev najbolje odrezala. Dijakinja Ni-na Kolar je bila tretja. Obe obisku-

jeta Šolo za hortikulturo in vizual-ne umetnosti Celje. Tekmovali sta pod mentorstvom Ane Sotošek.

Wordskills je nacionalno tekmo-vanje mladih strokovnjakov, starih med 18 in 25 let, ki vsake dve le-ti tekmujejo v desetih različnih pa-nogah. Ena od tekmovalnih panog je tudi cvetličarstvo. Na njem je na-stopilo šest cvetličark in cvetličar-jev, ki so se v finalni izbor uvrstili na lanskih predtekmovanjih.

Marija Šukalo

GLASBENA SKUPINA UP'N DOWNS

Sezono pričeli z dobrodelnim koncertom

Mozirski rokerji so s koncertom na Prihovi pričeli s sezono, ki bo precej pestra, saj se bodo posvetili snemanju drugega albuma.

(Foto: Primož Vajdl)

Mozirski rokerji Up'n downs so s koncertom na Prihovi, v lokalu Franky's pub, otvorili svojo letoš-nje glasbeno ustvarjanje, ki bo precej pestro, saj se bodo posve-tili snemanju drugega albuma z naslovom Vse kar sem pozabil II. Poleg njih je nastopila primorska zasedba Svinjske tačke. Dogodek je imel dobrodelno noto, saj je bil izkupiček koncerta namenjen mami samohranilki z dvema ot-rokoma, ki se bori z zahrbtno bo-leznijo.

Ideja o dobrodelnem koncer-tu je nastala v pogovoru med čla-ni skupine Up'n downs, lastnikom lokala Francijem Pfeiferjem in kre-ativnim studiem KS80. Obiskoval-

ci so lahko na dan koncerta kot tu-di že teden prej kupili majice s slo-ganom Pomagat je fajn, ves izku-piček od prodaje pa je bil name-njen omenjeni družini. Na koncu so s prispevki zbrali dobrih šeststo evrov, lokal Franky's pub pa je do-dal še štiristo.

Publiko na koncertu so kot prvi razvneli punkovske legende Svinj-ske tačke iz Ankarana, ki so se z veseljem odzvali povabilu. Za njimi so na oder stopili člani mozirskega benda, ki so zaigrali skladbe iz svo-jega albuma kot tudi priredbe sve-tovno znanih skladb in poskrbeli, da je vsak izmed lepega števila ob-činstva prišel na svoj račun.

Primož Vajdl

Savinjske novice št. 6, 9. februar 201816

Oglasi

Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 17

Ljudje in dogodki

ERIK ROSENSTEIN, IME LETA 2017 PO IZBORU BRALCEV SAVINJSKIH NOVIC

Športnik, ki bi lahko bil za zgled marsikateremu profesionalcu

Na kratko je Erika Rosensteina najlažje opisati kot športnika, ki uspe v vsem, česar

se loti, in družinskega človeka. (Foto: Štefka Sem)

Kolesar Erik Rosenstein je od bralcev Savinj-skih novic prejel največ glasov za ime leta Zgor-nje Savinjske doline. Na kratko ga je najlažje opisati kot športnika, ki uspe v vsem, česar se loti, in družinskega človeka. Čas, ki mu ostane poleg službe, kjer ima vedno »športno« podpo-ro, namreč najraje izkoristi v družbi žene Tinka-re, sina Tineta in hčerke Trine, na kolesu ali teku, včasih pa z otrokoma oboje tudi združi.

KRALJ TEŽKIH PREIZKUŠENJErikova kolesarska pot je že dolga, nanjo ga

je popeljal Slavko Bric. Počasi je ob kolesarjenju spoznal, kje je najmočnejši in postal je ultra ma-ratonski kolesar. Najtežja preizkušnja RAAM in osvojeno drugo mesto v dvojicah, osvojena Dir-ka okrog Slovenije in naziv kralj Vršiča, zmaga na 24-urnem kolesarskem maratonu, evropski prvak v 12-urnem kolesarjenju, to je le nekaj naj- odmevnejših tekmovanj, rezultatov in nazivov, ki kažejo, da je vztrajen kolesar, telesno močan in psihično stabilen.

Kar nekajkrat je že dejal, da ne bo več tekmo-

preizkušnjah. Tudi tam mu dobrih rezultatov, še posebej na tekaških prireditvah, ne manjka, pa najsi bodo to mali maratoni, maratoni ali gorski tek. Do pravih rezultatov v triatlonu mu manjka-jo boljši rezultati v plavanju, kjer je najšibkejši, a zato toliko bolj vztrajen. Nič ni čudnega, če Eri-ka še pred službo srečate na bazenu, kjer nabi-ra kilometre v vodi.

PRIZNANJE ZA POSEBNE DOSEŽKELani je na prireditvi Športnik leta 2017 Zgor-

nje Savinjske doline prejel priznanje za poseb-ne dosežke. Njegova športna pot je namreč raz-gibana, polna dobrih rezultatov, a tudi težav z zdravjem, ki so preprečile nove zmage na nje-govi poti. Stalnica v Erikovem življenju je podpo-ra njegove družine. Žena Tinkara poskrbi za vse logistične zadeve in ga tako razbremeni na tek-movanjih ali v času treningov. Njegova starša in sestra so redna podpora na terenu, njegova ot-roka pa dajeta piko na i njegovemu življenju in v očiju vidita zgled, ki mu želita slediti.

Štefka Sem

val, a ga vedno nekaj potegne nazaj v te vode. Kolesarjenju je pred leti dodal še tek in plavanje ter se začel pojavljati na triatlonih in tekaških

IME LETA 2017 PO IZBORU UREDNIŠTVA SAVINJSKIH NOVIC JE RAFKO ŽEROVNIK

Z odkritjem Božične jame postal predan jamarski raziskovalec

Rafko Žerovnik pravi, da bo zadovoljen, ko se bo sprehodil po notranjosti Menine od

doma, ki je na eni strani Menine, do Krope. (Foto: Štefka Sem)

Uredništvo Savinjskih novic je za ime leta 2017 izbralo Rafka Žerovnika iz Zgornjega Do-la. Upokojenec, ki ga težko dohajajo tudi mla-di, je namreč navdušen planinec, jamar, smučar, ljubitelj Menine in njenega podzemnega sve-ta. Pozna ogromno zgodb, ki so se spletle ok-rog Menine, aktivno sodeluje v Zavodu Stani-slava v Gornjem Gradu, kjer obiskovalcem pred-stavlja stalno razstavo Jamarskega kluba Tirski zmaj Ljubno.

ZELO AKTIVEN UPOKOJENEC»Tudi upokojenci si moram kdaj vzeti pros-

to,« je pod fotografijo, na kateri z ženo Ireno uži-va na Golteh, zapisal Rafko Žerovnik. Njegov ur-nik je namreč stalno poln, kot se za upokojenca spodobi, na njem pa so številne športne in lju-biteljske aktivnosti. Njegova facebook stran se gleda kot revije o lepotah narave.

Pozimi Rafko uživa v planinarjenju, na smu-čeh, na turni smuki, poleti planinarjenju doda raziskovanje podzemnih jam na Menini. V letu po odkritju Božične jame ga je odkrivanje novih

jam v nedrjih Menine prevzelo in skupaj s dru-gimi jamarji je pomagal odkriti in pregledati kar okrog štirideset jam in brezen.

ŠE BO ISKAL NOVE JAMEOstanki iz rimskih časov, najdeni v Božični ja-

mi, so ga navdihnili, da še bolj vneto raziskuje podzemlje Menine. Razne posode in predmet namreč kažejo na to, da je bila jama poseljena, možnosti pa so, da je še katera podobna. Rafko namreč pravi, da bo zadovoljen, ko se bo spre-hodil po notranjosti Menine od doma, ki je na eni strani Menine, do Krope.

ŠPORTNI DUH PRENAŠA NA VNUKE

Ko je hodil v službo na Smreko, se je tudi v prostem času ukvarjal z lesarstvom. Ljube-zen do lesa je prenesel na sina Tomaža, ima še hčerko Tatjano in je dedek petim vnukom, s ka-terimi rad preživlja čas v naravi. Odkar je nje-gova žena Irena upokojena, se mu rada prid-ruži pri vseh podvigih, pa naj bo na smučeh, v planinah ali v jamah. Družinskemu športne-mu zgledu sledi tudi vnukinja Nika, ki je smu-čarska skakalka.

Štefka Sem

Savinjske novice št. 6, 9. februar 201818

Ljudje in dogodki, Oglasi

O LJUBNEM PO LJUBNEM

Tokrat malo drugače o pripravah na svetovni pokal

Potem ko so na Ljubnem ob Sa-vinji smučarski zanesenjaki več kot uspešno spravili pod stre-ho sedmo tekmovanje svetovne-ga pokala v smučarskih skokih za ženske, so si te dni po izjemnih pri-zadevanjih ob organizaciji tekem lahko malo oddahnili. Kako priza-devno je bilo njihovo delo, so opa-zili tudi visoki gostje, ki so si ogle-

dali tekmovanje. Tako ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič kot pred-sednik uprave BTC Jože Mermal sta izpostavila trud, ki je bil s stra-ni domačinov vložen v izvedbo te-kem. Tisti pa, ki so pri pripravah udeleženi, sedaj na nekatere do-godke, ki so jim povzročili nema-lo sivih las, lahko pogledajo tudi z bolj vesele plati. Prisluhnili smo njihovih zgodam in nezgodam ter izbrskali nekaj posebnih cukrčkov.

BAGER JE ZAKON!Prav gotovo se je v vsej zgodovi-

ni svetovnih pokalov v smučarskih skokih tako pri moških kot pri žen-skah prvič zgodilo, da so velik del skakalnice pripravili z bagrom. Jan-ko Govek iz Okonine je skakalnico s svojim bagrom pripravil tako lepo in natančno, kot bi vam doma oko-li hiše uredil zelenico. Res pa je, da ga po njegovih besedah še nikoli ni

bilo tako strah. Kdor zna pa zna, lju-benskih organizatorjev tudi pokvar-jen teptalec snega ni mogel ustaviti.

MEDSOSEDSKA POMOČ IN LUČKA OBVOZNICA

Ko se je bilo treba zaradi okva-re teptalca snega nekako znajti, so Solčavani in njihova županja Ka-tarina Prelesnik znova pokazali

svoje veliko srce in solidarnost, saj so posodili svoj teptalec. Organiza-torji so jim bili neskončno hvalež-ni. Prevoz teptalca skozi vse ožine od Solčave na Ljubno je bil velika avantura, zato so Ljubenci kar hitro ugotovili, da bi bilo teptalec Solča-vanom najbolje vrniti šele takrat, ko bo končana lučka obvoznica.

ČEZMEJNO SODELOVANJE Nekaj snega so organizator-

ji prepeljali tudi z avstrijske strani Pavličevega sedla. Na Ljubnem je kaj hitro zaokrožila krilatica: »Po-zimi gremo na ono stran po sneg, poleti in jeseni pa gobe nabirat.«

PA ŠE ENA ŽLAHTNAKo je bilo napeljanega dovolj

snega, se je na doskočišču skakal-nice ponudila nenavadna slika, ki je marsikomu obudila spomin na dobre stare čase. Morda se je ko-mu utrnila tudi kakšna solza sreče.

Popolnoma prostovoljno je na ska-kalnico z lopatami in smučmi priš-lo preko 60 domačinov, ki so poš-teno pljunili v roke in skakalnica je bila že v sredo pripravljena za tre-ning naši skakalk. Ljubno pač za skoke živi že preko 60 let.

BREZ »CENTRALNEGA GRETJA«Kakor koli je mila zima pri prip-

ravi tekmovanja hodila navzkriž, pa je le prinesla tudi nekaj pozitivne-ga. Zaradi ugodnih temperatur pri pripravi skakalnice ni bilo potre-be po dodatnem ogrevanju s kotu-rocem ali čim podobnim »od znot-

raj«. Če bi več kot dvesto pripadni-kom vseh služb, ki so delovale v času tekem, ponudili alkotest, bi ga vsi brez težav uspešno prestali.

BOMBNI NAPAD?Tekmovalke, njihovi trenerji in

ostalo spremstvo, ki so prebiva-li v Logarski dolini, kar niso mog-li verjeti svojim očem, kakšno raz-diralno moč je imela narava , torej veter, v tej prelepi dolini. Največ-krat slišani komentar je bil: »Kot bi gledali posledice bombnega napada.«

Marija Lebar

Nekaj snega so organizatorji prepeljali tudi z avstrijske strani Pavličevega sedla. (Fotodokumentacija ARSO)

Velik del ljubenske skakalnice so pripravili z bagrom. Janko Govek iz Okonine je skakalnico s svojim bagrom pripravil tako lepo in natančno, kot bi vam doma okoli hiše uredil zelenico. Res pa je, da ga po njegovih besedah še nikoli ni bilo tako strah.

Smučarski zanesenjaki so se dela lotili s takim žarom, da jim dodatno »ogrevanje« sploh ni bilo potrebno.

Edinstven prizor: bager pri urejanju snega na skakalnici, vsenaokrog pa zeleno ...

Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 19

Šport

NOVO ULTRA MARATONSKO TEKAŠKO SEZONO OKRONALA Z ZMAGO

Bernarda Čeplak Poznič si je pritekla 1. mesto na 50 km

Bernarda Čeplak Poznič – Berny (desno) je med ženskami absolutna zmagovalka ultra maratona na 50 km v Ajdovščini

(Fotodokumentacija BČP)

Pripadnica Slovenske vojske in članica Atletskega kluba Velenje, Mozirjanka Bernarda Čeplak Po-znič – Berny je 27. januarja zelo us-pešno pričela tekaško sezono dol-gih tekov. V Ajdovščini je v teku 100 ob Mrzli reki zmagala v absolu-tnem kriteriju med ženskami na ul-tra maratonu na 50 km. To ji je veli-ka spodbuda za načrtovani evrop-ski pokal (3 x 50 km in 1 x 100 km), ob trdih in napornih treningih pa še več drugih, pretežno ultra te-kov pri nas.

»Letošnji prvi ultra tek sem za-čela zelo hitro, po prvih 5 km in vse do 40 sem tekla skupaj z naključ-

nim tekačem, v štiriurnem napo-ru sva se vmes celo kaj pogovo-rila, bila sva celo nekaj prehitra,« je povedala Berny. »Po 42 km me je doletela rahla, a občutena kri-za, ko je bilo potrebno samodopo-vedovanje, da zmorem, da hočem. Ko sta ostala do tako željenega ci-lja še dva kroga, sem vključila mo-jo trmo, vztrajnost, celo na družino sem mislila in si dopovedovala, da sem tega napora in dobrega do-sežka zmožna. Na 53,85 km je bil cilj dosežen, ura se je ustavila pri 4:38 in že kmalu sem vedela, da je to željeni dosežek, vrh.«

Jože Miklavc

VESELI SAVINJČANI NA SVETOVNEM PRVENSTVU V SMUČANJU PO STAREM

Dani Stropnik postal svetovni podprvak

Dani Stropnik (desno) je z drugim mestom dosegel največji uspeh Veselih Savinjčanov v njihovi zgodovini. (Fotodokumentacija VS)

27. in 28. januarja je v Avstri-ji (Saalfelden Leogang) poteka-lo 8. svetovno prvenstvo smuča-nja po starem, ki se ga je udeleži-lo 290 smučarjev iz devetih držav. V kategoriji smuči z robniki, opre-ma do leta 1970, je 2. mesto zase-del Dani Stropnik, kar je največ-ji dosežek v zgodovini Veselih Sa-vinjčanov Gornjesavinjskega smu-čarskega kluba Mozirje. V katego-riji smuči z robniki, oprema do leta 1960, se je tekmovanja prvič ude-ležil Branko Lozinšek, ki je osvojil 15. mesto.

Stropnik je uspeh označil z be-sedami: »Podelitev nagrad je bi-la izjemno čustvena - nekaj, kar si

lahko samo želiš. Cilji pa so zago-tovo še višji, saj si na naslednjem svetovnem prvenstvu želim ude-ležbe v obeh disciplinah – spustu in vožnji med količki, seveda pa tu-di dobre uvrstitve.«

Veseli Savinjčani so se kot pred-stavniki Slovenije prvenstva, ki po-teka vsaki dve leti, udeležili drugič. Prvi dan so tekmovali v spustu na trikilometrski progi. Potekala je po gozdnih poteh, celem snegu, del proge je bilo potrebno prepešačiti. Drugi dan je bila tekma med lese-nimi količki, kjer je tekmovalce ča-kala ovira, ki jo je bilo treba presko-čiti ali pa jo obvoziti po daljši poti.

Štefka Sem

ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO

Za Ljubenke v zadnjih dveh krogih zmaga in porazEkipa KLS Ljubno je med ted-

nom gostovala v Vuzenici in zabe-ležila gladko zmago 3:0. V 14. kro-gu pa so v dvorani osnovne šole na Ljubnem gostovale Slovenjgrad-čanke, ki so Ljubenke premagale z 1:3. Trenutno se ekipa OK KLS Ljub-no nahaja na 8. mestu prvenstve-ne lestvice 2. DOL vzhod. V nasled-njem krogu gostujejo v Braslovčah.

LEPA ZMAGA V VUZENICILjubenke so proti Vuzeničan-

kam v izenačeni tekmi z malo sre-če prvi niz dobile na razliko s 27:25. V drugem so domače igralke z

dobro igro in servisi povedle kar s 16:8. Po odmoru so se igralke KLS--a zbrale in vztrajno lovile doma-činke in na koncu v zanimivi konč-nici zmagale ter povedle z 2:0 v ni-zih. Tretji je bil za domačinke ze-lo pomemben, gostje pa so igrale bolj sproščeno, vseskozi držale mi-nimalno vodstvo in tekmo pripelja-le do konca v svojo korist. Končni rezultat 3:0 (27:25, 25:23, 25:20) za KLS Ljubno.

PORAZ V DOMAČI DVORANIDoma je bila ljubenska ekipa ze-

lo nerazpoložena, kar ni pomenilo

nič dobrega za končni izid tekme. Prvi niz so s tesnim izidom dobi-le Slovenjgradčanke. V drugem je igra Ljubenk popolnoma razpad-la, napak je bilo preveč, tako da so gostje niz zaključile brez več-jih težav s 25:16. Tretji niz so doma-če igralke začele bolj odločno in pri drugem tehničnem odmoru vodile z 16:8, gostje se niso predale, a kaj več kot zmanjšati razliko jim ni us-pelo. Ljubenke v zadnjem nizu ni-so nadaljevale z dobro igro, saj so nasprotnice hitro povedle in zma-ga z 1:3 (23:25, 16:25, 25:20, 17:25) je zasluženo šla v Slovenj Gradec.

ŠTIRI ZMAGE MLAJŠIH EKIP

Starejše deklice so nastopile na turnirju v Mozirju in zabeležile dve zmagi. V prvi tekmi so premaga-le ekipo Mozirja z rezultatom 2:0 (25:21, 25:18), v drugi pa še ekipo iz Celja prav tako z 2:0 (25:15; 25:13).

Ekipa za malo odbojko je na tur-nirju doma dvakrat zmagala. V prvi tekmi so Ljubenke premagale eki-po iz Šempetra z rezultatom 2:1 (25:20, 6:25, 25:20), v drugi tekmi pa še ekipo Prebolda z 2:1 (23:25, 25:17, 25:20).

Franjo Atelšek

Savinjske novice št. 6, 9. februar 201820

Šport, Ljudje in dogodki

MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO

Križnarjeva prvakinja, skakalke zlate ekipno

Na mladinskem svetovnem pr-venstvu v švicarskem Davosu so znova navdušile slovenske skakal-ke, ki so osvojile ekipno zlato me-daljo. V posamezni konkurenci sta se na najvišji stopnički povzpeli zlata Nika Križnar in srebrna Ema Klinec. Fantje so imeli malo manj sreče, saj so se ekipno uvrsti-li na peto mesto, član SSK Ljubno BTC Žak Mogel je bil na posame-zni tekmi najboljši Slovenec na os-

mem mestu. Mešana ekipa tudi z Moglom je tekmovanje zaključila na četrtem mestu.

Zgornjesavinjska predstavnika v alpskem smučanju sta Jan Na-potnik in Nejc Naraločnik. Jan je v alpski kombinaciji osvojil 21. mes-to, v superveleslalomu pa je odsto-pil. Nejc je na tekmi v smuku padel in se poškodoval ter tako zaključil nastope na svetovnem prvenstvu.

ŠS

SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH

Zadnje merjenje moči pred olimpijado

Pred olimpijskimi igrami v Juž-ni Koreji so se smučarski skakalci ustavili še v nemškem Willingenu. Na dveh tekmah se je z najboljšimi pomeril tudi član SSK Ljubno BTC in olimpijske reprezentance 17-le-tni Timi Zajc.

V kvalifikacijah se je uvrstil na

15. mesto. Na sobotni tekmi je z dvema dobrima skokoma dosegel 17. mesto, na nedeljski tekmi pa se v finale ni uvrstil. Sedaj športnike v Južni Koreji 10. in 17. februarja ča-kajo tekme na srednji in veliki ska-kalnici.

ŠS

ZIMSKE RADOSTI

V Kokarjah se je povečala populacija

Anja iz Kokarij nam je poslala slike snežakov, ki so jih postavili v njihovi vasi. Največji meri tri metre in 20 cm. Poleg so mu Lina, Manja, Andraž in Jakob postavili še dva

prijatelja. Eden se nerad fotogra-fira, zato smo mu izpolnili željo in izbrali sliko, na kateri ga ni, ter ga pustili izven medijske pozornosti.

IS

DRŽAVNO PRVENSTVO VETERANOV, ČASTNIKOV IN SLOVENSKE VOJSKE V SMUČANJU IN STRELJANJU

Prehodni pokal znova v vitrinah Zgornjesavinjčanov

Ekipa PVD Sever za celjsko območje, ki so je sestavljali Zgornjesavinjčani (z leve) Peter Kodrun, Darko Repenšek in Vili

Bezjak, je postala državni ekipni prvak.

Zveza veteranov vojne za Slove-nijo je pod pokroviteljstvom Gene-ralštaba Slovenske vojske minulo soboto na Golteh organizirala 15. državno prvenstvo Zveze vetera-nov vojne za Slovenijo (ZVVS), slo-venskih častnikov ter pripadnikov enot Slovenske vojske v smučanju in streljanju. Zmagala je ekipa Poli-cijskega veteranskega društva Se-ver za celjsko območje.

TEŽAVE S PRIPRAVO PROGE IN STRELIŠČA

Tradicionalni izvajalci tekmova-nja – Območno združenje vetera-nov vojne za Slovenijo Velenje, Ob-močno združenje slovenskih ča-stnikov Velenje, Slovenska vojska in Golte – so imeli tokrat zaradi obi-lice novozapadlega snega nema-lo težav s pripravo proge in streli-šča, a jim je z veliko napora uspelo z odliko pripraviti tekmovalno pro-go Beli zajec. Cilj 1.350 metrov dol-gega smuka z višinsko razliko 205 metrov je bil v Moravi, kjer so tek-movalci takoj za smučanjem stre-

nem prvenstvu pravico nastopiti tu-di policijski veterani celjskega ob-močja. In prav ekipa PVD Sever za celjsko območje, ki so je sestavlja-li Zgornjesavinjčani Darko Repen-šek (peti skupni rezultat in tretji naj-boljši rezultat v smuku med 106 tek-movalci), Vili Bezjak (sedmi skupni rezultat) in Peter Kodrun, je dosegla najboljši skupni rezultat ter postala državni ekipni prvak. Skupaj s poka-lom za tokratno zmago so policijski veterani za eno leto prejeli v hram-bo še veliki prehodni pokal.

Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili ekipi OZVVS Zasavje 1 in 2. Šmarčan Aleš Bric je z devetim skupnim rezultatom prispeval po-memben delež k zmagi ekipe 15. Poveljstva vojaškega letalstva (15. PVL) v kategoriji Slovenska vojska.

KFljali z malokalibrsko puško na raz-dalji 30 metrov v ležečem položaju.

NAJBOLJŠI POLICIJSKI VETERANINastopilo je 35 ekip. Glede na do-

micil tekmovanja imajo na držav-

Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 21

Pisma bralcev

Sporočilo bralcemUredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega

objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in pro-storskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij.

Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtoma-tično zavrnili ali skrajšali.

Odgovorna urednicaski prostorski načrt (in še marsikaj eksistenčnega za občane) pa vas nič ne moti?

Drugič, vaša pomenljiva ugoto-vitev v četrtem odstavku uvodni-ka, da se občina z županom tru-di delovati v prid večine občanov …, ne prenese razumne in smisel-ne razlage z določbami statuta ob-čine Luče. Ga. urednica, pojasni-te prosim, kdo po vašem mnenju v lučki občini zastopa in predstavlja »manjšino«?

Tretjič, vaš naslednji napotek, da je rešitve treba iskati z dogo-varjanjem v domači občini, je do-kazljivo nerealen in zgolj teoreti-čen. Lepo vas prosim, povejte Lu-čanom, koliko zborov občanov je bilo v zadnjih mandatih sklica-nih ob okoljskih zadevah, koliko javnih predstavitev mnenj je bi-lo, denimo ob zadnjem predvide-nem posegu v prostor (telovadni-ca), organiziranih z namenom šir-še seznanitve javnosti itd.

Četrtič, vaše poučujoče lepo-rečenje v naslednjem odstavku o tem, kaj je potrebno v Lučah posto-riti za bolj demokratični jutri - po sistemu mi smo dobri in smo reši-telji, na drugi strani pa ste hudob-ci - , je tudi za odgovorno uredni-co nevredno in žaljivo. Več intelek-ta, empatije, smisla za pravičnost in poštenost premorete, zato naj vas še enkrat spomnimo na dej-stvo, da se demokracija vedno do-kazuje v odnosu do tistega, ki misli drugače. Preberite si glasovanja in razprave občinskega sveta v zad-njih mandatih in povejte občanom resnico, da (z izjemo enega svetni-ka) niti v času enoumja ni bilo ta-ko prepričljivih plebiscitarnih so-glasij. Brez ozaveščanja, razume-vanja, intelektualnega preboja, po-zicije in opozicije, pravice vedeti in

aktivnega sodelovanja pri nastaja-nju občinskih projektov ni mogoče govoriti o demokratičnih procesih – tudi v Lučah ne. Prav nikomur ni treba preizkušati resnice, da je ve-riga tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen. Na drugi strani pa obstajajo zelo prepričljive razlage o vedenju in reakcijah ljudi, ki se pri uveljavljanju svojih pravic bori-jo z lokalnimi oblastniki in birokrat-skimi mlini na veter. Za ta spozna-nje zadostuje že kakšna prebrana knjiga ali objavljen intervju z na-šim cenjenim in spoštovanim sok-rajanom - patrom Karlom Grža-nom. Kako pomenljivo, pred dne-vi je ravno slednji Antona Koma-ta ob njegovi izdaji knjige z naslo-vom Zemlja, voda, seme, poimeno-val duhovni aristokrat, ki nam kaže pot. Zanj je Komat »prva liga«. Čla-nek z naslovom Ko se bomo ljudje spremenili, se bo spremenil svet je

bil objavljen letos januarja v glasi-lu občine Domžale – toplo vam ga priporočam. Modrosti in vizionar-stvo, ki ga premoreta ta duhovna aristokrata, so neprecenljive in bo-do zagotovo odlična popotnica za spoznanje realnega stanja tudi za vašo »večino« občanov in ne na-zadnje tudi za vas, spoštovana ga. odgovorna urednica.

Če hočemo ohraniti v Lučah večglasno petje, spoštujmo in ne-gujmo harmonijo večglasja, in če želimo vzpostaviti resnično lokal-no demokracijo, se ozavestimo in spoštujmo tudi glasove drugače mislečih.

Luče, 1. 2. 2018 Alojz Selišnik

predsednik društva Luč

P. S.: Glasilo Občine Luče je ob-javljeno na občinskem spletnem portalu https://www.luce.si.

Odšel je, toda ostaja ... (SN 5)V rubriki Cvetke in koprive so

SN objavile tudi mojo »cvetko« iz l. 1980, napisano in objavljeno kma-lu po smrti diktatorja Tita. Več kot jasno je, zakaj. Seveda ni to nič na-robe. Prav nasprotno. To je namreč lep, kaj lep, čudovit, kar šolski pri-mer nekih – žal mojih – opranih možganov. In taki so bili možgani vseh, ki jim resnica ni bila znana. A bistveno je to, da človek lahko tu-di spregleda. Moj primer je koris-ten zato, da ne bi kakšen »naivko« slučajno mislil, da se je v Jugosla-viji pralo samo perilo. Nikakor. Še bolj kot smo mi prali perilo, so nam oni prali možgane. Za to namreč ni bil potreben pralni prašek, ki smo ga tako ali tako morali kupovati v Italiji ali v Avstriji. Seveda ne mis-liti, da pranja denarja takrat še ni-so poznali. To je že stara obrt jugo komunistov.

Kot vemo, je povsod po Evropi komunizmu odklenkalo že l. 1990. Edinole v Sloveniji smo ga volivci vestno ohranjali pri življenju, oči-tno v prepričanju, da bo tako naj-bolje za nas. Slovenija je tako pos-tala muzej komunizma v Evropi. Če bomo tako hoteli, lahko postane-mo tudi muzej za Evropejce minu-lih časov, ko so še – tako kot mi vse doslej – komaj shajali iz meseca v

mesec. Ali pa – če nam bolj odgo-varja – začnemo posnemati Švicar-je, kar je bila naša želja že ob osa-mosvojitvi. Kar se tiče naših rok oziroma pridnosti, ni problema. Le eno samo samcato stvar bi mora-li tja do volitev še urediti: namreč narediti toliko reda v svojih glavah, da bi končno enkrat vedeli, kaj je dobro in kaj slabo za nas. Samo to, kar je drugim Evropejcem uspe-lo do l. 1990. Zato nas tudi prehite-vajo po levi in desni. In privoščljivo se nam nasmihajo. Predvsem tisti, ki smo jih pred četrt stoletja gleda-li zviška.

Slovenci smo živ dokaz, da člo-veku pridne roke niso dovolj. Kaj bi ovinkaril. Uspeh je lahko le v kombinaciji s še bolj iskanim ra-zumom. A tudi ta ničemur ne ko-risti, če ga njegov lastnik ne upo-rablja sebi v prid. Skratka, razum je sam po sebi kot avto v garaži, s praznimi gumami.

Odšel je, toda ostaja ... Da, komu-nizem naj bi odšel, a dejstvo je, da še vedno z našo podporo ostaja. A vedeti moramo, da šele ko voda ne bo več mokra, tudi komunizem ne bo več kar je bil in kar je.

Janez MavričAttemsov trg 8

Gornji Grad

Spoštovana ga. Anica Podlesnik, odgovorna urednica Glasila Obči-ne Luče!

V prvi številki letošnjega občin-skega glasila ste v uvodniku, na-mesto tradicionalnega nagovo-ra župana, Lučanom in Lučankam namenili kar nekaj lepih in spod-budnih besed. Končali ste s pri-jetnim in optimističnim vošči-lom in prav je tako. Tisti, ki vas bo-lje poznamo, vemo, da ste bili pri tem iskreni, saj veljate za ugle-dno, spoštovano in cenjeno gos-po, ki je še posebej predana pro-stovoljstvu, humanitarnosti in deli-tvi vrednot med ljudmi. Skratka, ste pozitivna oseba, ki jo človek vedno rad sreča in z njo poklepeta.

Iz navedenih razlogov je toli-ko težje razumeti, zakaj ste se kot glavna urednica v preostali vse-bini uvodnika, predstavili v pov-sem drugačni luči. Očitno ste si, še vedno v vlogi bivše občinske uslužbenke, privoščili osebne po-glede, nepotrebno moraliziranje in vrednostne sodbe. S svojo spo-ročilnostjo ste zašli v lastna pro-tislovja, najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da ste brez kritične inte-lektualne distance pristali na nivo-ju gostilniške debate.

Seveda vam tudi kot odgovor-ni urednici ne gre oporekati pravi-ce do lastnega mnenja, logičnega sklepanja, angažiranosti in kritič-nosti, ki jo zaznamuje vaš slog pi-sanja, kljub temu pa se morate za-vedati teže, smisla in namena za-pisanega.

Zakaj? Prvič, če vas motijo ne-gativna pisanja o naši občini v Sa-vinjskih novicah v adventnem ča-su, vam predlagamo, da tega ne počnete še vi (proti plačilu) v ob-činskem glasilu. A to, da v Lučah že enajsto leto zaman čakamo občin-

Savinjske novice št. 6, 9. februar 201822

Kronika

IZ POLICIJSKE BELEŽNICE

• STANOVALECNADSTANOVALCAOkonina: 30. januarja so na Operativni komunikacijski cen-

ter Policijske uprave (OKC PU) Celje ob 12.09 poklicali občani, da stanovalec v Okonini razgraja in grozi ostalim stanovalcem. In-tervenirali so policisti. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je stano-valec fizično napadel drugega stanovalca in razgrajal. Ob priho-du patrulje na kraj se ni umiril in ni upošteval ukazov policistov, zato mu je bilo odrejeno pridržanje do streznitve. Izdan mu je bil tudi plačilni nalog.• RAZBIJALPOSTANOVANJU

Mozirje: 30. januarja malo pred 22. uro zvečer je na OKC PU Celje poklicala občanka iz Mozirja in povedala, da je domov v vi-njenem stanju prišel njen partner, ki sedaj razgraja in razbija po stanovanju. Patrulja je odšla na kraj dogodka. Ker se kršitelj ni pomiril in ni upošteval ukazov policistov, mu je bilo odrejeno pri-držanje. Izdan mu je bil tudi plačilni nalog.• OGENJVDIMNIKUMIZARSKEDELAVNICE

Ljubija: 31. januarja ob 6.40 so se v Ljubiji vnele saje v dimni-ku mizarske delavnice. Posredovali so gasilci PGD Mozirje, ki so pregledali okolico dimnika in lastniku svetovali, da pokliče di-mnikarja. • VOZILIZDRSNILIVOBCESTNIJAREK

Trnovec: 1. februarja ob 18.32 se je na Trnovcu zgodila nesreča, v kateri sta bili udeleženi dve vozili. Do prometne nesreče je priš-lo zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avtomobila, ki je trčil v osebni avtomobil, ki je pripeljal po prednostni cesti. Vo-zili sta nato zdrsnili v obcestni jarek. Gasilci so kraj zavarovali, s tehničnim posegom iz vozila rešili eno osebo, nudili razsvetljavo in pomoč policiji ter reševalcem, odklopili akumulatorja na vozi-lih, ju izvlekli na vozišče in vozišče očistili. Pri prometni nesreči je povzročitelj utrpel hudo telesno poškodbo in bil z reševalnim vo-zilom odpeljan v Splošno bolnišnico Celje. Povzročitelju bo izdan plačilni nalog in na pristojno državno tožilstvo poslano poročilo.• DREVOPADLONACESTO

Ter: 3. februarja okoli 9.00 so v naselju Ter v občini Ljubno ga-silci PGD Ljubno odstranili podrto drevo s ceste.• TRČILATRIOSEBNAVOZILA

Prihova: 5. februarja ob 7.09 so na Prihovi trčila tri osebna vozila. Gasilci PGD Nazarje so posuli razlite motorne tekočine, odklopili akumulator, odstranili vozila s ceste in očistili cestišče. Poškodovanih oseb ni bilo.

VANDALIZEM NA KMETIJI SUHOVERŠNIK

Nepridiprav preluknjal večino bal, da so se pokvarileZime še ni konec, do paše živine

na prostem je še daleč, a na kme-tiji Suhoveršnik v Zgornjem Do-lu se bodo v kratkem soočili s po-manjkanjem krme. Pa ne zato, da je ne bi dovolj pripravili preko pole-tja, ampak zaradi vandala, ki jim je uničil kar 70 bal sena. Velika škoda, veliko vloženega dela in stroškov, na koncu pa pomanjkanje krme. To je napeljalo Anico in Janeza Suho-veršnika do odločitve, da do pole-tja uredita ležeči silos in se v nada-

lje izogneta veliki škodi. Kdo jima je preluknjal vse bale, ki so bile na dosegu roke, razen tiste na sredini, najbrž ne bosta vedela nikoli.

70 PRELUKNJANIH BALSuhoveršnika sta od soseda Pe-

tra Podpečnika s kmetije Požar-nik pred štirimi leti v najem vzela osem hektarov površin, ki jih kosi-ta, doma jih imata 14. Vse skupaj je zadostovalo, da sta povečala števi-lo molznic na 18, imata tudi 16 telic in bikca. Do letos ni bilo težav, jese-ni pa je neznanec uničil večino od 90 bal, ki sta jih pridelala in skla-diščila na Požarnikovi kmetiji. Z la-stnikom Petrom sta v dobrih odno-sih in mu marsikaj pomagata, od-kar se je hudo ponesrečil in sam ne more opravljati kmečkega dela. Ravno iz tega razloga jima je trav-

nike dal v najem, medtem ko sub-vencije obdrži sam.

ČUDNA OPOZORILNA PISMAPodpečnik je, preden je nekdo

prešel na bale, prejel »opozorilno« pismo, poslano s pošte na Ljubnem. V njih je »nekdo, ki mu želi dobro«, očrnil Suhoveršnikova, ga opozar-jal, naj bo pazljiv pred njima in po-dobne stvari. Ko je Podpečnik pre-jel še drugo pismo podobne vsebi-ne, je poklical policijo, kjer so mu

ob prebiranju pisma povedali, da ni neposrednih groženj, zato ne mo-rejo ukrepati. Odnosi se med Pod-pečnikom in Suhoveršnikovima ni-so spremenili zaradi tega, še več, vsi imajo željo, da se storilec, ki je povzročil toliko škode, odkrije. Balir-ko sta Suhoveršnikova sedaj proda-la, silos pa bosta izdelala ob doma-čem hlevu, kjer bo bolj na očeh.

ČEMU ŠKODOŽELJNOST?Povedala sta, da se jima zdi ža-

lostno in nesramno, da je nekdo iz čiste škodoželjnosti uničil toli-ko njunega dela, še posebej ker te-ren, kjer kosijo, ni lep. Zaradi slabe kvalitete krme (sem in tja ima ka-tera od bal na sredini še kaj upo-rabne krme) se jima dnevno pozna, da namolzeta petdeset litrov mle-ka manj. Potem je tu še nabava no-

Janez Suhoveršnik ob balah sena, ki v večini niso več uporabne za krmo. (Foto: Štefka Sem)

vih bal, stroški bodo veliki. Poleg tega jih je prizadel vetro-

lom. Polomilo jim je kar za dves-to kubičnih metrov drevja. Predla-ni sta ravno za urejeni gozd preje-la priznanje za najboljšega lastni-ka na območju gornjegrajske kra-

jevne enote ZGS OE Nazarje. Vse skupaj ju je zaradi velike škodo-željnosti neznanca zelo prizade-lo, še posebej zato ker rada dela-ta na kmetiji in skrbita, da je lepo urejena.

Štefka Sem

Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 23

Zahvale, Oglasi

Naročniki Savinjskih novicimajo 15% POPUST pri objavah

zahval in čestitk.

Ni smrt tisto, kar nas loči,in življenje ni, kar druži nas.So vezi močnejše,brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)

V SPOMIN

Franci CELINŠEK1930 – 2016

Premagujemo globel bolečine in tišine. Zahvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu,

prižigate sveče.

Pogrešamo ga vsi njegovi

Do zadnjega imel si rad čebele,do zadnjega si se trudil, upal in boril.Rad si živel med nami.A prišel je čas, ko si odšel od nas.Ugasnila je luč življenja,se prižgala luč spomina,ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi našega dragega Tata – očeta, starega očeta, pradedka in tasta

Antona TIRŠKA1. 3. 1927 – 27. 1. 2018

Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan-cem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje, darovali za sve-te maše ter podarili sveče in cvetje.

Hvala župniku g. Davidu Zagorcu za opravljen pogrebni obred in g. Jožetu Grudniku ter ge. Mojci Glinšek, vodji Geodetske pisarne Mozir-je, za poslovilne besede.

Hvala Matiju Veninšku za odigranega Čebelarja, Dobroveljskim pevcem, vsem praporščakom ter pogrebni službi Anubis.

Žalujoči vsi njegovi

Pomlad bo na tvoj vrt prišlain čakala, da prideš ti,in sedla bo na rožna tlain jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič)

ZAHVALA

ob boleči izgubi mame, babice in prababice

Marije ŠTIGLIC 1. 2. 1931 – 27. 1. 2018

iz Okonine

Ob njeni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose-dom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sve-če in za darovane svete maše. Prav tako se zahvaljujemo župniku g. Vratanarju za opravljen obred, govornici, gasilcem in pogrebni služ-bi Anubis.

Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.

Žalujoči vsi njeni

Savinjske novice št. 6, 9. februar 201824

Za razvedrilo

NAZDRAVLJALI NA SNEGNa Golteh se je nedavno zbrala pisana druščina ljubiteljev nara-

ve in snega. Eden največjih (s)nežnih zaljubljencev Franci Podbre-žnik – FranSki (desno) je nazdravil soncu in snegu tja do velike no-či. Da ne bi drugi ostali brez zdravice penine, se je starodobni smu-čar Sašo Jeraj (levo) spomnil, da ima nekaj za mazanje kant v no-tranjem varžatu. Tako sta imela tudi on in Matija Petrin (na sredini) nekaj od dneva snega.

MARIJAN 4V1: MARIJAN GOZDAR, MARIJAN PLANINEC, MARIJAN NARAVOVARSTVENIK IN MARIJAN KOT MARIJAN

»Tukaj sem kot predstavnik gozdarjev, planincev, naravovarstve-nikov in kot Marijan,« je na posvetu o Menini povedal gozdar Mari-jan Denša (desno).

Bogat uvodnik je zmedel Marka Slapnika, ki je začel beležiti, kaj je povedal Marijan. Ko bo naslednjič v njegovi družbi, bo s sabo vzel ku-li z vsaj štirimi barvami, da bodo pričevanja zabeležena po področjih.

SNEŽNI PLUGEC BO NOVA OBVEZNA FOTO OPREMAJože Miklavc, sodelavec Savinjskih novic: »Madonca, sem zma-

tran od tega fotoreporterskega dela! Zdaj v penziji bolj garam, kot sem prej v službi. Enkrat skačem okoli požarov, drugič okoli prome-tnih, tretjič okoli naravnih nesreč. Ko že mislim, da se bom naužil sonca na zasneženih Golteh, me pa doleti snežni metež na tekmo-vanju policistov in veteranov. Pa saj me ne bolijo noge, roke, roke! Od non-stop brisanja objektiva, bolje rečeno kidanja!«

(Foto: JM)

(Foto: ŠS)

(Foto: BG)

Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 25

KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 7. številki SN

2018

Ime in priimek:

Naslov:

Vsebina oglasa (do 10 besed):

Križanka, Informacije

MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE

Zverinice, pozdravljene; Sedem najlepših živalskih pravljic iz Rezije

Dragocena zbirka rezijanskih pravljic Zverinice iz Rezije, ki je prvič izšla pred dobrimi štirimi desetletji, je zagotovo vsem od-raslim dobro poznana. V letu 2016 pa je izšla slikanica sedmih naj-lepših rezijskih pravljic, ki jih iz-brala pisateljica in pravljičarka Anja Štefan.

Same zgodbice, ki so pisane v sočni govorici in so slogovno izbrušene, je našel in zbral pri pra-vljičarkah in pravljičarjih v Reziji etnolog dr. Milko Matičetov. Zgod-bice v novi knjigi so obogatene z nagajivimi ilustracijami Zvonka Čoha. Zanje stroka pravi, da imajo moč, da otroške pravljice – stare ali

nove – ovijejo v humor, jih naredi-jo žive, sodobne in večne. Knjiga je za leto 2017 prejela priznanje zlata hruška, znak za kakovost mladin-ske literature.

Savinjske novice št. 6, 9. februar 201826

Petek,9. februar

ob 20.00. Prireditveni šotor v MozirjuStand up večer in Abba show

Sobota,10. februar

ob 19.00. Kulturna dvorana SolčavaVinarska – pustna prireditevob 19.00. Športna dvorana NazarjeKošarkarska tekma – Nazarje : Janče Ljubljana (člani)ob 20.00. Prireditveni šotor v MozirjuGala maškarada

Nedelja,11. februar

ob 15.00. Prireditveni šotor v MozirjuOtroška maškaradaob 15.00. Športna dvorana NazarjeOtroška maškarada

Ponedeljek,12. februar

ob 9.00. Kulturni dom MozirjeGledališka predstava Mala in velika Lunaob 18.00. Medgen borza Rečica ob SavinjiMožganski fitnes 2

Torek,13. februar

ob 10.00. Medgen borza Rečica ob SavinjiDopoldanska čajanka ob 16.00. Mozirski trgMednarodni pustni karnevalob 18.00. Prireditveni šotor v MozirjuPustno rajanje

Sreda,14. februar

ob 15.00. Mozirski trgPokop pustaob 17.00. Knjižnica Rečica ob SavinjiUra pravljic: Miškin novi prijateljob 18.00. Knjižnica Gornji GradUra pravljic: Zaljubljeni krokodilčekob 18.05. Posebna soba gostišča Bohač v NazarjahPlaninski večeri – Gremo v hribe

Četrtek,15. februar

ob 17.00. Knjižnica MozirjeUra pravljic: Miškin novi prijateljob 18.00. Kulturni dom MozirjeLutkovni abonma: Vidkova srajčicaob 18.00. Juvanova hiša v LučahLiterarni večerob 18.00. Glasbena šola NazarjeInterni nastop učencevob 18.30. Medgen borza Rečica ob SavinjiUniverzalni osebni dohodek in delovna mesta prihodnosti

Napovednik, Mali oglasi, Oglasi

Napovednik dogodkov

◊KMETJE,GOZDARJIGradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.

GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.

◊NaročilainmontažavsehTELEMACHinTOTALTVpaketov!gsm:041/688-094.

Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.

◊UREJANJEINIZGRADNJAOKOLICEGradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdela-va dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja či-stilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, iz-delava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasi-pni material. Gsm 041/631-395.

TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.

◊MLETJEINODKUPLESNEBIOMASE;gsm:040/551-211.

Mizarstvo, Miran Benda s.p., Trnovec 12, 3332 Rečica ob Savinji.

ŽIVALI – PRODAMPrašiče, najboljše mesne pasme, brezplačna dostava, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372.Prodam bikca čb/rh, 10 dni starega; gsm 041/813-234.Prodam bikca čb, starega 1 teden; gsm 051/331-020.Prodam teličko in križanega bikca si-mentalca, stara 14 dni; gsm 041/716-210.Prodam bikca, cikaste pasme, stare-ga 4 mesece; gsm 031/509-251.Prodam brejo kravo (8 mesecev) in bikce CK pasme; gsm 031/501-250.Prodam telico sivko, pašno, brejo 9 mesecev; gsm 031/886-120.Prodam brejo telico ls; gsm 041/783-700.Prodam teličko čb/rh pasme, staro 15 dni; gsm 041/519-507.

ŽIVALI – KUPIMKupim krave in telice za zakol ter bik-ce 200 kg, mesni tip; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, do-pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745.Kupim brejo koziko; gsm 070/325-079.Kupim mlado kozo in kozla srnaste pasme; gsm 031/557-996.

DRUGO – PRODAMProdam seno, bale ali refuza, kupim kiper za fergusona 539; gsm 041/947-900.

Prodam suha bukova drva v paleti; gsm 031/648-117.Prodam sip obračalnik v dobrem sta-nju; gsm 041/513-755.Prodam kiper prikolico tehnostroj, 3 t, odlična; gsm 041/614-818.Nov vitel tajfun 4,5 t, prodam; gsm 041/783-630 (zvečer).Na zalogi imam za prodajo večjo ko-ličino lipovih okvirčkov za AŽ satnike; gsm 051/ 414-283. Prodam zložljiv sedež za hranjenje ot-roka, cena 20 eur; gsm 031/419-945.Kiper šasijo s kovinskimi stranicami za prikolico ljutomer prodam za 550 eur; gsm 041/217-785.

DRUGO – KUPIMKupim traktor univerzal, štore, zetor, lahko tudi v slabem stanju, dobro pla-čilo; gsm 030/419-790.

NEPREMIČNINEOddam stanovanje v najem, popolno-ma opremljeno; gsm 070/870-415.Oddam sobe v najem; gsm: 041/416-809.Oddam garsonjero v najem; gsm 041/423-152.Oddam sobe v najem (občina Mozir-je); gsm 041/280-005.Stanovanje v okolici Mozirja osebi ali dvema oddam; gsm 051/230-764.

OSEBNI STIKIŽelim si vsestranske ljubezni, zakona, z dekletom do 45 let; gsm 031/807-376.

Savinjske novice št. 6, 9. februar 2018 27

Oglasi

Savinjske novice št. 6, 9. februar 201828

Ljudje in dogodki, Oglasi