REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM SAVINJSKE RAZVOJNE …

OSNUTEK

REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM

SAVINJSKE RAZVOJNE REGIJE 2021-2027

Januar, 2021

OSNUTEK

OSNUTEK

KAZALO

UVOD 5

A. STRATEŠKI DEL REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA SAVINJSKE

REGIJE ZA OBDOBJE 2021‒2027

I. ANALIZA REGIONALNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV

1. Splošen opis in položaj Savinjske regije 9

2. Analiza stanja v Savinjski regiji – dosežena stopnja razvoja 10 2.1 Demografski trendi 10

2.2 Trg dela 12

2.3 Vzgoja, izobraževanje in vseživljenjsko učenje 16

2.4 Zdravje prebivalcev, zdravstveno in socialno varstvo 16

2.5 Gospodarstvo regije 17

2.6 Kmetijstvo 23

2.7 Turizem 23

2.8 Zavarovana območja, naravna in kulturna dediščina 25

2.9 Nevladne organizacije 26

II. DVIG KAKOVOSTI ŽIVLJENJA V SAVINJSKI REGIJI Z URAVNOTEŽENIM

GOSPODARSKIM, DRUŽBENIM IN OKOLJSKIM RAZVOJEM, KI TEMELJI NA NAČELIH

TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

1. PAMETNA SAVINJSKA REGIJA 27

1.1. Razvojno dohitevanje evropskih regij 29

2. ZELENA SAVINJSKA REGIJA 30

2.1. Premogovna regija 32

3. POVEZANA SAVINJSKA REGIJA 35

4. SAVINJSKA REGIJA ZA LJUDI 37

5. CELOSTNI RAZVOJ IN UPRAVLJANJE SAVINJSKE REGIJE 39

5.1. Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik 40

5.1.1. Problemska območja v Savinjski regiji – obmejna, z visoko

brezposelnostjo, gorska, odmaknjena 40

5.2. Dodatne potrebe Savinjske regije 41

III. URESNIČEVANJE RAZVOJNIH POTENCIALOV IN IZKORIŠČANJE GLOBALNIH

PRILOŽNOSTI Z MEDNARODNIM MEDREGIONALNIM POVEZOVANJEM IN

SODELOVANJEM

6. MEDNARODNO MEDREGIONALNO POVEZOVANJE IN SODELOVANJE V SAVINJSKI

REGIJI 42

OSNUTEK

OSNUTEK

1

UVOD

RRP je temeljni strateški in programski dokument na ravni regije (NUTS 3), ki opredeljuje

razvojne prednosti regije, določi razvojne prioritete regije in vsebuje finančno ovrednotene

programe spodbujanja razvoja v regiji.

Pravne podlage za pripravo regionalnega razvojnega programa regije so Zakon o spodbujanju

skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2, 13. člen), Uredba o regionalnih razvojnih programih

(Uradni list RS, št. 69/12 in 78/15) in Operativni načrt o sodelovanju ministrstev pri pripravi

regionalnih razvojnih programov za obdobje 2021-2027 (sprejet na Vladi RS dne 5. 7. 2018)

ter usmeritve pristojnega ministrstva za regionalni razvoj in ministrstva, pristojnega za prostor

(z vidika priprave prostorskih vsebin).

Skladno z mrežno organiziranostjo v Savinjski regiji so sestavni del in priloga Regionalnemu

razvojnemu programu Savinjske regije za obdobje 2021 – 2027 tudi naslednji območni razvojni

programi: Območni razvojni program Pohorje Dravinja za obdobje 2021 – 2027, Območni

razvojni program Obsotelja in Kozjanskega za obdobje 2021 -2027, Območni razvojni program

Osrednje Celjsko za obdobje 2021 – 2027, Območni razvojni program Savinjsko Šaleške regije

za obdobje 2021 – 2027 in Območni razvojni program Savinjsko Šaleške regije za obdobje 2021

– 2027.

Namen priprave RRP Savinjske regije za obdobje 2021-2027 je uskladiti razvojne cilje na

identificiranih razvojnih področjih v regiji ter določiti instrumente in vire za njihovo

uresničevanje. Splošni okvir za določitev ciljev in usmeritev regionalne politike določata

Strategija razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030) in Strategija prostorskega razvoja Slovenije (SPRS

2050).

Strategija razvoja Savinjske regije sledi:

- splošne cilje regionalne politike do leta 2030,

- cilje evropske kohezijske politike 2021–2027,

- cilje Strategije razvoja Slovenije 2030,

- strateške cilje Strategije prostorskega razvoja Slovenije,

- cilje trajnostnega razvoja.

Izhajajoč iz obrazložitve Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja so določeni

štirje splošni cilji regionalne politike do leta 2030, ki so usmerjeni v krepitev razvojne moči

regij na podlagi lastnih razvojnih potencialov in globalnih priložnosti:

Cilj 1. Dvig kakovosti življenja v vseh regijah z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in

okoljskim razvojem, ki temelji na načelih trajnostnega razvoja;

Cilj 2. Razvojno dohitevanje evropskih regij;

Cilj 3. Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik;

Cilj 4. Uresničevanje razvojnih potencialov in izkoriščanje globalnih priložnosti z

mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem.

OSNUTEK

2

Strateška izhodišča evropske kohezijske politike 2021–2027: Evropski sklad za regionalni

razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad + (ESS+), Kohezijski sklad (KS) in Evropski sklad za

pomorstvo in ribištvo (ESPR) podpirajo naslednje cilje politike:

Cilj 1. pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe;

Cilj 2. bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično

energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim

spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj;

Cilj 3. bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT;

Cilj 4. bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic;

Cilj 5. Evropa, ki je bliže državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega

razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud.

Pet strateških usmeritev in 12 ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030) predstavljajo

podlago za oblikovanje prednostnih nalog in ukrepov nosilcev regionalnega razvoja, lokalnih

skupnosti in drugih deležnikov.

Strateške usmeritve države za doseganje kakovostnega življenja za vse so:

– vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,

– učenje za in skozi vse življenje,

– visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse,

– ohranjeno zdravo naravno okolje,

– visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.

Cilji Strategije razvoja Slovenije 2030:

Cilj 1. Zdravo in aktivno življenje,

Cilj 2. Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo,

Cilj 3. Dostojno življenje za vse,

Cilj 4. Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete,

Cilj 5. Gospodarska stabilnost,

Cilj 6. Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor,

Cilj 7. Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta,

Cilj 8. Nizkoogljično krožno gospodarstvo,

Cilj 9. Trajnostno upravljanje naravnih virov,

Cilj 10. Zaupanja vreden pravni sistem,

Cilj 11. Varna in globalno odgovorna Slovenija,

Cilj 12. Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve.

Strateški cilji Strategije prostorskega razvoja Slovenije (SPRS 2050):

Strateški cilj 1. Racionalen in učinkovit prostorski razvoj,

Strateški cilj 2. Konkurenčnost (in privlačnost) slovenskih mest,

Strateški cilj 3. Kakovostno življenje v mestih in na podeželju,

Strateški cilj 4. Krepitev prostorske identitete,

Strateški cilj 5. Prožnost in odzivnost na spremembe.

Cilji trajnostnega razvoja (Agenda 2030 za trajnostni razvoj):

OSNUTEK

3

Cilj 1. Odpraviti vse oblike revščine povsod po svetu,

Cilj 2. Odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujati

trajnostno kmetijstvo,

Cilj 3. Poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih

obdobjih,

Cilj 4. Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti

vseživljenjskega učenja za vsakogar,

Cilj 5. Doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic,

Cilj 6. Vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno

gospodarjenje z vodnimi viri,

Cilj 7. Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih

virov energije,

Cilj 8. Spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno

zaposlenost ter dostojno delo za vse,

Cilj 9. Zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo

ter pospeševati inovacije,

Cilj 10. Zmanjšati neenakosti znotraj držav in med njimi,

Cilj 11. Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja,

Cilj 12. Zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe,

Cilj 13. Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam,

Cilj 14. Ohranjati in vzdržno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj,

Cilj 15. Varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo,

trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo

zemljišč in obrniti ta pojav ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti,

Cilj 16. Spodbujati miroljubne in odprte družbe za trajnostni razvoj, vsem omogočiti dostop

do pravnega varstva ter oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na vseh ravneh,

Cilj 17. Okrepiti načine in sredstva za izvajanje ciljev ter oživiti globalno partnerstvo za

trajnostni razvoj.

Skladnost splošnih ciljev regionalne politike do leta 2030 s cilji evropske kohezijske politike

2021-2027 se v RRP Savinjske regije 2021-2027 kaže v tem, da:

- Prvi splošni cilj regionalne politike do leta 2030 »Dvig kakovosti življenja v vseh regijah z

uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki temelji na načelih

trajnostnega razvoja« je skladen z vsemi cilji kohezijske politike EU.

- Drugi splošni cilj regionalne politike do leta 2030 »Razvojno dohitevanje evropskih regij«

je skladen s prvim ciljem evropske kohezijske politike EU 2021-2027 »pametnejša Evropa

s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe«.

- Tretji cilj regionalne politike do leta 2030 »Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik« je

skladen s petim ciljem evropske kohezijske politike 2021-2027 »Evropa, ki je bliže

državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in

obalnih območij ter lokalnih pobud«.

OSNUTEK

4

- Četrti splošni cilj regionalne politike do leta 2030 »Uresničevanje razvojnih potencialov in

izkoriščanje globalnih priložnosti z mednarodnim medregionalnim povezovanjem in

sodelovanjem« je vključen v RRP Savinjske regije 2021-2027.

Izbor kazalnikov za spremljanje regionalnega razvoja se veže na cilje regionalne politike.

Vodilni kazalniki so namenjeni spremljanju regionalne politike na državni in regionalni ravni,

dopolnilni se uporabljajo za lažje pojasnjevanje vodilnih kazalnikov oz. po potrebi in glede na

specifične razvojne prioritete in projekte v regiji.

UPORABLJENE KRATICE IN OKRAJŠAVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve

ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje

CLLD Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (ang. Community Led Local Development)

CTN Celostni teritorialni pristop

EKSPR Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja

ESI skladi Evropski strukturni in investicijski sklad

ESPR Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo

ESRR Evropski sklad za regionalni razvoj

ESS Evropski socialni sklad

GURS Geodetska uprava Republike Slovenije

KRVS Kohezijska regija Vzhodna Slovenija

LAS Lokalna akcijska skupnost

NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje

NVO Nevladne organizacije

RRA Regionalna razvojna agencija

RRP Regionalni razvojni program

RPP Regionalni prostorski program

SKTE Standardna klasifikacija teritorialnih enot

SSZ Skupnost socialnih zavodov Slovenije

SURS Statistični urad Republike Slovenije

ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

ZSST Zelena shema slovenskega turizma

ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora

OSNUTEK

5

A. STRATEŠKI DEL REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA SAVINJSKE

REGIJE ZA OBDOBJE 2021‒2027

I. ANALIZA REGIONALNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV

1. Splošen opis in položaj Savinjske regije

Savinjska regija je ena izmed dvanajstih regij v Sloveniji. Z velikostjo 2.301 km2 je tretja največja izmed

vseh in predstavlja 11,4 % površine Slovenije. V regiji je leta 2019 živelo 256.359 prebivalcev oziroma

12,2 % slovenskega prebivalstva. Med največja urbana in gospodarska središča v regiji spadata Mestna

občina Celje in Mestna občina Velenje.

Savinjska regija ima ugodno strateško lego, je geografsko in reliefno zelo raznolika ter razgibana,

skoznjo pa potekajo pomembne mednarodne ceste in železniške povezave. V večjem delu je poraščena

z gozdom, zato je tudi zelo privlačna za turiste. Regija ohranja svojo bogato etnološko dediščino in

poudarja raznolikost svojih območij kot razvojno prednost.

Regija se od severozahoda do jugovzhoda razprostira vse od mogočnih Kamniško-Savinjskih Alp preko

dolin in gozdov Zgornje Savinjske doline, do energetsko bogatega Šaleškega in do s hmeljem

posejane Spodnje Savinjske doline, zgodovinskih zakladnic Osrednje Celjskega in do Dravinjskega z

bogatim Pohorjem ter gričevnatega Kozjanskega in Obsotelja.

Na splošno je Savinjska regija dobro industrijsko zaznamovana, saj predstavlja relativno velik delež vseh

slovenskih podjetij in doprinese desetino vseh prihodkov od podjetij v državi.

Najpomembnejše družbeno-razvojne odločitve javnega pomena sprejema Razvojni svet Savinjske

regije, v katerem so zastopani župani občin, predstavniki gospodarstev in nevladnih organizacij ter

predstavniki ORP. Pomembno razvojno in odločevalsko vlogo ima Svet regije, ki ga sestavljajo županje

in župani vseh 31 občin.

Savinjsko regijo sestavlja 31 občin, od tega sta dve mestni občini, to sta Mestna občina Celje in Mestna

občina Velenje. Občinska središča s statusom mesta so Laško, Rogaška Slatina, Slovenske Konjice,

Šentjur in Žalec, ostala pa Braslovče, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje,

Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogatec, Solčava, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki,

Šoštanj, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko in Zreče.

Za večjo razvojno učinkovitost Savinjska regija uveljavlja delovanje petih subregij, ki imajo na svojem

območju vzpostavljeno delovanje Območnih razvojnih partnerstev (ORP).

Status subjekta spodbujanja razvoja regije ima RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o., katere

ustanoviteljice in lastnice so občine Savinjske regije.

(Vir: https://savinjska.info/obcine-savinjske-regije/, http://www.slovenijanadlani.si/savinjska/)

https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenija

https://sl.wikipedia.org/wiki/Mestna_ob%C4%8Dina_Velenje

https://savinjska.info/obcine-savinjske-regije/

http://www.slovenijanadlani.si/savinjska/

OSNUTEK

6

2. Analiza stanja v Savinjski regiji – dosežena stopnja razvoja

2.1 Demografski trendi

Število prebivalcev in gostota naseljenosti

Število prebivalcev v regiji rahlo upada. V primerjavi z letom 2014 se je število prebivalcev v

regiji zmanjšalo za 1, 6 %. V Sloveniji se je število prebivalcev v istem obdobju povečalo za 0,41

%. V Savinjski regiji je v letu 2018 živelo 255.703 prebivalcev, kar predstavlja 12 % vseh

prebivalcev Slovenije. Od tega je bilo 128.614 moških in 127.089 žensk. Največja po številu

prebivalcev je Mestna občina Celja, v kateri je leta 2018 živelo 49.538 prebivalcev ali 19,4 %

prebivalcev regije. Občine z nad 10.000 prebivalcev so še: Mestna občina Velenje, Žalec,

Šentjur, Slovenske Konjice, Laško, Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah, s skupno 47,9 %

prebivalcev regije. Najmanjši po številu prebivalcev sta občini Solčava (520 prebivalcev) in

Dobje (962 prebivalcev), ki sta edini z manj kot 1.000 prebivalcev. (https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__20_

05C40_prebivalstvo_obcine/05C4008S.px/)

Savinjska regija je nadpovprečno naseljena, saj je leta 2018 na km² živelo 111, 1 prebivalcev,

slovensko povprečje je bilo 102,1 prebivalcev/km². Glede naseljenosti so znotraj občine

razlike, deset občin presega slovensko povprečje, najnižja gostota naseljenosti (pod 50

prebivalcev/km²) je v občinah Solčava, Luče, Gornji Grad, Ljubno, Kozje, Vitanje in Vransko.

(https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__10

_05C20_prebivalstvo_stat_regije/05C2010S.px/)


_05C40_prebivalstvo_obcine/05C4010S.px/)

Število prebivalstva in gostota naseljenosti

Izbrani kazalniki Leto Savinjska regija Slovenija

Število prebivalcev 2018 255.703 2.070.050

2014 259.935 2.061.623

Gostota naseljenosti

(št. prebivalcev/km²)

2018 111,1 102,1

2014 109,0 101,7

Vir: SURS, 2020

(https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__10_

05C20_prebivalstvo_stat_regije/05C2010S.px/)

Naravno in selitveno gibanje prebivalstva

Celotna stopnja rodnosti v Savinjski regiji v letu 2018 je bila 1,68 (v Sloveniji 1,61). Povprečno

se je v Savinjski regiji leta 2018 rodilo 9,4 otrok na 1000 prebivalcev (v Sloveniji 9,5). (https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__30_Rodnost__10_05J

20_rojeni_RE_OBC/05J2008S.px/)

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__30_Rodnost__10_05J

20_rojeni_RE_OBC/05J2014S.px/

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__20_05C40_prebivalstvo_obcine/05C4010S.px/

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__20_05C40_prebivalstvo_obcine/05C4010S.px/

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__10_05C20_prebivalstvo_stat_regije/05C2010S.px/

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__10_05C20_prebivalstvo_stat_regije/05C2010S.px/

OSNUTEK

7

Naravni prirast je od leta 2014 dalje strmo padal in je bil leta 2017 prvič negativen (- 218).V

letu 2018 je Savinjska regija ponovno beležila negativen naravni prirast (- 121), najbolj v

občinah Gornji Grad (- 53), Polzela (- 50) in Štore (- 48). Največji pozitivni prirast beležijo v

Mestni občini Velenje (120). (https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__25_selitveno_gibanje

__15_05I30_skupni_prirast/05I3004S.px/)

(https://www.stat.si/obcine/sl/Region/Index/4)

Naravno in selitveno gibanje prebivalstva


Naravni prirast 2018 -121 -900

2014 263 2.279

Selitveni prirast med

statističnimi regijami

2018 -378 0

2014 -306 0

Skupni prirast na 1000

prebivalcev

2018 6,3 6,8

2014 -0,8 6,3

Vir: SURS, 2020

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__25_selitveno_gibanje

__15_05I30_skupni_prirast/05I3004S.px/

V letu 2018 je bilo 3.608 priseljenih iz tujine, od tega 453 državljanov Republike Slovenije (RS)

in 3.155 tujih državljanov. V tujino se jih je odselilo 1.509 prebivalcev regije, od tega 689

državljanov RS in 820 tujih državljanov. Skupni selitveni s tujino je pozitiven in znaša 2.099, od

tega se je 236 državljanov RS več odselilo in 2.335 tujih državljanov več priselilo.

(https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__40_selitve__05_05N1

0_meddrzavne/05N1042S.px/ priseljeni iz tujine odseljeni v tujino, selitveni prirast s tujino

Indeks staranja in starostna sestava prebivalstva

Prebivalstvo v regiji se stara. Povprečna starost prebivalcev raste, leta 2014 je bila 42,3 let,

leta 2018 pa 43,2 let. Ni velikih odstopanj v primerjavi s povprečno starostjo prebivalcev v

Sloveniji, je bila pa povprečna starost prebivalcev regije ena najnižjih. Regija je v 2018 izstopala

po najnižjem deležu prebivalcev, starih 80 ali več let (4,8 %). V letu 2018 je bilo 19,1 %

prebivalcev v regiji starih več kot 65 let, največ v občini Gornji Grad (24,0 %) in občni Štore

(21,3 %). Indeks staranja prebivalstva je za Savinjsko regijo v letu 2018 znašal 125,8. To

pomeni, da je se povečuje hitreje od povprečja Slovenije. (https://www.stat.si/obcine/sl/Region/Index/4)


05C20_prebivalstvo_stat_regije/05C2008S.px/)


05C40_prebivalstvo_obcine/05C4008S.px/) občine)

(https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoIndeks)

(https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2018/1_demografija_2018.pdf)

(https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/7808

https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/7808

OSNUTEK

8

Indeks staranja prebivalstva in starostna sestava prebivalstva


Indeks staranja 2018 125,8 130,6

2014 114,8 120,5

Povprečna starost

prebivalstva (leta)

2018 43,2 43,3

2014 42,3 42,2

Vir: SURS, 2020


_05C20_prebivalstvo_stat_regije/05C2008S.px)

2.2 Trg dela

Delovno aktivno prebivalstvo in stopnja registrirane brezposelnosti

Konec leta 2019 je bilo v Savinjski regiji 113.240 delovno aktivnega prebivalstva, kar

predstavlja 12,6 % vseh delovno aktivnih oseb v državi. V primerjavi z letom 2014 se je leta

2019 število delovno aktivnega prebivalstva povečalo za 13 %.

Delovno aktivno prebivalstvo po občinah v obdobju 2014-2019

Občina 2014 2015 2016 2017 2018 2019

Braslovče 2.196 2.188 2.269 2.329 2.375 2.437

Celje 18.329 18.539 19.322 20.493 21.295 21.877

Dobje 409 396 399 431 451 447

Dobrna 887 862 887 920 940 953

Gornji Grad 960 939 978 1.008 1.013 1.023

Kozje 1.206 1.149 1.179 1.258 1.297 1.283

Laško 5.358 5.140 5.222 5.486 5.636 5.631

Ljubno 1.066 1.042 1.077 1.095 1.105 1.118

Luče 528 550 590 596 616 609

Mozirje 1.627 1.618 1.671 1.753 1.843 1.850

Nazarje 1.099 1.114 1.166 1.173 1.167 1.196

Podčetrtek 1.396 1.362 1.395 1.484 1.575 1.605

Polzela 2.302 2.386 2.474 2.562 2.614 2.664

Prebold 2.009 2.011 2.094 2.155 2.260 2.257

Rečica ob Savinji 936 962 963 1.008 1.084 1.084

Rogaška Slatina 4.670 4.586 4.709 4.896 5.086 5.202

Rogatec 1.316 1.299 1.358 1.381 1.447 1.458

Slovenske Konjice 5.962 6.036 6.174 6.491 6.762 6.776

Solčava 157 182 195 201 204 214

Šentjur 7.642 7.539 7.690 8.035 8.421 8.488

Šmarje pri Jelšah 4.144 4.133 4.113 4.298 4.484 4.467

Šmartno ob Paki 1.346 1.351 1.391 1.418 1.467 1.436

Šoštanj 3.515 3.407 3.469 3.602 3.713 3.877

Štore 1.592 1.574 1.595 1.700 2.074 2.017

OSNUTEK

9

Tabor 702 708 688 751 760 770

Velenje 12.547 12.647 13.034 13.439 13.861 14.236

Vitanje 1.046 999 990 1.016 1.044 1.059

Vojnik 3.442 3.444 3.552 3.692 3.906 3.939

Vransko 1.002 969 1.002 1.052 1.129 1.130

Zreče 2.804 2.820 2.823 2.937 3.062 3.080

Žalec 8.029 8.114 8.300 8.642 8.906 9.057

Savinjska regija 100.224 100.066 102.769 107.302 111.597 113.240

Vir: SURS, 2020

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__07_trg_dela__05_akt_preb_po_regis_vir

ih__01_07009_aktivno_preb_mesecno/0700965S.px/

Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 20-64 let je znašala 66,8 % in je bila pod

slovenskim povprečjem (67,6 %). Ta zaostanek se je do leta 2018 zmanjšal in dosega

povprečno stopnjo delovne aktivnosti v državi. stopnja delovne aktivnosti (20-64 let)

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__07_trg_dela__02_07008_akt_preb_po_a

nketi__02_07621_akt_preb_ADS_letno/0762115S.px/

Stopnja delovne aktivnosti (20-64 let) in stopnja registrirane brezposelnosti


Stopnja delovne aktivnosti

(20-64 let)

2018 75,2 75,4

2014 66,8 67,6

Stopnja registrirane

brezposelnosti

2018 9,1 8,2

2014 13,9 13,1

Vir: SURS in ZRSZ, 2020

stopnja delovne aktivnosti (20-64 let)

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__07_trg_dela__02_07008_akt_preb_po_a

nketi__02_07621_akt_preb_ADS_letno/0762115S.px/

stopnja registrirane brezposelnosti

https://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/stopnja_registrirane_brezposelnosti

Stopnja registrirane brezposelnosti v Savinjski regiji je v obdobju 2008-2019 dosegla najvišjo

vrednost leta 2013 in 2014, ko je znašala 13,9 %. Po letu 2014 je začela upadati in v letu 2019

še ni dosegla vrednosti iz leta 2008, ko je znašala 8,0 %. Stopnja registrirane brezposelnosti v

regiji je bila v obdobju 2008-2019 nad slovenskim povprečjem. Občine Braslovče, Dobrna in

Vojnik pa so v tem obdobju vsa leta imele stopnjo registrirane brezposelnosti pod slovenskim

povprečjem.

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__07_trg_dela__05_akt_preb_po_regis_virih__01_07009_aktivno_preb_mesecno/0700965S.px/

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__07_trg_dela__05_akt_preb_po_regis_virih__01_07009_aktivno_preb_mesecno/0700965S.px/

OSNUTEK

10

Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti po občinah v obdobju 2008-2019

Občina 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

Braslovče 6,4 8,7 9,4 10,0 10,2 12,4 12,3 11,0 9,9 8,2 7,0 6,2

Celje 8,5 10,6 12,8 14,6 14,9 16,3 16,6 16,1 15,1 12,6 10,4 9,4

Dobje 7,6 8,6 8,5 8,5 9,6 10,0 10,0 9,9 10,0 8,5 6,5 6,2

Dobrna 5,7 7,8 8,8 9,4 9,4 10,2 9,6 9,8 9,6 6,9 6,0 6,5

Gornji Grad 8,8 10,6 11,4 11,7 11,6 12,8 11,7 11,5 10,2 7,4 6,8 6,3

Kozje 13,0 14,1 14,5 13,8 12,9 13,6 14,1 13,2 13,2 10,9 9,2 10,0

Laško 7,2 9,9 11,3 11,4 11,2 13,1 13,7 12,7 12,6 10,3 8,9 8,0

Ljubno 9,7 13,6 12,6 11,1 10,9 12,0 11,9 12,1 10,9 8,0 7,6 7,5

Luče 9,3 12,9 12,5 13,0 13,5 14,0 13,7 14,0 11,3 9,0 9,6 8,1

Mozirje 7,1 9,3 9,0 9,3 9,7 11,1 12,7 12,6 11,2 9,1 7,4 6,5

Nazarje 7,5 11,7 12,1 11,7 11,3 11,2 13,3 12,9 11,6 9,1 8,3 7,8

Podčetrtek 8,8 10,4 11,6 11,8 12,1 12,4 11,2 12,3 11,6 8,8 8,0 7,4

Polzela 7,5 10,0 11,0 11,8 11,7 13,5 13,1 12,0 10,8 9,4 8,2 7,3

Prebold 9,0 10,6 12,2 11,9 11,1 12,2 13,0 12,4 11,3 9,6 8,2 7,3

Rečica ob Savinji 10,0 14,1 12,6 11,4 10,5 10,9 13,3 13,3 11,5 8,4 7,8 7,1

Rogaška Slatina 9,2 11,7 13,1 12,2 11,9 12,8 12,7 12,5 12,0 10,6 9,1 8,9

Rogatec 9,9 12,8 13,5 13,8 13,2 14,8 14,4 13,6 13,1 10,8 10,1 10,7

Slovenske Konjice 7,7 11,1 11,9 12,2 12,8 13,8 14,1 13,1 13,0 11,4 10,0 10,1

Solčava 10,0 13,6 10,7 12,7 12,0 11,2 13,5 14,7 10,3 9,1 8,6 5,0

Šentjur 8,0 9,8 10,9 10,8 12,1 13,2 12,9 12,2 11,2 9,5 8,3 8,0

Šmarje pri Jelšah 9,7 11,7 13,2 12,5 12,3 13,6 13,7 13,1 12,2 10,4 9,0 8,8

Šmartno ob Paki 6,9 9,0 10,5 12,7 11,5 9,9 10,6 9,9 8,9 7,9 6,3 6,3

Šoštanj 6,5 8,6 10,6 11,7 11,6 11,9 11,4 11,7 11,3 9,4 7,9 7,3

Štore 6,5 8,7 10,9 11,3 11,0 12,8 12,9 12,9 11,7 9,9 7,4 7,1

Tabor 7,8 10,4 12,0 12,1 10,8 12,4 12,2 10,8 10,9 7,8 7,5 6,8

Velenje 7,2 9,9 12,4 15,0 14,4 14,8 14,5 13,6 12,4 10,4 9,8 8,8

Vitanje 7,6 10,5 11,8 10,6 9,4 8,9 8,5 8,5 9,3 8,0 7,0 6,7

Vojnik 6,2 8,4 9,4 9,6 9,8 11,3 11,2 11,0 10,6 8,7 7,3 6,6

Vransko 7,3 8,7 10,0 11,9 10,9 12,8 13,1 11,7 10,2 9,0 7,5 6,4

Zreče 6,7 9,6 9,9 10,2 10,4 10,9 10,8 10,4 10,1 9,8 8,8 8,5

Žalec 8,7 10,8 12,3 13,8 13,1 15,3 15,7 14,2 13,3 11,4 10,1 9,5

Savinjska regija 8,0 10,3 11,8 12,7 12,7 13,9 13,9 13,3 12,4 10,5 9,1 8,5

Slovenija 6,7 9,1 10,7 11,8 12,0 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7

Vir: ZRSZ, 2020

stopnja registrirane brezposelnosti

https://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/stopnja_registrirane_brezposelnosti

Delovne migracije

Indeks delovne migracije za Savinjsko regijo je leta 2009 znašal 98,7, leta 2019 pa 95,6. To

pomeni, da je regija v obdobju desetih let prešla iz zmerno delovne v šibko bivalno regijo

(https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8147).

OSNUTEK

11

Podatki o delovni migraciji na ravni občin kažejo , da je največ delovnih mest glede na delovno

aktivno prebivalstvo v občini Nazarje, sledita občini Zreče in Celje. Med najbolj bivalno sodi

občina Tabor, saj mora 83 % delovno aktivnih prebivalcev na delo izven občine. Največji delež

občanov, ki imajo zaposlitev v domači občini, je v občinah Velenje in Celje, najmanjši pa v

občini Tabor.

Delež delovno aktivnega prebivalstva (brez kmetov), katerih delovno mesto je v občini prebivališča in indeks

delovne migracije po občinah

Občina Delež delovno aktivnega prebivalstva [brez kmetov], katerih delovno mesto je v občini prebivališča

Indeks delovne migracije

2008 2014 2019 2008 2014 2019

Braslovče 17,8 18,8 17,5 34,7 38,1 37,8

Celje 68,0 60,8 55,8 151,2 149,3 143,2

Dobje 14,0 16,0 13,9 30,4 34,7 38,0

Dobrna 19,4 21,1 21,9 51,8 62,2 67,0

Gornji Grad 29,0 27,9 26,6 45,7 41,0 42,0

Kozje 21,9 24,6 22,7 47,9 50,9 41,5

Laško 47,7 45,8 37,2 77,8 73,0 64,0

Ljubno 32,2 38,8 38,0 79,6 98,1 106,0

Luče 38,2 41,1 41,2 52,2 63,2 68,3

Mozirje 28,3 28,3 27,4 62,8 63,6 58,2

Nazarje 45,9 44,0 45,3 200,8 192,7 196,2

Podčetrtek 34,8 38,7 35,0 66,4 75,3 75,8

Polzela 28,4 22,6 17,6 65,9 50,0 43,8

Prebold 24,1 23,9 26,0 64,6 85,5 115,4

Rečica ob Savinji 27,3 25,6 23,7 56,3 56,1 47,0

Rogaška Slatina 59,6 57,1 58,4 98,6 101,8 115,6

Rogatec 35,8 33,8 30,5 69,8 66,7 62,0

Slovenske Konjice 51,0 48,7 44,3 86,2 87,6 85,7

Solčava 47,1 50,8 57,8 67,3 78,8 86,1

Šentjur 38,0 34,3 33,3 60,7 58,6 61,6

Šmarje pri Jelšah 29,0 30,8 29,1 64,9 72,5 61,3

Šmartno ob Paki 17,2 13,6 13,6 32,4 30,2 33,9

Šoštanj 30,4 28,4 26,9 66,3 65,4 65,5

Štore 25,7 25,9 22,4 100,8 110,0 96,4

Tabor 12,5 10,8 9,7 20,9 18,8 17,8

Velenje 72,8 68,3 63,7 130,5 126,1 116,8

Vitanje 25,5 21,6 18.7 42,1 39,6 35,8

Vojnik 19,2 21,4 20,6 46,9 53,4 52,2

Vransko 27,9 22,6 19,8 59,3 56,5 59,9

Zreče 61,5 55,4 51,0 152,6 157,6 149,9

Žalec 44,6 42,6 41,9 91,7 93,2 102,7

Vir: SURS, 2020

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__07_trg_dela__05_akt_preb_po_regis_vir

ih__10_07234_delovne_migracije/0723420S.px/

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__07_trg_dela__05_akt_preb_po_regis_virih__10_07234_delovne_migracije/0723420S.px/

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__07_trg_dela__05_akt_preb_po_regis_virih__10_07234_delovne_migracije/0723420S.px/

OSNUTEK

12

2.3 Vzgoja, izobraževanje in vseživljenjsko učenje

Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo (v preb. 25-64 let), %


Delež prebivalstva s terciarno

izobrazbo (v preb. 25-64 let), %

2016 28,8 30,6

2014 25,5 28,6

Število študentov na 1000

prebivalcev

2017/18 36 37

2013/14 46 45

SURS, 2020

Cilji, usmeritve in instrumenti regionalne politike … (gradivo) str. 27

Število študentov na 1000 prebivalcev

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__09_izobrazevanje__08_terciarno_izobra

z__01_09550_vpisani_splosno/0955084S.px/

Izobrazbena struktura prebivalstva starega 15 ali več let v Savinjski regiji

IZOBRAZBA

2014 2018

moški ženske skupaj delež moški ženske skupaj delež SLOVENIJA

v %

OŠ ali manj 26.804 37.040 63.844 28,9 22.973 32.781 55.754 25,8 23,9

srednješolska 67.410 50.752 118.162 53,4 67.025 48.702 115.727 53,5 52,4

višješolska,

visokošolska

15.994

23.154

39.148

17,7

18.158

26.545

44.703

20,7

23,7

SKUPAJ 110.208 110.946 221.154 100 108.156 108.028 216.184 100 100

Vir: SURS, 2020

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__20_soc_ekon_preb__

01_05G20_izobrazba/05G2010S.px/

2.4 Zdravje prebivalcev, zdravstveno in socialno varstvo

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

Stopnja tveganja socialne izključenosti, %

Savinjska regija 21,4 18,3 19,8 20,9 22,0 21,4 20,2 22,4 20,8 20,1 19,5

Slovenija 18,5 17,1 18,3 19,3 19,6 20,4 20,4 19,2 18,4 17,1 16,2

Stopna tveganja revščine (% oseb)


Slovenija 12,3 11,3 12,7 13,6 13,5 14,5 14,5 14,3 13,9 13,3 13,3

Stopnja tveganja resne materialne ogroženosti (% oseb)


Slovenija 6,7 6,1 5,9 6,1 6,6 6,7 6,6 5,8 5,4 4,6 3,7

Vir: SURS, 2020

Cilji, usmeritve in instrumenti regionalne politike … (gradivo) str. 29 – Stopnja tveganja socialne izključenosti

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__08_zivljenjska_raven__08_silc_kazalniki

_revsc__30_08676_kazaln_podp_strat_EU_2020/0867631S.px/

OSNUTEK

13

stopnja tveganja revščine

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__08_zivljenjska_raven__08_silc

_kazalniki_revsc__30_08676_kazaln_podp_strat_EU_2020/0867636S.px/

stopnja tveganja resne materialne ogroženosti

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__08_zivljenjska_raven__08_silc

_kazalniki_revsc__30_08676_kazaln_podp_strat_EU_2020/0867641S.px/

2.5 Gospodarstvo regije

Bruto domači proizvod in bruto dodana vrednost

V letu 2018 je bruto družbeni proizvod (BDP) na prebivalca v regiji znašal 19.987 evrov in je

dosegel 90,5 % nacionalnega povprečja (22.083 evrov) in 64,1 % povprečja Osrednjeslovenske

regije, kjer je bil najvišji. V obdobju 2000 – 2018 se je BDP na prebivalca povečal za 2-krat.

Kazalnik je v regiji rasel do vključno leta 2008, nato je sledil upad in od leta 2010 ponovna

počasna rast. Šele leta 2015 je vrednost BDP na prebivalca presegla vrednost iz leta 2008.

Bruto domači proizvod na prebivalca v EUR

2014 2018

Savinjska regija 16.673 19.987

Slovenija 18.253 22.083

Osrednjeslovenska regija 25.940 31.169

Vir: SURS; 2020

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__03_nacionalni_racuni__30_03092_r

egionalni_rac/0309250S.px/

Regija je v letu 2018 ustvarila 4.454 milijone evrov bruto dodane vrednosti (BDV) oz. 11,2 %

BDV Slovenije (11,3 % leta 2014). Osrednjeslovenska regija je v istem obdobju ustvarila 37,1

% vse BDV v Sloveniji. V strukturi regionalne BDV prevladujejo predelovalne dejavnosti,

podpovprečen v primerjavi s Slovenijo je delež storitvenih in drugih dejavnosti1. K regionalni

BDV so 37,1 % prispevale predelovalne dejavnosti, rudarstvo in druga industrija, od tega kar

30,9 % samo predelovalna dejavnost, sledijo storitvene in druge dejavnosti z 31,7 % ter

gostinstvo, trgovina in promet z 21,4 %. Gradbeništvo prispeva 6,9 %, kmetijstvo, gozdarstvo

in ribištvo pa 2,8 % regionalnega BDV.

1 Informacijske in komunikacijske dejavnosti, Finančne in zavarovalniške dejavnosti, Poslovanje z nepremičninami, Strokovne, znanstvene, tehnične in druge posl. dejavnosti, Uprava in obramba, obv. soc. varnost, izob., zdravstvo, Druge dejavnosti.

OSNUTEK

14

Bruto dodana vrednost v mio EUR

2014 2018

Savinjska regija 3.665 4.454

Slovenija 32.532 39.838

Osrednjeslovenska regija 11.946 14.776

Vir: SURS, 2020

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__03_nacionalni_racuni__30_03092_r

egionalni_rac/0309254S.px/

https://www.ajpes.si/Doc/LP/Informacije/Informacija_LP_GD_zadruge_2018.pdf

https://www.ajpes.si/Doc/LP/Informacije/PoStatRegijah/11_Savinjska_regija_Informacija_2018_GD_SP_ZAD.p

df

Gospodarske družbe in zadruge

Po podatkih AJPES je v letu 2018 v Savinjski regiji poslovalo 6.580 gospodarskih družb in 45

zadrug, ki so skupaj imele 61.319 zaposlenih, kar znaša 12,1 % vseh zaposlenih v Sloveniji.

Ustvarile so 9.385 milijonov evrov prihodkov, kar predstavlja 9,2 % vseh prihodkov Slovenije.

Gospodarske družbe

Gospodarsko moč in vpliv poslovanja na gospodarstvo Savinjske regije gre med poslovnimi

subjekti pripisati predvsem družbam, ki so v letu 2018 ustvarile okrog 90,0 % vseh prihodkov

in neto dodane vrednosti ter zaposlovale prav takšen delež vseh zaposlenih. Družbam je

pripadalo tudi 87,5 % čistega dobička regije, prav tako skoraj celotna čista izguba, ki se je leta

2018 izrazito povečala.

Za leto 2018 rezultati družb Savinjske regije kažejo na nadaljnjo rast obsega poslovanja, ki pa

se je v primerjavi z letom prej nekoliko umirila. Družbe so okrepile število zaposlenih za 5,4 %.

Povprečna plača v regiji se je povečala za 4,4 % oziroma realno za 2,7 %, medtem ko se je

produktivnost zaposlenih zmanjšala. V nasprotju z letom 2017, ko se je obseg čiste izgube

pomembno zmanjšal, se je leta 2018 povečal za 2,8-krat. Kljub temu so družbe leto 2018

zaključile z neto čistim dobičkom.

Rast zaposlenih beležimo predvsem zaradi novih zaposlitev v družbah, ki so opravljale

predelovalne dejavnosti (+1.100), dejavnosti gradbeništva (+ 579), prometa in skladiščenja (+

503) ter trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (+ 432). Novo zaposlovanje v

gostinstvu (+ 155) se je umirilo. Slaba tretjina vseh družb je bila brez zaposlenih.

Rezultati poslovanja družb v Savinjski regiji so bili leta 2018 slabši kot leto nazaj. Družbe so

izkazale neto čisti dobiček v višini 138.280 tisoč evrov ali 51, 8 % manj kot leta 2017. Največji

neto čisti dobiček so izkazale družbe iz občine Celje v višini 135.518 tisoč evrov, družbe iz

občine Žalec v višini 28.703 tisoč evrov in družbe iz občine Zreče v višini 19.804 tisoč evrov.

Družbe v predelovalni dejavnosti zagotavljajo največ delovnih mest v regiji (48,2 %) in

ustvarjajo 46,1 % prihodkov regije, od tega skoraj celotni delež prihodkov na tujem trgu.

OSNUTEK

15

Zaradi izrazite izvozne usmerjenosti je njihov tržni potencial večji, hkrati pa so bolj občutljive

na spremembe na globalnem trgu. Leta 2018 so na tujem trgu ustvarile 5,9 % več prihodkov

kot leto prej. Na drugem mestu po gospodarski moči so v regiji družbe, ki opravljajo

dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, ki so zaposlovale 14,9 % vseh

zaposlenih in ustvarile 25,8 % prihodkov. Izvozna aktivnost se je obrestovala tudi pri njih, saj

so na tujem trgu dosegle 22,2 % rast.

Razvrstitev družb po občinah Savinjske regije, 2018

Občina

Družbe Zaposleni Prihodki skupaj Neto izid

Število Delež Število Delež Znesek Delež Znesek

Braslovče 96 1,5 338 0,6 58.626 0,6 3.073

Celje 2.256 34,3 17.177 28,2 3.036.226 32,7 135.518

Dobje 7 0,1 63 0,1 22.100 0,2 34

Dobrna 18 0,3 208 0,3 15.779 0,2 352

Gornji Grad 23 0,3 56 0,1 7.715 0,1 373

Kozje 39 0,6 141 0,2 14.535 0,2 355

Laško 207 3,1 1.696 2,8 151.832 1,6 5.489

Ljubno 37 0,6 765 1,3 139.641 1,5 18.891

Luče 29 0,4 146 0,2 37.032 0,4 1.018

Mozirje 77 1,2 304 0,5 25.732 0,3 638

Nazarje 52 0,8 1.584 2,6 364.494 3,9 12.836

Podčetrtek 61 0,9 559 0,9 73.940 0,8 3.438

Polzela 136 2,1 420 0,7 85.958 0,9 4.538

Prebold 128 1,9 1.775 2,9 325.821 3,5 16.450

Rečica ob Savinji 38 0,6 186 0,3 22.037 0,2 1.115

Rogaška Slatina 358 5,4 2.964 4,9 264.762 2,9 14.204

Rogatec 57 0,9 374 0,6 33.404 0,4 1.409

Slovenske Konjice 369 5,6 3.221 5,3 400.018 4,3 18.706

Solčava 9 0,1 56 0,1 6.278 0,1 127

Šentjur 376 5,7 2.541 4,2 398.136 4,3 15.515

Šmarje pri Jelšah 187 2,8 1.602 2,6 259.647 2,8 12.606

Šmartno ob Paki 37 0,6 173 0,3 23.586 0,3 701

Šoštanj 126 1,9 1.248 2,0 290.040 3,1 -65.923

Štore 105 1,6 1.473 2,4 290.650 3,1 710

Tabor 20 0,3 47 0,1 4.968 0,1 169

Velenje 704 10,7 11.994 19,7 1.521.712 16,4 -120.530

Vitanje 17 0,3 95 0,2 12.970 0,1 415

Vojnik 186 2,8 875 1,4 125.896 1,4 5.784

Vransko 41 0,6 333 0,5 40.115 0,4 1.760

Zreče 111 1,7 3.272 5,4 418.619 4,5 19.804

Žalec 673 10,2 5.229 8,6 815.013 8,8 28.703

Savinjska regija 6.580 100,0 60.915 100,0 9.287.282 100,0 138.280

Vir:https://www.ajpes.si/Doc/LP/Informacije/PoStatRegijah/11_Savinjska_regija_Informacija_2018_GD_SP_ZA

D.pdf

OSNUTEK

16

Zadruge

V letu 2018 je 45 zadrug v Savinjski regiji ustvarilo 98.020 tisoč evrov prihodkov in 97.491 tisoč evrov

odhodkov, v primerjavi z letom prej se je obseg obeh povečal minimalno, upoštevajoč rast cen

življenjskih potrebščin pa je stagniral. V zadrugah sta bila lani 402 zaposlena, neznatno več kot leto

prej, povprečna plača je znašala 1.276 evrov.

Zadruge so lani ugotovile 10.863 tisoč evrov neto dodane vrednosti, kar je desetino več kakor v letu

prej. Le nekoliko manj se je povečala tudi produktivnost dela, a je še vedno izrazito zaostajala za

produktivnostjo v družbah. Neto dodana vrednost na zaposlenega v zadrugah je lani znašala 26.997

evrov in je bila za 28,0 % nižja kakor pri družbah.

Večina zadrug se uvršča med mikro zadruge. Največji vpliv na poslovanje so imele srednje zadruge, ki

so imele dobri dve tretjini vseh zaposlenih, ustvarile so 59,3 % vseh prihodkov, njihov neto čisti dobiček

pa je znašal 391 tisoč evrov. Najmočnejše zadruge opravljajo dejavnost trgovine, vzdrževanja in

popravil motornih vozil. Lani je v tej dejavnosti poslovalo 18 zadrug, s slabima dvema tretjinama vseh

zaposlenih v zadrugah, ki so ustvarili 74,5 % vseh prihodkov, dve tretjini dodane vrednosti in 441 tisoč

evrov neto čistega dobička. Druga najmočnejša zadružna dejavnost je kmetijstvo in lov, gozdarstvo ter

ribištvo, kjer je lani delovalo šest zadrug. Te zadruge so imele13,3 % vseh zaposlenih, ki so ustvarili 13,8

% vseh prihodkov, 13,5 % dodane vrednosti in 31 tisoč evrov neto čistega dobička.

Vir:


df

Samostojni podjetniki

V Savinjski regiji je leta 2018 poslovalo 13,0 % vseh slovenskih podjetnikov, ki so zaposlovali 14,6 %

vseh zaposlenih, ustvarili 15,1 % vseh prihodkov in 12,9 % neto dohodka.

Po podatkih AJPES je v letu 2018 v Savinjski regiji poslovalo 7.130 podjetnikov, ki so zaposlovali 6.190

delavcev. V letu 2018 je bilo v Poslovni register Slovenije na območju Savinjske regije na novo vpisanih

1.657 podjetnikov, izbrisanih pa 1.236, kar pomeni, da se je število podjetnikov v letu 2018 povečalo

za 421.

Po ekonomski strukturi ostajajo najmočnejše panoge v podjetništvu tako na ravni Slovenije kot regije

gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter promet in

skladiščenje. Za podjetništvo je značilna usmerjenost na domači trg, leta 2018 so na tujem trgu ustvarili

le 15,0 % realizacije. Dobro polovico vseh prihodkov od prodaje na tujem trgu so ustvarili podjetniki v

dejavnosti prometa in skladiščenja, dobro četrtino podjetniki v predelovalnih dejavnosti in desetino v

gradbeništvu.

OSNUTEK

17

Ekonomska struktura po dejavnostih podjetnikov, Savinjska regija, 2018

Vir:


df

Po strukturi velikosti je 98,3 % podjetnikov mikro velikosti s skupno 4.570 zaposlenimi (73,8 %), ki so

leta 2018 ustvarili 72,9 % prihodkov od prodaje. Majhnih podjetnikov je bilo 1,6 % s 1.476 zaposlenimi.

Srednje veliki podjetniki so bili le trije s 146 zaposlenimi, velikih podjetnikov v Savinjski regiji ni bilo.

Podjetniki so v letu 2018 ustvarili 781.198 tisoč evrov vseh prihodkov, kar je za 10,8 % več glede na leto

prej. Večina prihodkov je bila iz naslova prodaje, od tega v glavnem na domačem trgu, medtem ko so

na tujem trgu dosegli 15,0 % prihodkov od prodaje. V primerjavi z letom prej so tako na domačem kot

na tujem trgu dosegli 11,0 % rast.

Podjetniki so v letu 2018 ustvarili 203.714 tisoč evrov neto dodane vrednosti, kar je za 11,0 % več glede

na leto prej. Kar tri četrtine dodane vrednosti so ustvarili podjetniki s področja predelovalnih

dejavnosti, gradbeništva, promet in skladiščenje ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil.

Regijsko povprečje neto dodane vrednosti na zaposlenega je leta 2018 znašalo 15.292 evrov in je od

slovenskega višje za 3,8 %, kar dokazuje, da so bili regijski podjetniki bolj produktivni od podjetnikov v

državnem merilu.

Poslovno leto so pozitivno zaključile vse dejavnosti, in tudi vse občine v Savinjski regiji. Najbolj

dobičkonosne dejavnosti v podjetništvu so bile leta 2018 gradbeništvo, predelovalne dejavnosti ter

trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, v katerih so podjetniki dosegli tudi nadpovprečno

rast neto podjetnikovega dohodka.

V letu 2018 je povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega pri podjetnikih v regiji prvič presegla

1.000 evrov. Znašala je 1.051 evrov in je bila za 4 evre nižja od slovenskega povprečja. V regiji so

zaposleni pri podjetnikih prejemali za slabo tretjino nižjo plačo od zaposlenih v družbah.

OSNUTEK

18

Razvrstitev podjetnikov po občinah Savinjske regije, 2018

Občina

Podjetniki Zaposleni Prihodki skupaj

Neto

podjetnikov

dohodek

Število Delež Število Delež Znesek Delež Znesek Delež

Braslovče 165 2,3 156 2,5 16.179 2,1 1.267 2,5

Celje 1.416 19,9 1.057 17,1 142.254 18,2 8.183 16,0

Dobje 25 0,4 17 0,3 2.420 0,3 274 0,5

Dobrna 63 0,9 59 1,0 6.882 0,9 475 0,9

Gornji Grad 82 1,2 72 1,2 8.352 1,1 703 1,4

Kozje 87 1,2 46 0,7 7.972 1,0 547 1,1

Laško 340 4,8 245 4,0 29.887 3,8 2.206 4,3

Ljubno 101 1,4 102 1,6 12.560 1,6 700 1,4

Luče 67 0,9 62 1,0 5.995 0,8 689 1,3

Mozirje 155 2,2 153 2,5 17.647 2,3 1.032 2,0

Nazarje 83 1,2 98 1,6 9.514 1,2 589 1,1

Podčetrtek 128 1,8 176 2,8 18.478 2,4 906 1,8

Polzela 150 2,1 110 1,8 15.663 2,0 776 1,5

Prebold 139 1,9 88 1,4 11.643 1,5 795 1,6

Rečica ob Savinji 89 1,2 146 2,4 17.904 2,3 781 1,5

Rogaška Slatina 376 5,3 418 6,8 48.886 6,3 3.457 6,9

Rogatec 82 1,2 62 1,0 6.017 0,8 438 0,9

Slovenske Konjice 391 5,5 435 7,0 58.654 7,5 3.547 6,7

Solčava 32 0,4 22 0,4 3.183 0,4 230 0,4

Šentjur 575 8,1 561 9,1 76.502 9,8 4.492 8,8

Šmarje pri Jelšah 302 4,2 232 3,8 44.722 5,7 2.691 5,3

Šmartno ob Paki 78 1,1 47 0,8 5.439 0,7 559 1,1

Šoštanj 208 2,9 207 3,3 21.695 2,8 1.619 3,2

Štore 99 1,4 77 1,3 8.666 1,1 686 1,3

Tabor 36 0,5 15 0,2 1.394 0,2 100 0,2

Velenje 648 9,1 505 8,2 48.044 6,2 4.409 8,6

Vitanje 46 0,6 33 0,5 4.965 0,6 346 0,7

Vojnik 256 3,6 189 3,0 27.874 3,6 1.764 3,4

Vransko 70 1,0 30 0,5 5.571 0,7 397 0,8

Zreče 182 2,6 198 3,2 27.190 3,5 2.321 4,5

Žalec 659 9,2 572 9,2 69.045 8,8 4.247 8,3

Savinjska regija 7.130 100,0 6.190 100,0 781.198 100,0 51.227 100,0

Vir:


df

https://www.ajpes.si/Doc/LP/Informacije/PoStatRegijah/11_Savinjska_regija_Informacija_2018_GD_SP_ZAD.pdf

https://www.ajpes.si/Doc/LP/Informacije/PoStatRegijah/11_Savinjska_regija_Informacija_2018_GD_SP_ZAD.pdf

OSNUTEK

19

2.6 Kmetijstvo

Gozdarstvo

Na območju regije v okviru Zavoda za gozdove delujeta dve Območni enoti (OE): OE Celje in

OE Nazarje. Območni enoti sta razdeljene na krajevne enote (KE), te pa naprej na gozdne

revirje. OE Celje je organizacijsko razdeljena na 5 KE (Žalec, Celje, Slovenske Konjice, Rogaška

Slatina, Laško) z 27 revirji. OE Nazarje pa na 3 KE (Luče, Gornji Grad, Šoštanj) z 19 gozdnimi

revirji.

Površina gozdov v Savinjski regiji

2018

OE Celje OE Nazarje Savinjska regija

Površina območja, ha 154.544 69.141 223.685

Površina gozda, ha 75.484 48.162 123.646

Gozdnatost območja, % 49 70 55

Letni možni posek, m³ 229.896 312.131 542.027

Vir: Zavod za gozdove Slovenije, 2020

Za območje, ki ga pokriva OE Nazarje je značilna velika gozdnatost, saj skoraj 3/4 površine

pokriva gozd. Prevladujejo bukova rastišča (polovica gozdne površine), četrtina je jelovo-

bukovih rastišč, dejansko pa jelovo bukovi gozdovi pokrivajo le nekaj odstotkov površine, saj

je večina gozdov zasmrečenih. Velik je delež gozdov, kjer je gospodarjenje omejeno. Gozdov s

posebnim namenom, kjer gospodarjenje ni dovoljeno, je 386 ha (štirje gozdni rezervati), dobra

desetina gozdov je uvrščenih v razred varovalnih gozdov. Gozdov s posebnim namenom, kjer

so ukrepi dovoljeni, je dobra petina, tretjina gozdov je uvrščenih v območje Natura 2000. V

območju prevladujejo zasebni gozdovi. Povprečna gozdna posest je velika okrog 8 ha, velikost

posesti narašča iz dolinskega sveta Šaleške doline proti Zgornji Savinjski dolini, kjer

prevladujejo celki z večjo gozdno posestjo. Več kot polovico vseh posesti ima v lasti samo en

lastnik, tretjino posesti imata dva solastnika, le dobra desetina posesti je v lasti večjih

solastnikov. Po postopku denacionalizacije je v območju le še dobrih 1.000 ha državnih gozdov

v razdrobljeni posestni obliki. Vir:

http://www.zgs.si/obmocne_enote/celje/o_obmocju/index.html

http://www.zgs.si/obmocne_enote/nazarje/o_obmocju/index.html

http://www.zgs.si/delovna_podrocja/lesna_biomasa/potenciali_po_obcinah/index.html

2.7 Turizem

Vrste turističnih občin v Savinjski regiji

Zdraviliške občine 6 Dobrna, Laško, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Šoštanj, Zreče

Gorske občine 7 Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Solčava, Vitanje

Mestne občine 2 Celje, Velenje

Druge občine

16

Braslovče, Dobje, Kozje, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogatec, Slovenske

Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Štore, Tabor, Vojnik,

Vransko, Žalec

Skupaj 31

Vir: SURS, 2020

OSNUTEK

20

Prihodi in prenočitve turistov v Savinjski regiji, 2014-2017

Savinjska

regija

2014 2015 2016 2017

Prihodi Nočitve Prihodi Nočitve Prihodi Nočitve Prihodi Nočitve

Skupaj 367.376 1.358.394 387.998 1.372.310 426.385 1.464.601 466.827 1.579.649

Tuji turisti 173.102 660.943 183.254 651.106 206.245 707.361 234.887 796.850

% tujih

turistov

47,1 48,7 47,2 47,4 48,4 48,3 50,3 50,4

Vir: SURS, 2020

Prihodi in prenočitve turistov v Savinjski regiji, 2014-2017

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__21_gostinstvo_turizem__90_arhiv_

_05_nastanitev_let/2164506S.px/

Prenočitvene zmogljivosti po občinah Savinjske regije, 2014-2017

Občina 2014 2015 2016 2017

Št. sob Ležišča Št. sob Ležišča Št. sob Ležišča Št. sob Ležišča

Zdraviliške občine 3.534 8.685 3.541 8.695 3.612 8.856 3.587 8.794

Dobrna 263 433 263 433 262 433 263 436

Laško 684 1.491 684 1.491 693 1.520 694 1.526

Podčetrtek 744 2.269 742 2.257 749 2.257 756 2.274

Rogaška Slatina 948 1.997 949 2.019 1.013 2.169 995 2.137

Šoštanj 259 558 259 558 259 555 259 555

Zreče 636 1.937 644 1.937 636 1.922 620 1.866

Gorske občine 515 1.655 556 1.803 613 2.047 646 2.146

Gornji Grad 31 108 28 99 27 107 34 136

Ljubno 68 228 101 360 126 414 126 414

Luče 107 396 107 392 113 465 118 474

Mozirje 98 260 106 288 134 389 148 420

Nazarje 16 36 16 36 16 36 16 36

Solčava 190 597 193 608 190 603 195 620

Vitanje 5 30 5 20 7 33 9 46

Mestne občine 574 1.540 630 1.578 567 1.440 567 1.456

Celje 407 908 408 909 335 735 333 758

Velenje 167 632 222 669 232 705 234 698

Ostale občine 771 2.232 705 1.989 648 1.856 587 1.700

Braslovče 22 118 7 70 1 3 1 3

Dobje - - 4 16 5 16 5 16

Kozje 5 30 - - 10 28 10 28

Polzela 4 26 4 26 8 37 8 37

Prebold 161 393 109 270 101 288 101 288

Rečica ob Savinji 298 878 297 871 296 873 224 692

Rogatec 14 53 15 55 12 49 14 43

Slovenske Konjice 32 81 35 86 36 88 32 74

Šentjur 39 102 38 97 38 96 38 96

Šmarje pri Jelšah 14 52 12 38 12 39 12 39

Šmartno ob Paki - - - - - - - -

Štore 31 72 31 72 31 72 39 97

Tabor 5 22 4 8 4 8 3 8

OSNUTEK

21

Vojnik 9 39 16 53 9 39 9 43

Vransko 24 80 25 90 14 59 20 75

Žalec 113 286 108 237 71 161 71 161

Vir: SURS,2020

Prenočitvene zmogljivosti po občinah, 2014-2017

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/REPOZITORIJ_SLO/REPOZITORIJ_SLO/2164504S.px/

2.8 Zavarovana območja, naravna in kulturna dediščina

Naravna dediščina

Delež območij Natura 2000 po občinah

Občina

Površina

občine

(ha)

Površina

Natura 2000

(ha)

Delež

površine

Natura 2000

v občini (%)

Braslovče 5.488 206 3,76

Celje 9.490 191 2,01

Dobje 1.749 7 0,38

Dobrna 3.166 54 1,71

Gornji Grad 9.010 2.179 24,19

Kozje 8.969 7.135 79,55

Laško 19.746 1.656 8,38

Ljubno 7.891 1.367 17,32

Luče 10.945 5.198 47,49

Mozirje 5.353 658 12,29

Nazarje 4.340 111 2,55

Podčetrtek 6.056 2.100 34,67

Polzela 3.401 20 0,58

Prebold 4.074 362 8,88

Rečica ob Savinji 3.011 195 6,46

Rogaška Slatina 7.155 1.123 15,69

Rogatec 3.956 194 4,89

Slovenske Konjice 9.784 1.214 12,41

Solčava 10.275 7.792 75,84

Šentjur 22.226 1.810 8,14

Šmarje pri Jelšah 10.770 213 1,97

Šmartno ob Paki 1.815 4 0,23

Šoštanj 9.559 479 5,01

Štore 2.815 13 0,46

Tabor 3.483 106 3,05

Velenje 8.350 924 11,07

Vitanje 5.938 994 16,75

Vojnik 7.526 3 0,04

Vransko 5.332 0 0,00

Zreče 6.704 1.463 21,82

OSNUTEK

22

Žalec 11.710 318 2,71

Vir: SURS,2020

http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/novice/Delez_obmocij_Natura_2000_po_obcinah_2013_ab

c.pdf

2.9 Nevladne organizacije

INDEKS RAZVOJNE OGROŽENOSTI

IRO, indeks Rang

2014 2018 2014 2018

Savinjska regija 94,9 93,8 7 8

Slovenija 100,0 100,0

Vir: UMAR,

Savinjska regija je podpovprečno razvojno ogrožena regija, saj znaša IRO za regijo okoli 94 %

slovenskega povprečja. Razvojno ogroženost ji najbolj izrazito zmanjšujejo kazalniki na

področju zaposlenosti, kjer je stopnja delovne aktivnosti od leta 2011 presega slovensko

povprečje in investicij v osnovna sredstva, ki so bile visoke vse do leta 2014. Bolj ugodna sta

tudi kazalnika varovanih območij, katerih delež je precej nižji kot v večini statističnih regij ter

staranje prebivalstva, saj je indeks staranja pod slovenskim povprečjem. Glede na leto 2014

so se izboljšali vsi kazalniki razvitosti, še posebej produktivnosti in zaposlenosti. Razen

investicij v osnovna sredstva so se izboljšali kazalniki razvojnih možnosti. Med kazalniki

ogroženosti je opaziti napredek pri kazalniku čiščenja odpadnih voda, ogroženosti zaradi

naravnih nesreč in brezposelnosti. Na največje poslabšanje pa kaže staranje prebivalstva.

Pretežno izboljšanje vrednosti kazalnikov IRO je nekoliko zmanjšalo razvojno ogroženost

regije, obenem pa se je za eno mesto izboljšala tudi uvrstitev regije na lestvici med vsemi

regijami, ki je tako peta najmanj ogrožena regija v Sloveniji. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2018/Indeks_razvojne_ogrozenosti_regij_201

4_2020_metodologija_izracuna.pdf

https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2018/Indeks_razvojne_ogrozenosti_regij_2014_2020_metodologija_izracuna.pdf

https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2018/Indeks_razvojne_ogrozenosti_regij_2014_2020_metodologija_izracuna.pdf

OSNUTEK

23

II. DVIG KAKOVOSTI ŽIVLJENJA V SAVINJSKI REGIJI Z URAVNOTEŽENIM

GOSPODARSKIM, DRUŽBENIM IN OKOLJSKIM RAZVOJEM, KI TEMELJI NA

NAČELIH TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

1. PAMETNA SAVINJSKA REGIJA

(inovacije, podjetništvo, internacionalizacija, kreativne industrije, povezovanje zelene

turistične ponudbe, digitalizacija)

Poudarek je na inovacijah, digitalizaciji, gospodarski preobrazbi in podpori malim in srednje

velikim podjetjem.

Povezuje se z naslednjima splošnima ciljema regionalne politike do leta 2030:

Dvig kakovosti življenja v Savinjski regiji z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in

okoljskim razvojem, ki temelji na načelih trajnostnega razvoja (cilj 1).

Razvojno dohitevanje evropskih regij (cilj 2).

Povezuje se z naslednjimi razvojnimi cilji Strategije razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030):

Gospodarska stabilnost, ekonomsko močna država (cilj 5).

Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor (cilj 6).

Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve (cilj 7).

Povezuje se z naslednjimi cilji trajnostnega razvoja (Agenda 2030 za trajnostni razvoj)

Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo in spodbujati možnosti

vseživljenjskega učenja za vsakogar (cilj 4).

Spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno

zaposlenost ter dostojno delo za vse (cilj 8).

Zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo

ter pospeševati inovacije (cilj 9).

Zmanjšati neenakosti znotraj držav in med njimi (cilj 10).

Na področju regionalnega razvoja, konkurenčnosti in gospodarskega razvoja so ukrepi

usmerjeni v naslednje tematske sklope:

TEMATSKI SKLOP UKREP

Razvoj področij z visoko dodano

vrednostjo

- spodbujanje raziskav, razvoja in inovacijske

dejavnosti,

- spodbujanje digitalne preobrazbe.

Krepitev raziskovalno-razvojnih

in inovacijskih zmogljivosti

- razvoj kadrov in kompetenc,

- razvoj inovacijsko podpornega okolja po načelu »vse

na enem mestu«,

- vzpostavitev in nadgradnja raziskovalno-razvojne

infrastrukture.

OSNUTEK

24

Trajnostni razvoj in promocija

vzdržnega turizma s poudarkom

na spodbujanju in varovanju

naravne in kulturne dediščine

- razvoj in upravljanje trajnostnih turističnih

produktov,

- valorizacija naravne in kulturne dediščine,

- turistična infrastruktura,

- promocija trajnostnih turističnih destinacij,

- obnova kulturne dediščine na podeželskih območjih,

- revitalizacija objektov kulturne dediščine,

- spodbujanje nadgradnje turističnih destinacij.

Razvoj kmetij, spodbujanje

lokalne samooskrbe in ohranjanje

vitalnega podeželja

- povečanje obsega pridelave sadja in zelenjave ter

sonaravne živinoreje na kmetijskih gospodarstvih z

možnostjo povezav v zadruge ter program ohranjanja

starih avtohtonih sort,

- povezovanje ponudnikov lokalno pridelane hrane,

- neposredno povezovanje: kmet-gostinec-potrošnik,

- vzpostavitev kratkih verig in zelenega javnega

naročanja na področju kmetijstva in gozdarstva,

- programi za ozaveščanje, večjo promocijo in hitrejši

ter kakovostnejši vstop pridelkov in hrane na trg,

- spodbujanje samozaposlovanja na kmetijah skozi

kontinuiran razvoj raznolikih dopolnilnih dejavnosti,

- ohranjanje in razvoj obstoječih notranjih možnosti

podeželja (naravne in kulturne dediščine),

- lesno-predelovalni centri,

- prostorsko (trajnostno) načrtovanje in ohranitev in

razvoj najbolj kakovostnih kmetijskih zemljišč,

- ohranjanje visokogorskih kmetij,

- obnova podeželskih trgov in vasi, infrastruktura in

oprema,

- ureditev športno-turistične infrastrukture na

podeželju.

Specifični kazalniki:

BDP,

bruto dodana vrednost na zaposlenega,

dodana vrednost po dejavnostih in BDP,

bruto investicije v osnovna sredstva,

bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost,

bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju,

zaposleni v razvojno-raziskovalni dejavnosti,

prihodi in prenočitve turistov,

povprečna doba bivanja turista.

OSNUTEK

25

1.1. RAZVOJNO DOHITEVANJE EVROPSKIH REGIJ

Drugi splošni cilj regionalne politike »Razvojno dohitevanje evropskih regij« je zastavljen na

ravni 12 razvojnih regij (NUTS 3) in dveh kohezijskih regij (NUTS 2). Regionalna politika si

prizadeva za dohitevanje evropskega povprečja razvitosti s:

Hitrejši gospodarski razvoj Savinjske razvojne regije (NUTS 3) od povprečnega v EU,

merjeno z BDP po kupni moči na prebivalca v Savinjski regiji glede na povprečje EU-28.

Hitrejši razvoj kohezijske regije Vzhodna Slovenija (NUTS 2) od sosednjih regij (NUTS

3), merjeno z BDP po kupni moči na prebivalca:

- BDP po kupni moči na prebivalca v slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških regijah ravni NUTS 3, ki mejijo na kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, glede na povprečje EU-28;

- Razvitost kohezijske regije Vzhodna Slovenija glede na povprečno v slovenskih, avstrijskih, madžarskih in hrvaških mejnih regijah ravni NUTS 3.

Kohezijska regija Vzhodna Slovenija (NUTS 2) je manj razvita od povprečja sosednjih regij

(NUTS 3) v Sloveniji in Avstriji in bolj razvita od sosednjih regij (NUTS 3) v Madžarski in Hrvaški.

OSNUTEK

26

2. ZELENA SAVINJSKA REGIJA

(krožno gospodarstvo, obnovljivi viri energije, čiščenje vode, pitna voda, ohranjanje krajine,

naravne nesreče, prehranska samooskrba)

Poudarek je na bolj zeleni, nizkoogljični regiji, vključno z vlaganji v energetski prehod,

obnovljive vire energije in prilagajanjem podnebnim spremembam.

Povezuje se z naslednjim splošnim ciljem regionalne politike do leta 2030:



Povezuje se z naslednjima razvojnima ciljema SRS 2030:

Nizkoogljično krožno gospodarstvo (cilj 8).

Trajnostno upravljanje naravnih virov (cilj 9).

Povezuje se z vsemi cilji trajnostnega razvoja (Agenda 2030 za trajnostni razvoj)

Ukrepi so usmerjeni v naslednje tematske sklope:


Večja energetska učinkovitost - ozaveščanje in spodbujanje energetske

učinkovitosti,

- naložbe v povečanje energetske

učinkovitosti.

Spodbujanje rabe energije in

obnovljivih virov

- ozaveščanje in spodbujanje rabe energije

OVE,

- vlaganje v OVE (razvoj ekonomsko

vzdržnih poslovnih modelov za izkoriščanje

OVE),

- ozaveščanje in spodbujanje alternativnih

termoenergetskih sistemov,

- vlaganje v infrastrukturne rešitve, ki

omogočajo večanje deleža OVE (ukrepi za

izboljšanje energetske učinkovitosti v

javnem sektorju),

- sredstva za energetsko neodvisnost.

Razvoj pametnih energetskih

sistemov in omrežij ter hrambe

energije na lokalni ravni

- pametni energetski sistemi in omrežja

(pametna razsvetljava, optimizacija rabe,

SMART CITY, menedžment na razsvetljavi,

fotovoltaika).

Spodbujanje prilagajanja

podnebnim spremembam ter

- ozaveščanje o podnebnih spremembah in

upravljanje s tveganji,

OSNUTEK

27

preprečevanje tveganj in krepitev

odpornosti na nesreče

- naložbe v prilagajanje podnebnim

spremembam in krepitev odpornosti.

Spodbujanje trajnostnega

gospodarjenja z vodnimi vir

- oskrba z vodo,

- varovanje virov,

- zagotovljena vodooskrba,

- vodovod hidravlične izboljšave

(zmanjševanje vodnih izgub),

- zagotavljanje sekundarne kanalizacije nad

2000 PE,

- opremljanje aglomeracij pod 2000 PE,

- MKČN od 50 PE do 500 PE,

- kanalizacijsko omrežje od 500 PE do 2000

PE,

- protipoplavna zaščita,

- odpravljanje posledic podnebnih

sprememb (zaledne vode).

Spodbujanje prehoda na krožno

gospodarstvo

- ozaveščanje in spodbujanje prehoda na

krožno gospodarstvo,

- nadgradnja obstoječe infrastrukture in

storitev.

Izboljšanje in ohranjanje biotske

raznovrstnosti, zelene

infrastrukture v urbanem okolju

in zmanjšanje onesnaževanja

- zaščita in ohranjanje BR (v varovanih

območjih narave),

- zagotavljanje zelene infrastrukture,

- zmanjševanje onesnaževanje,

- trajnostna interpretacija naravne

dediščine, vrednost in zavarovanih območij.


stanje voda,

delež prečiščene odpadne vode s sekundarnim in terciarnim čiščenjem,

delež priključenosti na javno kanalizacijsko omrežje (JKO),

delež prebivalcev, ki živijo na poplavno ogroženih območjih,

koncentracija finih trdih delcev (PM10) v ozračju,

izpust toplogrednih plinov v tonah na prebivalca,

delež obnovljivih virov energije v skupni rabi,

delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov.

OSNUTEK

28

2.1. PREMOGOVNA REGIJA

Savinjsko – Šaleška premogovna regija

Opis

Med ukrepi, ki jih je sprejela Evropska unija (EU) kot podpisnica Pariškega sporazuma za

zmanjšanje izpustov CO₂, je tudi postopna opustitev uporabe premoga za pridobivanje

energije. Ta ukrep bo imel negativne posledice na gospodarsko in socialno sliko premogovnih

regij, zato se je EU prav tako zavezala, da bo podprla pravično gospodarsko in socialno

prestrukturiranje teh regij. Evropska komisija je decembra 2017 predstavila Platformo o

premogovnih regijah v prehodu (EU coal regions, 2019), ki je ključni del pobude za premogovne

in ogljično-intenzivne regije v prehodu in je bila predstavljena kot nezakonodajni element

zakonodajnega svežnja »Čista energija za vse Evropejce«. Namen platforme je olajšati razvoj

projektov in dolgoročnih strategij v premogovno intenzivnih regijah (Portal energetika, 2019).

EU komisija je pripravila »Poročilo o politikah kot podlago za nadaljnji energetski prehod

premogovniških regij (Alves Dias in sod., 2018)«, ki navaja 41 evropskih regij z aktivnimi

premogovniki. Iz Savinjske razvojne regije je vključeno tudi premogovno območje, Savinjsko –

Šaleška premogovna regija, kjer bo prav tako potrebna celovita gospodarsko-energetska

preobrazba (Industrial transition - no region left behind, 2019).

Za obdobje 2021–2027 je podpora kohezijske politike za premogovne regije še naprej

prednostna naloga, ki jo poudarja predlagana tematska osredotočenost Evropskega sklada za

regionalni razvoj na cilje politike za pametnejšo in bolj zeleno Evropo z nizkimi emisijami

ogljika (Odgovor EU komisarke za regionalno politiko, 2019). Energetski prehod

premogovniških regij bo prispeval tudi k cilju 1: Pametnejša Evropa – inovativno in pametno

gospodarsko preoblikovanje.

V Savinjsko – Šaleški premogovni regiji bo potrebna celovita preobrazba, saj gre za večplasten

problem. Povpraševanje in proizvodnja premoga se je v EU v zadnjih nekaj desetletjih

zmanjšala za 31 %, poraba pa za 13 %. Gospodarska diverzifikacija in tehnološki prehod v

premogovnih regijah bosta tako ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne rasti in

delovnih mest ter za omogočanje učinkovitih ukrepov za doseganje ciljev podnebne, okoljske

in energetske politike. Tako bo poleg sanacije degradiranih območjih potrebna tudi postopna

menjava energetskega sistema, da ne bo ogrožena oskrba z energijo v regiji in širše. Zapiranje

rudnika bo namreč zahtevalo tudi prekvalifikacijo delovnih mest in okrepitev zelenega

gospodarstva z zagotavljanem infrastrukturnih pogojev in ustrezne podpore pri ustvarjanju

zelenih delovnih mest. Potrebno bo izvesti prehod na čisto energijo oz. uporabo inovativnih

tehnologij, kot sta zajemanje ter shranjevanje ogljika (CCS), pri čemer bo potrebno pozornosti

nameniti tudi socialni pravičnosti, strukturni preobrazbi, novim spretnostim in financiranju

realnega sektorja.

OSNUTEK

29



Ekonomika, podjetništvo in

inovacije

- spodbujanje inovacij, raziskav in razvoja novih panog

(prekvalifikacija),

- spodbujanje ustvarjanja novih trajnostnih delovnih

mest in prekvalifikacije obstoječega kadra na istih

lokacijah ali razvoj na obstoječi lokaciji (usposabljanja,

izobraževanja, treningi ipd.),

- podpora razvoju MSP (predvsem tistim, ki so bila

odvisna od premogovniške industrije),

- spodbujanje razvoja trajnostnega turizma,

kmetijstva, krožnega gospodarstva.

Trajnostno okolje

- odstranjevanje okoljskih vplivov, ki izhajajo iz

rudarjenja in prenehanja rudarskih dejavnosti ter

odpravljanje vplivov drugih dejavnosti,

- razvoj trajnostne toplotne energije gospodarstva v

regiji,

- razvoj nizkoogljične energije v regiji,

- spodbujanje energetske učinkovitosti v regiji,

- podpora pametnim energetskim rešitvam v regiji,

- izboljšanje okolja s podporo naložbam v trajnostno

ravnanje z odpadki, v trajnostno upravljanje voda,

- podpora konverzaciji (pretvorbi) okoljskih pritiskov.

Mobilnost regije in povezljivost

- razvoj trajnostnih in alternativnih oblik mobilnosti in

statičnega prometa,

- izboljšanje kakovosti lokalne cestne infrastrukture

(obvoznice),

- večja dostopnost do avtocestnega omrežja - 3.

razvojna os,

- razvoj druge infrastrukture, kot je železnica za

zagotovitev hitrejšega gospodarskega razvoja.

OSNUTEK

30

Kakovost življenja in socialna

infrastruktura

- izboljšanje zdravstvenih in socialnih storitev v okviru

tega,

- razvoj zdravstvenih in medicinsko zdraviliških

storitev, povezanih z vplivom rudarskih dejavnosti,

- razvoj socialnih storitev po zaključku rudarskih

dejavnosti in drugo,

- izboljšanje kakovosti življenja državljanov in prenove

družbe z razvojem kakovosti javnih storitev za

prebivalce in stanovanjske podpore v regiji,

- izboljšanje izobrazbe in veščin delovne sile –

spodbujanje in podpora formalnih in neformalnih

oblik izobraževanja, prekvalifikacije, usposabljanja in

drugo,

- povečanje socialne oskrbe ranljivih skupin

prebivalstva, ki ji grozi prenehanje rudarskih

dejavnosti in podpora trgu dela za delavce v rudarskih

dejavnosti.

Kazalniki:

• površina saniranih površin,

• število delovnih mest v t.i. zelenem sektorju,

• število izvedenih ukrepov za prehod v nizkoogljično družbo,

• število projektov ustrezno velikega vpliva na gospodarstvo regije.

OSNUTEK

31

3. POVEZANA SAVINJSKA REGIJA

(infrastruktura, trajnostna mobilnost)

Poudarek je na bolj povezani regiji s strateškimi prometnimi povezavami in razvitimi

digitalnimi omrežji.




Povezuje se z naslednjim razvojnim ciljem SRS 2030:

Nizkoogljično krožno gospodarstvo (cilj 8).

Povezuje se z naslednjimi cilji trajnostnega razvoja (Agenda 2030 za trajnostni razvoj):

Vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno

gospodarjenje z vodnimi viri (cilj 6).

Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih

virov energije (cilj 7).

Zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe (cilj 12).

Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam (cilj 13).

Varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo,

trajnostno gospodariti z gozdovi, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti ta pojav ter

preprečiti izgubo biotske pestrosti (cilj 14).



Razvoj širokopasovnih povezav - zagotovitev širokopasovnih povezav tudi na

območjih, ki so najbolj oddaljena in kjer so povezave

najtežje izvedljive,

- nadgradnja vseh obstoječih dostopovnih

širokopasovnih omrežij za zagotovitev hitrosti 1 Gb/s,

- izgradnja potrebne infrastrukture za dosego

nemotene pokritosti večjih mest in osrednjih

prometnih povezav z omrežjem 5G,

- razvoj pripadajočih storitev vzpostavitve platform za

povečanje dostopnosti.

Cestna infrastruktura - izgradnja 3. razvojne osi,

- posodabljanje in obnova cestnega omrežja,

- zagotovitev cestne infrastrukture.

Železniški promet - upravljanje in izboljšanje storitev za uporabnika,

- naložbe v infrastrukturo.

OSNUTEK

32

Žičniške naprave - izgradnja in obnova žičniške infrastrukture za

zagotavljanje dostopnosti do generatorjev turizma na

trajnostni način,

- izgradnja žičniških naprav odprtega tipa za manjša

smučišča.

Avtobusni promet - avtobusni promet (e-mobilnost, e-javni prevoz).

Kolesarjenje - razvoj kolesarskega omrežja (e-mobilnost).

Urbana multimodalna mobilnost

(UMM)

- upravljanje in načrtovanje UMM (razvoj

multimodalnih vozlišč),

- promocija UMM,

- naložbe v infrastrukturo za podporo UMM.

Fenomen pametnega mesta - osveščanje, izobraževanje in seznanjanje

odločevalcev o storitvah Pametnega mesta,

- posodobitev zakonodaje, ki regulira področja, na

katera posegajo storitve Pametnega mesta,

- vzpostavitev sistema pilotskih projektov,

- vzpodbujati šole, raziskovalne organizacije in

podobno k raziskovanju fenomenov pametnega

mesta,

- razvoj Smart City, Pametna mesta in pametne vasi.


dostopnost prebivalstva do javnega potniškega prometa,

število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev,

število umrlih v cestnoprometnih nesrečah na 10.000 prebivalcev,

delež občin v regiji, vključenih v cestno prometno načrtovanje (lokalno in/ali

regijsko).

OSNUTEK

33

4. SAVINJSKA REGIJA ZA LJUDI

Poudarek je na bolj socialni regiji, ki zagotavlja varstvo socialnih pravic in podpira kakovostno

zaposlovanje, izobraževanje, veščine, socialno vključenost in enak dostop do zdravstvene

oskrbe.


Dvig kakovosti življenja v vseh regijah z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in


Povezuje se z naslednjimi razvojnimi cilji SRS 2030:

Zdravo in aktivno življenje (cilj 1).

Znanost in spretnosti za kakovostno življenje in delo (cilj 2).

Dostojno življenje za vse (cilj 3).

Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta (cilj 7).

Povezuje se z naslednjimi cilji trajnostnega razvoja (Agenda 2030 za trajnostni razvoj):

Odpraviti vse oblike revščine (cilj 1).

Odpraviti lakoto, zagotoviti prehransko varnost in boljšo prehrano ter spodbujati

trajnostno kmetijstvo (cilj 2).

Poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih

obdobjih (cilj 3).

Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo in spodbujati možnosti

vseživljenjskega učenja (cilj 4).

Doseči enakost spolov in krepiti vlogo vseh žensk in deklic (cilj 5).

Spodbujati miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj, vsem omogočiti

dostop do pravnega varstva ter oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove

na vseh ravneh (cilj 16).



Izboljšanje učinkovitosti trga dela

in dostopa do kakovostne

zaposlitve preko razvoja

družbenih inovacij in

infrastrukture

- krepitev podjetnosti,

- podpora prehodu iz izobraževanja v zaposlitev,

- podpora razvoju zelenih in belih delovnih mest,

- kakovostni delovni pogoji in medgeneracijsko

sodelovanje na delovnem mestu.

Izboljšanje dostopa do

vključujočih in kakovostnih

storitev v izobraževanju,

usposabljanje in vseživljenjsko

učenje preko razvoja

infrastrukture

- naložbe v infrastrukturo za kakovostne storitve,

- razvoj programov izobraževanja, usposabljanja in

VŽU za ranljive skupine,

- načrtovanje in upravljanje kompetenc skladno s

potrebami trga dela,

- povezovanje izobraževanja z realnim okoljem,

promocijo znanja in ustvarjalnosti.

OSNUTEK

34

Povečevanje socialno-ekonomske

integracije marginaliziranih

skupnosti, migrantov in ranljivih

skupin prek integralnih ukrepov,

vključno s stanovanjskimi in

socialnimi storitvami

- socialna vključenost, socialna aktivacija,

deinstitucionalizacija,

- aktivno staranje, medgeneracijska solidarnost,

- izgradnja dnevnih centrov in domov za starostnike –

sistemski ukrepi/instrument za zagotovitev sredstev

za izvajanje politike dolgotrajne oskrbe

Zagotavljanje enakosti dostopa

do zdravstvene oskrbe preko

razvoja infrastrukture, vključno s

primarno oskrbo

- odpravljanje infrastrukturnih ovir v regiji,

- spodbujanje investicij v regijske zdravstvene in

socialno-varstvene organizacije,

- krepitev in promocija zdravja,

- izboljšanje storitev,

- podporna mreža.

Zagotavljanje ustreznih pogojev

bivanja in drugih vidikov

kakovosti življenja

- programi in storitve za kakovostno preživljanje

prostega časa.


stopnja tveganja socialne izključenosti,

stopnja tveganja revščine,

stanovanjski standard – delež naseljenih stanovanj, ki nimajo vseh elementov

osnovne infrastrukture,

delež prebivalstva starega 15 ali več let, z vsaj srednješolsko izobrazbo,

naravno in selitveno gibanje prebivalstva,

število dijakov na 1.000 prebivalcev po občini stalnega prebivališča.

OSNUTEK

35

5. CELOSTNI RAZVOJ IN UPRAVLJANJE SAVINJSKE REGIJE

(krepitev regionalnega razvoja, CTN, CLLD, zavarovana območja, obmejna območja)

Poudarek je na podpiranju razvojnih strategij na lokalni ravni (lokalna pobuda) in trajnostnem

razvoju podeželskih in mestnih območij.

Povezuje se z naslednjima splošnima ciljema regionalne politike do leta 2030:

Dvig kakovosti življenja v vseh regijah z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in


Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik (cilj 3).

Povezuje se z naslednjima razvojnima ciljema SRS 2030:

Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete (cilj 4).

Trajnostno upravljanje naravnih virov (cilj 9).

Povezuje se z naslednjim ciljem trajnostnega razvoja (Agenda 2030 za trajnostni razvoj):

Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja (cilj 11).



Spodbujanje celostnega socialnega,

gospodarskega in okoljskega razvoja,

kulturne dediščine in varnosti v urbanih

območjih

- mehanizem CTN za urbani razvoj mestnih

občin,

- CTN za trajnostni razvoj mestnih naselij in

naselij mestnih območij,

- mehanizem CTN za širše podeželsko

območje.

Spodbujanje celostnega socialnega,

gospodarskega in okoljskega lokalnega

razvoja, kulturne dediščine in varnosti,

vključno s podeželjem, tudi preko

lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost

- mehanizem CLLD, ki naslavlja lokalne

pobude in lokalne potrebe ter s tem

vključuje različna razvojna partnerstva na

javnem, gospodarskem in nevladnem

področju,

- ukrepi, ki se bodo na področju skupnosti

izvajali za posamezne člane skupnosti,

- ukrepi za razvoj pametnih vasi in trgov,

- e-mobilnost na podeželju,

- ureditev kolesarskih omrežij (izgradnja in

obnova kolesarskih poti),

- ukrepi za sofinanciranje osnovne

infrastrukture (cestne povezave na

podeželskih območjih),

- daljinsko upravljanje in širitev JR (javne

razsvetljave) na podeželju,

OSNUTEK

36

- športno-turistična preureditev javnih

površin,

- zelena infrastruktura v podeželskih

območjih, zelena obnova podeželskih trgov

in vasi.


število prebivalcev v obmejnih območjih,

število prebivalcev v mestnih naseljih,

število prebivalcev v naseljih pod 10.000.

5.1. ZMANJŠANJE REGIONALNIH RAZVOJNIH RAZLIK

Za doseganje tretjega splošnega cilja regionalne politike (zmanjšanje regionalnih razvojnih

razlik), so po ZSRR-2 obmejna problemska območja v naslednjem programskem obdobju

predvidena kot ključen instrument za uresničevanje dveh specifičnih ciljev:

Ohranjanje poseljenosti in razvojne vitalnosti problemskih območij.

Zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik, merjeno s koeficientom variacije indeksa

razvojne ogroženosti (IRO).

5.1.1. Problemska območja v Savinjski regiji – obmejna, z visoko brezposelnostjo, gorska,

odmaknjena

Obmejna problemska območja (OPO) so večinoma odmaknjena od glavnih prometnih

koridorjev. Srečujejo se z močnim procesom družbeno-gospodarskega preoblikovanja, ki vodi

k pretežno negativnim učinkom na regionalni razvoj. Lahko jih opredelimo kot prikrajšane

(podeželske) regije. Z ukrepi za OPO se želi ohraniti njihovo vitalnost ter okrepiti obmejni pas

z novimi investicijami in možnostjo novega zaposlovanja, s tem pa ustvariti danosti tudi za

izboljšanje demografske slike tega prostora. Cilj je tudi zmanjšati sedanje dnevne delovne

migracije v sosednje države in v osrednji del države ter s tem prispevati k okoljevarstvenim

ciljem.

OPO so po ZSRR-2 prednostna območja vseh razvojnih politik. Prebivalcem je treba, kljub

višjim stroškom, zagotavljati primerne življenjske pogoje, dostop do storitev splošnega

pomena in delovna mesta na domu ali v neposredni bližini.

Začasni ukrepi razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo

Gre za prožen mehanizem po ZSRR-2, ki nastopi, če na določenem ožjem območju v Savinjski

regiji iz kakršnih koli razlogov nastopi razvojni problem, katerega posledica je porast stopnje

brezposelnosti čez kritično mejo. Ta je določena na ravni upravne enote in znaša 17 %.

Problemsko območje, obdobje trajanja dodatnih začasnih ukrepov in njihovo vrsto določi

OSNUTEK

37

vlada s sprejetjem ukrepov za odpravo/omilitev razvojnih težav. Za takšno območje se pripravi

program spodbujanja konkurenčnosti.

Obmejna problemska območja

Savinjska regija bo sledila in izvajala aktivnosti skladno s pripravljenimi posebnimi ukrepi in

shemo državne pomoči s strani MGRT, na področjih priprave razvojnih projektov in krepitve

razvojnega menedžmenta ter ustvarjanja novih delovnih mest, s spodbujanjem investicij

podjetij.

Gorska ter odmaknjena in obmejna območja

Savinjska regija ima zelo raznoliko sestavo občin in območij, med katerimi so tudi gorska ter

odmaknjena in obmejna območja. Savinjska regija bo vodila aktivnosti na tem področju v

naslednjem programskem obdobju skladno z usmeritvami države.

5.2. DODATNE POTREBE SAVINJSKE REGIJE

Posebno pozornost bo potrebno v naslednjem programskem obdobju nameniti tudi za gorska

območja, ki so zaradi svoje geografske lege pogosto izpostavljena naravnim katastrofam. Z

namenom vzpostavitve mehanizma za hitro denarno pomoč ob naravnih katastrofah, se bodo

v naslednjem programskem obdobju pričele izvajati aktivnosti za iskanje rešitev tega perečega

problema v Savinjski regiji.

OSNUTEK

38

III. URESNIČEVANJE RAZVOJNIH POTENCIALOV IN IZKORIŠČANJE GLOBALNIH

PRILOŽNOSTI Z MEDNARODNIM MEDREGIONALNIM POVEZOVANJEM IN

SODELOVANJEM

6. MEDNARODNO MEDREGIONALNO POVEZOVANJE IN SODELOVANJE V SAVINJSKI REGIJI

Poudarek je na uresničevanju razvojnih potencialov in izkoriščanju globalnih priložnosti z

mednarodnim medregionalnim povezovanjem in sodelovanjem – dopolnjuje ostale cilje z

dimenzijo medregionalnega razvojnega povezovanja in sodelovanja.


število potrjenih projektov evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS) s

slovenskimi projektnimi partnerji.

Zaradi podatkovnih omejitev se kazalnik nanaša le na evropsko teritorialno sodelovanje v

okviru evropske kohezijske politike in bo odražal predvsem intenziteto mednarodnega

povezovanja in sodelovanja. Cilj je sicer zastavljen širše, kot vsako projektno mednarodno

povezovanje, v katerem so udeleženi partnerji iz razvojne regije. Sem sodijo tudi vsi programi

HORIZON, LIFE+, Digital Europe, Creative Europe, COSME, CEF, YeI, ERASMUS, projekti

mednarodne razvojne pomoči ipd.

OSNUTEK

39

B. PROGRAMSKI DEL REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA SAVINJSKE REGIJE ZA OBDOBJE 2021‒2027

1. OPREDELITEV VSEBIN TERITORIALNIH PRISTOPOV

CP/SC CTN 1 – ENAK KOT 2014 2020

TERITORIALNI MEHANIZEM ZA RR

CTN 2 – DOLOČITI POTREBNO

METODOLOGIJO (sestanek MGRT, MOP) – natančnejša

določitev vsebin

CLLD – CELOTNA SLOVENIJA

CP1, SC1: izboljšanje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij

Spodbude za obstoječe in zagon novih razvojno- raziskovalnih in inovacijskih centrov ter ustvarjanje pilotnih in demonstracijskih centrov novih tehnologij.

CP1, SC2: Uživanje koristi digitalizacije za državljane, podjetja in državo

Digitalne javne storitve za državljane na nacionalni, regionalni in lokalni ravni (pametna mesta in skupnosti)

Digitalne javne storitve za državljane na nacionalni, regionalni in lokalni ravni (pametne regije, mesta in skupnosti)

Digitalne javne storitve za državljane na nacionalni, regionalni in lokalni ravni (pametne regije, mesta in skupnosti)

Digitalne javne storitve za državljane na nacionalni, regionalni in lokalni ravni (pametne skupnosti) – EKSRP – pametne vasi

Razvoj in uvedba celovite regionalne in z državo povezane (kompatibilne) rešitve za informatizacijo, digitalizacijo in senzoriko na področju (načrtovanja in) upravljanja mobilnosti.

Razvoj pametne (informatizacija,

- Podpora projektom povezovanja občin KRVS v pametne občine/regije, ki bodo vključevali oblikovanje sodelovalnih platform za neposredno komunikacijo med vsemi ključnimi

OSNUTEK

40

digitalizacija in uvedba digitalnih orodij) podpore na področju prostorskega planiranja in načrtovanja regije in občin (enotno na nivoju države), enoten GIS, skupna platforma. Podpora projektom v pametne občine, ki bodo vključevali oblikovanje sodelovalnih platform za neposredno komunikacijo med vsemi ključnimi deležniki.

Optimizacija poslovnih tokov in procesov z uporabo novih in omogočitvenih tehnologij (IoT, umetna inteligenca in velepodatki, tehnologija veriženja blokov) – olajšati kvaliteto življenja prebivalcev v mestih in vaseh

Digitalizacija in digitalna transformacija javnega sektorja ter podpornega okolja (podjetniško in inovacijsko podporno okolje, razvojne agencije, zbornice, združenja …)

Vlaganje v razvoj širokopasovnih povezav in pripradajoče platforme za povečanje dostopnosti

deležniki,

- Podpora projektom v pametne občine, ki bodo vključevali oblikovanje sodelovalnih platform za neposredno komunikacijo med vsemi ključnimi deležniki.

- Digitalizacija in digitalna transformacija javnega sektorja

Pametna mesta in skupnosti

Razvoj in uvedba celovite regionalne in z državo povezane (kompatibilne) rešitve za informatizacijo, digitalizacijo in senzoriko na področju (načrtovanja in) upravljanja mobilnosti.

Razvoj pametne (informatizacija, digitalizacija in uvedba digitalnih orodij) podpore na področju prostorskega planiranja in načrtovanja regije in občin (enotno na nivoju države), enoten GIS, skupna platforma.

Podpora projektom v pametne

OSNUTEK

41

občine, ki bodo vključevali oblikovanje sodelovalnih platform za neposredno komunikacijo med vsemi ključnimi deležniki.

Optimizacija poslovnih tokov in procesov z uporabo novih in omogočitvenih tehnologij (IoT, umetna inteligenca in velepodatki, tehnologija veriženja blokov) – olajšati kvaliteto življenja prebivalcev v mestih in vaseh

Digitalizacija in digitalna transformacija javnega sektorja ter podpornega okolja (podjetniško in inovacijsko podporno okolje, razvojne agencije, zbornice, združenja

…)

Vlaganje v razvoj širokopasovnih povezav in pripradajoče platforme za povečanje dostopnosti

OSNUTEK

42

CP1, SC3: izboljšanje rasti in konkurenčnosti MSP in ustvarjanje delovnih mest

Razvoj in optimizacija ekosistema za podporo podjetništvu in inovativnosti: c)Razvoj ukrepov za pametno upravljanje mest in skupnosti d) Ureditev okolij v ekonomsko poslovnih conah, s katerimi bomo spodbudili lokalna podjetja, in tudi podjetniški ekosistem k večji produktivnosti in inovativnosti

Razvoj in optimizacija ekosistema za podporo podjetništvu in inovativnosti: c)Razvoj ukrepov za pametno upravljanje regij, mest in skupnosti d) Ureditev okolij v ekonomsko poslovnih conah, s katerimi bomo spodbudili lokalna podjetja, in tudi podjetniški ekosistem k večji produktivnosti in inovativnosti

Povezovanje podjetij z namenom dviga rasti in konkurenčnosti (npr. grozdi, kompetenčni centri, MIC).

Vstop podjetij na nove trge, krepitev položaja na obstoječih trgih in uporaba regijskega pristopa v državah, kjer je takšen pristop bolj učinkovit.

Spodbujanje socialnih inovacij in socialnega podjetništva ter ustvarjanje pogojev za integracijo najbolj ranljivih skupin oz. za ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.

Nadaljevanje infrastrukturne podpore za razvoj podjetništva: poslovne cone, podjetniški inkubatroji, logistični centri, ekonomsko poslovna

Razvoj in optimizacija ekosistema za podporo podjetništvu in inovativnosti:

Razvoj ukrepov za pametno upravljanje regij, mest in skupnosti

Ureditev okolij v ekonomsko poslovnih conah, s katerimi bomo spodbudili lokalna podjetja, in tudi podjetniški ekosistem k večji produktivnosti in inovativnosti

- Promocija podjetnosti in podjetništva med vsemi ciljnimi skupinami

- Izvajanje dogodkov in programov za dvig podjetnosti in podjetniške kulture.

- Spodbujanje in podpora inovativnemu ohranjanju in razvoju rokodelstva in domače/umetnostne obrti kot potencialno donosne gospodarske panoge;

- Podpora vključevanju mikro in MSP v konzorcije za prijavo na različne javno financirane programe

Razvoj in optimizacija ekosistema za podporo podjetništvu in inovativnosti: c)Razvoj ukrepov za pametno upravljanje skupnosti

OSNUTEK

43

infrastruktura.

Nadgradnja ukrepov podpornega okolja (npr. SPOT točke, subjekti inovativnega okolja – SIO, PONI, vsebine podjetniških centrov, podjetniških inkubatorjev, coworking prostori in druge oblike podporne infrastrukture za potencialne podjetnike).

Vzpostavitev finančnih mehanizmov za podporo start-up podjetjem in MSP. Celovito upravljanje, promocija in trženje gospodarskih con v regiji.

Spodbujanje investicij (po zgledu projekta Invest Slovenija v okviru SPIRIT)

Spodbijanje internacionalizacije podjetij in vključevanje v lokalne verige

za podporo raziskovalno- razvojnim in inovacijskim projektov;

- Vzpostavljanje ugodnih pogojev za investitorje in aktivno privabljanje investitorjev;

- Vzpostavitev in nadgradnja infrastrukture za inovacijsko podporno okolje (gospodarske obrtne cone, podjetniški inkubatorji itd.) ter druge sodobne oblike podpornega

okolja (npr. pospeševalniki, coworking prostori, laboratoriji itd.);

- Vzpostavitev

infrastrukture za

razvoj kreativnih idej,

izdelavo prototipov in

uporabo naprednih

proizvodnih ter

informacijsko-

komunikacijskih

tehnologij (t.i. FabLab)

po načelu odprtega

dostopa.

OSNUTEK

44

Razvoj ukrepov za pametno upravljanje mest in skupnosti

- Vzpostavili smernice

za uvedbo storitev

pametnega mesta za

manjša in srednja

mesta ter vasi

- Osveščanje, izobraževanje in

seznanjanje

odločevalcev o

storitvah Pametnega

mesta;

- Spodbujati šole,

raziskovalne

organizacije in druge k

raziskovanje

fenomenov

Pametnega mesta.

- Izdelava teoretičnih in

praktičnih modelov za

podporo odločevalcem

pri uvajanju storitev

pametnega mesta

Povezovanje podjetij z namenom dviga rasti in konkurenčnosti (npr. grozdi, kompetenčni centri, MIC).

Vstop podjetij na nove trge, krepitev položaja na obstoječih trgih in uporaba regijskega pristopa v državah, kjer je

OSNUTEK

45

takšen pristop bolj učinkovit.

Spodbujanje socialnih inovacij in

socialnega podjetništva ter

ustvarjanje pogojev za

integracijo najbolj ranljivih

skupin oz. za ustvarjanje

delovnih mest z visoko dodano

vrednostjo.

Nadaljevanje infrastrukturne podpore za razvoj podjetništva: poslovne cone, podjetniški inkubatroji, logistični centri, ekonomsko poslovna infrastruktura.

Nadgradnja ukrepov podpornega okolja (npr. SPOT točke, subjekti inovativnega okolja – SIO, PONI, vsebine podjetniških centrov, podjetniških inkubatorjev, coworking prostori in druge oblike podporne infrastrukture za potencialne podjetnike).

Vzpostavitev finančnih mehanizmov za podporo start- up podjetjem in MSP.

Celovito upravljanje, promocija in trženje gospodarskih con v regiji.

OSNUTEK

46

Spodbujanje investicij (po zgledu projekta Invest Slovenija v okviru SPIRIT)

Spodbijanje internacionalizacije

podjetij in vključevanje v lokalne

verige

CP2, SC1: spodbujanje ukrepov za energetsko učinkovitost

Energetske prenove in novogradnje skoraj ničenergijskih stavb v javnem in zasebnem sektorju. Energetske prenove

- Energetske prenove in novogradnje skoraj ničenergijskih stavb v javnem in zasebnem sektorju;

- Trajnostna gradnja

in prenova z uporabo naravnih materialov oz. materialov z izkazanim manjšim negativnim okoljskim vplivom v javnem in zasebnem sektorju;

- Spodbujanje

uporabe energetsko učinkovitih naprav

OSNUTEK

47

in sistemov; Energetska prenova javne razsvetljave in vzpostavitev sistema daljinskega spremljanja

CP2, SC2: spodbujanje energije iz obnovljivih virov

Podpora in spodbujanje vlaganj v pametne daljinske sisteme (ogrevanje in hlajenje), proizvodnjo in širitev omrežij.

CP2, SC3: Razvoj pametnih energetskih sistemov in omrežij ter hrambe energije na lokalni ravni

»Spodbujanje lokalnih energetskih skupnosti«


Zagotovitev zmogljivega in varnega energetskega omrežja. Uvajanje mikro energetskih omrežij (pol-avtonomni* sistemi pridobivanja električne energije iz OV, hranilniki in porabniki) in uvajanje pametnih sistemov upravljanja distribucije elektrike, tudi z virtualnimi elektrarnami) Pol-avtonomni – še vedno s priklopom na omrežje. Vlaganje v infrastrukturne rešitve, ki omogočajo večanje deleža OVE. Spodbujanje rabe OVE – energetska neodvisnost. Spodbujanje investicij v DOLB (SCP 2).


- Ozaveščanje o pristopih, ki prispevajo k učinkoviti rabi energije v vsakdanjem življenju ;

- Izdelava programov lokalne energetske samooskrbe;

- Spodbujanje dostopa do finančnih virov za odpravljanje energetske revščine;

- Spremljanje energetskega knjigovodstva v javnih stavbah;

Zagotovitev zmogljivega in varnega energetskega omrežja.

OSNUTEK

48

Energetske prenove in novogradnje skoraj ničenergijskih stavb v javnem in zasebnem sektorju na osnovi trajnostne gradnje in prenove z uporabo naravnih materialov (SCP 1). Energetska prenova javne razsvetljave in vzpostavitev sistema daljinskega spremljanja (SCP 1).

Uvajanje mikro energetskih omrežij (pol-avtonomni* sistemi pridobivanja električne energije iz OV, hranilniki in porabniki) in uvajanje pametnih sistemov upravljanja distribucije elektrike, tudi z virtualnimi elektrarnami) Pol- avtonomni – še vedno s priklopom na omrežje.

Vlaganje v infrastrukturne rešitve, ki omogočajo večanje deleža OVE. Spodbujanje rabe OVE – energetska neodvisnost. Spodbujanje investicij v DOLB (SCP 2). Energetske prenove in novogradnje skoraj ničenergijskih stavb v javnem in zasebnem sektorju na osnovi trajnostne gradnje in prenove z uporabo naravnih materialov (SCP 1).

Energetska prenova javne razsvetljave in vzpostavitev sistema daljinskega spremljanja (SCP 1).

OSNUTEK

49

CP2, SC4: spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanje tveganj in krepitev odpornosti na nesreče

Zagotavljanje (izgradnja) rezervnih vodnih virov za intervencije ob naravnih nesrečah.

Vlaganje v pokablitev SN daljnovodnih sistemov, da zagotovimo zanesljivejšo oskrbo z električno energijo v primerih naravnih nesreč (žled, vetrolom, požar).

OSNUTEK

50

CP2, SC5: spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri

Izgradnja in obnova infrastrukture za čiščenje komunalnih odpadnih vod in priključitev dodatnih uporabnikov na to infrastrukturo (kanalizacija, ČN, MČN in individualne rešitve izven aglomeracij), posebej za manjše aglomeracije pod 2000 PE.

Sanacija obstoječih in izgradnja novih vodovodnih sistemov za oskrbo prebivalcev s pitno vodo, vključno z manjšimi sistemi oskrbe do 10.0000 prebivalcev, uvedba novih tehnologij za optimizacijo porabe vodnih virov (vključno s senzoriko in pametnimi merilnimi napravami ter trajnimi zapisi-sledljivimi evidencami porabe).

Renaturacija in revitalizacija vodotokov, travišč, mokrišč in ostalih habitatov.

CP2, SC6: Spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo

Nadaljnje izvajanje ukrepov za zagotavljanje trajnostno naravnane transformacije industrije: b) ukrepi za spodbude delovanja in ustanavljanja središč/centrov za ponovno uporabo

Nadaljnje izvajanje ukrepov za zagotavljanje trajnostno naravnane transformacije industrije: b) ukrepi za spodbude delovanja in ustanavljanja središč/centrov za ponovno uporabo. Uvajanje ukrepov za promocijo in uvajanje mehanizmov



OSNUTEK

51

trajnostne poslovne transformacije in vzpostavitev poslovnih modelov s pozitivnimi družbenimi učinki. Spodbujanje ponovnega toka uporabe odpadkov. Ureditev zbirnih centrov/ centrov ponovne uporabe. Povečanje samooskrbe z lokalno pridelano hrano – oblikovanje inovativnih poslovnih verig za dobavo prehranskih izdelkov, razvoj novih prehranskih izdelkov, kratke dobavne verige, zmanjševanje količine odpadne hrane in embalaže, vzpostavitev regijskih distribucijskih centrov. Inovativne tehnologije na področju lesarstva, lesne verige.

Celovita podpora gospodarskim subjektom pri uvajanju naprednih tehnoloških rešitev za zmanjšanje intenzivnosti uporabe naravnih virov/surovin. Ukrepi varovanje okolja. (CP2, SC4)

Ureditev poplavnih in erozijskih območij. (SC4) Energetska učinkovitost in uporaba obnovljivih virov energije, samooskrba z energijo

- Vzpostavitev centrov ponovne uporabe

- Ozaveščanje o pravilnem ločevanju odpadkov na izvoru za različne ciljne skupine (gospodinjstva, javni sektor, gospodarstvo), spodbujanje kreativnih rešitev na področju načrtovanja celotnega procesa ravnanja z viri (eco-design thinking);

- Ozaveščati javnosti glede pravilnega ravnanja z nevarnimi odpadki;

- Aktivnosti ozaveščanja in spodbujanja recikliranja, ponovne uporabe reciklatov in uporabe biomaterialov ter zelenih tehnologij (prikaz primera dobrih praks);

Uvajanje ukrepov za promocijo in uvajanje mehanizmov trajnostne poslovne transformacije in vzpostavitev poslovnih modelov s pozitivnimi družbenimi učinki. Spodbujanje ponovnega toka uporabe odpadkov. Ureditev zbirnih centrov/

OSNUTEK

52

(SC1). centrov ponovne uporabe. Povečanje samooskrbe z lokalno pridelano hrano – oblikovanje inovativnih poslovnih verig za dobavo prehranskih izdelkov, razvoj novih prehranskih izdelkov, kratke dobavne verige, zmanjševanje količine odpadne hrane in embalaže, vzpostavitev regijskih distribucijskih centrov. Inovativne tehnologije na področju lesarstva, lesne verige.

Celovita podpora gospodarskim subjektom pri uvajanju naprednih tehnoloških rešitev za zmanjšanje intenzivnosti uporabe naravnih virov/surovin. Ukrepi varovanje okolja. (CP2, SC4) Ureditev poplavnih in erozijskih območij. (SC4)

Energetska učinkovitost in uporaba obnovljivih virov energije, samooskrba z energijo (SC1).

OSNUTEK

53

CP2, SC7: spodbujanje biotske raznovrstnosti, zelene infrastrukture v urbanem okolju in zmanjšanje onesnaženja

Ukrepi na področju umirjanja prometa: b) revitalizacija razvrednotenih območij v mestih


Priprava in izvedba celovitih, povezanih investicij v obnovo in izgradnjo infrastrukture, vzpostavitev območij za pešce in kolesarje in storitev za izboljšanje uporabniške izkušnje pri uvajanju novih prometnih politik.

Vzpostavitev ukrepov za umirjanje prometa in zniževanje hrupe in emisij za stanovalce prometno obremenjenih območij.

Vzpostavljanje zelene infrastrukture v mestih. Vzpostavitev in zagotavljanje pogojev za kakovostno obiskovanje naravnih vrednot (naravne dediščine) in območij zavarovane narave, vključno s prenovo in revitalizacijo kulturne dediščine na naravovarstvenih območjih.

Ukrepi za zaščito in ohranjanje biotske raznovrstnosti v varovanih območjih narave.

Izvedba ukrepov za zmanjšanje


Urbana regeneracija tudi z obnovo in izgradnjo vodovodnih sistemov ter komunalo – odvajanje in čiščenje odpadnih voda, z vključitvijo sistemov pod 2000 P.E.

Priprava in izvedba celovitih, povezanih investicij v obnovo in izgradnjo infrastrukture, vzpostavitev območij za pešce in kolesarje in storitev za izboljšanje uporabniške izkušnje pri uvajanju novih prometnih politik. Vzpostavitev ukrepov za umirjanje prometa in zniževanje hrupe in emisij za stanovalce prometno obremenjenih območij.

Vzpostavljanje zelene infrastrukture v mestih; revitalizacija površin v mestih (obnova, rušitev in gradnja novih objektov, ureditev okolice, ureditev novih zelenih površin).


OSNUTEK

54

onesnaženja zraka (PM10 delci)

Vodooskrba – obnova in izgradnja vodovodnih sistemov in komunala – odvajanje in čiščenje odpadnih voda, z vključitvijo sistemov pod 2000 P.E. (SC5)

Vzpostavitev in zagotavljanje pogojev za kakovostno obiskovanje naravnih vrednot (naravne dediščine) in območij zavarovane narave, vključno s prenovo in revitalizacijo kulturne dediščine na naravovarstvenih območjih.

Ukrepi za zaščito in ohranjanje biotske raznovrstnosti v varovanih območjih narave.

Izvedba ukrepov za zmanjšanje onesnaženja zraka (PM10 delci)

Vodooskrba – obnova in izgradnja vodovodnih sistemov in komunala – odvajanje in čiščenje odpadnih voda, z vključitvijo sistemov pod 2000 P.E. (SC5)

OSNUTEK

55

Informacijski sistem za naravo ima kot enega od ciljev predvidenega izboljšano izmenjavo in dostopnost podatkov a)računalniško tehnične aplikacije za samodejno urejanje obiskovanja (do sprejemljive obremenitve), nakup in postavitev s tem povezane infrastrukture


Vzpostavitev baze podatkov o lokacijah in stanju zavarovanih vrst in habitatnih tipov.


Vzpostavitev baze podatkov o lokacijah in stanju zavarovanih vrst in habitatnih tipov.

CP2, SC 8: spodbujanje trajnostne večmodalne mobilnosti

Naložbe v infrastrukturo za trajnostno mobilnost v funkcionalnih urbanih območjih

Naložbe v infrastrukturo za trajnostno mobilnost v razvojnih regijah:

Vzpostavitev in razvoj intermodalnih prometnih vozlišč

Načrtovanje in izvedba trajnostne pametne mobilnosti v urbanih mestnih območjih na področju mobilnosti prebivalcev, transporta za dnevne storitve (logistika zadnjega kilometra, logistika javnih služb) in mirujoč promet (izgradnja P&R)

Izboljšanje kvalitete storitev javnega potniškega prometa, vključno z ukrepi za dostopnost ranljivejših skupin potnikov (npr. gibalno in senzorično ovirani);

Naložbe v infrastrukturo za trajnostno mobilnost v razvojnih regijah:

Trajnostna pametna mobilnost v urbanih mestnih območjih na področju mobilnosti prebivalcev, transporta za dnevne storitve (logistika zadnjega kilometra, logistika javnih služb) in mirujoč promet (izgradnja P&R)

- Upravljanje mobilnosti (npr. mobilnostni načrti za ustanove in dogodke, parkirna politika in upravljanje mirujočega prometa, mestna logistika,

OSNUTEK

56

Uvajanje turističnih linij (npr. hop on hop off avtobusi) in/ali možnosti prevoza koles ob bolj obiskanih kolesarskih povezavah – kot je npr. Štrekna bus)

Vzpostavitve in/ali nadgradnja oblik mobilnosti (npr. prevozi na klic);

Ukrepi za izboljšanje podobe JPP;

Uvajanje pametnih tehnologij za optimizacijo procesov v JPP.

digitalizacija upravljanja, digitalizacija informiranja − MaaS);

- Integracija mestnih in medkrajevnih linijskih prevozov potnikov v avtobusnem prometu.

- Ukrepi za Izboljšanje podobe aktivne mobilnost (npr. promocijske akcije);

- Vzpostavitev ali dopolnitev mreže površin za kolesarjenje, pešačenje in spremljajoča infrastruktura (kot npr. brvi za pešce in kolesarje);

Vzpostavitev in razvoj intermodalnih prometnih vozlišč

Načrtovanje in izvedba trajnostne pametne mobilnosti v urbanih mestnih območjih na področju mobilnosti prebivalcev, transporta za dnevne storitve (logistika zadnjega kilometra, logistika javnih služb) in mirujoč promet (izgradnja P&R) Izboljšanje kvalitete storitev javnega potniškega prometa,

OSNUTEK

57

vključno z ukrepi za dostopnost ranljivejših skupin potnikov (npr. gibalno in senzorično ovirani);

Uvajanje turističnih linij (npr. hop on hop off avtobusi) in/ali možnosti prevoza koles ob bolj obiskanih kolesarskih povezavah – kot je npr. Štrekna bus)

Vzpostavitve in/ali nadgradnja oblik mobilnosti (npr. prevozi na klic);

Ukrepi za izboljšanje podobe JPP;

Uvajanje pametnih tehnologij za optimizacijo procesov v JPP.

Izdelavo CPS (celostnih prometnih strategij) na lokalni ravni – za funkcionalna območja

Izdelavo CPS (celostnih prometnih strategij) na regionalni ravni

Izdelavo CPS (celostnih prometnih strategij) na regionalni ravni

OSNUTEK

58

zagotavljanje zadostne polnilne infrastrukture z elektriko in vodikom


Spodbujanje in zagotovitev pogojev/opreme za e-mobilnost

Spodbujanje in zagotovitev pogojev in finančnih sredstev za investicije v pametne polnilne postaje in vzpostavitev infrastrukture za mobilnost na alternativne vire goriv s poudarkom na električni mobilnosti.

Spodbujanje investicij v celovite rešitve postavljanja polnilne infrastrukture skupaj s proizvodnjo električne energije iz OV in hranilniki.

Vzpostavitve javnih polnilnih postaj za tovorna, kmetijska, itd., vozila na druga alternativna goriva (vodik, plin).


Spodbujanje in zagotovitev pogojev/opreme za e- mobilnost

Spodbujanje in zagotovitev pogojev in finančnih sredstev za investicije v pametne polnilne postaje in vzpostavitev infrastrukture za mobilnost na alternativne vire goriv s poudarkom na električni mobilnosti.

Spodbujanje investicij v celovite rešitve postavljanja polnilne infrastrukture skupaj s proizvodnjo električne energije iz OV in hranilniki.

Vzpostavitve javnih polnilnih postaj za tovorna, kmetijska, itd., vozila na druga alternativna goriva (vodik, plin).


CP3, SC1: izboljšanje digitalne povezljivosti

Razvoj širokopasovnih povezav na vseh belih lisah, tudi na območjih, ki so najbolj oddaljena in povezave najtežje izveljive.

OSNUTEK

59

Zagotovitev hitrost 1 Gb/sekundo na vseh obstoječih širokopasovnih povezavah.

Izgradnja potrebne infrastrukture za dosego nemotene pokritosti večjih mest in osrednjih prometnih povezav z omrežjem 5G.

CP3, SC3: Razvoj trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo

Infrastruktura za regionalo trajnostno mobilnost, kar vključuje, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti ter njihovo povezovanje.




Izgradnja manjkajočega in modernizacija obstoječega državnega in lokalnega cestnega omrežja.

Modernizacija in razvoj (izgradnja) železniške infrastrukture za zagotavljanje povezljivosti regije navzven ter posodobitev, optimizacija in uvedba železniškega potniškega prometa.

Izgradnja povezanega kolesarskega omrežja (državno omrežje) ter navezava na lokalno omrežje.

- Zagotavljanje infrastrukture za spodbujanje multimodalnih načinov potovanj (npr. združevanje infrastrukture za prestopanje med različnimi potovalnimi načini javnega potniškega in drugega prometa, pokrite kolesarnice, varne pešpoti, parkirišča za P&R in sopotništvo).

Zagotovitev storitev v podporo rabe kolesa tako v urbanih središčih kot za povezljivost

- Izgradnja ali obnova JPP postajališč

OSNUTEK

60

znotraj regije in navezava navzven.

Izgradnja postajališč za kolesa odprtih ali kolesarnic z e- polnilnicami in fotovoltaiko.

Izgradnja peš poti - povezava ter zagotovitev privlačnosti za uporabnike.

Izgradnja ali obnova JPP postajališč

Spodbujanje alternativne mobilnosti v turizmu,

Razvoj novih učinkovitih oblik prevozov za vse starostne skupine,

Povečanje večfunkcionalnosti prostora izrabe hidroenergetskega potenciala (urejanje območij in povečanje dostopnosti do reke Save, Drave, urejanje športno rekreativnih površin in dostopnih poti)

Vzpostavitev JPP na plovnih vodah in ureditev plovnega režima

Naložbe v infrastrukturo za izboljšanje dostopnosti do turističnih točk in zagotavljanje pogojev za trajnostno mobilnost (npr. obnova lokalne cestne infrastrukture za podporo

- Izgradnja postajališč za kolesa odprtih ali kolesarnic z e- polnilnicami in fotovoltaiko.

Izgradnja manjkajočega in modernizacija obstoječega državnega in lokalnega cestnega omrežja.

Modernizacija in razvoj (izgradnja) železniške infrastrukture za zagotavljanje povezljivosti regije navzven ter posodobitev, optimizacija in uvedba železniškega potniškega prometa.

Izgradnja povezanega kolesarskega omrežja (državno omrežje) ter navezava na lokalno omrežje.

Zagotovitev storitev v podporo rabe kolesa tako v urbanih središčih kot za povezljivost znotraj regije in navezava navzven.

Izgradnja postajališč za kolesa odprtih ali kolesarnic z e- polnilnicami in fotovoltaiko.

Izgradnja peš poti - povezava

OSNUTEK

61

razvoju turizma).

Vzpostavitev pogojev za uvajanje mobilnosti prihodnosti.

Izgradnja in obnova žičniških naprav za potrebe JPP.

ter zagotovitev privlačnosti za uporabnike.

Izgradnja ali obnova JPP postajališč

Spodbujanje alternativne mobilnosti v turizmu,

Razvoj novih učinkovitih oblik prevozov za vse starostne skupine,

Povečanje večfunkcionalnosti prostora izrabe hidroenergetskega potenciala (urejanje območij in povečanje dostopnosti do reke Save, Drave, urejanje športno rekreativnih površin in dostopnih poti)

Vzpostavitev JPP na plovnih vodah in ureditev plovnega režima

Naložbe v infrastrukturo za izboljšanje dostopnosti do turističnih točk in zagotavljanje pogojev za trajnostno mobilnost (npr. obnova lokalne cestne infrastrukture za podporo razvoju turizma).

OSNUTEK

62

Vzpostavitev pogojev za uvajanje mobilnosti prihodnosti.

Izgradnja in obnova žičniških naprav za potrebe JPP.

Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti: Spodbude za izdelavo načrtov parkirne politike na ravni mest in regij in njihovo izvedbo



Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti

CP4, SC1: Izboljšanje dostopa do zaposlitve za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade in dolgotrajno brezposelne, ter neaktivne osebe, spodbujanje samozaposlovanja in socialnega gospodarstva

Novi poslovni modeli: socialno podjetništvo, kulturne in kreativne industrije

Programi aktivne politike

zaposlovanja prilagojeni

potrebam regije.

Podpora razvoju socialne ekonomije

Spodbude za usmerjanje v deficitarne in perspektivne poklice v regiji, krepitev znanj in kompetenc za razvojni preboj in večjo zaposljivost

Podpora prehodu iz izobraževanja v zaposlitev

Načrtovanje in upravljanje kompetenc skladno s potrebami trga dela Razvijanje podpornih storitev za


- Podpora razvoju socialne ekonomije

Programi aktivne politike

zaposlovanja prilagojeni

potrebam regije.

Podpora razvoju socialne ekonomije

Spodbude za usmerjanje v deficitarne in perspektivne poklice v regiji, krepitev znanj in kompetenc za razvojni preboj in večjo zaposljivost

Podpora prehodu iz izobraževanja v zaposlitev Načrtovanje in upravljanje kompetenc skladno s


OSNUTEK

63

vključevanje ranljivih skupin na trg dela

Izvajanje regijskih štipendijskih shem ter povečanje števila štipendij

Ukrepi za krepitev podjetnosti

Razvoj kadrov s ciljem spodbujanja in podpore pri ohranjanju in inovativnemu razvoju rokodelstva in domače/umetnostne obrti kot potencialno donosne panoge

Razvoj novih študijskih programov, skladno s potrebami trga, priprava novih programov prekvalifikacij, razvoj NPK, vajeništvo.

Podpora prehodu iz izobraževanja v zaposlitev.

Podpora razvoju zelenih delovnih mest.

Mladi in aktivno državljanstvo.

potrebami trga dela

Razvijanje podpornih storitev za vključevanje ranljivih skupin na trg dela

Izvajanje regijskih štipendijskih shem ter povečanje števila štipendij

Ukrepi za krepitev podjetnosti

Razvoj kadrov s ciljem spodbujanja in podpore pri ohranjanju in inovativnemu razvoju rokodelstva in domače/umetnostne obrti kot potencialno donosne panoge

Razvoj novih študijskih programov, skladno s potrebami trga, priprava novih programov prekvalifikacij, razvoj NPK, vajeništvo.

Podpora prehodu iz izobraževanja v zaposlitev.

Podpora razvoju zelenih delovnih mest.

Mladi in aktivno državljanstvo.

OSNUTEK

64

CP4, SC9: Krepitev enakopravnega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, vzdržnih in cenovno ugodnih storitev; posodabljanje sistemov socialne zaščite, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite; izboljšanje dostopnosti, učinkovitosti in odpornosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe

Spodbujanje zdravega življenjskega sloga na regionalni ravni

Svetovalni center za otroke.

Razvoj različnih modelov oskrbe.

Programi deinstitucionalizacije za

starejše, osebe s težavami v

duševnem zdravju in druge

ranljive skupine.

Krepitev socialno varstvenih programov.

Nadaljevanje programov za krepitev kompetenc za življenje

in delo.

Programi za spodbujanje preventive in zdravega

življenjskega sloga.

Celovita in dostopna zdravstvena oskrba.

Naložbe v novogradnjo oz. obnovo s poudarkom na trajnostni gradnji, in opremo: - vzgojno-izobraževalne infrastrukture: vrtci, šole, MIC-i, centri vseživljenjskega učenja …,

- športne infrastrukture zdravstvene in socialne infrastrukture: negovalne

Spodbujanje zdravega življenjskega sloga na regionalni ravni

Svetovalni center za otroke.

Razvoj različnih modelov

oskrbe.

Programi deinstitucionalizacije

za starejše, osebe s težavami v

duševnem zdravju in druge

ranljive skupine.

Krepitev socialno varstvenih

programov.

Nadaljevanje programov za

krepitev kompetenc za

življenje in delo.

Programi za spodbujanje

preventive in zdravega

življenjskega sloga.

Celovita in dostopna

zdravstvena oskrba.

Naložbe v novogradnjo oz. obnovo s poudarkom na trajnostni gradnji, in opremo: - vzgojno-izobraževalne infrastrukture: vrtci, šole, MIC- i, centri vseživljenjskega učenja …,

Spodbujanje zdravega življenjskega sloga na lokalni ravni

OSNUTEK

65

bolnišnice, regijske bolnišnice, klinike, zdravstveni domovi, itd.

Spodbujanje investicij v opremljanje in ureditev mreže središč za vseživljenjsko učenje, izobraževanje in usposabljanje vključno z IKT infrastrukturo.

Razvoj in izvajanje programov za krepitev temeljnih in ključnih kompetenc zaposlenih;

Razvoj in izvajanje programov za razvoj temeljnih kompetenc za ranljive skupine zaposlenih in prebivalstva (neizobraženi, nezaposleni, migranti, delavci v rudarskih in energetskih dejavnostih itd.);

Izvajanje programov za spodbujanje socialne vključenosti marginaliziranih skupnosti s poudarkom na motivaciji za samoaktivacijo.

Zagotavljanje pogojev za

izvajanje različnih športno-

rekreativnih aktivnosti in

spodbujanje skladnega razvoja

vseh segmentov športa (npr.

investicije v gradnjo novih oz.

obnovo obstoječih objektov za

športno dejavnost);

Spodbujanje razvoja novih

- športne infrastructure

- zdravstvene in socialne infrastrukture: negovalne bolnišnice, regijske bolnišnice, klinike, zdravstveni domovi, itd.

Spodbujanje investicij v opremljanje in ureditev mreže središč za vseživljenjsko učenje, izobraževanje in usposabljanje vključno z IKT infrastrukturo.

Razvoj in izvajanje programov za krepitev temeljnih in ključnih kompetenc zaposlenih;

Razvoj in izvajanje programov za razvoj temeljnih kompetenc za ranljive skupine zaposlenih in prebivalstva (neizobraženi, nezaposleni, migranti, delavci v rudarskih in energetskih dejavnostih itd.);

Izvajanje programov za spodbujanje socialne vključenosti marginaliziranih skupnosti s poudarkom na motivaciji za samoaktivacijo.

Zagotavljanje pogojev za izvajanje različnih športno- rekreativnih aktivnosti in

OSNUTEK

66

socialnih in zdravstvenih storitev (npr. razvoj dolgotrajne oskrbe na domu, dnevni centri za starostnike itd.)

Nadgradnja in razvoj programov in storitev za povečanje socialne vključenosti in aktivacije ranljivih skupin.

Povezava zdravstva in zaščite in reševanja.

Aktivnosti za boljšo integracijo programov na področju zdravstvenega in socialnega varstva.

Večgeneracijski dnevni centri razpršeni po regiji.

Gradnja specializiranih stanovanjskih enot vključno s stanovanjsko oskrbo starostnikov (varovana stanovanja).

Razvoj mreže paliativne oskrbe.

spodbujanje skladnega razvoja vseh segmentov športa (npr. investicije v gradnjo novih oz. obnovo obstoječih objektov za športno dejavnost);

Spodbujanje razvoja novih socialnih in zdravstvenih storitev (npr. razvoj dolgotrajne oskrbe na domu, dnevni centri za starostnike itd.)

Nadgradnja in razvoj programov in storitev za povečanje socialne vključenosti in aktivacije ranljivih skupin.

Povezava zdravstva in zaščite in reševanja.

Aktivnosti za boljšo integracijo programov na področju zdravstvenega in socialnega varstva.

Večgeneracijski dnevni centri razpršeni po regiji.

Gradnja specializiranih stanovanjskih enot vključno s stanovanjsko oskrbo starostnikov (varovana stanovanja).

Razvoj mreže paliativne oskrbe.

OSNUTEK

67

ESRR, CP4, SC5: Spodbujati vlogo kulture in turizma pri gospodarskem razvoju, socialni vključenosti in socialnih inovacijah

Ukrepi za spodbujanje investicij v infrastrukturo na področju turizma

Ukrepi za spodbujanje investicij v infrastrukturo na področju turizma Izgradnja in nadgradnja turistične infrastrukture. Trajnostna turistična destinacija UNESCO Biosferno območje Julijske Alpe (»zeleni covid-19 re- set«) Priprava Regionalnih prostorskih planov. Revitalizacija kulturne dediščine. Upravljanje in promocija destinacije – krepitev DMO. Razvoj turistične dejavnosti na rekah in akumulacijah. Naložbe v izgradnjo in obnovo javne infrastrukture za obisk in interpretacijo območij varstva narave in naravnih vrednot, vključno z informacijskimi centri. Naložbe v pohodniške, kolesarske in druge rekreacijske poti in povezave, (razvoj pohodništva - izboljšanje kakovosti obstoječih in razvoj novih pohodniških poti, s spremljajočo infrastrukturo, izgradnja kolesarskega omrežja,


- Priprava razvojnih strategij destinacij in celovito upravljanje turističnih destinacij;

- Naložbe v izgradnjo in obnovo javne infrastrukture za obisk in interpretacijo območij varstva narave in naravnih vrednot, vključno z informacijskimi centri

- Naložbe v podporno javno turistično infrastrukturo (turistična signalizacija, info centri, počivališča, etc.).

- Programi povezovanja/mreženja ponudnikov turističnih storitev in ponudbe;

- Spodbujanje turističnih podjetij (MSP) k vključevanju lokalnih surovin in izdelkov v redno turistično ponudbo;


OSNUTEK

68

tudi enoslednic v naravnem okolju, gorskokolesarskih parkov in druge kolesarske infrastrukture, razvoj drugih tematskih turističnih poti.

Naložbe v podporno javno turistično infrastrukturo (turistična signalizacija, info centri, počivališča, etc.).

Izgradnja kopalnih površin, doživljajskih parkov, športnih centrov, etc. Izgradnja nove in obnova obstoječe žičniške in druge infrastrukture na smučiščih. Gorski centri 365.

Izgradnja in nadgradnja turistične infrastrukture.

Trajnostna turistična destinacija UNESCO Biosferno območje Julijske Alpe (»zeleni covid-19 re-set«)

Priprava Regionalnih prostorskih planov.

Revitalizacija kulturne dediščine Upravljanje in promocija destinacije – krepitev DMO. Razvoj turistične dejavnosti na rekah in akumulacijah. Naložbe v izgradnjo in obnovo javne infrastrukture za obisk in interpretacijo območij varstva narave in naravnih vrednot, vključno z informacijskimi centri.

Naložbe v pohodniške, kolesarske in druge rekreacijske poti in povezave, (razvoj pohodništva - izboljšanje kakovosti obstoječih in razvoj novih pohodniških poti, s spremljajočo infrastrukturo, izgradnja kolesarskega omrežja, tudi enoslednic v naravnem okolju, gorskokolesarskih parkov in druge kolesarske

OSNUTEK

69

infrastrukture, razvoj drugih tematskih turističnih poti.

Naložbe v podporno javno turistično infrastrukturo (turistična signalizacija, info centri, počivališča, etc.).

Izgradnja kopalnih površin, doživljajskih parkov, športnih centrov, etc.

Izgradnja nove in obnova obstoječe žičniške in druge infrastrukture na smučiščih.

Gorski centri 365. Ukrepi za spodbujanje investicij

v infrastrukturo na področju kulture

Ukrepi za spodbujanje investicij v infrastrukturo na področju kulture

Izgradnja manjkajoče infrastrukture in revitalizacija objektov kulturne dediščine z namenom vključevanja v turistično ponudbo. Revitalizacija in obnova starih mestnih jeder.


- Vzpostavitev sinergije med gospodarstvom in varstvom kulturne dediščine;

- Revitalizacija objektov kulturne dediščine.

- Razvoj konkurenčne turistične ponudbe ter zagotavljanje pogojev za delovanje in spodbujanje turističnih MSP za vključevanje kulturne dediščine v ponudbo;


OSNUTEK

70

Izgradnja manjkajoče infrastrukture in revitalizacija objektov kulturne dediščine z namenom vključevanja v turistično ponudbo. Revitalizacija in obnova starih mestnih jeder. Obnova in izgradnja kulturnih objektov regionalnega pomena (knjižnice, gledališča…) Socialno vključevanje pripadnikov romske in drugih skupnosti z izgradnjo medkulturnih centrov.

CP 6 (JTF)

mehanizem: MEHANIZEM OBMOČNEGA NAČRTA ZA PRAVIČNI PREHOD (Strategija za opuščanje rabe premoga z akcijskim načrtom za prehod premogovnih regij); ločen od CTN1, CTN2, DRR, CLLD. Ukrepi bodo podpirali naslednje dejavnosti: produktivne naložbe mala in srednja podjetja, vključno z zagonskimi podjetji, ki bodo spodbudile diverzifikacijo in preusmeritev gospodarstva;

naložbe v raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter spodbujanje prenosa naprednih tehnologij v skladu s slovensko strategijo pametne specializacije; naložbe v uvajanje tehnologije in infrastrukture za cenovno dostopno čisto energijo; naložbe v digitalizacijo;

izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev.

Zaradi onesnaženosti in degradacije okolja so predvideni tudi naslednji ukrepi: naložbe v regeneracijo in dekontaminacijo objektov, sanacijo zemljišč in projekte za spremembo namembnosti; naložbe v krepitev krožnega gospodarstva.

OSNUTEK

71

2. OPREDELITEV VSEBIN S PROJEKTI

CP/SC CTN 1 CTN 2 CLLD

CP1, SC2: Uživanje koristi digitalizacije za državljane, podjetja in državo



Digitalne javne storitve za državljane na nacionalni, regionalni in lokalni ravni (pametne skupnosti) – EKSRP – pametne vasi

CP1, SC3: izboljšanje rasti in konkurenčnosti MSP in ustvarjanje delovnih mest

Razvoj in optimizacija ekosistema za podporo podjetništvu in inovativnosti: c)Razvoj ukrepov za pametno upravljanje mest in skupnosti d) Ureditev okolij v ekonomsko poslovnih conah, s katerimi bomo spodbudili lokalna podjetja, in tudi podjetniški ekosistem k večji produktivnosti in inovativnosti

Razvoj in optimizacija ekosistema za podporo podjetništvu in inovativnosti: c)Razvoj ukrepov za pametno upravljanje mest in skupnosti d) Ureditev okolij v ekonomsko poslovnih conah, s katerimi bomo spodbudili lokalna podjetja, in tudi podjetniški ekosistem k večji produktivnosti in inovativnosti -Poslovna cona Dramlje (Občina Šentjur) -Industrijska cona Hotunje (Občina Šentjur) -Dovozna cesta do poslovne cone Čeplje (Občina Vransko) -Komunalna oprema poslovne cone na območju bivše tovarne nogavic – PC Lastovka (Občina Polzela)

Razvoj in optimizacija ekosistema za podporo podjetništvu in inovativnosti: c)Razvoj ukrepov za pametno upravljanje skupnosti

CP2, SC3: Razvoj pametnih energetskih sistemov in omrežij ter hrambe energije na lokalni ravni


»Spodbujanje lokalnih energetskih skupnosti« -Energetska sanacija osnovne šole Mozirje -Energetska sanacija občinskih stavb (Občina Šmarje pri Jelšah) -Energetska sanacija občinskih stavb (Občina Rogatec)

OSNUTEK

72

-Obnova Trebnika A (pritl. + 1. nadst.) (Občina Slovenske Konjice) -Izvajanje LEK na področju uporabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije (MOC) -Izvedba vročevodnega energetskega mostu preko Hudinje (MOC) -Navezava vročevoda za Splošno bolnišnico Celje -Prestavitev kotla VIESSMANN iz Toplarne v kotlovnico Nova vas (MOC) -Energetska sanacija objekta Kulturnega doma Gorica pri Slivnici (Občina Šentjur) -Energetska sanacija objekta na Mestnem trgu 10 (Občina Šentjur) -Energetska sanacija upravne stavbe občine Žalec -Energetska sanacija POŠ Andraž in zamenjava energenta (Občina Polzela)

CP2, SC6: Spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo


Nadaljnje izvajanje ukrepov za zagotavljanje trajnostno naravnane transformacije industrije: b) ukrepi za spodbude delovanja in ustanavljanja središč/centrov za ponovno uporabo -Podzemne zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov (Mestna občina Velenje)


CP2, SC7: spodbujanje biotske raznovrstnosti,

Ukrepi na področju umirjanja prometa:



OSNUTEK

73

zelene infrastrukture v urbanem okolju in zmanjšanje onesnaženja

b) revitalizacija razvrednotenih območij v mestih

b) revitalizacija razvrednotenih območij v mestih -Vodovodi Žalec -Obnova in dogradnja kanalizacije na Praprotnikovi in Aškerčevi ulici v Mozirju -Sanacija plazov po neurjih (Občina Mozirje) -Zaledne vode Škalce (Občina Slovenske Konjice) -Izgradnja infrastrukture za kvalitetno vodooskrbo v Savinjski regiji – vodovodno omrežje v Občini Šentjur -Odvajanje in čiščenje v porečju Savinje – Občina Šentjur – aglomeracije 50 do 2.000PE -Vodovod Matke (Občina Žalec) -Protipoplavni ukrepi v občini Žalec -Izgradnja kanalizacije Ivenca (Občina Vojnik) -Fekalna kanalizacija Pot v Lešje (območje Konjsko) (Občina Vojnik) -Dograditve fekalne kanalizacije na območju Planine pri Sevnici in Dramelj (Občina Šentjur) -Protipoplavni ukrepi – suhi zadrževalnik Črnolica (faza D) (Občina Šentjur) -Protipoplavni ukrepi – suhi zadrževalnik Lokarje (faza E) (Občina Šentjur) -Protipoplavni ukrepi – Hudičev graben (faza C1A) (Občina Šentjur)

b) revitalizacija razvrednotenih območij v mestih

OSNUTEK

74

-Zajetje in črpališče na Kučnici (Občina Tabor)



CP2, SC8: spodbujanje trajnostne večmodalne mobilnosti

Naložbe v infrastrukturo za trajnostno mobilnost v funkcionalnih urbanih območjih

Naložbe v infrastrukturo za trajnostno mobilnost v funkcionalnih urbanih območjih -Ukrepi trajnostne mobilnosti – akcijski načrt celostne prometne strategije občine (Občina Šmarje pri Jelšah) -Izgradnja javne parkirne hiše na Hermanovem trgu (MOC) -Novogradnja griškega mostu čez reko Savinjo (Občina Žalec) -Pločnik (Občina Tabor) -Izvedba krajše cestne povezave do Snežne jame (Občina Luče) -Izgradnja ceste ob Hudinji (MOC) -Izgradnja povezovalne ceste ZN Trnovlje jug (MOC)

Izdelavo CPS (celostnih prometnih strategij) na lokalni

Izdelavo CPS (celostnih prometnih strategij) na lokalni ravni – za funkcionalna območja

OSNUTEK

75

ravni – za funkcionalna območja




CP3, SC3: Razvoj trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo


Infrastruktura za regionalo trajnostno mobilnost, kar vključuje, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti ter njihovo povezovanje. -Izgradnja parkirišča na vpadnici v Velenje (Camloh) -Urbani park (Mestna občina Velenje) -Izgradnja javnih parkirišč pred Varstveno delovnem centru in bivalno enoto, lekarno ter Zdravstvenem domu Mozirje -Nadgradnja sistema izposoje javnih koles v občini Šentjur -Parkirišče kiss&ride pri izvozu za AC v Trnovcu (Občina Šentjur) -Izgradnja parkirišč park&ride z električnimi polnilnicami (Občina Braslovče) -Parkirišče in postajališče za avtodome (Občina Braslovče) -Kolesarska povezava ob Slivniškem jezeru (Občina Šentjur) -Izgradnja parkirišča P&R v mestu Šentjur -Gradnja železniškega postajališča Breg (Občina Polzela)


OSNUTEK

76

Mehki ukrepi

trajnostne mobilnosti: Spodbude za izdelavo načrtov parkirne politike na ravni mest in regij in njihovo izvedbo


Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti

SC1: Izboljšanje dostopa do zaposlitve za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade in dolgotrajno brezposelne, ter neaktivne osebe, spodbujanje samozaposlovanja in socialnega gospodarstva



CP4, SC9: Krepitev enakopravnega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, vzdržnih in cenovno ugodnih storitev; posodabljanje sistemov socialne zaščite, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite; izboljšanje dostopnosti, učinkovitosti in odpornosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe

Spodbujanje zdravega življenjskega sloga na lokalni ravni -Obnova zdravstvene postaje v Mozirju -Širitev šole Mozirje -Izgradnja prizidka k OŠ Hudinja v Celju -Gradnja športnih igrišč pri OŠ Mozirje -Izgradnja prizidka vrtca (Šmartno ob Paki) -Širitev vrtca Mozirje -Gradnja dislocirane enote doma upokojencev Šmarje pri Jelšah v Rogatcu (MDDSZ v sodelovanju z občino Rogatec in Domom upokojencev Šmarje pri Jelšah) -ZD Celje – projekt obnove obstoječega objekta na Gregorčičevi 6, Celje, za potrebe izvajanja zdravstvenih storitev -Izgradnja varovanih stanovanj v Celju – Vila Vodnikova 14 (MOC/Nepremičnine Celje d.o.o.)

Spodbujanje zdravega življenjskega sloga na lokalni ravni

OSNUTEK

77

-Izgradnja doma za starejše Žalec z negovalno bolnišnico -Gradnja javne razsvetljave (Občina Polzela) -Zdravstvena postaja (Občina Prebold) -Zdravstveni center Ljubno -Dnevni center za starejše (Občina Ljubno) -Dom zaščite in reševanja ZSD (Občina Ljubno, GRS, ZZD Nazarje) -Izgradnja objekta enote vrtca Nova vas (Občina Šentjur) -Dograditev in preureditev prostorov enote vrtca Dramlje (Občina Šentjur) - Dograditev in preureditev prostorov enote vrtca Planina (Občina Šentjur) -Dom upokojencev Braslovče -Izgradnja zdravstvenih ambulant (Občina Braslovče) -Neprofitna stanovanja za starejše na Žarnovi (Mestna občina Velenje) -Športni park Braslovče

ESRR, CP4, SC5: Spodbujati vlogo kulture in turizma pri gospodarskem razvoju, socialni vključenosti in socialnih inovacijah


Ukrepi za spodbujanje investicij v infrastrukturo na področju turizma -Gradnja – prizidek Kulturnega doma Mozirje -Izgradnja tematskih poti v občini Podčetrtek -Center za vseživljenjsko učenje Šturm (Občina Solčava) -Knežji dvorec Celje – Projekt prenove


OSNUTEK

78

Knežjega dvorca Celje – 4. faza »severni gotski del« (MOC, država) -Celjski grad (MOC, država) -Celje Stara grofija (MOC, država) -Mladinski center Žalec s hostlom -Izgradnja viseče brvi med Starim gradom in Miklavškim hribom s pripadajočo infrastrukturo (MOC) -Tavčarjev dvor (Spletišče kulture in tradicije za krepitev medgeneracijskega sožitja v kriznih časih (Občina Rečica ob Savinji) -Urbana prenova mestnega središča (Mestna občina Velenje) -Ureditev trškega jedra v Rogatcu -Ureditev ceste in pločnika na Stari grad z razglednim platojem (MOC) -Izgradnja športne dvorane Šentjur -Mestni park Šentjur -Rekonstrukcija zgornjega dela knjižnice Vojnik -Golf igrišče (Občina Tabor)




OSNUTEK

79

Priloga 1 – Tabela projektnih predlogov Savinjske regije za 2021 – 2027 (v pripravi)

Priloga 2 – Osnutki območnih razvojnih programov

Documents

REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM SAVINJSKE RAZVOJNE …