ROK LXVII ^ISLO 48 (3449) NOVI SAD, 2. DECEMBER 2011. ROKU CENA 30 DINARI

GLASN<K PO RUSKI

www.ruskeslovo.com

Y NW MA^I KA[ELQ,PRIYL SOM

VAKCINU PROCIV [VINQSKEJ ]RIPI

NA\IVELI ZME DOM[KOLYROH U ZOMBORE

U RUSKIM KERESTUREOTRIMANI

VE^ARPRIYTELQOH

KARITASU

NAYVINAYVIDOSTO<NSTVENO

NA PROMOCI< DOSTOWVSKOGO U RUSI<

NW MAME BRI]IZOZ DER@AVU,ALW SAMI ZOZ SOBU

BOK 11.

M. S.

PO^ATOK ]AZIFIKACI< OP[TINI [ID

]AZ PRICAGNW INVESTITOROH

V[E MENWJ ZAINTERESOVANIH

TANCO[OH

INTERVX: YKOV KI[XGAS

BOK 2.

Shadzka Nacionalnogo sovitu Rusna-coh budze otrimana 17. decembra u Ru-skim Keresture, a na dnqovim {ore bu-du petnac to~ki – dogvarene na v~eraj-{ej shadzki Predsidatelqstva u No-vim Sadze. Na shadzki Nacionalnogosovitu, medzi in{im, budze be{edi opredlu`ovanx mandatu Upravnomu od-boru RNT “Petro Rizni~ Dydy”, o vi-menkoh Odluki o snovanx NVU “Ruskeslovo”, informovanx o ceku revizi<finansijnogo d<lovany Zavodu za kul-turu vojvodynskih Rusnacoh, yk i ozvitu o okon~enej pokra<nskejbud`etnej revizi< finansijno-go d<lovany NS Rusnacoh za2009. i 2010. rok.

^leni Predsidatelqstva upo-znati z ponukanymi kotri sci-gli za vibor revizora za 2011.rok, potim o rebalansu bud`etaNS za tot rok, o do~asovim fi-nansovanx NS u per{im kvar-talw 2012. roku, o robotnim me-sce kn<`kovoditely, ta o fi-nansovanx Novinskej a}enci<Rutenpres, co ti` budu to~kidnqovogo {oru {l<duxcejshadzki NS.

Centralna programa na{ogo {veta uDxrdqove budze 15. ynuara. [veto~nikoncert budze otrimani u Zadru`nejsali, kotru {e tih dnqoh renovira ikotra potim budze hasnovana i za dru-gi {veto~nosci, nasampred za Festi-val “Naj {e nw zabudze”.

Bal Nacionalnogo sovitu Rusnacohbudze otrimani tidzenq po preslaviNacionalnogo {veta, u Gotelu “Park” uNovim Sadze, a zadumka `e bi termintogo balu – tidzenq posle preslavi Na-cionalnogo {veta – postal tradicijni.

Nacionalni sovit Rusnacoh dostal po-zitivni presudi u dvoh sudskih postup-koh kotri vodzel prociv “Vojvodynskejbanki” i Evi Baran, pre nwovlascenebranw penw`u z rahunkoh Sovitu.

Osnovni sud u Novim Sadze odbil`albu “Vojvodynskej banki” i PetraPopovi~a z Beo}radu, i rozkazal `e biNacionalnomu sovitu Rusnacoh vipla-celi 623 tisy~i 345 dinari, zoz zakon-sku kamatu, po~inaxci od 5. may 2009.roku, yk i `e bi viplaceli 126 tisy~i066 dinari na meno sudskih tro{koh.

Ti` tak, Osnovni sud u NovimSadze prinwsol presudu i `ebi Eva Baran z Novogo Sadu,Nacionalniomu sovitu Rusna-coh viplacela milion 840tisy~i 778 dinari, zoz zakon-sku kamatu, po~inaxci od 1.xniy 2010. roku, ta po konw~neviplacovanw, yk i sudski tro-{ki od 278 tisy~i 503 dinari.

Predsidatelqstvo Nacio-nalnomu sovitu predlo`i `ebi Srimska Mitrovica buladoma{ny Centralnej presla-vi Nacionalnogo {veta Ru-snacoh 2013. roku. Dx. V.

]ENERALNI[TRAJK

U “ABC FUD”

I ]AZDINY I ZANYTI

^EKAXPENW@

Po~atok robotoh na }azifika-ci<, wdnej z najkapitalnwj{ihinvesticijoh u op{tini [id,na htoru {e rokami ~ekalo, pre-{logo {tvartku u Kukovcoh pri[idze urydovo otvorel dr BoynPajti~, predsidatelq Vladi APVojvodini. Vrednosc investici<16 milioni evra i op{tina [idza totu zna~nu investicix nw vi-dvo< an< dinar zoz bud`eta. Naotveranx, medzi drugima gosca-mi buli i }eneralni direktor“Serbiy-}azu” Du{an Baytovi~,direktor italiynskogo konzor-cixma “]AP” Dqovani Damat ipredsidatelqka op{tini [idNata{a Cvwtkovi~.

Predsidatelq Pajti~ z nagodisvyto~nej pod<< gvarel `e }azi-fikaciy predusloviw za pricago-vanw investitoroh i otveranw no-vih robotnih mestoh.

– U Vojvodini u ostatn<m ~a{ezbudovane 83 kilometri }aznejmre`i i na{o opredzelwnw `ebi {icki vojvodynski op{tinibuli }azifikovani. Posle robotoh u {idskejop{tini, ostalo `e bi }az dostala i|e i op-{tina Bila Cerkva – kratko viyvel dr Pajti~htori {e pozdravel pred tim i z robotn<kamihtori okon~ux roboti.

Predsidatelqka op{tini Nata{a Cvwtkovi~gvarela `e op{tina [id z dostavanqom }azupostanw pricaguxca za investitoroh, co zna~i`e bi trebalo buc i vecej robotni mesta, a igra`danw godni zogrivac svojo obisca. Vona

dodala `e koaliciy na vlascipredvodzena z DS spolnwlapredviberankovu obecunku o}azifikaci< op{tini.

Du{an Baytovi~, }eneralnidirektor “Serbiy-}azu” gva-rel `e bi priklx~ovanw obi-scoh na }aznu mre`u nw {melobuc drag{e yk 650 evra i `egodno `e cena budze i tunq{a.

– Omo`l<vime gra`danom`e bi priklx~ok placali navecej ~asci, maxci u oglydze~e`ki materiylni obstavini.Mo`em povesc `e nw pravda`e }az drag{i od drva abougly ked {e u calosci spatrihtori ener}ent kelqo ko{ta –gvarel Baytovi~.

Na svyto~nim ozna~ovanxpo~atku robotoh na }azifika-ci< op{tini buli najvis{ipredstavn<ki lokalnej samou-pravi predsidatelqka op{ti-ni Nata{a Cvwtkovi~, wj za-

men<k Srdyn Male{evi~, po-mocn<ki Deyn Ko<~ i Bilyna Sa-

rap, predsidatelq SO [id @elqko Kostelnik,narodni poslan<k @elqko Brestova~ki, ~leniOp{tinskej radi, direktore yvnih pod-priwmstvoh, yk i predstavn<ki MZ Kukovci.

Vl. D>.

Dr Boyn Pajti~ ozna~uw po~atok robotoh }azifikaci>

BOK 7.BOK 9..

^leni predsidatelqstva Nacionalnogo sovitu Rusnacoh

NACIONALNI SOVIT RUSNACOH

NACIONALNI SOVIT DOSTAL DVA SUDI

BO

K 8

.

Stredu, osmogo dny }ene-ralnogo {trajku zanytih uKompani> “ABC fud” u Ru-skim Keresture, nagadnute`e budze poscignuta odvitu-xca dogvarka medzi robotn>-kami i rukovodstvom, odno-sno vek{insku vlasn>cu Fa-briki zmarznutej `elwnyvi.No, pre dinamiku drukovanyna{ih novinoh, toto zme nwmogli doznac, a spram sko-rej{ih spoznanqoh, vlasn>cao~ekovala pozitivnu infor-macix o wdnim vek{im pri-l>vu penw`u, kotri bi dopri-nwsol rozri{enx tera{nwjsituaci> kolo viplacovanydlustva spram zanytih. Kedtot pril>v penw`u budze i vi-tvoreni, stredu dopoladnyrobotn>kom mala buc soob|e-na dinamika viplacovanydlustva. M. Z.

BOK 9.

TI@NQOVN<K 2. DECEMBER 2011.2

NW MAME BRI]I ZOZ DER@AVU,

ALW SAMI ZOZ SOBU

DR YKOV KI[XGAS O FAKULTATIVNIMU^ENX RUSKOGO YZIKA

U NA[IH MESTOH

SOTRUDN<CTVO “RUSKOGO SLOVA” I RTV VOJVODINI

FINANSIJNA POTRIMOVKARUTENPRESU

SHADZKA PREDSTAVN<KOH NACIONALNIH SOVITOH U NOVIM SADZE

DOGVARENI DALQ[I KRO^A< ZA FINANSOVANW

U prostorijoh Nacionalnogo sovi-tu Rusnacoh u Ruskim Keresture, pre-{logo {tvartku, 24. novembra, konkre-tizovani dogvarki o sporozumenxmedzi NVU “Ruske slovo” i RTV Voj-vodini, vyzane za finansijnu potri-movku A}enci< Rutenpres. Treba nagla-{ic `e, popri direktorki “Ruskogoslova” Martici Tama{, u skorej{ihdogvarkoh o tej temi z najvis{ima ru-kovoditelymi u RTVV, aktivno bulian}a`ovani ~len<ca Upravnogo odboru“Ruskogo slova” Zlatica Nyradi, kotrai redaktorka Programi na ruskim yzi-ku u Radio Novim Sadze, predsidatelqna{ogo NS Slavko Rac, yk i direktorRadio Novogo Sadu Jo`ef Klem.

Prave isti osobi, yk i redaktor Ru-tenpresu Mihajlo Zazulyk, {tvartokbe{edovali o zmistu i tekstu kontrak-tu medzi RTV Vojvodini, “Ruskim slo-vom” i Nacionalnim sovitom Rusna-coh o finansijnej potrimovki Ruten-presu od RTVV.

Yk gvarel direktor RNS Jo`efKlem, tota informativna hi`a za pre-

beranw paketoh informacijoh z Ruten-presu, za potrebi ruskih redakcijohRadio Novogo Sadu i Televizi< Vojvo-dini, od 2012. roku “Ruskomu slovu”,pone`e A}enciy jogo d<ylnosc, me{a~-no budze placic 25 tisy~i dinari. Na-cionalni sovit Rusnacoh porihtani zistu sumu pomognuc robotu Rutenpre-su, gvarel predsidatelq NS Slavko

Rac, nagla{uxci `e Rutenpres {vid-ko, to~no i vi~erpno informuw o {ic-kih pod<joh relevantnih za Rusnacoh uVojvodini i Serbi<, yk i u re}ionwxgovosto~nej Evropi. Informaci<htori plasuw Rutenpres od okremnogozna~eny za lokalni i medi< od po-kra<nskogo zna~eny na ruskim yziku,gvarel Rac.

Zlatica Nyradi vizna~ela `e wj re-dakciy vistki z Rutenpresu najvecejhasnuw u informativnej programi, alwi yk `ridlo za viglwdovacki prilogi,dok redaktor Rutenpresu Mihajlo Za-zulyk nagla{el `e Rusnaci wdina men-{ina u Serbi< htora ma svox dnqovuinformativnu a}encix. Rutenpres marozvitu dopisovatelqsku mre`u, z hto-ru pokriti {icki pod<< od zna~eny zaRusnacoh u Vojvodini i re}ionw.

Yk poznate, Rutenpres (yk elektron-ska a}enciy – veb-portal) po~al robic15. may 2006. roku, yk osemme{a~niprowkt, z potrimovku Ministerstvakulturi Republiki Serbi<. Medzitim,ukazal {e yk barz na|iveni i potreb-

ni, ta pre velqkeinteresovanw ha-snovatelqoh, robii nw{ka – yk poryd-na d<ylnosc NVU“Ruske slovo”.

Yk gvarela di-rektorka “Ruskogoslova” Martica Ta-ma{, A}enciy dote-raz nw mala ri{enisposob finanso-vany, ta ka`dodnqo-vu robotu so-trudn<koh placelaNVU “Ruske slo-vo”, z penw`u htoriobezpe~eni z preda-vanqom novinoh. Z

totu dogvarku, a po{vidko o tim budzepodpisani i urydovi kontrakt, per{i-raz poscignute `e bi Rutenpres z ~a-sci robel i na ekonomskih osnovoh,tak `e stvoreni usloviy `e 2012. rokuna{ej novinskej ustanovi nw budzeprino{ic utratu, gvarene na rozgvar-koh 24. novembra.

M. T. / M. Z.

Spram odluki Gorodskej radi Novo-go Sadu, nacionalni soviti men{inoh~ij yzik {e urydovo hasnuw na terito-ri< Novogo Sadu, dostanx sredstva zaporydnu d<ylnosc i tro{ki roboti.Toto predo~ene i na shadzki pred-stavn<koh nacionalnoh sovitohMadyroh, Rusnacoh i Slovacoh z~len<cu Gorodskej radi za upravu ipredpisany Milenu Popovi~-Subi~,htora otrimana 28. novembra u Gorod-skej hi`i u Novim Sadze.

Na shadzki, na htorej spred Nacio-nalnogo sovitu Rusnacoh prisustvovalpredsidatelq Slavko Rac, gvarene `emilion dinari budu rozpodzelwni tak`e polovka sredstvoh budze rozpored-zena na tri wdnaki ~asci, a druga po-lovka po ~islu pripadn<koh spomnutejmen{ini u Novim Sadze.

Yk gvarela Milena Popovi~-Subi~,tota shadzka bula robotno-informa-tivna, bo Gorod Novi Sad per{i htoripovolal predstavn<koh men{inoh naaktivne uklx~ovanw do ri{ovany po-moci finansovany nacionalnih sovi-toh z boku lokalnih samoupravoh.

Vona gvarela `e treba odredzic kri-terixmi i sposobi htori omo`l<vy to-to finansovanw, nagla{uxci `e naci-onalni soviti spomnutih zawdn<coh dokonca togo ti`ny max pridac vimogiza sofinansovanw porydnej d<ylnosci,a htori budu ubudovani do bud`eta Go-

rodu za iduci rok. Nacionalni sovitibi mali podnwsc i finansijni planiza iduci rok, na osnovi togoro~nihplanoh, yk i plani za ostatn< kvartaltogo roku.

Popovi~-Subi~ova ocenwla `e bikriterixm pomoci nacionalnim sovi-tom i podru~nim kancelarijom bulwden z parametroh za transfer sred-stvoh zoz republi~nogo bud`etu spramlokalnih samoupravoh.

Predsidatelq Nacionalnogo sovituRusnacoh Slavko Rac podzekoval natim `e Gorodska uprava Novogo Saduma porozumenw za problemi men{inohi `e to zna~ne za ri{ovanw dzepowdnihfinansijnih problemoh, okreme kedslovo o podru~nih kancelarijoh Na-cionalnogo sovitu Rusnacoh.

Slavko Rac z tej nagodi spomnul ipitanw Ruskogo kulturnogo centru uNovim Sadze, htori u ~e`kim polo-`enx i preto potrebne glwdacmo`l<vosc `e bi Gorod Novi Sad bulsnovatelq tej instituci<, yk co to uslu~ax kulturno-informativnogocentru Kisa~ i Futo}.

Yk posovitovala Popovi~-Subi~ova,trebalo bi poslac vimogu gorodona-~alqn<kovi i predsidatelqovi Skup{ti-ni Novogo Sadu vyzanu za totu temu, idobre obdumac koncepcix zoz pravn<ka-mi, ta {e uvidzi yki budu rezultati dal-q{ih rozgvarkoh. A. Duda{

Dr Ykov Ki{xgas, dlu-goro~ni peda}o}ijnirobotn<k, direktor Doma{kolyroh stredn<h{koloh “Brankovo kolo” uNovim Sadze, najvek{u~asc svojogo `ivota pre-provadzel u nauki. U~el,pou~oval, sovitoval,pisal i pririhtovalkn<`ki, testi i u~ebn<ki.Verel, i i|e v{e veri, `evospitanw i obrazovanwdraga }u lwp{omu dru`tvuyk co vono bulo v~era... Zana{o novini pristalbe{edovac o aktualnihtemoh z oblasci obrazo-vany.

Pred daskel<ma me{acami nastali problemikolo u~eny macerinskogo yzika u {koloh dze {eporydna nastava odviva po serbski. I|e v{e sunw ri{eni. Pre, yk povedzene, racionalizacix{kolskej sistemi, na{im nastavn<kom u NovimSadze nw omo`l<vene `e bi i dalwj prepodavaliruski yzik u dzepowdnih {koloh. Obgruntovanwdate `e nw max dosc {kolyroh. Pre, n<bi, istupri~inu, <m i osobni dohodki zmen{ani.

Pred troma me{acami i vi u~astvo-vali u rozgvarkoh na totu temu i

probovali najsc model vwdno z lxdzmi zoz[kolskej upravi. Dze vi vidzice vihod zoztej situaci>?

– Dumam `e mi nw mame problem zoz der`avu,alw mame bri}i sami zoz sobu. Problem pokus{tu~ni. Nia, prilapeli zme toto `e u tejder`avi mo` odpu|ic 5 000 robotn<koh, `e mil-ion lxdze mo`u buc bez roboti, `e ked profesorviklada 16 godzini hemi<, `e to 80 odsto odcalej placi... Alw n<yk nw sceme prilapic `eked nastavn<k na pestovanx ruskogo yzika ma 80odsto normi, `e vec treba `e bi mal i 80 odsto zplaci. Ked minimalne ~islo {kolyroh mu{ibuc 5, y {e zakladal `e bi {e, napriklad, stoce-cero dzeci podzelwlo na dvacec }rupi i ked {e20 pomno`i zoz dva, to 40 godzini – polni dvanormi za dva nastavn<ci. Naj {e odvivax totigodzini go~ dze, {a i tak nam dzeci nw cali dvagodzini u {koli, alw to kompenzux indzej.

Mo` {icko ri{ic zoz elementarnu toleran-cix i kadru zoz [kolskej upravi i nas ykodrosnutih lxdzoh. Alw to nw formalno-pravniproblemi, to dobra dzeka. Y znam `e direktorohwst v{el<ykih, i znam `e posto< co{ka co {evola cihosc administraci<, alw nw treba dzvigactakoj taki velqki prah. Ked administraciyciho, robi {e tak yk {e i doteraz robelo. A kedzname `e nam specifi~ni Novi Sad, bo od wdnejpo drugu {kolu mace 15 kilometri, i ked {erahuw `e na{o nastavn<ci roby u o~e`anihuslovijoh, y verim `e {e na{ Nacionalnisovit mo`e poradzic zoz Ministerstvom. KedMinisterstvo obrazovany za nwpodpolnu normunastavn<kom u nastavi sce placic lwmosemdze{at odsto, bo to tak po <h normativoh,naj toti po~e`kosci pripozna na{a zawdn<ca, ta{e za gevti 20 odsto placi ostara Nacionalnisovit. Nw treba globic glavu do pro|a, an<viganyc na silu medvedza zoz dziri, bo {e mo`eslu~ic `e u tej dziri nw ku~i lwm wden medvedz.Gvarim, nwt tu velqki bri}i ked wst dobrej dzekiporadzic {e o {ickim, ta i o tim co po zakonu ico nw po zakonu.

Ruski yzik {e pestuw u 18 mestoh uhtorih nwt porydnej nastavi na mac-

erinskim yziku. Velqki usilovnosciulo`elo Dru`tvo za ruski yzik, literaturu ikulturu, i to nw mo` zanwdzbac. Ta, za{ lwm,problemi kolo fakultativnogo u~eny ruskogoyzika, ~asto na{a tema. Ked su nw kadrovo, vec~asto znax buc koncepcijni. ^om ta>c `enam dzeci rokami nw lxby hodzic na godzinipestovany macerinskogo yzika?

– I|e v{e zme na tim stupnx u dru`tve `e {eglwda formalnu prigotovku za {icko, tak yk

bulo i|e u {tredn<mviku. Y znam `e uAmeriki mo`e bucu~itelq ka`de hto ustanu dokazac `e vonzna vecej od togo~omu treba nau~ictoti dzeci. Nw insis-tux na papirolo}i<,alw max kriterij zakonkurs kotrogo u nasnwt, a to –po{vecenosc roboti,mi gvarime, pritoku}u da~omu. Y znam `eod htorej medi-cinskej {estribudzem scekac kedpojdzem po inekcix,

go~ vona zakon~ela medicinsku {kolu, ta ~om `evec z togo nw nau~ime i nw premen<me sposob uprosviti kotra najozbilqnwj{a “privrednad<ylnosc”, bo vona pravi dobrih lxdzoh, a nw{rubi.

Yk der`ava mi mame velqo strate}i< nanajvis{im urovnx, wdino `e ih nwzaprovadzuwme. Rusnaci i|e nw max strate}ixobrazovany, na nwj {e robi, alw mi nw mame bri}iz paperami, alw z tim yk z papera “znyc” ipolo`ic do `ivota. Mu{i buc dayki model ykprenajsc togo hto ma pritoku, `e bi paper nwbul na per{im mesce. U keresturskej {koli,pametam, za wdnim profesorom i{li stocecerodzeci glwdac @obra~u goru. [icki sceli buc utej sekci<, nw naganylo {e ih, dze~nw tamodhodzeli, bo lxbeli, a nastavn<k znal co robi.

Y nw o~ekuwm `e bi u~itelqka na 55 abo 60roki rucala z dzecmi bagindi, alw nw znam preconw prena{li takogo hto zna i mo`e robic zna{ima dzecmi. Naj u~itelqom pomaga dahto htoma pritoku }u dzecom, {a tak bulo i u 19. viku.I co tu va`ne? Nw treba buc n< u ~im ri}idni.

U obrazovanx nam {kripi, topotverdzux i vel> viglwdovany kotri

{e ostatn> roki okon~ux podpokrovitelqstvom OEBS-a. Ked treba pri-men>c nau~ene, na{o {kolyre v{e na dnul>stini, go~ {e duma `e nam {kolska sistemavelqo lwp{a od drugih. Nwdavno keresturskidzeci na wdnim kvizu zazna~eli podli rezul-tati. Co to zna~i, ~i wst osnovi za zastara-nosc?

– [kolska sistema u der`avi zasnovana naesenciylisti~nim konceptu, zna~i cilq namkoli~estvo znany kotre ma {kolyr prilapic, doku sistemi prej}morskih `emoh calkom in{ak.Tam va`ne samodoviriw {kolyroh do svo<hmo`l<voscoh. >h {kolyr nw u~i telefonskimenar napamyt, alw yk go ma hasnovac. Alw, tamtak, a u nas in{ak.

Mi dru`tvo u rozpadnutim stanu, na`alq.Vidzi {e mi `e {icko co robime, robime nwzato `e tak treba, tak dobre, alw robime po iner-ci<. Hodzime na robotu, a mame podle dumanw oroboti i o tih z kotrima robime. Tak i z prosvi-tu. Patri {e na godzinku `e kedi domu, tavihodzi `e nam u~itelw u prosviti yk industri-jni robotn<ki. Po inerci< mo`ece kopac zmotiku, i to takoj vidno. Alw {icko co {e nwdobre robi, co zaostava u prosviti, uvidzime odaskelqo roki. A vec nazad nw godno. Platonavel< citirux i poznata jogo sentenca `e kedAtinynw budu mac podlih cipelaroh – buduhodzic bosi. Ked budu mac podlih u~itelqoh,vec prepadnw Atina.

Dze perspektiva na{ej ruskejzawdn>ci?

– Y x nw vidzim, okrem u wdnim – u obrazo-vanx. Ked budzeme obrazovani lxdze zoz svido-moscu `e zme, medzi in{im i po ykim{iketnicitetu, `e be{eduwme po ruski, toto co zme.Mi nw mo`eme pravic der`avu, a nw mame an<gerojsku tradicix. Mu{ime buc dobre obrazo-vani zoz svidomoscu o sebe i o na{im tirvanx.

S. Fejsa

INTERVX

RS

RS

RS

RS

U meno RTV Vojvodini finansijnu potrimovku Rutenpresu potverdzel direktor Radio Novogo Sadu

Jo`ef Klem (drugi z l>vogo boku)

TI@NQOVN<K2. DECEMBER 2011. 3

Suboti~anw gvary `e u privatizaci< voni najgor{e pre{li;Zrenyninci gvary `e najgor{e pre{ol Zrenynin, Kikindynw znova `evoni najgor{e pre{li. Od 25 privatizovanih podpriwmstvoh uKralwve, u Privrednej komori togo re}ionu lwm za dva mogli povesc`e roby yk treba; u dakedi{n<m “Ma}nohromu” robeli kolo 8 tisy~ilxdze, a nw{ka lwm 225 stawmno i kolo 250 yk sezonski robotn<ki. Ykked bizme {e hvalwli, a nw skar`eli hto gor{e pre{ol.

Na per{i popatrunok statisti~ni podatki o tranzici< an< nw takipodli. U Serbi< od 2001. roku poteraz privatizovani 2 500 pod-

priwmstva a kon-trakt roztarglo ka-`de {tvarte, odno-sno kolo 600 pod-priwmstva. Naj~a-stej{a pri~ina pre-targovany kontraktuto nwinvestovanw inwpo~itovanw so-ciylnej programi,pretargovanw pro-dukci<, nwviplaco-vanw kupopredajnej

ceni, predavanw mawtku firmi abo osnovnih sredstvoh. Ukazalo {e `e dzepowdni sektori trebalo privatizovac po daykim

drugim principu. Tak, u pre{lim roku roztargnuti 21 kontrakt o pre-davanx veterinarskih stan<coh, pon<|eni 11 privatizaci< medijnihhi`oh i vidavatelqnih hi`oh, ta {e postavy pitanw ~i za toti d<ylno-sci nw bul potrebni dayki drugi model privatizaci<.

Od polqoprivrednih kombinatoh abo zadru}oh, od kolo tisy~ kon-traktoh pon<|eni 276, abo ka`di {tvarti. Najvecej roztargnuti kon-trakti prave u Vojvodini, ~iy `em atraktivna za novope~enih boga-~oh i perspektiva za biznis.

No, toto co nw vikazane u statistiki to fakt `e poza privatizova-nih firmoh u su|nosci stali osobi zoz kriminalnu pre{loscu, ta iosobi prociv kotrih {e vodzelo sudski procesi. Druga }rupa bizni-smenoh buli gevti kotri kupovali firmi na dobrih lokacijoh, kotrihnw interesovala produkciy, alw lwm lokaciy nwruhomosci z kotrej binapraveli dobri biznis.

No, pre ri`ni pri~ini, i udatno privatizovani podpriwmstva nwroby yk treba. Novope~enih boga~oh nasampredz interesuw hasen i jo-mu {icko podredzuw. U procesu privatizaci< robotu stracelo kolo200 tisy~i lxdzoh, produkciy nw porosla, a u Serbi< na robotu ~ekaxkolo 600 tisy~i nwzanytih. Dxra Vina>

vinaji.djura@gmail.com

ROZBUJDO[ENINOVI BOGA^E

Pol<n~e i Kva{nyk

KULA

ZA\ITA @IVOTNOGO [TREDKUOp{tinu Kula 22. novembra na-

|iveli podsekretar u Po-kra<nskim sekretariytu za za|itu`ivotnogo {tredku i otrimuxcirozvoj dr Slobodan Puzovi~ i so-vitn<ca predsidately Vladi Voj-vodini zadlu`ena za za|itu `i-votinqoh Wlena Bala{evi~.

Gosci per{e be{edovali zpredsidatelqom Op{tini Kula uzadzekovanx Svetozarom Bukvi-~om i predsidatelqom Skup{ti-ni op{tini Kula @elqkom Kova-~om, a na rozgvarkoh prisustvo-vali i direktor YP “Zavod za vi-budov Kula” Branislav Vujovi~,Stefan ]elevaj~uk z Op{tinsko-go oddzelwny za inspekcijni ro-boti, predstavitelq Ruhu gorykoh

]oran Kruplynin, ta predstavi-telq Veterinarskej stan<ci drJova Hajdin.

Sekretar Puzovi~ predstavelrobotu Sekretariytu i aktualniproblemi u za|iti psoh i ma~kohu Vojvodini, a interesoval {e iza tera{n< urovenq za|iti `ivo-tinqoh u kulskej op{tini, ta zadzivi deponi< i prowkt pre~isco-vany Velqkogo ba~kogo kanalu.

Wlena Bala{evi~ ponukla po-moc u snovanx re}ionalnogo azi-lu za psi i ma~ki-bluka~oh.Zaklx~ene `e vibudov i otrimo-vanw azilu Op{tinu budze ko-{tac menwj yk nadopolnwny za ~a-sti tu`bi pre napadi psoh, a azilmo`e buc samootrimuxci.

Slobodan Puzovi~ i Wlena Ba-la{evi~ na|iveli Rozsadn<k Ru-hu gorykoh op{tini Kula, dze vi-zna~ene `e polw{ovanw teritori<kulskej op{tini wden z naj-va`nwj{ih zadatkoh Ruhu. Op-{tina Kula, z menwj yk 1 odstopolw{enej teritori<, spada doridko polw{enih u Vojvodini.

Gosci obi{li i obwkt za prila-pjovanw psoh, dze im predstaveniprowkt buducogo azilu i zasadzo-vany za|itnogo pasu kolo nqogo.

Popri zadovolqstva z porobe-nim, gosci nayveli bl<z{e so-trudn<ctvo z Op{tinu Kula pre{vid{e i kvalitetnwj{e ri{o-vanw problemoh vyzanih za za|itu`ivotnogo {tredku. A. Mudri

MEN[INSKI AKCIONERE DAKEDI[NQOGO PK “PER[I MAJ”

PRIDATA PREDSTAVKASKUP[TINSKOMU ODBORUMen{inski akcionere buv{o-

go Polqoprivrednogo kombinatu“Per{i maj” z Ruskogo Kerestu-ra, stredu, 23. novembra do Od-boru za predstavki i predkla-dany Narodnej skup{tini Ser-bi< pridali potrebnu dokumen-tacix za previpitovanw priva-tizaci< Kombinatu, nw{ka Kom-pani< “ABC fud”. Predstavn<kohmen{inskih akcioneroh priylpredsidatelq spomnutogo Odbo-ru Narodnej skup{tini Sa{aDujovi~ zoz sotrudn<kami, apredstavka u{l<dzela posle do-gvarki o wj pridavanx na nwdav-no otrimanih Zbore men{inskihakcioneroh, kedi i Keresturcivo{li do Soxzu men{inskih ak-cioneroh Vojvodini.

Yk gvarel predsidatelq Uprav-nogo odboru Skup{tini men{in-skih akcioneroh buv{ogo PK Mi-hajlo Katona, Dujovi~ovi pridatapredstavka u vyzi z privatizacixbuv{ogo Kombinatu, problemami ud<lovanx posle privatizaci< ko-tri ne}ativno upl<vux na `ivotstawmno i do~asovo zanytih ro-botn<koh u “ABC fud”, u vyzi zproblemami rozpredavany i uzur-pirovany `emi i mawtku buv{ogoPK i zemlwd<lskih zadru}oh“Polqoprivreda” i “Kooperativa”.

Dele}aciy z predstavku skup-{tinskomu odboru pridala iobsy`nu dokumentacix, vyzano zaskorej{i obracany men{inskihakcioneroh kompetentnim der`av-nim or}anom 2004. i togo roku, a

kotri i}norovani. U rozgvarki vi-zna~ene `e dramati~na ekonomskasituaciy u buv{im Kombinatu, uKeresture – centre Rusnacoh uSerbi< – u zna~nej miri zagro`uwi robotu ri`nih ruskih institu-cijoh i manifestacijoh, zna~nihza nacionalni `ivot Rusnacoh.

Z predsidatelqom Odboru Na-rodnej skup{tini Sa{om Dujo-vi~om, kotri viroytno po{vidkoi na|ivi Ruski Kerestur, popriKatonu, v~era be{edovali i ~leniUO Skup{tini men{inskih ak-cioneroh Ynko Var}a i VladimirVina<, predsidatelq Soxzu men-{inskih akcioneroh VojvodiniVeselin Muhadinovi~ i narodnaposlan<ca u Skup{tini Serbi<Olena Papu}a. M. Zazulyk

U prostorijoh Nacionalnogo sovitu Rusnacoh,26. novembra, otrimana piyta porydna shadzkaOdboru za obrazovanw, z htoru pred{edovalapredsidatelqka Odboru Melaniy Rimar.

^leni Odboru konstatovali `e dodzelwni 10penw`ni stimulaci< {kolyrom keresturskej }im-nazi< i pejc stimulaci< u formi stipendi< stu-dentom rusinistiki, kotri odredzeni spram po-scignutogo uspihu.

Odbor za obrazovanw menoval i {tiri~lenitim za virobok strate}i< u obrazovanx, do kotro-go, popri akademika Xliyna Tama{a i dr YkovaKi{xgasa, menovani i mr Ana Mariy Rama~ Fur-man i Irina Papu}a, a po 20. ynuar iducogo roku,strate}iy ma buc pririhtana.

Odbor za obrazovanw konstatoval `e togo roku ubud`etu od milion 550 tisy~i dinari ostalo dakusvecej yk 200 tisy~i, kotri budu prenw{eni do bu-d`etu za nastupni rok. Iducogo roku, Odbor planuwpodobni aktivnosci yk i togo.

Na shadzki Odboru formulovani i dopolnwny Na-risu zakona o osnovnim obrazovanx, kotri oblasc

viu~ovany macerinskogo yzika usogla{ux z pravamiobezpe~enima po Zakonu o nacionalnih sovitoh.

^leni Odboru poinformovani i o {ickih aktiv-noscoh u ostatn<m ~a{e, dze, medzi in{im, podzelw-ni u~ebn<ki kotri Nacionalni sovit obezpe~el{kolyrom per{ih klasoh, htori ruski yzik viu~uxyk viborni predmet. M. Afi~

Na viberankoh za Sobor Republi-ki Gorvatskej i dvome Rusnaci –Zvonko Kostelnik i Mihal Mijo[ajto{.

Zvonka Kostelnika, tera{nqogookon~ovately dlu`nosci sekretaraSoxzu Rusinoh i Ukra<ncoh Repu-bliki Gorvatskej i ~lena Sovitu zanacionalni men{ini RepublikiGorvatskej, yk kandidata na viberan-koh za parlament predlo`elo KUD„Ykim Gardi” z Petrovcoh. MihalaMix [ajto{a za Sobor predlo`elaGorvatska selynska stranka, a teraz wzamen<k na~aln<ka Op{tini StariYnkovci.

Parlamentarni viberanki za za-stupn<koh u Sobore u Gorvatskej bu-du otrimani 4. decembra. SpramUstavnogo zakona, podru~e Gorvat-skej podzelwne na 11 viberankovowdinki, i Dvanasta, dze kandidatinacionalnih men{inoh.

^isleno vek{i men{ini, yk co toserbska, italiynska i madyrska, sa-mi predkladax svo<h kandidatoh, a~isleno men{i, yk ruska, romska,bolgarska, nwmecka, rusijska,ukra<nska i drugi (vwdno 12), vibe-rax lwm wdnogo zastupn<ka.

Ka`da nacionalna men{ina mo`epredlo`ic nwogran<~ene ~islo kan-didatoh, a do Soboru budze vibranikandidat htori dostanw najvecejglasi u tej, Dvanastej viberanko-vej wdinki.

Pre fakt `e Rusnaci mali vecejkandidatoh, na pre{lih viberan-koh <h glasi {e rozo{ali i nw malisvojogo zastupn<ka.

Kandidati Kostelnik i [ajto{,po viberanki na|ivy na{o mestadze `itelqom prezentux svojo pro-grami, z cilqom pricagovany covek{ogo ~isla glasa~oh.

Dx. L>kar

VUKOVAR (GORVATSKA)

RUSNACI KANDIDATI ZA SOBOR

REZULTATI POPISU @ITELQSTVA U SRIME

MENWJ @ITELQOH YK PRED DZE[EC ROKAMI

Spram urydovih podatkoh Repu-bli~nogo zavodu za statistikuhtori nam soob|el Romko Papu}a,na~aln<k Op{tinskej upravi u[idze, ~islo `itelqoh op{tini[id zmen{ane u odno{enx na po-pis z 2002. roku. Na podru~u calejop{tini `ix 34 035 `itelw, a 1225 `ix u ino`emstve. Popisanii 12 535 obisca, odnosno 15 062kvartel<. Spram popisu z 2002. ro-ku {idska op{tina mala bl<zko 39000 `itelqoh.

Romko Papu}a potim vino{i po-datki `e sam gorod [id ma 14 839

`itelqoh, a 467 `ix u ino`em-stve. Vkupne ~islo obiscoh 5 403,a kvartelqoh 6 131.

Ked slovo o valaloh u htorih`ix Rusnaci, u Ba~incoh popisa-ni 1 179 `itelw, od kotrih 27 uino`emstve. U Ba~incoh wst 434obisca i 546 hi`i. U Berkasove,spram popisu, wst 1 114 `itelqoh,sedem u ino`emstve, a wst 408 obi-sca i 526 hi`i. Co {e dotika Bi-ki~u, u tim na{im valalw `ix 273`itelw, od ~ogo trojo u ino`em-stve. Popisani 86 obisca i 129hi`i. Vl. D>.

NOVI SAD

INICIYTIVA ZA OCENU USTAVNOSCIU meno Ruskej demokrati~nej

stranki (RDS), zoz {edziskom uSrimskej Mitrovici, wj predsi-datelq Miroslav Besermen< vso-botu, 26. novembra, vwdno z pred-stavitelymi i|e sedem strankohnacionalnih men{inoh, podpi-sal Iniciytivu za poru{ovanwoceni ustavnosci i zakon<tosciZakonu o vibore narodnih po-slan<koh na Ustavnim sudu Repu-bliki Serbi<.

Yk povedzene u soob|enx zRDS, z totu iniciytivu {e

osporxw odredbi ~lenu 43, htoriodredzuw potrebne ~islo podpi-soh za potrimovku viberankovejl<stini stranki men{inoh, dzepotrebni 10 tisy~i podpisi vi-bera~oh.

Stranki men{inoh trimax `e ztotu odredbu povredzeni dzepowd-ni ~leni Ustavu Republiki Ser-bi<, nasampredz ogran<~ovanwlxdskih i men{inskih pravoh izabrana diskriminaci<.

– Nwlo}i~ne i paradoksalne `eza snovanw parti< wdnej nacional-

nej men{ini, Zakon vimaga tisy~podpisi, a za viberankovu l<stinu10 raz vecej – gvarel z tej nagodiMiroslav Besermen< i povolal{icki men{inski stranki `e bi{e pridru`eli }u tej iniciyti-vi, pone`e vel< men{ini maxmenwj yk 10 tisy~i pripadn<koh,ta nw mo`u u~astvovac na vibe-rankoh.

Kopiy vsobotu podpisanejIniciytivi budze poslata i rele-vantnim medzinarodnim or}ani-zacijom i celom. M. Z.

Otrimana piyta porydna shadzka Odboru za obrazovanw

SHADZKA ODBORU ZA OBRAZOVANW NACIONALNOGO SOVITU RUSNACOH

TIM ZA VIROBOK STRATE]I< U OBRAZOVANX

NA[O MESTA 2. DECEMBER 2011.4ZOZ KERESTURSKEJ MESNEJ ZAWDN<CI

OKON^ENI REBALANS BUD@ETA

Pre zvek{anw pril<vu do mesnogo samodoprinosu,yk i vek{e vitvorenw vlasnih sredstvoh od komunal-nih uslugoh, Sovit Mesnej zawdn<ci Ruski Keresturpondzelok, 28. novembra, prinwsol rebalans bud`etaMesnej zawdn<ci za tot rok. Spram novogo bud`eta,pril<v do mesnogo samodoprinosu teraz predvidzenina 11 milioni 280 tisy~i dinari, pone`e u odno-{enx na planovani, pril<v zvek{ani za milion 140tisy~i dinari. Vek{ina sredstvoh u` potro{ena natogoro~ni infrastrukturno-komunalni roboti, a~asc budze potro{ena na dokumentacix vyzanu za{kolsko-sportsku galu u vibudovi.

U ~asci bud`eta Mesnej zawdn<ci htori {e odno{ana tkv. komunalni sredstva, planovani prihodi zvek-{ani za 730 tisy~i dinari, tak `e posle rebalansu, no-vi plan u tej oblasci 11 milioni 330 tisy~i dinari.

Na ostatnwj shadzki, z htoru pred{edoval podpred-sidatelq Sovitu MZ @elqko Kova~, prinw{ena odlu-ka `e bi potrebnu prowktnu dokumentacix za zogri-vanw {kolsko-sportskej gali na }az virobelo Pod-priwmstvo “Fluin`inwrin}” zoz ^ervinki. Vrednoscvirabyny prowktu u bruto vinosu 295 tisy~i dinari.

Na shadzki zaklx~ene `e i togo roku Mesnazawdn<ca i drugi strukturi valala budu or}anizo-vac zawdn<cki do~ek D<da Mraza i Novogo roku, ayk zaplanovane, per{a aktivnosc na tim planwbudze kvecenw centru Ruskogo Kerestura, tej so-boti, 3. decembra.

Pone`e {e uvodzenw Do~asovogo or}anudo Op{tini Kula, htori budze mac funk-cix Skup{tini op{tini, o~ekuw {tred-kom decembra, viy{nqovanw o zaprovadzo-vanx novogo mesnogo samodoprinosu naj-viroytnwj{e budze otrimane od 6. po 15.ynuar iducogo roku. Sovit zaklx~el `ebi odvituxci komisi< co skorej po~alipotrebni pririhtuxci roboti pred re-ferendumom, yk predlu`enw yvnej ro-zpravi i kampan< o potrebi novogo samo-doprinosu. Zberanw potrebnih vecej yk400 podpisoh za iniciytivu za referen-dum, htori budu doru~eni do SO Kula,malo buc zakon~ene togo ti`ny.

Be{eduxci o aktualnej situaci< uKompani< “ABC fud”, Sovit Mesnejzawdn<ci vidal i svojo okremne soob|enw.

M. Zazulyk

Spram novogo bud`eta, pril>v do mesnogo samodoprinosu teraz predvidzeni na 11 milioni 280 tisy~i dinari

Konferenciy na temu “Rodna di-menziy tro{eny sredstvoh za subven-cionovanw u polqoprivrednej pro-dukci< i ruralnim rozvox” otrimana25. i 26. novembra u Subotici, ykprowkt Zdru`eny `enoh “Feminekreative” zoz Subotici, a u ramikohProgrami Zwdinwnih nacijoh za ro-zvoj “Mocnwnw mehan<zmoh odvi~a-telqnosci u yvnim finansovanx”.

Na Konferencix povolana iA}enciy za rozvoj op{tini Kulayk i predstavitelqki zdru`enqoh`enoh z op{tini. Medzi n<ma bulii predstavitelqki Sekci< `enoh“Bajka” pri Zdru`enx reme-

seln<koh z Ruskogo Kerestura -Slavka Katona, Nataliy Emejdi,Vany Gardi i Vesna Gardi.

Konferencix otvorela ErikaKudlik spred Gorodskej radi Su-botici, yk i Anita Bere{ zoz Po-kra<nskogo sekretariytu za robotu,zanytosc i rovnopravnosc poloh.U~a{n<kom konferenci< predstave-ni prowkt i jogo cil<, yk i okon~e-ni viglwdovany na spomnutu temu.

Yk ukazalo viglwdovanw u dvohvojvodynskih okrugoh, pri dod-zelqovanx i realizovanx sub-vencijoh u polqoprivrednejd<ylnosci i u ruralnim rozvox,nwzadovolxxci rezultati nasam-predz `e nw dosc informovanitoti co bi mogli hasnovac der-`avni subvenci<.

Konstatovani i nwdostatok koor-dinaci< u ministerstvoh, sekreta-riytoh, po lokalni samoupravi ikonw~nih hasnovatelqoh. Dzepowd-ni z tih or}anoh nw max an< lwgkodostupni podatki o hasnovatelqohsubvencijoh `e bi moglo analizo-vac rodnu dimenzix tro{eny tihsredstvoh.

Popri vecej vikladanqoh emi-nentnih fahovcoh, na Konferen-ci< na robotn< virobena i Plat-forma zoz preporu~enymi za in-stituci<. Povolani zdru`eny `e-noh mali nagodi i vilo`ic pro-dukti svo<h ~lenoh, ta vikladalai keresturska Sekciy `enoh“Bajka”. M. Afi~

Okrem nwdostatka koordinaci>, konstatovana i nwdostupnosc potrebnih podatkoh

“BAJKA” OR]ANIZOVALA

DVA ROBOTN<

Sekciy `enoh “Bajka” prikeresturskim Zdru`enx reme-seln>koh u valalw or}anizova-la i dva robotn> za svojo~len>ci i drugih zaintereso-vanih.

Wdna bula robotny pravenyukrasnih {vi~koh zoz para-finu, co predstavela ~len>caSekci> Vesna Gardijova. Dru-ga bula o pravenx bi`uteri>zoz polimer-gl>ni kotre pre-zentovala Milena Belqka{,predsidatelqka Zdru`eny `e-noh “Tri {estri” zoz Kuli.

SOTRUDN<CTVO OP[TINOH U SRIME

VWDNO ROZVIVAXTURIZEM

Predsidatelqka op{tini [id Nata{a Cvwtkovi~ i predsidatelwdrugih srimskih op{tinoh i gorodu Srimska Mitrovica, vovtorok uBeo}radze podpisali Protokol o re}ionalnim sotrudn<ctve i rozvoxgorodoh i op{tinoh Srimu u oblasci turizma.

Yk soob|ene u Kabinetu predsidatelqki op{tini [id, beo}rad-ski Fond za politi~nu vin<mkovosc otrimal seminar za pred-stavn<koh srimskih op{tinoh i gorodu Srimska Mitrovica pod na-zvu “Evropski inte}raci< i lokalni rozvoj – }u uspi{nim strate}i-jom i dobrim upravynx”.

Prez ciklus od pejcoh seminaroh, u~a{n<ki “trenirali” oblascina htorih bi mogli vitvoric medzisobne sotrudn<ctvo u nastupnimperiodze. Opredzelwli {e za rozvoj turizma i o tim podpisalispomnuti Protokol. U~a{n<ki seminaroh ti` dostali sertifikati ou~astvovanx. Vl. D>.

VO^I OZNA^OVANY DNY O[LWBODZENY [IDU

KONCERT I MALI FODBAL Vo~i ozna~ovany 6. decembra –

Dny o{lwbodzeny [idu u Drugej{vetovej vojni, ked budu poklad-zeni venci i kvece na spomin-ko-sturn<cu poginutim na gorodskimtemetove, otrimani priwm zau~a{n<koh NOR i svyto~na shad-zka SO [id. U ramikoh preslaviplanovani i sportsko-muzi~nizmisti.

Za 4. december u Kulturno-obrazovnim centre zakazani kon-cert {piva~a Deyna Cuki~a hto-ri lokalna samouprava daruw mla-

dim. Uhod na koncert bezplatni.Mladi {e mogli opredzel<c `ekogo od ponuknutih {piva~oh `a-dax vidzic i ~uc, a u ponuknucuokrem Deyna Cuki~a buli i BoynMarovi~ i Kiki Lesendri~. Nakoncu u internet-anketi najve-cej glasi dostal prave Deyn Cu-ki~.

Od 5. decembra u Sportskimcentre po~ina tradicijni `im-ski turnir u malim fodbalu nahtorim budu u~astvovac senior-ski, kadetski ekipi yk i star{i i

mlad{i vozrost {kolyroh.Priyvjovanw ekipoh po 4. decem-ber kedi i vicagovanw kombina-cijoh za zmagany. Seniore maliuplacic osem tisy~i dinari poekipi, a drugi kate}ori< po {tiritisy~i. Pobidn<cka ekipa pri se-nioroh dostanw 120 000 dinari,drugoplasovani 50 000, trecepla-sovani 30 000 dinari. U drugihkate}orijoh per{eplasovani do-stanx komplet sportskej opremi,a drugoplasovani labdi.

Vl. D>.

Dele}aciy [idu zoz Sonx Liht, predsidatelqku Fonda za politi~nu vin>mkovosc

U KOCURE

NOC BOSORKOH PRETVORENA DO NOCI VANDALOH

O “Noci bosorkoh” zme na tih prostoroh donwdav-na znali lwm zoz golivudskih filmoh. U gororoh, to-ta noc na yki{ik misti~ni sposob stimulovala u`problemati~ni osobi. U normalnih filmoh, vidzelizme `e tej noci dzeci i mladi hodza maskirovani odobisca do obisca, i od doma{n<h pitax lakotki `ebi ih nw nastra{eli.

A vec, pomali, noc medzi ostatn<m dnqom oktobra iper{im dnqom novembra, po~alo {e ozna~ovac i natih prostoroh. Ostatn<h rokoh {e ozna~ovanw tej no-ci zvedlo na or}anizovanw `urkoh pod maskami dokhodzenw po obiscoh, `e bi {e dostalo lakotki, uglav-nim nw za`ilo.

Togo roku ~asc kocurskej mlade`i nadumala totunoc preslavic na svoj sposob. Od per{ogo zmerku,problemati~ni }rupi hodzeli po Kocure i pravelinw{or. U centru valala visipali {mece zoz kontej-neroh i zapalwli go, do poli poodzerali plakati naoglasnih tabloh i zapalwli ih, a na wdnej predavalqn<na silu otvoreli elektri~ni orman~ik i vikap~alistrux, tak `e u predavalqn< “spadla” kompxterskasistema i wden ~as nw mogla robic. Lopoceli do obla-koh i kapuroh i lwm co nw bulo fizi~nogo obrahunkuzoz vinervovanima Kocurcami.

Na povolanku gra`danoh, intervenovala policiy,alw vipatra `e a` to mladim fanom “Noci bosorkoh”

bula dobra zabava, bo {e zoz policijnu patroluoganyli po kocurskim piycu, {kolskim parku i{kolskim dvore. Iducogo dny {e po valalw pre~ulo`e i na {koli rozbite sklo i `e vandali mali nami-ru dojsc do dnqovn<koh.

Posle tej “vandalskej noci” policiy po Kocurezazberovala informaci< o nocnih vandaloh, alw nasposob yki predpisuw zakon – u prisustve calej eki-pi fahovcoh htori merkovali `e bi dzecinski pravamalih guli}anoh nw buli zagro`eni.

Doznac od polici< meno i prezvisko dawdnogo zozguli}anoh, to za novinara nwmo`l<va misiy, tak ̀ e {ei nw{ka u valalw urydovo nw zna hto pravel nw{or,go~ {e to nwurydovo zna, a okreme znax Kocurci hto-ri bivax u centru, i htori {e prez cali rok stretaxzoz doma{n<m nwvospitanqom spomnutih.

I tak, vihodzi `e mali vandali za|iceni. Za|ice-ni su i u {koli, bo po Zakonu o {kolstve, {kolyr na-stavn<kovi {me tak povesc {icko, a nastavn<k takomu{kolyrovi nw {me n<~.

Najgor{e u tej pripovedki toto `e medzi vandala-mi buli i dzeci htori yk dobri podrostok upivali odsvo<h star{ih tovari{oh yk {e postava “faca”.

Postavy {e i pitanw yki to rodi~i htori nw znaxdze im dzeci nocnu godzinu? Abo znax, alw im nw bri-}a, a poznwj{e su per{i htori obvinxx {kolu i na-stavni kader za podli uspih svojogo dzecka.

Preto, na komentari dawdnih Kocurcoh `e co to takestra{ne ked u noci htora za toto, dzeci dakuz mulatova-li, treba odvitovac `e takej ~elydzi, i u “Noci bosor-koh” i ka`dej drugej noci, mesto doma i u poscel<, a nwkolo zapalwnih kontejneroh. Merkujme co {icko po~i-na od doma{nqogo (nw)vospitany. S. Dorokhazi

Na povolanku gra`danoh, intervenovalapoliciy, alw vipatra `e a` to mladim fanom “Noci bosorkoh” bula dobra zabava,bo {e zoz policijnu patrolu oganyli po kocurskim piycu, {kolskim parku i {kolskim dvore

U Keresture vek{ina sredstvoh u` potro{ena na togoro~niinfrastrukturno-komunalni roboti

KONFERENCIY O RODNEJ DIMENZI< TRO[ENYSREDSTVOH ZA SUBVENCI<

POTREBNE VECEJKOORDINACI<

NA[O MESTA2. DECEMBER 2011. 5U KOCURE OTVORENI SERVIS ZA RAHUNKARI

CIMBORSKA ROBOTNYDVOH TOVARI[OH

Dvome tovari{e zoz Ko-cura, Vladimir Sabo Daj-ko i Du{an Lu~i~ nw sce-li buc na spiskunwzanytih i ri{eli v`acsudqbu do svo<h rukoh ipo~ac robic toto do ~ogo{e obidvome rozumy.Otvoreli cimborsku ro-botnx za opravku rahun-karoh “WiFi Computers”.

Na|iveli zme servis in<m na{li Vladimira SaboDajka i jogo dzivku Ivanu.

– Pomaga i moy dzivkaIvana, htora nam i in{ak,od per{ogo dny na pomoci –gvarel Vladimir. – Du{an iy kolo kompxteroh robeli iskorej, “na ~arno”, alw zmepohopeli `e to nw mo`etirvaco ri{ic na{u e}zi-stencix. Preto zme naduma-li otvoric servis. Klx~nupomoc u tim zme dostali odder`avi, od Nacionalnejslu`bi za zanytosc pri hto-rej zme konkurovali na kon-kursu za samozanytosc. Po-zitivno ocenwni na{ Bi-znis plan i odobreni namka`domu po 160 tisy~ni di-nari bezpovratnej pomoci.

Po kontraktu zoz Nacionalnuslu`bu za zapo{lyvanw, vonidvome obovyzni robic dvanac me-{aci toto za co dostali penw`i,rozumi {e, zoz placenqom {ic-kih obovyzkoh.

Interesovalo nas preco servisotvoreni yk cimborska robotny?

– Najvecej preto, bo wdna osobato nw mo`e sama robic, a okremtogo `e zme najlwp{i tovari{e,mi i dobri tandem. Dok wden uservisu, drugi na terenu. ^astona teren idzeme obidvome, bowden mu{i buc za kompxteromhtori instaluwme, a drugi pri an-teni abo adapteru na pojdze abo ina zakricu. Na koncu, zoz dva razpo 160 tisy~i mo` duplo vecejporobic – gvarel na Vladimir.

Wst velqo “majstroh” htori robyna ~arno i nwloylna su konkuren-ciy tim htori le}alno roby. YkVladimir i Du{an patra na toto?

– Pravda `e wst velqo “maj-stroh” alw, u najvecej slu~ajoh,ked im voni “pobabru” pokompxteru i napravy vecej ~kodiyk co obwktivno bulo, vlasn<kprino{i taki rahunkar do nas.Pravda `e su nwloylna konkuren-ciy, bo dayki roboti roby tunq{e

z oglydom `e nw placa porci<, alwozda {e raz i u tim zavedze {or –gvari Dajko.

Preto {e voni oriwntux na robo-ti htori mo`e robic lwm le}alnarobotny i za htori {e dava odredze-ni }aranci< – bezdrotove povyzovanwoddalwnih lokacijoh, postavynw vi-deo nadpatrunku, antivirusni pro-grami, za|ita od “gakeroh”, insta-lovanw internet mre`i i podobne.

Co {e dotika servisovany, roby{icko, alw {e speciylizovali zaopravki star{ih tipoh kompxte-roh. Bezpenw`nosc velqka i lxdzenw mo`u kupovac kompxteri naj-nov{ej }eneraci<, alw opravyx iprepravyx stari.

Robotnx {e i|e rozraby, Ko-curci i kliwnti zoz okol<ska po-mali doznavax za tot servis. PoVladimirovih slovoh, Kocurcikompxter najvecej hasnux zafejsbuk i podobni dru`tvenimre`i. Na drugim mesce za zaba-vu, a na ostatn<m mesce imkompxter u roboti.

Na koncu, mo` povesc `e {e Vla-dimirovi i Du{anovi vitvorelimlade`ski sni `e bi mali svojservis i ̀ e bi robeli toto co lxby.

S. Dorokhazi

Vladimir Sabo Dajko i Du{an Lu~i~ nw sceli buc i|edva mena na v{e vek{im spisku nwzanytih u verbaskej op{tini. Ri{eli v`ac svox sudqbu do svo>h rukoh, ta otvoreli co{ka ~ogo u Kocure i|e nw bulo – servis rahunkaroh

Vladimir i Du{an vitvoreli svojo sni, otvoreli servis

i roby toto co lxby

U VERBA[E

KUD “KAROLQ SIRMAJ” DOSTALO NOVI PROSTORI<

^leni verbaskogo Kulturnoumetn<ckogo dru`tva “KarolqSirmaj” pre{logo ti`ny {eoficijno uselwli do adaptova-nih prostorijoh u kotrih budurobic {icki sekci<.

Predsidatelq Dru`tva Ar-pad Gaik podzekoval op{tiniVerbas kotra z bud`etu za totunamenu vidvowla 150 tisy~idinari. Von dodal `e prostorpoteraz mal 24 kvadratni me-teri, a teraz 57 i `e roboti na

renovovanx volonterski okon~eli ~leni Dru`tva –i to a` 90 odsto u~astvovalo u akci<.

Na svyto~nosci z nagodi uselwny do novih prosto-rijoh bul i predsidatelq op{tini Verbas dr @elq-ko Vidovi~ kotri vizna~el optimizem i entuziyzem~lenoh Dru`tva, yk i toto `e zoz malo penw`u, avelqo roboti, vitvoreli novi prostor za dru`enw ifunkcionovanw sekcijoh.

Na svyto~nosci u~astvovali i ~leni KPD “Karpa-ti”, odnosno jogo muzi~na sekciy. A. P.

Z nagodi uselwny or}anizovana prigodna {veto~nosc

Predsidatelq op{tini dr @elqko Vidovi~ pohvalwlan}a`ovanw aktivistoh

OP[TINA @ABELQ NASTUPELA NA SAJME U BEO]RADZE

PREDSTAVENI LOKALNI SAMOUPRAVIOp{tina @abelq nastupela na

trecim Sajme lokalnih samoupra-voh, htori otrimani {tredkom no-vembra u Beo}radze. Saym or}anizo-valo Ministerstvo za lxdski imen{inski prava, der`avnu upra-vu i lokalnu samoupravu, Gorod Be-o}rad i Stalna konferenciy goro-doh i op{tinoh.

Tridnqovi saym otvorel predsi-datelq Serbi< Boris Tadi~, a goscohprivitali i predsidatelq Skup-

{tini Beo}radu Aleksandar Anti~i minister za lxdski i men{inskiprava, der`avnu upravu i lokalnusamoupravu Milan Markovi~.

Na Sajmu {e predstavelo kolo 100lokalni samoupravi, yk i daskelqoop{tini zoz Republiki Serbskej. Tobula dobra nagoda za predstavynw ak-tivnoscoh i privrednih poten-ciyloh lokalnih samoupravoh do-ma{n<m i ino`emnim kompanijom,yk i potencijnim investitorom.

Gorodi i op{tini mogli ro-zmen<c iskustva i prikladi dobrejpraksi u roboti lokalnih vlascoh.Na Sajme or}anizovani okruglistoli i paneli htori omo`l<veli~eranw dumanqoh i konstruktivnihpredkladoh, yk i konkurovanqoh zazawdn<cki prowkti pri predpri-stupnih fondoh Evropskej uni< iresornih der`avnih minister-stvoh.

A. D.

U Novim Orahove {e od 25. novembra po 19.december 2011. roku otrimuw referendum na ko-trim {e gra`danw viy{nxx o uvodzenx samodo-prinosa za period od 1. ynuara 2012. roku po 31.december 2021. roku.

Sredstva za samodoprinos ostavax isti yk iza pre{li 10 roki. Zanyti vidvoxx 3 odsto odplaci, podn<matelw ti` 3 odsto, polqopri-vredn<ki dinarsku procivvrednosc od 20 kiloh`ita po golqtu na ro~nim urovnx, a penzionere2 odsto, z tim `e voni posle referenduma maxdac soglasnosc `e `adax vidvo<c sredstva za sa-modoprinos.

Viy{nqovac {e mo` ka`di dzenq u prostori-joh MZ od 7 po 20 godzin. Zoz sobu treba v`acosobnu legitimacix i obviscenw kotre dostave-ne ka`domu okreme.

Od samodoprinosu u naihodzacim period-ze zaplanovane vidvo<c 20 odsto za asfalto-vanw ul<~koh, otrimovanw dragoh i hotarskohdragoh. Za otrimovanw i za nove o{vicenw{e vidvo< ti` 20 odsto, a za otrimovanw vo-dovodnej mre`i planovani 5 odsto. Za|iti`ivotnogo {tredku, co oblapy i vino{enw{meca, predvidzeni 5 odsto. Za otrimovanwobwktoh ~ij vlasn<k MZ, yk i obwktoh kotriwj dati na hasnovanw vidvo< {e 10 odsto, a zavirobok prowktoh zna~nih za MZ 10 odsto.Dalwj, za tro{ki funkcionovany MZ pred-vidzeni 10 odsto, donacijom civilnim or-}anizacijom, kulturnim i sportskim dru-{tvom 15 odsto, a za drugi tro{ki ostava 5odsto.

Lx. Rac

NOVE ORAHOVO

VIY[NQOVANW O SAMODOPRINOSUNova ekspozitura Rozvoj-

nej banki Vojvodini pre-{logo ti`ny otvorena u Ve-terniku, u ul<ci Son< Ma-rinkovi~, ~islo 1b.

@itelqom Veterniku, yk i~islenim podn<matelqom zoztogo mesta odteraz budu do-stupni {icki bankarski uslu-gi, a instalovani bankomati|e bar`ej olwg~a ka`dod-nqovo penw`ni transakci<.

U d<lovnim obwktu htoripo vipatrunku, funkcional-nosci i opremi zadovolxw{icki vimogi bankarskogo d<lo-vany, Ekspozitura budze robic od8 do 16 godzin robotni dn<, a {ic-

ki informaci< gra`danw mo`udostac i prej} telefona na ~isla:021/824–323 i 021/824–466.

Kri` oprez Lwtnwj vladi~eskej rezidenci< u [idze, nakri`anx ul<~koh Cara Lazara i Dxri Ki{a, na mesce sta-rogo kri`a zbudovanogo 1925. roku, teraz zakon~eni i“zabl<snul” u svowj krasoti. Kolo nqogo postavena dake-di{ny `elwzna ograda htora ti` obnovena, a dookola beton-ski kul<, `e bi kri` bul bezpe~nwj{i od prevozkoh htoritadzi prehodza, a dzepowdni {e tu i parkirux – a dze im nwmesto.

Po slovoh paroha o. Mihajla Re`aka, ti` dnqoh bi malibuc zakon~eni i {tiri ikoni htori robi malyr zoz Berka-sova Ratko Torma. Slovo o ikonoh wvangelistoh Matey,Marka, Luki i Ivana htori budu pokladzeni na {tiri bokipostamenta na htorim kri` i vec kri` budze i|e kras{i.

Vl. D>.

ROZVOJNA BANKA VOJVODINI U VETERNIKU

OTVORENA NOVA EKSPOZITURA

Zakon~eni kri` oprez Rezidenci>, treba poklasc i|e {tiri ikoni

U [IDZE

ZAKON^ENI KRI@OPREZ REZIDENCI<

POLQOPRIVREDA 2. DECEMBER 2011.6

STATKARSTVO U KOCURE

PARASTI V[E MENWJKARMY [VIN< I BUY^KI

Na ostatn<m piycu u Kocure, pra{ata predavallwm wden Kocurec. Pital za kilu 160 dinari, alwkupcoh nw bulo. Ked {e piyc u` po~al rozihod-zic, ba~i domu po{ol zoz {ickima pra{atmi.Tak u` drugi piyc. Wdina nad<y `e ih preda, osta-vax mu naihodzaci {veta htori Kocurci slavy.Medzitim, i na nw{kaj{ih slavoh i {vetoh po-cen{e {e w, tak `e pra{ata godni ostac nwpreda-ni. Ked ih doti~ni budze mu{ic karmic, a` tedipodlo prejdze, bo za predaj pridu a` tedi ked od-kupna cena vikarmenih {vinqoh tradicijnon<zka, tak `e {e “sami `edza”, a jomu ostanw ro-bota i gnoj. I sekiraciy, bo da predal kukuricuhtoru powdli, ostalo bi mu a` i na kvas, a }u to-mu bi nw robel.

Pra{ata ~e`ko predac prez cali rok, okrem mo-`ebuc zyri, bo i|e lwm dahto u Kocure bere dvo-jo-trojo `e bi sebe vikarmel do iducej `imi,alw takih wst v{e menwj. Tu rahunok i zdravi ro-zum pobedzuw valalsku tradicix `e najlwp{esam sebe vikarmic {vin<, bo zna{ co {i im da-val. Di}itron ukazal `e {e bar`ej viplaci ka-`di me{ac ohabic nabok penw`i htori bi {e da-lo za koncentrat i kukuricu i na w{enq z tih na-{porovanih kupic vikarmeni {vin<.

Podpriwmstvo “Supermiks” periodi~no od-kupxw pra{ata i to velqo zna~i Kocurcom, alwproblem ked pra{ata wst napredaj, a “Supermik-su” ih nw treba. Cenzare obihodza Kocur, alw rid-ko hto zoz n<ma tar}uw, bo malo placa.

U Kocure {e v{e menwj trima pra{a~ki, a{vin< {e karmi i|e lwm u daskel<h }azdovstvoh,prave telqo `e u valalw vikarmenu {vinx mo`u ku-

pic toti htori odkladax ka`di me{ac na bok `e bipred Novim rokom napolnwli zmarzova~i i {pajzi.Pre krizu htora zalapela {icki pasma dru`tva(okrem tih za htorih n<}da nwt krizi), i poglwdovanw{vinqoh pri lxdzoh u Kocure v{e men{e.

Za rozliku od pra{atoh, vikarmeni {vin< u Ko-cure v{e mo` predac abo do spomnutogo “Super-miksu”, abo do klalqn< “3 S”, abo do “Saka~ovejmesarn<”. Spomnuti mesarn< dze~nw kupux {vin<od tih daskel<h ozbilqnwj{ih produkovatelqoh,bo {e robi o kvalitetnej robi, karmenej na su~a-sni sposob, co zna~i zoz dobrim randmanom mesa.Odkupni ceni i viplacovanw nw v{e iste, a rid-ko kedi vono po dzeki tih htori {vin< predax.

U Kocure cena vikarmenih {vinqoh teraz {eru{a kolo 150 dinari, a za stari {vin< mo` do-stac 115-120 dinari za kilu.

Ked slovo o karmenx buy~koh i ylovkoh, situa-ciy u valalw podobna. Zoz totu fajtu statkarstva{e, nasampredz, zan<max toti }azdovstva htoriprodukux mlwko. Ked {e im kravi ocely, celytauglavnim karmy, ta posle lwp{i ylovki ohabyx nafajtu, a gevti drugi, yk i buy~ki, predavax. Dze-kedi {e preda i dawdno celw, alw okrem mlwkaroh,zoz karmenqom rogatogo statku {e skoro n<hto nwzan<ma, a cenzare htori zahodza do Kocura, obi~noponukax taku cenu po htorej im }azda celw predalwm ked mu penw`i barz nwobhodni.

Vikarmeni buy~ki Kocurci nw max problempredac, bo kelqo {e u Kocure vikarmi, prave tel-qo poglwdux spomnuti mesarn<. U ostatn< ~as ce-na buy~kom porosla tak `e {e ru{a od 200 po 220dinari za kilu.

U valalw wst i tri ozbilqnwj{i farmi {vinqohod htorih dva trimax Kocurci. Okrem “Super-miksovej”, htora {vin< produkuw za potrebisvowj klalqn<, drugi dva karmy i predavax {vin<zvonka Kocura, vek{im klalqnqom i mesarnqom.

U Kocure nwt farma buy~koh. Statkarstvo u Kocure prepada.

Dakedi u ka`dim parastkim obi-sce bul i polni hl<v, i polni obo-ri, a zoz Kocura ti`nqovo do“Karneksu” {e odvo`elo po da-skelqo kamioni {vinqoh ibuy~koh. Tranziciy, kriza, alw izanwdzbovanw a}raru od der`aviprivedli do togo `e u Kocurenw{ka na palqci mo` na~i{l<cobisca htori karmy statok.

Evropska uniy odobrela Ser-bi< kvotu za vivoz govedzinovogomesa, tak volanogo “bebi bifu”.Od odobrenej kvoti, Serbiy vi-vezla lwm kolo 20 odsto. Evropasce govedzinu zoz Serbi<, terazostava na vlasci u der`avi i naprodukovatelqoh `e bi {e zor-}anizovali.

S. Dorokhazi

Zemlwd<lci treba `e bi ak-tivno u~astvovali u kreiro-vanx a}rarnej politiki.

Bo, calu a}rarnu politikuspram selynoh {e kreiruwnaj~astej{e na ma`i, priodkupe i viplacovanx pol-qoprivrednih produktoh.

Pred kolo 20 rokami, na spiskuuvoznih artikloh bulo `ito, kuku-rica, meso, mlwko, maslo, masc, ta{e na{lo a` i – {eno.

Hron<~are togo ~asu prizna~eli:“Teraz na {ore plwva, tereka, kopa~i,vigrizki... A vivo`ic mo`eme lwmpraznu slamu. Totu co x politi~aretrepu u diskusijoh o perspektivohdalq{ogo rozvox polqoprivredi i po-`ivovej industri<”.

An< nw{ka {e tu nw bog zna co pre-menwlo.

M A @ A

[ENO

Vecejdnqova blokada kere-sturskej Hladzalqn< i pri ak-teroh, keresturskih papri}a-roh, alw i u {ir{ej zawdn<ci

zohabela gl<boki {l<di. O blo-kadi Hladzalqn< informovalinw lwm lokalni, alw i najpo-znat{i medi< u Serbi<. Ked `epoteraz dahto nw ~ul za RuskiKerestur i za jogo papri}aroh,teraz zna. Mo`ebuc `e pri~i-na nw bula najlwp{a, alw in-formaciy {e o tim zda i timco prerobx papri}u, i gevtimco x kupux i hasnux u kosti-ranx.

Pravda `e batog nakoncupuka, alw u` teraz mo` konsta-tovac `e {e keresturskim pa-pri}arom, golwm z ~asci, udalototo co {e rokami nw udava ve-cej sindikatom tej firmi:nagnac vlasn<ka `e bi spoln-qoval svojo obovyzki u podpi-sanih kontraktoh.

Ked `e golwm daco vipadnwna dobre u tej blokadi, vec to– reklama. Keresturski papri-}are u vel<h medijoh dostali

barz dobru reklamu: `e produ-kux na tisy~i toni kvalitet-nej papri}i. Teraz, yk i u ka-`dim menad`erskim pocagu,informacix `e kupci znax zana{u robu, treba vihasnovac inaplacic.

Prave u tim smislu kere-sturski papri}are treba `e bivihasnovali totu `imu zatvor~u poradu: yk {e zor}ani-zux, yk budu primenqovac no-vi znany u produkci<, yk vwdnokupy repromateriyl, ta zmen-{ax tro{ki produkci<, ykvwdno predax papri}u, ta vec icena tej papri}i budze vek{a.

Ked `e to nw zroby, daremnaim bula i blokada, i kur~enwna velqkej `imi.

M. Simunovi~

Pokra<nski sekretariyt za polqoprivredu, vodoprivredu ilwsarstvo rozpodzelwl po konkursu zoz Ro~nej programi sredstvazoz Fonda za lwsarstvo Vojvodini za 2011. rok u sumi 367 milio-ni dinari za realizacix polw{ovany, melioraci< de}radovanihlwsoh i otrimovanw i za|itu lwsoh.

Po konkursu za produkcix sadnogo materiylu za lwsi scigli 13priyvi, od htorih 11 spolnwli usloviy konkursu, za co obezpe~e-ni kolo 14 milioni dinari.

Svyto~ne podpisovanw kontraktoh otrimane u Vladi Vojvodini{tredkom novembra.

KONKURS POKRA<NSKOGO SEKRETARIYTU ZAPOLQOPRIVREDU, LWSARSTVO I VODOPRIVREDU

DODZELWNI SREDSTVA ZA LWSARSTVO

Na kocurskim piycu ridko kedi mo` najsc dakogo `e predava pra{ata. I ked {e taki dahto najdze, naj~astej{e{e zoz pra{atmi i vraca domu

U valalw statkarstvo v{e bar`ej zaostava u rozvox

U [TREDKU UVAGI

BLOKADA HLADZALQN<YK REKLAMA

Keresturski papri}are max velqku povagu medijoh

Xliyn PAP

VERBASKI POLQOPRIVREDNI PRODUKOVATELW PUTUX DO AVSTRI<

NA\IVY SU^ASNIFARMI

Polqoprivredn<ki zoz op{tini Verbas u iducih dvoh me{a-coh budu mac nagodu ̀ e bi u ramikoh tridnqovih studijskih pu-tovanqoh na|iveli Avstrix.

Op{tina Verbas per{e take putovanw or}anizuw 30. novembra,a polqoprivredni produkovatelw tam budu prebuvac tri dn< natro{ok lokalnej samoupravi i budu mac mo`l<vosc upoznac {ezoz su~asnima trendami u polqod<lstve i statkarstve.

Polqoprivredni produkovatelw na|ivy tam su~asni farmikravoh, farmi {vinqoh i centri za produkcix ̀ itarkoh. Na totsposob na{o produkovatelw, kotri max teoretski znany, godnividzic i dawdni ri{eny u praksi yki wst u rozvitej Avstri<.

[ef odseku za polqoprivredu Yvnej a}enci< za zoogi}iwnu ipolqoprivredu Ynko Bo<~i~, gvarel `e ked interesovanw budzevelqke – do konca roka planovani i|e dva taki putovany, a idu-cogo roku budu or}anizavani i|e {tiri.

Bo<~i~ dodal `e nwt okremni kriterixmi za na|ivu Avstri<,okrem gevtih `e mu{a buc polqoprivredn<ki.

Tro{ki na|ivi zno{i op{tina Verbas. [icki zainteresova-ni polqoprivredn<ki za putovanw mo`u {epriyvic YnkoviBo<~i~ovi, na per{im poverhu u budinku SO Verbas, a potreb-ne pridac fotokopix paso{u i uplacic 40 evra.

A. P.

UREDBI VLADI SERBI<

POTRIMOVKAROZVOX

Vlada Republiki Serbi< prinwsla ured-bu o uslovijoh i sposobu hasnovany po-rivu za potrimovku ruralnomu rozvoxprez investici< za produkcix i prerobokmlwka, mesa, ovocoh, grozna i `elwnyvi.

Ti` tak, i poriv za potrimovku aktiv-noscom unaprymenim na vitvorjovanwproduktoh zoz vek{u dodatnu vrednoscu u2011. roku.

Pravo na hasnovanw poru{uxcih sred-stvoh, spram odredzenih uslovijoh, maxfizi~ni osobi – no{itelw re}istrovano-go komerciylnogo famelijnogo }azdov-stva, podn<matelw, privredni dru`tva izemlwd<lski zadru}i.

Vimogu za vitvorjovanw porivu podno-{i {e Ministerstvu polqoprivredi,tar}ovini, lwsarstva i vodoprivredi –Upravi za a}rarni placeny, a termin 5.december.

Tekst uredbi i formular vimogi mo`prev`ac na internet adresiwww.mpt.gov.rs

A. P.

DUHOVNI @IVOT2. DECEMBER 2011. 7

U RUSKIM KERESTURE OTRIMANI VE^AR PRIYTELQOH KARITASU

UDALO [E OTRIMAC [ICKI AKTIVNOSCI

Karitas to lxdze dobrogo {erca koti pomagaxlxdzom u potrebi - zoz tima slovami privitu, a

pod motom “Vira bez d<loh mertva” 26. novembra2011. roku, u Ruskim Keresture otrimani barz udat-ni, piyti Ve~ar priytelqoh Karitasu. Na svoj ori-}inalni, su~asni sposob, parohijni Karitas svo<mdarovatelqom, hasnovatelqom i parohiynom, ta go-scom z vecej mestoh, predstavel aktivnosci u rokukotri prehodzi.

Oglydnuce na d<ylnosc u tim roku dali paroh ke-resturski o. Mihajlo Malacko, koordinator Kari-tasu Ynko Katona, yk i direktor Nacionalnogo Ka-ritasu S^G o. Vladislav Var}a. Yk nagla{el Kato-na, i popri tim `e rok bul ~e`ki, udalo {e im otri-mac {icki potera{n< aktivnosci, co trimax ykzna~ni uspih.

Volontere prezentovali aktivnosci zoz dzecmi,mladima, starima, fameliymi u potrebi, a {icki{e predstaveli i z umetn<ckim nastupom.

Aleksandra i Miroslav Nadqovo predstaveli no-vi prowkt “Fameliy za famelix”, a priytelw Kari-tasu doznali i yki buli prihodi i rozhodi, spramhtorih keresturski Karitas obezpe~el skoro 530tisy~i dinari, a poteraz za ri`ni aktivnosci po-

tro{eni kolo 470 tisy~i. Togoro~nurobotu parohijnogo Karitasu finan-sijno zna~no potrimala i Op{tina Ku-la zoz 80 tisya~i dinarami, Mesnazawdn<ca zoz 24 tisy~ami, a od priytel-qoh i dobrodze~nih prilogoh nazberani102 tisy~i dinari.

Na Ve~are priytelqoh Karitasu pri-sutni buli i predsidatelq Nacionalno-go sovitu Slavko Rac, predsidatelq SOKula @elqko Kova~ kotri i volonterKaritasu, direktore Centru za so-ciylnu robotu i Domu za starih zoz Ku-li Ranko [panwvi~ i Branka Ledwnac,{ef Nacionalnej slu`bi za zanytoscIvan Mari~ i zamen<k komandira poli-cijnogo oddzelwny u Keresture Stani-{a Marinkovi~, ta predstavitelw va-lalskih ustanovoh. M. Afi~

SLU@A YK PRIKLAD VEL<MKARITASOM

Direktor Nacionalnogo Karitasu S^G o. Vla-dislav Var}a prisutnim prenwsol pozdravi i po-trimovku na{ogo vladiki Georgiy, yk ipriytelqoh z udinskogo Karitasu. Von ti` na-gla{el papovo `adanw `e bi Karitas pomagalCerkvi buc fameliy.

– Dzekuwm vam za {icko co sce zrobeli, bo slu-`ice yk priklad vel>m Karitasom u Serbi> –gvarel volonterom o. Var}a.

U NOVIM SADZE

SHOD EKUMENSKOGO FORUMA @ENOH SERBI<

UNovim Sadze, 25. novembra , u cerkovnej salisv. otca Mikolay otriamni piyti shod Ekumen-

skogo foruma `enoh Serbi< htori bul po{veceniKra~unu i virobku kra~unskih prikraskoh.

Programu obdumali nacionalni koordinatorki zaSerbix Mariy Parnicki i Mariyna Ajzenkol, aprisutnih zoz katol<ckej, protestantskiej i pravo-slavnej Cerkvi, yk i Wvrejskej op{tini zoz Beo}-radu, privital paroh novosadski o. dr Roman Miz.

– Raduwme {e `e nam ukazana ~esc, ta tot shod or}a-nizuovani u nas, od 22 konfesijoh u Novim Sadze –gvarel o. Miz. – Mi otvoreni za ekumenizem i scemebuc most medzi Vostokom i Zahodom. Namagame {e }uwdinstvu Cerkvi, bo to imperativ, na{a obovyzka poslovoh Isusa Hrista, to borba za wdinstvo hri-stiynoh. Lxbov i radosc {e zvek{ux ked {e dzely,preto budzce radosni u tim predkra~unskim ~a{e.

Paroh Miz nakratko upoznal prisutnih zoz Greko-katol<cku Cerkvu na tih prostoroh, a ~uli zme i `enw{ka wst a` kolo 1 750 ri`ni hristiynski zawdn<ci.

Posle privitoh i pozdravoh, `eni buli an}a`ova-ni u robotn< i pravenx prikraskoh za kra~unskedrevko, zoz voditelqku Natalix Pavkov.

M. G-K.

Prisutnih zoz ri`nih virskih zawdn>coh privital doma{n> paroh o. Roman Miz

Piyti Ve~ar priytelqoh bul barz udatni i dobre na|iveni

PRESLAVENA 400-RO^N<CA OBNOVI CERKOVNOGO ZAWDN<CTVA U GORVATSKEJ

@E BIZME BULI WDNO Zoz {veto~noscami i Bogoslu-

`enymi, 19. i 20. novembra u Kri-`evcoh i Za}rebe ozna~eni po~atokxvilejnogo roka Kri`evskej epar-hi< – preslava 400-ro~n<ci obnovicerkovnogo zawdn<ctva u Gorvatskej.

Vnwdzelx, 20. novembra, u konkate-dralnej cerkvi sv. Kirila i Meto-diy, svyto~nu slu`bu sv. Ivana Zla-toustogo predvodzel kri`evski vla-dika Nikola Keki~ zoz kardinalomJosipom Bozani~om, apostolskimnuncijom u Gorvatskej nadvladikomMariom Robertom Kasarijom, {ic-kima vladikami Za}rebskej cerkov-nej pokra<ni i kolo dvacec grekoka-tol<ckima svy|en<kami.

Z nagodi xviley, vladika Keki~ uposlan<ci virn<kom, medzi in{im,gvari:

– Mi pripadn<ki nw{kaj{ej Kri-`evskej eparhi< {e zdogaduwme velq-kih lxdzoh htori pred 400 rokami natih na{ih prostoroh u ~e`kih dru-`tvenih ~asoh vitvoreli Isusovo `a-danw “`e bi buli wdno”. Dalwkogo1611. roku ~lovek velqkej viri i do-viriy do Bo`ogo Providiniy vladikaSimeon Vratany, calkom po{vecenitim Isusovim slovom, pone`e dostalu manastire Mar~i potrimovku svo-jogo klira i narodnih star{inoh, po-{ol do Rimu zoz tedi{n<m rimskimvladikom papom Pavlom Piytim ob-novic cerkovne zawdn<ctvo.

Toti slova vladiki Keki~a nas in-formux u kratkih risoh o funda-mentalnih pod<joh za na{u Cerkvupred 400 rokami.

M. G-K.

PPPPRRRREEEESSSSLLLLAAAAVVVVEEEENNNNEEEE [[[[VVVVEEEETTTTOOOOSSSSVVVV.... JJJJOOOOSSSSAAAAFFFFAAAATTTTAAAA

[veto svytogo svy|enomu~en<ka Josafata, po htorim kulska paro-hiy no{i meno, ozna~eni svyto~no, zoz Bogoslu`enymi na 8 i na

10 godzin, a Velqku Slu`bu Bo`u slu`el o. Vladimir Sedla~ek zozPre{ova, u Slovackej, htori i sam bul paroh u kulskej cerkvi.

Soslu`eli o. Antonij Tur~anik, donwdavna paroh u Kuli, teraz pa-nocec u Pre{ove u Slovackej, o. Xliyn Rac, paroh u Starim Verba-{e, o. Mihajlo Holo{nyj, paroh u ]ospod<ncoh, o. Petro Dutka, parohu Ind<<, o. Aleksij Gudak z Kocura, ta o. Platon Salak zoz Kuli.

Virn<koh spovedali o. Vladimir Vovk z Verbasu i doma{n< parohVitalij Lotocki, a kazanq otrimal o. Roman Miz z Novogo Sadu.

Posle Slu`bi buli obhod i mirovanw. Z nagodi togoro~nogo Kirbaycerkvu na|iveli vel< virni i <h gosci.

Na koncu, poinformuwme virnih `e od iducogo ti`ny, Slu`bi Bo-`o u Kuli oznova budu na 9 i na 17 godzin.

A. Mudri

Virni u cerkvi u Kuli

KIRBAJ U KULI

PO[VECANW ZA PANOCA U KERESTURE

Na {veto Sv. oca Mikolay, 6. decembra, u katedralnej cerkvi u Ru-skim Keresture, za svy|en<ka budze po{veceni keresturski bogoslovdiykon Vladimir Medw{i. Wrejske po{vecanw okon~i preosvy|enivladika Georgij D`ud`ar na Arhiwrejskej Slu`bi Bo`ej kotru bud-ze slu`ic zoz svy|en<kami.

M. A.

KALENDAR POD<JOH

Vnwdzelx ve~ar u parohiylnimdome u Dxrdqove, a z nagodi

rodzenogo dny gospod<nackogo pa-roha i dxrdqovskogo kapelana o.

Mihaila Holo{nyy, Cerkovniodbor or}anizoval zakusku `a-daxci zazna~ic xvilejni 50.rodzeni dzenq.

Ozna~ovanw po~ate zoz {pivan-qom mnogol<tstviy i u prisustvudxrdqovskogo paroha, dekana ba~-kogo i oca xvilanta, o. JoakimaHolo{nyy, a dru`enw predlu`eneu prostorijoh parohiylnogo domu.

Mihail Holo{nyj narodzeni23. novembra 1961. roku u Pe~nu(@umberak), od oca svy|en<ka

Joakima i maceri Amali< nar.Miklov{. Osnovnu {kolu po-~al u Miklo{evcoh, zakon~el xu Dxrdqove, a {trednx {kolu

zakon~el u @ablx. Teolo}ijnifakultet zakon~el u [vajcar-skej 1999. roku. Pred tim, 1994.roku stupa do mal`enstva zozNata{u Fa (]aluskovu). Rukopo-lo`eni w za svy|en<ka z rukohvladiki Slavomira Miklov{a uDxrdqove 7. may 2002. roku. Jo-go per{a du{pastirska slu`babula u Dxrdqove. Za paroha u]ospod<ncoh i kapelana u Dxr-dqove menovani w 2004. roku.

S. Baranq

U DXRDQOVE

XVILEJNI RODZENIDZENQ O. MIHAILA

Cerkovni odbor z nagodi 50. ro~n>ci

o. Mihaila Holo{nyy (u {tredku)

or}anizoval prigodne dru`enw

KULTURA I PROSVITA 2. DECEMBER 2011.8U DOME KULTURI U RUSKIM KERESTURE

V[E MENWJZAINTERESOVANIH TANCO[OHNa nwdavno otrimanim Fe-

stivalw zlatnih ansamblohVojvodini medzi 12 “zlatni-ma” nastupel i muzi~no-tanw~ni ansambl Doma kulturizoz Ruskogo Kerestura. Yk cen-ter Rusnacoh, Kerestur v{e mali najlwp{i ansambli medzi na-{ima kulturno-umetn<ckimadru`tvami, a dzekuxci vecejfaktorom. Medzi n<ma v{el<yki masovnosc, t. w. `e bulo dzecii `e {e moglo rahovac na kva-litet vivodza~oh. Z tanco{ami{e robelo fahovo i kontinuo-vano od najmlad{ogo osnovno-{kolskogo vozrostu, dze bulo ipo {tiri }rupi i velqo dzeci.Tancovac bulo ~esc i moderne.Ce{eli {e u tim i rodi~i, idzeci. Na`alq,ostatn< par roki za-merkovali zme `eprave u mlad{ih}rupoh tanco{e po-~ali barz osipovac,a pogotov hlapci.

O tim problemube{edovali zme zozhoreo}rafom u Domekulturi JoakimomRacom Mimijom.Po jogo slovoh,problem osipovany~lenoh, yki u` dav-no prisutni u vel<hna{ih KUD-oh,mocno odhilwl dzveri i u Kere-sture. Tot problem Rac vidziyk barz kompleksni.

- Dakedi zme mali a` i mla-de`ski pririhtuxci ansambl ipo 17 pari, z kotrogo zme mogliviberac do vivodzackogo. Terazto spadlo na 10 do 12, dakedi i 9pari u vivodzackim ansamblu. Zvelqkej ~asci to i pre zmen-{anw ~isla dzecoh u valalw, apogotov pre masovne viselqo-vanw. Pri~ini vidzim i u tim`e nam mladi i dzeci v{emenwj zainteresovani za vel<aktivnosci yk u kulturi, tak i udrugih oblascoh. Okupirovanisu zoz kompxterami i interne-tom, ta su nw dosc sociylizova-ni. I {kola stracela vospitnuulogu, ta dzeci nw dosc una-prymeni na co{ka co ih ve-cejn<sto buduw i oplemenxw.

Rodi~i ti` ~asto nwdosc togosvidomi. Naj nw spominame ivelqku preobterhovanosc{kolyroh yk zoz nastavu, vibor-nima predmetami, a z dobrej ~a-sci i zoz sekciymi ~ijo {e ~i-slo vecej nw ogran<~uw. Za totoodvi~atelqna der`ava i obra-zovna sistema, ta mi tu nw mo`e-me velqo porobic – gvarel Rac.

Horeo}raf Rac ti` spomina`e u Keresture ostatn< rokiprisutne i velqke ponukanwdzecom zoz ~im {e voni mo`uzan<mac, tar}ovi|e {e otvore-lo i nova moda an}a`ovanw udaykih sportoh kotri {e nwtrenira u ramikoh SD “Ru-sin”. Za n<h prihodza trenere zboku, po jogo slovoh, dobre na-placa svox robotu, a rezulta-ti nwt. Okru`enw nam ti`prinwslo dumanw `e hlapcom

postala ganqba tancovac, a me-sto togo trenirax boritelqnisporti.

Po dumanx na{ogo sobe-{edn<ka u tej oblasci u Kere-sture mo`ebuc prisutna iwdna zasicenosc.

- Mi 40-50 roki mame fol-klor, zname `e to na{o, `e todobre i `e {e robi. Medzi-tim, nw ~uvstvuwme vecej po-trebu `e bizme i u~astvovaliu tim; dok nw po~uvstvuwme `ezme z nwu~astvovanqom zagro-`eni. Ked to po~uvstvuwme,nazdavam {e `e prejdzeme ykwdnu katarzu, ta {e, ozda, vec{icko na dobre obraci. Y vid-zim `e {e to slu~uw i u drugihna{ih KUD-oh, bo {e kolo n<h

lxdze zazberux `ebi vira`eli i svoxnacionalnu pri-padnosc. Nazdavam{e `e i mi u Kere-sture toto do`iw-me, no, za{ lwm, du-mam `e bi trebalorobic na timozbilqno. Nw lwmDom kulturi, alw ina{a [kola, sport-ske dru`tvo, ta icala zawdn<ca, obdu-mac dobru strate-}ix, yk zaintereso-vac i pricagnuc

dzeci i mladih – gvarel Rac.Yk gvari na{ sobe{edn<k,

novi ~asi prino{a i do na{ejnacionalnej zawdn<ci novitrendi i interesovany co nwmo` obkerovac. Alw novi ob-stavini si}urno vimagax i no-vi pristupi }u roboti tih codo togo nwpo{tredno uklx~e-ni. Togo svidomi i vel< mladi,i u tej }eneralnej nwzaintere-sovanosci u~asvtvovac u ru-skej su~asnosci, `adax dacopremen<c.

Mo`ebuc `e teraz prava na-goda na {icko toto rea}ovac,{icki vwdno i obdumano. Ked{e n<~ nw poru{a i porobi,~e`ko budze `e zme u bl<zkejbudu~nosci godni mac “zlat-ni” ansambli z kotrima {epredstavime i sebe i narodomz kotrima `iwme. M. Afi~

RE]IONALNI ODBOR RUSKEJ MATKI ZA SRIM

UUSSPPII[[NNEE GGOOSSCCOOVVAANNWW UU SSLLOOVVAACCKKEEJJ

Na xvilejnim, dze{atim Festi-valw rusinskej {pivanki “[pivi mo-jogo rodu” u vecej mestoh u Slovac-kej, uspi{no nastupeli i Rusnaci zozSerbi<, spred Re}ionalnogo odboruRuskej matki za Srim, u [idze.

Yk wdini gosci z ino`emstva, nakvalifikacijnih koncertoh u Kal-nej Roztoki i Sn<ni, a potim ina zakon~uxcim ]ala koncertuu Gumenim, z na{ima dvoma{pivankami u~astvoval {pi-vacki trio – Tatyna Nadq z Ba-~incoh, Nata{a Cirba zoz [i-du i Nata{a Edelinski z Ber-kasova. Yk i drugih u~a{n<koh,i na{ trio provadzel Orkesteransambla “Hemlon” z Gumeno-go, a {piva~ki spred Re}ional-nogo odboru za Srim u Slovac-kej nastupeli zoz {pivankami“Zlamala {e kormanq deska” i“Na yro~ku rajbala”.

Gosci Festivala “[pivi mo-jogo rodu” buli i predsidatelqRM i [vetovej radi RRL Dxra Pa-pu}a, podpredsidatelq RM Milomir[ajto{, podpredsidatelq Re}ional-nogo odboru RM za Srim Xliyn Ko-va~ zoz [idu i Dxra Arva z RuskogoKerestura.

Kvalifikacijni zmagany doma{n<h{piva~oh dzecoh i star{ih otrimani

od 24. po 27. november u vecej mestoh,tak `e to wden z najmasovnwj{ih{pivackih festivaloh Rusinoh i uSlovackej i {ir{e, a finalni, ]alakoncert otrimani vnwdzelx, 27. no-vembra u Gumenim. Na n<m nastupelifinalisti z predzmaganqoh z pejckoncertoh, Dzecinski i Vivodzackitanw~ni ansambli “Hemlonu” i [pi-vacka }rupa “Ga~ure” z Gumenogo, ana{ej dele}aci< data i okremna ~esc,pone`e predsidatelq `iriy kotriocenqoval {piva~oh na finalnimzmaganx bul Milomir [ajto{.

Dele}aciy Ruskej matki u Slovac-kej prebuvala od 25. po 27. novem-ber, a popri drugih kontaktoh, dele-}acix priyli i gorodona~alqn<kSvidn<ku i jogo zamen<k Yn Go-lodnyk i Vladimir [antala, dze be-{edovane o dotera{n<m i buducimsotrudn<ctve Rusnacoh i Rusinoh.

Gosci na|iveli i Skanzen uSvidn<ku i drugi poznati mesta, taO[ u Medzilaborocoh, kotra roka-mi sotrudzuw z kerestursku, dze ihpriyl direktor [koli Milan Bayj.Interesantne `e medzilaborska{kola od keresturskej na darunokdostala reprodukcix nwdavno na-

malqovanogo malxnku“Ruskiny” Savi Stojko-va, na kotrim prave wdnazoz {piva~koh Nata{aCirbova zoz [idu, tak`e to za nx bulo i priw-mne nwspodzivanw, ked{e vidzela u Medzila-borcoh. Pod ~as prebu-vany u vecej mestoh uSlovackej, doma{n< na-{ej dele}aci< buli vi-soki predstavitelw Ru-sinskej obrodi Vladi-mir Protivnyk i MironKrajkovi~.

Glavni or}anizator Festivala“[pivi mojogo rodu” Rusinska ob-roda Slovackej, pokrovitelq predsi-datelq Pre{ovskogo samoupravnogokrax Petro Gud<k, a jogo otrimovanwdopomogli samoupravni or}ani me-stoh Gumene, Sn<na, Medzilaborci,Svidn<k i Kalna Roztoka, vecej ru-sinski ansambli, Uryd Vladi Slo-vackej Republiki za kulturu men{i-noh i Pre{ovski samoupravni kraj.Odhod na{ej dele}aci< do Slovackejfinansijno pomogol i Nacionalnisovit Rusnacoh. M. Zazulyk

Horeo}raf Joakim Rac Mimi Gorodona~alqn>k Svidn>ku Yn GolodnykRuskej matki podaroval prigodni darunok

]ala koncert Festivala “[pivi mojogo rodu”

Od najmlad{ih tanco{oh vel> nw vitrimax

AKTIVNOSCI U OSNOVNEJ [KOLI U DXRDQOVE

[KOLA PRESLAVELA SVOJ DZENQDxrdqovska Osnovna {kola “Jovan Jovanovi~ Zmaj”

24. novembra preslavela Dzenq {koli zoz programu htoraotrimana u novej fizkulturnej sali, a za totu programu,u htorej u~astvovali {icki {kolyre, {e pririhtovalidlugo. [kolyre n<z{ih klasoh zrobeli ilustraci< na temuJovana Jovanovi~a Zmay, a {kolyre vis{ih klasoh viro-beli panoi i u~astvovali u kvizu znany o poetovi ~ijo me-no no{i {kola. Nastavn<ca Etita Duykovi~ zoz {kolyra-mi pririhtala su~asnu predstavu “^ervena {apo~ka”, uhtorej u`ivali {icki prisutni.

[kolu za vikend na|iveli i dzeci zoz Dzecinskogo va-lalu, ta z tej nagodi otrimani gumanitarni koncert u{koli u or}anizaci< KUD “Branislav Nu{i~”, a okrem n<hu kulturno-umetn<ckej programi u~astvovali i KUD “Ta-ras [ev~enko”, yk i dru`tva zoz Be~ex i Bany Luki.

U tim {kolskim roku dxrdqovska {kola vo{la do rea-lizaci< novih prowktoh. Tak w vibrana spomedzi 80 {ko-loh u Serbi< `e bi {e u nwj realizovalo obrazovanw za od-rosnutih “Druga {ansa”.

Yk gvarela direktorka {koli Mariy Trti~ formovanitim nastavn<koh htori budze u~astvovac u tej programi, aper{a shadzka na totu temu otrimana togo ti`ny. Nastav-ni kader budze hodzic na okremnu edukacix za nastavu zaodrosnutih. Po wj slovoh ukazala {e potreba `e bi {e

{ickim odrosnutim htori, pre ri`ni pri~ini pretarglisvojo {kolovanw, abo go an< nw mali, omo`l<velo `e bi za-kon~eli osnovnu {kolu.

U` postoyci programi u {koli od togo {kolskogo rokuzlwp{ani i unapredzeni, ta tak robota sekcijoh dzvignu-ta na vis{i urovenq.

Yk gvarela psihilo}iny u {koli Sony [anta, novinar-sko-informativna sekciy, htoru vona vodzi budze inten-

zivnwj{e robic. U wj ramikoh wst tri redakci<, informa-tivna, kulturno-zabavna i sportsko-zdravstvena. Doprowktu uklx~eni i nastavn<ca Dra}ana Dickov i u~itelq-ka Svetlana [ovlynski, a na totu sekcix hodzi kolo 20{kolyroh.

[icki informaci< do htorih {kolyre dojdu obyvxw {ena murovih novinoh htori okreme obudmani za taku name-nu. Okrem togo, tota sekciy dostanw i svox u~alqnx dzebudu mac {icko co im potrebne za robotu, od kompxterapo kn<`ki. Po{vidko bi trebal buc opraveni rozglas u{koli, ta na odpo~ivkoh {kolyre novinarskej sekci< bu-du ~itac vistki i svojo roboti i viglwdovany.

Okrem novih, predlu`eni i kontinuitet starih prowk-toh, yk co “[kola bez nasilstva”. Tak, za rodi~oh pre{lo-go ti`ny otrimane prepodavanw o tej temi. Rodi~om{kolyroh i dzecoh zoz pred{kolskej ustanovi prezento-vani iskustva zoz seminaru htori bul otrimani u @ablx,a u htorim u~astvovali predstavn<ki {ickih kompetent-nih institucijoh, {koli, zdravstva, polici< i Centra zasociylnu robotu.

Yk gvari Sony [anta, prowkt “[kola bez nasilstva” na-isce za`il u dxrdqovskej {koli i nwprerivno {e rozvi-va, a uklx~ux {e v{e vecej prosvitni robotn<ki.

A. Duda{

Predstavu “^ervena {apo~ka” vivedli {kolyre {estej klasi

KULTURA I PROSVITA2. DECEMBAR 2011. 9

U KOCURE OTRIMANI MEDZINARODNI FESTIVAL GUMORU I SATIRI “KOCURSKA ^UTKA”

NAJLWP[I KARIKATURISTA]ORAN ^ELI^ANIN

TEATER “IRINA KOLWSAR” ZOZ PREDSTAVU NA NA[IMYZIKU GOSCOVAL U RUSI<

DOSTO<NSTVENO NA PROMOCI< DOSTOWVSKOGO

Yk doznavame od Vladimira Bala|aka,prave na{a predstava zavarla togoro~nifestival, co bula naisce okremna ~esc.Popri Teatra zoz Srimskej Mitrovici,na Festivalw u~astvova-li profesijni teatri zMinsku, z Bilorusi<,^elybonsku, Der`avniteater Republiki Mor-dovi<..., vwdno 15 ansam-bli. Okrem na Festi-valw, dze predstava vi-vodzena prave u Spomin-dome Dostowvskogo, Mi-trov~anw predstavu vi-vedli i u Novgorodskimdramskim teatre, a z go-scovany pri{li i z po-volanku goscovac u dal-wkim ^elybinski, naUralw.

Predstavu re`iralDra}an Jovi~i~, a pre-lo`el x na na{ yzikMihajlo Zazulyk. Z togo

goscovany Teater “Irina Kolwsar”prinwsol i Nagradu za {irenw d<la Fjo-dora Mihajlovi~a Dostowvskogo na Bal-kanw. Pripoznanw akterom uru~eli se-

lektor Festivala i direktor Novgo-rodskogo dramskogo teatra Viktor Na-zarov i na~aln<k Novgorodskej }uber-ni< Vasilij Zorin.

– U gajzibanw, na relaci< Moskva-Pskov, putovali zme vwdno z visokimaoficirami mornarici i ked ~uli `ezme zoz Serbi<, a potim i `e y Rusin -pozn<mali svojo ~ini i morycki ma<cii podarovali mi, odu{eveno gutoryci:“Na{ Slavyn, na{ Slavyn...” – gvarelVladimir Bala|ak.

Goscovanw Teatra zoz Mitrovici uRusi< provadzeli i dnqovo novini“Blic”, dze ti` nagla{ene `e Teaterza odhod do Rusi< dragocinu finan-sijnu pomoc dostal od Nacionalnogosovitu Rusnacoh i Gorodu SrimskaMitrovica, odnosno gorodona~aln<kaBranislava Nedimovi~a. U Rusi< i ca-lim {vece, 2011. rok prehodzi u ozna-~ovanx 190-ro~n<ci od narodzeny i130-ro~n<ci od {merci F. M. Do-stowvskogo, wdnogo z najvek{ih {ve-tovih pisatelqoh.

N. Bo`i~/M. Z.

Vsobotu ve~ar, u KocurskimDome kulturi otrimani {estiMedzinarodni festival gumoru isatiri “Kocurska ~utka”. Festi-val po~al zoz otveranqom vistavikarikaturoh ]orana ^eli~aninazoz Varvarinu, htori `iw i robiu Beo}radze. ^eli~anin pobidn<k togoro~nogokonkursa za karikaturu htori ka`di rok roz-pisuw or}anizator “Kocurskej ~utki”. Okremnagradzenih robotoh, von u golu kocurskogoDoma kulturi vilo`el i drugi svojo roboti,tak `e kocurska publika mogla vidzic malu,alw udatnu i efektnu vistavu karikaturoh,htori po stilu in{aki od poteraz vidzenogona podobnih vistavoh na potera{n<h festi-valoh gumoru i satiri.

Posle otverany vistavi u{l<dzela kultur-no-umetn<cka programa pod ~as htorej buli

pregla{eni laureati togoro~nih literatur-nih konkursoh festivala.

Nagradu “Socki” dostal Miroslav Silad<zoz Verbasu za satiri~nu pripovedku “Pri-ko~ }u dere}l< z mrijoh: apokrif 211”. Silad<spomnutu nagradu rovnopravno dzel< zozAleksandrom Devetkom ti` tak zoz Verbasuhtori nagradzeni za preklad aforizmoh.

Nagradu za literaturnu robotu na temu “Po-pis na{ nasu{ni” dostal MitarMitrovi~ zoz Beo}radu, a druge itrece mesto dzely Risto Filcevskizoz Makedoni< i Miroslav Sreda-novi~ zoz Beo}radu.

Nagradu za robotu na {lwbodnutemu dostal Miodra} Lazarevi~ zozPo`arevcu, a druge i trece mestodzely Veselin ]ajda{evi~ zoz Fe-keti~u i Veselin Mili~evi~ zozVerbasu.

Medzi to~kami kulturno-umetn<ckej programi, profesor drMihajlo Fejsa publiki predsta-vel i 15. ~islo biltenu Kluba pi-satelqoh, novinaroh, publicistohi prekladatelqoh Kocura “Eratonad Kocurom”.

Posle programi, na koktelu u sali Ognqoga-snogo domu pregla{ena i nagradzena najdlug-{a ~utka kukurici, a prisutnih zabavyl or-kester “Beli ba}rem”. Wdni od u~a{n<kohprogrami, mladi rok bend MKP zoz Verbasu,posle koktelu u kocurskih ognqogascoh, u mo-to klube “Pe}asus” otrimal svoj koncert.

Okrem ~islenej publiki, programu provad-zeli i predstavitelw Mesnej zawdn<ci Kocurna ~olw zoz predsidatelqom Sovitu Yno{omNadqfejom, yk i ~len Nacionalnogo sovituRusnacoh zoz Kocura Aranka Medw{i.

Silvester Dorokhazi

MOCNIUPE^ATKI

I VI^ERANI ISKUSTVA

– Mali zme velqku ~esc u` z tim`e zme pre{li velqku selekcix zaFestival, a i|e vek{u, `e mala }ru-pa Dru`tva Rusnacoh z Mitrovici,po ruski zavarla tot medzinarodnifestival. Prinwsli zme naisce barzkrasni upe~atki, bo Festival i pro-vadzaca programa otrimana u {ve-to~nej i dosto>nstvenej atmosferi;vi~erali zme iskustva z drugima,pone`e zme provadzeli {icki pred-stavi, dostali zme |iri kritiki, borusijski kriti~are nau~eni na per-{im mesce lxbic }lumcoh. Vracelizme {e polni upe~atkoh i z mocu ko-tra nam potrebna za {irenw umetno-sci u Serbi> – gvarel posle gosco-vany Vladimir Bala|ak. Popriu~asci na Festivalw, Mitrov~anwna|iveli i znamen>tosci Novgoro-du, prisustvovali na panahidi Do-stowvskomu u Cerkvi sv. Georgiy, po-lo`eli kvece na jogo pamytn>k... –gvarel Vladimir za “Ruske slovo”.

U^A[N<KI U PROGRAMIU kulturno-umetn>ckej programi u~a-

stvovali orkester “Bili ba}rem” (gudacizoz Ruskogo Kerestura, Kocura i Verbasu),Rok bend MKP zoz Verbasu, dzeci zozOsnovnej {koli “Bratstvo-wdinstvo” zozKocura, studenti Katedri za ruski yzik,}lumci-amatere zoz Etno kluba “Odnyteod zabuca”, }lumci-amatere zoz Ba~kogoDobrogo Poly i {pivacka }rupa“Kra>{nici” zoz Kocura. Programu vodze-li Sany Poldrugi i Sany Kolwsar.

TOGORO^NI POBIDN<KFESTIVALA

– Robim u Beo}radze yk ilustrator upresi i ilustrator kn>`koh, a zan>mam {ei zoz stripom. In{ak, po pohodzenx somzoz Varvarinu. Zoz karikaturu {ezan>mam od {trednwj {koli i poteraz somu~astvoval na vel>h vistavoh i podobovihkolonijoh. Za konkurs “Kocurskej ~ut-ki” som doznal zoz sajtu skorej{ogou~a{n>ka tej manifestaci> Aleksandra^otri~a. Poslal som roboti i po dumanx`iriy, pregla{eni som za togoro~nogopobidn>ka, co mi okreme milo, a milo mi`e prej} togo festivalu upoznam Kocur iKocurcoh – gvarel ]oran ^eli~anin.

PROTOKOL O SOTRUDN<CTVENW PODPISANI

– Go~ u medijoh, na povolankoh i plaka-toh nayvene podpisovanw Protokola o so-trudn>ctve Kocura i Ladomirova zoz Repu-bliki Slovackej vono nw podpisane, bo go-sci zoz Slovackej nw scigli do Kocura. Poslovoh or}anizatora Festivala prof. drMihajla Fejsi, daskelqo dn> pred festiva-lom, zoz Slovackej odkazali prihod tak `epodpisovanw protokola prolon}ovane zaiducu yr.

Posle predstavi Mitrov~anqoh u dalwkej Rusi>

Wden zoz u~a{n>koh Rok bend MKP zoz Verbasu

Medzi laureatami i Aleksandar Devetakhtori zoz Silad>jom dzel>Nagradu “Socki”, Miodra} Lazarevi~ za robotu na {lwbodnutemu i Mitar Mitrovi~za robotu na temu “Popis na{ nasu{ni”

VERBA\ANW [E PRIRIHTUX ZA FESTIVAL KRATKIH SCENSKIH FORMOH

LENDWROVO U DUODRAMI

U verbaskim dru`tve “Karpati”, Nada i Ynko Lendwro-vo togo ti`ny ka`dodnqovo max probi za nastupni Fe-stival kratkih scenskih formoh u Novim Sadze.

Lendwrovo za tot rok vibrali bavic duodramu “Dragado nad<<” kotru napisal Miheon Hun-Kan.

Re`iy, sceno}rafiy i kostimo}rafiy zawdn<cki zadu-mani, teksti nau~eni, a togo ti`ny {e i|e porobi na fi-nesoh. A. P. Lendwrovo na probi u KPD “Karpati”

Od 11. po 13. november, z predstavu “Spokusa Rodiona Romanovi~a”,po tekstu F. M. Dostowvskogo, dvojo }lumci Teatra “Irina Kolwsar” Dru`tva Rusnacoh Srimskej Mitrovici, Wlena Ynkovi~ i Vladimir Bala|ak, goscovali na Petnastim medzinarodnim festivalw malih formoh po d>loh Dostowvskogo u gorodze Staray Rus, nwdalwko od Sankt Peterbur}a, u Novgorodskej oblasci.

MLADI ZA MLADIH 2. DECEMBER 2011.10

Uramikoh prowkta“Vihasnuj svoj potenciyl”,Kancelariy za mladih u

[idze od po~atku novembra ta po20. december, za {trednqo{kolcohor}anizovala tri robotn< – z oblasciumetnosci, novinarstva i prepodavany ohorotoh zavisnosci. Spram slovoh DaniciGirjovatij, koordinatorki Kancelari< zamladih, odvolanw {kolyroh zoz ]imnazi<“Sava [umanovi~” i Tehn<~nej {koli“Nikola Tesla” na zadovolxxcim urovnx.Or}anizux {e raz ti`nqovo i tirvax powdnu godzinu, a na|ivxx ih po 30 {kolyre.Wst i takih htori nw {kolyre i nw star{isu od 30 roki, a htori {e ti` uklx~eli dorobotnqoh.

– Okreme cikava umetn<cka robotnyhtoru vodzi Iliyna Ore|anin dze mladikre<rovali i virabyli maski, i kostimi,a tih dnqoh ma po~ac i virabynw

prikraskoh. Prikraski budu virabyni zri`nih predmetoh htori ked im {e “ulww”umetn<cku n<tku, budu barz krasni,Planuwme `e bi posle zakon~eny robotnqoh,u golu budinka u Karadqordqovej ul<cidze na{o prostori< porihtali vistavurobotoh z umetn<ckej robotn< – gvariDanica Girjovatij.

Co {e dotika robotn< o horotoh zavisnosci, na{a sobe{edn<ca gvari `e {e tota robotny otrimuw u ]imazi< “Sava[umanovi~, a vodzi x psiholo} LxbkaRadi{i~. Per{e obrobeni ob|i ponyca ohorotoh zavisnosci, a potim {e be{edovaloo alkogolu, doganu, dro}i, i na koncu budzeslovo i o SIDI z oglydom `e 1. december{vetovi dzenq prociv tej horoti.

Novinarsku sekcix u Tehn<~nej {koli“Nikola Tesla” vodzi profesorka SilviyMili~i~. [kolyre sluhax osnovi novinarstva i pririhtux {e `e bi posletogo pririhtovali {kolyrski novini ykiu` rihtax <h parnyki u ]imnazi<.

– Dzekuwme profesorom `e potrimalina{o robotn< htori vitvorxwme z <hpomocu, a ti` i {kolyrom `e {e odvolalii uklx~eli do n<h. To lwm gutori `e na{arobota nw daremna i `e mladi scu prilapici novi, cikavi ide< – gvari DanicaGirjovatij, htora robotn< vitvorxw zkole}ami u kancelari< Andreu Sabol, Sa{u Cviwti~om i Boynom Milankovi~om.

Vl. D>.

Z nagodi 1. decembra, {vetovogo dny borbi prociv AIDS, dva dn<posle, 3. decembra u Ruskim Keresture {e otrima `urka. Tak iKeresturci dax potrimovki borbi prociv tej horoti i nad<x tim coohoreli od tej stra{nej i nwvil<~l<vej horoti. Zoz tim {e obraciuvaga i na vel< edukativni programi, prowkti htori nas u~a dakus

vecej o tim i yk {e treba ~uvac. Taka `urkau Ruskim Keresture {e otrimuw u` sedmirok za {orom i v{e ma velqo na|ivitelqoh.

@urka {e otimuw u sotrudn<cstve zozmlade`u JAZAS-a, kotra obezpe~uw di-d`ejoh, promoterki htori dzely edukativni flawri i bezplatni kondomi...Nazdavame {e u Keresturskim disku budzei|e wdna dobra i pou~na `urka a povolani

{icki `e bi x na|iveli i potrimali. S. @.

Danica Girjovatij, koordinatorkaKancelari< za mladih

O I IPOSLE

Togo roku po {ternasti raz otrimanamultimediylna manifestaciy“Dnqovka”, na htorej za dakogo

bulo malo muziki, poezi<, lwbo malo novihu~a{n<koh, za dakogo za{... ^asto {e nana{ih manifestacijoh i festivalohzyvxx isti u~a{n<ki, festivali i manifestaci< z roka na rok zdabu wdni na drugi. Preco to tak, nahodzime odvitpri glavnomu koordinatorovi “Dnqovki”,Sa{ovi Palwnka{ovi.

– Dnqovku od per{ogozdny wj postoyny, od 1998.roku, tvoreli nasampredz,keresturski avtore. Lxdzehtori co{ka umetn<ckitvoreli i robeli, odnosno,lxdze htori mali dzeki i{melosci stanuc oprezlxdzoh i ukazac im coznax (z oglydom `e bulosituaci< `e {e 5 minutipred vihod na binu predumali!). Z drugogoboku, “Dnqovka” uhodzi dopetnastogo roku svojogoisnovany i prez nx predefilovala gromadalxdzoh, co na bini, cokolo or}anizaci<. To bulilxdze ~ijo tvori {e nwuklopjovali do an< wdnogo drugogo ruskogofestivalu i manifestaci< – viyvel Sa{a.

Toti htori lxby poezix povedli bi `ew malo zastupena na tej manifestaci<.Drugi ti` `e za poezix wst mesta iindzej, a “Dnqovka” treba `e bi zatrimalasvox opu|enosc, dze {e mladi vira`ux{lwbodno i z tim co prez rok tvory.

– “Dnqovku” tvory avtorski tvori.Dakedi to lwm ~itanw poezi< i muzika,dakedi {e na toto {icko doda kratkiavtorski filmi, vistava, a dakedi {euruci dayki performans (mini-drama,mono-drama, kviz...). “Dnqovka” tu prelxdzoh, a nw lxdze pre “Dnqovku”. U porovnanx zoz go~ htorim drugimruskim festivalom lwbo manifestacix –“Dnqovka” wdina htora pestuw zmistinw{kaj{ogo ~loveka. Vona nw muzi~ni

festival, nw mitin} poezi<, “Dnqovka” to nw podobova, lwbo foto-koloniy,“Dnqovka” to “Dnqovka” – gvarel Sa{a.

Go~ yk obracime, si}urne toto `e“Dnqovku” togo roku provadzela polnasala Doma kulturi, co zna~i `e bulovecej yk 300 na|ivitelqoh.

Lx. F.

ZMISTI NW[KAJ[OGO^LOVEKA

UUMMEETTNNOOSSCC ,,NNOOVVIINNAARRSSTTVVOOII HHOORROOTTIIZZAAVVIISSNNOOSSCCII

RUSKI KULTURNI CENTER U NOVIM SADZE

MESTO DOBREJ MUZIKI

SEMINAR “BUC ENER]ETI^NO NWZAVISNI”

GLWDAC NOVI @RIDLA ENER]I<Trenin}-seminar z menom “Bucener}eti~no nwzavisni”, namenwnimladim, budze otrimani u SrimskihKarlovcoh od 16. po 18. december.

U~astvovac mo`u mladi od 15 do 30 rokohz teritori< Gorodu Novi Sad, kotri {estarax o svo<m `ivotnim {tredku i `adaxnau~ic daco vecej o {porovanx ener}i<.

Trenin}-seminar or}anizuw Ruh gorykohNovogo Sadu, prej} ~ijogo sajtuwww.pokretgorana.org.rs {e zainteresovani mo`u i priyvic, najpoznwj{e po 2. december.

Prowkt finansuw Gorod Novi Sad –Gorodska uprava za sport i mlade` i Kancelariy za mladih Gorodu.

Z oglydom na problemi z kotrima {e streta cala na{a planeta, tematika v{einteresantnwj{a za cale ~love~estvo i do nwj {e uklx~uw v{e vek{e ~islomladih. Alternativni ener}i< postali na{a ka`dodnqovosc i do tih prowktoh {evelqo uklada, a der`ava stimuluw novi ide<.

M. A.

KANCELARIY ZA MLADIH U [IDZE OR]ANIZOVALATRI ROBOTN< ZA [KOLYROH

“STOP AIDS” @URKA U RUSKIM KERESTURE

O^UVAC [E ODNWVIL<^L<VEJ HOROTI

Od po~atku oktobra, uRuskim kulturnim centre uNovim Sadze, vikendivipolnwti zoz dobrimzvukom i ~islenu publiku.co ukazuw `e idey o nastupu}rupoh za`ila. Tak, na{anovosadska Matka, okrem zaRusnacoh. postala mesto zarozvagu i drugim mladim ugorodze, ta {e po~aloor}anizovac muzi~nive~ari. U poradi zoz wdnimpoznatim novosadskimmenad`erom, toti muzi~nizbuvany realizovani, asotrudn<ctvo predlu`ene.

Prostori< RKC {enahodza u centre gorodu ibarz su dobri `e bi {e ihvihasnovalo za daco colxdzom u Novim Sadzepotrebne, pone`e ~e`komo` najsc prostor za 50-200 na|ivitelqoh dze

mo` or}anizovac muziku inastup }rupoh, a Matka maprave taki usloviy.Upravni odbor RKC {ezlo`el `e taki zmistipricagnx mlade`, co{kanove i interesantne i `ebi Matka ostala centerdobrej muziki.

Ka`dogo vikendu (piytoki sobotu ve~ar) od dzevecve~ar ta po godzinu po polnoci, mo` ~uc ri`norodni`anri: flamen}o, pop, rok,re}e, ska, hard kor, hevimetal, pank... Zavisno odfajti muziki, tak i nastu-pax bendi prez ve~ar.Uhodn<ca 100 dinari a ked`e goscuw poznat{a, afir-movan{a }rupa, vec w dakusdrag{a – od 250 do 400dinari.

Poteraz goscovali ri`nimuzi~ni }rupi zoz `emi iino`emstva, afirmovani i

nw afirmovani, lokalni ibendi zoz okol<ska yk co“Next Codex’’, “Morana”,“One Night Stand’’,“Tamerlan” (Rusiy),“[alwna rodzina” (dobrepoznata ruska }rupa zozRuskogo Kerestura), “Besne }liste” (Beograd),“Hornsman Coyote’’, “ZAA” (Kru{evac),...

Povoluwme {ickihmladih i htori {e tak~uvstvux `e bi pri{li dona{ej novosadskej Matki,`e bi {e opu|eli iu`ivali u dobrej muziki.Ti` tak povoluwme i{ickih zacikavenihbuducih ~lenoh naj pridudo RKC dru`ic {eu~astvovac u d<ylnosciCentra.

Aleksandar ^ovsPredsdiatelq UO RKC

LXDZE, ROKI, @IVOT2. DECEMBER 2011. 11

ZDRU@ENW @ENOH Z BERKASOVA MEDZI NAJAKTIVNWJ[IMA U OP[TINI

DVA RAZ POBEDZELI NA “ETNO-DNX”Zdru`enw `enoh “@ridlo” (Izvor) z Berkasova, go~

osnovane pred troma rokami, u` postalo wdno z najak-tivnwj{ih zdru`enqoh na podru~u {idskej op{tini.Na ~olw zdru`eny ]ordana Bala|ak, htora gvari `e u n<maktivni 16 `eni od 25 po 52 roki. V{e ked {e rihtadayku manifestacix, voni porihtani, alw pomagax idrugi `eni u valalw.

Berkasov~anki u` dva raz pobedzeli na “Etno-dnx”htori {e otrimuw u Morovi~u, a okrem podobnih mani-festacijoh u op{tini, goscux i po drugih gorodoh. Prezamerkovani rezultati, toti `eni max potrimovku i ru-kovodzacih z Mesnej zawdn<ci. @eni z Berkasova dosta-li na hasnovanw prostori< dakedi{nwj valalskej zadru-}i, htori u{oreli i porihtali yk etno-hi`u.

– U wdnej prostori< mame svoj kucik za dru`eny ishadzki. Drugu zme u{oreli yk kuhnx zoz starinu htoru{e hasnovalo u tedi{nwj kuhn< (kredenc, stol, karscel<,otoman...). Porihtali zme i hi`u u htorej postaveni or-man, poscelq i drugi mebelq yk i stvari htori dakedibuli u hi`i dze `ila cala fameliy. Vihasnovani i za-varti uhodni konk `e bi {e porihtalo vistavu ru~nihrobotoh i starih stvaroh – gvari ]ordana Bala|ak, pred-sidatelqka “@ridla”.

Nwdavno toto zdru`enw na|ivela ipredsidatelqka op{tini Nata{aCvwtkovi~, htora im podarovalakompxter. @eni {e tomu darunku barzzradovali, bo gvary `e godni lwp{e ko-munikovac zoz kole}inymi u drugihzdru`enqoh u op{tini, yk i provadzicri`ni konkursi pokra<nskih sekreta-riytoh za dostavanw sredstvoh.

Skorej yk dostali kompxter, `eni {eporihtali i robic na n<m, ta edukacix zinformatiki zakon~eli 10 `eni.

Etno-hi`u htoru u{oreli na|ivelii dzeci zoz dzecinskej zagradki iosnovnej {koli u valalw. Bala|akovadodava `e su porihtani otvoric dzve-ri i drugim zacikave-nim, i tim zoz valalu iokol<ska, i gevtim colwm dakedi prehodza

prez valal. Gvari `e dostato~ne kon-taktovac z Mesnu zawdn<cu, ta u dogvar-ki, v{e dahto godzen potolkovac {ickoo etno-hi`i.

@eni nw lwm `e vredni, alw su i krea-tivni.

– Po~ali zme pe~ic kola~i za vel< manifestaci<, rih-tame i ru~ni roboti i vi{ivki, a kro~eli zme i napre-dok – virabyme ikebani i prikraski z }ipsu. Tak {e dru-`ime, pripovedame i robime. Ked {e daco z togo popre-da, budze i|e lwp{e – optimisti~na Bala|akova.

V. D>tko

NA\IVELI ZME DOM [KOLYROH STREDN<H [KOLOH U ZOMBORE

DDOOBBRREE @@EE MMAAXX WWDDNNII DDRRUUGGIIHHPre{logo ti`ny zme po{li do Zombora

na|ivic Dom {kolyroh stredn<h {koloh dzeprebuvax i ruski {kolyre z na{ih mestoh.Be{edovali zme zoz direktorom tej insti-tuci< – Milankom Jovi~i~om o htorim zmenw tak davno pisali u na{ih novinkoh. No,nw pisali zme o Dome, i o tim yk {e na{o{kolyre znahodza u n<m.

Dom predplaceni na “Ruske slovo” i “Mak”

Milanko Jovi~i~ direktor u strednqo-{kolskim dome 20 roki. Z Kocura do Zomborapo{ol sedemdze{atih rokoh ked po~al prepo-davac fizi~nu kulturu u wdnej osnovnej, a po-tim i strednwj {koli. Wden ~as bul i direk-tor u zomborskim centre za fizi~nu kulturu.

– Ked som pri{ol do Domu, u htorim zmenw{ka, mal 170 mesta za {kolyroh. Od tedipo nw{ka velqo {e popremenqovalo, {ickihi`i max kupatilo, budinok in{ak vipa-tra, a u dome wst 225 mesta za {kolyroh. Ipopri tim, togo roku zme mu{eli odbic 124{kolyroh htori konkurovali, co nam gutori

`e tot dom dobri i glwdani. Go~ spomnuti{kolyre odbiti, {icki {e voni mo`u u naskostira – gvarel Milanko.

Ked slovo o uslovijoh za Dom, {icki ta-ki instituci< u Serbi< centralizovani, ta ikriterixmi isti u calej der`avi. Va`niuspih dzecka u predhodnim {kolovanx, ma-teriylni status i ~i {kolyr `iw z rodi~a-mi, ~i nw.

– Ka`dogo roku {e ohaby kolo 10 odsto me-sta prave za taki kate}ori< {kolyroh. U Do-me wst najvecej {kolyroh zoz Strednwj me-dicinskej {koli, a u wdnej vospitnej }rupiwst 25 dzeci. Programa u Dome podzelwna natri ~asci: uspih u {koli sociylizaciy i{lwbodni ~as.

[kolyre zoz Kocura i Ruskogo Kerestura{lwbodni, gvary ̀ e im dobre u Dome, a y v{eporihtani ked im treba go~ co pomognuc. Zomnu mo`u {lwbodno pobe{edovac, a vek{ibri}i nw mame. Tu prihodza najlwp{i{kolyre i kra{nw vospitani dzeci, z kotri-ma dobre sotrudzovac – predlu`uw Milanko.

Dom predplaceni i na ruski vidany, ta{kolyre z ruskih mestoh max mo`l<vosc ~i-

tac literaturu i novini po ruski. Dom do-stava i “Ruske slovo” i “Mak” i {icki novividany kn<`koh, tak `e biblioteka podmire-na z rusku literaturu. U Dome roby i sekci<,i or}anizuw {e festivali i podobne.

– Ne}ativni zyveny ked slovo o nacional-nosci, abo podobne, u Dome nwt. Ti` tak, nwt

an< rivalstva Kocur – Kerestur. Zoz{kolyrami mame priytelqske odno-{enw, alw {ora mu{i buc – to ka`dezna – vizna~uw Milanko.

Hlapci i dziv~ata podzelwni po po-verhoh, a z n<ma roby 8 vospita~ki. UDome mladi max klub za dru`enw, no-vu “teretanu” o htorej {e stara pro-fesor, vecej TV sali, internetu~alqnx, ta a` i malu ma~ku. U cekuroboti i za solarnu ener}ix. Hi`imax najvecej po tri poscel<, ta {emo` kra{nw, na mire u~ic.

Direktor Milanko svidomi `eobrazovanw osnovni resurs togo dru-`tva, i svox robotu u tim smislu ro-bi svidomo i odvi~atelqno.

Kuhar Mirko Gardi

Pone`e {e u Dome okrem {kolyrohkostirax i studenti, prez kuhnx nadzenq prejdze 500 osobi. Take ~islo

vimaga fahovcoh yk co to in`inwr tehnolo-}i<, alw i nutricionista. A, `e bi wdzenw bu-lo sma~ne, stara {e i kuhar Mirko Gardivwdno zoz svo<ma kole}ami po fahu.

– [kolyre zoz kostom zadovolqni preto`e mo`u viberac co budu wsc. U nas ~asto va-reni ve~eri i fri{tiki, ri`ni {alati,prilogi a ka`dodnqovo na stolw x{ki – gva-rel Mirko.

Dziv~ata zoz Kocura i Kerestura

U Dome zme nakratko pobe{edovali i z na-{ima {kolyrkami kotri tam zmesceni:Ysminu Nyradi, Xstinu Buila, Vanesu Hro-mi{, Marix Nyradi, Oksanu Buila, Niko-linu Fejsa z Kocura, yk i z Vanx Var}a z Ke-restura. Dziv~ata nam pripovedali o tim coroby prez dzenq u Dome, yk {e u~a, a okremeyk {e dru`a i preprovadzux {lwbodni ~as.Gvary `e najlwp{e tedi ked dawdnej z n<hpreslavxx rodzeni dzenq.

Dziv~ata zadovolqni, {icki su dobri{kolyrki i zlo`ni. Gvary `e im an< kus nw~e`ko, bo max Milanka, “svojogo ~loveka”na kotrogo {e v{e mo` oprec. Voni naiscekrasni priklad togo co mladosc i nauka zozsobu no{a.

Ana Papu}aPajta{ki u Dome: Ysmina, Xstina, Vanesa, Mariy, Vany, Oksana i Nikolina

Etno-hi`a zodvonka

Mirko Gardi: Ka`di dzenq varime x{ki

Etno-hi`a zodnuka

PORU[ALIVIBOR ZA

“NAJ TORTU”

U` drugi rok ykBerkasov~anki otri-mux svox manifesta-cix – “Tortiydu”.]ordana Bala|ak gva-ri `e okrem zmaga-telqnej ~asci totamanifestaciy ma i gumanitarni harakter.

– Z penw`u htori zme nazberali na “Tortiydi” na-|iveli zme dzeci u dzecinskej zagradki i darova-li im pe~aci, a {kolyrom labdu. Taki obi~aj sce-me potrimac i narok – gvarela Bala|akova.

Milanko Jovi~i~: Dobre buc direktor ked mame dobrih {kolyroh

]ordana Bala|ak, predsidatelqka Zdru`eny `enoh “@ridlo”

2. DECEMBER 2011.12 PRIVREDA

I DALWJ [TRAJK U KERESTURSKEJ HLADZALQN<

ROBOTN<KI ZLO@NI U SVO<H VIMOGOH

Posle protestu papri}aroh i o daskelqo dn< po za-kon~enx blokadi “ABC fud” z <h traktorami, svojovelqke nwzadovolqstvo z nwpo~itovanqom Kolektivno-go kontraktu od vek{inskej vlasn<ci i rukovodstvaKompani<, po~ali vira`ovac i robotn<ki u Fabrikizmarznutej `elwnyvi. ]eneralni {trajk stawmno, do-~asovo zanyti, ta sezonski robotn<ki zapo~ali 23. no-vembra, vimagaxci od rukovodstva viplacovanw zao-statih placoh, ta `e bi dayku placu u` dostali i se-zonci, pone`e su nw placeni od decembra pre{logoroku. Na po~atku {trajku, [trajkacki odbor (sosta-veni z dvoh robotn<ckih sindikatoh u “ABC fud”) umeno robotn<koh vimagal ̀ e bi stawmno zanyti co sko-rej dostali placu za av}ust i rozliku za tri minimal-ci. Sezonski robotn<ki `e bi co skorej dostali trizaostati placi – od decembra pre{logo, zaklx~no zfebruarom togo roku, a ̀ e bi po 30. november stawmnozanyti dostali placu za september i rozliki od mini-malcoh za per{i togoro~ni tri me{aci. Voni vimaga-li i `e bi sezonski robotn<ki po konwc novembra do-

stali drugi tri placi – od marca po maj togo roku. Utej <h dinamiki viplacovany za zarobene, rukovodstvupredlo`ene i `e bi sezonci za togoro~ni september,placu dostali do konca novembra, yk i `e bi buli vi-placeni dnqovn<ci kombajnerom i {oferom, a takojna po~atku {trajku, nagla{eli `e von budze tirvacpokly vimogi robotn<koh nw budu spolnwti.

U medzi~a{e, stawmno i do~asovo zanytim robotn<kombula viplacena wdna placa, za av}ust, yk i kolo 200 000dinari dnqovn<ci kombajnerom i {oferom, alw i tkv.do~asovo-po~asovo robotn<ki dostali ri{eny `e vecejnw mu{a prihodzic na robotu, preco, vovtorok, 29. no-vembra, okreme bula naparta situaciy pred kapuruHladzalqn<. Obezpe~enw “ABC fud” nw scelo nuka pu-|ic do~asovo-po~asovih robotn<koh kotri dostali ri-{eny o odkazu, a pred kapuru im {e pridru`eli i {ic-ki zanyti. Na insistovanw [trajkackogo odboru privek{inskej vlasn<ci, {icki vo{li nuka, tak ̀ e nw pri-{lo do nw`adanih situacijoh. Toti zbuvany vovtorokdopoladny provadzela i policiy, a robotn<ki o tim domedijoh poslali i svojo soob|enw.

Ka`dodnqovo tirvali pregvarki z vek{inskuvlasn<cu i rukovodstvom, medzitim, bez konkretnihrezultatoh. I popri tim, nw poscignuta an< dogvarka opotrebnim minimumu roboti. Yk gvareli robotn<ki,scu robic, alw za svox robotu scu buc i placeni. No,za{ lwm pod ~as {trajka proces prerobku po`ivi ibezpe~nosci na roboti funkcionovali. I tu buli od-redzeni priciski z ri{enymi i odkazami.

[trajkacki odbor pridal vimogu }eneralnomu di-rektorovi ^edomirovi ]rbi~ovi `e bi {e do pon-dzelku, 28. novembra, viy{nwl o mo`l<voscoh spoln-qovany poglwdovanqoh robotn<koh. To {e nw slu~elo.

Sredu, sindikat zmen{al vimogu za placenwdlustvoh spram robotn<koh na 80 odsto. Osmogo dny}eneralnogo {trajku zanytih, nagadnute `e budzeposcignuta odvituxca dogvarka medzi robotn<kami irukovodstvom, odnosno vek{insku vlasn<cu Fabrikizmarznutej `elwnyvi. M. Zazulyk

Dok tirva {trajk u Hladzalqn>, [trajkacki odbor vimaga `e bi stawmnozanyti i sezonci co skorej dostali placikotri im nw viplaceni, a ti` tak i rozlikuza tri minimalci. Do~asovo-po~asovo robotn>ki dostali ri{eny `e vecej nw mu-{a prihodzic na robotu, i preto, vovtorok,29. novembra, okreme bula naparta situaciypred kapuru Hladzalqn>

SOOB\ENW SOVITU MESNEJ ZAWDN<CI

Z nagodi aktualnej situaci> u Kompani> “ABCfud”, Sovit Mesnej zawdn>ci Ruski Kerestur, zozsvowj shadzki otrimanej pondzelok, 28. novem-bra, vidal {l>duxce soob|enw:

“U meno Mesnej zawdn>ci Ruski Kerestur i Ke-resturcoh, Sovit MZ dava potrimovku {ickimzanytim u “ABC fud” i produkovatelqom papri-}i i drugej `elwnyvi, htori x viporu~eli doKompani>, u >h vimogoh za dostavanw zarobenogo –placoh i drugih zakonski predvidzenihobovyzkoh spram robotn>koh, yk i dlustva za vi-poru~enu sirovinu do Hladzalqn>.”

“Sovit MZ, ti` i u meno Keresturcoh, apeluwna sindikalni or}anizaci> u “ABC fud”, ruko-vodstvo Kompani> i produkovatelqoh sirovini,`e bi na mirni sposob i u zakonskih ramikoh coskorej rozri{eli tera{n> nwporozumeny.”

“Ti` tak, Sovit MZ povoluw predstavitelqohlokalnej samoupravi, pokra>nskih i republi~-nih or}anoh `e bi pomogli u ri{ovanx aktual-nih problemoh u Kompani>, maxci u oglydze i >hekonomski po{l>dki nw lwm za Ruski Kerestur,alw i za calu rusku zawdn>cu – povedzene u soob-|enx Mesnej zawdn>ci Ruski Kerestur.”

NA [TVARTOK TRIBINA

Na {tvartok, 1. decembra, do Ruskogo Kerestu-ra prihodzi predsidatelq Odboru za predstavkii predkladany Narodnej skup{tini RepublikiSerbi> Sa{a Dujovi~, kotromu pre{logo ti`nypredstavitelw men{inskih akcioneroh buv{ogoPK “Per{i maj” pridali potrebnu dokumenta-cix za previpitovanw privatizovany Kombina-

ta, nw{ka “ABC fud”.Predsidatelq skup{tinskogo odboru u

Ruskim Keresture budze be{edovac z pred-stavitelymi men{inskih akcioneroh, pa-pri}aroh, zanytih u Kompani> “ABC fud”,yk i {ickima zainteresovanima, na tri-bini htora 1. decembra budze otrimana uVelqkej sali Doma kulturi, na 16 godzin.

GAVARIY U ^ERVINSKEJ FABRIKI CUKRU

VIL<V U KOLONI< CUKROVN<Pondzelok, 28. novembra, kolo sedem ve~ar, u kvartelqnim naselwnx

Koloniy Cukrovn< u ^ervinki pre~urela voda i mutlynka z wdnogou{ednogo poly za `}rid ~ervinskej Fabriki cukru, kotri zalylikvartel< i napraveli ~kodu. Voda, mutlynka i `}rid, visini od 10 cmdo pol metera, barz o~kodovali kolo 10 kvartel<, a dakus menwj, kolo40 obisca. Takoj tej noci, alw i xtredzenq na vecej zavodi u Kuli

za{edal Op{tinski {tab za rea}ovanw u pozarydovih situacijoh.Vilyti 50-60 tisy~i kubni meteri vodi i bilej mutlynki. Utverdzene`e vona nw kancero}ena i nw ma hemijni substanci, alw `e to odpad ior}anski materi< zoz vicaganej i prinw{enej cvikli.

Na sanirovanx zalytogo mesta an}a`ovani {icki tri yvni komunalnipodpriwmstva z op{tini, a formovani i okremni komisi< za provadzenwkomunalnogo i sanitarnogo o~kodovany, alw i za ocenqovanw ~kodi. Pla-novane i calosne dezinfikovanw zagro`enih obwktoh, a fahovci zoz Zavo-du za yvne zdravw i za komunali< utverdzeli `e voda za pice nw zagro`ena,a u naselwnx posle vil<vu poopravyna i struy i kanalizacijna mre`a.

Komisiy za ocenqovanw ~kodi takoj vovtorok i stredu popisovala~kodu u {ickih, vecej yk 40 kvartelqoh, a vwdno z podpriwmstvom“Ba~ka vodi”, mala utverdzic preco pri{lo do togo vil<vany, odnosnoyka ispravnosc kolektora. Vil<vi zoz `}ridnogo poly u Cukrovn< buloi skorej, alw {e voda i mutlynka vil<vali do poly, a nw do Koloni<.

Takoj vnoci posle vil<vany, u ratovanx pomogli i vel< lxdze, kotrimpredsidatelq Op{tini Kula u zadzekovanx, Svetozar Bukvi~, i yvnopodzekoval. Popri {ickih rozpolagaxcih kapacitetoh op{tini, u rato-vanx i sanirovanx ~kodi u~astvuw i mehan<zaciy i zanyti u Fabriki cu-kru, a najzagro`en{i fameli< do~asovo zmesceni u ^ervinki i u Kuli.

Yk gvarel predsidatelq Bukvi~, najuz{e rukovodstvo Cukrovn<viyvelo `e calu ~kodu nadopoln< Fabrika, pone`e to wj obovyzka.

M. Zazulyk

[tab za pozarydovo situaci> Op{tini Kula takoj rea}oval i prev`al potrebni miri

RIBALOV “RUSIN” U RUSKIM KERESTURE

ZAKON^ENI VILOV RIBIKoncom pre{logo ti`ny

zakon~eni vilov togoro~-nogo uro`ax ribi z kere-sturskogo ribalova, ko-tri, yk doznavame od jogodirektora Zlatimira Ra-ma~a, od 1. oktobra iurydovo ma nove meno inovih vlasn<koh. Vracenamu dakedi{ny nazva – Ri-balov “Rusin” Ruski Kere-stur, a vlasn<ki ribalovateraz dvome privredn<ki –dotera{n< zakupec od“ABC fud” zoz SrimskihKarlovcoh, alw i pri-vredn<k z Banatskogo De-spotovcu.

Go~ uro`aj ribi zado-volxxci, okreme kvalitetribi, yk gvari direktorRama~, togoro~na su{aza{ lwm upl<vovala na jo-go zmen{anw, pone`e {etedi vecej vodi viparjo-

valo, yk co dohodzelodo ribalova. No, ykvidno i na foto}rafi<,potqki, tolstolobiki iamuri krasni i kvali-tetni, bo wst pri-kladn<ki i vek{i yk 4kili.

Riba z Kerestura mapoznatogo kupca, u samim valalw zateraz budze predavana lwm prej}sindikalnih or}anizacijoh firmoh, a ubuduce, ked `e budze takeopredzelwnw i pokon~eni potrebni zakonski roboti, mo`ebuc i u ma-lopredavanx, alw nw togo roku. M. Z.

Produkovatelw kukurici po-nukli velqo vek{i koli~estvaza odkup do robnih rezervohod predvidzenej kvoti 50tisy~i toni.

Yk gvarel direktor Robnih re-zervoh ]oran Tasi~, odkup budzezakon~eni za 10 dn<, a pre velqke

ponuknuce prednosc budu mactoti co {e per{i priyveli.

Kontrakti zoz polqoprivredn<-kami podpisani togo ti`ny u [i-dze, bo Direkciy za robni rezerviodlu~ela `e bi wj predstavn<kipo{li na teren }u produkovatel-qom. Penw` produkovatelqom bud-

ze viplaceni o 7 dn< od podpiso-vany kontraktu. Kukuricu {e od-kupxw po ceni 18 dinari za kiluzoz PDV. U kontraktu utverdzene`e kukurica mo`e mac maksimal-nu vlagu 14 odsto, defektni zarnamo`e buc do 2 odsto, a lamani do8 odsto. A. D.

PODPISANI KONTRAKTI ZOZ POLQOPRIVREDN<KAMI U [IDZE

PONUKNUTE VECEJ KUKURICIOD KVOTI

SPORT/INFORMATOR2. DECEMBER 2011. 13

Gorodska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku Gorodu NovogoSadu na osnovi ~lena 20 Zakona o precenqovanx vpl<vu na `ivotni{tredok (“Slu`beni gla{n<k Republiki Serbi<” ~islo 135/04 i36/9) obyvxw

OBVISCENWo yvnim uvidu, yvnej prezentaci> i yvnej rozpravi Studi> o

precenqovanx vpl>vu Prowkta na `ivotni {tredok No{itelq prowktu, “NEOPLANTA” A. D., Novi Sad, Primorska

90, podnwsol Vimogu za davanw soglasnosci na Studix o precenqo-vanx vpl<vu na `ivotni {tredok prowkta “Fabriak za produkcixkonfekcioniranogo mesa i produktoh z mesa”, u ul<ci Primorska ~i-slo 90, na katasterskih parceloh ~islo 2342 i 2343, K.O. Novi Sad£V, Gorod Novi Sad.

Podatki i dokumentacix zoz Vimogi no{itely Prowkta mo` vid-zic u prostorijoh Gorodskej upravi za za|itu `ivotnogo {tredkuGorodu Novogo Sadu, Ul<ca Rumenacka 110, Novi Sad, robotni dn< od10 do 15 godzin do 21. decembra 2011. roku.

U skladze zoz ~lenom 6 Praviln<ka o postupku yvnogo uvidu, pre-zentaci< i yvnej rozpravi o Studi< o precenqovanx vpl<vu na `ivot-ni {tredok (“Slu`beni gla{n<k Republiki Serbi<”, ~islo 69/05) za-interesovani or}ani, or}anizaci< i yvnosc, pod ~as tirvany yvnogouvidu mo`u dac zauvagi i dumany na Studix o precenqovanx vpl<vuu pisanej formi Gorodskej upravi za za|itu `ivotnogo {tredku.

Yvnu rozpravu i prezentacix {e otrima 22. decembra 2011. roku,u prostorijoh Gorodskej upravi za za|itu `ivotnogo {tredku Go-rodu Novogo Sadu, Rumenacka 110, Novi Sad, na 10 godzin.

Pokra<nski sekretariyt za za|itu `ivotnogo {tredku i rozvojkotri mo` otrimac, na osnovi ~lena 14 Zakona o precenqovanx vpl<vuna `ivotni {tredok (“Slu`beni gla{n<k RS”, ~islo 135/04) obyvxw

OBVISCENWo podnw{enej vimogi za odredzovanw obsygu i zmistu studi> o

precenqovanx vpl>vu na `ivotni {tredokNo{itelq prowkta YP Serbiy}az zoz Novogo Sadu, ul<ca Narodno-

go fronta ~islo 12, podnwsol vimogu za oderdzoavnw obsygu i zmistustudi< o precenqovanx vpl<vu na `ivotni {tredok prowktu Vibudovnovih trasoh postoycogo naftovodu i }azovodu u zoni avtodragi E–75 od km 108+000 do km 118+200 u novim ener}etskim koridore u{ir{im okol<sku Novogo Sadu.

Podatki i dokumentacix zoz vimogi no{itely prowktu mo` vid-zic robotni dn< od 10 do 14 godzin u prostorijoh Pokra<nskogo se-kretariytu za urbanizem, budovatelqstvo i za|itu `ivotnogo {tred-ku, Bulevar Mihajla Pupina 16, Novi Sad (pri`emw, kancelariy 39).

Zainteresovana yvnosc, u terminw od 15 dn< od obvyvjovany togoobvisceny, mo`e doru~ic svojo dumanw u pisanej formi na adresuSekretariytu.

MFL VERBAS–BE^EJ–SRBOBRAN

BE^EJCI MOCNIZA KOCURCOH

Iskra–Be~ej 3:6 (1:3)

Stadion FK “Iskra” u Kocure. Patra~oh kolo 50.Strilci za Iskru Atila Eri 2 i Xr~uk 1. ISKRA: Filep, @ivkovi~, Zori~, Ruskovski, ]ajdo{,Xr~uk, Nadqfe>, Eri, Damyn ]uba{, Samo~eta(Nikoli~) i Bokan (Kolwsar)

U piytim kolw drugogo kruga Medziop{tinskej fodbal-skej li}i Verbas–Be~ej–Srbobran kocurska Iskra na svo<mterenw do~ekala Be~ej. Na kridloh nwviroytnej pobidi upre{lim kolw nad liderom Proleterom i to u Ravnim Selu,Kocurci {e nazdavali `e godni pobedzic i|e wdnu mocnuekipu, dakedi{nqogo per{oli}a{a Be~ej. Medzitim, Be-~ejci nw podcenwli Kocurcoh i na zmaganw privedli naj-mocnwj{u postavu htora od samogo po~atku ukazala `e nwnapravy gri{ku yku pred ti`nqom napraveli Ravnoselci.

Gosci {vidko po~ali vodzic, a Iskra ti` tak, prej}Eriy {vidko viwdna~ela i dala nad<x malo~islenim na-viy~om. Medzitim, ukazalo {e `e to bulo {icko co Kocur-ci ukazali u per{ej ~asci baviska u htorim gosci dalii|e dva }oli i prakti~no, u` tedi {e znalo hto pobidn<k.

Ked po~atkom drugej polovki baviska Be~ej dal i svoj{tvarti }ol, {icko bulo gotove i bulo lwm pitanw kelqoIskra po konwc prime }oli. I bavy~e i patra~e {e dakustargli ked znova Eri zmen{al na 4:2 alw, nwodluga potim,gosci dali svoj piyti }ol. U 80. minuti Xr~uk zmen{alrezultat na 5:3 i u iducih 10 minutoh Iskra mala velqkuiniciytivu i daskelqo nagodi medzitim, Kocurci vecejnw mali an< moci, an< koncentraci< realizovac nagodi.

U samim fini{u, Be~ej dal svoj {esti }ol i zazna~elzaslu`enu pobidu htora, po ukazanim bavisku Iskri, za{lwm barz visoka.

Ked hvily budze vigodna, iducej nwdzel< {e budze bavici|e wdno kolo, a Kocurci budu goscovac u Ba~kim ]radi-{tu dze ih do~eka Vojvodina, hvilqkovi lider na tabl<~ki.

S. Dorokhazi

SPORTSKI BAVISKA “Y[A BAKOV”

UU KKOOCCUURREE OOTTRRIIMMAANNII TTUURRNNIIRRIIUU [[AAHHUU II PPIIKKAADDUU

Pre{lej soboti u Kocure, u prostorijoh Osnovnej {ko-li “Bratstvo-wdinstvo”, otrimani turniri u {ahu za pio-niroh (do 15 roki starosci) i turnir u pikadu bez staro-snih ogran<~enqoh. Turniri baveni u ramikoh Sportskihbaviskoh “Y{a Bakov”, a doma{n< turniroh bul KPD DOK.

Pone`e {e na turnir u {ahu nw odvolala an< wdna ekipazoz na{ih mestoh, od kocurskih {kolyroh formovani{tiri ekipi i turnir za` lwm otrimani.

Bavelo {e po sistemi ka`de z ka`dim i posle troh ko-loh, zoz troma pobidami, per{e mesto zav`ala ekipa Ko-cur-1, za htoru baveli: Stefan Joka, Marko Nedi~, Mi-hajlo Soldo i Vladimir Duda{ yk rezerva.

Druge mesto zav`ala ekipa Kocur 2 (Nikola Stoykovi~,Tibor Bajor, Stefan Kne`evi~ i Aleksa Nedelqkovi~ ykrezerva).

Trece i {tvarte mesto podzelwli ekipi Kocur-3 (Milan[kori~, Aleksandar Maka< i Vladimir Zor~i~) i Kocur-4 (Bo`idar Kolompar, Petar Berony i AleksandarGornyk).

U powdinw~nej konkurenci<najlwp{i bul Stefan Joka,druge mesto zav`al Marko Ne-di~, a trece Mihajlo Soldo.Turnir sudzel Ynko Besermin<,a za najlwp{i ekipi i powdin-coh Or}anizacijni odborSportskih baviskoh porihtalmetali<, pripoznany i diplomi.

Za rozliku od {ahovskogoturnira, za turnir u pikadubulo vek{e interesovanw bookrem ~islenih ekipoh zoz Ko-cura, pri{li i ekipi zoz dru-gih mestoh.

U hlopskej konkurenci<, zmagali {e 14 ekipi – osem zozKocura, po dva zoz Ruskogo Kerestura i Verbasu, wdna zozNovogo Sadu i wdna zoz Republiki Gorvatskej, zoz Miklo-{evcoh.

Najlwp{i buli zmagatelw zoz Miklo{evcoh htoriosvowli 470 poeni. Za pobidn<cku ekipu nastupeli Slavko@dinyk i Mirko Papu}a. Druge mesto zoz 465 poenami zav-

`ala kocurska ekipa QS, a trece mesto, zoz 456 poena-mi Ruthen zoz Ruskogo Kerestura.

U `enskej konkurenci< bulo priyveni 6 ekipi –{tiri zoz Kocura i dva zoz Verbasu. Per{e mestoosvowla ekipa Penzionerki, druge mesto Strelki zozVerbasu, a trece mesto Papivin} DOO ti` zoz Verba-su. Za pobidn<cku ekipu strelki rucali SerafinaKi{ i Wlena [anta.

Pone`e u konkurenci< “mix” (vwdno `eni i hlopi)bula priyvena lwm ekipa Papivin} DOO zoz Verbasu,vona i osvowla per{e mesto.

Zmaganw bulo otrimane u fizkulturnej sali kocur-skej {koli, sudzel Ivan Papu}a, a Or}anizacijni od-bor Sportskih baviskoh “Y{a Bakov” i na tim turni-ru, za najlwp{i ekipi porihtal metali< i pripoznany.

S. Dorokhazi

Kocurci {e trudzeli, alw Be~ej bul lwp{i

PODRU^NA LI]A – NOVI SAD

VELQO [ANSI, ASLABA REALIZACIY

Stari ]rad (Ba~ka Palanka) –Ba~ka 1923 3:3 (2:3)

BA^KA PALANKA: stadion FK “Stari ]rad”,patra~oh 200, sudiy Kalafat (Novi Sad).Strilci: Luki~, D. Trivunovi~, Panti~. @ovtikartoni dostali: Luki~, Kalajd`i~, Vujovi~

Ostatnw zmaganw u w{enqskwj ~asci per{enstva dxr-dqovska Ba~ka bavela zoz ekipu Stari ]rad zoz Ba~kejPalanki nwri{eno. Po~atok zmagany i cali per{i pol-~as Ba~ka dobre bavela poscigla a` tri }oli, a priyladva. Na odpo~ivok {e po{lo zoz nad<x `e tota pred-nosc od wdnogo }ola, ked nw budze zvek{ana, ostanw pokonwc. Medzitim, yk to u fodbalu, a moglo bi {e povescu sportu voob|e, ked nw vihasnuw{ svojo nagodi na ~as,po{vidko ce scignw kara.

Tak bulo i u tim zmaganx. U drugim pol~a{e Ba~kamala velqo dobri nagodi – daskelqo raz bavy~e pocilqo-vali gredi i stativi, alw od {ickogo togo zbulo {e lwmtoto `e doma{n< virovnali rezultat. Zdobuva {e upe~a-tok `e dobre `e konwc tej ~asci per{enstva i `ebavy~e Ba~kej dakus odpo~inx, nazberax moci za pred-lu`enw i vraca nwobhodnu koncentracix. Totu ~ascper{enstva ekipa Ba~ka 1923 zakon~ela u gornwj ~ascitabl<~ki, na sedmim mesce, zoz 22 bodami, z oglydom `eper{eplasovana ekipa Wdinstva zoz Rumenki ma 29 bo-di. To mo`e buc i|e wden motiv vecej za dobre predlu-`enw per{enstva na yr.

Selekciy podrostku Ba~kej 1923 pobedzela svo<hparnykoh zoz Ba~kej Palanki zoz rezultatom 1:0.

S. P.

ATLETI^ARE RUSKOGO KERESTURA

DEYN BUDINSKINAJLWP[I U

TIM ROKUNa porydnej Ro~nej skup{ti-

ni Atletskogo klubu “Rusin”,htora otrimana vnwdzelx, 27.novembra, za najlwp{ogo atle-ti~ara u tim roku pregla{eniDeyn Budinski, skaka~ do viso-ka (uspi{ni w i u drugih atlet-skih disciplinoh), i u skakanxdo visoka togo roku bul per{i uSerbi<. Deyn 25. xniy, na Otvo-renim per{enstve Novogo Saduposcignul svoj togoro~ninajwp{i rezultat i osobni re-kord, pone`e presko~el visinuod 1,81 m, z ~im obegnul dotedivodzacogo Vanx Homu, ti` da-kedi{nqogo atleti~ara Rusina.

Na Skup{tini AK “Rusin”prisustvovali {icki, kolo 25mladi ~leni Klubu, ~leniUpravnogo odboru i gosci z AK“^ervinka”, a zvit o roboti i po-scignutih rezultatoh podnwslasekretarka Klubu i trenerkaSany Tirkajla. Nagla{ela `etogo roku atleti~are Rusina nari`nih zmaganqoh osvowli a` 34ri`ni medal<, za dva vecej ykpre{logo roku, co velqki uspih

nw lwm za Rusin, yk Sportske dru-`tvo, alw i za Ruski Kerestur.

Z nagodi 90-ro~n<ci atletikiu Vojvodini, Atletski soxzVojvodini do konca roka obyviokremnu mono}rafix u htorejbudze zazna~ena i robota atleti-~aroh Ruskogo Kerestura – od wjza~atn<ka Y{i Bakova, predlu-`ova~a jogo roboti VladimiraFa ]alusku, ta po nw{kaj{i dn<.

M. Z.

PLASMAN U HLOPSKEJKONKURENCI<:

1. Miklo{evci 2. QS (Kocur) 3. Ruthen (Ruski Ke-restur) 4. Novi Sad 5. SD Rusin (Ruski Kerestur) 6.KPD DOK (Kocur) 7. Steelseries (Kocur) 8. AmbroziyA (Kocur) 9. Ognqogasni {arkan> (Kocur) 10. MladiKocurci (Kocur) 11. Papivin} DOO (Verbas) 12. i13. mesto dzely Ambroziy B (Kocur) i KPD “Karpa-ti” (Verbas) i 14. Mladi Kocurci 2 (Kocur).

PLASMAN U @ENSKEJKONKURENCI<:

1. Penzionerki (Kocur) 2. Strilki (Verbas) 3. Pa-pivin} DOO (Verbas) 4. Krasavici (Kocur) 5. Kak-tus (Kocur) i 6. Aktiv `enoh (Kocur).

IVAN PAPU]A – TURNIRI [E BAVELOU RAMIKOH SPORTSKIH BAVISKOH

“Y[A BAKOV”Ivan Papu}a zoz Verbasu, ~len Or}anizacijnogo odboru

Sportskih baviskoh “Y{a Bakov”, htori vodzel turniri u {a-hu i pikadu, posle odbavenih baviskoh, dal viyvu za medi>:

– U ruskih medijoh, yk i u verbaskih op{tinskih medijoh,na plakatoh i na elektronskih povolankoh or}anizator mani-festaci> “Kocurska ~utka” i toti dva turniri navedol yk ~asccalodnqovej programi svowj manifestaci>.

Scem to demantovac i povesc `e turnir u {ahu za {kolyrohdo 15 rokoh starosci i turnir u pikadu, sportski zmagany hto-ri {e u` rokami otrimux u ramikoh Sportskih baviskoh“Y{a Bakov”, ta tak i togo roku.

Or}anizator tih turniroh Or}anizacijni odbor Sportskihbaviskoh, a doma{n> turniroh KPD DOK zoz Kocura. Pravda `eKPD DOK istogo dny ked {e otrimux toti turniri or}anizuw isvox manifestacix “Kocurska ~utka” alw, povtoruwm i|e raz,toti dva turniri {e bavelo nw u ramikoh “Kocurskej ~utki”, alwu ramikoh Sportskih baviskoh “Y{a Bakov”.

Najlwp{i togoro~ni atleti~arRusina Deyn Budinski zoz Sanx

Tirkajla kotra go trnirala

INFORMATOR 2. DECEMBER 2011.14

@ALOSNE ZDOGADOVANW

Dny 6. decembra 2011. roku napolny {e dvacec roki yk nas zanav{e zohabel moj mili sin, ocec, d>do i suprug

ROMKO OLEYR(1954–1991)

diplomovani ekonomistarezervni kapetan XNA

z Ruskogo Kerestura

Sinu moj lxbeni. Nad>jo mojogo `ivota. Lwm Ti nam uno{el slunko do na{ih `ivotoh.Dvacec roki glwdany, vi{l>dzovany i ~ekany, barz dlugoki i pre~e`ki.Preco, za kogo, ~om?Dra`ka }u Tvojomu vi~nomu domu nwpoznata. Zanav{e zarosla.Mili sinu, spo~ivaj tam, dze ci zlod>jska ruka pretargla Tvoj mladi `ivot i odredzela mesto vi~nogo pokox.Vi~no o`aloscena tvoy mac Irina i tvojo dzeci: sin Vladimir zoz suprugu Marinku i dzivo~ku Valentinku,dzivka Nata{a Vuksan zoz suprugom Zoranom i sinom Andreom i supruga Irina

Spo~ivaj u mire Bo`im!

INFORMATOR2. DECEMBER 2011. 15

YNKO KI[(1936–2011)

z KuliPamytku na jogo dobrotu i podo-bu vi~no budu ~uvac sin Xliynzoz suprugu Senku i unuki Diynai Tamara

Spo~ivajce u mire Bo`im!

OSTATN< POZDRAVDny 25. novembra 2011. roku za-nav{e nas zohabel na{ miliocec, {vekor i d>do

YNKO KI[(1936–2011)

z KuliPamytku na nqgo vi~no ~uva su-pruga MariyDzekuwme {ickim kotri go pri{liviprovadzic na jogo ostatnx dragu.

Spo~ivaj u mire Bo`im!

OSTATN< POZDRAVDny 25. novembra 2011. roku zanav-{e me zohabel moj mili suprug

NESTOR PU[KA[(4. XII 2010 – 4. XII 2011)

^asto ce spominame i `alq nam `e {i nw znami.Fameliy Prov~i

NA ZDOGADOVANW

JOV]EN ^ORDA[(1948–2011)

z Kocura

Pamytku na nqgo vi~no budu ~uvac: supruga Mariy, sinove Mihal iLxbo, dzivka Kseniy, nwvesti Er`ika i Marina, `ec Mikola, unu-~ata Mi`o, Wlenka, Antonij, Anastasiy, Dariy, I}or, Martina,Ivan i May

OSTATN< POZDRAVDny 25. novembra 2011. roku zanav{e nas ohabel na{ suprug, ocec,d>do i {vekor

YNKO VISLAVSKI(1948–2005)

z Ruskogo KeresturaTebe nwt, roki prehodza, alw do} wst nas tvoy |irosc, lxbov i dobro-ta budze `ic u na{ih {ercoh.Tvojo najmil{i: supruga Mariy, sin Vladimir zoz suprugu Olx,sin Vitomir zoz suprugu Sne`anu, dzivka Vesna zoz suprugom Slav-kom i unuki Miroslav, Boris, Doris i Mariyna

Spo~ivaj u mire Bo`im!

NA ZDOGADOVANWDny 30. novembra 2011. roku napolnwli {e {ejsc `alosni roki yknas zanav{e zohabel na{ mili suprug, ocec i d>do

NECA PU[KA[(2010–2011)

Nw umar tot hto pohovani,alw tot hto zabuti.

Pamytku na nqgo vi~no budu ~uvac jogo najmil{i: supruga Breda,dzivka Betina, `ec Marko, unuki Tamara i Nikolina

SMUTNE ZDOGADOVANWPre{ol wden rok yk nas zohabel na{ mili

NA ZDOGADOVANW

Z lxbovu i po~itovanqom va{o sinove Vladimir i Miroslav zozfameliymi

JOAKIM ]UBA[(7. VII 1920 – 30. XI 2006)

ANA ]UBA[(17. XII 1922 – 18. VI 2000)

YNKO KI[(1936–2011)

z KuliPamytku na jogo dobrotu i podobuvi~no budu ~uvac sin Vlado zoz su-prugu Wlicu i unuki Anita i Sa{o

Spo~ivajce u mire Bo`im!

OSTATN< POZDRAVDny 25. novembra 2011. roku zanav-{e nas zohabel na{ mili ocec,{vekor i d>do

YKIM DORO]HAZI(1938–2011)

z Ruskogo KeresturaZ lxbovu i po~itovanqom pamytkuna nqgo budze ~uvac supruga Melana

Spo~ivaj u mire Bo`im!

NA ZDOGADOVANWDny 30. novembra 2011. roku na-polnwli {e 40 `alosni dn> yk {epreselwl do vi~nosci moj suprug

IRINA D@UD@AR(1953–2008)

(narodzena u Ba~incoh)z Novogo Sadu

Pamytku na wj lxbov i dobrotu ~u-vax brat Miron zoz sinami Vladi-slavom i Miroslavom zoz fame-liymi

SMUTNE ZDOGADOVANWDny 20. novembra 2011. roku napol-nwli {e tri smutni roki yk nas za-nav{e zohabela na{a mila {estrai teta

ANA FEJDI (rodz. Xgas)(1924–2008)

z KuliPamytku na nx budu ~uvac i n>}dax nw zabudu wj najmil{i

Spo~ivaj u mire Bo`im!

SMUTNE ZDOGADOVANWDny 24. novembra 2011. roku na-polnwli {e tri smutni roki yknas zanav{e zohabela na{a milasupruga, mac, baba i prababa.

YKIM DORO]HAZI(1938–2011)

z Ruskogo KeresturaPamytku na nqgo ~uvax su{edovo:Xlin zoz suprugu Persidu i >h dze-ci Aleksandar i Wlena D`unqovo

Spo~ivaj u mire Bo`im!

NA ZDOGADOVANWDny 30. novembra 2011. roku na-polnwli {e 40 dn> yk nas zohabelna{ su{ed

YKIM DORO]HAZI(1938–2011)

z Ruskogo KeresturaPamytku na nqgo ~uvax Ana, Va-silq, Vladimir, Melaniy i Zlat-ko Doro}hazijovo i Marina, Si-ni{a, Filip i Denis Sankovi~o-vo zoz Kanadi

Spo~ivaj u mire Bo`im!

NA ZDOGADOVANWDny 30. novembra 2011. roku napol-nwli {e 40 dn> yk {e preselwl dovi~nosci na{ kum i {ov}or

YKIM DORO]HAZI(1938–2011)

z Ruskogo KeresturaPamytku na nqgo vi~no ~uvaxdzivka Slavka, `ec Vlado i unu~a-ta Ivan i Vany

Naj spo~iva u mire Bo`im!

NA ZDOGADOVANWDny 30. novembra napolnwli {e 40`alosni dn> yk vecej nw z namina{ ocec i d>do

YKIM DORO]HAZI(1938–2011)

z Ruskogo KeresturaPamytku na nqgo vi~no budu ~uvacdzivka Zlatka, `ec ]oran i unukaAleksandra

Naj spo~iva u mire Bo`im!

NA ZDOGADOVANWDny 30. novembra napolnwli {e 40`alosni dn> yk vecej nw z namina{ ocec i d>do

NA ZDOGADOVANWNapolnwli {e {ejsc i pol rokayk nas zohabel na{ mili ocec,{vekor, d>do i prad>do

Napolnwli {e 40 dn> yk nas zo-habel na{ mili ba~i

Dny 4. decembra 2011. roku na-polny {e dze{ec roki yk nas zo-habela na{a mila mac, {vekra,baba i prababa

ANA ]OVLYnarodzena Oros

(1931–2001)

XLIN ]OVLY(1943–2011)

z Ruskogo Kerestura

Dok mi `iwme i vi budzece zoz nami i budzeme dumac v{e na vas. Vi~no o`alosceni Slavka Nadqova,Gan~a Ruskajova i Mar~a Homova zoz svo>ma fameliymi

Spo~ivajce u mire Bo`im!

VLADIMIR ]OVLY(1930–2005)

XLIN ]OVLY(1943–2011)

z Ruskogo Kerestura

Po{ol {i sciha, nwnayveno...Po{ol i ohabel nas u velqkim smutku, bo {i v{e bul u pomoci kedbulo naj~e`{e. Do~ekoval nas i viprovadzal. U na{ih {ercohbudze{ `ic vi~no!O`alosceni: supruga Melana, dzivki Vesna i Tany, `ec Dxra iunu~ata Tea i ]o}i

Spo~ivaj u mire Bo`im!

SMUTNE ZDOGADOVANWNapolnwli {e 40 ~e`ki i `alosni dn> yk nas zanav{e ohabel na{ mili

PPRROOGGRRAAMMAA FFEESSTTIIVVAALLUU KKRRAATTKKIIHHSSCCEENNSSKKIIHH FFOORRMMOOHH UU NNOOVVIIMM SSAADDZZEE

Dzevyti Festival kratkih scenskih formoh budze otrimani od 2. po 4. de-cember 2011. roku u teatralnej sali novosadskej }imnazi> “Laza Kosti~”, uul>ci Lazi Lazarevi~a ~islo 1 (Telep). Budu vivedzeni tri monodrami i triduodrami zoz Kocura, Dxrdqova, Verbasu, Srimskej Mitrovici, [idu.Predstavi po~inax na 19 godzin. Uhodn>ci mo` kupic na uhodze do sali 200dinari za komplet za tri ve~ari i 100 dinari powdinw~no.

Pred Festivalom budu otvoreni dva vistavi: vistava malxnkoh htori vi-tvoreni na potera{n>h malyrskih kolonijoh u or}anizaci> MO Ruskej mat-ki i Etno-klubu “Odnyte od zabuca” zoz Kocura i vistava etno i eko robotohMiri Anti~ovej zoz Novogo Sadu.

U muzi~nej ~asci, na otveranx festivala vistupi hlopska {pivacka }ru-pa Ruskogo kulturnogo centru zoz Novogo Sadu.

Pod ~as glasany nastupi Dzivocka {pivacka }rupa novooformovanogoodboru Ruskej matki za Srim i KPD “Dxra Ki{” zoz [idu.

2. december 2011. roku1.“Y BUV[I”

tekst: Serafina Maka>}lumi: S. Gornykre`iy: Dx. Maka>sceno}rafiy: M. Medw{imuzi~ni efekti: M. Silad>suflerka: M. Maka>

2. “TE[TAMENT”tekst: Vlado Nyradi}lumy: A. Medw{i i M. Gardire`iy: Dx. Maka>sceno}rafiy: M. Medw{imuzi~ni efekti: M. Silad>suflerka: M. Maka>

3. december 2011. roku3. “DRAGA DO NAD<<”

tekst: M. Hun-Kandramatizaciy, sceno}rafiy, re`iy i}luma: Nada i Ynko Lendwrovo

4. “KAR^MA PRI \E[L<VEJ PARI”

tekst: S. Cvetkovi~}luma: B. Ili>n i M. Kolbas kostimi, sceno}rafiy i re`iy:

Y. Gardi

4. december 2011. roku

5. “TAKI [OR, TAKI ZVI^AJ”Avtorski prowkt S. Dani~i~a i

S. Alati~abavi: S. Alati~produkciy: Teater “Dobrica

Milutinovi~” S. Mitrovica

6. “MAC WDNA”tekst: C. Ani~i~dramatizaciy: C. Ani~i~ i I. ]reksare`iy i }luma: I. ]reksa

Dny 5. decembra 2011. roku napolny {e 19 `alosni roki yk nas zanav{e zohabeli na{o mili sinove

KIMO(1957–1992)

MI@O(1963–1992)

NA ZDOGADOVANW

RACOVOz Ruskogo Kerestura

Dzeci na{o mili, ~as prehodzi, alw va{a lxbov i dobrota ostanw una{ih {ercoh i dumkoh, nwzabuti dok mi `iwme.O`alosceni: mac Sena i ocec Ykim z Ruskogo Kerestura

Spo~ivajce u mire Bo`im!

PREDAVAM }eneralno remontovani kom-bajn “Zmaj” 142 i {tiri{orni adap-ter, kombajn “Zmaj” 162 zoz mercedeso-vim motorom, ispravni, i ~asci za istikombajni. Telefon 063/502– 445.

PREDAVAM u` ygnwni ovci 100 falatirasi Vinterber} i 50 star{i baran~atahtori {icki umati~eni. Telefon063/502–445.

MALI OGLA[KI

* “RUSKE SLOVO” – glasn<k po ruski * Vihodzi ka`dogo piytku * Snovatelq Nacionalni sovit ruskej nacionalnej men{ini * Vidava NVU “Ruske slovo” u Novim Sadze *Per{e ~islo vi{lo 15. xniy 1945. roku u Ruskim Keresture * Adresa: NVU “Ruske slovo”, Bulevar o{lwbodzeny 81/7, 21000 Novi Sad * Redakciy: zamen<k odvi~atelqnogo re-daktora – Mihajlo Simunovi~; redaktore/ki – Miron Gornyk-Kuhar, Aleksandar Palan~anin, Olena Plan~ak-Saka~, Slavica Fejsa; novinarka – Aleksandra Duda{;reportere/ki – Mariy Afi~, Silvester Dorokhazi, Vladimir D>tko, Mihajlo Zazulyk, Ana Papu}a * Yzikova redaktorka – Bla`enka Homa-Cvetkovi~ * Lektorka –Ysmina Dxran>n * Tehn<~na redaktorka – Lxpka Cve>~; kompxterski obrobok – Veronika Vuy~i~, Mariy Gudak * Telefoni: 021/6613-697, 021/6624-708, 021/6623-076;021/6621-433 * Telefaks 021/528-083 * Predplata za cali rok: u `emi 1 500 dinari, a u ino`emstve 100 evra * @iro-rahunok u Banca Intesa 160-923244-82 * Devizni rahunokRaiffeisen BANK a.d. Beograd 26 5100000002458904 * Rukopisi {e nw vraca * Drukuw “Dnevnik” Goldin} Novi Sad * E-mail: ruske@EUnet.rs * Web site: www.ruskeslovo.com*YU ISSN 0350-4603 * COBISS SR-ID 15915778 * Drukovani tira` 2 300 *

2. DECEMBER 2011.16

DirektorkaMARTICA TAMA[

***Odvi~atelqni redaktor

DXRA VINA<

R

I

@

A

L

Q

K

A

ROZVAGA

Ykim Duda{ (25 roki) diplomovani oficir polici>zoz svox dzivku Marinu Gajdukovu (20 roki) studentkinx drugogo roku peda}o}i> u Novim Sadze. Tota para, obidvojo z RuskogoKerestura, vwdno od 2008. roku.

AAnnee}}ddoottii Posle vecej rokoh oznova obyvxwme ane}doti o poznatih osoboh z na{ej zawdn>ci.

Povoluwme ~ita~oh i sotrudn>koh `e bi nam poslali dawdnu ane}dotu zoz {tredku u kotrim `ix

RI[ENW KRI@ALQKI ZOZ PRE[LOGO ^ISLA: 1. @ezlo; 6. T; 7. Ekvator; 9. LA; 10.G; 11. DO; 12. Wvlo}iy; 15. NS; 16. >; 17. SK; 18. IK; 19. Cica; 21. LIT; 23. >; 24. YnkoFejsa; 33. SPI; 36. Ynkovo; 37. K; 38. Topoly; 40. Rojta; 42. O; 43. S; 44. KZ; 45. ]L; 46.ED; 47. ^; 48. INO; 50. Pou~ne; 52. Kila{; 54. Ovca; 55. M; 56. A; 57. OD; 58. NS; 59.Isti; 61. N; 62. Mat; 63. YT; 64. K; 65. Isak; 67. OM; 69. Cap; 71. MO.

R I @ A L Q K AK

Poznati kocurski umetn<k Silvester Maka< na-rodzeni na sala{u i dzecinstvo preprovadzel nadwpoh i be}elqoh Stupi. Per{i tri roki hodzeldo {koli do valalu. Za malogo hlap~ika bula todlugoka draga. Osem kilometri tam i osem nazad.Alw taka sudqba bula i drugih sala{skih dzecoh.

A vec, u septembru 1951. roku ocec mu soob|elradosnu vistku –{tvartu klasu budze u~ic u {kolina Kozari, urydovo na polqoprivrednim dobru No-va Kula, kotra bula polovku bl<`ej. Za Silviy tobulo velqke, {a tam, na Kozari staval i gajziban!

Do {koli na Kozari hodzeli i dzeci zoz togo na-selwny, a ti` tak i zoz okolnih sala{oh. Do togokombinovanogo oddzelwny hodzeli dzeci od per{ejpo {tvartu klasu, i to dzeci zoz {tiroh nacional-nih zawdn<coh: Rusnaci, Ukra<nci, Gorvati, a naj-~islen{i buli [vabi! Nastava bula po serbski, au~itelq bul Laza Pavkov. Go~ im macerinski yziki

buli rozli~ni, dzeci {e medzi sobu dobre rozume-li. Madyrski dzeci mali okremne oddzelwnw.

Na foto}rafi< z l<va na pravo: Silvester Maka<predostatn< u per{im {ore, a i|e wden Kocurec,Vladimir [anta, drugi medzi dzecmi htori {ed-za u ostatn<m {ore.

Zoz keresturskih sala{oh, na Kozaru do {kolihodzeli Irinka [ov{ova, druga u trecim {ore,Vlado Novta, piyti u per{im {ore, Mi`o Pap,ostatn< u per{im {ore i Mi`o Ynkanq, {edziostatn< u spodn<m {ore.

Spomn<me `e na tej foto}rafi< wst dzeci z da-skel<h {vabskih famelijoh: Helfriht, Kempel,Kral, Bauer, Rusov i Brenc.

Medzi dzecmi braca i {estri zoz gorvatskih fa-melijoh Brnykovi~, Krup i Mi{i~, a od ukra<nskihdzecoh, Maka< {e zdogaduw Belicanovih.

S. Dorokhazi

FOTO – DAKEDI

MAJSTOR, U HTOREJ TI BANDI?Zbulo {e to, yk {e gvari, i|e u Titovej Xgoslavi<. Moj kole}a transportni milicawc, tak {e ih tedi

volalo, zopar na avtodragi yki{ik velqki avto. Dok kontroloval co ma u avtu, o{acoval i vo`a~a. Vo`a~mu dal dokumenti, alw milicawc co{ka nw barz do n<h zakukoval, u` bulo pred zmerkom, ta hto bi {e tel-qo i u`eral do n<h, ked skoro n<~ nw vidno. Okrem togo, vo`a~ mu bul co{ka barz poznati, lwm {e nw mogolzdogadnuc `e dze go stretol. Pod ma{lx, mal u` i bili vlasi, ga, barz mu zdabal na Miku kontra{a.

– Majstor, co{ka {i mi poznati. U kotrej kar~mi ti graw{?Vo`a~ {e dakus po~al kormacac, alw za{ lwm zmireno mu gvari `e von nwgraw n< u ykej kar~mi, alw milicawc uparti:

– Sluhaj, barz {i mi poznati, u cerkvi som ce nw vidzel, napevno {imi poznati zoz kar~mi.– Y visoki partijni funkcioner, ~len som CK SKX i na ~olw som SK

Vojvodini – gvari tot z dakus povi{enim tonom.Milicajca yk da mraz zvarel. Nai-

sce w bakcuz, to {e lwm jomu mo`e slu-~ic.

Xtredzenq takoj go u milici<povolali na raport. Poznwj-

{e {e skar`el `e mu nwpripadlo tak ~e`ko `e mukomandir odbil z placi, yk

toto `e go tri dn< vipitovali yk kedbi, povedzme, okradnul dru`tve-

nu banku.Posle tej pod<< vidumane

`e avta na htorih {e vo`avisoki funkcionere nare}isterskej tabl<~ki maxlwm po dva ~isla, ta ih vecmilicaw takoj rozpozna-vali.Ynko Kova~ Ki`mi{ka

KKKKRRRRAAAASSSSAAAA MMMMLLLLAAAADDDDOOOOSSSSCCCCIIII

KK II MM OO

II

MM AA RR II NN AA

GORIZONTALNO: 1. Nw zlo`eni; 8.Ostatn<, skraceno; 9. Siverozahod;10. Otorinolarin}olo}, skraceno; 12.Tovari{ka, skraceno; 14. Internetdomen za Ukra<nu; 15. Mo~ar, bara;16. Stredn< rod; 17. Vikri~n<k zozhtorim {e vira`uw ~uvstvo~udovany; 18. Telekomunikaciy,skraceno; 20. Na{ lin}vista, prekla-da~, recenzent i poeta na sliki(1913–1983); 27. Indixm, skraceno;28. U mehan<ki: produkt masi cela ijogo {vidkosci (mno`ina); 29.Zlu~n<k; 30. Slu`ba der`avnejasociyci<; 31. Upi{ce TST; 33. Kel-vin; 34. Polqoprivredni kombinatZrenynin; 35. Dakedi {e hasnovaloza pisanw: po{va i ...; 37. Opatri,opatq; 39. Istoriy Evropi, skraceno;40. ]ospi~, skraceno; 41. Tona; 42.Narodna Republika Kina; 44. ^ascro{l<ni co d`obe; 48. Osnovana; 50.Karat; 51. Ugelqni<k; 52. Or}an ~ulasluha; 54. Nota solmizaci<; 55. Volu-men; 56. Naftna industriy; 57. Faj-ta, ocisok, slika; 58. Postavac cmej-{i; 61. Tantal; 63. Dzevyta i per{abukva; 64. Skracenw od Eliot; 65. Se-demnasta i dvacec sedma bukva; 66.To wst; 67. Onomatopey ma}arca.

VERTIKALNO: 1. Para, stota ~ascdinara; 2. Toti co {e kivali; 3.Olimpijni sovit, skraceno; 4. Naj-men{e trocifrove ~islo; 5. Tempo; 6.O{tre `elwzko, na wdnim koncu mau{ko i hasnuwme go ked vi{ivame; 9.Nw blagi; 11. Pisny na{ogo poeti nasliki; 13. Konq po turski ; 18. Kn<`kapozberanih pisnqoh na{ogo lin}vi-sti i poeti na sliki; 19. Fajta dreva;21. Vik, skraceno; 22. Americka }lu-mica Lusi (1968); 23. Sedemnasta ipetnasta bukva; 24. ^lovek htoriupravy zoz kosmi~nu lwta~ku; 25. Ruca{e go u wdnej sportskej disciplini;26. Megki znak; 32. Ukazuxci zame-novn<k; 33. Predstavn<k wdnej der`a-vi u drugej der`avi; 34. Pond; 35.Fosfor; 36. Po madyrski gej; 38.Upragnuc; 43. Kayka{ski shodLovranu; 45. Eventualno; 46. Ridkosc,dragocinosc, toto co {e ridko vidzilwbo streta; 47. Upi{ce megki znak;49. Nw stari; 50. Ostatok odrubanejkukuri~anki; 53. Tot co pripada hi-`i; 59. Meter; 60. Cent, stota ~asc do-lara; 62. Procivni zlu~n<k.

1 2 3 4 5 6

7

8

9

10 11

12 13

14

15

16

17

18 19

20 21 22 23 24 25 26

27

28

29

30

31 32

33

34

35 36

37 38

39

40

41

42 43

44 45 46 47

48 49

50

51

52 53

54

55

56

57

58 59 60

61 62

63

64

65

66

67

SALA[SKI DZECI U [KOLI NA KOZARI