SL ED
EN JE
OGLASNA PRILOGA
Urednik priloge: Dušan Matii, tel.: (01) 30 91 509 dusan.maticic@finance.si
Trenje: Klemen Koštrun, tel.: (01) 513 08 26 E-pošta: klemen.kostrun@finance.si
Raunalniški prelom: Irena Podobnik
Zniajmo stroške upravljanja voznega parka Telematski sistemi sledenja vozil omogoajo neprekinjeno spremljanje podatkov o lokaciji vozil in njihovem statusu ter podpirajo razline oblike komunikacije z vozilom in voznikom.
rtna koda se v trgovinah uporablja e od leta 1974 in samo vprašanje asa je bilo, kdaj bo postala enako pomembna tudi v drugih delih preskrbovalnih verig, predvsem v skladišnih in logistinih centrih. 20
24
20 OGLASNA PRILOGA www.finance.si FINANCE, sreda, 8. julija 2009 SLEDENJE 21www.finance.si
FINANCE, sreda, 8. julija 2009
globalni jezik poslovanja
zagotavlja uinkovitost, ekonominost, sledljivost in varnost poslovnih procesov.
avtomatska identifikacija
elektronsko poslovanje
podatkovna sinhronizacija
radiofrekvenna identifikacija
oglas_GS1_189_61_v1.indd 1 6.7.09 11:55
rtna koda je nain zapisa podatkov za hitro branje s italnikom rtne kode. S rtno kodo lahko zapi- šemo vrsto numerinih ali alfanumerinih znakov, ki jih kasneje s italnikom hitro, enostavno in zanesljivo prenesemo v raunalnik. S tem se izognemo ronemu vnosu podatkov in vsem tea- vam zaradi poasnosti in nezanesljivosti ronega vpisa.
rtno kodo uporabljamo e desetletja, ideja o takem zapisu pa izvira še iz asov pred drugo svetovno vojno. Potrošniki se z njo sreujemo vsak dan, eprav je zaradi »vseprisotnosti« sko­ raj ne opazimo ve. Najvekrat pa se nam zameri, ko akamo in negodujemo zaradi kakšne na­ pake pri branju kode na blagajni v svoji trgovini. Branko Šafa­ ri iz GS1 Slovenija je povedal, da si veliki trgovci brez rtne kode dejansko ne morejo ve zamišljati svojega poslovanja, zato veina trgovcev od svojih partnerjev vnaprej zahteva, da upoštevajo poslovne standarde za uporabo rtne kode (stan­ dardi GS1), kar formalizirajo z medsebojnimi pogodbami o sodelovanju.
Podjetja premalo pozornosti namenijo oznaevanju
rtna koda v trgovinah se uporablja od leta 1974 in samo vprašanje asa je bilo, kdaj bo postala enako pomembna tudi v preostalih delih preskrboval­ nih verig, predvsem v skladiš­ nih in logistinih centrih. al pa se podjetja po Šafarievih besedah ne zavedajo dovolj pomena pravilno oznaenega blaga in s svojo finanno mojo izkorišajo logistine posre­ dnike, na katere prevalijo te­ ave z manipulacijo nepravilno oznaenega blaga. Posledice so seveda prekinitev toka sle­ dljivosti, kršenje zakonodaje, poslovni spori, zamude, izgube in druge nevšenosti, vse sa­ mo zaradi nepravilne upora­ be rtne kode oziroma njene neuporabe.
Temelj sledljivosti so rne rte in beli presledki V trgovinah rtno kodo uporabljamo e od leta 1974, nato pa se je razširila po vsej preskrbovalni verigi
Tehnologija oznaevanja oziroma tehnologija nosil- cev podatkov, kot je rtna koda, mora napredovati. e razvoj zastane, prej ali slej nastanejo teave, denimo pri opravljanju inventure v velikem skladišu. Prav zato se pojavljajo nove tehnologije v oznaevanju.
Naslednik rtne kode je elek­ tronski ip, ki prek radiofre­ kvenne komunikacije prenaša podatke, shranjene v njem. Temu pravimo RFID­oznaka (Radio Frequency Identification). Skla­ dno delovanje takih oznak ureja standard EPC – Gen2 pri GS1. Ta doloa komunikacijski protokol
RFID – naslednik rtne kode?
Nadzor sistemov identifikacijskih oznak Sistem enolinih identifikacij mora nadzorovati globalna organizacija, sicer bi hitro prišlo do neke vrste kolapsa svetovne trgovine
Oblika in zmogljivost sta odvisni od vrste rtne kode oziroma simbologije, ki deloma doloa tudi podroje uporabe rtne kode. rtna koda je torej le nosilec podatkov, vrsta simbologije pa doloa tudi zmogljivost za zapis podatkov.
Poznamo celo vrsto simbolo­ gij, kot so EAN­13, EAN­8, Co­
de­128, GS1­128, DataMatrix, DataBar, QR in druge. EAN­13, EAN­8 in DataBar se denimo uporabljajo v prodaji na drobno, GS1­128 v logistiki in transportu, DataMatrix za oznaevanje zdra­ vil in medicinskih inštrumentov, specifine, kot je Code­39, pa tudi za poljubno rabo, kot je de­ nimo oznaevanje polic v skla­ dišu ali oznaevanje osnovnih sredstev. Posebne kode, kot je
QR, se lahko uporabljajo tudi za branje z mobilnim telefonom in internetno poizvedbo o podrob­ nostih konkretnega izdelka.
Simbologija in zmogljivost V EAN­13 lahko denimo vpi­
šemo natanno 13 numerinih znakov, v kodo GS1­128 do 47 alfanumerinih znakov, v kodo DataMatrix pa lahko vpišemo do 3.116 numerinih oziroma do 2.335 alfanumerinih znakov. Oitno je, da se uporaba posame­
znih simbologij prilagaja nainu branja in vsebini podatkov, ki jih potrebujemo na posameznih tokah preskrbovalne verige. Nikoli se recimo ne more zgo­ diti, da bi na trgovinski blagajni oziroma POS­terminalu brali logistino kodo GS1­128, kljub temu pa obratno ne velja, saj v logistiki oziroma skladišenju pogosto sreujemo oditavanje simbologije EAN­13, kar sicer ni priporoljivo, se pa temu v praksi skoraj ne da izogniti.
ponuja vrhunsko opremo in rešitve na podroju sledenja proizvodnje:
itanje rtnih in 2D kod, tudi najzahtevnejših DPM (Direct Part Marking), Cognex
www.tipteh.si
- mona kombinacija HF in UHF bralno pisalnih glav
- modularni sistem za razlina industrijska vodila
- monost zapisovanja in branja pri veliki preletni hitrosti tagov
- EEPROM in FRAM tagi (1010 število vpisov)
- visokotemperaturni tagi do 210°C
itanje rtnih kod v industriji proizvajalca Leuze electronic
- vodilni svetovni proizvajalec stacionarnih in ronih italnikov 2D kod - itanje 1D in 2D kod, tudi pri visokih preletnih hitrostih - zanesljivo itanje DPM kod tudi
pri majhnem kontrastu - vrhunski algoritmi dekodiranja kod: IDMax®, IDQuick - inovativni koncept fokusiranja v realnem asu z vodno leo
- v italec vgrajena podatkovna vodila (profibus DP, ethernet, ...) - enostavna nastavitev italca s spletnim brskalnikom - izreden CRT sistem (Code Reconstruction Technology), ki je sposoben prebrati mono poškodovane kode - vgrajen prikazovalnik, ki prikazuje rezultat itanja, zanesljivost, morebitne napake,... - nova optika, ki omogoa odlino globinsko ostrino in velike razdalje itanja
ZA PODJETJA
Kako pridobimo rtno kodo? Odgovornost za podeljeva-
nje in nadzor nad številkami v Sloveniji ima izkljuno GS1 Slo- venija, zato se mora podjetje, ki eli pridobiti interval številk, s katerimi lahko globalno eno- lino identificira svoje izdelke, storitve ali lokacije, vlaniti v sistem GS1 pri slovenskem predstavništvu. lanstvo je plaljivo, letna lanarina pa je odvisna od velikosti podjetja
oziroma njegovih prihodkov in izbranega intervala najetih številk.

Od 13 do 3.116 znakov na eni oznaki
Struktura rtne kode je sestavljena iz prefiksa, identifikacijske številke izdelka in kontrolne številke. im veji interval ima zakupljeno neko podjetje, toliko krajši je njihov prefiks in toliko daljša identifikacijska številka za njihove izdelke.
na mednarodno sprejetih in v poslovnem svetu vodilnih standardih.
Današnja organizacija GS1 je bila ustanovljena leta 1977 v Bruslju kot EAN International. Od leta 1987 je tesno sodelovala z Uniform Code Council (UCC) – organizacijo, ki pokriva ozemlje ZDA in Kanade. Po pridruitvi UCC v letu 2004 se je EAN In­ ternational preimenoval v GS1, ki danes zdruuje 108 organizacij s prek milijonom lanov v 145 dr­ avah. GS1 deluje po naelu naci­ onalnih predstavništev, ki imajo skupni sede v Bruslju. V Sloveniji za nadzor sistema številenja skr­ bi zavod GS1 Slovenija.
Razvoj standardov sledi zahtevam uporabnikov
Med dejavnostmi organi­ zacije GS1 je obiajno najbolj v ospredju prav nadzor nad sistemom oštevilevanja in identifikacije izdelkov, lokacij in storitev. Vendar pa je delova­ nje GS1 mnogo širše, je razloil Branko Šafari iz GS1 Sloveni­
ja, saj pokriva tudi elektronsko poslovanje (eCOM – electronic commerce), globalno sinhroni­ zacijo podatkov (GDSN – global data synchronization network) in elektronsko oznaevanje iz­ delkov (EPC – electronic pro­ duct code). Poleg tega je naloga nacionalnih predstavništev GS1 šolanje, svetovanje in pomo pri uporabi standardov ter širjenje poznavanja standardov. GS1 ima na voljo vrsto priporoil, ki pod­ jetjem olajšajo medsebojno de­ lovanje v logistiki, sledljivosti, elektronskem poslovanju in na drugih podrojih. Šafari je še poudaril, da je prednost standar­ dov GS1 v tem, da se razvijajo in spreminjajo skladno z zahteva­ mi okolja. Del organizacije GS1 je globalna struktura delovnih skupin z najrazlinejših koncev sveta za najrazlinejša podroja, ki nastopajo pod skupnim ime­ nom GSMP. lani teh delovnih skupin usklajujejo zahteve indu­ strije s spremembami specifika­ cij standardov. Kljuna je torej navezava uporabnikov in ustvar­ jalcev poslovnih standardov.
Veliki logisti zavrnejo nepravilno oznaene pošiljke
Tipien primer smotrne upora­ be rtne kode najdemo v podpori sledljivosti v preskrbovalni verigi. V rtno kodo se lahko vpišejo vsi podatki, ki zagotavljajo sledljivost, s imer partnerjem v nadaljevanju preskrbovalne verige zagotovimo dostopnost do potrebnih podat­ kov e na samih izdelkih oziroma transportno/logistinih enotah. Kateri podatki so pomembni za sledljivost, je odvisno od vrste izdelka in toke v preskrbovalni verigi. Kot je pojasnil Šafari, pa moramo po navadi povsod imeti identifikacijo pošiljatelja, identi­ fikacijo izdelka, datum veljavnosti izdelka in, zelo pomembno, števil­ ko serije proizvodnje izdelka (lot). Vse te podatke zlahka vpišemo na logistino nalepko, ki olajša kakršnokoli manipulacijo s tako oznaeno transportno/logistino enoto.
Kakšno olajšanje v poslova­ nju prinese logistina nalepka, najbolj nazorno prikae dejstvo,
da napredni logistini centri (denimo DHL ali angleški TE­ SCO) zavraajo vstop v svoj sis­ tem vsem nepravilno oznaenim transportno/logistinim enotam in strogo kaznujejo pošiljatelje. V slovenskem prostoru je Šafari kot primer dobre prakse navedel podjetje SPAR, ki e nekaj let prakticira uporabo standardi­ zirane logistine nalepke.
Kljuna je vsebina, ne nain zapisa
Kljuna komponenta ni v na­ inu zapisa (se pravi v rtni ko­ di), temve v vsebini. Pomembno je torej, kaj oznaujemo s rtno kodo pri interakcijah razlinih podjetij iz razlinih panog, raz­ linih drav, carinskih proto­ kolov, špedicij, distribucijskih centrov, skladiš in podobno. Ogromno pridobimo, e vsi uporabljajo isti sistem identi­ fikacije. Olajšava je v tem, da se poenostavi pretok podatkov med razlinimi informacijskimi sistemi, saj globalno unikaten identifikacijski klju zagotavlja,
da v razlinih informacijskih sis­ temih na razlinih delih preskr­ bovalne verige ne more priti do podvajanja.
rtna koda ni edini nain V svetu se uporablja ve
vzporednih identifikacijskih sistemov. Tako na podroju avtomobilske industrije prevla­ duje sistem Odette, v letalskem transportu IATA, poznamo pa jih še celo vrsto. Interakcije med posameznimi sistemi so obiajno problematine, je ra­ zloil Šafari, prednost je zgolj v tem, da so interakcije obiajno zelo omejene. Najveja teava se pojavlja pri proizvajalcih, katerih izdelki so namenjeni dvema sistemoma standardov (denimo prvovgradnja pri av­ tomobilski industriji, katerih izdelki prihajajo tako v proi­ zvodnjo kot v trgovine). V teh primerih morajo proizvajalci uporabljati dva razlina siste­ ma, kar povzroa vrsto teav, kot je povedal Šafari, pa so rešitve zanje še zelo dale.
Potrošniki smo iz vsak- danjega ivljenja najbolj navajeni laserskih italnikov rtnih kod, ki jih sreujemo v trgovinah, vedno bolj pa se uveljavljajo tudi italniki na podlagi CCD-senzorjev (kamere), ki so nepogrešlji- ve pri branju zahtevnejših, dvodimenzionalnih oblik zapisov.
Damijan Jager iz podjetja Tipteh nam je razloil, da je ti­ pien primer dvodimenzional­ ne (2D) kode zapis Data Matrix, pri katerem nalepka s kodo ni potrebna, saj lahko izdelek ne­ posredno oznaimo z laserskim, iglinim ali brizgalnim oznae­ vanjem na material. Tak zapis se imenuje DPM (Direct Part Mar­ king) in se vedno bolj uveljavlja v avtomobilski industriji.
V industriji predvsem 2D kode
Branje enodimenzionalnih (1D) rtnih kod se v industrij­ skem proizvodnem procesu do pakiranja ne uporablja pogosto, 2D koda pa je razširjena pred­ vsem v avtomobilski industriji
v skoraj celotnem procesu iz­ delave avtomobilskih podsklo­ pov. Kot je povedal Jager, je z 2D kodo zagotovljena sledljivost sestavnim delom tudi med upo­ rabo avtomobila, ko je denimo koristna pri servisu. 2D koda je nepogrešljiva tudi v elektronski industriji, predvsem v proizvo­ dnji tiskanih vezij, uporaba kode Data Matrix pa se obeta tudi v farmacevtski industriji.
italniki kod Jager nam je razloil, da v iz­
hodišu poznamo italnike rtne kode, ki za branje uporabljajo tanek laserski arek ali mreo arkov. V novejšem asu pa se predvsem v ronih italnikih uporabljajo CCD­senzorji, kjer podatke prebere kamera. Glede na nain uporabe pa italnike oznak delimo na rone, ki so lahko ino ali brezino pove­ zani z nadzornim raunalnikom, in stacionarne, ki so nameše­ ni ob tekoem traku, po kate­ rem prihajao izdelki ali paketi. italniki dvodimenzionalnih kod, tako Jager, vedno temelji­ jo na CCD­tehnologiji in lahko poleg vseh vrst dvodimenzio­
nalnih kod berejo tudi vse vrste klasinih rtnih kod.
Povezava italnikov v sistem
Majhno število italnikov lahko z osebnim raunalnikom ali PLC (programmable logic controler) poveemo prek USB ali RS232 vodila. Pri vejih in­ dustrijskih sistemih pa se po Jagerjevih besedah ponavadi uporabljajo industrijska vodila, ki temeljijo na RS485 ali v za­ dnjem asu na ethernetu. Boljši proizvajalci ponujajo italnike z vgrajenim industrijskim vodi­ lom, denimo profibus­DP, ki se vkljui v mreo, na kateri so pri­ klopljeni krmilniki in periferne naprave. Preostali proizvajalci pa za povezavo ve italnikov uporabljajo lastno mreo, v ka­ tero je vkljuen tudi pretvornik na industrijsko vodilo.
RFID iz ozadja RFID­oznake se uporablja­
jo na proizvodnih linijah za se­ stavljanje izdelkov, kjer izdelek potuje po liniji med posamezni­ mi obdelovalnimi postajami na paleti, na katero je pritrjen tag. Jager je razloil, da je tag RFID­ znaka, ip s pomnilnikom, v katerega lahko z bralno/vpiso­ valno RFID­glavo vpisujemo razline parametre in lastno­ sti. Ko stroj opravi posamezno operacijo, se to zapiše v tag, lah­ ko pa se zapišejo tudi merilne vrednosti kontrolne naprave. Pomembna prednost RFID je, da vidni stik z oznako ni potreben. Kot je povedal Jager, v priho­ dnosti priakujemo razvoj UHF­ tehnologij na podroju RFID, ki bodo omogoale branje na ne­ kajmetrske razdalje in soasno branje velikega števila tagov v italnem polju.
Naslednik rtne kode je elektronski ip.
med RFID­italniki in ozna­ kami (ipi). O tem standardu se govori e dlje asa in e ne­ kaj let število uporabnikov raste. Standard EPC je uskla­ jen z radiofrekvenno zako­ nodajo in omejitvami veine drav po svetu, kar pomeni veliko prednost. Razline drave imajo namre zelo razlina pravila za uporabo in razpololjivost frekvenc, zato je njihovo usklajevanje zelo zahtevno.
Standard EPC je denimo uvedel ameriški velikan Wal Mart, ki je od svojih sto naj­ vejih dobaviteljev zahte­ val oznaevanje izdelkov z RFID­oznakami.
Na rtno kodo obiajno postanemo pozorni šele, ko pride do napake pri njenem branju.
F ot
o: D
re am
st im
sposoben prepoznati vsebino vsega nakupovalnega vozika naenkrat
Smernice razvoja narekujejo branje oznak na daljavo Branje eno- in dvodimenzionalne kode zahteva vidno prepoznavo, pri RFID-oznakah pa vidni stik ni potreben
22 OGLASNA PRILOGA www.finance.si FINANCE, sreda, 8. julija 2009 SLEDENJE 23www.finance.si
FINANCE, sreda, 8. julija 2009
Postanimo osebni
Slovenske eleznice svojim strankam e omogoajo, da prek spleta spremljajo, kje je njihov vagon oziroma pošiljka. Od jeseni dalje bo prek spleta na podoben nain mono spremljati tudi male pošiljke v okviru storitve S Express.
Lastnik vagona ali naronik prevoza blaga lahko prek sple­ tnega portala e­Tovorni promet (www.sz­tovornipromet.si) brezplano dostopa do podat­ kov o tem, kje je trenutno njegov vagon ali pošiljka. Poleg tega so na razpolago podatki o statusu vagona oziroma pošiljke (ali je vagon naloen ali prazen) ter o vsebini pošiljke (podatki tovor­ nega lista), moen pa je tudi vpo­ gled v podatke o gibanju vagona. Podatki so na voljo tako za as, ko je vagon v Sloveniji, kot tudi za as, ko se prevaa po progah drugih drav. Storitev pokriva preteni del Evrope. Na Sloven­ skih eleznicah napovedujejo, da bo v prihodnje mono preve­ riti tudi podatek o asu prihoda vagona ali pošiljke na cilj.
Podatki v realnem asu Dostop do podatkov je eno­
staven. Vsak, ki ima internetno povezavo in je upravien do do­ stopa – to je imetnik vagona ali udeleenec pri pošiljki –, lahko prek spletne prijavnice zapro­
si za dodelitev uporabniškega imena in gesla. Z njima uporab­ niki storitev sledenja dostopajo neposredno do podatkov, ki so shranjeni v informacijski sistem Slovenskih eleznic (ISS). Ta glede na spremljanje in eviden­ tiranje dogodkov z vagoni in pošiljkami zagotavlja podatke v realnem asu.
Sledenje vagonov ali pošiljk na Slovenskih eleznicah e dolgo ni ve novost
Kje je vagon, je poln ali prazen?
180 poizvedb na dan
Leta 2003 so Slovenske ele- znice vpeljale storitev sledenja vagonov in pošiljk v Sloveniji.
Leta 2007 je bila vpeljana tudi storitev sledenja vagonov v tujini.
180 poizvedb o sledenju va- gonov v povpreju evidentirajo vsak dan – od tega 130 doma in 50 v tujini.
130 je registriranih uporabni- kov sistema. Ve kot tretjina je rednih.
8 je monih nainov spremlja- nja vagonov ali pošiljk (razlini kriteriji iskanja vagonov oziroma pošiljk).







Slovenske eleznice, d.o.o. Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana, Slovenija Tel.: 01 29 14 194, +386 1 29 14 194 Faks: 01 29 14 809, +386 1 29 14 809 www.slo­zeleznice.si

Informacije o malih pošiljkah po telefonu …
Poleg sledenja vagonov in va­ gonskih pošiljk imajo na Sloven­ skih eleznicah razvit tudi poseben sistem sledenja za male pošiljke, ki sloni na sledenju EAN kod, s kate­ rimi je raunalniško podprta vsaka pošiljka. Informacije o pošiljki so dostopne na brezplanem telefonu 080 10 66, kjer operaterji posredu­ jejo vse potrebne podatke o statusu in dinamiki pošiljke.
… kmalu pa tudi na spletu Osnovno informacijo elijo
nadgraditi še z aktivno raunal­ niško aplikacijo, ki bo dostopna
na spletni strani S Express. Sekcija za male pošiljke v sis­ temu 24­urne dostave malih pošiljk od vrat do vrat po vsej Sloveniji namre pripravlja svojo spletno stran S Express, kjer bo poleg drugih informacij pogodbenim strankam na vo­ ljo tudi aplikacija, imenovana Sledenje pošiljk. Zaetek delo­ vanja sistema sledenja pošiljk S Express je predviden v za­ etku letošnjega septembra. Informacije bodo dostopne tudi tistim, ki niso pogodbene stranke, e bodo prevoz naroili prek spletne strani S Express (www.szexpress.si).
Kakovost storitve je najpomembnejši element pošiljanja razlinih pošiljk. Vanjo je zajet celoten pro- ces od prevzema pošiljke prek njenega procesiranja (tehtanja, etiketiranja, sortiranja in podobno) do dostave prejemniku. Za uinkovitejši nadzor mora- mo slediti vsaki pošiljki, tako da v vsakem trenutku poznamo njeno lokacijo oziroma status.
V ta namen dobi pošiljka ob vsakem premiku, spremembi lo­ kacije ali stanja poseben status, ki opiše njeno lokacijo, pozicojo ali stanje, kot so denimo: prevze­ ta pri stranki, predana v skladi­ še, poslana v zbirni center in še prek sto drugih oznak.
Status pove, kaj se s pošiljko dogaja
Janko Koelj, direktor sek­ torja operacij v podjetju TNT Slovenija, je razloil, da se status pošiljke doloi z oditavanjem rtne kode pri spremembi loka­ cije ali med procesom preverja­ nja in sortiranja. Vsaka pošiljka dobi na svoji poti najmanj šest statusov. Njihovo število je sicer odvisno od doline poti, ta pa je odvisna od tega, koliko sortirnih in zbirnih centrov pošiljka za­ menja. Na status pa vpliva tudi vrsta storitve (ekspresno, eko­ nomino, posebna storitev ali drugo), kakovost storitve (ta je odvisna od poškodb, napanega sortiranja in podobno), zanema­ riti pa ne moremo niti vpliva dr­ avnih organov, kot sta policija in carina, ter še mnogih drugih dejavnikov, ki lahko podaljšajo as dostave.
Optimizacija poslovnega procesa
V današnjem asu je nujno, da ima vsako podjetje, ki se ukvarja s to dejavnostjo, mo­
nost spremljanja pošiljke na njeni poti. Spremljanje poti pošiljke oziroma sledenje po­ šiljki je po Koeljevih besedah pomembno zaradi ve vidikov. Tako se informacije oziroma podatki s pridom uporabijo za merjenje uinkovitosti, in kar je še pomembneje, izboljševanje oziroma optimiziranje proce­ sov, kar na koncu zagotavlja kakovostno storitev in s tem zadovoljstvo naronika. Pred­ nost sistema za naronika je, da v vsakem trenutku ve, kje je njegova pošiljka in kaj se z njo dogaja.
RFID-sistem bo poenostavil delovanje
Koelj je razloil, da v podje­ tju TNT Slovenija evidentirajo fizine premike pošiljk z odi­ tavanjem rtne kode na avto­ matskih sortirnih sistemih ter s italniki rtne kode v skladiših, pri kurirjih in drugje. Druga mo­ nost evidentiranja premikov pa je s sistemom RFID, kjer se
spremembe lokacij zapisujejo avtomatino ob prehodu mimo italnikov, vendar je ta sistem še v testni fazi. Nain skeniranja (avtomatsko, rono ali z RFID) je odvisen predvsem od veliko­ sti sortirnega oziroma zbirnega centra.
Za prevzem pošiljk in njihovo oddajo se najpogosteje upora­ bljajo tako imenovani mobi­ le workerji oziroma mobilni skenerji, ki so z dispeerskim centrom povezani prek GSM­ omreja. Ti skenerji sluijo tudi za prenos SMS­sporoil o prevzemnih lokacijah in tudi za druga obvestila kurirjem. Kot je povedal Koelj, so v TNT Slovenija ti skenerji v fazi implementacije.
e se pošilja vrednostna ali varnostna pošiljka, lahko vanjo vstavijo sledilni ip, ki neneh­ no kae lokacijo pošiljke poo­ blašenim osebam, je še dodal Koelj.
Strojna oprema je poenotena
Kljub vsej tehnologiji je lo­ vek še vedno duša procesa, v tej dejavnosti pa tudi ogledalo podjetja, saj so kurirji vsako­ dnevno v neposrednem stiku z naroniki storitev. Kot je pove­ dal Koelj, so v podjetju, ki de­ luje po vsem svetu, vsi procesi, postopki in tehnika poenoteni, saj je le tako omogoen prenos podatkov in pošiljk brez zaple­ tov. e prej omenjeni statusi, ki jih podelijo s skeniranjem, so podlaga za spremljanje pošiljk in so kot nekakšne GPS­pošilj­ ke, ki nam v vsakem trenutku postreejo z lokacijo in njeno pozicijo.
Brez ustrezne programske opreme ne gre
Kakovost opreme, s katero se spremljajo pošiljke oziroma s katero se pozicionira njihovo stanje, je odvisna od velikosti
Kje je moj paket? V današnjem asu je nujno, da ima vsako podjetje, ki se ukvarja z dostavo pošiljk, monost njihovega spremljanja na poti
sortirnega oziroma zbirnega centra. Koelj je razloil, da imajo vsi sortirni centri av­ tomatsko obdelavo pošiljk (tehtanje, dimenzioniranje in evidentiranje) s tako imeno­ vanimi »check­in counterji«. Skupni so tudi roni italniki rtnih kod (fiksni, mobilni),
za potrebe transporta vredno­ stnih pošiljk pa tudi oprema za spremljanje pošiljk, opremlje­ nih s posebnimi ipi. Seveda pa vsa strojna oprema ne more delovati, dokler ni podprta s programi, ki omogoajo prenos in obdelavo podatkov, pripravo analiz ter poroil.
Prek interneta ali telefona

SPREMLJANJE POŠILJKE
Vsako skeniranje pošiljke se zabelei v sistem sledenja, tako da v vsakem trenutko lahko vemo, kje je naša pošiljka.
F ot
o: D
re am
st im
e
Na podroju komercialnega ribolova se sistemi nad- zora plovil (VMS – Vessel Monitoring Systems) uporabljajo za spremljanje lokacije, asa na doloeni lokaciji ter smeri in hitrosti ribiških plovil, prav tako pa se nadzor izvaja na podro- ju komercialnih plovil.
Nadzor ribiških plovil se v ZDA izvaja e dalj asa, v
Evropi pa je postalo obvezno z letom 2005. Evropska unija je imela pri vpeljevanju novih tehnologij, ki so omogoile ce­ nejše in uinkovitejše sisteme nadzora, vodilno vlogo, med drugim tudi zato, ker je bila prva, ki je na svojem obmoju vzpostavila obvezo spremlja­ nja ribiških plovil. Cilj upo­ rabe sistemov nadzora plovil v ribištvu je predvsem ohra­ njanje ribjih vrst in prepre­
Sistemi nadzora plovil
e
Skupino EMA sestavljajo tri podjetja, ki delujejo v Sloveniji, Hrvaški in Madarski. V zadnji 19 letih je postala vodilna na podroju oznaevanja in sledljivosti izdelkov v indu- striji na obmoju vzhodne Evrope, v letu 2004 pa je poleg prvotne dejavnosti zaela razvijati tudi storitve na podroju sledenja in nadzora preminin in tako je nastal tudi prvi univerzal- ni proizvod, BlueTraker®.
Sledenje plovil v navtiki je zakonsko doloeno na podro­ ju nadzora ribiških plovil v okviru VMS (vessel monito­ ring system), in sicer z name­ nom ohranjanja ribjih vrst in prepreevanja nelegalnega ri­ bolova (IUU fishing – illegal, unregulated and unreported), ter na podroju vzpostavitve nadzora nad komercialnimi plovili tee nad 300 bruto registrskih ton. Sistem LRIT (long range identification tracking) pa med drugim pomaga pri prepreevanju piratstva ter tihotapljenja drog in ljudi. Poleg zakonsko doloenih podroij je sledenje uinkovito tudi pri plovilih za prosti as, predvsem arter­ skih. Sledenje pa uporabljajo tudi obalne strae, pomorske
Z Bluetrakerjem do varne in okolju prijazne plovbe Podjetje EMA je razvilo inteligenten sistem sledenja plovil
policije in podjetja s flotami plovil za prevoz potnikov.
Bluetraker je jedro sistema EMA je razvila univerzalni
sistem za sledenje plovil z upo­ rabo brezinih tehnoloških rešitev. Temeljni gradniki tega sistema so naprava BlueTra­ ker®, RFID­transponder in TDS­strenik (Telematic Da­ ta­delivery Source), ki spreje­ ma, hrani in posreduje podat­ ke uporabnikom. Bluetraker je jedro sistema, ki ga sestavljajo GPS­sprejemnik, GPRS satelit­ ska sprejemno­oddajna enota in procesna enota.
Od plovila do uporabnika v kratkem asu
Sledilna naprava BlueTra­ ker® ob doloenem asu ali sproenem dogodku od GPS­ sprejemnika zajame toen as in geografsko lokacijo, na podlagi zajetih informacij pa raunalnik izrauna hitrost in smer giba­ nja plovila. Vse podatke pripravi (zapakira) in poiše razpololji­ vo komunikacijsko omreje, kot je GPRS v bliini obale ali SAT na odprtem morju.
Naprava prek razpololjivega omreja pošlje paket informacij na kopno, do tako imenovanega TDS­centra (telematinega po­ datkovnega strenika), ki prejete podatke še dodatno obdela in jih
prek internetne povezave pošlje konnemu uporabniku.
Zakaj Bluetraker? Sistem sledenja, ki temelji na
napravi Bluetraker, vso svojo funkcionalnost pokae v upo­ rabi na podroju nadzora ribi­ ških plovil, ob emer je treba v osredje postaviti zlasti skrb za ohranitev prosto iveih ivali. Seveda pa ima velike koristi tudi za varnost plovbe, pri skrbi za potnike, prepreevanju krimi­ nala in upravljanju flot.
EMA d.o.o. Mariborska cesta 1, SI - 3000 Celje tel.: +386 (0)3 42 84 842 faks: +386 (0)3 42 84 824 GSM: +386 (0)41 895 373 e-pošta: eva.mastnak@ema.si www.ema.si
World Fishing Expedition
BlueTraker bodo od 16. do 19. septembra letos predsta- vljali na sejmu World Fishing Expedition v španskem Vigu. Prireditev, ki poteka vsakih šest let, je eden najpomemb- nejših in tudi najuglednejših dogodkov na podroju ribi- štva. Odloitev, da se podjetje EMA udeleuje takih sejmov, se je izkazala kot izredno plodna, saj so vzpostavili pomembne stike za mnoga nadaljnja sodelovanja.
evanje nelegalnega lova, saj je ribištvo v Evropi zelo velik posel z letno prodajo sedem milijonov ton rib, kar Evropo postavlja na tretje mesto po prodaji rib na svetu.
Nadzor komercialnih plovil Mednarodna pomorska
organizacija je z namenom prepreevanja tihotapljenja mamil in ljudi ter še posebno v zadnjem asu razbohotenega
morskega piratstva uvedla obvezno uporabo sistemov za nadzor na vseh tovornih plovilih, ki presegajo teo 300 bruto registrskih ton, potniških ladjah in mo­ bilnih naftnih plošadih. Vsa plovila, ki morajo biti opremljena s takim sis­ temom nadzora, morajo vsaj štirikrat na dan spo­ roiti svojo lokacijo krovni organizaciji.
SEJEM
Na hrvaških ribiških ladjah
Podjetje EMA, d. o. o., je bilo izbrano za najprimernej­ šega ponudnika univerzalnih VMS­transponderjev za sle­ denje ribiških plovil v Repu­ bliki Hrvaški. Ob koncu leta 2007 se je njihovo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odloilo za nalobo v prvo serijo naprav za spre­ mljanje nacionalnih ribiških bark po sistemu VMS. Tako je EMA s svojimi BlueTraker VMS­napravami opremila kar 256 ribiških plovil.
EMA je bila izbrana tudi na nedavnem drugem razpisu hr­ vaškega ministrstva za kmetij­ stvo, gozdarstvo in prehrano, s katerim zadovoljuje potrebo po sledenju nacionalne flote ribiških plovil skladno z zah­ tevami Evropske unije. Zdaj je z napravami BlueTraker VMS opremljenih e skoraj 400 ri­ biških bark na Hrvaškem.
Cilj uporabe sistemov nadzora plovil v ribištvu je ohranjanje ribjih vrst in prepreevanje nelegalnega lova.
24 OGLASNA PRILOGA www.finance.si FINANCE, sreda, 8. julija 2009
Telematski sistemi za sledenje in upravljanje voznega parka zdruujejo napredno tehnologijo v obli- ki GPS-sledenja, navigacije v vozilu, komunikacije med voznikom in dispeerskim centrom ter telemetrijski prenos podatkov o stanju vozila. Omogoajo nepreki- njeno spremljanje podatkov o lokaciji vozil in njihovem statusu ter podpirajo razline oblike komunikacije z vozilom in voznikom.
Poleg informacije o lokaciji vozila prinašajo tudi informacijo o porabi in nivoju goriva, tei vozila, nainu vonje voznika ter monost komunikacije z vozni­ kom oziroma pošiljanje delov­ nih nalog vozniku neposredno v vozilo. Do teh podatkov lahko uporabnik dostopa prek spleta ali mobilnega telefona.
Osnovne komponente sistema
Na voljo so razlini modeli takih sistemov. Ciril Mlakar iz podjetja CVS Mobile nam je povedal, da so se pri njih od­ loili za modularni nain, kar
pomeni, da je strojna oprema v vozilu sestavljena iz ve sklo­ pov, kar omogoa prilagoditev strankinim potrebam kot tu­ di rešitev najkompleksnejših zahtev. Nekatera podjetja vse te module zdruijo v eni sami škatli (blackbox), kar je cenej­ ša rešitev, ki pa ne omogoa prilagajanja.
Osnovne komponente siste­ mov so: komunikacijski vmesnik (GSM/GPRS­modul), GPS­mo­ dul za doloanje poloaja, upo­ rabniški terminal z monostjo navigacije, podatkovni vmesnik za priklop na raunalnik vozila in dodatni senzorji za laje upra­ vljanje vozila.
Velike razlike med sistemi so na podroju povezave s stre­ nikom, saj je pri telematskih sistemih obdelava podatkov zah­ tevnejša in se aktivno izvaja na strani ponudnika, enostavnejši sistemi sledenja pa vse te aktiv­ nosti prenesejo na stran naro­ nikovega raunalnika.
Druga velika razlika je po Mlakarjevih besedah tudi v uporabi kartografije, saj eno­ stavnejši sistemi delujejo na podlagi spletno dostopnih kart, ki uporabniku prikaejo zgolj
trenutni poloaj oziroma pot, ki jo je vozilo opravilo. Tele­ matski sistemi, ki omogoajo optimizacijo in planiranje, pa potrebujejo monejša orodja za izdelavo kakovostnih rezultatov ter podporo ponudnikov karto­ grafskih podatkov.
Slovenija prednjai v uporabi
V Sloveniji so telematski sis­ temi dokaj razširjeni. Mlakar je povedal, da slovenska podjetja nikakor ne zaostajajo za zaho­ dnimi, po deleu uporabnikov so ti sistemi celo pogostejši kot pri naših zahodnih sosedih. Upo­ raba je sicer odvisna od panoge, rešitve namre še niso dovolj razvite za vse panoge, zato tudi uporabniška vrednost sistemov ni enaka. Telematsko sledenje uporabljajo predvsem transpor­ tna, distribucijska, servisna in gradbena podjetja, podjetja, ki ponujajo varovanje, in taksi slu­ be, v mednarodnem prometu pa je rešitev e zelo ozko usmerjena in jo logisti redno uporabljajo.
Prihranki so oitni Prednost telematskega sle­
denja je predvsem v optimi­
zaciji in boljšem nartovanju stroškov voznega parka. Slede­ nje izboljša logistine procese v podjetju, omogoa vejo pri­ lagodljivost in zanesljivost ter uporabnikom daje konkuren­ no prednost. Prihranki, ki jih prinašajo telematski sistemi, so merljivi takoj po implemen­ taciji. Na kratek rok se kaejo v znianju stroškov mobilne te­ lefonije, manj nepotrebnih ki­ lometrinah in veji uinkovito­ sti zaposlenega. Dolgorono pa se z uvedbo sistema v podjetju samodejno zanejo spremem­ be pri vodenju, nartovanju in optimiziranju delovnih proce­ sov, ki izhajajo iz natannejših podatkov, dostopnih v vsakem trenutku.
Vodilni v Sloveniji CVS Mobile je na podroju
telematskih sistemov vodilno podjetje v Sloveniji in sosednjih dravah. Specializirano je za ra­ zvoj raznovrstnih telematskih sistemov sledenja za razline dejavnosti in posameznim pod­ jetjem prilagojene rešitve. Ra­ zvoj teh sistemov je dolgotrajen proces, saj ima vsaka dejavnost svoje zahteve.
Telematski sistemi za sledenje in upravljanje voznega parka
V mednarodnem transportu je uporaba zaradi hitrega razvoja e zelo razširjena
Razvoj je spodbudila vojska PRETEKLOST
Sledenje vozil ali mobilnih delovnih enot je bilo v preteklo- sti predvsem domena vojske, GPS-sistem je bil razvit prav za vojaške potrebe. Današnji te- lematski sistemi so precej bolj kompleksni in omogoajo vrsto funkcionalnosti. Podjetjem in posameznikom je sledenje vozil, nekakšen zametek današnjih telematskih sistemov, postalo široko dostopno s prihodom
mobilne telefonije, pred tem pa je bilo podprto z UKV-tehnologi- jo, vendar so bili ti sistemi glede na koristi predragi. Razvoj mo- bilne telefonije je tako pomenil preskok, ki je omogoil hitrejši razvoj in širšo dostopnost tele- matskih sistemov. Na zaetku je prenos podatkov potekal prek SMS-tehnologije, danes pa gre po podatkovnih kanalih GPRS.