www.finance.siFINANCE, sreda, 8. julija 2009

SLED

ENJE

OGLASNA PRILOGA

Sledenje je oglasna priloga časnika Finance.

Urednik priloge: Dušan Matičič, tel.: (01) 30 91 509dusan.maticic@finance.si

Trženje: Klemen Koštrun, tel.: (01) 513 08 26E-pošta: klemen.kostrun@finance.si

Računalniški prelom:Irena Podobnik

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

Znižajmo stroške upravljanja voznega parkaTelematski sistemi sledenja vozil omogočajo neprekinjeno spremljanje podatkov o lokaciji vozil in njihovem statusu ter podpirajo različne oblike komunikacije z vozilom in voznikom.

Črtna koda se v trgovinah uporablja že od leta 1974 in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo postala enako pomembna tudi v drugih delih preskrbovalnih verig, predvsem v skladiščnih in logističnih centrih. 20

24

Fot

o: D

ream

stim

e

20 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, sreda, 8. julija 2009 SLEDENJE 21www.finance.si

FINANCE, sreda, 8. julija 2009

globalnijezikposlovanja

www.gs1si.org

GS1 Slovenija članica mednarodne organizacije GS1Integriran sistem standardov GS1

zagotavlja učinkovitost, ekonomičnost, sledljivost in varnost poslovnih procesov.

avtomatskaidentifikacija

elektronskoposlovanje

podatkovnasinhronizacija

radiofrekvenčna identifikacija

GS1 Slovenija ponuja storitve izobraževanja, tehničnega svetovanja, pomoč pri uvajanju standardov, globalnega registra.

oglas_GS1_189_61_v1.indd 1 6.7.09 11:55

Črtna koda je način zapisa podatkov za hitro branje s čitalnikom črtne kode. S črtno kodo lahko zapi-šemo vrsto numeričnih ali alfanumeričnih znakov, ki jih kasneje s čitalnikom hitro, enostavno in zanesljivo prenesemo v računalnik. S tem se izognemo ročnemu vnosu podatkov in vsem teža-vam zaradi počasnosti in nezanesljivosti ročnega vpisa.

Črtno kodo uporabljamo že desetletja, ideja o takem zapisu pa izvira še iz časov pred drugo svetovno vojno. Potrošniki se z njo srečujemo vsak dan, čeprav je zaradi »vseprisotnosti« sko­raj ne opazimo več. Največkrat pa se nam zameri, ko čakamo in negodujemo zaradi kakšne na­pake pri branju kode na blagajni v svoji trgovini. Branko Šafa­rič iz GS1 Slovenija je povedal, da si veliki trgovci brez črtne kode dejansko ne morejo več zamišljati svojega poslovanja, zato večina trgovcev od svojih partnerjev vnaprej zahteva, da upoštevajo poslovne standarde za uporabo črtne kode (stan­dardi GS1), kar formalizirajo z medsebojnimi pogodbami o sodelovanju.

Podjetja premalo pozornosti namenijo označevanju

Črtna koda v trgovinah se uporablja od leta 1974 in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo postala enako pomembna tudi v preostalih delih preskrboval­nih verig, predvsem v skladišč­nih in logističnih centrih. Žal pa se podjetja po Šafaričevih besedah ne zavedajo dovolj pomena pravilno označenega blaga in s svojo finančno močjo izkoriščajo logistične posre­dnike, na katere prevalijo te­žave z manipulacijo nepravilno označenega blaga. Posledice so seveda prekinitev toka sle­dljivosti, kršenje zakonodaje, poslovni spori, zamude, izgube in druge nevšečnosti, vse sa­mo zaradi nepravilne upora­be črtne kode oziroma njene neuporabe.

Temelj sledljivosti so črne črte in beli presledkiV trgovinah črtno kodo uporabljamo že od leta 1974, nato pa se je razširila po vsej preskrbovalni verigi

Tehnologija označevanja oziroma tehnologija nosil-cev podatkov, kot je črtna koda, mora napredovati. Če razvoj zastane, prej ali slej nastanejo težave, denimo pri opravljanju inventure v velikem skladišču. Prav zato se pojavljajo nove tehnologije v označevanju.

Naslednik črtne kode je elek­tronski čip, ki prek radiofre­kvenčne komunikacije prenaša podatke, shranjene v njem. Temu pravimo RFID­oznaka (Radio Frequency Identification). Skla­dno delovanje takih oznak ureja standard EPC – Gen2 pri GS1. Ta določa komunikacijski protokol

RFID – naslednik črtne kode?

Nadzor številčnega sistema za identifikacijo, ki ga uporabljamo pri vpisovanju podatkov na nosilec podatkov, nadzoruje neprofitna mednarodna organizacija GS1. Ta zdaj prevzema vodilno vlogo pri ustanavljanju global-nega multiindustrijskega sistema za identifikacijo in komunikacijo proizvodov, storitev in lokacij, ki temelji

Nadzor sistemov identifikacijskih oznakSistem enoličnih identifikacij mora nadzorovati globalna organizacija, sicer bi hitro prišlo do neke vrste kolapsa svetovne trgovine

Oblika in zmogljivost sta odvisni od vrste črtne kode oziroma simbologije, ki deloma določa tudi področje uporabe črtne kode. Črtna koda je torej le nosilec podatkov, vrsta simbologije pa določa tudi zmogljivost za zapis podatkov.

Poznamo celo vrsto simbolo­gij, kot so EAN­13, EAN­8, Co­

de­128, GS1­128, DataMatrix, DataBar, QR in druge. EAN­13, EAN­8 in DataBar se denimo uporabljajo v prodaji na drobno, GS1­128 v logistiki in transportu, DataMatrix za označevanje zdra­vil in medicinskih inštrumentov, specifične, kot je Code­39, pa tudi za poljubno rabo, kot je de­nimo označevanje polic v skla­dišču ali označevanje osnovnih sredstev. Posebne kode, kot je

QR, se lahko uporabljajo tudi za branje z mobilnim telefonom in internetno poizvedbo o podrob­nostih konkretnega izdelka.

Simbologija in zmogljivostV EAN­13 lahko denimo vpi­

šemo natančno 13 numeričnih znakov, v kodo GS1­128 do 47 alfanumeričnih znakov, v kodo DataMatrix pa lahko vpišemo do 3.116 numeričnih oziroma do 2.335 alfanumeričnih znakov. Očitno je, da se uporaba posame­

znih simbologij prilagaja načinu branja in vsebini podatkov, ki jih potrebujemo na posameznih točkah preskrbovalne verige. Nikoli se recimo ne more zgo­diti, da bi na trgovinski blagajni oziroma POS­terminalu brali logistično kodo GS1­128, kljub temu pa obratno ne velja, saj v logistiki oziroma skladiščenju pogosto srečujemo odčitavanje simbologije EAN­13, kar sicer ni priporočljivo, se pa temu v praksi skoraj ne da izogniti.

ponuja vrhunsko opremo in rešitve na področju sledenja proizvodnje:

Čitanje črtnih in 2D kod, tudi najzahtevnejših DPM (Direct Part Marking), Cognex

www.tipteh.si

RFID sistemi proizvajalca Hans Turck

- možna kombinacija HF in UHF bralno pisalnih glav

- modularni sistem za različna industrijska vodila

- možnost zapisovanja in branja pri veliki preletni hitrosti tagov

- EEPROM in FRAM tagi (1010 število vpisov)

- visokotemperaturni tagi do 210°C

Čitanje črtnih kod v industriji proizvajalca Leuze electronic

- vodilni svetovni proizvajalec stacionarnih in ročnih čitalnikov 2D kod- čitanje 1D in 2D kod, tudi pri visokih preletnih hitrostih- zanesljivo čitanje DPM kod tudi

pri majhnem kontrastu- vrhunski algoritmi dekodiranja kod: IDMax®, IDQuick- inovativni koncept fokusiranja v realnem času z vodno lečo

- v čitalec vgrajena podatkovna vodila (profibus DP, ethernet, ...)- enostavna nastavitev čitalca s spletnim brskalnikom- izreden CRT sistem (Code Reconstruction Technology), ki je sposoben prebrati močno poškodovane kode- vgrajen prikazovalnik, ki prikazuje rezultat čitanja, zanesljivost, morebitne napake,...- nova optika, ki omogoča odlično globinsko ostrino in velike razdalje čitanja

ZA PODJETJA

Kako pridobimo črtno kodo? Odgovornost za podeljeva-

nje in nadzor nad številkami v Sloveniji ima izključno GS1 Slo-venija, zato se mora podjetje, ki želi pridobiti interval številk, s katerimi lahko globalno eno-lično identificira svoje izdelke, storitve ali lokacije, včlaniti v sistem GS1 pri slovenskem predstavništvu. Članstvo je plačljivo, letna članarina pa je odvisna od velikosti podjetja

▶ oziroma njegovih prihodkov in izbranega intervala najetih številk.

Intervali številk se podeljujejo v zmogljivosti tisoč, 10 tisoč in 100 tisoč številk. Obstajajo še druge vrste identifikacij, denimo za tako imenovano variabilno vsebino (tehtano oziroma merje-no blago), kjer se številke pode-ljujejo iz drugega nabora, za kar prav tako skrbi GS1.

▶

Podatki na črtni kodi

Od 13 do 3.116 znakov na eni oznaki

Struktura črtne kode je sestavljena iz prefiksa, identifikacijske številke izdelka in kontrolne številke. Čim večji interval ima zakupljeno neko podjetje, toliko krajši je njihov prefiks in toliko daljša identifikacijska številka za njihove izdelke.

na mednarodno sprejetih in v poslovnem svetu vodilnih standardih.

Današnja organizacija GS1 je bila ustanovljena leta 1977 v Bruslju kot EAN International. Od leta 1987 je tesno sodelovala z Uniform Code Council (UCC) – organizacijo, ki pokriva ozemlje ZDA in Kanade. Po pridružitvi UCC v letu 2004 se je EAN In­ternational preimenoval v GS1, ki danes združuje 108 organizacij s prek milijonom članov v 145 dr­žavah. GS1 deluje po načelu naci­onalnih predstavništev, ki imajo skupni sedež v Bruslju. V Sloveniji za nadzor sistema številčenja skr­bi zavod GS1 Slovenija.

Razvoj standardov sledi zahtevam uporabnikov

Med dejavnostmi organi­zacije GS1 je običajno najbolj v ospredju prav nadzor nad sistemom oštevilčevanja in identifikacije izdelkov, lokacij in storitev. Vendar pa je delova­nje GS1 mnogo širše, je razložil Branko Šafarič iz GS1 Sloveni­

ja, saj pokriva tudi elektronsko poslovanje (eCOM – electronic commerce), globalno sinhroni­zacijo podatkov (GDSN – global data synchronization network) in elektronsko označevanje iz­delkov (EPC – electronic pro­duct code). Poleg tega je naloga nacionalnih predstavništev GS1 šolanje, svetovanje in pomoč pri uporabi standardov ter širjenje poznavanja standardov. GS1 ima na voljo vrsto priporočil, ki pod­jetjem olajšajo medsebojno de­lovanje v logistiki, sledljivosti, elektronskem poslovanju in na drugih področjih. Šafarič je še poudaril, da je prednost standar­dov GS1 v tem, da se razvijajo in spreminjajo skladno z zahteva­mi okolja. Del organizacije GS1 je globalna struktura delovnih skupin z najrazličnejših koncev sveta za najrazličnejša področja, ki nastopajo pod skupnim ime­nom GSMP. Člani teh delovnih skupin usklajujejo zahteve indu­strije s spremembami specifika­cij standardov. Ključna je torej navezava uporabnikov in ustvar­jalcev poslovnih standardov.

Veliki logisti zavrnejo nepravilno označene pošiljke

Tipičen primer smotrne upora­be črtne kode najdemo v podpori sledljivosti v preskrbovalni verigi. V črtno kodo se lahko vpišejo vsi podatki, ki zagotavljajo sledljivost, s čimer partnerjem v nadaljevanju preskrbovalne verige zagotovimo dostopnost do potrebnih podat­kov že na samih izdelkih oziroma transportno/logističnih enotah. Kateri podatki so pomembni za sledljivost, je odvisno od vrste izdelka in točke v preskrbovalni verigi. Kot je pojasnil Šafarič, pa moramo po navadi povsod imeti identifikacijo pošiljatelja, identi­fikacijo izdelka, datum veljavnosti izdelka in, zelo pomembno, števil­ko serije proizvodnje izdelka (lot). Vse te podatke zlahka vpišemo na logistično nalepko, ki olajša kakršnokoli manipulacijo s tako označeno transportno/logistično enoto.

Kakšno olajšanje v poslova­nju prinese logistična nalepka, najbolj nazorno prikaže dejstvo,

da napredni logistični centri (denimo DHL ali angleški TE­SCO) zavračajo vstop v svoj sis­tem vsem nepravilno označenim transportno/logističnim enotam in strogo kaznujejo pošiljatelje. V slovenskem prostoru je Šafarič kot primer dobre prakse navedel podjetje SPAR, ki že nekaj let prakticira uporabo standardi­zirane logistične nalepke.

Ključna je vsebina, ne način zapisa

Ključna komponenta ni v na­činu zapisa (se pravi v črtni ko­di), temveč v vsebini. Pomembno je torej, kaj označujemo s črtno kodo pri interakcijah različnih podjetij iz različnih panog, raz­ličnih držav, carinskih proto­kolov, špedicij, distribucijskih centrov, skladišč in podobno. Ogromno pridobimo, če vsi uporabljajo isti sistem identi­fikacije. Olajšava je v tem, da se poenostavi pretok podatkov med različnimi informacijskimi sistemi, saj globalno unikaten identifikacijski ključ zagotavlja,

da v različnih informacijskih sis­temih na različnih delih preskr­bovalne verige ne more priti do podvajanja.

Črtna koda ni edini načinV svetu se uporablja več

vzporednih identifikacijskih sistemov. Tako na področju avtomobilske industrije prevla­duje sistem Odette, v letalskem transportu IATA, poznamo pa jih še celo vrsto. Interakcije med posameznimi sistemi so običajno problematične, je ra­zložil Šafarič, prednost je zgolj v tem, da so interakcije običajno zelo omejene. Največja težava se pojavlja pri proizvajalcih, katerih izdelki so namenjeni dvema sistemoma standardov (denimo prvovgradnja pri av­tomobilski industriji, katerih izdelki prihajajo tako v proi­zvodnjo kot v trgovine). V teh primerih morajo proizvajalci uporabljati dva različna siste­ma, kar povzroča vrsto težav, kot je povedal Šafarič, pa so rešitve zanje še zelo daleč.

Potrošniki smo iz vsak-danjega življenja najbolj navajeni laserskih čitalnikov črtnih kod, ki jih srečujemo v trgovinah, vedno bolj pa se uveljavljajo tudi čitalniki na podlagi CCD-senzorjev (kamere), ki so nepogrešlji-ve pri branju zahtevnejših, dvodimenzionalnih oblik zapisov.

Damijan Jager iz podjetja Tipteh nam je razložil, da je ti­pičen primer dvodimenzional­ne (2D) kode zapis Data Matrix, pri katerem nalepka s kodo ni potrebna, saj lahko izdelek ne­posredno označimo z laserskim, igličnim ali brizgalnim označe­vanjem na material. Tak zapis se imenuje DPM (Direct Part Mar­king) in se vedno bolj uveljavlja v avtomobilski industriji.

V industriji predvsem 2D kode

Branje enodimenzionalnih (1D) črtnih kod se v industrij­skem proizvodnem procesu do pakiranja ne uporablja pogosto, 2D koda pa je razširjena pred­vsem v avtomobilski industriji

v skoraj celotnem procesu iz­delave avtomobilskih podsklo­pov. Kot je povedal Jager, je z 2D kodo zagotovljena sledljivost sestavnim delom tudi med upo­rabo avtomobila, ko je denimo koristna pri servisu. 2D koda je nepogrešljiva tudi v elektronski industriji, predvsem v proizvo­dnji tiskanih vezij, uporaba kode Data Matrix pa se obeta tudi v farmacevtski industriji.

Čitalniki kodJager nam je razložil, da v iz­

hodišču poznamo čitalnike črtne kode, ki za branje uporabljajo tanek laserski žarek ali mrežo žarkov. V novejšem času pa se predvsem v ročnih čitalnikih uporabljajo CCD­senzorji, kjer podatke prebere kamera. Glede na način uporabe pa čitalnike oznak delimo na ročne, ki so lahko žično ali brezžično pove­zani z nadzornim računalnikom, in stacionarne, ki so namešče­ni ob tekočem traku, po kate­rem prihajao izdelki ali paketi. Čitalniki dvodimenzionalnih kod, tako Jager, vedno temelji­jo na CCD­tehnologiji in lahko poleg vseh vrst dvodimenzio­

nalnih kod berejo tudi vse vrste klasičnih črtnih kod.

Povezava čitalnikov v sistem

Majhno število čitalnikov lahko z osebnim računalnikom ali PLC (programmable logic controler) povežemo prek USB ali RS232 vodila. Pri večjih in­dustrijskih sistemih pa se po Jagerjevih besedah ponavadi uporabljajo industrijska vodila, ki temeljijo na RS485 ali v za­dnjem času na ethernetu. Boljši proizvajalci ponujajo čitalnike z vgrajenim industrijskim vodi­lom, denimo profibus­DP, ki se vključi v mrežo, na kateri so pri­klopljeni krmilniki in periferne naprave. Preostali proizvajalci pa za povezavo več čitalnikov uporabljajo lastno mrežo, v ka­tero je vključen tudi pretvornik na industrijsko vodilo.

RFID iz ozadjaRFID­oznake se uporablja­

jo na proizvodnih linijah za se­stavljanje izdelkov, kjer izdelek potuje po liniji med posamezni­mi obdelovalnimi postajami na paleti, na katero je pritrjen tag. Jager je razložil, da je tag RFID­značka, čip s pomnilnikom, v katerega lahko z bralno/vpiso­valno RFID­glavo vpisujemo različne parametre in lastno­sti. Ko stroj opravi posamezno operacijo, se to zapiše v tag, lah­ko pa se zapišejo tudi merilne vrednosti kontrolne naprave. Pomembna prednost RFID je, da vidni stik z oznako ni potreben. Kot je povedal Jager, v priho­dnosti pričakujemo razvoj UHF­tehnologij na področju RFID, ki bodo omogočale branje na ne­kajmetrske razdalje in sočasno branje velikega števila tagov v čitalnem polju.

Naslednik črtne kode je elektronski čip.▶

med RFID­čitalniki in ozna­kami (čipi). O tem standardu se govori že dlje časa in že ne­kaj let število uporabnikov raste. Standard EPC je uskla­jen z radiofrekvenčno zako­nodajo in omejitvami večine držav po svetu, kar pomeni veliko prednost. Različne države imajo namreč zelo različna pravila za uporabo in razpoložljivost frekvenc, zato je njihovo usklajevanje zelo zahtevno.

Standard EPC je denimo uvedel ameriški velikan Wal Mart, ki je od svojih sto naj­večjih dobaviteljev zahte­val označevanje izdelkov z RFID­oznakami.

Na črtno kodo običajno postanemo pozorni šele, ko pride do napake pri njenem branju.▶

Fot

o: D

ream

stim

e

Fot

o: D

ream

stim

e V prihodnosti bo čitalnik

sposoben prepoznati vsebino vsega nakupovalnega vozička naenkrat

Smernice razvoja narekujejo branje oznak na daljavoBranje eno- in dvodimenzionalne kode zahteva vidno prepoznavo, pri RFID-oznakah pa vidni stik ni potreben

22 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, sreda, 8. julija 2009 SLEDENJE 23www.finance.si

FINANCE, sreda, 8. julija 2009

Postanimo osebni

Slovenske železnice svojim strankam že omogočajo, da prek spleta spremljajo, kje je njihov vagon oziroma pošiljka. Od jeseni dalje bo prek spleta na podoben način možno spremljati tudi male pošiljke v okviru storitve SŽ Express.

Lastnik vagona ali naročnik prevoza blaga lahko prek sple­tnega portala e­Tovorni promet (www.sz­tovornipromet.si) brezplačno dostopa do podat­kov o tem, kje je trenutno njegov vagon ali pošiljka. Poleg tega so na razpolago podatki o statusu vagona oziroma pošiljke (ali je vagon naložen ali prazen) ter o vsebini pošiljke (podatki tovor­nega lista), možen pa je tudi vpo­gled v podatke o gibanju vagona. Podatki so na voljo tako za čas, ko je vagon v Sloveniji, kot tudi za čas, ko se prevaža po progah drugih držav. Storitev pokriva pretežni del Evrope. Na Sloven­skih železnicah napovedujejo, da bo v prihodnje možno preve­riti tudi podatek o času prihoda vagona ali pošiljke na cilj.

Podatki v realnem časuDostop do podatkov je eno­

staven. Vsak, ki ima internetno povezavo in je upravičen do do­stopa – to je imetnik vagona ali udeleženec pri pošiljki –, lahko prek spletne prijavnice zapro­

si za dodelitev uporabniškega imena in gesla. Z njima uporab­niki storitev sledenja dostopajo neposredno do podatkov, ki so shranjeni v informacijski sistem Slovenskih železnic (ISSŽ). Ta glede na spremljanje in eviden­tiranje dogodkov z vagoni in pošiljkami zagotavlja podatke v realnem času.

Sledenje vagonov ali pošiljk na Slovenskih železnicah že dolgo ni več novost

Kje je vagon, je poln ali prazen?

180 poizvedb na dan

Leta 2003 so Slovenske žele-znice vpeljale storitev sledenja vagonov in pošiljk v Sloveniji.

Leta 2007 je bila vpeljana tudi storitev sledenja vagonov v tujini.

180 poizvedb o sledenju va-gonov v povprečju evidentirajo vsak dan – od tega 130 doma in 50 v tujini.

130 je registriranih uporabni-kov sistema. Več kot tretjina je rednih.

8 je možnih načinov spremlja-nja vagonov ali pošiljk (različni kriteriji iskanja vagonov oziroma pošiljk).

3 drugi sklopi aplikacij so še na voljo na spletnem portalu e-Tovorni promet. Najnovejša je e-naročilo vagona, ki je začela delovati pred nekaj dnevi, poleg nje pa še aplikaciji arhivski po-datki ter podatki specifikacije računa v elektronski obliki.

▶

▶

▶

▶

▶

▶

DEJSTVA IN ŠTEVILKE

Na Slovenskih železnicah napovedujejo, da bo prek spletnega portala e-Tovorni promet (www.sz-tovornipromet.si) mogoče preveriti tudi podatek o času prihoda vagona ali pošiljke na cilj.

▶

Slovenske železnice, d.o.o. Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana, Slovenija Tel.: 01 29 14 194, +386 1 29 14 194 Faks: 01 29 14 809, +386 1 29 14 809 www.slo­zeleznice.si

Na spletni strani SŽ Express (www.szexpress.si) bo na voljo tudi aplikacija, imenovana Sledenje pošiljk. Delovati naj bi začela v začetku septembra.

▶

Informacije o malih pošiljkah po telefonu …

Poleg sledenja vagonov in va­gonskih pošiljk imajo na Sloven­skih železnicah razvit tudi poseben sistem sledenja za male pošiljke, ki sloni na sledenju EAN kod, s kate­rimi je računalniško podprta vsaka pošiljka. Informacije o pošiljki so dostopne na brezplačnem telefonu 080 10 66, kjer operaterji posredu­jejo vse potrebne podatke o statusu in dinamiki pošiljke.

… kmalu pa tudi na spletuOsnovno informacijo želijo

nadgraditi še z aktivno računal­niško aplikacijo, ki bo dostopna

na spletni strani SŽ Express. Sekcija za male pošiljke v sis­temu 24­urne dostave malih pošiljk od vrat do vrat po vsej Sloveniji namreč pripravlja svojo spletno stran SŽ Express, kjer bo poleg drugih informacij pogodbenim strankam na vo­ljo tudi aplikacija, imenovana Sledenje pošiljk. Začetek delo­vanja sistema sledenja pošiljk SŽ Express je predviden v za­četku letošnjega septembra. Informacije bodo dostopne tudi tistim, ki niso pogodbene stranke, če bodo prevoz naročili prek spletne strani SŽ Express (www.szexpress.si).

Kakovost storitve je najpomembnejši element pošiljanja različnih pošiljk. Vanjo je zajet celoten pro-ces od prevzema pošiljke prek njenega procesiranja (tehtanja, etiketiranja, sortiranja in podobno) do dostave prejemniku. Za učinkovitejši nadzor mora-mo slediti vsaki pošiljki, tako da v vsakem trenutku poznamo njeno lokacijo oziroma status.

V ta namen dobi pošiljka ob vsakem premiku, spremembi lo­kacije ali stanja poseben status, ki opiše njeno lokacijo, pozicojo ali stanje, kot so denimo: prevze­ta pri stranki, predana v skladi­šče, poslana v zbirni center in še prek sto drugih oznak.

Status pove, kaj se s pošiljko dogaja

Janko Koželj, direktor sek­torja operacij v podjetju TNT Slovenija, je razložil, da se status pošiljke določi z odčitavanjem črtne kode pri spremembi loka­cije ali med procesom preverja­nja in sortiranja. Vsaka pošiljka dobi na svoji poti najmanj šest statusov. Njihovo število je sicer odvisno od dolžine poti, ta pa je odvisna od tega, koliko sortirnih in zbirnih centrov pošiljka za­menja. Na status pa vpliva tudi vrsta storitve (ekspresno, eko­nomično, posebna storitev ali drugo), kakovost storitve (ta je odvisna od poškodb, napačnega sortiranja in podobno), zanema­riti pa ne moremo niti vpliva dr­žavnih organov, kot sta policija in carina, ter še mnogih drugih dejavnikov, ki lahko podaljšajo čas dostave.

Optimizacija poslovnega procesa

V današnjem času je nujno, da ima vsako podjetje, ki se ukvarja s to dejavnostjo, mož­

nost spremljanja pošiljke na njeni poti. Spremljanje poti pošiljke oziroma sledenje po­šiljki je po Koželjevih besedah pomembno zaradi več vidikov. Tako se informacije oziroma podatki s pridom uporabijo za merjenje učinkovitosti, in kar je še pomembneje, izboljševanje oziroma optimiziranje proce­sov, kar na koncu zagotavlja kakovostno storitev in s tem zadovoljstvo naročnika. Pred­nost sistema za naročnika je, da v vsakem trenutku ve, kje je njegova pošiljka in kaj se z njo dogaja.

RFID-sistem bo poenostavil delovanje

Koželj je razložil, da v podje­tju TNT Slovenija evidentirajo fizične premike pošiljk z odči­tavanjem črtne kode na avto­matskih sortirnih sistemih ter s čitalniki črtne kode v skladiščih, pri kurirjih in drugje. Druga mož­nost evidentiranja premikov pa je s sistemom RFID, kjer se

spremembe lokacij zapisujejo avtomatično ob prehodu mimo čitalnikov, vendar je ta sistem še v testni fazi. Način skeniranja (avtomatsko, ročno ali z RFID) je odvisen predvsem od veliko­sti sortirnega oziroma zbirnega centra.

Za prevzem pošiljk in njihovo oddajo se najpogosteje upora­bljajo tako imenovani mobi­le workerji oziroma mobilni skenerji, ki so z dispečerskim centrom povezani prek GSM­omrežja. Ti skenerji služijo tudi za prenos SMS­sporočil o prevzemnih lokacijah in tudi za druga obvestila kurirjem. Kot je povedal Koželj, so v TNT Slovenija ti skenerji v fazi implementacije.

Če se pošilja vrednostna ali varnostna pošiljka, lahko vanjo vstavijo sledilni čip, ki neneh­no kaže lokacijo pošiljke poo­blaščenim osebam, je še dodal Koželj.

Strojna oprema je poenotena

Kljub vsej tehnologiji je člo­vek še vedno duša procesa, v tej dejavnosti pa tudi ogledalo podjetja, saj so kurirji vsako­dnevno v neposrednem stiku z naročniki storitev. Kot je pove­dal Koželj, so v podjetju, ki de­luje po vsem svetu, vsi procesi, postopki in tehnika poenoteni, saj je le tako omogočen prenos podatkov in pošiljk brez zaple­tov. Že prej omenjeni statusi, ki jih podelijo s skeniranjem, so podlaga za spremljanje pošiljk in so kot nekakšne GPS­pošilj­ke, ki nam v vsakem trenutku postrežejo z lokacijo in njeno pozicijo.

Brez ustrezne programske opreme ne gre

Kakovost opreme, s katero se spremljajo pošiljke oziroma s katero se pozicionira njihovo stanje, je odvisna od velikosti

Kje je moj paket?V današnjem času je nujno, da ima vsako podjetje, ki se ukvarja z dostavo pošiljk, možnost njihovega spremljanja na poti

sortirnega oziroma zbirnega centra. Koželj je razložil, da imajo vsi sortirni centri av­tomatsko obdelavo pošiljk (tehtanje, dimenzioniranje in evidentiranje) s tako imeno­vanimi »check­in counterji«. Skupni so tudi ročni čitalniki črtnih kod (fiksni, mobilni),

za potrebe transporta vredno­stnih pošiljk pa tudi oprema za spremljanje pošiljk, opremlje­nih s posebnimi čipi. Seveda pa vsa strojna oprema ne more delovati, dokler ni podprta s programi, ki omogočajo prenos in obdelavo podatkov, pripravo analiz ter poročil.

Prek interneta ali telefona

Najenostavnejše spremljanje pošiljke pri TNT je prek spletne strani www.tnt.si. Na podlagi številke tovornega lista oziroma pošiljke ali njene referenčne šte-vilke in prej omenjenih statusov se določi lokacija pošiljke. Infor-macijo o lokaciji pošiljke stranke lahko preverijo tudi v klicnem centru TNT na brezplačni tele-fonski številki 080 15 01. Pred nekaj meseci je bil uporabnikom spletne aplikacije myTNT omo-gočen izpis skeniranega potrdila o oddaji pošiljke z originalnim podpisom prejemnika, žigom, datumom in uro prevzema oziro-ma predaje pošiljke.

▶

SPREMLJANJE POŠILJKE

Vsako skeniranje pošiljke se zabeleži v sistem sledenja, tako da v vsakem trenutko lahko vemo, kje je naša pošiljka.▶

Fot

o: D

ream

stim

e

Na področju komercialnega ribolova se sistemi nad-zora plovil (VMS – Vessel Monitoring Systems) uporabljajo za spremljanje lokacije, časa na določeni lokaciji ter smeri in hitrosti ribiških plovil, prav tako pa se nadzor izvaja na področ-ju komercialnih plovil.

Nadzor ribiških plovil se v ZDA izvaja že dalj časa, v

Evropi pa je postalo obvezno z letom 2005. Evropska unija je imela pri vpeljevanju novih tehnologij, ki so omogočile ce­nejše in učinkovitejše sisteme nadzora, vodilno vlogo, med drugim tudi zato, ker je bila prva, ki je na svojem območju vzpostavila obvezo spremlja­nja ribiških plovil. Cilj upo­rabe sistemov nadzora plovil v ribištvu je predvsem ohra­njanje ribjih vrst in prepre­

Sistemi nadzora plovil

Fot

o: D

ream

stim

e

Skupino EMA sestavljajo tri podjetja, ki delujejo v Sloveniji, Hrvaški in Madžarski. V zadnji 19 letih je postala vodilna na področju označevanja in sledljivosti izdelkov v indu-striji na območju vzhodne Evrope, v letu 2004 pa je poleg prvotne dejavnosti začela razvijati tudi storitve na področju sledenja in nadzora premičnin in tako je nastal tudi prvi univerzal-ni proizvod, BlueTraker®.

Sledenje plovil v navtiki je zakonsko določeno na področ­ju nadzora ribiških plovil v okviru VMS (vessel monito­ring system), in sicer z name­nom ohranjanja ribjih vrst in preprečevanja nelegalnega ri­bolova (IUU fishing – illegal, unregulated and unreported), ter na področju vzpostavitve nadzora nad komercialnimi plovili teže nad 300 bruto registrskih ton. Sistem LRIT (long range identification tracking) pa med drugim pomaga pri preprečevanju piratstva ter tihotapljenja drog in ljudi. Poleg zakonsko določenih področij je sledenje učinkovito tudi pri plovilih za prosti čas, predvsem čarter­skih. Sledenje pa uporabljajo tudi obalne straže, pomorske

Z Bluetrakerjem do varne in okolju prijazne plovbePodjetje EMA je razvilo inteligenten sistem sledenja plovil

policije in podjetja s flotami plovil za prevoz potnikov.

Bluetraker je jedro sistemaEMA je razvila univerzalni

sistem za sledenje plovil z upo­rabo brezžičnih tehnoloških rešitev. Temeljni gradniki tega sistema so naprava BlueTra­ker®, RFID­transponder in TDS­strežnik (Telematic Da­ta­delivery Source), ki spreje­ma, hrani in posreduje podat­ke uporabnikom. Bluetraker je jedro sistema, ki ga sestavljajo GPS­sprejemnik, GPRS satelit­ska sprejemno­oddajna enota in procesna enota.

Od plovila do uporabnika v kratkem času

Sledilna naprava BlueTra­ker® ob določenem času ali sproženem dogodku od GPS­sprejemnika zajame točen čas in geografsko lokacijo, na podlagi zajetih informacij pa računalnik izračuna hitrost in smer giba­nja plovila. Vse podatke pripravi (zapakira) in poišče razpoložlji­vo komunikacijsko omrežje, kot je GPRS v bližini obale ali SAT na odprtem morju.

Naprava prek razpoložljivega omrežja pošlje paket informacij na kopno, do tako imenovanega TDS­centra (telematičnega po­datkovnega strežnika), ki prejete podatke še dodatno obdela in jih

prek internetne povezave pošlje končnemu uporabniku.

Zakaj Bluetraker? Sistem sledenja, ki temelji na

napravi Bluetraker, vso svojo funkcionalnost pokaže v upo­rabi na področju nadzora ribi­ških plovil, ob čemer je treba v osredje postaviti zlasti skrb za ohranitev prosto živečih živali. Seveda pa ima velike koristi tudi za varnost plovbe, pri skrbi za potnike, preprečevanju krimi­nala in upravljanju flot.

EMA d.o.o.Mariborska cesta 1, SI - 3000 Celjetel.: +386 (0)3 42 84 842faks: +386 (0)3 42 84 824GSM: +386 (0)41 895 373e-pošta: eva.mastnak@ema.siwww.ema.si

World Fishing Expedition

BlueTraker bodo od 16. do 19. septembra letos predsta-vljali na sejmu World Fishing Expedition v španskem Vigu. Prireditev, ki poteka vsakih šest let, je eden najpomemb-nejših in tudi najuglednejših dogodkov na področju ribi-štva. Odločitev, da se podjetje EMA udeležuje takih sejmov, se je izkazala kot izredno plodna, saj so vzpostavili pomembne stike za mnoga nadaljnja sodelovanja.

▶čevanje nelegalnega lova, saj je ribištvo v Evropi zelo velik posel z letno prodajo sedem milijonov ton rib, kar Evropo postavlja na tretje mesto po prodaji rib na svetu.

Nadzor komercialnih plovilMednarodna pomorska

organizacija je z namenom preprečevanja tihotapljenja mamil in ljudi ter še posebno v zadnjem času razbohotenega

morskega piratstva uvedla obvezno uporabo sistemov za nadzor na vseh tovornih plovilih, ki presegajo težo 300 bruto registrskih ton, potniških ladjah in mo­bilnih naftnih ploščadih. Vsa plovila, ki morajo biti opremljena s takim sis­temom nadzora, morajo vsaj štirikrat na dan spo­ročiti svojo lokacijo krovni organizaciji.

SEJEM

Na hrvaških ribiških ladjah

Podjetje EMA, d. o. o., je bilo izbrano za najprimernej­šega ponudnika univerzalnih VMS­transponderjev za sle­denje ribiških plovil v Repu­bliki Hrvaški. Ob koncu leta 2007 se je njihovo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odločilo za naložbo v prvo serijo naprav za spre­mljanje nacionalnih ribiških bark po sistemu VMS. Tako je EMA s svojimi BlueTraker VMS­napravami opremila kar 256 ribiških plovil.

EMA je bila izbrana tudi na nedavnem drugem razpisu hr­vaškega ministrstva za kmetij­stvo, gozdarstvo in prehrano, s katerim zadovoljuje potrebo po sledenju nacionalne flote ribiških plovil skladno z zah­tevami Evropske unije. Zdaj je z napravami BlueTraker VMS opremljenih že skoraj 400 ri­biških bark na Hrvaškem.

Cilj uporabe sistemov nadzora plovil v ribištvu je ohranjanje ribjih vrst in preprečevanje nelegalnega lova.▶

24 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, sreda, 8. julija 2009

Telematski sistemi za sledenje in upravljanje voznega parka združujejo napredno tehnologijo v obli-ki GPS-sledenja, navigacije v vozilu, komunikacije med voznikom in dispečerskim centrom ter telemetrijski prenos podatkov o stanju vozila. Omogočajo nepreki-njeno spremljanje podatkov o lokaciji vozil in njihovem statusu ter podpirajo različne oblike komunikacije z vozilom in voznikom.

Poleg informacije o lokaciji vozila prinašajo tudi informacijo o porabi in nivoju goriva, teži vozila, načinu vožnje voznika ter možnost komunikacije z vozni­kom oziroma pošiljanje delov­nih nalog vozniku neposredno v vozilo. Do teh podatkov lahko uporabnik dostopa prek spleta ali mobilnega telefona.

Osnovne komponente sistema

Na voljo so različni modeli takih sistemov. Ciril Mlakar iz podjetja CVS Mobile nam je povedal, da so se pri njih od­ločili za modularni način, kar

pomeni, da je strojna oprema v vozilu sestavljena iz več sklo­pov, kar omogoča prilagoditev strankinim potrebam kot tu­di rešitev najkompleksnejših zahtev. Nekatera podjetja vse te module združijo v eni sami škatli (blackbox), kar je cenej­ša rešitev, ki pa ne omogoča prilagajanja.

Osnovne komponente siste­mov so: komunikacijski vmesnik (GSM/GPRS­modul), GPS­mo­dul za določanje položaja, upo­rabniški terminal z možnostjo navigacije, podatkovni vmesnik za priklop na računalnik vozila in dodatni senzorji za lažje upra­vljanje vozila.

Velike razlike med sistemi so na področju povezave s stre­žnikom, saj je pri telematskih sistemih obdelava podatkov zah­tevnejša in se aktivno izvaja na strani ponudnika, enostavnejši sistemi sledenja pa vse te aktiv­nosti prenesejo na stran naroč­nikovega računalnika.

Druga velika razlika je po Mlakarjevih besedah tudi v uporabi kartografije, saj eno­stavnejši sistemi delujejo na podlagi spletno dostopnih kart, ki uporabniku prikažejo zgolj

trenutni položaj oziroma pot, ki jo je vozilo opravilo. Tele­matski sistemi, ki omogočajo optimizacijo in planiranje, pa potrebujejo močnejša orodja za izdelavo kakovostnih rezultatov ter podporo ponudnikov karto­grafskih podatkov.

Slovenija prednjači v uporabi

V Sloveniji so telematski sis­temi dokaj razširjeni. Mlakar je povedal, da slovenska podjetja nikakor ne zaostajajo za zaho­dnimi, po deležu uporabnikov so ti sistemi celo pogostejši kot pri naših zahodnih sosedih. Upo­raba je sicer odvisna od panoge, rešitve namreč še niso dovolj razvite za vse panoge, zato tudi uporabniška vrednost sistemov ni enaka. Telematsko sledenje uporabljajo predvsem transpor­tna, distribucijska, servisna in gradbena podjetja, podjetja, ki ponujajo varovanje, in taksi služ­be, v mednarodnem prometu pa je rešitev že zelo ozko usmerjena in jo logisti redno uporabljajo.

Prihranki so očitniPrednost telematskega sle­

denja je predvsem v optimi­

zaciji in boljšem načrtovanju stroškov voznega parka. Slede­nje izboljša logistične procese v podjetju, omogoča večjo pri­lagodljivost in zanesljivost ter uporabnikom daje konkurenč­no prednost. Prihranki, ki jih prinašajo telematski sistemi, so merljivi takoj po implemen­taciji. Na kratek rok se kažejo v znižanju stroškov mobilne te­lefonije, manj nepotrebnih ki­lometrinah in večji učinkovito­sti zaposlenega. Dolgoročno pa se z uvedbo sistema v podjetju samodejno začnejo spremem­be pri vodenju, načrtovanju in optimiziranju delovnih proce­sov, ki izhajajo iz natančnejših podatkov, dostopnih v vsakem trenutku.

Vodilni v SlovenijiCVS Mobile je na področju

telematskih sistemov vodilno podjetje v Sloveniji in sosednjih državah. Specializirano je za ra­zvoj raznovrstnih telematskih sistemov sledenja za različne dejavnosti in posameznim pod­jetjem prilagojene rešitve. Ra­zvoj teh sistemov je dolgotrajen proces, saj ima vsaka dejavnost svoje zahteve.

Telematski sistemi za sledenje in upravljanje voznega parka

V mednarodnem transportu je uporaba zaradi hitrega razvoja že zelo razširjena

Razvoj je spodbudila vojskaPRETEKLOST

Sledenje vozil ali mobilnih delovnih enot je bilo v preteklo-sti predvsem domena vojske, GPS-sistem je bil razvit prav za vojaške potrebe. Današnji te-lematski sistemi so precej bolj kompleksni in omogočajo vrsto funkcionalnosti. Podjetjem in posameznikom je sledenje vozil, nekakšen zametek današnjih telematskih sistemov, postalo široko dostopno s prihodom

▶ mobilne telefonije, pred tem pa je bilo podprto z UKV-tehnologi-jo, vendar so bili ti sistemi glede na koristi predragi. Razvoj mo-bilne telefonije je tako pomenil preskok, ki je omogočil hitrejši razvoj in širšo dostopnost tele-matskih sistemov. Na začetku je prenos podatkov potekal prek SMS-tehnologije, danes pa gre po podatkovnih kanalih GPRS.

Tovornjaki s telematskim sistemom sledenja so opremljeni z zasloni na dotik▶