Rimski imperij

Začetki rimske dobe U 66

Apeninski polotok (med Jadranskim, Ligurskim in Tirenskim morjem).

Ugodno sredozemsko podnebje.

Poselitev Apeninskega polotoka (že v prazgodovini številna indoevropska ljudstva:

- Latini (poljedelci in pastirji) so naselili območje ob reki Tiberi (Lacij). Zgradili prva naselja na Palatinu (kasnejši Rim).

- Na obalah Sicilije in južne Italije prisotni Grki (kolonije).

- Osrednji del naseljevali Etruščani.

Etruščani

Pomorščaki, obdelovalci kovin, graditelji…

Vpliv na kasnejšo rimsko kulturo.Rimljanom posredovali:

- abecedo,

- gradbeno znanje (cest, vodovodi, kanali, mesta),

- napovedovanje prihodnosti…

Ustanovitev mesta Rim

Rim ustanovljen l. 753. pr. Kr na Palatinu (združitev naselji na sedmih rimskih gričih)

U 67 (Legenda o nastanku Rima).

Na začetku je bil Rim kraljevina

- Izoblikovanje senata in vojske

- Kralji etruščanskega rodu

- Izgradnja javnih stavb, kanalov, vodovoda, …

- L. 509 izženejo kraljevo družino (konec kraljeve Etruščanske oblasti v Rimu)

Kako je delovala rimska republika

Po odstavitvi zadnjega kralja Rim postane republika.

Značilnosti republike:

- Vodje ljudstva so izvolili odrasli svobodni moški.

- Namesto kralja sta v Rimu za obdobje enega leta vladala dva konzula (izmenično poveljevala vojski in vodila državo)

V času vojen je prevzel oblast eden od konzulov- diktator

Konzulom je pri vladanju svetoval SENAT (zbor izkušenih starejših mož iz uglednih družin. Velik vpliv na notranjo in zunanjo politiko, dosmrten položaj.

Preprosto ljudstvo ni imelo vstopa v senat. Njihove pravice so zastopali ljudski tribuni.

Tribuni so lahko nasprotovali izvolitvi krivičnim zakonom(veto).

Delitev svobodnih državljanov glede na premoženje:

1. Patriciji (pripadniki bogatih družin, lastniki veleposesti, sestavljali zakone in vodili državo).

2. Plebejci ( Trgovci, kmetje, obrtniki; malo političnih pravic).

Spori med patriciji in plebejci (200 let nemirov); plebejci dosežejo, da je eden od konzulov plebejec.

Rimski zakoni (prvi okoli 450 pr. Kr.) napisani na dvanajstih bronastih ploščicah na rimskem forumu.

Oglej si družbeno piramido U 69

Širitev rimskega imperija po Sredozemlju

Rimski imperij je imel izurjeno vojsko

Centurija, 100 mož

Kohorta, do 800 mož

Legija, do 6000 mož

•Legionarji - graditelji, ime, prapor

•Konjenica na krilu

•Pehota v sredini

•Stroga disciplina

•Bojne naprave

•Ladje z mostom in ovnom

•Obvezni vojaški rok - poklicna vojska

•Odslužena vojaška služba -nagrada

Vojaški tabor

RIMSKI TABORšpanščina

RIMSKA VOJSKAšpanščina

Kartažan ali Punec (temnokožec)

Kartagina v severni Afriki, bogata feničanska kolonija

1. punska vojna (264 -241 pr. Kr.)

Boj za Sicilijo. Rimljani so Punce premagali,

Sicilija je postala prva rimska provinca,

sledili sta Sardinija in Korzika.

V času med 5. in 3. stoletjem pr. Kr. so Rimljani

osvojili Apeninski polotok razen Padske nižine.

• Najprej so si podredili osrednjo Italijo, nato zmagali še nad Etruščani in Grki.

• S Kartažani so se zapletli v tri punske vojne.

2. punska vojna (218 -201 pr. Kr.)

Hanibalov pohod: vojska s sloni.

Smer: iz Španije čez Pirineje, čez Alpe v Padsko nižino. Kljub izgubam so

Rimljani premagali Hanibala v bitki pri Zami (120 km od Tunisa).

Rimljani so dobili še zahodno Sredozemlje.

3. punska vojna (149 -146 pr. Kr.)

Rimljani so Kartagino oplenili, mesto pa požgali, prekleli in

potrosili s soljo. Ustanovili so provinco Afriko, ljudi pa zasužnjili.

Rimljani so do 2. stol. pr. Kr. postali gospodarji vsega zahodnega Sredozemlja, širili pa so se tudi proti vzhodu.

Družbene spremembe

Bogati patriciji so živeli na latifundijah (velikih posestvih).

Na latifundijah delali sužnji (1/3 prebivalstva).

Propadanje malih kmetij; propadli kmetje živeli v mestu kot reveži.

Čedalje več revežev je povzročilo propadanje republike in državljansko vojno.

Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva73-76

Širjenje imperija je povzročilo politične spremembe.

L. 60 pr. Kr v Rimu vladajo trije možje:

1. Kras

2. Pompej

3. Julij Cezar

Triumvirat

• Upravnik Galije (provinca).

• Veliki vojaški uspehi (zmaga nad Galci).

• Postal je priljubljen (imel podporo v vojski).

• Senatorji mu ukažejo, naj se vrne v Rim.

• Vrne se z vojsko, porazi senat in se okliče za dosmrtnega diktatorja in vrhovnega poveljnika vojske.

Cezarjeve reforme

Razširitev senata (podporniki in predstavniki provinc).

Revne podkupil z razdeljevanjem žita in javnimi gradnjami.

Vojaškim veteranom podarjal zemljo.

Uvedel reformo koledarja (Julijanski koledar).

Senatorji so organizirali zaroto v kateri so ubili Cezarja.

(Brut-brutalno)

Po Cezarjevi smrti nastane drugi triumvirat: Oktavijan, Mark Antonij in Lepid.

Lepid se kmalu umakne

Boj za oblast med

Oktavijanom in Markom

Antonijem Oktavijan prevzame oblast:

• Postal je vladar vsega – (August/Vzviženi).

• Postane prvi rimski cesar, Rim pa cesarstvo.

• Rimu je za 200 let zavladal mir (Pax romana).

Gospodarski razcvet rimskega imperija

Pozorno preberi besedilo v učbeniku (Gospodarski razcvet rimskega imperija) Kje je potekala meja med rimskim imperijem in med ljudstvi ostale Evrope? Kako so Rimljani imenovali to mejo?

1. Opiši limes!

2. Za časa Trajana je bil imperij največji. Kaj vse je obsegal?

Proces romanizacije:

- V imperiju živeli pripadniki različnih ljudstev in kultur.

- Rimsko kulturo širili rimski vojaki, uradniki, trgovci z rimskim načinom življenja.

- Romanizirale so se nekatere province (Galija, Španija); latinščina.

- Vsi svobodni prebivalci dobili rimsko državljanstvo.

Gospodarski razcvet

Velik vir dohodkov iz provinc(zlato, žito, sužnji…)

Najpomembnejša dejavnost kmetijstvo (žito, trta, oljke).

Obrt: Kovaška, keramična, steklarska, tekstilna…obrt.

Prosto potovanje po imperiju, poenotenje mer in denarja, dobre povezave in potrebe so bile osnova za razvoj trgovine.

Rimske ceste:

- Gradili so jih vojaki (hitrejši premiki).

- Pomembne za uradnike in trgovce…

- Poimenovali so jih po graditeljih ali po konzulih.

Via Appia

Rimski bogovi

Rimljani častili številne duhove in bogove (prevzeli od Etruščanov).

Častili tudi lare (hišne bogove umrlih prednikov).

Rimljani so prevzeli grške bogove in jim nadeli svoja imena ( U 79, imena rimskih bogov).

V prvi polovici 1. stol. se je po rimskem imperiju začelo širiti Krščanstvo.

Ali veš U 79

Zabava v rimskem imperiju

V imperiju so nastale velike razlike med bogatimi in

revnimi. Revnim so brezplačno razdeljevali pšenico. Za njihovo naklonjenost organizirali brezplačne igre.

Bogati so se zabavali v gledališčih (komedije, tragedije).

1. Gladiatorske igre v Koloseju

2. Tekmovanje s konjskimi vpregami na Cirkus Maximusu

Širjenje krščanstva

V 1. stl. p.n.š. je pod rimsko oblastjo prišla Palestina.

Med leti 6 in 4 p.n.š. se je v Betlehemu rodil Jezus Kristus.

Ko je dopolnil 30 let je začel javno delovati:

- Opravljanje dobrih del,

- pridiganje in učenje o novem verskem nauku.

Jezusov nauk (krščanstvo):

- Vera v enega boga (monoteizem),

- življenje po 10. božjih zapovedih

- človeška ljubezen do bližnjega

- posmrtno življenje.

Krščanstvo je nagovarjalo vse ljudi, ponujalo je poglobljen odnos z bogom in obljubljalo nebesa.

Zaradi naraščanja Jezusovega vpliva so judovski duhovniki zahtevali njegovo smrt.

Jezusa obsodijo na smrt s križanjem.

Širjenje krščanstva po imperiju

Krščanstvo se je širilo z evangelijem, najprej so ga širili apostoli (apostol Peter pripotoval v Rim).

Sprva so bili kristjani preganjani (katakombe v Rimu).

Vpliv na rimsko kulturo

- Širjenje krščanske skupnosti (obredje).

- Kristjani dobro organizirani (Cerkev).

- Papež (vodja cerkve).

- L. 313 cesar Konstantin z milanskim ediktom dovoli versko svobodo kristjanom.

Značilnosti rimske kulture

Rimska znanost:

- Prevzeli dosežke grške kulture in jo povezali v grško-rimsko kulturo.

- Kartografija (opisovanje Rimskega imperija).

- Medicina (Galen - zdravljenje nalezljivih bolezni).

- Filozofija (Krepost, zmernost, vzdržljivost).

- Jezik (Latinščina- iz nje se razvijejo romanski jeziki).

- Latinica (pisava) in rimske številke.

- Rimsko pravo (temelj prava še danes.

Rimska arhitektura in gradbeništvo

Rimljani so iznašli beton (mešanica peska, cementa in vode). Z njim so lažje oblikovali veličastne stavbe.

Značilne zgradbe:

- akvadukti (transport vode do mest),

- rimski forum (osrednji rimski trg),

- rimske ceste,

- hipodromi in amfiteatri.

Rimska umetnost

Močan vpliv grške umetnosti.

Značilnosti:

- Kiparstvo (realistični kipi),

- Reliefi (upodabljanje množičnih bitk),

- Mozaiki (podobe iz majhnih koščkov),

- Slikarije (freske),

- Književnost (epika in lirika), najbolj znan ep Eneida (Vergilij)

Vaje DZ

Slovensko ozemlje v času Rimljanov

Akvileja (Oglej) izhodiščna točka za prodor Rimljanov proti V.

Gospodarski pomen (pridobivanje surovin) in vojaški pomen (varovanje Apeninskega polotoka).

Ozemeljska razdelitev (U 87):

- Zahodni del Slovenije in Istra (Regija X).

- Severozahodni del in Dolenjska (provinca Panonija).

- Koroška in Štajerska od Trojan (provinca Norik)

Naselja skozi katera so potekale pomembne trgovske in vojaške poti.

Mesta: U 88.

Za zaščito Italije pred vdori Germanov zgrajen kraški zaporni zid (od Julijskih Alp do Reke).

Gospodarski razvoj

Zaradi pomembne lega razvita trgovina (povezanost z ostalimi provincami imperija).

Pospeševanje gojenja žit, vinogradništva in sadjarstva.

Razvito lončarstvo in kamnoseštvo.

Rudniki železa.

Spomini na rimski imperij

Rimska imena (Celje, Ptuj…).

Ostanki cest, obzidij, kipov, …

Rimljani prvi pri nas odkrili mineralne vrelce (terme).

Rimljani so na naše ozemlje prinesli krščanstvo (škofije Emona, Celeja in Poetovio).

Propad rimskega imperija U 90, 91

V prvih dveh stoletjih v Rimu vladalo bogastvo.

Konec 2. stoletja je Rim zašel v krizo:

- Neprimerni vladarji

- vdor sovražnih plemen,

- perzijska grožnja za vzhodu,

- neuspešna vojska,

- plačevanje miru sosednjim državam,

- politična kriza.

Poskusi reform

Konec 3. stol. je cesar Dioklecijan začasno okrepiti moč cesarstva. številčnost rimske armade najemal je germanska plemena in utrdil meje.

Dioklecijan je cesarstvo razdelil na dva dela:

- Vzhodno (grško govoreči del)

- Zahodno (latinsko govoreči del)

Konstantin Veliki spet združi cesarstvo in prestolnico prenese v Bizanc (Konstantinopel). Zahodna polovica začne hitro propadati.

- Huni in Germani povzročijo dokončni konec zahodnorimskega imperija l. 476.