AT\1106078SL.docx AP101.935v04-00

SL SL

EVRO-LATINSKOAMERIŠKAPARLAMENTARNA SKUPŠČINA

RESOLUCIJA:

Digitalna agenda v Evropski uniji indržavah Latinske Amerike in Karibovna podlagi poročila Odbora za trajnostni razvoj, okolje, energetsko politiko, raziskave,inovacije in tehnologijo

Soporočevalca: Adolfo Rodríguez Sáa (latinskoameriški parlament Parlatino)Carlos Zorrinho (Evropski parlament)

Četrtek, 22. septembra 2016 – Montevideo

AP101.935v04-00 2/10 AT\1106078SL.docx

SL

EUROLAT - Resolucija z dne 22. septembra 2016 – Montevideo

[na podlagi poročila Odbora za trajnostni razvoj, okolje, energetsko politiko, raziskave,inovacije in tehnologijo]

Digitalna agenda v Evropski uniji in državah Latinske Amerike in Karibov

Evro-latinskoameriška parlamentarna skupščina,

– ob upoštevanju splošne deklaracije človekovih pravic,

– ob upoštevanju digitalne agende za Latinsko Ameriko in Karibe (eLAC2018), sprejetena peti ministrski konferenci o informacijski družbi Latinske Amerike in Karibov7. avgusta 2015 v Ciudadu de Mexicu,

– ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah termednarodnega pakta o socialnih, ekonomskih in kulturnih pravicah,

– ob upoštevanju ameriške konvencije o človekovih pravicah oziroma pakta iz San Joséjav Kostariki,– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovomStrategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192), ob upoštevanjuporočila Evropskega parlamenta z dne 14. aprila 2016 z naslovom Varstvoposameznikov pri obdelavi osebnih podatkov (A8-0139/2016),

– ob upoštevanju tematskega poročila delovne skupine visokih uradnikov o IKT z dne14. marca 2016, predstavljenega na petem srečanju visokih uradnikov EU-CELAC vBruslju (Belgija),

– ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2016 z naslovomUspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti (2015/2612(RSP)),

– ob upoštevanju politične izjave, bruseljske deklaracije in akcijskega načrta drugega vrhaEU-CELAC z dne 11. junija 2015,

– ob upoštevanju poročila Evropskega parlamenta z dne 21. decembra 2015 z naslovomAktu za enotni digitalni trg naproti (A8-0371/2015),

– ob upoštevanju Sklepa (EU) 2015/2240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne25. novembra 2015 o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve in skupne okvireza evropske javne uprave, podjetja in državljane (program ISA2) kot sredstvo zaposodobitev javnega sektorja,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Uspešnemupodatkovno vodenemu gospodarstvu naproti (COM(2014)0442),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Evropska pobudaza računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstvaznanja v Evropi (COM(2016)0178),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Evropski akcijski

AT\1106078SL.docx 3/10 AP101.935v04-00

SL

načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020: pospešitev digitalne preobrazbe uprave(COM(2016)0179),

– ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov priobdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (splošna uredba ovarstvu podatkov) (COM(2012)0011),

– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta o določitviukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ESo univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimiomrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnihkomunikacijskih omrežjih v Uniji,

– ob upoštevanju poročila Ekonomske komisije ZN za Latinsko Ameriko in Karibe(ECLAC), objavljenega leta 2012, z naslovom The digital economy for structuralchange and equality (Digitalno gospodarstvo za strukturne spremembe in enakost),

– ob upoštevanju resolucije o pravici do digitalnega izobraževanja in opismenjevanja,sprejete na 17. redni skupščini latinskoameriškega parlamenta dne 2. decembra 2011,

A. ker v svetu poteka digitalna revolucija, ki vpliva na naše vsakdanje, politično, socialno,gospodarsko in kulturno življenje, in ker je učinkovit dostop do informacijskih inkomunikacijskih tehnologij nova družbena priložnost, da se vsem ljudem zagotovijodejansko enaki pogoji ter presežejo obstoječi geografski in ekonomski razkoraki, karima lahko podoben multiplikativni učinek kot pismenost;

B. ker digitalno gospodarstvo po vsem svetu letno naraste za 10 % , hitreje kot celotnosvetovno gospodarstvo;

C. ker bi moral napredek na področju novih tehnologij prispevati k zmanjšanju socialnihrazlik in diskriminacije, ustvarjanju delovnih mest ter spodbujanju odprtosti, enakosti,preglednosti, trajnosti in odgovornosti v naši družbi;

D. ker digitalna preobrazba neposredno vpliva na rast in konkurenčnost gospodarstva nasvetovni ravni;

E. ker pravica do digitalne vključenosti zajema dostop do infrastrukture in IKT, digitalnopismenost in odgovornost za te tehnologije, kar omogoča, da se uporabljajo zapridobivanje novih sredstev in znanj;

F. ker je mogoče z aplikacijami e-vlade, ki izvirajo iz razvoja informacijskih tehnologij inznanja, povečati učinkovitost in preglednost javne uprave s poenostavitvijo postopkov,da bi izboljšali kakovost življenja državljanov in dostop najbolj nezaščitenih družbenihskupin, ki so najbolj oddaljene od središč moči;

G. ker bodo po napovedih leta 2020 za 90 % delovnih mest v Evropski uniji potrebnadigitalna znanja;

H. ker je Svetovna banka ugotovila, da vsako 10-odstotno povečanje širokopasovnepovezljivosti povzroči 1,3-odstotno povečanje gospodarske rasti;

AP101.935v04-00 4/10 AT\1106078SL.docx

SL

I. ker je učinek v Latinski Ameriki in na Karibih še večji, saj bi po mnenju Medameriškerazvojne banke 10-odstotno povečanje razširjenosti širokopasovnih povezav v regijipovzročilo povprečno 3,2-odstotno rast BDP in 2,6-odstotno povečanje produktivnosti;

J. ker sta vzpostavitev širokopasovnih omrežij nove generacije in učinkovito in usklajenoupravljanje radijskega spektra bistvena, da se izkoristijo možnosti gospodarske rasti, kijih ponujajo novi tehnološki razvojni dosežki, kot so računalništvo v oblaku, internetstvari, obdelava velikih količin podatkov (angl. big data) ali prihodnja omrežja 5G;

K. ker bodo imele naložbe v informacijske in komunikacijske tehnologije večji učinek, čejih bodo spremljali ugodno gospodarsko in pravosodno okolje, infrastruktura,sposobnosti uporabnikov in sistem inovacij, zato je vloga držav pri teh vidikihključnega pomena;

L. ker Evropska unija digitalno agendo šteje za enega izmed sedmih stebrov strategijeEvropa 2020, ki opredeljuje cilje Unije na področju (ekološke, pametne in vključujoče)trajnostne rasti do leta 2020;

M. ker je strategija za enotni digitalni trg, ki je bila sprejeta 6. maja 2015, namenjenaoživitvi projekta enotnega digitalnega trga in se osredotoča na tri stebre: izboljšanjedostopa potrošnikov in podjetij do digitalnega blaga in storitev, oblikovanje ustreznihpogojev za razcvet digitalnih omrežij in storitev ter čim boljše izkoriščanje potencialaza rast digitalnega gospodarstva;

N. ker so pomembni rezultati že doseženi; ker je imelo po podatkih poročila Evropskekomisije o napredku k ciljem digitalne agende 2015 ob koncu leta 2014 68 % evropskihdržavljanov hiter širokopasovni dostop, čeprav so bile razlike med bolj razvitimimestnimi območji in podeželjem velike; ker je 75 % državljanov internet uporabljalovsak dan, v nasprotju s tem pa je samo 14,5 % malih in srednjih podjetij uporabljalointernet za elektronsko poslovanje, čeprav je v spletu kupovalo 50 % evropskihdržavljanov; ker je e-uprava napredovala v celotni Uniji, čeprav so razlike meddržavami velike, in so bili vloženi znatni napori, da bi oblikovali rešitve in platforme zainteroperabilnost;

O. ker bo uspeh strategije za enotni digitalni trg odvisen tudi od spodbujanja tehnološkihveščin državljanov in podjetništva v digitalnih panogah ter s tem od rešitve problemapomanjkanja usposobljenih delavcev – strokovnjakov za IKT;

P. ker so bili Latinska Amerika in Karibi po podatkih Ekonomske komisije ZN za LatinskoAmeriko in Karibe v obdobju 2008–2012 regija z drugim najhitreje rastočim deležemprebivalstva, ki uporablja internet;

Q. ker je treba okrepiti digitalno opismenjevanje in usposabljanje v vseh fazahizobraževanja in poklicnega usposabljanja in ker mora biti to prednostno področjedelovanja v vseh programih sodelovanja med Evropsko unijo in njenimi partnerskimidržavami Latinske Amerike in Karibov;

R. ker e-uprava poenostavlja upravne postopke, izboljšuje kakovost storitev in povečujenotranjo učinkovitost javnega sektorja in ker digitalne javne storitve zmanjšujejo

AT\1106078SL.docx 5/10 AP101.935v04-00

SL

upravno breme podjetij in državljanov, saj omogočajo hitrejšo in učinkovitejšo,udobnejšo, preglednejšo in cenejšo interakcijo z javno upravo;

S. ker je treba digitalne veščine spodbujati v vseh slojih prebivalstva, tudi tistih, ki nisoveč vključeni v izobraževanje ali poklicno usposabljanje;

T. ker so posebni cilji programov Evropske komisije @LIS in @LIS2, da se spodbujatadialog in informacijska družba v Latinski Ameriki, spodbujajo in podpirajo raziskave oinformacijskih tehnologijah v Latinski Ameriki in Evropi ter podpira poenotenje inusklajevanje regulativnih postopkov v sektorju telekomunikacij v Latinski Ameriki, pričemer sodeluje ekonomska komisija ZN za Latinsko Ameriko in Karibe, podpira pase tudi akcijski načrt za informacijsko družbo in družbo znanja v Latinski Ameriki in naKaribih (eLAC 2015);

U. ker je bila na peti ministrski konferenci o informacijski družbi Latinske Amerike inKaribov sprejeta digitalna agenda za Latinsko Ameriko in Karibe (eLAC2018), kidoloča naslednjih pet področij delovanja: dostop in infrastruktura; digitalnogospodarstvo, inovacije in konkurenčnost; e-uprava in državljanstvo; trajnostni razvojin vključenost in upravljanje za informacijsko družbo;

V. ker je namen digitalne agende eLAC2018 razvoj digitalnega ekosistema v LatinskiAmeriki in na Karibih, ki bo s pomočjo vključevanja in regionalnega sodelovanjaokrepil politike, ki spodbujajo družbo, temelječo na znanju, vključenosti, enakosti,inovacijah in okoljski trajnosti;

W. ker je delovna skupina visokih uradnikov za IKT v svojem tematskem poročilu z dne14. marca 2016, predstavljenem na petem srečanju visokih uradnikov EU-CELAC vBruslju, naštela vrsto konkretnih projektov dvostranskega sodelovanja na področju IKT;

X. ker bi lahko nova industrializacija („Industrija 4.0“), nova e-uprava in tehnološkinapredek, zlasti kar zadeva avtomatizacijo, negativno vplivali na trg dela, čeprav bodoobenem ustvarili vsaj enako število zaposlitvenih priložnosti, za katere pa bodopotrebne nove veščine; ker si morajo ljudje pridobiti te veščine kot nepogrešljiv pogojza napredek digitalne agende, ki bo zagotovil, da postopek preobrazbe ne bo povzročilše več revščine, brezposelnosti in neenakosti, temveč bo prispeval k vzpostavitvi boljekološke, pametne in vključujoče družbe v Evropski uniji in Latinski Ameriki;

Y. ker izvajanje digitalne agende ponuja tudi dobre priložnosti za sodelovanje na področjuspodbujanja energetske učinkovitosti in boja proti podnebnim spremembam, zlasti zrazvojem projektov pametne mobilnosti, pametnih mest in pametnih omrežij;

Z. ker lahko IKT prispevajo k pobudam, povezanim z digitalizacijo kulturne dediščine, kotso digitalizacija, digitalno arhiviranje, izmenjava in povečanje dostopa do zbirk, arhivovin knjižnic v digitalni obliki;

AA. ker mora biti splošna prednostna naloga sodelovanja EU-CELAC na področju IKTodprava digitalnega razkoraka med državami in znotraj njih;

AP101.935v04-00 6/10 AT\1106078SL.docx

SL

AB. ker bi morale prednosti digitalnega gospodarstva koristiti vsem skupnostim v Evropi,Latinski Ameriki in na Karibih;

AC. ker se neenakost med spoloma kaže tudi na področju digitalne agende, saj je popodatkih Mednarodne telekomunikacijske zveze med tehničnim osebjem v povprečju30 % žensk, na vodilnih mestih samo 15 %, med strokovnjaki za načrtovanje instrategijo v sektorju IKT pa jih je le 11 %;

AD. ker digitalna vključenost torej lahko prispeva h gospodarskemu razvoju držav, reševanjusocialnih problemov in izboljšanju življenjskih razmer ljudi;

AE. ker so informacijske tehnologije in znanje sredstvo za uresničevanje pravice do svobodemnenja in izražanja brez posrednikov;

1. poziva vlade Evropske unije in Latinske Amerike, naj ukrepe za razvoj informacijskihin komunikacijskih tehnologij kot gonilno silo napredka državljanov, podjetij in državdoločijo za prednostno javno politiko na podlagi naslednjih področij: infrastruktura, e-uprava, proizvodnja, izobraževanje in usposabljanje, tehnologija in pravni okvir;

1. Digitalno gospodarstvo, zaposlovanje in inovacije

2. priporoča, da se digitalni potencial posameznih držav čim bolj izkoristi za ustvarjanjerasti in delovnih mest, spodbujanje socialne in generacijske vključenosti ter odpravodigitalnega razkoraka z uvedbo novih modelov interakcije;

3. poziva h krepitvi digitalnih veščin v izobraževanju in poklicnem usposabljanju,predvsem pa pri starejših osebah in brezposelnih;

4. poudarja, da je treba s pomočjo IKT povečati produktivnost, rast in inovacije vproizvodnih panogah ter spodbuditi digitalno preobrazbo v mikro-, malih in srednjevelikih podjetjih; poudarja, da so skupna prizadevanja za vzpostavitev čim boljšegapodjetniškega okolja, pomembna za delovanje in razvoj zagonskih podjetij; meni, da soprogrami pospeševanja za digitalna zagonska podjetja nujni, da se novim podjetjemzagotovita čas in prostor, ki ga potrebujejo za razvoj svojih poslovnih modelov, tiprogrami pa bi morali biti na voljo na podeželju in v mestih; poziva Evropsko unijo indržave Latinske Amerike in Karibov, naj pripravijo spodbude za razvoj podjetniškekulture, usmerjene v inovacije, zlasti med mladimi;

5. poziva Evropsko unijo in države Latinske Amerike in Karibov, naj podajajo redneocene kvalitativnih in kvantitativnih učinkov digitalnega gospodarstva na zaposlovanjeter si izmenjujejo dobre prakse: digitalna dividenda, ki izvira iz povečanja digitalneproduktivnosti, bi morala koristiti vsemu prebivalstvu;

6. opozarja, da morajo biti programi usposabljanja za podjetja in tehnološkegausposabljanja in preusposabljanja za delavce prednostna naloga in predmet sodelovanjamed Evropsko unijo in Latinsko Ameriko, da bi spodbudili rast in zaposlovanje;

7. se zavzema za dodelitev finančne, tehnične in logistične pomoči, prilagojene posebnimznačilnostim prizadetih panog, da bi digitalizirali tradicionalne panoge in lokalne

AT\1106078SL.docx 7/10 AP101.935v04-00

SL

proizvajalce ter jih tako pripravili na naloge in zahteve prihodnosti („Industrija 4.0“); tapomoč bi morala biti osredotočena tudi na mikro-, mala in srednje velika podjetja, saj soštevilna še v fazi prilagajanja in morda potrebujejo dodatno pomoč;

8. poziva vlade držav dvoregijskega partnerstva, naj opredelijo načrte po meri za širjenjein uporabo IKT v različnih proizvodnih panogah, s posebnim poudarkom na kmetijstvuin živilskopredelovalni industriji, ravnanju z okoljem in trajnostnem razvoju ter kulturnidediščini;

9. poziva Evropsko unijo in Latinsko Ameriko, naj sodelujeta pri razvoju metodologij inplatform za učenje, prilagojenih različnim vrstam podjetij, s posebnim poudarkom namalih in srednje velikih podjetjih ter osebah s posebnimi potrebami, kot so otroci,invalidi ali starejši; poudarja uporabo odprtokodne programske opreme kot mehanizmaza spodbujanje odprtega znanja in prostora sodelovanja za nenehen razvoj takšnegaznanja;

10. poziva, naj se okrepi aktivno sodelovanje na področju raziskav in inovacij spovezovanjem centrov za usposabljanje in s podporo konzorcijev, zlasti v okviruskupnega raziskovalnega prostora EU-CELAC;

11. meni, da bi bilo treba razvoj načel glede e-uprave in e-upravljanja obravnavati kotključno prednostno nalogo za spodbujanje inovacij na obeh celinah, krepitev notranje inzunanje konkurenčnosti ter večjo preglednost javnih institucij; spodbuja Evropsko unijoin države Latinske Amerike in Karibov, naj uskladijo svoja prizadevanja v procesudigitalizacije javnih uprav, da bodo učinkovitejše, dostopnejše in bolj vključujoče zadržavljane; opozarja, da je za uporabo orodij e-uprave in e-demokracije pomembnosodelovanje; poudarja, da se mora posodabljanje javnega sektorja osredotočiti tudi napodročja, kot so med drugim digitalno javno naročanje, e-zdravje, digitalne matičneknjige, javni prevoz in izdajanje e-računov, da bi bila preglednejša in bi se ssodelovalnimi okolji omogočila učinkovitejša uporaba sredstev za razvojračunalniških aplikacij za skupno rabo, ki bodo bolj dostopne državljanom;

12. poudarja, da je mogoče z e-demokracijo in e-udeležbo na praktičen način povečatisodelovanje javnosti v postopkih oblikovanja politik, na primer z boljšim širjenjeminformacij o pobudah za oblikovanje politik s strani vlad in parlamentov, možnostjoizvajanja posvetovanj za ugotavljanje stališč in z dejavnim sodelovanjem državljanov,ki imajo poleg tega možnost, da aktivno sodelujejo v postopkih odločanja;

2. Vključenost in trajnostni razvoj

13. poziva Evropsko unijo in države Latinske Amerike in Karibov, naj izkoristijo dinamikotehnoloških sprememb na digitalnem področju za spodbujanje odločnega boja protidigitalni izključenosti in neenakemu dostopu, da bi vključile vse državljane in jimzagotovile pravico do informatizacije ne glede na njihove prihodke, socialne razmere,spol, invalidnost ali geografski položaj;

14. vztraja pri spodbujanju celovitega pristopa k enakosti med spoloma v javnih politikahdigitalnega razvoja, s katerim bi ženskam in dekletom zagotovili poln dostop do IKT in

AP101.935v04-00 8/10 AT\1106078SL.docx

SL

njihovo uporabo ter spodbudili sodelovanje in vodilno vlogo žensk v javnem inzasebnem prostoru odločanja o digitalnih zadevah;

15. priporoča Evropski uniji in državam Latinske Amerike in Karibov, naj izkoristijopriložnosti, ki jih ponuja tehnologija masovnih podatkov, za izboljšanje javnih virovpodatkov, državljanom pa omogočijo, da se povežejo z javno upravo in razvijajopametne in trajnostne rešitve na področjih, kot so javni prevoz, pametna mesta,kmetijstvo in pomorska politika;

16. poziva Evropsko unijo in države Latinske Amerike in Karibov, naj digitalizacijouporabijo kot orodje za spodbujanje trajnostne rasti, povečanje produktivnosti insvetovne konkurenčnosti, izboljšanje kakovosti življenja, soočanje s podnebnimispremembami in povečanje energetske učinkovitosti; v skladu s tem morajo bitiraziskave in razvoj, snovanje, proizvodnja, uporaba in recikliranje produktov IKTtrajnostni in prijazni do okolja ter morajo biti prek modela stalnih inovacij, ki temelji naodprtem znanju in posledični optimizaciji sredstev, ki se uporabljajo v državah, regijah,mestih in podeželskih skupnostih, povezani z inteligentnimi rešitvami IKT;

17. poziva Evropsko unijo in države Latinske Amerike in Karibov, naj razmislijo okomponenti vključenosti v vsej javni politiki, povezani s področjem IKT, zlasti vizobraževanju in poklicnem usposabljanju, s čimer bi preprečili , da bi ekonomskerazlike in razlike v izobrazbi še naprej pogojevale možnosti uporabe interneta; vztrajatudi, da je pomembno izobraževanje o množičnih medijih, zlasti za mlade, da bi jihnaučili kritičnega razlaganja vsebin, ki so dostopne prek IKT;

3. Dostop in infrastruktura

18. podpira odprte standarde, da bi spodbudila skupno delo na področju inovacij: odprti viriin prost dostop pospešujejo procese inovacij in izboljšujejo raziskave in razvoj, zato jetreba pri razvijanju novih zamisli, proizvodov ali storitev spodbujati interoperabilnost,odprtost, neodvisnost, tehnološko nevtralnost in prenosljivost informacij in pridobljenihpodatkov kot elemente, ki spodbujajo in pospešujejo inovacije;

19. verjame, da bodo Evropska unija in države Latinske Amerike in Karibov sodelovale prinapredku in spodbujanju povsem neodvisne strukture za upravljanje interneta, da biinternet ostal pregleden in vključujoč vzor večstranskega demokratičnega upravljanja,pri katerem lahko sodeluje več deležnikov na podlagi načela, da je internet enkratna,odprta, svobodna in stabilna platforma;

20. poziva Evropsko unijo in države Latinske Amerike in Karibov, naj zagotovijo pravnovarnost, da bi dosegli dejansko nevtralnost in pluralnost spleta: ves internetni promet jetreba obravnavati enako, brez diskriminacije, omejevanja ali vmešavanja, neodvisno odnjegovega pošiljatelja, prejemnika, vrste, vsebine, naprave, storitve ali aplikacije; ukrepiza upravljanje internetnega prometa, ki blokirajo, upočasnijo, spreminjajo, omejujejo,ovirajo, diskriminirajo ali slabšajo kakovost posameznih vsebin, aplikacij ali storitevoziroma posameznih kategorij le-teh, so lahko dovoljeni samo v izjemnih primerih,kadar in samo dokler je to potrebno za izpolnjevanje pravnih zahtev, ohranjanjecelovitosti in varnosti omrežja ali preprečevanje preteče preobremenjenosti omrežja; tiukrepi morajo biti pregledni, nediskriminacijski in sorazmerni ter ne smejo temeljiti na

AT\1106078SL.docx 9/10 AP101.935v04-00

SL

tržni presoji, temveč na objektivno drugačnih pogojih tehnične kakovosti storitev zaposamezne kategorije prometa;

21. poudarja, da je treba vsem državljanom zagotoviti hitre širokopasovne povezave inspodbujati naložbe v širokopasovna omrežja nove generacije, da bi dosegli bistveneizboljšave v zmogljivosti in kakovosti storitev; naložbe v širokopasovne povezavemorajo biti vključujoče in enakopravne ter v celoti zajemati podeželske, obrobne,najbolj oddaljene in prikrajšane regije, da bodo lahko vsi državljani, podjetja, javneuprave, izobraževalne institucije in drugi organi koristili povezljivost visoke hitrosti; vprimeru nedelovanja trga bi bilo treba omogočiti javno podporo in financiranje;

22. pozdravlja položitev novega podmorskega kabla iz optičnih vlaken med Evropo inLatinsko Ameriko, ki bo povezoval Lizbono (Portugalska) s Fortalezo (Brazilija) in stem zbližal obe celini, spodbujal izobraževanje, raziskave in inovacije ter trgovinskomenjavo;

23. poziva Evropsko unijo in države Latinske Amerike in Karibov, naj zagotovijo svobodozagotavljanja storitev elektronskih komunikacij na svojih ozemljih ter ponudnikeobravnavajo nedeskriminacijsko;

24. poudarja, da je treba vlagati v trdno in redundantno infrastrukturo IKT, saj je vnekaterih primerih, kot so naravne nesreče in humanitarne krize, bistvena odpornoststoritev in komunikacijskih omrežij;

25. meni, da so potrebni ambiciozni in usmerjeni ukrepi za izboljšanje dostopa do blaga instoritev prek spleta, zlasti z odpravo neupravičenega geografskega blokiranja innepravične cenovne diskriminacije na podlagi geografske lokacije ali državljanstva, karlahko koristi ponudnikom s prevladujočim položajem na trgu ali povzroči zatekanjepotrošnikov k nezakonitim vsebinam; kljub temu poudarja, da je treba ohranitimehanizme, ki omogočajo ohranjanje in učinkovito financiranje bogate in raznolikekulturne ponudbe za državljane;

26. poziva Evropsko unijo in Latinsko Ameriko in Karibe, naj zagotovijo univerzalnodostopnost novih tehnologij, ki so sredstvo za uresničevanje pravice do svobode mnenjain izražanja;

4. Urejanje in varstvo pravic

27. poziva Evropsko unijo in države Latinske Amerike in Karibov, naj spodbujajo varnostin zaupanje v rabo interneta tako, da zagotovijo pravico do zasebnosti, varstvo osebnihpodatkov in varstvo mladoletnikov; v zvezi s tem poudarja, da je treba z informacijami,posredovanimi prek spleta, ravnati varno;

28. poziva Evropsko unijo in države Latinske Amerike in Karibov, naj skupaj sodelujejo prisedanjem opredeljevanju svetovne ureditve novih poslovnih modelov, novih praks inpravil na področju varnosti in varstva zasebnosti;

29. poziva Evropsko unijo in države Latinske Amerike in Karibov, naj skupaj sodelujejo navečstranskih forumih pri vprašanjih skupnega interesa, da bi oblikovali skupni načrt za

AP101.935v04-00 10/10 AT\1106078SL.docx

SL

upravljanje interneta na svetovni ravni, ter ne popuščajo pri uveljavljanju človekovihpravic in temeljnih vrednot tako v digitalnem kot v resničnem svetu;

30. meni, da je e-trgovina dragoceno orodje, ki malim in srednje velikim podjetjem ponujapriložnosti za rast in nudi boljši dostop do blaga in storitev tudi na odmaknjenihobmočjih, podeželju ter invalidom in osebam z omejeno mobilnostjo; opozarja, da vsevečji razvoj e-trgovine in spletnih dejavnosti odpira nove možnosti za varstvopotrošnikov in spoštovanje pravic intelektualne lastnine; poziva Evropsko unijo indržave Latinske Amerike in Karibov, naj si skupaj prizadevajo za okrepitev inuskladitev svojih pravnih okvirov na področju varstva potrošnikov, prilagodijozakonodajo o varstvu potrošnikov spletnemu okolju in uskladijo vidike, povezane zlogistiko, prevozom, mehanizmi elektronskih plačil in varstvom osebnih podatkov teromogočijo pravno varnost in preprost dostop do informacij o izdelkih;

31. poudarja, da imajo IKT in digitalna agenda pomembno vlogo na področju človekovihpravic; meni, da je internet postal ključno orodje za uveljavljanje pravic, kot stasvoboda izražanja in združevanja, saj omogoča komunikacijo, organizacijo in širjenjeključnih informacij, na primer o kršitvah človekovih pravic; hkrati poudarja, da so IKTlahko dvorezen meč, saj danes številne kršitve človekovih pravic vključujejo tehnološkorazsežnost;

32. opozarja, da hitro naraščanje števila napadov na omrežja zahteva usklajen odzivEvropske unije in držav Latinske Amerike in Karibov, da bi s strategijami in politikamikibernetske varnosti preprečili kibernetski kriminal in se borili proti njemu terzagotovili visoko skupno raven varnosti v informacijskih sistemih in omrežjih;opozarja, da je treba posodobiti zakonodajo in razvoj veščin ter spodbujati usklajevanjena lokalni in regionalni ravni med skupinami za odzivanje na incidente na področjuračunalniške varnosti;

33. poudarja tudi, da je treba pravno opredeliti dejanja ustrahovanja prek spleta in spletneganadlegovanja mladoletnikov (angl. grooming);

34. predlaga, da se analizira razvoj digitalne agende in razmer na področju sodelovanja medEvropsko unijo in Latinsko Ameriko na to temo na vseh vrhovih Evro-latinskoameriškeparlamentarne skupščine, saj je digitalna agenda proces, ki se zaradi tehnološkegarazvoja ter gospodarskih, socialnih in okoljskih potreb nenehno spreminja;

35. naroči sopredsednikoma, naj to resolucijo posredujejo predsedstvu vrha Evropske unije,Latinske Amerike in Karibov, Svetu Evropske unije, Evropski komisiji, parlamentomdržav članic Evropske unije in držav Latinske Amerike in Karibov, latinskoameriškemuparlamentu, srednjeameriškemu parlamentu, andskemu parlamentu, parlamentuMercosurja, sekretariatu Andske skupnosti, odboru stalnih predstavnikov Mercosurja,stalnemu sekretariatu latinskoameriškega gospodarskega sistema ter generalnimasekretarjema Organizacije ameriških držav in Zveze južnoameriških držav.