RESOLUCIJA o reorganizaciji in institucionalnih spremembah ŠOU

8/13/2019 RESOLUCIJA o reorganizaciji in institucionalnih spremembah OU

1/14

Delovna skupina za reorganizacijo in institucionalne spremembe tudentske organizacije Univerze

v Ljubljani je kot posvetovalno telo na podlagi svojih razprav in prejetih mnenj tudentov OU v

Ljubljani sprejela

R E S O L U C I J Oo reorganizaciji in institucionalnih spremembah tudentske

organizacije Univerze v Ljubljani

I. UVOD

tudentski zbor je soglasno na svoji 20. redni seji dne 10. 10. 2013 sprejel odlok o ustanovitvi

zaasnega delovnega telesa za reorganizacijo in institucionalne spremembe tudentske organizacije

Univerze v Ljubljani, s katerim je doloil namen ustanovitve, naloge delovnega telesa in mandatno

obdobje delovnega telesa. Nadalje je Predsedstvo OU v Ljubljani na podlagi sklepa tudentskega

zbora ustanovilo posvetovalno telo z imenom Delovna skupina za reorganizacijo in institucionalne

spremembe OU v Ljubljani in naloilo koordinatorjem, koordinacijo in pripravo celotne organizacije

javnih razprav na temo reorganizacije in institucionalnih sprememb OU v Ljubljani. Na javnih

tribunah so potekale razprave na podlagi katerih so se izoblikovali naelni predlogi, ki so se

konkretneje obravnavali na delovni skupini

II. OCENA STANJA

Razlogi za reorganizacijo izhajajo predvsem iz oitkov ire javnosti o koruptivnosti delovanja OU v

Ljubljani in prepoznavanja lastnih napak tudi znotraj najveje univerzitetne tudentske organizacije.

Oitek koruptivnosti je s strani ire javnosti in predvsem s strani tudentske javnosti naslovljen

na OU v Ljubljani zaradi razlinih dogajanj v preteklosti in predvsem zaradi primerov slabe prakse

delovanja organizacije. Naslednji razlog za reorganizacijo je odtujenost OU v Ljubljani od tudentov,

kar izhaja iz tevilnih javnomnenjskih raziskav in oitkov s strani tudentov. Seveda pa je eden glavnih

razlogov za reorganizacijo slaba finanna situacija, s katero se OU v Ljubljani sooa oz. se bo morala

z njo sooati v prihodnje. Ravno zaradi tega je taka sprememba strukture delovanja kljuna za

prihodnost tudentskega organiziranja.

III. CILJI

Z reorganizacijo zasledujemo naslednje cilje:

- oblikovanje novega poslanstva in vizije OU v Ljubljani,- strategija novega prorauna.

Z institucionalnimi spremembami zasledujemo naslednje cilje:

- sprememba statuta OU v Ljubljani kot vrhovnega akta organizacije,- spremembe internih aktov OU v Ljubljani.


2/14

IV. PREDLOGI SPREMEMB

AVTONOMNOST

Funkcionarji OU v Ljubljani zaradi konfliktov interesov ne smejo biti lani izvrilnih in nadzornih

organov politinih strankah na vseh ravneh delovanja ter lani izvrilnih in nadzornih organov verskih

skupnosti. Bistveno je, da je delovanje funkcionarjev OU v Ljubljani popolnoma neodvisno od

zunanjih vplivov politike.

- Napotilo delovne skupine

Dikcija lena Statuta OU v Ljubljani, ki opredeljuje opisano temo ostane enaka in se len konkretizira

v skladu s smernicami doloenimi v delovni skupini.

POVEZAVA Z UNIVERZO V LJUBLJANI

Smiselna bi bila vzpostavitev vejega sodelovanja z Univerzo v Ljubljani, na mnogih ravneh, ki v tej

resoluciji niso niti zabeleene, in vsakega tudenta, ki se vpie na visokoolski ali vijeolski zavod

Univerze v Ljubljani opomniti, da je s tem, ko je lan ene izmed lanic Univerze v Ljubljani tudi lan

tudentske organizacije Univerze v Ljubljani. Kot univerzitetna tudentska organizacija bi prav tako

bilo smiselno, da so lanice OU v Ljubljani zgolj tisti visokoolski in vijeolski zavodi, ki so lanice

Univerze v Ljubljani.


tudentski zbor naj se opredeli do vpraanja, ali je OU v Ljubljani univerzitetna tudentska

organizacija in so vanjo lahko torej vkljueni le zavodi, ki so lanice Univerze v Ljubljani ali pa je OU v

Ljubljani tudentska organizacija na irem obmoju Ljubljane (dikcijo tovrstnega obmoja je sprejelo

preteklo Predsedstvo OU v Ljubljani) in se v njeno delovanje povabi tudi druge lanice, pri emer

je potrebna tudi spremembe tudentske ustave tudentske organizacije Slovenije. V kolikor se

tudentski zbor odloi, da je OU v Ljubljani univerzitetna tudentska organizacija, je dolan poskrbeti

za ureditev statusa znotraj tudentske organizacije Slovenije za vse tiri dosedanje lanic OU v

Ljubljani, ki bi s to ureditvijo izpadle iz univerzitetne organizacije.

ETINI KODEKS

Delovna skupina meni, da je uzakonitev Etinega kodeksa tudentov, ki opravljajo funkcijo oz. delo

na OU v Ljubljani, nujna, saj so danes moralni in etini standardi pomanjkljivo umeeni v sistem

delovanja OU v Ljubljani. S sprejemom etinega kodeksa bi se oblikovale zavezujoe dolobe in

vsi, ki jih ta kodeks zadeva, bi morali slediti tem dolobam. S tem bi se zagotovilo doseganje vsaj

minimalnih etinih in moralnih standardov, ki so potrebni v doloeni drubi, da ta funkcionira, prav

tako pa bi se lahko sankcioniralo vse tiste, ki bi dolobe kodeksa prekrili.


3/14


Delovna skupina predlaga, da Predsedstvo OU v Ljubljani pripravi predlog Etinega kodeksa

delovnemu telesu tudentskega zbora za spremembo aktov OU v Ljubljani. Delovno telo naj

se nadalje opredeli in obravnava predlog kodeksa ter ga posreduje v sprejem tudentskemu

zboru OU v Ljubljani.

VOLITVE

- Trenutno stanje in ureditev

Volitve poslancev tudentskega zbora in lanov UO OVZ se izvedejo po enokronem veinskem

volilnem sistemu. Glasuje se o listah kandidatov ali o posameznih kandidatih. Volitve poslancev

tudentskega zbora in lanov UO OVZ se izvajajo v volilnih enotah, ki obsegajo posamezenvisokoolski oz. vijeolski zavod, ki je lanica OU v Ljubljani. Poslanec tudentskega zbora iz manjih

volilnih enot postane kandidat, ki kandidira za mesto poslanca in prejme najveje tevilo glasov.

Poslanca tudentskega zbora iz vejih volilnih enot postaneta kandidata, ki kandidirata za mesto

poslanca in prejmeta najveje tevilo glasov.

- Predlagana reorganizacija in razlogi za spremembe

Predstavniki volilni sitem

Kot volilni sistem bi se v obdral v veljavi trenutni predstavniki volilni sistem, predvsem zato keromogoa manjim visokoolskim in vijeolskim zavodom, da so enako obravnavani in zastopani v

tudentskem zboru. Vzpostavitev proporcionalnega volilnega sistema bi pripeljala do situacij, ko bi

lahko veje tudentske skupine prevzele delovanje OU v Ljubljani, s postavitvijo t. i. volilnega praga

pa bi bile manje skupine izvzete iz tudentskega organiziranje in oblikovanja politike ter delovanja

OU v Ljubljani.

Register tudentskih skupin

Z oblikovanjem registra tudentskih skupin bi se sistem volitev uredil podobno kot je oblikovan na

dravni ravni. V Register bi se vpisala vse fizine in pravne osebe, ki bi kandidirale na volitvah v OU

v Ljubljani. S tako ureditvijo bi se zagotovila preglednost pri samih volitvah in prav tako dostopnost

informacij (o nosilcih kandidatur) iri javnosti (predvsem tudentski) oz. volilnemu aparatu.

Program kot sestavina volitev

Pri vpisu v register tudentskih skupin, imajo vsi kandidati na tudentskih volitvah, na podlagi

priporoila Volilne komisije OU v Ljubljani monost, da posredujejo svoj program, ki bo objavljen

na spletni strani OU v Ljubljani. S tem bo omogoen bolji in veji pregled kandidatov in njihovega

programa (v primeru da se odloijo, da ga elijo objaviti). Volivci pa bodo imeli monost vpogleda vprogram in laje opredelitve na volitvah.


4/14

Sooenje kandidatov na visokoolskih in vijeolskih zavodih

Na visokoolskih in vijeolskih zavodih bi kandidati imeli monost sooenja. Na sooenjih bi imeli

kandidati prilonost predstavitve, volivci pa bi imeli monost postavljanja vpraanj kandidatom.

Sooenja bi potekala fakultativno (ne obligatorno) in sicer na priporoilo Volilne komisije OU v

Ljubljani oz. bi kandidati sami dali zahtevo na volilno komisijo, da bi se takna sooenja izvedla. Prav

tako, pa bi se sooenja ali predstavitve kandidatov lahko kot primer dobre prakse vzpostavile na

volitvah v UO OVZ.

Volilni molk

Volilni molk prepoveduje kakrnokoli volilno agitacijo v doloenem asovnem obdobju oz. na dan

volitev. Na podlagi prakse in kulture volitev v OU v Ljubljani iz preteklosti je mogoe predpostaviti,

da bi vzpostavitev volilnega molka privedla do t. i. sive cone, kajti prihajalo bi do velikega tevilaprikritih kritev volilnega molka. To bi nadalje pomenilo verjetnost obstoja velikega tevila sumov

kritev in nepotrebno nasienje volilne komisije in nadzornih organov OU v Ljubljani z domnevnimi

kritvami in posledino vejega tevila razveljavljenih volitev. Bolj smiselno in uinkoviteje bi bilo,

da se obdri ureditev kot je sedaj in sicer, da ne bi bilo splonega volilnega molka temve bi bilo

potrebno bolj natanno v aktih OU v Ljubljani opredeliti kritve oz. oblikovati materialne dolobe,

ki bi natanno urejale kdaj gre za kritve v postopku volitev in kakne so sankcije. Natanneje bi bilo

potrebno tudi opredeliti, kaken je lahko stik kandidatov z volivci.

Transparentnost financiranja tudentskih volitev in objavljanje strokov

Nosilci kandidatur so predvsem drutva, ki se bodo vpisovala v volilni register tudentskih skupin.

Glede financiranja volilne kampanje je slednje povsem v domeni nosilca kandidature in ni smiselno,

da bi ti javno objavili koliko sredstev je bilo porabljenih za volilno kampanjo, v kolikor si tega sami ne

elijo. Koliko sredstev posamezen nosilec dobi je odvisno tudi od njegove angairanosti pri zbiranju

sredstev. Podatki o financiranju kampanje so e po sedanji ureditvi na voljo in sicer v primerih, ko

nosilec eli povrailo sredstev namenjenih za kampanjo in zato tudi odpre poseben TRR. Volilna

komisija pa bi morala nosilce k razkritju teh informacij vseeno pozvati.


Delovna skupina predlaga, da tudentski zbor oz. delovno telo tudentskega zbora za spremembo

aktov OU v Ljubljani oblikuje predlog sprememb Statuta OU v Ljubljani in hierarhino nijih aktov

OU v Ljubljani, ki urejajo postopek volitev pri emer upoteva vse smernice delovne skupine.

tudentski zbor naj pri tem tudi vzpostavi pravni red, ki omogoa loevanje funkcije poslanca

tudentskega zbora in predsednika oz. podpredsednika UO OVZ ter natanneje omogoi postopek

ugotavljanja primernega stika kandidata z volivci tekom tudentskih volitev.

Program kot obvezna priloga k kandidaturi predsednika OU v Ljubljani.


5/14

Kandidat za predsednika OU v Ljubljani bi moral poleg e obstojeih obveznih prilog k kandidaturi

priloiti tudi strategijo delovanja OU v Ljubljani za as trajanja svojega mandata. V strategiji bi se

vsebinsko opredelila vizija in politika delovanja organizacije, ki bi jo vodil.

TUDENTSKE ORGANIZACIJE VISOKOOLSKIH IN VIJEOLSKIH ZAVODOV (OVZ)


OVZ je organizacijska oblika OU v Ljubljani, ki sprejema, organizira in izvaja programe interesnih

dejavnosti tudentov na svojem visokoolskem oz. vijeolskem zavodu. lani UO OVZ so izvoljeni

za dobo dveh let na neposrednih in tajnih volitvah na podlagi splone in enake volilne pravice.

Delovanje OVZ je javno. Vsak tudent zavoda, na katerem OVZ deluje, ima pravico do vpogleda in

informacij o delovanju in poslovanju OVZ.


Ureditev OVZ ostane podobno kot je, s spremembo, da se na UO OVZ ukinejo sejnine (te danes

znaajo 16,38 za lane in 23,4 za predsedujoega ter zapisnikarja). Sejnine na OVZ so se

izkazale za nepotrebne, saj ne predstavljajo nobene dodatne vrednosti in motivacije pri delovanju

posameznega OVZ, mnogi OVZ-ji pa se jim e danes odpovedujejo v prid projektnemu financiranju.

Sejnine so sicer primarno predstavljale sredstvo s katerim se je zagotavljala sklepnost na sejah OVZ

in s tem veja operativnost OVZ vendar, kot je pokazala praksa, potrebe po izplaevanju sejnin

ni. Bistvo delovanja OVZ in njegovih lanov je v zagotavljanju im bolj kvalitetnega obtudijskega

procesa na visokoolskih in vijeolskih zavodih, za kar imajo OVZ na voljo razpololjiva sredstva in znjimi organizirajo im kvalitetnejo obtudijsko udejstvovanje delenikov.

Novost, ki bi se uvedla je vzpostavitev javnih tribun. Z vzpostavitvijo javnih tribun bi se zagotovila

neposredna demokracija v trenutnem sistemu. Oitek je, da pri delovanju OVZ obstaja t. i.

demokratini deficit. OVZ je sicer neposredno voljen, vendar imajo neposredni deleniki oz.

tudentje premalo instrumentov neposredne demokracije. S skupinami bi se t. i. demokratien

deficit ublail, saj bi imeli tudentje monost biti seznanjeni z delovanjem OVZ. tudentje na

visokoolskih in vijeolskih zavodih bi tako imeli v razlinih asovnih amplitudah (3 do 4 mesecih)

javna zborovanja, kjer bi se seznanili na zaetku leta z letnim planom UO OVZ in na kasnejih

razpravah s preteklimi aktivnostmi in prihodnjimi plani OVZ. tudentje deleniki bi imeli tako

dolnost udelebe in predvsem pravico do seznanitve in posrednega nadzora nad delovanjem OVZ.

S tem bi se zagotovila tako transparentnost delovanja OVZ in monost nadzora (posrednega) dela s

strani delenikov sredstev, ki pripadajo posameznemu OVZ.


Delovna skupina predlaga, da tudentski zbor oz. delovno telo tudentskega zbora za spremembo

aktov OU v Ljubljani oblikuje predlog sprememb Statuta OU v Ljubljani in hierarhino nijih aktov

OU v Ljubljani, ki urejajo delovanje OVZ.


6/14

FINANNO POSLOVANJE

V finanni pravilnik oz. v sam sistem finannega poslovanja se uvede nova ureditev in sicer,

da morajo vsi katere veejo akti OU v Ljubljani pri poslovanju oz. zbiranju ponudb najprej

povpraevanje poslati na pravne osebe, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je OU v Ljubljani

(danes so to OLT, OU port, K6/4, tudentska svetovalnica, OU Hostel, Radio tudent, tudentska

menza, Fundacija tudentski tolar, tudentska zaloba, Socialni inkubator), stalne dejavnosti ipd., ki

ponujajo podobno oz. primerljivo blago oz. storitev ter uporabiti oz. izbrati blago oz. storitve, ki so

jim na voljo v okviru delovanja OU v Ljubljani. S tem se zadosti pogoj za zbiranje ponudb. V kolikor

prejemnik te ponudbe z njo ni zadovoljen, se mu omogoi monost pridobivanja e dveh ponudb

drugih pravnih oseb, od katerih lahko nato za potrebno storitev oz. blago uporabi storitev oz. blago

druge pravne osebe, e se izkae, da je zunanja ponudba bolja oz. ugodneja.


Delovna skupina predlaga, da tudentski zbor oz delovno telo tudentskega zbora za spremembo

aktov OU v Ljubljani v sodelovanju s finanno-raunovodsko slubo OU v Ljubljani oblikuje predlog

sprememb Pravilnika o finannem poslovanju OU v Ljubljani v skladu s smernicami doloenimi s

strani delovne skupine.

MENICE


V trenutnem sistemu je izvrevanje sankcij zelo oteeno, e posebej v primerih, ko je doloena

denarna sankcija. Zoper tudente, ki so delovali na doloenih podrojih OU v Ljubljani in/ali kot

funkcionarji OU v Ljubljani in so bili z dokonno odlobo spoznani za krive, se je kazen izvrila le na

nain, da se jim ni izplaal honorar dokler kazni niso poravnali.

Za uporabo opreme OU v Ljubljani, ki jo tudent uporablja oz. se jo izposodi, se izpolnjuje le reverze

za izposojo opreme. Ob morebitnih kritvah dogovora se lahko uporabi zgolj pravna sredstva izven

organizacije.


Vsak tudent, ki bi postal funkcionar na OU v Ljubljani oz. bil imenovan ali voljen na neko funkcijo, bi

na zaetku mandata podpisal menico in menino pooblastilo (npr. v viini 2.000 ) in s tem v naprej

zagotovil lajo izterjavo denarne kazni, e bi bil odkodninsko odgovoren oz. spoznan za krivega s

strani nadzornih organov OU v Ljubljani. OU v Ljubljani bi mu za tovrstno ugotovitev izstavil raun,

ki bi ga moral poravnati. V primeru, da rauna ne bi poravnal, bi se zoper njega zael postopek

izvrbe (na podlagi Zakona o izvrbi in zavarovanju). Menico bi podpisali vsi tudentje, ki bi tako

ali drugae delovali na OU v Ljubljani (predsedstvo z vso administracijo, lani nadzornih organov,

volilna komisija, lani tudentskega zbora, lani UO OVZ, vodje stalnih dejavnosti itd. )



7/14

Delovna skupina za reorganizacijo in institucionalne spremembe OU v Ljubljani predlaga

tudentskemu zobru oz. delovnemu telesu tudentskega zbora OU v Ljubljani, da v sodelovanju s

finanno-raunovodsko slubo OU v Ljubljani oblikuje predloge sprememb aktov, ki urejajo sankcije

in finanno poslovanje v skladu s smernicami sprejetimi na delovni skupini.

SUPERVIZOR


Pravna ureditev OU v Ljubljani predpostavlja dva naina vpogleda v finanne dokumenteOU v Ljubljani. Na eni strani so to pooblaene osebe, ki so pooblaene na podlagiinternih aktov, in prosilci (vsi tudentje itd.), kateri dobijo monost vpogleda na podlagiodobrene zahteve za posredovanje informacij javnega znaaja s strani OU v Ljubljani.

Primer pooblaenca (pooblastilo na podlagi akta OU v Ljubljani) iz Pravilnika o finannemposlovanju je, da so pooblaene osebe za vpogled v podatke finanno raunovodskeslube vsi poslanci tudentskega zbora, lani predsedstva, lani toilstva, razsodia invodje posameznih projektov za svoje projekte. Pooblaene osebe za pridobitev fotokopijdokumentov so direktor, predsednik OU v Ljubljani, predsednik tudentskega zbora in lanitoilstva ter razsodia. Prosilci za dostop do informacij javnega znaaja pa se ravnajo po

Navodilih o izvajanju posredovanja informacij javnega znaaja, ki pravijo, da ima prosilec(vsak tudent itd.) monost vpogleda in dostopa do informacij javnega znaaja. Sam lahkoizbira, na kaken nain se eli seznaniti z informacijo javnega znaaja in sicer lahko izbiramed zakonskimi monostmi: vpogled, prepis, fotokopija ali elektronski zapis. Uradna oseba,

pristojna za posredovanje informacij javnega znaaja je direktor OU v Ljubljani, uradnaoseba, pristojna za pripravo dokumentov o posredovanju informacij javnega znaaja pa je

predstavnik za odnose z javnostmi. OU v Ljubljani omogoi prosilcem, da se seznanijo zvsemi informacijami javnega znaaja, razen s podatki, ki so podvreni naslednjim izjemam:

1) podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen;

2) podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z Zakonom o gospodarskih drubah;

3) osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kritev varstva osebnih podatkov v skladu z

zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov;

4) podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ali

postopka s prekrki in bi njegovo razkritje kodovalo njegovi izvedbi;

5) podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritjekodovalo njegovi izvedbi;

6) podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega

sodnega postopka in bi njegovo razkritje kodovalo njegovi izvedbi;

7) podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je e predmet posvetovanja pri organih

OU v Ljubljani, njegovo razkritje pa bi povzroilo napano razumevanje njegove vsebine;

8) podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma

dejavnostjo OU v Ljubljani in bi njegovo razkritje povzroilo motnje pri delovanju oziroma

dejavnosti organa.


8/14

Vsak, ki ima interes pa ima monost do vpogleda, kakni so honorarji OU v Ljubljani. Ti so

opredeljeni v Pravilniku o finannem poslovanju ki doloa osnovo in koeficiente za posamezno

funkcijo oz. delo na OU v Ljubljani.

Vsebinski dokumenti (akti, zapisniki sej itd.), ki jih sprejemajo organi OU v Ljubljani morajo biti

v skladu s pravili javno objavljeni na spletni strani in na doloenih prostorih na OU v Ljubljani.

Za objavo skrbijo odgovorne osebe posameznega organa. Slednje je pomembno zaradi monosti

seznanitve zainteresirane javnosti z delom in vpogled v odloitve organov. Komisija je v tej toki

mnenja, da morajo biti vsi zapisniki, vsa vabila skupaj z gradivi javno dostopna, tako na spletu kot v

prostorih OU v Ljubljani. Enaka ureditev velja za OVZ-je.

- Predlagana reorganizacija

Vzpostavitev aplikacije Supervizor bi omogoila javni vpogled v transakcije, ki bi jih imel OU vLjubljani. V aplikacijo bi se vnaale vse transakcije s emer bi se omogoil transparenten pregled

denarnega prometa, ki bi ga imel OU v Ljubljani s pravnimi osebami, in pa za posamezne transakcije

tudi njen namen ter podroje delovanja znotraj OU v Ljubljani (npr. sociala, tudijska problematika,

zdravstvo, izobraevanje, ). Prav tako, bi se v aplikacijo vnesli zneski oz. honorarji, ki jih dobijo

tudenti pri svojem delu na OU v Ljubljani. Pri fizinih osebah (funkcionarjih) se ne bi vnaal

poimenski seznam prejemnikov honorarjev, temve bi se vnesel znesek za posamezno funkcijo, ki je

doloena v Pravilniku o finannem poslovanju OU v Ljubljani, objavil pa bi se poimenski seznam vseh

prejemnikov tega plaila. Obenem bi bilo z aplikacijo tudi vedno mo videti razporeditev odhodkov

glede na posamezna podroja delovanja znotraj OU v Ljubljani (npr. koliko sredstev se nameni za

kulturo, port, ).

- Razlogi za spremembe

Z omenjeno aplikacijo bi se zagotovilo transparentneje delovanje OU v Ljubljani, saj bi imela

zainteresirana javnosti vpogled v denarne tokove, ki bi jih imel OU v Ljubljani prav tako pa bi

bili javno objavljeni zneski honorarjev, ki jih dobijo funkcionarji na doloenem poloaju. S takim

sistemom poslovanja bi bil posledino omogoen nadzor nad transakcijami in denarnimi tokovi.



tudentskemu zboru oz. delovnemu telesu tudentskega zbora OU v Ljubljani, da s pomojo

finanno-raunovodske slube OU v Ljubljani oblikuje predlog spremembe Pravilnika o finannem

poslovanju v skladu s smernicami doloenimi v resoluciji. Prav tako delovna skupina predlaga

Predsedstvu OU v Ljubljani, da naredi vse potrebno, da se vzpostavi sistem Supervizor na nain, ki je

opisan v resoluciji.

REFERENDUM



9/14

tudentski zbor mora v roku sedmih (7) dni na zahtevo tretjine (1/3) vseh poslancev tudentskega

zbora, predsedstva ali petstotih (500) tudentov lanic OU v Ljubljani razpisati tudentski

referendum, ki je lahko predhodni (posvetovalni) oz. naknadni (zavrnitveni). Predlog je na

referendumu sprejet, e se je referenduma udeleila vsaj petina (1/5) vseh tudentov s statusom

tudenta na lanicah OU v Ljubljani in e se je o referendumskem vpraanju pozitivno izrekla veina

udeleencev referenduma. Izid referenduma tudentski zbor obvezuje in na referendumu sprejete

odloitve ni mogoe spreminjati e vsaj eno leto po objavi uradnih referendumskih rezultatov.


V ureditev OU v Ljubljani bi se uvedla tudentska iniciativa in dva razlina tipa referendumov in sicer

naknadni (razveljavitveni) referendum in statutarni referendum.

V akte OU v Ljubljani, bi se umestila tudentska iniciativa in sicer bi se lahko na predlog 100tudentov s statusom tudenta na lanicah OU v Ljubljani na sejo tudentskega zbora umestilo

toko dnevnega reda o kateremkoli vpraanju glede OU v Ljubljani. tudentski zbor bi se moral do

vpraanja obvezno opredeliti v skladu s svojim poslovnikom.

Na naknadnem (zavrnitvenem) referendumu bi se obravnavale vse tiste teme oz vpraanja, ki ne

bi bila predmet statutarnih sprememb. Naknadni referendum bi moral tudentski zbor razpisati

na zahtevo tretjine (1/3) vseh poslancev tudentski zbora, dveh tretjin (2/3) lanov predsedstva

ali na predlog tudentov, tako da so na vsaki lanici OU v Ljubljani najmanj 3 odstotki tudentov s

statusom tudenta na lanicah OU v Ljubljani oddali podpis za zahtevo, odloitev pa bi bila sprejeta,

e bi zanjo glasovalo 1/5 vseh tudentov s statusom tudenta na lanicah OU v Ljubljani in e se jeo referendumskem vpraanju pozitivno izrekla veina udeleencev referenduma. tudentski zbor je

vezan na izid naknadnega referenduma.

Na statutarnem (predhodnem) referendumu bi se odloalo o predlogu sprememb statuta. Statutarni

referendum bi tudentski zbor moral razpisati na zahtevo tretjine (1/3) vseh poslancev tudentski

zbora, dveh tretjin (2/3) lanov predsedstva ali na predlog tudentov, tako da je na vsaki lanici OU

v Ljubljani najmanj 6 odstotkov tudentov s statusom tudenta na lanicah OU v Ljubljani oddalo

podpis za zahtevo, odloitev pa bi bila sprejeta, e bi za njo glasovalo 1/3 udeleencev ter e se je

o referendumskem vpraanju pozitivno izrekla veina udeleencev referenduma. tudentski zbor je

vezan na izid statutarnega referenduma.

Na referendumu se ne bi dalo glasovati o Finannem nartu OU v Ljubljani. Predlagana ureditev,

ki v sistem vpenja tudentsko iniciativno, pa omogoa tudentom da, preko te iniciative predlagajo

tudentskemu zboru spremembe finannega narta, v asu, ko se le-ta sprejema. Predpostavka za to

pa je, da predsedstvo javno objavi gradivo za finanni nart preden se o njem razpravlja in glasuje na

tudentskem zboru. Predlagatelj finannega narta je sicer predsednik OU v Ljubljani, sprejema pa

ga tudentski zbor v dvofaznem postopku.


10/14

Pred odloanjem o zahtevi za razpis referenduma na tudentskem zboru bi Razsodie OU v

Ljubljani (in sicer veliki senat 5 razsodnikov) odloal o utemeljenosti in zakonitosti ter posledicah

zahteve za razpis referenduma (naknadnega in statutarnega).


Zaradi problemov pri interpretacijah dolob, ki se tiejo referenduma in pri izvedbi referendumov

bi bilo potrebno natanno urediti celoten sistem referenduma in nain izvedbe referenduma.

Dodatni razlog je, da se preprei nepotrebne stroke OU v Ljubljani zaradi pretiranega sklicevanja

referendumov. Uvedla bi se tudi tudentska iniciativa, ki bi tudentom omogoila, da bi se o

kateremkoli vpraanju odloalo na tudentskem zboru, ki je njihov glavni predstavniki organ.

Na referendumu se ne bi dalo glasovati o finannem nartu, saj je edino mono glasovanje le o

tem ali tudentje podpirajo finanni nart oz. ne. S tem bi se v primeru, da bi bilo na referendumuizglasovano, da so tudentje proti finannemu nartu ogrozilo delovanje OU v Ljubljani in hkrati

operativnost delovanja. Monost vplivanja na sprejemanje finannega narta se ponudi tudentom v

okviru tudentske iniciative (predlog 100 tudentov), kjer lahko tudentje predlagajo amandmaje na

finanni nart in katere mora tudentski zbor obravnavati.


Delovna skupina predlaga tudentskemu zboru oz. delovnemu telesu tudentskega zbora, da oblikuje

predloge sprememb aktov, ki urejajo referendum v skladu s smernicami sprejetimi na delovni

skupini.

NADZORNI ORGANI OU V LJUBLJANI

1. TOILSTVO OU V LJUBLJANI


Toilstvo OU v Ljubljani je nadzorni organ, sestavljen iz toilcev, ki zbirajo dokazna gradiva in

ugotavljajo okoliine pomembne za postopek pred Senatom OU v Ljubljani. Toilstvo si prizadevaim bolj popolno ugotoviti relevantno dejansko stanje. tevilo toilcev odraa tevilo poslanskih

klubov v tudentskem zboru OU v Ljubljani (monih je najve 9 toilcev in najmanj 3, e ni

oblikovana niti ena poslanska skupina). Eden izmed toilcev je po sistemu rotacije izvoljen (za 4

mesece) za glavnega toilca, ki koordinira delo toilcev in skrbi za administrativne zadeve toilstva.

Toilce za dobo 2 let imenuje predsednik tudentskega zbora na predlog poslanskih klubov.

- Predlagana reorganizacija toilstva

Sestava in imenovanje toilcev ostane enak in sicer bi toilce na predlog poslanskih klubov imenoval

z odlokom predsednik tudentskega zbora OU v Ljubljani, a za dobo 1 leta z monostjo ponovnega

imenovanja. Novost je uvedba glavnega toilca, ki bi zagotavljal strokovnost delovanja toilstva.


11/14

Glavni toilec ne bi bil izvoljen s strani toilstva, temve bi bil na podlagi razpisa, ki bi ga objavila

direktor OU v Ljubljani in mentor Razsodia OU v Ljubljani, izvoljen s strani tudentskega zbora.

V primeru, da kandidat dvakrat zapored ne bi bil izvoljen, bi lahko kandidata soglasno imenovala

mentor razsodia in direktor OU v Ljubljani sama.


Predlog delovne skupine izhaja iz razloga oblikovanja hibrida med toilstvom, ki je politino

angairano, in toilstvom, ki je oblikovano, da je zagotovljena strokovnost. Skupina je ugotovila,

da politina angairanost toilca omogoa in zagotavlja veji nadzor nad delovanjem organizacije,

pomanjkljivost sistema pa je pomanjkanje strokovnosti pri delu toilstva. Z uvedbo stalnega glavnega

toilca, ki bi moral zadostiti kriterijem doloenim v razpisu (tudentskemu zboru bi kandidata

predlagala mentor razsodia in direktor OU v Ljubljani), bi se zagotovila strokovna pomo toilcem,

saj bi glavni toilec (predpostavka strokovne usposobljenosti) pred oddajo obtonic pregledal ali jeobtonica popolna in e so izpolnjene vse predpostavke doloene z akti OU v Ljubljani.



tudentskemu zboru oz. delovnemu telesu tudentskega zbora OU v Ljubljani, da oblikuje predloge

sprememb Pravilnika o toilstvu skladno s predlogi oblikovani na delovni skupini.

2. SENAT


Senat je nadzorni organ OU v Ljubljani, katerega pristojnosti so odloanje o pritobah zaradi varstva

volilne pravice, prisotnost enega lana na sekundarnem tetju glasov v skladu z Volilnim pravilnikom,

monost podaje predloga akta tudentskemu zboru, podaja oziroma obravnava predloga o predasni

razreitvi direktorja OU v Ljubljani, sprejetje in podaja ugotovitvenega sklepa o predasnem

prenehanju mandata Predsedstva OU v Ljubljani, podaja predloga o razreitvi s funkcije, razpustitev

tudentskega zbora, sklic izredne seje tudentskega zbora, odloanje o kritvah vseh organov in

organizacijskih oblik OU v Ljubljani, izrekanje sankcij kriteljem aktov OU v Ljubljani in izvajanje

drugih nalog doloenih z akti OU v Ljubljani. Senat sestavlja sedem lanov, in sicer tirje predstavnikiOVZ in trije predstavniki javnosti. Mandat lanov senata je dve leti, vsako leto pa se zamenja

polovica predstavnikov OVZ. Predstavnike OVZ doloi reb, pri emer v rebu ne morejo sodelovati

OVZ, ki so v dosedanjem mandatu imeli predstavnika v senatu. Kandidata za predstavnika OVZ,

ki bo sodeloval v rebu, mora izvoliti UO OVZ, ki sodeluje pri rebu. Predstavnike javnosti imenuje

predsednik tudentskega zbora na predlog treh najvejih poslanskih klubov.


Predlog delovne skupine je, da se Senat kot prvostopenjski organ ukine.



12/14

Razlogi za ukinitev so nestrokovnost odloanja senata in politina vpetost ter monost politinega

vplivanja na odloitev senata. Nestrokovnost se odraa v tem, da je veliko odlob prve stopnje

razveljavljenih in spremenjenih na drugi stopnji, kjer je strokovnost odloanja zagotovljena ter da

so odlobe vsebinsko pomanjkljive in v doloeni meri nezadostno utemeljene. Problem politinega

delovanja je, da je skoraj polovica lanov Senata imenovana oz. predlagana s strani tudentskih

skupin, ki imajo v tudentskem zboru veino in s tem se izgubi objektivnost pri odloanju, saj obstaja

gronja delovanja senatorjev po navodilih poslanskih klubov, ki so jih predlagali v imenovanje.


Delovna skupina predlaga, da tudentski zbor razveljavi Pravilnik o Senatu OU v Ljubljani in

relevantne dolobe istega pravilnika, ki urejajo pravne institute in odloanje na prvi stopnji uzakoni v

Pravilnik o Razsodiu oz. razveljavi dolobe Pravilnika o Senatu, ki urejajo organizacijo in delovanje

Senata in ohrani v veljavi del pravilnika, ki ureja odloanje na prvi stopnji in pravne institute, ki jihureja ta pravilnik.

3. RAZSODIE


Razsodie OU v Ljubljani je nadzorni organ OU v Ljubljani. Pristojnosti razsodia so, da odloa o

pritobah zoper odlobe in sklepe Senata OU v Ljubljani kot prvostopenjski organ odloa v primeru,

ko so izloeni ve kot trije lani senata, kot prvostopenjski organ odloa o kritvah, za katere so

osumljeni lani senata ali ki jih je zagreil senat kot organ OU v Ljubljani, odloa o obnovi, odloao pritobi zoper odloitev o razreitvi direktorja OU v Ljubljani, odloa o ugovoru kandidata za

direktorja OU v Ljubljani, opravlja druge zadeve, ki jih doloajo akti OU v Ljubljani. Razsodie

sestavlja pet lanov, ki jih na predlog mentorja razsodia, ki kandidate izbere na podlagi javnega

razpisa, imenuje tudentski zbor z dvotretjinsko veino glasov vseh poslancev tudentskega zbora. e

tudentski zbor dvakrat zapored ne izvoli lanov razsodia, jih lahko imenuje mentor razsodia sam.

lani razsodia so lahko le tudenti najmanj 3. letnika Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.


Razsodie postane prvostopenjski organ znotraj katerega se oblikujeta dva senata. Mali senat 3razsodnikov odloa kot prvostopenjski organ in se nanj prenesejo vse pristojnosti Senata OU v

Ljubljani, ki se ukine. Zaradi zagotavljanja instannega odloanja se v primeru pritob zoper mali

senat formira veliki senat 5 razsodnikov, ki ima pristojnosti razsodia, kot drugostopenjskega

organa po trenutno veljavni ureditvi. Izmed 5 lanov velikega senata je tudi en lan malega senata, ki

nastopa kot poroevalec in enakovreden lan velikega senata.


Glavni razlog, da razsodie postane prvostopenjski organ je, da se zagotovi strokovnost odloanja,

da se omogoi objektivna presoja e na prvi stopnji ter odmik politine vpletenosti oz. vpetosti v


13/14

odloanje nadzornega organa. Na podlagi mnenj, notranja javnost v veji meri zaupa v pravilnost

odlobe Razsodia kot odlobe Senata OU v Ljubljani.


Delovna skupina predlaga, da tudentski zbor oz. delovno telo tudentskega zbora za prenovo

aktov OU v Ljubljani v sodelovanju z Razsodiem OU v Ljubljani oblikuje predlog spremenjenega

Pravilnika o Razsodiu OU v Ljubljani pri emer upoteva vse smernice delovne skupine.

4. SANKCIJE

Dolobe o sankcijah, ki so urejene v Pravilniku o Senatu so po mnenju delovne skupine nedoloeno

definirane in v praksi teko uporabljive. Delovna skupina zato predlaga nadzornim organom, da

pripravijo predlog sprememb in jih posredujejo delovnemu telesu za spremembo aktov, ki bo

oblikoval konni predlog in ga nadalje posredoval v sprejem tudentskemu zboru.

V. RAZMERJE OS vs. OU

Delovna skupina se zavzema za vejo avtonomnost OU v razmerju do tudentske organizacije

Slovenije, katere lanica je OU v Ljubljani. OU v Ljubljani je entiteta, ki zastopa in predstavlja

interese tudentov (ve kot polovice vseh slovenskih tudentov). V okviru svoje funkcije bi OU

v Ljubljani morala imeti popolno avtonomijo pri oblikovanju politike in vizije ter popolnoma

avtonomno nastopati navzven in predstavljati voljo tudentov OU v Ljubljani oz. pri svojem

delovanju in oblikovanju strategije in vizije biti neodvisna od tudentske organizacije Slovenije katerazastopa pravice in interese vseh tudentov v Republiki Sloveniji. V tem primeru bi se decentraliziralo

delovanje OS na entitete, katere bi lahko na mikro ravni kvalitetneje in neposredno zastopale

interese tistih tudentov, katere entiteta predstavlja. Delovna skupina je obenem mnenja, da je del

poslanstva OU v Ljubljani poleg izvajanja obtudijskih dejavnosti tudi zastopanje tudentskih pravic

lanov OU v Ljubljani.

VI. URESNIEVANJE RESOLUCIJE

V resoluciji so izraeni predlogi, stalia in smernice delovne skupine. Predpostavka le

teh so bila vpraanja in predlogi izoblikovani na javnih tribunah, kjer so imeli tudentimonost izpostaviti tiste stvari, ki so se jim zdele pomembne prenove oz. spremembe. Privseh odloitvah delovne skupine so razprave trajale dokler ni bil o posamezni temi doseenkonsenz vseh lanov, ki so v diskusijah sodelovali.

Samo uresnievanje resolucije se bo zaelo s tem, ko bo resolucija dobila pravno veljavnostin sicer, ko jo bo sprejel tudentski zbor OU v Ljubljani. Nadalje se bo zael postopek

prenove aktov OU v Ljubljani, ki bo najdalji in najpomembneji del procesa reorganizacijein institucionalnih sprememb. Na zaetku bo potrebno tudentskemu zboru predlagatispremembe statuta kot najvijega akta OU v Ljubljani ter iz abstraktnih smernic oblikovatikonkretne dolobe na dotinih podrojih. Spremembi Statuta OU v Ljubljani bo sledil

predlog sprememb hierarhino nijih aktov in sicer bodo potrebni sprememb Pravilnik oSenatu, Pravilnik o Razsodiu, Pravilnik o toilstvu, Pravilnik o delovanju OVZ, Poslovnik


14/14

o delovanju tudentskega zbora OU v Ljubljani, Volilni Pravilnik, Pravilnik o volilnikampanji, Pravilnik o finannem poslovanju itd. Predloge sprememb bodo oblikovali organioz. tisti, ki se jih prenova dotika (npr. predloge sprememb aktov nadzornih organov bodo

oblikovali nadzorni organi) ter bodo nato predloge posredovali na delovno telo tudentskegazbora OU v Ljubljani za spremembo aktov, ki bo predloge obravnavalo, se do njihopredelilo in jih posredovalo v sprejem tudentskemu zobru. Po sprejemu aktov bo sledilafaza prilagajanja na nov sistem, kjer bodo potekali sestanki in predavanja o spremembah nakaterih se bodo obravnavale teme, ki se nanaajo na spremembe v sistemu delovanja OU vLjubljani in pomo tistim, ki se jih bodo spremembe dotikale.

VII. PREHODNE DOLOBE

To resolucijo je sprejela Delovna skupina za reorganizacijo in institucionalne spremembe v

sestavi Nace Ledinek, Aldin arki, Urka Simoniek, an Pajtler, Vida pindler, ValentinUakar (kot predstavniki tudentov uporabnikov in zainteresirane javnosti izbrani na javnemrazpisu), Damjan Vinko (kot predstavnik strokovnih slub OU v Ljubljani), Joe Hrastnik(kot predstavnik pravnih oseb katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je OU v Ljubljani), AnaBeli, Tilen Gorenek (kot predstavnika tudentskega zbora OU v Ljubljani in hkrati lanaDelovnega telesa tudentskega zbora OU v Ljubljani za reorganizacijo in institucionalnespremembe), Rok Likovi, Andrej Bole, Klemen Balan, Sebastjan Runovc in Marjan Kos(kot predstavniki tudentov imenovani s strani Predsedstva OU v Ljubljani predsednikOU v Ljubljani, ministra OU v Ljubljani, predstavnik stalnih dejavnosti OU v Ljubljaniin predstavnik nadzornih organov OU v Ljubljani). Za koordinatorja skupine sta bilaimenovana Matej Kert in Domen Kos, svetovalca Predsedstva OU v Ljubljani. Za pomo pri

pripravi te resolucije je bil imenovan Klemen Trdin, pomonik predsednika OU v Ljubljaniza pravna vpraanja.

Ta resolucija se javno objavi na spletni strani OU v Ljubljani. Za njeno komentiranjese pozove iro tudentsko javnost, katere mnenje se zbira na elektronski [email protected] na javni tribuni, ki bo potekala 14. 1. 2013 ob 16h v predavalnicina OU v Ljubljani, Vojkova 63, Ljubljana (3. nadstropje).

Ljubljana, dne 7. 1 2013

Documents

RESOLUCIJA o reorganizaciji in institucionalnih spremembah ŠOU