RAZVOJ IN IZGRADNJA INFORMACIJSKEGA … Analiza stanja 6/64 6.3.1. Vsebina dolgoročnih ukrepov 51 6.3.2. Časovnica dolgoročnih ročnih ukrepov 52

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE

DIREKTORAT ZA OKOLJE

Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 478 74 00 F: 01 478 74 22 E: [email protected] www.mko.gov.si

1/64

�

december 2013

RAZVOJ IN IZGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA

ZA IZVAJANJE DIREKTIVE O ČIŠČENJU KOMUNALNE ODPADNE VODE

(UWWTD_SIIF) Analiza stanja

UWWTD_SIIF, Analiza stanja

3/64

Pripravila: mag. Aleš Veršič, ARSO mag. Nataša Vodopivec, MKO Sodelovali: mag. Iztok Rozman mag. Nataša Žitko Štemberger Marjan Zajc dr. Mario Zec Blaž Mozetič Dejan Cvijanovič Krunoslav Karlovčec Tomaž Petek Darja Tibaut


4/64


5/64

Kazalo:

1. Uvod ............................................................................................................................................. 8 1.1. Izhodišča .................................................................................................................................. 8 1.2. Namen projekta ......................................................................................................................10 1.3. Cilj projekta ............................................................................................................................10 2. Pravne podlage ............................................................................................................................10 2.1. Zakonodaja na ravni EU ...........................................................................................................10

2.1.1. Zahteve Direktive 91/271/EGS .........................................................................................11

2.2. Nacionalna zakonodaja ............................................................................................................12 2.3. Poročanje o izvajanju ukrepov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ...........................15

2.3.1. Poročevalske obveznosti .................................................................................................15 2.3.2. Izvajanje poročevalskih obveznosti po Direktivi 91/271/EGS ..............................................16 2.3.3. Druge poročevalske obveznosti .......................................................................................17

3. Analiza obstoječih zbirk podatkov..................................................................................................19 3.1. Namen analize ........................................................................................................................19 3.2. Opis podatkovnih baz ..............................................................................................................20

3.2.1. MKO - DJSI, Sektor za javne službe varstva okolja ..............................................................20 3.2.2. MKO - DJSI, Sektor za kohezijo.........................................................................................22 3.2.3. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ...............................................................22 3.2.4. Agencija RS za okolje ......................................................................................................23 3.2.5. Geodetska uprava RS ......................................................................................................27 3.2.6. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ............................................................................30

4. Predlog UWWTD-SIIF s strani Evropske komisije .............................................................................32 4.1. Načela UWWTD_SIIF ...............................................................................................................32 4.2. UWWTD_SIIF kot decentraliziran sistem ...................................................................................33 5. Konceptualni model nacionalnega UWWTD_SIIF ............................................................................34 5.1. Priprava koncepta informacijskega sistema ...............................................................................35

5.1.1. Decentralizirani pristop ...................................................................................................35 5.1.2. Centralizirani pristop ......................................................................................................37 5.1.3. Informacijski sistem za Direktivo 91/271/EGS ...................................................................39 5.1.4. Uporabniki informacijskega sistema za Direktivo 91/271/EGS ............................................43

5.2. Tehnološke značilnosti informacijskega sistema ........................................................................44

5.2.1. Opis posameznih tehnologij ............................................................................................44

6. Predlogi za izboljšanje stanja in vzpostavitev nacionalnega UWWTD-SIIF ..........................................45 6.1. Kratkoročni ukrepi ..................................................................................................................46

6.1.1. Vsebina kratkoročnih ukrepov .........................................................................................46 6.1.2. Časovnica kratkoročnih ukrepov ......................................................................................47 6.1.3. Ocena finančnih sredstev za izvedbo kratkoročnih ukrepov ...............................................47

6.2. Srednjeročni ukrepi .................................................................................................................49

6.2.1. Vsebina srednjeročnih ukrepov .......................................................................................49 6.2.2. Časovnica srednjeročnih ukrepov ....................................................................................49 6.2.3. Ocena finančnih sredstev za izvedbo srednjeročnih ukrepov ..............................................50 6.2.4. Novelacija operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ............50

6.3. Dolgoročni ukrepi ...................................................................................................................51


6/64

6.3.1. Vsebina dolgoročnih ukrepov ..........................................................................................51 6.3.2. Časovnica dolgoročnih ročnih ukrepov .............................................................................52

7. Zaključek .....................................................................................................................................52 8. Viri ..............................................................................................................................................55

Seznam preglednic:

Preglednica 1: Struktura atributnih podatkov objektov javne kanalizacije ........................................60 Preglednica 2: Posebni atributi objektov javne kanalizacije ..............................................................62 Preglednica 3: Vrednosti atributov za vrste kanalizacijskih vodov ....................................................63 Preglednica 4: Vrednosti atributov za tlačne tipe kanalizacijskih vodov ...........................................63 Preglednica 5: Vrednosti atributov za material kanalizacijskih vodov ...............................................63 Preglednica 6: Šifrant vrste objektov javne kanalizacije ...................................................................64

Seznam slik:

Slika 1: Konceptualni model - 1 .........................................................................................................37 Slika 2: Konceptualni model – 2 ........................................................................................................39 Slika 3: Elementi informacijskega sistema za Direktivo 91/271/EGS (UWWTD_SIIF) .....................39 Slika 4: Primer komunikacijskega omrežja in opreme oz. naprav, ki so del tega omrežja ...............40 Slika 5: Podatkovni koncept informacijskega sistema za Direktivo 91/271EGS ...............................42 Slika 6: Poslovni model informacijskega sistema za Direktivo 91/271EGS ......................................42 Slika 7: Predlogi za uporabniške vmesnike .......................................................................................43

Seznam prilog:

PRILOGA 1: Podatkovni model registra javne kanalizacije ..............................................................57 PRILOGA 2: Primer zapisa iz registra izvajalcev javnih služb in poslovnega registra AJPES .........58 PRILOGA 3: Primer podatkovnega modela za zbirko podatkov o komunalnih in skupnih čistilnih napravah (ARSO) .................................................................................................................59 PRILOGA 4: Struktura atributnih podatkov in šifrant vrste objektov javne kanalizacije (ZK GJI) .....60


7/64

Povzetek

Evropska komisija (EK) je v avgustu 2013 objavila 7. zbirno poročilo o izvajanju Direktive 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: Direktiva 91/271/EGS), ki temelji na podatkih posameznih držav članic (DČ) Evropske unije (EU) o izvajanju Direktive 91/271/EGS na nacionalnih ravneh. V okviru 7. zbirnega poročila je EK ugotovila nezadovoljivo skladnost z zahtevami Direktive 91/271/EGS, zlasti problematično je stanje v DČ, ki so k EU pristopile leta 2004 ali kasneje. Republika Slovenija glede na 7. Zbirno poročilo EK izkazuje relativno nizko stopnjo skladnosti z zahtevami direktive in sicer za področje zbiranja komunalne odpadne vode 32 odstotno skladnost, za področje sekundarne stopnje čiščenja 23 odstotno skladnost in za strožjo stopnjo čiščenja 23 odstotno skladnost, kar nas uvršča med slabše države članice. Glede na navedeno je Republika Slovenija pristopila k pilotnemu projektu vzpostavitve Strukturiranega implementacijskega in informacijskega okvira (SIIF) za Direktivo 91/271/EGS (UWWTD_SIIF), ki poteka na ravni EU, poleg Republike Slovenije pa pri pilotnem projektu vzpostavitve nacionalnega UWWTD_SIIF v povezavi z UWWTD_SIIF na ravni EU prostovoljno sodelujejo še tri DČ (Ciper, Litva in Irska). Zadevni dokument predstavlja predpripravo na izvajanje tega pilotnega projekta, in sicer vključuje trenutnega analizo stanja na področju podatkovnih baz in informacijskih sistemov, ki podpirajo izvajanje nalog na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na nacionalni ravni. Dokument vključuje predlog kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov za odpravo nepravilnosti, vrzeli in ovir ter preliminarni predlog nadaljnjih aktivnosti v zvezi z nadgradnjo obstoječih podatkovnih baz in informacijskih sistemov za zagotovitev končnega cilja vzpostavitve nacionalnega UWWTD_SIIF.


8/64

1. Uvod

1.1. Izhodiš ča

Evropska komisija (EK) je v letu 2013 pripravila zbirno poročilo o izvajanju Direktive 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: Direktiva 91/271/EGS), ki temelji na podatkih posameznih držav članic (DČ) Evropske unije (EU) o izvajanju Direktive 91/271/EGS na nacionalnih ravneh DČ. V okviru zbirnega poročila je EK ugotovila nezadovoljivo skladnost z zahtevami Direktive 91/271/EGS, zlasti problematično pa je stanje v državah članicah, ki so k EU pristopile leta 2004 ali kasneje.

Nezadovoljiva skladnost z zahtevami Direktivo 91/271/EGS je prepoznana tudi v okviru kratke predstavitve 7. akcijskega okoljskega programa ter dokumenta »Blueprint to Safeguard Europe's Water Resources«. V navedenih dokumentih EK problematiko nezadovoljive skladnosti z zahtevami Direktive 91/271/EGS prepoznava kot zelo pomembno. Glede na navedeno 7. akcijski okoljski program Direktivo 91/271/EGS izpostavlja kot pilotni primer za vzpostavitev novega sistema za pretok informacij »Structured Implementation and Information Framework« - SIIF, v dokumentu »Blueprint to Safeguard Europe's Water Resources« pa je v povezavi z Direktivo 91/271/EGS kot pereč problem izpostavljena problematika financiranja predpisanih ukrepov, hkrati pa je vključen načrt izvedbe zahtev s ciljem 100 % izvedbe zahtev do leta 2018.

Namen pilotnega projekta UWWTD_SIIF je zlasti izboljšati vedenje o izvajanju zahtev Direktive 91/271/EGS ter izboljšati odzivnost DČ, regionalne in lokalne ravni v zvezi z dejanskim stanjem pri izvajanju ukrepov skladno z zahtevami Direktive 91/271/EGS. Z vzpostavitvijo UWWTD_SIIF se načrtuje boljše povezovanje podatkov in informacij o zahtevah Direktive 91/271/EGS, podatkov o skladnosti DČ z zahtevami, podatkov o stanju okolja in izboljšanju stanja okolja zaradi izvajanja ukrepov po Direktivi 91/271/EGS ter financiranju teh ukrepov. Eden od namenov SIIF je tudi administrativna razbremenitev DČ, ki so že skladne z Direktivo 91/271/EGS, in sicer v smislu sprememb pri organizaciji poročanja o izvajanju Direktive 91/271/EGS z namenom poenostavitve v danih pravnih okvirih. EK tako preučuje možnosti, da se poročevalske obveznosti po eni stanji olajša za tiste DČ, ki so že skladne z zahtevami Direktive 91/271/EGS, po drugi strani pa DČ, za katere še veljajo prehodna obdobja za prilagoditev zahtevam Direktive 91/271/EGS omogoči zmanjšanje poročevalskih bremen na način, da se poroča le vsebine, ki se glede na preteklo poročanje spremenijo. Namen SIIF je tudi, da se zagotovi ažurno posredovanje podatkov javnosti na nacionalni ravni, prav tako pa tudi dostopnost ažurnih podatkov vsem zainteresiranim inštitucijam, vključno z EK. S tem želi EK izboljšati tudi obravnavo pritožb glede neskladnosti z zahtevam direktive, tako na nacionalni, kot tudi evropski ravni. Ek se namreč sooča s številnimi pritožbami s strani državljanov ali institucij EU, pri čemer se mora Ek za podrobnejša pojasnila redno obračati na zadevne DČ, da se lahko pripravi odgovor in/ali razreši problem. Tak način dela ni smiseln in predstavlja dodatno administrativno breme tako za EK kot tudi za DČ, zato želi EK izboljšati reševanje problemov na nacionalni ravni tudi ob pomoči SIIF.

Direktiva 91/271/EGS je s strani EK izbrana kot pilotna direktiva za preskus ideje za vzpostavitev SIIF, namen EK pa je, da se taki sistemi vzpostavijo tudi za druge direktive na področju okolja. Direktiva 91/271/EGS je izbrana, ker bi se na z vzpostavitvijo tako celovitega informacijskega okvira po eni strani zagotovilo orodje za korektno spremljanje že izvedenih ukrepov, po drugi strani pa tudi zanesljivo podlago za transparentno načrtovanje nadaljnjih investicij ter načrtovanje potreb za financiranje ukrepov iz kohezijskih sredstev v naslednji finančni perspektivi 2014 do 2020. EK načrtuje, da bi SIIF postal sestavni del večjega sistema


9/64

SEIS, pri čemer naj bi SIIF vključeval tudi informacije o izvedbi zahtev direktive in skladnosti z direktivo, ne le okoljskih podatkov in informacij.

Ek je že v začetku junija 2012 na srečanju vodnih direktorjev pozvala DČ k sodelovanju pri načrtovanem pilotnem projektu UWWTD_SIIF. Svoj poziv je EK podala tudi na seji odbora po 18. členu Direktive 91/271/EGS, ki je potekala 10. decembra 2012. K sodelovanju je pozvala zlasti tiste države članice, za katere zbirno poročilo iz leta 2013 kaže nizko skladnost z zahtevami direktive, hkrati pa še niso pretekli vsi prehodni roki za izvedbo ukrepov skladno z Direktivo 91/271/EGS. Prav tako je EK posebej pozvala k sodelovanju tiste DČ, ki izkazujejo nizko skladnost z zahtevami Direktive 91/271/EGS, pri čemer ni opaziti bistvenega napredka glede na podatke predhodnega poročevalskega obdobja. Med temi DČ je bila s strani EK izpostavljena tudi Republika Slovenija, ki glede na zbirno poročilo o izvajanju Direktive 91/271/EGS »Report from the Commission to the European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions«, avgust 2013, izkazuje le 20 – 40 % skladnost z zahtevami Direktive 91/271/EGS po vseh treh obravnavanih vidikih:

− zagotavljanje odvajanja komunalne odpadne vode po kanalizacijskem sistemu,

− zagotavljanje sekundarnega čiščenja komunalne odpadne vode in

− zagotavljanje terciarnega čiščenja komunalne odpadne vode na občutljivih območjih.

Skozi SIIF naj bi se torej skladno z načrti EK celovito obravnavale in javno objavljale informacije o zahtevah Direktive 91/271/EGS, skladnosti posamezne DČ z zahtevami in načrtovane aktivnosti za odpravo nepravilnosti, vključno s preveritvijo možnih virov financiranja. V ta namen se v okviru SIIF načrtuje nov pristop k zbiranju in upravljanju podatkov, in sicer se namesto poročanja o preteklih podatkih (kot to zahteva 15. člen Direktiva 91/271/EGS) načrtuje vzpostavitev sistema za:

− sprotno zbiranje informacij in upravljanje informacij in podatkov o izvajanju zahtev Direktive 91/271/EGS,

− zagotavljanje transparentnosti (posebno za javnost), pri čemer bo ključnega pomena dogovor o ravni podatkov in informacij za splošno javnost ter ravni podatkov in informacij za strokovno/izbrano javnost z dostopom preko ustreznih zaščitnih gesel,

− redno obnavljanje podatkov takoj, ko so na voljo (namesto rednega cikličnega poročanja enkrat na dve leti),

− pogled vnaprej (ne gre več za preverjanje preteklih podatkov), s čimer naj bi se zmanjšalo administrativno breme zaradi vodenja postopkov opominov,

− zmanjševanje administrativnih bremen za DČ, povezano z zmanjševanjem zahtev za poročanje zaradi javne dostopnosti podatkov.

V okviru poziva za sodelovanje v pilotnem projektu UWWTD_SIIF je EK tudi pozvala DČ, zlasti tiste z nizko skladnostjo z zahtevami Direktive 91/271/EGS, da prostovoljno pristopijo k skupni pripravi (bilateralno sodelovanje med Evropsko komisijo in zadevno državo članico) načrta za odpravo zamud in nepravilnosti ter izboljšanje skladnosti z zahtevami Direktive 91/271/EGS. Tak načrt naj bi se pripravil do konca leta 2014 z namenom črpanja kohezijskih sredstev EU v obdobju 2014 do 2020.

Poudarek pilotnega projekta UWWTD_SIIF je v prvi fazi sodelovanje v obliki partnerstva med DČ, ki so izkazale interes za sodelovanje, in EK v smislu izmenjave informacij o načrtih DČ za izvedbo zahtev oziroma povečanje skladnosti z zahtevami Direktive 91/271/EGS ter skupnega načrtovanja in zagotavljanja transparentnosti pri načrtovanju za povečanje skladnosti z


10/64

zahtevami Direktive 91/271/EGS. Taki načrti naj bi se pripravili v majhnih skupinah ali celo bilateralno, v smislu ugotavljanja, kaj in v katerih rokih namerava izvesti DČ za odpravo zamud in nepravilnosti ter povečanje oziroma doseganje skladnosti z zahtevami Direktive 91/271/EGS. EK se je pri tem zavezala, da bo zagotovljeno sodelovanje tako pravne službe kot tudi DG Regio, s čimer bodo zastopani vsi relevantni vidiki, vključno z možnostmi financiranja.

V ta namen naj bi UWWTD_SIIF vključeval informacije, pomembne za izvajanje, poročanje in financiranje ukrepov, predpisanih z Direktivo 91/271/EGS, združeval naj bi torej poročanje po 15. in 17. členu Direktive 91/271/EGS. Prav tako naj bi UWWTD_SIIF omogočil povezovanje poročevalskih podatkov po 15. in 17. členu Direktiva 91/271/EGS s podatki o porabi sredstev, kar je na ravni WEU pomembno tudi za DG Regio, pristojen za črpanje skladov EU. V okviru vzpostavitve UWWTD_SIIF naj bi se zaradi zagotavljanja ustrezne usklajenosti zahtev po podatkih skladno z načrti EK izvedel tudi vsebinski pregled predpisanih poročevalskih obrazcev za poročanje po 17. členu Direktive 91/271/EGS.

V letu 2013 pri projektu UWWTD_SIIF z EK aktivno sodelujejo 4 DČ, in sicer Ciper, Litva, Slovenija in Irska, sodelovanje pa sta napovedali, a ne tudi formalno potrdili, tudi Latvija in Poljska.

1.2. Namen projekta

Projekt Razvoj in izgradnja informacijskega sistema za izvedbo direktive o čiščenju komunalne odpadne vode (UWWTD – SIIF) je namenjen izboljšanju vedenja o izvajanju zahtev Direktive 91/271/EGS na nacionalni ravni in odzivnost Slovenije pri poročanju mednarodnim ustanovam. Z vzpostavitvijo informacijskega sistema se bodo povezali različni podatki, izboljšalo posredovanje informacij o zahtevah Direktive 91/271/EGS, o izpolnjevanju teh zahtev, o stanju na področju odvajanja in čiščenja komunalnih voda, stanju okolja z vidika zagotavljanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter o financiranju izgradnje komunalnega omrežja.

1.3. Cilj projekta

Cilj projekta je vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo omogočal Sloveniji enostavnejše spremljanje in nadzorovanje izpolnjevanja zahtev Direktive 91/271/EGS ter poenostavljeno poročanje mednarodnim ustanovam. Domači javnosti bo zagotovljen enostavnejši dostop do informacij o obstoječem kanalizacijskem omrežju, čiščenju odpadnih voda, pregled nad načrtovanimi investicijami v nova komunalna omrežja ter okvirne roke, do kdaj bodo izpolnjene zahteve EK pri izgradnji celotnega komunalnega omrežja.

Za dosego tega cilja bo treba podrobno analizirati obstoječe stanje, zlasti katere zbirke podatkov obstajajo ter kakšni procesi potekajo pri upravljanju teh podatkov. Na podlagi analize obstoječega stanja ter zahtev predpisov (Direktive 91/271/EGS, domača zakonodaja) ter zahtev oziroma potreb ministrstva pristojnega za okolje, bo izdelana idejna zasnova Informacijskega sistema, na tej podlagi pa bo izdelana projektna dokumentacija za izgradnjo informacijskega sistema.

2. Pravne podlage

2.1. Zakonodaja na ravni EU

Zahteve na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpne vode na ravni EU ureja Direktiva Sveta (91/271/EGS) z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UWWTD).


11/64

Direktiva 91/271/EGS o čiščenju komunalne odpadne vode je ena od najpomembnejših orodij vodne politike v Evropi. Njen cilj je varstvo voda pred škodljivimi vplivi odvajanja komunalne odpadne vode iz območij poselitve ter biološko razgradljive industrijske odpadne vode iz kmetijsko-živilskega sektorja.

Popolno izvajanje Direktive 91/271/EGS je predpogoj za doseganje:

− okoljskih ciljev po Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike.

− ciljev za morsko okolje po Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji),

− predpisane kakovosti kopalne vode po Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS,

− predpisane kakovosti za življenje sladkovodnih vrst rib po Direktivi 2006/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib (kodificirano besedilo) in

− predpisane kakovosti morske vode za gojenje življenje morskih školjk in morskih polžev Direktiva 2006/113/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zahtevah glede kakovosti voda, primernih za lupinarje (kodificirano besedilo).

Hkrati pa izvajanje Direktive 91/271/EGS predstavlja enega ključnih izzivov s finančnega in načrtovalskega vidika, ker je izvedba predpisanih ukrepov povezana z velikimi naložbami v infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.

2.1.1. Zahteve Direktive 91/271/EGS

Direktiva 91/271/EGS je bila sprejeta v letu 1991 in določa naslednje obveznosti v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadnih voda:

1. zagotavljanje odvajanja komunalne odpadne vode po kanalizacijskih sistemih za vsa območja poselitve:

− večja od 15.000 PE najpozneje do 31. decembra 2000,

− velikosti med 2.000 in 15.000 PE najpozneje do 31. decembra 2005 in

− večja od 10.000 PE, s katerih se odpadna voda odvaja v občutljiva območja ali prispevna območja občutljivih območij in lahko vpliva na njihovo stanje najpozneje do 31. decembra 1998;

2. zagotavljanje sekundarnega čiščenja komunalne odpadne vode, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, za vsa območja poselitve:

− večja od 15.000 PE najpozneje do 31. decembra 2000,

− med 10.000 in 15.000 PE najpozneje do 31. decembra 2005 in

− med 2.000 in 10.000 PE z izpusti v sladke vode in estuarije najpozneje do 31. decembra 2005;

3. zagotavljanje strožjega postopka čiščenja komunalne odpadne vode, ki vstopa v kanalizacijske sisteme z izpusti v občutljiva območja ali prispevna območja občutljivih območij in lahko vpliva na njihovo stanje, za vsa območja poselitve:

− večja od 10.000 PE najpozneje do 31. decembra 1998;


12/64

4. zagotavljanje primernega postopka čiščenja komunalne odpadne vode, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, za vsa območja poselitve:

− manjša od 2.000 PE z izpusti v sladko vodo in estuarije najpozneje do 31. decembra 2005,

− manjša od 10.000 PE z izpusti v obalne vode najpozneje do 31. decembra 2005;

5. določitev občutljivih območjih in njihovih prispevnih območij, kjer se zahteva strožji postopek čiščenja, ter njihovo revizijo vsaka 4 leta;

6. pridobitev predhodnih dovoljenj za izpuste iz komunalnih čistilnih naprav;

7. pridobitev predhodnih dovoljenj za izpuste industrijske odpadne vode za nekatere industrijske sektorje z biološko razgradljivo industrijsko odpadno vodo ter določitev ustreznih zahtev za te izpuste, kadar se industrijska odpadna voda ne odvaja v kanalizacijsko omrežje oziroma ne vstopa v komunalne čistilne naprave.

2.2. Nacionalna zakonodaja

Republika Slovenija je v okviru pogajanj za vstop v EU izpogajala 10-letne prehodne roke za izvedbo zahtev Direktive 91/271/EGS. Ob tem pa je v slovenski pravni red predpisala tudi nekatere strožje zahteve glede odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Zahteve slovenske zakonodaje na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode so vključene v:

− Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09 in 105/10),

− Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98//07 in 30/10) in

− posredno tudi v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11 in 8/12).

Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09 in 105/10) podrobneje ureja zahteve za območja poselitve s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE. Zahteve iz uredbe so naslednje:

1. Odvajanje komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji mora biti zagotovljeno najpozneje do:

− 31. decembra 2010 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 100.000 PE,

− 31. decembra 2010 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 15.000 PE in manjšo od 100.000 PE, in

− 31. decembra 2015 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 15.000 PE;

2. Na prispevnem območju občutljivega območja mora biti odvajanje komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji zagotovljeno najpozneje do:

− 31. decembra 2008 za območje poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 100.000 PE,

− 31. decembra 2008 za območje poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE in manjšo od 100.000 PE, in


13/64

− 31. decembra 2015 za območje poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE;

3. Za odpadno vodo z območij poselitve, ki se odvaja po javni kanalizaciji, mora biti pred posrednim ali neposrednim odvajanjem v vode zagotovljeno sekundarno čiščenje odpadne vode najpozneje do:

− 31. decembra 2010 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 15.000 PE, in

− 31. decembra 2015 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 15.000 PE;

4. Na prispevnem območju občutljivega območja mora biti za odpadno vodo iz območij poselitve, ki se odvaja po javni kanalizaciji, pred odvajanjem posredno ali neposredno v vode zagotovljeno terciarno čiščenje odpadne vode najpozneje do:

− 31. decembra 2008 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE, in

− 31. decembra 2015 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE.

Občutljiva območja so določena z imenom in šifro vodnega telesa površinske vode iz predpisa, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda, ki je prepoznano kot občutljivo zaradi nevarnosti pojava evtrofikacije ali na katerem se nahaja kopalna voda. Prispevna območja občutljivih območij so določena po hidrografskih razvodnicah.

Predpisi poleg zahtev, ki direktno izhajajo iz Direktive 91/271/EGS, določajo zahteve za dodatno obdelavo komunalne odpadne vode za odstranjevanje mikrobiološkega onesnaževanja, če gre za odvajanje komunalne odpadne vode:

− v vode na vplivnem območju kopalne vode ali

− posredno v podzemno vodo na območju kraških in razpoklinskih vodonosnikov, če gre za zakraselo območje oziroma pri najvišji gladini podzemne vode ni mogoče zagotoviti odvajanja preko zadostne plasti nezasičene cone vodonosnika, kjer zadrževalne sposobnosti neomočenih sedimentov ali kamnin preprečujejo vnos onesnaževal v podzemno vodo.

Dodatno obdelavo skladno s prejšnjim odstavkom je treba zagotoviti najpozneje do 31. decembra 2015.

Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10) podrobneje ureja zahteve za območja poselitve s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE. Zahteve iz uredbe so naslednje:

1. Za komunalno odpadno vodo, ki nastaja na območju poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2000 PE, je treba zagotoviti odvajanje po javni kanalizaciji najpozneje do:

− 31. decembra 2015 za območje poselitve na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 10 PE/ha,

− 31. decembra 2015 za območje poselitve, ki ni na območjih iz prejšnje alineje, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 20 PE/ha in


14/64

− 31. decembra 2017 za območje poselitve, ki ni na območjih iz prve in druge alineje, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode manjša od 20 PE/ha, območje pa je vključeno v operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode;

2. Komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po javni kanalizaciji z območij poselitve iz prejšnje točke, je treba pred posrednim ali neposrednim odvajanjem v vode očistiti v mali komunalni čistilni napravi ali jo odvajati v javno kanalizacijo sosednjega območja poselitve najpozneje do:

− 31. decembra 2015 za območje poselitve na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 10 PE/ha,

− 31. decembra 2015 za območje poselitve, ki ni na območjih iz prejšnje alineje, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 20 PE/ha in

− 31. decembra 2017 za območje poselitve, ki ni na območjih iz prve in druge alineje, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode manjša od 20 PE/ha, območje pa je vključeno v operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

Uredba nadalje določa, da je čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi ali njeno odvajanje v javno kanalizacijo sosednjega območja poselitve treba zagotoviti v rokih iz prejšnjega odstavka tudi, če se komunalna odpadna voda odvaja v vode iz javne kanalizacije območja poselitve, za katerega opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

V času kopalne sezone je treba komunalno odpadno vodo, ki se odvaja z območij poselitve, za katere je treba v skladu s prejšnjim členom zagotoviti javno kanalizacijo in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi, dodatno obdelati najpozneje do 31. decembra 2015, če se odvaja posredno ali neposredno v vode na vplivnem območju kopalnih voda.

Izgradnja infrastrukture skladno z zgoraj navedenimi zahtevami je obveznost lokalnih skupnosti.

Uredba določa tudi obveznosti lastnikov stavb na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo, in sicer morajo lastniki obstoječih stavb, če območje poselitve ni opremljeno z javno kanalizacijo, na območjih poselitve, kjer ni treba odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo v skladu s prvim odstavkom 17. člena te uredbe ali v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, za odpadno komunalno vodo, ki nastaja v obstoječi stavbi, sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni greznici najpozneje do:

− 31. decembra 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju, in

− 31. decembra 2017, če obstoječa stavba ni na območjih iz prejšnje alineje.

Do rokov iz prejšnjega odstavka lahko lastniki obstoječih stavb uporabljajo za čiščenje komunalne odpadne vode obstoječe greznice ali jih zbirajo v obstoječi nepretočni greznici.


15/64

2.3. Poročanje o izvajanju ukrepov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode

2.3.1. Poročevalske obveznosti

Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09 in 105/10), ki je ključni pravni akt v Republiki Sloveniji na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, določa tudi poročevalsko obveznost, in sicer uredba določa, da mora ministrstvo:

− vsaki dve leti objaviti poročilo o stanju glede odvajanja komunalne odpadne vode in o ravnanju z blatom in ga poslati Evropski komisiji v skladu z določbo 16. člena Direktive 91/271/EGS 31. decembra 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju,

− vsaki dve leti najpozneje do 30. junija poslati Evropski komisiji najnovejše informacije o vsebini Operativnih programov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v skladu z določbo tretjega odstavka 17. člena Direktive 91/271/EGS in Odločbo Komisije z dne 28. julija 1993 o obrazcih sporočanja nacionalnih programov po členu 17 Direktive Sveta 91/271/EGS (UL L št. 226 z dne 7. 9. 1993, str. 23) in

− na zahtevo Evropske komisije poslati poročilo s podatki, ki se zberejo v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 15. člena Direktive 91/271/EGS, v šestih mesecih od prejema zahteve.

Navedene zahteve uredbe izhajajo iz Direktive 91/271/EGS, ki vključuje tri vrste poročevalskih obveznosti:

1. poročanje v skladu s četrtim odstavkom 15. člena Direktive 91/271/EGS o podatkih, ki jih pristojni organi DČ zberejo v skladu s tem členom, to je:

− poročanje o rezultatih monitoringa izpustov iz komunalnih čistilnih naprav, da se preveri, ali izpusti izpolnjujejo zahteve Direktive 91/271/EGS v zvezi z emisijami snovi pri odvajanju komunalne odpadne vode in

− poročanje o rezultatih monitoringa voda, v katere se stekajo izpusti iz komunalnih čistilnih naprav, in izpustov iz dejavnosti z biološko razgradljivo odpadno vodo, ki so določene z Direktivo 91/271/EGS, če se pričakuje, da bo odvajanje komunalne odpadne vode škodljivo vplivalo na stanje voda ali okolja.

Poročanje poteka po elektronski poti z uporabo obrazcev za poročanje, dogovorjenih med EK in DČ, ki so dostopna na spletnih straneh EK, EK pa jih posameznim DČ posreduje tudi ob vsakokratnem pozivu za poročanje;

2. poročanje v skladu s 16. členom Direktive 91/271/EGS o stanju pri odvajanju komunalne odpadne vode in blata na nacionalni ravni. Pristojni organ, torej ministrstvo, pristojno za okolje, mora o stanju pri odvajanju komunalne odpadne vode in blata na nacionalni ravni vsaki dve leti izdelati poročilo in ga objaviti za javnost, poročilo pa takoj po njegovi objavi tudi posredovati EK. Priporočila za vsebino tega poročila je pripravila EK in so dostopna na spletnih straneh EK;

3. poročanje v skladu s tretjim odstavkom 17. člena Direktive 91/271/EGS o najnovejših informacijah iz programa za izvajanje Direktive 91/271/EGS. DČ so morale namreč po prvem odstavku 17. člena Direktive 91/271/EGS do konca leta 1993 (DČ, ki so pristopile kasneje, pa ob vstopu v EU) pripraviti program za izvajanje direktive, EK pa sporočiti


16/64

vsebino teh programov. Po potrebi pa morajo DČ vsaki dve leti (torej vsaki dve leti, če pride so spremembe ali dopolnitve teh programov) priskrbeti najnovejše informacije iz teh programov in jih posredovati EK. Načini in obrazci za poročanje o programih za izvajanje direktive so določeni po postopku komitologije v Odločbi Komisije z dne 28. julija 1993 o obrazcih sporočanja nacionalnih programov po členu 17 Direktive Sveta 91/271/EGS (93/481/EGS).

2.3.2. Izvajanje poro čevalskih obveznosti po Direktivi 91/271/EGS

Republika Slovenija je od vstopa v EU o izvajanju zahtev Direktive 91/271/EGS Evropski komisiji poročala:

1. o rezultatih obratovalnega monitoringa odpadnih voda iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav po 15. členu Direktive 91/271/EGS:

− poročilo iz leta 2007 o rezultatih obratovalnega monitoringa odpadnih voda iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav za leto 2006 (stanje na dan 31. 12. 2006),

− poročilo iz leta 2009 (februar 2009) o rezultatih obratovalnega monitoringa odpadnih voda iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav za leto 2007 (stanje na dan 31. 12. 2007),

− poročilo iz leta 2009 in 2010 (december 2009 in dopolnitev marec 2010) o občutljivih območjih iz leta 2007 oziroma stanje na dan 31. 12. 2007,

− poročilo iz leta 2011 (dopolnitve marec 2012) o rezultatih obratovalnega monitoringa odpadnih voda iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav za leto 2009 (stanje na dan 31. 12. 2009);

2. o stanju pri odvajanju komunalne odpadne vode in blata na nacionalni ravni po 16. členu Direktive 91/271/EGS:

− poročilo iz leta 2005 (januar 2005) o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter o blatu in


17/64

− poročilo iz leta 2007 (november 2007) o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki vključuje podatke in informacije po 15. členu Direktive 91/271EGS,

3. o Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode po 17. členu Direktive 91/271/EGS:

− v bazi podatkov pri EEA (CDR) ni elektronske verzije slovenskega poročila o Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode; poročanje je bilo izvedeno v tiskani obliki (posredovanje kopije operativnega programa).

2.3.3. Druge poro čevalske obveznosti

O podatkih glede opremljenosti z infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode je treba poročati tudi v okviru poročanja:


18/64

− Evropski okoljski agenciji o stanju okolja, ki poteka preko »WISE – State of Environment (SoE)«,

− v Evropski register onesnaževalcev »European Pollution Release and Transfer Register (E-PRTR),

− mednarodnih ali regionalnih konvencij,

− statističnih podatkov na nacionalni ravni ali ravni EU (Eurostat); v ta namen so oblikovani skupni obrazci za poročanje »OECD/Eurostat Joint Questionnaire on Inland Waters (JQ-IW)«, REQ (REQ - Regional environment questionnaire)

− o izvajanju zahtev OECD; poročanje poteka preko skupnih obrazcev iz prejšnje alineje,

− o porabi sredstev iz evropskih skladov v okviru poročanja na DG Regio

− in podobno.

Prepletenost poročanja oziroma tokov podatkov, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in v katerih skladno s predpisanimi zahtevami sodeluje tudi Republika Slovenija, je shematično prikazana na sliki v nadaljevanju.


19/64

3. Analiza obstoje čih zbirk podatkov

Informacijski sistem za spremljanje izvajanja Direktive 91/271/EGS bo združeval več zbirk podatkov, ki jih vodijo po različnih ministrstvih in njihovih organih v sestavi.

Osnovne zbirke podatkov glede odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se vodijo na:

− Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO), v Sektorju za javne službe varstva okolja v okviru Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije v okolje (DJSI)

− Agenciji RS za okolje (ARSO), in sicer v Sektorju za kakovost voda na Uradu za varstvo okolja in narave ter Sektorju za kakovost voda na Uradu za hidrologijo in stanje okolja.

Poleg teh sta ključnega pomena tudi:

− zbirka podatkov o investicijah, ki jo na MKO vodi Sektor za kohezijo (SzK) v okviru DJSI in se nanaša na financiranje ukrepov po Direktivi 91/271/EGS iz Evropskega kohezijskega sklada ter

− zbirka podatkov o investicijah, ki jo vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in se nanaša na financiranje ukrepov po Direktivi 91/271/EGS iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Poleg navedenih bo treba v okviru nadaljnjih aktivnosti zaradi zagotavljanja celovitega pregleda porabe sredstev za zagotavljanje lokalne javne infrastrukture preveriti tudi uporabnost zbirk podatkov Ministrstva za finance, ki se nanašajo na porabo sredstev državnega ter lokalnih proračunov, vključno s sredstvi zbranimi iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.

Na zadevno področje se navezujejo tudi druge zbirke, ki jih vodi Geodetska uprava RS in jih bo treba ustrezno povezati z zgoraj navedenimi zbirkami, zlasti še:

− zbirni kataster Gospodarske Javne Infrastrukture (ZK GJI),

− kataster stavb (KS),

− register nepremičnin (REN) in

− register prostorskih enot (RPE).

Prav tako je v okviru projekta smiselno zagotoviti navezavo na Prostorski informacijski sistem, ki ga vodi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP), Sektor za prostorsko načrtovanje na državni ravni, in vključuje povezave na režime, ki izhajajo iz predpisov na področju okolja, ali druge okoljske podatke.

V nadaljevanju so podrobneje predstavljene posamezne zbirke podatkov ter informacijski sistemi, ki trenutno delujejo na področju, ki ga pokriva Direktiva 91/271/EGS.

3.1. Namen analize

Analiza je namenjena pregledu oziroma preučitvi možnosti za povezovanje obstoječih zbirk podatkov v celovit informacijski sistem, ki bi omogočal pregleden prikaz stanja na področju izvajanja Direktive 91/271/EGS oziroma stopnjo skladnosti z zahtevami Direktive 91/271/EGS ter hkrati omogočal zanesljivo spremljanje izvajanja ukrepov za izboljšanje skladnosti.


20/64

Slovenija kot ena od štirih pilotnih DČ aktivno sodeluje v pilotnem projektu za izdelavo Strukturiranega implementacijskega in informacijskega okvirja za izvajanje Direktive 91/271/EGS (»Structured Implementation and Information Framework« – SIIF), ki bo vzpostavil okvir za zbiranje in upravljanje podatkov in informacij ter način poročanja, dostopa do podatkov ter njihov prikaz za različne ravni uporabnikov. V prvem delu je podan pregled obstoječih zbirk podatkov, njihovih procesov osveževanja s podatki ter ocena, ali so te zbirke med seboj povezljive. Na podlagi ugotovitev analize trenutnega stanja je v drugem delu podan opis kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov za odpravo ovir pri zanesljivem spremljanju izvajanja ter načrtovanju nadaljnjih aktivnosti, zlasti investicijskih vlaganj, pri izvajanju Direktive 91/271/EGS.

3.2. Opis podatkovnih baz

V nadaljevanju je podan podrobnejši opis stanja posameznih podatkovnih zbirk, ki jih na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode vodijo in upravljajo posamezne institucije. Podan je tudi opis podatkovnih zbirk, katerih osnovni namen ni izvajanje zahtev predpisov na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, a se na to področje vsebinsko navezujejo. Opis posameznih zbirk podatkov je podan po posameznih inštitucijah.

3.2.1. MKO - DJSI, Sektor za javne službe varstva o kolja

V okviru MKO - DJSI Sektor za javne službe varstva okolja vodi Informacijski sistem javnih služb varstva okolja (IJSVO) v katerem se vodijo:

− register izvajalcev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, med njimi izvajalcev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: izvajalec javne službe),

− register vodovodnih sistemov,

− register javne kanalizacije,

− register zajetij za pitno vodo in

− zbirka podatkov o ravnanju s komunalnimi odpadki.

Za izgradnjo nacionalnega UWWTD-SIIF je register javne kanalizacije ena od ključnih zbirk podatkov. Podatke, ki se zbirajo v posameznih registrih IJSVO, sporočajo občine in izvajalci javne službe. Poročevalska obveznost v zvezi z registrom javne kanalizacije in z njim povezanimi podatki je predpisana v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11 in 8/12). Izvajalci javnih služb in občine morajo podatke o izvajanju javne službe posredovati MKO preko IJSVO letno do 31. marca za preteklo koledarsko leto, registracijo izvajalcev javnih služb ali osveževanje teh podatkov pa morajo občine zagotoviti v roku treh mesecev od določitve izvajalca javne službe oziroma morebitne spremembe v zvezi s tem. Poročanje poteka preko spletne aplikacije (TXT tabele).

Informacijski sistem IJSVO je dostopen na spletni strani: http://www.ijsvo.si/, vendar pa sam informacijski sistem ali posamezni podatki iz tega informacijskega sistema niso javno dostopni. Za dostop v sistem je potrebno geslo, ki je trenutno dodeljeno določenim uporabnikom informacijskega sistema, kot npr. izvajalcem javne službe, občinam, notranjim organizacijskim enotam MKO, nekaterim strokovnim inštitucijam, ki za MKO opravljajo strokovne in raziskovalne naloge, in podobno.

V prilogi PRILOGA 1 je prikazan primer podatkovnega modela registra iz IJSVO, in sicer je prikazan primer podatkovnega modela registra javne kanalizacije.


21/64

3.2.1.1. Register izvajalcev javne službe

Register izvajalcev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja vsebuje naslednje podatke:

− identifikacijsko šifro izvajalca javne službe (ID),

− naziv izvajalca javne službe,

− davčna številka izvajalca javne službe,

− naslov izvajalca javne službe,

− odgovorna oseba izvajalca javne službe,

− vrsta izvajanja, in sicer vrsta obvezne občinske gospodarske javne službe, ki jo izvaja registrirani izvajalec javne službe,

− status izvajalca javne službe, in sicer podatek o tem, ali izvajalec javne službe v zadevnem letu posluje (zapis ali je aktivne DA / NE), in podatek o tem, ali je potrjen s strani MKO (zapis DA / NE).

V prilogi PRILOGA 2 je prikazan primer zapisa iz registra izvajalcev javnih služb iz IJSVO, in sicer je prikazan primer zapisa izbranega izvajalca javne službe v IJSVO v primerjavi z zapisom, ki izhaja iz Poslovnega registra, ki ga vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve(AJPES). S primerjavo obeh zapisov iz obeh registrov je mogoče preveriti, ali je ime izvajalca javne službe zapisano pravilno oziroma enako, ali v uradni evidenci poslovnih subjektov. Iz primerjave je mogoče ugotoviti, da bi bilo v izogib morebitnim nejasnostim pri ugotavljanju istovetnosti posameznega poslovnega subjekta smiselno v register izvajalcev javne službe v IJSVO vključiti tudi matično številko poslovnega subjekta, ki se vodi v poslovnem registru AJPES.

3.2.1.2. Register javne kanalizacije

Register javne kanalizacije vsebuje naslednje podatke o:

− naseljih, in sicer so navedena naselja z geografskimi imeni, v katerih izvajalec javne službe izvaja predpisane obvezne storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,

− stavbah ter načinu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda iz posamezne stavbe,

− napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo,

− opremljenosti posameznih območij poselitve z javno kanalizacijo, ki vključuje podatke o ID in imenu kanalizacijskega sistema, ID čistilne naprave, stopnji čiščenja čistilne naprave (podatek o tehnologiji čiščenja: primarno, sekundarno, terciarno, dezinfekcija), podatke o upravljavcu in lastništvu ter podatke o tem, ali je kanalizacijski sistem vpisan v kataster gospodarske javne infrastrukture pri GURS,

− povezavah območij poselitve s komunalnimi ali skupnimi čistilnimi napravami,

− bilanci vodnih količin javne kanalizacije,

− bilanci obremenitev javne kanalizacije, izraženih s populacijskimi ekvivalenti,

− količinah in prevzemnikih oddanih odpadkov, nastalih pri izvajanju predpisanih obveznih nalog javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode storitev


22/64

− odvajanju padavinske odpadne vode po javni kanalizaciji in

− povezavah javne kanalizacije z imeni in šiframi občin.

Za izgradnjo nacionalnega UWWTD-SIIF je register javne kanalizacije pomembna zbirka podatkov.

Podrobnejši opis preglednic s podatki, kot navedeno zgoraj, ter struktura posameznih preglednic v registru javne kanalizacije, sta podrobneje opisani v prilogi PRILOGA 1, ki vključuje podatkovni model registra javne kanalizacije.

3.2.2. MKO - DJSI, Sektor za kohezijo

V okviru MKO - DJSI je Sektor za kohezijo pristojen za spremljanje investicij v infrastrukturo na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki se financirajo s sredstvi Kohezijskega sklada EU. Na sektorju ni na voljo organizirane zbirke podatkov za vodenje oziroma spremljanje investicij, vendar pa nekateri posamezniki uporabljajo lokalne Excel datoteke za lastne potrebe pri dnevnem opravljanju nalog.

Uradne evidence o projektih se vodijo v tiskani obliki (vloge) ter v obliki odločb za dodelitev sredstev. Tiskane evidence (vloge) vključujejo različne podatke o načrtovani infrastrukturi, kot so na primer idejna zasnova kanalizacijskega sistema, predvideno število priključenih PE na sistem in podobno.

Finančno spremljanje projektov pa poteka preko informacijskega sistema organa za upravljanje, to je Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), in sicer gre za informacijski sistem ISARR.

Ključna ugotovitev dosedanje preliminarne analize je, da bi bilo treba vzpostaviti informacijski sistem za potrebe načrtovanja oziroma odločanja o načrtovanih investicijah, kot tudi za potrebe spremljanja samih investicij na ravni, kot je primerno za ugotavljanje skladnosti z zahtevami Direktive 91/271/EGS, na primer na ravni posameznega območja poselitve, posamezne čistilne naprave ali posameznega kanalizacijskega sistema. Smiselno bi bilo vzpostaviti tak informacijski sistem, ki bi omogočal preverjanje trenutnega stanja kanalizacijskega sistema na območju načrtovane investicije ter predvidene lokacije novih objektov lokalne infrastrukture. Smiselno bi bilo vzpostaviti tudi navezavo na podatkovne zbirke o gradbenih in drugih upravnih dovoljenjih zaradi korektnega spremljanja same realizacije projektov. V okviru nadaljnjih aktivnosti bo potrebna podrobnejša analiza možnosti nadgradnje obstoječih sistemov oziroma potrebe po vzpostavitvi novega informacijskega sistema ter njegovega povezovanja na informacijske sisteme za financiranje infrastrukture iz drugih finančnih virov (kot na primer iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj ali iz nacionalnih virov).

3.2.3. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnolo gijo

V okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), Direktorata za regionalni razvoj in evropsko teritorialno sodelovanje, je Sektor za izvajanje regionalnega razvoja med drugim zadolžen za spremljanje investicij v gospodarsko javno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se financirajo iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na sektorju ni na voljo organizirane zbirke podatkov za vodenje oziroma spremljanje investicij, vendar pa nekateri posamezniki uporabljajo lokalne Excel datoteke za lastne potrebe pri dnevnem opravljanju nalog.

Uradne evidence o projektih se vodijo v tiskani obliki (vloge) ter v obliki odločb za dodelitev sredstev. Tiskane evidence (vloge) vključujejo različne podatke o načrtovani infrastrukturi, kot


23/64

so na primer idejna zasnova kanalizacijskega sistema, predvideno število priključenih PE na sistem in podobno.

Finančno spremljanje projektov pa poteka preko informacijskega sistema ISARR.

V okviru nadaljnjih aktivnosti bo potrebna podrobnejša analiza možnosti nadgradnje obstoječih sistemov oziroma potrebe po vzpostavitvi novega informacijskega sistema ter njegovega povezovanja na informacijske sisteme za financiranje infrastrukture iz drugih finančnih virov, kot že omenjeno v poglavju 3.2.2.

3.2.3.1. Informacijski sistem ISARR

Informacijski sistem ISARR je namenjen celoviti informacijski podpori načrtovanja, spremljanja in poročanja o izvajanju nekaterih operativnih programov v okviru kohezijske politike 2007-2013, med drugim tudi OP ROPI, ki vključuje projekte za okoljsko infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. ISARR je zgrajen kot modularni informacijski sistem, moduli pa omogočajo vrsto funkcionalnosti v zvezi z načrtovanjem, spremljanjem in poročanjem o izvajanju projektov.

ISARR temelji na uporabi spletne tehnologije uporabniškega odjemalca (.NET), podatkovni strežnik pa je MS SQL Server 2000. Za potrebe priprave analiz podatkov in delno tudi poročanja uporablja OLAP tehnologijo Proclarity Analytics Server v okviru modula za analizo podatkov.

Ključna ugotovitev dosedanje preliminarne analize je, da informacijski sistem ISARR ne omogoča spremljanja projektov na ravni, ki je primerna za ugotavljanje skladnosti z zahtevami Direktive 91/271/EGS, torej na ravni posameznega območja poselitve, posamezne čistilne naprave ali posameznega kanalizacijskega sistema. V primeru nadgradnje informacijskega sistema ISARR bi bilo smiselno preučiti možnost za tovrstno nadgradnjo, s čimer bi bilo omogočeno povezovanje v nacionalni UWWTD_SIIF na podrobnejši ravni, kot le na ravni posameznega projekta, s tem pa tudi spremljanje porabe finančnih sredstev na ravni območja poselitve, kot je skladno s pričakovanji EK potrebno za nacionalni UWWTD_SIIF, kot tudi UWWTD_SIIF na ravni EU.

3.2.4. Agencija RS za okolje

ARSO v okviru Urada za varstvo okolja in narave vodi naslednje zbirke podatkov o:

− komunalnih in skupnih čistilnih napravah, ki vključuje podatke o samih čistilnih napravah in podatke o emisijah snovi v vode pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih oziroma skupnih čistilnih naprav (rezultati obratovalnih monitoringov odpadnih voda, ki jih zagotavljajo upravljavci komunalnih in skupnih čistilnih naprav),

− napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo, ki vključuje podatke o samih napravah in podatke o emisijah snovi v vode pri odvajanju industrijske odpadne vode (rezultati obratovalnih monitoringov odpadnih voda, ki jih zagotavljajo upravljavci naprav, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo),

− veljavnih predpisih, ki se nanašajo na področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda in

− izdanih okoljevarstvenih dovoljenjih za obratovanje naprav, ki odvajajo odpadne vode v vode ali javno kanalizacijo, in

− pooblaščenih izvajalcih obratovalnega monitoringa odpadnih voda

Primer podatkovnega modela za zbirko podatkov o komunalnih in skupnih čistilnih napravah je prikazan v prilogi PRILOGA 3 .


24/64

Za izgradnjo nacionalnega UWWTD_SIIF je zlasti pomembna zbirka podatkov o emisijah snovi v vode pri odvajanju odpadnih voda. Vnos podatkov v to zbirko podatkov zagotavlja ARSO, podatki pa izhajajo iz letnih poročil zavezancev za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda, torej upravljavcev naprav, za katere je pri obratovanju naprave predpisana obveznost izvajanja obratovalnega monitoringa odpadnih voda. Zavezanci za izvajanje tega monitoringa so upravljavci komunalnih in skupnih čistilnih naprav, razen malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 populacijskih ekvivalentov, ter upravljavci naprav, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v vode ali javno kanalizacijo.

Zavezanci za izvajanje obratovalnega monitoringa vsako leto do 31. marca poročajo o rezultatih obratovalnega monitoringa odpadnih voda v preteklem koledarskem letu. Poročilo pripravi pooblaščeni izvajalec monitoringa na obrazcu, ki je objavljen na spletnih straneh ARSO. Zavezanec poročilo, izdelano na predpisanih obrazcih, v predpisanem roku posreduje na ARSO. Poročanje poteka v elektronski obliki (Excel datoteke z elektronskim podpisom). V okviru ARSO se izvede kontrola posredovanih poročil, in sicer se sproži postopek nekaterih avtomatskih kontrol skladnosti zapisov v poročilu, preveri pa se tudi pravilnosti izračunov v samem poročilu. Po potrditvi poročila oziroma odpravi morebitnih nepravilnosti s strani zavezanca podatke iz poročil ARSO vnese v zbirko podatkov o emisijah snovi v vode pri odvajanju odpadnih voda.

V nacionalni UWWTD_SIIF bo treba vključiti podatke o komunalnih in skupnih čistilnih napravah, vključno s podatki emisijah snovi v vode pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav, preučiti pa bo treba tudi potrebo po povezavah oziroma stopnjo povezave na podatke o napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo, in naprave, ki odvajajo biološko razgradljivo industrijsko odpadno vodo in so predmet urejanja v Direktivi 91/271/EGS.

Poleg zbirk podatkov na področju emisij snovi v vode pri odvajanju odpadnih voda ARSO vodi tudi druge zbirke podatkov, ki se smiselno navezujejo na problematiko odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ali pa predstavljajo ključne vire podatkov za ugotavljanje učinkovitosti ukrepov na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, kot izhajajo iz Direktive 91/271/EGS ali nacionalne zakonodaje. Med pomembnejše sodi zbirka podatkov o kakovosti voda v Republiki Sloveniji (EKOVode).

3.2.4.1. Zbirka podatkov o komunalnih in skupnih čistilnih napravah

Zbirka podatkov o komunalnih in skupnih čistilnih napravah vsebuje naslednje podatke o samih čistilnih napravah:

− osnovne podatke o napravi (naziv, lokacija, zmogljivost, tip, delovanje, datumi,…),

− osnovne podatke o upravljavcu (naziv, naslov, kontakt,..),

− osnovne podatke o izvajalcu javne službe (naziv, naslov, kontakt,..),

− osnovne podatke o izvajalcu monitoringa (naziv, naslov, kontakt,..),

− število priključenih prebivalcev in priključene enote,

− koordinate centroida čistilne naprave, vtoka, iztoka in merilnih mest čistilne naprave,

− parcelne številke zemljišč in ime katastrske občine, na katerih stoji čistilna naprava,

− vrsto kanalizacije in izvor odplak,

− podatek o načinu odvajanja (ime odvodnika oziroma podatek, ali gre za posredno odvajanje v podzemno vodo - ponikanje),

− podatek o srednjem malem pretoku na mestu iztoka (če gre za odvajanje v vodotok),


25/64

− vrste posebnih območij, na katerih se iztok nahaja (občutljivo območje zaradi evtrofikacije ali kopalnih voda, vplivno območje kopalne vode, VO Donave,…),

− podatek o načinu obdelave blata,

− podatke o opravljenih prvih meritvah (odločbe o poskusnem obratovanju, poročila o izvedenih prvih meritvah, mnenja ARSO k izdaji uporabnega dovoljenja, uporabna dovoljenja,…),

− podatke o izdanih okoljevarstvenih dovoljenjih (datum odločbe, številka zadeve, veljavnost dovoljenja, predpisane mejne vrednosti, največje dovoljene količine odvedenih odpadnih vod (dnevne, letne, največji 6-urni pretoki,…).

Zbirka podatkov o komunalnih in skupnih čistilnih napravah vključuje tudi seznam čistilnih naprav in njihovih povezav na območja poselitve, občino, naselje, vodno telo površinske ali podzemne vode in hidrografska območja (HGO).

Zbirka podatkov o komunalnih in skupnih čistilnih napravah vsebuje naslednje podatke o emisijah snovi pri odvajanju odpadne vode:

− povprečne in maksimalne vrednosti parametrov po letih poročanja (KPK, BPK5, neraztopljene snovi, amonijev dušik, celotni dušik, celotni fosfor, pH, in Kjeldahlov dušik in vsi ostali izmerjeni dodatni parametri, kadar je to zahtevano),

− učinke čiščenja po parametrih po letih poročanja (KPK, BPK5, dušilk in fosfor),

− podatke o čezmernosti (čezmerni obremenitvi) po letih poročanja,

− količino prečiščenih odpadnih voda v m3, po letih poročanja,

− stopnjo čiščenja (primarna, sekundarna, terciarna),

− podatke o količinah blata in načinu ravnanja z blatom po letih poročanja,

− podatke o priključenih napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo, po letih poročanja.

Zbirka vključuje tudi nekatere podatke o izvajalcih javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in v tem delu predstavlja nepotrebno podvojitev podatkov iz IJSVO, ki jo vodi MKO, v smislu hrambe in vodenja teh podatkov.

3.2.4.2. Zbirka podatkov o napravah, ki odvajajo in dustrijsko odpadno vodo

Zbirka podatkov o napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo, vsebuje naslednje podatke o samih napravah:

− osnovne podatke o napravi (naziv, lokacija, datumi,…),

− osnovne podatke o upravljavcu (naziv, naslov, kontakt,..),

− osnovne podatke o izvajalcu javne službe (naziv, naslov, kontakt,..),

− osnovne podatke o izvajalcu monitoringa (naziv, naslov, kontakt,..),

− koordinate centroida naprave, odtokov, iztokov in merilnih mest,

− podatke o izdanih okoljevarstvenih dovoljenjih (datum odločbe, številka zadeve, veljavnost dovoljenja, predpisane mejne vrednosti, največje dovoljene količine odvedenih odpadnih vod na posamezni iztok (dnevne, letne, največji 6-urni pretoki),…),

− parcelne številke zemljišč in ime katastrske občine, na katerih stoji naprava,


26/64

− podatke o opravljenih prvih meritvah (odločbe o poskusnem obratovanju, poročila o izvedenih prvih meritvah, mnenja ARSO k izdaji uporabnega dovoljenja, uporabna dovoljenja,…),

− podatke o vodni bilanci in enotah obremenitve za obračun okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, po letih poročanja.

Zbirka podatkov napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo vključuje tudi njihove povezave na območja poselitve, občino, naselje, vodno telo površinske ali podzemne vode in hidrografska območja (HGO).

Zbirka podatkov napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo, vsebuje naslednje podatke o emisijah snovi pri odvajanju industrijske odpadne vode (na posamezen iztok naprave natančno):

− podatke o naboru parametrov, mejnih vrednostih in upoštevanih uredbah, po letih poročanja,

− povprečne in maksimalne vrednosti vseh izmerjenih parametrov, po letih poročanja,

− podatke o količinah onesnaževal, po letih poročanja,

− podatke o čezmernosti (čezmerni obremenitvi), po letih poročanja,

− podatke o letnih količinah vode in pretokih po letih poročanja,

− podatke o pogostosti in času vzorčenja, po letih poročanja,

− podatek o načinu odvajanja (v kanalizacijo s KČN, v kanalizacijo brez KČN, v vodotok, v tla), po letih poročanja.

− podatke o srednjem malem pretoku na mestu iztoka (če gre za odvajanje v vodotok),

− podatke o enotah obremenitve, ki so podlaga za odmero okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki jo odmeri CURS.

Zbirka podatkov je urejena na način, da se pri prenosu ključnih podatkov iz letnih poročil samodejno izvaja preverjanje pravilnosti izvajanja obratovalnega monitoringa (frekvenca, nabor parametrov vrednotenje čezmernosti, ipd.).

V okviru nadaljnjih analiz bo treba podrobneje preučiti, ali oziroma katere podatke iz zbirke podatkov o napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo, je smiselno povezati z nacionalnim UWWTD_SIIF. Povezovanje je lahko smiselno zlasti z vidika naprav, ki odvajajo biološko razgradljivo industrijsko odpadno vodo in se obravnavane v Direktivi 91/271/EGS, ali naprav, ki odpadne vode odvajajo v javno kanalizacijo.

3.2.4.3. Zbirka podatkov o kakovosti voda (EKO Vode )

Zbirka podatkov o kakovosti voda vključuje rezultate državnega monitoringa kakovosti voda, ki ga v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, zagotavlja ARSO. Zbirka podatkov vključuje naslednje podatke o rezultatih državnega monitoringa:

− kemijskega stanja vodnih teles podzemnih voda,

− kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda,

− kakovosti površinskih voda, ki se odvzema za oskrbo s pitno vodo,

− kakovosti kopalnih voda,

− kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib in


27/64

− kakovosti površinskih voda za življenje morskih školjk in morskih polžev,

Vnos rezultatov monitoringa v zbirko podatkov o kakovosti voda zagotavlja ARSO.

Za učinkovito vodenje, pregledovanje in uporabo rezultatov monitoringa je na ARSO vzpostavljena aplikacija EKO Vode, ki omogoča:

− kontrolo, pripravo in vnos podatkov v bazo,

− zajem podatkov iz baze po različnih kriterijih,

− izpise podatkov,

− pripravo podatkov za poročanje,

− upravljanje s šifranti,

− popravljanje rezultatov v bazi in

− oceno kemijskega stanja (še v razvoju).

Za potrebe nacionalnega UWWTD_SIIF je bistvenega pomena prikaz stanja vodnih teles na ustreznem podatkovnem sloju, kjer je kot atributni del treba prikazati tudi podrobnejše podatke o kakovosti voda (npr. konkreten podatek o parametru, ki je vzrok za slabo stanje konkretnega vodnega telesa). Ob tem je v okviru dosedanjih analiz in diskusij ugotovljeno, da niti na ravni EU ni sprejeta odločitev, ali je za potrebe odločanja v upravnih postopkih ali sprejemanje odločitev o ukrepih za izboljšanje stanja bolj smiselno uporabiti oceno stanja vodnih teles iz načrtov upravljanja voda (ocena za šestletno obdobje, ki je statistično zanesljivejša) ali npr. rezultate letnih monitoringov kemijskih parametrov, ki so lahko zaradi krajšega obdobja obravnave statistično manj zanesljivi, a so ažurnejši. V okviru vzpostavitve UWWTD_SIIF je smiselno podrobneje preučiti tudi vprašanje, kateri podatki o kakovosti voda so bistvenega pomena za povezovanje v sam sistem UWWTD_SIIF.

3.2.4.4. Druge zbirke podatkov

Za potrebe odločanja o prioritetah izvajanja ukrepov na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, zlasti z območij poselitve s skupno obremenitvijo manjšo od 2.000 PE, so bistvenega pomena tudi druge zbirke podatkov na področju upravljanja voda, zlasti še:

− Hidrolog (baza podatkov o količinskem stanju podzemnih voda)

− hidrografska mreža (reke, jezera, morje),

− podatkih o mejah vodnih območij, povodih in porečij,

− zbirka podatkov o vodnih telesih površinskih voda,

− zbirka podatkov o vodnih telesih podzemnih voda

− in podobno.

V okviru vzpostavitve UWWTD_SIIF je treba podrobneje preučiti, za katere druge zbirke podatkov in katere podatkovne sloje je smiselno zagotoviti povezovanje v nacionalni UWWTD_SIIF.

3.2.5. Geodetska uprava RS

Geodetska uprava RS (GURS), organ v sestavi Ministrstva za infrastrukturo in prostor (MzIP), med drugim vodi in zagotavlja pogoje za delovanje zbirnega katastra gospodarske javne


28/64

infrastrukture (ZK GJI), katastra stavb (KS), registra prostorskih enot (RPE) ter registra nepremičnin (REN).

3.2.5.1. Zbirni kataster gospodarske javne infrastr ukture

ZK GJI predstavlja temeljno nepremičninsko evidenco v Sloveniji, v kateri se evidentirajo objekti gospodarske javne infrastrukture:

− prometna infrastruktura (ceste, železnice, letališča, pristanišča),

− energetska infrastruktura (infrastruktura za prenos in distribucijo električne energije, zemeljskega plina, toplotne energije, nafte in naftnih derivatov),

− komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija, odlagališča odpadkov),

− vodna infrastruktura,

− infrastruktura za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja,

− drugi objekti v javno korist (elektronske komunikacije).

Namen ZK GJI je na enem mestu zagotavljati ažurne podatke o vseh vrstah gospodarske javne infrastrukture, ki so enostavno dostopni vsem uporabnikom. Ti podatki zagotavljajo podporo procesom urejanja prostora ter gospodarjenja s to infrastrukturo.

Vodenje in vzdrževanje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture je podrobneje predpisano s predpisom, ki ureja vsebino in način vodenja zbirk podatkov o dejanski rabi prostora. S predpisom je določeno tudi podeljevanje identifikacijskih oznak objektom gospodarske javne infrastrukture ter posredovanje zbirnih podatkov v zbirni kataster, prav tako pa tudi vsebina posameznih zbirk. Za omrežja in objekte gospodarske javne infrastrukture se v zbirnem katastru vodijo naslednji podatki:

− lokacija omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture,

− identifikacijska številka omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture,

− dolžina omrežja ali površina objekta gospodarske javne infrastrukture,

− vrsta omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture,

− natančnost določitve položaja omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture,

− povezava s katastrom gospodarske javne infrastrukture.

Vnos podatkov v ZK GJI zagotavlja GURS, podatki pa izhajajo iz poročil o izgradnji gospodarske javne infrastrukture, ki so jih dolžni posredovati lastniki objektov javne infrastrukture. Lastniki objektov podatke sporočajo v obliki elaborata, ki se na GURS preveri, podatki pa vnesejo v informacijski sistem. Potrjena verzija elaborata se po elektronski poti posreduje tudi lastniku objekta - poročevalcu. Lastniki objektov morajo skladno s predpisi zagotoviti podatke o vrsti in tipu objekta gospodarske javne infrastrukture ter njegovi lokaciji.

Za izgradnjo UWWTD_SIIF je navezava na ZK GJI ključnega pomena z vidika preverjanja dejanskega stanja pri odločanju o financiranju projektov kot tudi z vidika spremljanja realizacije projektov izgradnje lokalne javne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

V okviru dosedanje preliminarne analize je bila ugotovljena ključna pomanjkljivost, da ZK GJI ne vključuje podatkov o priključkih stavb na gospodarsko javno infrastrukturo, saj so priključki stavb v privatni lasti in lastniki gospodarske javne infrastrukture o njih niso dolžni poročati v ZK GJI.


29/64

V prilogi PRILOGA 4PRILOGA 1 je prikazan primer strukture atributnih podatkov objektov javne kanalizacije iz ZK GJI, in sicer je prikazana vsebina in struktura izmenjevalne datoteke, ki določa način podajanja osnovnih in posebnih atributov o objektih gospodarske javne infrastrukture. V prilogi je so podrobneje prikazani tudi posebni atribut za posamezne vrste objektov javne kanalizacije ter šifrant vrst objektov javne kanalizacije.

3.2.5.2. Kataster stavb

Kataster stavb predstavlja temeljno evidenco podatkov o stavbah v Sloveniji in se povezuje z zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo. V katastru stavb se evidentirajo naslednji podatki o stavbah in delih stavb:

− identifikacijska oznaka,

− lastnik,

− upravljavec,

− lega in oblika,

− površina,

− dejanska raba,

− številka stanovanja ali poslovnega prostora,

− povezava z zemljiškim katastrom,

− povezava z registrom prostorskih enot,

− povezava z zemljiško knjigo.

3.2.5.3. Register prostorskih enot

Register prostorskih enot predstavlja integrirano podatkovno bazo z lokacijskimi in opisnimi podatki o prostorskih enotah. V registru prostorskih enot so evidentirane tudi vse hišne številke, zagotovljena pa je tudi povezava s katastrom stavb.

Register prostorskih enot vsebuje podatke o naslednjih prostorskih enotah:

1. osnovne prostorske enote:

− hišna številka,

− prostorski okoliš,

− statistični okoliš,

− naselje,

− občina,

− upravna enota,

− območje vodenja RPE,

− katastrska občina,

− država;

2. dodatne prostorske enote:

− ulica,

− četrtna skupnost,


30/64

− vaška skupnost,

− krajevna skupnost,

− volišče za lokalne volitve,

− volišče za državnozborske volitve,

− volilna enota za lokalne volitve,

− volilni okraj za državnozborske volitve,

− volilna enota za državnozborske volitve,

− šolski okoliš;

3. šifranti:

− šifranti prostorskih enot (šifra in ime prostorske enote);

− šifrant ulic (šifra in ime ulice) in drugi.

3.2.5.4. Register nepremi čnin

Register nepremičnin predstavlja javno zbirko podatkov o nepremičninah, ki na enem mestu evidentira dejanske podatke o vseh nepremičninah.

Nepremičnina, ki se vodi v registru, je lahko samostojno zemljišče (parcela), zemljišče s pripadajočimi sestavinami (npr. parcela z enodružinsko hišo), stavba (npr. stavba s stavbno pravico) ali del stavbe (npr. stanovanje). Vsi deli ene nepremičnine (zemljišča in deli stavb) imajo enako lastništvo. Register vsebuje tudi podatek o tem ali ima stavba kanalizacijo.

3.2.6. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP) vodi Prostorski informacijski sistem (PIS), katerega namen je podpora državi in občinam na področju urejanja prostora in graditve objektov, zlasti še pri:

− pospeševanju izvajanja politike urejanja prostora na državni in lokalni ravni,

− izboljšanju postopkov na področju načrtovanja prostora in graditve objektov,

− zagotavljanju večje dostopnosti podatkov na področju urejanja prostora,

− nudenju podpore državi in občinam pri umeščanju posegov v prostor, predvsem investicij v javne objekte strateškega pomena in

− pospeševanju e-poslovanja v javni upravi na področju načrtovanja prostora in graditve objektov.

3.2.6.1. Prostorski informacijski sistem

Prostorski informacijski sistem (PIS) vključuje zbirko:

− prostorskih aktov in

− upravnih aktov.


31/64

Zbirka prostorskih aktov (DPN, OPN) je namenjena skupnemu zbiranju in vodenju ključnih podatkov o prostorskih aktih v Republiki Sloveniji. V zbirki podatkov so zbrani podatki o občinskih in državnih prostorskih aktih, in sicer podatki iz:

− občinskih prostorskih načrtov (OPN) in

− državnih prostorskih načrtov (DPN).

V zbirki upravnih aktov se vodijo podatki o upravnih aktih, ki se izdajajo na podlagi predpisov s področja graditve objektov in imajo značaj posamičnih upravnih aktov (gradbena dovoljenja, uporabna dovoljenja, inšpekcijske odločbe). Izdaja upravnega akta je v večini primerov povezana s pripravami, pričetkom, zaustavitvijo ali zaključkom gradnje ali drugih del na zemljiščih ali objektih. Podatki o upravnih aktih se vodijo v povezavi z nepremičninskimi podatki. Podatke v zbirko upravnih aktov posredujejo stvarno in krajevno pristojni upravni organi (upravne enote, Inšpektorat za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo in prostor).

Prostorski prikaz lokacije izdanega upravnega akta je mogoč preko podatka o parcelah, ki so navedene v samem upravnem aktu. Na podlagi teh informacij je možno spremljanje statusa izgradnje kanalizacijskega sistema ali njegovega dela kar omogoča podeljevalcu sredstev Kohezijskega sklada ali kateregakoli od drugih finančnih virov vpogled, ali je investicija končana.

Za vzpostavitev nacionalnega UWWTD_SIIF sta obe navedeni zbirki pomembni zaradi navezave na podatke iz:

− načrtov prostorskega razvoja, ki so prikazani v prostorskih aktih in vključujejo prikaz razvoj širjenja poselitve in s tem tudi izgradnjo predpisane infrastrukture (vodovod, kanalizacija, ceste, …), in

− upravnih aktov, povezanih z gradnjo objektov, ki se vodijo v zbirki upravnih aktov in vključujejo podatke o izdanih gradbenih in uporabnih dovoljenjih, inšpekcijskih odločbah in podobno.

Poleg navedenih zbirk bi bilo zaradi učinkovitejšega spremljanja izvajanja ukrepov skladno z Direktivo 91/271/EGS nacionalni UWWTD_SIIF smiselno povezati tudi s podatki iz programov opremljanja stavbnih zemljišč, ki jih sprejemajo občine in prikazujejo obstoječo in načrtovano komunalno infrastrukturo oziroma določajo komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo je treba zgraditi in rekonstruirati skladno s prostorskim aktom občine. S programi opremljanja stavbnih zemljišč so določeni tudi roki za gradnjo komunalne opreme po posameznih enotah urejanja prostora, ocenjena je višina stroškov izgradnje, na tej osnovi pa se določi tudi podlage za odmero komunalnega prispevka.

Trenutno se programi opremljanja stavbnih zemljišč ne vodijo v organizirani zbirki podatkov, zato bi bilo v bodoče smiselno, da se pri MzIP vzpostavi organizirana zbirka podatkov o programih opremljanja stavnih zemljišč oziroma zbirka podatkov iz teh programov. V ta namen bi bilo treba zagotoviti:

− ustrezno digitalno obliko programov opremljanja stavbnih zemljišč in

− obveznost poročanja nosilcev programov opremljanja stavbnih zemljišč MzIP.

V programih opremljanja stavbnih zemljišč se komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo je potrebno zgraditi, navede in opiše z osnovnimi podatki ter prikaže na karti v merilu prostorskega akta, ki je podlaga za pripravo zadevnega programa opremljanja. Z zagotovitvijo priprave in vodenja teh podatkov v ustrezni digitalni zbirki podatkov bi bilo omogočeno njihovo povezovanje z nacionalnim UWWTD_SIIF, s tem pa:


32/64

− olajšano delo pri odločanju o financiranju projektov gospodarske javne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, zlasti s stališča preverjanja morebitnega dvojnega financiranja, in

− omogočeno jasnejše obveščanje javnosti o virih financiranja in višini sredstev za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture po posameznih območjih poselitve ali (vsaj) območjih občin.

4. Predlog UWWTD-SIIF s strani Evropske komisije

Evropska komisije je ob pomoči pogodbenih partnerjev pristopila k pripravi osnutka podatkovnega modela za UWWTD_SIIF na ravni EU, v proces priprave podatkovnega modela pa se vključujejo tudi pilotne DČ, med njimi aktivno tudi Slovenija.

Predlog UWWTD_ SIIF podatkovnega modela za raven EU je sestavljen iz šestih modulov:

1. podatki iz poročila po 15. členu Direktive 91/271/EGS – osnovni podatki o napravah in parametri, pomembni za skladnost in izvajanje Direktive 91/271/EGS. Je osrednji modul predlaganega UWWTD – SIIF;

2. pogled usmerjen v prihodnost ("Forward looking aspects") – informacija o vrzeli do popolne skladnosti z zahtevami Direktive 91/271/EGS ter načrtovanih aktivnostih za povečanje oziroma doseganje popolne skladnosti;

3. informacije o trenutni skladnosti z zahtevami Direktive 91/271/EGS – zahteve za skladnost in stopnja izpolnjevanja skladnosti ob določenemu datumu;

4. administrativne in pravne informacije – podatki o območjih poselitve, o predpisih, s katerimi so območja poselitve določena, podatki o upravljavcih komunalnih in skupnih čistilnih naprav, podatki o predpisih, s katerimi so določena prispevna območja, …;

5. dodatne informacije – informacije, ki nimajo najvišje prioritete za EK, so pa pomembne za strokovnjake s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter za informiranje javnosti. Ta modul vsebuje tudi parametre, ki so lahko povezljivi z UWWTD_SIIF na ravni EU in parametre, predlagane za raven nacionalnih UWWTD_SIIF;

6. povezava na druga poročila, povezana z odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadnih voda – daje pregled nad morebitnimi povezavami med poročilom po 15. členu Direktive 91/271/EGS in drugimi poročili, povezanimi z odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpadnih voda.

4.1. Načela UWWTD_SIIF

Iz osnutka koncepta UWWTD_SIIF na ravni EU, ki ga je pripravila EK, so razvidna splošna načela, na katerih naj bi temeljil tako UWWTD_SIIF na ravni EU, kot tudi nacionalni UWWTD_SIIF:

1. UWWTD_SIIF vklju čuje (le) informacije, ki so pomembne za izvajanje z akonodaje EU in skladnosti na nacionalni ravni . UWWTD_SIIF mora vključevati tipe informacij, pomembnih za področje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, porazdeljene v naslednje skupine:

− informacije administrativne narave, kot na primer informacije o zakonodaji, administrativnih postopkih in ukrepih in

− fizične informacije, ki prikazujejo stopnjo doseganja okoljskih ciljev, kot npr. podatki o konkretnih kanalizacijskih sistemih, čistilnih napravah, učinkovitosti čiščenja in podobno.


33/64

Navedene informacije so ključnega pomena za razumevanje in ocenjevanje skladnosti z zahtevami Direktive 91/271/EGS, pri čemer je za ugotavljanje učinkovitosti ukrepov in administrativnih postopkov ključno tudi oblikovanje ustreznega in reprezentativnega monitoringa ter procesiranja in objavljanja podatkov;

2. UWWTD_SIIF omogo ča transparentnost in dostop javnosti. Vse informacije o izvajanju in (stopnji) skladnosti morajo biti javno dostopne na način, da je omogočena njihova povezljivost z drugimi podatki in uporaba za različne skupine končnih uporabnikov (strokovna javnosti, državna ali lokalna uprava, splošna javnost). Načelo je v skladu z Arhuško konvencijo kot tudi Direktivo 2003/4/ES o dostopu javnosti do informacij o okolju, ki spodbujata aktivno razširjanje informacij o okolju;

3. Od poro čanja do upravljanja z informacijami . Vzpostaviti je treba ustrezne načine monitoringa in zbiranja podatkov. Poročevalske zahteve se postopoma zmanjšujejo in nadomestijo z informacijskimi sistemi, ki se vodijo in upravljajo na nacionalnih ravneh DČ ali regionalnih ravneh ob upoštevanju načela dostopa do podatkov in informacij iz teh informacijskih sistemov;

4. Redno osveževanje podatkov . Namesto dosedanjih poročevalskih obveznosti (v časovnih razmakih, ki se gibljejo med enim in šestimi leti), morajo DČ zagotoviti redno osveževanje podatkov v nacionalnih informacijskih sistemih čim prej po tem, ko so podatki na voljo. Pri tem morajo DČ upoštevati minimalno predpisano pogostost osveževanja podatkov (skladno s predpisano pogostostjo poročanja) oziroma dogovorjeno pogostost osveževanja med EK in DČ. Poleg navedenega EK načrtuje, da bo pred uporabo podatkov iz nacionalnih informacijskih sistemov za potrebe ugotavljanja skladnosti z okoljsko zakonodajo napovedala tako uporabo podatkov in podala možnost, da zadevna DČ po potrebi osveži podatke v roku šestih mesecev od prejema obvestila EK. Tudi to načelo je v skladu z načeli iz Direktive 2003/4/ES o dostopu javnosti do informacij o okolju;

5. Pogled vnaprej k doseganju oziroma ohranjanju sklad nosti . V okviru UWWTD_SIIF je načrtovan premik z dosedanjega načina preverjanja skladnosti na podlagi preteklih podatkov na nov način pogleda vnaprej v smislu obravnave načrtov za odpravo neskladij oziroma povečanje skladnosti (ali ohranjanje dosežene stopnje skladnosti) z zahtevami Direktive 91/271/EGS;

6. Zmanjšanje administrativnih ovir . Z zmanjševanjem poročevalskih obveznosti za območja poselitve, ki so že skladna z zahtevami Direktive 91/271/EGS se pričakuje zmanjšanje administrativnih bremen priprave poročil. Zahteve po podatkih in informacijah se povečujejo le za območja poselitve, kjer skladnost še ni dosežena.

Glede na to, da okoljska zakonodaja EU in z nje izhajajoče poročevalske obveznosti vključujejo zlasti fizične objekte s prostorsko komponento, je pri vzpostavitvi ključnega pomena tudi ustrezno upravljanje s prostorskimi podatki. Zato je treba pri vzpostavitvi UWWTD_SIIF zagotoviti skladnost z zahtevami Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE), kakor tudi za zahtevami oziroma načeli okoljskega informacijskega sistema za vodenje podatkov o stanju okolja na ravni EU (»Shared Environmental Information System (SEIS)«).

4.2. UWWTD_SIIF kot decentraliziran sistem

Iz osnutka koncepta UWWTS_SIIF je razvidno, da se načrtuje vzpostavitev decentraliziranega sistema za vodenje, upravljanje, prikazovanje in objavljanje informacij z dvema ključnima komponentama, ki sta popolnoma povezljivi:


34/64

− nacionalni UWWTS_SIIF: nacionalni UWWTD_SIIF se vzpostavi na nacionalni ravni, zato je treba pri njegovi vzpostavitvi upoštevati dejansko stanje glede podatkovnih baz in relevantnih informacijskih sistemov v posamezni DČ. Prav tako je treba upoštevati morebitne posebne nacionalne potrebe ali vidike pri zagotavljanju ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Ne glede na različna izhodišča pa je treba zagotoviti skladnost s splošnimi načeli za UWWTD_SIIF na ravni EU in vključenost vseh dogovorjenih skupnih elementov (kot na primer seznam parametrov, formati, procesi izmenjave podatkov, pravila kontrole kakovosti podatkov in podobno, pa tudi pogostost osveževanja podatkov, zahteve glede dostopa do informacij in način njihovega prikaza). Skupne elemente bo treba razviti in dogovoriti med EK in DČ;

− UWWTD_SIIF na ravni EU: UWWTD_SIIF na ravni EU deluje kot vstopna točka za povezovanje nacionalnih UWWTD_SIIF sistemov v posameznih DČ in zagotavlja prikaz njihovih skupnih elementov na ravni EU. UWWTD_SIIF nadalje zagotavlja povezljivost z drugimi relevantnimi podatki na ravni EU, kot npr. z načrtovanim SIIF za Direktivo o pitni vodi, Direktivo o kopalni vodo, Vodno direktivo in podobno.

5. Konceptualni model nacionalnega UWWTD_SIIF

V okviru analize trenutnega stanja vodenja zbirk podatkov in informacijskih sistemov na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (poglavje 3) je bilo ugotovljeno, da ima vsak organ svoj informacijski sistem in tudi svoje zbirke podatkov, ki se v nekaterih delih podvajajo. Trenutno imamo tri osnovne informacijske sisteme, ki so neposredno povezani z izvajanjem Direktive 91/271/EGS, ter posredno povezan informacijski sistem pri GURS, kjer se vodijo zbirke podatkov, kot so zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, register stavb ali register prostorskih enot. Kot posredno povezani informacijski sistem se lahko šteje tudi Prostorski informacijski sistem, ki ga vodi MzIP.

Za vzpostavitev nacionalnega informacijskega sistema za Direktivo 91/271/EGS (UWWTD_SIIF) sta ključni dve odločitvi. Prva je odločitev o tem, kje bo informacijski sistem vzpostavljen, druga pa je odločitev o konceptu izgradnje novega informacijskega sistema oziroma nadgradnje obstoječih informacijskih sistemov v povezan oziroma celovit nacionalni UWWTD_SIIF.

Za vzpostavitev sta možni dve lokaciji. Informacijski sistem je lahko vzpostavljen znotraj informacijskega okolja na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, druga možnost je vzpostavitev v informacijskem okolju Direktorata za informatiko in e-upravo na Ministrstvu za notranje zadeve. Ta odločitev je ključnega pomena za izdelavo končne projektne dokumentacije, v kateri je potrebno opisati informacijsko okolje v katerem bo vzpostavljen zadevni informacijski sistem, kar se lahko izvede na dva načina:

− odločitev o bodoči lokaciji in konceptu informacijskega sistema UWWTD_SIIF se sprejme vnaprej, odločitev pa je vhodni podatek za pripravo projektne dokumentacije, ali

− predvidi se fazna izdelava projektne dokumentacije, pri čemer se v prvi fazi predstavi opis prednosti in slabosti vsakega od predlaganih konceptov, po sprejemu odločitve o primernejšem konceptu pa se v drugi fazi priprave projektne dokumentacije podrobneje obravnava le izbrani koncept razvoja informacijskega sistema UWWTD_SIIF.

Pri pripravi konceptualnega modela se je smiselno osredotočiti na osnovne obstoječe informacijske sisteme, ki so neposredno vezani na izvajanje Direktive 91/271/EGS. Ti so:

− informacijski sistem javnih služb varstva okolja (MKO, DJSI),

− informacijski sistem o emisijah snovi v vode pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav (ARSO) in


35/64

− informacijski sistem ISARR (MGRT).

Pri odločanju o konceptualnem modelu za razvoj nacionalnega UWWTD_SIIF se je treba odločiti med dvema izhodiščnimi konceptoma:

1. Konceptualni model – 1 (obrnjen inženirski pristop): ohranja obstoječe informacijske sisteme oziroma zbirke podatkov, ki jih je treba prilagoditi tako, da bodo lahko posredovali podatke na Portal, ki bo združeval vse informacijske sisteme. Povezovanje informacijskih sistemov v okviru Portala bi potekalo preko spletnih servisov;

2. Konceptualni model – 2 (razvojno inženirski pristop): predvideva razvoj novega informacijskega sistema, ki bi združil vse procese iz obstoječih informacijskih sistemov, ti pa bi se združili v nov informacijski sistem s povezavo na ISARR, ki bo v vsakem primeru ostal samostojni informacijski sistem.

Informacijski sistem bi moral zagotoviti več-nivojski dostop do vsebin za različne strukture uporabnikov. Osnovni uporabniki so upravljavci samega sistema in poročevalci v sistem, dopolnilni uporabniki pa so uporabniki iz mednarodnih ustanov (EK, EEA, ..), drugi uporabniki v državni upravi ali javnost. Tak dostop mora biti omogočen ne glede na izbrani koncept pristopa k izgradnji informacijskega sistema.

V okviru odločitve o konceptu nacionalnega UWWTD_SIIF bo treba sprejeti tudi odločitev, ali vzpostaviti centraliziran ali decentraliziran informacijski sistem. Odločitev ni enostavna, saj ima vsaka od navedenih možnosti svoje prednosti in slabosti. V nadaljevanju so podane splošne prednosti in slabosti obeh pristopov k arhitekturi informacijskih sistemov v javni upravi.

5.1. Priprava koncepta informacijskega sistema

Za izvajanje Direktive 91/271/EGS, kakor tudi za poročanje o njenem izvajanju, so izmed zbirk podatkov iz poglavja 3 bistvene zbirke podatkov iz IJSVO in zbirka podatkov o komunalnih ali skupnih čistilnih napravah. Povezovalni podatek med njima je enotna identifikacijska številka (ID) posamezne komunalne ali skupne čistilne naprave. Navedene zbirke vključujejo vrsto podatkov o komunalnih ali skupnih čistilnih napravah, izhajajoč iz osnovnega namena, zaradi katerega je bila posamezna zbirka vzpostavljena. Glede na to je prišlo do podvajanja nekaterih podatkov, zaradi pomanjkanja kontrole vnosov, ki jih sporočajo izvajalci javne službe, pa prihaja tudi do neskladja pri vodenju ID komunalnih ali skupnih čistilnih naprav. Zaradi navedenega podatkov iz obeh zbirk ni mogoče povezovati brez ročne uskladitve podatkov.

5.1.1. Decentralizirani pristop

Ključna značilnost decentraliziranega pristopa je povezovanje obstoječih informacijskih sistemov s pomočjo ustreznih spletnih servisov, tako da je dostopanje do podatkov omogočeno preko ene vstopne točke (portala).

Decentraliziranemu pristopu ustreza Konceptualni model – 1 (obrnjen inženirski pristop), ki torej predvideva ohranitev obstoječih informacijskih sistemov z izvedbo njihovih popravkov oziroma dopolnitev na način, da se omogoči povezljivost med njimi ter prikaz podatkov na skupnem Portalu za izvajanje Direktive 91/271/EGS. Za odpravo tovrstnih napak bi morali omogočiti avtomatsko izmenjavo ključnih podatkov med sistemoma in tako omogočiti njuno povezljivost.

V primeru vzpostavitve nacionalnega UWWTD_SIIF po Konceptualnem modelu - 1 se obstoječe stanje zbirk podatkov in informacijskih sistemov ohrani, prikaz podatkov pa se omogoči preko portala, ki bi povezoval podatke obstoječih informacijskih sistemov, v okviru tega portala pa bi se vzpostavila tudi nova zbirka prostorskih podatkov.


36/64

Prednosti vzpostavitve nacionalnega UWWTD_SIIF po Konceptualnem modelu - 1 so zlasti:

− za posameznega uporabnika informacijskega sistema način uporabe ne spremeni, saj vsi postopki ostanejo enaki,

− stroški za vzpostavitev na videz majhni, zlasti zaradi hitrejšega razvoja, manj komunikacijskih vrzeli in večje prilagojenosti informacijskega sistema lokalnemu uporabniku,

− razvoj posameznega informacijskega sistema je bolj fleksibilen in bolj prilagojen posameznemu uporabniku, zato pa tudi hitrejši, hkrati se z večjo sposobnostjo prilagajanja uporabniku poveča uporaba informacijske tehnologije s strani uporabnikov.

Slabosti vzpostavitve nacionalnega UWWTD_SIIF po Konceptualnem modelu -1 so zlasti:

− tehnične omejitve pri nadgradnji obstoječih informacijskih sistemov in s tem povečani veliki vložki v obstoječi informacijski sistem,

− podvojevanje nekaterih podatkov,

− vsakodnevna izmenjava podatkov preko spletnih servisov in s tem povezane omejitve,

− podvojeno delo v smislu rabe finančnih, kot tudi človeških virov, pri analizi, oblikovanju in vzpostavitvi informacijskih sistemov, pri zbiranju in upravljanju s podatki in pri sistemski podpori ter vzdrževanju informacijskega sistema, kar predstavlja omejitev v virih (človeških in finančnih)

− podatki so ločeni oziroma se vodijo v ločenih zbirkah podatkov, čeprav gre za tesno povezane vsebine,

− pri vsaki nadgradnji posameznega informacijskega sistema je treba zagotoviti, da se ohrani delovanje servisa, ki posreduje podatke na portal,

− vzpostavitev portala, ki bi združeval podatke iz različnih informacijskih sistemov, predstavlja določen strošek,

− slabši ekonomski učinki zaradi večjih stroškov za posamezne aktivnosti (npr. za nakup računalniške opreme, zbiranje podatkov, izobraževanje); ob tem je treba opozoriti, so stroški decentraliziranih sistemov pogosto zakriti, zato decentraliziran pristop povzroča na prvi pogled nižje stroške v primerjavi s centraliziranim sistemom.

Za zagotovitev dostopnosti vseh podatkov na enem mestu, bi bilo treba obstoječe informacijske sisteme oziroma zbirke podatkov nadgraditi na način, da bi omogočali posredovanje podatkov v obliki, primerni za objavo na portalu, izdelanim posebej za ta namen. Smiselno bi bilo, da bi ta portal vključeval tudi bazo prostorskih podatkov, v kateri bi se vodili podatki o lokacijah, kjer se izvaja investicija iz EU sredstev, saj obstoječi informacijski sistem ISARR (poglavje 3.2.3.1) ne omogoča vodenja prostorskih podatkov.

Rezultati vzpostavitve nacionalnega UWWTD_SIIF po Konceptualnem modelu – 1 so štirje različni informacijski sistemi, vzpostavljeni vsak v svoji informacijski tehnologiji. Shematski prikaz vzpostavitve nacionalnega UWWTD_SIIF po Konceptualnem modelu – 1 prikazuje Slika 1. Na sliki niso prikazani informacijski sistemi ali zbirke podatkov, ki se vodijo izven ministrstva, pristojnega za okolje, saj se predvideva, da bi bile povezave na te informacijske sisteme ali zbirke podatkov zagotovljene preko spletnih servisov.


37/64

Slika 1: Konceptualni model - 1

5.1.2. Centralizirani pristop

Ključna značilnost centraliziranega pristopa je vzpostavitev novega informacijskega sistema, tako da se podatki hranijo in upravljajo na enem mestu.

Centraliziranemu pristopu ustreza Konceptualni model – 2 (razvojno inženirski pristop), ki predvideva izdelavo novega, modularno grajenega informacijskega sistema.

V primeru vzpostavitve nacionalnega UWWTD_SIIF po Konceptualnem modelu - 2 se vzpostavi nov informacijski sistem, ki bi moral temeljiti na reinženiringu obstoječih poslovnih procesov, hkrati pa na novo določiti tok podatkov in njihovo prikazovanje. Novi informacijski sistem bi moral združevati vse procese iz obstoječih sistemov, ki bi bili smiselni in na naovo določeni. Novi informacijski sistem bi vključeval skupno zbirko podatkov, zaradi česar bi bila odpravljeno sedanje podvojevanje istih podatkov v različnih zbirkah podatkov pri različnih inštitucijah. Zaradi avtomatskih kontrolnih mehanizmov znotraj samega informacijskega sistema bi se povačala tudi kakovosti podatkov. Nov informacijski sistem po Konceptualnem modelu – 2 predstavlja modularno zgrajen sistem. Urejanje podatkov v takem sistemu poteka preko t.i. vsebinskih modulov, ki jih upravlja posamezen organ ozrioma inštitucija, pristojna za vsebino iz tega modula.

Prednosti vzpostavitve nacionalnega UWWTD_SIIF po Konceptualnem modelu - 2 so zlasti:

− pravilno načrtovan centraliziran informacijski sistem ima na enem mestu zbrane potrebne podatke, do katerih lahko dostopajo vsi (uporabniki, aplikacije), kar omogoča lažje in hitrejše izvajanje aktivnosti,

− enotna zbirka podatkov brez podvajanja podatkov,

− boljši nadzor nad podatki,


38/64

− ni potrebe po dnevni izmenjavi podatkov,

− enostavnejši razvoj, ker gre za en informacijski sistem,

− uporaba združljive informacijske tehnologije in manjši stroški njenega vzdrževanja (finančni in človeški viri),

− manj težav z neustrezno varnostjo informacijskega sistema, vzdrževanjem in dokumentacijo,

− optimizacija delovnih procesov,

− manjši stroški za nakupe opreme (računalnikov, programske opreme) in izobraževanje ter

− manjše potrebe po človeških virih za interni razvoj aplikacij, njihovo vzdrževanje in upravljanje..

Slabosti vzpostavitve nacionalnega UWWTD_SIIF po Konceptualnem modelu - 2 so zlasti:

1. tehnične omejitve, in sicer so centralizirani sistemi bolj robustni z vidika uporabnika in manj prilagodljivi,

2. velika poraba časa, in sicer centralizirane odločitve in dejanja zahtevajo več časa kot pri decentraliziranem pristopu,

3. omejene možnosti pri zadovoljitvi potreb uporabnikov, ki niso pri centru in zato morda niso pravilno naslovljeni, kar lahko povzroči naslednje posledice:

− zaostanek pri razvoju aplikacije ali informacijskega sistema,

− omejeno uporabo ali nedelovanje informacijskega sistema ali

− slaba kakovost podatkov v zadevnem informacijskem sistemu, ker uporabniki niso dovolj motivirani za vzdrževanje kakovosti podatkov.

4. nefleksibilnost, in sicer večja kot je centraliziranosti odločanja v informacijskem sistemu, daljša je pot do odločitve,

5. povečanje odvisnosti in ranljivosti, in sicer:

− večje število uporabnikov je odvisnih od enega samega informacijskega sistema,

− večja odvisnost na samo na nekaj ljudeh, ki načrtujejo, razvijajo in vodijo informacijski sistem,

− večja tehnološka kompleksnost, ki povzroča težje odkrivanje napak in

− večji potencialni vpliv na varnost podatkov, zaradi tega je potreben večji nadzor dostopa,

6. na videz visoki stroški vzpostavitve informacijskega sistema,

7. uporabniki dosedanjih informacijskih sistemov, ki bi se nadomestili z novim centraliziranim informacijskim sistemom, se morajo naučiti uporabljati nov informacijski sistem.

Shematski prikaz vzpostavitve nacionalnega UWWTD_SIIF po Konceptualnem modelu - 2 prikazuje

Slika 2. Tudi v tem primeru na sliki niso prikazani informacijski sistemi ali zbirke podatkov, ki se vodijo izven ministrstva, pristojnega za okolje, saj se predvideva, da bi bile povezave na te informacijske sisteme ali zbirke podatkov zagotovljene preko spletnih servisov.


39/64

Slika 2: Konceptualni model – 2

5.1.3. Informacijski sistem za Direktivo 91/271/EGS

Struktura oziroma končna arhitektura informacijskega sistema za Direktivo 91/271/EGS (UWWTD_SIIF) je odvisna od odločitve o primernejšem izmed konceptov iz poglavij 5.1.1 in 5.1.2.

Slika 3 prikazuje možno struktura Informacijskega sistema za Direktivo 91/271/EGS, ki je sestavljen iz šestih elementov.

Slika 3: Elementi informacijskega sistema za Direktivo 91/271/EGS (UWWTD_SIIF)


40/64

Elementi informacijskega sistema so:

1. strojna oprema,

2. programska oprema,

3. komunikacijsko omrežje in naprave,

4. sistem zbiranja in vodenja podatkov ter metapodatkov,

5. poslovni model in

6. sistem posredovanja informacij različnim uporabnikom (strokovna ali splošna javnost, znanstveniki in raziskovalci, državni organi, mednarodne ustanove).

Vsak od posameznih elementov je podrobneje predstavljen v nadaljevanju.

5.1.3.1. Strojna oprema

Podrobnejši opis strojne opreme je odvisen od lokacije, kjer bo informacijski sistem vzpostavljen, in koncepta izgradnje.

5.1.3.2. Programska oprema

Podrobnejši opis programske opreme je odvisen od lokacije, kjer bo informacijski sistem vzpostavljen, in koncepta izgradnje. Za zbirke podatkov se predvideva uporaba Oralce database 11g. V okviru nekaterih obstoječih informacijskih sistemov se podatki vodijo v SQL in Access bazah, kar bo v primeru odločitve za uporabo Oralce database 11g treba ustrezno nadgraditi. Za prikaz prostorskih podatkov se predvideva uporaba ESRI programske opreme.

5.1.3.3. Komunikacijsko omrežje in naprave

Pri vzpostavitvi informacijskega sistema je treba predvideti vse elemente, ki bodo tvorili komunikacijsko omrežje, prav tako je treba predvideti, s katerimi napravami se bodo uporabniki vključevali v informacijski sistem.

Na končno strukturo informacijskega omrežja vpliva koncept izgradnje informacijskega sistema. Glede na koncept se lahko vzpostavi dve ali več zbirk podatkov z izmenjavo podatkov med temi zbirkami (Konceptualni model - )1. Za tovrstno izmenjavo je treba predvideti varno povezavo.

Pri dostopu do informacijskega sistema se predvideva uporaba namiznih in tabličnih računalnikov in tudi pametnih telefonov. Podatki bodo hranjeni v relacijski bazi. Podrobnejši opis komunikacijskega omrežja je odvisen od lokacije, kjer bo informacijski sistem vzpostavljen, in od izbranega konceptualnega modela izgradnje.

Slika 4 prikazuje primer komunikacijskega omrežja in opreme oziroma naprav, ki so del navideznega omrežja.

Slika 4: Primer komunikacijskega omrežja in opreme oz. naprav, ki so del tega omrežja


41/64

5.1.3.4. Sistem zbiranja in vodenja podatkov ter me tapodatkov

Zbiranje podatkov v okviru obstoječih informacijskih sistemov poteka preko poročanja s strani zavezancev za poročanje skladno s predpisi. Poročanje na ARSO poteka s pomočjo vnaprej pripravljenih obrazcev v Excel datotekah (.XLS format), poročanje v IJSVO pa preko spletne aplikacije, ki omogoča vnos podatkov za poročanje v .TXT formatu.

Slika 5 prikazuje shemo podatkovnega koncepta informacijskega sistema za Direktivo 91/271EGS. Informacijski sistem loči dva tipa podatkov, in sicer:

− osnovni podatki, ki se trenutno vodijo v okviru MKO, ARSO in delno MGRT, in

− drugi podatki, ki se vodijo v evidencah GURS in MzIP.

Pri vodenju prostorskih podatkov je potrebno upoštevati tudi zahteve direktive INSPIRE in njenih izvedbenih pravil (D2.8.III.6 INSPIRE Data Specification on Utility and governmental services – Draft Technical Guidelines), ki določajo podatkovni model za področje komunalnih odpadnih vod.


42/64

Slika 5: Podatkovni koncept informacijskega sistema za Direktivo 91/271EGS

5.1.3.5. Poslovni model

Pri poslovnem modelu novega informacijskega sistema je treba upoštevati obstoječe poslovne procese, ki potekajo v:

− ARSO, Uradu za varstvo okolja in narave, v okviru Sektorja za kakovost voda,

− MKO, DJSI, v okviru Sektorja za javne službe varstva okolja in

− MKO, DJSI, v okviru Sektorja za kohezijo.

Poleg teh procesov, ki so operativne narave, potekajo še poslovni procesi za obveščanje javnosti in poročanje mednarodnim ustanovam, vključiti pa bo treba tudi poslovni proces za podporo odločanju, ki trenutno ni vzpostavljen.

Slika 6 prikazuje možen poslovni model informacijskega sistema za Direktivo 91/271/EGS.

Slika 6: Poslovni model informacijskega sistema za Direktivo 91/271EGS


43/64

5.1.3.6. Sistem posredovanja informacij

V okviru priprave koncepta nacionalnega UWWTD_SIIF bo treba natančno preučiti in dogovoriti način prikazovanja podatkov in informacij, zlasti s stališča kako prikazovati geolocirane podatke, kako atributni del podatkov k posameznim objektom, kako zagotoviti dostop do podatkov, način dostopa do podatkov za različne vrste uporabnikov, in podobno.

Pri načinu posredovanja prostorskih podatkov je potrebno upoštevati tudi zahteve direktive INSPIRE in njenih izvedbenih pravil.

5.1.4. Uporabniki informacijskega sistema za Direkt ivo 91/271/EGS

Predvideni uporabniki informacijskega sistema za Direktivo 91/271EGSso:

− skrbniki aplikacij, ki bodo preverjali poročane podatke in upravljali s podatki,

− administratorji (podpora s stališča informacijske tehnologije),

− izvajalci javnih služb, ki so zavezanci za poročanje,

− predstavniki organov, pristojnih za odločanje na področju zadevnih vsebin,

− javnost (domača in mednarodna, strokovna in splošna),

− mednarodne ustanove, ki bodo z dostopom do podatkov predvidoma zmanjševale poročevalske obveznosti (na primer EK).

Slika 7 prikazuje možne uporabniške vmesnike za različne vrste uporabnikov, za katere bo treba zagotoviti tudi različne stopnje dostopa do podatkov oziroma informacijskega sistema.

Slika 7: Predlogi za uporabniške vmesnike

PORABA FINANČNIH SREDSTEV

ČISTILNE NAPRAVE

JAVNI DOSTOP

POROČANJE EU


44/64

5.2. Tehnološke zna čilnosti informacijskega sistema

Pri izgradnji informacijskega sistema oziroma nacionalnega UWWTD-SIIF se za izmenjavo in prikaz podatkov predlaga uporaba tehnologij XML, RDF, SPARQL, GML, WMS, WFS, JavaScript API.

Za hrambo podatkov se predlaga uporaba relacijske baze Oracle s dodatkom za vodenje prostorskih podatkov ("Spatial" dodatek).

5.2.1. Opis posameznih tehnologij

XML ("Extensible Markup Language") so splošne lastnosti (specifikacije) za izdelavo svojega označevalnega jezika. XML je opredeljen kot razširljiv označevalni jezik, ker omogoča, da uporabnik sam določi svoje označevalne elemente in je narejen po odprtih standardih.

Njegov osnovni namen je, da olajša izmenjavo strukturiranih podatkov med različnimi informacijskimi sistemi preko medomrežja. Uporabo XML priporoča "World Wide Web Consortium" – W3C, ki je mednarodni konzorcij, katerega člani skupaj razvijajo standarde svetovnega spleta.

Kaj dejansko je XML:

− XML pomeni razširljiv označevalni jezik ("Extensible Markup Language"),

− XML je označevalni jezik, podoben HTML jeziku,

− XML ni bil oblikovan za prikazovanje podatkov, temveč za njihovo prenašanje,

− XML značke ("tags") niso vnaprej opredeljene, pač pa jih mora uporabnik jih mora opredeliti sam,

− XML je zamišljen kot samo opisen (vsebuje elemente in imena atributov), to pomeni, da uporabnik, ki bere XML dokument lahko razume strukturo zapisa,

− XML so priporočila mednarodne skupnosti W3C, ki skrbi za razvoj spletnih standardov.

RDF ("Resource Description Framework") je ogrodje za predstavitev informacij na spletnih straneh. Semantični splet je splet podatkov in RDF predstavlja temelj za objavo in povezovanje podatkov v informacije, ki jih želimo posredovati. Različne tehnologije omogočajo, da vstavimo podatke v dokumente, prikažemo kar imamo v relacijskih bazah ali dostop do podatkov omogočimo v obliki RDF datoteke. Razvoj RDF je bil spodbujen med drugim kot metapodatkovni opis o spletnih virih in sistemih, ki jih uporabljajo, za uporabo v aplikacijah, ki zahtevajo odprte informacijske modele, za strojno obdelane informacije, za povezovanje podatkov iz različnih aplikacij, da prikažemo novo informacijo. RDF je načrtovan tako, da omogoča informacijo z minimalnimi omejitvami, na prožen način.

SPARQL ("Simple Protocol and RDF Query Language") označuje standardiziran poizvedovalni jezik in protokol dostopa do podatkov z uporabo RDF podatkovnega modela. SPARQL deluje za katerekoli podatke, ki so lahko opisani z RDF.

GML ("Geography Markup Language") je jezik XML za označevanje geografskih objektov. Konzorcij "Open Geospatial Consortium (OGC)" je opredelil GML kot standardiziran izmenjevalni format za prenos in shranjevanje geografskih informacij preko svetovnega


45/64

omrežja. Poleg tega se lahko uporablja za modeliranje v geografskih sistemih. Koncept objekta v GML je zelo splošen in vključuje poleg vektorjev tudi podatke, pridobljene s pomočjo zaznavanja.

Spletna objektna storitev (WFS) je standardiziran protokol za delo s prostorskimi podatki s pomočjo spletnih strani, in sicer z uporabo klica preko URL povezave.

Bistvo spletne objektne storitve je v tem, da omogoča delo s podatki preko svetovnega spleta. Objektna storitev je razdeljena na osnovni, Xlink in prenosni del objektne storitve. Osnovni del omogoča pridobivanje informacije o zmožnosti storitve, opis objekta in možnost pridobivanja objekta. Xlink omogoča iste operacije kot osnovni del storitve, dodatna operacija je zmožnost pridobivanja objekta GML. Največ ponuja prenosni del, ki poleg osnovnih operacij omogoča tudi spreminjanje objektov. Z njegovo pomočjo se lahko izdelujejo, osvežujejo in brišejo geografski objekti. Med izvajanjem prenosnega dela se sproži zaklepanje objekta, ker bi drugače lahko prišlo do napak med postopkom obdelave podatka.

Spletna kartografska storitev (WMS) je standardiziran protokol za posredovanje georeferenciranih kart preko spletnih strani. Karte so narejene s pomočjo aplikativnega strežnika, ki omogoča izdelavo kart na podlagi prostorskih podatkov, ki so shranjeni v bazi.

Bistvo spletne kartografske storitve je v tem, da uporabnik pridobi georeferencirano karto iskanega območja, do katere lahko pride na dva načina. Najenostavnejši način je z uporabo aplikacij, ki omogočajo upravljanje s kartografsko storitvijo.

Do karte pa je mogoče priti tudi tako, da se vpiše internetni naslov storitve, doda se zahtevo, kateri sloj želimo, v katerem formatu, ali želimo transparentnost, določi se koordinatni sistem, omeji območje prikaza ter določi velikost slike, ki se nam bo prikazala.

JavaScript API, je objektni skriptni programski jezik, ki ga je razvilo računalniško podjetje Netscape Communications, da bi spletnim programerjem pomagal pri ustvarjanju interaktivnih spletnih strani. Jezik je bil razvit neodvisno od Jave, vendar si z njo deli številne lastnosti in strukture. JavaScript lahko sodeluje s HTML kodo in s tem poživi stran z dinamičnim izvajanjem. JavaScript podpirajo velika programska podjetja in kot odprt jezik ga lahko uporablja vsakdo, ne da bi pri tem potreboval licenco. Podpirajo ga vsi novejši spletni brskalniki. Pri izgradnji informacijskega sistema za izvajanje zahtev Direktive 91/271/EGS bo potrebno uporabiti javaScript, ki omogoča prikaz kartografskih podlag (kot so npr. Google maps).

6. Predlogi za izboljšanje stanja in vzpostavitev n acionalnega UWWTD-SIIF

Na podlagi analize obstoječe situacije so v nadaljevanju podani predlogi za nadgradnjo razpoložljivih podatkovnih zbirk in informacijskih sistemov, ki so razdeljeni na:

− kratkoročne ukrepe za odpravo najbolj perečih vrzeli in nepravilnosti,

− srednjeročne ukrepe za pripravo projekta vzpostavitve celovitega informacijskega sistema (projekta vzpostavitve nacionalnega UWWTD_SIIF) in pripravo ustrezne infrastrukture za delovanje informacijskega sistema,

− dolgoročne ukrepe za vzpostavitev nacionalnega UWWTD_SIIF in zagotovitev človeških in finančnih virov za njegovo uspešno vodenje in upravljanje.


46/64

6.1. Kratkoro čni ukrepi

Predlagani kratkoročni ukrepi so namenjeni izboljšanju povezljivosti obstoječih baz podatkov, ki bi olajšala pripravo podatkov za posamezna poročanja, kot npr. poročanje Evropski komisiji o izvajanju zahtev Direktive 91/271/EGS, poročanje zainteresirani javnosti ali splošni javnosti (preko novinarskih vprašanj) o izvajanju posameznih zahtev oziroma izvajanju zahtev na posameznih območjih poselitve, in podobno.

6.1.1. Vsebina kratkoro čnih ukrepov

V okviru kratkoročnih ukrepov je predlagana izvedba naslednjih nalog:

1. Odprava vrzeli in napak v registru javnih kanalizacijskih sistemov, ki se vodi v okviru IJSVO pri MKO, v zbirki podatkov o komunalnih in skupnih čistilnih napravah, ki se vodi pri ARSO, in v podatkovnem nizu o javni kanalizaciji, ki se vodi v zbirki podatkov o javni komunalni infrastrukturi, ki je del Zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. V okviru ukrepa je treba zagotoviti ustrezen sistem podeljevanja enotne / neponovljive identifikacijske šifre (ID) posameznim komunalnim in skupnim čistilnim napravam, ki se nato uporablja za poročanje in vodenje podatkov v vseh navedenih zbirkah podatkov. Smiselno je tudi, da se na enak način uredi sistem podeljevanja ID-jev napravam, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo.

2. Zagotovitev povezave med IJSVO, zbirko podatkov o komunalnih in skupnih čistilnih napravah ter ZK GJI (z uporabo "web servisov") preko ID posameznih objektov.

Neujemanje ID-jev, ki so navedeni v podatkovnem nizu o kanalizaciji (ZK GJI) (atribut 5) in ID-jev, ki so zapisani v registru kanalizacijskih sistemov (IJSVO), je lahko posledica nepravilnosti pri poročanju podatkov.

Nepravilnosti lahko nastanejo tudi zaradi nejasne vloge posameznih inštitucij v procesih vodenja in poročanja podatkov, kar je razvidno iz primera Mestne občine Ljubljana (MOL). Na primeru MOL je bilo ugotovljeno, da v ZK GJI poroča pogodbeno podjetje LGB (s pooblastilom MOL), v IJSVO pa poroča izvajalec javne službe (VO-KA, d.o.o.). Kataster kanalizacijskega sistema za MOL vodi izvajalec javne službe (VO-KA d.o.o.), pogodbeno podjetje LGB pripravi podatek o lokaciji posameznega objekta (opisan s točko, linijo ali poligonom v državnem koordinatnem sistemu), ki jo sporoči izvajalcu javne službe (VO-KA d.o.o.) in hkrati v imenu MOL tudi poroča na GURS. Iz navedenega je mogoče sklepati, da je v tej točki problem neujemanja ID-jev med ZK GJI in IJSVO. Ker ne obstaja sistem kontrole teh ID-jev je do takšnih napak lahko prišlo. Za odpravo teh napak je potrebno preveriti celoten proces poročanja na GURS in v IJSVO. Tudi pri poročanju ID-jev komunalnih in skupnih čistilnih naprav v IJSVO so napake, ker ni preverjanja ali so ti ID-ji enaki, kot jih je podelil ARSO. Tudi v tem primeru je potrebno preveriti celoten proces poročanja, pri čemer gre za samo enega poročevalca in teh napak načeloma ne bi smelo biti.

3. Izdelava oziroma nadgradnja prostorskega prikaza razpoložljivih podatkov na ravni območja poselitve ali posamezne čistilne naprave ter vzpostavitev ustreznih povezav med prikazi (izdelava aplikacije Atlasa UWWTD).

4. Vzpostavitev povezave med distribucijskim okoljem GURS (za podatke iz ZK GJI) in bazo prostorskih podatkov na ARSO z uporabo WFS servisov, za zagotovitev ažurnega prikaza javnih kanalizacijskih sistemov na Atlasu UWWTD.

5. Priprava podatkov o porabi finančnih sredstev (podeljenih ali načrtovanih za prostorski prikaz v okviru Atlasa UWWTD.


47/64

6. Migracija iz aplikacije Atlas UWWTD na samostojno aplikacijo v JavaScript API tehnologiji za kartografski prikaz.

Nadgradnje obstoječih podatkovnih zbirk in aplikacij v okviru kratkoročnih ukrepov morajo biti izvedene tako, da bo kasneje možna vključitev izvršenih ukrepov v končni informacijski sistem za nacionalni UWWTD_SIIF.

6.1.2. Časovnica kratkoro čnih ukrepov

Predlog časovnice izvajanja kratkoročnih ukrepov:

− priprava in izvedba izbora izvajalcev (študent / zunanji strokovni sodelavec) v okviru javnega naročila / javnih naročil za izbor zunanjih sodelavcev: 1 - 2 meseca (november, december); pri tem je treba upoštevati, da bo izvedba javnega naročila možna šele, ko bodo sredstva na razpolago na ustrezni proračunski postavki; v kolikor sredstva v navedenem obdobju (november, december) še ne bodo zagotovljena, se začetek aktivnosti premakne na čas po zagotovitvi sredstev,

− izvedba ukrepov: 2 - 3 mesece po zagotovitvi sredstev Kohezijskega sklada 2007 - 2013 (predvidoma po 1. 1. 2014) v ta namen (predviden končni rok za izvedbo kratkoročnih ukrepov: konec marca 2014).

Opozoriti velja, da predlagana časovnica priprave in izvedbe ukrepov temelji na predpostavki, da so finančna sredstva zagotovljena in da bo v predlaganem obdobju zagotovljena:

− razpoložljivost strokovnjaka za informacijske tehnologije (IT) v polnem delovnem obsegu (100 % angažiranost) za pripravo javnega naročila in spremljanje izvajanja zunanjih sodelavcev z vidika IT področja,

− razpoložljivost strokovnjaka za vsebinsko področje (zahteve Direktive 91/271/EGS, zahteve nacionalnih predpisov, vsebinske zahteve za poročanje in vzpostavitev UWWTD_SIIF na ravni EU, in podobno) v vsaj 70 % obsegu delovne obveznosti (vsaj 70 % angažiranost na tem projektu) za pripravo javnega naročila in spremljanje izvajanja zunanjih sodelavcev z vsebinskega področja.

− možnost uporabe programske in strojne opreme za Geografske informacijske sisteme (GIS), ki jo uporablja ARSO. Gre za specialno programsko in strojno opremo (baza prostorskih podatkov, GIS aplikativni strežnik) s katero ožje ministrstvo (MKO) ne razpolaga. Poleg navedene opreme bo treba zagotoviti tudi razpoložljivost GIS strokovnjaka na ARSO v obsegu 10 % delovne obveznosti za obdobje 1 meseca.

6.1.3. Ocena finan čnih sredstev za izvedbo kratkoro čnih ukrepov

Ocena finančnih sredstev za izvedbo posameznega kratkoročnega ukrepa je opisana v nadaljevanju:

1. odprava vrzeli in napak v registru javnih kanalizacijskih sistemov v okviru IJSVO:

naloga se izvede na način, da se v prvi fazi pozove občine in izvajalce javnih služb, da zagotovijo odpravo vrzeli, napak oziroma nepravilnosti. V pozivu se jim tudi posreduje uradni seznam ID-jev komunalnih in skupnih čistilnih naprav, ki ga pripravi ARSO. Uspešnost te akcije in izvedba dokončne odprave vrzeli, napak in nepravilnosti se izvede ob pomoči 1 - 2 študentov, kar se ocenjuje na ca 2.550 EUR na študenta ob predpostavki, da se naloga izvaja 510 ur v časovnem obdobju treh mesecev, skupaj: 5.100 EUR.


48/64

2. Zagotovitev povezave med IJSVO, zbirko podatkov o komunalnih in skupnih čistilnih napravah in ZK GJI (uporaba "web servisov") preko ID posameznih objektov:

Naloga se izvede ob pomoči 1 - 2 študentov iz prejšnje točke.

3. Izdelava oziroma nadgradnja prostorskega prikaza razpoložljivih podatkov na ravni območja poselitve ali posamezne čistilne naprave ter vzpostavitev ustreznih povezav med prikazi (izdelava aplikacije Atlasa UWWTD):

Izvedba naloge zahteva angažiranje zunanjega strokovnega sodelavca za vzpostavitev (programiranje) "web-servisa", ki bo omogočal klic iz Atlasa UWWTD pri ARSO preko ID-jev (ID območja poselitve, ID čistilne naprave, ID kanalizacijskega sistema) in prikazovanje podatkov iz zbirk IJSVO pri MKO, vezanih na te objekte, v Atlasu UWWTD. S pomočjo tako vzpostavljene povezave bo omogočeno, da se poveča količina informacij, ki so dostopne preko enega samega mesta. Izvedba naloge bo možna le, če se ustrezno nadgradi obstoječi IJSVO. Strošek nadgradnje IJSVO in priprave ter vzpostavitve "web-servisa" je ocenjen na 8.000 EUR + DDV (skupaj 9.760 EUR).

4. Vzpostavitev povezave med distribucijskim okoljem GURS (za podatke iz ZK GJI) in bazo prostorskih podatkov na ARSO z uporabo WFS servisov, za zagotovitev ažurnega prikaza javnih kanalizacijskih sistemov na Atlasu UWWTD:

Za zagotovitev vpogleda v ažurno stanje ZK GJI preko Atlasa UWWTD je treba zagotoviti prenos podatkov iz distribucijskega okolja pri GURS v zbirko prostorskih podatkov pri ARSO, preko ustreznega WFS servisa. Za prenos nujno potrebnih vsebin (prenos točkovnih, linijskih in ploskovnih objektov) in prikaz teh vsebin, ločen po šifri vrste objekta, je potrebna pomoč zunanjega strokovnega sodelavca. Strošek vzpostavitve ustreznega WFS servisa je ocenjen na 8.000 EUR + DDV (skupaj 9.760 EUR).

5. Priprava podatkov o porabi finančnih sredstev (podeljenih ali načrtovanih za prostorski prikaz v okviru Atlasa UWWTD:

Za zagotovitev prostorskega prikaza porabe sredstev je treba zagotoviti prostorski prikaz objektov iz posameznih projektov, ki pa se trenutno ne vodijo v vektorski obliki. V okviru naloge je treba preveriti, ali je iz podatkov, navedenih v vlogi za pridobitev sredstev evropskih skladov, možno pripraviti ustrezne prostorske prikaze. Hkrati je treba pripraviti predlog vsebine vlog v prihodnje, da bo zagotovljena možnost prostorskega prikaza posameznih objektov, ki so predmet projektov. Vlagatelji vlog za dodelitev sredstev trenutno ne posredujejo podatkov (lokacije poteka kanalizacije) v vektorski obliki (točkovni, linijski in ploskovni objekti). Naloga se izvede ob pomoči 1 - 2 študentov iz prve točke.

6. Migracija iz aplikacije Atlas UWWTD na samostojno aplikacijo v JavaScript API tehnologiji za kartografski prikaz:

Za izvedbo ukrepa je treba vzpostaviti aplikacijo za prikaz prostorskih podatkov v JavaScript API tehnologiji za kartografski prikaz. Taka aplikacija bo omogočala prostorski prikaz podatkov, in sicer kot samostojna aplikacija ali pa kot del spletne strani (v HTML-ju). Za vzpostavitev aplikacije je potrebna pomoč zunanjega strokovnega sodelavca. Strošek vzpostavitve ustrezne aplikacije je ocenjen na 15.000 EUR brez DDV (skupaj 18.300 EUR).

Skupna ocenjena vrednost finančnih sredstev za izvedbo kratkoročnih ukrepov znaša ca 36.100 EUR brez DDV (skupaj 42.920 EUR), ki se zagotovijo iz Kohezijskega sklada (2007 - 2013) na projektu Tehnične pomoči OP ROPI 2007 - 2013.


49/64

6.2. Srednjero čni ukrepi

Predlagani srednjeročni ukrepi so namenjeni pripravi projekta vzpostavitve informacijskega sistema za spremljanje izvajanja Direktive 91/271/EGS na način, da se zagotovi oblikovanje v danih razmerah najoptimalnejše rešitve. V okviru srednjeročnih ukrepov naj bi se preučile možne variantne rešitve, kot npr. centraliziran ali necentraliziran informacijski sistem, gostovanje informacijskega sistema na MNZ ali zagotovitev ustrezne informacijske tehnologije (serverjev in vzdrževanja IT opreme) v okviru MKO ali ARSO, in podobno. Skladno s preučitvijo možnih rešitev bodo izdelane tudi ocene stroškov za vzpostavitev in obratovalnih stroškov posamezne variantne rešitve, ter ocena prednosti in slabosti vsake od prelaganih rešitev. S tem bo podana osnova za utemeljeno izbiro najbolj optimalne rešitve.

6.2.1. Vsebina srednjero čnih ukrepov

V okviru srednjeročnih ukrepov je predlagana priprava projektne dokumentacije za vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo izpolnil nacionalne zahteve za izboljšanje spremljanja izvajanja zahtev Direktive 91/271/EGS, kakor tudi pričakovanja in zahteve Evropske komisije, zlasti s stališča poročevalskih obveznosti in zagotovitve transparentnega obveščanja o stanju pri izvajanju ter stopnji skladnosti z zahtevami Direktive 91/271/EGS (zahteve UWWTD_SIIF na ravni EU).

V času izvajanja srednjeročnih ukrepov je smiselno zagotoviti dogovor z Ministrstvom za notranje zadeve, pristojnim za področje e-uprave, glede vzpostavitve novega informacijskega okolja pri MNZ (gostovanje). S tem v zvezi je treba dogovoriti, kje bo novi informacijski sistem inštaliran (strežnik pri MNZ, strežnik pri ARSO ali strežnik pri MKO) in kdo zagotavlja sredstva za vzdrževanje.

V času izvajanja srednjeročnih ukrepov pa je nujno tudi dogovoriti, kdo bo skrbnik / upravljavec novega informacijskega sistema, in sicer skrbnik s stališča vzdrževanja oziroma IT podpore delovanju informacijskega sistema, kot tudi skrbnik oziroma upravljavec zbirk podatkov s stališča same vsebine zbirk.

6.2.2. Časovnica srednjero čnih ukrepov

Predlog časovnice izvajanja srednjeročnih ukrepov:

− priprava in izvedba izbora izvajalcev v okviru javnega naročila / javnih naročil za izbor zunanjih sodelavcev: 2 - 3 mesece (december, januar, februar); pri tem je treba upoštevati, da bo izvedba javnega naročila možna šele, ko bodo sredstva na razpolago na ustrezni proračunski postavki; v kolikor sredstva v navedenem obdobju (december, januar, februar) še ne bodo zagotovljena, se začetek aktivnosti premakne na čas po zagotovitvi sredstev,

− izvedba ukrepov v sodelovanju z zunanjimi izvajalci: 5 - 6 mesecev po zagotovitvi sredstev Kohezijskega sklada 2007 - 2013 (predvidoma po 1. 1. 2014) v ta namen (konec junija 2014).

Opozoriti velja, da predlagana časovnica priprave in izvedbe ukrepov temelji na predpostavki, da so finančna sredstva zagotovljena in da bo v predlaganem obdobju zagotovljena:


− razpoložljivost strokovnjaka za vsebinsko področje (zahteve Direktive 91/271/EGS, zahteve nacionalnih predpisov, vsebinske zahteve za poročanje in vzpostavitev UWWTD_SIIF na


50/64

ravni EU, in podobno) v vsaj 50 % obsegu delovne obveznosti (vsaj 50 % angažiranost na tem projektu) za pripravo javnega naročila in spremljanje izvajanja zunanjih sodelavcev z vsebinskega področja.

6.2.3. Ocena finan čnih sredstev za izvedbo srednjero čnih ukrepov

Ocena finančnih sredstev za izvedbo posameznega srednjeročnega ukrepa je opisana v nadaljevanju:

− priprava projektne dokumentacije za vzpostavitev informacijskega sistema: do 40.000 EUR brez DDV (skupaj 48.800 EUR),

− morebitni nakup strojne opreme: do 60.000 EUR brez DDV (skupaj: 73.200 EUR)

Skupna ocenjena vrednost finančnih sredstev za izvedbo srednjeročnih ukrepov znaša ca 100.000 EUR brez DDV (skupaj 122.000 EUR), ki se zagotovijo iz:

− Kohezijskega sklada (2007 - 2013) na projektu Tehnične pomoči OP ROPI 2007 - 2013 za pripravo projektne dokumentacije in

− Kohezijskega sklada (2014 - 2020) za morebitni nakup strojne opreme.

6.2.4. Novelacija operativnega programa odvajanja i n čiščenja komunalne odpadne vode

V okviru srednjeročnih ukrepov je smiselno izvesti tudi podrobno analizo zahtev veljavne zakonodaje na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter področju emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, v tem okviru pa zlasti analizo izvedljivosti predpisanih zahtev, ki so strožje od zahtev Direktive 91/271/EGS. V sklopu podrobne analize zahtev, zlasti pa v primeru morebitnih sprememb in dopolnitev predpisanih zahtev za območja poselitve s skupno obremenitvijo manjšo od 2.000 PE, bo treba revidirati tudi Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

Za zagotovitev celovitega reševanja problematike v duhu doseganja okoljskih ciljev tudi po drugi okoljski zakonodaji EU, je smiselno v tem sklopu podrobneje preučiti tudi morebitno potrebo po reviziji meril za določitev občutljivih območij zaradi evtrofikacije ter izvesti tudi revizijo občutljivih območij, skladno z zahtevami šestega odstavka 5. člena Direktive 91/271/EGS.

Skupna ocenjena vrednost finančnih sredstev za izvedbo teh analiz znaša do 80.000 EUR brez DDV (skupaj do 97.600 EUR), in sicer za:

− podrobno analizo veljavnih zahtev predpisov in operativnega programa ter novelacijo operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode: do 40.000 EUR brez DDV (skupaj do 48.800 EUR) in

− podrobno analizo meril za določitev občutljivih območij zaradi evtrofikacije ter revizijo občutljivih območij: do 40.000 EUR brez DDV (skupaj do 48.800 EUR).

Sredstva se zagotovijo iz Kohezijskega sklada (2007 - 2013) na projektu Tehnične pomoči OP ROPI 2007 - 2013.


51/64

6.3. Dolgoro čni ukrepi

Z vzpostavitvijo informacijskega sistema za spremljanje izvajanja Direktive 91/271/EGS bo zagotovljeno, da bo v vsakem trenutku na razpolago boljši pregled stanja glede izvajanja zahtev ter stopnje skladnosti z zahtevami Direktive 91/271/EGS. Hkrati bo z zagotavljanjem dostopa javnosti do podatkov zagotovljena zahtevana transparentnost in obveščenost javnosti, olajšana bo priprava predpisanih poročil in transparentnost priprave teh poročil in podobno. Z vzpostavitvijo celovitega strukturiranega informacijskega sistema bo omogočen tudi boljši dostop do podatkov za potrebe izvajanja drugih predpisov na področju varstva okolja ali upravljanja voda, na primer priprava načrtov upravljanja voda po predpisih o vodah. Na podlagi organizirane zbirke podatkov o porabi finančnih sredstev za izvedbo ukrepov skladno z Direktivo 91/271/EGS bo v povezavi s podatki o stopnji skladnosti posameznega območja poselitve z zahtevami Direktive 91/271/EGS omogočeno utemeljeno načrtovanje nadaljnjih investicij na tem področju.

6.3.1. Vsebina dolgoro čnih ukrepov

V okviru dolgoročnih ukrepov je predlagana vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo izpolnil nacionalne zahteve za izboljšanje spremljanja izvajanja zahtev Direktive 91/271/EGS, kakor tudi pričakovanja in zahteve Evropske komisije, zlasti s stališča poročevalskih obveznosti in zagotovitve transparentnega obveščanja o stanju pri izvajanju ter stopnji skladnosti z zahtevami Direktive 91/271/EGS (zahteve UWWTD_SIIF na ravni EU).

Novi informacijski sistem mora zagotavljati, da bo pri izvajanju zahtev Direktive 91/271/EGS:

− olajšano poročanje o njenem izvajanju Evropski komisiji,

− olajšano poročanje o njenem izvajanju strokovni in splošni javnosti,

− zagotovljen dostop do podatkov za izvajanje z zadevno vsebino povezanih nalog (kot na primer priprava NUV skladno s predpisi o vodah),

− zagotovljen transparenten prikaz porabe finančnih sredstev iz EU sredstev, tako višina finančnih sredstev iz posameznih virov, kot tudi prostorska razporeditev porabe sredstev,

− zagotovljena kontrola podatkov in s tem izboljšana kakovost in stopnja zanesljivosti podatkov (odprava podvojenih evidenc, vrzeli in napak pri uporabi ID-jev, in podobno).

V času izvajanja dolgoročnih ukrepov je nujno tudi dogovoriti:

− kdo bo skrbnik / upravljavec novega informacijskega sistema,

− kje bo novi informacijski sistem inštaliran,

− kdo bo kril stroške vzdrževanja.

Ocena stroškov vzdrževanja novega informacijskega sistema mora biti opredeljena v projektni nalogi iz poglavja 6.2. V kolikor ocena stroškov vzdrževanja v projektni nalogi ne bi bila vključena, se za oceno stroškov uporabi normativ, ki znaša 1/3 vrednosti izgradnje samega informacijskega sistema za vsako leto obratovanja. Pri tem so stroški vzdrževanja odvisni tudi od morebitne spremembe zakonodaje in s tem povezano potrebo po nadgradnji.


52/64

6.3.2. Časovnica dolgoro čnih ro čnih ukrepov

Ocenjuje se, da bo za izvedbo dolgoročni ukrepov potrebnih 12 - 15 mesecev od zaključka naloge iz poglavja 6.2, torej od oddaje končne verzije in potrditve projektne naloge s strani naročnika.

Ocena finančnih sredstev za izvedbo dolgoročnih ukrepov mora biti podana v projektni nalogi iz poglavja 6.2. Za izvedbo dolgoročnih ukrepov se načrtuje črpanje sredstev Kohezijskega sklada (2014- 2020).

Opozoriti velja, da predlagana časovnica priprave in izvedbe dolgoročnih ukrepov temelji na predpostavki, da so finančna sredstva zagotovljena in da bo v predlaganem obdobju zagotovljena:


− razpoložljivost strokovnjaka za vsebinsko področje (zahteve Direktive 91/271/EGS, zahteve nacionalnih predpisov, vsebinske zahteve za poročanje in vzpostavitev UWWTD_SIIF na ravni EU, in podobno) v vsaj 50 % obsegu delovne obveznosti (vsaj 50 % angažiranost na tem projektu) za pripravo javnega naročila in spremljanje izvajanja zunanjih sodelavcev z vsebinskega področja.

7. Zaklju ček

Evropska komisija (EK) je v letu 2013 pripravila 7. zbirno poročilo o izvajanju Direktive 91/271/EGS, ki temelji na podatkih posameznih ČČ o izvajanju Direktive 91/271/EGS na nacionalnih ravneh. V okviru 7. zbirnega poročila je EK ugotovila nezadovoljivo skladnost z zahtevami Direktive 91/271/EGS, zlasti problematično je stanje v državah članicah, ki so k EU pristopile leta 2004 ali kasneje.

Glede na navedeno 7. akcijski okoljski program Direktivo 91/271/EGS izpostavlja kot pilotni primer za vzpostavitev novega sistema za pretok informacij »Structured Implementation and Information Framework« - SIIF.

Namen pilotnega projekta UWWTD_SIIF je zlasti izboljšati vedenje o izvajanju zahtev Direktive 91/271/EGS in odzivnost DČ, regionalne in lokalne ravni v zvezi z dejanskim stanjem pri izvajanju ukrepov skladno z zahtevami Direktive 91/271/EGS.

V letu 2013 pri projektu UWWTD_SIIF z EK aktivno sodelujejo 4 DČ, in sicer Ciper, Litva, Slovenija in Irska.

Cilj projekta je vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo pristojnim organom v Republiki Sloveniji omogočal enostavnejše spremljanje in nadzorovanje izpolnjevanja zahtev oziroma stopnje skladnosti z zahtevami Direktive 91/271/EGS ter poenostavljeno poročanje mednarodnim ustanovam. Domači javnosti bo zagotovljen enostavnejši dostop do informacij o obstoječem kanalizacijskem omrežju, čiščenju odpadnih voda, pregled nad načrtovanimi investicijami v nova komunalna omrežja ter okvirne roke, do kdaj bodo izpolnjene zahteve EK pri izgradnji celotnega komunalnega omrežja.

Za dosego tega cilja bo treba podrobno analizirati obstoječe stanje, zlasti katere zbirke podatkov obstajajo ter kakšni procesi potekajo pri upravljanju teh podatkov. Na podlagi analize obstoječega stanja ter zahtev predpisov (Direktiva 91/271/EGS, domača zakonodaja) ter zahtev oziroma potreb ministrstva, pristojnega za okolje, bo izdelana idejna zasnova oziroma osnutek koncepta informacijskega sistema, na tej osnovi pa bo izdelana projektna dokumentacija za izgradnjo novega informacijskega sistema.


53/64

Osnovne zbirke podatkov glede odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se vodijo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO), v Sektorju za javne službe varstva okolja v okviru Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije v okolje, ter na Agenciji RS za okolje. Poleg teh je ključnega pomena tudi evidenca investicij, ki jo na MKO vodi Sektor za kohezijo v okviru Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije v okolje in se nanaša na financiranje ukrepov po Direktivi 91/271/EGS iz Kohezijskega sklada, ter evidenca investicij, ki jo vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in se nanaša na financiranje ukrepov po Direktivi 91/271/EGS iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Prostorski prikaz kanalizacijskih sistemov je zagotovljen skozi zbirni kataster Gospodarske Javne Infrastrukture (ZK GJI), ki ga vodi Geodetska uprava RS (GURS) in se tako smiselno navezuje na druge zbirke podatkov s tega področja.

Pri analizi trenutnega stanja so bile ugotovljene naslednje pomanjkljivosti:

− podatki v registru kanalizacijskih sistemov v okviru informacijskega sistema IJSVO pri MKO niso povezljivi s podatki v zbirki podatkov o komunalnih in skupnih čistilnih napravah pri ARSO (neujemanje ali vrzeli in napake pri uporabi enotnih / neponovljivih identifikacijskih šifer (ID) posameznih objektov),

− podatki v registru kanalizacijskih sistemov niso povezljivi s podatki v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture (ZK GJI) zaradi neujemanja ali vrzeli in napak pri uporabi ID kanalizacijskih sistemov,

− pri izvajanju predpisanega poročanja podatkov o izvajalcih javnih služb prihaja do nepravilnosti in napak (primer občina Brezovica pri Ljubljani, za katero sta v katastru izvajalcev javnih služb navedena dva izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe za izvajanje istih predpisanih nalog),

− podatki o porabi sredstev iz različnih EU skladov ali nacionalnih virov se ne vodijo v enotni bazi prostorskih podatkov, ki bi prostorsko prikazovala lokacije objektov, ki se investirajo iz teh sredstev. Finančni podatki o porabi sredstev se sicer vodijo v informacijskem sistemu ISARR, ki pa ne omogoča spremljanja porabe po posameznih območjih poselitve in po posameznih vrstah objektov ali izvedbenih del (gradnja kanalizacijskega sistema, rekonstrukcija kanalizacijskega sistema, gradnja čistilne naprave, rekonstrukcija ali nadgradnja čistilne naprave), temveč zagotavlja spremljanje porabe na posamezen projekt natančno,

− v postopkih dodeljevanja EU sredstev se ne preverja Programov opremljanja stavbnih zemljišč. Skladno z zahtevami Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/2007) s programom opremljanja stavbnih zemljišč posamezna občina določi komunalno in drugo opremo ter drugo gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo je treba zgraditi in/ali rekonstruirati skladno s prostorskim aktom občine. S programom opremljanja stavbnih zemljišč občine določijo tudi roke za gradnjo opreme po posameznih enotah urejanja prostora. Za komunalno opremo se določijo tudi podlage za odmero komunalnega prispevka.

Za izgradnjo informacijskega sistema za spremljanje izvajanja Direktive 91/271/EGS bo treba vzpostaviti projektno skupino, ki bo delovala po načelih projektnega vodenja, in sprejeti odločitev, ali naj se obstoječi informacijski sistem za vodenje zbirke podatkov o komunalnih in skupnih čistilnih napravah (ARSO) in obstoječi informacijski sistem za vodenje registra kanalizacijskih sistemov (IJSVO) povežeta v skupni informacijski sistem. Pri konceptu izgradnje informacijskega sistema je slednje ena ključnih odločitev, saj je od te odločitve odvisen način oblikovanja celotnega informacijskega sistema. Ne glede na morebitno združitev dveh obstoječih informacijskih sistemov v en skupen informacijski sistem, bo treba zagotoviti ustrezno upravljanje zbirk podatkov s strani ARSO in Sektorja za javne službe varstva okolja v okviru


54/64

Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije v okolje (MKO), skladno z razdelitvijo pristojnosti.

S pomočjo kratkoročnih ukrepov, ki bi trajali od 2 - 3 mesece od določitve vodje projekta in osnovne ekipe ter zagotovitve finančnih sredstev, se načrtuje odprava neskladij med registrom kanalizacijskih sistemov, ki ga vodi ožje MKO, in zbirko podatkov o komunalnih in skupnih čistilnih napravah, ki jo vodi ARSO. Načrtuje se tudi vzpostavitev povezav med zbirko podatkov IJSVO, ki jo vodi ožje MKO, in zbirko podatkov o komunalnih in skupnih čistilnih napravah, ki jo vodi ARSO, s pomočjo web-servisov za prikaz na Atlasu UWWTD. Nadalje se v okviru kratkoročnih ukrepov načrtuje vzpostavitev dnevnega prenosa podatkov iz GURS, in sicer prostorskih podatkov o objektih javne kanalizacije, v bazo prostorskih podatkov pri ARSO. Načrtuje se tudi priprava podatkov za prostorski prikaz porabe sredstev iz EU skladov in drugih finančnih virov, ki so bila podeljena ali so v pripravi. Že v tej fazi se načrtuje začetek procesa usklajevanja ID-jev med zbirnim katastrom gospodarske javne infrastrukture (ZK GJI) in zbirko podatkov o komunalnih in skupnih čistilnih napravah ter priprava aplikacije za prostorski prikaz podatkov (migracija iz Atlasa okolja na samostojno aplikacijo).

Strošek kratkoročnih ukrepov je ocenjen na 36.100 EUR brez DDV (skupaj 42.920 EUR), pri čemer se načrtuje izvedba ukrepov iz sredstev iz Kohezijskega sklada (2007-2013) na projektu Tehnične pomoči OP ROPI 2007 - 2013.

Za zagotovitev izvedbe ukrepov je treba zagotoviti 100 % angažiranost vodje projekta na tem projektu, ter strokovno pomoč s strani 1 - 2 človeka (študenta) in pomoč zunanjih strokovnih sodelavcev za zahtevnejše naloge na področju programiranja in vzpostavitve informacijske tehnologije.

S pomočjo srednjeročnih ukrepov, ki bi trajali 7 - 8 mesecev od določitve vodje projekta in osnovne ekipe ter zagotovitve finančnih sredstev, se načrtuje izdelava projektne dokumentacije za vzpostavitev informacijskega sistema s pomočjo zunanjega strokovnega sodelavca - strokovnjaka za informacijske tehnologije. V okviru srednjeročnih ukrepov je treba tudi skleniti dogovor glede namestitve novega informacijskega sistema, in sicer sprejeti odločitev in dogovor za morebitno gostovanje informacijskega sistema pri Ministrstvu za notranje zadeve, Direktoratom za informatiko in e-upravo.

Strošek srednjeročnih ukrepov je ocenjen na 100.000 EUR brez DDV (skupaj 122.000 EUR). Del načrtovanih sredstev v obsegu do 40.000 EUR brez DDV (skupaj 48.800 EUR) je namenjen za pripravo projektne dokumentacije (Kohezijski sklad 2007 - 2013), preostali del v obsegu do 60.000 EUR brez DDV (skupaj: 73.200 EUR) pa za nakup strojne opreme (Kohezijski sklad 2014 - 2020). Srednjeročni ukrepi lahko pričnejo teči vzporedno s kratkoročnimi ukrepi.

V času izvajanja srednjeročnih ukrepov je smiselno izvesti tudi revizijo veljavnih predpisov in operativnega programa na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zaradi preveritve morebitne upravičenosti za omilitev zahtev za območja poselitve s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE. Strošek strokovne podlage za preučitev možnih variant in oceno njihovih posledic se ocenjuje do 40.000 EUR brez DDV (skupaj 48.800 EUR). Prav tako je smiselno v času izvajanja srednjeročnih ukrepov podrobneje preučiti tudi morebitno potrebo po reviziji meril za določitev občutljivih območij zaradi evtrofikacije ter izvesti tudi revizijo občutljivih območij, skladno z zahtevami šestega odstavka 5. člena Direktive 91/271/EGS. Strošek se ocenjuje do 40.000 EUR brez DDV (skupaj 48.800 EUR).

S pomočjo dolgoročnih ukrepov, ki bi trajali 12 - 15 mesecev od zaključka srednjeročnega ukrepa priprave projektne dokumentacije za vzpostavitev informacijskega sistema, se načrtuje izgradnja oziroma vzpostavitev informacijskega sistema, skladno s projektno dokumentacijo iz prejšnjega odstavka.


55/64

8. Viri

1. GURS. 2013. Portal Prostor. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih-podatkov/zbirni-kataster-gospodarske-javne-infrastrukture/?L=0 (7.10.2013);

2. GURS. 2013. Portal Prostor. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih-podatkov/nepremicnine/kataster-stavb/ (7.10.2013);

3. GURS. 2013. Portal Prostor. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih-podatkov/nepremicnine/register-prostorskih-enot/ (7.10.2013);

4. GURS. 2013. Portal Prostor. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.e-prostor.gov.si/zbirke-prostorskih-podatkov/nepremicnine/register-nepremicnin/?L=0#jfmulticontent_c806-1 (7.10.2013);

5. Institute for Development Policy and Management. 1999. Information Systems for Public Sector Management. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.sed.manchester.ac.uk/idpm/research/publications/wp/igovernment/documents/ igov_wp07.pdf (23.10.2013);

6. MGRT, 2013. Poročilo medresorske delovne skupine za pripravo analize o možnostih združevanja obstoječih informacijskih sistemov državne uprave zap ostavitev optimalnega informacijskega sistema za evropsko kohezijsko politiko v programskem obdobju 2014 – 2020, Končna verzija (poglavje 3.2.1);

7. Laboratorij za komunikacijske naprave. Dostopno prek: http://www.lkn.fe.uni-lj.si/gradiva/IS_VS/Informacijski%20sistemi %2006%20-%20Infrastruktura%20-%20Komunikacijska%20in%20varnostna%20oprema.pdf (23.10.2013);

8. XML Introduction - What is XML? 2008. Dostopno prek: http://www.w3schools.com/xml/xml_whatis.asp (1. Maj 2008).

9. Open Geospatial Consortium Inc. 2008a. Web Feature Service Implementation Specification. Dostopno prek: http://portal.opengeospatial. org/ files/?artifact_id=8339 (2. Maj 2009).

10. Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) (UL L št. 135 z dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe ES, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 284 z dne 31.10.2003, str. 1);

11. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09 in 105/10);

12. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10);

13. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/2007);

14. D2.8.III.6 INSPIRE Data Specification on Utility and governmental services – Draft Technical Guidelines


56/64


57/64

PRILOGA 1: Podatkovni model registra javne kanaliza cije


58/64

PRILOGA 2: Primer zapisa iz registra izvajalcev jav nih služb in poslovnega registra AJPES

Primer zapisa iz IJSVO:

Primer zapisa iz Poslovnega registra AJPES:


59/64

PRILOGA 3: Primer podatkovnega modela za zbirko pod atkov o komunalnih in skupnih čistilnih napravah (ARSO)


60/64

PRILOGA 4: Struktura atributnih podatkov in šifrant vrste objektov javne kanalizacije (ZK GJI)

Preglednica 1: Struktura atributnih podatkov objekt ov javne kanalizacije

ZAP.ŠT.

ATRIBUT* OPIS ATRIBUTA FORMAT ZAPISA

ŠIFRANT VREDNOSTI ATRIBUTA

1 TIP_SPR Tip spremembe podatkov 1C Šifrant tipa spremembe

2 ID Enoli čna identifikacijska številka objekta v sistemu zbirnega katastra GJI

Atribut dodeli GU ob prvem vpisu. Če je bil atribut že

posredovan lastniku, ga mora le-ta voditi in v primeru spreminjanja ali brisanja objekta ta ID tudi uporabiti. ID pri atributnih podatkih mora biti identičen ID-ju

lokacijskih podatkov istega objekta!

10N

3 ID_UPR Enoli čna identifikacijska številka objekta v sistemu katastra lastnika .

Identifikacijska številka mora biti enolična vsaj znotraj ene tematike (vodovod, kanalizacija,...) istega lastnika. Npr. v točkovnem sloju iste tematike ne sme biti enakih

ID_UPR kot v linijskem. Ta identifikacija je bistvena pri prvem vpisu podatkov, ko ID še ne obstaja.

ID_UPR pri atributnih podatkih mora biti identičen ID_UPR-ju lokacijskih podatkov istega objekta!

20C

4 SIF_VRSTE Vrsta objekta Evidentira se s šifro objekta po šifrantu vrste objektov GJI.

4N Šifrant vrste objektov GJI

5 CC_KLAS Šifra vrste objekta po CC-SI klasifikaciji

Določena na osnovi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov

državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03) ter Metodoloških pojasnil in navodil za razvrščanje objektov po enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI).

5N

6 TOPO Topološka oblika objekta 1N Šifrant topološke

oblike

7 NAT_YX Natan čnost dolo čitve položaja objekta (y,x koordinate) Izražena s srednjim pogreškom položaja točk, ki definirajo objekt (točkovni, linijski, poligonski objekti). Točke se določi z natančnostjo, ki je definirana kot

daljša izmed polosi 95% elipse zaupanja, v koordinati točke.

2N Šifrant položajne

natančnosti

8 Z Absolutna nadmorska višina temena objekta /Samo

za točkovne objekte!/ 7N2


61/64

ZAP.ŠT.



9 NAT_Z Natan čnost dolo čitve absolutne nadmorske višine objekta V primeru linijskih in poligonskih objektov je to natančnost najslabše določene točke objekta.

2N Šifrant višinske

natančnosti

10 GJI Atribut GJI Določa, ali je objekt GJI ali druga infrastruktura, ki nima statusa GJI, temveč je evidentirana v katastru

zaradi interesa lastnika.

1N Šifrant statusa GJI

11 VIR Vir

Vir iz katerega je bil pridobljen podatek o lokaciji. 2N Šifrant vira

12 DAT_VIR Datum podatkovnega vira V primeru terenskega zajema je to datum zajema.

Datum se zapiše v obliki YYYYMMDD (leto, mesec, dan).

8C

13 MAT_ST Mati čna številka lastnika objekta Iz Poslovnega registra Slovenije.

7N

14 MAT_GJS Mati čna številka upravljavca na objektu

Iz Poslovnega registra Slovenije. Če infrastruktura ni GJI, je atribut neobvezen.

7N

15 ID_EL Identifikacijska številka zadnjega elaborata

sprememb podatkov objekta GJI v sistemu zbirnega katastra GJI za objekt GJI /Atribut določi GU.

15C

16 DAT_EL Datum zadnjega vnosa podatkov objekta GJI v zbirni kataster GJI Datum se zapiše v obliki YYYYMMDD. /Atribut določi GU.

8C

17 DIM_YX Zunanja tlorisna dimenzija objekta (v m)

/največja prečna tlorisna dimenzija objekta/ Podatek se ne vpisuje pri poligonskih objektih! Pri točkovnih objektih velja: za okrogle objekte =

premer; za pravokotne objekte = diagonala. Pri linijskih objektih velja: za cevovode = zunanji premer cevi.

6N2

18 DIM_Z Zunanja vertikalna dimenzija objekta (v m)

Pomeni razliko med najvišjo in najnižjo točko objekta.

V primeru točkovnih in poligonskih objektov je to višina objekta, v primeru linijskih objektov (npr. vodov) pa je to vertikalni premer cevi, ki je v večini primerov enak

kot zunanji premer cevi.

6N2

19 OPU Opuš čenost objekta Z atributom se poda, ali je objekt neupoščen (delujoč),

ali gre za opuščen objekt. To so objekti GJI, ki jih nihče ne uporablja in po prenehanju delovanja niso bili odstranjeni.

2N Šifrant opuščenosti

20 ATR1 Posebni atribut 1* Pod tem atributom se za različne vrste objektov vodijo

različne karakteristike objektov.

2N


62/64

ZAP.ŠT.



21 ATR2 Posebni atribut 2* Pod tem atributom se za različne vrste objektov vodijo

različne karakteristike objektov.

2N

22 ATR3 Posebni atribut 3* Pod tem atributom se za različne vrste objektov vodijo različne karakteristike objektov.

10N

23 ATR4 Posebni atribut 4* Pod tem atributom se za različne vrste objektov GJI vodijo različne karakteristike objektov.

8C

24 ATR5 Posebni atribut 5* Pod tem atributom se za različne vrste objektov vodijo različne karakteristike objektov.

5C

25 OPIS Dodaten opis Po potrebi se objektu GJI doda poljubno informacijo, ki v ostalih atributih ni zajeta. Pri objektih s šifro vrste

objekta XX99-»drugi objekti« je opis obvezen (potrebno je vpisati vrsto objekta)

30C

* … oranžno obarvani atributi so osnovni atributi, zeleno obarvani atributi pa so posebni atributi; posebni atributi se za posamezne vrste objektov gospodarske javne infrastrukture razlikujejo, kar pomeni, da ima atribut z enako oznako za objekte različnih vrst tudi različen pomen. Posebni atributi so obvezni, če so za določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture predpisani.

Preglednica 2: Posebni atributi objektov javne kana lizacije

ATRIBUT ŠIFRA IN IME OBJEKTA OPIS ATRIBUTA

ATR1 3201: Kanalizacijski vodi Specifična karakteristika 1 – Vrsta voda

ATR2 3201: Kanalizacijski vodi Specifična karakteristika 2 – Tlak (tlačni tipi)

ATR3 3201: Kanalizacijski vodi Material cevi

3204: Čistilna naprava za odpadno vodo Nazivni populacijski ekvivalent

ATR4 3201: Kanalizacijski vodi

Leto izgradnje oz. zadnje obnove

3202: Črpališče

3203: Razbremenilnik

3204: Čistilna naprava za odpadno vodo

3205: Izpust iz kanalizacijskega sistema

3210: Ponikovalnica padavinske vode

ATR5 3200: Kanalizacija (vsi objekti) Identifikacijska številka kanalizacijskega sistema upravljavca


63/64

Preglednica 3: Vrednosti atributov za vrste kanaliz acijskih vodov

VREDNOST

ATRIBUTA:

ATR1

POMEN

1 mešani vod

2 fekalni vod

3 meteorni vod

4 drugi vod

Preglednica 4: Vrednosti atributov za tla čne tipe kanalizacijskih vodov

VREDNOST

ATRIBUTA:

ATR2

POMEN

1 gravitacijski

2 tlačni

3 podtlačni

Preglednica 5: Vrednosti atributov za material kana lizacijskih vodov

VREDNOST ATRIBUTA: ATR3

KRATICA POMEN

1 AC Azbest cement, vlaknocement

2 BET Beton (vse vrste tudi centrifugirani)

3 JE Jeklo in nerjaveče jeklo

4 KA Kamen

5 KER Keramika

6 LZ Lito železo

7 NL Nodularna litina

8 OP Opeka (zidani kanali)

9 PC Pocinkano železo

10 PE Polietilen

11 PVC Polivinil klorid

12 RE Obloga kanala po metodi insituform

13 SV Svinec

14 TE (GRP) Armirane centrifugirane poliestrske cevi

15 PP Polipropilen

98 NEZ Neznano

99 DRUG Drugo


64/64

Preglednica 6: Šifrant vrste objektov javne kanaliz acije OBJEKT OPIS OBJEKTA / OBJEKTNA PODSKUPINA ŠIFRA

VRSTE OBJEKTA /SIF_VRSTE/

Kanalizacijski vodi

Vsi vodi, ki so v funkciji odvajanja in čiščenja fekalnih in meteornih odpadnih voda, vključno s priključki ter odvodi meteorne kanalizacije od

požiralnikov in cestnih kanalov do odprtih kanalov (kanalizacijska cev, kanalizacijski vod,..).

3201

Črpališče Objekt v katerem so nameščene črpalne

naprave namenjene črpanju odpadne vode.

3202

Razbremenilnik Razbremenilniki so objekti s katerimi se v času padavin iz kanalizacijskega sistema nadzorovano odvajajo presežne vodne količine.

3203

Čistilna naprava za odpadno

vodo

Čistilna naprava se evidentira kot območje čistilne naprave (npr. območje ograje). Objekti znotraj nje se prav tako evidentirajo, vrsta pa se določi po

šifrantu vrst.

3204

Izpust iz kanalizacijskega

sistema

Izpust iz kanalizacijskega sistema, ki je v lasti enega lastnika. Izpust je lahko v kanalizacijski sistem drugega lastnika, v vodotok, podzemno

vodo ali na čistilno napravo.

3205

Jašek Navpičen cevast prostor za dostop do kanalizacijskega omrežja pod

površjem, ki je največkrat pokrit s pokrovom.

3206

Oprema Pod opremo spada vsa oprema, ki je vgrajena zunaj objektov, vpliva pa na rabo prostora - zapornica, zračnik in podobno.

3207

Območje objekta kanalizacijskega

sistema

Evidentira se območje kateregakoli objekta kanalizacijskega sistema, ki je ograjeno (npr. z ograjo) in je s tem omejen dostop do tega območja

(npr. črpališče). Objekti znotraj tega območja se prav tako evidentirajo, vrsta pa se določi po šifrantu vrst.

3208

Zadrževalnik Objekt, ki služi uravnavanju vodnih količin v kanalizacijskem omrežju z

namenom nižanja konic pretokov. Nahaja se v okviru kanalizacijskega omrežja, pogosto v povezavi z razbremenilnikom ali pred vstopom v kanalizacijski sistem.

3209

Ponikovalnica padavinske vode

Objekt za odvajanje padavinske vode. 3210

Drugi objekti kanalizacijske infrastrukture

Drugi objekti kanalizacijske infrastrukture kot je npr. ponikovalnica padavinske vode.

3299

Documents

RAZVOJ IN IZGRADNJA INFORMACIJSKEGA … Analiza stanja 6/64 6.3.1. Vsebina dolgoročnih ukrepov 51 6.3.2. Časovnica dolgoročnih ročnih ukrepov 52