RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED - Ministrstvo za · PDF file6.2 Električni aparati ... 8.5 Notranji toplotni viri zaradi naprav za pretvorbo energije..... 41 8.5.1 Razsvetljava

Koroška cesta 37a, SI-3320 Velenje I T: +386 0590 79 962 I F: +386 0590 79 964 I E: [email protected] I W: www.adesco.si

© ADESCO, d.o.o. Razmnoževanje celote ali dela dokumenta je prepovedano oz. po predhodnem soglasju podjetja ADESCO menedžment, investicije in marketing za

energetsko zanesljivost in konkurenčnost d.o.o.; Koroška cesta 37a, SI-3320 Velenje

RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED Stavba Partizanska cesta 81, Sežana

(ID stavbe 2455-460) Končno poročilo

(pred uskladitvijo s PZI in IP)

NAROČNIK

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

IZDELOVALEC

ADESCO d.o.o., Koroška cesta 37a, 3320 Velenje

Velenje, maj 2017

mailto:[email protected]

PROJEKT št. EP-6-1/2017

NAZIV PROJEKTA

Razširjeni energetski pregled – Stavba Partizanska cesta 81, Sežana (ID stavbe 2455-460)

Končno poročilo

NAROČNIK

Ministrstvo za javno upravo Tržaška cesta 21 1000 Ljubljana

ŠTEVILKA PROJEKTA

EP-6-1/2017

IZDELOVALEC

ADESCO menedžment, investicije in marketing za energetsko zanesljivost in konkurenčnost d.o.o.

Koroška cesta 37a, SI – 3320 Velenje, Slovenija

tel: (+386) 0590 79 962, fax: (+386) 0590 79 964, web:www.adesco.si

AVTORJI: Jure BOČEK, univ. dipl. inž. el. – Vodja projekta

Franci MILHAR, univ. dipl. inž. el. – Certifikat EUREM Gregor AHTIK, univ. dipl. .inž. str. Rok ŽEVART, univ. dipl. inž. arh

ODGOVORNA OSEBA IZDELOVALCA

Odgovorni s strani izdelovalca - Jure BOČEK, univ. dipl. inž. el. – vodja projekta

ŽIG IN PODPIS

DATUM IZDELAVE

Velenje, maj 2017

ŠTEVILKA POGODBE

Številka pogodbe: 3130-16-338441

http://www.adesco.si/


Stran i

KAZALO

0 POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE ..................................................... VII 0.1 Pomen oskrbe z energijo ............................................................................. vii 0.2 Možni prihranki in potrebna vlaganja .......................................................... viii

0.2.1 Ukrepi z vračilno dobo do 5 let ............................................................ viii 0.2.2 Ukrepi z vračilno dobo nad 5 let ............................................................ ix 0.2.3 Primerjava porabe pred ter po izvedenih ukrepih – Izbrani scenarij ...... xi

0.3 Energetski kazalniki pred in po izvedbi ukrepov izbranega scenarija .......... xv 0.4 Napotki za izvedbo ukrepov in možni viri financiranja ................................. xv

0.4.1 Organizacijski ukrepi ........................................................................... xvi 0.4.2 Investicijski ukrepi ............................................................................. xvii

0.5 Možni viri financiranja ................................................................................. xix

I SPLOŠNI DEL .......................................................................................................... 1

1 NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA ............................................. 1

2 UVOD .................................................................................................................. 2 2.1 Opis dejavnosti v stavbi ................................................................................ 2

2.2 Prostorska razporeditev stavb z označeno namembnostjo stavb ................. 3 2.3 Klimatski podatki za lokacijo stavbe ............................................................. 4

2.4 Skupna poraba energije in stroški ................................................................ 6 2.4.1 Poraba energentov v referenčnem obdobju 2014 - 2016 ...................... 6

2.4.2 Stroški energentov in sanitarne vode v referenčnem obdobju 2014 - 2016 7 2.4.3 Razmerje rabe energentov in stroškov v letu 2014 ............................... 8

2.4.4 Razmerje rabe energentov in stroškov v letu 2015 ............................... 9 2.4.5 Razmerje rabe energentov in stroškov v letu 2016 ............................. 10

2.4.6 Energijska števila za obdobje enega leta ............................................ 11 2.5 Stanje toplotnega ugodja ............................................................................ 13

2.5.1 Splošno ............................................................................................... 13

2.5.2 Povzetek toplotnega ugodja v stavbi ................................................... 13 2.5.3 Meritve temperature, relativne vlažnosti in pretoka zraka ................... 13

3 SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO ............................................................... 16

3.1 Razmerja med naročnikom EP, lastnikom stavbe, uporabnikom, najemnikom, upravnikom stavbe ........................................................................... 16 3.2 Shema denarnih tokov in proces odločanja na področju investiranja v URE 16 3.3 Potek nadzora nad rabo energije in stroški ................................................ 17

3.4 Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih .......................................... 17 3.5 Raven promoviranja učinkovite rabe energije (URE) .................................. 17

4 OSKRBA IN RABA ENERGIJE ........................................................................ 18 4.1 Cene energetskih virov ............................................................................... 18


Stran ii

4.1.1 Električna energija ............................................................................... 18 4.1.2 Toplotna energija ................................................................................ 19 4.1.3 Sanitarna voda .................................................................................... 20

4.2 Mesečne rabe glavnih virov energije .......................................................... 22 4.2.1 Električna energija ............................................................................... 22 4.2.2 Toplotna energija ................................................................................ 24 4.2.3 Sanitarna voda .................................................................................... 24

4.3 Mesečni stroški glavnih virov energije ........................................................ 25

4.3.1 Električna energija ............................................................................... 25 4.3.2 Toplotna energija ................................................................................ 26 4.3.3 Sanitarna voda .................................................................................... 27

4.4 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov ............................................... 28

4.5 Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme .......................................... 28

5 PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE ......................................... 29 5.1 Ogrevalni sistem ......................................................................................... 29

5.2 Sistem za oskrbo s toplo vodo.................................................................... 30 5.3 Sistem za oskrbo s hladno vodo................................................................. 30 5.4 Elektroenergetski sistem in porabniki ......................................................... 30

6 PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE .......................................................... 31

6.1 Ovoj stavbe ................................................................................................ 31 6.2 Električni aparati ......................................................................................... 34

6.3 Naprave za kuhinjske dejavnosti ................................................................ 34 6.4 Razsvetljava ............................................................................................... 35

6.5 Prezračevanje, klimatizacija in ogrevanje ................................................... 37

II ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE ..................................... 39

7 OSKRBA Z ENERGIJO .................................................................................... 39 7.1 Revizija pogodb o dobavi energije .............................................................. 39

8 ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI ................................................. 40

8.1 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe ........................................................ 40

8.2 Transmisijske izgube .................................................................................. 40 8.3 Izgube zaradi prezračevanja ...................................................................... 41 8.4 Toplotni pritoki (sonce, uporabniki…) ......................................................... 41 8.5 Notranji toplotni viri zaradi naprav za pretvorbo energije ............................ 41

8.5.1 Razsvetljava ........................................................................................ 41

8.6 Kazalniki celovite energetske sanacije stavbe ........................................... 42

9 OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV .............................. 46 9.1 Ovoj stavbe ................................................................................................ 46 9.2 Prezračevanje in klimatizacija .................................................................... 47 9.3 Priprava tople sanitarne vode ..................................................................... 48

9.4 Proizvodnja toplote ..................................................................................... 49 9.5 Razsvetljava ............................................................................................... 50

9.6 Sanitarna voda ........................................................................................... 52


Stran iii

9.7 Električna energija ...................................................................................... 53 9.8 Skupni ukrepi.............................................................................................. 54

III PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE ....... 55

10 ORGANIZACIJSKI UKREPI ............................................................................. 55 10.1 Energetsko upravljanje (management) ....................................................... 57

10.1.1 Vodenje energetskega managementa ................................................ 58 10.1.2 Zelena javna naročila .......................................................................... 58 10.1.3 Osveščanje in izobraževanje ............................................................... 59

10.1.4 Vzdrževanje ........................................................................................ 60

11 OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV .................................. 61

11.1 Potrebna investicijska sredstva .................................................................. 61 11.2 Izračun možnih prihrankov ......................................................................... 62 11.3 Potreben čas za vračilo investiranih sredstev ............................................ 64 11.4 Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje ....................... 65

11.4.1 Organizacijski ukrepi ........................................................................... 65

11.4.2 Investicijski ukrepi ............................................................................... 66

11.4.3 Zmanjšanje emisij CO2 ........................................................................ 66

12 PRILOGE .......................................................................................................... 67


Stran iv

KAZALO TABEL Tabela 1: Stanje stavbe ............................................................................................. vii Tabela 2: Ukrepi z vračilno dobo do 5 let.................................................................. viii Tabela 3: Ukrepi z vračilno dobo nad 5 let .................................................................. ix Tabela 4: Prikaz posameznih scenarijev sanacije ....................................................... x Tabela 5: Primerjava porabe pred ter po sanaciji – SCENARIJ 2 ............................... xi Tabela 6: Osnovni klimatski podatki ........................................................................... 4 Tabela 7: Opisi Klimatskih podatkov (Vir: ARSO) ....................................................... 4 Tabela 8: Predvidena poraba energenta v odvisnosti od temperaturnega primanjkljaja ................................................................................................................................... 5

Tabela 9: Letna porabljena električna in toplotna energija ter voda ............................ 6 Tabela 10: Letni stroški porabe električne in toplotne energije, ter sanitarne vode brez DDV .................................................................................................................... 7 Tabela 11: Letni stroški porabe električne in toplotne energije, ter sanitarne vode z DDV ............................................................................................................................ 7 Tabela 12: Energijska števila v obdobju enega leta .................................................. 11 Tabela 13: Izmerjene vrednosti temperature in relativne vlažnosti ........................... 14

Tabela 14: Izmerjene vrednosti temperature in relativne vlažnosti ........................... 14 Tabela 15: Poraba električne energije VT, MT (2014 – 2016) .................................. 22 Tabela 16: Mesečni stroški električne energije v obdobju 2014-2016 (brez DDV) .... 25

Tabela 17: Mesečni stroški električne energije v obdobju 2014-2016 (z DDV) ........ 25 Tabela 18: Mesečni stroški porabe toplotne energije v obdobju 2014-2016 (brez DDV) ......................................................................................................................... 26 Tabela 19: Mesečni stroški porabe toplotne energije v obdobju 2014-2016 (z DDV) ................................................................................................................................. 26 Tabela 20: Mesečni stroški vode v obdobju 2014-2016 (brez DDV) ......................... 27 Tabela 21: Mesečni stroški vode v obdobju 2014-2016 (z DDV) ............................. 27

Tabela 22: Mesečni stroški vode v obdobju 2014-2016 (z DDV) ............................. 27 Tabela 23: Osnovni podatki meritev ......................................................................... 31

Tabela 24: Porabniki električne energije ................................................................... 34

Tabela 25: Naprave za »kuhinjske dejavnosti« ........................................................ 34 Tabela 26: Število svetilk ter sijalk ............................................................................ 35

Tabela 27: Meritve osvetljenosti ............................................................................... 36

Tabela 28: Porabniki za ogrevanje prostorov ........................................................... 37

Tabela 29: Porabniki za ogrevanje sanitarne vode ................................................... 37 Tabela 30: Porabniki za klimatizacijo prostorov ........................................................ 37 Tabela 31: Gradbene konstrukcije ............................................................................ 40

Tabela 32: Oddana toplota sijalk v prostor ............................................................... 41 Tabela 33:Kazalniki porabe – realno stanje .............................................................. 42

Tabela 34: Kazalniki porabe - PURES ...................................................................... 44 Tabela 35: Možni ukrepi na ovoju stavbe ................................................................. 46 Tabela 36: Možni ukrepi na prezračevanju ............................................................... 47

Tabela 37: Možni ukrepi na ogrevalnem sistemu ..................................................... 49 Tabela 38: Priporočene vrednosti srednje osvetljenosti v prostorih .......................... 51

Tabela 39: Možni ukrepi na razsvetljavi .................................................................... 51

Tabela 40: Možni ukrepi na rabi sanitarne vode ....................................................... 52 Tabela 41: Možni skupni ukrepi ................................................................................ 54 Tabela 42: Smernice načina uporabe naprav v stavbi .............................................. 56


Stran v

Tabela 43:Vodenje energetskega managementa ..................................................... 58 Tabela 44: Zelena javna naročila .............................................................................. 58 Tabela 45: Osveščanje in izobraževanje .................................................................. 59

Tabela 46: Vzdrževanje ............................................................................................ 60

KAZALO GRAFOV Graf 1:Primerjava rabe energije pred ter po ukrepih .................................................. xii Graf 2: Primerjava porabe vode pred ter po ukrepih .................................................. xii Graf 3: Energetski kazalniki pred ter po sanaciji ........................................................ xv Graf 4: Shema postopka izvajanja organizacijskih ukrepov ...................................... xvi Graf 5: Koraki izvedbe posameznih ukrepov v skupini ........................................... xviii Graf 6: Predvidene porabe energentov glede na temperaturni primanjkljaj ................ 5 Graf 7: Skupna letna porabljena električna in toplotna energija v obdobju 2014-2016 6 Graf 8: Letni stroški porabe električne in toplotne energije, ter sanitarne vode brez DDV ............................................................................................................................ 7 Graf 9: Letni stroški porabe električne in toplotne energije, ter sanitarne vode z DDV 8 Graf 10: Razmerje rabe in stroškov energentov ter vode v obdobju enega leta ......... 8

Graf 11: Razmerje rabe in stroškov energentov ter vode v obdobju enega leta ......... 9 Graf 12: Razmerje rabe in stroškov energentov ter vode v obdobju enega leta ....... 10 Graf 13: Energijska števila toplotne in električne energije po letih ............................ 11

Graf 14: Energetski kazalniki trenutnega stanja ....................................................... 12 Graf 15: Meritve temperature in relativne vlažnosti .................................................. 14

Graf 16: Spreminjanje cen električne energije - energija VT, MT (brez DDV)........... 18 Graf 17: Spreminjanje cen električne energije - energija VT, MT (z DDV) ................ 19 Graf 18:Spreminjanje cene 1 kWh energije (brez DDV) ........................................... 19 Graf 19: Spreminjanje cene 1 kWh energije (z DDV) ............................................... 20 Graf 20: Spreminjanje cene vodarine za 1 m3 vode (brez DDV) ............................... 20

Graf 21: Spreminjanje cene vodarine za 1 m3 vode (z DDV) .................................... 21 Graf 22: Mesečna poraba električne energije v analiziranem obdobju ..................... 22

Graf 23: Primerjava porabe električne energije med leti (2014 - 2016) .................... 23

Graf 24: Poraba električne energije glede na namen uporabe v stavbi .................... 23 Graf 25: Porabljena toplotna energija analiziranega obdobja ................................... 24

Graf 26: Mesečna poraba sanitarne vode v obdobju 2014-2016 .............................. 24

KAZALO SLIK Slika 1: Prikaz lokacije obravnavane stavbe ............................................................... 3

Slika 2: Prikaz enotne dediščine ................................................................................. 3 Slika 3: Kotel, gorilnik ter razvod ogrevalnega sistema ............................................ 29 Slika 4: Bojlerji za toplo sanitarno vodo .................................................................... 30


Stran vi

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC URE - Učinkovita raba energije VT - Visoka tarifa MT - Mala tarifa ET - Enotna tarifa E - Energijsko število RS - Republika Slovenija OM - Odjemno mesto MM - Merilno mesto PURES - Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah MO - Meritev osvetljenosti MK - Meritev mikroklime E.E. - Električna energija T.E. - Toplotna energija T.E. T.S.V. - Toplotna energija za pripravo tople sanitarne vode V. - Voda T.S.V. - Topla sanitarna voda GF - Gradbena fizika OU - Organizacijski ukrep O.P. - Ogrevanje prostorov O.V. - Ogrevanje vode ZP - Zemeljski plin


Stran vii

0 POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE

V razširjenem energetskem pregledu so prikazane pretekle porabe energije (toplotna

energija, električna energija) in vode. Prikazani so problemi na stavbi, ter podana

ocena možnosti zmanjševanja porabe energije po posameznem energentu. Prikazane

so rešitve kako energetsko izboljšati stavbo, hkrati pa izboljšati tudi bivalne oziroma

delovne pogoje.

0.1 Pomen oskrbe z energijo

V spodnji tabeli je v grobem prikazano trenutno stanje, oziroma področja, s pomočjo

katerih je mogoče znižati porabo energije oziroma znižati stroške delovanja stavbe.

Tabela 1: Stanje stavbe

Osnovna področja možnosti izboljšav na stavbi

Stavba je zgrajena iz armiranobetonskega skeleta in je brez toplotne izolacije. Ovoj stavbe je

potrebno toplotno izolirati, saj predstavlja precejšnje toplotne izgube.

Nameščena so dvoslojna ALU okna, nekoliko slabše kvalitete. Dodaten prihranek energije je mogoč

z vgradnjo novih troslojnih oken nižjih toplotnih prehodnosti.

Kotel je starejšega datuma, izkoristek takšnega kotla ne dosega izkoristkov novejših kotlov.

Vgrajene so klasične črpalke brez samodejne regulacije vrtljajev.

Energetski management v stavbi ni zadostno obsežen.

V stavbi ni delujočega prezračevalnega sistema. V preteklosti se je del stavbe sicer prezračevalo,

vendar je bil sistem odstranjen.

V sanitarijah so nameščeni klasični kotlički, brez možnosti izbire količine vode.

Na ogrevalih so nameščeni klasični ventili, brez možnosti samodejne regulacije oz. časovnih

nastavitev.


Stran viii

0.2 Možni prihranki in potrebna vlaganja

V spodnjih tabelah so prikazane vrednosti zmanjšanja stroškov in rabe energije za vsak ukrep individualno. Vrednosti se med seboj

direktno ne seštevajo. V kolikor želimo predvideti skupno zmanjšanje stroškov in rabe energije, moramo ukrepe obravnavati v

smiselnem zaporedju izvedbe in medsebojni odvisnosti. Po tej metodi je izračunan skupni prihranek. Zaporedje izvajanja predlaganih

ukrepov je prikazano v tabelah s scenariji izvedbe sanacije. Vsi prikazani stroški so brez in z DDV (razen če je drugače navedeno).

0.2.1 Ukrepi z vračilno dobo do 5 let

Tabela 2: Ukrepi z vračilno dobo do 5 let

Št. Opis ukrep

Možni letni prihranki Investicija Investicija Diskontirana vračilna doba

kWh m3 € (brez DDV) € (brez DDV) € (z DDV) (let)

T.E. E.E. V. T.E. E.E. V.

ORGANIZACIJSKI UKREPI (Povračilna doba do 5 let)

OU Energetski management 6.706 2.521 11 379 253 15 1.230 1.500 3


Stran ix

0.2.2 Ukrepi z vračilno dobo nad 5 let

Tabela 3: Ukrepi z vračilno dobo nad 5 let

Št. Opis ukrepa

Možni letni prihranki Investicija Investicija Diskontirana vračilna doba

kWh m3 € (brez DDV) € (brez DDV)

€ (z DDV) (let) T.E. E.E. V. T.E. € V.

INVESTICIJSKI UKREPI (Povračilna doba nad 5 let)

U 1 Toplotna izolacija ovoja stavbe 79.135 4.473 67.366 82.187 23

U 2 Menjava oken in vrat 18.778 1.061 92.256 112.552 nad 33

U 3 Sanacija strehe 10.730 606 72.243 88.136 nad 33

U 4 Centralno prezračevanje z rekuperacijo

zraka 38.897 +14.487 2.198 +450 82.621 100.798 nad 33

U 5 Servis celotnega ogrevalnega sistema in

nastavitev regulacije 6.706 379 1.230 1.500 nad 20

U 6 Rekonstrukcija kotlovnice 10.730 1.008 606 101 10.246 12.500 19

U 7 Vgradnja termostatskih ventilov in glav 5.365 303 2.597 3.168 6

U 8 Namestitev termostatskih glav in termostatskih ventilov z daljinsko

regulacijo na vsa grelna telesa 12.742 720 7.228 8.818 18

U 9 Vgradnja sistema za učinkovit zajem,

merjenje ter obdelavo podatkov 2.683 1.008 2 152 101 3 974 1.188 5

U 10 Menjava obstoječe razsvetljave z LED

tehnologijo 4.789 480 13.708 16.724 nad 20

U 11 Menjava enostopenjskih straniščnih

kotličkov z dvostopenjskimi 27 36 393 480 nad 10

OPOMBA1 : Vračilna doba je bila izračunana z upoštevanjem sledečih postavk:

• Pri prihranku stroškov energije je upoštevana 1% rast cen energije,

• Pri prihranku stroškov vzdrževanja je upoštevana 1% rast cen vzdrževalnih stroškov,

• Vzdrževalni stroški so ocenjeni izkustveno. OPOMBA 2: Vsi ukrepi ki so označeni z »nad xxx let« nimajo povračilne dobe . To pomeni, da bo, preden se ukrep povrne, posamezen ukrep potrebno ponovno izvesti, ali pa gre za letni strošek, ki je višji od prihrankov.

1 Pozitivni predznak (+) pomeni povečanje porabe ali stroška zaradi izvedbe ukrepa.


Stran x

V spodnjih tabelah so prikazani predvideni scenariji ukrepov za stavbo, skupni

prihranki energije, prihranki stroškov, investicije, povračilne dobe… Prihranki so v

skladu z zahtevami razpisa določeni s pomočjo programa za izračun gradbene

fizike. Izbira scenarija je bila izvedena glede na razpis, na katerega se stavba prijavlja:

»Energetska prenova stavb ožjega javnega sektorja v lasti države« (oznaka

OJS_2017) v okviru »OP-EKP 2014 - 2020«. Izbran scenarij je obarvan z zeleno

barvo.

Tabela 4: Prikaz posameznih scenarijev sanacije

SCENARIJ 1 - Povzetek za ukrepe z vračilno dobo do 5 let (izračunano po padajoči osnovi)

% prihranka UPOŠTEVANI UKREPI

OU

letni prihranek električne energije 2,521 MWh 5%

letni prihranek toplotne energije (OP) 6,706 MWh 5%

letni prihranek vode 11 m3 5%

skupno zmanjšanje emisij CO2 2.576 kg 5%

skupno zmanjšanje stroškov na leto (brez DDV) 647 € % od letnega stroška za energijo 3%

skupno zmanjšanje stroškov na leto (z DDV) 787 €

skupni znesek potrebnih investicij (brez DDV) 1.230 €

Izbrano DA/NE

NE

vrednost DDV 270 €

skupni znesek potrebnih investicij (z DDV) 1.500 €

Enostavna povračilna doba (brez upoštevanja rasti cen, diskontne stopnje, življenjske dobe ukrepa)

1,9 Let

Povračilna doba (z upoštevanjem diskontne stopnje in rasti cen)

3 Let

SCENARIJ 2 – Povzetek za osnovni nabor ukrepov (PURES – Celovita energetska sanacija)

(izračunano po padajoči osnovi) % prihranka UPOŠTEVANI UKREPI

OU, U 1, U 2, U 3, U 4, U 6, U 8, U 9, U 10





skupno zmanjšanje stroškov na leto (brez DDV) 7.254 € % od letnega stroška za energijo 39%

skupno zmanjšanje stroškov na leto (z DDV) 8.848 €


Izbrano DA/NE

DA

vrednost DDV 76.532 €



48 Let


Nad 33 Let

OPOMBA: Za zadostitev kriterijev razpisa je potrebno zadostiti vsem pogojem

PURES. V določenih primerih takšen obseg sanacije ni smiseln, saj so deli stavb

že bili sanirani (vendar ne ustrezajo zahtevam PURES), in bi sanacija pomenila

le dodatni strošek brez večjih prihrankov energije. Zaradi slednjega je v spodnji

tabeli prikazan tudi scenarij za sanacijo katerega predlaga izdelovalec

energetskega pregleda. Gre za smiselne ukrepe ki izboljšajo stanje stavbe.


Stran xi

SCENARIJ 3 - Povzetek za nabor ukrepov – Predlagana varianta (izračunano po padajoči osnovi)

% prihranka UPOŠTEVANI UKREPI

OU, U 1, U 2, U 6, U 8, U 9





skupno zmanjšanje stroškov na leto (brez DDV) 6.441 € % od letnega stroška za energijo 35%

skupno zmanjšanje stroškov na leto (z DDV) 7.855 €


Izbrano DA/NE

NE

vrednost DDV 39.446 €



27,8 Let


Nad 33 Let

0.2.3 Primerjava porabe pred ter po izvedenih ukrepih – Izbrani scenarij

V spodnji tabeli so prikazane vrednosti posameznih predvidenih porab energentov

pred ter po izvedbi energetske sanacije z ukrepi iz izbranega scenarija (SCENARIJ 2).

Upoštevati je potrebno, da se teoretični prihranki (GF) razlikujejo od realnih prihrankov,

ki jih dokazujemo po energetski sanaciji stavbe. Zaradi slednjega so tabeli dodani tudi

realnejši prihranki (Prihranki REALNI), ki so določeni glede na trenutno stanje stavbe,

porabo, ter dejanske prihranke dosežene glede na sanacije podobnih stavb.

Tabela 5: Primerjava porabe pred ter po sanaciji – SCENARIJ 2

SCENARIJ 2 - Smiselni ukrepi - (zadostitev PURESA- CELOVITA

ENERGETSKA SANACIJA)

Električna energija

Ogrevanje prostorov

Sanitarna voda

Tre

nu

tno

sta

nje

Predvidena poraba 20172 50.413 kWh 134.127 kWh 226 m³

Končna energija 184.540 kWh

Predvideni stroški 2017 (brez DDV) 5.051 € 8.226 € 5.283 €

Predvideni stroški 2017(z DDV) 6.162 € 10.035 € 5.784 €

Delež OVE 0%

CO2 51.528 kg

Pre

dvid

en

o s

tan

je p

o

en

erg

ets

ki s

an

ac

iji

(Pri

hra

nki G

F)

Predvidena poraba 45.573 kWh 23.946 kWh 212 m³


Predvideni stroški (brez DDV) 4.566 € 1.475 € 5.265 €

Predvideni stroški (z DDV) 5.570 € 1.799 € 5.764 €

Prihranki energije 4.840 kWh 110.181 kWh 14 m³

Prihranki stroškov (brez DDV) 485 € 6.751 € 18 €

Prihranki stroškov (z DDV) 592 € 8.236 € 20 €

Delež OVE 0%

CO2 27.120 kg

2 Predvidena poraba 2017 je izračunana na podlagi povprečnega temperaturnega primanjkljaja v zadnjih treh letih, ter primanjkljaja v zadnjem analiziranem letu (2016). Predvidena poraba se uporabi za izračun predvidenih stroškov v letu 2017, glede na katere določamo vpliv posameznega ukrepa na predvideno rabo energije v stavbi.


Stran xii

OPOMBA 1: Prihranki GF Prihranki so določeni s pomočjo izračunane gradbene fizike. Gre za teoretične prihranke, ki upoštevajo le teoretične lastnosti posameznih elementov stavbe, ne upošteva pa se slabše izvedbe posameznega ukrepa (napake pri izvedbi toplotne izolacije, slabše vgrajena okna, ,…), nedelovanje stavbe po normativih PURES (ogrevanje na višje temperature, prekomerno prezračevanje zaradi posameznih uporabnikov)…

Pre

dvid

en

o s

tan

je p

o

en

erg

ets

ki s

an

ac

iji

(Pri

hra

nki

- R

EA

LN

I) Predvidena poraba 45.573 kWh 62.336 kWh 212 m³


Predvideni stroški (brez DDV) 4.566 € 3.839 € 5.265 €

Predvideni stroški (z DDV) 5.570 € 4.683 € 5.764 €

Prihranki energije 4.840 kWh 71.791 kWh 14 m³

Prihranki stroškov (brez DDV) 485 € 4.387 € 18 €

Prihranki stroškov (z DDV) 592 € 5.352 € 20 €

Delež OVE 0%

CO2 34.798 kg

OPOMBA 2: Prihranki REALNI

Prihranki so določeni izkustveno glede na dejanske sanacije podobnih stavb, ter dejanskih prihrankov posameznega tipa sanacije.

Graf 1:Primerjava rabe energije pred ter po ukrepih

Graf 2: Primerjava porabe vode pred ter po ukrepih


Stran xiii

V spodnji tabeli je prikazana delitev stroškov za izbrani scenarij, glede na upravičene

in neupravičene stroške.

OPOMBA: Natančna razdelitev stroškov se detajlno določi v podrobnem popisu

del, kateri je sestavni del projektne dokumentacije za izvedbo.

Na osnovi dosedanjih razpisov in izkušenj lahko na osnovi izvedenih investicij v

energetske sanacije posameznih objektov v lasti lokalnih skupnosti ocenimo

procentualni delež upravičenih stroškov.

Na gradbenem nivoju, ko gre za ovoj stavbe (toplotna izolacija fasade in podstrešja ter

zamenjava stavbnega pohištva) je bil upravičen strošek materialov in opreme med 90

in 95 %.

Pri strojnih inštalacijah, predvsem ko gre za obnovo kotlovnic z zamenjavo energenta

je bil ta delež preko 95 %.

Pri elektro inštalacijah je bil upravičen strošek okoli 90 %. Davek na dodano vrednost

ni upravičen strošek in da je navajan procentualni delež za neto vrednosti.

SCENARIJ 2 (PURES – Celovita energetska sanacija)

Št. Ukrepa

Ukrep

Upravičeni stroški

Neupravičeni stroški Investicija

z DDV UKREP UKREP DDV

OU Energetski management 1.107 € 123 € 270 € 1.500 €

U 1 Toplotna izolacija ovoja stavbe 61.977 € 5.389 € 14.821 € 82.187 €

U 2 Menjava oken in vrat 84.876 € 7.380 € 20.296 € 112.552 €

U 3 Sanacija ravne strehe 66.464 € 5.779 € 15.893 € 88.136 €

U 4 Centralno prezračevanje z rekuperacijo zraka

74.359 € 8.262 € 18.177 € 100.798 €


Stran xiv

SCENARIJ 2 (PURES – Celovita energetska sanacija)

Št. Ukrepa

Ukrep

Upravičeni stroški

Neupravičeni stroški Investicija

z DDV UKREP UKREP DDV

U 6 Rekonstrukcija kotlovnice 9.734 € 512 € 2.254 € 12.500 €

U 8 Namestitev termostatskih glav in termostatskih ventilov z daljinsko regulacijo na vsa grelna telesa

6.866 € 361 € 1.590 € 8.818 €

U 9 Vgradnja sistema za učinkovit zajem, merjenje ter obdelavo podatkov

877 € 97 € 214 € 1.188 €

U 10 Menjava obstoječe razsvetljave z LED tehnologijo

12.337 € 1.371 € 3.016 € 16.724 €

Skupaj 318.595 € 29.276 € 76.532 € 424.403 €


Stran xv

0.3 Energetski kazalniki pred in po izvedbi ukrepov izbranega scenarija

V spodnjem grafu je prikazana primerjava energetskih kazalnikov pred in po izvedbi

sanacije glede na izbrane ukrepe v tabelah povzetka. S črno puščico je označeno

trenutno stanje stavbe (porabe toplotne in električne energije), zelena puščica

prikazuje stanje po izvedenih predlaganih ukrepih (Prihranki GF), oranžna puščica pa

prikazuje ocenjeno stanje po izvedenih ukrepih (Prihranki REALNI), v skladu z točko

0.2.3.

OPOMBA: V kazalnikih za stanje stavbe pred sanacijo je upoštevana predvidena

raba energije z upoštevanim temperaturnim primanjkljajem.

Graf 3: Energetski kazalniki pred ter po sanaciji

0.4 Napotki za izvedbo ukrepov in možni viri financiranja

Izvajanje ukrepov opredeljenih na podlagi energetskega pregleda je odvisno v veliki

meri od vodstva ustanove/organizacije. Za izvedbo ukrepov je potrebna strokovno

usposobljena oseba (energetski manager). V kolikor ustanova/organizacija ne

razpolaga s takšno osebo, se lahko najame ustreznega zunanjega izvajalca, ki bo

zadolžen za doseganje energetske učinkovitosti stavbe. Ključnega pomena pri

izvajanju energetskega vodenja je sodelovanje odgovornih oseb v

ustanovi/organizaciji z energetskim managerjem.

0 15 35 60 105 150 210 300+

0 100 200 300 400 500

0 25 50 75 100 125 150 175+

PRIMERJAVA

TOPLOTE ZA

OGREVANJE

PRIMERJAVA

DOVEDENE

ENERGIJE ZA

DELOVANJE

STAVBE

PRIMERJAVA

PREDVIDENIH

EMISIJ CO2

109,4 kWh/m2

(pred sanacijo)

19,5 kWh/m2

(po sanaciji - GF)

22,1 kg/m2a

(po sanaciji - GF)

56,7 kWh/m2

(po sanaciji - GF)

150,5 kWh/m2

(pred sanacijo)

42 kg/m2a

(pred sanacijo)

50,8 kWh/m2

(Po sanaciji – Prihranki realni)

88 kWh/m2


28,4 kWh/m2



Stran xvi

0.4.1 Organizacijski ukrepi

Z organizacijskimi ukrepi je možno z razmeroma nizkimi stroški prihraniti precejšno

količino energije. Izvedba organizacijskih ukrepov predstavlja prvi korak k učinkoviti

rabi energije v stavbah, in je osnova za vse nadaljnje investicijske ukrepe. Vsaka

stavba potrebuje osebo ali organizacijo, ki bo skrbela za energetsko učinkovitost v

stavbi. Ključnega pomena pri izvajanju energetskega managementa je sodelovanje

odgovornih oseb v organizaciji z energetskim managerjem. Z organizacijskimi ukrepi

je možno z razmeroma nizkimi stroški prihraniti precejšno količino energije. Izvedba

organizacijskih ukrepov predstavlja prvi korak k učinkoviti rabi energije v stavbah, in je

temeljni kamen za vse nadaljnje investicijske ukrepe. Za kvalitetno doseganje

pozitivnih učinkov organizacijskih ukrepov jih je potrebno izvajati po sledeči shemi:

Graf 4: Shema postopka izvajanja organizacijskih ukrepov

Javna ustanova mora za izvajanje ukrepov, za katere nima ustreznega kadra, poiskati

kompetentne osebe oz. organizacije, ki bodo pomagale pri izvajanju le-teh.


Stran xvii

0.4.2 Investicijski ukrepi

Razširjeni energetski pregled je dokument, ki omogoča lastniku oz. upravljavcu stavbe

pregled nad energetskim stanjem ter možnimi ukrepi za izvedbo. Predlagani ukrepi so

izvedeni na podlagi:

• ogleda na terenu,

• meritev,

• izračunov Gradbene fizike,

• pregleda projektne in tehnične dokumentacije,

• …

Investicijski ukrepi so razdeljeni v tri skupine, glede na postopek izvedbe, kot ga

predlaga pripravljavec energetskega pregleda.

• Ukrep A: v skupino A spadajo ukrepi, ki se nanašajo na enostavnejša dela, in

jih lahko v sklopu rednih ali izrednih vzdrževalnih del opravi vzdrževalec sam

(npr. zamenjava termostatskega ventila, žarnic, kotlička za splakovanje…).

• Ukrep B: v skupino B spadajo ukrepi, za katere ni potrebno izdelati dodatne

dokumentacije za izvedbo ukrepa (poleg energetskega pregleda). Naročilo se

izdela na podlagi popisa del (ob upoštevanju navodil opisanih v nadaljevanju).

• Ukrep C: v skupino C spadajo ukrepi, za katere je predhodno potrebno izdelati

projektno dokumentacijo, na podlagi katere se izvede ukrep. Razširjeni

energetski pregled služi kot osnova za izdelavo projektne naloge na podlagi

katere se izdelajo projekti.

Ne glede na predlog uvrstitve ukrepa v skupino s strani pripravljavca energetskega

pregleda, se lahko vodstvo stavbe odloči za svoj način izvedbe postopkov.

Ker je razširjeni energetski pregled strateški dokument oz. načrt sanacije stavb, je

potrebno upoštevati napotke za izvedbo, kot je opisano pri vsakem ukrepu posebej.

Prav tako je potrebno upoštevati medsebojni vpliv ukrepov, ki lahko posamezne

ukrepe medsebojno izključujejo, kar je upoštevano tudi v predlaganih scenarijih.

Za lažje razumevanje, kako pristopiti k izvajanju posamezne skupine ukrepov, so v

naslednjih diagramih prikazani koraki izvedbe ukrepov v posamezni skupini.


Stran xviii

Graf 5: Koraki izvedbe posameznih ukrepov v skupini


Stran xix

0.5 Možni viri financiranja

Tehnični ukrepi so navadno povezani z velikimi investicijskimi stroški, zato je potrebno

le-te skrbno načrtovati v skladu z investicijskimi sredstvi, ki so na razpolago. Tehnični

ukrepi so razvrščeni glede na vračilno dobo investicije in pomembnost izvajanja.

Prihranki so pri tehničnih ukrepih lahko zelo veliki, zato se je potrebno v fazi priprave

na izvedbo posameznih ukrepov posvetovati tako s strokovnimi, kot s finančnimi

inštitucijami (v primeru drugih virov financiranja), da se bodo lahko investicije kvalitetno

izpeljale in zagotovile čim večje prihranke. Priporočljivo je tudi spremljanje izvedbe

ukrepov in po zaključku investicije tudi monitoring učinkov, da lahko primerjamo

dejanske prihranke energije s predvidenimi. Potrebno je preučiti vse možnosti

financiranja:

• Osnovna možnost je lastna investicija, kjer je investitor lastnik sam in prevzame

vse stroške implementacije ukrepa.

• Druga možnost je investicija s pridobivanjem nepovratnih državnih in Evropskih

sredstev. Pred implementacijo ukrepov se je smiselno povezati z

organizacijami, ki so specializirane na področju energetike, pridobivanja

nepovratnih sredstev in inženiringa. Veliko sredstev je namenjenih v

implementacijo ukrepov učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, tako na

nacionalnem, kot na Evropskem nivoju.

• Najem okoljskih kreditov (Eko Sklad3) po znižanih obrestnih merah in drugih

bančnih institucijah, ki ponujajo finančna sredstva za te namene.

• Naslednja možnost je financiranje preko t.i. ESCO podjetij (Energy Service

Company) s pogodbenim zagotavljanjem prihrankov energije. Le-ta financirajo

ukrepe učinkovite rabe in si nato preko prihranka energije ter stroškov povrnejo

investicijo. S pogodbenim zagotavljanjem prihrankov energije stavba brez

lastnega vložka v energetsko sanacijo doseže zmanjšanje stroškov energije.

Tako privarčevana sredstva lahko kasneje nameni razvoju osnovne dejavnosti.

Pri sodelovanju z ESCO podjetji je potrebno v sodelovanju s strokovnim kadrom

ali organizacijo nadzirati implementacijo ukrepa, ki ga financira ESCO podjetje.

Na takšen način bomo dosegli želene rezultate in kvalitetno izveden ukrep.

3 Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je največja finančna ustanova, namenjena spodbujanju okoljskih naložb v Republiki Sloveniji. Informacije o Eko skladu pridobite na »http://www.ekosklad.si«.


Stran 1

I SPLOŠNI DEL

1 NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA

Stavbe in njeni uporabniki so odgovorni za skoraj 40% proizvedenih vseh emisij CO2

na svetu, zato so eden od temeljev za vzpostavitev trajnostnega energetskega razvoja.

Drug velik problem je obremenjevanje okolja z neučinkovito rabo energije in posledično

povzročanje emisij CO2. Velik del obratovalnih stroškov stavb predstavljajo stroški za

energijo, s katero zagotavljamo primerne bivalne in delovne pogoje v stavbah. Pretežni

del rabe energije je običajno namenjen ogrevanju, tehnologiji proizvodnje, preostanek

pa pripravi tople vode, razsvetljavi ter ostalim električnim napravam. Z vlaganjem v

posodobitve energetsko neučinkovitih sistemov lahko občutno zmanjšamo rabo

energije in stroške. V primeru da imajo investicije kratke povračilne dobe, lahko po

povračilu le-teh, prihranjen denar investiramo v investicijsko zahtevnejše posodobitve

ali kakršnekoli druge investicije v razvoj kadrov, infrastrukture ali druge dejavnosti.

Namen razširjenega energetskega pregleda je v prvi fazi ocena stanja rabe energije v

stavbah, pregled sistemov, naprav ter ostalih porabnikov, priprava možnih ukrepov za

zmanjšanje rabe energije, ocenitev možnosti za izvedbo, oceniti prihranke energije in

ovrednotiti ukrepe z vidika stroškovne učinkovitosti. V nadaljevanju se razširjeni

energetski pregled uporablja za izvajanje energetskih predlogov in rešitev ter

spremljanje predvidenih rezultatov. Je tudi dokument, ki je obvezen za prijavo na

posamezne razpise za dodelitev nepovratnih sredstev ter izdelavo verodostojne

prijavnice.

OPOMBA: Razširjeni energetski pregled za stavbo »Stavba Partizanska cesta 81,

Sežana (ID stavbe 2455-460)« je izdelan za namen prijave na razpis v sklopu

povabila »Energetska prenova stavb ožjega javnega sektorja v lasti države«

(oznaka OJS_2017) v okviru »OP-EKP 2014 - 2020«

Z razširjenim energetskim pregledom dobi lastnik stavbe pregled nad možnimi

organizacijskimi in tehničnimi ukrepi, ter prioritetno listo izvajanja le-teh. Tehnični

ukrepi so osnova za pripravo potrebne investicijske in tehnične dokumentacije. S

primernim načrtovanjem izbranih investicij lahko zagotovimo kvalitetno posodobitev in

vzdrževanja stavb s tehničnega vidika ob hkratnem zmanjšanju rabe energije v

stavbah. Energetski pregled je izdelan v skladu z dokumentoma Pravilnik o

metodologiji za izdelavo in vsebini energetskega pregleda (Uradni list RS, št. 41/16) in

»Metodologija izvedbe energetskega pregleda« (Ministrstvo za okolje in prostor, april

2007). Vsi podatki so bili zbrani s preučevanjem tehnične dokumentacije in pregledom

dejanskega stanja stavbe na terenu.


Stran 2

2 UVOD

2.1 Opis dejavnosti v stavbi

Stavba Partizanska cesta 81, Sežana (ID stavbe 2455-460) se nahaja na obrobju

mesta Sežana na naslovu Partizanska cesta 81. V stavbi se večinoma izvajajo

pisarniška dela. Del prostorov je namenjen ostalim spremljajočim prostorom (sanitarije,

hodniki, sejne sobe…). V spodnji tabeli so prikazani osnovni podatki za analizirano

stavbo.

Osnovni podatki: Naziv stavbe Stavba Partizanska cesta 81, Sežana

ID stavbe (ID stavbe 2455-460)

Naslov Partizanska cesta 81

Kraj Sežana

Poštna številka 6210

Država Slovenija

Telefon 05 297 64 00

Številka stavbe 460

Koordinati stavbe X (N) = 62657, Y (E) = 410735

Parcelna številka 3878/36

Katastrska občina 2455 Sežana

Neto tlorisna površina stavbe 1.356 m2

Uporabna površina stavbe 1.121 m2

Kondicionirana površina stavbe 1.226 m2

Kondicionirana prostornina stavbe 3.710 m3

Faktor oblike 0,475 m-1

Temperaturni primanjkljaj4 2.310 K dni

Temperaturni presežek 368 K dni

Povprečna letna temperatura zunanjega zraka [°C]:

11,5

Slika stavbe

4 Temperaturni primanjkljaj in presežek sta povzeta iz http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_variable/cooling-heating-degree-days_107-podnebna.txt


Stran 3

2.2 Prostorska razporeditev stavb z označeno namembnostjo stavb

Stavba je locirana na zazidljivem zemljišču v ulici Partizanska 81, 6210 Sežana, v

območju suhozemskega terminala. Stavba je delno pritlična in delno dvonadstropna,

dvonadstropni del je podkleten. Stavba je sestavljena iz štirih etaž in sicer: klet, pritličje,

1. nadstropje in 2. nadstropje. Tlorisna velikost je v gabaritu 32,6 x 30,8 m. Prikaz

obravnavane stavbe je prikazan na spodnji sliki.

Slika 1: Prikaz lokacije obravnavane stavbe

Stavba se uporablja v pisarniške namene. V kleti so prostori namenjeni predvsem

kotlovnici ter skladišču. V pritličju so pisarne, sprejemni prostori z recepcijo ter

spremljajoči prostori (sanitarije, hodniki,…). V prvem in drugem nadstropju se nahajajo

pisarne ter sejna soba s spremljajočimi prostori (sanitarije, hodniki, …) Prostori so v

večini razporejeni tako, da mejijo na zunanji ovoj zgradbe in imajo naravno svetlobo.

Pogosto se v praksi pokaže, da so nekatere stavbe spomeniško zaščitene, kar v veliki

meri podraži oziroma okrni željene izvedbe ukrepov na posamezni stavbi.

STANJE STAVBE: Obravnavana stavba spomeniško ni zaščitena.

Slika 2: Prikaz enotne dediščine


Stran 4

2.3 Klimatski podatki za lokacijo stavbe

V spodnji tabeli so prikazani osnovni mikroklimatski podatki za lokacijo na kateri se

stavba nahaja, ki so uporabljeni za izračun gradbene fizike s programom URSA:

OPOMBA: Podatki so avtomatsko generirani v programu Gradbena fizika URSA.

Dejanski temperaturni primanjkljaj in presežek sta prikazana v tabeli na naslednji

strani.

Tabela 6: Osnovni klimatski podatki5

Začetek kurilne sezone (dan) 265

Konec kurilne sezone (dan) 145

Temperaturni primanjkljaj (K – dan) 2.900

Projektna temperatura (°C) -10

Povprečna letna temperatura (°C) 11,4

Letna energija sončnega obsevanja (kWh/m2) 1.260

Opisi oziroma razlage posameznega podatka so prikazani v spodnji tabeli.

Tabela 7: Opisi Klimatskih podatkov (Vir: ARSO)

TRAJANJE KURILNE

SEZONE

Podatek o trajanju kurilne sezone je zaradi bolj natančnega izračuna razdeljeno na podatka o začetku in koncu kurilne sezone. Na ta način namreč poleg dolžine kurilne sezone za vsako celico lahko določimo tudi začetek in konec sezone v določeni celici in tako umestimo kurilno sezono v letni cikel temperature. Vrednost celice prikazuje zaporedni dan v letu, zaokrožen na 5 dni natančno. Začetek kurilne sezone se začne takrat, ko je zunanja temperatura zraka ob 21. uri prvič v sezoni tri dni zapored nižja ali enaka 12 °C. Naslednji dan, to je četrti, je prvi dan kurilne sezone. Kurilna sezona se konča, ko je zunanja temperatura zraka ob 21. uri zadnjič v sezoni tri dni zapored večja od 12 °C. Tretji dan je konec kurilne sezone, naslednji dan, to je četrti, je že izven kurilne sezone. Trajanje kurilne sezone je število vseh dni med začetkom in koncem kurilne sezone. S to metodo je simulirano ravnanje toplarn in večjih kurišč.

TEMPERATURNI PRIMANJKLJAJ

Temperaturni primanjkljaj je definiran kot vsota vseh razlik med notranjo temperaturo (20 °C) in povprečno dnevno zunanjo temperature zraka v kurilni sezoni. Vrednosti celic so izražene v Kdan in sicer so zaokrožene na 200 Kdni natančno, kar je tudi natančnost izračuna prostorske porazdelitve temperaturnega primanjkljaja.

PROJEKTNA TEMPERATURA

Projektna temperatura je definirana kot dolgoletno povprečje najnižje letne vrednosti tridnevnega povprečja minimalne dnevne temperature. Prostorska spremenljivost projektne minimalne temperature je zelo velika in močno odvisna od mikrolokacije. Znotraj območja 1 km2 lahko pričakujemo večja odstopanja od povprečne vrednosti celice, predvsem v izrazitih konkavnih reliefnih oblikah, kamor se lokalno steka hladen zrak. Pri prostorski interpolaciji so bile upoštevane vse konkavne oblike terena s karakteristično dimenzijo večjo od 500 m. Zaradi natančnosti izračuna so vrednosti zaokrožene na 3 °C.

POVPREČNA

MESEČNA IN LETNA TEMPERATURA

ZRAKA

Vrednost predstavlja povprečne temperaturne razmere v celici velikosti 1 km2 in je zaokrožena na stopinjo natančno. Vrednosti posamezne celice lahko odstopajo za ± 0,5 °C. Znotraj celice pa zaradi vpliva mikrolokacije lahko posamezne vrednosti odstopajo od povprečja celice tudi za več kot 1 °C. Povprečna letna temperatura je izračunana na podlagi mesečnih temperatur v ločljivosti 100 m in je naknadno povprečna v ločljivost 1 km. V tem primeru smo naredili najmanjšo napako in se izognili povečanju napake zaradi povprečevanja in zaokroževanja vrednosti posameznih mesecev. To je tudi razlog, da se letno povprečje ne ujema s povprečno vrednostjo vseh zaokroženih vrednosti za posamezne mesece.

ENERGIJA SONČNEGA OBSEVANJA

Energija sončnega obsevanja je močno odvisna od mikrolokacije, najbolj od nagiba in orientacije površine, ki sprejema sončno obsevanje. Ker je spremenljivost zaradi orientacije in naklona veliko večja kot prostorska spremenljivost povprečnih mesečnih in letnih vrednosti energije sončnega obsevanja na ravno površino, smo za energijo sončnega obsevanja pripravili preglednice, kjer je podana energija sončnega obsevanja v odvisnosti od nagiba in orientacije ploskve. Prostorsko spremenljivost sončnega obsevanja smo zajeli z razdelitvijo Slovenije v karakteristične cone. Tako smo dobili 14 con s karakteristično letno vrednostjo sončnega obsevanja (v kWh/m2). V vsaki karakteristični coni so na podlagi meritev za različno nagnjene in orientirane ploskve izračunane dnevne vsote energije sončnega obsevanja (Wh/m2), povprečene po mesecu. Vsaka celica z ločljivostjo 1 km ima vrednost karakteristične letne energije sončnega obsevanja (zadnja vrednost v prvi tabeli) in s to vrednostjo lahko enolično določimo tabelo s povprečnimi mesečnimi podatki za različno orientirane in nagnjene ploskve (druga tabela).

5 Prikazani podatki so avtomatsko generirani v programu URSA Gradbena fizika.


Stran 5

Temperature se med posameznimi leti spreminjajo, kar pomeni, da se spreminjajo tudi

potrebe po toplotni energiji za ogrevanje stavbe. Za natančnejšo določitev potrebne

toplotne energije za ogrevanje stavbe, se uporabi temperaturni primanjkljaj. Upoštevati

je potrebno, da se med posameznimi leti spreminjajo tudi karakteristike stavbe (trajanje

ogrevanja, določene prostore se več ne ogreva, kotel izgublja izkoristek…). V spodnji

tabeli in grafu je prikazana predvidena poraba energenta v letu 2017, ob upoštevanju

povprečnega temperaturnega primanjkljaja v obdobju 2014 - 2016 ter temperaturnega

primanjkljaja v letu 2016.

Tabela 8: Predvidena poraba energenta v odvisnosti od temperaturnega primanjkljaja

Leto Dejanska poraba toplotne

energije Temp. primanjkljaj6

[Kdni/leto]

Temp. presežek [Kdni/leto]

2014 114.086 kWh 2.085 Kdni/leto 201 Kdni/leto



Predvidena poraba 20177

134.127 kWh

V spodnjem grafu so prikazane predvidene porabe energentov glede na temperaturni

primanjkljaj.

Graf 6: Predvidene porabe energentov glede na temperaturni primanjkljaj

6 Povzeto iz: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_variable/cooling-heating-degree-days_107-podnebna.txt 7 Predvidena poraba 2017 je izračunana na podlagi povprečnega temperaturnega primanjkljaja v zadnjih treh letih, ter primanjkljaja v zadnjem analiziranem letu (2016). Predvidena poraba se uporabi za izračun predvidenih stroškov v letu 2017, glede na katere določamo vpliv posameznega ukrepa na predvideno rabo energije v stavbi.


Stran 6

2.4 Skupna poraba energije in stroški

Prvi korak k doseganju energetske učinkovitosti je spremljanje ter analiza pretekle rabe

energije. Povzetki celotnega objekta so prikazani v spodnjih tabelah ter grafih.

OPOMBA: Vsi podatki o porabah ter stroških so prejeti s strani naročnika.

OPOMBA: REP je izdelan za obdobje 2014 - 2016, vendar podatkov o porabah ter

stroških za december 2016 ni bilo možno pridobiti. Zaradi slednjega so

manjkajoči podatki simulirani glede na povprečne vrednosti december 2013-

2015.

2.4.1 Poraba energentov v referenčnem obdobju 2014 - 2016

V spodnji tabeli je prikazana poraba električne energije, toplotne energije, ter sanitarne

vode v obdobju 2014 – 2016. V grafu ni prikazana poraba hladne vode, saj se le-ta

meri v m3 in je ni možno primerjati z ostalima energentoma.

Tabela 9: Letna porabljena električna in toplotna energija ter voda

Leto Električna energija [kWh]

Toplotna energija [kWh]

Sanitarna voda [m3]

Skupaj

2014 52.963 114.086 239 167.049 kWh / 239 m3

2015 49.843 136.306 186 186.149 kWh / 186 m3

2016 48.433 133.627 253 182.060 kWh / 253 m3

povprečje 50.413 128.006 226 178.419 kWh / 226 m3

Graf 7: Skupna letna porabljena električna in toplotna energija v obdobju 2014-2016


Stran 7

2.4.2 Stroški energentov in sanitarne vode v referenčnem obdobju 2014 - 2016

V spodnjih tabelah in grafih so prikazani stroški električne in toplotne energije, ter

sanitarne vode, za obdobje 2014 - 2016 (brez DDV, z DDV).

Tabela 10: Letni stroški porabe električne in toplotne energije, ter sanitarne vode brez DDV

Leto Električna energija

[€]

Toplotna energija

[€]

Sanitarna voda [€]

Skupaj

2014 5.422 7.184 1.825 14.430 €

2015 4.963 8.556 1.738 15.257 €

2016 4.847 8.195 3.583 16.626 €

povprečje 5.077 7.978 2.382 15.438 €

Tabela 11: Letni stroški porabe električne in toplotne energije, ter sanitarne vode z DDV


[€]

Toplotna energija

[€]

Sanitarna voda [€]

Skupaj

2014 6.614 8.764 1.997 17.376 €

2015 6.055 10.438 1.902 18.396 €

2016 5.914 9.998 3.922 19.834 €

povprečje 6.194 9.734 2.607 18.535 €

Graf 8: Letni stroški porabe električne in toplotne energije, ter sanitarne vode brez DDV


Stran 8

Graf 9: Letni stroški porabe električne in toplotne energije, ter sanitarne vode z DDV

OPOMBA: Povišanje stroškov porabljene sanitarne vode v letu 2016 je zaradi

povišanja cen omrežnine. V mesecu juniju 2016 je omrežnina za vodo znašala

19,0770 €/mesečno (brez DDV), v mesecu juniju 2016 pa je ta znesek narastel na

331,4550 €/mesečno (brez DDV) za priključek DN 80.

2.4.3 Razmerje rabe energentov in stroškov v letu 2014

Razmerje porabe električne in toplotne energije

Razmerje stroškov energentov in vode

Bre

z D

DV

Z D

DV

Graf 10: Razmerje rabe in stroškov energentov ter vode v obdobju enega leta


Stran 9

Vidimo lahko, da je v letu 2014, 68% od celotne porabljene energije toplotna energija.

Elektrika skupaj zavzame 32% celotne porabljene energije v stavbi. Stroškovno je

največji delež v letu 2014 na strani toplotne energije in sicer znaša 50% celotnih

stroškov.


Razmerje porabe električne in

toplotne energije


Bre

z D

DV

Z D

DV





stroškov.


Stran 10


Razmerje porabe električne in toplotne energije


Bre

z D

DV

Z D

DV





stroškov.


Stran 11

2.4.6 Energijska števila za obdobje enega leta

Prvo informacijo o energetski učinkovitosti posamezne stavbe nam poda energijsko

število stavbe. Le-to je odvisno od porabljene količine toplotne in električne energije

ter ogrevane površine v stavbi. V spodnji tabeli in grafu so prikazana energijska števila

za stavbo na letni ravni, glede na dejansko porabo energije v stavbi (brez

upoštevanega temperaturnega primanjkljaja). Za preračun je uporabljena

kondicionirana površina stavbe (1.226 m2)

Tabela 12: Energijska števila v obdobju enega leta


(kWh/m²a) Toplotna energija

(kWh/m²a) Skupaj

(kWh/m²a)

2014 43,2 93,1 136,3

2015 40,7 111,2 151,8

2016 39,5 109,0 148,5

Povprečje 41,1 104,4 145,5

Graf 13: Energijska števila toplotne in električne energije po letih


Stran 12

V spodnjem grafu so prikazani povprečni energetski kazalniki za obdobje

2014 – 2016, glede na dejansko porabo energije v stavbi (brez upoštevanja

temperaturnega primanjkljaja).

Graf 14: Energetski kazalniki trenutnega stanja

Energijsko število predstavlja razmerje med letno količino porabljene energije in

ogrevano površino stavbe na letni ravni (kWh/m2a).

0 15 35 60 105 150 210 300+

0 100 200 300 400 500

0 25 50 75 100 125 150 175+

PRIMERJAVA

TOPLOTE ZA

OGREVANJE

PRIMERJAVA

DOVEDENE

ENERGIJE ZA

DELOVANJE

STAVBE

PRIMERJAVA

PREDVIDENIH

EMISIJ CO2

145,5 kWh/m2a

104,4 kWh/m2a

41 kg/m2a


Stran 13

2.5 Stanje toplotnega ugodja

2.5.1 Splošno

Toplotno ugodje v stavbi je zelo pomembno za dobro počutje zaposlenih in

obiskovalcev stavbe. Občutek toplotnega ugodja človek doseže kadar so energijski

tokovi med človeškim telesom in okolico v ravnovesju. Energijski tokovi so odvisni od

splošnih mikroklimatskih parametrov, kot so temperatura zraka v prostoru, temperatura

obodnih površin, hitrosti gibanja zraka v prostoru in relativne vlažnosti zraka v prostoru,

ter od človeških subjektivnih parametrov, kot sta fizična aktivnost in vrsta obleke.

Človek lahko na določene parametre vpliva (oblačila, ipd.), medtem ko na

mikroklimatske parametre (temperatura zraka in obodnih površin, relativna vlažnost…)

ne more. Le-ti so odvisni od same zasnove stavbe. Največji vpliv na človeško zaznavo

toplotnega ugodja ima zagotovo temperatura zraka in obodnih površin ter hitrost

gibanja zraka ob človeškem telesu (prepih).

Za potrebe ocenitve toplotnega ugodja v stavbi smo opravili meritve periodike toplotnih

karakteristik. Le-te so informativnega značaja in so opravljene izključno za potrebe

ocenitve toplotnega ugodja v okviru energetskega pregleda in niso namenjene

uradnemu ocenjevanju delovnega okolja.

2.5.2 Povzetek toplotnega ugodja v stavbi

V spodnjih poglavjih so prikazane izmerjene vrednosti posameznega sklopa meritev,

ki je bil izdelan po določenem protokolu. Meritve so se izvajale v obsegu delovnega

časa objekta. Ker gre za splošno ocenitev delovnega okolja in ne za uradne meritve,

so se meritve izvajale kratkotrajno v času izdelave pregleda na terenu.

2.5.3 Meritve temperature, relativne vlažnosti in pretoka zraka

Meritve so se izvajale po posameznih prostorih. Opravljenih je bilo 11 meritev. Vsaka

merilna točka vsebuje podatke o temperaturi in relativni vlažnosti. Natančne lokacije

posameznih meritev po prostorih se nahajajo v prilogah (oznake – MK 1 – 11).

Lokacija Stavba Partizanska cesta 81, Sežana (ID stavbe 2455-460)

Datum 20.12.2016

Čas meritev 10:37 – 10:50

Merilnik Metrel Poly M6401 ST

Temperatura in relativna vlažnost sta tesno povezani. Vlažnost je predvsem odvisna

od temperature prostora in delno od predmetov, ki se nahajajo v prostoru in njihovih

lastnosti, kako oddajajo ali vežejo vlago nase. Priporočena temperatura za doseganje


Stran 14

popolnega občutka ugodja v prostorih je med 20°C in 23°C, relativna vlažnost naj bo

med 40 in 60 %.

Tabela 13: Izmerjene vrednosti temperature in relativne vlažnosti

Številka meritve Vrsta prostora Relativna vlaga [% rh] Temperatura [°C]

MK – 1 Pisarna 38,2 22,2

MK – 2 Sprejemna pisarna 39,0 22,2

MK – 3 Pisarna 37,3 22,5

MK – 4 Pisarna 44,1 23,0

MK – 5 Pisarna 38,9 23,2

MK – 6 Pisarna 40,1 23,5

MK – 7 Pisarna 39,0 23,6

MK – 8 Sejna soba 38,5 23,4

MK – 9 Pisarna 40,5 23,5

MK – 10 Pisarna 39,9 23,7

MK – 11 Pisarna 42,5 23,8

Tabela 14: Izmerjene vrednosti temperature in relativne vlažnosti

Najvišja izmerjena

temperatura (C)

Najnižja izmerjena

temperatura (C)

Najvišja izmerjena vlaga (% rh)

Najnižja izmerjena vlaga (% rh)

23,8 22,2 44,1 37,3

Spodnji graf nam prikazuje izmerjene vrednosti in priporočene vrednosti (priporočena

vrednost za temperaturo – zelena barva; priporočena vrednost za relativno vlažnost –

rdeča barva).

Graf 15: Meritve temperature in relativne vlažnosti


Stran 15

Iz rezultatov meritev je opaženo, da je temperatura v večini izmerjenih prostorov nad

zgornjo mejo priporočenih vrednosti, medtem ko je vlažnost v oz. pod mejo

priporočenih vrednosti. Upoštevati je potrebno, da je relativna vlaga precej odvisna od

trenutnih zunanjih razmer. Presuh zrak v prostorih vpliva na sušenje sluznice in s tem

povezane težave - prehlade, glavobole, slabo spanje, otežkočeno dihanje in podobno.


Stran 16

3 SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO

3.1 Razmerja med naročnikom EP, lastnikom stavbe, uporabnikom, najemnikom, upravnikom stavbe

3.2 Shema denarnih tokov in proces odločanja na področju investiranja v URE

Za večje investicije v rekonstrukcije naprav, stavbnega pohištva, ipd. se upravljavec

odloča na podlagi pregledov oz. opažanj dotrajanosti opreme. Pri sami izvedbi se

upošteva energetska učinkovitost vgrajene opreme, hkrati pa se kolikor je to mogoče

uporabi nepovratna sredstva iz javnih razpisov. Določen del sredstev je namenjen za

investicijsko vzdrževanje opreme in manjše investicije, določen del sredstev pa je

namenjen tekočemu vzdrževanju stavbe. Eden izmed razlogov izdelave razširjenega

energetskega pregleda je, da organizacija pridobi podatke oz. akcijski načrt, kako

dolgoročno energetsko sanirati stavbo, izboljšati razmere v stavbi, hkrati pa pridobiti

ustrezno dokumentacijo ključno za prijavo na aktualne razpise.

Ministrstvo za javno upravo

Računi za toplotno energijo

Računi za električno energijo

Računi za komunalne storitve

Stavba Partizanska cesta 81, Sežana

Distributerji in dobavitelji toplotne energije, električne

energije in vode

Stavba Partizanska cesta 81, Sežana

(UPORABNIK STAVBE)

Zaposleni

UPORABNIKI PROSTOROV

Obiskovalci

UPORABNIKI PROSTOROV

Republika Slovenija (LASTNIK STAVBE)

Ministrstvo za javno upravo (NAROČNIK REP, UPRAVLJAVEC)

Porabnik energije


Stran 17

3.3 Potek nadzora nad rabo energije in stroški

V stavbi ni implementiranega nadzornega sistema, preko katerega bi bilo mogoče

spremljati rabe energije in analiziranje le te. Podatki o rabi ter stroških na mesečni ter

letni ravni se sicer beležijo vendar se med seboj posebej ne primerjajo in obdelujejo.

3.4 Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih

Pri izvajanju energetskega pregleda smo sodelovali z vodstvom stavbe ter

zaposlenimi. Omenjeni se zavedajo pomena učinkovite rabe energije. Pri pregledu so

sodelovali in posredovali osnovne podatke. Prav tako so izpostavili, kaj so po njihovem

mnenju kritične točke oskrbe in rabe energije in sicer:

• Občasno slab zrak zaradi manjkajočega prezračevalnega sistema,

• podhladitev ter pregrevanje stavbe zaradi manjkajoče toplotne izolacije,

• na ogrevalih ni nameščenih termostatskih ventilov, zato je regulacija

temperature v posameznem prostoru težko izvedljiva,

• klasični kotlički,

• …

3.5 Raven promoviranja učinkovite rabe energije (URE)

Raven promoviranja URE je na srednji stopnji. Zaposleni se večinoma zavedajo

splošne pomembnosti URE (zapiranje oken, ugašanje razsvetljave in električnih

naprav…). Stopnja upoštevanja URE se med delavci razlikuje. V stavbi se ne izvajajo

nobena izobraževanja o pravilnem prezračevanju, razsvetljavi oziroma splošni URE,

prav tako se ne izvaja kakršna koli stimuliranja uporabnikov stavbe, ki bi dodatno

spodbudila željo po zmanjševanju rabe energije v stavbi.


Stran 18

4 OSKRBA IN RABA ENERGIJE

4.1 Cene energetskih virov

Cena, ki jo plača končni uporabnik za energijo/energent, je navadno sestavljena iz

cene energenta/energije ter dajatve, pri čemer se le-te nanašajo na omrežnino,

trošarine in druge dajatve regulirane s strani pristojnih državnih institucij. Cene

energetskih virov se, zaradi rasti fosilnih goriv, zadnja leta zvišujejo. Pojavljajo se

malenkostne razlike med cenami distributerjev energije, ki so odvisne od količine

zakupljene energije in časovnega obdobja zakupa. V nadaljevanju je opravljena

analiza cen. Vse cene so prikazane z in brez DDV.

4.1.1 Električna energija

Cene za uporabo omrežja so določene s strani države (Agencija RS za energijo) in so

odvisne od odjemne skupine v katero spada odjemno oziroma merilno mesto.

Stavba se napaja iz enega odjemno merilnega mesta. Odjemno merilno mesto spada

v tarifno skupino NN – Brez zbiralke – T < 2500ur. V spodnjem grafu je prikazano

spreminjanje cen električne energije v obdobju 2014 – 2016 po postavkah energija VT

in MT.

Graf 16: Spreminjanje cen električne energije - energija VT, MT (brez DDV)


Stran 19

Graf 17: Spreminjanje cen električne energije - energija VT, MT (z DDV)

Opaziti je mogoče, da se je cena električne energije v mesecu maju 2014 znižala za

cca. 21% (VT) ter 22% (MT). Do naslednje sprememb cen je prišlo v mesecu maju

2016, kjer se je cena znižala še za cca. 6% (VT in MT).

Specifična povprečna cena 1kWh električne energije je v obdobju 2014 - 2016 znašala

0,101 €/kWh brez DDV oz. 0,123 €/kWh z upoštevanim DDV. Specifična cena je

določena kot razmerje med skupnimi stroški v obdobju 2014 - 2016 ter porabo

energenta v tem obdobju..

4.1.2 Toplotna energija

Stavba se ogreva iz lastne kotlovnice preko energenta zemeljski plin (ZP). Toplotna

energija se porablja za ogrevanje stavbe. Spodnji graf prikazuje gibanje cene

zemeljskega plina (prikaz cene za 1 kWh8) v času porabe v obdobju 2014 - 2016.

Graf 18:Spreminjanje cene 1 kWh energije (brez DDV)

8 Za preračun energije pridobljene iz energentov so bile uporabljene naslednje pretvorbe : 1Sm3 zemeljskega plina = 9,5 kWh energije.


Stran 20

Specifična povprečna cena 1kWh zemeljskega plina je v obdobju 2014 - 2016 znašala

0,062 €/kWh brez DDV oz. 0,076 €/kWh z upoštevanim DDV. Specifična cena je

določena kot razmerje med skupnimi stroški v obdobju 2014 - 2016 ter porabo

energenta v tem obdobju.

Graf 19: Spreminjanje cene 1 kWh energije (z DDV)

Opaziti je mogoče nihanje cen skozi analizirano obdobje, ki je posledica spremembe

cen energenta na trgu.

4.1.3 Sanitarna voda

Cena vodarine se je v analiziranem spremenila samo julija 2016 in sicer se je znižala

iz vrednosti 1,5295 €/m3 na vrednost 1,12051 €/m3. Ostale postavke se spreminjajo

skladno z dvigovanjem cen trošarin in okoljskih dajatev.

Graf 20: Spreminjanje cene vodarine za 1 m3 vode (brez DDV)


Stran 21

Graf 21: Spreminjanje cene vodarine za 1 m3 vode (z DDV)

Specifična povprečna cena 1 m3 vode je v obdobju 2014-2016 znašala 10,540 €/m3

brez DDV oz. 11,537 €/m3 z upoštevanim DDV. Specifična cena je določena kot

razmerje med skupnimi stroški v obdobju 2014-2016 ter porabo energenta v tem

obdobju.

OPOMBA: V mesecu juniju 2016 je omrežnina za vodo znašala 19,0770

€/mesečno (brez DDV), v mesecu juniju 2016 pa je ta znesek narastel na 331,4550

€/mesečno (brez DDV) za priključek DN 80. Gre za občutno podražitev omrežnine

za vode v letu 2016, s strani Kraškega vodovoda Sežana.


Stran 22

4.2 Mesečne rabe glavnih virov energije

V nadaljevanju je prikazana poraba električne in toplotne energije ter poraba hladne

sanitarne vode na mesečni ravni.


Prostori se napajajo z električno energijo preko enega odjemno merilnega mesta. V

spodnji tabeli so prikazane vrednosti za celoten objekt skupaj.

Tabela 15: Poraba električne energije VT, MT (2014 – 2016)

2014 2015 2016

VT (kWh)

MT (kWh)

VT (kWh)

MT (kWh)

VT (kWh)

MT (kWh)

Januar 3.690 1.914 2.789 1.813 2.495 2.385

Februar 3.204 1.724 2.662 1.618 2.285 2.175

Marec 3.040 1.928 2.741 1.648 2.103 1.941

April 2.762 1.586 2.261 1.330 1.988 1.281

Maj 2.357 1.286 2.098 1.425 2.221 1.432

Junij 2.578 1.375 2.362 1.216 2.136 1.085

Julij 3.076 1.316 3.842 1.262 2.812 1.240

Avgust 2.638 1.476 3.079 1.393 2.737 1.281

September 2.685 1.106 2.402 1.161 2.445 1.145

Oktober 2.960 1.166 2.683 1.384 2.376 1.489

November 2.794 1.347 2.325 1.576 2.710 1.543

December 3.250 1.705 2.815 1.958 3.136 1.992

Skupaj: 35.034 17.929 32.059 17.784 29.444 18.989

Skupaj VT + MT 52.963 49.843 48.433

V spodnjem grafu je prikazana poraba po mesecih v obdobju 2014 – 2016. Vidno je

nihanje porabe električne energije med posameznimi meseci. V poletnih mesecih se

večinoma izvajajo letni dopusti (julij, avgust), vendar je poraba električne energije višja

kot v prehodnimi mesecih (april, maj), zaradi uporabe naprav za klimatizacijo objekta.

Opaziti je visoko porabo energije v MT, razlog je najverjetneje zaradi hlajenja server

sobe ter prižganih električnih aparatov skozi nočni čas oziroma vikende.

Graf 22: Mesečna poraba električne energije v analiziranem obdobju


Stran 23

Spodnji graf prikazuje primerjavo porabe celotne stavbe na mesečni ravni, v obdobju

2014 – 2016. Opaziti je podobno periodiko skozi posamezna leta.

Graf 23: Primerjava porabe električne energije med leti (2014 - 2016)

V spodnjem grafu je prikazana poraba električne energije v stavbi po namenu uporabe

na letni ravni. Ocenjena poraba po namenu uporabe je določena glede na električno

moč posamezne naprave ter časovni interval delovanja le te. Iz grafa je razvidno, da

so glavni oz. večji porabniki električne energije: električni aparati ter klimatizacija.

Graf 24: Poraba električne energije glede na namen uporabe v stavbi


Stran 24


Toplotna energija se v stavbi uporablja za ogrevanje prostorov. V spodnjem grafu je

prikazana porabljena količina toplotne energije (prikaz v kWh), za obdobje

2014 – 2016.

Graf 25: Porabljena toplotna energija analiziranega obdobja

Glede na skupno porabljeno količino toplotne energije v analiziranih ogrevalnih

mesecih 2014 - 2016 (384.019 kWh), lahko določimo povprečno letno porabo, katera

znaša 128.006 kWh.


V spodnjem grafu je prikazana mesečna poraba sanitarne vode za obdobje

2014 - 2016 na mesečni ravni. Stavba se napaja iz enega odjemnega mesta. Letna

povprečna vrednost porabe vode je v obdobju 2014 - 2016 znašala cca. 226 m3 letno

oz. cca. 19 m3 mesečno.

Graf 26: Mesečna poraba sanitarne vode v obdobju 2014-2016


Stran 25

4.3 Mesečni stroški glavnih virov energije

V nadaljevanju so stroškovno prikazane porabe električne in toplotne energije ter

strošek hladne sanitarne vode na mesečni ravni. Prikazani stroški vključujejo vse

postavke ki se navezujejo na vrsto energije.


V spodnjih tabelah so prikazani stroški električne energije na mesečni ravni. Stroški so

prikazani z in brez DDV.

Tabela 16: Mesečni stroški električne energije v obdobju 2014-2016 (brez DDV)

Električna energija 2014 (€ brez DDV) 2015 (€ brez DDV) 2016 (€ brez DDV)

Januar 605 428 470

Februar 560 407 433

Marec 543 415 413

April 428 317 310

Maj 329 316 326

Junij 391 360 316

Julij 426 528 451

Avgust 418 524 419

September 356 362 391

Oktober 441 452 407

November 430 393 418

December 495 463 495

Skupaj: 5.422 4.963 4.847

Tabela 17: Mesečni stroški električne energije v obdobju 2014-2016 (z DDV)

E.E. 2014 (€ z DDV) 2015 (€ z DDV) 2016 (€ z DDV)

Januar 738 522 573

Februar 683 496 528

Marec 663 506 503

April 522 387 378

Maj 401 385 397

Junij 477 439 386

Julij 520 644 550

Avgust 510 639 511


Oktober 538 551 497



Skupaj: 6.614 6.055 5.914


Stran 26


V spodnjih tabelah so prikazani stroški porabe toplotne energije (brez ter z DDV). Tabela 18: Mesečni stroški porabe toplotne energije v obdobju 2014-2016 (brez DDV)

Toplotna energija 2014 (€ brez DDV) 2015 (€ brez DDV) 2016 (€ brez DDV)

Januar 1.420 1.792 1.884

Februar 1.344 1.695 1.381

Marec 1.024 1.269 1.250

April 761 889 522

Maj 493 216 412

Junij 40 37 54

Julij 40 37 54

Avgust 40 37 54

September 36 38 54

Oktober 73 590 605


December 1.141 1.073 1.109

Skupaj: 7.184 € 8.556 € 8.195 €

Tabela 19: Mesečni stroški porabe toplotne energije v obdobju 2014-2016 (z DDV)

Toplotna energija 2014 (€ z DDV) 2015 (€ z DDV) 2016 (€ z DDV)

Januar 1.732 2.186 2.298

Februar 1.639 2.068 1.685

Marec 1.250 1.549 1.525

April 928 1.085 637

Maj 602 263 503

Junij 49 45 66

Julij 49 45 66

Avgust 49 45 66

September 44 46 66

Oktober 89 720 738

November 940 1.076 997

December 1.393 1.310 1.353

Skupaj: 8.764 € 10.438 € 9.998€


Stran 27


V spodnjih tabelah so prikazani stroški sanitarne vode na mesečni ravni (brez in z

DDV).

Tabela 20: Mesečni stroški vode v obdobju 2014-2016 (brez DDV)

Sanitarna voda 2014 (€ brez DDV) 2015 (€ brez DDV) 2016 (€ brez DDV)

Januar 161 141 /

Februar 149 139 /

Marec 157 141 462

April 147 144 152

Maj 156 144 154

Junij 149 144 149

Julij 146 144 443

Avgust 147 142 439


Oktober 157 149 447



Skupaj: 1.825 1.738 3.583

Tabela 21: Mesečni stroški vode v obdobju 2014-2016 (z DDV)

Sanitarna voda 2014 (€ z DDV) 2015 (€ z DDV) 2016 (€ z DDV)

Januar 176 154 /

Februar 163 152 /

Marec 172 154 506

April 161 158 167

Maj 170 158 169

Junij 163 158 163

Julij 159 158 485

Avgust 161 156 481


Oktober 172 163 490



Skupaj: 1.997 1.902 3.922

Tabela 22: Mesečni stroški vode v obdobju 2014-2016 (z DDV)

OPOMBA: V mesecu juniju 2016 je lepo razviden dvig stroška zaradi povišane

omrežnine za vodo. Gre za občutno podražitev omrežnine za vode v letu 2016, s

strani Kraškega vodovoda Sežana.


Stran 28

4.4 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov

Stavba se nahaja v urbanem okolju, zato ne prihaja do večjih izpadov. Električna

energija se dobavlja iz javnega omrežja preko pripadajočih transformatorskih postaj.

Do prekinitve dobave električne energije lahko pride v primeru izpada javnega omrežja,

kar pa lahko traja največ par ur.

Toplotna oskrba se vrši preko lastne kotlovnice. Oskrba z energentom je nemotena.

Oskrba s hladno vodo je zanesljiva in ni bilo zabeleženih večjih izpadov.

4.5 Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme

Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme ni pretirano ogrožena. Kljub starosti

nekaterih naprav, so vse naprave funkcionalne in ne kažejo večjih potencialnih težav.


Stran 29

5 PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE

5.1 Ogrevalni sistem

Toplota za ogrevanje stavbe predstavlja precejšnje stroške energije v stavbi, in sicer

cca 50% celotnih stroškov energije. Te stroške bi lahko zmanjšali z ustrezno in

učinkovito sanacijo celotnega ogrevalnega sistema.

Stavba se ogreva preko visokotemperaturnega klasičnega plinskega kotla Riello

4RCT-11 toplotne moči 200 kW. Leto izdelave kotla je 2002. Toplotni režim sistema je

90/70°C. Izkoristek kotla znaša med cca. 85 - 92%. V kotlovnici ni vgrajenega

zalogovnika tople vode. Pripadajoči gorilnik je Riello RS 28 / 809 M, toplotne moči 81

– 325 kW in električne priključne moči 0,37 kW. Ogrevna voda se pripravlja v kotlu in

se preko ogrevalnega kroga transportira do posameznih prostorov. Razvod je preko 1

ogrevalne veje, z vgrajeno klasično črpalko GHN 504 B-R moči 295 W. Črpalka je brez

frekvenčne regulacije. Regulacija črpalke je možna preko ročnega preklopa s

tristopenjskim stikalom. Na veji je vgrajena tudi rezervna črpalka enakih karakteristik,

ki jo je mogoče uporabiti v primeru okvare glavne črpalke. Regulacije je izvedena

preko elektronskega regulatorja ECL Comfort 200, ter zunanjega temperaturnega

senzorja. Ogrevanje deluje, kadar je zunanja temperatura pod 19°C. Delovanje

ogrevalnega sistema se uravnava dodatno preko programske ure. Polni čas delovanja

ogrevalnega sistema je med 5:00 - 16:00 uro, nato sistem preklopi na nižji obratovalni

režim. Trajanje ogrevanja je pogojeno z zunanjo temperaturo.

Slika 3: Kotel, gorilnik ter razvod ogrevalnega sistema

Ogrevanje prostorov je izvedeno preko 66 klasičnih radiatorjev ter 6 stenskih

konvektorjev. Razvodi ogrevanja so vodeni pretežno vidno, nadometno. Razvodi v

kotlovnici so toplotno izolirani. Grelna telesa (radiatorji) so v večini nameščeni na

zunanjih stenah (pod okni). Na ogrevalih so nameščeni klasični ventili brez možnosti

avtomatske regulacije. Hidravlično uravnovešenje ogrevalnega sistema ni izvedeno.


Stran 30

Grelna telesa (radiatorji) so slabše kvalitete, starejšega datuma. Konvektorji so

ustrezne kvalitete.

5.2 Sistem za oskrbo s toplo vodo

Topla sanitarna voda se pripravlja z električno energijo preko petih lokalnih grelnikov

vode, posamezne električne moči cca. 2kW. Grelniki so litraže od 15 do 80 l in so

nameščeni na sami mikrolokaciji porabe tople vode v stavbi.

Slika 4: Bojlerji za toplo sanitarno vodo

5.3 Sistem za oskrbo s hladno vodo

Objekt je priključen na ulični vod mestnega vodovoda. Distributer je Javno podjetje

Kraški vodovod Sežana d.o.o.. Oskrba s hladno sanitarno vodo je nemotena.

5.4 Elektroenergetski sistem in porabniki

Dovod električne energije je speljan po zemeljskem kablu iz transformatorske postaje

in NN omrežja do glavnega razdelilnika za razvod in meritve SODO. V razdelilniku se

izvajajo vse meritve porabe električne energije za stavbo in varovanje tokokrogov v

stavbi.

• razdelilnik splošnega razvoda po objektu

• pomožni razdelilci

• tokokrogi moči (vtičnice, naprave, itd.)

• tokokrogi glavne razsvetljave

Napajalna napetost sistema je 400/230 V. Meritve električne energije potekajo preko

dvotarifnega trifaznega števca.

Elektroenergetski sistem in porabniki so v funkcionalnem stanju.


Stran 31

6 PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE

6.1 Ovoj stavbe

Dobro izolirana stavba pomeni velik prihranek energije pozimi, poleti pa nas ščiti pred

pregrevanjem. Slabo izolirane stene večkrat predstavljajo tudi problem z vdorom vlage

v prostore. Na mestih, ki so podhlajena, se pojavi kondenzacija vodnih hlapov v zraku

in povzroča plesen ter odpadanje ometa. Za namen ocenitve ovoja stavbe so se

izvedle termografske meritve celotnega ovoja, s pomočjo katerih se je določilo ključne

napake oziroma težave na ovoju stavbe.

Tabela 23: Osnovni podatki meritev

Lokacija Stavba Partizanska cesta 81, Sežana (ID stavbe 2455-460)

Datum 20.12.2016

Čas meritev 8:00 – 8:30

Zunanja temperatura 1°C

Vreme Jasno (brez vpliva sonca)

Merilnik Fluke TiR1

Temperaturni razpon -20°C do 150°C

Natančnost merilnika ±2°C oz. 2%

Ob pregledu stavbe je bilo ugotovljeno sledeče:

OKNA / VRATA

SPLOŠNI

OPIS

Okna in vrata na objektu su ALU izvedbe, s termopan zasteklitvijo, srednje kvalitete.

Okna so bila v celoti zamenjana v letu 2003. Toplotna prehodnost steklenega dela

znaša Ug=1,1 W/m2K

TEMOGRAFSKA ANALIZA

OK

NA

OPIS POSNETKA

Na zgornji sliki so prikazane povišane temperature na okvirju oken. Gre za

klasična odstopanja glede na starost in kvaliteto vgrajenih oken. Povišane

temperature je opaziti na vseh oknih na stavbi.


Stran 32

OK

NA

OPIS POSNETKA

Na zgornji sliki so prikazane povišane temperature na okvirjih oken. Gre za



OK

NA

OPIS POSNETKA

Na zgornji sliki so prikazane povišane temperature na okvirjih oken. Gre za



VR

AT

A

OPIS POSNETKA

Termografski posnetek ne prikazuje kvalitete vhodnih vrat, saj je na vhodu v

stavbo nameščen vetrolov. Vetrolov avtomatsko znižuje izgube toplote zaradi

kvalitete vrat.


Stran 33

OVOJ STAVBE

SPLOŠNI

OPIS

Zunanji zidovi stavbe niso toplotno zaščiteni. Konstrukcija stavbe je

armiranobetonski skelet.

TEMOGRAFSKA ANALIZA

ZU

NA

NJI Z

ID

OPIS POSNETKA Na posnetku je lepo razviden toplotni most zaradi manjkajoče toplotne izolacije

ovoja stavbe.

ZU

NA

NJI Z

ID

OPIS POSNETKA Na posnetku je prikazana povišana temperatura na spodnjem delu zunanjega

zidu, ki je posledica manjkajoče toplotne izolacije ovoja stavbe.

ST

IK T

AL

Z Z

UN

AN

JIM

ZID

OM

OPIS POSNETKA Na posnetku je razvidna povišana temperatura na zidu, ki je posledica

manjkajoče toplotne izolacije.


Stran 34

STREHA

SPLOŠNI

OPIS

Ravna streha je bila sanirana v letu 2011 in je izolirana v skladu z veljavnimi

pravilniki. Termografska slika na ravnem delu strehe je pokazala homogenost, prav

tako ni bilo mogoče opaziti odstopanj temperatur, kar je glede na že nameščeno

izolacijo tudi za pričakovati.

6.2 Električni aparati

Pri energetskem pregledu posameznih prostorov smo zasledili spodaj naštete

porabnike. Predvidena poraba in ocenjeni časi obratovanja, upoštevani v izračunih, so

ocenjeni skladno z ogledom in informacijami prejetimi s strani zaposlenih.

Tabela 24: Porabniki električne energije

Tip porabnika Št.

porabnikov

Moč porabnika

(W)

Skupna obratovalna

moč porabnikov

(kW)

Skupaj obratovalne

ure/leto (h/leto)

Predvidena letna

poraba električne energije

(kWh/leto)

TISKALNIK 8 150 1,20 252 302

TISKALNIK 13 90 1,17 252 295

KOPIRNI STROJ 5 400 2,00 252 504

SERVER 1 150 0,03 8.760 263

PRENOSNIK 2 90 0,15 2.016 308

AVTOMAT ZA KAVO 1 1.100 1,10 504 554

UPS 1 400 0,40 504 202

AVTOMAT ZA PIJAČO 1 250 0,05 8.760 438

REZALNIK PAPIRJA 3 200 0,60 252 151

REZALNIK PAPIRJA 4 90 0,36 252 91

RAČUNALNIK + LCD 48 150 6,12 2.016 12.338

PRENOSNIK + LCD 3 120 0,31 2.016 617

RAČUNALNIK + 2XLCD 2 180 0,31 2.016 617

SKUPAJ 13,8 16.680

6.3 Naprave za kuhinjske dejavnosti

Naprave, ki se uporabljajo za kuhinjske dejavnosti so prikazane v spodnji tabeli. Tabela 25: Naprave za »kuhinjske dejavnosti«

Tip porabnika Št.

porabnikov

Moč porabnika

(W)

Skupna obratovalna

moč porabnikov

(kW)

Skupaj obratovalne

ure/leto (h/leto)

Predvidena letna


(kWh/leto)

HLADILNIK 2 130 0,05 8.760 456

HLADILNIK 1 130 0,03 1.200 31

HLADILNIK - MALI 1 100 0,02 8.760 175

HLADILNIK - MALI 1 100 0,03 8.760 219

PODPULTNI HLADILNIK 1 250 0,05 0 0

MIKROVALOVKA 1 800 0,72 10 7

SKUPAJ 0,89 888


Stran 35

6.4 Razsvetljava

Razsvetljava je večinoma izvedena z uporabo svetilk s fluorescentnimi sijalkami in

navadnimi žarnicami z žarilno nitko ter varčnimi sijalkami Razsvetljava nima nobene

regulacije svetilnosti glede na zunanje pogoje (osvetljevanje z naravno svetlobo).

Skupna ocenjena moč instalirane razsvetljave je 13,32 kW. Delež klasičnih sijalk znaša

7,2 %.

V prostorih so nameščene svetilke z naslednjimi tipi sijalk. Tabela 26: Število svetilk ter sijalk

Tip sijalke Število svetilk

Št. sijalk v svetilki

Moč sijalke

(W)

Skupna obratovalna moč svetilk

(kW)

Skupaj obratovalne

ure/leto (h/leto)

Predvidena letna


(kWh/leto)

T8 7 2 36 0,50 252 127

T8 12 2 36 0,86 756 653

T8 12 2 36 0,86 200 173

T8 75 2 36 5,40 1.008 5.443

T8 10 2 58 1,16 126 146

T8 2 2 58 0,23 1.008 234

T8 14 1 18 0,25 126 32

T8 6 1 18 0,11 504 54

T8 2 4 18 0,14 126 18

T8 1 4 18 0,07 756 54

T8 32 4 18 2,30 1.008 2.322

NAV 7 1 60 0,42 126 53

NAV 7 1 60 0,42 504 212

NAV 2 1 60 0,12 756 91

VAR 2 1 23 0,05 126 6

VAR 2 1 23 0,05 252 12

VAR 4 1 23 0,09 504 46

VAR 11 1 23 0,25 756 191

VAR 1 1 23 0,02 1.008 23

SKUPAJ 209 13,32 9.891


Stran 36

V določenih prostorih se izvedle meritve osvetljenosti, ki so pokazale da je osvetljenost

zadostna, saj so se vrednosti gibale med 341in 580 lux. Označbe lokacij posameznih

meritev se nahajajo v prilogah.

OPOMBA: Ker smo želeli oceniti osvetljenost na delavnem mestu v službenem

času, so se meritve izvajale podnevi in na mestih kjer so se izvajala pisarniška

dela, oz. so prostori bili v uporabi. Zaradi vpliva dnevne svetlobe so vrednosti

precej visoke, kljub delno zastrtim oknom.

Tabela 27: Meritve osvetljenosti

Številka meritve Vrsta prostora Povprečna osvetljenost (lux)

MK – 1 Pisarna 450

MK – 2 Sprejemna pisarna 477






MK – 8 Sejna soba 580




Povprečna vrednost 472 lux


Stran 37

6.5 Prezračevanje, klimatizacija in ogrevanje

Prostori stavbe se prezračujejo naravno z odpiranjem oken in vrat. Hlajenje prostorov

je v večji meri izvedeno preko lokalnih klimatskih naprav s pripadajočimi zunanjimi

enotami. Za hlajenje skupnih pisarn v pritličju se uporabljata dva večja hladilna

agregata, ki sta nameščena na južni strani stavbe. Za hlajenje server sobe se uporablja

klasična klimatska naprava, ki deluje 24/7. V klimatskih napravah se še vedno

uporablja plin R22, ki pa je od leta 2015 naprej prepovedan. Menjava klimatskih

naprav zaradi neustreznega plina ni del energetskega pregleda. Ogrevanje

prostorov je izvedeno preko kotlovnice s pomočjo centralnega ogrevalnega sistema.

Tabela 28: Porabniki za ogrevanje prostorov

Tip porabnika Št.

porabnikov

Moč porabnika

(W)

Skupna obratovalna

moč porabnikov

(kW)

Skupaj obratovalne

ure/leto (h/leto)

Predvidena letna poraba

električne energije

(kWh/leto)

GORILNIK 1 370 0,37 1.500 555

ČRPALKA 1 60 0,06 3.600 216

ČRPALKA 2 295 0,30 3.600 1.062

ELEKTRIČNI RADIATOR 4 2.000 7,20 80 576

KONVEKTOR 6 400 2,16 120 259

SKUPAJ 10,09 2.668

Tabela 29: Porabniki za ogrevanje sanitarne vode

Tip porabnika Št.

porabnikov

Moč porabnika

(W)

Skupna obratovalna

moč porabnikov

(kW)

Skupaj obratovalne

ure/leto (h/leto)



(kWh/leto)

BOJLER 1 2.000 1,80 126 227

BOJLER 4 2.000 7,20 252 1.814

SKUPAJ 9,00 2.041

Tabela 30: Porabniki za klimatizacijo prostorov

Tip porabnika Št.

porabnikov

Moč porabnika

(W)

Skupna obratovalna

moč porabnikov

(kW)

Skupaj obratovalne

ure/leto (h/leto)



(kWh/leto)

KLIMA 1 740 0,44 450 200

KLIMA 1 740 0,59 60 36

KLIMA 6 740 3,55 450 1.598

KLIMA 2 1.200 1,92 150 288

KLIMA 2 700 1,12 450 504

KLIMA 1 1.550 1,24 8.760 10.862

KLIMA (Večji hladilni agregat)

2 4.570 7,31 450 3.290

KLIMA 1 950 0,76 450 342

KLIMA 5 1.150 4,60 450 2.070

KLIMA 1 790 0,63 540 341


Stran 38

Tip porabnika Št.

porabnikov

Moč porabnika

(W)

Skupna obratovalna

moč porabnikov

(kW)

Skupaj obratovalne

ure/leto (h/leto)



(kWh/leto)

KLIMA 2 790 1,26 450 569

KLIMA 1 960 0,77 450 346

KLIMA 7 940 5,26 450 2.369

KLIMA 3 980 2,35 450 1.058

SKUPAJ 31,82 23.873


Stran 39

II ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE

7 OSKRBA Z ENERGIJO

7.1 Revizija pogodb o dobavi energije

OPOMBA: Naročnik Razširjenega energetskega pregleda pogodb ne želi razkriti,

saj gre za poslovno skrivnost. Zaradi slednjega pogodbe v poročilu niso

prikazane.


Stran 40

8 ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI

Za stavbo je bila izdelana gradbena fizika, s pomočjo katere se je izračunalo specifično

potrebno toplotno energijo za ogrevanje, ter transmisijske in ventilacijske izgube.

Ustreznost konstrukcij, ki so bile uporabljene v gradbeni fiziki, glede na pravilnik

PURES oz. pripadajočo tehnično smernico TSG-1-004:2010 – Učinkovita raba

energije, so prikazane v spodnji tabeli:

Tabela 31: Gradbene konstrukcije

Gradbene konstrukcije

Toplotna prehodnost (dovoljena)

Ocenjena toplotna prehodnost (dejanska)

Ustreznost glede

na TSG9

Zunanji zid U = 0,280 W/m2K U = 3,120 W/m2K Zunanji zid proti

terenu U = 0,350 W/m2K U = 3,172 W/m2K

Tla na terenu klet U = 0,350 W/m2K U = 0,496 W/m2K

Tla na terenu pritličje U = 0,350 W/m2K U = 0,497 W/m2K

Ravna streha U = 0,200 W/m2K U = 0,313 W/m2K

Okna, vrata U = 1,600 W/m2K U = 1,820 W/m2K

Svetlobne kupole U = 2,400 W/m2K U = 3,460 W/m2K

8.1 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe

Letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe je bila izračunana glede na podatke

pridobljene pri pregledu stavbe. Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje,

preračunana na enoto prostornine ogrevanega dela QNH/Ve = 29,339 kWh/m3a. Letna

potrebna toplotna energija za ogrevanje stavbe QNH = 136.046 kWh/a.

8.2 Transmisijske izgube

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe LD = 2.494,70W/K.

Skupne transmisijske izgube stavbe znašajo HT = 2.804,00W/K

9 Tehnična smernica TSG-1-004:2010, Pravilnik učinkovite rabe energije v stavbah (PURES)


Stran 41

8.3 Izgube zaradi prezračevanja

Stopnja izmenjave zraka v stavbi znaša 0,8 h-1. Toplotne izgube zaradi prezračevanja

HV = 1.009,01 W/K.

8.4 Toplotni pritoki (sonce, uporabniki…)

Letni toplotni dobitki sončnega sevanja v ogrevalnem obdobju : 42.419 kWh.

Letni toplotni dobitki sončnega sevanja izven ogrevalnega obdobja : 32.208 kWh.

8.5 Notranji toplotni viri zaradi naprav za pretvorbo energije

8.5.1 Razsvetljava

Različne sijalke oddajajo različno količino topotne energije. V spodnji tabeli so

izračunani skupni letni toplotni dobitki zaradi uporabe razsvetljave.

Tabela 32: Oddana toplota sijalk v prostor

Tip sijalke Skupna moč

porabnikov (kW)


električne energije (kWh)

Odstotek oddane toplotne energije

Toplotni dobitki (kWh)

T8 11,90 9.257 75% 6.943

VAR 0,46 278 35% 97

NAV 0,96 355 95% 338

SKUPAJ 13,32 9.891 7.378


Stran 42

8.6 Kazalniki celovite energetske sanacije stavbe

V spodnjih tabelah so prikazani kazalniki za celovito sanacijo stavbe. Ker je za določitev prihrankov pomembno dejansko stanje

stavbe, vključno z režimi obratovanja, smo za prikaz izdelali dva elaborata GF, tako za trenutno stanje kot tudi za stanje po sanaciji

objekta. Razlog za to je, da se stavba ogreva na temp. 23°C, pravilnik PURES pa predpisuje izračun za primer ko se stavba ogreva

na 20°C. prav tako se stavba ne ogreva 24 ur na dan, kot to predvideva PURES. To posledično pomeni precejšnja odstopanja

dejanskega stanja od teoretičnega izračuna stanja glede na PURES.

Tabela 33:Kazalniki porabe – realno stanje

Kazalniki porabe energije – OBSTOJEČE (GF)

Izračunan Največji dovoljen

Koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub stavbe H'T = 1,266 W/m2K H'Tmax = 0,436 W/m2K

Letna raba primarne energije Qp = 299.160,596 kWh

Letna potrebna toplota za ogrevanje QNH = 136.046,300 kWh QNHmax = 34.871,674 kWh

Letni potrebni hlad za hlajenje QNC = 4.214,436 kWh

Letna potrebna toplota za ogrevanje na enoto neto uporabne površine

QNH/Au = 110,951 kWh/m2a

Letna potrebna toplota za ogrevanje na enoto kondicionirane prostornine

QNH/Ve = 29,339 kWh/m3a (QNH/Ve)max = 7,520 kWh/m3a

Letna raba primarne energije na enoto kondicionirane prostornine stavbe

Qp/Ve = 64,516 kWh/m3a OPOMBA: Delež obnovljivih virov energije za ogrevanje znaša 0%, kar ne ustreza zahtevam PURES.


Stran 43

Kazalniki porabe energije po energetski prenovi – SANACIJA (GF)











Qp/Ve = 22,158 kWh/m3a OPOMBA: Letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, preračunana na enoto kondic. prostornine, je najmanj za 30 % manjša

od mejne vrednosti.


Stran 44

V spodnji tabeli je prikazano trenutno stanje ter stanje po sanaciji, glede na priporočila PURES (Temperatura ogrevanja 20°C, 24 urno ogrevanje,…). Iz kazalnikov je mogoče razbrati, da bo stavba po izvedeni energetski prenovi dosegala predpisano raven učinkovite rabe energije, kot jo določa trenutno veljavni predpis PURES. Tabela 34: Kazalniki porabe - PURES

Kazalniki porabe energije – OBSTOJEČE PURES











Qp/Ve = 93,487 kWh/m3a OPOMBA: Delež obnovljivih virov energije za ogrevanje znaša 0%, kar ne ustreza zahtevam PURES.


Stran 45

Kazalniki porabe energije po energetski prenovi – SANACIJA PURES











Qp/Ve = 24,963 kWh/m3a OPOMBA: letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, preračunana na enoto kondic. prostornine, je najmanj za 30 % manjša od mejne vrednosti


Stran 46

9 OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV

Vsaka organizacija ali podjetje potrebuje nekakšne smernice za učinkovito rabo

energije oz. kader, ki bo lahko skrbel za nadzor nad rabo energije, posodabljanje

opreme, ipd. Na takšen način bodo organizacije dosegle zmanjšanje rabe energije.

Zmanjšanje rabe lahko dosežemo z organizacijskimi (OU), vzdrževalnimi (VU) in

investicijskimi ukrepi (IU). V spodnjih poglavjih so predstavljeni možni investicijski ter

vzdrževalni ukrepi na posameznem sistemu v stavbi.

9.1 Ovoj stavbe

Ovoj stavbe predstavlja zelo pomemben dejavnik pri toplotnih izgubah. Cilj, ki ga

poskušamo doseči je čim boljša izolacija ovoja in s tem čim manjša toplotna

prehodnost. S kvalitetno izolacijo ovoja ter kvalitetnimi okni lahko dosežemo največjo

zmanjšanje rabe energije, čeprav je dejstvo, da so ti ukrepi najdražji.

Možni ukrepi na ovoju stavbe so nanizani v spodnji tabeli.

Tabela 35: Možni ukrepi na ovoju stavbe

UKREPI NA OVOJU STAVBE10

Vrsta ukrepa Prihranki Investicija Povračilna

doba

Toplotna izolacija ovoja stavbe Do 59 %11 Visoka Visoka

Menjava oken in vrat Do 14 % Visoka Visoka

Sanacija ravne strehe Do 8 % Visoka Visoka

10 Tla proti terenu v stavbi trenutno ne ustrezajo pravilniku PURES. Zaradi visoke investicije in problematične izvedbe, le ta ukrep ni niti predviden, niti ni prikazan kot možen ukrep. V primeru želje izvedbe ukrepa je potrebno upoštevati dodatna dela, ki zaradi takšnega ukrepa nastanejo, kot so: menjava vrat, menjava talnih oblog, sanacija kanalizacije, sanacija ogrevalnih razvodov, električne napeljave,… 11 Prihranki so določeni s pomočjo izračuna GF. Ob vsakem ukrepu v prilogah so prikazani realnejši prihranki glede na izvedene sanacije podobnih stavb.


Stran 47

9.2 Prezračevanje in klimatizacija

Prezračevanje ima poleg vpliva na kakovost bivanja občuten vpliv na rabo energije za

ogrevanje objekta. Z ogrevanjem objekta dovajamo v prostore toploto, enakovredno

velikosti toplotnih izgub. Le te pa sestavljajo transmisijske toplotne izgube (zaradi

prehoda toplote skozi ovoj stavbe) ter ventilacijske toplotne izgube (zaradi naravnega

ter prisilnega prezračevanja).

Prezračevanje prostorov lahko izvedemo na dva načina; prisilno ali naravno

prezračevanje.

Prisilno prezračevanje je izvedeno s prezračevalnim sistemom. Posebne izvedbe

takšnih sistemom omogočajo tudi ogrevanje, hlajenje ter rekuperacijo toplote.

Naravno prezračevanje izvedemo z odpiranjem oken na stežaj v enakomernih

intervalih. Zelo pomembno je, da je prezračevanje pravilno, da ne izgubljamo energijo

po nepotrebnem. Energijsko najbolj učinkovito je kratkotrajno zračenje na prepih.

Izogibati se moramo dolgotrajnemu zračenju pri priprtih oknih.

Vgradnja centralnega rekuperacijskega sistema se v praksi izvaja predvsem v sklopu

novogradnje, saj v primeru vgradnje že v zgrajen objekt sistem predstavlja ogromne

stroške in se vgradnja ne izplača (dolge povračilne dobe). Glavni razlog vgradnje

sistema je zadostitev pravilniku PURES, in je praktično nujen v primeru prijave na

razpis, zaradi doseganja zadostnih prihrankov.

Tabela 36: Možni ukrepi na prezračevanju

UKREPI NA PREZRAČEVANJU


doba

Centralno prezračevanje z rekuperacijo zraka Do 29 % Visoka Visoka


Stran 48

9.3 Priprava tople sanitarne vode

Sistem za pripravo vode lahko izvedemo na dva načina; lokalno ali centralno. Izbira

sistema je odvisna od več parametrov. Glavni parameter je zagotovo količinska raba

vode, poleg tega moramo upoštevati število in lokacijo iztočnih mest. Upoštevati

moramo tudi kakšen je vir energije. Če imamo manjše število iztočnih mest, ki so med

seboj oddaljena je primernejša lokalna priprava tople vode. Centralni sistem za

pripravo tople vode pa uporabimo, če imamo večjo število iztočnih mest, ki niso med

sabo zelo oddaljeni. V primeru enakomerno porazdeljene potrebe po topli vodi in

manjših količinah, je primerna tudi uporaba pretočnih grelnikov.

Pomembno je tudi, da imamo pravilno regulacijo temperature tople vode. Temperatura,

ki je najprimernejša za pripravo tople vode je od 45 do 60°C. Za pripravo tople vode

se ne uporabljajo višje temperature, zaradi povečanega izločanja apnenca in

povečanja toplotnih izgub. Nižje temperature od 45°C pa povečujejo nevarnost tvorbe

mikroorganizmov. Zaradi preprečevanja okužb je potrebno redno vzdrževanje,

čiščenje sistema napeljave in občasna kratkotrajna povišanja temperature sistema za

preprečevanje okužb.

OPOMBA: Poraba tople sanitarne vode je precej majhna, zato se dodatnih

ukrepov ne predlaga.


Stran 49

9.4 Proizvodnja toplote

Proizvodnja toplote za ogrevanje je največji porabnik energije, zato so tudi stroški

ogrevanja visoki. Te stroške je možno zmanjšati z ustrezno regulacijo ogrevalnega

sistema.

Nekaj najučinkovitejših ukrepov na obstoječih inštalacijah:

• Pomembno je, da so cevi v toplotni podpostaji pravilno izolirane. Neizolirane cevi

hitreje oddajajo toplotno energijo v okolico in s tem posledično povečujejo toplotne

izgube.

• Preprečevanje toplotnih izgub se izvaja tudi z rednimi celovitimi servisi

ogrevalnega sistema in ponovno nastavitvijo krmiljenja sistema s katerimi lahko

prihranimo tudi do 15% toplotne energije.

• Na ogrevalih morajo biti nameščeni termostatski ventili, ki zmanjšujejo porabo

toplotne energije v stavbi.

Možni ukrepi na ogrevalnem sistemu stavbe so nanizani v spodnji tabeli. Tabela 37: Možni ukrepi na ogrevalnem sistemu

UKREPI NA OGREVALNEM SISTEMU


doba

Servis celotnega ogrevalnega sistema in nastavitev

regulacije Do 5 % Nizka Visoka

Rekonstrukcija kotlovnice Do 8% visoka Visoka

Vgradnja termostatskih ventilov in glav Do 4 % Nizka Srednja

Namestitev termostatskih glav in termostatskih

ventilov z daljinsko regulacijo na vsa grelna telesa Do 9,5 % Nizka srednja


Stran 50

9.5 Razsvetljava

Pomembno je, da se v stavbah uvaja energetsko učinkovita razsvetljava, ki porablja

manj energije in posledično so tudi obratovalni stroški manjši. S primernimi ukrepi, kot

so varčna svetila in upravljanje razsvetljave, lahko prihranimo tudi 50 ali več odstotkov

električne energije, hkrati pa tudi znižamo priključno moč.

Z zamenjavo obstoječih sistemov za razsvetljavo lahko dosežemo:

• boljšo osvetljenost prostorov,

• enostavnejše upravljanje z razsvetljavo,

• enostavnejše vzdrževanje razsvetljave,

• možnost analize rabe električne energije,

• izboljša se delovna storilnost in kakovost dela.

Pri pregledu razsvetljave in meritvah osvetljenosti prostorov smo opazili, da obstoječe

svetilke ne dosegajo predpisane enakomernosti in moči osvetljenosti prostorov. V

prostorih, kjer osvetljenost previsoka ali prenizka lahko pride do negativnih posledic za

osebe prisotne v teh prostorih.

Priporočila za osvetlitev prostorov:

• Osvetljenost je merilo intenzivnosti svetlobe, ki pada na določeno površino. Je

fotometrična veličina, z enoto lux (lx). Za različna dela v notranjih prostorih so

potrebne različne stopnje osvetljenosti. Tako so npr. v pisarnah, kjer se odvijajo

delovni procesi, zahteve po višji stopnji osvetljenosti kot na hodniku. V tabeli

»Priporočene vrednosti srednje osvetljenosti v prostorih« so navedene

priporočene srednje osvetljenosti, ki glede na vrsto prostora in dejavnost v prostoru

zagotavljajo optimalno osvetljenost.

• V prostorih v katerih obstoječe svetilke ne zagotavljajo primerne osvetljenosti ali

presegajo vrednosti po priporočilih, priporočamo novo razporeditev svetilk v

prostoru ter prilagoditev moči svetilk, za zagotavljanje primerne osvetlitve po

spodaj navedenih priporočilih.


Stran 51

Tabela 38: Priporočene vrednosti srednje osvetljenosti v prostorih

Vrsta prostora oziroma dejavnosti Priporočena srednja vrednost

osvetljenosti Esr(lx)

Skladišča, slačilnice, stopnišča, veže, straniščni prostori. 100

Jedilnice. 200

Restavracije, sejne dvorane, učilnice, igralnice, prodajni prostori. 300

Pisarne, laboratoriji, kuhinje. 500

Delavnice, meritve, kontrolni prostori. 750

Nekaj najučinkovitejših klasičnih ukrepov za doseganje ciljev:

• zamenjava fluorescentnih sijalk z novejšimi varčnejšimi fluorescentnimi

sijalkami s prigrajenimi predstikalnimi členi,

• zamenjava svetilk s fluorescentnimi sijalkami s klasičnimi predstikalnimi

napravami s svetilkami z elektronskimi predstikalnimi napravami,

• nameščanje senzorjev prisotnosti v sanitarijah in hodnikih,

• izvedba regulacije svetilk glede na zunanjo osvetljenost in potrebno notranjo

osvetljenost prostorov,

• prigraditev naprav za optimizacijo napetosti do svetilk.

• …

Možni ukrep na razsvetljavi v stavbi je prikazan v spodnji tabeli. Tabela 39: Možni ukrepi na razsvetljavi

UKREPI NA RAZSVETLJAVI


doba

Menjava obstoječe razsvetljave z LED tehnologijo Do 9,5 % Visoka Visoka


Stran 52

9.6 Sanitarna voda

Varčevanje z vodo ni le energetski izziv temveč tudi ekološka potreba. Rabo lahko

zmanjšamo:

• s smotrno uporabo hladne in tople vode,

• z rednim vzdrževanjem in pregledovanjem naprav (puščanje ventilov, vodni

kamen),

• z uporabo energijsko varčnih pralnih in pomivalnih strojev,

• v sanitarijah lahko krmilimo dotok vode v pisoarje s pomočjo centralnega ali pa

posamičnega senzorja gibanja,

• v WC-ju uporabimo tak kotliček, ki ima dvokoličinsko porabo vode

• uporaba prečiščene – tehnološke vode npr. deževnice za splakovanje stranišč.

Potrebna je izgradnja zbiralnika meteorske vode in ločenega vodovodnega

sistema. V prihodnosti pa bo to verjetno postala nujnost, če se ne bomo oprijeli

smotrnejšega ravnanja s pitno vodo. Vgradnja sistema je smiselna v primeru,

da gre za večje porabe vode v stavbi.

Možni ukrep na sanitarni vodi je prikazan v spodnji tabeli. Tabela 40: Možni ukrepi na rabi sanitarne vode

UKREPI NA SANITARNI VODI


doba

Menjava enostopenjskih straniščnih kotličkov z dvostopenjskimi

Do 12 % Nizka Visoka


Stran 53

9.7 Električna energija

Poraba električne energije v stavbi je pogojena z dejavnostjo v stavbi, delovnim časom

in porabniki. V spodnjih vrsticah so nanizani ukrepi s katerimi lahko zmanjšamo porabo

električne energije v stavbi.

• Stikalo na razdelilniku naj omogoča izklop skupine priključenih naprav iz omrežja,

• če imajo naprave omogočen način »minimalna raba v stanju pripravljenosti«,

poskrbite, da boste vaše naprave nastavili na takšen način delovanja.

Na rabo električne energije lahko vplivamo:

• Z organizacijskimi ukrepi (redno izklapljanje aparatov in razsvetljave).

• Z uporabo naprav visokih energijskih razredov (A in B razredi).

• Z uporabo naprav za optimizacijo delovanja električnih naprav.

V sklopu pregleda stavbe so se na določenih mestih izvedle kontrolne meritve

napetosti, kot to predpisuje standard SIST EN 50160. Napetost nikjer ni odstopala več

kot 230V ± 10 %.

OPOMBA: Pregled naprav ter obratovanje vgrajenih električnih naprav ne kažejo

potenciala za vgradnjo naprav za optimizacijo napetosti.


Stran 54

9.8 Skupni ukrepi

V stavbi je smiselno imeti vgrajen sistem za celovito spremljanje porab posameznih

energentov. Takšni sistemi omogočajo celovit nadzor nad posameznimi podsistemi v

stavbi, kar pomeni prihranke stroškov na stavbi. Pregleden sistem alarmiranja

omogoča hitrejši odziv in odpravo napak. S takšnim sistemom je lepo razvidno nihanje

porab posameznega tipa energije, kar je osnovni pogoj za učinkovito upravljanje z

energetskimi sistemi v stavbi.

Za stavbo se predlaga sledeče:

Tabela 41: Možni skupni ukrepi

SKUPNI UKREPI


doba

Vgradnja sistema za učinkovit zajem, merjenje ter obdelavo podatkov

Do 2 % T.E.

Nizka Nizka Do 2 % E.E.

Do 1 % V.


Stran 55

III PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

10 ORGANIZACIJSKI UKREPI

1 Energetska, okoljska in ekonomska bilanca ukrepa12 Letni prihranek toplotne energije (5%) 6.706 kWh

Letni prihranek električne energije (5%) 2.521 kWh

Letni prihranek sanitarne vode (5%) 11 m3

Zmanjšanje stroškov na leto (brez DDV) 647 €

Zmanjšanje stroškov na leto (z DDV) 787 €

Strošek investicije (brez DDV) 1.230 €

Strošek investicije (z DDV) 1.500 €

Vrednost operacije tekoče cene brez DDV € 1.230,00

Referenčno obdobje let 20

Diskontna stopnja % 4,0%

Neto sedanja vrednost operacije (NSV) € 7.144,99

Interna stopnja donosnosti projekta (ISD) % 47,07%

Ostanek vrednosti projekta brez DDV € 0,00

Povračilna doba (z upoštevanjem rasti cen) let 3

Povračilna doba (z upoštevanjem diskontne stopnje in rasti cen) let 3


let 1,9

2 Zahtevnost, odgovorne osebe in terminski plan uvajanja ukrepa

Zahtevnost Visoka

Odgovorna oseba s strani naročnika Določi upravljavec

Izvedba Zunanji izvajalec/upravljavec stavbe/vzdrževalec

Potreben čas za izvedbo aktivnosti kontinuirano

3 Opis problematike ter ukrepa Vsaka organizacija ali podjetje potrebuje nekakšne smernice za učinkovito rabo

energije oz. kader, ki bo lahko skrbel za nadzor nad rabo energije, posodabljanje

opreme, ipd. Na takšen način bodo organizacije dosegle zmanjšanje rabe energije.

Zmanjšanje rabe lahko dosežemo tudi z organizacijskimi ukrepi, saj lahko ob pravilnem

izvajanju zagotovijo prihranek energije do 10 % ali v določenih primerih celo več.

Organizacijski ukrepi sami po sebi ne zahtevajo večjih posegov v stavbo. Z

implementacijo le-teh se bo zmanjšala raba energije, kar se bo neposredno odražalo

na zmanjšanju emisij CO2.

12 Prikazan prihranek po izvedbi ukrepa je obračunan glede na trenutno stanje (obdobje 2014 – 2016).


Stran 56

Za obravnavano stavbo se glede na ugotovitve konkretno predlaga:

Tabela 42: Smernice načina uporabe naprav v stavbi

Št. ukrepa

Vrsta ukrepa Opis ukrepa

UKREP 1 Spremljanje temperature (zaposleni)

Potrebno je redno spremljati temperaturo v prostorih in jo vzdrževati glede na uporabo prostorov ter namembnost prostora. Za enostavno izvajanje ukrepa je potrebna vgradnja termometrov v prostorih.

UKREP 2 Prezračevanje (zaposleni)

Pravilno in redno prezračevanje prostorov (med prezračevanjem je potrebno za nekaj minut odpreti okna in če je mogoče narediti prepih v prostoru, saj se tako zrak izmenja hitreje).

UKREP 3 Uporaba porabnikov (zaposleni)

Uporaba električnih porabnikov glede na obratovanje stavbe

(izklapljanje električnih naprav kadar niso v uporabi).

UKREP 4 Ogrevanje (zaposleni/vzdrževalec)

Izklapljanje/znižanje ogrevanja prostorov kadar niso

zasedeni. Pomembno predvsem, da regulacija po časovni uri

zniža temperaturo v prostorih, kadar le ti niso zasedeni.

UKREP 5 Razsvetljava (zaposleni/vzdrževalec)

Potrebno je redno čiščenje svetilk in sijalk, saj prašna sijalka

zmanjša učinek osvetljenosti za 20%.

Ugašanje luči, kadar jih ne potrebujemo

Svetilke naj se uporabljajo le takrat, kadar ni zadosti dnevne

svetlobe za normalno izvajanje aktivnosti v prostorih.

UKREP 6 Radiatorji (zaposleni/vzdrževalec)

Odstranitev vseh preprek pred radiatorji. Zastiranje

radiatorjev zmanjšuje izkoristek ogreval, ter posledično

povečuje porabo toplotne energije za ogrevanje prostorov.

S spremembo načina razmišljanja vseh uporabnikov stavbe (zaposleni) in posledično

z njihovim delovanjem v smislu učinkovite rabe, se bo pozitiven učinek poznal tudi na

njihovih domovih in ostalih stavbah, ki jih obiskujejo. Na takšen način bomo poleg

zmanjšanja stroškov zmanjšali tudi emisije toplogrednih plinov, in s tem pripomogli k

čistejšemu ozračju, kar je bistveno načelo kjotskega protokola.

Poleg zmanjšane rabe energije, bo implementacija organizacijskih ukrepov prinesla

tudi izboljšanje bivalnega ugodja v stavbi.

V naslednjih poglavjih so opisani organizacijski ukrepi, ki jih je potrebno v čim večji

meri upoštevati, ter izvajati v prostorih stavbe.


Stran 57

10.1 Energetsko upravljanje (management)

Vzpostavitev energetskega managementa ter kvalitetno izvajanje je najpomembnejši

organizacijski ukrep, saj predstavlja osnovo za izvajanje organizacijskih in

investicijskih ukrepov. S kvalitetno izvedbo energetskega managementa v stavbi lahko

z minimalnimi stroški prihranimo velike količine energije in posledično stroškov.

Naloge Energetskega managerja

• Vodenje vseh procesov energetskega managementa,

• koordiniranje vseh akterjev povezanih v energetski management,

• strokovna pomoč vsem povezanim akterjem pri izvedbi nalog,

• spremljanje, analiziranje in nadzor energetskih parametrov,

• izvajanje in posodabljanje akcijskega načrta ukrepov URE in OVE,

• izdelava predlogov za izboljšanje energetske učinkovitosti v stavbi,

• spremljanje in aktivno sodelovanje pri izvedbi investicijskih ukrepov URE in OVE,

• strokovna pomoč pri pripravi javnih razpisov za nakup energentov/energije.

• strokovna pomoč pri pripravi javnih razpisov za izvedbo investicijskih ukrepov URE

in OVE,

• izdelava poročil (mesečna, polletna, letna),

• poročanje odgovornim osebam v stavbi,

• spremljanje vedenjskih vzorcev zaposlenih in uporabnikov,

• motiviranje, osveščanje in izobraževanje zaposlenih o URE in OVE.

Naloge finančne službe

• spremljanje računov za energijo, energente in komunalne storitve,

• spremljanje računov za vzdrževanje in investicije.

Naloge službe, za upravljanje stavbe

• Posredovanje vseh podatkov o izvedenih in načrtovanih investicijah,

• sodelovanje z energetskim managerjem pri izvedbi javnih razpisov za nakup

energentov in energije,

• sodelovanje z energetskim managerjem pri izvedbi javnih razpisov za izvedbo

ukrepov URE in OVE.


Stran 58

10.1.1 Vodenje energetskega managementa

Tabela 43:Vodenje energetskega managementa

Št. ukrepa Vrsta ukrepa Opis ukrepa

UKREP 1 Izvajanje administrativnih procesov

Energetski management mora nuditi pomoč pri pripravi ustrezne dokumentacije za zelena javna naročila, priprava mesečnih, polletnih, letnih poročil o energetskem stanju stavbe. Izvajanje vseh administrativnih procesov, ki se nanašajo na energetski management.

UKREP 2 Nadzor nad vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijami

Energetski management mora skrbeti za strokovno izvedbo vseh rednih in izrednih vzdrževalnih procesov ter investicij. Vršiti mora kontrolo nad vgrajenimi materiali in samo izvedbo. Skrbeti mora da so vsa dela in vgrajeni materiali v skladu z energetsko učinkovitimi smernicami stavbe.

UKREP 3

Izvajanje osveščevalnih in izobraževalnih akcij

Energetski management mora skrbeti za kontinuirano izvajanje osveščevalnih in izobraževalnih akcij v skladu s smernicami oz. operativnim programom, katerega so si zastavili skupaj z vodstvom stavbe.

10.1.2 Zelena javna naročila

Tabela 44: Zelena javna naročila


UKREP 1 Pravilna izbira naprav

Uvajanje zelenega javnega naročanja pripomore k zmanjšanju rabe energije. Pri nakupu novih naprav je potrebno upoštevati okoljska merila, z namenom, da izberemo okolju bolj prijazne proizvode in storitve, ki v njihovem celotnem življenjskem krogu porabijo manj energije in so posledično tudi ekonomsko bolj ugodni. V primeru nakupa novih naprav je potrebno izbrati takšne, ki so energetsko učinkovite oziroma porabijo čim manj energije.


Stran 59

10.1.3 Osveščanje in izobraževanje

Izboljšanje energetske učinkovitosti in osveščanje ter usposabljanje uporabnikov so

tesno povezani. Kvalitetna in energetsko učinkovita oprema še ni zagotovilo, da se bo

raba energije v stavbi zmanjšala, ampak je odvisna od uporabe le-te.

Osveščanje uporabnikov ima velik pomen pri energetski učinkovitosti v stavbah.

Vodstvo, energetski menedžer ter vzdrževalec so glavni akterji pri implementaciji tako

organizacijskih kot investicijskih ukrepov URE. Zato morajo biti dobro usposobljeni, da

bodo lahko kvalitetno izpeljali vse naloge.

Tabela 45: Osveščanje in izobraževanje


UKREP 1

Priprava operativnega programa osveščevalnih in izobraževalnih aktivnosti

Za kvalitetno izvedbo organizacijskih ukrepov je potrebno pripraviti operativni program osveščevalnih in izobraževalnih aktivnosti:

• seminarji, delavnice, konference za energetskega menedžerja, zaposlene in vodstvo;

• osnovni in napredni osveščevalni in izobraževalni dogodki; od osnovnih predstavitev URE in OVE za uporabnike stavbe, do tehničnih predstavitev (nove tehnologije, financiranje investicij v učinkovito rabo, pridobivanje nepovratnih sredstev za implementacijo OVE in URE…);

• izobraževanje, osveščanje in motiviranje zaposlenih k učinkovitejši rabi energije;

• …

UKREP 2

Osveščanje in izobraževanje zaposlenih v stavbi

Zaposlene je potrebno motivirati za učinkovito rabo energije, saj je le od njih odvisno ali bodo enostavni organizacijski ukrepi kot so ugašanje luči, pravilno prezračevanje, izklapljanje porabnikov električne energije, itd. uspešni. Možnosti za motiviranje je več, za najučinkovitejšo se izkaže motiviranje s pomočjo nagrad v različnih oblikah, ki se financirajo iz prihrankov, ki jih ukrepi prinesejo.

UKREP 3 Osveščanje lastnika stavbe

Lastnik oziroma upravitelj stavbe mora biti seznanjen z organizacijskimi ukrepi, ki jih je mogoče izvesti v dotični stavbi in pripomorejo k zmanjšanju rabe energije.


Stran 60

10.1.4 Vzdrževanje

Vzdrževalni procesi so zelo pomembni pri ohranjanju normalne funkcionalnosti opreme

in naprav v stavbi. Z zagotavljanjem brezhibne funkcionalnosti opreme in naprav hkrati

zagotovimo tudi, da se porablja optimalna količina energije za delovanje stavbe.

Poškodovana oprema ali naprave ter slabo vzdrževanje lahko povzročijo prekomerno

porabo energije, zato je ključnega pomena da se vzdrževalni procesi vršijo redno in da

se uporabljajo kvalitetni materiali, ki omogočajo nižjo rabo energije.

Tabela 46: Vzdrževanje

Številka Ukrepa

Vrsta ukrepa Opis ukrepa

UKREP 1 Smernice za izvajanje operativnih pregledov stavbe

Periodični pregledi delovanja naprav, optimizacija nastavitev ogrevalnih sistemov, sistemov za pripravo tople vode ter električnih naprav. Redno vzdrževanje stavbe ter naprav (tesnjenje oken in vrat, zamenjava svetilnih teles, manjša popravila naprav…) ter drugi vzdrževalni in obratovalni procesi, ki so specifični glede na stavbo.

UKREP 2

Spremljanje dnevne porabe energenta za ogrevanje

Dnevno spremljanje porabljenih količin energenta v primerjavi z zunanjo temperaturo je najučinkovitejši indikator napak na ogrevalnem sistemu. Vsako odstopanje od prejšnje porabe energenta je potrebno preveriti, saj pogosto pomeni napako na sistemu.

Optimizacija ogrevalnega sistema

Ogrevalni sistem mora biti pravilno nastavljen glede na zunanje temperature, saj le tako zagotovimo optimalno delovanje, ter visoke izkoristke ki jih sistem omogoča

Optimiziranje temperature v prostorih/ znižanje temperature

Temperatura v prostorih mora biti primerna dejavnosti kateri je prostor namenjen. Temperatura zraka v prostorih naj se giblje v razponu od 20 do 23°C. Zavedati se je potrebno da ena stopinja nižja temperatura v prostoru pomeni 6 % prihranek energije.

Zmanjšanje temperature ponoči

V nočnem času kadar stavba ni v uporabi se predlaga znižanje temperature prostorov za 2°C.

Izpust zraka iz ogreval (odzračevanje)

Z izpustom (odzračenjem) ogreval se izboljša izkoristek posameznega ogrevala tudi do 15%. Potrebno je redno preverjanje ali so vsa ogrevala odzračena.

Odstranitev ovir pred ogrevali

Pred ogrevalom ne sme biti nameščenih ovir kot so zavese, mize, omare…, saj preprečujejo oddajanje toplote ogrevala v prostor.

UKREP 3

Periodično preverjanje izvajanja organizacijskih ukrepov

Učinkovita poraba vode - Velikokrat je možno opaziti da voda na umivalnikih teče kljub temu, da se ne uporablja. Vzdrževalec mora periodično preverjati stanje in ukrepati. Pravilno osvetljevanje - V dnevnem času je potrebno v čim

večji meri uporabljati naravno osvetljevanje, kar pomeni, da v primeru zadostne zunanje osvetlitve ugasnemo svetilke v prostorih ter razgrnemo zavese, oziroma odpremo senčila. Vzdrževalec mora periodično preverjati stanje in ukrepati.

Ugašanje razsvetljave - V primeru da se v prostorih trenutno ne izvajajo dejavnosti je potrebno ugašati svetilke. Vzdrževalec mora periodično preverjati stanje in ukrepati.


Stran 61

11 OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV

V spodnjih poglavjih so prikazani stroški, prihranki in povračilne dobe vseh ukrepov

predlaganih na stavbi. Predlagani ukrepi so obravnavani individualno in se med seboj

ne seštevajo. Nekaterim ukrepom, zaradi prevelikega števila odvisnih spremenljivk, ni

mogoče izračunati prihrankov in natančnega stroška izvedbe. Pri takšnih ukrepih so

prihranki in stroški predvideni glede na izkušnje in primerljivo prakso oziroma niso

predvideni. Detajlni opis in posebnosti posameznih ukrepov, s predvideno

stopnjo težavnosti, stopnjo tveganja in terminskim planom izvedbe je v prilogah.

11.1 Potrebna investicijska sredstva

V spodnji tabeli so prikazana potrebna investicijska sredstva za posamezne ukrepe.

Le-ta so ocenjena na podlagi trenutnih cen storitev in materiala. Določenim ukrepom

lahko investicijska sredstva le ocenimo na podlagi izkušenj, saj je za natančnejšo

oceno potrebno izdelati študijo izvedljivosti.

Št.

Ukrepa Ukrep13

Investicija brez DDV

DDV Investicija

z DDV

U 1 Toplotna izolacija ovoja stavbe 67.366 € 14.821 € 82.187 €

U 2 Menjava oken in vrat 92.256 € 20.296 € 112.552 €

U 3 Sanacija ravne strehe 72.243 € 15.893 € 88.136 €

U 4 Centralno prezračevanje z rekuperacijo zraka 82.621 € 18.177 € 100.798 €

U 5 Servis celotnega ogrevalnega sistema in nastavitev regulacije

1.230 € 270 € 1.500 €

U 6 Rekonstrukcija kotlovnice 10.246 € 2.254 € 12.500 €

U 7 Vgradnja termostatskih ventilov in glav 2.597 € 571 € 3.168 €


7.228 € 1.590 € 8.818 €


974 € 214 € 1.188 €

U 10 Menjava obstoječe razsvetljave z LED tehnologijo 13.708 € 3.016 € 16.724 €

U 11 Menjava enostopenjskih straniščnih kotličkov z dvostopenjskimi

393 € 87 € 480 €

13 Tla proti terenu v stavbi trenutno ne ustrezajo pravilniku PURES. Zaradi visoke investicije in problematične izvedbe, le ta ukrep ni niti predviden, niti ni prikazan kot možen ukrep. V primeru želje izvedbe ukrepa je potrebno upoštevati dodatna dela, ki zaradi takšnega ukrepa nastanejo, kot so: menjava vrat, menjava talnih oblog, sanacija kanalizacije, sanacija ogrevalnih razvodov, električne napeljave,…


Stran 62

11.2 Izračun možnih prihrankov

V spodnji tabeli so prikazani možni prihranki za posamezne ukrepe. Prihranki so

izračunani na podlagi večih dejavnikov:

• izvedene simulacije ukrepa v programu za izračun gradbene fizike

• specifikacij nameščene in predvidene nove opreme

• pogovorov z uporabniki opreme v stavbi

• testiranja primerljivih naprav

• že izvedenih ukrepov v primerljivih stavbah

Predpostavke pri izračunu prihrankov:

• Prihranek rabe energije je procentualni delež dejanske rabe energije v

referenčnem obdobju (Referenčno obdobje je leto 2014 - 2016).

• Prihranek stroška je zmnožek prihranka rabe energije in predvidenih cen postavk

katere bo dotični ukrep znižal.

Predvidene porabe ter letni stroški, v primeru da se stavba ne sanira, glede na rabo v

letih 2014 - 2016 ter upoštevan temperaturni primanjkljaj, so:

Električna

energija Toplotna energija Sanitarna voda

Predvidena poraba 2017 50.413 kWh 134.127 kWh 226 m³

Predvideni stroški 2017 brez DDV

5.051 € 8.226 € 5.283 €

Znesek DDV 1.111 € 1.809 € 501 €

Predvideni stroški 2017 z DDV

6.162 € 10.035 € 5.784 €


Stran 63

Prihranke lahko seštevamo le z upoštevanjem padajoče osnove torej s predvidevanjem, da se bodo vsi ukrepi izvedli po predlaganem

zaporedju. Tovrstni izračuni skupnih prihrankov so prikazani v poglavju 0.2

Št. Opis ukrepa

Prihranek rabe Možni letni prihranki

% kWh m3 € (brez DDV) € (z DDV)

T.E. E.E. V. T.E. E.E. V. T.E. E.E. V. T.E. E.E. V.

U 1 Toplotna izolacija ovoja stavbe 59,0% 79.135 4.473 5.456

U 2 Menjava oken in vrat 14,0% 18.778 1.061 1.295

U 3 Sanacija ravne strehe 8,0% 10.730 606 740

U 4 Centralno prezračevanje z rekuperacijo zraka 29,0% +148,9% 38.897 +4.487 2.198 +450 2.682 +548


5,0% 6.706 379 462

U 6 Rekonstrukcija kotlovnice 8,0% 2,0% 10.730 1.008 606 101 740 123

U 7 Vgradnja termostatskih ventilov in glav 4,0% 5.365 303 370


9,5% 12.742 720 879


2,0% 2,0% 1,0% 2.683 1.008 2 152 101 3 185 123 3


9,5% 4.789 480 585


12,0% 27 36 40



Stran 64

11.3 Potreben čas za vračilo investiranih sredstev

V spodnji tabeli so prikazane vračilne dobe za posamezne ukrepe. Le-te so izračunane

kot količnik predvidenih investicijskih sredstev ter predvidenih prihrankov energije.

Št. Ukrepa

Ukrep

Enostavna povračilna doba

(brez upoštevanja rasti cen, diskontne stopnje,

življenjske dobe ukrepa)

Povračilna doba (z

upoštevanjem rasti cen)

Vračilna doba z

upoštevanjem diskontne stopnje in

rastjo cen (let)

U 1 Toplotna izolacija ovoja stavbe 15,1 15 23

U 2 Menjava oken in vrat 86,9 nad 33 nad 33

U 3 Sanacija ravne strehe 119,2 nad 33 nad 33

U 4 Centralno prezračevanje z rekuperacijo zraka

/ nad 33 nad 33


3,2 nad 20 nad 20

U 6 Rekonstrukcija kotlovnice 14,5 13 19

U 7 Vgradnja termostatskih ventilov in glav

8,6 10 14

U 8

Namestitev termostatskih glav in termostatskih ventilov z daljinsko regulacijo na vsa grelna telesa

10 12 18


3,8 4 5


28,6 18 nad 20


10,9 10 nad 10

OPOMBA1 : Vračilna doba je bila izračunana z upoštevanjem sledečih postavk:

• Pri prihranku stroškov energije je upoštevana 1% rast cen energije,

• Pri prihranku stroškov vzdrževanja je upoštevana 1% rast cen

vzdrževalnih stroškov,

• Vzdrževalni stroški so ocenjeni izkustveno.

OPOMBA 2: Vsi ukrepi ki so označeni z »nad xxx let« nimajo povračilne dobe .

To pomeni, da bo, preden se ukrep povrne, posamezen ukrep potrebno

ponovno izvesti, ali pa gre za letni strošek, ki je višji od prihrankov.


Stran 65

11.4 Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje

Ekološka presoja ukrepov je pomembna pri odločitvi za implementacijo le-teh. Ukrepi,

ki se izvajajo ne smejo dodatno obremenjevati okolja. To pomeni, da moramo biti

pozorni tudi na postopke, ki so se dogajali tudi pred samo implementacijo ukrepa v

stavbo (npr. določeni izdelki v fazi proizvodnje le-teh zahtevajo veliko energije in

obremenjujejo okolje). Paziti moramo, da imajo izdelki oz. storitve čim manjšo ogljikovo

stopinjo (carbon footprint). Pri implementaciji tehničnih ukrepov moramo paziti, da se

ne bo zmanjšalo bivalno ugodje v stavbi. Energijo ne smemo zmanjševati na račun

poslabšanja razmer v stavbi (znižanje temperature ogrevanja, zmanjšanje

osvetljevanja, ipd.). Ukrepe moramo izvajati skrbno, s končnim ciljem – izboljšanje

kakovosti bivanja ob zmanjšanju porabe energije.

11.4.1 Organizacijski ukrepi

Organizacijski ukrepi sami po sebi ne zahtevajo posegov v stavbo. Z implementacijo

le-teh se bo zmanjšala poraba energije, kar se bo neposredno odražalo na zmanjšanju

emisij CO2. S spremembo načina razmišljanja vseh uporabnikov stavbe in posledično

z njihovim delovanjem v smislu učinkovite rabe, se bodo pozitiven učinek poznal tudi

na njihovih domovih in ostalih stavbah, ki jih obiskujejo. Na takšen način bo prihranek

energije in posledično tudi zmanjšanje emisij CO2 veliko večje, kot pa samo ocenjena

vrednost (v stavbi).

Poleg pozitivnega učinka zmanjšanje porabe energije, bo implementacija

organizacijskih ukrepov prinesla tudi izboljšanje bivalnega ugodja v stavbi. Z uvedbo

pravilnega prezračevanja v stavbi, se bo izboljšala kakovost zraka v prostorih (dovod

svežega zraka). Zmanjšala se bo hitrost zraka v prostorih (prepih), ki se pojavlja zaradi

nepravilnega prezračevanja. S pravilno uporabo ogrevalnih teles (radiatorjev) bo v

prostorih kvalitetnejša (konstantna) temperatura, ki bo bistveno prispevala k bivalnemu

ugodju.


Stran 66

11.4.2 Investicijski ukrepi

Implementacija investicijskih ukrepov navadno zahteva velike gradbene posege v in

na stavbi. Z vgradnjo sodobnih sistemov za ogrevanje, klimatizacije, prezračevanja in

razsvetljave se zmanjšala poraba energije in posledično tudi emisije CO2. Izvedba

posameznih ukrepov mora biti skrbno načrtovana tudi iz vidika varovanja okolja

(ekološko odstranjevanje odpadkov, brez nepotrebnih posegov v okolico, uporaba

ekološko čistih materialov in storitev…).

11.4.3 Zmanjšanje emisij CO2

Zmanjšanj emisij CO2 izračunamo kot zmnožek privarčevane energije in emisijskega

faktorja. Kakor prihranek energije, tudi zmanjšanje emisij CO2 lahko seštevamo samo

z upoštevanjem padajoče osnove. Tovrstni izračuni skupnih prihrankov so prikazani v

poglavjih 0.2.1 ter 0.2.2.

Št.

Ukrepa Ukrep Zmanjšanje CO2

U 1 Toplotna izolacija ovoja stavbe 15,8 ton

U 2 Menjava oken in vrat 3,8 ton

U 3 Sanacija ravne strehe 2,1 ton

U 4 Centralno prezračevanje z rekuperacijo zraka 5,6 ton

U 5 Servis celotnega ogrevalnega sistema in nastavitev regulacije 1,3 ton

U 6 Rekonstrukcija kotlovnice 2,6 ton

U 7 Vgradnja termostatskih ventilov in glav 1,1 ton


2,5 ton


1,0 ton

U 10 Menjava obstoječe razsvetljave z LED tehnologijo 2,3 ton


/


Stran 67

12 PRILOGE

Priloga 1 – Tlorisi z označbo številke prostora ter meritvijo mikroklime

Priloga 2 – Investicijski ukrepi

Priloga 3 – Popis porabnikov po prostorih


Stran 68

Priloga 1 – Tlorisi z označbo številke prostora ter mikroklime

KLET PRITLIČJE


Stran 69

1 NADSTROPJE 2 NADSTROPJE


Stran 70

Priloga 2 – Investicijski ukrepi

Ukrep 1 UKREPI NA OVOJU STAVBE

Vrsta ukrepa: Toplotna izolacija ovoja stavbe

Skupina ukrepa: SKUPINA B

Splošni opis problematike

Najpogosteje uporabljen način zaščite stavbe pred toplotnimi izgubami je toplotna izolacija zunanjih zidov z zunanje strani. Prednost tega sistema je izolacija stavbe kot celote, in ne samo posameznih delov, s čimer se lahko v celoti izognemo pojavom toplotnih mostov, temperaturni obremenitvi in vremenskim poškodbam zidne konstrukcije ter kondenzaciji vodne pare v konstrukciji zidu. Namestitev izolacije na zunanji strani omogoči akumulacijo toplote v zidu in njegovo toplotno vztrajnost, ki omogoča večje bivalno ugodje v stavbi.

Opis ukrepa

Celotni ovoj stavbe toplotno ni zaščiten. Zunanji ovoj je armiranobetonski skelet. Predlaga se namestitev toplotne izolacije primerne debeline po celotnem ovoju stavbe. Predlagana je izvedba toplotne izolacije s fasadnimi vodoodbojnimi izolacijskimi ploščami debeline cca 15 cm in toplotne prevodnosti cca. 0,035 W/mK, ki se namestijo direktno na obstoječo konstrukcijo. Pri sanaciji je potrebno posvetiti posebno pozornost na izvedbo, saj je izdelava takšne fasade zaradi betonskih reber precej zahtevna. V sklopu sanacije je upoštevana tudi menjava vseh zunanjih okenskih polic. Poleg izolacije nad koto nič, je predlagana tudi izolacija vkopanih delov stavbe, vključno z namestitvijo ustrezne hidroizolacije in drenaže. Predlagana je namestitev toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena, debeline 15 cm, toplotne prevodnosti cca. 0,038 W/mK, in visoke odpornosti na vlago.

OPOMBE - Vse količine je potrebno pred izvedbo ukrepa dodatno preveriti na terenu. - Investicija je ocenjena glede na povprečne vrednosti stroška dejanskih sanacij podobnih

objektov.

Specifikacija stroškov materiala ter dela

Postavka Cena brez

DDV(€) Kol. Enota

Strošek brez DDV

(€)

Dobava, montaža in demontaža fasadnega odra 4,1 805 m² 3.299

Priprava zunanjega zidu za nanos toplotne izolacije oz. sanacijo,…

8,2 509 m² 4.172

Toplotna izolacija debeline 15 cm (λ =0,035 W/mK). 10,7 509 m² 5.424

Namestitev toplotne izolacije vključno z sidranjem in lepljenjem.

12,3 509 m² 6.258

Dobava in montaža novih zunanjih okenskih polic 24,6 116 m 2.852

Izvedba fasadnega ometa nad toplotno izolacijo, vključno z vsemi pomožnimi deli in materiali, z obdelavo špalet

21,3 509 m² 10.848

Odstranitev ter ponovna montaža split klimatskih sistemov

163,9 25 kos 4.098

Zaščita oken in vrat, demontaža in ponovna montaža vertikalnih odtočnih cevi, strelovod, prestavitev dimnika,…

2.868,9 1 kpl 2.869

Krovsko kleparska dela… 5.245,9 1 kpl 5.246

Odstranitev obstoječega tlaka okrog objekta 7,4 80 m² 590

Odkop okoli objekta do nivoja temeljev, čiščenje zidu 16,4 140 m³ 2.295

Dobava in izvedba hidroizolacije do višine podzidka 12,3 234 m² 2.877


Stran 71

Dobava in vgradnja XPS toplotne izolacije deb.15 cm (λ =0,038 W/mK).

49,2 234 m² 11.508

Dobava in vgradnja čepaste folije 3,3 234 m² 767

Zasip izkopa z izkopanim materialom 8,2 120 m² 984

Priprava ter položitev novih tlakovancev 32,8 100 m² 3.279

Skupaj brez DDV 67.366 €

DDV 14.821 €

Skupaj z DDV 82.187 €

Prihranki določeni s

pomočjo GF

Predpostavljeno zmanjšanje porabe energije za ogrevanje:

59 % 79.135 kWh/leto

Predpostavljeno zmanjšanje stroška porabe toplotne energije brez DDV

54,4 %

4.473 €/leto

Predpostavljeno zmanjšanje stroška porabe toplotne energije z DDV

5.456 €/leto

Realni prihranki (ocenjeni

izkustveno)


30 % 40.238 kWh/leto


27,6 %

2.274 €/leto


2.774 €/leto

Povračilna doba (Prihranki določeni s pomočjo GF)










let 15,1

Povračilna doba (Realni prihranki -ocenjeni izkustveno)




Neto sedanja vrednost operacije (NSV) € -22.297,81




Povračilna doba (z upoštevanjem diskontne stopnje in rasti cen) let Nad 33


let 29,6

Terminski plan uvajanja v mesecih: 0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

Težavnost: srednja Tveganje: srednje

(nizka, srednja, visoka) (nizko, srednje, visoko)


Stran 72


Vrsta ukrepa: Menjava oken in vrat



Primerjava toplotne bilance pokaže, da lahko ob zamenjavi starejših oken z novimi energetsko učinkovitimi okni, toplotne izgube skozi okna tudi prepolovimo. Sodobno okno opravlja več funkcij, ki so med seboj povezane, pokrivajo pa celotno področje gradbene fizike. V zvezi z okni govorimo o svetlobnem, toplotnem in zvočnem ugodju v prostoru, o kakovosti zraka v prostoru, o zaščiti pred atmosferskimi vplivi oziroma padavinami in o psihofizičnih učinkih.

Opis ukrepa

Okna in vrata na stavbi so aluminijaste izvedbe in so srednje kvalitete. Na nekaterih oknih se že pojavljajo problemi zaradi staranja (slabše tesnjenje, povešenost oken,…). Starost oken in vrat je cca 14 let. Za dodatno zmanjševanje porabe energije v stavbi je prikazana menjava vseh oken in vrat na stavbi z okni in vrati s troslojno zasteklitvijo ter nižjih toplotnih prehodnosti (cca. U=0,9 W/m2K). V sklopu menjave oken in vrat so predvidene tudi menjave vseh notranjih okenskih polic, ter menjava kupol na strehi. Menjave zunanjih polic so zajete v ukrepu toplotne izolacije ovoja stavbe.

OPOMBE

- Stroški so zaradi različnih dimenzij oken in vrat preračunani na m2 okna oz. vrat - Na J orientiranih oknih so predvidena tudi podometna aluminijasta senčila. - Vse količine je pred samim ukrepom potrebno dodatno preveriti na terenu. - Strošek postavitve odra je vključen v ukrep toplotne izolacije ovoja stavbe.


Postavka Cena brez

DDV(€) Kol. Enota

Strošek brez DDV

(€)

Demontaža obstoječih oken, vrat in notranjih okenskih polic

9,8 296 m² 2.911

Dobava in montaža novih PVC oken (U=0,9W/m²K, troslojna zasteklitev, z vsem potrebnim okovjem, pritrdilnim, zaščitnim in tesnilnim materialom, podometnimi ALU žaluzijami,…

163,9 296 m² 48.525

Zunanje žaluzije, dobava in montaža 123,0 197 m² 24.221

Gradbena predpriprava odprtin za vgradnjo in sanacijo špalet,

16,4 296 m² 4.852

Dobava in montaža novih notranjih okenskih polic. 24,6 116 m 2.852

Zidarska dela, zaključna dela,… 4.590,2 1 kpl 4.590

Menjava obstoječih kupol na strehi stavbe 614,8 7 kos 4.303


DDV 20.296 €



Stran 73


pomočjo GF


14 % 18.778 kWh/leto


12,9 %

1.061 €/leto


1.295 €/leto


izkustveno)


8 % 10.730 kWh/leto


7,4 %

606 €/leto


740 €/leto






Interna stopnja donosnosti projekta (ISD) % -2,41%


Povračilna doba (z upoštevanjem rasti cen) let nad 33

Povračilna doba (z upoštevanjem diskontne stopnje in rasti cen) let nad 33


let 87,0











let 152,2





Stran 74


Vrsta ukrepa: Sanacija ravne strehe



Toplotno nezadostno izolirana streha ali strop proti neogrevanem podstrešju, predstavljata pogosto največje izgube toplote energije v stavbi. Topel zrak je lažji od hladnega in se posledično dviguje proti stropu prostora. Zaradi slabe izolacije akumulirana toplota prehaja skozi strop v hladno podstrešje in preko strehe nato v okolico.

Opis ukrepa

Streha je v preteklosti že bila sanirana in sicer leta 2011. V sklopu sanacije se je na streho namestila tudi toplotna izolacija, vendar debelina le te ne zadošča za zadostitev trenutnim standardom. Vgrajena je bila izolacija debeline 10 cm (stirodur). Toplotna prehodnost strehe tako ne ustreza trenutnim zahtevam veljavnih pravilnikov. Za dodatno zmanjšanje porabe toplotne energije v stavbi se predlaga sanacija celotne strehe, z odstranitvijo trenutne konstrukcije ter namestitvijo toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena, debeline cca. 30 cm (λ =0,038 W/mK)..

OPOMBE - Vse količine je pred samim ukrepom potrebno dodatno preveriti na terenu.


Postavka Cena brez

DDV(€) Kol. Enota

Strošek brez DDV

(€)

Odstranitev obstoječe konstrukcije, z odvozom na deponijo

10,7 626 m² 6.670

Priprava strehe na namestitev dodatne plasti toplotne izolacije

4,1 626 m² 2.566

Dobava in namestitev primerne hidroizolacije 7,4 626 m² 4.618

Dobava in namestitev toplotne izolacije XPS debeline 30 cm (λ =0,038 W/mK).

73,8 626 m² 46.180

Zaščitna membrana za ravne strehe, geotekstil, polaganje

15,6 626 m² 9.749

Demontaža in ponovna montaža klimatskih naprav, strelovoda,…

2.459,0 1 kpl 2.459


DDV 15.893 €



pomočjo GF


8 % 10.730 kWh/leto


7,4 %

606 €/leto


740 €/leto


izkustveno)


2 % 2.683 kWh/leto


1,8 %

152 €/leto


185 €/leto


Stran 75











let 119,2











let 475,3





Stran 76

Ukrep 4 UKREPI NA PREZRAČEVANJU

Vrsta ukrepa: Centralno prezračevanje z rekuperacijo zraka

Skupina ukrepa: SKUPINA C


Z novimi pristopi v gradnji objektov, ki teži k vedno večji tesnosti in izolativnosti, je prisilno prezračevanje skoraj obvezno, saj le tako dosežemo zadostno zračenje stavbe in prostorov v njej ter tako preprečujemo nastajanje vlage in plesni. Prisilno prezračevanje z rekuperacijo toplote zagotavlja nenehno izmenjavo zraka, pri čemer se vsaj 80% toplote odpadnega zraka prenese na svež zrak, ki ga vpihujemo v stavbo.

Opis ukrepa

Kot možnost je prikazana vgradnja prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote za celotno stavbo. Prezračevalni sistem se izvede z več manjšimi prezračevalnimi napravami, ki se namestijo po nadstropjih na specifičnih lokacijah po stavbi. Razvodi se vodijo pod stropom. Višina stropa omogoča takšno izvedbo. Ocenjuje se da bi izvedbo bilo mogoče izvesti preko 8 prezračevalnih naprav, s skupnim hladilnim agregatom. Zaradi specifičnosti ukrepa so stroški investicije grobo ocenjeni. Prezračevalni sitem poleg klasičnega prezračevanja omogoča tudi pohlajevanje prostorov. Hladilni agregat se predvidoma namesti na streho stavbe. Pred izvedbo ukrepa je potrebno izdelati PZI, kjer se natančno določi lokacije naprav, število naprav, in potek razvodov prezračevalnega sistema.

OPOMBE

- Pred izvedbo ukrepa je potrebno izdelati posnetek obstoječega stanja ter natančno predvideti izvedbo vgradnje novih prezračevalnih naprav.

- Vse prezračevalne kapacitete je potrebno preveriti z obstoječimi pravilniki - Strošek investicije grobo ocenjen glede na velikost in stanje stavbe


Postavka Cena brez

DDV(€) Kol. Enota

Strošek brez DDV

(€)

Prezračevalna naprava, dobava, montaža,… 2.868,9 8 kos 22.951

Prezračevalni kanali ustreznih dimenzij, dobava, montaža

2.131,1 8 kpl 17.049

Prezračevalne rešetke, ventili za dovod in odvod zraka, regulatorji pretoka

1.557,4 8 kpl 12.459

Hladilni agregat, dobava, montaža,… 7.049,2 1 kpl 7.049

Izdelava spuščenega stropa 18,9 1.226 m² 23.113


DDV 18.177 €



Stran 77


pomočjo GF

Predpostavljeno zmanjšanje porabe toplotne energije za ogrevanje:

29 % 38.897 kWh/leto


26,7 %

2.198 €/leto


2.682 €/leto

Predpostavljeno povečanje porabe električne energije

+158,9 % + 4.487 kWh/leto

Predpostavljeno povečanje stroška električne energije brez DDV

+8,9 %

450 €/leto

Predpostavljeno povečanje stroška električne energije z DDV

548 €/leto


izkustveno)


5 % 6.706 kWh/leto


4,6 %

379 €/leto


462 €/leto

Predpostavljeno povečanje porabe električne energije

+8,9 % + 4.487 kWh/leto

Predpostavljeno povečanje stroška električne energije brez DDV

+8,9 %

450 €/leto

Predpostavljeno povečanje stroška električne energije z DDV

548 €/leto











let 47,3






Interna stopnja donosnosti projekta (ISD) % /


Povračilna doba (z upoštevanjem rasti cen) let /

Povračilna doba (z upoštevanjem diskontne stopnje in rasti cen) let /


let /


Težavnost: visoka Tveganje: srednje




Stran 78

Ukrep 5 UKREPI NA OGREVALNEM SISTEMU

Vrsta ukrepa: Servis celotnega ogrevalnega sistema in nastavitev regulacije



Pri stavbah ki obratujejo že več let in imajo vgrajene starejše ogrevalne sisteme, se pričnejo pojavljati problemi zaradi staranja ogrevalnega sistema. Pojavlja se nesnaga zaradi abrazije, korozije.. Na spojih sistema in radiatorjih se pojavlja puščanje ogrevne vode, odzračevanje sistema ne deluje ipd. Običajno se ogrevalni sistemi po izvedbi in prvem zagonu ne kontrolirajo več razen ob okvarah.

Opis ukrepa

Ogrevalni sistem v stavbi je star 15 let. Kot osnovni ukrep za zmanjševanje stroškov ogrevanja se predlaga celovit servis obstoječega ogrevalnega sistema in nastavitev regulacije. Pred pričetkom ogrevalne sezone naj se sistem obremeni na maksimalni delovni tlak in se izvede vizualni pregled sistema o morebitnem puščanju. Po pregledu se izprazni sistem in izvede vso potrebno tesnjenje, čiščenje, izpiranje, morebitne zamenjave posameznih komponent (ventili, odzračevalni lončki, tipala, termo-manometri), po končanih delih se izdela še tlačni preizkus sistema. Predlaga se tudi pregled regulacije in ponovno nastavitev glede na potrebe objekta (temperaturni režim obratovanja, nastavitev tedenske programske ure glede na delovni čas, nočni režim ogrevanja,..).

OPOMBE - Po izvedbi ukrepa je potrebno ukrep izvajati vsako leto, saj bi v nasprotnem primeru prišlo

do vztrajnega padanja izkoristka. Strošek ukrepa je potrebno upoštevati v vsakem letu. Prav za prav gre v tem primeru za redna vzdrževalna dela.


Postavka Cena brez

DDV(€) Kol. Enota

Strošek brez DDV

(€)

Servis ogrevalnega sistema in nastavitev krmiljenja 1.230 1 kpl 1.230


DDV 270 €


Prihranki


5 % 6.706 kWh/leto


4,6 %

379 €/leto


462 €/leto

Povračilna doba





Interna stopnja donosnosti projekta (ISD) % /




Enostavna povračilna doba (brez upoštevanja rasti cen, diskontne stopnje, življenjske dobe ukrepa, letne investicije)

let 3,2





Stran 79


Vrsta ukrepa: Rekonstrukcija kotlovnice



Starejše črpalke v toplotnih podpostajah ne omogočajo avtomatske regulacije obratov in s tem povzročajo nepotrebne izgube toplotne in električne energije. To je mogoče odpraviti z vgradnjo črpalk s samodejno regulacijo, glede na potrebe toplotne energije. Prav tako se pri stavbah ki obratujejo že več let in imajo vgrajene starejše ogrevalne sisteme, pričnejo pojavljati problemi zaradi staranja ogrevalnega sistema. Pojavlja se nesnaga zaradi abrazije, korozije.. Na spojih sistema in radiatorjih se pojavlja puščanje ogrevne vode, odzračevanje sistema ne deluje ipd. Običajno se ogrevalni sistemi po izvedbi in prvem zagonu ne kontrolirajo več razen ob okvarah.

Opis ukrepa

Objekt se s toplotno energijo napaja iz lastne kotlovnice, s pomočjo zemeljskega plina. Kotlovnica se nahaja v kleti stavbe. Kotlovnica je zastarela in bi jo bilo smiselno obnoviti. Predvidi se obnova oz. izgradnja novih ogrevalnih krogov, namestitev obtočnih črpalk s frekvenčno regulacijo, mešalnimi ventili, krmilno regulacijo posameznega ogrevalnega kroga z vodenjem v odvisnosti od zunanje temperature ter vso ostalo pripadajočo opremo termo-mano metri, tipala, elektro omara, ventili, izolacija,… Po celotni sanaciji stavbe je predlagana tudi menjava obstoječega kotla, saj nudijo novejši kotli večje izkoristke. Prav tako po sanaciji ne bo potrebe po tako veliki ogrevni moči kot jo ima obstoječi kotel. To posledično pomeni, da obstoječi kotel po sanaciji ne bo deloval s takšnim izkoristkom kot bi lahko.

OPOMBE

- Vse količine je potrebno pred izvedbo ukrepa dodatno preveriti na terenu. - Pred izvedbo ukrepa je potrebno izdelati PZI projektno dokumentacijo z

dimenzioniranjem velikosti ogrevalnih krogov, ter določiti moč kotla glede na obseg sanacije stavbe.


Postavka Cena brez

DDV(€) Kol. Enota

Strošek brez DDV

(€)

Kondenzacijski stenski plinski kotel (1-35 kW), vključno s črpalčno priključnim setom, funkcijskimi moduli, …

3.114,8 1 kos 3.115

Črpalke, mešalni ventil, ostala armatura 2.180,3 1 kpl 2.180

Izdelava koaksialnega dimnika 1.967,2 1 kpl 1.967

Cevi vključno s toplotno izolacijo 2.000,0 1 kpl 2.000

Delo, ostali drobni material 983,6 1 kpl 984


DDV 2.254 €



Stran 80

Prihranki


8 % 10.730 kWh/leto


7,4 %

606 €/leto


740 €/leto

Predpostavljeno zmanjšanje porabe električne energije

2 % kWh/leto

Predpostavljeno zmanjšanje stroška električne energije brez DDV

2 %

101 €/leto

Predpostavljeno zmanjšanje stroška električne energije z DDV

123 €/leto

Povračilna doba




Neto sedanja vrednost operacije (NSV) € 935,42



Povračilna doba (z upoštevanjem rasti cen) let 13,00

Povračilna doba (z upoštevanjem diskontne stopnje in rasti cen) let 19,00


let 14,5





Stran 81


Vrsta ukrepa: Vgradnja termostatskih ventilov in glav

Skupina ukrepa: SKUPINA A


V prostorih želimo imeti konstantno temperaturo, ki pa je z navadnimi ventili na ogrevalih ni mogoče zagotoviti, saj centralni ogrevalni sistem ni dovolj natančen. Še večji problem pa nastane pri starejših sistemih, kjer sistem ni natančno projektiran oziroma izveden. Ta problem rešujemo z namestitvijo termostatskih ventilov na grelna telesa v posameznih prostorih. S termostatskimi ventili je možna natančna določitev temperature v posameznem prostoru, saj ima vsak termostatski ventil vgrajeno tipalo ki zaznava dejansko temperaturo prostora. Tipalo preveri razliko med dejansko in nastavljeno temperaturo prostora, in po potrebi preko regulatorja odpira in zapira ventil. Tako je temperatura v prostoru konstantna in prijetna za bivanje.

Opis ukrepa

Pri pregledu stavbe je bilo ugotovljeno, da so na ogrevalih delno še vedno nameščeni klasični ventili, ki ne omogočajo avtomatske regulacije. Predlagana je menjava vseh starejših klasičnih ventilov s termostatskimi ventili in pripadajočimi termostatskimi glavami.

OPOMBE - Vse količine je pred samim ukrepom potrebno dodatno preveriti na terenu.


Postavka Cena brez

DDV(€) Kol. Enota

Strošek brez DDV

(€)

Dobava in montaža termostatskih radiatorskih ventilov s termostatsko glavo, kompletno z demontažo obstoječih ventilov, izpraznitvijo sistema in tlačnim preizkusom, vključno z vsemi pomožnimi deli, prenosi in transportom

39,3 66 kos 2.597


DDV 571 €



Stran 82

Prihranki


4 % 5.365 kWh/leto


3,7 %

303 €/leto


370 €/leto

Povračilna doba










let 8,6





Stran 83


Vrsta ukrepa: Namestitev termostatskih glav in termostatskih ventilov z daljinsko

regulacijo na vsa grelna telesa

Skupina ukrepa: SKUPINA A


V prostorih želimo imeti konstantno temperaturo, ki pa je z navadnimi ventili na ogrevalih ni mogoče zagotoviti, saj centralni ogrevalni sistem ni dovolj natančen. Še večji problem pa nastane pri starejših sistemih, kjer sistem ni natančno projektiran oziroma izveden. Ta problem rešujemo z namestitvijo termostatskih ventilov na grelna telesa v posameznih prostorih. S termostatskimi ventili je možna natančna določitev temperature v posameznem prostoru, saj ima vsak termostatski ventil vgrajeno tipalo ki zaznava dejansko temperaturo prostora. Tipalo preveri razliko med dejansko in nastavljeno temperaturo prostora, in po potrebi preko regulatorja odpira in zapira ventil. Tako je temperatura v prostoru konstantna in prijetna za bivanje.

Opis ukrepa

Kot dodatna možnost za zmanjševanje porabe energije za ogrevanje je prikazana menjava vseh obstoječih glav in ventilov, za elektronske termostatske ventile in glave, ki omogočajo natančnejši nadzor nad temperaturo v posameznem prostoru.

OPOMBE - Vse količine je pred samim ukrepom potrebno dodatno preveriti na terenu. - Ukrep je izboljšava ukrepa 7. Upošteva se le eden izmed teh dveh ukrepov, skladno s

scenariji.


Postavka Cena brez

DDV(€) Kol. Enota

Strošek brez DDV

(€)

Elektronska termostatska glava (Z-Wave) 53,3 66 kos 3.516

Termostatski ventil 14,8 66 kos 974

Elektronska naprava za avtomatizacijo 573,8 1 kos 574

Zamenjava glav, nastavitev, integracija v brezžični nadzorni sistem

16,4 66 kos 1.082

Zapirala 16,4 66 kos 1.082


DDV 1.590 €



Stran 84

Prihranki


9,5 % 12.742 kWh/leto


8,8%

720 €/leto


879 €/leto

Povračilna doba










let 10,0





Stran 85

Ukrep 9 UKREPI NA ENERGETSKEM SISTEMU

Vrsta ukrepa: Vgradnja sistema za učinkovit zajem, merjenje ter obdelavo

podatkov



Spremljanje rabe energije je ključnega pomena za ugotavljanje energetske učinkovitosti objekta ter pravočasnega ukrepanja v smislu optimizacije rabe energije. Spremljanje rabe energije je sestavni del merjenja in kontrole prihrankov saj je potrebno zelo dobro določiti predhodno rabo energije (pred izvedbo ukrepov) z upoštevanjem čim več zunanjih faktorjev. Za učinkovito spremljanje je ključni del ustrezen zajem podatkov.

Opis ukrepov

Ele

ktr

ika

Meritve električne energije se izvajajo preko klasičnega števca za merjenje porabe električne energije. Poraba energije za ogrevanje tople vode se ne ločuje. Predlaga se vgradnja dodatnega števca, ki bi beležil količino električne energije, ki se porabi za pripravo tople vode (v kolikor je to izvedljivo). Vse merilnike je potrebno povezati z nadzornim sistemom.

To

plo

ta Kontinuirane meritve porabe toplotne energije za stavbo se

izvajajo. Podatki o porabah se posebej ne analizirajo. Meritve so ustrezne. Vse merilce je potrebno povezati z nadzornim sistemom.

Vo

da

Poraba hladne vode se beleži preko klasičnih vodomerov. Izvajanje meritev je ustrezno, potrebno je meritve povezati z nadzornim sistemom.

OPOMBE - Pred izvedbo ukrepa je potrebno preveriti možnost vgradnje posameznih komponent

takšnega sistema, saj je kotlovnica v tuji lasti, in je možnost posega omejena. - Vsa oprema mora biti kompatibilna s programsko opremo za obdelavo podatkov.


Postavka Cena brez

DDV(€) Kol. Enota

Strošek brez DDV

(€)

Programska oprema za obdelavo podatkov 806,2 1 kos 806

Števec električne energije z možnostjo priklopa na nadzorni sistem, montaža, priklop, dodatne instalacije…

168,0 1 kos 168

Skupaj brez DDV 974 €

DDV 215 €



Stran 86

Prihranki


2 % 2.683 kWh/leto

Predpostavljeno zmanjšanje porabe električne energije:

2 % 1.008 kWh/leto

Predpostavljeno zmanjšanje porabe vode: 1 % 2 m3/leto


1,8 %

152 €/leto


185 €/leto

Predpostavljeno zmanjšanje stroška porabe električne energije:

2 %

101 €/leto

Predpostavljeno zmanjšanje stroška porabe električne energije:

123 €/leto

Predpostavljeno zmanjšanje stroška porabe vode: 0,06 %

3 €/leto

Predpostavljeno zmanjšanje stroška porabe vode:

3 €/leto

Povračilna doba

Vrednost operacije tekoče cene brez DDV € 974,00









let 3,8





Stran 87

Ukrep 10 UKREPI NA RAZSVETLJAVI

Vrsta ukrepa: Menjava obstoječe razsvetljave z LED tehnologijo



Z zamenjavo obstoječih svetilk s T8 fluorescentnimi sijalkami ter žarnicami na žarilno nitko z enakovrednimi in energetsko učinkovitejšimi svetilkami z LED tehnologijo, lahko precej zmanjšamo porabo električne energije za razsvetljavo prostorov. Odlike omenjenih sijalk so tudi tihi ne utripajoči vžigi in precej daljša življenjska doba kot pri navadnih sijalkah

Opis ukrepa

V stavbi je nameščenih več starejših svetilk, za katere se predlaga menjava v skladu z vrsto dejavnosti, ki se izvaja v posameznem prostoru. Svetilke se zamenjajo z učinkovitejšimi tehnologijami, s svetilkami z LED tehnologijo.

OPOMBE

- V določenih prostorih se nekatere svetilke odstranijo, z novejšo tehnologijo lahko potrebne svetlobno tehnične parametre dosežemo z manjšim številom svetilk

- V prostorih (arhiva, kotlovnice, skladišča..) zaradi nestalne uporabe menjava ni predvidena

- Vse količine je pred samim ukrepom potrebno dodatno preveriti na terenu. - Pred izvedbo ukrepa je potrebno izdelati elaborat osvetljenosti.


Postavka Cena brez

DDV(€) Kol. Enota

Strošek brez DDV

(€)

Nadgradni LED panel 40 W 600X600 mm 106,6 118 kos 12.574

Svetilka nadgradna LED 12W 23,0 4 kos 92

Svetilka nadgradna LED 12W z vgrajenim senzorjem gibanja

28,7 4 kos 115

Svetilka nadgradna LED 4W 18,0 6 kos 108

Drobni material, delo na višini, odvoz odpadne opreme na ustrezno deponijo, meritve inštalacij po menjavi, projektantski nadzor, projektna - izvedbena dokumentacija, nepredvidena dela

819,7 1 kpl 820


DDV 3.016 €



Stran 88

Prihranki

Predpostavljeno zmanjšanje porabe električne energije

9,5 % 12.742 kWh/leto

Predpostavljeno zmanjšanje stroška električne energije brez DDV

9,5 %

480 €/leto

Predpostavljeno zmanjšanje stroška porabe električne energije z DDV

585 €/leto

Povračilna doba










let 28,6





Stran 89

Ukrep 11 UKREPI NA SANITARNI VODI

Vrsta ukrepa: Menjava enostopenjskih straniščnih kotličkov z dvostopenjskimi



Pri enem splakovanju, konvencionalni izplakovalnik porabi okoli 9 litrov vode. Pri dvostopenjskih kotličkih pa je možna izbira (3 - 9 litrov) glede na vrsto potrebe..

Opis ukrepa

Pri pregledu stavbe je bilo ugotovljeno, da so v stavbi v sanitarijah nameščeni kotlički za izpiranje sanitarij enostopenjske izvedbe. Za zmanjšanje porabe pitne vode se kot ukrep predlaga zamenjava vseh obstoječih enostopenjskih kotličkov z novimi dvostopenjskimi.

OPOMBE - Pred izvedbo ukrepa je potrebno preveriti količine kotličkov, ki so smiselni za menjavo


Postavka Cena brez

DDV(€) Kol. Enota

Strošek brez DDV

(€)

Odstranitev obstoječih kotličkov 8,2 6 Kpl 49

Dvostopenjski nadometni kotlički 36,9 6 Kpl 221

Montaža in priklop kotličkov 20,5 6 Kpl 123

Skupaj brez DDV 393 €

DDV 87 €

Skupaj z DDV 480 €

Prihranki

Predpostavljeno zmanjšanje porabe vode: 12 % 27 m3/leto

Predpostavljeno zmanjšanje stroška porabe vode brez DDV

0,7 %

36 €/leto

Predpostavljeno zmanjšanje stroška porabe vode z DDV

40 €/leto

Povračilna doba

Vrednost operacije tekoče cene brez DDV € 393,00



Neto sedanja vrednost operacije (NSV) € -46,20






let 10,9





Stran 90

Priloga 3 – Popis porabnikov po prostorih

ŠTEVILKA PROSTORA VRSTA PROSTORA VENTIL

OGREVALA ŠTEVILO

VENTILOV TIP PORABNIKA TIP SIJALKE

ŠTEVILO PORABNIKOV

ŠT. SIJALK MOČ PORABNIKA

(W)

1 SKLADIŠČE N 1 SVETILKA T8 4 2 58

1 SKLADIŠČE SVETILKA - STENSKA NAV 2 1 60

1 SKLADIŠČE BOJLER 1 2.000

2 SERVER N 1 SERVER 1 150

2 SERVER KLIMA 1 1.550

2 SERVER UPS 1 400

3 SKLADIŠČE SVETILKA T8 6 2 58

3 SKLADIŠČE SVETILKA - STENSKA NAV 2 1 60

4 ARHIV SVETILKA T8 14 1 18

4 ARHIV SVETILKA NAV 2 1 60

5 STOPNICE KLET N 2 SVETILKA VAR 2 1 23

6 PISARNA N 7 SVETILKA T8 42 2 36

6 PISARNA KLIMA 2 4.570

6 PISARNA RAČUNALNIK + LCD 8 150

6 PISARNA TISKALNIK 2 90

6 PISARNA HLADILNIK - MALI 1 100




7 PISARNA KLIMA 1 950

8 HODNIK SVETILKA VAR 1 1 23

9 PISARNA N 1 KLIMA 1 700

9 PISARNA SVETILKA T8 4 2 36

9 PISARNA PRENOSNIK 1 90

10 STOPNICE KOPIRNI STROJ 1 400

10 STOPNICE SVETILKA VAR 2 1 23

10 STOPNICE SVETILKA T8 2 2 36

11 HODNIK T 1 SVETILKA VAR 1 1 23

12 WC N 3 SVETILKA NAV 3 1 60


Stran 91


OGREVALA ŠTEVILO


ŠTEVILO PORABNIKOV


(W)

12 WC SVETILKA - STENSKA T8 2 1 18

12 WC BOJLER 1 2.000

13 HODNIK KOPIRNI STROJ 1 400

13 HODNIK TISKALNIK 1 150

13 HODNIK REZALNIK PAPIRJA 1 90

13 HODNIK SVETILKA T8 1 2 36

14 PISARNA N 1 HLADILNIK - MALI 1 100








15 PISARNA ELEKTRIČNI RADIATOR 1 2.000




17 PISARNA N 1 REZALNIK PAPIRJA 1 90




18 PISARNA PRENOSNIK + LCD 1 120


19 HODNIK N 2 SVETILKA NAV 2 1 60


19 HODNIK AVTOMAT ZA KAVO 1 1.100

19 HODNIK AVTOMAT ZA PIJAČO 1 250





Stran 92


OGREVALA ŠTEVILO


ŠTEVILO PORABNIKOV


(W)



21 ČISTILKA N 2 BOJLER 1 2.000

21 ČISTILKA SVETILKA - VGRADNA T8 2 4 18

21 ČISTILKA SVETILKA NAV 1 1 60






22 PISARNA REZALNIK PAPIRJA 1 200

22 PISARNA HLADILNIK 1 130


24 KOPIRNICA KOPIRNI STROJ 2 400

24 KOPIRNICA TISKALNIK 1 150

24 KOPIRNICA REZALNIK PAPIRJA 1 200

24 KOPIRNICA HLADILNIK 1 130

24 KOPIRNICA SVETILKA T8 1 4 18

25 SKLADIŠČE N 2 SVETILKA T8 3 2 36

25 SKLADIŠČE BOJLER 1 2.000



26 WC BOJLER 1 2.000










Stran 93


OGREVALA ŠTEVILO


ŠTEVILO PORABNIKOV


(W)


























37 PISARNA SVETILKA VAR 1 1 23





38 PISARNA N 1 TISKALNIK 1 150


Stran 94


OGREVALA ŠTEVILO


ŠTEVILO PORABNIKOV


(W)






40 PISARNA PRENOSNIK + LCD 1 120



41 PISARNA N 1 RAČUNALNIK + LCD 1 150




42 PISARNA N 1 RAČUNALNIK + 2XLCD 1 180












45 PISARNA PRENOSNIK 1 90


46 PISARNA N 1 RAČUNALNIK + LCD 1 150



47 PISARNA N 1 PRENOSNIK + LCD 1 120



Stran 95


OGREVALA ŠTEVILO


ŠTEVILO PORABNIKOV


(W)






49 BIFE KONVEKTOR KLIMA 1 740

49 BIFE PODPULTNI HLADILNIK 1 250

49 BIFE MIKROVALOVKA 1 800

49 BIFE KONVEKTOR 1 400

49 BIFE SVETILKA T8 2 2 36

50 SEJNA SOBA N 4 KONVEKTOR 5 400

50 SEJNA SOBA KONVEKTOR 5 SVETILKA T8 12 2 36

50 SEJNA SOBA KLIMA 2 1.200

50 SEJNA SOBA HLADILNIK 1 130





52 PISARNA RAČUNALNIK + 2XLCD 1 180




53 HODNIK TISKALNIK 1 150

53 HODNIK REZALNIK PAPIRJA 1 90

53 HODNIK KOPIRNI STROJ 1 400

54 KOTLOVNICA GORILNIK 1 370

54 KOTLOVNICA ČRPALKA 1 60

54 KOTLOVNICA ČRPALKA 2 295

Documents

RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED - Ministrstvo za · PDF file6.2 Električni aparati ... 8.5 Notranji toplotni viri zaradi naprav za pretvorbo energije..... 41 8.5.1 Razsvetljava