RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED OSNOVNE …...ogrevanje celotne stavbe na enoto ogrevalne površine / v trenutnem stanju gradbene fizike in ob upoštevanju obratovalnih karakteristik

SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.

Stična 113, 1295 Ivančna Gorica, Slovenia

Tel: +386 599 269 56

Fax: +386 599 669 56

E-mail: [email protected]

http://www.simtec.si

RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED OSNOVNE ŠOLE STIČNA,

PODRUŽNIČNE ŠOLE MULJAVA

Poročilo št. P003-14-SM

Naročnik: Občina Ivančna Gorica

Sokolska 8

1295 Ivančna Gorica

Avtorji: izr. prof. dr. Simon Muhič, univ. dipl. inž.

Jure Glavič, univ. dipl. inž.

Datum: 19. 12. 2014

Dr. Simon Muhič

DIREKTOR

P003-14-SM VSEBINA

SimTec, Dr. Simon Muhič s. p. 2/101

VSEBINA

1. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE ......................................................................................................... 6

1.1 SKUPNA RABA ENERGIJE IN STROŠKI ZANJO ......................................................................................... 6

1.2 ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI .............................................................................................. 7

1.2.1 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe in pripravo STV .................................................................... 7

1.2.1.1 Transmisijske izgube ................................................................................................................. 7

1.2.1.2 Izgube zaradi prezračevanja ..................................................................................................... 8

1.2.1.3 Skupne izgube toplote .............................................................................................................. 8

1.2.1.4 Toplotni dobitki ........................................................................................................................ 8

1.2.2 Končna energija potrebna za delovanje stavbe ............................................................................... 9

1.3 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE ................................................... 10

1.3.1 Predlogi za učinkovito rabo energije v stavbi ................................................................................. 10

1.3.2 Potrebna investicijska sredstva, možni prihranki energije in čas vračila ....................................... 11

2. SPLOŠNI DEL ................................................................................................................................................ 14

2.1 NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA ....................................................................................... 14

2.2 UVOD ................................................................................................................................................... 17

2.2.1 Opis dejavnosti v stavbi in prostorska razporeditev objektov z označeno namembnostjo ........... 17

2.2.2 Skupna raba energije in stroški za energijo .................................................................................... 19

2.2.3 Stanje toplotnega ugodja ............................................................................................................... 22

2.3 SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO ......................................................................................................... 23

2.3.1 Razmerja med naročnikom EP, lastnikom stavbe, uporabnikom, najemnikom in upravnikom

stavbe ............................................................................................................................................. 23

2.3.2 Shema denarnih tokov in procesa na področju investiranja v URE ............................................... 23

2.3.3 Potek nadzora nad rabo energije in stroški .................................................................................... 23

2.3.4 Motivacija in raven promoviranja URE pri vseh udeleženih akterjih ............................................. 23

2.4 OSKRBA Z ENERGIJO IN RABA ENERGIJE.............................................................................................. 24

2.4.1 Cene energetskih virov ................................................................................................................... 24

2.4.2 Mesečna raba glavnih virov energije.............................................................................................. 25

2.4.2.1 Električna energija .................................................................................................................. 25

2.4.2.2 Ekstra lahko kurilno olje (ELKO) .............................................................................................. 26

2.4.3 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov .................................................................................. 26

2.4.4 Zanesljivost oskrbe glede na dotrajanost opreme ......................................................................... 26

2.5 PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE ..................................................................................... 27

2.5.1 Ogrevalni sistem ............................................................................................................................. 27

P003-14-SM VSEBINA


2.5.2 Sistem prezračevanja in klimatizacije ............................................................................................. 29

2.5.3 Sistem za oskrbo s sanitarno vodo ................................................................................................. 29

2.5.4 Sistem za oskrbo s sanitarno toplo vodo........................................................................................ 29

2.6 PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE ...................................................................................................... 31

2.6.1 Priprava toplote za ogrevanje ........................................................................................................ 31

2.6.2 Električni aparati ............................................................................................................................ 31

2.6.3 Razsvetljava .................................................................................................................................... 32

3. ANALIZA MOŽNOSTI ZNIŽANJA RABE ENERGIJE ......................................................................................... 33

3.1 OSKRBA Z ENERGIJO ............................................................................................................................ 33

3.1.1 Revizija pogodb o dobavi energije ................................................................................................. 33

3.1.2 Električna energija .......................................................................................................................... 33

3.1.3 Ekstra lahko kurilno olje ................................................................................................................. 33

3.2 ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI ............................................................................................ 34

3.2.1 Ovoj stavbe ..................................................................................................................................... 34

3.2.1.1 Zunanje stene ......................................................................................................................... 35

3.2.1.2 Streha stavbe – strop proti podstrešju ................................................................................... 35

3.2.1.3 Tla stavbe ................................................................................................................................ 36

3.2.1.4 Stavbno pohištvo – okna in vhodna vrata .............................................................................. 37

3.2.2 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe in pripravo STV .................................................................. 38

3.2.2.1 Transmisijske izgube ............................................................................................................... 38

3.2.2.2 Izgube zaradi prezračevanja ................................................................................................... 39

3.2.2.3 Skupne izgube toplote ............................................................................................................ 39

3.2.2.4 Toplotni dobitki ...................................................................................................................... 39

3.2.3 Končna energija potrebna za delovanje stavbe ............................................................................. 40

3.3 INFORMATIVNA RAČUNSKA ENERGETSKA IZKAZNICA STAVBE ........................................................... 41

3.4 OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV ........................................................................... 42

3.4.1 Ovoj stavbe ..................................................................................................................................... 42

3.4.1.1 Zunanje stene ......................................................................................................................... 42

3.4.1.2 Streha stavbe – strop proti podstrešju ................................................................................... 43

3.4.1.3 Okna in vhodna vrata.............................................................................................................. 44

3.4.1.4 Tla stavbe ................................................................................................................................ 44

3.4.2 Prezračevanje in klimatizacija ........................................................................................................ 45

3.4.3 Potrebna toplota za ogrevanje po energetski sanaciji stavbe ....................................................... 45

3.4.4 Priprava sanitarne tople vode ........................................................................................................ 46

3.4.5 Oskrba s toploto ............................................................................................................................. 46

P003-14-SM VSEBINA


3.4.5.1 Dodatni ukrepi za zmanjšanje rabe energije za ogrevanje ..................................................... 47

3.4.6 Električna energija in razsvetljava .................................................................................................. 48

3.4.7 Končna energija potrebna za delovanje stavbe po celoviti sanaciji ............................................... 48

4. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE ........................................................... 49

4.1 ORGANIZACIJSKI UKREPI ...................................................................................................................... 49

4.1.1 Energetski menedžer stavbe in uvedba energetskega knjigovodstva ........................................... 49

4.1.2 Usposabljanje, osveščanje, izobraževanje in informiranje ............................................................ 49

4.1.3 Predlogi za učinkovito rabo energije v stavbi ................................................................................. 50

4.1 OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV ............................................................................... 51

4.1.1 Potrebna investicijska sredstva, možni prihranki energije in čas vračila ....................................... 51

4.2 INFORMATIVNA ENERGETSKA IZKAZNICA SANIRANE STAVBE ............................................................ 54

6. LITERATURA ................................................................................................................................................. 55

7. PRILOGA 1: PRERAČUN GRADBENE FIZIKE OBSTOJEČEGA STANJA (NESANIRANEGA OBJEKTA) ................ 56

8. PRILOGA 2: PRERAČUN GRADBENE FIZIKE ZA IDEJNO SANACIJO OBJEKTA ................................................ 79

P003-14-SM VSEBINA


KAZALO SLIK

Slika 1: Shematski prikaz poteka izdelave energetskega pregleda [5] .............................................................................. 15

Slika 2: Stavba OŠ Stična, PŠ Muljava ............................................................................................................................... 17

Slika 3: Prostorska umestitev stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava ............................................................................................. 18

Slika 4: 3D model stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava ............................................................................................................... 18

Slika 5: Skupna raba energije ............................................................................................................................................ 20

Slika 6: Raba energije za ogrevanje z upoštevanjem temperaturnega primanjkljaja ....................................................... 20

Slika 7: Časovno obdobje dobave ekstra lahkega kurilnega olja....................................................................................... 21

Slika 8: Skupni stroški energentov za obratovanje stavbe ................................................................................................ 21

Slika 9: Specifične cene energentov .................................................................................................................................. 25

Slika 10: Raba električne energije po mesecih .................................................................................................................. 26

Slika 11: Generator toplote v prostoru kotlovnice ............................................................................................................ 27

Slika 12: Sistem centralnega ogrevanja ............................................................................................................................ 28

Slika 13: Radiatorsko ogrevanje ........................................................................................................................................ 29

Slika 14: Električni grelnik sanitarne vode v kuhinji .......................................................................................................... 30

Slika 15: Električni grelnik sanitarne vode v prostoru vrtca .............................................................................................. 30

Slika 16: Model ovoja OŠ Stična, PŠ Muljava .................................................................................................................... 34

Slika 17: Posnetek stropa proti neogrevanem podstrešju ................................................................................................. 36

Slika 18: Prikaz stavbnega pohištva na zahodni in južni strani stavbe .............................................................................. 37

Slika 19: Kazalniki informativne računske energetske izkaznice stavbe ........................................................................... 41

Slika 20: Kazalniki računske energetske izkaznice sanirane stavbe .................................................................................. 54

KAZALO TABEL

Tabela 1: Raba energije in stroški energentov .................................................................................................................... 6

Tabela 2: Transmisijske toplotne izgube skozi ovoj stavbe ................................................................................................. 8

Tabela 3: Investicijski ukrepi v stavbi OŠ Stična, PŠ Muljava (vsi stroški so navedeni brez DDV) ...................................... 11

Tabela 4: Ogrevana površina objekta ............................................................................................................................... 18

Tabela 5: Raba energije in stroški energentov .................................................................................................................. 19

Tabela 6: Specifična raba energije po letih ....................................................................................................................... 22

Tabela 7: Kvalifikacija stavbe glede na dovedeno energijo [8] ......................................................................................... 22

Tabela 8: Seznam energentov in njihovi dobavitelji (leto 2012) ....................................................................................... 24

Tabela 9: Specifične cene energentov z vsemi prispevki in DDV ....................................................................................... 24

Tabela 10: Karakteristike generatorja toplote .................................................................................................................. 27

Tabela 11: Karakteristike ogrevalnega sistema ................................................................................................................ 28

Tabela 12: Regulacija in obtočna črpalka razvodnega sistema ........................................................................................ 29

Tabela 13: Seznam električnih naprav v stavbi ................................................................................................................. 31

Tabela 14: Vgrajena svetila v stavbi.................................................................................................................................. 32

Tabela 15: Materialna sestava in toplotna prehodnost zunanjih sten .............................................................................. 35

Tabela 16: Materialna sestava in toplotna prehodnost strehe stavbe ............................................................................. 35

Tabela 17: Toplotna prehodnost tal stavbe ...................................................................................................................... 36

Tabela 18: Toplotna prehodnost in površina oken ............................................................................................................ 37

Tabela 19: Toplotna prehodnost vhodnih vrat .................................................................................................................. 37

Tabela 20: Transmisijske toplotne izgube skozi ovoj stavbe ............................................................................................. 39

Tabela 21: Materialna sestava zunanjih sten po sanaciji ................................................................................................. 43

Tabela 22: Toplotna prehodnost strehe stavbe po sanaciji ............................................................................................... 43

Tabela 23: Investicijski ukrepi v stavbi OŠ Stična, PŠ Muljava (vsi stroški so navedeni brez DDV) .................................... 51

P003-14-SM POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE


1. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE

1.1 SKUPNA RABA ENERGIJE IN STROŠKI ZANJO

Za obratovanje stavba rabi dva glavna energenta, od katerih večji energijski delež predstavlja ekstra lahko

kurilno olje (ELKO), ki se rabi za ogrevanje prostorov, električna energija pa se uporablja za lokalno pripravo

sanitarne tople vode (STV), razsvetljavo in delovanje vseh električnih in elektronskih naprav v stavbi.

Poleg navedenih energentov se v sklopu stavbe porablja tudi pitna voda za potrebe vseh aktivnosti, ki

vključujejo porabo vode v sanitarijah, učilnicah, kabinetih in v kuhinji.

Podatki o rabi energije stavbe in stroškov energentov za obdobje od januarja 2010 do decembra 2013 so

prikazani v tabeli 1. Vsi podatki so analizirani na podlagi pridobljenih računov o rabi energentov in na

podlagi preverjenih informacij s strani lastnikov in vzdrževalcev stavbe, torej jih lahko obravnavamo kot

zanesljive.

Tabela 1: Raba energije in stroški energentov

Električna energija ELKO Skupaj

Leto Raba

[MWh]

Strošek

[€]

Poraba

[l]

Strošek

[€]

Strošek

[€]

2010 12,90 1.487,78 9217,00 6.280,93 7.768,71

2011 13,90 1.963,16 8056,00 7.371,06 9.334,22

2012 13,06 1.890,22 6894,00 6892,80 8.783,02

2013 13,68 2.154,49 7158,00 7.111,54 9.266,03

V tabeli 5 in na sliki 5 ter na sliki 8 so navedeni podatki o rabi električne energije in ELKO s pripadajočimi

stroški od začetka leta 2010 do konca leta 2013 in so podani za celotno stavbo. Pri analizi rabe energije za

ogrevanje je predpostavljeno, da je letna raba ELKO enaka letno dobavljeni količini le-tega, saj ni znano

koliko ga je po kurilni sezoni ali pred njo še ostalo v rezervoarju. Z upoštevanjem časovnih terminov dobave

ekstra lahkega kurilnega olja lahko opredelimo rabo energije na kurilno sezono. Povprečna raba ekstra

lahkega kurilnega olja v tem obdobju tako znaša 7831,25 litrov na sezono.



1.2 ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI

Gradbeni ovoj stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava skupaj znaša 1129 m2, od tega pripade 473 m2 zunanjim

stenam, 142 m2 oknom, 11 m2 vhodnim vratom, 251 m2 stropu v sestavi ravne ali poševne strehe, 107 m2

tlom nad terenu in 145 m2 tlom stavbe nad neogrevano kletjo. Trenutna toplotna prehodnost �, ki je v

nadaljevanju analizirana za vsak gradbeni element ovoja stavbe posebej, je visoka in ne ustreza aktualnim

predpisom o toplotni zaščiti po PURES 2010 [1]. Toplotna prehodnost je merilo za toplotne izgube in mora

biti čim nižja, če želimo, da je ovoj stavbe dobro toplotno izoliran.

1.2.1 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe in pripravo STV

Potrebna toplota za ogrevanje stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava upošteva tako toplotne izgube kot toplotne

dobitke. Izračun gradbene fizike s programskim paketom URSA 4.0 je pokazal, da letna potrebna toplota za

ogrevanje celotne stavbe na enoto ogrevalne površine ��/�� v trenutnem stanju gradbene fizike in ob

upoštevanju obratovalnih karakteristik znaša 118,87 kWh/m2a oziroma 59,75 MWh/a.

Izračun gradbene fizike in preračun skladen s tehnično smernico TSG-1-004 je pokazal, da letna potrebna

toplota za pripravo tople sanitarne vode (STV) �, ki se pripravlja z lokalnimi električnimi grelniki, znaša

10,02 kWh/m2a oziroma 5,04 MWh/a. Rabo energije za pripravo potrebne toplote za pripravo STV

uvrščamo v kategorijo letne rabe električne energije stavbe. Potrebno toploto za pripravo STV smo ocenili

na podlagi priporočil tehnične smernice TSG-1-004 Učinkovita raba energije [2], ki predpisuje vrednost

170 Wh/m2d za šolo brez tušev. Ocenjujemo, da je tudi ta raba relativno visoka in da je dejanska raba

nekoliko nižja od izračunane.

Skupna računska raba toplote za ogrevanje je torej 59,75 MWh/a. Pri tem je izračun, skladen s tehnično

smernico TSG-1-004 Učinkovita raba energije [2] pokazal, da z upoštevanjem izgub razvodnega sistema,

ogrevalnega sistema ter kotla skupna primarna energija za ogrevanje in pripravo STV znaša 87,10 MWh/a.

Pri tem je upoštevani faktor pretvorbe dovedene v primarno energijo za kurilno olje 1,1. To pomeni, da se v

stavbo dovede 79,18 MWh/a dovedene energije s kurilnim oljem.

Glede na podatke o rabi ELKO v zadnjem obdobju (2010 – 2013), potrebuje celotna stavba letno v

povprečju 7831,25 l ELKO, kar ustreza vrednosti 78,94 MWh končne energije. Razlika med izračunano in

dejansko rabo energije je torej minimalna.

1.2.1.1 Transmisijske izgube

Izračun gradbene fizike trenutnega stanja stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava je pokazal, da znašajo celotne

transmisijske toplotne izgube �:

� �� = 1277,37 W/K. Skozi ovoj stavbe so izgube 123,70 MWh/a oziroma 246,12 kWh/m2a.

V tabeli 2 so prikazane vrednosti transmisijskih toplotnih izgub skozi posamezne elemente ovoja stavbe.



Tabela 2: Transmisijske toplotne izgube skozi ovoj stavbe

Element ovoja Površina

[m2]

Tran. izgube ��

[W/K]

IZGUBE SKOZI ZUNANJE POVRŠINE �

Zunanje stene 472,93 553,8

Strop proti podstrešju 251,13 159,97

Okna 142,02 319,22

Vrata 11,22 25,78

Toplotni most1 / 67,72

IZGUBE SKOZI TLA NA TERENU �

Tla na terenu 106,7 65,94

IZGUBE SKOZI NEOGREVANE PROSTORE ��

Neogrevana klet 144,60 84,94 1Vpliv toplotnih mostov se upošteva na poenostavljen način, s povečanjem toplotne prehodnosti celotnega ovoja

∆U=0,06 W/m2K.

1.2.1.2 Izgube zaradi prezračevanja

Vsota prezračevalnih izgub � zaradi naravnega prezračevanja ter infiltracije zraka skozi netesnosti

okenskih in vratnih okvirjev znaša:

� �� = 382,78 W/K. Zaradi prezračevanja rabimo 37,07 MWh/a oziroma 73,75 kWh/m2a.

Pri izračunu prezračevalnih izgub je privzeto:

� vrednost izmenjave zraka 0,7 izmenjave na uro,

� prezračevane – infiltracija, brez vračanja odpadne toplote (rekuperacije),

� minimalni potrebni pretok zraka 1125,8 m3/h.

1.2.1.3 Skupne izgube toplote

Vsota vseh transmisijskih � in prezračevalnih izgub toplote � predstavlja skupne toplotne izgube �.

Vrednost skupnih toplotnih izgub znaša:

� � = 1660,15 W/K. Skupne toplotne izgube znašajo 160,77 MWh/a oziroma 319,87 kWh/m2a.

1.2.1.4 Toplotni dobitki

Pri izračunu toplotnih dobitkov so upoštevani notranji toplotni dobitki naprav, razsvetljave in uporabnikov

objekta ter toplotni dobitki sončnega obsevanja skozi okna.



Izračunana vrednost toplotnih dobitkov je torej vsota dobitkov sončnega sevanja v ogrevalni sezoni

(�� = 19,45 MWh/a oziroma 38,70 kWh/m2a) in notranjih toplotnih dobitkov (�� = 11,63 MWh/a oziroma

23,14 kWh/m2a). Pri notranjih toplotnih dobitkih je predpostavljena specifična moč toplotnih dobitkov

�� = 4 W/m2. Pri seštevku skupnih toplotnih dobitkov je potrebno upoštevati tudi vrnjene toplotne izgube

sistemov.

Vrednost vseh toplotnih dobitkov na leto znaša:

� �� = 31,08 MWh/a oziroma 61,84 kWh/m2a

1.2.2 Končna energija potrebna za delovanje stavbe

Končna energija, ki je potrebna za delovanje stavbe ��, je vsota dovedene energije za ogrevanje stavbe

��,�, dovedene energije za pripravo sanitarne tople vode ��,� in letne rabe električne energije za

razsvetljavo ��,� ter druge pomožne električne porabnike stavbe��,�� . Podrobna analiza skupne rabe

energije stavbe po letih je bila narejena v poglavju 2.4.

Po izračunih gradbene fizike, dovedene energije za delovanje stavbe znašajo:

� ��,�= 79,18 MWh/a oziroma 157,54 kWh/m2a,


� ��,� = 4,00 MWh/a oziroma 7,97 kWh/m2a,

� ��,�� =0,19 MWh/a oziroma 0,37 kWh/m2a.

Dovedena energija za razsvetljavo je ocenjena glede na število obratovalnih ur stavbe in upoštevanja

faktorja istočasnosti ter predstavlja velik del celotne letne rabe električne energije, ki v povprečju med

letoma 2010 in 2013 znaša 13,38 MWh oziroma 26,62 kWh/m2a.

Končna oziroma skupna dovedena energija, ki je potrebna za delovanje stavbe znaša

� �! = 88,46 MWh/a oziroma 176,01 kWh/m2a.



1.3 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

Razširjeni energetski pregled stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava je pokazal, da obstaja velik potencial za

zmanjšanje rabe energije. Prihranke energije lahko zagotovimo z različnimi organizacijskimi in investicijskimi

ukrepi. Največ energije je možno privarčevati z boljšo toplotno zaščito ovoja stavbe in zamenjavo stavbnega

pohištva, pomemben del prihrankov energije pa lahko zagotovimo s sanacijo ali zamenjavo dosedanjega

ogrevalnega sistema. Dodatne prihranke energije je možno doseči z izolacijo podstrešja, učinkovito

notranjo razsvetljavo in posodobitvijo regulacije ogrevalnega sistema. Prvega izmed ukrepov za učinkovito

rabo energije predstavljajo organizacijski ukrepi, ki lahko pod pogojem pravilnega izvajanja doprinesejo do

k 15% zmanjšanju rabe energije v stavbi.

1.3.1 Predlogi za učinkovito rabo energije v stavbi

Pri izbiri predlogov za učinkovito rabo energije v javnih stavbah je glavni poudarek na smiselnosti izvedbe

ukrepov. Mnogi ukrepi sicer lahko zmanjšajo rabo energije, vendar so ekonomsko popolnoma neupravičeni,

pomembna je tudi visoka stopnja bivanjskega ugodja in zanesljivost ogrevanja.

V nadaljevanju je podanih nekaj osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov za boljšo URE v stavbi:

- natančna regulacija temperature v prostorih,

- vgradnja ali zamenjava termostatskih ventilov na grelnih telesih,

- kontrolirano prezračevanje prostorov: kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna zaprta, tudi

stalno priprta okna so neustrezna rešitev; pravilno prezračevanje: za nekaj minut na strežaj

odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato okna zapremo in ponovno

odpremo ventile na ogrevalnih telesih,

- redno preverjanje tesnjenja oken in vrat,

- v čim večji meri izkoriščati naravno svetlobo,

- okna in svetila naj bodo redno očiščena,

- uporaba varčnih žarnic, kjer je to primerno,

- ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru,

- izklapljanje raznih električnih naprav, ko se le-te ne uporabljajo,

- kontrola ali so po uporabi pipe zaprte in zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne

potrebujemo,

- redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih tesnil ali

pokvarjenih ventilov,

- vgradnja varčnih WC – kotličkov, ki imajo dve stopnji izplakovanja.



1.3.2 Potrebna investicijska sredstva, možni prihranki energije in čas vračila

Vse ocene o prihrankih izhajajo iz trenutnega obstoječega stanja objekta. Prihrankov se ne more seštevati

skupaj. Skupen prihranek, v kolikor se izvede vse ukrepe, je manjši od seštevka tabele 3.

Tabela 3: Investicijski ukrepi v stavbi OŠ Stična, PŠ Muljava (vsi stroški so navedeni brez DDV)

Ukrep Prihranek toplote

[MWh]

Strošek

ukrepa [€]

Vračilna

doba*

[let]

Prioriteta

1 Sanacija zunanjih sten 35,48 20.000,00 5,97 1

2 Sanacija strehe 7,57 6.250,00 8,75 1

3 Okna in vhodna vrata 15,90 32.500,00 21,67 1

4 Sanacija tal 5,81 6.275,00 11,45 2

5 TČ za ogrevanje** 18,17* 13.000,00 10,3 2

6 Prezračevanje 5,20 4.650,00 5,9 2

* Vračilna doba je izračunana glede na ceno ELKO in električne energije z dne 9. 12. 2014.

** Pri pogoju celovite sanacije ovoja.

1. V sklopu sanacije je predvidena dodatna obloga vseh zunanjih sten z grafitnim EPS s toplotno

prevodnostjo " 0,032 W/mK. S takim ukrepom bi se vrednost toplotne prehodnosti � vseh zunanjih

sten občutno zmanjšala. Zmanjšanje toplotne prehodnosti oziroma boljša toplotna izolativnost zunanjih

sten celotne stavbe se tako odraža predvsem na zmanjšanju transmisijskih toplotnih izgub skozi ovoj

stavbe. Za namen razširjenega energetskega pregleda smo s pomočjo izračuna gradbene fizike

ovrednotili varianto sanacije zunanjih sten, kjer smo predvideli dodatnih 120 mm položenega

grafitnega EPS na vse zunanje stene. Toplotna prehodnost zunanjih sten tako znaša 0,217 W/m2K.

Pravilnik PURES 2010 [1] za to kategorijo konstrukcije dovoljuje maksimalno vrednost 0,28 W/m2K. Ta

ukrep bi tako na podlagi izračuna gradbene fizike pripomogel k zmanjšanju transmisijskih toplotnih

izgub skozi zunanje stene za vrednost 458,76 W/K. Poleg tega pa dodatni prihranek predstavlja tudi

nižanje notranje projektne temperature ogrevanja z dosedanjih 22 °C na vrednost 20 °C, kakršna je

tudi predpisana vrednost po pravilniku PURES 2010. Pri tem je potrebno dodati, da se ob izvedenem

ukrepu izolacije zunanjih sten površinska temperatura zunanjih sten bistveno poviša. To posledično

vpliva na toplotno ugodje uporabnika stavbe, saj le-ta namreč s svojim telesom poleg notranje

temperature prostora zaznava tudi sevalno temperaturo zunanjih sten [3]. Torej, če zagotovimo višjo

površinsko temperaturo zunanjih sten, lahko posledično ustrezno nižamo notranjo temperaturo

prostora. Hkratna ukrepa, dodatna izolacija zunanjih sten z 120 mm grafitnega EPS ter nižanje

notranje projektne temperature ogrevanja na vrednost 20 °C, po izračunu, ki je skladen s tehnično

smernico TSG-1-004 [2], tako pripomoreta k 35,48 MWh manjšim letnim izgubam toplote skozi stene

stavbe v primerjavi z dosedanjim stanjem. Ocenjena vrednost teh del znaša povprečno 35 €/m2

površine zunanje stene. Pri tem se upošteva površina gradbenega ovoja, kot ga predpisuje fasadarski

način obravnave površin. V oceni stroškov so poleg opreme in materialov zajeta vsa gradbena in

obrtniška dela, priprava projektne dokumentacije in gradbeni nadzor.

2. V energetskem pregledu smo se opredelili za varianto sanacije, kjer smo predvideli položitev dodatne

20 cm toplotne izolacije (steklena volna npr. URSA DF 40) toplotne prehodnosti 0,040 W/mK na strop



stavbe, ki konstrukcijsko predstavlja strop proti neogrevanem prostoru (podstrešju). Ob sanaciji je

potrebno paziti tudi ustrezno umestitev parne zapore. Ukrep položitve dodatne 20 cm toplotne izolacije

pomeni v smislu toplotne prehodnosti debelino, ki bi zadostila merilom o toplotni prehodnosti po

pravilniku PURES 2010 [1], ki za to kategorijo konstrukcije dovoljuje maksimalno vrednost

0,200 W/m2K. Toplotna prehodnost stropa proti podstrešju po sanaciji tako znaša 0,152 W/m2K. Ta

ukrep bi tako (na podlagi izračuna gradbene fizike) pripomogel k zmanjšanju toplotnih izgub skozi

streho stavbe skupaj za vrednost 121,80 W/K. Zmanjšanje toplotnih izgub po TSG-1-004 skozi streho

stavbe tako pripomore k 7,57 MWh manjšim letnim izgubam toplote skozi strop stavbe v primerjavi z

obstoječim stanjem. Ocenjena investicija v ukrep vgradnje dodatne toplotne izolacije tal podstrešja

znaša 25 €/m.

3. V sklopu celovitosti energetske sanacije ovoja stavbe se predlaga, da se vsa trenutno vgrajena okna

nadomestijo z energijsko učinkovitimi okni z dvoslojno termoizolacijsko zasteklitvijo in pet komornim

PVC okvirjem in montažo zunanjih žaluzij na južni strani objekta. Toplotna prehodnost zasteklitve bi se v

celoti zmanjšala na vrednost 1,1 W/m2K, skupna toplotna prehodnost oken, kjer je upoštevana tudi

toplotna prehodnost okvirjev, pa bi znašala 1,16 W/m2K. Hkrati ob zamenjavi oken predlagamo tudi

zamenjavo obstoječih vhodnih lesenih vrat, ki se nahajajo na zahodni strani objekta. Predlagamo

vgraditev PVC vrat s toplotno prehodnostjo 1,6 W/m2K. S takim sanacijskim ukrepom bi se transmisijske

toplotne izgube skozi okna in vrata stavbe po izračunu gradbene fizike zmanjšale za 154,477 W/K. Pri

ukrepu zamenjave oken pa moramo upoštevati tudi, da bolj tesna okna zmanjšajo tudi infiltracijo

zunanjega zraka v objekt oziroma zmanjšajo se toplotne prezračevalne izgube, in sicer za vrednost

109,366 W/K. Manjše toplotne izgube (transmisijske in prezračevalne) skozi stavbno pohištvo objekta

po sanaciji tako doprinesejo k 15,90 MWh manjši rabi energije za ogrevanje na letni ravni. Ocenjena

investicija znaša 32.500,00 €.

4. V sklopu energetske sanacije stavbe je vključena idejna sanacija tako tal stavbe na terenu kakor tudi tal

proti neogrevanim prostorom. Glede na gradbeno sestavo tal na terenu in tal nad neogrevano kletjo se

predlaga sanacijo sedanjih tlakov in položitev novih, ter položitev dodatne toplotne izolacije debeline

vsaj 90 mm, Tako bi se vrednost toplotne prehodnosti tal iz dosedanjih 1,578 W/m2K znižala na

0,319 W/m2K za tla na terenu ter iz dosedanje vrednosti 1,014 W/m2K na 0,287 W/m2K za tla nad

neogrevano kletjo. Vrednosti toplotne prehodnosti bi tako bile skladne s pravilnikom PURES 2010 [1], ki

dovoljuje max. vrednost 0,350 W/m2K za tla na terenu in za tla nad neogrevanim prostorom. Sanacijski

ukrep bi tako vplival na zmanjšanje celotnih toplotnih izgub skozi tla skupaj za vrednost 91,51 W/K, kar

po TSG-1-004 pomeni 5,81 MWh manjših letnih toplotnih izgub v primerjavi z dosedanjim stanjem.

Ocenjena investicija v ukrep vgradnje dodatne toplotne izolacije tal znaša 25 €/m2, v kar pa niso

vključeni stroški finalizacije poda.

5. Glede na trenutno rešitev oskrbe s toploto stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava, ki iz kotlovnice s toplovodnim

kotlom na ELKO nazivne toplotne moči 80 kW oskrbuje vse prostore stavbe, je energetsko varčevalni

potencial v povečanju izkoristka proizvedene toplote oziroma zmanjšanju stroškov energetske oskrbe.

Po izvedeni sanaciji energetskih sistemov ter sanaciji ovoja se bo glede na izračun gradbene fizike

potreba po toploti bistveno zmanjšala, s čimer se bo znižal tudi izkoristek obstoječe kotlovnice.

Variantna rešitev, ki jo v slopu energetskega pregleda predlagamo, je vgradnja toplotne črpalke (zrak-

voda), ki bi lahko delovala v bivalentnem režimu z obstoječim kotlom. S takim sistemom bi lahko

dosegali 90 % pokrivanje toplotnih izgub s toplotno črpalko, za preostalo toploto bi poskrbel kotel na

ELKO. Prav tako je smiselno s toplotno črpalko hkratno zagotavljanje potrebne toplote za pripravo STV.

V kolikor bi za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode skozi celo leto uporabljali toplotno črpalko

zrak/voda, ki bi obratovala v bivalentnem načinu s kombinacijo obstoječega kotla na ELKO, bi lahko



zagotovila 18,17 MWh/a toplote za ogrevanje in pripravo STV. Z uvedbo TČ za ogrevanje in pripravo

STV v bivalentnem načinu bi se raba električne energije nekoliko zvišala. V tem primeru je

predpostavljena varianta energetske sanacije, kjer smo poleg predhodnih naštetih ukrepov (celovita

sanacija toplotnega ovoja stavbe, nižja temperatura sistema, vgradnja termostatskih ventilov) brez

sanacije prezračevalnega sistema upoštevali še ukrep sanacije ogrevalnega sistema s prigraditvijo

toplotne črpalke za ogrevanje v bivalentnem režimu ter hkratno zagotavljanje STV. Pri tem je izračun,

skladen s tehnično smernico TSG-1-004 Učinkovita raba energije [2] pokazal, da z upoštevanjem izgub

razvodnega sistema, ogrevalnega sistema ter kotla skupna primarna energija za ogrevanje v sklopu

predlagane sanacije znaša 4,70 MWh/a. Pri tem je upoštevani faktor pretvorbe dovedene energije v

primarno energijo za kurilno olje 1,1. To pomeni, da bi se v stavbo po predvideni energetski sanaciji

dovedlo 4,27 MWh/a dovedene energije s kurilnim oljem oziroma bi raba kurilnega olja znašala 422 l na

letni ravni, kar pomeni približno 7409 l manj v primerjavi s sedanjo rabo. Še enkrat je potrebno

poudariti, da raba kurilnega olja v tem primeru predstavlja le rabo za zagotavljanje potrebne dodatne

oziroma konične toplote za ogrevanje, in sicer v času, ko toplotna črpalka ne bi zmogla pokriti vseh

toplotnih potreb. Ocenjena investicija v ukrep vgradnje toplotne črpalke za ogrevanje in pripravo STV

znaša 13.000,00 €.

6. Obstoječe prezračevanje stavbe je izvedeno samo (naravno) in brez nameščenih sistemov mehanskega

prezračevanja. V sklopu energetskega pregleda smo ocenili, kaj bi s stališča prihrankov pomenila

vgradnja 6 lokalnih prezračevalnih sistemov t.i. toplozračnih solarnih kolektorjev tipa SV14, podjetja

SolarVenti Ltd.. Toplozračni kolektorji bi v zimskem času v prostore na južni strani stavbe dovajali svež, s

sistemom ogret zrak, ki bi poleg zagotavljanja nekega vtoka svežega zraka v prostor pripomogli tudi pri

gretju prostorov. Po podatkih proizvajalca [4] posamezen toplozračni kolektor proizvede do 864 kWh

toplote, kar posledično pomeni, da bi 6 toplozračnih kolektorjev pripomoglo k 5184 kWh manjši rabi

energije za ogrevanje na letni ravni. Ocenjena investicija v ukrep vgradnje 6 lokalnih prezračevalnih

sistemov znaša 4.650,00 €.

P003-14-SM SPLOŠNI DEL


2. SPLOŠNI DEL

2.1 NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA

V današnjem času velike rasti potreb po energiji predstavljajo stroški za energijo pomemben delež v

skupnih stroških objekta. Nesporno dejstvo pa je, da so le-ti stroški obvladljivi predvsem z učinkovito rabo

energije v stavbah. Učinkovita raba energije je posledica skrbnega načrtovanja gradnje oziroma sanacije

stanovanjskih, javnih ali poslovnih stavb.

Energetski pregled je eno pomembnejših orodij pri obvladovanju stroškov, ki nastanejo pri rabi energije v

stavbah in je nujen pri poslovnih odločitvah za izbiro, nakup ali vzdrževanje objektov. Spremlja pa nas tudi

pri procesu izdelav študij izvedljivosti, vzdrževanju, gradnji in rekonstrukciji objektov. Energetski pregled

podaja natančen vpogled v strukturo in stroške rabe energije ter predvidi seznam prioritetnih

organizacijskih in investicijskih ukrepov za učinkovitejšo rabo energije v objektu.

Poznamo tri glavne vrste energetskih pregledov:

- enostaven preliminarni ali prehodni energetski pregled,

- poenostavljeni energetski pregled,

- razširjeni energetski pregled, ki zahteva natančno analizo objekta in vsebuje natančne izračune in

analizo ukrepov za učinkovito rabo energije.

Pred nami je dokument, ki vsebuje razširjen energetski pregled stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava, ki je v javni

lasti občine Ivančna Gorica. Osnovni namen razširjenega pregleda objekta je vzpostavitev pregleda nad

rabo energije objekta, pregled obstoječih energetskih sistemov (ogrevanje, prezračevanje, razsvetljava …),

naprav ter ostalih porabnikov energije. Namen pregleda je tudi, da prikaže možne ukrepe za povečanje

energetske učinkovitosti, oceni možnosti za izvedbo predlaganih ukrepov z ocenitvijo prihrankov energije

ter ovrednoti predlagane ukrepe z ekonomskega vidika. Vsebina energetskega pregleda je skladna z

Metodologijo izvedbe energetskega pregleda, ki je podporna dokumentacija ministrstva za okolje in prostor

iz leta 2007 [5]. Na sliki 1 je shematsko prikazan potek izdelave razširjenega energetskega pregleda.



Slika 1: Shematski prikaz poteka izdelave energetskega pregleda [5]



Pri tem bi opozorili na naslednjo terminologijo, ki se uporablja v razširjenem energetskem pregledu:

Dovedena energija za delovanje stavbe je energija, ki v stavbo prehaja preko sistemske meje stavbe in je

namenjena za delovanje sistemov ogrevanja, hlajenja, priprave tople vode in razsvetljave. V dovedeni

energiji ni vključena energija solarnih sistemov in energija okolja. V dovedeni energiji je že upoštevan

izkoristek naprav za pretvorbo energij ter distribucijo toplote do končnih porabnikov, zato je dovedena

energija višja od potrebne energije za ogrevanje in hlajenje. Pogosto se za pojem dovedena energija

uporablja tudi termin končna energija.

Primarna energija za delovanje stavbe upošteva dovedeno energijo po posameznih energentih, pri čemer

upoštevamo predpisane faktorje pretvorbe za preračun v primarno energijo.

Dobitki notranjih virov predstavljajo toploto, ki nastaja v prostoru in njen vir ni ogrevalni sistem.

Dobitki sončnega obsevanja predstavljajo toploto, ki v prostoru nastaja zaradi sončnega obsevanja.

Toplotna prehodnost je toplotna karakteristika, ki upošteva prehod toplote skozi element ovoja stavbe in

vključuje prevod toplote ali kondukcijo ter prestop toplote ali konvekcijo.

Toplotna prevodnost je osnovna lastnost materiala, določena pri srednji delovni temperaturi in vlažnosti

materiala. Izolatorji imajo nizko toplotno prevodnost, navadno manjšo od 0,04 W/mK.

Toplotna prestopnost je lastnost, ki popisuje prestop toplote s trdnine na tekočino oziroma v obratni smeri

(s stene na zrak). Neposredno je odvisna od hitrosti tekočine.

Toplotni most je mesto povečanega prehoda toplote v konstrukciji ali napravi zaradi spremembe materiala,

debeline ali geometrije konstrukcije.

Transmisijske toplotne izgube so toplotne izgube zaradi prehoda toplote skozi zunanji ovoj stavbe.

Prezračevalne toplotne izgube so toplotne izgube zaradi izmenjave zraka iz prostorov z zunanjim zrakom.

Celotne toplotne izgube � so vsota transmisijskih in prezračevalnih izgub.



2.2 UVOD

2.2.1 Opis dejavnosti v stavbi in prostorska razporeditev objektov z označeno namembnostjo

Stavba Osnovna šola Stična, podružnična šola Muljava je v javni lasti občine Ivančna Gorica, ki tudi krije vse

stroške, ki nastanejo pri upravljanju stavbe. Stavba se nahaja na parcelni številki 176/4 v k. o. 1822 Muljava

[6]. Stavba je bila zgrajena leta 1945. V vmesnem obdobju je bila stavba večkrat obnovljena. Leta 2003 je

bila na južni strani objekta izvedena zamenjava obstoječih oken in vrat z varčnimi okni in vrati. Zadnji

sanacijski ukrep pa je bil izveden leta 2013, ko so bila zamenjana okna v kletnih prostorih, kjer se nahaja

šolski muzej.

Primarna dejavnost v objektu je izvedba osnovnošolskega izobraževanja prvih razredov osnovne šole, v

okviru katerega potekajo tudi izvenšolske interesne dejavnosti in popoldansko varstvo otrok. Primarna

dejavnost šole poteka v 3 oddelkih od 1. do 5. razreda, 1 oddelku jutranjega varstva in v 1 oddelku

podaljšanega bivanja. V vsakem oddelku je povprečno 17 otrok. Dve učilnici v pritličju OŠ Stična, PŠ Muljava

zavzema tudi vrtec v katerem se nahaja povprečno 26 predšolskih otrok. Slika 2 prikazuje pogled na objekt

OŠ Stična, PŠ Muljava z zahodne strani, slika 3 pa prikazuje prostorsko umestitev stavbe OŠ Stična, PŠ

Muljava.

Slika 2: Stavba OŠ Stična, PŠ Muljava



Slika 3: Prostorska umestitev stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava

Slika 4: 3D model stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava

Zaradi starosti objekta in pomanjkljive dokumentacije smo objekt fizično premerili (zunanji gabariti in

notranji prostori), da bi se čim bolj približali dejanskemu stanju. Na podlagi izmerjenih dimenzij in

opazovanj smo izrisali model stavbe (Slika 4), na podlagi katerega smo izračunali neto vrednost ogrevane

površine in skupne prostornine stavbe, ki so prikazane v tabeli 4.

Tabela 4: Ogrevana površina objekta

Neto ogrevana površina

[m2]

Neto ogrevana prostornina

[m3]

Pritličje 251 804

Nadstropje 251 804

SKUPAJ 502 1608



2.2.2 Skupna raba energije in stroški za energijo

Za obratovanje stavba rabi dva glavna energenta, od katerih večji energijski delež predstavlja ekstra lahko

kurilno olje (ELKO), ki se rabi za ogrevanje prostorov, električna energija pa se uporablja za lokalno pripravo

sanitarne tople vode (STV), razsvetljavo in delovanje vseh električnih in elektronskih naprav v stavbi.

Poleg navedenih energentov se v sklopu stavbe porablja tudi pitna voda za potrebe vseh aktivnosti, ki

vključujejo porabo vode v sanitarijah, učilnicah, kabinetih in v kuhinji.

Podatki o rabi energije stavbe in stroškov energentov za obdobje od januarja 2010 do decembra 2013 so

prikazani v tabeli 5. Vsi podatki so analizirani na podlagi pridobljenih računov o rabi energentov in na

podlagi preverjenih informacij s strani lastnikov in vzdrževalcev stavbe, torej jih lahko obravnavamo kot

zanesljive.

Tabela 5: Raba energije in stroški energentov

Električna energija ELKO Skupaj

Leto Raba

[MWh]

Strošek

[€]

Poraba

[l]

Strošek

[€]

Strošek

[€]

2010 12,90 1.487,78 9217,00 6.280,93 7.768,71

2011 13,90 1.963,16 8056,00 7.371,06 9.334,22

2012 13,06 1.890,22 6894,00 6892,80 8.783,02

2013 13,68 2.154,49 7158,00 7.111,54 9.266,03

V tabeli 5 in na sliki 5 ter na sliki 8 so navedeni podatki o rabi električne energije in ELKO s pripadajočimi

stroški od začetka leta 2010 do konca leta 2013 in so podani za celotno stavbo. Pri analizi rabe energije za

ogrevanje je predpostavljeno, da je letna raba ELKO enaka letno dobavljeni količini le-tega, saj ni znano

koliko ga je po kurilni sezoni ali pred njo še ostalo v rezervoarju. Z upoštevanjem časovnih terminov dobave

ekstra lahkega kurilnega olja, lahko opredelimo rabo energije na kurilno sezono. Povprečna raba ekstra

lahkega kurilnega olja v tem obdobju tako znaša 7831,25 litrov. Slika 5 prikazuje skupno rabo energije

stavbe. Pri tem je upoštevana kurilnost ekstra lahkega kurilnega olja 10,08 kWh/l, kar je najnižja dovoljena

vrednost kurilnosti po standardu SIST 1011 [7]. Raba električne energije stavbe med letoma 2010 in 2013 v

povprečju znaša 13,38 MWh, raba energije za ogrevanje stavbe pa v povprečju znaša 78,94 MWh. Celotna

raba energije stavbe med letoma 2010 in 2013 v povprečju znaša 92,32 MWh. Od povprečja najbolj izstopa

leto 2010, kar je razvidno tudi iz tabele 5 in slike 8. Razlog za odstopanje je razlika v količini dobavljenega

ELKO, saj pri rabi električne energije ni večjih odstopanj. Z upoštevanjem temperaturnega primanjkljaja

(Slika 6) vidimo, da je to odstopanje nekoliko manjše.



Slika 5: Skupna raba energije

Slika 6 prikazuje normirane vrednosti količine dobavljenega energenta glede na letni temperaturni

primanjkljaj. Temperaturni primanjkljaj je definiran kot vsota vseh razlik med notranjo temperaturo 20 °C in

povprečno dnevno zunanjo temperaturo zraka v kurilni sezoni. Normiranje dobavljene količine oziroma

rabe energenta za ogrevanje z letnim temperaturnim primanjkljajem pa predstavlja tudi bolj relevanten

podatek, ki vključuje tudi intenziteto zime v obravnavanem obdobju in tako lažje primerjamo rabo

energenta za ogrevanje med različnimi kurilnimi sezonami.

Slika 6: Raba energije za ogrevanje z upoštevanjem temperaturnega primanjkljaja

Slika 7 prikazuje časovno obdobje dobave ELKO za stavbo OŠ Stična, PŠ Muljava. Iz slike 7 je razvidno, da je

bila načeloma večja količina ELKO dobavljena v začetku leta in nato manjša količina v mesecu decembru.

Izjema je leto 2011 kjer je bila manjša količina dobavljena v mesecu marcu in večja količina ELKO dobavljena

proti koncu leta 2011. Razlog za to je bila tudi večja količina dobavljenega ELKO v decembru 2010.



Slika 7: Časovno obdobje dobave ekstra lahkega kurilnega olja

Strošek rabe električne energije stavbe v obdobju od leta 2010 do 2013 je v povprečju znašal 1.873,91 €,

strošek dobavljenega energenta za ogrevanje ELKO pa je v obdobju od leta 2010 do 2013 v povprečju znašal

6.914,25 €. Celoten strošek obeh energentov stavbe je v povprečju znašal 8.788,00 €. Glede na razmerje

med stroški električne energije in količino rabljene električne energije v obdobju med 2010 in 2013

opazimo, da se je strošek električne energije v povprečju povečeval. Strošek električne energije leta 2013

glede na leto 2011 se je povečal za 9,7%, kar gre pripisati višji ceni za kWh električne energije. Glede na

razmerje med stroškom za ELKO in dobavljeno količino ELKO, se je strošek za ogrevanje stavbe leta 2013

glede na leto 2010 povečal za 53,6%, kar je posledica višje specifične cene ekstra lahkega kurilnega olja.

Slika 8: Skupni stroški energentov za obratovanje stavbe

Za namen lažjega vrednotenja in primerjave rabe letne energije stavbe z drugimi stavbami smo izračunali

'Potrebno toploto za ogrevanje' in 'Dovedeno energijo za delovanje stavbe' (skupno specifično rabo stavbe).

Dovedena energija za delovanje stavbe je razmerje med letno rabo energije in koristno oziroma neto



ogrevalno površino stavbe, enota [kWh/m2a]. Vrednosti specifične rabe stavbe so podane v tabeli 6, v tabeli

7 pa je prikazana kvalifikacija stavb glede na dovedeno energijo za delovanje stavbe.

Tabela 6: Specifična raba energije po letih

Leto Potrebna toplota

[kWh/(m2a)]

Dovedena energija za delovanje stavbe

[kWh/(m2a)]

2010 184,85 210,51

2011 161,57 189,22

2012 138,26 164,25

2013 143,56 170,77

POVPREČJE 157,06 183,69

Tabela 7: Kvalifikacija stavbe glede na dovedeno energijo [8]

Vrsta stavbe Dovedena energija za delovanje stavbe

[kWh/(m2a]

Pasivna ≤ 15

Nizko energijska 15 do 60

Zelo varčna 60 do 100

Varčna 100 do 150

Povprečna 150 do 200

Potratna 200 do 250

Zelo potratna ≥ 250

Glede na podatke iz tabele 6 in vrednotenje le-teh z vrednostmi iz tabele 7 lahko zaključimo, da stavba OŠ

Stična, PŠ Muljava spada med povprečne stavbe. Kot lahko opazimo, največji del k rabi energije prispeva

raba toplote in nekoliko manjši del raba električne energije, ki pa vsekakor ni zanemarljiva. Iz vseh zgornjih

prikazov in podatkov lahko zaključimo, da se je potrebno pri morebitni energetski sanaciji osredotočiti na

stanje ovoja stavbe ter na učinkovitost naprav in razvoda toplote.

2.2.3 Stanje toplotnega ugodja

V vseh ogrevanih bivalnih prostorih naj bi se v času ogrevalne sezone vzdrževala temperatura zraka okoli

20 °C. Natančne vrednosti občutenih temperatur predpisuje tudi Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji

stavb [8]. Toplotno ugodje v prostoru je primarno odvisno od dveh dejavnikov: od temperature zraka v

prostoru in temperature površine notranjih sten. Če so stene neizolirane, so posledično hladnejše in zato za

doseganje enake stopnje toplotnega ugodja navadno uporabniki višajo notranjo temperaturo zraka. V

splošnem velja ocena, da človek zazna polovico sevalne temperature sten in polovico temperature zraka.

Ker je v neizoliranih stavbah površinska temperatura sten bistveno nižja, posledično za isto toplotno ugodje

zvišamo notranjo temperaturo zraka. S tem pa povzročimo bistveno večjo rabo energije za ogrevanje.



2.3 SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO

2.3.1 Razmerja med naročnikom EP, lastnikom stavbe, uporabnikom, najemnikom in upravnikom stavbe

Stavba OŠ Stična, PŠ Muljava, je v lasti občine Ivančna Gorica, ki tudi krije vse stroške, ki nastanejo pri

upravljanju stavbe. Naročnik energetskega pregleda je Občina Ivančna Gorica, izvedlo pa ga je podjetje

SimTec, Dr. Simon Muhič s. p..

Za potrebe vzdrževanja infrastrukture stavbe skrbi tehnično-vzdrževalna služba – vzdrževalec oziroma

hišnik stavbe, ki je odgovoren za pripravo planov aktivnosti rednega vzdrževanja. Vsa investicijsko-

vzdrževalna dela in investicije v infrastrukturo stavbe vodi občina Ivančna Gorica.

2.3.2 Shema denarnih tokov in procesa na področju investiranja v URE

Vse investicije na področju URE so načrtovane na nivoju občine Ivančna Gorica, pri čemer je kot ena izmed

smernic občine opredeljeno tudi izboljšanje energetske učinkovitosti s projekti in aktivnostmi za znižanje

stroškov energije. Cilje, ukrepe in aktivnosti investiranja v URE predvideva tudi lokalni energetski koncept

občine Ivančna Gorica [9].

2.3.3 Potek nadzora nad rabo energije in stroški

Občina Ivančna Gorica (energetski upravljavec) kot upravnik objekta vodi energetsko knjigovodstvo in

mesečno evidenco o stroških, s čimer skrbi za nadzor nad morebitnimi nepričakovanimi odstopanji

povečanja rabe katerega izmed energentov oziroma pitne vode. V primeru nepričakovanih odstopanj

posledično ukrepa z aktivnostmi lociranja napak in njihovega odpravljanja. Upravnik je odgovoren tudi za

nabavo energentov in pogajanja z dobavitelji za doseganje optimalne odkupne cene. Na operativnem nivoju

je za optimalno delovanje vseh energetskih naprav zadolžen tehnični vzdrževalec stavbe.

2.3.4 Motivacija in raven promoviranja URE pri vseh udeleženih akterjih

Zaposleni in vzdrževalci v stavbi za svoje delo na tem področju ne prejemajo nobenih stimulacij, prav tako

ni posebnega načina za motivacijo zaposlenih v zvezi z URE. Kljub specifičnosti energijsko potratnega

sistema, v katerem imajo zaposleni in uporabniki nek potencial vplivanja na rabo energije, med obiski ni bilo

opaziti večjih neodgovornosti zaposlenih pri ravnanju z energijo in surovinami. Ni opaziti puščanja vode, luči

se prižigajo po potrebi in ugašajo povsod, kjer prostori niso zasedeni, tehnični in ostali prostori so primerno

čisti in pospravljeni. Sodeč po videnem so energetski sistemi primerno vzdrževani in pregledani.



2.4 OSKRBA Z ENERGIJO IN RABA ENERGIJE

Oskrba z energetskimi viri poteka nemoteno in brez težav. Stavba ima z dobaviteljem električne energije

sklenjeno pogodbo o dobavi. Raba električne energije se tako meri z enotarifnim števcem električne

energije. Leta 2010, 2011 in 2013 je bila pogodba o dobavi električne energije sklenjena s podjetjem GEN-I

d.o.o., za leto 2012 in 2014 pa je pogodba o dobavi električne energije sklenjena s podjetjem Elektro

energija d.o.o.

Tabela 8: Seznam energentov in njihovi dobavitelji (leto 2012)

Energent Dobavitelj

Električna energija GEN-I d.o.o., Elektro energija d.o.o.

ELKO LOGO d.o.o. Grosuplje

Voda in komunalne storitve Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o.

2.4.1 Cene energetskih virov

Cene posameznih energentov s katerimi se oskrbuje stavba so bile v zadnjih letih podvržene različnim

vplivom, zaradi katerih se je njihova cena mesečno korigirala. Specifična cena predstavlja količnik med

celotnim stroškom energenta in količino rabljene energije.

V obdobju med letoma 2010 in 2013 se je specifična cena električne energije zvišala za 37,39%. Specifična

cena ELKO pa se je v celotnem obdobju zvišala za 45,96%. Gibanje specifične cene električne energije in

ekstra lahkega kurilnega olja v obdobju med letoma 2010 in 2013 prikazujeta tabela 9 in slika 9.

Tabela 9: Specifične cene energentov z vsemi prispevki in DDV

Električna energija

[€/kWh]

ELKO

[€/l]

ELKO1

[€/kWh]

2010 0,115 0,681 0,0676

2011 0,141 0,915 0,0908

2012 0,145 1,000 0,0992

2013 0,158 0,994 0,0986 1Pri preračunu smo upoštevali kurilnost 10,08 kWh/l ELKO



Slika 9: Specifične cene energentov

2.4.2 Mesečna raba glavnih virov energije

Za prikaz mesečnih gibanj rabe glavnih virov energije razpolagamo s podatki za obdobje od začetka leta

2010 in do konca leta 2013.

2.4.2.1 Električna energija

Za merjenje rabe električne energije je v stavbi nameščen enotarifni števec, ki meri rabo ET električne

energije stavbe. Mesečno gibanje skupne rabe električne energije za obdobje med leti 2010 in 2013 je

prikazano na sliki 10.

OŠ Stična, PŠ Muljava rabo električne energije plačuje v pavšalnih zneskih, septembra vsako leto pa nato

dobi obračun električne energije. Glede na določitev pavšalnih zneskov v začetku leta se obračun v

septembru primerno spreminja. Pavšalni znesek se nato primerno prilagodi za mesec oktober, november in

december, kjer je bila raba električne energije vsako leto enaka.

V letu 2011 je bila rahlo povečana raba električne energije tudi v zadnjih treh mesecih, kar potrjuje tudi

podatek iz tabele 5. Za leto 2012 je bilo ugotovljeno, da je OŠ Stična, PŠ Muljava z akontacijami plačala višek

električne energije in tako dobila dobropis, ki je v grafu prikazan kot negativna vrednost.



Slika 10: Raba električne energije po mesecih

2.4.2.2 Ekstra lahko kurilno olje (ELKO)

Podatki o dejanski mesečni rabi ELKO niso znani. Znani so samo podatki kakšna količina ELKO je bila v

posameznem letu dobavljena (glej tabelo 5), ki pa ni nujno enaka količini dejanske rabe, saj ni znano koliko

olja je ostalo v rezervoarju pred kurilno sezono in po njej. Lahko pa predvidevamo, da je raba najvišja v

obdobju kurilne sezone (od sredine septembra do sredine maja), izven kurilne sezone pa je bila raba enaka

nič, saj se STV pripravlja lokalno.

2.4.3 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov

Stavba OŠ Stična, PŠ Muljava se nahaja v urbanem okolju, zato ne prihaja do večjih izpadov pri oskrbi z

energijo. Električna energija se dobavlja iz javnega omrežja preko pripadajoče transformatorske postaje. Do

prekinitve dobave električne energije lahko pride v primeru izpada javnega omrežja oziroma v primeru višje

sile, kar pa običajno traja največ nekaj ur, le izjemoma tudi dalj časa.

Zanesljivost oskrbe z ELKO je zagotovljena, saj se dobavlja preko naročila dobavitelju (Logo d.o.o.

Grosuplje), ki ga pripelje neposredno na objekt. Kurilno olje se shranjuje v velikem rezervoarju, ki se nahaja

znotraj kotlovnice. Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov je zagotovljena.

2.4.4 Zanesljivost oskrbe glede na dotrajanost opreme

Zanesljivost oskrbe s toploto je zagotovljena z nizkotemperaturnim generatorjem toplote – toplovodni kotel

na ELKO. Glede na to, da je kotel že star, kljub temu da je redno servisiran, je prisotna vprašljivost

dolgoročne zanesljivosti delovanja in nevarnost nenadnega izpada. V primeru nenadnega in daljšega izpada

kotla ni alternativnega vira ogrevanja.



2.5 PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE

2.5.1 Ogrevalni sistem

Stavba OŠ Stična, PŠ Muljava se s toploto za potrebe ogrevanja oskrbuje iz lastne kotlovnice, ki se nahaja v

kleti stavbe. Potrebno toploto objekta zagotavlja generator toplote – toplovodni, kotel na ELKO proizvajalca

FERROLI in nazivne toplotne moči 80 kW z gorilnikom proizvajalca Dr. B. THYSSEN GmbH. Tabela 10

prikazuje karakteristiko generatorja toplote. Generator toplote je prikazan na sliki 11.

Tabela 10: Karakteristike generatorja toplote

Generator toplote

Tip in proizvajalec FERROLI

Nazivna moč kotla (kW) 80 kW

Leto izdelave 1993

Tip in proizvajalec gorilnika Dr. B. THYSSEN GmbH

Energent ELKO

Temperaturni režim 90/70°C

Razvodni sistem Razvod na toplotno postajo

Zaprta raztezna posoda VARFEX 100 L

Slika 11: Generator toplote v prostoru kotlovnice

Ogrevanje vseh prostorov je klasično radiatorsko (dvocevni sistem), s temperaturnim režimom 90/70 °C. Vsi

radiatorji so na omrežje priključeni z navadnimi ventili in regulacijskimi holandci.



Iz kotlovnice so v stavbo šole pod stropom etaže speljani cevni razvodi za posamezne prenosnike toplote.

Razvodne cevi v kleti so toplotno izolirane. Dvižni vod ima zaporne ventile z izpustno pipico, tako da je

možno vod zapreti oziroma izprazniti, prav tako je možno vod tudi regulirati.

Slika 12 prikazuje sistem centralnega ogrevanja. Regulacija veje ogrevanja je izvedena s štiripotnim

regulacijskim ventilom z montiranim motornim pogonom. Upore v sistemu centralnega ogrevanja

premaguje nameščena črpalka proizvajalca GRUNDFOS. Sistem je varovan z zaprto ekspanzijsko posodo s

prostornino 100 l in varnostnim ventilom. Mešalni ventil skrbi za Odzračevanje sistema je izvedeno preko

radiatorskih odzračevalnih pipic in odzračevalnega lončka. Ekstra lahko kurilno olje je skladiščeno v

rezervoarju volumna 5000 l. Rezervoar se nahaja v prostoru kotlovnice.

Slika 12: Sistem centralnega ogrevanja

Tabela 11 prikazuje osnovne karakteristike ogrevalnega sistema. Ogrevanje prostorov je izvedeno s

klasičnimi radiatorji (radiatorski dvocevni sistem) temperaturnega režima 90/70 °C. V prostorih vrtca so

radiatorji primerno zaščiteni (Slika 13: Radiatorsko ogrevanje).

Tabela 11: Karakteristike ogrevalnega sistema

RADIATORSKO OGREVANJE

Jekleni radiatorji

Vstopna temperatura 90 °C

Izstopna temperatura 70 °C

Skupno število radiatorjev

objekta

29

Termostatski ventili NE

Ogrevalna površina radiatorjev 21,67 m2



Slika 13: Radiatorsko ogrevanje

V tabeli 12 je zbrana tehnična karakteristika regulacije veje razvoda in karakteristika vgrajene obtočne

črpalke.

Tabela 12: Regulacija in obtočna črpalka razvodnega sistema

Veja REGULACIJA/ČRPALKA Pem

[W]

Pretok

[m3/h]

1. Radiatorji Obtočna črpalka za ogrevanje Grundfos / UPS 32 - 60 160-180-215 3,5

2.5.2 Sistem prezračevanja in klimatizacije

V sklopu stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava ni nameščenih nobenih sistemov mehanskega prezračevanja

prostorov.

2.5.3 Sistem za oskrbo s sanitarno vodo

Stavba je priključena na javno vodovodno omrežje, ki ga upravlja Javno komunalno podjetje Grosuplje

d.o.o. V stavbi so glavni porabniki hladne sanitarne vode sanitarije in kuhinja.

2.5.4 Sistem za oskrbo s sanitarno toplo vodo

Sanitarna topla voda (STV) se za potrebe kopalnic stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava pripravlja lokalno. Sistem

sestoji iz enega grelnika tople vode prostornine 120 litrov (Slika 14) in treh grelnikov tople vode prostornine

30 litrov (Slika 15). Prvi se nahaja v kuhinji, neposredno nad umivalnikom in s toplo vodo oskrbuje samo

kuhinjo. Dva se nahajata v prostorih sanitarij v pritličju in oskrbujeta sanitarije celotnega objekta. Tretji se

nahaja v prostoru, ki ga uporablja vrtec. Grelniki ves čas vzdržujejo konstantno temperaturo vode, razen v

času šolskih počitnic, ko objekt ni v uporabi. Cevi za toplo vodo potekajo po stenah objekta in niso izolirane.



Slika 14: Električni grelnik sanitarne vode v kuhinji

Slika 15: Električni grelnik sanitarne vode v prostoru vrtca



2.6 PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE

Povprečna raba energije stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava je v obdobju 2010 – 2013 znašala 92,32 MWh.

2.6.1 Priprava toplote za ogrevanje

Raba energije ekstra lahkega kurilnega olja za pripravo toplote za ogrevanje je v obdobju 2010 – 2013

znašala v povprečju 78,94 MWh na leto, kar ustreza povprečni letni porabi ekstra lahkega kurilnega olja

7831 litrov.

2.6.2 Električni aparati

V sklopu delovanja stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava obratuje kar nekaj električnih naprav, ki so potrebne za

izvajanje dejavnosti v stavbi. Električni porabniki se nahajajo v vseh prostorih stavbe, povečano število le-

teh je v učilnicah in kuhinji. Večina električnih pripomočkov, ki se uporabljajo pri izobraževalnem procesu,

dnevno obratuje približno 1 uro na dan. V tabeli 13 so naštete električne naprave stavbe in število le-teh.

Možno je, da je bila katera izmed naprav izpuščena iz seznama. Električna moč naprav in njihova letna raba

energije je zgolj ocenjena, zato lahko vrednosti nekoliko odstopajo od dejanskih.

Tabela 13: Seznam električnih naprav v stavbi

NAPRAVA Količina

[kos]

El. moč

[W]

Približna letna raba

električne energije

[kWh]

1. Računalnik 7 300 120

2. Projektor 3 500 300

3. Tiskalnik 2 100 50

4. Kopirni stroj 1 250 50

5. Televizor 1 75 15

6. Radio 5 40 5

7. Tehnični pripomočki 3 100 100

8. Električni radiator 2 1500 180

9. Hladilnik 2 300

10. Električni štedilnik 1 25

11. Pomivalni stroj 1 250

Skupaj: 1395



2.6.3 Razsvetljava

Raba električne energije za razsvetljavo celotne stavbe predstavlja pomemben delež v skupni rabi električne

energije. Skupna instalirana nazivna moč vseh svetil v stavbi, ki jih je 70 znaša 5,27 kW. Tabela 14 prikazuje

vrsto in število vgrajenih svetil v stavbi.

Tabela 14: Vgrajena svetila v stavbi

VRSTA SVETILKE IN SIJALKE NAZIVNA MOČ

[W]

ŠTEVILO SKUPNA MOČ

[W]

KLET

1. Nadometna Flou. svetilka 2X36 W 72 2 144

2. Nadometna žarnica 60 8 580

5. Nadometna plafonjera 60 4 240

PRITLIČJE



3. Svetilka nad tablo 1x25 W 25 4 100


NADSTROPJE




SKUPAJ 70 5268 W

P003-14-SM ANALIZA MOŽNOSTI ZNIŽANJA RABE ENERGIJE


3. ANALIZA MOŽNOSTI ZNIŽANJA RABE ENERGIJE

3.1 OSKRBA Z ENERGIJO

3.1.1 Revizija pogodb o dobavi energije

Za vse energente, ki se porabljajo v stavbi OŠ Stična, PŠ Muljava so sklenjene pogodbe o dobavi energije s

posameznimi dobavitelji. Pogodbe se usklajujejo na nivoju upravljavca, ki upravlja s stavbo zaradi česar so

razmeroma uspešni pri pogajanjih in sklepanju pogodb pod ugodnimi pogoji.

3.1.2 Električna energija

Leta 2010, 2011 in 2013 je bila pogodba o dobavi električne energije sklenjena s podjetjem GEN-I d.o.o., za

leto 2012 in 2014 pa je pogodba o dobavi električne energije sklenjena s podjetjem Elektro energija d.o.o.

3.1.3 Ekstra lahko kurilno olje

Za dobavo ekstra lahkega kurilnega olja ni sklenjene posebne pogodbe. ELKO je v vseh letih po naročilu

dobavljalo podjetje Logo d.o.o. Grosuplje.



3.2 ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI

3.2.1 Ovoj stavbe

Gradbeni ovoj objekta Stavba OŠ Stična, PŠ Muljava skupaj znaša 1129 m2, od tega pripade 473 m2 zunanjim

stenam, 142 m2 oknom, 11 m2 vhodnim vratom, 251 m2 stropu v sestavi ravne ali poševne strehe, 10 m2

tlom nad terenu in 145 m2 tlom stavbe nad neogrevano kletjo. Trenutna toplotna prehodnost �, ki je v

nadaljevanju analizirana za vsak gradbeni element ovoja stavbe posebej, je visoka in ne ustreza aktualnim

predpisom o toplotni zaščiti po PURES 2010 [1]. Toplotna prehodnost je merilo za toplotne izgube in mora

biti čim nižja, če želimo, da je ovoj stavbe dobro toplotno izoliran.

Največje dovoljene toplotne prehodnosti posameznih elementov ovoja stavbe in ločilnih elementov delov

stavbe po pravilniku PURES 2010 so naslednje [1]:

� zunanja stena in stena proti neogrevanim prostorom 0,28 W/m2K;

� zunanja stena ter tla proti terenu 0,35 W/m2K;

� tla nad zunanjim zrakom 0,30 W/m2K;

� strop v sestavi ravne ali poševne strehe 0,20 W/m2K;

� okna iz PVC ali lesa 1,30 W/m2K, vhodna vrata 1,60 W/m2K.

Vsi preračuni so bili narejeni s programskim paketom za izračun gradbene fizike URSA 4.0 in se nahajajo v

prilogi. Programski paket URSA 4.0 je kot pomoč namenjen projektantom, ki se ukvarjajo s preračuni

toplotnih karakteristik stavb in je zasnovan po metodologiji, ki jo predpisuje tehnična smernica TSG-1-004

Učinkovita raba energije [2], kot sestavni del Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2010,

PURES 2010 [1]. Vse gradbene konstrukcije so povzete iz opazovanj in informacij s strani vzdrževalca.

Gradbeni ovoj objekta je bil fizično izmerjen in na podlagi teh meritev je bil izdelan model na sliki 16.

Slika 16: Model ovoja OŠ Stična, PŠ Muljava



3.2.1.1 Zunanje stene

Zunanje stene predstavljajo velik delež ovoja stavbe, zato ima njihova toplotna prehodnost pomemben

vpliv pri celotnih toplotnih izgubah. V tabeli 15 je podana materialna sestava vseh tipov zunanjih sten,

njihova debelina ter pripadajoča toplotna prevodnost ".

Tabela 15: Materialna sestava in toplotna prehodnost zunanjih sten

ZUNANJA STENA

Material Toplotna prevodnost #

[W/mK]

Debelina

[mm]

Zunanji apneni omet 0,850 25

Polna opeka 0,470 40

Notranji apneni omet 0,850 25

Toplotna prehodnost � [W/m2K] 0,926

Materialna sestava sten stavbe kakršno smo privzeli v izračunu gradbene fizike je kombinacija opazovanja

ter pridobljenih informacij. Vrednosti trenutnih toplotnih prehodnosti vseh zunanjih sten so višje od

največjih dovoljenih vrednosti po pravilniku PURES 2010 [1], ki za to kategorijo ovoja dovoljuje maksimalno

toplotno prehodnost 0,28 W/m2K.

3.2.1.2 Streha stavbe – strop proti podstrešju

Tabela 16: Materialna sestava in toplotna prehodnost strehe stavbe

STREHA – strop proti podstrešju


[W/mK]

Debelina

[mm]

Mavčna malta na trstiki 0,47 30

Les – smreka, bor 0,14 150

Pesek, suh 0,58 150

Cementni estrih 1,40 50


Tabela 16 prikazuje materialno sestavo in toplotno prehodnost strehe stavbe. Konstrukcijsko streho stavbe

sestavlja en del, ki predstavlja strop proti neogrevanem podstrešju v sestavi ravne ali poševne strehe.

Materialna sestava strehe, ki je privzeta v gradbeni fiziki, je povzeta po opazovanjih in informacijah s strani

vzdrževalca. Ravno tako je problematična vrednost toplotne prehodnosti, saj presega maksimalno

dovoljeno vrednost, ki za to vrsto konstrukcije po PURES 2010 [1] dovoljuje 0,20 W/m2K. Kritino strehe

stavbe sestavljajo betonski strešniki.



Slika 17 prikazuje posnetek neizoliranega stropa proti neogrevanem podstrešju.

Slika 17: Posnetek stropa proti neogrevanem podstrešju

3.2.1.3 Tla stavbe

V tabeli 17 so prikazane vrednosti toplotnih prehodnosti tal stavbe, ki so ravno tako višje od maksimalno

dovoljenih po PURES 2010 [1], ki dovoljuje vrednost 0,35 W/m2K za tla nad terenom in za tla nad

neogrevanim prostorom.

Tabela 17: Toplotna prehodnost tal stavbe

TLA – Tla na terenu


[W/mK]

Debelina

[mm]

Parket 0,21 10


Pesek, suh 0,58 200


TLA – Tla proti neogrevani kleti


[W/mK]

Debelina

[mm]

Parket 0,21 10


Pesek, suh 0,58 200





3.2.1.4 Stavbno pohištvo – okna in vhodna vrata

Zasteklitev prostorov je zaradi različnega časovnega obdobja vgradnje izvedena z več tipi oken. Na južni

strani stavbe so bila vezana lesena okna leta 2003 zamenjana z PVC okni z dvojno termopan zasteklitvijo,

vendar je zaradi slabše kakovosti oken težko določiti toplotno prehodnost, saj s strani proizvajalca nismo

prejeli termotehničnih karakteristik, zato je toplotna prehodnost določena na podlagi ocene. Kasneje pa so

bila zamenjana še okna v kletnih prostorih (muzej). Preostala okna stavbe pa so še vedno energijsko

neučinkovita lesena vezana okna z dvojno zasteklitvijo. Toplotno prehodnost oken (tabela 18) smo določili

na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije ter na podlagi ocene (priročnik [10]). Toplotna

prehodnost vgrajenih oken ne zadostuje pogojem po pravilniku PURES 2010 [1], ki dovoljuje PVC ali lesena

okna z največjo toplotno prehodnostjo 1,3 W/m2K.

Tabela 18: Toplotna prehodnost in površina oken

Naziv in vrsta okna Leto vgradnje Površina

[m2]

Toplotna prehodnost �

[W/m2K]

PVC okno 2003 71 1,6

Leseno okno - vezano cca. 1945 71 2,9

SKUPAJ 142 m2

V tabeli 19 je prikazana vrsta, površina in vrednost toplotne prehodnosti vhodnih vrat, ki so določene na

podlagi ocene in pridobljenih informacij.

Slika 18 prikazuje posnetek stavbnega pohištva. Z leve slike so razvidna stara vezana okna ter lesena vhodna

vrata, na desni stani pa so prikazana nova PVC okna in vrata na južni strani stavbe.

Tabela 19: Toplotna prehodnost vhodnih vrat

Vrsta vhodnih vrat Leto vgradnje Površina

[m2]

Toplotna prehodnost �

[W/m2K]

PVC vhodna vrata 2003 2,50 1,6

Masivna lesena vrata cca. 1945 8,70 2,5

SKUPAJ 11,20 m2

Slika 18: Prikaz stavbnega pohištva na zahodni in južni strani stavbe



3.2.2 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe in pripravo STV

Potrebna toplota za ogrevanje stavbe Stavba OŠ Stična, PŠ Muljava upošteva tako toplotne izgube kot

toplotne dobitke. Izračun gradbene fizike s programskim paketom URSA 4.0 je pokazal, da letna potrebna

toplota za ogrevanje celotne stavbe na enoto ogrevalne površine ��/�� v trenutnem stanju gradbene

fizike in ob upoštevanju obratovalnih karakteristik znaša 118,87 kWh/m2a oziroma 59,75 MWh/a.

Izračun gradbene fizike in preračun skladen s tehnično smernico TSG-1-004 je pokazal, da letna potrebna

toplota za pripravo tople sanitarne vode (STV)�, ki se pripravlja z lokalnimi električnimi grelniki, znaša

10,02 kWh/m2a oziroma 5,04 MWh/a. Rabo energije za pripravo potrebne toplote za pripravo STV

uvrščamo v kategorijo letne rabe električne energije stavbe. Potrebno toploto za pripravo STV smo ocenili

na podlagi priporočil tehnične smernice TSG-1-004 Učinkovita raba energije [2], ki predpisuje vrednost

170 Wh/m2d za šolo brez tušev. Ocenjujemo, da je tudi ta raba relativno visoka in da je dejanska raba

nekoliko nižja od izračunane.

Skupna računska raba toplote za ogrevanje je torej 59,75 MWh/a. Pri tem je izračun, skladen s tehnično

smernico TSG-1-004 Učinkovita raba energije [2] pokazal, da z upoštevanjem izgub razvodnega sistema,

ogrevalnega sistema ter kotla skupna primarna energija za ogrevanje in pripravo STV znaša 87,10 MWh/a.

Pri tem je upoštevani faktor pretvorbe dovedene v primarno energijo za kurilno olje 1,1. To pomeni, da se v

stavbo dovede 79,18 MWh/a dovedene energije s kurilnim oljem.

Glede na podatke o rabi ELKO v zadnjem obdobju (2010 – 2013) potrebuje celotna stavba letno v povprečju

7831,25 l ELKO, kar ustreza vrednosti 78,94 MWh končne energije. Razlika med izračunano in dejansko

rabo energije je torej minimalna.

3.2.2.1 Transmisijske izgube

Izračun gradbene fizike trenutnega stanja stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava je pokazal, da znašajo celotne

transmisijske toplotne izgube �:

� �� = 1277,37 W/K. Skozi ovoj stavbe so izgube 123,70 MWh/a oziroma 246,12 kWh/m2a.

V tabeli 20 so prikazane vrednosti transmisijskih toplotnih izgub skozi posamezne elemente ovoja stavbe.



Tabela 20: Transmisijske toplotne izgube skozi ovoj stavbe

Element ovoja Površina

[m2]

Tran. izgube ��

[W/K]

IZGUBE SKOZI ZUNANJE POVRŠINE �

Zunanje stene 472,93 553,8

Strop proti podstrešju 251,13 159,97

Okna 142,02 319,22

Vrata 11,22 25,78

Toplotni most1 / 67,72

IZGUBE SKOZI TLA NA TERENU �

Tla na terenu 106,7 65,94

IZGUBE SKOZI NEOGREVANE PROSTORE ��

Neogrevana klet 144,60 84,94 1Vpliv toplotnih mostov se upošteva na poenostavljen način, s povečanjem toplotne prehodnosti celotnega ovoja

∆U=0,06 W/m2K.

3.2.2.2 Izgube zaradi prezračevanja

Vsota prezračevalnih izgub � zaradi naravnega prezračevanja ter infiltracije zraka skozi netesnosti

okenskih in vratnih okvirjev znaša:

� �� = 382,78 W/K. Zaradi prezračevanja rabimo 37,07 MWh/a oziroma 73,75 kWh/m2a.

Pri izračunu prezračevalnih izgub je privzeto:

� vrednost izmenjave zraka 0,7 izmenjave na uro,

� prezračevane – infiltracija, brez vračanja odpadne toplote (rekuperacije),

� minimalni potrebni pretok zraka 1125,8 m3/h.

3.2.2.3 Skupne izgube toplote

Vsota vseh transmisijskih � in prezračevalnih izgub toplote � predstavlja skupne toplotne izgube �.

Vrednost skupnih toplotnih izgub znaša:

� � = 1660,15 W/K. Skupne toplotne izgube znašajo 160,77 MWh/a oziroma 319,87 kWh/m2a.

3.2.2.4 Toplotni dobitki

Pri izračunu toplotnih dobitkov so upoštevani notranji toplotni dobitki naprav, razsvetljave in uporabnikov

objekta ter toplotni dobitki sončnega obsevanja skozi okna.



Izračunana vrednost toplotnih dobitkov je torej vsota dobitkov sončnega sevanja v ogrevalni sezoni

(�� = 19,45 MWh/a oziroma 38,70 kWh/m2a) in notranjih toplotnih dobitkov (�� = 11,63 MWh/a oziroma

23,14 kWh/m2a). Pri notranjih toplotnih dobitkih je predpostavljena specifična moč toplotnih dobitkov

�� = 4 W/m2. Pri seštevku skupnih toplotnih dobitkov je potrebno upoštevati tudi vrnjene toplotne izgube

sistemov.

Vrednost vseh toplotnih dobitkov na leto znaša:


3.2.3 Končna energija potrebna za delovanje stavbe

Končna energija, ki je potrebna za delovanje stavbe ��, je vsota dovedene energije za ogrevanje stavbe

��,�, dovedene energije za pripravo sanitarne tople vode ��,� in letne rabe električne energije za

razsvetljavo ��,� ter druge pomožne električne porabnike stavbe��,�� . Podrobna analiza skupne rabe

energije stavbe po letih je bila narejena v poglavju 2.4.





� ��,�� = 0,19 MWh/a oziroma 0,37 kWh/m2a.

Dovedena energija za razsvetljavo je ocenjena glede na število obratovalnih ur stavbe in upoštevanja

faktorja istočasnosti ter predstavlja velik del celotne letne rabe električne energije, ki v povprečju med

letoma 2010 in 2013 znaša 13380 kWh oziroma 26,62 kWh/m2a.

Končna oziroma skupna dovedena energija, ki je potrebna za delovanje stavbe znaša:

� �! = 88,46 MWh/a oziroma 176,01 kWh/m2a.



3.3 INFORMATIVNA RAČUNSKA ENERGETSKA IZKAZNICA STAVBE

Energetska izkaznica je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje

energetske učinkovitosti. Obstajata dve vrsti izkaznic: računska in merjena energetska izkaznica. V računski

energetski izkaznici so prikazani trije vidiki energijske učinkovitosti – toplotna zaščita ovoja objekta,

vključno z arhitekturno zasnovo in umestitvijo stavbe v prostor, kar izkazuje potrebno toploto za ogrevanje

stavbe, končna raba vse energije, potrebne za njeno delovanje in emisije CO2, ki jih objekt oddaja v ozračje.

Pri merjeni energetski izkaznici je bistvo v prikazu rabe energije, namenjene za pretvorbo v toploto ter

prikaz rabe električne energije in emisij CO2. Merjena energetska izkaznica se določi na podlagi meritev

rabe energije, vsi podatki pa se nanašajo na triletno povprečje.

Na sliki 19 so prikazani kazalniki izkaznice. Energetske izkaznice lahko izdajo pooblaščene osebe, ki jih

pooblasti pristojni minister za energijo, postopek izdaje energetske izkaznice pa mora na zahtevo stranke

izvesti neodvisni strokovnjak oziroma pooblaščeni izdajatelj energetskih izkaznic [11].

Slika 19: Kazalniki informativne računske energetske izkaznice stavbe



3.4 OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV

Glede na analizo energetskih tokov v stavbi energetsko varčevalni potencial predstavlja sanacija zunanjih

sten, tal, strehe stavbe, prezračevalnega in ogrevalnega sistema stavbe ter sanacija sistema za oskrbo s

toplo sanitarno vodo (STV). Rezultate možnih prihrankov smo določili s pomočjo izračuna gradbene fizike in

tehnične smernice TSG-1-004 [2], ki je dokumentu razširjenega energetskega pregleda priložen v prilogi. Pri

tem smo za vsak analizirani ukrep naredili preračune, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

3.4.1 Ovoj stavbe

Za določitev gradbeno-fizikalnih lastnosti elementov ovoja v primeru celovite energetske sanacije stavbe OŠ

Stična, PŠ Muljava vključno s stavbnim pohištvom in za izračun prihrankov energije glede na trenutno stanje

smo za stavbo upoštevali priporočila pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2010 ter se

zahtevam s predlaganimi sanacijskimi ukrepi poizkušali čim bolj približati.

V nadaljevanju so na enak način kot v predhodnem podpoglavju podane karakteristike in značilnosti

zunanjega toplotnega ovoja stavbe po izvedbi energetske sanacije stavbe.

3.4.1.1 Zunanje stene

V sklopu sanacije je predvidena dodatna obloga vseh zunanjih sten z grafitnim EPS s toplotno prevodnostjo

" 0,032 W/mK. S takim ukrepom bi se vrednost toplotne prehodnosti � vseh zunanjih sten občutno

zmanjšala. Zmanjšanje toplotne prehodnosti oziroma boljša toplotna izolativnost zunanjih sten celotne

stavbe se tako odraža predvsem na zmanjšanju transmisijskih toplotnih izgub skozi ovoj stavbe. Za namen

razširjenega energetskega pregleda smo s pomočjo izračuna gradbene fizike ovrednotili varianto sanacije

zunanjih sten, kjer smo prevideli dodatnih 120 mm položenega grafitnega EPS na vse zunanje stene.

Dodatnih 120 mm pomeni v smislu toplotne prehodnosti debelino, ki bi zadostila merilom o toplotni

prehodnosti po pravilniku PURES 2010 [1], ki za to kategorijo konstrukcije dovoljuje maksimalno vrednost

0,28 W/m2K. Toplotna prehodnost zunanjih sten tako znaša 0,217 W/m2K. Ta ukrep bi tako na podlagi

izračuna gradbene fizike pripomogel k zmanjšanju toplotnih izgub skozi zunanje stene za vrednost

458,76 W/K. Zmanjšanje toplotnih izgub skozi zunanje stene po izračunu, ki je skladen s tehnično smernico

TSG-1-004 [2], tako pripomore k 27,95 MWh manjšim letnim izgubam toplote skozi stene stavbe v

primerjavi z dosedanjim stanjem.

Poleg tega pa dodatni prihranek predstavlja tudi nižanje notranje temperature ogrevanja z dosedanjih

22 °C na vrednost 20 °C, kakršna je tudi predpisana vrednost po pravilniku PURES 2010 [1]. Pri tem je

potrebno poudariti, da se ob izvedenem ukrepu izolacije zunanjih sten površinska temperatura zunanjih

sten bistveno poviša. To posledično vpliva na toplotno ugodje uporabnika stavbe, saj le ta namreč s svojim

telesom poleg notranje temperature zraka zaznava tudi sevalno temperaturo zunanjih sten [3]. Če

zagotovimo višjo površinsko temperaturo zunanjih sten, lahko posledično ustrezno nižamo notranjo

temperaturo prostora. Hkratna ukrepa, dodatna izolacija zunanjih sten z 120 mm grafitnega EPS ter

nižanje notranje projektne temperature ogrevanja na vrednost 20 °C po izračunu, ki je skladen s tehnično



smernico TSG-1-004 [2] tako pripomoreta k 35,48 MWh manjšim letnim izgubam toplote skozi stene stavbe

v primerjavi z dosedanjim stanjem.

Tabela 21 prikazuje materialno sestavo zunanjih sten po energetski sanaciji.

Tabela 21: Materialna sestava zunanjih sten po sanaciji

ZUNANJA STENA


[W/mK]

Debelina

[mm]

Zunanji apneni omet 0,850 25


Notranji apneni omet 0,850 25

Grafitni EPS 0,032 120

Pigmentna fasadna malta 0,700 10


3.4.1.2 Streha stavbe – strop proti podstrešju

V tabeli 22 so prikazane vrednosti toplotnih prehodnosti in materialna sestava strehe stavbe – strop proti

podstrešju - po izvedeni energetski sanaciji. V energetskem pregledu smo se opredelili za varianto sanacije,

kjer smo predvideli položitev dodatne 20 cm toplotne izolacije (steklena volna) toplotne prehodnosti

0,040 W/mK na strop stavbe, ki konstrukcijsko predstavlja strop proti neogrevanem prostoru (podstrešju).

Ob sanaciji je potrebno paziti tudi na ustrezno umestitev parne zapore.

Tabela 22: Toplotna prehodnost strehe stavbe po sanaciji

STREHA – strop proti podstrešju


[W/mK]

Debelina

[mm]

Mavčna malta na trstiki 0,47 30

Les – smreka, bor 0,14 150

Pesek, suh 0,58 150


URSA DF 40 0,04 200


Ukrep položitve dodatne 20 cm toplotne izolacije pomeni v smislu toplotne prehodnosti debelino, ki bi

zadostila merilom o toplotni prehodnosti po pravilniku PURES 2010 [1], ki za to kategorijo konstrukcije

dovoljuje maksimalno vrednost 0,200 W/m2K. Toplotna prehodnost stropa proti podstrešju po sanaciji tako

znaša 0,152 W/m2K.



Ta ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju toplotnih izgub skozi streho

stavbe skupaj za vrednost 121,80 W/K. Zmanjšanje toplotnih izgub po TSG-1-004 [2] skozi streho stavbe

tako pripomore k 7,57 MWh manjšim letnim izgubam toplote skozi strop stavbe v primerjavi z obstoječim

stanjem.

3.4.1.3 Okna in vhodna vrata

Kot je opisano v poglavju 3.2.1.4, so obstoječa okna stavbe iz različnega časovnega obdobja. Vsa okna, tudi

PVC okna, ki so bila vgrajena leta 2003 na južno stran stavbe, so zaradi slabše kakovosti oziroma

dotrajanosti energetsko neučinkovita in ne ustrezajo trenutno veljavnim predpisom po PURES 2010 [1]. V

sklopu celovitosti energetske sanacije ovoja stavbe se predlaga, da se vsa trenutno vgrajena okna

nadomestijo z energijsko učinkovitimi okni z dvoslojno termoizolacijsko zasteklitvijo in petkomornim PVC

okvirjem. Toplotna prehodnost zasteklitve bi se v celoti zmanjšala na vrednost 1,1 W/m2K, skupna toplotna

prehodnost oken, kjer je upoštevana tudi toplotna prehodnost okvirjev, pa bi znašala 1,16 W/m2K. Hkrati

ob zamenjavi oken predlagamo tudi zamenjavo obstoječih vhodnih lesenih vrat, ki se nahajajo na zahodni

strani objekta. Predlagamo vgraditev PVC vrat s toplotno prehodnostjo 1,6 W/m2K.

S takim sanacijskim ukrepom bi se transmisijske toplotne izgube skozi okna in vrata stavbe po izračunu

gradbene fizike zmanjšale za 154,477 W/K. Pri ukrepu zamenjave oken pa moramo upoštevati tudi, da bolj

tesna okna zmanjšajo tudi infiltracijo zunanjega zraka v objekt oziroma zmanjšajo se toplotne prezračevalne

izgube, in sicer za vrednost 109,366 W/K. Manjše toplotne izgube (transmisijske in prezračevalne) skozi

stavbno pohištvo stavbe po sanaciji tako doprinesejo k 15,90 MWh manjši rabi energije za ogrevanje na

letni ravni.

Zamenjava oken z energetsko učinkovito zasteklitvijo pomeni tudi manjšo prepustnost sončne energije, kar

posledično pomeni manjše toplotne dobitke stavbe zaradi sončnega obsevanja. Toplotni dobitki sončnega

obsevanja v ogrevalni sezoni po sanaciji znašajo 18,81 MWh, zmanjšanje toplotnih dobitkov sončnega

obsevanja zaradi zamenjave oken pa tako znaša 0,64 MWh/a. Ukrep bi poleg boljše toplotne izolativnosti

veliko doprinesel tudi k zmanjšanju izgub toplote zaradi netesnosti oken, ki v sedanji situaciji predstavlja

velik problem.

3.4.1.4 Tla stavbe

V sklopu energetske sanacije stavbe je vključena idejna sanacija tako tal stavbe na terenu kakor tudi tal

neogrevanih prostorov. Glede na gradbeno sestavo tal na terenu in tal nad neogrevano kletjo se predlaga

sanacijo sedanjih tlakov in položitev novih ter položitev dodatne toplotne izolacije debeline vsaj 90 mm.

Tako bi se vrednost toplotne prehodnosti tal iz dosedanjih 1,578 W/m2K znižala na 0,319 W/m2K za tla na

terenu ter iz dosedanje vrednosti 1,014 W/m2K na 0,287 W/m2K za tla nad neogrevano kletjo. Vrednosti

toplotne prehodnosti bi tako bile skladne s pravilnikom PURES 2010 [1], ki dovoljuje max. vrednost

0,350 W/m2K za tla na terenu in za tla nad neogrevanim prostorom.

Sanacijski ukrep bi tako vplival na zmanjšanje celotnih toplotnih izgub skozi tla skupaj za vrednost

91,51 W/K, kar po TSG-1-004 [2] pomeni 5,81 MWh manjših letnih toplotnih izgub v primerjavi z

dosedanjim stanjem.



3.4.2 Prezračevanje in klimatizacija

Kot je opisano v podpoglavju 2.5.2, je obstoječe prezračevanje stavbe izvedeno samo naravno in ni

nameščenih nobenih sistemov mehanskega prezračevanja.

V sklopu energetskega pregleda smo ocenili, kaj bi s stališča prihrankov pomenila vgradnja 6 lokalnih

prezračevalnih sistemov t.i. toplozračnih solarnih kolektorjev tipa SV14, podjetja SolarVenti Ltd..

Toplozračni kolektorji bi v zimskem času v prostore na južni strani stavbe dovajali svež, s sistemom ogret

zrak, ki bi poleg zagotavljanja nekega vtoka svežega zraka v prostor pripomogel tudi pri gretju prostorov. Po

podatkih proizvajalca [4] posamezen toplozračni kolektor proizvede do 864 kWh toplote, kar posledično

pomeni, da bi 6 toplozračnih kolektorjev pripomoglo k 5184 kWh manjši rabi energije za ogrevanje na letni

ravni, pri čemer bi s tem v prostore vtekal svež zrak za uporabnike.

V sklopu sanacije oken in vhodnih vrat pa se predvideva tudi manjša vrednost urne izmenjave zaradi

tesnejših oken in vrat. Ocenjeni prihranki in manjše toplotne izgube so že navedeni v podpoglavju 3.4.1.3, v

sklopu sanacije oken in vrat.

3.4.3 Potrebna toplota za ogrevanje po energetski sanaciji stavbe

Kot je bilo že pojasnjeno skupne toplotne izgube predstavljajo vsoto vseh transmisijskih izgub skozi ovoj

stavbe ter toplotnih prezračevalnih izgub, toplotne dobitke pa predstavlja vsota vseh notranjih in solarnih

dobitkov.

Vrednost vseh toplotnih izgub stavbe po sanaciji, pri čemer predpostavljamo izvedbo vseh sanacijskih

ukrepov na ovoju stavbe, tako znaša:

� � = 721,22 W/K, kar pomeni rabo energije 61,50 MWh/a oziroma 122,36 kWh/m2a

Vrednost vseh toplotnih dobitkov stavbe po sanaciji znaša:


Po izračunu gradbene fizike potrebna toplota za ogrevanje po energetski sanaciji �� tako znaša

15,02 MWh na leto oziroma navedeno na enoto ogrevalne površine ��/�� = 29,88 kWh/m2a, kar

pomeni, da bi se potrebna toplota za ogrevanje stavbe iz dosedanjih 118,87 kWh/m2a zmanjšala za 74,9%.



3.4.4 Priprava sanitarne tople vode

Kot je bilo že prikazano, se sanitarna topla voda za potrebe celotne stavbe pripravlja lokalno z električnimi

bojlerji. V sklopu energetske sanacije stavbe predlagamo pripravo STV tudi skozi kurilno sezono s pomočjo

sodobne toplotne črpalke tip zrak/voda moči 2 kW, z integriranim zalogovnikom prostornine 300 l.

Po izračunu gradbene fizike in potrebne toplote za pripravo STV, ki je skladen s tehnično smernico TSG-1-

004 Učinkovita raba energije [2] in po predhodnih izkušnjah ocenjujemo, da potrebna toplota za pripravo

sanitarne tople vode � tudi po sanaciji znaša 10,02 kWh/m2a oziroma 5,04 MWh na leto. Pri tem se

zavedamo, da je trenutna raba najverjetneje nekoliko nižja od računane.

V kolikor bi za pripravo sanitarne tople vode skozi celo leto uporabljali omenjeno toplotno črpalko

zrak/voda, bi ta lahko zagotovila 5,09 MWh toplote za pripravo STV, kar pomeni, da lahko toplotna črpalka

pokrije vse potrebe po toploti za pripravo STV, pri čemer bi za svoje delovanje letno rabila 2,724 MWh

električne energije. Ukrep priprave STV s toplotno črpalko bi tako tudi pripomogel k manjši rabi električne

energije za 2,41 MWh na leto, saj se STV v obstoječem stanju pripravlja z lokalnimi električnimi grelci, ki so z

energetskega vidika potratni.

Če predpostavimo varianto energetske sanacije s celovito sanacijo toplotnega ovoja stavbe, vgradnjo TČ za

pripravo STV ter z nižjo temperaturo ogrevalnega sistema, z namestitvijo termostatskih ventilov na

ogrevala, vendar brez sanacije prezračevanja in kolta za ogrevanje, izračun, skladen s tehnično smernico

TSG-1-004 Učinkovita raba energije [2] pokaže, da z upoštevanjem izgub razvodnega sistema, ogrevalnega

sistema ter kotla skupna primarna energija za ogrevanje znaša 20,33 MWh/a. Pri tem je upoštevani faktor

pretvorbe dovedene energije v primarno energijo za kurilno olje 1,1. To pomeni, da bi se v stavbo po

predvideni energetski sanaciji dovedlo 18,48 MWh/a dovedene energije s kurilnim oljem oziroma bi raba

kurilnega olja znašala 1833 l na letni ravni, kar pomeni približno 5997,5 l manj v primerjavi z sedanjo

porabo.

3.4.5 Oskrba s toploto

Glede na trenutno rešitev oskrbe s toploto stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava, ki iz kotlovnice s toplovodnim


potencial v povečanju izkoristka proizvedene toplote oziroma zmanjšanju stroškov energetske oskrbe. Po

izvedeni sanaciji energetskih sistemov ter sanaciji ovoja se bo glede na izračun gradbene fizike potreba po

toploti bistveno zmanjšala, s čimer se bo znižal tudi izkoristek obstoječe kotlovnice.

V smislu iskanja energetsko varčevalnega potenciala pri oskrbi s toploto glede na dane možnosti in

prostorske omejitve, je smiselna zamenjava obstoječega sistema npr. s kotlom na lesno biomaso, ki se

naveže na obstoječi razvodni sistem. Zamenjava obstoječega kotla je smiselna zaradi spremenjenega načina

delovanja. Ob izvedbi predvidene celovite energetske sanacije stavbe so skupne projektne toplotne potrebe

za ogrevanje in pripravo STV ocenjene na 25 kW. Za potrebe pokrivanja ogrevalnih potreb ocenjujemo, da

bo z obstoječimi ogrevali, pri temperaturnem režimu 55/45 °C brez težav dosežena projektna ogrevalna

toplotna moč. Za doseganje ustrezne regulacije ter boljšega izkoriščanja pridobljene toplote je v kotlovnici

smiselna tudi namestitev hranilnika toplote z ustrezno prostornino (1000 l).



Druga variantna rešitev je vgradnja toplotne črpalke (zrak-voda), ki bi lahko delovala v bivalentnem režimu z

obstoječim kotlom. S takim sistemom bi lahko dosegali 90 % pokrivanje toplotnih izgub s toplotno črpalko,

za preostalo toploto bi poskrbel kotel na ELKO. Prav tako je smiselno s toplotno črpalko hkratno

zagotavljanje potrebne toplote za pripravo STV.



zagotovila 18,17 MWh/a toplote za ogrevanje in pripravo STV. Z uvedbo TČ za ogrevanje in pripravo STV v

bivalentnem načinu bi se raba električne energije nekoliko zvišala.

V slednjem primeru je predpostavljena varianta energetske sanacije, kjer smo poleg predhodnih naštetih

ukrepov (celovita sanacija toplotnega ovoja stavbe, nižja temperatura sistema, vgradnja termostatskih

ventilov), brez sanacije prezračevalnega sistema, upoštevali še ukrep sanacije ogrevalnega sistema s

prigraditvijo toplotne črpalke za ogrevanje v bivalentnem režimu ter hkratno zagotavljanje STV. Pri tem je

izračun, skladen s tehnično smernico TSG-1-004 Učinkovita raba energije [2] pokazal, da z upoštevanjem

izgub razvodnega sistema, ogrevalnega sistema ter kotla skupna primarna energija za ogrevanje, v sklopu

predlagane sanacije, znaša 4,70 MWh/a. Pri tem je upoštevani faktor pretvorbe dovedene energije v

primarno energijo za kurilno olje 1,1. To pomeni, da bi se v stavbo po predvideni energetski sanaciji dovedlo

4,27 MWh/a dovedene energije s kurilnim oljem oziroma bi raba kurilnega olja znašala 422 l na letni ravni,

kar pomeni približno 7409 l manj v primerjavi s sedanjo rabo. Še enkrat je potrebno poudariti, da raba

kurilnega olja v tem primeru predstavlja le rabo za zagotavljanje potrebne dodatne oziroma konične toplote

za ogrevanje, in sicer v času, ko toplotna črpalka nebi zmogla pokriti vseh toplotnih potreb.

3.4.5.1 Dodatni ukrepi za zmanjšanje rabe energije za ogrevanje

Obstoječ ogrevalni sistem je slabo hidravlično uravnotežen. Zato so lahko grelna telesa, ki so bližje obtočni

črpalki, toplejša od bolj oddaljenih. Da se zagotovi ustrezno bivalno udobje v najbolj oddaljenih prostorih,

se poviša temperatura ogrevalne vode oziroma poveča moč obtočne črpalke, kar ima za posledico

pregrevanje prostorov in večjo rabo električne energije za pogon črpalke. Ukrep za zmanjšanje rabe

energije in izboljšanje bivalnega udobja je vzpostavitev kakovostne centralne in lokalne regulacije

ogrevanja, ki vključuje tudi hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema. Smiselna je tudi menjava vseh

klasičnih obtočnih črpalk z elektronsko regulirano črpalko.

Ukrepi:

� Vgradnja termostatskih ventilov

Naloga termostatskega ventila je, da zazna notranje in zunanje vire toplote ter samodejno odpira in

zapira pretok vode skozi grelno telo tako, da vzdržuje konstantno temperaturo v prostoru, ki je čim

bliže želeni vrednosti. Investicija v termostatske ventile se hitro povrne, saj lahko s pravilno uporabo le-

teh dosežemo prihranke energije do 15 %. Po preračunu, skladnem s tehnično smernico TSG-1-004

Učinkovita raba energije [2], se izkazuje potencial prihrankov 6 % pri celovito energetsko saniranem

objektu, če namestimo termostatske ventile s proporcionalnim območjem 2 K oziroma 9 %, če

namestimo samo termostatske ventile v obstoječi, nesanirani objekt. Termostatske ventile je potrebno



prioritetno namestiti v objekt, saj bo s tem omogočen nadzor nad lokalno temperaturo zraka v

prostorih in s tem tudi energijski prihranki.

� Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema

Za optimalno delovanje ogrevalnega sistema je pomembno, da se vsakemu grelnemu telesu zagotovi

ustrezen pretok vode. Če v grelno telo dovajamo manjši pretok, kot je projektiran, se voda preveč

ohladi. Grelno telo je zato hladnejše, kot je predvideno, posledica je nezadostno ogrevanje prostora.

Ustrezen pretok zagotovimo s hidravličnim uravnoteženjem ogrevalnega sistema. S tem zmanjšamo

rabo energije za ogrevanje in povečamo bivalno udobje. Poleg tega omogočimo pravilno delovanje

termostatskih ventilov, zaradi enakomerne porazdelitve pretokov vode skrajšamo čas zagona in

zmanjšamo rabo električne energije za pogon obtočnih črpalk.

� Obtočna črpalka z regulacijo tlaka

Pravilno dimenzionirana obtočna črpalka, ki obratuje v usklajeni povezavi z vsemi drugimi elementi

ogrevalnega sistema, je temeljni pogoj za pravilno delovanje ogrevalnega sistema. Obtočne črpalke so

dimenzionirane na najvišjo toplotno obremenitev ogrevalnega sistema. Pri delnih obremenitvah v

ogrevalni sezoni elektronsko regulirana črpalka v nasprotju z navadno črpalko ne povečuje tlaka takrat,

ko se pretok vode v sistemu zmanjšuje. To se doseže z znižanjem vrtljajev črpalke. S tem se lahko

prihrani znatna količina električne energije.

3.4.6 Električna energija in razsvetljava

Glede na podatke o dosedanji mesečni rabi električne energije iz podpoglavja 2.4.2.1, kjer raba VT

električne energije predstavlja več kot 3/4 skupne rabe električne energije in v kolikor v okviru energetske

sanacije ne bi vgradili toplotne črpalke, ki bi morebiti povečala rabo energije v nižji tarifi, varčevalni

energetski potencial predstavlja prehod na enotarifni (števec) sistem porabe električne energije, saj je cena

VT električne energije le za dobrih 12 % višja od cene ET energije, med tem ko cena MT električne energije

ni bistveno nižja od cene ET energije.

Glede na vgrajene karakteristike svetil in njihovo obratovanje ocenjujemo, da z zamenjavo obstoječih

sistemov razsvetljave in svetil ne dosegamo bistvenega energetsko varčevalnega potenciala. Z namestitvijo

LED razsvetljave se lahko raba energije še dodatno zmanjša.

3.4.7 Končna energija potrebna za delovanje stavbe po celoviti sanaciji

Končna oziroma skupna dovedena energija, ki je potrebna za delovanje stavbe po celoviti energetski

sanaciji, ki je opredeljena v podpoglavju 3.4.5, tako znaša �! = 24,76 MWh/a oziroma 49,27 kWh/m2a.





� ��,�� =0,14 MWh/a oziroma 0,37 kWh/m2a.

P003-14-SM PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE


4. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

Razširjeni energetski pregled stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava je pokazal, da obstaja velik potencial za

zmanjšanje rabe energije v stavbi. Prihranke energije lahko zagotovimo z različnimi organizacijskimi in

investicijskimi ukrepi. Največ energije je možno privarčevati z boljšo toplotno zaščito ovoja stavbe in

zamenjavo stavbnega pohištva, pomemben del prihrankov energije pa lahko zagotovimo s sanacijo ali

zamenjavo dosedanjega ogrevalnega sistema. Dodatne prihranke energije je možno doseči z izolacijo

podstrešja, učinkovito notranjo razsvetljavo in posodobitvijo regulacije ogrevalnega sistema. Prve izmed

ukrepov za učinkovito rabo energije predstavljajo organizacijski ukrepi, kateri lahko, pod pogojem

pravilnega izvajanja, doprinesejo k 15 % zmanjšanju rabe energije v stavbi.

4.1 ORGANIZACIJSKI UKREPI

4.1.1 Energetski menedžer stavbe in uvedba energetskega knjigovodstva

Osnovni organizacijski ukrepi so nujni za vzpostavitev uspešne implementacije ukrepov, ki vodijo k URE v

stavbi. V prvi fazi je potrebno znotraj organizacije določiti osebo, ki bo odgovorna za energetsko

učinkovitost v stavbi – energetski upravljavec in uvedbo energetskega knjigovodstva. Energetski upravljavec

skrbi za implementacijo in nadzor nad vsemi organizacijskimi ukrepi v stavbi. Skrbi tudi za motiviranje,

osveščanje in izobraževanje o učinkoviti rabi energije vseh akterjev v stavbi (zaposlenih in uporabnikov).

Energetsko knjigovodstvo zajema spremljanje rabe energije in drugih energetskih kazalnikov, ugotavljanje

odstopanj od pričakovanih trendov rabe energije, odkrivanje vzrokov za odstopanja in spremljanje učinkov

izvajanja organizacijskih in tehničnih ukrepov URE v stavbi. Centralno energetsko knjigovodstvo je v fazi

razvoja že na ravni občine Ivančna Gorica, kjer podatke upravlja energetski menedžer.

Lokalni energetski upravljavec bo imel dostop do vseh podatkov o rabi energije objekta in bo tako imel

nadzor nad rabo energije, ki bo osnova za ustrezne organizacijske ukrepe. Osnova za uspešno

implementacijo ukrepov je torej dobro poznavanje obstoječega stanja, porabe energije in preteklih

trendov.

4.1.2 Usposabljanje, osveščanje, izobraževanje in informiranje

Osveščanje ima velik pomen pri reševanju energetske neučinkovitosti v stavbah. V prvi vrsti morajo biti

vodstvo, energetski upravljavec in vzdrževalec, ki naj se dobro zavedajo pomena ukrepov in njihovega

pravilnega umeščanja v vsakodnevni delovni proces, pravilno strokovno usposobljeni in osveščeni, saj se

zmanjšanje rabe energije najprej začne pri vsakem posamezniku in šele nato z izvedbo ukrepov. Temu nato

sledi izobraževanje in informiranje drugih uporabnikov stavbe.



4.1.3 Predlogi za učinkovito rabo energije v stavbi

Pri izbiri predlogov za učinkovito rabo energije v javnih stavbah je glavni poudarek na smiselnosti izvedbe

ukrepov. Mnogi ukrepi sicer lahko zmanjšajo rabo energije, vendar so ekonomsko popolnoma neupravičeni.

Pomembna je tudi visoka stopnja bivanjskega ugodja in zanesljivost ogrevanja.

V nadaljevanju je podanih nekaj osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov za boljšo URE v stavbi:

- natančna regulacija temperature v prostorih,

- vgradnja ali zamenjava termostatskih ventilov na grelnih telesih,

- kontrolirano prezračevanje prostorov: kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna zaprta, tudi

stalno priprta okna so neustrezna rešitev; pravilno prezračevanje: za nekaj minut na strežaj

odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato okna zapremo in ponovno

odpremo ventile na ogrevalnih telesih,

- redno preverjanje tesnjenja oken in vrat,

- v čim večji meri izkoriščati naravno svetlobo,

- okna in svetila naj bodo redno očiščena,

- uporaba varčnih žarnic, kjer je to primerno,

- ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru,

- izklapljanje raznih električnih naprav, ko se le-te ne uporabljajo,

- kontrola ali so po uporabi pipe zaprte in zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne

potrebujemo,

- redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih tesnil ali

pokvarjenih ventilov,

- vgradnja varčnih WC – kotličkov, ki imajo dve stopnji izplakovanja.



4.1 OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV

4.1.1 Potrebna investicijska sredstva, možni prihranki energije in čas vračila

Vse ocene o prihrankih izhajajo iz trenutnega obstoječega stanja objekta. Prihrankov se ne more seštevati

skupaj. Skupen prihranek, v kolikor se izvede vse ukrepe, je manjši od seštevka tabele 3.

Tabela 23: Investicijski ukrepi v stavbi OŠ Stična, PŠ Muljava (vsi stroški so navedeni brez DDV)

Ukrep Prihranek toplote

[MWh]

Strošek

ukrepa [€]

Vračilna

doba*

[let]

Prioriteta

1 Sanacija zunanjih sten 35,48 20.000,00 5,97 1

2 Sanacija strehe 7,57 6.250,00 8,75 1

3 Okna in vhodna vrata 15,90 32.500,00 21,67 1

4 Sanacija tal 5,81 6.275,00 11,45 2

5 TČ za ogrevanje** 18,17* 13.000,00 10,3 2

6 Prezračevanje 5,20 4.650,00 5,9 2

*Vračilna doba je izračunana glede na ceno ELKO in električne energije z dne 9. 12. 2014.

** Pri pogoju celovite sanacije ovoja.

1. V sklopu sanacije je predvidena dodatna obloga vseh zunanjih sten z grafitnim EPS s toplotno

prevodnostjo " 0,032 W/mK. S takim ukrepom bi se vrednost toplotne prehodnosti � vseh zunanjih

sten občutno zmanjšala. Zmanjšanje toplotne prehodnosti oziroma boljša toplotna izolativnost zunanjih

sten celotne stavbe se tako odraža predvsem na zmanjšanju transmisijskih toplotnih izgub skozi ovoj

stavbe. Za namen razširjenega energetskega pregleda smo s pomočjo izračuna gradbene fizike

ovrednotili varianto sanacije zunanjih sten, kjer smo predvideli dodatnih 120 mm položenega

grafitnega EPS na vse zunanje stene. Toplotna prehodnost zunanjih sten tako znaša 0,217 W/m2K.

Pravilnik PURES 2010 [1] za to kategorijo konstrukcije dovoljuje maksimalno vrednost 0,28 W/m2K. Ta

ukrep bi tako na podlagi izračuna gradbene fizike pripomogel k zmanjšanju transmisijskih toplotnih

izgub skozi zunanje stene za vrednost 458,76 W/K. Poleg tega pa dodatni prihranek predstavlja tudi

nižanje notranje projektne temperature ogrevanja z dosedanjih 22 °C na vrednost 20 °C, kakršna je

tudi predpisana vrednost po pravilniku PURES 2010 [1]. Pri tem je potrebno poudariti, da se ob

izvedenem ukrepu izolacije zunanjih sten površinska temperatura zunanjih sten bistveno poviša. To

posledično vpliva na toplotno ugodje uporabnika stavbe, saj le ta namreč s svojim telesom poleg

notranje temperature zraka zaznava tudi sevalno temperaturo zunanjih sten [3]. Torej, če zagotovimo

višjo površinsko temperaturo zunanjih sten, lahko posledično ustrezno nižamo notranjo temperaturo

prostora. Hkratna ukrepa, dodatna izolacija zunanjih sten z 120 mm grafitnega EPS ter nižanje

notranje projektne temperature ogrevanja na vrednost 20 °C, po izračunu, ki je skladen s tehnično

smernico TSG-1-004 [2], tako pripomoreta k 35,48 MWh manjšim letnim izgubam toplote skozi stene

stavbe v primerjavi z dosedanjim stanjem. Specifična ocenjena vrednost teh del znaša povprečno

35 €/m2 površine zunanje stene. Pri tem se upošteva površina gradbenega ovoja, kot ga predpisuje

fasadarski način obravnave površin. V oceni stroškov so poleg opreme in materialov zajeta vsa

gradbena in obrtniška dela, priprava projektne dokumentacije in gradbeni nadzor.



2. V energetskem pregledu smo se opredelili za varianto sanacije, kjer smo predvideli položitev dodatne

20 cm toplotne izolacije (steklena volna npr. URSA DF 40) toplotne prehodnosti 0,040 W/mK na strop

stavbe, ki konstrukcijsko predstavlja strop proti neogrevanem prostoru (podstrešju). Ob sanaciji je

potrebno paziti tudi na ustrezno umestitev parne zapore. Ukrep položitve dodatne 20 cm toplotne

izolacije pomeni v smislu toplotne prehodnosti debelino, ki bi zadostila merilom o toplotni prehodnosti

po pravilniku PURES 2010, ki za to kategorijo konstrukcije dovoljuje maksimalno vrednost 0,200 W/m2K.

Toplotna prehodnost stropa proti podstrešju po sanaciji tako znaša 0,152 W/m2K. Ta ukrep bi tako (na

podlagi izračuna gradbene fizike) pripomogel k zmanjšanju toplotnih izgub skozi streho stavbe skupaj za

vrednost 121,80 W/K. Zmanjšanje toplotnih izgub po TSG-1-004 [2] skozi streho stavbe tako pripomore

k 7,57 MWh manjšim letnim izgubam toplote skozi strop stavbe v primerjavi z obstoječim stanjem.

Ocenjena investicija v ukrep vgradnje dodatne toplotne izolacije tal podstrešja znaša 25 €/m. V oceni

stroškov so poleg opreme in materialov zajeta vsa gradbena in obrtniška dela, priprava projektne

dokumentacije in gradbeni nadzor.

3. V sklopu celovitosti energetske sanacije ovoja stavbe se predlaga, da se vsa trenutno vgrajena okna

nadomestijo z energijsko učinkovitimi okni z dvoslojno termoizolacijsko zasteklitvijo in pet komornim

PVC okvirjem in montažo zunanjih žaluzij na južni strani objekta. Toplotna prehodnost zasteklitve bi se v

celoti zmanjšala na vrednost 1,1 W/m2K, skupna toplotna prehodnost oken, kjer je upoštevana tudi

toplotna prehodnost okvirjev, pa bi znašala 1,16 W/m2K. Hkrati ob zamenjavi oken predlagamo tudi

zamenjavo obstoječih vhodnih lesenih vrat, ki se nahajajo na zahodni strani objekta. Predlagamo

vgraditev PVC vrat s toplotno prehodnostjo 1,6 W/m2K. S takim sanacijskim ukrepom bi se transmisijske

toplotne izgube skozi okna in vrata stavbe po izračunu gradbene fizike zmanjšale za 154,477 W/K. Pri

ukrepu zamenjave oken pa je potrebno upoštevati, da bolj tesna okna zmanjšajo tudi infiltracijo

zunanjega zraka v objekt oziroma zmanjšajo se toplotne prezračevalne izgube, in sicer za vrednost

109,366 W/K. Manjše toplotne izgube (transmisijske in prezračevalne) skozi stavbno pohištvo objekta

po sanaciji tako doprinesejo k 15,90 MWh manjši rabi energije za ogrevanje na letni ravni. Ocenjena

investicija znaša 32.500,00 €. V oceni stroškov so poleg opreme in materialov zajeta vsa gradbena in

obrtniška dela, priprava projektne dokumentacije in gradbeni nadzor.

4. V sklopu energetske sanacije stavbe je vključena idejna sanacija tako tal stavbe na terenu kakor tudi tal

proti neogrevanim prostorom. Glede na gradbeno sestavo tal na terenu in tal nad neogrevano kletjo se

predlaga sanacijo sedanjih tlakov in položitev novih, ter položitev dodatne toplotne izolacije debeline

vsaj 90 mm, Tako bi se vrednost toplotne prehodnosti tal iz dosedanjih 1,578 W/m2K znižala na

0,319 W/m2K za tla na terenu ter iz dosedanje vrednosti 1,014 W/m2K na 0,287 W/m2K za tla nad

neogrevano kletjo. Vrednosti toplotne prehodnosti bi tako bile skladne s pravilnikom PURES 2010, ki

dovoljuje max. vrednost 0,350 W/m2K za tla na terenu in za tla nad neogrevanim prostorom. Sanacijski

ukrep bi tako vplival na zmanjšanje celotnih toplotnih izgub skozi tla skupaj za vrednost 91,51 W/K, kar

po TSG-1-004 pomeni 5,81 MWh manjših letnih toplotnih izgub v primerjavi z dosedanjim stanjem.

Ocenjena investicija v ukrep vgradnje dodatne toplotne izolacije tal znaša 25 €/m2, v kar pa niso

vključeni stroški finalizacije poda.

5. Glede na trenutno rešitev oskrbe s toploto stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava, ki iz kotlovnice s toplovodnim


potencial v povečanju izkoristka proizvedene toplote oziroma zmanjšanju stroškov energetske oskrbe.

Po izvedeni sanaciji energetskih sistemov ter sanaciji ovoja se bo glede na izračun gradbene fizike

potreba po toploti bistveno zmanjšala, s čimer se bo znižal tudi izkoristek obstoječe kotlovnice.

Variantna rešitev, ki jo v slopu energetskega pregleda predlagamo, je vgradnja toplotne črpalke (zrak-

voda), ki bi lahko delovala v bivalentnem režimu z obstoječim kotlom. S takim sistemom bi lahko



dosegali 90 % pokrivanje toplotnih izgub s toplotno črpalko, za preostalo toploto bi poskrbel kotel na

ELKO. Prav tako je smiselno s toplotno črpalko hkratno zagotavljanje potrebne toplote za pripravo STV.



zagotovila 18,17 MWh/a toplote za ogrevanje in pripravo STV. Z uvedbo TČ za ogrevanje in pripravo

STV v bivalentnem načinu bi se raba električne energije nekoliko zvišala. V tem primeru je

predpostavljena varianta energetske sanacije, kjer smo poleg predhodnih naštetih ukrepov (celovita

sanacija toplotnega ovoja stavbe, nižja temperatura sistema, vgradnja termostatskih ventilov) brez

sanacije prezračevalnega sistema upoštevali še ukrep sanacije ogrevalnega sistema s prigraditvijo

toplotne črpalke za ogrevanje v bivalentnem režimu ter hkratno zagotavljanje STV. Pri tem je izračun,

skladen s tehnično smernico TSG-1-004 Učinkovita raba energije [2] pokazal, da z upoštevanjem izgub

razvodnega sistema, ogrevalnega sistema ter kotla skupna primarna energija za ogrevanje v sklopu

predlagane sanacije znaša 4,70 MWh/a. Pri tem je upoštevani faktor pretvorbe dovedene energije v

primarno energijo za kurilno olje 1,1. To pomeni, da bi se v stavbo po predvideni energetski sanaciji

dovedlo 4,27 MWh/a dovedene energije s kurilnim oljem oziroma bi raba kurilnega olja znašala 422 l na

letni ravni, kar pomeni približno 7409 l manj v primerjavi s sedanjo rabo. Še enkrat je potrebno

poudariti, da raba kurilnega olja v tem primeru predstavlja le rabo za zagotavljanje potrebne dodatne

oziroma konične toplote za ogrevanje, in sicer v času, ko toplotna črpalka ne bi zmogla pokriti vseh

toplotnih potreb. Ocenjena investicija v ukrep vgradnje toplotne črpalke za ogrevanje in pripravo STV

znaša 13.000,00 €.

6. Obstoječe prezračevanje stavbe je izvedeno samo (naravno) in brez nameščenih sistemov mehanskega

prezračevanja. V sklopu energetskega pregleda smo ocenili, kaj bi s stališča prihrankov pomenila

vgradnja 6 lokalnih prezračevalnih sistemov t.i. toplozračnih solarnih kolektorjev tipa SV14, podjetja

SolarVenti Ltd.. Toplozračni kolektorji bi v zimskem času v prostore na južni strani stavbe dovajali svež, s

sistemom ogret zrak, ki bi poleg zagotavljanja nekega vtoka svežega zraka v prostor pripomogli tudi pri

gretju prostorov. Po podatkih proizvajalca [4] posamezen toplozračni kolektor proizvede do 864 kWh

toplote, kar posledično pomeni, da bi 6 toplozračnih kolektorjev pripomoglo k 5184 kWh manjši rabi

energije za ogrevanje na letni ravni. Ocenjena investicija v ukrep vgradnje 6 lokalnih prezračevalnih

sistemov znaša 4.650,00 €.

P003-14-SM


4.2 INFORMATIVNA ENERGETSKA IZKAZNICA SANIRANE STAVBE

Slika 20 prikazuje kazalnike računske energetske izkaznice stavbe OŠ Stična, PŠ Muljava po izvedeni sanaciji

gradbenega ovoja in sanaciji ogrevalnega sistema.

Slika 20: Kazalniki računske energetske izkaznice sanirane stavbe

P003-14-SM LITERATURA


6. LITERATURA

1. Uradni list RS, št. 52/2010. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah.

2. Ministrstvo za okolje in prostor. Tehnična smernica TSG-1-004:2010: Učinkovita raba energije.

[Elektronski] 2010.

http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/prostor/graditev/TSG-01-

004_2010.pdf.

3. Muhič, Simon. Prenos toplote in snovi v stavbah za študente FVITES. Novo Mesto : Fakulteta za visoke

tehnologije in sisteme, 2011.

4. SolarVenti. SolarVenti International. [Elektronski]

http://www.solarventi.com/index.php?option=com_content&view=article&id=20&Itemid=118.

5. Ministrstvo za okolje in prostor. Metodologija izvedbe energetskega pregleda.

http://www.aure.gov.si/eknjiznica/MetodologijaEP.pdf: 2007.

6. MOP, Geodetska uprava Republike Slovenije. Prostor. Prostorski portal. [Elektronski] [Navedeno: 12. 12

2014.] http://prostor3.gov.si/javni/login.jsp?jezik=sl.

7. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Agencija RS za učinkovito rabo energije. Ekstra lahko kurilno

olje v gospodinjstvu. http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/PDFknjiznjicaAURE/IL1-15.PDF: 2014. 1/15.

8. Uradni list RS, št. 42/2002. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb.

9. Energen d.o.o. Lokalni energetski koncept Občine Ivančna Gorica, Končno poročilo. Ljubljana : 2010.

10. Šijanec Zavrl, Marjana in Tomšič, Miha. Energetska učinkovita zasteklitev in okna. Ljubljana : Konzorcij

FEMOPET Slovenija, 1999. ISBN: 961-90618-3-7.

11. Uradni list RS, št. 17/2014. Energetski zakon (EZ-1). http://www.uradni-list.si/1/content?id=116549 :

2014.

P003-14-SM PRILOGA 1: PRERAČUN GRADBENE FIZIKE OBSTOJEČEGA STANJA (NESANIRANEGA OBJEKTA)


7. PRILOGA 1: PRERAČUN GRADBENE FIZIKE OBSTOJEČEGA STANJA (NESANIRANEGA OBJEKTA)

ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJEUČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH

izdelan za stavbo

PŠ_MULJAVA_OBSTOJEČE_KONČNA

Številka projekta: P003

Izračun je narejen v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah in sTehnično smernico za graditev TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije.

Stavba ni skladna z zahtevami Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah.

Projektivno podjetje: SimTec, Dr. Simon Muhič s.p.

Odgovorni vodja projekta: Dr. Simon Muhič

Elaborat izdelal: Dr. Simon Muhič

Stična, 13.11.2014

TEHNIČNI OPIS

Lokacija, vrsta in namen stavbe

Naselje, ulica, kraj: MULJAVA, ,

Katastrska občina: MULJAVA

Parcelna številka: 176/4

Koordinate lokacije stavbe: X (N) = 85028 Y (E) = 485264

Vrsta stavbe: 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenorazisko

Namembnost stavbe: javna stavba

Etažnost stavbe: do tri etaže

Investitor:

Geometrijske karakteristike stavbe

Površina toplotnega ovoja stavbe A: 1.128,60 m 2

Kondicionirana prostornina stavbe V e: 2.242,65 m3

Neto ogrevana prostornina stavbe V: 1.608,32 m3

Oblikovni faktor f o: 0,503 m-1

Razmerje med površino oken in površino

toplotnega ovoja stavbe z: 0,126

Uporabna površina stavbe Ak: 502,60 m2

Vrsta zidu: Težka gradnja ( >= 1000 kg/m3 )

Način upoštevanja vpliva toplotnih mostov: na poenostavljen način

Metoda izračuna toplotne kapacitete stavbe: na poenostavljen način

Projekt je izdelan za rekonstrukcijo stavbe oziroma njenega posameznega dela, kjer se posega v manj kot

25 odstotkov toplotnega ovoja stavbe oziroma njenega posameznega dela

oziroma za investicijska in druga vzdrževalna dela.

2Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0

Klimatski podatki

Začetek kurilne Konec kurilne Temper.primanjkljaj Proj. temperatura Energija sončnegasezone (dan) sezone (dan) (K dni) (°C) obsevanja (kWh/m 2)

265 140 3500 -16 1160

Povprečne mesečne temperature in vlažnosti zraka:

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII LetoT -1,0 1,0 5,0 9,0 14,0 17,0 19,0 19,0 15,0 10,0 4,0 0,0 9,4p 82,0 76,0 72,0 71,0 73,0 73,0 73,0 75,0 80,0 82,0 84,0 85,0 77,2

Povprečna mesečna temperatura zunanjega zraka najhladnejšega meseca Tz,m,min: -1,0 °CPovprečna mesečna temperatura zunanjega zraka najtoplejšega meseca Tz,m,max: 19,0 °C

Globalno sončno sevanje (Wh/m2)orientacija orientacija

nakmes S SV V JV J JZ Z SZ mes S SV V JV J JZ Z SZ0 1.049 1.049 1.049 1.049 1.049 1.049 1.049 1.049 1.903 1.903 1.903 1.903 1.903 1.903 1.903 1.90315 662 748 959 1.194 1.323 1.256 1.039 794 1.310 1.427 1.743 2.078 2.282 2.201 1.890 1.52130 492 566 889 1.294 1.544 1.414 1.020 607 767 1.057 1.595 2.190 2.562 2.411 1.838 1.17645 I 442 474 817 1.342 1.693 1.510 982 501 II 681 830 1.453 2.207 2.719 2.508 1.758 94660 393 412 748 1.328 1.756 1.533 929 431 605 695 1.297 2.118 2.738 2.481 1.639 80475 344 359 659 1.255 1.727 1.481 842 377 530 587 1.115 1.946 2.611 2.337 1.469 68690 295 307 568 1.123 1.602 1.353 740 320 454 497 938 1.681 2.342 2.071 1.276 5840 2.804 2.804 2.804 2.804 2.804 2.804 2.804 2.804 4.132 4.132 4.132 4.132 4.132 4.132 4.132 4.13215 2.197 2.307 2.616 2.932 3.089 3.000 2.709 2.373 3.550 3.654 3.911 4.140 4.233 4.141 3.911 3.65230 1.522 1.828 2.414 2.957 3.246 3.084 2.570 1.929 2.853 3.097 3.618 4.026 4.174 4.030 3.618 3.09545 III 967 1.454 2.193 2.881 3.256 3.050 2.385 1.561 IV 2.078 2.560 3.280 3.782 3.952 3.787 3.273 2.55160 860 1.194 1.946 2.675 3.109 2.875 2.155 1.294 1.453 2.120 2.905 3.406 3.565 3.409 2.891 2.11075 752 997 1.679 2.381 2.809 2.588 1.888 1.087 1.243 1.760 2.498 2.934 3.027 2.932 2.483 1.75390 645 823 1.397 1.978 2.369 2.179 1.591 896 1.053 1.446 2.062 2.377 2.371 2.371 2.052 1.4390 4.854 4.854 4.854 4.854 4.854 4.854 4.854 4.854 5.414 5.414 5.414 5.414 5.414 5.414 5.414 5.41415 4.348 4.450 4.644 4.797 4.825 4.738 4.557 4.385 4.948 4.979 5.098 5.221 5.277 5.253 5.144 5.01130 3.675 3.887 4.306 4.581 4.608 4.473 4.150 3.765 4.296 4.361 4.651 4.871 4.940 4.928 4.731 4.42345 V 2.872 3.248 3.897 4.212 4.210 4.067 3.692 3.087 VI 3.490 3.637 4.137 4.383 4.432 4.453 4.232 3.71860 1.979 2.665 3.425 3.703 3.632 3.538 3.200 2.500 2.572 2.959 3.585 3.778 3.747 3.849 3.681 3.03975 1.450 2.162 2.902 3.090 2.919 2.922 2.690 2.026 1.810 2.398 3.002 3.089 2.954 3.152 3.096 2.47990 1.189 1.737 2.351 2.412 2.109 2.261 2.173 1.635 1.450 1.911 2.410 2.366 2.077 2.417 2.499 1.9840 5.710 5.710 5.710 5.710 5.710 5.710 5.710 5.710 4.750 4.750 4.750 4.750 4.750 4.750 4.750 4.75015 5.168 5.216 5.394 5.571 5.648 5.607 5.447 5.259 4.136 4.226 4.484 4.742 4.851 4.779 4.537 4.26630 4.412 4.517 4.927 5.249 5.350 5.300 5.007 4.595 3.361 3.563 4.121 4.572 4.751 4.632 4.204 3.63245 VII 3.481 3.710 4.387 4.756 4.838 4.808 4.476 3.803 VIII 2.465 2.882 3.693 4.240 4.440 4.314 3.790 2.96260 2.427 2.969 3.788 4.112 4.109 4.160 3.882 3.070 1.543 2.313 3.220 3.755 3.924 3.832 3.324 2.40075 1.661 2.364 3.151 3.357 3.236 3.396 3.256 2.484 1.231 1.864 2.712 3.158 3.229 3.231 2.821 1.96090 1.322 1.850 2.503 2.550 2.245 2.584 2.618 1.979 1.036 1.490 2.184 2.480 2.415 2.545 2.296 1.5840 3.426 3.426 3.426 3.426 3.426 3.426 3.426 3.426 2.053 2.053 2.053 2.053 2.053 2.053 2.053 2.05315 2.806 2.919 3.218 3.516 3.653 3.556 3.274 2.957 1.570 1.670 1.918 2.166 2.284 2.194 1.959 1.70030 2.096 2.365 2.946 3.482 3.733 3.557 3.044 2.431 1.062 1.313 1.760 2.209 2.430 2.265 1.836 1.35945 IX 1.334 1.884 2.648 3.327 3.650 3.429 2.760 1.948 X 858 1.063 1.593 2.171 2.476 2.251 1.688 1.09560 1.081 1.525 2.320 3.036 3.401 3.154 2.435 1.588 763 897 1.412 2.044 2.411 2.142 1.511 91075 944 1.252 1.978 2.646 2.994 2.764 2.090 1.306 667 769 1.218 1.845 2.235 1.952 1.308 77090 809 1.035 1.618 2.159 2.446 2.267 1.722 1.075 572 649 1.025 1.566 1.951 1.674 1.096 6430 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 836 836 836 836 836 836 836 83615 808 888 1.052 1.211 1.274 1.201 1.042 885 557 629 787 948 1.021 953 796 63730 614 707 983 1.272 1.394 1.255 970 703 454 496 740 1.030 1.170 1.040 758 49945 XI 552 600 906 1.288 1.461 1.267 889 592 XII 409 429 690 1.071 1.270 1.087 712 42660 491 524 826 1.255 1.465 1.229 806 514 363 377 637 1.068 1.311 1.087 658 37275 429 456 726 1.172 1.404 1.145 703 446 318 329 568 1.018 1.289 1.040 586 32590 369 389 625 1.040 1.275 1.012 600 381 273 280 495 922 1.200 945 509 277


Seznam konstrukcij

Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom , Umax = 0,280 W/m 2K• Zunanja stena, U = 1,171 W/m2K, Ti = 20 °C

Tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe) , Umax = 0,350 W/m 2K• Tla na terenu, U = 1,578 W/m2K, Ti = 20 °C

Tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo, Umax = 0,350 W/m 2K• Tla nad neogrevano kletjo, U = 1,014 W/m2K, Ti = 20 °C

Strop proti neogrevanemu prostoru , Umax = 0,200 W/m 2K• Strop proti podstrešju, U = 0,637 W/m2K, Ti = 20 °C

Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz lesa ali umetnih mas , Umax = 1,300 W/m 2K• OKNO PVC OKVIR, U = 1,600 W/m2K, Ti = 22 °C• LESENO OKNO_vezano, U = 2,900 W/m2K, Ti = 22 °C

Vhodna vrata , Umax = 1,600 W/m 2K• Vhodna vrata - stara, U = 2,500 W/m2K, Ti = 0 °C• Vhodna vrata - pvc, U = 1,600 W/m2K, Ti = 0 °C


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Zunanja stena Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1 2 3

1 PODALJŠANA APNENA MALTA 17002 POLNA OPEKA 16003 PODALJŠANA APNENA MALTA 1700

sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W

1 PODALJŠANA APNENA MALTA 1700 2,500 1.700 1.050 0,850 15 0,0292 POLNA OPEKA 1600 40,000 1.600 920 0,640 9 0,6253 PODALJŠANA APNENA MALTA 1700 2,500 1.700 1.050 0,850 15 0,029

Izračun toplotne prehodnosti

RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,130 + 0,684 + 0,040 + 0,000 = 0,854 m2K/WUc = U + DU = 1,171 + 0,000 = 1,171 W/m2K Umax = 0,280 W/m2K , toplotna prehodnost ni ustrezna

Izračun kondenzacije na površini

Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: urad, trgovina

Mesec Qe je pe Dp pi psat(Qsi) Qsi,min QI fRsi

°C Pa Pa Pa Pa °C °CJanuar -1,0 82,00 461 540 1.055 1.319 11,1 20 0,575Februar 1,0 76,00 499 513 1.063 1.329 11,2 20 0,536Marec 5,0 72,00 628 405 1.073 1.342 11,3 20 0,422April 9,0 71,00 815 297 1.141 1.427 12,3 20 0,297Maj 14,0 73,00 1.166 162 1.345 1.681 14,8 20 0,130Junij 17,0 73,00 1.414 81 1.503 1.879 16,5 20 -Julij 19,0 73,00 1.603 27 1.633 2.041 17,8 20 -Avgust 19,0 75,00 1.647 27 1.677 2.096 18,3 20 -September 15,0 80,00 1.364 135 1.512 1.890 16,6 20 0,323Oktober 10,0 82,00 1.006 270 1.303 1.629 14,3 20 0,430November 4,0 84,00 683 432 1.158 1.447 12,5 20 0,530December 0,0 85,00 519 540 1.113 1.391 11,9 20 0,594

fRsi = 0,707 > RRsi,max = 0,5942 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije

Izračun difuzije vodne pare

V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare.


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Tla na terenu Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe).

1

2

3

1 PARKET2 CEMENTNI ESTRIH 22003 PESEK, SUH


1 PARKET 1,000 700 1.670 0,210 15 0,0482 CEMENTNI ESTRIH 2200 10,000 2.200 1.050 1,400 30 0,0713 PESEK, SUH 20,000 1.800 840 0,580 1 0,345


RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,170 + 0,464 + 0,000 + 0,000 = 0,634 m2K/WUc = U + DU = 1,578 + 0,000 = 1,578 W/m2K


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Tla nad neogrevano kletjo Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo.

12

3

4

1 PARKET2 CEMENTNI ESTRIH 22003 PESEK, SUH4 POLNA OPEKA 1600


1 PARKET 1,000 700 1.670 0,210 15 0,0482 CEMENTNI ESTRIH 2200 10,000 2.200 1.050 1,400 30 0,0713 PESEK, SUH 20,000 1.800 840 0,580 1 0,3454 POLNA OPEKA 1600 20,000 1.600 920 0,640 9 0,313




IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Strop proti podstrešju Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop proti neogrevanemu prostoru.

1

2

3

4Z

N

1 MAVČNA MALTA NA TRSTIKI2 LES - SMREKA, BOR3 PESEK, SUH4 CEMENTNI ESTRIH 2200


1 MAVČNA MALTA NA TRSTIKI 3,000 1.000 920 0,470 3 0,0642 LES - SMREKA, BOR 15,000 600 2.090 0,140 70 1,0713 PESEK, SUH 15,000 1.800 840 0,580 1 0,2594 CEMENTNI ESTRIH 2200 5,000 2.200 1.050 1,400 30 0,036










Mesec: December

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

0,0 611

Rse 0,5 631 518,92

4 0,9 651 655 1,50

3 3,9 806 674 0,21

2 16,3 1.858 1.628 10,50

1 17,1 1.948 1.636 0,09

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare

Ravnina 1

Mesec gc

Ma

gc

Ma

kg/m2 kg/m2 kg/m2 kg/m2

December 0,002 0,002 0,000 0,000

Januar -0,001 0,001 0,000 0,000

Februar -0,022 0,000 0,000 0,000

Marec 0,000 0,000 0,000 0,000

April 0,000 0,000 0,000 0,000

Maj 0,000 0,000 0,000 0,000

Junij 0,000 0,000 0,000 0,000

Julij 0,000 0,000 0,000 0,000

Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000

September 0,000 0,000 0,000 0,000

Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000

November 0,000 0,000 0,000 0,000

Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah.


PROZORNE KONSTRUKCIJE

Konstrukcija Ffr U Umax UstrezaW/m2K W/m2K

OKNO PVC OKVIR 0,30 1,60 1,30 NE

LESENO OKNO_vezano 0,30 2,90 1,30 NE

NEPROZORNA ZUNANJA VRATA

Naziv U Umax Ustreza

Vhodna vrata - stara 2,500 1,600 NEVhodna vrata - pvc 1,600 1,600 DA


PODATKI O CONI - Privzeta cona

Kondicionirana prostornina cone V e: 2.242,65 m3

Neto ogrevana prostornina cone V: 1.608,32 m3

Uporabna površina cone Ak: 502,60 m2

Dolžina cone: 29,30 m

Širina cone: 10,60 m

Višina etaže: 3,30 m

Število etaž: 2,00

Ogrevanje: cona je ogrevana

Način delovanja: prekinjeno delovanje

Notranja projektna temperatura ogrevanja: 22,00 °C

Notranja projektna temperatura hlajenja: 26,00 °C

Dnevno število ur z normalnim ogrevanjem: 11,00 h

Dnevno število ur z normalnim hlajenjem: 4,00 h

Način znižanja temperature ob koncu tedna: znižanje temperature ogrevanja

Mejna temperatura znižanja: 18,00 °C

Urna izmenjava zraka: 0,70 h-1

Površina toplotnega ovoja cone A: 1.128,60 m2


SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE

Toplotne izgube skozi zunanje površine

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine

Neprozorne površineOznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube

° m2 W/Km2 W/KZunanja stena S 90 166,36 1,171 194,81Zunanja stena V 90 85,86 1,171 100,54Zunanja stena J 90 186,79 1,171 218,73Zunanja stena Z 90 33,92 1,171 39,72Vhodna vrata - stara Z 90 8,70 2,500 21,75Vhodna vrata - pvc J 90 2,52 1,600 4,03Strop proti podstrešju 0 251,13 0,637 159,97Skupaj 735,28 739,55

Prozorne površineOznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube

° m2 W/Km2 W/KOKNO POKNO PVC OKVIR S 90 2,88 1,600 4,61OKNO PVC OKVIR J 90 68,38 1,600 109,41Lesena vezana okna S 90 53,44 2,900 154,98Lesena vezana okna Z 90 17,32 2,900 50,23Skupaj 142,02 319,22

Skupne transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine S Ai * U i = 1.058,77 W/K.

Toplotni mostovi

Vpliv toplotnih mostov je upoštevan na poenostavljen način, s povečanjem toplotne prehodnosticelotnega ovoja stavbe za 0.06 W/m 2K.

Transmisijske toplotne izgube skozi toplotne mostove znašajo 67,72 W/K.

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj cone L D

LD = S Ai * U i + S lk * Yk + S cj = 1.058,77 W/K + 67,72 W/K = 1.126,49 W/K

Toplotne izgube skozi zidove in tla v terenu

Tla v kletiOznaka Ploščina Ui Umax Ustr.

(m2) (W/m2K) (W/m2K) tla na terenu - BREZ IZOLACIJE ROBOV 106,7 0,618 0,350 NE

Toplotne izgubeOznaka topl.izgube

W/KBREZ IZOLACIJE ROBOV 65,94

LS = 65,94 W/K.


Toplotne izgube skozi neogrevane prostore

Površine med ogrevanim in neogrevanim delom Oznaka Površina Ui Umax

(m2) (W/m2K) (W/m2K)Tla nad neogrevano kletjo 144,60 1,014 0,35

Toplotne izgubeNeogrevani prostor HU W/KNeogrevana klet 84,937

HU = 84,94 W/K.

TRANSMISIJSKE IZGUBE

HT = L

D + L

S + H

U = 1.126,49 W/K + 65,94 W/K + 84,94 W/K = 1.277,37 W/K.

TOPLOTNE IZGUBE ZARADI PREZRAČEVANJA

Neto prostornina ogrevanega dela V e = 1.608,32 m 3, urna izmenjava zraka n = 0,70 h -1.

Toplotne izgube zaradi prezračevanja HV = 382,78 W/K.

KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB

H = HT + H

V = 1.277,37 W/K + 382,78 W/K = 1.660,15 W/K.

KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB PO ENOTI POVRŠINE OVOJA

Površina ovoja ogrevanega dela A = 1.128,60 m2

H'

T = H

T / A = 1,132 W/m

2K

Največji dovoljeni H'T,max

= 0,431 W/m2K

Koeficient specifičnih toplotnih izgub ne ustreza zahtevam pravilnika.

NOTRANJI DOBITKI

Prispevek notranjih toplotnih virov se upošteva z vrednostjo 4 W/m2 na enoto neto uporabne površine.

Qi = 2.010,40 W.


DOBITKI SONČNEGA SEVANJA

Konstrukcija Površina Orie. Nagib Faktorzasen.

[m 2] [°]OKNO POKNO PVC OKVIR 2,88 S 90 1,00OKNO PVC OKVIR 68,38 J 90 1,00Lesena vezana okna 53,44 S 90 1,00Lesena vezana okna 17,32 Z 90 1,00

Toplotni dobitki sončnega sevanja v ogrevalnem obdobju: 19.452 kWh.Toplotni dobitki sončnega sevanja izven ogrevalnega obdobja: 8.545 kWh.


SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE STAVBE

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe LD

LD = S Ai * U i + S lk * Yk + S cj = 1.058,77 W/K + 67,72 W/K = 1.126,49 W/K

Vpliv toplotnih mostov se upošteva na poenostavljen način, s povečanjemtoplotne prehodnosti celotnega ovoja DUTM = 0.06 W/m 2K.

TRANSMISIJSKE IZGUBE STAVBE

HT = L

D + L

S + H

U = 1.126,49 W/K + 65,94 W/K + 84,94 W/K = 1.277,37 W/K.

TOPLOTNE IZGUBE STAVBE ZARADI PREZRAČEVANJA


KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE

H = HT + H

V = 1.277,37 W/K + 382,78 W/K = 1.660,15 W/K.

KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE PO ENOTI POVRŠINE OVOJA


H'

T = H

T / A = 1,132 W/m

2K


= 0,422 W/m2K

Koeficient specifičnih toplotnih izgub ne ustreza zahtevam pravilnika.

NOTRANJI DOBITKI

Qi = 2.010,40 W.




POTREBNA ENERGIJA ZA OGREVANJE STAVBE

QH,tr QH,ve QH,ht QH,sol QH,int QH,rev QH,gn gH hH,gn aH,red QNH Qem,en

MeseckWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh

Januar 21.858 6.550 28.408 1.863 1.496 1.666 3.359 0,12 1,00 0,46 11.481 10.718Februar 18.026 5.402 23.428 2.522 1.351 1.395 3.873 0,17 1,00 0,46 8.963 8.324Marec 16.156 4.841 20.998 3.053 1.496 1.363 4.548 0,22 1,00 0,46 7.540 6.916April 11.956 3.583 15.539 3.393 1.447 1.100 4.840 0,31 1,00 0,46 4.906 4.408Maj 4.905 1.470 6.375 2.202 965 460 3.167 0,50 0,99 0,46 1.486 1.292Junij 0 0 0 0 0 5 0 0,00 0,00 1,00 0 0Julij 0 0 0 0 0 5 0 0,00 0,00 1,00 0 0Avgust 0 0 0 0 0 5 0 0,00 0,00 1,00 0 0September 1.931 579 2.510 955 434 275 1.389 0,55 0,98 0,64 800 580Oktober 11.404 3.417 14.822 2.493 1.496 1.184 3.989 0,27 1,00 0,46 4.966 4.427November 16.555 4.961 21.516 1.544 1.447 1.482 2.992 0,14 1,00 0,46 8.490 7.811December 20.908 6.265 27.173 1.427 1.496 1.662 2.923 0,11 1,00 0,46 11.115 10.353Skupaj 123.700 37.068 160.769 19.452 11.628 10.600 31.080 0,00 0,00 0,00 59.746 54.830

Za izračun je privzet holističen pristop upoštevanja vračljivih toplotnih izgub sistemov.Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje stavbe QNH = 59.746 kWh/a.Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto prostornine ogrevanega dela QNH/Ve = 26,641 kWh/m 3a.Največja dovoljena letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto prostornine ogrevanega dela QNH/Ve, max = 12,729 kWh/m 3a.

Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje ne ustreza zahtevam pravilnika.

POTREBNA ENERGIJA ZA HLAJENJE STAVBE

QC,tr QC,ve QC,ht QC,int QC,sol QC,gn gC hC,gn aC,red QNC

MeseckWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh

Januar 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Februar 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Marec 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0April 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Maj 4.047 1.213 5.259 531 732 1.262 0,24 0,24 0,52 0Junij 8.277 2.480 10.758 1.447 2.267 3.715 0,35 0,34 0,17 1Julij 6.653 1.994 8.646 1.496 2.317 3.812 0,44 0,44 0,17 4Avgust 6.653 1.994 8.646 1.496 2.053 3.549 0,41 0,41 0,17 3September 7.082 2.122 9.204 1.013 1.176 2.189 0,24 0,24 0,20 0Oktober 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0November 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0December 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Skupaj 32.711 9.802 42.513 5.983 8.545 14.528 0,00 0,00 0,00 0

Letna potrebna energija za hlajenje QNC = 8 kWh/a.


OGREVALNI PODSISTEM

Podsistem ogrevala: Ogrevalni sistem 1Vrsta ogrevala: prostostoječa ogrevalaCona: Vse coneStandardna temperatura ogrevnega medija: radiatorji, konvektorji 90 / 70Regulacija temperature prostora: neregulirana, samo centralna regulacija vstopne vodeNačin vgradnje ogreval: ogrevala ob zunanji steni, normalna zunanja oknaRegulacija temperature prostora: neregulirana, samo centralna regulacija vstopne vodeNazivna moč črpalke: moč črpalke ni poznanaŠtevilo črpalk: 0Nazivna moč regulatorja: 0,00 WNazivna moč ventilatorja: 0,00 WŠtevilo ventilatorjev: 0

Dodatna električna energija: Wh,em = 0,00 kWhVrnjena dodatna električna energija: Qrhh,em = 0,00 kWhDodatne toplotne izgube: Qh,em,l = 12.183,20 kWhV ogrevala vnesena toplota: Qh,em,in = 67.013,10 kWhPotrebna toplotna oddaja ogreval: Qh,em,in = 54.829,89 kWh

RAZSVETLJAVA

Način izračuna: podroben izračun letne dovedene energije za razsvetljavo.

Opis Moč (W) Ur/leto (h) Številoskupna 5.268,00 760 1

Potrebna energija za razsvetljavo: Qf,l = 4.003,68 kWh

RAZVOD OGREVALNEGA SISTEMA

Razvodni sistem: Razvodni sistem 1Ogrevalni sistem: Ogrevalni sistem 1Način delovanja: delovanje s prekinitvamiVrsta razvodnega sistema: dvocevni sistemTlačni padec: 1,00Hidravlična uravnoteženst: hidravlično neuravnotežen sistemDodatek pri ploskovnem ogrevanju: 0,00 kPaRegulacija črpalke: ni regulacijeMoč črpalke: 0,00 WNamestitev dvižnega in priključnega voda: namestitev pretežno v notranjih stenahIzolacija razvodnih cevi: cevi niso izoliraneNamestitev horizontalnega razvoda: horizonatalni razvod v ogrevanem prostoruIzolacija zunanjega zidu: zunanji zid je neizoliranCone, po katerih poteka razvod: Privzeta conaDolžine cevi, dolžinska toplotna prehodnost:

Cona Lv - cevi v ogrevanem prostoru 74,69 m 2,000 W/mKCona Lv - cevi v neogrevanem prostoru 0,00 m 2,000 W/mKCona Ls - cevi v notranji steni 51,25 m 2,000 mCona Ls - cevi v zunanjem zidu 0,00 m 2,000 / 0,260 W/mKCona Lsl 341,64 m 2,000 W/mK

Potrebna električna energija za razvodni podsistem: Wh,d,e = 186,99 kWhVrnjene toplotne izgube: Qh,d,rhh = 9.802,23 kWhNevrnjene toplotne izgube: Qh,d,uhh = 0,00 kWhToplotne izgube razvodnega sistema: Qh,d = 9.802,23 kWhV razvodni sistem vrnjena toplota: Qd,rhh = 46,75 kWhV okolico koristno vrnjena toplota: Qrhh,d = 9.858,79 kWhV razvodni sistem vnesena toplota: Qh,in,d = 66.956,53 kWh


KURILNE NAPRAVE

Način priklučitve generatorjev: vzporedna

Kurilna naprava: Kurilna naprava 1Energent: ekstra lahko kurilno oljePriprava tople vode: kurilna naprava nima funkcije priprave tople vodeSPTE naprava: kurilna naprava ni SPTE sistemRegulacija kurilne naprave: v odvisnosti od notranje temperatureNamestitev kurilne naprave: v kotlovniciRegulacija kotla: konstantna temperaturaVrsta kotla: standardni kotel

Nazivna moč kotla: 80,00 kWNazivna moč kotla pri 30% obremenitvi: 24,00 kWIzkoristek kotla pri 100% obremenitvi in testnih pogojih: 0,88Izkoristek kotla pri 30% obremenitvi in testnih pogojih: 0,86Toplotne izgube v času obratovalne pripravljenosti: 0,78 kWhToplotne izgube akumulatorja pri pogojih preizkušanja: 0,00 kWhNazivni volumen akumulatorja: 0,00 lRazvodni sistemi, v katere je vnesena toplota: Razvodni sistem 1

Skupne toplotne izgube: Qh,g,l = 12.872,91 kWhPomožna električna energija: Wh,g,aux = 0,00 kWhVrnjena električna energija: Qh,g,rhh,aux = 0,00 kWhToplotne izgube skozi ovoj generatorja toplote: Qh,g,rhh,env = 610,99 kWhSkupne vrnjene izgube: Qrhh,g = 610,99 kWhV kotel z gorivom vnesena toplota: Qh,in,g = 79.181,85 kWhToplotne izgube akumulatorja toplote: Qh,s,l = 0,00 kWhVrnjene izgube akumulatorja toplote: Qh,s,rhh = 0,00 kWhPotrebna dodatna električna energija za polnjenje akumulatorja: Qh,s,aux = 0,00 kWh

PRIPRAVA TOPLE VODE

Opis: Priprava tople vodeEnergent: električna energijaCirkulacija: sistem za toplo vodo brez cirkulacijeŠtevilo dni zagotavljanja tople vode v tednu: 5,00Vrsta stavbe: šola brez tuševPovršina učilnic: 113,63 m2

Namestitev priključnega voda: standardniIzolacija razvoda: razvod ni izoliranIzolacija zunanjega zidu: zunanji zid je neizoliran

Namestitev hranilnika: grelnik in hranilnik nista v istem prostoruTip hranilnika: z električnim grelnikom neposr. ogrevaniDnevne toplotne izgube hranilnika v stanju obrat. pripr.: 0,29 kWhPotrebna toplota za pripravo tople vode: Qw = 5.036,24 kWhPotrebna toplota grelnika za toplo vodo: Qw,out,g = 5.091,69 kWhVrnjene toplotne izgube sistema za toplo vodo: Qrww = 0,00 kWhSkupne toplotne izgube sistema za toplo vodo: Qtw = 55,45 kWhSkupne vrnjene toplotne izgube: Qw,reg = 36,61 kWh


POTREBNA TOPLOTA

Toplotni dobitki pri ogrevanju QH,gn = 31.079,82 kWh

Transmisijske izgube pri ogrevanju QH,ht

= 160.768,61 kWh

Potrebna toplota za ogrevanje QH,nd

= 59.746,11 kWh

Toplotni dobitki pri hlajenju QC,gn

= 14.527,62 kWh

Transmisijske izgube pri hlajenju QC,ht

= 42.513,04 kWh

Potrebna toplota za hlajenje QC,nd

= 8,09 kWh

Potrebna toplota za pripravo tople vode QW,nd

= 5.091,69 kWh

Potrebna toplota na neto uporabno površino QNH

/Au = 118,87 kWh/m2a

Potrebna toplota za ogrevanje na enoto ogrevanje prostornine QNH

/Ve = 26,64 kWh/m3a

Potreben hlad na neto uporabno površino QNC

/Au = 0,02 kWh/m2a

Potreben hlad na enoto ogrevane prostornine QNC

/Ve = 0,00 kWh/m3a

DOVEDENA ENERGIJA

Dovedena energija za ogrevanje Qf,h,skupni

= 79.181,84 kWh

Dovedena energija za hlajenje Qf,c,skupni

= 0,00 kWh

Dovedena energija za prezračevanje Qf,V

= 0,00 kWh

Dovedena energija za ovlaževanje Qf,st

= 0,00 kWh

Dovedena energija za pripravo tople vode Qf,w

= 5.091,69 kWh

Dovedena energija za razsvetljavo Qf,l

= 4.003,68 kWh

Dovedena energija fotonapetostnega sistema Qf,PV

= 0,00 kWh

Dovedena pomožna energija za delovanje sistemov Qf,aux

= 186,99 kWh

Dovedena energija za delovanje stavbe Qf = 88.464,20 kWh

PRIMARNA ENERGIJA

ekstra lahko kurilno olje 87.100,03 kWh

električna energija 23.205,89 kWh

Letna raba primarne energije Qp = 110.305,92 kWh

Letna raba primarne energije na neto uporabno površino Qp/A

u = 219,471 kWh/m2a

Letna raba primarne energije na enoto ogrevane prostornine Qp/V

e = 49,186 kWh/m3a

EMISIJA CO2

ekstra lahko kurilno olje 20.983,19 kg

električna energija 4.919,65 kg


Letna emisija CO2 25.902,84 kg

Letna emisija CO2 na neto uporabno površino 51,538 kg/m2a

Letna emisija CO2 na enoto ogrevane prostornine 11,550 kg/m3a

ZAGOTAVLJANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, preračunana na enoto

kondic. prostornine, je najmanj za 30 % manjša od mejne vrednosti 209 % NE

POTREBNA ENERGIJA ZA STAVBO

C1 C2 C3 C4 C5

Ogrevanje Hlajenje Topla voda

Občutena Latentna Občutena Latentna

toplota toplota (navlaž.) toplota toplota (razvlaž.)

L1 Toplotni dobitki in 31.080 14.528

in vrnjene toplotne izgube

L2 Prehod toplote 160.769 42.513

L3 Toplotne potrebe 59.746 0 8 0 5.092

SISTEMSKE TOPLOTNE IZGUBE IN POMOŽNA ENERGIJA

C1 C2 C3 C4 C5

Ogrevanje Hlajenje Topla voda Prezračevanje Razsvetljava

L4 Električna energija 187 0 0 0 4.004

L5 Toplotne izgube 34.858 0 55

L6 Vrnjene toplotne izgube 10.470 0 0 0 0

L7 V razvodni sistem 66.957 0 5.092

oddana toplota


PROIZVEDENA ENERGIJA

C1

Vrsta generatorja Kurilna naprava 1

Sistem oskrbe ogrevanje

L8 Toplotna oddaja 66.920

L9 Pomožna energija 0

L10 Toplotne izgube 12.873

L11 Vrnjena toplota 611

L12 Vnesena energija 79.182

L13 Prozvedena elektrika 0

L14 Energent ekstra lahko kurilno olje

PORABA PRIMARNE ENERGIJE

C1 C2 C3

Dovedena energija

ekstra lahko kurilno olje električna energija Skupaj

L1 Dovedena energija 79.182 9.282

L2 Faktor pretvorbe 1,1 2,5

L3 Obtežena vrednost 87.100 23.206 110.306

Oddana energija

električna energija toplotna energija

L4 Oddana energija 0

L5 Faktor pretvorbe 0,0

L6 Obtežena vrednost 0 0

L7 Iznos 110.306

EMISIJA CO2C1 C2 C3

Dovedena energija




L3 Emisija CO2 20.983 4.920 25.903

Oddana energija




L6 Emisija CO2 0 0

L7 Iznos 25.903


SKUPNA RABA ENERGIJE IN EMISIJA CO2 ZA IZRAČUN ENERGIJSKEGA RAZREDA

Toplotne potrebe stavbe Učinkovitost sistemov Dovedena energija Energijski razred(brez sistemov) (toplotne-vrnjene izgube) (vsebovana v energentih) (obtežena količina)QH,nd = 59.746 QHW,ls,nd = 24.444 Eelko = 79.182 SEP,del,i = 110.306QH,hum,nd = 0 QC,ls,nd = 0 Eelek = 5.092 SmCO2,exp,i = 25.903QW,nd = 5.092 El. energija = 4.191QC,nd = 8 WHW = 187QC,dhum,nd = 0 WC = 0

EL = 4.004EV = 0

Oddana energija(neobteženi energenti)QT,exp = 0 SEP,exp,i = 0Eel,exp = 0 SmCO2,exp,i = 0

EP = 110.306mCO2 = 25.903

Proizvedena obnovljivaenergijaQH,gen,out = 0Eel,gen,out = 0


P003-14-SM PRILOGA 2: PRERAČUN GRADBENE FIZIKE ZA IDEJNO SANACIJO OBJEKTA


8. PRILOGA 2: PRERAČUN GRADBENE FIZIKE ZA IDEJNO SANACIJO

OBJEKTA

ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJEUČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH

izdelan za stavbo

PŠ_MULJAVA_SANACIJA_KONČNA

Številka projekta: P003

Izračun je narejen v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah in sTehnično smernico za graditev TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije.

Stavba je skladna z zahtevami Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah.

Projektivno podjetje: SimTec, Dr. Simon Muhič s.p.

Odgovorni vodja projekta: Dr. Simon Muhič

Elaborat izdelal: Dr. Simon Muhič

Stična, 13.11.2014

TEHNIČNI OPIS

Lokacija, vrsta in namen stavbe

Naselje, ulica, kraj: MULJAVA, ,

Katastrska občina: MULJAVA

Parcelna številka: 176/4

Koordinate lokacije stavbe: X (N) = 85028 Y (E) = 485264

Vrsta stavbe: 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenorazisko

Namembnost stavbe: javna stavba

Etažnost stavbe: do tri etaže

Investitor:

Geometrijske karakteristike stavbe

Površina toplotnega ovoja stavbe A: 1.128,60 m 2

Kondicionirana prostornina stavbe V e: 2.242,65 m3

Neto ogrevana prostornina stavbe V: 1.608,32 m3

Oblikovni faktor f o: 0,503 m-1

Razmerje med površino oken in površino

toplotnega ovoja stavbe z: 0,126

Uporabna površina stavbe Ak: 502,60 m2

Vrsta zidu: Težka gradnja ( >= 1000 kg/m3 )

Način upoštevanja vpliva toplotnih mostov: na poenostavljen način

Metoda izračuna toplotne kapacitete stavbe: na poenostavljen način

Projekt je izdelan za rekonstrukcijo stavbe oziroma njenega posameznega dela, kjer se posega v manj kot

25 odstotkov toplotnega ovoja stavbe oziroma njenega posameznega dela

oziroma za investicijska in druga vzdrževalna dela.


Klimatski podatki

Začetek kurilne Konec kurilne Temper.primanjkljaj Proj. temperatura Energija sončnegasezone (dan) sezone (dan) (K dni) (°C) obsevanja (kWh/m 2)

265 140 3500 -16 1160

Povprečne mesečne temperature in vlažnosti zraka:

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII LetoT -1,0 1,0 5,0 9,0 14,0 17,0 19,0 19,0 15,0 10,0 4,0 0,0 9,4p 82,0 76,0 72,0 71,0 73,0 73,0 73,0 75,0 80,0 82,0 84,0 85,0 77,2

Povprečna mesečna temperatura zunanjega zraka najhladnejšega meseca Tz,m,min: -1,0 °CPovprečna mesečna temperatura zunanjega zraka najtoplejšega meseca Tz,m,max: 19,0 °C

Globalno sončno sevanje (Wh/m2)orientacija orientacija

nakmes S SV V JV J JZ Z SZ mes S SV V JV J JZ Z SZ0 1.049 1.049 1.049 1.049 1.049 1.049 1.049 1.049 1.903 1.903 1.903 1.903 1.903 1.903 1.903 1.90315 662 748 959 1.194 1.323 1.256 1.039 794 1.310 1.427 1.743 2.078 2.282 2.201 1.890 1.52130 492 566 889 1.294 1.544 1.414 1.020 607 767 1.057 1.595 2.190 2.562 2.411 1.838 1.17645 I 442 474 817 1.342 1.693 1.510 982 501 II 681 830 1.453 2.207 2.719 2.508 1.758 94660 393 412 748 1.328 1.756 1.533 929 431 605 695 1.297 2.118 2.738 2.481 1.639 80475 344 359 659 1.255 1.727 1.481 842 377 530 587 1.115 1.946 2.611 2.337 1.469 68690 295 307 568 1.123 1.602 1.353 740 320 454 497 938 1.681 2.342 2.071 1.276 5840 2.804 2.804 2.804 2.804 2.804 2.804 2.804 2.804 4.132 4.132 4.132 4.132 4.132 4.132 4.132 4.13215 2.197 2.307 2.616 2.932 3.089 3.000 2.709 2.373 3.550 3.654 3.911 4.140 4.233 4.141 3.911 3.65230 1.522 1.828 2.414 2.957 3.246 3.084 2.570 1.929 2.853 3.097 3.618 4.026 4.174 4.030 3.618 3.09545 III 967 1.454 2.193 2.881 3.256 3.050 2.385 1.561 IV 2.078 2.560 3.280 3.782 3.952 3.787 3.273 2.55160 860 1.194 1.946 2.675 3.109 2.875 2.155 1.294 1.453 2.120 2.905 3.406 3.565 3.409 2.891 2.11075 752 997 1.679 2.381 2.809 2.588 1.888 1.087 1.243 1.760 2.498 2.934 3.027 2.932 2.483 1.75390 645 823 1.397 1.978 2.369 2.179 1.591 896 1.053 1.446 2.062 2.377 2.371 2.371 2.052 1.4390 4.854 4.854 4.854 4.854 4.854 4.854 4.854 4.854 5.414 5.414 5.414 5.414 5.414 5.414 5.414 5.41415 4.348 4.450 4.644 4.797 4.825 4.738 4.557 4.385 4.948 4.979 5.098 5.221 5.277 5.253 5.144 5.01130 3.675 3.887 4.306 4.581 4.608 4.473 4.150 3.765 4.296 4.361 4.651 4.871 4.940 4.928 4.731 4.42345 V 2.872 3.248 3.897 4.212 4.210 4.067 3.692 3.087 VI 3.490 3.637 4.137 4.383 4.432 4.453 4.232 3.71860 1.979 2.665 3.425 3.703 3.632 3.538 3.200 2.500 2.572 2.959 3.585 3.778 3.747 3.849 3.681 3.03975 1.450 2.162 2.902 3.090 2.919 2.922 2.690 2.026 1.810 2.398 3.002 3.089 2.954 3.152 3.096 2.47990 1.189 1.737 2.351 2.412 2.109 2.261 2.173 1.635 1.450 1.911 2.410 2.366 2.077 2.417 2.499 1.9840 5.710 5.710 5.710 5.710 5.710 5.710 5.710 5.710 4.750 4.750 4.750 4.750 4.750 4.750 4.750 4.75015 5.168 5.216 5.394 5.571 5.648 5.607 5.447 5.259 4.136 4.226 4.484 4.742 4.851 4.779 4.537 4.26630 4.412 4.517 4.927 5.249 5.350 5.300 5.007 4.595 3.361 3.563 4.121 4.572 4.751 4.632 4.204 3.63245 VII 3.481 3.710 4.387 4.756 4.838 4.808 4.476 3.803 VIII 2.465 2.882 3.693 4.240 4.440 4.314 3.790 2.96260 2.427 2.969 3.788 4.112 4.109 4.160 3.882 3.070 1.543 2.313 3.220 3.755 3.924 3.832 3.324 2.40075 1.661 2.364 3.151 3.357 3.236 3.396 3.256 2.484 1.231 1.864 2.712 3.158 3.229 3.231 2.821 1.96090 1.322 1.850 2.503 2.550 2.245 2.584 2.618 1.979 1.036 1.490 2.184 2.480 2.415 2.545 2.296 1.5840 3.426 3.426 3.426 3.426 3.426 3.426 3.426 3.426 2.053 2.053 2.053 2.053 2.053 2.053 2.053 2.05315 2.806 2.919 3.218 3.516 3.653 3.556 3.274 2.957 1.570 1.670 1.918 2.166 2.284 2.194 1.959 1.70030 2.096 2.365 2.946 3.482 3.733 3.557 3.044 2.431 1.062 1.313 1.760 2.209 2.430 2.265 1.836 1.35945 IX 1.334 1.884 2.648 3.327 3.650 3.429 2.760 1.948 X 858 1.063 1.593 2.171 2.476 2.251 1.688 1.09560 1.081 1.525 2.320 3.036 3.401 3.154 2.435 1.588 763 897 1.412 2.044 2.411 2.142 1.511 91075 944 1.252 1.978 2.646 2.994 2.764 2.090 1.306 667 769 1.218 1.845 2.235 1.952 1.308 77090 809 1.035 1.618 2.159 2.446 2.267 1.722 1.075 572 649 1.025 1.566 1.951 1.674 1.096 6430 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 1.114 836 836 836 836 836 836 836 83615 808 888 1.052 1.211 1.274 1.201 1.042 885 557 629 787 948 1.021 953 796 63730 614 707 983 1.272 1.394 1.255 970 703 454 496 740 1.030 1.170 1.040 758 49945 XI 552 600 906 1.288 1.461 1.267 889 592 XII 409 429 690 1.071 1.270 1.087 712 42660 491 524 826 1.255 1.465 1.229 806 514 363 377 637 1.068 1.311 1.087 658 37275 429 456 726 1.172 1.404 1.145 703 446 318 329 568 1.018 1.289 1.040 586 32590 369 389 625 1.040 1.275 1.012 600 381 273 280 495 922 1.200 945 509 277


Seznam konstrukcij

Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom , Umax = 0,280 W/m 2K• Zunanja stena, U = 0,217 W/m2K, Ti = 20 °C

Tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe) , Umax = 0,350 W/m 2K• Tla na terenu, U = 0,319 W/m2K, Ti = 20 °C

Tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo, Umax = 0,350 W/m 2K• Tla nad neogrevano kletjo, U = 0,287 W/m2K, Ti = 20 °C

Strop proti neogrevanemu prostoru , Umax = 0,200 W/m 2K• Strop proti podstrešju, U = 0,152 W/m2K, Ti = 20 °C

Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz lesa ali umetnih mas , Umax = 1,300 W/m 2K• OKNO PVC OKVIR, PETKOMORNI, U=1.3, ZASTEKLITEV U=1.10, U = 1,160 W/m 2K, Ti = 0 °C

Vhodna vrata , Umax = 1,600 W/m 2K• Vhodna vrata - pvc, U = 1,600 W/m2K, Ti = 0 °C


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Zunanja stena Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1 2 3 4 5

1 PODALJŠANA APNENA MALTA 17002 POLNA OPEKA 16003 PODALJŠANA APNENA MALTA 17004 Grafitni EPS5 PIGMENTNA FASADNA MALTA


1 PODALJŠANA APNENA MALTA 1700 2,500 1.700 1.050 0,850 15 0,0292 POLNA OPEKA 1600 40,000 1.600 920 0,640 9 0,6253 PODALJŠANA APNENA MALTA 1700 2,500 1.700 1.050 0,850 15 0,0294 Grafitni EPS 12,000 16 1.260 0,032 30 3,7505 PIGMENTNA FASADNA MALTA 1,000 1.850 1.050 0,700 15 0,014


RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,130 + 4,448 + 0,040 + 0,000 = 4,618 m2K/WUc = U + DU = 0,217 + 0,000 = 0,217 W/m2K Umax = 0,280 W/m2K , toplotna prehodnost je ustrezna









IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Tla na terenu Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe).

1

2

3

4

1 PARKET2 CEMENTNI ESTRIH 22003 URSA XPS N-III-I4 PESEK, SUH


1 PARKET 1,000 700 1.670 0,210 15 0,0482 CEMENTNI ESTRIH 2200 10,000 2.200 1.050 1,400 30 0,0713 URSA XPS N-III-I 9,000 35 1.500 0,036 150 2,5004 PESEK, SUH 20,000 1.800 840 0,580 1 0,345


RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,170 + 2,964 + 0,000 + 0,000 = 3,134 m2K/WUc = U + DU = 0,319 + 0,000 = 0,319 W/m2K


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Tla nad neogrevano kletjo Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo.

12

3

4

5

1 PARKET2 CEMENTNI ESTRIH 22003 URSA XPS N-III-I4 PESEK, SUH5 POLNA OPEKA 1600


1 PARKET 1,000 700 1.670 0,210 15 0,0482 CEMENTNI ESTRIH 2200 10,000 2.200 1.050 1,400 30 0,0713 URSA XPS N-III-I 9,000 35 1.500 0,036 150 2,5004 PESEK, SUH 20,000 1.800 840 0,580 1 0,3455 POLNA OPEKA 1600 20,000 1.600 920 0,640 9 0,313




IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Strop proti podstrešju Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop proti neogrevanemu prostoru.

1

2

3

4

5

Z

N

1 MAVČNA MALTA NA TRSTIKI2 LES - SMREKA, BOR3 PESEK, SUH4 CEMENTNI ESTRIH 22005 URSA DF 40


1 MAVČNA MALTA NA TRSTIKI 3,000 1.000 920 0,470 3 0,0642 LES - SMREKA, BOR 15,000 600 2.090 0,140 70 1,0713 PESEK, SUH 15,000 1.800 840 0,580 1 0,2594 CEMENTNI ESTRIH 2200 5,000 2.200 1.050 1,400 30 0,0365 URSA DF 40 20,000 14 1.030 0,040 1 5,000











PROZORNE KONSTRUKCIJE

Konstrukcija Ffr U Umax UstrezaW/m2K W/m2K

OKNO PVC OKVIR, PETKOMORNI, U=1.3, ZASTEKLITEV U=1.10 0,30 1,16 1,30 DA

NEPROZORNA ZUNANJA VRATA

Naziv U Umax Ustreza

Vhodna vrata - pvc 1,600 1,600 DA


PODATKI O CONI - Privzeta cona

Kondicionirana prostornina cone V e: 2.242,65 m3

Neto ogrevana prostornina cone V: 1.608,32 m3

Uporabna površina cone Ak: 502,60 m2

Dolžina cone: 29,30 m

Širina cone: 10,60 m

Višina etaže: 3,30 m

Število etaž: 2,00

Ogrevanje: cona je ogrevana

Način delovanja: prekinjeno delovanje

Notranja projektna temperatura ogrevanja: 20,00 °C

Notranja projektna temperatura hlajenja: 26,00 °C

Dnevno število ur z normalnim ogrevanjem: 11,00 h

Dnevno število ur z normalnim hlajenjem: 4,00 h

Način znižanja temperature ob koncu tedna: znižanje temperature ogrevanja

Mejna temperatura znižanja: 18,00 °C

Urna izmenjava zraka: 0,50 h-1

Površina toplotnega ovoja cone A: 1.128,60 m2


SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE

Toplotne izgube skozi zunanje površine

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine

Neprozorne površineOznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube

° m2 W/Km2 W/KZunanja stena S 90 166,36 0,217 36,10Zunanja stena V 90 85,86 0,217 18,63Zunanja stena J 90 186,79 0,217 40,53Zunanja stena Z 90 33,92 0,217 7,36Vhodna vrata - pvc zahod Z 90 8,70 1,600 13,92Vhodna vrata - pvc J 90 2,52 1,600 4,03Strop proti podstrešju 0 251,13 0,152 38,17Skupaj 735,28 158,75

Prozorne površineOznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube

° m2 W/Km2 W/KOKNO PVC OKVIR, PETKOMORNI, U=1.3, ZASTEKLITEV U=1 S 90 2,88 1,160 3,34OKNO PVC OKVIR, PETKOMORNI, U=1.3, ZASTEKLITEV U=1 J 90 68,38 1,160 79,32OKNO PVC OKVIR, PETKOMORNI, U=1.3, ZASTEKLITEV U=1 S 90 53,44 1,160 61,99OKNO PVC OKVIR, PETKOMORNI, U=1.3, ZASTEKLITEV U=1 Z 90 17,32 1,160 20,09Skupaj 142,02 164,74

Skupne transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine S Ai * U i = 323,49 W/K.

Toplotni mostovi

Vpliv toplotnih mostov je upoštevan na poenostavljen način, s povečanjem toplotne prehodnosticelotnega ovoja stavbe za 0.06 W/m 2K.

Transmisijske toplotne izgube skozi toplotne mostove znašajo 67,72 W/K.

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj cone L D

LD = S Ai * U i + S lk * Yk + S cj = 323,49 W/K + 67,72 W/K = 391,21 W/K

Toplotne izgube skozi zidove in tla v terenu

Tla v kletiOznaka Ploščina Ui Umax Ustr.

(m2) (W/m2K) (W/m2K) tla na terenu - BREZ IZOLACIJE ROBOV 106,7 0,227 0,350 DA

Toplotne izgubeOznaka topl.izgube

W/KBREZ IZOLACIJE ROBOV 24,22

LS = 24,22 W/K.


Toplotne izgube skozi neogrevane prostore

Površine med ogrevanim in neogrevanim delom Oznaka Površina Ui Umax

(m2) (W/m2K) (W/m2K)Tla nad neogrevano kletjo 144,60 0,287 0,35

Toplotne izgubeNeogrevani prostor HU W/KNeogrevana klet 32,378

HU = 32,38 W/K.

TRANSMISIJSKE IZGUBE

HT = L

D + L

S + H

U = 391,21 W/K + 24,22 W/K + 32,38 W/K = 447,81 W/K.

TOPLOTNE IZGUBE ZARADI PREZRAČEVANJA

Neto prostornina ogrevanega dela V e = 1.608,32 m 3, urna izmenjava zraka n = 0,50 h -1.


KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB

H = HT + H

V = 447,81 W/K + 273,41 W/K = 721,22 W/K.

KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB PO ENOTI POVRŠINE OVOJA


H'

T = H

T / A = 0,397 W/m

2K


= 0,431 W/m2K

Koeficient specifičnih toplotnih izgub ustreza zahtevam pravilnika.

NOTRANJI DOBITKI

Prispevek notranjih toplotnih virov se upošteva z vrednostjo 4 W/m2 na enoto neto uporabne površine.

Qi = 2.010,40 W.



Konstrukcija Površina Orie. Nagib Faktorzasen.

[m 2] [°]OKNO PVC OKVIR, PETKOMORNI, U=1.3, 2,88 S 90 1,00OKNO PVC OKVIR, PETKOMORNI, U=1.3, 68,38 J 90 1,00OKNO PVC OKVIR, PETKOMORNI, U=1.3, 53,44 S 90 1,00OKNO PVC OKVIR, PETKOMORNI, U=1.3, 17,32 Z 90 1,00



SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE STAVBE

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe LD

LD = S Ai * U i + S lk * Yk + S cj = 323,49 W/K + 67,72 W/K = 391,21 W/K

Vpliv toplotnih mostov se upošteva na poenostavljen način, s povečanjemtoplotne prehodnosti celotnega ovoja DUTM = 0.06 W/m 2K.

TRANSMISIJSKE IZGUBE STAVBE

HT = L

D + L

S + H

U = 391,21 W/K + 24,22 W/K + 32,38 W/K = 447,81 W/K.

TOPLOTNE IZGUBE STAVBE ZARADI PREZRAČEVANJA


KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE

H = HT + H

V = 447,81 W/K + 273,41 W/K = 721,22 W/K.

KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE PO ENOTI POVRŠINE OVOJA


H'

T = H

T / A = 0,397 W/m

2K


= 0,422 W/m2K

Koeficient specifičnih toplotnih izgub ustreza zahtevam pravilnika.

NOTRANJI DOBITKI

Qi = 2.010,40 W.




POTREBNA ENERGIJA ZA OGREVANJE STAVBE

QH,tr QH,ve QH,ht QH,sol QH,int QH,rev QH,gn gH hH,gn aH,red QNH Qem,en

MeseckWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh

Januar 6.997 4.272 11.268 1.819 1.496 1.148 3.314 0,29 1,00 0,46 3.646 3.120Februar 5.718 3.491 9.209 2.456 1.351 800 3.807 0,41 1,00 0,46 2.476 2.110Marec 4.998 3.051 8.049 2.956 1.496 605 4.451 0,55 1,00 0,46 1.650 1.376April 3.547 2.165 5.712 3.254 1.447 250 4.702 0,82 0,98 0,46 509 420Maj 1.290 787 2.077 2.100 965 6 3.065 1,48 0,67 0,46 4 4Junij 0 0 0 0 0 5 0 0,00 0,00 1,00 0 0Julij 0 0 0 0 0 5 0 0,00 0,00 1,00 0 0Avgust 0 0 0 0 0 5 0 0,00 0,00 1,00 0 0September 484 295 779 922 434 5 1.356 1,74 0,57 0,70 0 0Oktober 3.332 2.034 5.366 2.416 1.496 328 3.911 0,73 0,99 0,46 680 546November 5.159 3.150 8.308 1.499 1.447 944 2.946 0,35 1,00 0,46 2.458 2.025December 6.663 4.068 10.732 1.390 1.496 1.197 2.886 0,27 1,00 0,46 3.596 3.047Skupaj 38.185 23.315 61.500 18.811 11.628 5.296 30.439 0,00 0,00 0,00 15.018 12.648

Za izračun je privzet holističen pristop upoštevanja vračljivih toplotnih izgub sistemov.Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje stavbe QNH = 15.018 kWh/a.Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto prostornine ogrevanega dela QNH/Ve = 6,697 kWh/m 3a.Največja dovoljena letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto prostornine ogrevanega dela QNH/Ve, max = 12,729 kWh/m 3a.

Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje ustreza zahtevam pravilnika.

POTREBNA ENERGIJA ZA HLAJENJE STAVBE

QC,tr QC,ve QC,ht QC,int QC,sol QC,gn gC hC,gn aC,red QNC

MeseckWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh

Januar 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Februar 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Marec 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0April 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Maj 1.419 866 2.285 531 347 877 0,38 0,38 0,71 0Junij 2.902 1.772 4.674 1.447 1.014 2.462 0,53 0,53 0,18 0Julij 2.332 1.424 3.756 1.496 1.073 2.569 0,68 0,68 0,17 2Avgust 2.332 1.424 3.756 1.496 1.033 2.529 0,67 0,67 0,17 2September 2.483 1.516 3.998 1.013 645 1.658 0,41 0,41 0,45 0Oktober 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0November 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0December 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Skupaj 11.467 7.002 18.469 5.983 4.112 10.095 0,00 0,00 0,00 0

Letna potrebna energija za hlajenje QNC = 4 kWh/a.


OGREVALNI PODSISTEM

Podsistem ogrevala: Ogrevalni sistem 1Vrsta ogrevala: prostostoječa ogrevalaCona: Vse coneStandardna temperatura ogrevnega medija: radiatorji, konvektorji 55 / 45Regulacija temperature prostora: P-regulator (2 K)Način vgradnje ogreval: ogrevala ob zunanji steni, normalna zunanja oknaRegulacija temperature prostora: P-regulator (2 K)Nazivna moč črpalke: moč črpalke ni poznanaŠtevilo črpalk: 0Nazivna moč regulatorja: 0,00 WNazivna moč ventilatorja: 0,00 WŠtevilo ventilatorjev: 0

Dodatna električna energija: Wh,em = 0,00 kWhVrnjena dodatna električna energija: Qrhh,em = 0,00 kWhDodatne toplotne izgube: Qh,em,l = 1.092,81 kWhV ogrevala vnesena toplota: Qh,em,in = 13.741,09 kWhPotrebna toplotna oddaja ogreval: Qh,em,in = 12.648,28 kWh

RAZSVETLJAVA

Način izračuna: podroben izračun letne dovedene energije za razsvetljavo.

Opis Moč (W) Ur/leto (h) Številoskupna 5.268,00 760 1

Potrebna energija za razsvetljavo: Qf,l = 4.003,68 kWh

RAZVOD OGREVALNEGA SISTEMA

Razvodni sistem: Razvodni sistem 1Ogrevalni sistem: Ogrevalni sistem 1Način delovanja: delovanje s prekinitvamiVrsta razvodnega sistema: dvocevni sistemTlačni padec: 1,00Hidravlična uravnoteženst: hidravlično neuravnotežen sistemDodatek pri ploskovnem ogrevanju: 0,00 kPaRegulacija črpalke: ni regulacijeMoč črpalke: 0,00 WNamestitev dvižnega in priključnega voda: namestitev pretežno v notranjih stenahIzolacija razvodnih cevi: cevi niso izoliraneNamestitev horizontalnega razvoda: horizonatalni razvod v ogrevanem prostoruIzolacija zunanjega zidu: zunanji zid je izoliran zunajCone, po katerih poteka razvod: Privzeta conaDolžine cevi, dolžinska toplotna prehodnost:

Cona Lv - cevi v ogrevanem prostoru 74,69 m 2,000 W/mKCona Lv - cevi v neogrevanem prostoru 0,00 m 2,000 W/mKCona Ls - cevi v notranji steni 51,25 m 2,000 mCona Ls - cevi v zunanjem zidu 0,00 m 2,000 / 0,260 W/mKCona Lsl 341,64 m 2,000 W/mK

Potrebna električna energija za razvodni podsistem: Wh,d,e = 142,61 kWhVrnjene toplotne izgube: Qh,d,rhh = 2.335,28 kWhNevrnjene toplotne izgube: Qh,d,uhh = 0,00 kWhToplotne izgube razvodnega sistema: Qh,d = 2.335,28 kWhV razvodni sistem vrnjena toplota: Qd,rhh = 35,65 kWhV okolico koristno vrnjena toplota: Qrhh,d = 2.373,30 kWhV razvodni sistem vnesena toplota: Qh,in,d = 13.703,07 kWh


KURILNE NAPRAVE

Način priklučitve generatorjev: vzporedna

Kurilna naprava: Kurilna naprava 1Energent: ekstra lahko kurilno oljePriprava tople vode: kurilna naprava nima funkcije priprave tople vodeSPTE naprava: kurilna naprava ni SPTE sistemRegulacija kurilne naprave: v odvisnosti od notranje temperatureNamestitev kurilne naprave: v kotlovniciRegulacija kotla: konstantna temperaturaVrsta kotla: standardni kotel

Nazivna moč kotla: 80,00 kWNazivna moč kotla pri 30% obremenitvi: 24,00 kWIzkoristek kotla pri 100% obremenitvi in testnih pogojih: 0,88Izkoristek kotla pri 30% obremenitvi in testnih pogojih: 0,86Toplotne izgube v času obratovalne pripravljenosti: 0,78 kWhToplotne izgube akumulatorja pri pogojih preizkušanja: 0,00 kWhNazivni volumen akumulatorja: 0,00 lRazvodni sistemi, v katere je vnesena toplota: Razvodni sistem 1

Skupne toplotne izgube: Qh,g,l = 2.248,28 kWhPomožna električna energija: Wh,g,aux = 0,00 kWhVrnjena električna energija: Qh,g,rhh,aux = 0,00 kWhToplotne izgube skozi ovoj generatorja toplote: Qh,g,rhh,env = 392,94 kWhSkupne vrnjene izgube: Qrhh,g = 392,94 kWhV kotel z gorivom vnesena toplota: Qh,in,g = 4.253,91 kWhToplotne izgube akumulatorja toplote: Qh,s,l = 0,00 kWhVrnjene izgube akumulatorja toplote: Qh,s,rhh = 0,00 kWhPotrebna dodatna električna energija za polnjenje akumulatorja: Qh,s,aux = 0,00 kWh

PRIPRAVA TOPLE VODE

Opis: Priprava tople vodeEnergent: električna energijaCirkulacija: sistem za toplo vodo brez cirkulacijeŠtevilo dni zagotavljanja tople vode v tednu: 5,00Vrsta stavbe: šola brez tuševPovršina učilnic: 113,63 m2

Namestitev priključnega voda: standardniIzolacija razvoda: razvod ni izoliranIzolacija zunanjega zidu: zunanji zid je neizoliran

Namestitev hranilnika: grelnik in hranilnik nista v istem prostoruTip hranilnika: z električnim grelnikom neposr. ogrevaniDnevne toplotne izgube hranilnika v stanju obrat. pripr.: 0,29 kWhPotrebna toplota za pripravo tople vode: Qw = 5.036,24 kWhPotrebna toplota grelnika za toplo vodo: Qw,out,g = 5.095,05 kWhVrnjene toplotne izgube sistema za toplo vodo: Qrww = 0,00 kWhSkupne toplotne izgube sistema za toplo vodo: Qtw = 58,81 kWhSkupne vrnjene toplotne izgube: Qw,reg = 38,83 kWh


TOPLOTNA ČRPALKA

Opis: Toplotna črpalka 1Vrsta toplotne črpalke: TČ zrak / vodaTehnologija izdelave: sodobna TČNamen uporabe toplotne črpalke: za ogrevanje in za pripravo tople vodeNačin delovanja: bivalentno paralelnoToplotna moč TČ za ogrevanje: 15,00 kWToplotna moč TČ za pripravo tople vode: 15,00 kWToplotna moč TČ v simultanem delovanju: 15,00 kW

Toplotna moč za ogrevanje in COP pri nazivni obremenitvi

35 °C 50 °CZ.temp. -7 °C 2 °C 7 °C 20 °C -7 °C 2 °C 7 °C 20 °C

COP 2,7 3,1 3,7 4,9 2,0 2,3 2,8 3,5moč 10,80 13,20 15,60 20,40 10,20 12,60 15,00 19,35

Toplotna moč za pripravo tople vode in COP pri nazivni obremenitvi


COP 2,7 3,1 3,7 4,9 2,0 2,3 2,8 3,5moč 10,80 13,20 15,60 20,40 10,20 12,60 15,00 19,35

Toplotna moč v simultanem načinu in COP pri nazivni obremenitvi


COP 2,7 3,1 3,7 4,9 2,0 2,3 2,8 3,5moč 10,80 13,20 15,60 20,40 10,20 12,60 15,00 19,35

Dnevno število ur delovanje toplotne črpalke: 21,00 hNajvišja temperatura delovanja TČ: 60,00 °CSpodnja temperaturna meja izklopa delovanja TČ: 0,00 °CBivalentna točka: 3,00 °CPotrebni čas mirovanja TČ med vklopi v 1 dnevu: 3,00 hKorekcijski faktor delovanja TČ v simultanem načinu: 1,00Električna moč na primarnem krogu: 0,00 WElektrična moč na sekundarnem krogu: 0,00 WAkumulator toplote: toplotna črpalka ima akumulator toploteRazvodni sistemi, v katere je vnesena toplota: Razvodni sistem 1Temperatura prostora, v katerem je akumulator toplote: 20,00 °CTemperaturna razlika pri pogojih preizkušanja: 40,00 KToplotne izgube akumulatorja v stanju obratovalne pripravljenosti: 0,00 kWh/dNazivni volumen hranilnika: 3,00 lToplotne izgube hranilnika v stanjuobratovalne pripravljenosti: 3,00 kWh/dTemperatura tople vode: 60,00 °CTemperatura hladne vode: 10,00 °C

Proizvedena toplota toplotne črpalke: QTC = 18.417,06 kWhDodatna energija za delovanje toplotne črpalke: WTC,aux = 0,00 kWhToplotne izgube sistema toplotne črpalke: QTC,l = 2.335,28 kWhSkupna potrebna električna energija: ETC = 7.897,66 kWhFaktor učinkovitosti toplotne črpalke: SPF = 2,33


POTREBNA TOPLOTA

Toplotni dobitki pri ogrevanju QH,gn = 30.439,37 kWh

Transmisijske izgube pri ogrevanju QH,ht

= 61.500,03 kWh

Potrebna toplota za ogrevanje QH,nd

= 15.018,40 kWh

Toplotni dobitki pri hlajenju QC,gn

= 10.095,28 kWh

Transmisijske izgube pri hlajenju QC,ht

= 18.469,05 kWh

Potrebna toplota za hlajenje QC,nd

= 3,54 kWh

Potrebna toplota za pripravo tople vode QW,nd

= 5.095,05 kWh

Potrebna toplota na neto uporabno površino QNH

/Au = 29,88 kWh/m2a

Potrebna toplota za ogrevanje na enoto ogrevanje prostornine QNH

/Ve = 6,70 kWh/m3a

Potreben hlad na neto uporabno površino QNC

/Au = 0,01 kWh/m2a

Potreben hlad na enoto ogrevane prostornine QNC

/Ve = 0,00 kWh/m3a

DOVEDENA ENERGIJA

Dovedena energija za ogrevanje Qf,h,skupni

= 15.519,59 kWh

Dovedena energija za hlajenje Qf,c,skupni

= 0,00 kWh

Dovedena energija za prezračevanje Qf,V

= 0,00 kWh

Dovedena energija za ovlaževanje Qf,st

= 0,00 kWh

Dovedena energija za pripravo tople vode Qf,w

= 5.095,05 kWh

Dovedena energija za razsvetljavo Qf,l

= 4.003,68 kWh

Dovedena energija fotonapetostnega sistema Qf,PV

= 0,00 kWh

Dovedena pomožna energija za delovanje sistemov Qf,aux

= 142,61 kWh

Dovedena energija za delovanje stavbe Qf = 24.760,92 kWh

OBNOVLJIVI VIRI

toplota okolja 8.184,12 kWh

PRIMARNA ENERGIJA

ekstra lahko kurilno olje 4.679,30 kWh

električna energija 31.510,12 kWh

Letna raba primarne energije Qp = 36.189,42 kWh

Letna raba primarne energije na neto uporabno površino Qp/A

u = 72,004 kWh/m2a

Letna raba primarne energije na enoto ogrevane prostornine Qp/V

e = 16,137 kWh/m3a


EMISIJA CO2

ekstra lahko kurilno olje 1.127,29 kg

električna energija 6.680,15 kg

Letna emisija CO2 7.807,43 kg

Letna emisija CO2 na neto uporabno površino 15,534 kg/m2a

Letna emisija CO2 na enoto ogrevane prostornine 3,481 kg/m3a

ZAGOTAVLJANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

najmanj 25% celotne končne energije je zagotovljeno z uporabo Vir: Topl.oko. 33 %

obnovljivih virov

Skupaj: 33 % DA

najmanj 50% potrebne energije je iz toplote okolja 41 % NE

letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, preračunana na enoto

kondic. prostornine, je najmanj za 30 % manjša od mejne vrednosti 53 % DA

POTREBNA ENERGIJA ZA STAVBO

C1 C2 C3 C4 C5

Ogrevanje Hlajenje Topla voda

Občutena Latentna Občutena Latentna

toplota toplota (navlaž.) toplota toplota (razvlaž.)

L1 Toplotni dobitki in 30.439 10.095

in vrnjene toplotne izgube

L2 Prehod toplote 61.500 18.469

L3 Toplotne potrebe 15.018 0 4 0 5.095

SISTEMSKE TOPLOTNE IZGUBE IN POMOŽNA ENERGIJA

C1 C2 C3 C4 C5

Ogrevanje Hlajenje Topla voda Prezračevanje Razsvetljava

L4 Električna energija 143 0 0 0 4.004

L5 Toplotne izgube 8.012 0 59

L6 Vrnjene toplotne izgube 5.102 0 0 0 0

L7 V razvodni sistem 13.703 0 5.095

oddana toplota


PROIZVEDENA ENERGIJA

C1 C2 C3

Vrsta generatorja TČ - ogrevanje TČ - topla voda Kurilna naprava 1

Sistem oskrbe ogrevanje topla voda ogrevanje

L8 Toplotna oddaja 11.267 4.801 2.399

L9 Pomožna energija 0 0 0

L10 Toplotne izgube 2.335 14 2.248

L11 Vrnjena toplota 2.335 0 393

L12 Vnesena energija 6.910 987 4.254

L13 Prozvedena elektrika 0 0 0

L14 Energent toplota okolja toplota okolja ekstra lahko kurilno olje

PORABA PRIMARNE ENERGIJE

C1 C2 C3

Dovedena energija




L3 Obtežena vrednost 4.679 31.510 36.189

Oddana energija




L6 Obtežena vrednost 0 0

L7 Iznos 36.189

EMISIJA CO2C1 C2 C3

Dovedena energija




L3 Emisija CO2 1.127 6.680 7.807

Oddana energija




L6 Emisija CO2 0 0

L7 Iznos 7.807


SKUPNA RABA ENERGIJE IN EMISIJA CO2 ZA IZRAČUN ENERGIJSKEGA RAZREDA

Toplotne potrebe stavbe Učinkovitost sistemov Dovedena energija Energijski razred(brez sistemov) (toplotne-vrnjene izgube) (vsebovana v energentih) (obtežena količina)QH,nd = 15.018 QHW,ls,nd = 2.969 Eelko = 4.254 SEP,del,i = 36.189QH,hum,nd = 0 QC,ls,nd = 0 Eelek = 8.178 SmCO2,exp,i = 7.807QW,nd = 5.095 El. energija = 4.146QC,nd = 4 WHW = 143QC,dhum,nd = 0 WC = 0

EL = 4.004EV = 0

Oddana energija(neobteženi energenti)QT,exp = 0 SEP,exp,i = 0Eel,exp = 0 SmCO2,exp,i = 0

EP = 36.189mCO2 = 7.807

Proizvedena obnovljivaenergijaQH,gen,out = 8.184Eel,gen,out = 0


Documents

RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED OSNOVNE …...ogrevanje celotne stavbe na enoto ogrevalne površine / v trenutnem stanju gradbene fizike in ob upoštevanju obratovalnih karakteristik