Raziskujem NQMLJDUQD FRP 8 - knjigarna.com · 88 Kako je dunajski kongres preuredil Evropo 91 Leto 1848 – leto revolucij 93 Pomlad narodov v Evropi 95 Uspehi in neuspehi nacionalnih

UČBENIK ZA ZGODOVINO V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Raziskujem preteklost 8

Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan

RP 8 UC 2009 notranjost.indb 1RP 8 UC 2009 notranjost.indb 1 9.3.10 8:549.3.10 8:54

knjigarna.com swis721CMYK

10/100/90/0

Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan

RAZISKUJEM PRETEKLOST 8učbenik za zgodovino za 8. razred osnovne šole

Strokovni pregled: dr. Marko Štuhec, dr. Andrej Pančur, dr. Sabina Ž. Žnidaršič, mag. Marjeta ŠifrerJezikovni pregled: Sabina TamšeOblikovni pregled: Gregor InkretZemljevidi: Monde Neuf d. o. o. Slikovno gradivo: Bridgeman Art, Delo d. d., Mestni muzej Ljubljana, Muzej motociklov Vransko, Muzej novejše zgodovine Celje, Narodna galerija, Narodna in univerzitetna knjižnica, Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje, Reuters picture archive, Slovenski etnografski muzej, Slovenski šolski muzej, Svet Evrope, Univerza v Ljubljani, iStockphoto, arhiv Založbe Rokus Klett in zasebno arhivsko gradivo.

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klettdobite tudi na naslovu www.knjigarna.com

Prva izdaja: 2006© 2010 Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, pre-delava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic.V kolikor v kakem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

94(075.2)

RAZISKUJEM preteklost 8. Učbenik za zgodovino v osmem razredu osnovne šole / Anita Mirjanić ... [et al.] ; [zemljevidi Monde neuf; slikovno gradivo Delo ... et al.]. - 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010

ISBN 978-961-271-009-5

1. Mirjanić, Anita

250152192

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b1000 Ljubljanatelefon: 01 513 46 00telefaks: 01 513 46 99e-pošta: [email protected]

RP 8 UC 2009 notranjost 1del.indd 2RP 8 UC 2009 notranjost 1del.indd 2 11.3.10 13:5811.3.10 13:58


10/100/90/0

Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucijaLeta 1814 je Anglež George Stephenson naredil prvo pravo lokomotivo, ki se je imenovala Blücher. Skupaj s sinom Robertom je skonstruiral izboljšano lokomotivo z večcevnim kotlom, ki se je imenovala Rocket (raketa). Leta 1825 so v Veliki Britaniji odprli prvo železniško progo med Stocktonom in Darlingtonom. Čez deset let v Evropi skoraj ni bilo več dežele brez železniških prog. Potovanje z njimi je bilo vsaj desetkrat hitrejše kakor z najhitrejšo poštno kočijo. Železnica je dobila vodilno vlogo v prometu tedanjega časa.

Železnica je imela tudi odločilno vlogo pri širjenju industrije:

kopali železovo rudo za izdelovanje železniških tirov in premog za pogon lokomotiv.

omogočala prevoz njihovih izdelkov v oddaljene kraje.

oddaljene kraje. Ljudi je spodbujala k zaposlovanju v oddaljenih mestih.

časopisi s svežimi novicami.

-

GEORGE STEPHENSON

(1781–1848)

-

ALI VEŠ?

AKTUALNO

PONOVIMO

PREMISLI

-

-

-

-

ALI VEŠ?

Dragi učenci in učitelji zgodovine,že dolgo smo si želeli, da bi izdali učbenik, ki bi vam pomagal poučevanje in učenje zgodovine narediti aktivno, dinamično in aktualno z vključevanjem sodobnih dogodkov. Učbenik Raziskujem preteklost 8 omogoča uporabo sodobnih postopkov pri proučevanju zgodovine in spodbuja kritičnost ter pridobivanje spretnosti povezovanja različnih veščin, znanj in izkušenj.

Učbenik Raziskujem preteklost 8 je učbenik nove generacije. Vanj so vključena spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Še posebno smo se trudili, da bi učbenik oblikovali nazorno in privlačno.

Dragi učenci, upamo, da vam bo ta izvirni učbenik v veselje pri učenju zgodovine in bo v vas prebudil raziskovalce preteklosti.

Dragi učitelji, upamo, da vam bo ta izvirni učbenik v pomoč pri poučevanju zgodovine in uvajanju sodobnih pristopov v razredu.

Mag. Jelka RazpotnikUrednica

Obarvan tekst učencu

omogoča, da v tekstu takoj

opazi bistvo določene teme.

S premišljeno izbrano

fotografi jo in tekstom

učence opozarja na aktualne

dogodke, ki so povezani z

obravnavano temo.

Z vprašanji, ki obsegajo

različne zahtevnostne ravni,

učence navaja na kritično

razmišljanje.

Predstavlja posameznike

ali ustanove, ki so odločilno

vplivali na zgodovino v

določenem obdobju.

Učence seznanja z zanimivimi

in manj poznanimi dejstvi, ki

so povezana s temo.



10/100/90/0

6 EVROPA IN SVET V 15. IN 16. STOLETJU: meje znanega sveta se razširijo8 Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek10 Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet 13 Kakšne so bile posledice geografskih odkritij 16 Kako je svetovna trgovina vplivala na svet 18 Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa21 Nov pogled na svet in človeka23 Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah

25 Potovanja v skrivnostne kraje Azije in Afrike28 Moja zgodba

30 EVROPA IN SVET V 16. STOLETJU: spremenjena politična in verska podoba Evrope

32 Kako je reformacija razdelila Evropo35 Zakaj je imela reformacija na Slovenskem velik pomen38 Kako so verske vojne prizadele Evropo41 Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo

43 Življenje v Osmanskem cesarstvu46 Kakšne so bile posledice turških vpadov na Slovenskem49 Kmečki upori, epidemije in naravne nesreče52 Moja zgodba

54 EVROPA IN SLOVENSKE DEŽELE V 17. IN 18. STOLETJU: od fevdalne razdrobljenosti do konca starega reda

56 Kako so Evropi vladali absolutisti60 Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet63 Kako se je reformirala habsburška monarhija66 Ali so reforme v slovenskih deželah uspele68 Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA70 Zakaj je v Franciji leta 1789 izbruhnila revolucija 72 Kako je revolucija spremenila Francijo75 Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij77 Tri Napoleonove usodne napake79 Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah

81 Barok84 Moja zgodba



10/100/90/0

86 EVROPA IN SVET V 19. STOLETJU: vzpon meščanstva in uveljavljanje demokracije

88 Kako je dunajski kongres preuredil Evropo 91 Leto 1848 – leto revolucij93 Pomlad narodov v Evropi95 Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju 98 Kako se je utrjevala demokracija102 Leto 1848 in Slovenci105 Kako se je okrepilo politično delovanje Slovencev 109 Uspehi slovenskega naroda na prelomu 19. stoletja112 Moja zgodba

114 EVROPA IN SVET V 19. STOLETJU: tehnična revolucija in industrializacija

116 Kaj je bilo značilno za zgodnji kapitalizem 118 Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucija122 Kako se je industrializacija razširila po svetu124 Kako je industrijska revolucija spremenila življenje ljudi127 Kako je imperializem spremenil podobo sveta130 Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem133 Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele

137 Prve kapitalistične velesile140 Izumi, ki so spremenili življenje ljudi 143 Življenje v 19. stoletju146 Kako je potekal boj za pravice delavcev in žensk149 Kultura in umetnost v 19. stoletju



10/100/90/0

1600

• 1

608

izum

ljen

tele

skop

• 1

577

Dra

ke s

e od

prav

i oko

li sv

eta

• 1

588

angl

eška

zm

aga

nad

špan

sko

mor

nari

co

1550

• 1

531

pade

c dr

žave

Inko

v

• 1

531

prva

bor

za v

Ant

wer

pnu

• 1

543

Ver

saliu

s iz

da d

elo

o zg

radb

i člo

vešk

ega

tele

sa

• 1

543

Kop

erni

k iz

da d

elo

o gi

banj

u te

les

150

0

• 1

500

Cab

ral d

osež

e ob

alo

Bra

zilij

e

• 1

511

v A

mer

iko

prip

luje

jo p

rvi s

užnj

i

• 1

519

Mag

ella

n se

odp

ravi

na

pot

okol

i

svet

a

• 1

519

pade

c dr

žave

Azt

ekov

• 1

453

kone

c st

olet

ne v

ojne

• 1

455

Gut

enbe

rg n

atis

ne B

iblij

o

• 1

488

Dia

z ob

pluj

e R

t do

breg

a up

anja

• 1

492

Kri

štof

Kol

umb

odkr

ije A

mer

iko

• 1

494

pogo

dba

v To

rdes

illas

u

• 1

497

Cab

ot d

osež

e ob

ale

Sev

erne

Am

erik

e

• 1

497

V. d

a G

ama

prip

luje

do

Indi

je

1450

Evropa in svet v 15. in 16. stoletju:

meje znanega sveta se razširijo

Pot Krištofa Kolumba:

Evropejcem je odprl pot v

Ameriko

Latinska Amerika:

obstajale so razvite

indijanske civilizacije

Južna Amerika:

ozemlje sta si

razdelili Španija

in Portugalska

Pot Krištofa Kolumba:

Evropejcem je odprl pot v

Ameriko

Ameriške civilizacije:

španski osvajalci

so uničili azteški in

inkovski imperij



10/100/90/0

KLJUČNE BESEDE

• geografska odkritja

• Novi svet

• svetovna trgovina

• kapitalizem

• trgovina s sužnji

• humanizem

• renesansa

VSEBINA

1 Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek

2 Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

3 Kakšne so bile posledice geografskih odkritij

4 Kako je svetovna trgovina vplivala na svet

5 Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa

6 Nov pogled na svet in človeka

7 Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah

8 Potovanje v skrivnostne kraje Azije in Afrike

Kitajska:

bila je zelo tehnološko

razvita

Afrika:

obstajala so številna

kraljestva; trgovina s

sužnji

Evropa:

evropsko poznavanje

sveta je bilo omejeno



10/100/90/0

8

Kakšen je bil srednji vek v EvropiPribližno tisočletno obdobje srednjega veka je Evropejcem prineslo mnogo novega. Življenje v 7. ali 8. stoletju se je precej razlikovalo od življenja nekoga, ki je živel petsto let pozneje.

Odnosi med ljudmi so temeljili na fevdalni ureditvi. Na vrhu družbe je bil vladar, ki je zemljo (imenovano fevd) podeljeval plemičem v zameno za vojaško službo ali kot nagrado, na primer za izkazan velik pogum na bojišču. Večino srednjeveškega prebivalstva v Evropi so sestavljali kmetje. Ti niso imeli osebne svobode in brez dovoljenja zemljiškega gospoda niso smeli zapustiti rojstnega kraja. Od 10. stoletja dalje je število prebivalstva naraščalo, kar je vplivalo na razmah trgovine. Razširilo se je kovanje denarja. V obtoku je bilo veliko različnega denarja, saj so ga lahko kovali vladarji, fevdalni gospodje, mesta … Zaradi tega so se odprle menjalnice po vseh evropskih mestih.Razvoj trgovskih dejavnosti je prispeval k hitremu razvoju mest. Od 12. stoletja je nastalo mnogo novih mest. Zaradi širjenja trgovine in mest se je ob koncu 14. stoletja srednjeveški način življenja začel poča-si spreminjati.

Srednji vek se je končal s krizoNa začetku 14. stoletja so se začeli pretresi znotraj katoliške cerkve. Nekaj časa sta cerkvi vladala kar dva papeža – eden je imel sedež v Rimu, drugi v Avignonu. To obdobje označujemo kot obdobje cerkvenega raz-kola. Papeži so bili tudi velikokrat v sporu s kralji.

Štirinajsto stoletje so zaznamovale različne vojne, ki so močno priza-dele evropsko prebivalstvo.

Med Anglijo in Francijo je zaradi spora za francoski prestol izbruhnila stoletna vojna (1337–1453). Po številnih spopadih, v katerih je odločilno vlogo imela mlada Ivana Orleanska, so Francozi izrinili Angleže iz večje-ga dela Francije.

Srednjeveški pisci so takratno družbo delili na tri dele ali stanove:• tiste, ki molijo (duhovščina ali prvi stan),• tiste, ki se vojskujejo (plemstvo ali drugi stan),• tiste, ki delajo (kmetje in meščani ali tretji stan).Položaj v družbi je bil deden.

Kmetijstvo je bilo ob koncu srednjega veka še vedno prevladujoča

dejavnost.

GLAVNE IDEJE

Kakšen je bil srednji vek v Evropi

Srednji vek se je končal s krizo

Kako so si Evropejci predstavljali svet

KLJUČNE BESEDE

stoletna vojna

črna smrt

Marko Polo

Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek

Cerkev je imela v srednjem veku pomembno vlogo. Za mnoge je bilo

romanje (na sliki) v cerkvena središča najpomembnejši dogodek v

življenju.

– Da so morali v srednjem veku kmetje pred poroko ve-

dno prositi zemljiškega gospoda za dovoljenje,

– da naj bi se kuga začela širiti med mongolskim osva-

janjem Kitajske,

– da je veliko ljudi verjelo, da je kuga božja kazen za

človekove grehe,

– da je Angleže bolj kot poraz v stoletni vojni prizadelo

to, da je francosko vojsko vodila najstnica.

ALI VEŠ?



10/100/90/0

9

Huda nadloga, ki je zajela srednjeveško Evropo, je bila kuga (imenova-na tudi črna smrt), bolezen, ki je pomorila veliko ljudi.

Iz Azije se je na ladjah razširila v Italijo, nato pa po drugih evropskih deželah. Svoje ime je dobila po velikih črnih izpuščajih na koži. Kugo so prenašale okužene bolhe, ki so bolezen zaradi slabe higiene prenesle tudi na človeka. Zaradi nečistoče v mestih se je kuga zelo hitro širila. Pozneje se je črna smrt pojavljala vsakih nekaj desetletij, vendar izbruhi niso bili več tako obširni kakor prvič.Posledice kuge so bile velike. Število prebivalcev v Evropi se je zmanjšalo (z 70–80 na 45 milijonov), trgovanje je upadlo in polja so ostajala neob-delana. Zaradi zahtev po boljšem plačilu je prišlo do kmečkih uporov v Angliji (1381), Franciji, Italiji in Belgiji. Ker duhovnikom in škofom ni uspelo z molitvami zaustaviti širjenja bolezni, je začela Cerkev izgubljati ugled.

Kako so si Evropejci predstavljali svetPoznavanje sveta v Evropi se od antičnih časov ni dosti spremenilo.

Najbolj znan srednjeveški evropski popot nik v 13. stoletju je bil prav gotovo Marko Polo. Prepotoval je Indijo ter precej časa preživel v Indoneziji in na Kitajskem. Glavni vir podatkov o neznanih deželah Afrike pa so bila dela veli-kega popotnika Ibn Batute, ki je bil po rodu iz Tangerja (današnji Maroko). V 14. stoletju je prepoto-val dežele od Afrike do Azije, vse do Kitajske, nad katero je bil zelo navdušen. Odprava kitajskega admirala Čeng Heja v 15. stoletju pa je mimo jugo-vzhodne Azije in Indije prispela vse do Arabskega polotok in Afrike.

V zahodni in srednji Evropi so dobro poznali le Stari svet:• svojo celino, toda le do ruskih meja, • Sredozemlje ter • dele afriških in azijskih obal, predvsem tista območja, s katerimi so

trgovali. Tako je posledice kuge opisal italijanski književnik Boccaccio.T k j l di k i l i lij ki k již ik B i

»Ta nadloga je v srca mož in žena zasejala velik strah in grozo, bratje so zapustili brate, strici nečake, sestre svoje brate in v mnogih primerih žene svoje može. Toda najhuje /…/, očetje in matere so zavračali negovanje in pomoč lastnim otrokom.«(Giovanni Boccaccio, Dekameron, ok. 1348–1353)

Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek

• Pri trinajstih letih naj bi imela

videnja, v katerih ji je Bog

razodel, da bo ona tista, ki bo

pregnala Angleže iz Francije,

• za svoj načrt je pridobila

francoskega kralja,

• Angleži so jo ujeli in zaradi

trditev, da sliši glasove svet-

nikov, postavili pred cerkveno

sodišče,

• po obsodbi zaradi čarovništva

in krivoverstva so jo živo

zažgali na grmadi.

IVANA ORLEANSKA

(1412–1431)

POJMI

FEVDALIZEM – družbena ureditev, značilna za evropski

srednji vek

STARI SVET – poimenovanje za dežele, ki so jih Evropejci

poznali ob koncu srednjega veka

PONOVIMO

PREMISLI

1. Zakaj je kuga veljala za strašno bolezen?

2. Katere dele sveta so poznali Evropejci v srednjem veku?

3. Katera popotnika sta ob koncu srednjega veka Evropejcem približala neznane kraje?

1. Kateri dogodki so v Evropi najbolj zaznamovali prehod v novi vek?



10/100/90/0

10

Kaj je Evropejce privlačilo v oddaljenem svetuEvropske trgovce je v poznem srednjem veku vodilo geslo: Bog, slava in zlato. Že od 12. stoletja dalje so prek trgovskih stikov spoznali številne izdelke iz Afrike in Azije, vse do Kitajske, Indije in Indonezije.

Italijanski trgovci, ki so nadzorovali trgovske poti v Sredozemlju, so ori-entalsko blago kupovali od arabskih trgovcev in ga nato drago prodajali evropskim bogatašem. Širjenje Osmanskega imperija je postalo ovira za dobičke trgovcev v Evropi, saj so morali arabskim in turškim trgovcem blago drago plačevati. Zahodno evropske trgovce je motil tudi monopol Italijanov nad sredozemsko trgovino z orientalskim blagom.

Da bi se izognili visokim stroškom, so trgovci iz zahodne Evrope ob podpori kraljev začeli iskati pomorsko pot v Azijo.

Širjenje ozemelj in odkrivanje novih poti je podpiral tudi papež, saj je v tem videl priložnost za širjenje krščanstva in svojega vpliva po svetu.

Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanjeTrgovci so bili v svojih popotovanjih ter iskanju novih poti in surovin sprva precej omejeni. Največja težava so bile njihove takratne ladje, saj niso mogle pluti proti vetru in niso bile primerne za dolge razdalje.

• Astrolab (zvezdomer) je omogočal izračunavanje zemljepisne širine z merjenjem višine zvezd in kotnih razdalj med njimi; tako so lahko natančneje določili položaj ladje.

• Sekstant je bil sestavljen iz majhnega teleskopa, ogledal in loka, na katerem so bile označene stopinje; plovba je postala varnejša in hitrejša.

V času križarskih vojn (v 12.–13. stoletju) so začeli trgovati z drago-cenim blagom (orientalsko blago), kot je bilo zlato, začimbe in dišave, ki je prinašalo velik zaslužek.

Šele nove iznajdbe in izumi, ki so jih Evropejci prevzeli od Kitajcev in Arabcev, ter izboljšani lastni pripomočki so omogočili raziskovanje novih trgovskih poti v 15. stoletju.

GLAVNE IDEJE

Kaj je Evropejce privlačilo v oddaljenem svetu

Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje

Ali je bilo potovanje Krištofa Kolumba uspešno

KLJUČNE BESEDE

kompas

geografska odkritja

novi svet

Krištof Kolumb

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

Domišljijo Evropejcev so burile tudi predstave o svetu na oddaljenem

vzhodu. Mnoge zgodbe so govorile o neprecenljivem bogastvu in ogrom-

nih količinah zlata, srebra in dragih kamnov v Indiji. Na sliki je ena od

upodobitev El Dorada, domišljijske zlate dežele.

V Evropi je v 15. stoletju naraščalo povpraševanje po začimbah:

ingverju, cimetu in še posebno popru. Trgovina s tem blagom je bila zelo

donosna. Na sliki je bogato založena stojnica z začimbami v 17. stoletju.



10/100/90/0

11

• V portugalskih ladjedelnicah so v 15. stoletju izdelali nov tip ladje – karavelo; bila je večja, hitrejša in je lahko plula tudi proti vetru. Imela je večjo nosilnost, tako da je lahko na morju ostala dlje časa, saj ni bilo potrebno polniti zalog v vsakem pristanišču.

• Ob stiku s Kitajci so Evropejci spoznali kompas, s katerim so se držali začrta-ne smeri plovbe tudi, če zaradi oblakov niso mogli slediti soncu ali zvezdam. Naprava namreč z magnetno iglo kaže smer sever–jug.

• Portugalski učenjaki so s podatki, ki so jih dobili od kapitanov, začeli izdelovati zelo natan čne zemljevide, ki jih imenuje-mo portulani.

Dokončno prevlado na morju so si Evropejci zagotovili, ko so na ladje namestili topove.

Tako opremljeni so premagali ladje arabskih trgovcev in prevzeli nadzor nad trgovskimi potmi med Afriko in Indijo.

Ali je bilo potovanje Krištofa Kolumba uspešno

V iskanju nove pomorske poti proti vzhodu je bila sprva najbolj uspešna Portugalska: • prva je vzpostavila mrežo trgovskih postojank ob atlantski obali Afrike,• sčasoma so portugalske ladje zaplule tudi v Indijski ocean.

Pomorske odprave je podpiral tudi kralj, saj si je želel pridobiti vodil-no mesto v evropski trgovini z vzhodom. Portugalski princ Henrik Pomorščak je ustanovil šolo, v kateri so izobraževali kartografe, ladje-delce, ladijske kapitane, mornarje in druge znanstvenike. Portugalski pomorščaki so obpluli najjužnejšo točko Afrike – Rt dobre-ga upanja (sprva imenovan Rt viharjev). Vasco da Gama je leta 1498 s svojim ladjevjem pristal na indijski obali v bližini Kalkute. Domov se je vrnil z ladjami, do vrha napolnjenimi s cimetom, poprom, svilo in z dragimi kamni. Portugalci so v Indiji ustanovili številne trgovske postojanke in v nekaj desetletjih razširili svoj vpliv.

Trikotna jadra so

karavelam omogočala

plovbo proti vetru.

Izboljšani sprednji del je omogočil

lažje vodenje ladje.

V povečanem tovornem prostoru so lahko prepeljali

več zalog in tovora.

Na sliki je model karavele.

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

•Raziskovalec iz Genove,

poznan zaradi odkritja pomor-

ske poti v Ameriko,

• v Ameriko je plul štirikrat

(1492–1504), do smrti je bil

prepričan, da je prišel do

Kitajske in Indije,

• preučeval je vetrove na

Atlantskem oceanu,

• potovanja so mu sicer

prinesla nesmrtnost, ne pa

tudi bogastva in slave,

• po zadnjem potovanju se

je vrnil v Španijo, kjer je

pozabljen umrl.

KRIŠTOF KOLUMB

(1451–1506)



10/100/90/0

Documents

Raziskujem NQMLJDUQD FRP 8 - knjigarna.com · 88 Kako je dunajski kongres preuredil Evropo 91 Leto 1848 – leto revolucij 93 Pomlad narodov v Evropi 95 Uspehi in neuspehi nacionalnih