Embed Size (px)
Citation preview
RAZŠIRJENI E NERGETSKI PREGLED
KONČNO POROČILO
KULTRUNI DOM TABOR
NAROČNIK:
OBČINA LOGATEC
TRŽAŠKA CESTA 50 A
1370 LOGATEC
POGODBENI PARTNER IN IZVAJALEC:
GORIŠKA LOKALNA ENERGETSKA AGENCIJA –
GOLEA
TRG EDVARDA KARDELJA 1
5000 NOVA GORICA
DECEMBER, 2016
2
3
Naslov študije:
Končno poročilo o razširjenem energetskem pregledu stavbe Kulturni dom Tabor
Naziv in naslov stavbe:
Kulturni dom Tabor Tržaška cesta 152 1370 Logatec
Uporabnik:
Osnovna šola Tabor Logatec Tržaška cesta 150 1370 Logatec
Izvajalec pri izvedbi:
Goriška lokalna energetska agencija - GOLEA Trg Edvarda Kardelja 1 5000 Nova Gorica
Odgovorna oseba izvajalca:
Izdelali:
Rajko Leban, univ.dipl. inž. str. Matej Pahor, univ. dipl. inž. str. Janez Melink, mag. inž. gradb. Ivana Kacafura, univ. dipl. ekol. Primož Poje, univ. dipl. inž. el. Irena Pavliha, dipl. ekon. Mateja Birsa, dipl. ekon.
Kraj in datum:
Vrtojba, december 2016
Št. izvoda:
1
4
5
KAZALO VSEBINE
0. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE ................................................................................................... 11
1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA ........................................................................................... 15
2. UVOD ..................................................................................................................................................... 16
2.1 OPIS DEJAVNOSTI V STAVBI ........................................................................................................................... 16
2.2 PROSTORSKA RAZPOREDITEV STAVB Z OZNAČENO NAMEMBNOSTJO STAVB ............................................................. 16
2.3 SKUPNA RABA ENERGIJE IN STROŠKI ................................................................................................................ 18
2.4 STANJE TOPLOTNEGA UGODJA ....................................................................................................................... 22
3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO ............................................................................................................ 25
3.1 RAZMERJA MED NAROČNIKOM EP, LASTNIKOM, UPORABNIKOM IN UPRAVNIKOM STAVBE ......................................... 25
3.2 SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH STROŠKOV .................................................................... 25
3.3 POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI ............................................................................................. 26
3.4 MOTIVACIJA ZA UČINKOVITO RABE ENERGIJE (URE) PRI VSEH UDELEŽENIH AKTERJIH ................................................ 26
3.5 RAVEN PROMOVIRANJA URE ........................................................................................................................ 26
4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE .................................................................................................................... 26
4.1 CENE ENERGETSKIH VIROV ............................................................................................................................ 26
4.2 MESEČNE PORABE GLAVNIH VIROV ENERGIJE .................................................................................................... 26
4.3 ZANESLJIVOST OSKRBE GLEDE ENERGETSKIH VIROV ............................................................................................ 27
4.4 ZANESLJIVOST OSKRBE GLEDE DOTRAJANOSTI OPREME ....................................................................................... 28
5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE.......................................................................................... 28
5.1 OGREVALNI SISTEM ..................................................................................................................................... 28
5.2 SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO SANITARNO VODO (TSV) ........................................................................................ 31
5.3 SISTEM ZA OSKRBO Z HLADNO VODO .............................................................................................................. 32
5.4 PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA ................................................................................................................. 33
5.5 ELEKTROENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI ...................................................................................................... 33
6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE .......................................................................................................... 34
6.1 OVOJ STAVBE ............................................................................................................................................ 34
6.1.1 Termografija ovoja stavbe ............................................................................................................ 38
6.2 ELEKTRIČNE NAPRAVE IN APARATI .................................................................................................................. 39
6.3 RAZSVETLJAVA ........................................................................................................................................... 40
6.4 PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE ................................................................................................................. 41
6.5 PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA ................................................................................................................. 41
7. OSKRBA Z ENERGIJO ............................................................................................................................... 42
7.1 REVIZIJA POGODB O DOBAVI ENERGIJE ............................................................................................................ 42
7.2 ZEMELJSKI PLIN .......................................................................................................................................... 42
7.2.1 Analiza rabe ZP ..................................................................................................................................... 43
7.2.1 Analiza stroškov in cene ZP .................................................................................................................. 45
7.3 ELEKTRIČNA ENERGIJA ................................................................................................................................. 45
7.3.1 Analiza rabe električne energije .................................................................................................... 46
7.3.2 Analiza stroška in cene električne energije .................................................................................... 47
7.4 PITNA VODA .............................................................................................................................................. 49
8. ANALIZA ENERGIJSKIH TOKOV V STAVBI ................................................................................................. 50
6
8.1 POTREBNA TOPLOTA ................................................................................................................................... 50
8.2 TOPLOTNI PRITOKI IN NOTRANJI TOPLOTNI VIRI ................................................................................................. 51
8.3 KONČNA ENERGIJA ZA OGREVNJE STAVBE ........................................................................................................ 51
9. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENICALOV ............................................................................... 52
9.1 OVOJ STAVBE ............................................................................................................................................ 52
9.2 PREZRAČEVANJE ......................................................................................................................................... 53
9.2 PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA TOPLOTE ......................................................................................................... 53
9.3 PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE ................................................................................................................. 54
9.4 SANITARNA VODA ....................................................................................................................................... 54
9.5 RAZSVETLJAVA ........................................................................................................................................... 54
9.6 KLIMATIZACIJA ...................................................................................................................................... 55
9.7 ELEKTRO ENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI .................................................................................................. 55
10. ORGANIZACIJSKI UKREPI ..................................................................................................................... 56
10.1 PREGLED POTREBNIH ORGANIZACIJSKIH UKREPOV ............................................................................................. 57
10.1.1. Izvajanje sistema upravljanja z energijo ........................................................................................... 57
11. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV ................................................................................ 58
11.1 UKREPI NA OVOJU STAVBE ............................................................................................................................ 58
11.1.1 Toplotna izolacija fasade ............................................................................................................... 58
11.1.2 Zamenjava dotrajanega lesenega stavbnega pohištva ................................................................. 59
11.1.3 Toplotna izolacija stropne konstrukcije ......................................................................................... 60
11.1.4 toplotna izolacija talne konstrukcije .............................................................................................. 61
11.2 UKREPI NA STROJNIH INSTALACIJAH ................................................................................................................ 62
11.2.1 Vgradnja ventilov s termostatskimi glavami ................................................................................. 62
11.2.2 ZAMENJAVA vIRA OGREVANJA ...................................................................................................... 62
11.2.3 vgradnja prisilnega prezračevanja z rekuperacijo toplote ............................................................ 63
11.3 UKREPI NA ELEKTRIČNIH INSTALACIJAH IN ELEKTRIČNI OPREMI.............................................................................. 64
11.3.1 Zamenjava obstoječh svetilk z led svetilkami ................................................................................ 64
12. POVZETEK UKREPOV S PREDLOGOM SCENARIJEV ............................................................................... 65
12.1 POVZETEK UKREPOV ........................................................................................................................................ 65
12.2 PREDLOG SCENARIJEV ...................................................................................................................................... 67
scenarij 0: Posamezni ukrepi ......................................................................................................................... 67
scenarij 1: Celovita energetska prenova ....................................................................................................... 68
12.3 PRIMERJAVA SCENARIJEV .............................................................................................................................. 71
13. IZVEDBA OSVEŠČANJA UPORABNIKA .................................................................................................. 72
14. LITERATURA ........................................................................................................................................ 73
7
KAZALO SLIK
SLIKA 1: LOKACIJA STAVBE (VIR. GURS: HTTP://PROSTOR3.GOV.SI/) .................................................................................. 17
SLIKA 2: JUŽNA FASADA STAVBE .................................................................................................................................... 17
SLIKA 3: KOTEL TVT NA ZEMELJSKI PLIN V KOTLOVNICI ŠOLE ............................................................................................... 29
SLIKA 4: CENTRALNI RAZDELILEC TER RAZVODI OGREVALNIH VEJ V KOTLOVNICI ŠOLE ................................................................ 29
SLIKA 5: OBTOČNA ČRPALKA IPM GHN 40 A-R NA OGREVALNI VEJI ZA KULTURNI DOM, NA SLIKI DESNO REZERVNA OBTOČNA ČRPALKA
...................................................................................................................................................................... 30
SLIKA 6: KOTEL NA ELKO V KURILNICI KULTURNEGA DOMA (LEVO), GORILNIK THYSSEN (DESNO) ............................................... 30
SLIKA 7: RADIATOR V DVORANI ..................................................................................................................................... 31
SLIKA 8: BOJLER V PROSTORU ZA ČISTILA V PRITLIČJU (LEVO), BOJLER V SANITARIJAH V NADSTROPJU (DESNO) ............................... 31
SLIKA 9: UMIVALNIK ................................................................................................................................................... 32
SLIKA 10: WC ŠKOLJKA S KOTLIČKOM ............................................................................................................................. 32
SLIKA 11: PISOARJA V NADSTROPJU ............................................................................................................................... 33
SLIKA 12: GLAVNA ELEKTRO OMARA .............................................................................................................................. 33
SLIKA 13: FRONTALNA FASADA IN DEL JUŽNE FASADE ........................................................................................................ 35
SLIKA 14: STIK ZIDOV KULTURNEGA DOMA IN ŠOLE ........................................................................................................... 35
SLIKA 15: OBSTOJEČA IZOLACIJA NA PODSTREŠJU STAVBE ................................................................................................... 36
SLIKA 16: LESENO OSTREŠJE ......................................................................................................................................... 37
SLIKA 17: OKNO Z LESENIM OKVIRJEM IN DVOJNO ZASTEKLITVIJO ......................................................................................... 37
SLIKA 18: TERMOGRAFSKA SLIKA FRONTALNE (VZHODNE) FASADE ....................................................................................... 38
SLIKA 19: TERMOGRAFSKA SLIKA SEVERNE FASADE ........................................................................................................... 38
SLIKA 20: TERMOGRAFSKA SLIKA JUŽNE FASADE ............................................................................................................... 39
SLIKA 21: SVETILO Z ZRCALNIM RASTROM, MAGNETNO DUŠILKO IN CEVASTIMI FLUORESCENTNIMI SIJALKAMI 6X18 W ................... 40
SLIKA 22: SVETILA S KLASIČNIMI ŽARNICAMI MOČI 60 W NA HODNIKU ................................................................................. 40
KAZALO TABEL
TABELA 1: POVPREČNA RABA ENERGIJE, STROŠKI IN EMISIJE V ZADNJIH TREH LETIH .................................................................. 12
TABELA 2: SCENARIJ 1- CELOVITA ENERGETSKA PRENOVA ................................................................................................... 14
TABELA 3: SPLOŠNI PODATKI O ZAVODU IN STAVBI ............................................................................................................ 16
TABELA 4: PODATKI O STAVBI IZ EVIDENCE GURS ............................................................................................................. 16
TABELA 5: PODATKOVNA ZBIRKA O OBJEKTU S KLJUČNIMI PODATKI ...................................................................................... 18
TABELA 6: DOVEDENA (KONČNA) ENERGIJA, PORABA VODE IN STROŠKI ................................................................................. 18
TABELA 7: RABA PRIMARNE ENERGIJE ............................................................................................................................ 20
TABELA 8: EMISIJE CO2 PO ENERGENTIH ......................................................................................................................... 20
TABELA 9: MERITVE TEMPERATUR ................................................................................................................................. 23
TABELA 10: EFEKTIVNE CENE ENERGIJE ........................................................................................................................... 26
TABELA 11: OGREVALNA NAPRAVA ............................................................................................................................... 28
TABELA 12: ZUNANJE STENE ........................................................................................................................................ 34
TABELA 13: TLA NA TERENU IN NEOGREVANE KLETI ........................................................................................................... 35
TABELA 14: STROPNE – STREŠNE KONSTRUKCIJE............................................................................................................... 36
TABELA 15: OKNA IN VRATA ........................................................................................................................................ 37
TABELA 16: RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO PODROČJU RABE .............................................................................................. 39
TABELA 17: MERITVE OSVETLJENOSTI ............................................................................................................................ 41
TABELA 18: PODATKI O LETNI PORABI IN STROŠKIH NAKUPA ZEMELJSKEGA PLINA .................................................................... 42
8
TABELA 19: TEMPERATURNI PRIMANJKLJAJ ..................................................................................................................... 44
TABELA 20: PODATKI O LETNI RABI IN STROŠKIH ELEKTRIČNE ENERGIJE .................................................................................. 45
TABELA 21: POVZETEK ENERGIJSKIH LASTNOSTI STAVBE ..................................................................................................... 50
TABELA 22: IZRAČUN POTREBNE TOPLOTE ZA OGREVANJE STAVBE ........................................................................................ 50
TABELA 23: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI NA OVOJU STAVBE .............................................................. 52
TABELA 24: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI NA PREZRAČEVANJU ............................................................ 53
TABELA 25: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPIH NA SISTEMU OGREVANJA .................................................... 54
TABELA 26: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI PRI RABI HLADNE VODE ........................................................ 54
TABELA 27: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI NA SISTEMU RAZSVETLJAVE ................................................... 55
TABELA 28: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI NA ELEKTROENERGETSKEM SISTEMU IN PORABNIKIH................... 55
TABELA 29: VHODNI PODATKI ANALIZE ........................................................................................................................... 56
TABELA 30: POVZETEK VSEH ORGANIZACIJSKIH IN INVESTICIJSKIH UKREPOV ............................................................................ 65
TABELA 31: PRIHRANEK PRIMARNE ENERGIJE IN ZMANJŠANJE EMISIJ CO2.............................................................................. 66
TABELA 32: PRIHRANEK - SCENARIJ 1: CELOVITA ENERGETSKA PRENOVA............................................................................... 69
TABELA 33: PRIHRANEK PRIMARNE ENERGIJE IN EMISIJ CO2 – SCENARIJ 1: CELOVITA ENERGETSKA PRENOVA .............................. 70
TABELA 34: PRIMERJAVA SCENARIJEV ............................................................................................................................ 71
KAZALO DIAGRAMOV
DIAGRAM 1: STRUKTURA RABE KONČNE ENERGIJE (LEVO) IN STRUKTURA STROŠKOV ZA ENERGIJO IN VODO .................................. 12
DIAGRAM 2: TRILETNO POVPREČJE RAZMERJA DOVEDENE ENERGIJE ZA ZP IN ELEKTRIČNO ENERGIJO ........................................... 19
DIAGRAM 3: TRILETNO POVPREČJE RAZMERJA STROŠKOV ZA ZP, ELEKTRIČNO ENERGIJO IN VODO ............................................... 19
DIAGRAM 4: POVPREČNA SPECIFIČNA RABA IN STROŠEK ENERGIJE ZA 3 LETA .......................................................................... 20
DIAGRAM 5: EMISIJE, KI SO POSLEDICA OSKRBE STAVBE Z ENERGIJO ..................................................................................... 21
DIAGRAM 6: DOBAVLJENA ENERGIJA IZ ZP NA LETNEM NIVOJU ZA OBDOBJE ZADNJIH TREH KOLEDARSKIH LET ............................... 27
DIAGRAM 7: RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH ZA OBDOBJE ZADNJIH TREH KOLEDARSKIH LET ........................................... 27
DIAGRAM 8: DELITEV RABE ELEKTRIČNE ENERGIJE ............................................................................................................. 39
DIAGRAM 9: LETNA RABA IN STROŠEK ZEMELJSKEGA PLINA ................................................................................................. 43
DIAGRAM 10: DOVEDENA ENERGIJA ZP ZA OGREVANJE, NORMIRANA S TEMPERATURNIM PRIMANJKLJAJEM................................. 44
DIAGRAM 11: LETNA RABA IN STROŠEK ELEKTRIČNE ENERGIJE ............................................................................................. 45
DIAGRAM 12: RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH ..................................................................................................... 46
DIAGRAM 13: VSOTE RABE ELEKTRIKE V 12 ZAPOREDNIH MESECEV ZA LETI 2014 IN 2015 ....................................................... 46
DIAGRAM 14: PORABA V VISOKI (VT) IN MALI (MT) TARIFI ................................................................................................ 47
DIAGRAM 15: STROŠEK ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH ................................................................................................. 47
DIAGRAM 16: RAZDELITEV STROŠKOV ELEKTRIČNE ENERGIJE PO POSAMEZNIH KOMPONENTAH OBRAČUNA ZA MESEC JANUAR 2015 IN
JUNIJ 2015 (Z DDV) .......................................................................................................................................... 48
DIAGRAM 17: EFEKTIVNA CENA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH (Z DDV).......................................................................... 49
DIAGRAM 18: LETNA RABA IN STROŠEK OSKRBE S PITNO VODO IN ODVAJANJA TER ČIŠČENJA ODPADNE VODE ................................ 49
DIAGRAM 19: DELEŽI TOPLOTNIH IZGUB PO POSAMEZNIH ELEMENTIH OVOJA TER PREZRAČEVANJU ............................................ 52
9
KAZALO PRILOG
Priloga 1. MERITVE MIKROKLIME
Priloga 2. POPIS NOTRANJE RAZSVETLJAVE
Priloga 3. ELABORAT GRADBENE FIZIKE – OBSTOJEČE STANJE
Priloga 4. TERMOGRAFSKA ANALIZA
Priloga 5. LOKACIJSKA INFORMACIJA
Seznam uporabljenih kratic
kW enota za moč električnih in toplotnih naprav
kWh enota za porabljeno energijo
/a per annum (na leto)
t indeks - toplotna energija
e indeks - električna energija
TSV topla sanitarna voda
ELKO ekstra lahko kurilno olje
ZP zemeljski plin
EVD enostavna vračilna doba
10
11
0. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE
Povzetek je napisan z namenom, da se vodstvo in uporabniki na kratek in jedrnat način predstavi vse
pomembne elemente energetskega pregleda, ne da bi se morali ukvarjati z energetiko in
posameznimi izračuni, ki so zajeti v pregledu.
V energetskem pregledu so nakazane možnosti učinkovite rabe energije (URE) oz. zmanjšanja
stroškov ogrevanja, porabe električne energije in vode. Predlagani ukrepi so ločeni na organizacijske
in investicijske ukrepe. Vsi predlagani ukrepi vplivajo na URE in znižanje stroškov. Predlagani ukrepi
se razlikujejo po dobi vračanja vloženih finančnih sredstev in po nujnosti izvajanja posameznega
ukrepa.
Izdelava razširjenega energetskega pregleda (REP) stavbe Kulturni dom Tabor je izdelana v skladu s
predpisano metodologijo za izvedbo REP-a. Kot izhodišče za določitev ukrepov in njihovih učinkov je
bilo iz meritev notranjega okolja (temperatura, relativna vlaga prostorov, osvetljenost) in analize
pridobljenih podatkov najprej ugotovljeno stanje stavbe. Osnovni nabor ukrepov je bil korigiran na
podlagi razgovorom z osebjem stavbe, tehnične rešitve pa so bile opredeljene skupaj s sodelavci za
posamezna področja. Na ta način so bile upoštevane tudi omejitve pri izvajanju ukrepov za učinkovito
rabo energije in za znižanje stroškov vzdrževanja. Vrednosti in podane usmeritve investicij so okvirne,
kot je to običajno na nivoju energetskega pregleda. Za natančne tehnične rešitve za posamezen
ukrep je potrebna izdelava Projektov za izvedbo (PZI), v okviru katerih se ukrepi podrobno
obravnavajo in se izdelajo natančni projektantski popisi. Projekt prenove mora poleg opisa tehničnih
ukrepov vsebovati tudi opise možnih tveganj zaradi njihovega posamičnega ali medsebojnega vpliva
in navodila uporabnikom za omejevanje tveganj s preventivnimi in kurativnimi ukrepi.
KLJUČNE UGOTOVITVE
Ključne ugotovitve razširjenega energetskega pregleda so:
- Prostori Kulturnega doma Tabor se nahajajo na naslovu Tržaška cesta 152. Osrednji prostor
stavbe je dvorana za športne in kulturne prireditve. Naročnik REP je lastnik celotne stavbe.
- V času ogrevalne sezone je v večini prostorov mogoče zagotoviti ustrezno toploto ugodje.
(meritve mikroklime so pokazale, da se temperature gibljejo med 16 in 20 °C). Nižje temperature so
pojavijo v nočem času, ko prostori niso v uporabi oziroma ko je vklopljen znižan režim ogrevanja.
- Obodni zidovi objekta debeline 0,5 m in 0,35 m so grajeni iz polnih opek in so obojestransko
ometani. Na ovoju stavbe je vgrajeno leseno stavbno pohištvo z dvojno zasteklitvijo. Na podstrešju
stavbe je vgrajena dotrajana toplotna izolacija debeline 15 cm. Objekt je delno podkleten, preostali
del talne konstrukcije je izveden kot tla na terenu (utrjenem nasutju).
- Stavba se oskrbuje s toplotno energijo iz kotlovnice osnovne šole na zemeljski plin, z
električno energijo iz javnega distribucijskega omrežja in s hladno vodo iz javnega vodovodnega
omrežja. Stavba ima sicer lastno kotlovnico na ekstra lahko kurilno olje, ki pa ni v uporabi. Ogreva se
iz kotlovnice na ZP v Osnovni šoli Tabor Logatec.
12
- Oprema v kotlovnici je funkcionalno ustrezna in primerno vzdrževana, se pa bliža koncu
življenjske dobe.
- Električne naprave in razdelilci nizkonapetostnih (NN) razvodov so solidno vzdrževani in
omogočajo normalno delovanje, so pa relativno stari. Večina notranje razsvetljave je zastarele in je
potrebna prenove.
- Na področju organizacijskih ukrepov se priporoča izvajanje Sistema upravljanja z energijo
(SUE).
- Investicijsko-tehnični ukrepi so možni predvsem na zunanjem ovoju (zamenjava stavbnega
pohištva, vgradnja TI na strop/streho stavbe), elektroenergetskem sistemu (prenova razsvetljave). Ob
celoviti prenovi se priporoča tudi vgradnja prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote.
STRUKTURA POVPREČNE RABE ENERGIJE IN STROŠKOV
Absolutno gledano gre v primeru Krajevnega doma Tabor za manjšega porabnika energije. Narava
raba stavbe je izvajanje izobraževalne dejavnosti ter uporaba za kulturne in športne aktivnosti.
Stavba je v uporabi ob delavnikih med 7. in 20. uro, odvisno od terminov aktivnosti. V stavbi ni
nikakršnih tehnoloških ali drugih energetsko zahtevnih procesov. Struktura rabe energije za obdobje
zadnjih treh let je prikazana na spodnjih dveh grafikonih.
Diagram 1: Struktura rabe končne energije (levo) in struktura stroškov za energijo in vodo
Tabela 1: Povprečna raba energije, stroški in emisije v zadnjih treh letih
Povprečje 2013-2015
Poraba energentov [kWh/leto]
Stroški energenta [€/leto]
Emisije CO2 [t/leto]
Primarna energija [kWh/m2leto]
Energijsko število [kWh/m2 leto]
Toplotna energija 49.034 3.458 9,8 135,4 150,8
Električna energija 2.310 859 1,1 14,5 7,1
Skupaj 51.344 4.317 10,9 149,8 157,9
Poraba [m3/leto] Stroški [€/leto]
Hladna Voda 124 254
Skupaj povprečni stroški v obdobju 2013-2015 [€/leto]: 4.571
96%
4%
ZP Električna energija
76%
19%
5%
ZP Električna energija Voda
13
Na podlagi kopij računov dobaviteljev energije in vode smo ugotovili, da pri rabi končne energije
95,5 % predstavlja energija, namenjena pretvorbi v toploto za ogrevanje prostorov, 4,5 % končne
energije pa predstavlja električna energija. Večina sredstev za obratovanje se porabi za oskrbo s
toplotno energijo, in sicer 76 %. Preostali del se porabi v naslednjih deležih: 19 % za električno
energijo in 5 % za oskrbo s hladno vodo iz vodovodnega omrežja in komunalne storitve.
14
PREDLAGANI SCENARIJI ZA IZVEDBO UKREPOV URE IN OVE
Z izrazom »celovita energetska prenova« označujemo usklajeno izvedbo ukrepov učinkovite rabe
energije na ovoju stavbe (npr. fasada, streha, tla) in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje,
prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode) na način, da se, v kolikor je to tehnično mogoče,
izkoristi ves ekonomsko upravičen potencial za energetsko prenovo. Glavna prednost celovitega
pristopa je možnost medsebojne optimizacije posameznih ukrepov v eni sami obsežnejši operaciji.
Zaradi dejstva, da gre za relativno majhen, hkrati pa z vidika specifične rabe energije ne pretirano
potraten objekt, je enostavna vračilna doba celovite energetske prenove ekonomsko manj zanimiva.
V primeru pridobitve nepovratnih sredstev se ekonomika scenarija izboljša.
Tabela 2: Scenarij 1- celovita energetska prenova
št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Enostavna vračilna doba
MWhe MWht € enota €/enota € let
ORGANIZACIJSKI UKREPI:
1. Uvedba in izvajanje sistema upravljanja z energijo:
kpl. 2.900,00
-energetsko knjigovodstvo
-osveščanje zaposlenih
-ciljno spremljanje rabe energije
SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 2.900,00
INVESTICIJSKI UKREPI:
2. Ukrepi na ovoju objekta:
-toplotna izolacija fasade
m2 29.874,00
-zamenjava lesenih oken in vrat
m2 23.575,00
-toplotna izolacija stropnih konstrukcij
m2 11.480,00
-toplotna izolacija talne konstrukcije
m2 20.280,00
3. Ukrepi strojnih instalacijah:
-vgradnja ventilov s termostatskimi glavami
kpl. 1.250,00
-vgradnja prezračevalnih naprav z rekuperacijo toplote -1,0 kpl. 26.400,00
SKUPAJ 2+3: -1,0 24,5 1.325
4. Ukrepi na elektro instalacijah:
-zamenjava svetilk z LED svetili 0,8 338 kpl. 7.254,00
SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: -0,2 24,5 1.663 120.113,00 72
SKUPAJ SCENARIJ: -0,2 24,5 1.663 123.013,00 72
15
I. SPLOŠNI DEL
1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA
Namen razširjenega energetskega pregleda (REP) je analizirati energetsko stanje stavbe, obravnavati
možne ukrepe za povečanje učinkovite rabe energije (URE) za zniževanje obratovalnih stroškov,
analizirati izbrane ukrepe URE ter oceniti izvedljivost izbranih investicijskih in organizacijskih ukrepov
z ovrednotenjem ekološke primernosti. REP vključuje tudi osveščanje in motiviranje zaposlenih za
učinkovito rabo energije.
Cilji energetskega pregleda so sledeči:
• osveščanje, motiviranje in informiranje vseh deležnikov,
• evidentiranje ter analiza možnih ukrepov učinkovite rabe energije,
• uvajanje ciljnega spremljanja rabe energije,
• takojšnje izvajanje organizacijskih ukrepov,
• ekonomski prihranki,
• priprava podatkov za izvajanje investicijskih ukrepov
Razširjen energetski pregled se pripravlja v sklopu aktivnosti priprave dokumentacije za koriščenje
nepovratnih sredstev za celovito energetsko obnovo stavb v okviru kohezijske politike za obdobje
2014 – 2020.
Pri pripravi dokumenta so bile upoštevane zahteve Navodil in tehničnih usmeritev za energetsko
prenovo javnih stavb ter Navodil za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske
prenove stavb javnega sektorja, ki jih je izdalo Ministrstvo za infrastrukturo.
Poleg zgoraj omenjenih specifičnih navodil so bile pri izvedbi pregleda in končnega poročila
upoštevane zahteve Metodologije za izdelavo energetskih pregledov, standardov SIST EN 16247-1 ter
SIST EN 16247-2, pravilnikov, veljavnih tehničnih smernic in drugih relevantnih dokumentov.
V okviru energetskega pregleda je bila pridobljena in upoštevana tudi lokacijska informacija, ki
podaja zahteve in omejitve za posege v obravnavano stavbo.
16
2. UVOD
2.1 OPIS DEJAVNOSTI V STAVBI
Kulturni dom Tabor Logatec se nahaja v stavbi na naslovu Tržaška cesta 152. V stavbi se nahaja
večnamenska dvorana, ki je namenjena izvedbi kulturnih dogodkov, služi pa tudi za potrebe
delovanja šole in vrtca. Objekt je povezan s kompleksom stavb osnovne šole. Osnovni podatki stavbe
so zbrani v Tabeli 3.
Tabela 3: Splošni podatki o zavodu in stavbi
Organizacija Kulturni dom Tabor Logatec
Naslov Tržaška cesta 152
Kraj Logatec
Poštna številka 1370
Odgovorna oseba /
Telefon /
Fax /
E-pošta /
Spletna stran /
Namembnost zgradbe Dvorana za kulturne prireditve in športno vzgojo
Čas uporabe Ob delavnikih dopoldne za športno vzgojo, popoldne in čez
vikende občasno.
Število zaposlenih 1 (občasno)
Število uporabnikov ni podatka
2.2 PROSTORSKA RAZPOREDITEV STAVB Z OZNAČENO NAMEMBNOSTJO STAVB
Predmet razširjenega energetskega pregleda so prostori Kulturnega doma Tabor Logatec v stavbi na
naslovu Tržaška cesta 152, Logatec. Prostori se nahajajo v dvoetažni stavbi. V evidenci Geodetske
uprave (GURS) je del stavbe zaveden pod številko 1. Osnovni podatki stavbe iz evidence GURS so
prikazani v spodnji tabeli.
Tabela 4: Podatki o stavbi iz evidence GURS
Katastrska občina 2015 GORENJI LOGATEC
Številka stavbe 167
Število etaž 2
Deli stavbe 1
Površina stavbe [m2] Celotna stavba 378 m2
Številka parcele 1044/5
Površina parcele [m2] 320
17
Na Sliki 1 je prikazana lokacija stavbe v prostoru, na Sliki 2 pa pogled na južno fasado.
Slika 1: Lokacija stavbe (vir. GURS: http://prostor3.gov.si/)
Slika 2: Južna fasada stavbe
V Tabeli 5 so zbrani ključni podatki o objektu, tako kot je to zahtevano v Navodilih in služi
identifikaciji ciljne kategorije upravičenih objektov celovite energetske prenove.
18
Tabela 5: Podatkovna zbirka o objektu s ključnimi podatki
Naziv stavbe Kulturni dom Tabor Logatec
Lokacija Logatec, Tržaška cesta 152
Namembnost stavbe 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo
Lastnik Upravljavec
Občina Logatec Tržaška cesta 50 A Logatec Občina Logatec Tržaška cesta 50 A Logatec
Uporabnik Osnovna šola Tabor Logatec Razna kulturna in športna društva
Uporabna površina stavbe 398,5 m2
Neto tlorisna površina stavbe 398,5 m2
Kondicionirana površina stavbe (Ak) 325,2 m2
Energenti električna energija, zemeljski plin
Poraba primarne energije za ogrevanje 49,03 MWh
Poraba električne energije 2,31 MWh
Letnica izgradnje 1928
Leto večje prenove stavbe, ogrevalnega, hladilnega , prezračevalnega sistema in razsvetljave ter opis posega
obnova fasade 1990
Intenzivnost uporabe stavbe dopoldne za namene športne vzgoje, popoldne in zvečer rekreacija – približno 10 ur dnevno
2.3 SKUPNA RABA ENERGIJE IN STROŠKI
Osnova za uvajanje in vrednotenje ukrepov na področju učinkovite rabe energije je poznavanje
trenutnega stanja in preteklih trendov. V spodnjih grafih in tabelah je prikazana raba končne energije
in vode v obdobju 2013 do 2015 ter s tem povezani stroški. Podatke smo pridobili od občine Logatec.
Povprečna skupna dovedena energija je v opazovanih letih znašala 51.344 kWh. Povprečni letni
strošek je v opazovanih letih predstavljal 4.571 € z vključenim DDV.
Tabela 6: Dovedena (končna) energija, poraba vode in stroški
ZP Električna energija Voda Skupni stroški
enota kWh € kWh € m3 € €
2013 49.815 3.568 2.596 885 117 293 4.746
2014 43.763 3.013 2.251 841 208 364 4.218
2015 53.523 3.794 2.083 850 48 105 4.749
Povprečje 49.034 3.458 2.310 859 124 254 4.571
Na Diagramu 2 je prikazano razmerje med dovedeno energijo zemeljskega plina in električno
energijo. Delež ZP predstavlja 96 % dovedene končne energije. Večinski delež pri stroških ima prav
19
tako ZP, saj ta v povprečju znaša 76 % vseh stroškov (Diagram 3). Na drugem mestu je z 19 % strošek
oskrbe z električno energijo, na zadnjem pa strošek oskrbe s pitno vodo s 5 %.
Diagram 2: Triletno povprečje razmerja dovedene energije za ZP in električno energijo
Diagram 3: Triletno povprečje razmerja stroškov za ZP, električno energijo in vodo
Energijsko število oziroma specifična raba energije za ogrevanje znaša 150,8 kWh/m2 na leto, kar
pomeni, da je potencial za prihranke toplotne energije relativno velik. Energijsko število za električno
energijo znaša 7,1 kWh/m2 na leto, kar je glede na izkušnje manjše od energijskega števila podobnih
objektov. Skupno energijsko število oziroma specifična raba energije na kvadratni meter
kondicionirane površine znaša 157,9 kWh/m2.
96%
4%
Povprečni triletni delež dovedene energije
ZP Električna energija
76%
19%
5%
Povprečni triletni delež stroškov
ZP Električna energija Voda
20
Diagram 4: Povprečna specifična raba in strošek energije za 3 leta
V Tabeli 7 je podana letna raba primarne energije ločeno po energentih za vsa opazovana leta.
Skladno s tehnično smernico1 je pri pretvorbi iz končne v primarno energijo za zemeljski plin
uporabljen faktor 1,1, za električno energijo pa 2,5.
Tabela 7: Raba primarne energije
ZP Električna energija SKUPAJ
MWh MWh MWh
2013 54,8 6,5 61,3
2014 48,1 5,6 53,8
2015 58,9 5,2 64,1
povprečje 53,9 5,8 59,7
V Tabeli 8 so podane so tudi emisije toplogrednega plina CO2, ki nastanejo zaradi uporabe fosilnih
goriv in električne energije. Za preračun so uporabljeni faktorji iz Priloge III pravilnika2 o metodah za
določanje prihrankov energije.
Tabela 8: Emisije CO2 po energentih
Emisije CO2 [ kg]
Zemeljski plin 9.807
Električna energija 1.132
1 Tehnična smernica TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije
2 Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije, rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanju izpustov
CO2 (Ur.l. RS, št. 67/2015).
150,8
7,1
0,0
20,0
40,0
60,0
80,0
100,0
120,0
140,0
160,0
180,0
Rab
a en
ergi
je v
kW
h n
a m
2 n
a le
to
Povprečna specifična raba energije za 3 leta
ZP Električna energija
10,6
2,6
0,0
2,0
4,0
6,0
8,0
10,0
12,0
14,0
Stro
šek
ener
gije
v E
UR
na
m2
na
leto
Povprečni specifični strošek energije za 3 leta
ZP Električna energija
21
V spodnjem diagramu so poleg skupne emisije CO2 podane še letne emisije prahu, ogljikovega monoksida, hlapnih organskih snovi, dušikovih oksidov, žveplovega dioksida in metana.
Diagram 5: Emisije, ki so posledica oskrbe stavbe z energijo
CO2 x 100
CH₄
SO₂
Nox
VOC
CO
PRAH
0 20 40 60 80 100 120
CO2 x 100 CH₄ SO₂ Nox VOC CO PRAH
kg/leto 109,39 3,94 0,00 8,83 0,35 3,53 0,02
22
2.4 STANJE TOPLOTNEGA UGODJA
Toplotno ugodje človek doseže, ko je v toplotnem ravnotežju z okolico, v kateri se nahaja. Je zelo
pomembno za dobro počutje in zdravje uporabnikov stavbe. Na stanje toplotnega ugodja vpliva več
parametrov: temperatura zraka, temperatura obodnih površin, relativna vlažnost, hitrost zraka ter
parametri kot so obleka in fizična aktivnost posameznika. Na slednja parametra lahko človek v
določeni meri vpliva, medtem ko so mikro klimatski pogoji odvisni od zasnove stavbe in delovanja
sistemov ogrevanja, hlajenja, prezračevanja in klimatizacije. Največji vpliv na človeško zaznavo
toplotnega ugodja ima občutena temperatura (povprečje temp. zraka in srednje sevalne temperature
površin) ter hitrost gibanja zraka (prepih).
Parametri za toplotno ugodje sedeče osebe v bivalni coni so naslednji:
1. temperatura zraka:
v času brez ogrevanja med 22 °C in 26 °C, priporočljivo 23 °C do 25 °C,
v času ogrevanja med 19 °C in 24 °C, priporočljivo 20 °C do 22 °C;
2. navpična temperaturna razlika zraka med glavo in gležnji za sedečo osebo (med 0,1 m in 1,1 m nad
podom) manjša od 3 K, v vseh drugih primerih manjša od 4 K;
3. površinska temperatura poda med 17 °C in 26 °C, pri sistemu talnega ogrevanja do 29 °C (izjemi sta
prostori z nestalno prisotnostjo in prostori s posebno namembnostjo);
4. pod oziroma talna obloga poda zaradi svojega neposrednega oziroma posrednega vpliva ne sme
onesnaževati zraka v prostoru in ne sme vplivati na ugodje in zdravje uporabnikov prostorov;
5. največja sevalna temperaturna asimetrija:
za hladno steno < 13 °C,
za toplo steno < 35 °C,
za hladen strop < 18 °C,
za topel strop < 7 °C.
Z oblikovanjem stavbe in senčili je treba v času hlajenja preprečiti vpliv neposrednega sončnega
sevanja v bivalni coni;
6. priporočena srednja hitrost zraka:
v času ogrevanja in hlajenja 0,15 m/s,
v ostalem času 0,2 m/s.
V času izdelave energetskega pregleda se je stavba Kulturnega doma Tabor ogrevala, zato so bile
izvedene večdnevne meritve notranjih temperatur in relativne vlažnosti. Meritve so se izvajale v
dvorani ob oknu ter v predprostoru nadstropja. Vzporedno je potekala tudi meritev zunanjih
temperatur. Na podlagi meritev smo prišli do nekaterih zaključkov, ki jih podajamo v nadaljevanju.
23
Tabela 9: Meritve temperatur
24
25
Temperature zraka v stavbi v času v času meritev so se v obravnavanih prostorih gibale med 15,8 in
21,5 °C. Maksimalna izmerjena vrednost temperature zraka je bila 21,5 °C v dvorani v pritličju,
najnižja izmerjena vrednost pa 15,8 °C v istem delu stavbe.
Vrednosti temperatur so v času prisotnosti uporabnikov pod območjem priporočenih vrednosti, kar
je vidno predvsem na diagramih notranjih temperatur, kjer so prikazane meritve, ki ne dosegajo
priporočenih vrednosti v rumenem območju. Prav tako je iz meritev viden vklop znižanega režima
ogrevanja izven delovnega časa in ob vikendih. Iz meritev relativne vlažnosti je vidno, da se le ta
giblje med vrednostjo 38 in 60 %.
3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO
3.1 RAZMERJA MED NAROČNIKOM EP, LASTNIKOM, UPORABNIKOM IN UPRAVNIKOM
STAVBE
Naročnik energetskega pregleda je Občina Logatec, ki je lastnik stavbe, v kateri se izvaja športna
vzgoja šolskih otrok ter v kateri se odvijajo kulturne umetniške prireditve. Uporabnik prostorov je
Osnovna šola Tabor Logatec ter razna društva.
3.2 SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH STROŠKOV
Za zemeljski plin, električno energijo in vodo dobavitelji mesečno izdajo račune delno Krajevni
skupnosti Tabor, delno pa osnovni šoli Tabor Logatec (ogrevanje). OŠ plača račune za ogrevanje,
sredstva za plačilo računov pa prejme iz proračuna lastnika stavbe.
26
3.3 POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI
Nadzor nad rabo energije se vrši s preverjanjem računov ob potrjevanju plačila. Energetsko
knjigovodstvo oziroma sistem upravljanja z energijo ni uveden.
3.4 MOTIVACIJA ZA UČINKOVITO RABE ENERGIJE (URE) PRI VSEH UDELEŽENIH
AKTERJIH
Lastnik stavbe je pokazal motivacijo za URE z naročilom izvedbe energetskega pregleda. Na lokaciji je
zaposlen hišnik. Pri izvedbi energetskega pregleda smo sodelovali z odgovorno osebo Občine
Logatec, ki skrbi za nadzor nad obratovalnimi stroški in koordinacijo zunanjih izvajalcev za
vzdrževanje stavbe.
3.5 RAVEN PROMOVIRANJA URE
Večjih ukrepov promocije URE v stavbi ni opaziti.
4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE
4.1 CENE ENERGETSKIH VIROV
Cene energetskih virov so odvisne od povpraševanja na trgu, višine prispevkov in dajatev in od
uspešnosti pogajanja z dobavitelji. Uporabnik ima vpliv zgolj na tisti del stroška, ki je dejansko plačilo
za dobavljeno energijo, višino omrežnin, prispevkov in drugih dajatev pa določajo pristojni državni
organi. Efektivne cene energije za obravnavno stavbo, ki zajemajo celoten strošek energije izražene v
€/MWh za obdobje zadnjih treh let, so prikazane v spodnji tabeli.
Tabela 10: Efektivne cene energije
LETO
2013 2014 2015
Zemeljski plin 71,62 68,84 70,89 €/MWh
Električna energija 340,82 373,78 408,16 €/MWh
4.2 MESEČNE PORABE GLAVN IH VIROV ENERGIJE
Na Diagramih 6 in 7 je prikazana dovedena energija za glavna energijska vira, s katerimi je
oskrbovana obravnavana stavba. Ker mesečne porabe zemeljskega plina niso bile posredovane, je
raba prikazana na letni ravni.
27
Diagram 6: Dobavljena energija iz ZP na letnem nivoju za obdobje zadnjih treh koledarskih let
Diagram 7: Raba električne energije po mesecih za obdobje zadnjih treh koledarskih let
4.3 ZANESLJIVOST OSKRBE GLEDE ENERGETSKIH VIROV
Električna energija se dobavlja iz javnega omrežja. Do prekinitev dobave električne energije lahko
pride v primeru izpada javnega omrežja, kar pa lahko traja največ nekaj ur. Dobavitelj električne
energije v obravnavanih letih je Elektro energija d.o.o.. V letu 2016 je dobavitelj električne energije
podjetje HEP energija d.o.o.. Do izpadov dobave ne prihaja. Oskrba s pitno vodo je prav tako
2013 2014 2015
[kWh] 49.815 43.763 53.523
0
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
Rab
a ze
mel
jske
ga p
lina
[kW
h]
Dovedena energija ZP
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
2013 0,224 0,203 0,224 0 0,416 0,215 0,221 0,221 0,215 0,221 0,215 0,221
2014 0,221 0,2 0,221 0,215 0,129 0,168 0,174 0,239 0,168 0,174 0,168 0,174
2015 0,174 0,157 0,174 0,168 0,189 0,171 0,177 0,177 0,171 0,177 0,171 0,177
0
0,05
0,1
0,15
0,2
0,25
0,3
0,35
0,4
0,45
Elek
trič
na
ener
gija
[M
Wh
]
Dovedena električna energija
28
zanesljiva. Prekinitev oskrbe z vodo se lahko pojavi v primeru morebitnih vzdrževalnih del na
omrežju, kar pa ni ravno pogosto.
4.4 ZANESLJIVOST OSKRBE GLEDE DOTRAJANOSTI OPREME
Pri oskrbi s toploto bo z vidika tako energetske učinkovitosti kot stroškovne učinkovitosti potrebno
razmišljati o zamenjavi vira ogrevanja. Kotel na ZP je redno vzdrževan in z njim ni težav, vendar je že
24 let star in se bliža koncu svoje življenjske dobe.
5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE
5.1 OGREVALNI SISTEM
Kotlovnica
Stavba se ogreva iz kotlovnice, locirane v stavbi osnovne šole. V kotlovnici šole je vgrajen kotel na
zemeljski plin proizvajalca TVT tip ZV (letnik 1992) z nazivno toplotno močjo 700 kW. Na kotlu je
vgrajen ventilatorski gorilnik Weishaupt Monarch z razponom regulacije moči med 300 – 1.750 kW.
Temperaturni režim ogrevanja je 90 /70 °C.
Kotel se regulira z regulacijo na konstantno temperaturo, ki je vgrajena na kotlu. Za krmiljenje
temperature vtoka vode v ogrevalne veje so vgrajene regulacije proizvajalca Danfoss ECL 9300, ki
delujejo glede na zunanjo temperaturo.
Topla voda se transportira do centralnega razdelilca in se nato razdeli na ogrevalne veje:
radiatorsko ogrevanje Kulturni dom (črpalka IMP GHN 40 A-R, 1. stopnja 150 W, rezerva IMP
GHN 40-120F).
radiatorsko ogrevanje vrtec
radiatorsko ogrevanje telovadnica (črpalka IMP GHN 402 B-R),
radiatorsko ogrevanje novi del šole (črpalka IMP GHN 402 B-R),
radiatorsko ogrevanje stari del šole (črpalka GRUNDFOS MAGNA 65-120F 900W, frekvenčno
regulirana),
dovod klimat.
Na ogrevalni veji Kulturnega doma je vgrajen elektromotorni mešalni ventil.
Tabela 11: Ogrevalna naprava
Ogrevalna naprava Proizvajalec Model Razpon moči
Kotel na ZP TVT Maribor ZV 700 kW
29
Slika 3: Kotel TVT na zemeljski plin v kotlovnici šole
Slika 4: Centralni razdelilec ter razvodi ogrevalnih vej v kotlovnici šole
30
Slika 5: Obtočna črpalka IPM GHN 40 A-R na ogrevalni veji za kulturni dom, na sliki desno rezervna obtočna črpalka
Pod odrom v dvorani je locirana kotlovnica kulturnega doma, v kateri je vgrajen kombiniran kotel na
ekstra lahko kurilno olje oziroma na trda goriva proizvajalca Viessman, tip Duo-D1, ki pa se ne
uporablja. Kotel ima vgrajen gorilnik proizvajalca Thyssen tip N10. Cisterna s kurilnim oljem se nahaja
v kotlovnici. Dostop do kurilnice je mogoč s parkirišča ob kulturnem domu. Kotel trenutno ni v
uporabi, saj za pripravo toplote skrbi kotlovnica v osnovni šoli.
Slika 6: Kotel na ELKO v kurilnici kulturnega doma (levo), gorilnik Thyssen (desno)
Čas ogrevanja ogrevalnega sistema v delovnem (dnevnem) režimu je v okvirno ob delovnikih od 6:30
– 11:30 dopoldne ter 17:00 – 19:30 popoldne oziroma zvečer. V ostalem času in ob vikendih je
vklopljen znižan režim ogrevanja.
Ogrevala
Po objektu so cevi dvocevnega ogrevalnega sistema speljane nadometno. Po objektu so nameščeni
jekleni radiatorji (27 kos). Dva radiatorja imata nameščena ventila s termostatsko glavo, ostali
radiatorji imajo klasične ventile.
31
Slika 7: Radiator v dvorani
5.2 SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO SANITARNO VODO (TSV)
Za pripravo sanitarne tople vode so v sanitarijah vgrajeni električni bojlerji. V sanitarijah garderobe
ob odru sta vgrajena dva električna bojlerja z močjo 2 kW in prostornino 10 litrov, v prostoru za čistila
pa bojler z močjo 2 kW in prostornino 50 litrov. V sanitarijah v nadstropju sta vgrajena dva bojlerja:
bojler z močjo 1,2 kW in prostornino 10 litrov ter bojler z močjo 1,2 kW in prostornino 5 litrov.
Slika 8: Bojler v prostoru za čistila v pritličju (levo), bojler v sanitarijah v nadstropju (desno)
32
5.3 SISTEM ZA OSKRBO Z HLADNO VODO
Oskrba s sanitarno vodo je izvedena preko enega odjemnega mesta za vodo. Po objektu je razpeljana
napeljava hladne sanitarne vode. V sanitarijah so nameščene klasične dvoročne sanitarne armature.
Vgrajeni so kotlički brez možnosti omejenega izpusta (pritličje) ter t.i. varčni kotlički z možnostjo
omejenega izpusta vode (nadstropje). Pisoarji so opremljeni s tipko za ročno izplakovanje.
Slika 9: Umivalnik
Slika 10: WC školjka s kotličkom
33
Slika 11: Pisoarja v nadstropju
5.4 PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA
Večina stavbe se prezračuje naravno, torej z odpiranjem oken in z infiltracijo zunanjega zraka skozi
netesnosti v ovoju stavbe. V stavbi ni vgrajenih klimatskih naprav.
5.5 ELEKTROENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI
Stavba ima nizko napetostni NN priključek izveden iz javnega distribucijskega omrežja. Napajalna
napetost sistema je 230/400V. Glavna elektroomara se nahaja v pomožnem prostoru za mestom
prodaje vstopnic. Od tu je izveden razvod po objektu do podrazdelilcev in naprej do posameznih
porabnikov.
Stavba ima eno merilno mesto: 3-12030 (kulturni dom, obračunska moč 24 kW, varovalka 3x25 A).
Porabnika električne energije v stavbi sta razsvetljava ter naprave za pripravo tople sanitarne vode.
Instalacije so v funkcionalnem stanju, vendar so zastarele.
Slika 12: Glavna elektro omara
34
6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE
6.1 OVOJ STAVBE
95,5 % dovedene energije, ki jo letno za delovanje porabi obravnavani stavba, je namenjene
pretvorbi v toploto za ogrevanje prostorov. Na rabo energije za ogrevanje stavbe ima velik vpliv ovoj
stavbe, saj so od njegovih toplotnih karakteristik odvisne transmisijske toplotne izgube, njegova
zrakotesnost pa ima vpliv na ventilacijske izgube toplote.
Kakovost toplotne zaščite ovoja stavbe kot celote popišemo s koeficientom specifičnih transmisijskih
izgub stavbe. Ta znaša H'T = 0,998 W/m2K, pri čemer je za to stavbo dovoljeni koeficient
H'T,max = 0,419 W/m2K.
Dovedena energija za pokrivanje transmisijskih toplotnih izgub se lahko oceni na podlagi razmerja
med računskimi transmisijskimi in ventilacijskimi izgubami stavbe iz elaborata gradbene fizike.
Transmisijske izgube znašajo 75 %. Ocenjena končna energija namenjena pretvorbi v toploto za
pokrivanje ventilacijskih izgub tako znaša 37.267 kWh.
Stavba je grajena iz opečnih zidov (polna opeka) različnih debelin. Večina zidov je debeline 51 cm, ki
so obojestransko ometani brez vgrajene toplotne izolacije. Zaodrje (hodnik, tehnična soba ter
garderoba s sanitarijami) je zgrajeno iz opečnih zidov skupne debeline 35 cm. Konstrukcije presegajo
dovoljene maksimalne vrednosti toplotne prehodnosti.
Tabela 12: Zunanje stene
Konstrukcija Sestava U [W/m2K] U dovoljeni [W/m2K]3
Zunanji zid – 50 cm 1. PODALJŠANA APNENA MALTA 2,5 cm 2. POLNA OPEKA 45 cm 3. PODALJŠANA APNENA MALTA 2,5 cm
1,075 0,28
Zunanji zid – 35 cm 1. PODALJŠANA APNENA MALTA 2,5 cm 2. MODULARNA OPEKA 30 cm 3. PODALJŠANA APNENA MALTA 2,5 cm
1,436 0,28
Zid proti sosednji
stavbi
1. PODALJŠANA APNENA MALTA 2,5 cm 2. MODULARNA OPEKA 30 cm 3. PODALJŠANA APNENA MALTA 2,5 cm
1,436 0,50
Na Sliki 13 je prikazana frontalna (vzhodna) fasada stavbe skupaj z delom južne fasade, kjer se nahaja
vstopna avla. Slika 14 prikazuje stik zunanjih zidov kulturnega doma in šole.
3 Dovoljene vrednosti skladno s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah – PURES 2010, Ur. l. RS, št. 52/10
35
Slika 13: Frontalna fasada in del južne fasade
Slika 14: Stik zidov kulturnega doma in šole
Večji del talne konstrukcije stavbe je izveden kot tla na terenu. Talna konstrukcija je izvedena v
sestavi: parket, estrih, kombi plošča v obojestranski PVC foliji, hidroizolacija ter beton na utrjenem
nasutju. Manjši del stavbe je tudi podkleten (skladišče ob vhodu v stavbo). Podrobne sestave
konstrukcij so podane v naslednji tabeli.
Tabela 13: Tla na terenu in neogrevane kleti
Konstrukcija Sestava U [W/m2K] U dovoljeni [W/m2K]
Tla na terenu 1. PARKET 0,5 cm 2. CEMENTNI ESTRIH 5,0 cm 3. PVC FOLIJA 4. KOMBI PLOŠČA 5 cm 5. PVC FOLIJA 6. HIDROIZOLACIJA 1 cm 7. BETON 10 cm
0,632 0,35
Tla na terenu –
vkopani prostori
1. BETON 10 cm 4,566 0,35
Tla odra 1. PARKET 1 cm 2. CEMENTNI ESTRIH 4 cm 3. BETON 12 cm
2,898 0,35
Strop kotlovnice 1. LINOLEJ 0,3 cm 2. CEMENTNI ESTRIH 4 cm 3. BETON 12 cm
3,193 0,35
36
Strop manjšega
skladišča ob vhodu
1. GRANIT 2 cm 2. CEMENTNI ESTRIH 4 cm 3. BETON 12 cm
3,299 0,35
Stropna konstrukcija proti neogrevanemu podstrešju nad dvorano je na spodnji, topli strani
zaključena s kasetiranim stropom, ki je pritrjen na leseno nosilno konstrukcijo (leseni stropniki, ki so
del strešne konstrukcije). Med stropniki je vgrajena toplotna izolacija (kamena volna) debeline 15-
20 cm. Sestava stropne konstrukcije nad sanitarijami, pisarno ter predprostorom v nadstropju je
enaka kot predhodno opisana, le da je zaključena z ometom. Stavba je krita z betonskimi strešniki, ki
so položeni na lesene letve.
Tabela 14: Stropne – strešne konstrukcije
Konstrukcija Sestava U [W/m2K] U dovoljeni [W/m2K]
Strop nad dvorano 1. LESENA OBLOGA 1,5 cm 2. LESENE DESKE 2 cm 3. KAMENA VOLNA 15 cm
0,264 0,20
Strop proti podstrešju (predprostor, sanitarije in pisarna)
1. MAVČNA MALTA NA TRSTIKI 2 cm 2. LESENE DESKE 2 cm 3. KAMENA VOLNA 15 cm
0,268 0,20
Strop odra 1. MAVČNA MALTA NA TRSTIKI 2 cm 2. LESENE DESKE 2 cm 3. KAMENA VOLNA 15 cm
0,268 0,20
Strop nad zaodrjem (tehnični del s hodnikom)
1. LESENA OBLOGA 2,2 cm 2. LESENE DESKE 2 cm 3. KAMENA VOLNA 15 cm
0,260 0,20
Strop nad zaodrjem (garderoba s sanitarijami)
1. MAVČNA MALTA NA TRSTIKI 2 cm 2. DESKE NA RAZMIK 2 cm 3. KAMENA VOLNA 15 cm
0,269 0,20
Slika 15: Obstoječa izolacija na podstrešju stavbe
37
Slika 16: Leseno ostrešje
Na ovoju stavbe so vgrajena lesena okna z dvojno zasteklitvijo brez plinskega polnjenja. Okna so z
vidika energetske učinkovitosti neprimerna. Vhodna vrata so lesena.
Tabela 15: Okna in vrata
Konstrukcija U [W/m2K] U dovoljeni [W/m2K]
Lesena okna z dvojno zasteklitvijo 2,9 1,3
Lesena vrata 3,0 1,6
Slika 17: Okno z lesenim okvirjem in dvojno zasteklitvijo
38
6.1.1 TERMOGRAFIJA OVOJA STAVBE
V času izdelave razširjenega energetskega pregleda stavbe Kulturnega doma Tabor so bili prostori
ogrevani, zato se je izvedla tudi termografska analiza stavbe. Celotna termografska analiza je podana
v prilogi 4, v nadaljevanju pa so zapisane bistvene ugotovitve ter termografske slike fasad.
Termografska analiza stavbe je pokazala, da prihaja do toplotnih izgub in s tem povišanih temperatur
na površini elementov zaradi prehoda toplote skozi stavbno pohištvo in toplotno neizolirane zunanje
zidove stavbe. Območja povišanih površinskih temperatur se pojavljajo na fasadi pod okni, na stikih
zidov in stropnih (strešnih) konstrukcij ter predvsem na površini zasteklitev in okenskih okvirjev.
Slika 18: Termografska slika frontalne (vzhodne) fasade
Slika 19: Termografska slika severne fasade
39
Slika 20: Termografska slika južne fasade
6.2 ELEKTRIČNE NAPRAVE IN APARATI
Rabo električne energije glede na področje uporabe smo ocenili na podlagi dostopnih podatkov o
nazivni moči porabnikov, obratovalnem času oziroma drugih dosegljivih podatkov (npr. deklarirana
letna poraba, energijski razred itd.) in prikazali na Diagramu 8. V obravnavani stavbi se električna
energija uporablja zgolj za delovanje razsvetljave ter pripravo tople sanitarne vode.
Tabela 16: Raba električne energije po področju rabe
Letna raba električne energije [kWh]
Priprava TSV 475
Razsvetljava 1.839
Skupaj 2.314
Diagram 8: Delitev rabe električne energije
Priprava TSV 21%
Razsvetljava 79%
40
6.3 RAZSVETLJAVA
Sistem razsvetljave je med večjimi porabniki energije. Po objektu so vgrajeni različni tipi svetil.
V osrednjem prostoru so vgrajena svetila s cevastimi fluorescentnimi sijalkami 6x18W z magnetno
dušilko in zrcalnim rastrom. Dodatno so ob stenah nameščena stenska svetila s klasičnimi žarnicami
60W, ki so pri nekaterih svetilih zamenjana s kompaktnimi fluorescentnimi sijalkami 20W. V
sanitarijah, na hodnikih in pomožnih prostorih so vgrajena svetila s klasičnimi žarnicami moči 60W.
Skupna priključna moč v stavbi vgrajene razsvetljave je 5kW. Ocenjuje se, da razsvetljava letno porabi
1.839 kWh električne energije.
Na splošno je razsvetljava zastarela in energijsko neučinkovita, svetlobni izkoristki svetil so slabi,
njihova razporeditev pa v veliko primerih ni idealna glede na dimenzije in pogoje rabe prostora.
Regulacije jakosti razsvetljave v odvisnosti od dnevne svetlobe in senzorjev prisotnosti ni.
Slika 21: Svetilo z zrcalnim rastrom, magnetno dušilko in cevastimi fluorescentnimi sijalkami 6x18 W
Slika 22: Svetila s klasičnimi žarnicami moči 60 W na hodniku
V Tabeli 17 so podane meritve osvetljenosti. Iz tabele je razvidno, da je trenutni nivo osvetljenosti
previsok.
41
Tabela 17: Meritve osvetljenosti
Prostor Izmerjena osvetlitev
(Lux)
Predpisana osvetlitev
(Lux) Tip osvetlitve Ocena
Dvorana 508 200 Umetna +
6.4 PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE
Topla sanitarna voda (TSV) se skozi celo leto pripravlja z električnimi bojlerji, ki so locirani v
sanitarijah. Skupno število vgrajenih bojlerjev je 5. Ocenjena raba električne energije za pripravo TSV
znaša 475 kWh letno.
6.5 PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA
Prostori v stavbi se v celoti prezračujejo naravno z odpiranjem oken. Dovedena energija za pokrivanje
ventilacijskih toplotnih izgub se lahko oceni na podlagi razmerja med računskimi transmisijskimi in
ventilacijskimi izgubami stavbe iz elaborata gradbene fizike. Ventilacijske izgube znašajo 25 %.
Ocenjena končna energija namenjena pretvorbi v toploto za pokrivanje ventilacijskih izgub tako znaša
12.381 kWh.
Na objektu ni vgrajenih klimatskih naprav.
42
II. ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE
RABE ENERGIJE
7. OSKRBA Z ENERGIJO
7.1 REVIZIJA POGODB O DOBAVI ENERGIJE
Za nakup elektrike (KS Tabor Logatec) in zemeljskega plina (OŠ Tabor Logatec) poslužujejo javnega
naročila, kjer se izbere najugodnejšega ponudnika. Za nakup električne energije je trenutno sklenjena
pogodba s podjetjem HEP energija d.o.o..
7.2 ZEMELJSKI PLIN
Poraba in stroški so bili pridobljeni iz podatkov, ki jih je posredovala Osnovna šola Tabor Logatec. Iz posredovanih podatkov je mogoče razbrati skupno porabo (Sm3) zemeljskega plina za šolo in kulturni dom. Po zbranih informacijah ključ delitve ne obstaja, saj je plačnik za obe stavbi občina Logatec in zato dejanska poraba samo za ogrevanje kulturnega doma ni znana. Porabo samo za kulturni dom smo zato predpostavili na podlagi razmerja ogrevanih površin šole in kulturnega doma.
Tabela 18: Podatki o letni porabi in stroških nakupa zemeljskega plina
Količina [Sm
3]
[kWh] [MWh] Strošek brez DDV [€]
Strošek z DDV [€]
Cena z DDV [€/MWh]
Cena [€/Sm
3]
2013 5.244 49.815 49,8 2.973 3.568 71,6 0,68
2014 4.607 43.763 43,8 2.511 3.013 68,8 0,65
2015 5.634 53.523 53,5 3.136 3.794 70,9 0,67
POVPREČNO 5.161 49.034 49,0 2.873 3.458 70,4 0,67
Na Diagramu 9 je v grafični obliki prikazana letna dobava zemeljskega plina. Razvidno je precejšnje
zmanjšanje rabe in stroška zemeljskega plina v letu 2014. Vzrok za tako veliko zmanjšanje v letu 2014
je toplejša zima v primerjavi s preostalima obravnavanima letoma.
43
Diagram 9: Letna raba in strošek zemeljskega plina
7.2.1 ANALIZA RABE ZP
Iz pridobljenih podatkov je vidna zgolj skupna letna poraba zemeljskega plina, zato analiza rabe ZP po
mesecih ni mogoča.
7.2.1.1 TEMPERATURNI PRIMANKLJAJ
Glavni vplivni faktor, ki določa količino potrebne energije za ogrevanje, je povprečna zunanja
temperatura v kurilni sezoni. Klimatološko ta podatek opišemo s temperaturnim primanjkljajem.
Temperaturni primanjkljaj (TP) v sezoni je vsota dnevnih razlik temperature med 20 °C in zunanjo
dnevno povprečno temperaturo zraka za tiste dni od 1. julija do 30. junija, ko je dnevna povprečna
temperatura nižja ali enaka 12 °C (15 °C). V okviru zadnjih treh koledarskih let obratovanja stavbe
smo določili temperaturne primanjkljaje za lokacijo stavbe. Podatki so določeni na podlagi meritev
pridobljenih iz podnebne meteorološke postaje Ljubljana - Bežigrad (št. 192). Meteorološka postaja
je od lokacije stavbe oddaljena približno 30 kilometrov. Postaja je bila izbrana, saj je po nadmorski
višini in vrednosti tridesetletnega povprečja temperaturnega primanjkljaja podobna kot na lokaciji
obravnavane stavbe. Tridesetletno povprečje temperaturnega primanjkljaja za lokacijo stavbe je
3.700 Kdan.
2013 2014 2015
[MWh] 49,8 43,8 53,5
Strošek z DDV [€] 3.568 3.013 3.794
0
500
1.000
1.500
2.000
2.500
3.000
3.500
4.000
0
10
20
30
40
50
60
Stro
šek
ZP [
€ z
DD
V ]
Do
ved
ena
ener
gija
ZP
[M
Wh
]
44
Tabela 19: Temperaturni primanjkljaj
Temperaturni primanjkljaj po letih za postajo Ljubljana - Bežigrad
Leto Kdan
2013 2.856
2014 2.182
2015 2.746
Povprečje 2.595
7.2.1.2 RABA ENERGIJE ZA OGREVANJE NORMIRANA S TEMEPRATURNIM PRIMANKLJAJEM
Za primerjavo rabe toplote za ogrevanje v različnih letih je potrebno porabo normirati na takšen
način, da upoštevamo dejanske in referenčne potrebe po ogrevanju. Poraba energije v posameznem
letu je bila torej uravnotežena s kvocientom referenčnega in dejanskega letnega temperaturnega
primanjkljaja.
Normirani podatki so predstavljeni na Diagramu 10. Razvidno je, da se je normirana poraba v letu
2014 povečala, nato pa v 2015 malenkostno zmanjšala.
Diagram 10: Dovedena energija ZP za ogrevanje, normirana s temperaturnim primanjkljajem
2013 2014 2015
MWh 64,5 74,2 72,1
0
10
20
30
40
50
60
70
80
Do
ved
ena
ener
gija
ZP
[M
Wh
]
Dovedena energija ZP normirana na TP
45
7.2.1.2 ANALIZA RABE ENERGIJE ZA OGREVANJE PO MESECIH
V kolikor se raba energije za ogrevanje meri na mesečni osnovi, je mogoče narediti primerjavo
dinamike odjema energije z mesečnimi vrednostmi temperaturnega primanjkljaja. V konkretnem
primeru smo prejeli podatke le o porabi na letnem nivoju , zato primerjava ni mogoča.
7.2.1 ANALIZA STROŠKOV IN CENE ZP
Iz pridobljenih faktur so razvidne le letne porabe energenta, zato analiza rabe ZP po mesecih ni
možna.
7.3 ELEKTRIČNA ENERGIJA
Poraba in stroški so bili pridobljeni s fotokopij faktur, ki jih je posredovala Občina Logatec. Stavba se
oskrbuje iz enega odjemnega mesta: (merilno) mesto št. 3-012030 – KS Tabor, obračunska moč
24 kW, varovalke 3x35 A.
Tabela 20: Podatki o letni rabi in stroških električne energije
leto VT [kWh] MT [kWh] Skupaj [kWh]
Omrežnina z DDV [€]
Nakup z DDV [€]
Skupaj z DDV [€]
Cena z DDV [€/MWh]
2013 1.684 912 2.596 271 614,06 885 340,82
2014 1.451 800 2.251 183 658,49 841 373,78
2015 1.365 718 2.083 177 673,60 850 408,16
Diagram 11: Letna raba in strošek električne energije
2013 2014 2015
Poraba 3 2 2
Strošek 885 841 850
500
600
700
800
900
1.000
1.100
1.200
1.300
1.400
1.500
0
1
1
2
2
3
3
Sku
pn
i str
ošk
i za
elek
trik
o [
€]
Po
rab
a en
ergi
je [
MW
h]
Skupna raba in stroški elektrike
46
7.3.1 ANALIZA RABE ELEKTRIČNE ENERGIJE
Na Diagramu 12 je prikazana raba električne energije po mesecih. Razvidna je razlika v profilu rabe
med posameznimi leti – v letu 2013 je poraba najvišja. Raba je po mesecih podobna.
Diagram 12: Raba električne energije po mesecih
Na Diagramu 13 je prikazan tako imenovan »rolling bar graph«, ki prikazuje vsote skupne porabe za
12 zaporednih mesecev obdobja let 2014 in 2015. Tovrstni diagram nam zelo dobro pokaže trend
rasti ali zmanjševanja rabe električne energije, saj je v primeru, da se ta ne zmanjšuje niti ne povečuje
vsota 12 zaporednih mesecev vedno približno enaka. V konkretnem primeru vidimo v letu 2014 trend
zmanjšanja porabe, nato pa je raba električne energije po aprilu 2015 na enakem nivoju.
Diagram 13: Vsote rabe elektrike v 12 zaporednih mesecev za leti 2014 in 2015
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
2013 0,224 0,203 0,224 0 0,416 0,215 0,221 0,221 0,215 0,221 0,215 0,221
2014 0,221 0,2 0,221 0,215 0,129 0,168 0,174 0,239 0,168 0,174 0,168 0,174
2015 0,174 0,157 0,174 0,168 0,189 0,171 0,177 0,177 0,171 0,177 0,171 0,177
0
0,05
0,1
0,15
0,2
0,25
0,3
0,35
0,4
0,45
Elek
trič
na
ener
gija
[M
Wh
]
Dovedena električna energija
0
500
1.000
1.500
2.000
2.500
3.000
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
Elek
trič
na
ener
gija
[kW
h]
12 mesečne vsote rabe elektrike
47
Podrobnejša analiza rabe v posamezni tarifi pokaže določene razlike med v rabi med leti. V
opazovanih letih je bilo v visoki tarifi porabljeno več kot 65 % celotne električne energije, kar je za
objekt, ki obratuje pretežno v dnevnem času, pričakovano.
Diagram 14: Poraba v visoki (VT) in mali (MT) tarifi
7.3.2 ANALIZA STROŠKA IN CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE
Na Diagramu 15 je prikazan mesečni strošek električne energije. Ta znaša od nekje 45 € pa vse do
109 € (strošek za mesec maj v letu 2013, ko je bil opravljen račun še za strošek rabe v aprilu istega
leta).
Diagram 15: Strošek električne energije po mesecih
1.684
1.451 1.365
912 800
718
0,65
0,64
0,66
0,00
0,10
0,20
0,30
0,40
0,50
0,60
0,70
0,80
0
200
400
600
800
1.000
1.200
1.400
1.600
1.800
2013 2014 2015
Ra
zm
erj
e [-]
Ra
ba
ele
ktr
ike
[kw
h]
VT MT Razmerje VT/MT+VT
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
2013 65 76 80 0 109 78 81 81 80 81 80 76
2014 75 73 75 75 63 68 69 69 68 69 68 69
2015 69 67 69 68 48 45 46 46 45 75 74 75
0
20
40
60
80
100
120
Stro
šek
elek
trič
ne
ener
gije
na
mes
ec [
€]
48
Na Diagramu 16 je prikazana razdelitev stroška po komponentah obračuna za dva različna meseca.
Razvidno, je da ni večjih razlik med zimskimi in poletnimi meseci (razlike v deležu rabe MT in VT).
Manj kot polovico predstavljajo postavke omrežnine za moč, VT in MT (cca. 45 %), energija v VT in
MT predstavlja približno 20 % zneska, ostali del pa so prispevki, pri čemer po deležu izstopa prispevek
za OVE+SPTE (kar 35 %), saj je raba električne energije nizka. Uporabnik ima z izbiro najugodnejšega
dobavitelja elektrika tako vpliv zgolj na manj kot polovico stroška.
Diagram 16: Razdelitev stroškov električne energije po posameznih komponentah obračuna za mesec januar 2015 in junij
2015 (z DDV)
Na Diagramu 17 je prikazana efektivna cena električne energije v zadnjih treh letih. Efektivna cena se
giblje med 255 €/MWh in 490 €/MWh. Visoka efektivna cena električne energije je posledica majhne
rabe električne energije in visoke priključne moči. Skozi celotno obdobje je opaziti trend naraščanja
cene električne energije.
Moč 33%
Omrežnina VT 8%
Omrežnina MT 4%
Prispevek OVE+SPTE
34%
Pripevek AGEN
0%
Prispevek BORZEN
0%
Jalova en. 0%
Energija VT 14%
Energija MT 6% Trošarina
1% Pripevek za učnikovito
rabo energije 0%
Komponente stroška oskrbe z električno energijo januar 2015
Moč 33%
Omrežnina VT 8%
Omrežnina MT 3%
Prispevek OVE+SPTE
35%
Pripevek AGEN
0%
Prispevek BORZEN
0%
Jalova en. 0%
Energija VT 15%
Energija MT 5%
Trošarina 1%
Pripevek za učnikovito
rabo energije 0%
Komponente stroška oskrbe z električno energijo junij 2015
49
Diagram 17: Efektivna cena električne energije po mesecih (z DDV)
7.4 PITNA VODA
V obravnavni stavbi se voda uporablja v sanitarijah. Večjih porabnikov vode v stavbi ni. Poraba se v
obravnavanih letih spreminja; v letu 2015 je znašala 48 m3, kar je v primerjavi z letoma 2013 in 2014
precej manj. Posledično so tudi stroški za vodo nižji. Efektivna cena vode tako v letu 2015 znaša
2,18 €/m3 z upoštevanim DDV in vsemi prispevki. Voda ni predmet tržne distribucije, zato uporabnik
nima neposrednega vpliva na ceno.
Diagram 18: Letna raba in strošek oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja odpadne vode
0
100
200
300
400
500
600
1 6 11 16 21 26 31 36
Cen
a [€
/MW
h]
Mesec obdobja od 2013 do 2015
Efektivna cena električne energije
2013 2014 2015
Poraba 117 208 48
Strošek 293 € 364 € 105 €
- €
500 €
1.000 €
1.500 €
2.000 €
0
50
100
150
200
250
Sku
pn
i str
ošk
i za
vod
o [
€]
Letn
a p
ora
ba
pit
ne
vod
e [m
3 ]
Letna poraba in stroški pitne vode
50
8. ANALIZA ENERGIJSKIH TOKOV V STAVBI
Za potrebe analize energetskih tokov v stavbi je bil izdelan elaborat gradbene fizike. Podatki o
gabaritih, površinah in sestavah gradbenih konstrukcij ter sistemih ogrevanja, hlajenja, priprave STV
in razsvetljavi ter drugih tehničnih napravah so bili delno pridobljeni iz obstoječe projektne
dokumentacije, delno pa z ogledom na kraju samem. Podatki o času obratovanja, temperaturah v
stavbi itd. so bili pridobljeni ob ogledu stavbe.
Tabela 21: Povzetek energijskih lastnosti stavbe
Lastnosti stavbe
Površina toplotnega ovoja stavbe (m2) 855,7
Kondicionirana površina stavbe (m2) 325,2
Kondicionirana prostornina stavbe (m3) 1963,8
Faktor oblike f0 (m-1
) 0,436
Razmerje med površino oken in površino toplotnega ovoja stavbe - z 0,051
Letna potrebna toplota za ogrevanje - Qh (kWh) 49.524
Potrebna toplota za ogrevanje na enoto ogrevane prostornine - Qh/Ve (kWh/m3) 18,27
Potrebna toplota za ogrevanje na neto uporabno površino - Qh/Au (kWh/m2) 110,35
8.1 POTREBNA TOPLOTA
Potrebna toplota za ogrevanje stavbe (QNH) se izračuna kot razlika med skupnimi izgubami stavbe, ki
zajemajo transmisijske (QH,tr) in ventilacijske (QH,ve) toplotne izgube ter skupnimi dobitki, ki zajemajo
notranje (QH,int) in zunanje (QH,sol) dobitke. Transmisijske izgube znašajo na letni ravni
QH,tr = 64.996 kWh. Ventilacijske izgube znašajo na letni ravni QH,ve = 21.376 kWh.
Tabela 22: Izračun potrebne toplote za ogrevanje stavbe
Iz izračuna izhaja, da je potrebna letna toplota za ogrevanje stavbe, ki jo moramo dovesti stavbi, da
pokrijemo toplotne izgube, enaka QNH = 35.885 kWh.
Poleg ogrevanja prostorov je potrebno toploto dovajati še sistemu za pripravo tople vode. Potrebna
letna toplota za pripravo tople vode je bila ocenjena na števila uporabnikov stavbe, količine
porabljene vode na osebo ter dni priprave tsv. Ocenjena potrebna toplota za ogrevanje sanitarne
tople vode je 1.575 kWh.
51
8.2 TOPLOTNI PRITOKI IN NOTRANJI TOPLOTNI VIRI
V tej točki je zaradi načina izračuna združena predstavitev zunanjih in notranjih toplotnih dobitkov.
Toplotni dobitki zaradi vpliva sončnega sevanja v ogrevalni sezoni znašajo na letni ravni
Qh,sol = 8.049 kWh. Notranji toplotni dobitki v ogrevalni sezoni, ki vključujejo toplotno oddajo naprav
in ljudi v prostoru, znašajo Qh,int = 8.616 kWh. Ti dve vrednosti sta upoštevani v izračunu letne
potrebne toplote za ogrevanje v točki 8.1.
8.3 KONČNA ENERGIJA ZA OGREVNJE STAVBE
Končna ali dovedena energija, je tista količina energije, ki jo dovedemo na prag meje sistema, ki ga
obravnavamo. V našem primeru je to količina energije, ki jo vsebuje ZP, ki je pretvorjen v toploto za
ogrevanje stavbe. Izračun gradbene fizike pokaže, da je končna energija za ogrevanje stavbe
Qf,H skupni = 49.524 kWh na leto.
52
9. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENICALOV
V nadaljevanju je za obravnavani objekt podana ocena energetsko varčevalnih potencialov. Ocena je
podana v odstotkih. V splošnem velja, da je potencial prihranka podan glede na celotno rabo
posameznega energenta oziroma vrste energije, razen kjer je eksplicitno navedeno, da gre za delež
od rabe energije za posamezno področje rabe oziroma sistem.
9.1 OVOJ STAVBE
Kot je izhaja iz ugotovitve iz prejšnjega poglavja, večji delež toplotnih izgub predstavljajo
transmisijske toplotne izgube skozi ovoj stavbe. Da bi zmanjšali transmisijske toplotne izgube, je
potrebno zmanjšati koeficiente toplotne prehodnosti konstrukcijskih elementov ovoja stavbe. Iz
Diagrama 19, ki predstavlja računske deleže izgub po posameznem elementu ovoja stavbe ter
prezračevanja izhaja, da je element z največ potenciala za izboljšave fasada, strop in sistem
prezračevanja. Manj potenciala se izkazuje pri oknih in talni konstrukciji.
Diagram 19: Deleži toplotnih izgub po posameznih elementih ovoja ter prezračevanju
V Tabeli 23 so prikazane ocene potenciala prihrankov po ukrepih, ki jih je možno in smiselno izvesti
na ovoju stavbe. Upoštevano je, da se investicija izvede na tak način, da elementi dosegajo
minimalne zahteve za toplotno prehodnost skladno s pravilnikom PURES in je ukrep izveden v skladu
z zadnjim stanjem tehnike.
Tabela 23: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi na ovoju stavbe
Opis ukrepa Možni prihranek
energije za ogrevanje
Investicija Vračilna doba
Toplotna izolacija fasade Do 50 % Srednja Nizka
Toplotna izolacija stropnih
konstrukcij
Do 4 % Nizka Visoka
Zamenjava starih lesenih
oken in vrat s sodobnim
energetsko učinkovitim
stavbnim pohištvom
(U = 0,9 W/m2K)
Do 10 % Visoka Visoka
53
Toplotna izolacija tal stavbe Do 6% Srednja Visoka
9.2 PREZRAČEVANJE
Prezračevanje ima poleg vpliva na ugodje oz. kakovost bivanja v prostoru občuten vpliv na rabo
energije za ogrevanje objekta, sploh v primerih, ko imamo naravno prezračevanje z odpiranjem oken.
V objektih sodobnim stavbnim pohištvom, se ob nezadostnem zračenju velikokrat pojavi težava s
slabim zrakom v prostorih. Glavna težava so visoke koncentracije CO2 ter ostalih onesnažil in
neustrezna relativna vlažnost zraka, ki vplivata na počutje uporabnikov in ustvarjata pogoje za rast
mikroorganizmov (plesen).
Energijsko najbolj učinkovito naravno prezračevanje je kratkotrajno zračenje na prepih, izogibati se
moramo dolgotrajnemu zračenju pri priprtih oknih.
V objektu je možno izvesti sistem mehanskega prezračevanja. V splošnem ločimo bolj uveljavljeno
centralno prezračevanje in manj poznano lokalno prisilno prezračevanje. Pri prvem imamo naprave,
ki skrbijo za pripravo in dovod ter odvod zraka v tehničnem prostoru, ali zunaj objekta od koder je po
objektu razpeljan kanalski razvod za distribucijo zraka. V primeru lokalnega prisilnega prezračevanja
pa so naprave v obliki manjših enot z ventilatorjem, nameščene v posamezen prostor, ki se
prezračuje in zajemajo ter odvajajo zrak neposredno skozi odprtine v stavbnem ovoju na mestu
montaže.
Tabela 24: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi na prezračevanju
Opis ukrepa Možni prihranek
energije za ogrevanje
Investicija Vračilna doba
Izvedba mehanskega
prezračevanja z
rekuperacijo toplote
(η > 65 %)
Do 10 % visoka Visoka
9.2 PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA TOPLOTE
Trenutni vir energije za ogrevanje stavbe je zemeljski plin. Gre za fosilno gorivo, ki sodi med
neobnovljive vire energije. Ogrevanje stavbe Kulturnega doma Logatec je vezano na kotlovnico v OŠ
Tabor Logatec. V šolski kotlovnici je smiselno ob energetski sanaciji šole zamenjati vir ogrevanja z
virom, ki izkorišča večji delež obnovljivih virov energije (lesna biomasa). Možna je tudi vgradnja
toplotne črpalke zrak/voda, ki bi skrbela za ogrevanje obravnavane stavbe in tako nebi bila več
vezana na kotlovnico šole.
54
Tabela 25: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepih na sistemu ogrevanja
Opis ukrepa Možni prihranek
energije za ogrevanje
Investicija Vračilna doba
Vgradnja ventilov s
termostatskimi glavami
do 5 % Nizka Srednja
Vgradnja toplotne črpalke
tipa zrak/voda
do 10 % Visoka Visoka
9.3 PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE
Topla sanitarna voda (TSV) se skozi celo leto pripravlja z električnimi bojlerji, ki so locirani v
sanitarijah. Skupno število vgrajenih bojlerjev je 5.
9.4 SANITARNA VODA
Poleg učinkovite rabe energije, je pomembna tudi učinkovita izraba z drugih naravnih virov. Smotrna
poraba sanitarne pitne vode je z rastjo cen oskrbe z vodo pomembna tudi z vidika stroškov. V okviru
prenove sanitarij je potrebno izbirati tako tehnologijo, ki omogoča varčno rabo vode. Seveda velik
potencial za prihranke predstavlja racionalno obnašanje uporabnikov. Pomemben dejavnik je redno
vzdrževanje in kontrola puščanj.
Tabela 26: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi pri rabi hladne vode
Opis ukrepa Možni prihranek vode Investicija Vračilna doba
Vgradnja WC kotličkov z
dvostopenjskim
splakovanjem
do 30 % z kotlički z
enostopenjskim
splakovanjem
nizka srednja
Vgradnja nastavkov za
varčevanje z vodo na
sanitarne armature
do 60 % v primerjavi z
armaturo brez
posebnega nastavka
nizka srednja
9.5 RAZSVETLJAVA
Pomembno je da se v javnih zgradbah uvaja energetsko učinkovita razsvetljava, ki ob enaki ali boljši
osvetljenosti porabi manj energije.
S prenovo obstoječih sistemov moramo doseči:
- ustrezno osvetljenost prostorov,
- manjšo rabo energije,
- nižjo priključno moč oziroma nižjo konično moč,
55
poleg tega pa želimo, lahko, dosežemo še:
- enostavnejše upravljanje z razsvetljavo,
- enostavnejše vzdrževanje razsvetljave.
Sistem razsvetljave je po večini zastarel in potreben prenove, zato se ponuja kar nekaj priložnosti za
prihranek energije. Prihranek je seveda odvisen tudi od izbrane tehnologije razsvetljave in obsega
vgrajene regulacijske opreme. V zadnjem času, tudi v stavbah s pisarniško rabo, razsvetljavo s
fluorescentnimi sijalkami že izpodriva razsvetljava v LED tehnologiji. Prednost kakovostnih
fluorescentnih svetil z učinkovito optiko, najsodobnejšimi sijalkami ter predstikalno napravo, v
primerjavi z svetili v LED tehniki, je investicija, ki je še vedno nekaj nižja. Krmiljenje s senzorjem
prisotnosti je smiselno predvsem v prostorih kjer se uporabniki zadržujejo zgolj občasno. V prostorih
z veliko naravne svetlobe je zelo pomembna pravilna razporeditev in samodejno krmiljenje svetil
glede na njivo osvetljenosti, ki omogoča vklapljanje in regulacijo jakosti razsvetljave po globini
prostora.
Tabela 27: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi na sistemu razsvetljave
Opis ukrepa Možni prihranek električne
energije
Investicija Vračilna doba
Sanacija obstoječe razsvetljave z
svetilkami v LED tehniki
do 35% srednja do nizka srednja
9.6 KLIMATIZACIJA
Stavba nima vgrajenih naprav za hlajenje.
9.7 ELEKTRO ENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI
Raba električne energije v stavbi je pogojena z dejavnostjo, ki se odvija v stavbi, porabniki električne
energije ter navadami in ravnanjem uporabnikov stavbe. Velik del električne energije se v obravnavni
stavbi porabi za delovanje notranje razsvetljave.
Na rabo električne energije za potrebe električnih naprav in s tem povezane stroške lahko vplivamo z:
- organizacijskimi ukrepi (izklapljanje aparatov in razsvetljave ko niso v uporabi),
- z nakupom oz. uporabo energijsko učinkovitih tehničnih naprav in aparatov (A,A+,A++,A+++).
Tabela 28: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi na elektroenergetskem sistemu in porabnikih
Opis ukrepa Možni prihranek energije Investicija Vračilna doba
Uvedba in izvajanje sistema
upravljanja z energijo
do 7 % nizka nizka
56
III. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA
UČINKOVITO RABO ENERGIJE Ocena izvedljivosti ukrepov temelji na oceni možnih prihrankov z izvedbo ukrepa in oceni
investicijskih stroškov. O oceni govorimo, ker so tako prihranki kot stroški oskrbe z energijo vezani na
spremenljivke, katerih gibanje v prihodnosti je težko točno napovedati (cene energentov, surovin,
storitev itd.) Poleg tega je izvedba posameznega ukrepa odvisna tudi od financiranja, želja in potreb
investitorja oz. uporabnika in drugih pogojev, ki vplivajo na končno odločitev (npr. skladnost s
predpisi). Kot ekonomski kazalnik upravičenosti ukrepa je za prvo oceno uporabljena enostavna
vračilna doba. Pred odločitvijo o izvedbi posameznega ukrepa je v fazi načrtovanja potrebna
podrobnejša tehnično-ekonomska analiza, ki podrobno prikaže stroške in koristi posameznega
ukrepa.
Pri analizi so bili uporabljeni energijski in finančni vhodni podatki podani v Tabeli 29. Vse cene stroški
in prihranki v nadaljevanju dokumenta so podani z DDV.
Tabela 29: Vhodni podatki analize
ZP Električna energija
Povprečna raba končne energije 49.034 2.310 kWh
49,03 2,31 MWh
Povprečna raba primarne energije 53,93 5,775 MWh
Povprečne emisije CO₂ 9,80 1,1319 ton CO₂
Povprečna cena končne energije 70,445 408,16 €/MWh z DDV
Izhodiščni strošek 3.458 859,8 € z DDV
10. ORGANIZACIJSKI UKREPI
Pod organizacijske ukrepe štejemo ukrepe, ki niso tehnično-investicijske narave, pač pa prinašajo
prihranke zaradi boljše organizacije upravljanja z energijo, boljše osveščenosti uporabnikov stavbe,
manjših izboljšav v in ustreznih nastavitev krmiljenja tehničnih sistemov, itd. Ti ukrepi ne pomenijo
večjih finančnih vložkov, zahtevajo pa organiziran in celovit pristop, pri katerem je važna
kontinuiteta. Izvajanje teh ukrepov ne sme biti enkratna aktivnost, odvisna od ozaveščenosti in
kompetenc posameznika, pač pa mora biti kontinuiran proces iskanja priložnosti za izboljšave v
upravljanju z procesi, ki imajo vpliv na rabo energije v stavbi, podprt s strani najvišjega vodstva
organizacije.
57
10.1 PREGLED POTREBNIH ORGANIZACIJSKIH UKREPOV
10.1.1. UVEDBA IN IZVAJANJE SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO
Skladno z Energetskim zakonom EZ-1, ki v 324. členu nalaga osebam javnega sektorja, da vzpostavijo
sistem upravljanja z energijo (SUE) v javnem sektorju je potrebno znotraj organizacije vzpostaviti
celovit pristop k energetskemu upravljanju stavbe. Sistem upravljanja z energijo, ki je podrobneje
določen v mednarodnem standardu SIST ISO 50001 lahko v grobem razdelimo na naslednje
aktivnosti:
- postavitev letnih in dolgoročnih ciljev energetske učinkovitosti oziroma prihodnje porabe
energije,
- postavitev letnih in dolgoročnih ciljev rabe vode,
- določitev ukrepov za doseganje ciljev,
- imenovanje energetskega upravljavca;
- redno zbiranje podatkov o porabi energije in vode - energetsko knjigovodstvo,
- preverjanje izpolnjevanja cilja, poročanje o doseganju ciljev odgovorni osebi zavezanca in
ukrepanje v primeru nedoseganja cilja,
- informiranje in ozaveščanje in uporabnikov.
Z uspešno implementacijo SUE je možen znaten prihranek energije. S pravilnim in celovitim
izvajanjem lahko skladno s Pravilnikom4 prihranimo do 10 % energije za ogrevanje in 7 % električne
energije.
V primeru celovite energetske sanacije nam ta sistem zagotavlja doseganje načrtovanih ciljev. V
praksi se namreč izkaže, da brez jasno zastavljenih ciljev, periodične kontrole doseganja ciljev,
izvajanja korektivnih ukrepov, osveščanja uporabnikov itd. zelo težko dosegamo zastavljene cilje
energetske sanacije.
Predlaga se izvajanje sistema upravljanja z energijo. Kljub temu, da ne gre za investicijski ukrep
izvajanje in vzdrževanje takega sistema povezana z določenimi stroški.
Možen prihranek končne energije je ~ 4,9 MWht/a za ogrevanje in ~ 0,2 MWhe/a električne energije.
Prihranek primarne energije je 5,8 MWh/a.
Prihranek CO2: ~ 1,16t/a
Investicija: ~ 2.900 EUR
Prihranek: ~ 411 EUR/leto
Vračilna doba: ~ > 1 leto
Terminski plan uvajanja v mesecih: 0 - 3
Težavnost: nizka
Tveganje: nizko
4 Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije, rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanju izpustov
CO2 (Ur.l. RS, št. 67/2015).
58
11. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV
Pri investicijskih ukrepih vsebine nismo delili na 4 podpoglavja, kot je to predvideno v kazalu
energetskega pregleda, ki ga predlaga metodologija za izvedbo energetskih pregledov, pač pa so vse
vsebine podane pri navedbi posameznega predloga ukrepa. Tak način podajanja smatramo za bolj
pregleden, saj so vsi parametri posameznega ukrepa podani na enem mestu.
11.1 UKREPI NA OVOJU STAVBE
Za ukrepe na ovoju stavbe, predstavljene v nadaljevanju, so razen za izolacijo fasade značilne
neatraktivne vračilne dobe. Razlog za to je predvsem v tem, da so nekatere konstrukcije delno že
toplotno izolirane (strop). Glede na toplotne izgube je med vsemi elementi ovoja stavbe najbolj nujna
vgradnja toplotne izolacije na fasado stavbe.
Ker gre za spomeniško zaščiten objekt, o dovoljenih ukrepih na vidnem ovoju stavbe odloča Zavod za
varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana (ZVKD OE Ljubljana). Ukrepi, podani v
nadaljevanju, so izbrani v skladu z določili kulturnovarstvenih pogojev za obravnavano stavbo, ki so
bili izdani dne 19. aprila 2016.
Izračun prihrankov energije posameznega ukrepa je bil izdelan s programskim orodjem GF URSA 4.
11.1.1 TOPLOTNA IZOLACIJA FASADE
Izdelava kontaktne toplotnoizolacijske fasade vseh zunanjih sten objekta. V primeru vgradnje sloja
toplotne izolacije s toplotno prevodnostjo 0,035 W/mK debeline 12 cm dosežemo, da se toplotna
prehodnost zunanjih sten zmanjša na vrednost U = 0,24 W/m2K. S tem so presežene zahteve PURES
za zunanje stene (U < 0,28 W/m2K). V skladu z navodili izdanih kulturnovarstvenih pogojev mora biti
zaključni omet izveden v obstoječem stanju – zariban omet v barvi, ki jo potrdi ZVKD OE Ljubljana.
Ločno oblikovan strešni zidec se izvede v zaglajenem ometu, ohranja se izstopajoče elemente na
fasadah.
Pri oceni investicije je upoštevana površina fasade 383 m2 in specifična investicija 65 €/m2 fasade.
Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 34,2 MWht/a .
Prihranek primarne energije je 37,6 MWh/a
Prihranek CO2: ~ 6,83 t/a
Investicija: ~ 29.874 EUR
Prihranek: ~ 2.407 EUR/leto
Vračilna doba: ~ 12 let
Terminski plan uvajanja v mesecih: 6 – 12
Težavnost: visoka
Tveganje: visoko
59
Ocena investicije
Izvedba toplotno izolacijske fasade v sestavi:
- Kompletna izdelava termo izolativne fasade stavbe (lepilo
toplotnoizolacijske obloge, toplotna izolacija 12 cm, pritrdilna
sidra, osnovni omet, armaturna mrežica, osnovni premaz,
zaključni sloj - zariban omet)
- Izdelava izstopajočih elementov na fasadi (štukature na fasadi)
Cena: 24.895 €
Dodatna dela, spremljevalna dela (fasadni odri, kleparski zaključki,
okenske police,..): + 20%
Dodatna dela: 4.979 €
Skupaj: 29.874 €
11.1.2 ZAMENJAVA DOTRAJANEGA LESENEGA STAVBNEGA POHIŠTVA
Predlaga se zamenjava celotnega obstoječega lesenega stavbnega pohištva na ovoju stavbe. Glede na
določbe kulturno varstvenih pogojev je potrebno zadostiti zahtevi, da so nova okna prav tako lesena,
oblika oken pa sledi obstoječi zasnovi – izvedba z enako razporeditvijo letvic. Smiselna je vgradnja
oken s troslojno plinsko polnjeno zasteklitvijo s skupno toplotno prehodnostjo okna U = 1,0 W/m2K. S
tem so presežene zahteve PURES za okna (UW < 1,3 W/m2K).
Pri oceni investicije je bila upoštevana površina stavbnega pohištva 43,5 m2 in specifična investicija
450 €/m2 okna ter površina vrat 8 m2 s specifično investicijo 500 €/m2.
Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 5,1 MWht/a .
Prihranek primarne energije je 5,6 MWh/a
Prihranek CO2: ~ 1,01 t/a
Investicija: ~ 23.575 EUR
Prihranek: ~356 EUR/leto
Vračilna doba: ~ 66 let
Terminski plan uvajanja v mesecih: 6 – 12
Težavnost: visoka
Tveganje: visoko
Ocena investicije
Vgradnja novega stavbnega pohištva:
- Odstranitev obstoječih vrat in oken z okvirjem in z okenskimi
policami, s prenosi in nalaganjem na prevozno sredstvo in
odvoz na stalno deponijo
- Nabava, dobava in montaža oken, zastekljenih s troslojno
60
plinsko polnjeno zasteklitvijo
- Nabava, dobava in montaža vrat
Skupaj: 23.575 €
11.1.3 TOPLOTNA IZOLACIJA STROPNE KONSTRUKCIJE
V času prenove v obdobju 1980 – 1990 je bila na stropno konstrukcijo vgrajena toplotna izolacija iz
mineralne volne v skupni debelini 15 cm. V času pregleda je bilo ugotovljeno, da je obstoječa
toplotna izolacija na stropu neenakomerno položena ter v slabem stanju (razpadanje, cefranje).
Dostop do posameznih stropnih konstrukcij ni bil možen (nad garderobami, nad odrom), zato je
sestava konstrukcij določena na podlagi posredovane dokumentacije (PZR, junij 1980) ter vrste in
količine izolacije na ostalih delih stropnih konstrukcij. V tem smislu konstrukcije ne zahtevajo
pogojem, ki jih podaja pravilnik PURES 2010.
Predlaga se odstranitev toplotne izolacije in PVC folije na celotni stropni konstrukciji ter vgradnja
nove toplotne izolacije debeline 25 cm s prevodnostjo λ = 0,035 W/mK ali manjšo (mineralna volna)
skupaj z novo parno oviro. V osrednjem delu stropa (nad dvorano) je smiselna delna izvedba
pohodnega sloja, da se omogoči dostop do strešne konstrukcije. Zaradi obstoječe vgrajene izolacije je
vračilna doba tega ukrepa pričakovano občutno daljša v primerjavi z ostalimi ukrepi.
Pri oceni investicije je upoštevana površina stropa 287 m2 in specifična investicija 55 €/m2.
Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 1,7 MWht/a.
Prihranek primarne energije je 1,9 MWh/a
Prihranek CO2: ~ 0,35 t/a
Investicija: ~ 11.480 EUR
Prihranek: ~ 123 EUR/leto
Vračilna doba: ~ 93 let
Terminski plan uvajanja v mesecih: 6 - 12
Težavnost: srednje
Tveganje: visoko
Ocena investicije – stopne konstrukcije
Vgradnja TI na strop:
- Odstranitev obstoječe PVC folije ter toplotne izolacije skupaj z
odvozom na deponijo
- Nabava, dobava in montaža nove toplotne izolacije debeline
25 cm (mineralna volna; 0,035 W/mK) na podstrešje stavbe
Skupaj: 11.480 €
61
11.1.4 TOPLOTNA IZOLACIJA TALNE KONSTRUKCIJE
Večji del talne konstrukcije ogrevane cone predstavljajo tla na terenu. V tem delu je smiselna
odstranitev obstoječe konstrukcije do podložnega betona ter vgradnja 12 cm sloja toplotne izolacije
XPS, estriha ter zaključnega sloja (parket / talna keramika). S tem ukrepom zmanjšamo toplotne
izgube skozi tla na terenu. Drugi, površinsko manjši del talne konstrukcije ogrevane cone
predstavljajo tla nad neogrevanimi kletnimi prostori (nad kotlovnico, nad pododrjem ter nad manjšo
shrambo v severovzhodnem delu stavbe). Zaradi majhnih svetlih višin kletnih prostorov in težavnosti
izvedbe je smiselna vgradnja toplotne izolacije na notranji (topli) strani.
Pri oceni investicije je upoštevana površina tal na terenu 239 m2 in specifična investicija 65 €/m2
talne površine ter površina tal nad neogrevanimi kletnimi prostori 73 m2 s specifično investicijo
65 €/m2.
Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 2,8 MWht/a .
Prihranek primarne energije je 3,1 MWh/a
Prihranek CO2: ~ 0,57 t/a
Investicija: ~ 20.280 EUR
Prihranek: ~ 200 EUR/leto
Vračilna doba: ~ 101 let
Terminski plan uvajanja v mesecih: 6 – 12
Težavnost: visoka
Tveganje: visoko
Ocena investicije
Vgradnja TI na tla na terenu (vhodna avla, dvorana, garderoba, pomožni
prostori):
- Odstranitev obstoječih tlakov do podložnega betona
- Nabava, dobava in montaža hidroizolacije ter toplotne izolacije
debeline 12 cm XPS, naprava plavajočega cementnega estriha
in zaključnega sloja
- Dodatna/nepredvidena dela
Skupaj: 15.535 €
Vgradnja TI na tla nad neogrevanimi kletnimi prostori:
- Odstranitev obstoječih tlakov do podložnega betona
- Nabava, dobava in montaža hidroizolacije ter toplotne izolacije
debeline 12 cm XPS, naprava plavajočega cementnega estriha
in zaključnega sloja
- Dodatna/nepredvidena dela
Skupaj: 4.745 €
Skupaj: 20.280 €
62
11.2 UKREPI NA STROJNIH INSTALACIJAH
Pri ukrepih na strojnih instalacijah je predlagan ukrep vgradnje ventilov s termostatskimi glavami ter
vgradnja prezračevanja z rekuperacijo toplote odpadnega zraka.
11.2.1 VGRADNJA VENTILOV S TERMOSTATSKIMI GLAVAMI
Pri trenutni rešitvi z običajnimi ventili brez termostatskih glav na radiatorjih ni možno samodejno
vzdrževanje primerne temperature v posameznih prostorih. Predlaga se zamenjava vseh klasičnih
ventilov na ogrevalih z novimi ventili in vgradnjo ustreznih termostatskih glav s proporcionalnim
območjem dT = 1K. Sočasno se zamenja še zapirala na radiatorjih. V literaturi se prihranek energije z
vgradnjo termostatskih ventilov ocenjuje na 5 do 15 %. Glede na trenutno stanje energetske
učinkovitosti objekta je uporabljena vrednost 5 %.
Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 2,5 MWht/a .
Prihranek primarne energije je 2,7 MWh/a
Prihranek CO2: ~ 0,49 t/a
Investicija: ~ 1.250 EUR
Prihranek: ~ 173 EUR/leto
Vračilna doba: ~ 7 let
Terminski plan uvajanja v mesecih: 3 – 6
Težavnost: nizka
Tveganje: srednje
Ocena investicije - vgradnja termostatskih ventilov
- Demontaža radiatorskih ventilov
- Vgradnja ventilov s termostatskimi glavami (25 kos)
- Polnjenje, praznjenje, zračenje sistema
Skupaj 1.250 €
11.2.2 ZAMENJAVA VIRA OGREVANJA
Stavba kulturnega doma se ogreva iz kotlovnice Osnovne šole Tabor Logatec na star kotel na
zemeljski plin. Glede na to da je cevni razvod speljan do skupne kotlovnice drugi ukrepi na proizvodnji
in distribuciji toplote niso izvedljivi/smiselni. Pri sanaciji obstoječe kotlovnice v osnovni šoli je
smiselno izbrati energetsko učinkovito napravo za pripravo toplote ter napravo, ki bo v večji meri
izkoriščala obnovljive vire energije. Možna in najbolj optimalna z vidika izkoriščanja obnovljivih virov
ter povečanja energetske učinkovitosti je v šoli izvedba kotlovnice na lesno biomaso. Če bi želeli
stavbo kulturni dom Logatec ločiti od obstoječe kotlovnice ter izvedbo lastne kotlovnice, bi bila
smiselna vgradnja toplotne črpalke zrak/voda, ki bi skrbela za pripravo tople vode za ogrevanje.
63
Ocenjena toplotna moč kurilne naprave na zemeljski plin je za obstoječo stavbo 45 kW. Ocenjena
investicija za vgradnjo visokotemperaturne toplotne črpalke zrak/voda toplotne moči cca. 70 kW
(20kW el. moči) je 48.000 €. Prihranki pri vgradnji toplotne črpalke so bili izračunani na podlagi cene
električne energije 150€/MWh. Glede na povišanje rabe električne energije v tem primeru
ocenjujemo da bi se cena električne energije znižala.
V izračunu je upoštevan COP toplotne črpalke 2,5. Toplota, ki jo mora letno proizvesti toplotna
črpalka ob trenutnem stanju objekta (izkoristek kotla je ocenjen na 0,88), je 43,1 MWh. Iz tega sledi,
da je letna poraba električne energije za toplotno črpalko 17,3 MWh.
Možen prihranek končne energije iz ZP je ~ 49 MWht/a . Povečanje rabe električne energije pa znaša
~ 17,3 MWhe/a.
Prihranek primarne energije je 10,8 MWh/a
Prihranek CO2: ~ 0,21 t/a
Investicija: ~ 48.000 EUR
Prihranek: ~ 865 EUR/leto
Vračilna doba: ~ 55 let
Terminski plan uvajanja v mesecih: 6 – 12
Težavnost: srednja
Tveganje: srednje
11.2.3 VGRADNJA PRISILNEGA PREZRAČEVANJA Z REKUPERACIJO TOPLOTE
Naravno prezračevanje v stavbi je neustrezno in z velikimi toplotnimi izgubami. Smiselna je vgradnja
dveh prezračevalnih naprav z rekuperacijo toplote odpadnega zraka za glavne dvorane in
predprostora ter pisarn v 1. nadstropju. Potrebno je, da imajo naprave minimalno porabo energije za
transport zraka pri optimalno izbranih ventilatorjih ter visoko stopnjo vračanja toplotne energije.
V izračunu je predvideno, da naprave deluje celotno ogrevalno sezono v času, ko so prisotni
uporabniki (cca. 1.400/384 ur na leto). Nazivna električna moč ventilatorjev je med 0,69 in 0,049 kW
na posamezno napravo.
S tem ukrepom se bistveno izboljša kakovost notranjega okolja, saj je na ta način poskrbljeno za
ustrezno izmenjavo iztrošenega zraka s svežim in ustrezno filtriranim zunanjim zrakom, pri minimalni
izgubi toplotne energije.
Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 5,1 MWht/a. Povečanje rabe električne energije
je ~ 1,0 MWhe/a
Prihranek primarne energije je 3,1 MWh/a
Prihranek CO2: ~ 0,53 t/a
Investicija: ~ 26.400 EUR
Prihranek: ~ -44 EUR/leto
Vračilna doba: ~ / let
Terminski plan uvajanja v mesecih: 6 – 12
Težavnost: visoka
64
Tveganje: srednje
Ocena investicije (prezračevalni sistem)
- Dobava in montaža prezračevalne naprave z
možnostjo rekuperacije toplote odpadnega zraka
za dvorano (pretok zraka 2.000 m3/h) (1 kos),
- Dobava in montaža prezračevalne naprave z
možnostjo rekuperacije toplote odpadnega zraka
za pisarne (pretok zraka 150 m3/h) (1 kos),
- Izdelava kanalskih razvodov,
- Elektro dela,
- Dodatna dela (pripravljalna dela, prevoz
materiala, skladiščenje, zidarska in gradbena
pomoč)
Skupaj 26.400 €
11.3 UKREPI NA ELEKTRIČNIH INSTALACIJAH IN ELEKTRIČNI OPREMI
Sistem elektro instalacij je na splošno dotrajan in potreben celovite prenove. Ker pa gre za energetski
pregled, se bomo omejili na ukrepe, ki prinašajo prihranke energije in obratovalnih stroškov.
Smiselna bi bila izdelava analize električnega omrežja, ter določiti realno potrebno priključno moč.
Obstoječa cena električne energije je zelo visoka, kar je posledica na eni strani visoke priključne moči
na drugi nizke rabe električne energije.
11.3.1 ZAMENJAVA OBSTOJEČH SVETILK Z LED SVETILKAMI
Kot izhaja iz ugotovitev analize sistema razsvetljave, je sam nivo osvetljenosti v večini prostorov
ustrezen v dvorani celo previsok. Večja težava je energetska neučinkovitost večine svetilk. Zamenjava
svetilk fluorescentnimi sijalkami, s slabimi svetlobnimi izkoristki, in svetilk z klasičnimi žarnicami s
svetilkami v LED tehnologiji. V skupnih prostorih kot so WC-ji, hodniki in garderobe se izvede
senzorski vklop razsvetljave. Ocena investicije je oblikovana na osnovi popisa in cenika LED
razsvetljave, potrebnih inštalaterskih del in drugega materiala.
Možen prihranek električne energije je ~ 0,83 MWhe/a .
Prihranek primarne energije je 2,1 MWh/a
Prihranek CO2: ~ 0,41 t/a
Investicija: ~ 7.300 EUR
Prihranek: ~ 340 EUR/leto Vračilna doba: ~ 21,5 let
65
12. POVZETEK UKREPOV S PREDLOGOM SCENARIJEV
12.1 POVZETEK UKREPOV
V Tabeli 30 je podan povzetek vseh v analizo vključenih ukrepov, predstavljenih v Poglavju 11. Podani
so prihranki končne energije, prihranki obratovalnih sredstev, investicija in enostavna vračilna doba.
Podana je tudi prioriteta, kjer je poleg enostavne vračilne dobe ukrepa bilo upoštevano tudi splošno
stanje naprave ali elementa stavbe in s tem potrebna vlaganja v bližnji prihodnosti. V kolikor določen
ukrep pomeni povečanje rabe določene vrste energije, je pri navedbi prihranka za ta energent podan
negativni predznak.
Pri vseh stroških in prihrankih je zajet DDV.
Tabela 30: Povzetek vseh organizacijskih in investicijskih ukrepov
št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija
Enostavna vračilna doba Prioriteta
MWhe MWht € enota €/enota € let
ORGANIZACIJSKI UKREPI:
1. Uvedba in izvajanje sistema upravljanja z energijo: 0,2 4,9 411 kpl. 2.900,00 2.900,00 7,0 I.
-energetsko knjigovodstvo
-osveščanje zaposlenih
-ciljno spremljanje rabe energije
SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 2.900,00
INVESTICIJSKI UKREPI:
2. Ukrepi na ovoju objekta:
-toplotna izolacija fasade
34,2 2.407 m2 65,00 29.874,00 12 I.
-zamenjava lesenih oken in vrat
5,1 356 m2 450 / 500 23.575,00 66 II.
-toplotna izolacija stropnih konstrukcij
1,7 123 m2 40 11.480,00 93 IV.
-toplotna izolacija talne konstrukcije
2,8 200 m2 65 / 65 20.280,00 101 IV.
3. Ukrepi strojnih instalacijah:
-vgradnja ventilov s termostatskimi glavami
2,5 173 kpl. 50,00 1.250,00 7 I.
-vgradnja toplotne črpalke zrak/voda, vgradnja frekvenčno regulirane obtočne črpalke -17,3 49,0 865 kpl. 48.000,00 48.000,00 55 II.
-vgradnja prezračevalnih naprav z rekuperacijo toplote -1,0 5,1 -44 kpl. 26.400,00 26.400,00 / V.
4. Ukrepi na elektro instalacijah:
-zamenjava svetilk z LED svetili 0,83 338 kpl. 7.254,0 7.254,00 21 II.
SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: 168.113,00
66
Zmanjšanje emisij CO2 in prihranek primarne energije je podan v Tabeli 31.
Tabela 31: Prihranek primarne energije in zmanjšanje emisij CO2
št. Opis ukrepa Prihranek primarne energije Zmanjšanje emisij
MWhe MWht Σ ton CO2
ORGANIZACIJSKI UKREPI:
1. Izvajanje sistema upravljanja z energijo: 0,4 5,4 5,8 1,16
-energetsko knjigovodstvo
-osveščanje zaposlenih
-ciljno spremljanje rabe energije
SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 0,4 5,4 5,8 1,16
INVESTICIJSKI UKREPI:
2. Ukrepi na ovoju objekta:
-toplotna izolacija fasade 37,6 37,6 6,83
-zamenjava lesenih oken in vrat 5,6 5,6 1,01
-toplotna izolacija stropnih konstrukcij 1,9 1,9 0,35
-toplotna izolacija talne konstrukcije 3,1 3,1 0,57
3. Ukrepi strojnih instalacijah:
-vgradnja termostatskih ventilov na rad. 2,7 2,7 0,49
-vgradnja toplotne črpalke zrak/voda, vgradnja frekvenčno regulirane obtočne črpalke -43,1 53,9 10,8 20,57
-vgradnja prezračevalnih naprav z rekuperacijo toplote -2,5 5,6 3,1 0,53
4. Ukrepi na elektroinstalacijah:
-zamenjava svetik z LED svetili 2,1 2,1 0,41
SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: -43,5 110,4 66,9 30,76
67
12.2 PREDLOG SCENARIJEV
V prejšnji točki so bili na enem mestu prikazani vsi ukrepi. Izračun prihrankov velja za posamezen
ukrep, ni pa mogoče energijskih in denarnih prihrankov v primeru izvedbe več ukrepov kar enostavno
linearno seštevati. Vsaka kombinacija izbranih ukrepov pomeni določene sinergije med njimi, kar
posledično pomeni, da je za neko kombinacijo izbranih ukrepov potrebno pripraviti samostojen
izračun, ki upošteva sinergijo med ukrepi in ustrezno ceno vhodnih energentov, ter cene investiciji, ki
so prav tako odvisne od izbire in zaporedja izvedbe ukrepov (npr. dimenzioniranje vira toplote).
SCENARIJ 0: POSAMEZNI UKREPI
Izvajanje posameznih ukrepov, tudi najenostavnejših, kot so izboljšano obratovanje in vzdrževanje,
manjša nadgradnja razsvetljave, redno vzdrževanje kotlov ali nujna vzdrževalna dela naprav ali
obravnava izrazitih toplotnih mostov, je prva stopnja intervencije. Financiranje kohezijske politike se
praviloma ne sme uporabiti za podporo izvajanja posameznih ukrepov. Ne glede na to, da navedeni
posamični ukrepi ne bodo sofinancirani iz kohezijskega sklada, pa so navedeni, saj jih lahko uporabnik
izvede sam, doba vračanja teh ukrepov pa zelo kratka.
Ničti scenarij predvideva, da se izvedejo samo posamezni ukrepi. Praksa pokaže, da se lastniki stavb
običajno, v kolikor ni na voljo nepovratnih sredstev, ne odločajo za zahtevnejše ukrepe, za katere so
potrebna tudi večja investicijska sredstva. Če že, se investicija izvede zaradi nuje, zaradi skrajne
dotrajanosti ali celo odpovedi določene naprave ali sistema.
Ničti scenarij tako predvideva samo izvajanje sistema upravljanja z energijo.
Možen prihranek končne energije je ~ 4,9 MWht/a za ogrevanje in ~ 0,2 MWhe/a električne energije.
Prihranek primarne energije je 5,8 MWh/a
Prihranek CO2: ~ 1,16 t/a
Investicija: ~ 2.900 EUR
Prihranek: ~ 411 EUR/leto
Vračilna doba: ~ > 1 leto
68
SCENARIJ 1: CELOVITA ENERGETSKA PRENOVA
Z izrazom »celovita energetska prenova« označujemo usklajeno izvedbo ukrepov učinkovite rabe
energije na ovoju stavbe (npr. fasada, streha, tla) in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje,
prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode) na način, da se, kolikor je to tehnično mogoče,
izkoristi ves ekonomsko upravičen potencial za energetsko prenovo. Glavna prednost celovitega
pristopa je možnost medsebojne optimizacije posameznih ukrepov v eni sami, obsežnejši operaciji.
Izdelan je bil elaborat gradbene fizike za stanje po prenovi z upoštevanjem vseh predlaganih ukrepov.
Iz elaborata izhaja, da bi bili prihranki čez 80 % obstoječe rabe energije. Na osnovi izkustva smo
ocenili, da bi z predvideno investicijo lahko dosegli največ 50 % prihranka obstoječe rabe toplotne
energije. Potrebna toplota za ogrevanje stavbe po sanaciji tako znaša 24,5 MWh.
Kot izhaja iz tabel, ki prikazujejo izračun za celovito energetsko prenovo je enostavna vračilna doba
dolga in presega življenjsko dobo večine predvidenih ukrepov.
Možen prihranek končne energije ZP je ~ 24,05 MWht/a, raba električne energije pa se poveča za
~ 0,2 MWhe/a.
Prihranek primarne energije je 26,6 MWh/a.
Prihranek CO2: 4,8 t/a
Investicija: ~ 123.013 EUR
Prihranek: ~ 1.663 EUR/leto
Vračilna doba: ~ 72 let
69
Tabela 32: Prihranek - Scenarij 1: Celovita energetska prenova
št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Enostavna vračilna doba
MWhe MWht € enota €/enota € let
ORGANIZACIJSKI UKREPI:
1. Uvedba in izvajanje sistema upravljanja z energijo:
kpl. 2.900,00
-energetsko knjigovodstvo
-osveščanje zaposlenih
-ciljno spremljanje rabe energije
SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 2.900,00
INVESTICIJSKI UKREPI:
2. Ukrepi na ovoju objekta:
-toplotna izolacija fasade
m2 29.874,00
-zamenjava lesenih oken in vrat
m2 23.575,00
-toplotna izolacija stropnih konstrukcij
m2 11.480,00
-toplotna izolacija talne konstrukcije
m2 20.280,00
3. Ukrepi strojnih instalacijah:
-vgradnja ventilov s termostatskimi glavami
kpl. 1.250,00
-vgradnja prezračevalnih naprav z rekuperacijo toplote -1,0 kpl. 26.400,00
SKUPAJ 2+3: -1,0 24,5 1.325
4. Ukrepi na elektro instalacijah:
-zamenjava svetilk z LED svetili 0,8 338 kpl. 7.254,00
SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: -0,2 24,5 1.663 120.113,00 72
SKUPAJ SCENARIJ: -0,2 24,5 1.663 123.013,00 72
*pri uvedbi in izvajanju sistema upravljanja z energijo je pri scenariju celovite energetske prenove upoštevano,
da je uvedba tega sistema pogoj da je možno dosegati načrtovane prihranke scenarija, torej so predvideni
prihranki energije in denarnih sredstev posredno že vključeni v končnem prihranku scenarija.
70
Tabela 33: Prihranek primarne energije in emisij CO2 – scenarij 1: Celovita energetska prenova
št. Opis ukrepa Prihranek primarne energije Zmanjšanje emisij
MWhe MWht Σ ton CO2
ORGANIZACIJSKI UKREPI:
1. Uvedba in izvajanje sistema upravljanja z energijo: 0,0 0,0 0,0 0,00
-energetsko knjigovodstvo
-osveščanje zaposlenih
-ciljno spremljanje rabe energije
SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 0,0 0,0 0,0 0,00
INVESTICIJSKI UKREPI:
2. Ukrepi na ovoju objekta:
-toplotna izolacija fasade
-zamenjava lesenih oken in vrat
-toplotna izolacija stropnih konstrukcij
-toplotna izolacija talne konstrukcije
3. Ukrepi strojnih instalacijah:
-vgradnja termostatskih ventilov na rad.
-vgradnja prezračevalnih naprav z rekuperacijo toplote -2,5 -2,5
SKUPAJ 2+3: -2,5 27,0 24,5 4,42
4. Ukrepi na elektroinstalacijah:
-zamenjava svetilk z LED svetili 2,1 2,1 0,41
SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: -0,4 27,0 26,6 4,83
SKUPAJ SCENARIJ: -0,4 27,0 26,6 4,83
71
12.3 PRIMERJAVA SCENARIJEV
V Tabeli 34 je prikazana primerjava med dvema scenarijema. Tako imenovani scenarij 0 predvideva,
da se naročnik ne bo odločil za celovito ali delno energetsko sanacijo, pač pa se bodo v prihodnosti
izvajali le posamezni ukrepi. Ker je obseg in dinamiko izvajanja nemogoče predvideti, je upoštevana
le izvedba najbolj smiselnega in investicijsko nezahtevnega ukrepa, izvajanje sistema upravljanja z
energijo. Z vidika doseženih prihrankov energije in povečanja uporabe obnovljivih virov (OVE) je
najboljši scenarij 1 - celovita prenova. Slabost tega scenarija je, da je brez pridobitve nepovratnih
sredstev enostavna vračilna doba (EVD) daljša od življenjske dobe vseh predlaganih ukrepov. V
kolikor naročnik ne bo pridobil nepovratnih sredstev za celovito energetsko sanacijo, se predlaga
izvedba delne prenove stavbe.
Tabela 34: Primerjava scenarijev
1.0. Kazalniki obstoječega stanja
Končna energija
TE MWh 49,0
EE MWh 2,3
Σ MWh 51,3
TE kWh/m2 150,8
EE kWh/m2 7,1
OVE MWh 0
% 0
Primarna energija MWh 59,7
kWh/m2 183,6
Emisije CO2 tCO2 10,9
kgCO2/m2 33,6
Strošek energije € 4.397
€ /m2 13,5
2.0. Prihranek za različne scenarije
SCENARIJ: 0 1
Prihranek končne energije
TE MWh 4,9 24,5
% 10,0 50,0
EE MWh 0,2 -0,2
% 7,0 -6,8
TE kWh/m2 15,1 75,4
EE kWh/m2 0,5 -0,5
Prihranek primarne energije
MWh 5,8 26,6
% 9,7 44,5
kWh/m2 17,8 81,7
Zmanjšanje emisij CO2
tCO2 1,2 4,8
% 10,6 44,1
kgCO2/m2 3,56 14,84
72
Zmanjšanje stroška energije
€ 411 1.663
% 9 38
€ /m2 1,3 5,1
3.0. Kazalniki po izvedbi scenarija
SCENARIJ: 0 1
Končna enegija
TE MWh 44,1 24,5
% 90,0 50,0
EE MWh 2,1 2,5
% 93,0 106,8
Σ MWh 46,3 27,0
% 90,1 52,6
TE kWh/m2 135,7 75,4
EE kWh/m2 6,6 7,6
OVE MWh 0,0 0,0
% 0,0 0,0
Primarna energija
MWh 53,9 33,1
% 90,3 55,5
kWh/m2 165,8 101,9
Emisije CO2
tCO2 9,8 6,1
% 89,4 55,9
kgCO2/m2 30,1 18,8
Strošek energije
€ 3.986 2.734
% 91 62
€ /m2 12,3 8,4
4.0. Investicija
Investcija € 2.900 123.013
EVD let >1 74
Legenda:
TE… toplotna energija EE… električna energija OVE… proizvedena energija iz obnovljivih virov % K.E. … delež OVE v končni energiji
13. IZVEDBA OSVEŠČANJA UPORABNIKA
Med obiskih izdelovalca na lokaciji stavbe, za katero se izdeluje energetski pregled, je uporabnik že
pridobil določene povratne informacije o ustreznosti dosedanjega načina upravljanja in
investicijskega vzdrževanja stavbe.
73
14. LITERATURA
[1] Metodologija izvedbe energetskega pregleda, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana april 2007
[2] Priročnik za izvajalce energetskih pregledov, Projekt PHARE št. SL9404/0103, Ministrstvo za
gospodarstvo, oktober 1997
[3] Energetsko učinkovita zasteklitev in okna / Marjana Šijanec Zavrl, Miha Tomšič, ZRMK Ljubljana :
Femopet, 1999
[4] Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije, Uradni list RS, št. 67/2015 z dne 18. 9.
2015
[5] Grejanje i klimatizacija 2012, Interklima, Vranjačka Banja 2011
[6] Tehnična smernica TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije
[7] SIST EN16247 (energetske presoje – 1. del: Splošne zahteve)
[8] SIST EN16247 (energetske presoje – 2. del: Stavbe)
[9] Navodila in tehnične usmeritve za energetsko prenovo javnih stavb, različica 1.0., Ministrstvo za
Infrastrukturo, april 2016
[10] Navodila za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb
javnega sektorja, različica 1.2., Ministrstvo za Infrastrukturo, april 2016
[11] Tehnični listi in katalogi proizvajalcev stavbnih sistemov in naprav ter elementov ovoja stavb
74
IV. PRILOGE
Seznam prilog:
Priloga 1. MERITVE MIKROKLIME
Priloga 2. POPIS NOTRANJE RAZSVETLJAVE
Priloga 3. ELABORAT GRADBENE FIZIKE – OBSTOJEČE STANJE
Priloga 4. TERMOGRAFSKA ANALIZA
Priloga 5. LOKACIJSKA INFORMACIJA
Naziv prostora
Število
obstoječih
svetilk
Tip obstoječe sijalkePriključna
moč [W]
Priključna moč
razsvetljave [kW]
Pritličje
Avla 7 klasična žarnica, 1x60 W 60 0,42
Dvorana 8 klasična žarnica, 1x60 W 60 0,48
Hodnik 1 klasična žarnica, 2x60 W 120 0,12
Garderoba 5 klasična žarnica, 1x60 W 60 0,3
Sanitarije, garderoba 4 klasična žarnica, 1x60 W 60 0,24
Nadstropje
Predprostor 2 klasična žarnica, 1x60 W 60 0,12
Sanitarije moški 3 klasična žarnica, 1x60 W 60 0,18
Sanitarije ženske 4 klasična žarnica, 1x60 W 60 0,24
Pritličje - svetila z magnetno dušilko
Avla 1 cevasta fluo, 6x18 W 129,6 0,1296
Blagajna 1 cevasta fluo, 1x58 W 69,6 0,0696
19 cevasta fluo, 6x18 W 129,6 2,4624
4 kompaktna fluo, 1x20 W 24 0,096
Nadstropje - svetila z magnetno dušilko
Pisarna 2 cevasta fluo, 4x18 W 86,4 0,1728
SKUPAJ: 5,03
PRILOGA - RAZSVETLJAVA KULTURNI DOM GORENJI LOGATEC
Dvorana
ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJEUČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH
izdelan za stavbo
Kultruni dom Gorenji Logatec
Številka projekta:
Izračun je narejen v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah in sTehnično smernico za graditev TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije.
Stavba ni skladna z zahtevami Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah.
Projektivno podjetje: GOLEA
Odgovorni vodja projekta:
Elaborat izdelal: Janez Melink
Vrtojba, 19.10.2016
TEHNIČNI OPIS
Lokacija, vrsta in namen stavbe
Naselje, ulica, kraj: LOGATEC, Tržaška cesta 152,
Logatec
Katastrska občina: GORENJI LOGATEC
Parcelna številka: 1044/5
Koordinate lokacije stavbe: X (N) = 85983 Y (E) = 436677
Vrsta stavbe: 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo
Namembnost stavbe: javna stavba
Etažnost stavbe: do tri etaže
Investitor: Občina Logatec
Tržaška cesta 50 A
Logatec
Geometrijske karakteristike stavbe
Površina toplotnega ovoja stavbe A: 813,50 m 2
Kondicionirana prostornina stavbe V e: 1.963,80 m3
Neto ogrevana prostornina stavbe V: 1.571,00 m3
Oblikovni faktor f o: 0,414 m-1
Razmerje med površino oken in površino
toplotnega ovoja stavbe z: 0,053
Uporabna površina stavbe Ak: 325,20 m2
Vrsta zidu: Težka gradnja ( >= 1000 kg/m3 )
Način upoštevanja vpliva toplotnih mostov: na poenostavljen način
Metoda izračuna toplotne kapacitete stavbe: izračun po SIST EN ISO 13790
Projekt je izdelan za rekonstrukcijo stavbe oziroma njenega posameznega dela, kjer se posega v manj kot
25 odstotkov toplotnega ovoja stavbe oziroma njenega posameznega dela
oziroma za investicijska in druga vzdrževalna dela.
2Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
Klimatski podatki
Začetek kurilne Konec kurilne Temper.primanjkljaj Proj. temperatura Energija sončnegasezone (dan) sezone (dan) (K dni) (°C) obsevanja (kWh/m 2)
245 155 3700 -13 1084
Povprečne mesečne temperature in vlažnosti zraka:
I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII LetoT -1,0 1,0 4,0 8,0 13,0 16,0 18,0 18,0 14,0 9,0 4,0 0,0 8,7p 81,0 77,0 74,0 73,0 74,0 76,0 75,0 76,0 80,0 82,0 83,0 83,0 77,8
Povprečna mesečna temperatura zunanjega zraka najhladnejšega meseca Tz,m,min: -1,0 °CPovprečna mesečna temperatura zunanjega zraka najtoplejšega meseca Tz,m,max: 18,0 °C
Globalno sončno sevanje (Wh/m2)orientacija orientacija
nakmes S SV V JV J JZ Z SZ mes S SV V JV J JZ Z SZ0 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.746 1.746 1.746 1.746 1.746 1.746 1.746 1.74615 636 715 915 1.135 1.257 1.195 989 758 1.201 1.293 1.577 1.891 2.094 2.035 1.751 1.40530 469 535 838 1.227 1.461 1.340 960 573 696 943 1.421 1.979 2.351 2.238 1.708 1.08345 I 423 444 761 1.267 1.596 1.427 914 472 II 618 731 1.276 1.980 2.495 2.337 1.635 86760 376 386 689 1.250 1.651 1.444 856 406 549 609 1.123 1.888 2.510 2.318 1.525 73475 329 337 598 1.177 1.620 1.391 770 355 481 513 952 1.724 2.392 2.185 1.365 62490 282 289 509 1.048 1.501 1.266 672 302 412 434 791 1.477 2.144 1.938 1.185 5300 2.629 2.629 2.629 2.629 2.629 2.629 2.629 2.629 4.099 4.099 4.099 4.099 4.099 4.099 4.099 4.09915 2.059 2.142 2.423 2.730 2.898 2.833 2.562 2.241 3.512 3.596 3.847 4.090 4.207 4.130 3.899 3.63530 1.425 1.670 2.206 2.735 3.047 2.925 2.431 1.817 2.812 3.015 3.525 3.960 4.157 4.028 3.608 3.07945 III 901 1.304 1.974 2.646 3.057 2.894 2.253 1.462 IV 2.034 2.460 3.163 3.704 3.940 3.786 3.256 2.52760 800 1.053 1.724 2.441 2.919 2.729 2.031 1.208 1.412 2.007 2.774 3.318 3.558 3.404 2.871 2.08375 701 868 1.464 2.155 2.637 2.456 1.775 1.011 1.210 1.643 2.358 2.842 3.024 2.924 2.461 1.72890 600 710 1.198 1.772 2.223 2.064 1.492 833 1.027 1.334 1.922 2.288 2.371 2.360 2.029 1.4140 4.583 4.583 4.583 4.583 4.583 4.583 4.583 4.583 5.013 5.013 5.013 5.013 5.013 5.013 5.013 5.01315 4.089 4.169 4.353 4.519 4.574 4.501 4.327 4.151 4.563 4.577 4.688 4.822 4.902 4.893 4.788 4.64930 3.437 3.603 4.000 4.299 4.381 4.259 3.938 3.566 3.943 3.973 4.238 4.481 4.602 4.602 4.408 4.11045 V 2.663 2.970 3.584 3.937 4.008 3.871 3.494 2.911 VI 3.182 3.272 3.736 4.014 4.132 4.159 3.938 3.44960 1.807 2.398 3.115 3.447 3.462 3.362 3.019 2.345 2.319 2.629 3.210 3.445 3.495 3.592 3.420 2.80975 1.308 1.915 2.611 2.860 2.784 2.770 2.531 1.890 1.606 2.103 2.665 2.805 2.751 2.938 2.873 2.28390 1.071 1.514 2.089 2.215 2.007 2.139 2.037 1.516 1.277 1.653 2.118 2.139 1.926 2.251 2.314 1.8190 5.180 5.180 5.180 5.180 5.180 5.180 5.180 5.180 4.469 4.469 4.469 4.469 4.469 4.469 4.469 4.46915 4.672 4.703 4.864 5.043 5.139 5.111 4.962 4.777 3.881 3.950 4.190 4.449 4.578 4.520 4.290 4.02130 3.971 4.039 4.406 4.733 4.879 4.840 4.561 4.177 3.139 3.297 3.819 4.274 4.493 4.390 3.970 3.42345 VII 3.113 3.280 3.895 4.273 4.414 4.390 4.071 3.448 VIII 2.283 2.634 3.395 3.951 4.204 4.086 3.566 2.77460 2.145 2.597 3.341 3.681 3.751 3.794 3.528 2.775 1.407 2.083 2.931 3.484 3.720 3.623 3.115 2.23775 1.441 2.040 2.759 2.996 2.950 3.095 2.954 2.237 1.120 1.650 2.442 2.918 3.064 3.045 2.636 1.82090 1.140 1.574 2.169 2.268 2.038 2.352 2.371 1.775 942 1.298 1.942 2.277 2.290 2.391 2.140 1.4640 3.150 3.150 3.150 3.150 3.150 3.150 3.150 3.150 1.886 1.886 1.886 1.886 1.886 1.886 1.886 1.88615 2.577 2.666 2.939 3.223 3.364 3.285 3.026 2.730 1.441 1.524 1.749 1.983 2.100 2.025 1.807 1.56530 1.919 2.142 2.671 3.180 3.442 3.297 2.814 2.241 970 1.188 1.593 2.015 2.236 2.096 1.695 1.24745 IX 1.214 1.686 2.383 3.029 3.368 3.179 2.550 1.793 X 782 952 1.430 1.973 2.278 2.085 1.557 1.00260 985 1.347 2.069 2.753 3.140 2.923 2.248 1.459 694 798 1.257 1.851 2.219 1.987 1.393 83175 860 1.094 1.746 2.391 2.764 2.560 1.930 1.201 608 680 1.074 1.664 2.056 1.810 1.204 70290 737 896 1.412 1.940 2.259 2.097 1.589 989 522 572 895 1.406 1.794 1.552 1.008 5850 1.035 1.035 1.035 1.035 1.035 1.035 1.035 1.035 781 781 781 781 781 781 781 78115 750 820 968 1.118 1.183 1.121 974 825 519 581 722 874 947 891 747 59630 568 649 895 1.168 1.293 1.174 908 653 422 455 668 940 1.081 974 710 46545 XI 511 549 819 1.179 1.354 1.187 832 548 XII 380 392 612 972 1.170 1.019 665 39560 454 479 740 1.142 1.357 1.154 753 474 337 345 558 963 1.205 1.021 613 34675 398 416 646 1.062 1.298 1.076 657 410 296 301 492 913 1.181 977 546 30290 341 355 553 938 1.179 953 560 351 253 257 424 821 1.097 887 472 257
3Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
Seznam konstrukcij
Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom , Umax = 0,280 W/m 2K• Zunanji zid, opeka, 35 cm, U = 1,436 W/m2K, Ti = 20 °C• Zunanji zid, opeka, 50 cm, U = 1,075 W/m2K, Ti = 20 °C• Nosilci med dvorano in podstrešjem, U = 2,418 W/m2K, Ti = 20 °C• Zatrepni zid, frontalna fasada, U = 1,498 W/m2K, Ti = 20 °C
Stene, ki mejijo na ogrevane sosednje zgradbe , Umax = 0,500 W/m 2K• Zunanja stena proti šoli, U = 1,436 W/m2K, Ti = 20 °C
Zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu , Umax = 0,350 W/m 2K• Vkopane stene, d = 70 cm, U = 0,802 W/m2K, Ti = 20 °C• Kletna stena, d = 50 cm, U = 1,070 W/m2K, Ti = 20 °C
Tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe) , Umax = 0,350 W/m 2K• Tla na terenu vkopanih kleti, U = 4,566 W/m2K, Ti = 20 °C
Tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo, Umax = 0,350 W/m 2K• Tla odra, U = 2,898 W/m2K, Ti = 20 °C• Strop kotlovnice, U = 3,193 W/m2K, Ti = 20 °C• Strop manjše shrambe ob vhodu, U = 3,299 W/m2K, Ti = 20 °C
Strop proti neogrevanemu prostoru , Umax = 0,200 W/m 2K• Strop proti podstrešju (predprostor, sanitarije in pisarna), U = 0,268 W/m2K, Ti = 20 °C• Strop nad dvorano, U = 0,264 W/m2K, Ti = 20 °C• Strop odra, U = 0,268 W/m2K, Ti = 20 °C• Strop nad zaodrjem (tehnični del s hodnikom), U = 0,260 W/m2K, Ti = 20 °C• Strop nad zaodrjem (garderoba s sanitarijami), U = 0,269 W/m2K, Ti = 20 °C
Strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe), Umax = 0,200 W/m 2K• Streha, U = 6,242 W/m2K, Ti = 20 °C
Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz lesa ali umetnih mas , Umax = 1,300 W/m 2K• Lesena okna z dvojno zasteklitvijo, U = 2,900 W/m2K, Ti = 20 °C
Vhodna vrata , Umax = 1,600 W/m 2K• Lesena vhodna vrata, U = 3,000 W/m2K, Ti = 0 °C
4Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Zunanji zid, opeka, 35 cm Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.
1 2 3
1 PODALJŠANA APNENA MALTA 18002 POLNA OPEKA 16003 PODALJŠANA APNENA MALTA 1800
sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W
1 PODALJŠANA APNENA MALTA 1800 2,500 1.800 1.050 0,870 20 0,0292 POLNA OPEKA 1600 30,000 1.600 920 0,640 9 0,4693 PODALJŠANA APNENA MALTA 1800 2,500 1.800 1.050 0,870 20 0,029
Izračun toplotne prehodnosti
RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,130 + 0,526 + 0,040 + 0,000 = 0,696 m2K/WUc = U + DU = 1,436 + 0,000 = 1,436 W/m2K Umax = 0,280 W/m2K , toplotna prehodnost ni ustrezna
Izračun kondenzacije na površini
Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem
Mesec Qe je pe Dp pi psat(Qsi) Qsi,min QI fRsi
°C Pa Pa Pa Pa °C °CJanuar -1,0 81,00 455 640 1.159 1.449 12,5 20 0,643Februar 1,0 77,00 505 708 1.284 1.605 14,1 20 0,688Marec 4,0 74,00 602 612 1.275 1.593 14,0 20 0,622April 8,0 73,00 783 484 1.315 1.644 14,4 20 0,537Maj 13,0 74,00 1.108 324 1.464 1.830 16,1 20 0,444Junij 16,0 76,00 1.381 228 1.632 2.040 17,8 20 0,456Julij 18,0 75,00 1.547 164 1.728 2.159 18,7 20 0,365Avgust 18,0 76,00 1.568 164 1.748 2.185 18,9 20 0,460September 14,0 80,00 1.278 292 1.599 1.999 17,5 20 0,584Oktober 9,0 82,00 941 452 1.438 1.798 15,8 20 0,621November 4,0 83,00 675 612 1.348 1.685 14,8 20 0,676December 0,0 83,00 507 740 1.321 1.651 14,5 20 0,725
fRsi = 0,641 <= RRsi,max <= 0,7253 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije
Izračun difuzije vodne pare
V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare.
5Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare
Ravnina 0
Mesec gc
Ma
gc
Ma
kg/m2 kg/m2 kg/m2 kg/m2
Januar 0,000 0,000 0,000 0,000
Februar 0,000 0,000 0,000 0,000
Marec 0,000 0,000 0,000 0,000
April 0,000 0,000 0,000 0,000
Maj 0,000 0,000 0,000 0,000
Junij 0,000 0,000 0,000 0,000
Julij 0,000 0,000 0,000 0,000
Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000
September 0,000 0,000 0,000 0,000
Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000
November 0,000 0,000 0,000 0,000
December 0,000 0,000 0,000 0,000
Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah.
6Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Zunanji zid, opeka, 50 cm Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.
1 2 3
1 PODALJŠANA APNENA MALTA 18002 POLNA OPEKA 16003 PODALJŠANA APNENA MALTA 1800
sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W
1 PODALJŠANA APNENA MALTA 1800 2,500 1.800 1.050 0,870 20 0,0292 POLNA OPEKA 1600 45,000 1.600 920 0,640 9 0,7033 PODALJŠANA APNENA MALTA 1800 2,500 1.800 1.050 0,870 20 0,029
Izračun toplotne prehodnosti
RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,130 + 0,761 + 0,040 + 0,000 = 0,931 m2K/WUc = U + DU = 1,075 + 0,000 = 1,075 W/m2K Umax = 0,280 W/m2K , toplotna prehodnost ni ustrezna
Izračun kondenzacije na površini
Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem
Mesec Qe je pe Dp pi psat(Qsi) Qsi,min QI fRsi
°C Pa Pa Pa Pa °C °CJanuar -1,0 81,00 455 640 1.159 1.449 12,5 20 0,643Februar 1,0 77,00 505 708 1.284 1.605 14,1 20 0,688Marec 4,0 74,00 602 612 1.275 1.593 14,0 20 0,622April 8,0 73,00 783 484 1.315 1.644 14,4 20 0,537Maj 13,0 74,00 1.108 324 1.464 1.830 16,1 20 0,444Junij 16,0 76,00 1.381 228 1.632 2.040 17,8 20 0,456Julij 18,0 75,00 1.547 164 1.728 2.159 18,7 20 0,365Avgust 18,0 76,00 1.568 164 1.748 2.185 18,9 20 0,460September 14,0 80,00 1.278 292 1.599 1.999 17,5 20 0,584Oktober 9,0 82,00 941 452 1.438 1.798 15,8 20 0,621November 4,0 83,00 675 612 1.348 1.685 14,8 20 0,676December 0,0 83,00 507 740 1.321 1.651 14,5 20 0,725
fRsi = 0,731 > RRsi,max = 0,7253 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije
Izračun difuzije vodne pare
V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare.
7Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Nosilci med dvorano in podstrešjem Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.
1 2
1 PODALJŠANA APNENA MALTA 18002 BETON 2400
sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W
1 PODALJŠANA APNENA MALTA 1800 2,000 1.800 1.050 0,870 20 0,0232 BETON 2400 45,000 2.400 960 2,040 60 0,221
Izračun toplotne prehodnosti
RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,130 + 0,244 + 0,040 + 0,000 = 0,414 m2K/WUc = U + DU = 2,418 + 0,000 = 2,418 W/m2K Umax = 0,280 W/m2K , toplotna prehodnost ni ustrezna
Izračun kondenzacije na površini
Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem
Mesec Qe je pe Dp pi psat(Qsi) Qsi,min QI fRsi
°C Pa Pa Pa Pa °C °CJanuar -1,0 81,00 455 640 1.159 1.449 12,5 20 0,643Februar 1,0 77,00 505 708 1.284 1.605 14,1 20 0,688Marec 4,0 74,00 602 612 1.275 1.593 14,0 20 0,622April 8,0 73,00 783 484 1.315 1.644 14,4 20 0,537Maj 13,0 74,00 1.108 324 1.464 1.830 16,1 20 0,444Junij 16,0 76,00 1.381 228 1.632 2.040 17,8 20 0,456Julij 18,0 75,00 1.547 164 1.728 2.159 18,7 20 0,365Avgust 18,0 76,00 1.568 164 1.748 2.185 18,9 20 0,460September 14,0 80,00 1.278 292 1.599 1.999 17,5 20 0,584Oktober 9,0 82,00 941 452 1.438 1.798 15,8 20 0,621November 4,0 83,00 675 612 1.348 1.685 14,8 20 0,676December 0,0 83,00 507 740 1.321 1.651 14,5 20 0,725
fRsi = 0,396 <= RRsi,max <= 0,7253 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije
Izračun difuzije vodne pare
V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare.
8Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare
Ravnina 1
Mesec gc
Ma
gc
Ma
kg/m2 kg/m2 kg/m2 kg/m2
November 0,312 0,312 0,000 0,000
December 0,559 0,870 0,000 0,000
Januar 0,613 1,484 0,000 0,000
Februar 0,453 1,937 0,000 0,000
Marec 0,321 2,257 0,000 0,000
April 0,053 2,310 0,000 0,000
Maj -0,324 1,986 0,000 0,000
Junij -0,559 1,428 0,000 0,000
Julij -0,759 0,669 0,000 0,000
Avgust -0,758 0,000 0,000 0,000
September 0,000 0,000 0,000 0,000
Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000
Notranja kondenzacija v konstrukciji ni v dovoljenih mejah.
9Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Zatrepni zid, frontalna fasada Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.
1 2
1 POLNA OPEKA 16002 PODALJŠANA APNENA MALTA 1800
sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W
1 POLNA OPEKA 1600 30,000 1.600 920 0,640 9 0,4692 PODALJŠANA APNENA MALTA 1800 2,500 1.800 1.050 0,870 20 0,029
Izračun toplotne prehodnosti
RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,130 + 0,497 + 0,040 + 0,000 = 0,667 m2K/WUc = U + DU = 1,498 + 0,000 = 1,498 W/m2K Umax = 0,280 W/m2K , toplotna prehodnost ni ustrezna
Izračun kondenzacije na površini
Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem
Mesec Qe je pe Dp pi psat(Qsi) Qsi,min QI fRsi
°C Pa Pa Pa Pa °C °CJanuar -1,0 81,00 455 640 1.159 1.449 12,5 20 0,643Februar 1,0 77,00 505 708 1.284 1.605 14,1 20 0,688Marec 4,0 74,00 602 612 1.275 1.593 14,0 20 0,622April 8,0 73,00 783 484 1.315 1.644 14,4 20 0,537Maj 13,0 74,00 1.108 324 1.464 1.830 16,1 20 0,444Junij 16,0 76,00 1.381 228 1.632 2.040 17,8 20 0,456Julij 18,0 75,00 1.547 164 1.728 2.159 18,7 20 0,365Avgust 18,0 76,00 1.568 164 1.748 2.185 18,9 20 0,460September 14,0 80,00 1.278 292 1.599 1.999 17,5 20 0,584Oktober 9,0 82,00 941 452 1.438 1.798 15,8 20 0,621November 4,0 83,00 675 612 1.348 1.685 14,8 20 0,676December 0,0 83,00 507 740 1.321 1.651 14,5 20 0,725
fRsi = 0,625 <= RRsi,max <= 0,7253 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije
Izračun difuzije vodne pare
V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare.
10Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare
Ravnina 0
Mesec gc
Ma
gc
Ma
kg/m2 kg/m2 kg/m2 kg/m2
Januar 0,000 0,000 0,000 0,000
Februar 0,000 0,000 0,000 0,000
Marec 0,000 0,000 0,000 0,000
April 0,000 0,000 0,000 0,000
Maj 0,000 0,000 0,000 0,000
Junij 0,000 0,000 0,000 0,000
Julij 0,000 0,000 0,000 0,000
Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000
September 0,000 0,000 0,000 0,000
Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000
November 0,000 0,000 0,000 0,000
December 0,000 0,000 0,000 0,000
Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah.
11Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Zunanja stena proti šoli Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: stene, ki mejijo na ogrevane sosednje zgradbe.
1 2 3
N Z1 PODALJŠANA APNENA MALTA 18002 POLNA OPEKA 16003 PODALJŠANA APNENA MALTA 1800
sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W
1 PODALJŠANA APNENA MALTA 1800 2,500 1.800 1.050 0,870 20 0,0292 POLNA OPEKA 1600 30,000 1.600 920 0,640 9 0,4693 PODALJŠANA APNENA MALTA 1800 2,500 1.800 1.050 0,870 20 0,029
Izračun toplotne prehodnosti
RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,130 + 0,526 + 0,040 + 0,000 = 0,696 m2K/WUc = U + DU = 1,436 + 0,000 = 1,436 W/m2K Umax = 0,500 W/m2K , toplotna prehodnost ni ustrezna
12Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Vkopane stene, d = 70 cm Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu.
1 2
N Z1 PODALJŠANA APNENA MALTA 18002 POLNA OPEKA 1600
sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W
1 PODALJŠANA APNENA MALTA 1800 2,000 1.800 1.050 0,870 20 0,0232 POLNA OPEKA 1600 70,000 1.600 920 0,640 9 1,094
Izračun toplotne prehodnosti
RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,130 + 1,117 + 0,000 + 0,000 = 1,247 m2K/WUc = U + DU = 0,802 + 0,000 = 0,802 W/m2K
Izračun kondenzacije na površini
Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem
Mesec Qe je pe Dp pi psat(Qsi) Qsi,min QI fRsi
°C Pa Pa Pa Pa °C °CJanuar -1,0 81,00 455 640 1.159 1.449 12,5 20 0,643Februar 1,0 77,00 505 708 1.284 1.605 14,1 20 0,688Marec 4,0 74,00 602 612 1.275 1.593 14,0 20 0,622April 8,0 73,00 783 484 1.315 1.644 14,4 20 0,537Maj 13,0 74,00 1.108 324 1.464 1.830 16,1 20 0,444Junij 16,0 76,00 1.381 228 1.632 2.040 17,8 20 0,456Julij 18,0 75,00 1.547 164 1.728 2.159 18,7 20 0,365Avgust 18,0 76,00 1.568 164 1.748 2.185 18,9 20 0,460September 14,0 80,00 1.278 292 1.599 1.999 17,5 20 0,584Oktober 9,0 82,00 941 452 1.438 1.798 15,8 20 0,621November 4,0 83,00 675 612 1.348 1.685 14,8 20 0,676December 0,0 83,00 507 740 1.321 1.651 14,5 20 0,725
fRsi = 0,799 > RRsi,max = 0,7253 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije
Izračun difuzije vodne pare
V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare.
13Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Kletna stena, d = 50 cm Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu.
1 2
N Z1 PODALJŠANA APNENA MALTA 18002 POLNA OPEKA 1600
sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W
1 PODALJŠANA APNENA MALTA 1800 2,000 1.800 1.050 0,870 20 0,0232 POLNA OPEKA 1600 50,000 1.600 920 0,640 9 0,781
Izračun toplotne prehodnosti
RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,130 + 0,804 + 0,000 + 0,000 = 0,934 m2K/WUc = U + DU = 1,070 + 0,000 = 1,070 W/m2K
Izračun kondenzacije na površini
Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem
Mesec Qe je pe Dp pi psat(Qsi) Qsi,min QI fRsi
°C Pa Pa Pa Pa °C °CJanuar -1,0 81,00 455 640 1.159 1.449 12,5 20 0,643Februar 1,0 77,00 505 708 1.284 1.605 14,1 20 0,688Marec 4,0 74,00 602 612 1.275 1.593 14,0 20 0,622April 8,0 73,00 783 484 1.315 1.644 14,4 20 0,537Maj 13,0 74,00 1.108 324 1.464 1.830 16,1 20 0,444Junij 16,0 76,00 1.381 228 1.632 2.040 17,8 20 0,456Julij 18,0 75,00 1.547 164 1.728 2.159 18,7 20 0,365Avgust 18,0 76,00 1.568 164 1.748 2.185 18,9 20 0,460September 14,0 80,00 1.278 292 1.599 1.999 17,5 20 0,584Oktober 9,0 82,00 941 452 1.438 1.798 15,8 20 0,621November 4,0 83,00 675 612 1.348 1.685 14,8 20 0,676December 0,0 83,00 507 740 1.321 1.651 14,5 20 0,725
fRsi = 0,732 > RRsi,max = 0,7253 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije
Izračun difuzije vodne pare
V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare.
14Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Tla na terenu vkopanih kleti Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe).
1
1 BETON 2400
sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W
1 BETON 2400 10,000 2.400 960 2,040 60 0,049
Izračun toplotne prehodnosti
RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,170 + 0,049 + 0,000 + 0,000 = 0,219 m2K/WUc = U + DU = 4,566 + 0,000 = 4,566 W/m2K
15Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Tla odra Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo.
1
2
3
1 PARKET2 CEMENTNI ESTRIH 22003 BETON 2400
sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W
1 PARKET 1,000 700 1.670 0,210 15 0,0482 CEMENTNI ESTRIH 2200 4,000 2.200 1.050 1,400 30 0,0293 BETON 2400 12,000 2.400 960 2,040 60 0,059
Izračun toplotne prehodnosti
RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,170 + 0,135 + 0,040 + 0,000 = 0,345 m2K/WUc = U + DU = 2,898 + 0,000 = 2,898 W/m2K Umax = 0,350 W/m2K , toplotna prehodnost ni ustrezna
16Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Strop kotlovnice Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo.
1
2
3
1 LINOLEJ2 CEMENTNI ESTRIH 22003 BETON 2400
sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W
1 LINOLEJ 0,300 1.200 1.880 0,190 500 0,0162 CEMENTNI ESTRIH 2200 4,000 2.200 1.050 1,400 30 0,0293 BETON 2400 12,000 2.400 960 2,040 60 0,059
Izračun toplotne prehodnosti
RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,170 + 0,103 + 0,040 + 0,000 = 0,313 m2K/WUc = U + DU = 3,193 + 0,000 = 3,193 W/m2K Umax = 0,350 W/m2K , toplotna prehodnost ni ustrezna
17Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Strop manjše shrambe ob vhodu Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo.
1
2
3
1 GRANIT2 CEMENTNI ESTRIH 22003 BETON 2400
sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W
1 GRANIT 2,000 2.700 920 3,500 65 0,0062 CEMENTNI ESTRIH 2200 4,000 2.200 1.050 1,400 30 0,0293 BETON 2400 12,000 2.400 960 2,040 60 0,059
Izračun toplotne prehodnosti
RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,170 + 0,093 + 0,040 + 0,000 = 0,303 m2K/WUc = U + DU = 3,299 + 0,000 = 3,299 W/m2K Umax = 0,350 W/m2K , toplotna prehodnost ni ustrezna
18Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Strop proti podstrešju (predprostor, sanitarije in pisarna) Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop proti neogrevanemu prostoru.
12
3
Z
N
1 MAVČNA MALTA NA TRSTIKI2 LES - SMREKA, BOR3 URSA ELF
sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W
1 MAVČNA MALTA NA TRSTIKI 2,000 1.000 920 0,470 3 0,0432 LES - SMREKA, BOR 2,000 600 2.090 0,140 70 0,1433 URSA ELF 15,000 12 1.030 0,044 1 3,409
Izračun toplotne prehodnosti
RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,100 + 3,595 + 0,040 + 0,000 = 3,735 m2K/WUc = U + DU = 0,268 + 0,000 = 0,268 W/m2K Umax = 0,200 W/m2K , toplotna prehodnost ni ustrezna
Izračun kondenzacije na površini
Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem
Mesec Qe je pe Dp pi psat(Qsi) Qsi,min QI fRsi
°C Pa Pa Pa Pa °C °CJanuar -1,0 81,00 455 640 1.159 1.449 12,5 20 0,643Februar 1,0 77,00 505 708 1.284 1.605 14,1 20 0,688Marec 4,0 74,00 602 612 1.275 1.593 14,0 20 0,622April 8,0 73,00 783 484 1.315 1.644 14,4 20 0,537Maj 13,0 74,00 1.108 324 1.464 1.830 16,1 20 0,444Junij 16,0 76,00 1.381 228 1.632 2.040 17,8 20 0,456Julij 18,0 75,00 1.547 164 1.728 2.159 18,7 20 0,365Avgust 18,0 76,00 1.568 164 1.748 2.185 18,9 20 0,460September 14,0 80,00 1.278 292 1.599 1.999 17,5 20 0,584Oktober 9,0 82,00 941 452 1.438 1.798 15,8 20 0,621November 4,0 83,00 675 612 1.348 1.685 14,8 20 0,676December 0,0 83,00 507 740 1.321 1.651 14,5 20 0,725
fRsi = 0,933 > RRsi,max = 0,7253 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije
Izračun difuzije vodne pare
V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare.
19Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Strop nad dvorano Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop proti neogrevanemu prostoru.
12
3
Z
N
1 DESKE NA RAZMIK2 LES - SMREKA, BOR3 URSA ELF
sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W
1 DESKE NA RAZMIK 1,500 468 1.500 0,160 3 0,0942 LES - SMREKA, BOR 2,000 600 2.090 0,140 70 0,1433 URSA ELF 15,000 12 1.030 0,044 1 3,409
Izračun toplotne prehodnosti
RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,100 + 3,646 + 0,040 + 0,000 = 3,786 m2K/WUc = U + DU = 0,264 + 0,000 = 0,264 W/m2K Umax = 0,200 W/m2K , toplotna prehodnost ni ustrezna
Izračun kondenzacije na površini
Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem
Mesec Qe je pe Dp pi psat(Qsi) Qsi,min QI fRsi
°C Pa Pa Pa Pa °C °CJanuar -1,0 81,00 455 640 1.159 1.449 12,5 20 0,643Februar 1,0 77,00 505 708 1.284 1.605 14,1 20 0,688Marec 4,0 74,00 602 612 1.275 1.593 14,0 20 0,622April 8,0 73,00 783 484 1.315 1.644 14,4 20 0,537Maj 13,0 74,00 1.108 324 1.464 1.830 16,1 20 0,444Junij 16,0 76,00 1.381 228 1.632 2.040 17,8 20 0,456Julij 18,0 75,00 1.547 164 1.728 2.159 18,7 20 0,365Avgust 18,0 76,00 1.568 164 1.748 2.185 18,9 20 0,460September 14,0 80,00 1.278 292 1.599 1.999 17,5 20 0,584Oktober 9,0 82,00 941 452 1.438 1.798 15,8 20 0,621November 4,0 83,00 675 612 1.348 1.685 14,8 20 0,676December 0,0 83,00 507 740 1.321 1.651 14,5 20 0,725
fRsi = 0,934 > RRsi,max = 0,7253 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije
Izračun difuzije vodne pare
V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare.
20Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Strop odra Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop proti neogrevanemu prostoru.
12
3
Z
N
1 MAVČNA MALTA NA TRSTIKI2 LES - SMREKA, BOR3 URSA ELF
sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W
1 MAVČNA MALTA NA TRSTIKI 2,000 1.000 920 0,470 3 0,0432 LES - SMREKA, BOR 2,000 600 2.090 0,140 70 0,1433 URSA ELF 15,000 12 1.030 0,044 1 3,409
Izračun toplotne prehodnosti
RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,100 + 3,595 + 0,040 + 0,000 = 3,735 m2K/WUc = U + DU = 0,268 + 0,000 = 0,268 W/m2K Umax = 0,200 W/m2K , toplotna prehodnost ni ustrezna
Izračun kondenzacije na površini
Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem
Mesec Qe je pe Dp pi psat(Qsi) Qsi,min QI fRsi
°C Pa Pa Pa Pa °C °CJanuar -1,0 81,00 455 640 1.159 1.449 12,5 20 0,643Februar 1,0 77,00 505 708 1.284 1.605 14,1 20 0,688Marec 4,0 74,00 602 612 1.275 1.593 14,0 20 0,622April 8,0 73,00 783 484 1.315 1.644 14,4 20 0,537Maj 13,0 74,00 1.108 324 1.464 1.830 16,1 20 0,444Junij 16,0 76,00 1.381 228 1.632 2.040 17,8 20 0,456Julij 18,0 75,00 1.547 164 1.728 2.159 18,7 20 0,365Avgust 18,0 76,00 1.568 164 1.748 2.185 18,9 20 0,460September 14,0 80,00 1.278 292 1.599 1.999 17,5 20 0,584Oktober 9,0 82,00 941 452 1.438 1.798 15,8 20 0,621November 4,0 83,00 675 612 1.348 1.685 14,8 20 0,676December 0,0 83,00 507 740 1.321 1.651 14,5 20 0,725
fRsi = 0,933 > RRsi,max = 0,7253 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije
Izračun difuzije vodne pare
V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare.
21Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Strop nad zaodrjem (tehnični del s hodnikom) Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop proti neogrevanemu prostoru.
12
3
Z
N
1 LESENA OBLOGA2 LES - SMREKA, BOR3 URSA ELF
sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W
1 LESENA OBLOGA 2,200 520 1.670 0,140 15 0,1572 LES - SMREKA, BOR 2,000 600 2.090 0,140 70 0,1433 URSA ELF 15,000 12 1.030 0,044 1 3,409
Izračun toplotne prehodnosti
RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,100 + 3,709 + 0,040 + 0,000 = 3,849 m2K/WUc = U + DU = 0,260 + 0,000 = 0,260 W/m2K Umax = 0,200 W/m2K , toplotna prehodnost ni ustrezna
Izračun kondenzacije na površini
Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem
Mesec Qe je pe Dp pi psat(Qsi) Qsi,min QI fRsi
°C Pa Pa Pa Pa °C °CJanuar -1,0 81,00 455 640 1.159 1.449 12,5 20 0,643Februar 1,0 77,00 505 708 1.284 1.605 14,1 20 0,688Marec 4,0 74,00 602 612 1.275 1.593 14,0 20 0,622April 8,0 73,00 783 484 1.315 1.644 14,4 20 0,537Maj 13,0 74,00 1.108 324 1.464 1.830 16,1 20 0,444Junij 16,0 76,00 1.381 228 1.632 2.040 17,8 20 0,456Julij 18,0 75,00 1.547 164 1.728 2.159 18,7 20 0,365Avgust 18,0 76,00 1.568 164 1.748 2.185 18,9 20 0,460September 14,0 80,00 1.278 292 1.599 1.999 17,5 20 0,584Oktober 9,0 82,00 941 452 1.438 1.798 15,8 20 0,621November 4,0 83,00 675 612 1.348 1.685 14,8 20 0,676December 0,0 83,00 507 740 1.321 1.651 14,5 20 0,725
fRsi = 0,935 > RRsi,max = 0,7253 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije
Izračun difuzije vodne pare
V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare.
22Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Strop nad zaodrjem (garderoba s sanitarijami) Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop proti neogrevanemu prostoru.
12
3
Z
N
1 MAVČNA MALTA NA TRSTIKI2 DESKE NA RAZMIK3 URSA ELF
sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W
1 MAVČNA MALTA NA TRSTIKI 2,000 1.000 920 0,470 3 0,0432 DESKE NA RAZMIK 2,000 468 1.500 0,160 3 0,1253 URSA ELF 15,000 12 1.030 0,044 1 3,409
Izračun toplotne prehodnosti
RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,100 + 3,577 + 0,040 + 0,000 = 3,717 m2K/WUc = U + DU = 0,269 + 0,000 = 0,269 W/m2K Umax = 0,200 W/m2K , toplotna prehodnost ni ustrezna
Izračun kondenzacije na površini
Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem
Mesec Qe je pe Dp pi psat(Qsi) Qsi,min QI fRsi
°C Pa Pa Pa Pa °C °CJanuar -1,0 81,00 455 640 1.159 1.449 12,5 20 0,643Februar 1,0 77,00 505 708 1.284 1.605 14,1 20 0,688Marec 4,0 74,00 602 612 1.275 1.593 14,0 20 0,622April 8,0 73,00 783 484 1.315 1.644 14,4 20 0,537Maj 13,0 74,00 1.108 324 1.464 1.830 16,1 20 0,444Junij 16,0 76,00 1.381 228 1.632 2.040 17,8 20 0,456Julij 18,0 75,00 1.547 164 1.728 2.159 18,7 20 0,365Avgust 18,0 76,00 1.568 164 1.748 2.185 18,9 20 0,460September 14,0 80,00 1.278 292 1.599 1.999 17,5 20 0,584Oktober 9,0 82,00 941 452 1.438 1.798 15,8 20 0,621November 4,0 83,00 675 612 1.348 1.685 14,8 20 0,676December 0,0 83,00 507 740 1.321 1.651 14,5 20 0,725
fRsi = 0,933 > RRsi,max = 0,7253 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije
Izračun difuzije vodne pare
V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare.
23Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Streha Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe).
1
Z
N
1 STREŠNIKI
sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W
1 STREŠNIKI 2,000 1.900 880 0,990 40 0,020
Izračun toplotne prehodnosti
RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,100 + 0,020 + 0,040 + 0,000 = 0,160 m2K/WUc = U + DU = 6,242 + 0,000 = 6,242 W/m2K Umax = 0,200 W/m2K , toplotna prehodnost ni ustrezna
Izračun kondenzacije na površini
Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem
Mesec Qe je pe Dp pi psat(Qsi) Qsi,min QI fRsi
°C Pa Pa Pa Pa °C °CJanuar -1,0 81,00 455 640 1.159 1.449 12,5 20 0,643Februar 1,0 77,00 505 708 1.284 1.605 14,1 20 0,688Marec 4,0 74,00 602 612 1.275 1.593 14,0 20 0,622April 8,0 73,00 783 484 1.315 1.644 14,4 20 0,537Maj 13,0 74,00 1.108 324 1.464 1.830 16,1 20 0,444Junij 16,0 76,00 1.381 228 1.632 2.040 17,8 20 0,456Julij 18,0 75,00 1.547 164 1.728 2.159 18,7 20 0,365Avgust 18,0 76,00 1.568 164 1.748 2.185 18,9 20 0,460September 14,0 80,00 1.278 292 1.599 1.999 17,5 20 0,584Oktober 9,0 82,00 941 452 1.438 1.798 15,8 20 0,621November 4,0 83,00 675 612 1.348 1.685 14,8 20 0,676December 0,0 83,00 507 740 1.321 1.651 14,5 20 0,725
fRsi = -0,561 <= RRsi,max <= 0,7253 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije
Izračun difuzije vodne pare
V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare.
24Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare
Ravnina 0
Mesec gc
Ma
gc
Ma
kg/m2 kg/m2 kg/m2 kg/m2
Januar 0,000 0,000 0,000 0,000
Februar 0,000 0,000 0,000 0,000
Marec 0,000 0,000 0,000 0,000
April 0,000 0,000 0,000 0,000
Maj 0,000 0,000 0,000 0,000
Junij 0,000 0,000 0,000 0,000
Julij 0,000 0,000 0,000 0,000
Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000
September 0,000 0,000 0,000 0,000
Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000
November 0,000 0,000 0,000 0,000
December 0,000 0,000 0,000 0,000
Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah.
PROZORNE KONSTRUKCIJE
Konstrukcija Ffr U Umax UstrezaW/m2K W/m2K
Lesena okna z dvojno zasteklitvijo 0,30 2,90 1,30 NE
NEPROZORNA ZUNANJA VRATA
Naziv U Umax Ustreza
Lesena vhodna vrata 3,000 1,600 NE
25Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
PODATKI O CONI - Privzeta cona
Kondicionirana prostornina cone V e: 1.963,80 m3
Neto ogrevana prostornina cone V: 1.571,00 m3
Uporabna površina cone Ak: 325,20 m2
Dolžina cone: 27,30 m
Širina cone: 13,90 m
Višina etaže: 3,00 m
Število etaž: 2,00
Ogrevanje: cona je ogrevana
Način delovanja: neprekinjeno delovanje
Notranja projektna temperatura ogrevanja: 18,00 °C
Notranja projektna temperatura hlajenja: 26,00 °C
Dnevno število ur z normalnim ogrevanjem: 6,00 h
Število dni v tednu z normalnim hlajenjem: 0 dni
Način znižanja temperature ob koncu tedna: znižanje temperature ogrevanja
Mejna temperatura znižanja: 15,00 °C
Urna izmenjava zraka: 0,50 h-1
Površina toplotnega ovoja cone A: 813,50 m2
26Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE
Toplotne izgube skozi zunanje površine
Transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine
Neprozorne površineOznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube
° m2 W/Km2 W/KZunanji zid, opeka, 50 cm S 90 112,90 1,075 121,37Zunanji zid, opeka, 50 cm V 90 67,50 1,075 72,56Zunanji zid, opeka, 50 cm J 90 101,40 1,075 109,01Zunanji zid, opeka, 35 cm S 90 27,70 1,436 39,78Zunanji zid, opeka, 35 cm V 90 7,60 1,436 10,91Zunanji zid, opeka, 35 cm J 90 27,70 1,436 39,78Zunanji zid, opeka, 35 cm Z 90 23,50 1,436 33,75Zunanja stena proti šoli Z 90 24,50 1,436 0,00Lesena vhodna vrata S 90 3,80 3,000 11,40Lesena vhodna vrata V 90 4,10 3,000 12,30Skupaj 400,70 450,85
Prozorne površineOznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube
° m2 W/Km2 W/KLesena okna z dvojno zasteklitvijo S 90 11,20 2,900 32,48Lesena okna z dvojno zasteklitvijo V 90 5,80 2,900 16,82Lesena okna z dvojno zasteklitvijo J 90 26,50 2,900 76,85Skupaj 43,50 126,15
Skupne transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine S Ai * U i = 577,00 W/K.
Toplotni mostovi
Vpliv toplotnih mostov je upoštevan na poenostavljen način, s povečanjem toplotne prehodnosticelotnega ovoja stavbe za 0.06 W/m 2K.
Transmisijske toplotne izgube skozi toplotne mostove znašajo 48,81 W/K.
Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj cone L D
LD = S Ai * U i + S lk * Yk + S cj = 577,00 W/K + 48,81 W/K = 625,81 W/K
Toplotne izgube skozi zidove in tla v terenu
Tla v kletiOznaka Ploščina Ui Umax Ustr.
(m2) (W/m2K) (W/m2K) strop nad neogrevano kletjo - Manjša shramba ob vhodu 13,7 1,390 0,350 NE
Toplotne izgubeOznaka topl.izgube
W/KManjša shramba ob vhodu 19,05
LS = 19,05 W/K.
27Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
Toplotne izgube skozi neogrevane prostore
Površine med ogrevanim in neogrevanim delom Oznaka Površina Ui Umax
(m2) (W/m2K) (W/m2K)Strop proti podstrešju (predprostor, sanitarije in 89,10 0,268 0,20Nosilci med dvorano in podstrešjem 7,90 2,418 0,28Strop nad dvorano 85,10 0,264 0,20Strop odra 70,00 0,268 0,20Nosilci med dvorano in podstrešjem 7,90 2,418 0,28Strop nad zaodrjem (tehnični del s hodnikom) 21,10 0,260 0,20Strop nad zaodrjem (garderoba s sanitarijami) 21,20 0,269 0,20Strop kotlovnice 17,40 3,193 0,35Tla odra 42,20 2,898 0,35Stena proti dvorani 7,00 1,075 0,28Stena proti kotlovnici šole 11,20 1,070 0,35
Toplotne izgubeNeogrevani prostor HU W/KPodstrešje nad pisarno, sanitarijami in predprosto 40,303Podstrešje nad dvorano 21,896Podstrešje nad odrom 35,652Podstrešje nad zaodrjem (tehnični del in hodnik) 5,283Podstrešje nad zaodrjem (garderoba s sanitarijami 5,478Kotlovnica 29,207Pododrje 29,363
HU = 167,18 W/K.
TRANSMISIJSKE IZGUBE
HT = L
D + L
S + H
U = 625,81 W/K + 19,05 W/K + 167,18 W/K = 812,04 W/K.
TOPLOTNE IZGUBE ZARADI PREZRAČEVANJA
Neto prostornina ogrevanega dela V e = 1.571,00 m 3, urna izmenjava zraka n = 0,50 h -1.
Toplotne izgube zaradi prezračevanja HV = 267,07 W/K.
KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB
H = HT + H
V = 812,04 W/K + 267,07 W/K = 1.079,11 W/K.
KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB PO ENOTI POVRŠINE OVOJA
Površina ovoja ogrevanega dela A = 813,50 m2
H'
T = H
T / A = 0,998 W/m
2K
Največji dovoljeni H'T,max
= 0,430 W/m2K
Koeficient specifičnih toplotnih izgub ne ustreza zahtevam pravilnika.
28Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
NOTRANJI DOBITKI
Prispevek notranjih toplotnih virov se upošteva z vrednostjo 4 W/m2 na enoto neto uporabne površine.
Qi = 1.300,80 W.
DOBITKI SONČNEGA SEVANJA
Konstrukcija Površina Orie. Nagib Faktorzasen.
[m 2] [°]Lesena okna z dvojno zasteklitvijo 11,20 S 90 1,00Lesena okna z dvojno zasteklitvijo 5,80 V 90 1,00Lesena okna z dvojno zasteklitvijo 26,50 J 90 1,00
Toplotni dobitki sončnega sevanja v ogrevalnem obdobju: 8.049 kWh.Toplotni dobitki sončnega sevanja izven ogrevalnega obdobja: 3.360 kWh.
ZAŠČITA PRED PREGREVANJEM
Konstrukcija Orie. g gmax UstreznostLesena okna z dvojno zasteklitvijo V 0,68 0,50 NELesena okna z dvojno zasteklitvijo J 0,68 0,50 NE
Zaščita pred pregrevanjem NI ustrezna.
29Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE STAVBE
Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe LD
LD = S Ai * U i + S lk * Yk + S cj = 577,00 W/K + 48,81 W/K = 625,81 W/K
Vpliv toplotnih mostov se upošteva na poenostavljen način, s povečanjemtoplotne prehodnosti celotnega ovoja DUTM = 0.06 W/m 2K.
TRANSMISIJSKE IZGUBE STAVBE
HT = L
D + L
S + H
U = 625,81 W/K + 19,05 W/K + 167,18 W/K = 812,04 W/K.
TOPLOTNE IZGUBE STAVBE ZARADI PREZRAČEVANJA
Toplotne izgube zaradi prezračevanja HV = 267,07 W/K.
KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE
H = HT + H
V = 812,04 W/K + 267,07 W/K = 1.079,11 W/K.
KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE PO ENOTI POVRŠINE OVOJA
Površina ovoja ogrevanega dela A = 813,50 m2
H'
T = H
T / A = 0,998 W/m
2K
Največji dovoljeni H'T,max
= 0,419 W/m2K
Koeficient specifičnih toplotnih izgub ne ustreza zahtevam pravilnika.
NOTRANJI DOBITKI
Qi = 1.300,80 W.
DOBITKI SONČNEGA SEVANJA
Toplotni dobitki sončnega sevanja v ogrevalnem obdobju: 8.049 kWh.Toplotni dobitki sončnega sevanja izven ogrevalnega obdobja: 3.360 kWh.
30Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
POTREBNA ENERGIJA ZA OGREVANJE STAVBE
QH,tr QH,ve QH,ht QH,sol QH,int QH,rev QH,gn gH hH,gn aH,red QNH Qem,en
MeseckWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh
Januar 11.479 3.775 15.254 672 968 0 1.640 0,11 1,00 0,54 7.334 7.334Februar 9.277 3.051 12.328 873 874 0 1.748 0,14 1,00 0,51 5.379 5.379Marec 8.458 2.782 11.240 1.063 968 0 2.031 0,18 1,00 0,43 3.948 3.948April 5.847 1.923 7.770 1.212 937 0 2.148 0,28 1,00 0,40 2.225 2.225Maj 3.021 994 4.014 1.132 968 0 2.100 0,52 1,00 0,41 785 785Junij 156 51 207 147 125 0 272 1,31 0,76 0,92 5 5Julij 0 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0 0Avgust 0 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0 0September 2.261 744 3.004 1.046 905 0 1.951 0,65 1,00 0,45 484 484Oktober 5.437 1.788 7.226 858 968 0 1.826 0,25 1,00 0,49 2.627 2.627November 8.185 2.692 10.877 542 937 0 1.479 0,14 1,00 0,58 5.488 5.488December 10.875 3.577 14.451 503 968 0 1.471 0,10 1,00 0,59 7.609 7.609Skupaj 64.996 21.376 86.372 8.049 8.616 0 16.665 0,00 0,00 0,00 35.885 35.885
Za izračun je privzet poenostavljeni pristop upoštevanja vračljivih toplotnih izgub sistemov.Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje stavbe QNH = 35.885 kWh/a.Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto prostornine ogrevanega dela QNH/Ve = 18,273 kWh/m 3a.Največja dovoljena letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto prostornine ogrevanega dela QNH/Ve, max = 9,157 kWh/m 3a.
Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje ne ustreza zahtevam pravilnika.
POTREBNA ENERGIJA ZA HLAJENJE STAVBE
QC,tr QC,ve QC,ht QC,int QC,sol QC,gn gC hC,gn aC,red QNC
MeseckWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh
Januar 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Februar 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Marec 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0April 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Maj 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Junij 5.067 1.667 6.734 812 954 1.765 0,26 0,26 1,00 0Julij 4.833 1.590 6.423 968 1.162 2.130 0,33 0,33 1,00 0Avgust 4.833 1.590 6.423 968 1.208 2.176 0,34 0,34 1,00 0September 234 77 311 31 36 67 0,22 0,22 1,00 0Oktober 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0November 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0December 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Skupaj 14.967 4.923 19.890 2.779 3.360 6.139 0,00 0,00 0,00 0
Letna potrebna energija za hlajenje QNC = 0 kWh/a.
31Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
OGREVALNI PODSISTEM
Podsistem ogrevala: Radiatorsko ogrevanjeVrsta ogrevala: prostostoječa ogrevalaCona: Vse coneStandardna temperatura ogrevnega medija: radiatorji, konvektorji 90 / 70Regulacija temperature prostora: P-regulator (1 K)Način vgradnje ogreval: ogrevala ob zunanji steni, normalna zunanja oknaRegulacija temperature prostora: P-regulator (1 K)Nazivna moč črpalke: moč črpalke ni poznanaŠtevilo črpalk: 0Nazivna moč regulatorja: 0,00 WNazivna moč ventilatorja: 0,00 WŠtevilo ventilatorjev: 0
Dodatna električna energija: Wh,em = 0,00 kWhVrnjena dodatna električna energija: Qrhh,em = 0,00 kWhDodatne toplotne izgube: Qh,em,l = 4.844,46 kWhV ogrevala vnesena toplota: Qh,em,in = 40.729,37 kWhPotrebna toplotna oddaja ogreval: Qh,em,in = 35.884,91 kWh
RAZSVETLJAVA
Način izračuna: poenostavljen izračun letne dovedene energije za razsvetljavo za stanovanjske stavbe.
Vrsta svetil v stavbi: pretežna uporaba sijalk
Potrebna energija za razsvetljavo: Qf,l = 1.219,50 kWh
RAZVOD OGREVALNEGA SISTEMA
Razvodni sistem: Razvodni sistemOgrevalni sistem: Radiatorsko ogrevanjeNačin delovanja: neprekinjeno delovanjeVrsta razvodnega sistema: dvocevni sistemTlačni padec: 0,00Hidravlična uravnoteženst: hidravlično neuravnotežen sistemDodatek pri ploskovnem ogrevanju: 0,00 kPaRegulacija črpalke: delta p je konstantenMoč črpalke: 350,00 WNamestitev dvižnega in priključnega voda: namestitev pretežno v notranjih stenahIzolacija razvodnih cevi: cevi niso izoliraneNamestitev horizontalnega razvoda: horizonatalni razvod v ogrevanem prostoruIzolacija zunanjega zidu: zunanji zid je neizoliranCone, po katerih poteka razvod: Privzeta conaDolžine cevi, dolžinska toplotna prehodnost:
Cona Lv - cevi v ogrevanem prostoru 72,93 m 0,000 W/mKCona Lv - cevi v neogrevanem prostoru 0,00 m 0,000 W/mKCona Ls - cevi v notranji steni 56,92 m 0,000 mCona Ls - cevi v zunanjem zidu 0,00 m 0,000 / 0,000 W/mKCona Lsl 417,42 m 0,000 W/mK
Potrebna električna energija za razvodni podsistem: Wh,d,e = 59,56 kWhVrnjene toplotne izgube: Qh,d,rhh = 5.670,43 kWhNevrnjene toplotne izgube: Qh,d,uhh = 0,00 kWhToplotne izgube razvodnega sistema: Qh,d = 5.670,43 kWhV razvodni sistem vrnjena toplota: Qd,rhh = 14,89 kWhV okolico koristno vrnjena toplota: Qrhh,d = 5.685,32 kWhV razvodni sistem vnesena toplota: Qh,in,d = 40.714,48 kWh
32Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
KURILNE NAPRAVE
Način priklučitve generatorjev: vzporedna
Kurilna naprava: Kotel na ZPEnergent: zemeljski plinPriprava tople vode: kurilna naprava nima funkcije priprave tople vodeSPTE naprava: kurilna naprava ni SPTE sistemRegulacija kurilne naprave: v odvisnosti od notranje temperatureNamestitev kurilne naprave: v kotlovniciRegulacija kotla: konstantna temperaturaVrsta kotla: standardni kotel
Nazivna moč kotla: 43,49 kWNazivna moč kotla pri 30% obremenitvi: 12,40 kWIzkoristek kotla pri 100% obremenitvi in testnih pogojih: 0,87Izkoristek kotla pri 30% obremenitvi in testnih pogojih: 0,85Toplotne izgube v času obratovalne pripravljenosti: 0,52 kWhToplotne izgube akumulatorja pri pogojih preizkušanja: 0,00 kWhNazivni volumen akumulatorja: 0,00 lRazvodni sistemi, v katere je vnesena toplota: Razvodni sistem
Skupne toplotne izgube: Qh,g,l = 10.313,05 kWhPomožna električna energija: Wh,g,aux = 0,00 kWhVrnjena električna energija: Qh,g,rhh,aux = 0,00 kWhToplotne izgube skozi ovoj generatorja toplote: Qh,g,rhh,env = 451,08 kWhSkupne vrnjene izgube: Qrhh,g = 451,08 kWhV kotel z gorivom vnesena toplota: Qh,in,g = 49.524,31 kWhToplotne izgube akumulatorja toplote: Qh,s,l = 0,00 kWhVrnjene izgube akumulatorja toplote: Qh,s,rhh = 0,00 kWhPotrebna dodatna električna energija za polnjenje akumulatorja: Qh,s,aux = 0,00 kWh
PRIPRAVA TOPLE VODE
Opis: Priprava tople vodeEnergent: električna energijaCirkulacija: sistem za toplo vodo brez cirkulacijeŠtevilo dni zagotavljanja tople vode v tednu: 5,00Vrsta stavbe: poslovna / pisarnePovršina pisarn: 21,80 m2
Namestitev priključnega voda: standardniIzolacija razvoda: razvod ni izoliranIzolacija zunanjega zidu: zunanji zid je neizoliranCone, po katerih poteka razvodni sistem: Privzeta conaDolžine cevi, dolžinska toplotna prehodnost:
Cona Lv - cevi v ogrevanem prostoru 51,02 m 2,000 W/mKCona Lv - cevi v neogrevanem prostoru 0,00 m 2,000 W/mKCona Ls - cevi v notranji steni 1,00 m 2,000 W/mKCona Ls - cevi v zunanjem zidu 0,00 m 1,000 / 0,900 W/mKCona Lsl 1,00 m 2,000 W/mK
Namestitev hranilnika: grelnik in hranilnik nista v istem prostoruTip hranilnika: z električnim grelnikom neposr. ogrevaniDnevne toplotne izgube hranilnika v stanju obrat. pripr.: 0,29 kWh
33Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
Potrebna toplota za pripravo tople vode: Qw = 170,51 kWhPotrebna toplota grelnika za toplo vodo: Qw,out,g = 1.574,72 kWhVrnjene toplotne izgube sistema za toplo vodo: Qrww = 0,00 kWhSkupne toplotne izgube sistema za toplo vodo: Qtw = 1.404,22 kWhSkupne vrnjene toplotne izgube: Qw,reg = 1.061,82 kWh
34Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
POTREBNA TOPLOTA
Toplotni dobitki pri ogrevanju QH,gn = 16.665,20 kWh
Transmisijske izgube pri ogrevanju QH,ht
= 86.371,86 kWh
Potrebna toplota za ogrevanje QH,nd
= 35.884,91 kWh
Toplotni dobitki pri hlajenju QC,gn
= 6.138,96 kWh
Transmisijske izgube pri hlajenju QC,ht
= 19.890,13 kWh
Potrebna toplota za hlajenje QC,nd
= 0,31 kWh
Potrebna toplota za pripravo tople vode QW,nd
= 1.574,72 kWh
Potrebna toplota na neto uporabno površino QNH
/Au = 110,35 kWh/m2a
Potrebna toplota za ogrevanje na enoto ogrevanje prostornine QNH
/Ve = 18,27 kWh/m3a
Potreben hlad na neto uporabno površino QNC
/Au = 0,00 kWh/m2a
Potreben hlad na enoto ogrevane prostornine QNC
/Ve = 0,00 kWh/m3a
DOVEDENA ENERGIJA
Dovedena energija za ogrevanje Qf,h,skupni
= 49.524,31 kWh
Dovedena energija za hlajenje Qf,c,skupni
= 0,00 kWh
Dovedena energija za prezračevanje Qf,V
= 0,00 kWh
Dovedena energija za ovlaževanje Qf,st
= 0,00 kWh
Dovedena energija za pripravo tople vode Qf,w
= 1.574,72 kWh
Dovedena energija za razsvetljavo Qf,l
= 1.219,50 kWh
Dovedena energija fotonapetostnega sistema Qf,PV
= 0,00 kWh
Dovedena pomožna energija za delovanje sistemov Qf,aux
= 59,56 kWh
Dovedena energija za delovanje stavbe Qf = 52.378,10 kWh
PRIMARNA ENERGIJA
zemeljski plin 54.476,74 kWh
električna energija 7.134,46 kWh
Letna raba primarne energije Qp = 61.611,21 kWh
Letna raba primarne energije na neto uporabno površino Qp/A
u = 189,456 kWh/m2a
Letna raba primarne energije na enoto ogrevane prostornine Qp/V
e = 31,373 kWh/m3a
EMISIJA CO2
zemeljski plin 9.904,86 kg
električna energija 1.512,51 kg
35Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
Letna emisija CO2 11.417,37 kg
Letna emisija CO2 na neto uporabno površino 35,109 kg/m2a
Letna emisija CO2 na enoto ogrevane prostornine 5,814 kg/m3a
ZAGOTAVLJANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, preračunana na enoto
kondic. prostornine, je najmanj za 30 % manjša od mejne vrednosti 200 % NE
POTREBNA ENERGIJA ZA STAVBO
C1 C2 C3 C4 C5
Ogrevanje Hlajenje Topla voda
Občutena Latentna Občutena Latentna
toplota toplota (navlaž.) toplota toplota (razvlaž.)
L1 Toplotni dobitki in 16.665 6.139
in vrnjene toplotne izgube
L2 Prehod toplote 86.372 19.890
L3 Toplotne potrebe 35.885 0 0 0 1.575
SISTEMSKE TOPLOTNE IZGUBE IN POMOŽNA ENERGIJA
C1 C2 C3 C4 C5
Ogrevanje Hlajenje Topla voda Prezračevanje Razsvetljava
L4 Električna energija 60 0 0 0 1.220
L5 Toplotne izgube 20.828 0 1.404
L6 Vrnjene toplotne izgube 6.127 0 0 0 0
L7 V razvodni sistem 40.714 0 1.575
oddana toplota
36Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
PROIZVEDENA ENERGIJA
C1
Vrsta generatorja Kotel na ZP
Sistem oskrbe ogrevanje
L8 Toplotna oddaja 39.662
L9 Pomožna energija 0
L10 Toplotne izgube 10.313
L11 Vrnjena toplota 451
L12 Vnesena energija 49.524
L13 Prozvedena elektrika 0
L14 Energent zemeljski plin
PORABA PRIMARNE ENERGIJE
C1 C2 C3
Dovedena energija
zemeljski plin električna energija Skupaj
L1 Dovedena energija 49.524 2.854
L2 Faktor pretvorbe 1,1 2,5
L3 Obtežena vrednost 54.477 7.134 61.611
Oddana energija
električna energija toplotna energija
L4 Oddana energija 0
L5 Faktor pretvorbe 2,5
L6 Obtežena vrednost 0 0
L7 Iznos 61.611
EMISIJA CO2C1 C2 C3
Dovedena energija
zemeljski plin električna energija Skupaj
L1 Dovedena energija 49.524 2.854
L2 Faktor pretvorbe 0,20 0,53
L3 Emisija CO2 9.905 1.513 11.417
Oddana energija
električna energija toplotna energija
L4 Oddana energija 0
L5 Faktor pretvorbe 0,53
L6 Emisija CO2 0 0
L7 Iznos 11.417
37Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
SKUPNA RABA ENERGIJE IN EMISIJA CO2 ZA IZRAČUN ENERGIJSKEGA RAZREDA
Toplotne potrebe stavbe Učinkovitost sistemov Dovedena energija Energijski razred(brez sistemov) (toplotne-vrnjene izgube) (vsebovana v energentih) (obtežena količina)QH,nd = 35.885 QHW,ls,nd = 16.105 Eelek = 1.575 SEP,del,i = 61.611QH,hum,nd = 0 QC,ls,nd = 0 SmCO2,exp,i = 11.417QW,nd = 1.575 El. energija = 1.279QC,nd = 0 WHW = 60QC,dhum,nd = 0 WC = 0
EL = 1.220EV = 0
Oddana energija(neobteženi energenti)QT,exp = 0 SEP,exp,i = 0Eel,exp = 0 SmCO2,exp,i = 0
EP = 61.611mCO2 = 11.417
Proizvedena obnovljivaenergijaQH,gen,out = 0Eel,gen,out = 0
38Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0
Datum: 16. 11. 2016Stavba in lokacija: Kulturni dom Tabor LogatecKamera: FLIR E60bxTermografist: Matej Pahor
1/8
Termografija - Kultruni dom Tabor Logatec
Povzetek:
Termografska analiza stavbe je pokazala, da prihaja do toplotnih izgub in s tem povišanih temperatur na površini elementov zaradi prehoda toplote skozi stavbno pohištvo in toplotno neizolirane zunanje zidove stavbe. Območja povišanih površinskih temperatur se pojavljajo na fasadi pod okni, na stikih zidov in stropnih (strešnih) konstrukcij ter predvsem na površini zasteklitev in okenskih okvirjev.
Datum: 16. 11. 2016Stavba in lokacija: Kulturni dom Tabor LogatecKamera: FLIR E60bxTermografist: Matej Pahor
2/8
16.11.2016 6:33:41 °C
Sp1
Sp2
Sp3
6,3
-20,3FLIR1672.jpg FLIR E60bx 64514803
Frontalna fasada stavbe izkazuje povišane površinske temperature na mestu vgrajenih preklad nad okni ter na površini zasteklitev ter okvirjev vgrajenega stavbnega pohištva.
Measurements °CSp1 -2,4
Sp2 0,3
Sp3 1,0
RH 1 69,7 %
Air 1 0,2 °C
ParametersEmissivity 0.95
Refl. temp. 11 °C
Datum: 16. 11. 2016Stavba in lokacija: Kulturni dom Tabor LogatecKamera: FLIR E60bxTermografist: Matej Pahor
3/8
16.11.2016 6:33:55 °C
Sp1
Sp2
Sp3
2,1
-18,0FLIR1673.jpg FLIR E60bx 64514803
Termografska slika vogala severne in vzhodne fasade. Povišana površinska temperatura je vidna na prekladah nad okni.
Measurements °CSp1 -3,1
Sp2 0,8
Sp3 -2,7
RH 1 69,6 %
Air 1 0,5 °C
ParametersEmissivity 0.95
Refl. temp. 11 °C
Datum: 16. 11. 2016Stavba in lokacija: Kulturni dom Tabor LogatecKamera: FLIR E60bxTermografist: Matej Pahor
4/8
16.11.2016 6:34:23 °C
Sp1
Sp2
Sp3
Sp4
1,0
-7,0FLIR1675.jpg FLIR E60bx 64514803
Na termografski sliki je prikazana severna fasada stavbe. Prehod toplote je povečan skozi preklade nad okni in vrati ter skozi stavbno pohitšvo.
16.11.2016 6:35:16 °C
Sp1
Sp2
Sp3
4,0
-15,3FLIR1677.jpg FLIR E60bx 64514803
Measurements °CSp1 -2,5
Sp2 -1,1
Sp3 -0,8
Sp4 0,5
RH 1 70,5 %
Air 1 0,4 °C
ParametersEmissivity 0.95
Refl. temp. 11 °C
Measurements °CSp1 -1,7
Sp2 0,1
Sp3 0,0
RH 1 72,2 %
Air 1 -0,1 °C
ParametersEmissivity 0.95
Refl. temp. 11 °C
Datum: 16. 11. 2016Stavba in lokacija: Kulturni dom Tabor LogatecKamera: FLIR E60bxTermografist: Matej Pahor
5/8
16.11.2016 6:36:14 °C
Sp1
Sp2
Sp3
3,7
-14,7FLIR1680.jpg FLIR E60bx 64514803
Del severne fasade (enoetažen prehod iz dvorane v zaodrje in kotlovnico). Zaradi vgrajenih radiatorjev pod okni območje na površini fasade izkazuje višje površinske temperature v primerjavi s preostalim delom fasade. V točki Sp3 (preklada) je temperatura na fasadi višja za 1,5 °C v primerjavi s točko Sp1.
Measurements °CSp1 -1,5
Sp2 -0,4
Sp3 0,1
RH 1 72,2 %
Air 1 -0,5 °C
ParametersEmissivity 0.95
Refl. temp. 11 °C
Datum: 16. 11. 2016Stavba in lokacija: Kulturni dom Tabor LogatecKamera: FLIR E60bxTermografist: Matej Pahor
6/8
16.11.2016 6:40:15 °C
Sp1
Sp2
Sp3
3,1
-8,8FLIR1693.jpg FLIR E60bx 64514803
16.11.2016 6:39:52 °C
Sp1
Sp2
Sp3
Sp43,3
-13,2FLIR1691.jpg FLIR E60bx 64514803
Ovoj na južni fasade izkazuje podobne lastnosti kot predhodno opisane fasade. Na spodnji sliki je pod okni povečan prehod toplote zaradi vgrajenih radiatorjev na notranji strani v sanitarijah.
Measurements °CSp1 0,8
Sp2 -0,4
Sp3 -2,0
RH 1 71,8 %
Air 1 0,5 °C
ParametersEmissivity 0.95
Refl. temp. 11 °C
Measurements °CSp1 0,3
Sp2 0,2
Sp3 -1,8
Sp4 1,0
RH 1 74,5 %
Air 1 0 °C
ParametersEmissivity 0.95
Refl. temp. 11 °C
Datum: 16. 11. 2016Stavba in lokacija: Kulturni dom Tabor LogatecKamera: FLIR E60bxTermografist: Matej Pahor
7/8
16.11.2016 6:42:29 °C
Sp1
Sp2
0,0
-5,1FLIR1698.jpg FLIR E60bx 64514803
16.11.2016 6:42:00 °C
Sp1
Sp2
Sp3
1,1
-4,5FLIR1696.jpg FLIR E60bx 64514803
Polkrožna okna na južni fasadi imajo velik doprinos h transmisijskim toplotnim izgubam, saj so z vidika energetske učinkovitosti neprimerna, kar se kaže tudi v povišanih temperaturah na površini zasteklitev.
Measurements °CSp1 -1,8
Sp2 -0,7
RH 1 76,4 %
Air 1 -0,6 °C
ParametersEmissivity 0.95
Refl. temp. 11 °C
Measurements °CSp1 0,3
Sp2 0,4
Sp3 -1,9
RH 1 75,4 %
Air 1 -0,7 °C
ParametersEmissivity 0.95
Refl. temp. 11 °C
Datum: 16. 11. 2016Stavba in lokacija: Kulturni dom Tabor LogatecKamera: FLIR E60bxTermografist: Matej Pahor
8/8
16.11.2016 6:42:43 °C
Sp1
Sp2
Sp3
2,1
-10,4FLIR1699.jpg FLIR E60bx 64514803
16.11.2016 6:43:08 °C
Sp1Sp2
0,9
-13,4FLIR1701.jpg FLIR E60bx 64514803
Do toplotnih izgub skozi zunanje zidove garderobe na južni strani stavbe prihaja predvsem na stiku stavbnega pohištva in zunanjih zidov ter na stiku strehe in zunanje stene. Temperaturna razlika med točkama na sliki Sp1 in Sp2 je okoli 3 °C.
Measurements °CSp1 0,5
Sp2 -0,3
Sp3 -3,6
RH 1 75,7 %
Air 1 -0,4 °C
ParametersEmissivity 0.95
Refl. temp. 11 °C
Measurements °CSp1 -2,1
Sp2 0,7
RH 1 75,0 %
Air 1 -0,9 °C
ParametersEmissivity 0.95
Refl. temp. 11 °C
