UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

POLITIKA IN OBLIKOVANJE CEN NAFTNIH DERIVATOV

Študentka: PEČAR TATJANA Naslov: DEKANI 79 a, 6271 DEKANI Številka indeksa: 82141604 IZREDNI ŠTUDIJ Program: UNIVERZITETNI Študijska smer: EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO Mentor: dr. VLADIMIR KENDA

Koper, September, 2004

2

PREDGOVOR Nafta sodi med najpomembnejše svetovne energetske vire. Pomeni veliko prednost za države bogate s takšnimi naravnimi viri in nenehno grožnjo za države, ki so odvisne od uvoza te surovine. Na naftnem trgu prihaja vselej do manjših ali večjih pretresov, ker obstaja veliko dejavnikov, ki imajo vpliv na ta trg. V diplomski nalogi sem želela proučiti nihanja cen na svetovnem naftnem trgu in njihov vpliv na slovensko tržišče naftnih derivatov, se seznaniti z vzroki, ki privedejo do spreminjanja cen naftnih derivatov, predstaviti način oblikovanja cen naftnih derivatov v Sloveniji. Motiv za izbiro te teme je njena aktualnost in osebno zanimanje. V prvem delu diplomske naloge sem želela predstaviti nafto kot energetski vir in pa ostale energetske vire. Njihovo porabo, proizvodnjo na svetovni ravni in pa predvidevanja v naslednjih letih. Posebej sem se osredotočila na energetsko oskrbo Republike Slovenije. Ugotovila sem, da so raziskave zadnjih let o svetovnih energetskih rezervah zelo pesimistične. Pri današnji rasti porabe energije in znanih zalogah fosilnih energetskih virov napovedujejo izrabo večine energetskih virov že v naslednjih 90 letih, zato raziskovalci intenzivno iščejo nove obnovljive vire energije. Predvideva se, da bo nafta ostala dominanten vir energije po celem svetu. Republika Slovenija razpolaga s skromnimi energetskimi viri. S svojimi primarnimi viri, kot so premog, hidroenergija, nuklearna energija in biomasa, lahko zagotovi le okoli 45% svojih potreb. Manjkajoče količine primarne energije bo morala tudi v bodoče zagotavljati iz uvoza. V tretjem poglavju sem želela predstaviti značilnosti svetovnega naftnega trga, kot so ponudba in povpraševanje po nafti na svetovnem tržišču, svetovne zaloge nafte, mednarodno organizacijo izvoznic nafte OPEC in pa vzroke za nihanje cen nafte na svetovnih trgih. Na naftnem trgu prihaja vselej do manjših ali večjih pretresov, kateri bolj ali manj vplivajo na nihanje cen nafte. Najbolj pa na skoke cen nafte vplivajo vojaške krize in politični pritiski. Med slednjimi ima največji vpliv politika cen članic OPEC. Države članice OPEC lahko delno vplivajo na stabilnost cen na svetovnih trgih tako, da povečujejo ali zmanjšujejo dnevno kvoto načrpane nafte. V letošnjem letu beležimo ponovne rekordne rasti cen nafte in naftnih derivatov. Na začetku leta je naraščanju cen nafte botrovala mrzla zima in povečanje povpraševanja po nafti v ZDA, nizke zaloge nafte ob postopnem okrevanju svetovnega gospodarstva in pa neprilagojenost ponudbe večjemu povpraševanju. Do največjega skoka cen v letošnjem letu pa je prišlo zaradi terorističnih napadov v Savdski Arabiji, sabotaž iraških naftovodov, zaradi afere Yukos in s tem zmanjšanja oskrbe z nafto iz Rusije, nemiri na Bližnjem vzhodu. Sledi oris trga naftnih derivatov v Sloveniji, opis modela o oblikovanju cen naftnih derivatov in predstavitev delovanja modela. V zadnjem delu pa sem želela predstaviti dajatve na naftne derivate kot so trošarine in ekološka taksa, ter oblikovanje rezerv naftnih derivatov. Cene naftnih derivatov so bile v Sloveniji vedno državno regulirane. Z osamosvojitvijo je Slovenija prevzela sistem določanja najvišjih prodajnih cen naftnih derivatov po bivših

3

jugoslovanskih predpisih. Prevzeti sistem oblikovanja cen je bil prilagojen naftnemu sektorju v prejšnji državi, saj je z določanjem nabavne cene in marže razporejal delež končne prodajane cene na del za rafinerije ter na del, ki je pripadal distributerjem. To pa ni ustrezalo novo nastalem položaju v Sloveniji po osamosvojitvi. Slovenija namreč nima lastnih rafinerijskih zmogljivosti, zato je popolnoma odvisna od uvoza naftnih derivatov. Uvoz naftnih derivatov pa je mogoč le po svetovnih cenah. Le te so odvisne od nihanj borznih cen in gibanja tečaja dolarja. Prevzeti sistem je bil vse do leta 2000 neusklajen z dejanskimi razmerami v naftnem sektorju. V marcu leta 2000 je Vlada Republike Slovenije sprejela prvo Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki je določala način izračunavanja povprečne cene motornih bencinov v odvisnosti od borzne kotacije derivata CIF Mediteran - High v dolarjih na tono za obdobje štirinajstih dni, srednjega dnevnega tečaja za devize Banke Slovenije (USD v SIT) ter gostote derivata, zaradi pretvorbe količin iz ton v liter. Model je začel veljati 4.4.2000. Slovenija nima lastne proizvodnje, zato je popolnoma odvisna od nabave naftnih derivatov izven Slovenije. S tega izhaja, da zanesljive oskrbe z naftnimi derivati ni mogoče zagotoviti brez ustreznih rezerv.

4

KAZALO 1 UVOD………………………………………………………………………………… ..5

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave………………….. ..5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve…………………………………………………….. ..5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskav…………………………………………………...6 1.4 Predvidene metode raziskovanja…………………………………………………... ..6

2 PREGLED ENERGETSKIH VIROV………………………………………………... ..7

2.1 Energetski in surovinski naravni viri………………………………………………. ..7 2.1.1 Primarna in sekundarna energija…………………………………………….. ..7 2.1.2 Obnovljivi, neobnovljivi in minljivi viri energije…………………………… ..7 2.1.3 Konvencionalni in nekonvencionalni viri energije………………………….. ..8

2.2 Energetski dejavniki v svetu……………………………………………………….. ..8 2.3 Energetska oskrba Republike Slovenije…………………………………………… 11

3 PREGLED SVETOVNEGA NAFTNEGA TRGA…………………………………... 13

3.1 OPEC………………………………………………………………………………. 13 3.2 Značilnosti svetovnega naftnega trga……………………………………………… 15

3.2.1 Ponudba na naftnem trgu……………………………………………………. 15 3.2.2 Povpraševanje na naftnem trgu……………………………………………… 17 3.2.3 Svetovne zaloge nafte……………………………………………………….. 18

3.3 Nihanje cen nafte na svetovnih trgih………………………………………………. 19 4 ORIS TRGA NAFTNIH DERIVATOV V SLOVENIJI…………………………….. 23

4.1 Nafta kot energetski vir……………………………………………………………. 23 4.2 Značilnosti trga naftnih derivatov v Sloveniji……………………………………... 25 4.3 Zakonski okvir državne regulacije cen naftnih derivatov…………………………. 26 4.4 Zgodovinski pregled razvoja oblikovanja prodajnih cen naftnih derivatov……….. 26

5 MODEL OBLIKOVANJA CEN NAFTNIH DERIVATOV V SLOVENIJI………... 29

5.1 Platt's……………………………………………………………………………….. 29 5.2 Opis modela………………………………………………………………………... 32 5.3 Delovanje modela………………………………………………………………….. 37 5.4 Oblikovanje in elementi prodajne cene naftnih derivatov…………………………. 40

5.4.1 Trošarine…………………………………………………………………….. 40 5.4.2 Ekološka taksa………………………………………………………………. 43 5.4.3 Oblikovanje blagovnih rezerv……………………………………………….. 44

6 SKLEP………………………………………………………………………………... 49 7 ABSTRACT………………………………………………………………………….. 51 8 SEZNAM VIROV……………………………………………………………………. 53 9 Seznam grafov, Seznam tabel, Seznam slik………………………………………….. 55

5

1 UVOD 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA Raziskave zadnjih let o svetovnih energetskih rezervah so zelo pesimistične. Pri današnji rasti porabe energije in znanih zalogah fosilnih energijskih virov napovedujejo izrabo večine energetskih virov že v naslednjih 90 letih, zato raziskovalci intenzivno iščejo nove obnovljive vire energije. Nafta in naftni derivati sodijo zaradi njihovega energetskega pomena in široke uporabe med najpomembnejše svetovne energetske vire, oziroma surovine. Največja nahajališča nafte se nahajajo na politično in ekonomsko tveganih in nestabilnih območjih. Zaradi neenakomerne razporejenosti in nezamenljivosti nafte kot energetskega vira prihaja do nihanj pri ceni surove nafte. Ta nihanja imajo velik vpliv na fiskalno in monetarno politiko držav uvoznic nafte. Ker Slovenija nima lastne proizvodnje in predelave nafte doma in niti v tujini, je podobno kot večina držav Evropske unije popolnoma odvisna od uvoza naftnih derivatov. Uvoz naftnih derivatov je možen le po svetovnih cenah. Le te so odvisne od nihanj borznih cen in gibanja tečaja dolarja. Z osamosvojitvijo je Slovenija prevzela sistem določanja najvišjih prodajnih cen naftnih derivatov po bivših jugoslovanskih predpisih. Prevzeti sistem je bil vse od osamosvojitve do leta 1998 neusklajen z dejanskimi razmerami v naftnem sektorju – naftni trgovci namreč naftnih derivatov niso dobavljali po državno določenih nabavnih cenah, temveč po svetovnih tržnih pogojih. Neustreznost takratnega sistema določanja cen se je pokazala predvsem v letu 1996, ko so svetovne cene naftnih derivatov izredno poskočile. Leta 2000 je Vlada Republike Slovenije sprejela nov model oblikovanja cen naftnih derivatov. Le tega sem poskušala predstaviti v moji diplomski nalogi. 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE Glavni motiv za izbiro te teme je njena aktualnost, osebno zanimanje in pa povezanost z mojim delom. Moj namen in hkrati cilj diplomske naloge je proučiti nihanja cen na svetovnem naftnem trgu, se seznaniti z vzroki, ki privedejo do spreminjanja cen naftnih derivatov in preučiti elemente oblikovanja cen naftnih derivatov v Sloveniji. V diplomskem delu sem poskušala pojasniti trditev, da cene na svetovnem trgu niso odvisne samo od povpraševanja, ponudbe, zalog in tržnih špekulacij. Krojijo jih temeljne postavke kot so: politika cen OPEC, politika dolarja kot svetovne valute, politika cen največjih naftnih korporacij, politika cen posameznih držav in pa politika cen trgovskih podjetij. Cene naftnih derivatov so bile v Sloveniji vedno državno regulirane. Model oblikovanja cen naftnih derivatov naj bi deloval protiinflacijsko in pomagal pri regulaciji tržnih razmer.

6

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE Temeljna predpostavka je, da bo nafta kot energetski vir še dolgo pomenila ključen input v procesu reprodukcije in bo vplivala na gospodarstvo kot celoto. Pri pisanju diplomske naloge sem se omejila samo na nafto in naftne derivate, druge energetske vire sem samo omenila. V sodobnem svetu informacije zelo hitro zastarajo. Tega dejstva sem se držala pri iskanju literature. Pri moji raziskavi sem težila k temu, da sem uporabljala novejše publikacije. Glede izbrane teme je v Sloveniji zelo malo literature, zato sem se posluževala predvsem internetnih virov. 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA Tema mojega raziskovanja je v prvem delu makroekonomska, kjer sem opazovala razvoj svetovnega naftnega trga kot celote, drugi del pa mikroekonomski, kjer sem se osredotočila na opazovanje razvoja naftnega trga v Sloveniji.

7

2 PREGLED ENERGETSKIH VIROV Raziskave zadnjih let o svetovnih energetskih rezervah so zelo pesimistične. Pri današnji rasti porabe energije in znanih zalogah fosilnih energijskih virov napovedujejo izrabo večine energijskih virov že v naslednjih 90 letih, zato raziskovalci intenzivno iščejo nove, obnovljive vire energije. Zaloge virov so lahko dokazane ali potencialne. Pod dokazanimi zalogami virov razumemo tiste znane količine, ki jih je možno komercialno izkoriščati na temelju znane tehnologije in pri določenih cenah. Če cena poraste, postane ekonomsko utemeljeno izkoriščanje tudi tistih depozitov slabše kakovosti in z višjimi stroški koriščenja. Padec cene povzroči, nasprotno, padec količine dokazanih zalog. Torej poteka proces eksploatacije normalno od tistih najbogatejših in koncentriranih zalog virov proti vse slabšim, dražjim, teže dostopnim ali manj kakovostnim virom. Pod potencialnimi zalogami pa razumemo tiste količine, ki sicer obstajajo, vendar bi jih bilo možno izkoriščati šele potem, ko bi z novo tehnologijo omogočili in ekonomsko upravičili njihovo eksploatacijo. (Kenda, Bobek 2003, 57) 2.1 ENERGETSKI IN SUROVINSKI NARAVNI VIRI Kadar govorimo o energiji z vidika ekonomije mislimo ponavadi na primarne vire energije, ki jih nadalje členimo glede na več vidikov. Glede na obnovljivost delimo vire na obnovniljive, neobnovljive in minljive. Glede na nastanek pa energijo delimo na primarno in sekundarno. V literaturi se pojavlja tudi delitev na klasične ali konvencionalne in nekonvencionalne vire energije. 2.1.1 Primarna in sekundarna energija V literaturi se pogosto pojavljajo različna pojmovanja glede primarne in sekundarne energije. Najpogostejša pa je definicija, da je primarna energija tista, ki jo vsebujejo nosilci energije (sončno sevanje, goriva), sekundarna pa tista, ki jo dobimo s pretvorbo iz primarne energije. Torej je sekundarna energija primarna energija zmanjšana za izgube pri pretvarjanju. 2.1.2 Obnovljivi, neobovljivi in minljivi viri energije Obnovljivi viri so tisti, ki se obnavljajo sami ali pa jih lahko obnavlja človek. To je večina bioloških virov kot npr. zemlja, gozdovi, živali, ribe. Neobnovljivi viri so tisti, ki usahnejo, potem ko jih enkrat dokončno porabimo, npr. surovine in fosilni energetski viri.

8

Minljivi viri pa so tekoča voda, veter, plimovanje, sončni žarki. Teh sicer ne izčrpamo, vendar jih je treba izrabiti, takrat, kadar so, sicer so izgubljeni. (povzeto po Kenda, Bobek 2003, 56) 2.1.3 Konvencionalni in nekonvencionalni viri energije Klasični ali konvencionalni energetski viri so tisti, na katerih je v glavnem zasnovan današnji energetski sistem in jih uporabljamo že nekaj desetletij. To so npr. nafta, premog, zemeljski plin. Nekonvencionalni viri energije so novi viri, ki jih bomo uporabljali v prihodnosti. Sem spadajo energija vetra, plime in oseke, novi načini izkoriščanja sončne energije. 2.2 ENERGETSKI DEJAVNIKI V SVETU Leto 2003 je bilo leto izjemne moči na energetskih trgih. Cene nafte in zemeljskega plina so ponovno dosegle nove dvajsetletne višine, pri čemer je svetovna poraba primarne energije relativno močno narasla in sicer za 2,9% na račun globalnega ekonomskega okrevanja in nadaljevanja razcveta na Kitajskem. Poraba primarne energije je narasla v vseh svetovnih regijah v letu 2003. Porast je bil najmočnejši v Azijskem Pacifiku, in sicer do 6,3%, medtem ko so v Severni Ameriki zabeležili najšibkejšo rast do 0,2%. Tako kot leta 2002 je bil premog najhitreje rastoče gorivo, in sicer je bila globalna rast 6,9%. Poraba nafte je bila tudi relativno močna. Rast porabe zemeljskega plina je bila v lanskem letu naglo zadržana, zaradi previsokih cen, kar je povzročil padec porabe v ZDA. Proizvodnja hidroelektrarn je narasla samo za 0,4%. Nuklearna proizvodnja pa je utrpela drugo krčenje v svoji zgodovini. Svetovna poraba zemeljskega plina je narasla za relativno šibka 2% v letu 2003, pri čemer se je poraba plina v ZDA, največjem svetovnem trgu, zmanjšala za skoraj 5%. Izven ZDA je bila rast porabe plina na splošno močna, povprečno več kot 4%. Prodaja utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) je posebej hitro naraščala v zadnjem letu, in sicer več kot 12%. Uvoz UZP v ZDA se je več kot podvojil na račun novih dobav iz Trinidada & Tobaga, zaradi visokih cen plina pa se je omejil na posamezne tovore v tankerju. Prodaja UZP na Japonsko in Južno Korejo, največja trga UZP, je narasla za več kot 9%. Že drugo leto zapored je bila Severna Amerika edina regija, kjer je proizvodnja plina upadla, pri čemer je bila nižja proizvodnja v Kanadi delno kompenzirana z majhnimi izboljšanji v ZDA in Mehiki. Proizvodnja plina v Rusiji se je ponovno okrepila, kar se je začelo že v letu 2002. V letu 2003 se je proizvodnja razširila za več kot 4%. Znotraj Evrope je norveška proizvodnja zemeljskega plina še naprej močno rasla, tja do 12%.

9

Proizvodnja v preostali Evropi je padala že drugo leto zapored, v glavnem kot posledica padcev v Angliji, Italiji in na Nizozemskem. Svetovna poraba premoga je narasla za 6,9% v letu 2003. Tako kot leta 2002 je na rezultat vplival velik porast (več kot 15%) v zabeleženi porabi premoga na Kitajskem. Povpraševanje po premogu je bilo močno tudi v drugih delih sveta. Poraba premoga v Severni Ameriki je narasla za 2,5%, kar je novi rekord. Poraba premoga je močno narasla tudi v Evropi in Evraziji za 4,4% in v Azijskem Pacifiku (razen Kitajske) za 3,5%. Proizvodnja nuklearne energije se je globalno zmanjšala za 2% v letu 2003, pri čemer je Japonska, tretja največja proizvajalka nuklearne energije, utrpela padec proizvodnje za 27%. Proizvodnja nuklearne energije v ZDA se je znižala za 2%. Samo dva nova reaktorja sta bila globalno priključena v letu 2003, kar je najmanj v zadnjih 35 letih. Proizvodnja hidroelektrarn je narasla za skromnih 0,4% v letu 2003. Graf 1: Poraba primarne energije po regijah v letu 2003 (v procentih)

Vir: BP, Statistical Review of World Energy 2004 Nafta ostaja najbolj razširjen vir energije v skoraj vseh predelih sveta. Izjema sta bivša Sovietska zveza, kjer prevladuje zemeljski plin in pa Azija Pacifik, kjer prevladuje premog. (Povzeto po BP, Statistical Review of World Energy 2004) Do leta 2025 se predvideva 54% rast porabe energije v svetu. Največja porast porabe energije se pričakuje v deželah v razvoju, predvsem v državah na območju Azije in Ameriki.

10

Predvideva se, da bo nafta ostala dominanten vir energije po celem svetu. Svetovna poraba le te naj bi v naslednjih letih naraščala po 1,9% letno in sicer od 77 milijonov sodčkov dnevno v letu 2001 do 121 milijonov sodčkov dnevno v letu 2025. Prav tako se predvideva, da bodo največje ponudnice in proizvajalke nafte ostale prav države članice OPEC. V obdobju do leta 2025 naj bi se poraba zemeljskega plina dvignila za 67%, poraba premoga pa za 1,5% letno. Premog ostaja vodilno gorivo v državah v razvoju na področju Azije in pa v svetovni proizvodnji električne energije. (Povzeto po EIA, International Energy Outlook 2004) Graf 2: Predvidena poraba virov energije do leta 2030 (v procentih)

Prevod: Rinnovabili – Obnovljivi viri Petrolio - Nafta Nucleare – Nuklearna energija Carbone - Premog Gas naturale – Zemeljski plin Vir: Unione Petrolifera, Energia nel mondo, 2004

11

2.3 ENERGETSKA OSKRBA REPUBLIKE SLOVENIJE Republika Slovenija razpolaga s skromnimi energetskimi viri. Tako lahko z svojimi primarnimi viri premog (cca 38%) - Premogovnik Velenje in Rudnik rjavega premoga Trbovlje, hidroenergija (cca 9%), nuklearna energija (cca 45%) in biomasa (cca 8%) zagotovi okoli 45% svojih potreb. Energetska odvisnost se giblje okoli 51% in tudi v bodoče bo potrebno zemeljski plin, tekoča goriva in del trdnih goriv (rjavi premog in koks) zagotoviti iz uvoza. Domači premogi (lignit in rjavi premog) so za končno rabo v urbanih okoljih, predvsem v malih kuriščih, ekološko neprimerni. Večji del uporabnikov teh kurišč se je zato v zadnjih letih preusmeril na zemeljski plin in tekoča goriva. Raba premoga je le v velikih kuriščih s čistilnimi napravami in to predvsem za pridobivanje električne in toplotne energije. Konkurenčna energenta sta zlasti zemeljski plin in uvoženi premog, tako s ceno kot tudi s kvaliteto, za daljinske in lokalne sisteme ogrevanja pa tudi lesna biomasa. (MOPE, Energetska bilanca RS za leto 2003, 8) V letu 2003 je bilo na razpolago 16.467 GWh električne energije, 4,35 milijona ton lignita, 1,35 milijona ton rjavega premoga, 84.000 ton koksa, 2,49 milijona ton naftnih derivatov, 1.139 mio Sm3 zemeljskega plina in 9.384 TJ daljinske toplote. V energetski bilanci za leto 2004 je predvideno, da bo v letu 2004 na razpolago 17.323 GWh električne energije. Relativno velik dvig je posledica povečanega uvoza električne energije v letu 2004, ki ga je potrebno zagotoviti zaradi pogodbe oddaje 50% proizvedene energije v NE Krško Hrvaški. Predvideno je še 4,16 milijon ton lignita (padec za 4,4%), 1,31 milijon ton rjavega premoga (padec za 3%) in 89 tisoč ton koksa (dvig za 10%). Predvidene razpoložljive količine zemeljskega plina so 1.062 milijonov Sm3 (padec za 6,8%), naftnih derivatov 2,56 milijona ton (povečanje za 2,6%), 9.764 TJ daljinske toplote (dvig za 4%) in 0,95 milijona ton lesa in lesnih odpadkov. Za ponudbo končne energije je v letu 2004 predvideno 0,2% manj potrebne primarne energije v primerjavi s predhodnim letom. Predvidena je za 1,7% višja proizvodnja primarne energije, predvsem na račun proizvodnje hidroelektrične energije v letu 2003. (MOPE, Vlada sprejela energetsko bilanco za leto 2004)

12

Graf 3: Prikaz virov primarne energije po deležih za leto 2004

Iz grafa je razvidno, da tudi v letu 2004 ostaja surova nafta in njeni derivati najpomembnejši vir primarne energije z 35,8% deležem, sledijo pa trdna goriva z 21,6%, nuklearna energija z 20,5%, zemeljski plin z 13,2%, hidro energija z 4,8% in les 4,1%. (MOPE, Vlada sprejela energetsko bilanco za leto 2004)

Nafta in njeni derivati35,8%

Trdna goriva21,6%

Nuklearna energija20,5%

Zemeljski plin13,2%

Les4,1%

Hidro energija4,8%

Nafta in njeni derivati

Trdna goriva

Nuklearna energija

Zemeljski plin

Hidro energija

Les

13

3 PREGLED SVETOVNEGA NAFTNEGA TRGA 3.1 OPEC OPEC je mednarodna organizacija 11 držav izvoznic nafte v razvoju, ki koordinira in usklajuje naftno politiko svojih članic. Med drugim poskuša stabilizirati cene nate na mednarodnih trgih, z namenom odprave nepotrebnih in škodljivih fluktuacij gibanja cen. Pomembno je tudi poudariti, da OPEC zagotavlja stalen prihodek državam proizvajalkam na eni strani in na drugi nemoteno oskrbo z nafto državam potrošnicam, ter donosnost kapitala za investitorje. OPEC (The Organization of the Petroleum Exporting Countries) je bil ustanovljen 14. septembra 1960 na ustanovnem sestanku v Bagdadu (Iraku). Države ustanoviteljice so: Iran, Irak, Kuvajt, Saudska Arabija in Venezuela. Prvotno je OPEC štel 13 članic. Leta 1992 je izstopil iz organizacije Ekvador, leta 1995 pa še Gabon. Tako, da je sedanj v organizacijo OPEC vključenih 11 držav članic. Tabela 1: Države članice OPEC Države Leto pridružitve Področje Alžirija 1969 Afrika Indonezija 1962 Azija Iran 1960* Bližnji vzhod Irak 1960* Bližnji vzhod Kuvajt 1960* Bližnji vzhod Libija 1962 Afrika Nigerija 1971 Afrika Katar 1961 Bližnji vzhod Saudska Arabija 1960* Bližnji vzhod Združeni arabski emirati 1967 Bližnji vzhod Venezuela 1960* Južna Amerika Opomba: * ustanovitvene članice

Vir: Povzeto po OPEC, Answers About OPEC Po statutu OPEC-a lahko katerakoli država z oblikovano izvozno mrežo surove nafte, ki ima podobne interese kot države članice, postane polnopravna članica Organizacije, v primeru, da njeno sprejetje potrdijo države ustanoviteljice s tričetrtinsko večino. Predstavniki OPEC-a se sestajajo na konferencah, kjer koordinirajo in usklajujejo naftno politiko, za doseganje stabilnosti in blaginje na naftnem trgu. Svetuje jim OPEC-ov sekretariat, ki ga vodi odbor guvernerjev, le tega pa generalni sekretar. (Povzeto po OPEC, Answers About OPEC) Dokazane zaloge članic OPEC so znašale konec leta 2003 882.000 milijonov sodčkov, kar znaša kar 76,9% svetovne zaloge nafte. Posamezno ima največje svetovne rezerve nafte

14

Saudska Arabija, s 22,9% deležem svetovnih zalog, kar je znašalo konec leta 2003 262.700 milijonov sodčkov. Saudski Arabiji med članicami sledijo: Iran z 11,40% deležem, Irak z 10,00% deležem, Združeni arabski emirati z 8,50% deležem, Kuvajt z 8,40% deležem in Venezuela 6,80%. Deleži ostalih članic so manjši. Tabela 2: Dokazane zaloge nafte članic OPEC konec leta 2003

DOKAZANE ZALOGE ZALOGE OPEC (v mio sodčkov) (v odstotkih) Iran 130.700 11,40 Irak 115.000 10,00 Kuvajt 96.500 8,40 Katar 15.200 1,30 Savdska Arabija 262.700 22,90 Združeni arabski emirati 97.800 8,50 Venezuela 78.100 6,80 Alžirija 11.300 1,00 Libija 36.000 3,20 Nigerija 34.300 3,00 Indonezija 4.400 0,40 SKUPNO 882.000 76,90

Vir: BP.2004, Statistical Review of World Energy Tabela 3: Proizvodne zmogljivosti, rafinerijske kapacitete in višina izvoza

posamezne države članice OPEC (v 1.000 s/dan)

Proizvodne zmogljivosti Rafinerijske kapacitete Količina izvoza OPEC (v 1.000 s/dan) (v 1.000 s/dan) (v 1.000 s/dan) Iran 3.742,0 1.474,0 2.396,3Irak 1.378,6 603,0 388,6Kuvajt 2.107,6 831,0 1.242,9Katar 676,0 80,0 540,7Savdska Arabija 8.410,3 1.864,0 6.522,9Združeni arabski emirati 2.248,0 466,3 2.048,0Venezuela 2.643,0 1.003,8 1.535,0Alžirija 942,4 462,2 741,0Libija 1.431,9 380,0 1.126,5Nigerija 1.801,7 445,0 1.798,2Indonezija 1.140,0 1.057,0 615,3

Vir: OPEC.2003, Annual Statistical Iz tabele je razvidno, da ima Saudska Arabija daleč največje proizvodne zmogljivosti, rafinerijske kapacitete in da je največja država izvoznica med vsemi članicami OPEC.

15

Proizvodne kapacitete znašajo 8,410 milijonov sodčkov dnevno. Njene rafinerijske kapacitete znašajo 1,864 milijona sodčkov dnevno. Sposobna pa je izvoziti 6,522 milijonov sodčkov dnevno. 3.2 ZNAČILNOSTI SVETOVNEGA NAFTNEGA TRGA 3.2.1 Ponudba na naftnem trgu Ponudba je v letu 2003 zabeležila večjo rast od povpraševanja. Dosegla je 79,4 milijonov s/dan. Ker je znašalo povpraševanje po nafti v istem obdobju 78,1 milijonov s/dan, se je oblikovala dnevna zaloga nafte v višini 1,3 milijonov sodčkov dnevno. (Povzeto po Unione petrolifera, Il mercato internazionale) Venezuela in Irak sta v letu 2003 zmanjšala proizvodnjo nafte. V Venezueli je zaradi stavke prišlo do zmanjšanja proizvodnje nafte za 230.000 s/dan, v Iraku pa zaradi vojne za 690.000 s/dan. Ostale članice OPEC pa so bistveno povečale (za 1,88 milijona s/dan) dnevno proizvodnjo nafte, da bi tako nadomestile izpad zmanjšanja dnevno načrpane nafte Venezuele in Iraka. Samo proizvodnja Savske Arabije je narasla za več kot 1 milijon s/dan in dosegla najvišjo raven v zadnjih 22 let, to je 9.8 milijonov s/dan. Proizvodnja nafte izven OPEC-a je narasla za 830,000 s/dan v lanskem letu, kar je 1,33 milijona s/dan več v primerjavi z letom 2002. Rusija, kjer je proizvodnja narasla za 840,000 s/dan, je bistveno prispevala k temu porastu. Mehika in Kanada sta bili edini še državi nečlanici OPEC-a, ki sta zabeležili rast, višjo od 100,000 s/dan. Velika Britanija je zabeležila najvišji padec proizvodnje, za 220,000 s/dan, sledile so ji ZDA s 170,000 s/dan. (Povzeto po BP, Statistical Review of World Energy 2004) Tabela 4: Prikaz največjih proizvajalk nafte konec leta 2003

DRŽAVA PROIZVODNJA (v 1000 s/d)

Saudska Arabija 9.817Rusija 8.543ZDA 7.454Iran 3.852Mehika 3.789Kitajska 3.396Norveška 3.260Venezuela 2.987Kanada 2.986Združeni arabski emirati 2.520Velika Britanija 2.245Kuvajt 2.238Nigerija 2.185

Povzeto po: BP, Statistical Review of World Energy 2004

16

Velja splošno prepričanje, da proizvajalke nafte, še posebej članice OPEC, ustvarjajo velike dobičke s prodajo svoje nafte. Ampak kot je iz grafov razvidno, je to samo izmišljotina. Resnično je, da se ustvarjajo veliki profiti, ampak le teh ne ustvarja OPEC. Države G7 (ZDA, Kanada, Japonska, Francija, Nemčija, Italija in Velika Britanija) ustvarijo veliko več denarja iz naslova taks na nafto, kot pa članice OPEC s prodajo le te. Graf 4: Primerjava prihodkov iz naftnih taks v državah G7 in prihodkov OPEC s

prodajo nafte

Vir: OPEC, 2001, Who gets what from imported oil Iz prvega grafa je razvidno, da so v času od leta 1996 do leta 2000 države G7 ustvarile za 1,3 trilijonov dolarjev iz naslova naftnih taks. Le to je primerjano s prihodkom v višini 850 bilijonov dolarjev iz naslova prodaje nafte za isto obdobje. Države članice OPEC morajo od navedenega profita odšteti še stroške raziskav, proizvodne stroške in pa stroške transporta nafte. Drugi graf prikazuje, da resnično breme potrošnika predstavljajo takse in da resnične profite ustvarjajo vlade držav potrošnic.

17

Graf 5: Prikaz sestave cen za liter nafte v državah G7

Vir: OPEC, 2001, Who gets what from imported oil Iz grafa je razvidno, da obstajajo razlike v ceni produkta v posameznih regijah. Razlike pa ne izhajajo iz cen nafte ampak iz različno visokih taks na nafto v posameznih državah. (Povzeto po OPEC, Who gets what from imported oil) 3.2.2 Povpraševanje na naftnem trgu Poraba nafte je kljub visokim cenam močno narasla v letu 2003. Poraba je narasla za skoraj 1,5 milijonov sodčkov na dan ali za 2.1%, kar je več od 10-letne povprečne stopnje rasti 1,6%. Poraba je narasla v vseh svetovnih regijah; najmočnejša pa je bila v Azijskem Pacifiku, in sicer na 860,000 s/dan ali za 4%.

18

Tabela 5: Dnevna poraba nafte po regijah konec leta 2003

PODROČJE PORABA (v 1000 s/d)

Severna Amerika 24.083Južna in Srednja Amerika 4.624Evropa in Evrazija 19.751Bližnji vzhod 4.480Afrika 2.573Azija Pacifik 22.601SKUPAJ 78.112

Vir: BP.2004, Statistical Review of World Energy Iz tabele je razvidno, da je dnevna skupna količina porabljene nafte v svetu znašala 78.112 tisoč ton sodčkov na dan. 3.2.3 Svetovne zaloge nafte Dokazane zaloge nafte konec leta 2003 ocenjujejo na 1.147.700 milijonov sodčkov. Kar predstavlja 12% rast v primerjavi s koncem leta 1993. Od tega 76,9% ali 882.000 milijonov sodčkov znašajo dokazane zaloge nafte držav članic OPEC. Tabela 6: Dokazane zaloge surove nafte v svetu konec leta 2003

PODROČJE DOKAZANE ZALOGE (v milijon sodčkov)

DOKAZANE ZALOGE (v odstotkih)

Severna Amerika 63.600 5,50 Južna in Srednja Amerika 102.200 8,90 Evropa in Evrazija 105.900 9,20 Bližnji vzhod 726.600 63,30 Afrika 101.800 8,90 Azija Pacifik 47.600 4,20 SKUPAJ 1.147.700 100,00

Vir: BP.2004, Statistical Review of World Energy V tabeli vidimo, kako so porazdeljene rezerve surove nafte v svetu. Dokazane rezerve surove nafte so še vedno v veliki večini (63,3% vseh zalog) na območju Bližnjega vzhoda, na območju, kjer je politična stabilnost dokaj nizka. Če še malo bolj razdelimo predvsem območje Bližnjega vzhoda oziroma po državah OPEC in državah zunaj OPEC, lahko vidimo, da je daleč največ svetovnih rezerv na področju Savdske Arabije, to je 262.700 milijonov sodčkov ali 22,9% svetovnih zalog.

19

Tabela 7: Porazdelitev dokazanih rezerv surove nafte konec leta 2003

DOKAZANE REZERVE REZERVE OPEC (v milionov sodčkov) (v odstotkih) Iran 130.700 11,40 Irak 115.000 10,00 Kuvajt 96.500 8,40 Katar 15.200 1,30 Savdska Arabija 262.700 22,90 Združeni arabski emirati 97.800 8,50 Ostale članice OPEC 164.100 14,40 NEČLANICE OPEC OECD 85.800 7,50 Bivša Sovietska Zveza 88.000 7,60 Ostale nečlanice OPEC 91.900 8,00 SKUPNO 1.147.700 100,00

Vir: BP.2004, Statistical Review of World Energy 3.3 NIHANJE CEN NAFTE NA SVETOVNIH TRGIH Naftna industrija je danes zelo razvejana in močna, njen vpliv na gospodarska dogajanja pa izreden, saj se vsa nihanja na naftnih trgih prenesejo v gospodarstva posameznih držav bodisi v obliki recesij, povečanih inflacijskih gibanj in zmanjšanih gospodarskih rasti na eni strani ali ravno obratno. Težava naftnega posla ni ralativna redkost naftnih virov, temveč prevelika koncentracija njene proizvodnje v politično in gospodarsko nestabilnih državah. Dolgoročne tržne razmere med ponudbo in povpraševanjem nafte so relativno stabilne. Cene nihajo zaradi kratkoročnih in srednjeročnih nihanj pri povpraševanju in dobavi. Povpraševanje po nafti na kratek rok ni elastično in se slabo odziva na cenovne spremembe. Zato vsaka relativno majhna sprememba v dobavi običajno povzroči velike spremembe cen. Najbolj pa na skoke cen vplivajo vojaške krize in politični pritiski (kartelni sporazumi) Po krizi v sedemdesetih letih je naftni trg postal veliko bolj predvidljiv in manj podvržen nihanjem: - svet se je globaliziral, rast nove ekonomije je zavrla pretirane špekulacije na naftnem

trgu - razporeditev naftnih virov se je razširila, tako da je pomembnost posameznih trgov

manjša in zato tudi manj možnosti za tržne udare - naftni viri pripadajo različnim politično-gospodarskim svetovom, globalna konkurenca

je večja, distribucijske poti gostejše - pomembnejši postajajo alternativni viri in energetsko varčen sistem Tržni delež naftne produkcije je veliko bolj enakomeren.

20

V zadnjih dveh desetletjih so na dolgoročno strukturo in višino cen nafte vplivali trije dejavniki: - permanentna nestabilnost v evrazijskem prostoru - višji stroški pridobivanja in transporta nafte na drugih lokacijah (Severno morje,

Rusija, Kanada) - globalni interesi ZDA in vodilnih naftnih korporacij (povzeto po Lotrič, 2003, 19-20) Cene surove nafte se obnašajo tako kot katerakoli druga surovina z velikimi nihanji cen v obdobjih pomanjkanja ali presežne ponudbe. Cikel cen surove nafte se lahko raztegne preko več let, odzivajoč se na spremembe v povpraševanju kot tudi ponudbi znotraj in izven OPEC-a. Graf 6: Kronologija svetovnih cen nafte: 1970-2003

Vir: EIA, March 2004, World Oil Market and Oil Prices Chronologies: 1970-2003 Cena nafte se je dvignila iz 2,50 dolarja v letu 1948 na okoli 3,00 dolarje v letu 1957. Od leta 1958 do leta 1970 so bile cene stabilne in so se gibale okoli 3,00 dolarje za sodček. V letu 1972 se je cena surove nafte ohranila na višini okoli 3,00 dolarje za sodček. Leta 1973 sta Egipt in Sirija okupirala del Izraela, ki je vrnil z učinkovito vojaško operacijo (Yom Kippur vojna). ZDA in mnoge druge zahodne države javno podpro Izrael. OPEC na konferenci na Dunaju objavi drig cene nafte za 70%, naftni embargo za prodajo nafte ZDA

21

in Nizozemski, dokler se Izrael ne umakne iz arabskih ozemelj. Cena nafte je poskočila na 12,00 dolarjev.To je bil pri naftni šok. Obdobje 1973-1976 je obdobje prvega naftnega šoka. Naftne družbe so v letu 1973 vodile politiko popolnega pomanjkanja nafte, brez pravih podjetniških zalog in državnih rezerv. Vlade so reagirale skrajno dramatično (fizične omejitve nakupov, prepoved voženj, zahteve po varčevanju). Recesija in inflacija sta ohromili razvite države. Manj razvite države so finančno kolapsirale. Toda zlom svetovnega gospodarstva je prinesel izjemno finančno in gospodarsko moč sedmih sester. (Vir: Lotrič, 9) Sedem sester sestavlja sedem multinacionalnih naftnih družb in te so: Exxon (ZDA), Shell (Nizozemska in Velika Britanija), British Petrolium (Velika Britanija), Texaco (ZDA), Socal (ZDA), Mobil (ZDA) in Gulg (ZDA). Arabske države so v tem obdobju okrnile proizvodnjo za 5 milijonov sodčkov dnevno, druge proizvajalke surove nafte so svojo proizvodnjo povečale za okoli 1 milijon sodčkov dnevno. Neto izguba 4 milijone sodčkov dnevno se je raztegnila v marec leta 1974. Od leta 1974 do leta 1978 so bile svetovne cene surove nafte relativno enotne in so se gibale od 12.21 dolarjev za sodček do 13.55 dolarjev za sodček. Dogodki v Iranu in Iraku so pripeljali do novega kroga zvišanj cen surove nafte v letih 1979 in 1980. Posledica Iranske revolucije je bila izguba od 2 do 2,5 milijona sodčkov nafte na dan med novembrom leta 1978 in junijem 1979. Leta 1980 je kot posledica Iransko-iraške vojne proizvodnja iraške surove nafte padla na 2.7 milijonov s/dan, iranska proizvodnja pa je padla na 600,000 sodčkov na dan. Kombinacija teh dveh dogodkov je povzročila, da so se cene surove nafte več kot podvojile iz 14 dolarjev v letu 1978 na 40 dolarjev za sodček v letu 1981. Obdobje 1978-1981 je obdobje drugega naftnega šoka. Po drugem naftnem šoku so se povečale investicije v nahajališča nafte v Severnem morju, pričele so se vzpodbude proizvodnje jedrske energije. Nagla povišanja cen so povzročila več reakcij med potrošniki: boljše izoliranje novih domov, večjo energetsko učinkovitost v industrijskih procesih in avtomobile z manjšo porabo goriva. Ti faktorji so skupaj z globalno recesijo povzročili zmanjšanje povpraševanja, ki je pripeljalo do padca cen surove nafte. Med leti 1982 in 1985 je OPEC poskušal določiti dovolj nizke proizvodne kvote, da bi stabiliziral cene. Ti poskusi so bili ves čas neuspešni, ker so različne članice OPEC-a proizvajale manj kot so bile kvote. Večji del tega obdobja se je Savdska Arabija obnašala kot nihajoč proizvajalec z zmanjševanjem svoje proizvodnje, da bi zaustavila prosto padajoče cene. Decembra leta 1986 je bil v OPEC-u dogovorjen sporazum o cenah, ki je določil ciljno ceno 18 dolarjev za sodček, ki pa januarja leta 1987 ni bil več spoštovan. Cene so ostale šibke. (Vir: WTRG, History and Analysis – Crude Oil Prices) V letih 1990-1991 pride do ponovnega dviga cen in sicer zaradi invazije Iraka na Kuvajt. Cene se ponovno dvignejo na višino 33,00 dolarjav za sodček. ZDA začno leta 1991 z

22

vojaško akcijo (Puščavski vihar) na Irak, pod okriljem ZN. ZDA so po zmagi v celoti pričele nadzorovati naftne poti v Perzijskem zalivu, od katerih sta odvisni predvsem Japonska in Evropa. Ponovni vzpon cen se je pričel marca 1999. Nafta North Sea Brent je bila v januarju 1999 vredna 11,1 dolarja za sodček, do decembra istega leta pa se je njena cena povzpela na 25,3 dolarja za sodček. Rast se je nadaljevala tudi v letu 2000. Cena nafte je bila vredna v povprečju 28,5 dolarja na sodček. V letu 2001 je gospodarska rast po svetu začela upadati. Cena nafte se je do 11. septembra gibala okoli 26 dolarja za sodček. Po napadu teroristične skupine na WTC v New Yorku 11.septembra, je cena nafte poskočila na preko 30,00 dolarjev za sodček. Nato pa je zaradi slabšanja napovedi o svetovni gospodarski rasti in posledično nižjega povpraševanja po nafti začela padati in se spustila na raven okoli 20 dolarjev za sodček. Nadaljnjo pocenitev so poskušale preprečiti članice združenja OPEC, ki so po daljših pogajanjih z nekaterimi nečlanicami (Rusijo, Mehiko, Norveško, Omanom in Anglijo) konec decembra le sklenile dogovor o skrčenju kvot načrpane nafte. Cena nafte je v letu 2002 naraščala in v povprečju znašala 25 dolarjev za sodček. Večji dvig cen pomladi 2002 je povzročila negotova politična situacija v Venezueli in enomesečna iraška ustavitev črpanja nafte. Poleg tega je bila prisotna tudi omejitev kvot črpanja nafte v državah članicah OPEC. Cena nafte je leta 2003 v povprečju porasla na okoli 29 dolarja za sodček. Cena nafte je bila v letu 2003 pod močnim vplivom iraške vojne in z vojno povezanimi političnimi napetostmi, rekordno nizkimi zalogami nafte v ZDA in EU ter krize v Venezueli v začetku leta. Cena nafte je bila v prvih treh mesecih leta na nivojih preko 30 dolarjev za sodček. Z zmanjšanjem vojne premije po koncu vojen v Iraku je cena nafte padla za okrog 17%. Na močno nihanje cen nafte v letu 2003 se je odzval tudi kartel držav izvoznic nafte OPEC, ki je januarja sprva povišal kvote črpanja, po koncu iraške vojne pa jih ponovno znižal v aprilu in septembru. V letošnjem letu beležimo ponovne rekordne rasi cen naftnih derivatov. V Avgustu je bilo potrebno za sodček nafte odšteti že preko 40 dolarjev. Na začetku leta je naraščanju cen nafte botrovala mrzla zima in s tem povečanje povpraševanja po nafti v ZDA, nizke zaloge nafte ob postopnem okrevanju svetovnega gospodarstva (večja poraba tovrstne energije na Kitajskem) in neprilagojenost ponudbe večjemu povpraševanju. Povprečna cena nafte brent je maja dosegla 37,6 dolarja za sod. Vrh je dosegla pred zasedanjem OPEC v začetku junija. Ko se je cena nafte brent povzpela nekaj čez 39 dolarjev za sodček. K že znanim razlogom za visoke cene lahko tokrat dodamo še teroristične napade v Savdski Arabiji. V začetku junija so se države članice kartela OPEC odločile za povečanje proizvodnje nafte za 2 milijona sodov na dan. Po odločitvi OPEC-a o povišanju proizvodnje nafte, je cena padla na 35,9 dolarja za sod. V juliju se je nafta ponovno podražila. Tokratni vzvod je predstavljala sabotaža iraških naftovodov, kar je začasno znižalo proizvodnjo nafte za 1,5 mio sodov na dan. Na še večjo negotovost in s tem pritisk na ceno, pa sta vplivali tudi stavka norveških naftnih delavcev ter nadaljevanje afere Yukos v Rusiji.

23

4 ORIS TRGA NAFTNIH DERIVATOV V SLOVENIJI 4.1 NAFTA KOT ENERGETSKI VIR Tekoča goriva v Sloveniji pokrivajo skoraj polovico (49,0%) vseh potreb po končni energiji. Svoje predelave nimamo, saj je rafinerija Nafta Lendava prenehala s proizvodnjo goriv. Predvideva se, da bo poraba tekočih goriv rasla počasneje kot do sedaj, ker se pričakuje, da se bo industrija in ostala poraba postopno preusmerila na uporabo zemeljskega plina. V letu 2004 je predvidena 2,6% višja raba naftnih derivatov od ocenjene rabe v letu 2003. Ker Slovenija nima lastne proizvodnje in predelave nafte doma in niti v tujini, je popolnoma odvisna od uvoza naftnih derivatov. V letu 2003 je Slovenija uvozila največ naftnih derivatov iz Cipra (okrog 900 tisoč ton), Avstrije (okrog 620 tisoč ton), Italije (okrog 420 tisoč ton), Hrvaške (okrog 170 tisoč ton), Romunije (okrog 150 tisoč ton), Madžarska (okrog 120 tisoč ton) in ostalih držav, katerih delež uvoza je nižji. V spodnji tabeli bom prikazala količine uvoženih bencinov in plinskih olj v letu 2003 in prvih šestih mesecih letošnjega leta. Tabela 8: Količina uvoženih bencinov in plinskih olj v letu 2003 in prvih šest

mesecev 2004 (v tonah)

Derivat Uvožena količina v Uvožena količina v letu 2003 polletju 2004

Neosvinčen motorni bencin 95 731.467 297.954 Neosvinčen motorni bencin 98 39.680 18.878 Dizelsko gorivo 688.670 357.739 Kurilno olje ekstra lahko 704.867 301.305 Vir: SURS, Statistika energetike,2004 V prvih šestih mesecih letošnjega leta je zaznati rahel porast uvoza Dizelskega goriva v primerjavi z Neosvinčenim motornim bencinom 95. Tabela 9: Količina porabe bencinov in plinskih olj v Sloveniji v letu 2003 in prvih

šestih mesecih 2004 (v tonah)

Derivat Poraba Poraba v letu 2003 v polletju 2004

Neosvinčen motorni bencin 95 705.903 288.188 Neosvinčen motorni bencin 98 39.959 18.635 Dizelsko gorivo 616.302 315.484 Kurilno olje ekstra lahko 698.542 326.145 Vir: SURS, Statistika energetike,2004

24

Prihodnje leto bodo za tekoča goriva na slovenskem trgu začeli veljati precej strožji predpisi. Pri motornih bencinih se bo dovoljena vsebnost žvepla znižala za dve tretjini, aromatov pa za petino. Gre za standarde, ki v državah EU že veljajo, Slovenija pa si je v zvezi z njimi izpogajala prehodno obdobje. Standardi določajo fizikalno-kemijske lastnosti goriv, ki ne povzročajo kritične obremenitve okolja. Nanašajo se na vsa tekoča goriva, ki se dajejo v promet ali uporabljajo na območju Slovenije. Standarde pri nas povzema pravilnik o kakovosti tekočih goriv, ki velja od srede septembra 2000 in zajema vsebino evropskih direktiv. Na trgu bi se po letu 2005 sicer lahko izjemoma in za največ šest mesecev pojavila tekoča goriva, ki ne ustrezajo zahtevam pravilnika. To bi se lahko zgodilo, če na svetovnem trgu ne bi bilo možno pravočasno dobiti tekočih goriv, skladnih s pravilikom, in bi zato lahko nastale motnje v oskrbi trga z gorivi. Leta 2008 bo uveljavljena nova zaostritev standardov za kakovost tekočih goriv, predvsem glede vsebnosti žvepla. Tabela 10: Prikaz določenih fizikalno-kemijskih lastnosti goriv pred letom 2005 in

po njem

Najvišja vrednost do 2005 po 2005

BENCIN Ogljikovodiki (v % v/v) Olefini 18 0 Aromati 42 35 Benzen 1 0 Vsebnost: kisika (% m/m) 2,7 0 žvepla (mg/kg) 150 50 svinca (g/l) 0,005 0

DIZEL Vsebnost: policikl. Aromat. ogljikovodikov (% m/m) 11 0 žvepla (mg/kg) 350 50

do 2008 po 2008

PLINSKO OLJE (tudi za plovila) Vsebnost žvepla (% m/m) 0,2 0,1

Vir: Uradni list RS 78/2000; op.: pri navedenih lastnostih najnižje vrednosti niso določene

25

4.2 ZNAČILNOSTI TRGA NAFTNIH DERIVATOV V SLOVENIJI Nafta in naftni derivati sodijo zaradi njihovega energetskega pomena in široke uporabe med najpomembnejše svetovne energetske vire oziroma surovine. Zaradi velikega pomena za gospodarsko in širše družbeno dejavnost je temu delu energetske dejavnosti na svetovni ravni ter na ravni posameznih ekonomij posvečena velika pozornost in posebna obravnava. Podjetja, ki imajo za svojo dejavnost pridobivanje in predelavo nafte ali oskrbo in trgovanje z naftnimi derivati so pri svojem delovanju podvržena specifikam, ki jih pred to dejavnost postavljajo posamezne države. Ena od specifik, ki se nanaša na oskrbo z naftnimi derivati v Sloveniji in ki je zgodovinsko povezana z razvojem tega sektorja v bivši SFRJ je tudi državna regulacija prodajnih cen naftnih derivatov. Trg naftnih derivatov v Sloveniji trenutno obvladujeta dva distributerja Petrol in OMV Istrabenz, ki pa sta geografsko ločena, tako da lahko govorimo o dveh lokalnih monopolistih. Trg v prodaji naftnih derivatov je definiran kot območje kjer dva (ali več) bencinskih servisov tekmujeta med sabo za stranke in je lahko enak enemu samemu križišču ob prometnih cestah ali celemu majhnemu podeželskemu kraju. Sprostitev cen lahko pričakujemo šele, ko Petrol in OMV Istrabenz ne bosta imela več monopolnega položaja in ko se bodo z vstopom tujih družb, tržni deleži spremenili. Podjetja, ki se v Slovenji tako ukvarjajo s prodajo naftnih derivatov ostajajo še nadalje Petrol d.d. Ljubljana, kateri ima v lasti 72% vseh bencinskih servisov, OMV Istrabenz d.o.o. Koper s 25% bencinskih servisov in pa manjše število bencinskih servisov v lasti drugih distributerjev, kot so: Interina d.o.o. Ljubljana s šestimi bencinskimi servisi, italijanski Agip z enim bencinskim servisom in enim v gradnji, madžarski MOL z dvema bencinskima servisoma, vrača se nizozemski Shell, z gradnjo bencinskih servisov je pričel tudi TUŠ, Mercator se dogovarja z Ultro. Razvili naj bi lastno tehnologijo bencinskih servisov brez ljudi. Tudi na področju distribucije in razvoza Kurilnega olja ekstra lahkega je vedno večja konkurenca. Trenutno je na Slovenskem trgu šestdeset distributerjev Kurilnega olja ekstra lahkega. Shell je poskušal konkurirati že pred leti, vendar se je zaradi nedonosnosti posla, ker ni dobil koncesije za gradnjo črpalk ob avtocestah, umaknil s trga. Takrat, ko je Shell poizkušal konkurirati, je veljala še uredba, da mora imeti poleg donosne črpalke ob avtocesti, še celo vrsto črpalk na mestih kjer ni dovolj kupcev in kjer ni mogoče ustvariti dovolj profita oz. dohodka, poleg tega bi moral imeti tudi skladišča. Ta uredba zdaj ne velja več. V letošnjem letu je Istrabenz prodal svoj 50% delež v OMV Istrabenzu Avstrijskemu naftnemu podjetju OMV. V državah, kjer cene naftnih derivatov niso pod državno kontrolo, se maloprodajne cene le teh geografsko spreminjajo zaradi razlik v prevoznih stroških, lokalnih davkih in produktivnostjo posameznih bencinskih servisov. Slednje je najpomembnejša determinanta prodajalčeve cene naftnega derivata in prodajalčeve cene so ponavadi višje v krajih z

26

manjšo prodajo na bencinski servis. Iz istega razloga so v teh državah prodajalci na manjših trgih manj naklonjeni cenovnim vojnam. 4.3 ZAKONSKI OKVIR DRŽAVNE REGULACIJE CEN NAFTNIH DERIVATOV Z namenom reguliranja, spremljanja in nadziranja nekaterih cen s področja energetskega gospodarstva je Vlada R Slovenije sprejela nekatere modele za oblikovanje cen. Slika slovenskega gospodarstva kaže, da so nekateri trgi le delno razviti, da je stopnja konkurenčnosti na teh trgih nizka, kar povečuje pritiske na cene in vpliva na kvaliteto storitev. Z namenom, da podjetja ne bi izkoriščala prevladujočega položaja na trgu in tržila prednosti naravnih monopolov, država regulira in spremlja cene nekaterih področij gospodarstva. Osnovni pravni okvir, na podlagi katerega vlada in pristojno ministrstvo urejata reguliranje cen je Zakon o kontroli cen, ki je začel veljati avgusta 1999 in ustrezni podzakonski akti s področij različnih dejavnosti, za katere velja cenovno administriranje. Spisek blaga in storitev, ki so pod vladnim nadzorom opredeljuje posebna uredba, Uredba o listi blaga in storitev, za katere se uporabljajo ukrepi kontrole cen, katera je začela veljati septembra 2000. Sprva so bile na tej listi samo cene motornih bencinov. Konec februarja 2004 je vlada RS sprejela Uredbo o dopolnitvi uredbe o listi blaga in storitev, za katere se uporabljajo ukrepi kontrole cen. Na tej listi blaga za kontrolo cen sta tudi ekstra lahko kurilno olje in plinsko olje. 4.4 ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA OBLIKOVANJA PRODAJNIH CEN NAFTNIH DERIVATOV Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je dne 24.5.1991 z odlokom prvič (Ur. list RS št. 21/91) določil cene naftnih derivatov ločeno od ostale SFRJ. Z osamosvojitvijo je Slovenija prevzela sistem določanja najvišjih prodajnih cen naftnih derivatov po bivših jugoslovanskih predpisih. Značilnost prevzetega sistema je bila ta, da je država določala tri elemente prodajne cene naftnih derivatov in sicer : - nabavno ceno (t.i. rafinerijsko ceno), - delež za kritje stroškov trgovine (trgovsko maržo) in - prometni davek. Prevzeti sistem oblikovanja cen je bil prilagojen naftnemu sektorju v prejšnji državi saj je z določanjem nabavne cene in marže razporejal delež končne prodajne cene na del za rafinerije ter na del, ki je pripadal distributerjem - trgovcem. Ker Slovenija nima lastnih rafinerijskih zmogljivosti, je bilo potrebno po osamosvojitvi večino naftnih derivatov pričeti uvažati. Uvoz naftnih derivatov pa je bil možen le po svetovnih cenah. Le te so odvisne od nihanj borznih cen in gibanja tečaja dolarja. Prevzeti sistem je bil vse od osamosvojitve do leta 1998 neusklajen z dejanskimi razmerami v naftnem sektorju – naftni trgovci namreč naftnih derivatov niso dobavljali po državno določenih nabavnih cenah temveč po svetovnih tržnih pogojih. Pri izdelavi obračunskih kalkulacij se je tako pojavljala razlika med dejanskimi nabavnimi cenami in med državno določenimi nabavnimi cenami, s tem je prihajalo tudi do razlike med državno določeno in realizirano

27

maržo. Najvišja prodajna cena pred dajatvami je bila tako določena s seštevkom državno določene nabavne cene in marže. Do leta 1996 prevzeti sitem pri oskrbi z naftnimi derivati ni povzročal večjih težav. Z letom 1996, ko so svetovne cene naftnih derivatov in nafte izredno poskočile (povečanje tečaja USD/SIT je k temu dodatno prispevalo) se je pokazala neustreznost takratnega sistema določanja cen. Takrat so se naftni derivati v Sloveniji prodajali ceneje kakor so se kupovali, oziroma državno določene cene niso omogočale pokrivanja nabavnih in prodajnih stroškov goriv. V tem obdobju, ki je trajalo do prve polovice leta 1997 so trgovci z naftnimi derivati kontinuirano na vse možne načine opozarjali na neustreznost sistema in neprestano zahtevali ustrezno povišanje cen. Pomladi leta 1997 so se razmere na svetovnem trgu naftnih derivatov umirile. V letu 1998 je vlada izreden padec svetovne cene naftnih derivatov izkoristila in sprostila nekatere naftne derivate izpod državne kontrole. Porast konkurence na segmentu, ki ni vezan na prodajo preko bencinskih servisov je omogočil sprostitev cen mazutov, nato utekočinjenega naftnega plina v primarni oskrbi ter nazadnje še dizelskega goriva in kurilnega olja ekstra lahkega. Izmed tekočih naftnih derivatov so tako ostali pod državno kontrolo le še motorni bencini. Po izredno nizkih svetovnih cenah naftnih derivatov v letu 1998 je prišel v tretjem četrtletju leta 1999 pričakovani izredni porast svetovnih cen. Problematika nezadostnih in nepravočasnih prilagajanj slovenskih prodajnih cen se je v letu 1999 ter začetku leta 2000 iz meseca v mesec bolj zaostrovala. V zadnjem trenutku je vlada aprila 2000 končno sprejela model za oblikovanje cen bencinov.

Pomemben vpliv na oblikovanje cen naftnih derivatov je imela tudi uvedba nove davčne zakonodaje 1.7.1999. Dotedanji prometni davek na naftne derivate je bil spremenjen v trošarine (fiksna obdavčitev na enoto derivata), splošno davčno stopnjo DDV (19%) in ekološko takso, ki je ostala le pri gorivih za pridobivanje toplote. Z zakonom o trošarinah je stopilo v veljavo označevanje kurilnega olja ekstra lahkega z redečo barvo. V preteklem obdobju je vlada pogosto spreminjala in dopolnjevala zakonsko podlago za oblikovanje cen naftnih derivatov. Razlogi za spremembe so bili različni: - širitev administriranja cen na plinsko olje in ekstra lahko kurilno olje - spremenjen mehanizem za izračun bruto marže v odvisnosti od menjalnega razmerja

EUR : SIT - veljavnosti uredbe, ki je sprejeta za čas šestih mesecev Če povzamemo so cene naftnih derivatov šle skozi tri obdobja naftne politike v zadnjih trinajstih letih: a) 1991 – 1997 - reguliranje najvišje dovoljene cene za vse naftne derivate, - podjetja za spremembe cen morajo dobiti soglasje vlade na podlagi vloge za povečanje, - prvi neuspešni predlog o vzpostavitvi modela cen (1996); b) 1998 – 2002 - liberalizacija cen KO-EL, mazuta in dizelskega goriva (1998),

28

- zakon o kontroli cen (1999) in uredba z novim modelom cen motornega bencina (2000),

- spremembe cen motornih bencinov s pomočjo strukture cen (trošarine, davščine, zamrznitev marže);

- spremembe strukture cen vseh naftnih derivatov (trošarine, CO2 taksa, DDV) c) 2003 – 2004 - prehoden režim za model cen, ki sedaj zajema vse derivate, - ponovna kontrola cen za vsa pogonska goriva in kurilno olje ekstra lahko - ukinitev cenovnih pragov, - nova marža, povečevanje marže določene v modelu za izračun prodajne cene - z dosedanjim modelom vlada nadzoruje cene tudi po vstopu naše države v EU.

(povzeto po Lotrič,2003)

29

5 MODEL OBLIKOVANJA CEN NAFTNIH DERIVATOV V SLOVENIJI V marcu leta 2000 je Vlada Republike Slovenije sprejela prvo Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki je določala način izračunavanja povprečne cene motornih bencinov v odvisnosti od borzne kotacije derivata CIF Mediteran - High v dolarjih na tono za obdobje štirinajstih dni, srednjega dnevnega tečaja za devize Banke Slovenije (USD v SIT) ter gostote derivata, zaradi pretvorbe količin iz ton v liter. Za motorne bencine, katerih cene niso kotirale na svetovnih borzah, se je vsakokratna prodajna cena brez dajatev oblikovala posredno, in sicer tako, da se je ob vsaki spremembi cen ohranila konstantna cenovna pariteta med NMB-95 in ostalimi neosvinčenimi motornimi bencini, ki je veljala na dan uveljavitve uredbe. Model je začel veljati 4.4.2000. 5.1 PLATT'S Platts je svetovno razširjena tiskovna agencija za energijo, specializirana na področju novic, cen, podatkov, analiz, raznih raziskav in konzultacij za celoten spekter energetske industrije. Platts oskrbuje s svojimi informacijami in storitvami tako podjetja kot tudi posameznike na področju električne energije, zemeljskega plina, nafte in njenih derivatov, transport nafte in njenih derivatov, premoga, kovin, vodne industrije, jedrske energije in petrokemije. (Povzeto po Platts History) Agencija je bila ustanovljena leta 1923 na takratnem edinem tržišču za nafto in njene derivate, to je ameriškem tržišču. Ustanovitelj agencije je bil Warren Platt, prve objave pa segajo že v leto 1882. Z internacionalizacijo industrije v naslednjih letih, še posebej pa po drugi svetovni vojni, so se tudi Platt's storitve razširile na druga tržišča in v rafinerijske centre. Danes pokrivajo s svojimi kotacijami, tako za nafto kot njene derivate, že celotno svetovno tržišče. Kotacije derivatov nam povedo, koliko lahko zaslužimo pri predelavi enega sodčka nafte. Na podlagi teh podatkov se rafinerije odločajo o večji ali manjši količini nabave nafte za predelavo. Lahko pa se odločijo, da bodo z novo količino nabave počakali na ugodnejše čase. Dnevno v večjih, pomembnejših rafinerijskih centrih poteka veliko število menjav blaga na podlagi spot cen. Menjave lahko potekajo med samimi rafinerijami, rafinerijami in distributerji ali trgovci. Uslužbenci Platt'sa dnevno telefonsko poizvedujejo, širom po Evropi, pri rafinerijah, distributerjih in različnih trgovcih in zbirajo podatke koliko takih poslov je bilo sklenjenih in po kakšni ceni. Povprečje teh cen pomeni spot cena posameznega derivata za naslednji dan. Spot cena pomeni cena posamezne odpreme blaga, ki je v določenem trenutku na razpolago in sicer na kratek termin. Posamezna odprema blaga pomeni za bencin, dizel in ostale lahke derivate približno 30.000 ton, za težka kurilna olja, kurilna olja slabše kvalitete pa približno 50.000 ton.

30

Kratek termin pomeni termin krajši od petnajst dni, v katerem je potrebno opraviti zahtevne operacije pri najemu ladij za prevoz naftnih derivatov, prihod ladje v pristanišče in natovarjanje kupljenega blaga. Predstavila vam bom primer, kako poteka zbiranje podatkov o spot poslih. BP (British Petroleum) proda 30.000 ton dizla iz svoje rafinerije v Marsigli z dogovorjeno dobavo v roku petnajstih dni, trgovcu Vitoil, po dogovorjeni ceni 240,00 USD/tono. Isti dan uslužbenci Plattsa pokličejo BP in Vitoil in povprašajo ali so morda danes sklenili katerega od spot poslov. Če prodajalec in kupec potrdita, da je do takega posla prišlo in po kakšni ceni, bo le ta (240,00 USD/tono) osnova za objavo v Platt's Oilgram Price Reportu naslednji dan. Tak način zbiranja informacij o spot cenah privede do dveh večjih problemov. Prvi je tale, da lahko podjetja in trgovci veliko spot poslov prikrijejo, priredijo, oziroma poročajo Platt'su samo o določenih poslih. Priredijo pa lahko tudi cene. Drugi problem pa predstavlja slabo likvidnost na določenih tržiščih, na katerih transakcije ne potekajo na podlagi fiksnih cen, ampak na podlagi formul – odstopanj od Platt's cen. To je tipičen primer Mediterana, enega najpomembnejših rafinerijskih centrov v svetu. V tem primeru Platt's ne more objaviti pravih fiksnih cen veljavnih naslednji dan, to pa seveda vpliva na točnost objavnenih podatkov. V izogib temu je Platt's vpeljal tri novosti pri zbiranju informacij o opravljenih spot poslih in sicer: - spremenil je čas dnevnega zbiranja podatkov - skrajšal je čas dobave blaga za spot posle - spremenil terminologijo izvora spot poslov Najpomembnejša je prva sprememba. Pred spremembo so podatke o opravljenih spot poslih zbirali cel dan od 10 zjutraj do 18 zvečer, naslednji dan pa objavili povprečje tako zbranih podatkov. Sedaj pa podatke zbirajo samo za posle sklenjene med 17 in 17.30, se pravi ob zaključku poslovanja v tistem dnevu. Na ta način so se izognili velikim nihanjem v cenah posameznih sklenjenih poslov čez cel dan. Podjetja lahko pridobijo dnevne kotacije preko raznih omrežij (Reuters) ali preko spleta. Lahko pa podatke naročimo na agenciji, le ta jih posreduje preko interneta, emaila, faxa… Reuters na Platts European Marketscan, dnevno objavlja kotacije za pet tržišč. Na Evropskem tržišču lahko kupujemo na treh območjih, to so: Mediteran, NWE – Northwest Europe/Basis ARA in pa Rotterdam. Za Azijsko tržišče je Singapur, za Ameriško tržišče pa New York. Za območje Mediteran in NWE poznamo FOB in CIF kotacije. Razlika med FOB in CIF kotacijami so prevozni stroški naftnih derivatov. Za Območje Rotterdam pa samo FOB kotacije.

31

Tabela 11: Dnevni pregled kotacij EUROPEAN ASSESSMENTS 06 Apr

FOB Med (Italy) CIF Med(Genova/Lavera)

Prem Unl +3.00 348.00-348.50 +2.50 +3.00 358.50-359.00 +2.50 Prem .15 +3.00 354.00-354.50 +2.50 Naphtha +1.00 298.50-299.50 +1.00 +0.50 314.50-315.50 +0.50 Jet Av.Fuel+11.00 302.75-303.75 EN590(1) +5.50 289.00-291.00 +5.50 +4.75 299.25-301.25 +4.75 Gasoil.2 +6.25 265.75-266.50 +6.25 +4.75 281.25-282.00 +4.75 1 PCT +1.50 155.50-156.50 +1.50 +1.50 164.00-165.00 +1.50

3.5 PCT +1.50 134.00-135.00 +2.00 +1.50 142.50-143.50 +2.00

Jet FOB Med

Prern 4.00-6.00

Cargoes CIF NWE/Basis ARA Cargoes FOB NWE Prem Unl +1.00 360.00-360.50 +0.50 +3.00 347.50-348.00 +2.50 Reg Unl +2.50 354.50-356.00 +3.00 +3.00 344.50-345.00 +2.50 Nap May +1.50 306.50-308.00 +2.00 Nap Phy 319.50-320.50 Jet +9.50 318.50-319.50 +10.00 +9.50 305.50-306.50 +10.00 EN590(1) +4.25 296.25-297.25 +4.25 +4.25 281.75-282.75 +4.25 ULSD +4.75 302.25-303.25 +4.75 +4.75 290.75-291.75 +4.75 Gasoil.2 +4.50 284.25-284.75 +4.75 +4.50 270.75-271.25 +4,75 10 PPM +4,75 304.75-305.75 +4.75 +4.75 294,75-295.75 +4,75 1 PCT +1.00 157.50-158.50 +1.00 +1.00 149.50-150.50 +1.00 3.5 PCT +1.50 141.50-142.50 +1.50 +1.50 132.50-133.50 +1.50 0.5-0.7

S.R. +2.00 177.00-179.00 +2.00

LS VGO(4) 196.00-198.00 196.00-198.00

HS VGO(4) 179.00-181.00 179.00-181.00

Barges FOB Rotterdam i50ppm - Barge diff - 50ppm

Unl 98 +2.50 384.50-385.50 +3.00 Prem Unl +2.50 356.50-357.50 +3.00 -5.00/-4.00 -5.00/-4.00 Euro Soppm +2.50 351.75-353.25 +3.00 Reg Unl +2.50 355.50-356.50 +3.00 MTBE 376.00-379.00 IPE Gasoil Avg 17.30 (Ldn Time) Nap Phy 315.50-316.50 Apr 270.25 275 Jet +7.25 318.00-318.50 +6.25 May 263.50 266.25 ULSD +9.25 310.00-310.50 +8.75 Gasoil.2 +6.75 276.50-277.50 +6.75 10 PPM +10.25 312.00-312.50 +9.75 1 PCT -2.00 139.50-140.50 –2.00 Rotterdam Bunker 380 CST 3.5 PCT +1.50 143.00-144.00 +1.50 +3.00 143.00-145.00 +1.00 LS VGO(4) 196.00-198.00

Vir: Reuters, Platts European Marketscan, 6.4.2004 Skrajno levo so našteti derivati ali njihove oznake. Naslednja kolona nam pove, kolikšna je razlika med včerajšnjo in današnjo nizko ali spodnjo kotacijo. Sledi kolona nizkih kotacij, za njo je kolona visokih kotacij za posamezen derivat in pa razlika med včerajšnjo in današnjo kotacijo. Vse cene produktov na Evropskem tržišču so v USD/tono.

32

5.2 OPIS MODELA Na podlagi 5. točke 9. člena zakona o kontroli cen (Ur. List RS, št. 63/99) je Vlada Republike Slovenije dne 30. marca 2000 izdala prvo Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov. S to uredbo se je določil mehanizem oblikovanja cen naftnih derivatov, sestavine, ki jih podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje naftnih derivatov – distributerji smejo ali morajo upoštevati, in merila, po katerih se cene ali njihove sestavine smejo ali morajo oblikovati. Po tej uredbi so se oblikovale cene za osvinčeni motorni bencin MB-98 in neosvinčene motorne bencine NMB-91, NMB-95 in NMB-98. Po prenehanju oskrbe Slovenskega trga z osvinčenim motornim bencinom MB-98 in neosvinčenim motornim bencinom NMB-91, se po Uredbi o oblikovanju cen naftnih derivatov oblikujejo cene za neosvinčen motorni benicn NMB-95 in neosvinčeni motorni bencin NMB-98. Kasneje od marca 2004 pa se po modelu oblikujejo tudi cene za plinsko olje (D-2) in ekstra lahko kurilno olje (KOEL). Cena se oblikuje na enoto proizvoda, ki znaša en liter. Povprečna štirinajstdnevna cena tekočega obdobja za posamezni naftni derivat se je določila po naslednjem obrazcu:

Kjer pomeni: Pt: povprečna cena derivata v SIT/liter ρ: gostota derivata (za motorne bencine znaša 0,755 kg/liter) M: bruto marža distributerjev, ki znaša največ 11 SIT/liter in vsebuje tudi

prispevek za blagovne rezerve i: dnevni podatek t: štirinajstdnevni interval tekočega obdobja n: n = 14; spremljamo štirinajstdnevna povprečja (dejansko je n = 10, saj za

soboto in nedeljo ni objave borznih kotacij) e: 1 USD = x SIT; dnevni tečaj Banke Slovenije (srednji za devize) CIF MedH: borzna kotacija derivata (najvišja dnevna vrednost; v USD/tono) (Vir: Platt's European Marketscan) Vir: Uradni list št. 29, 31.3.2000

33

Izračun povprečne prodajne cene naftnih derivatov se pri distributerjih trenutno izračunava na podlagi naslednje formule:

Kjer pomeni: Pt: modelska cena naftnega derivata v SIT/liter ρ: gostota naftnega derivata (za motorne bencine znaša 0,755 kg/liter, za D-2

in KOEL 0,845 kg/liter) r: prispevek za blagovne rezerve v SIT/liter, ki ga na podlagi 21.b člena

zakona o blagovnih rezervah z uredbo določi Vlada Republike Slovenije M: marža distributerjev, kot je navedena v 12. in 13. členu uredbe i: dnevni podatek; i = 1,2,3,…,n t: 14-dnevni interval tekočega obdobja n: n = 14; spremljamo 14-dnevna povprečja (dejansko je n = 10, ker za soboto

in nedeljo ni objave borznih kotacij) e: 1 USD = x SIT; dnevni tečaj Banke Slovenije (srednji za devize) CIF MedH: borzna kotacija derivata (najvišja dnevna vrednost; v USD/tono) (Vir: Platt's European Marketscan) Vir: Uradni list št. 84, 30.7.2004 Pogoj za spremembo cen v novem štirinajstdnevnem obdobju se je določil z naslednjim obrazcem:

34

Kjer pomeni: Pt: povprečna cena tekočega štirinajstdnevnega obdobja (brez dajatev) v

SIT/liter P(t-k): povprečna cena predhodnih štirinajstdnevnih obdobij (brez dajatev) v

SIT/lliter ∆: absolutna sprememba cene, ki znaša ≥ ⎜1,5 SIT⎜ k: štirinajstdnevni interval predhodnih obdobij (z zamikom enega ali več

obdobij) k = 1,2,…,m P(t+1): najvišja domača prodajna cena brez dajatev, ki se lahko uveljavi na trgu v

obdobju t+1 v SIT/liter Vir: Uradni list št. 93, 23.11.2001 Če je bila sprememba cene večja ali enaka 1,5 SIT oziroma manjša ali enaka –1,5 SIT, se je le ta upoštevala v celem znesku, in se kot najvišja cena v obdobju t+1 uveljavila oziroma določila cena tekočega štirinajstdnevnega obdobja (P(t+1)=Pt).

35

Če so bila cenovna nihanja (primerjava cene tekočega obdobja Pt in predhodnega ali predhodnih štirinajstdnevnih obdobij P(t-k)) manjša od 1,5 SIT in večja od –1,5 SIT, cena v prihodnjem štirinajstdnevnem obdobju (t+1) ostane enaka ceni 14 dnevnega prehodnega ali prehodnih obdobij (P(t+1) = P(t-k)). Mehanizem oblikovanja cen se je neposredno uporabljal za osvinčen motorni bencin MB-98 in za neosvinčen motorni bencin NMB-95. Za ostale motorne bencine, katerih cene na svetovnih borzah niso kotirale, se je vsakokratna prodajna cena brez dajatev oblikovala posredno, in sicer tako, da se je ob vsaki spremembi cen ohranila konstantna cenovna pariteta med MB-98 in ostalimi osvinčenimi motornimi bencini oziroma med NMB-95 in ostalimi neosvinčenimi motornimi bencini, ki je valjala na dan uveljavitve prve uredbe. Pariteta prodajnih cen pred dajatvami med NMB-95 in NMB-91 je znašala 1:0,992. Danes se mehanizem za oblikovanje cen neposredno uporablja za neosvninčen motorni bencin NMB-95, za plinsko olje D-2 in ekstra lahko kurilno olje KOEL. Za 98-oktanski neosvinčeni motorni bencin NMB-98, ki kotira le na borzi v Rotterdamu, se uporablja modificiran postopek. Osnova prodajne cene za NMB-98 je borzna kotacija za NMB-95 (CIF MedH) povečana za oktansko premijo. Oktanska premija se dnevno izračunava kot razlika med cenama NMB-98 in NMB-95, katera kotirata na borzi v Rotterdamu (NWE barges FOB Rotterdam, Vir: Platt's European Marketscan). Postopek delovanja mehanizma: a) Osnova za izračun najvišje prodajne cene brez dajatev (v SIT/liter), ki se lahko uveljavi

na trgu so borzne kotacije CIF Mediteran – High, podane v USD/tono. b) Štirinajstdnevna povprečna cena v SIT/tono se izračuna tako, da se vsakodnevna

borzna cena pomnoži s tečajem ameriškega dolarja za isti dan, skupna vsota pa deli s številom dni, za katere so na razpolago podatki.

c) V primeru, da za določen dan ni podatka o deviznem tečaju, se kot relevanten podatek vzame zadnji razpoložljivi devizni tečaj.

d) Dejansko se štirinajstdnevno povprečje izračuna za 10 dni (v soboto in nedeljo ni podatkov o borznem trgovanju), in sicer od ponedeljka v tednu x, do vključno petka v tednu x+1. V primeru, da je zaradi praznikov ali kakršnega koli vzroka na razpolago manj kot 10 podatkov, se štirinajstdnevno povprečje izračuna na podlagi razpoložljivih podatkov.

e) Izračunana povprečna štirinajstdnevna cena, izražena v SIT/tono, se preko gostote derivata in faktorja 1/1000 preračuna v SIT/liter ter prišteje v SIT/liter izražena bruto marža.

Štirinajstdnevna povprečna cena tekočega obdobja , izračunana na ta način, se je primerjala s štirinajstdnevno povprečno ceno predhodnega ali predhodnih obdobij. Kolikor je bil prag za spremembo cene presežen, se je nova najvišja cena uveljavila v torek v tednu x+2 in veljala do vključno ponedeljka v tednu x+4. Distributerji pa so bili dolžni že v ponedeljek v tednu x+2 o višini oblikovane cene obvestiti Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Tudi sedaj se nova najvišja cena uveljavi v torek v tednu x+2 in velja do vključno ponedeljka v tednu x+4, distributerji pa so dolžni že v ponedeljek v tednu x+2 o višini oblikovane cene obvestiti Ministrstvo za gospodarstvo.

36

Če prag za spremembo cene ni presežen, se v torek v tednu x+2 ohrani do tedaj veljavna cena, ki je bila v veljavi v predhodnem štirinajstdnevnem intervalu oziroma predhodnih štirinajstdnevnih intervalih in velja do vključno ponedeljka v tednu x+4. V primeru, da je v torek v tednu x+2 državni praznik v Republiki Sloveniji, se cena uveljavi na prvi naslednji delovni dan. Ob uveljavitvi prve uredbe je znašala bruto marža 6 SIT/liter. Dokler ni bila dosežena marža 11 SIT/liter, se v primeru zniževanja cen najvišja prodajna cena brez dajatev ni spreminjala. Z uredbami, ki so ji sledile se je dvigovala tudi dopustna bruto marža distributerjev. V začetku leta 2003 je Vlada RS sprejela novo uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov. Zaradi vedno večje negotovosti na svetovnem tržišču naftnih derivatov, ki je nastala kot posledica dolgotrajne stavke v Venezueli in pa vojaškega posredovanja na Bližnjem Vzhodu. Novi modelski izračuni so bili pripravljeni s ciljem: - Da spremembe modela ob sprejemu uredbe ne bodo imeli vpliva na inflacijo (to je

pomenilo, da v kolikor se nabavna cena naftnih derivatov ne spremeni, ostane tudi drobnoprodajna cena nespremenjena).

- Da se marže za vse derivate uravnotežijo. - Da se za obdobje veljavnosti te uredbe korigirajo marže vsakih 14 dni za polovico 14

dnevnega povprečja porasta tečaja EURA do tolarja. V predlogu nove uredbe je bil ohranjen temeljni mehanizem za izračun nabavne cene iz obstoječega modela, istočasno pa so bile vključene tudi nekatere spremembe, ki so se sprejele na osnovi intervencijskega značaja nove uredbe. Prišlo je do naslednjih sprememb: - Predpisani mehanizem za oblikovanje cen je veljal za oblikovanje cen vseh naftnih

derivatov, to je cen motornih bencinov, plinskega olja D-2 in ekstra lahkega kurilnega olja KOEL.

- V uredbi je bila predpisana maksimalna izhodiščna višina marže, ki je znašala za motorne bencine 16,92 SIT/liter (sedanja 17,226 SIT/liter), za plinsko olje D-2 14,86 SIT/liter (sedanja 15,129 SIT/liter) in za ekstra lahko kurilno olje KOEL 11,65 SIT/liter (sedanja 11,858 SIT/liter). Predvideno je bilo tudi korigiranje marže vsakih 14 dni v skladu s predpisanim modelom oblikovanja prodajnih cen naftnih derivatov in sicer za polovico 14-dnevnega povprečja porasta tečaja EURA do tolarja glede na predhodno obdobje. (Povzeto po Obrazložitvi Vlade RS o uvedbi nove uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov z dne 15.1.2003)

Sprememba marže se izračuna na naslednji način: povprečni tečaj EURA do tolarja v obdobju t+1 se deli s povprečnim tečajem EURA do tolarja v obdobju t, od dobljenega količnika se odšteje 1, rezultat se pomnoži s koeficientom 0,5 in k dobljenemu zmnožku se prišteje 1. Nova marža v obdobju t+1 se izračuna tako, da se marža iz obdobja t pomnoži s faktorjem iz prejšnjega odstavka.

37

Povprečni tečaj EURA do tolarja je vsota vseh objavljenih dnevnih tečajev (srednji za devize) Banke Slovenije v obdobju t oziroma t+1, deljena s številom objavljenih tečajev. V zadnji veljavni uredbi pa so način določitve bruto marže nekoliko spremenili. Marža se spreminja ob vsakokratni spremembi prodajnih cen tako, da se v letu 2004 vsakokrat poveča pri bencinih za 0,012 SIT/liter, pri KOEL za 0,008 SIT/liter pri D-2 pa pri prvih 10 zaporednih spremembah prodajnih cen po 0,100 SIT/liter, pri naslednjih pa 0,011 SIT/liter. V letu 2005 se marža vsakokrat poveča pri bencinih za 0,009 SIT/liter in pri KOEL za 0,006 SIT/liter. (Povzeto po Uredbah o oblikovanju cen naftnih derivatov) Na podlagi analize gibanja cen tekočih goriv, ki jih vlada oblikuje s pomočjo metodologije, predpisane v sedaj veljavni uredbi o oblikovanju cen naftnih derivatov, je bilo ugotovljeno, da sta sedanji model in hkratna uporaba instrumenta prilagajanja trošarin privedla do želenih rezultatov na področju gibanja cen, predvsem do zmanjšanja nihanj drobnoprodajnih cen in s tem nesimetričnih prenosov na druge cene. V procesu pripravljanja predloga nove uredbe je bilo ob ocenjevanju položaja na svetovnem naftnem trgu ugotovljeno, da so bile v zadnjih mesecih cene vseh naftnih derivatov izredno visoke, in da se glede na trenutne politične oziroma gospodarske razmere v bližnji prihodnosti verjetno ne bodo pomembneje znižale. Glede na sedanji svetovni politični položaj je mogoče predvidevati, da se bo nestabilnost na svetovnem naftnem trgu nadaljevala tudi v prihodnje. To pa bo imelo za posledico veliko nestabilnost cen vseh naftnih derivatov. Da bi lahko preprečevali prenos nestabilnosti svetovnih cen naftnih derivatov na cene naftnih derivatov v Sloveniji, je treba ohraniti ukrep kontrole oblikovanja cen vseh naftnih derivatov v Sloveniji tudi v prihodnje in z nadaljevanjem politike acikličnega prilagajanja trošarin vplivati na nadaljnje umirjanje inflacije. 5.3 DELOVANJE MODELA V Uradnem listu št. 45/04 z dne 30.7.04 je bila objavljena nova Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov, katera je začela veljati 1. avgusta 2004. V uredbi je Vlada RS spremenila način izračunavanja marž, kot sem že omenila v prejšnji točki. Mehanizem izračunavanja cen naftnih derivatov deluje na naslednjih postavkah: a) osnova za izračun najvišje prodajne cene brez dajatev (v SIT/liter), ki se lahko uveljavi

na trgu so borzne kotacije CIF Mediteran – High, podane v USD/tono. b) modelska cena v SIT/tono se izračuna tako, da se vsakodnevna borzna cena pomnoži s

tečajem ameriškega dolarja za isti dan, skupna vsota pa deli s številom dni, za katere so na razpolago podatki.

c) v primeru, da za določen dan ni podatka o deviznem tečaju, se kot relevanten podatek vzame zadnji razpoložljivi devizni tečaj.

d) dejansko se modelska cena izračuna za 10 dni, in sicer od ponedeljka v tednu x, do vključno petka v tednu x+1.

e) izračunana modelska cena, izražena v SIT/tono, se preko gostote derivata in faktorja 1/1000 preračuna v SIT/liter ter prišteje v SIT/liter izražena bruto marža.

38

Prikazala bom prvi izračun cene neosvinčenega motornega bencina po novi uredbi. Cena je začela veljati 3.8.2004. Za izračun cene so bile uporabljene kotacije od 19.7.04 do 30.7.04, kot določeno v uredbi. Tabela 12: Prikaz izračuna moloprodajne cene za neosvinčen motorni bencin

NMB-95 3.8.2004

3.8.2004 NMB 95 - Eurosuper DDV = 20,00%16,6667% trošarina = 89,031 Spec. teža = 0,755

ZORD = 1,800

Datum Tečaj USD Datum Kotacija SIT cena

BS CIF M H na tono

1 19.07.2004 194,2212 1 19.07.2004 439,5 85.360,2172 20.07.2004 193,2119 2 20.07.2004 424,8 82.076,4153 21.07.2004 193,2859 3 21.07.2004 418,3 80.851,4924 22.07.2004 195,1421 4 22.07.2004 421,3 82.213,3675 23.07.2004 195,5350 5 23.07.2004 424,0 82.906,8406 24.07.2004 6 24.07.2004 7 26.07.2004 196,9109 7 26.07.2004 420,3 82.761,6518 27.07.2004 197,2872 8 27.07.2004 422,8 83.413,0289 28.07.2004 196,9542 9 28.07.2004 431,5 84.985,737

10 29.07.2004 199,4565 10 29.07.2004 425,3 84.828,84911 30.07.2004 199,3084 11 30.07.2004 434,8 86.659,292

Povprečje= 196,1313 Povprečje kot.= 425,6 0

Razlika = 1,8245 Razlika kot. = -13,1 83,6057

Povečanje Marže: 0,012 SIT

BORZNA CENA (na liter) Razlika Marža Max marža 63,122

BRUTO MARŽA 0,012 17,238 19,038 19,038 19,014

MODEL CENA (nova) Trošarina 82,160

89,031

MODEL CENA (nova) 82,160

PRODAJNA CENA z davki Razlika MPC -2,000 205,400

PRODAJNA CENA brez davkov Zaokrožena M 17,214 82,136

Cena brez DDV 171,167

Najprej potrebujemo dnevne kotacije CIF Mediteran High, katerih vir je Platt's European Marketscan in pa dnevni srednji tečaj za dolar pri Banki Slovenije. Tečaj dolarja pomnožimo z dnevno kotacijo in dobimo vrednost SIT/tono. Nato izračunamo deset dnevno povprečje SIT/kg, iz tega pa po uradni specifični za bencine 0,755 v SIT/liter. V našem primeru to znaša 63,122 SIT/liter.

39

Izračuna se bruto marža. Po uredbi je definirana kot začetna marža 17,226 SIT/liter, na to maržo (po uredbi dovoljeni vsakokratni pribitek pri izračunavanju cen za bencine) pribijemo 0,012 SIT/liter. Tako dovoljena marža znaša 17,238 SIT/liter. Tej marži prištejemo še pribitek za blagovne rezerve, kateri za bencine znaša 1,8 SIT/liter. Bruto marža tako znaša 19,038 SIT/liter. Vlada je v našem primeru določila maloprodajno ceno v višini 205,4 SIT/liter. Če od te odbijemo 20% DDV in nato še trošarino v višini (določi Vlada) 89,031 SIT/liter, dobimo prodajno ceno brez dajatev v višini 82,136 SIT/liter. Prodajna cena brez dajatev po modelu bi pa znašala 82,160 SIT/liter. Dejansko naša bruto marža znaša 19,014 SIT/liter in ne 19,038 SIT/liter. Neto marža po odbitku prispevka za blagovne rezerve pa 17,214 SIT/liter. Na enak način se izračunajo tudi cene dizelskega goriva D-2 in kurilnega olja ekstra lahkega. Tabela 13: Prikaz sestave prodajnih cen goriv v Sloveniji

Vir: Finance št. 3, 7.1.2004, 19 Iz tabele je razvidno, da največji procent v drobnoprodajni ceni posameznega derivata zavzemajo trošarine. Pri neosvinčenem motornem bencinu NMB-95 50,25%, pri neosvinčenem motornem bencinu NMB-98 49,09%, pri plinskem olju D-2 pa 44,38%. Pri kurilnem olju ekstra lahkem se trošarina in pa taksa CO2 zaračunavata posebej. Tako znaša trošarina 12,07% drobnoprodajne cene, taksa pa 8,37% le te.

40

Tabela 14: Prikaz primerjave slovenskih cen za bencin NMB-95 in dajatev s povprečjem držav EU

Vir: Finance št. 3, 7.1.2004, 19 Če pogledamo primerjavo slovenskih cen za bencin NMB-95 in dajatev s povprečjem držav EU ugotovimo, znaša naša cena NMB-95 pred davki 92,60% evropskega povprečja. Povprečne trošarine EU so za 23,30% višje kot v Sloveniji. Drobnoprodajna cena bencina NMB-95 v Sloveniji pa znaša 82,70% povprečja EU. 5.4 OBLIKOVANJE IN ELEMENTI PRODAJNE CENE NAFTNIH DERIVATOV 5.4.1 Trošarine Po Zakonu o trošarinah, ki je začel veljati s 1.7.1999 se trošarina plačuje od: 1. Alkohola in alkoholnih pijač 2. Tobačnih izdelkov 3. Mineralnih olj in plina

41

Tako imenovanih trošarinskih izdelkov, ki se na območju Republike Slovenije sprostijo v porabo. Trošarinski izdelki so lahko proizvedeni na območju Republike Slovenije, vneseni z ozemlja držav članic Evropske skupnosti v Slovenijo ali pa uvoženi v Slovenijo. Uvoz trošarinskih izdelkov je vsak vnos izdelkov v Skupnost iz tretjih držav. Med mineralna olja in pline se štejejo: 1. Motorni bencin

- letalski bencin - osvinčeni bencin z vsebnostjo svinca nad 0,013 g/l - neosvinčeni bencin z vsebnostjo svinca do 0,013 g/l in z oktanskim številom

(RON) do manj kot 98 - neosvinčen bencin z vsebnostjo svinca do 0,013 g/l in z oktanskim številom (RON)

98 ali več 2. Plinsko olje 3. Utekočinjen naftni plin 4. Metan 5. Naravni plin 6. Kerozin 7. Kurilno olje 8. Trda goriva Od naštetih skupin mineralnih olj in plina se trošarina plačuje glede na namen uporabe po stopnji, ki je predpisana za pogonsko gorivo oziroma gorivo za ogrevanje. Z zakonom je bilo sprejeto obvezno označevanje ekstra lahkega kurilnega olja, ki se uporablja kot gorivo za ogrevanje. Označen mora biti z ustrezno barvo in indikatorjem. Označevanje mineralnih olj se lahko opravlja le v trošarinskem skladišču, ki ima dovoljenje carinskega organa za označevanje. Tako označena mineralna olja, ki se uporabljajo za ogrevanje, se ne smejo uporabljati za noben drug namen ter se ne smejo točiti za pogon motornih vozil oziroma plovil ali drugih motorjev oziroma se ne smejo točiti v standardni rezervoar motornih vozil. (Povzeto po Zakonu o trošarinah, Ur.l. št. 84, 11.12.1998) Trošarinski izdelki zapadejo pod režim odloga plačila trošarine v primeru, če: - so neposredno po sprostitvi v promet vneseni v trošarinsko skladišče ali v obrat

oproščenega uporabnika - se je za njih takoj po vnosu v Slovenijo začela začasna hramba - je za njih začet carinski tranzitni postopek ali postopek carinskega skladiščenja, uvoz

zaradi izvoza po sistemu odloga, predelave pod carinskim nadzorom ali začasen uvoz - gre za vnos v prosto carinsko cono Trošarinski izdelki se lahko prevažajo pod režimom odloga plačila trošarine iz trošarinskega skladišča v trošarinsko skladišče, iz trošarinskega skladišča v obrat oproščenega uporabnika in le izjemoma obratno, pri uvozu v trošarinsko skladišče, pri uvozu v obrat opravičenega uporabnika ter iz trošarinskega skladišča v izvoz.

42

Prevoz trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine je dovoljen smo, če ga spremlja trošarinski dokument. Trošarinski dokument je listina, ki spremlja prevoz izdelkov. Z njo se dokazuje gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine, odprema iz oziroma prejem trošarinskih izdelkov v trošarinsko skladišče , odprema in prejem trošarisnkih izdelkov oproščenemu uporabniku in izvoz trošarinskih izdelkov ter vrsta in količina trošarinskih izdelkov pod tem režimom. Trošarinski dokument mora izdati vsaka oseba, ki prevaža trošarinske izdelke pod režimom odloga plačila trošarine. Izstavljen je v 5 izvodih in sicer: - izvod št. 1 obdrži pošiljatelj - izvod številka 2,3 in 4 spremljajo pošiljko do prejemnika oziroma v primeru izvoza

trošarinskih izdelkov do izstopnega carinskega organa, ki preveri pošiljko in na vseh izvodih potrdi prejem pošiljke ter obdrži izvod številka 2

- izvod številka 3 predloži prejemnik nemudoma še v potrditev svojemu nadzornemu carinskemu organu, ta ga potrdi in vrne prejemniku

- izvod številka 4 prejemnik predloži svojemu nadzornemu carinskemu organu skupaj z izvodom številka 3

- izvod številka 5 pošiljatelj najkasneje ob odpremi pošlje svojemu nadzornemu carinskemu organu

Imetnik trošarinskega dovoljenja in oproščeni uporabnik, ki prejmeta trošarinske izdelke, morata potrditi prejem pošiljke imetniku trošarinskega dovoljenaja oziroma oproščenemu uporabniku, ki sta popošiljko odpremila, carinskemu organu pa prejem pošiljke, ki jima jo je odpremil uvoznik. Prejemnik pošiljke potrdi prejem pošiljke na izvodu trošarinskega dokumenta in označi, da je vsebina pošiljke preverjena. Prejemnik trošarinskih izdelkov mora vrniti potrjen izvod trošarinskega dokumenta pošiljatelju: - v primerih, ko mu je trošarinske izdelke dobavil pošiljatelj iz Slovenije najpozneje v 15

dneh po prejemu pošiljke oziroma - v primerih, ko mu je trošarinske izdelke dobavil pošiljatelj iz druge države članice,

najpozneje 15. dan meseca, ki sledi mesecu v katerem je prejel pošiljko. Izvoz torošarinskih izdelkov potrdi carinski organ na trošarinskem dokumentu, ko se izdelki dejansko iznesejo iz carinskega območja Slovenije. Vlada Republike Slovenije s ciljem ublažitve nihanja drobnoprodajnih cen v Sloveniji in vplivov na inflacijo spreminja, prilagaja trošarine. V mesecu maju je rast cene nafte na svetovnih trgih vplivala na rast cen naftnih derivatov tudi pri nas. Da bi Vlada ublažila rast cen naftnih derivatov in s tem vpliv le teh na inflacijo, je znižala trošarine na nivo minimalnih zakonsko predpisanih evropskih trošarin.

43

S 1. januarjem 2004 so predpisane minimalne EU trošarine znašale: - za neosvinčen bencin 359 EUR/1000 litrov, kar je preračunano po tečaju EUR/SIT na

dan 1.10.2003 84.439 SIT/1000 litrov, - za plinsko olje za pogon D-2 302 EUR/1000 litrov, kar je preračunano po tečaju

EUR/SIT na dan 1.10.2003 71.033 SIT/1000 litrov, - za plinsko olje za ogrevanje KOEL 21 EUR/1000 litrov, kar je preračunano po tečaju

EUR/SIT na dan 1.10.2003 4.939 SIT/1000 litrov, Graf 7: Gibanje maloprodajnih cen NMB-98 na bencinskih servisih v SIT/liter

Vir: Petrol, Cene goriv V grafu je prikazano gibanje maloprodajnih cen za neosvinčen motorni bencin NMB 98, prodajnih cen brez dajatev in pa prilagojeno gibanje trošarin. Opazimo lahko, da so trošarine v obdobju nizkih cen na svetovnih trgih višje (od 16.5.03 do 16.5.04), v obdobjih z visokimi cenami na svetovnih tržiščih pa padejo. S tem Vlada regulira prevelika nihanja maloprodajnih cen naftnih derivatov na slovenskem tržišču. 5.4.2 Ekološka taksa Taksa za obremenjevanje zraka z emisijo CO2 ali ekološka taksa se plačuje od: - tekočih goriv - plinastih goriv - trdnih goriv - gorljivih organskih snovi, ki se kot goriva po predpisih o emisiji snovi v zrak iz

kurilnih naprav uporabljajo v kurilnih napravah ali v industrijskih pečeh. Za gorljive organske snovi, ki se sežigajo v kurilnih napravah in v industrijskih pečeh ali sežigajo v sežigalnicah odpadkov.

0255075

100125150175200225

16.0

5.00

16.0

8.00

16.1

1.00

16.0

2.01

16.0

5.01

16.0

8.01

16.1

1.01

16.0

2.02

16.0

5.02

16.0

8.02

16.1

1.02

16.0

2.03

16.0

5.03

16.0

8.03

16.1

1.03

16.0

2.04

16.0

5.04

16.0

8.04

SIT/

liter

Prodajna cena brez dajatev Trošarina DDV Maloprodajna cena

44

Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida je stopila v veljavo 1.1.1997. Uredba določa takso za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida v zrak pri zgorevanju goriv ali drugih gorljivih organskih snovi, njeno višino, način obračunavanja in plačevanja. Podlaga za izračun osnove za obračunavanje takse je enota obremenitve zraka z emisijo CO2 in je enaka emisiji 1 kg CO2. Osnova za takso je seštevek enot obremenitve kupljene količine goriv. Ceno za enoto obremenitve določi Vlada Republike Slovenije. Če gre za uvoz za znanega porabnika goriva, je zavezanec za plačilo uvoznik goriva. Za takso se poveča maloprodajna cena goriva, ki jo plača kupec pri nakupu goriva. (Povzeto po Uredbi o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, 27.11.1996) 5.4.3 Oblikovanje obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov Ker Slovenija nima lastne proizvodnje in predelave nafte doma in niti v tujini, je podobno kot večina držav Evropske unije popolnoma odvisna od uvoza naftnih derivatov. S tega izhaja, da zanesljive oskrbe z naftnimi derivati ni mogoče zagotavljati brez ustreznih rezerv. Leta 1995 (dopolnitve leta 1999) smo v Sloveniji izdali nov zakon o blagovnih rezervah, ki je v veljavi še danes ter določa obveznosti in pravice države pri programiranju državnih blagovnih rezerv in pri zagotavljanju storitev na področju oblikovanja in uporabe blagovnih rezerv. Zakon je oblikovanje blagovnih rezerv označil kot javno gospodarsko službo in v ta namen ustanovil Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve. Strateške rezerve so glede na zakon namenjene predvsem zagotavljanju potreb osnovne preskrbe pri: - večjih motnjah in nestabilnostih na trgu - ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega - vojni Leta 1999 so sprejeli zakon o dopolnitvah zakona o blagovnih rezervah, ki določa, da se doda novo poglavje z naslovom Zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov. Zakon kot javno gospodarsko službo opredeljuje zagotavljanje obveznih rezerv naftnih derivatov za naslednje proizvode: - motorni bencini, letalski bencin, letalsko gorivo na bencinski bazi - dizelsko gorivo, kurilno olje – ekstra lahko, gorilni kerozin, letalsko gorivo na

kerozinski bazi, - kurilna olja Zakon opredeljuje uporabnike javne gospodarske službe kot distributerje in uvoznike, ki so v minulem letu uvozili več kot 25 ton nafte in njenih derivatov. Z vstopom Slovenije v EU s 1. majem 2004 se je pravna ureditev uvoza oziroma notranjega trga spremenila. Po evropskem pravnem redu pomeni uvoz vsak vnos blaga na carinsko območje držav članic EU, vključno z Republiko Slovenijo in ne več samo na carinsko območje Republike Slovenije. Zato je bilo nujno potrebno ustrezno prilagoditi zakon o blagovnih rezervah tako, da se kot uporabnike gospodarske javne službe določi fizične in pravne osebe, ki so v

45

preteklem letu vnesle več kot 25 ton nafte in njenih derivatov (torej tako iz držav članic EU kot drugih držav). S tem je tudi po 1.5.2004 omogočeno nemoteno financiranje oblikovanja novih in vzdrževanja že oblikovanih obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov in s tem zagotavljanje izpolnitve obveze Republike Slovenije o oblikovanju 90-dnevnih obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov najkasneje do konca leta 2005. (Povzeto po Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o blagovnih rezervah, 18.3.2004) Članarino plačujejo uporabniki gospodarske javne službe javnemu gospodarskemu zavodu za obvezne rezerve nafte in naftnih derivatov. Ta sredstva so namenjena zagotavljanju rezervoarskih kapacitet in potrebnih količin nafte in njenih derivatov. Obvezne rezerve nafte in njenih derivatov se po zakonu oblikujejo in zagotavljajo po proizvodih, vrstah in količinah, ki jih vsako koledarsko leto določi vlada Republike Slovenije na predlog ministra za gospodarstvo in ob soglasju ministra, pristojnega za energetiko. Republika Slovenija se je odločila za sistem, s katerim zagotavlja obvezne rezerve posebej za to ustanovljena neodvisna agencija. Zavod za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov (ZORD) je bil ustanovljen 21. junija 1999. Seveda bi bil s stališča stroškov verjetno najprimernejši tisti model, v katerem je industrija tista, ki mora hraniti obvezne rezerve, vlogo države pa bi tako omejili samo na kontroliranje. Vendar pa struktura slovenskega naftnega trga tega ne omogoča, saj ima Slovenija danes le dve večji podjetji, ki se pojavljata na trgu, in nekaj manjših, ki za zdaj še nimajo omembe vrednih deležev na našem trgu. Prednosti, ki jih prinaša izbrani sistem so: - fleksibilnost, - učinkovita kontrola nad zalogami (kakovost in količina), - povezava države na eni strani in industrijo na drugi strani (know how), - preglednost. Tabela 15: Program oblikovanja obveznih rezerv naftnih

derivatov do konca leta 2005 Leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Skupaj

Bencini 30.000 50.000 56.000 15.000 23.000 30.000 204.000Srednji destilati 20.000 80.000 111.000 25.000 34.000 45.000 315.000Mazuti 0 0 26.000 0 0 13.000 39.000Kumulativa 50.000 180.000 373.000 413.000 417.000 558.000 558.000Količine so v tonah K srednjim destilatom spadajo dizli, ekstra lahko kurilno olje in letalsko gorivo, k mazutom pa lahka, srednja in težka kurilna olja. Vir: Finance št. 3, 7.1.2004 Slovenija je začela uresničevati petletni program oblikovanja 90-dnevnih zalog obveznih rezerv nafte in njenih derivatov leta 2000. Na začetku leta 2004 je imela za 86 dni zaloge motornih bencinov (velika večina NMB-95), za 66 dni srednjih destilatov (od tega 40

46

odstotkov dizlov, preostalo pa je ekstra lahko kurilno olje in reaktivno letalsko gorivo) in za 52 dni mazutov. V EU zahtevane količine (90-dnevne zaloge glede na povprečno porabo v predhodnem letu pri vseh treh skupinah) bomo predvidoma dosegli pred rokom konec leta 2005 in bodo predvidoma zajemale okrog 315 tisoč ton srednjih destilatov, 204 tisoč ton bencinov in 39 tisoč ton mazuta. (Vir: Finance št. 3, 7.1.2004) ZORD ima definirane aktivnosti in naloge, ki jih mora izvesti v skladu z vsemi sprejetimi osnovnimi akti in zakonodajo. Osnovne aktivnosti zavoda so: - zagotavljanje ustreznega skladiščnega prostora, - nabava blaga ustreznih količin in kakovosti, - nadzor nad količinami in kakovostjo blaga in - pridobivanje ustreznih finančnih sredstev ZORD je kot javni gospodarski zavod vpet v javne finance v Republiki Sloveniji, zato mora nabave naftnih derivatov voditi prek javnih razpisov. Pri finančnem poslovanju sta zelo pomembni omejitvi predvsem: - cenovno tveganje in - valutno tveganje. Pri cenovnem tveganju gre predvsem za nepredvidljivo gibanje cen na trgu (oziroma kotacij na borzi), pri valutnem tveganju pa predvsem za gibanje tečaja USD/SIT. Trenutno se pri nakupih s temi tveganji srečujejo predvsem podjetja dobavitelji, saj zahteva ZORD v svojih komercialnih pogojih kot ponudbeno ceno fiksno ceno v tolarjih. ZORD izvaja dve vrsti nadzora, ki sta z vidika poslovanja zelo pomembni: - nadzor prijavljenih količin naftnih derivatov, - nadzor količin in kakovosti uskladiščenih naftnih derivatov. S kontrolo prijavljenih količin naftnih derivatov ZORD spremlja in preverja pravilnost prijavljenih količin naftnih derivatov s strani podjetij oziroma uporabnikov. Osnova za prijavo so uvožene količine, izvožene količine in začasno uvožene količine. Izvožene in začasno uvožene količine lahko odštejemo od uvoženih – dobavljenih količin. Ministrstvo za gospodarstvo je z uredbo o obrazcu za posredovanje podatkov, ki so potrebni za določanje vrste in količine obveznih rezerv nafte in njenih derivatov ter za prijavo o članarini, predpisalo poseben obrazec, na katerem podjetja uvozniki in distributerji v mesecu oddajo ZORD svoje poročilo o uvoženih količinah. Prav tako ZORD pridobi mesečne podatke o uvozu, izvozu in začasnem uvozu naftnih derivatov s Carinskega urada Republike Slovenije, ki so merodajni za kontrolo prijavljenih količin s strani podjetij.

47

Slika 1: Nadzor nad količino in kakovostjo uskladiščenih naftnih derivatov

Vir: Pravilnik o nadzoru kakovosti in količin uskladiščenega blaga, ZORD 2001 ZORD zaradi zagotavljanja pravilnih količin in kakovosti uskladiščenega blaga izvaja vhodno kontrolo nabavljenega blaga in vmesno kontrolo že uskladiščenega blaga (Slika 2). Zaradi omenjenih zahtev so v ZORD vzpostavili sistem spremljanja količin in kakovosti na osnovi internega navodila za spremljanje količine in kakovosti uskladiščenih naftnih derivatov. Kontrola količin in kakovosti uskladiščenih naftnih derivatov je zelo pomembna dejavnost ZORD, saj začnejo naftni derivati v primerih dolgotrajnega skladiščenja spreminjati svoje lastnosti v smislu kakovosti. Pri vhodni kontroli ZORD že od dobaviteljev zahteva natančno določeno količino in kakovost blaga, ki ju pred uskladiščenjem oziroma pred prevzemom preveri s pomočjo ene od neodvisnih kontrolnih hiš, ki so akreditirane za izvrševanje takšnih pregledov (ZORD tako pridobi količinski in kakovostni certifikat za blago). Zaradi zgoraj omenjenih tveganj mora ZORD izvajati tudi vmesno kontrolo, da bo blago vedno ustrezne kakovosti in količine. V ta namen ima ZORD strokovno ekipo, ki je usposobljena, da sama izvaja vmesno kontrolo (kakovost preverja s pomočjo ustreznih laboratorijev). Vlada določa višino članarine in način obračunavanja s posebno uredbo. V nadaljevanju bi lahko rekli, da pridobiva ZORD finančna sredstva iz dveh virov: - iz nadomestila oziroma članarine in - s pridobivanjem kreditnih sredstev. Glavni vir financiranja je plačilo članarine s strani uporabnikov. Uporabniki so definirani kot distributerji in uvozniki, ki so v minulem letu uvozili več kot 25 ton. Sistem financiranja je postavljen tako, da se s članarino krijejo vsi stroški:

48

- stroški skladiščenja obveznih rezerv, - drugi stroški upravljanja obveznih rezerv (obnavljanje, evaporacija, kontrola količine

in kakovosti blaga, zavarovanje in morebitni stroški premestitev blaga), - stroški financiranja in - stroški upravljanja ZORD. Največji postavki med stroški sta predvsem stroški skladiščenja in stroški financiranja. (Vir: Podkrižnik, April 2002) V začetku so zavezanci Zavodu plačevali članarino v višini 0,37 SIT/liter (Vir: Uradni list št. 96,26.11.1999) enako za vse proizvode definirane v Zakonu o blagovnih rezervah. Z dnem 31.3.2000 se je članarina dvignila na 0,55 SIT/liter (Vir: Uradni list št. 29, 31.3.2000), s 14.11.2000 se je povzpela na 1,50 SIT/liter (Vir: Uradni list št. 102, 10.11.200). 30.10.2001 se je članarina povišala na 1,7 SIT/liter (Vir: Uradni list št. 85, 29.10.2001) za motorni bencin, letalski bencin, letalsko gorivo na bencinski bazi in 1,6 SIT/liter za dizelsko gorivo, ekstra lahko kurilno olje, gorilni kerozin, letalsko gorivo na kerozinski bazi in za kurilno olje. Sedanja višina članarine za blagovne rezerve znaša za motorni bencin, letalski bencin, letalsko gorivo na bencinski bazi 1,8 SIT/liter, za dizelsko gorivo, ekstra lahko kurilno olje, gorilni kerozin, letalsko gorivo na kerozinski bazi in za kurilno olje pa 1,7 SIT/liter. (Vir: Uradni list št. 39, 28.4.2003) Slovenija ima v tujini shranjeno slabo polovico od okrog 410 tisoč ton naftnih derivatov, kolikor znašajo trenutne, več kot deset milijard tolarjev vredne obvezne rezerve. Kubični meter skladišča za nafto in njene derivate je v Sloveniji v povprečju več kot dvakrat dražji kot v tujini. Strošek najema skladišč v Sloveniji znaša v povprečju od dva do tri evre na kubični meter, v tujini pa manj kot evro do poldrugi evro. Kljub temu raste delež zalog, hranjenih v Sloveniji večinoma pri največjem slovenskem skladiščniku in najpomembnejšem poslovnem partnerju ZORD Petrolu, in bo konec prihodnjega leta predvidoma dosegel 70%. V letu 2003 sta bila v uporabo dana dva nova rezervoarja za motorne bencine: s prostorninama 60 oziroma 20 tisoč kubičnih metrov v Serminu pri Kopru in v Ortniku pri Ribnici. V skladu s tem je ZORD lani nabavljal predvsem neosvinčeni motorni bencin in srednje destilate. Za slednje bosta letos dograjena dva rezervoarja z zmogljivostjo 20 tisoč kubičnih metrov v Lendavi. V tujini ima ZORD največ zalog v Nemčiji, okrog 40% vseh na osmih lokacijah, razliko pa v Italiji in na Madzarskem. (Vir: Finance št. 3, 7.1.2004)

49

SKLEP Nafta in naftni derivati sodijo zaredi njihovega energetskega pomena in široke uporabe med najpomembnejše svetovne energetske vire, oziroma surovine. Nafta pomeni veliko prednost za države bogate s takšnimi naravnimi viri, in nenehno grožnjo za države, ki so odvisne od uvoza te surovine. Največja nahajališča nafte se nahajajo na politično in ekonomsko tveganih in nestabilnih območjih. Zaradi neenakomerne razporejenosti in nezamenljivosti nafte kot energetskega vira prihaja do nihanj pri ceni surove nafte. Na naftnem trgu prihaja vselej do manjših ali večjih pretresov, ker obstaja veliko dejavnikov, ki imajo vpliv na ta trg. Dolgoročne tržne razmere med ponudbo in povpraševanjem nafte so relativno stabilne. Cene nihajo zaradi kratkoročnih in srednjeročnih nihanj pri povpraševanju in dobavi. Povpraševanje po nafti na kratek rok ni elastično in se slabo odziva na cenovne spremembe. Zato vsaka relativno majhna sprememba v dobavi običajno povzroči velike spremembe cen. Najbolj pa na skoke cen vplivajo vojaške krize in politični pritiski. Med slednjimi imajo največji vpliv na nihanja cen politika cen OPEC, politika dolarja kot svetovne valute, politika cen največjih naftnih korporacij, politika cen posameznih držav in pa politika cen trgovskih podjetij Po krizi v sedemdesetih litih je naftni trg postal veliko bolj predvidljiv in manj podvržen nihanjem. Svet se je globaliziral, razporeditev naftnih virov se je razširila, tako da je pomembnost posameznih trgov manjša. Naftni viri pripadajo različnim politično-gospodarskim svetovom, globalna konkurenca je večja, distribucijske poti gostejše. Tržni delež naftne produkcije je veliko bolj enakomeren. Vse pomembnejši postajajo alternativni viri in energetsko varčen sistem. Naftna industrija je danes zelo razvejana in močna, njen vpliv na gospodarska dogajanja pa izreden, saj se vsa nihanja na naftnih trgih prenesejo v gospodarstva posameznih držav bodisi v obliki recesij, povečanih inflacijskih gibanj in zmanjšanih gospodarskih rasti na eni strani ali ravno obratno. Cene naftnih derivatov so bile v Sloveniji vedno državno regulirane. Z osamosvojitvijo je Slovenija prevzela sistem določanja najvišjih prodajnih cen naftnih derivatov po bivših jugoslovanskih predpisih. Prevzeti sistem oblikovanja cen je bil prilagojen naftnemu sektorju v prejšnji državi, saj je z določanjem nabavne cene in marže razporejal delež končne prodajne cene na del za rafinerije ter na del, ki je pripadal distributerjem - trgovcem. Ker Slovenija nima lastnih rafinerijskih zmogljivosti, je bilo potrebno po osamosvojitvi večino naftnih derivatov pričeti uvažati. Uvoz naftnih derivatov pa je bil možen le po svetovnih cenah. Le te so odvisne od nihanj borznih cen in gibanja tečaja dolarja. Prevzeti sistem je bil vse od osamosvojitve do leta 2000 neusklajen z dejanskimi razmerami v naftnem sektorju. Naftni trgovci namreč naftnih derivatov niso dobavljali po državno določenih nabavnih cenah temveč po svetovnih tržnih pogojih. Pri izdelavi obračunskih kalkulacij se je tako pojavljala razlika med dejanskimi nabavnimi cenami in med državno določenimi nabavnimi cenami, s tem je prihajalo tudi do razlike med državno določeno in realizirano maržo.

50

V marcu leta 2000 je Vlada Republike Slovenije sprejela prvo Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki je določala način izračunavanja povprečne cene motornih bencinov v odvisnosti od borzne kotacije derivata CIF Mediteran – High v dolarjih na tono za obdobje štirinajstih dni, srednjega dnevnega tečaja za devize Banke Slovenije (USD v SIT) ter gostote derivata, zaradi pretvorbe količin iz ton v liter. Model je začel veljati 4.4.2000. V preteklem obdobju je vlada pogosto spreminjala in dopolnjevala zakonsko podlago za oblikovanje cen naftnih derivatov. Razlogi za spremembe so bili različni, kot so širitev administriranja cen na plinsko olje in ekstra lahko kurilno olje, spremenjenega mehanizma za izračun bruto marže, podaljševanja veljavnosti uredbe. Za naftni trg je značilno, da je delež davkov v potrošnikovi ceni zelo velik in v večini držav presega polovico maloprodajne cene. Enako velja tudi v Sloveniji. Največji procent v maloprodajni ceni posameznega derivata predstavljajo trošarine. Slovenija nima lastne proizvodnje, zato je popolnoma odvisna od uvoza naftnih derivatov. S tega izhaja, da zanesljive oskrbe z naftnimi derivati ni mogoče zagotavljati brez ustreznih rezerv. Slovenija je začela uresničevati petletni program oblikovanja v EU zahtevane količine 90-dnevnih obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov leta 2000. Zahtevane obvezne rezerve bomo predvidoma dosegli pred koncem leta 2005. Blagovne rezerve se financirajo iz članarine za blagovne rezerve in s pridobivanjem kreditnih sredstev. Na podlagi analize gibanja cen tekočih goriv, ki jih vlada oblikuje s pomočjo metodologije, predpisane v sedaj veljavni uredbi o oblikovanju cen naftnih derivatov, je bilo ugotovljeno, da sta sedanji model in hkratna uporaba instrumenta prilagajanja trošarin privedla do želenih rezultatov na področju gibanja cen naftnih derivatov.

Ključne besede: energetski viri, nafta, naftni trg, naftni derivati, svetovni naftni trg, OPEC, oblikovanje cen naftnih derivatov, trošarine, ekološka taksa, obvezne rezerve nafte, ZORD

51

ABSTRACT

Due to their increasing role as worldwide most applied source of energy, oil and oil-products are nowadays considered to be the most important energy resource and raw material in the world. Oil is a great advantage for the countries which own it, but at the same time, it represents a continuous threat to those depending on its importing. The largest oil fields are located at politically and economically risky and unstable areas. Because of its irregular disposition and impossibility of replacement with another source of energy, the price of crude oil is constantly subjected to oscillations.

The oil market is all the time experiencing small or big shocks as there are many factors that influence it. However, the long-term relation between offer and demand is relatively stable. Prices are oscillating because of short- or medium-term oscillations between offer and demand. The short-term demand for oil is not elastic and responds badly to price changes. For this reason, each relatively small change in ordering can cause big changes in prices. However, the biggest impact to price levels is exerted by military crises and political pressure. Among political reasons, the most significant are the OPEC price policy, the trends of US Dollar as world currency as well as the price policy led by large oil corporations and determinate Countries.

Today, the oil industry is well expanded and strong, and exerts an exceptionally strong influence on economic processes. Namely, all oscillations that happen in the oil market are subsequently transferred to the economy of singular countries either in the form of recessions, increased inflation movements or decreased/increased economic growth.

In Slovenia, the oil prices have always been subjected to State regulation. After Slovenia's independence in 1991, the country took over the same price system as applied in the former Yugoslavia, namely the determining of the highest sales price of oil products. This price formation system was entirely in line with the oil system of the former State. Namely, by determining the purchase price and the margin, the system allocated one part of the final sales price to refineries and another part to the distributors-traders.

As Slovenia does not have own refineries, after country's independency the majority of oil products had to be imported. The importing, however, was possible only according to world prices, depending on oscillations at Stock Exchanges and USD movements. Until 2000, the inheritd old system was not harmonised with the actual circumstances in the oil sector. Namely, the oil traders were in a position where they had to purchase oil products according to world market prices and not according to the prices determined by the State. While effecting statements of account, there was always a difference between the actual purchase prices and the prices determined by the State, resulting also in a difference between the actual margin and the margin determined by the State.

In March 2000, the Government of the Republic of Slovenia adopted the first »Decree on price formation of oil products«. The decree imposed that the average price of gasoline has to be determined on the basis of: a) the Stock Exchange quotation for oil product CIF Mediterranean-High, expressed in USD per tonne in 14 days intervals, b) the average daily exchange rate for foreign currency (USD – SIT) and c) the density of the product, serving for the conversion of the quantities from tonnes to litres. This price model came into force

52

on April 4, 2000. However, after that date the Government has very often changed and amended the legal background. The reasons for this were various, as for instance the expansion of the price formation system to include also the gas oil and extra light heating oil, the changing of the mechanism for the calculation of gross margin or simply the prolonging of the decree.

For the oil market it is typical that taxes represent a considerable part in the consumer's price. In most countries, more than 50% of the retail price consists of taxes and this is also the case of Slovenia. The highest percentage in the retail price of each oil product is represented by excise duties.

Slovenia does not have an own oil production and it wholly depends on the importing of oil products. A reliable supply with oil products cannot be assured without appropriate reserves. Therefore, in 2000 Slovenia started to implement the 5-year program for the creation of 90 days obligatory reserves of oil and oil product, as imposed by the EU. The prescribed obligatory reserves will most likely be achieved prior to the year end of 2005. The commodity reserves are financed by membership fees for commodity reserves and by means of acquired loans.

On the basis of the analysis of liquid fuel price movement, determined by the Government according to the »Decree on price formation of oil products« presently in force, it has been stated that the existing price model and the instrument for the adapting of excise duties have brought to the desired results in the sphere of oil product prices.

Key words: oil, sources of energy, oil market, oil products, world oil market, OPEC, formation of oil product prices, excise duty, ecologic tax, obligatory reserves, ZORD

53

SEZNAM VIROV 1. British Petroleum. 2004. Statistical Review of World Energy 2004. [Online] Available:

http://www.bp.com/subsection.do?categoryId=95&contentId=2006480 2. EIA-a. 2004. International Energy Outlook 2004. [Online] Available:

http://www.eia.doe.gov/oiaf/ieo 3. EIA-b. 2004. World Oil Market and Oil Prices Chronologies:1970 – 2003. [Online]

Available: http://www.eia.doe.gov/emeu/cabs/chron.html 4. Finance št. 3. 7.1.2004. Obvezne rezerve: bencinov za 86 in srednjih destilatov za 66

dni, a skoraj pol v tujini 5. Kenda, Vladimir, in Vito, Bobek.1997. Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov.

Maribor. Ekonomsko poslovna fakulteta 6. Lotrič, Janez. April 2003. Slovenske energetske razmere, iraška kriza in cene naftnih

derivatov. [Online] Available: http://www.petrol.si/www.nsf/petrol+media 7. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo-a. Julij 2003. Nacionalni energetski program.

[Online] Available: http://www.gov.si/mop/dokumenti/nep_28_julij_pdf 8. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo-b. April 2003. Energetska bilanca Republike

Slovenije za leto 2003. [Online] Available: http://www.gov.si/mop/podrocja/uradzaenergetiko_sektoroskrba/projekti/energ_ bilanca.pdf

9. OPEC-a. Answers About OPEC. [Online] Available: http://www.opec.org/FAQs/AnswersAboutOPEC.htm

10. OPEC-b. FAQs – Crude oil and its uses. [Online] Available: http://www.opec.org/FAQs/WhatIsCrudeOil .htm

11. OPEC-c. Answers to frequently asked questions about the petrolium industry. [Online] Available: http://www.opec.org/FAQs/AnswersAboutPetroleumInd.htm

12. OPEC-d. Who gets what from imported oil? [Online] Available: http://www.opec.org/NewsInfo/WhoGetsWhat/WhoGetsWhat.pdf

13. OPEC-e. Member countries. [Online] Available: http://www.opec.org/Member_Countries.htm

14. Petrol. Cene goriv. [Online] Available: http://www.petrol.si/www.nsf/petrol+media 15. PFC Energy. December 2003. Slovenia Country Profile. Downstream Monitoring

Service – Europe 16. Platts. 2004. Platts History. [Online] Available: http://www.platts.com/about

/index.shtml 17. Podkrižnik, Metod. April 2002. Oblikovanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov

v Republiki Sloveniji. Ljubljana – Ekonomska fakulteta 18. Računovodja.25.5.2004. Trošarine za mineralna olja in plin[Online] Available:

http://www.računovodja.com/printCL.asp?cl=358 19. Reuters-a. Platts: Platts European Marketscan 20. Reuters-b. Platts: Crudeoil Marketwire 21. Unione petrolifera-a. 2004. Il mercato internazionale. [Online] Available

http://www.unionepertolifera.it 22. Unione petrolifera-b. 2004. Energia nel mondo. [Online] Available:

http://www.unionepetrolifera.it/Mercatointernazionale/EnergiaMondo/index.htm 23. Uradni list št. 60. 20.10.1995. Zakon o blagovnih rezervah

54

24. Uradni list št. 68. 29.11.1996. Uredba o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida

25. Uradni list št. 84. 11.12.1998. Zakon o trošarinah (Ztro) 26. Uradni list št. 63. 6.8.1999. Ukaz o razglasitvi zakona o kontroli cen (ZKC) 27. Uradni list št. 29. 31.3.2000. Uredba o določitvi in načinu obačunavanja posebnega

nadomestila za izvrševanje gospodarske javne službe oblikovanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov

28. Uradni list št. 29. 31.3.2000. Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov 29. Uradni list št. 88. 29.9.2000. Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov 30. Uradni list št. 80. 13.9.2000. Uredba o listi blaga in storitev, za katere se uporabljajo

ukrepi kontrole cen 31. Uradni list št. 80. 12.10.2001. Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov 32. Uradni list št. 93. 23.11.2001. Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov 33. Uradni list št. 5. 21.1.2002. Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov 34. Uradni list št. 5. 17.1.2003. Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov 35. Uradni list št. 27. 14.3.2003. Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov 36. Uradni list št. 39. 28.4.2003. Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov 37. Uradni list št. 96. 3.10.2003. Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov 38. Uradni list št. 20. 4.3.2004. Zakon o trošarinah uradno prečiščeno besedilo (Ztro-

UPB1) 39. Uradni list št. 17. 24.2.2004. Uredba o listi blaga in storitev, za katere se uporabljajo

ukrepi kontrole cen 40. Uradni list št. 45. 29.4.2004. Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov 41. Uradni list št. 84. 30.7.2004. Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov 42. Vlada Republike Slovenije. 18.3.2004. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah

zakona o blagovnih rezervah 43. WTRG. 2004. Oil Price History and Analysis [Online] Available:

http://www.wtrg.com/prices.htm

55

SEZNAM GRAFOV Graf 1: Poraba primarne energije po regijah v letu 2003 (v procentih)…………... ..9 Graf 2: Predvidena poraba virov energije do leta 2030 (v procentih)……………...10 Graf 3: Prikaz virov primarne energije po deležih za leto 2004………………….. 12 Graf 4: Primerjava prihodkov iz naftnih taks v državah G7 in prihodkov

OPEC s prodajo nafte……………………………………………………...16 Graf 5: Prikaz sestave cen za liter nafte v državah G7……………………………. 17 Graf 6: Kronologija svetovnih cen nafte: 1970-2003……………………………... 20 Graf 7: Gibanje maloprodajnih cen NMB-98 na bencinskih servisih v

SIT/liter…………………………………………………………………… 43 SEZNAM TABEL Tabela 1: Države članice OPEC …………………………………………………….. 13 Tabela 2: Dokazane zaloge nafte članic OPEC konec leta 2003……………………. 14 Tabela 3: Proizvodne zmogljivosti, rafinerijske kapacitete in višina izvoza Posamezne države članice OPEC (v 1.000 s/dan)………………………... 14 Tabela 4: Prikaz največjih proizvajalk nafte konec leta 2003………………………. 15 Tabela 5: Dnevna poraba nafte po regijah konec leta 2003…………………………. 18 Tabela 6: Dokazane zaloge surove nafte v svetu konec leta 2003…………………... 18 Tabela 7: Porazdelitev dokazanih rezerv surove nafte konec leta 2003…………….. 19 Tabela 8: Količina uvoženih bencinov in plinskih olj v letu 2003 in prvih šest mesecev 2004 (v tonah)……………………………………………… 23 Tabela 9: Količina porabe bencinov in plinskih olj v Sloveniji v letu 2003 in prvih šestih mesecih 2004 (v tonah)…………………………………… 23 Tabela 10: Prikaz določenih fizikalno-kemijskih lastnosti goriv pred letom 2005 in po njem…………………………………………………………... 24 Tabela 11: Dnevni pregled kotacij……………………………………………………. 31 Tabela 12: Prikaz izračuna maloprodajne cene za neosvinčen motorni bencin NMB-95…………………………………………………………... 38 Tabela 13: Prikaz sestave prodajnih cen goriv v Sloveniji…………………………… 39 Tabela 14: Prikaz primerjave slovenskih cen za bencin NMB-95 in dajatev s povprečjem držav EU…………………………………………………… 40 Tabela 15: Program oblikovanja obveznih rezerv naftnih derivatov do konca leta 2005…………………………………………………………… 45 SEZNAM SLIK Slika 1: Nadzor nad količino in kakovostjo uskladiščenih naftnih derivatov……... 47

56

IZJAVA Študentka Tatjana Pečar izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela. Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Kot avtorica dovoljujem objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Bralcem pa uporabo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju. Koper, 24.1.2005