Energetski pregled - prc.si pregled... · Energetski pregled ZD Tolmin: Končno poročilo Alpstar – toward carbon neutral Alps 1 Splošni podatki Naziv Razširjeni energetski pregled:

Energetski pregled

Zdravstveni dom Tolmin

Tolmin, 2012

Energetski pregled ZD Tolmin: Končno poročilo

Alpstar – toward carbon neutral Alps 1

Splošni podatki

Naziv Razširjeni energetski pregled: Končno poročilo – Zdravstveni dom

Tolmin, Prešernova ulica 6a

5220 Tolmin

Naročnik Posoški razvojni center

Trg svobode 2

5222 Kobarid

Izvajalec Goriška lokalna energetska agencija

Trg Edvarda Kardelja 1

5000 Nova Gorica

T: +386 5 393-24-60

F: +386 5 393-24-63

e-pošta: [email protected]

Izdelali:

Rajko Leban univ.dipl. inž. str.

Nejc Božič dipl.inž. str.

Boštjan Mljač dipl. gosp. inž.

Odgovorna oseba

izvajalca

Rajko Leban, univ. dipl. ing. str.

Podpis: Žig:

Kraj in datum izdelave Vrtojba, avgust 2012


2 Alpstar – toward carbon neutral Alps



Vsebina

0. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE .................................................................................................................... 5

0.1 SPLOŠNO ................................................................................................................................................................. 5

0.2 PREDNOSTNA LISTA ORGANIZACIJSKIH IN INVESTICIJSKIH UKREPOV ...................................................................... 6

0.3 NAPOTKI ZA IZVEDBO UKREPOV IN MOŽNI VIRI FINANCIRANJA .............................................................................. 8

I. SPLOŠNI DEL .......................................................................................................................................................... 10

1. NAMEN IN CILJI ..................................................................................................................................................... 10

2. UVOD .................................................................................................................................................................... 12

2.1 OPIS DEJAVNOSTI V STAVBI ................................................................................................................................... 12

2.2 SKUPNA RABA ENERGIJE IN STROŠKI ..................................................................................................................... 14

2.3 STANJE TOPLOTNEGA UGODJA .............................................................................................................................. 16

3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO ........................................................................................................................... 17

3.1 RAZMERJA MED NAROČNIKOM EP, LASTNIKOM, UPORABNIKOM IN UPRAVNIKOM STAVBE ............................... 17

3.2 SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH STROŠKOV ................................................................ 17

3.3 POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI............................................................................................... 18

3.4 MOTIVACIJA ZA UČINKOVITO RABE ENERGIJE (URE) PRI VSEH UDELEŽENIH AKTERJIH .......................................... 18

3.5 RAVEN PROMOVIRANJA URE ................................................................................................................................ 18

3.6 CENE, PORABA IN STROŠKI OSKRBE Z ENERGIJO IN PITNO VODO .......................................................................... 19

3.7 ZANESLJIVOST OSKRBE GLEDE ENERGETSKIH VIROV IN VODE ............................................................................... 24

3.8 ZANESLJIVOST OSKRBE GLEDE DOTRAJANOSTI OPREME ....................................................................................... 24

4. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE ........................................................................................................ 25

4.1 OGREVALNI SISTEM ............................................................................................................................................... 25

4.2 SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO SANITARNO VODO (TSV) .......................................................................................... 27

4.3 SISTEM ZA OSKRBO Z HLADNO VODO ................................................................................................................... 27

4.4 ELEKTROENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI ......................................................................................................... 28

5. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE ........................................................................................................................ 29

5.1 OVOJ STAVB .......................................................................................................................................................... 29

5.2 ELEKTRIČNI APARATI ............................................................................................................................................. 32

5.3 RAZSVETLJAVA ...................................................................................................................................................... 33

5.4 PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE ...................................................................................................................... 33

5.5 PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA ....................................................................................................................... 33

5.6 HLAJENJE PROSTOROV .......................................................................................................................................... 33

II. ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE ................................................................................................ 35

6. ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI .............................................................................................................. 35

7. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV .............................................................................................. 38

7.1 OVOJ STAVBE ........................................................................................................................................................ 38

7.2 PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA TOPLOTE ............................................................................................................. 39

7.3 HLAJENJE ............................................................................................................................................................... 39



7.4 PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA .......................................................................................................................40

7.5 PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE ......................................................................................................................41

7.6 SANITARNA VODA .................................................................................................................................................41

7.7 RAZSVETLJAVA .......................................................................................................................................................42

7.8 ELEKTROENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI ..........................................................................................................44

III. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE .......................................................................45

8. ORGANIZACIJSKI UKREPI ........................................................................................................................................45

8.1 OSNOVNI ORGANIZACIJSKI UKREPI (OSVEŠČANJE, IZOBRAŽEVANJE IN INFORMIRANJE) .......................................45

9. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV ...................................................................................................46

9.1 OCENA MOŽNIH PRIHRANKOV ENERGIJE ...............................................................................................................46

9.2 POTREBNA INVESTICIJSKA SREDSTVA IN ČAS ZA VRAČILO INVESTICIJSKIH SREDSTEV ............................................50

9.3 EKOLOŠKA PRESOJA UKREPOV IN NJIHOV VPLIV NA BIVALNO UGODJE .................................................................50

10. LITERATURA ...........................................................................................................................................................52

11. PRILOGE .................................................................................................................................................................53

PRILOGA I: IZRAČUN GRADBENE FIZIKE ...........................................................................................................................53



0. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE

0.1 Splošno

Zdravstveni dom Tolmin je objekt namenjen izvajanju zdravstvene dejavnosti. Eden od osnovnih

pogojev za bivanje in delo v objektu je oskrba z toploto, električno energijo in vodo.

Struktura rabe energije, ki izhaja iz povprečja let 2009-2011 je prikazana na spodnjem grafu-levo.

Delež oskrbe z toplotno energijo (ELKO) predstavlja okrog 70 odstotkov celotne končne rabe energije,

od tega gre pretežni del za ogrevanje in manjši del za pripravo tople sanitarne vode, ostalo tretjino pa

predstavlja raba električne energije. V obratovalnih stroških na spodnjem grafu desno predstavlja

največji del oskrba z električno energijo, ki predstavlja polovico stroškov, na drugem mestu je

ogrevanje z 45%, oskrba z vodo pa predstavlja 6% stroškov.

V ZD Tolmin bi lahko ob uspešni implementaciji organizacijskih in investicijskih ukrepov dosegli znaten

prihranek energije in finančnih sredstev za obratovalne stroške. Ocenjujemo, da bi lahko z

organizacijskimi ukrepi dosegli prihranek najmanj 33,6 MWh letno in s tem zmanjšali emisije CO2 za

5 % ter stroške za 3.534 €.

Večji prihranek dosežemo z investicijskimi ukrepi, kjer bi lahko prihranili letno 87 MWh in s tem

zmanjšali stroške za 19.242 €. Emisije CO2 bi se z izvedbo investicijskih ukrepov zmanjšale za 65 %.

Ocena investicije za implementacijo vseh investicijskih ukrepov je 97.155 €.



0.2 Prednostna lista organizacijskih in investicijskih ukrepov

Ukrepi z vračilno dobo do 1 leta

Prioriiteta: 1-visoka, 2-srednja, 3-nizka

Ukrepi z vračilno dobo do 5 let

Št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni rok

Prioriteta MWh € € (let) Investicijski ukrepi

1 Vgradnja termostatskih ventilov 13 1.108 1.375 1,2 1

2 Vgradnja toplotne črpalke za

pripravo STV

3,1 3.980 7.500 1,9 2

Povzetek za ukrepe z vračilnim rokom do 5 let % prihranka od skupne letne rabe

letni prihranek električne energije 3,1 MWh 1,6 % letni prihranek toplotne energije 13 MWh 3 % skupno zmanjšanje emisij CO2 349,4 ton 6,7 % celotnih emisij skupno zmanjšanje stroškov na leto 5.088 € % od letnega stroška za

energijo 8,3 %

skupni znesek potrebnih investicij 8.875 € povprečni vračilni rok 1,6 let

1 Konservativna ocena: Upoštevan je 5 oziroma 7% prihranek celotne energije (izkustvene vrednosti so 5-15%)

Št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni rok

Prioriteta MWh € € (let) Organizacijski ukrepi

1

Osnovni organizacijski ukrepi (Osveščanje, izobraževanje in informiranje) ter vzpostavitev sistema odgovornosti za rabo energije

33,61 3.534 1.000 0,3 1

Povzetek za ukrepe z vračilnim rokom do 1 leta % prihranka od skupne letne rabe

letni prihranek električne energije 9,7 MWh 5 % letni prihranek toplotne energije 23,9 MWh 7 % skupno zmanjšanje emisij CO2 11,2 ton 5,3 % celotnih emisij skupno zmanjšanje stroškov na leto 3.537 € % od letnega stroška za

energijo 5,8 %




Ukrepi z vračilno dobo nad 5 let

Št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni rok Prioriteta MWh € € (let)

Investicijski ukrepi 1 Prehod na ogrevanje z lesnimi

peleti 30 10.552 70.000 6,6 3

Povzetek za ukrepe z vračilnim rokom do 5 let % prihranka od skupne letne rabe

letni prihranek električne energije 0 MWh %

letni prihranek toplotne energije 30 MWh 7 %

skupno zmanjšanje emisij CO2 112,8 ton 53,3 % celotnih emisij

skupno zmanjšanje stroškov na leto

10.522 € % od letnega

stroška za

energijo

8,3 %




0.3 Napotki za izvedbo ukrepov in možni viri financiranja

Organizacijski ukrepi

Učinkovito izvajanje organizacijskih ukrepov je predvsem odvisno od vodstva organizacije. V prvi vrsti

je potrebno določiti osebo, ki bo skrbela za implementacijo le-teh. V primeru, če takšne osebe v

organizaciji ni, lahko vodstvo najame specializirano organizacijo za izvedbo organizacijskih ukrepov

(izobraževanja, osveščanje…).

Investicijski (tehnični) ukrepi

Tehnični ukrepi so navadno povezani z velikimi investicijskimi stroški, zato je potrebno le-te skrbno

načrtovati v skladu z investicijskimi sredstvi, ki so na razpolago. Investicijski ukrepi so razvrščeni

glede na vračilno dobo investicije in pomembnost izvajanja. Prihranki so pri tehničnih ukrepih lahko

zelo veliki, zato se je potrebno v fazi priprave na izvedbo posameznih ukrepov posvetovati tako s

strokovnimi, kot s finančnimi inštitucijami (v primeru drugih virov financiranja), da se bodo lahko

investicije kvalitetno izpeljale. Potrebno je preučiti vse možnosti financiranja, vključno s pridobivanjem

nepovratnih državnih in Evropskih sredstev. Priporočljivo je tudi spremljanje izvedbe ukrepov in po

zaključku investicije tudi monitoring učinkov, da lahko vidimo kakšni so bili dejanski prihranki

energije.

Viri financiranja

Pred implementacijo ukrepov se je smiselno povezati z organizacijami, ki so specializirane na področju

energetike, pridobivanja nepovratnih sredstev in inženiringa. Na nacionalnem nivoju obstaja več virov

sofinanciranja ukrepov učinkovite rabe in uvajanja obnovljivih virov energije.

V letu 2012 so aktualni razpisi velikih zavezancev po uredbi o zagotavljanju prihrankov pri končnih

odjemalcih. Eden od teh je razpis Petrola (www.petrol.si). Tu so na voljo sredstva za sofinanciranje

investicij v prenovo kotlovnic, toplotno izolacijo stavbnega ovoja, zamenjavo oken, vgradnjo toplotnih

črpalk, itd.

Poleg nepovratnih sredstev obstaja možnost najema okoljskih kreditov (Eko sklad) po znižanih

obrestnih merah in pri bančnih institucijah, ki ponujajo finančna sredstva za te namene. (več o

pridobivanju sredstev: www.ekosklad.si).

Potrebno je preučiti vse možnosti s pomočjo strokovnjakov in izbrati način financiranja, ki je v danem

trenutku najugodnejši. Naslednja možnost je financiranje preko t.i. ESCO podjetij (Energy Service



Company). Le-ta financirajo ukrepe učinkovite rabe in si nato preko prihranka energije povrnejo

investicijo. Pri sodelovanju z ESCO podjetji je potrebno v sodelovanju s strokovnim kadrom ali

organizacijo nadzirati implementacijo ukrepa, ki ga financira ESCO podjetje. Na takšen način bomo

dosegli želene rezultate in kvalitetno izveden ukrep.



I. SPLOŠNI DEL

1. Namen in cilji

Naročnik energetskega pregleda je Posoški razvojni center. Njegovo poslanstvo se navezuje na

spodbujanje razvoja v treh posoških občinah: Bovec, Kobarid in Tolmin in sicer na področjih

podjetništva, razvoja človeških virov in razvoja podeželja. Poleg tega pa Posoški razvojni center

povezuje razvojne projekte posameznih občin in si prizadeva za sprejem specifičnih razvojnih

spodbud za Zgornje Posočje na državnem nivoju, pripravlja in izvaja prioritetne projekte v regionalnih

in državnih razvojnih planih ter kandidira na evropske in domače razvojne pomoči. Kot ključni nosilec,

spodbujevalec in usklajevalec kakovostnega trajnostnega razvoja v Zgornjem Posočju Posoški razvojni

center deluje na področju okolja in prostora predvsem v okviru mednarodnih projektov, znotraj

katerih je možna obravnava/obdelava tem, pomembnih za občine tega območja ali tudi širše. V okviru

projekta Alpstar, katerega cilji so zbiranje, analiza, primerjava in implementacija ukrepov za

zmanjšanje emisij CO2 in s tem vplivov na podnebne spremembe v 12 pilotnih regijah znotraj

območja Alp je nastal tudi energetski pregled Zdravstvenega doma Tolmin.

Pri oskrbi stavb z energijo povzročimo več kot tretjino vseh svetovnih emisij C02, zato je v smislu

doseganja ciljev trajnostne rabe energije nujna učinkovita raba energije v stavbah in prehajanje na

oskrbo z obnovljivimi viri energije. V javnem sektorju pogosto primanjkuje denarja za vzdrževanje in

investicije v energetsko učinkovitost stavb, zato so te velikokrat v slabšem energetskem stanju.

Neučinkovita raba energije, ki izhaja iz fosilnih primarnih virov posledično bremeni okolje z emisijami

CO2.

Stroški oskrbe z energijo s katero zagotavljamo bivalne in delovne pogoje predstavljajo velik del

obratovalnih stroškov stavbe. Večji del energije je običajno namenjen ogrevanju in hlajenju,

preostanek pa pripravi tople sanitarne vode, razsvetljavi, prezračevanju in električnim porabnikom.

Rabo energije in s tem povezane stroške lahko občutno zmanjšamo z vlaganjem v posodobitve

energetsko neučinkovitih sistemov in elementov stavbe. Namen energetskega pregleda je analiza

rabe energije v stavbi, pregled stavbe s sistemi za pretvarjanje in distribucijo energije, priprava

možnih ukrepov za zmanjšanje rabe energije z oceno izvedljivosti ter ocena možnih prihrankov ter

stroškovne učinkovitosti ukrepov.

Z energetskim pregledom dobi lastnik zgradbe nabor možnih organizacijskih in tehničnih ukrepov s

podano prioriteto izvajanja posameznega ukrepa. Ukrepi, ki so predstavljeni v poročilu o energetskem

pregledu so lahko osnova za pripravo investicijske in tehnične dokumentacije.



Energetski pregled je izdelan skladno z metodologijo izvedbe energetskega pregleda, predpisano s

strani ministrstva za okolje in prostor. Podatki so bili pridobljeni z ogledi in zbiranjem podatkov na

terenu, preučevanjem tehnične dokumentacije in s strani dobaviteljev energentov.



2. Uvod

2.1 Opis dejavnosti v stavbi

Zdravstveni dom Tolmin je javni zavod, ki so ga ustanovile Občina Bovec, Občina Kobarid in Občina

Tolmin za zagotavljanje primarnega zdravstvenega varstva občanov. Sedež zavoda je v Tolminu,

Prešernova 6/a.

Zavod zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo prebivalcem Zgornjega Posočja na terenu, ki obsega

941,5 kvadratnih kilometrov. Za zagotavljanje uporabnikom prijaznih in dostopnih storitev deluje na

več lokacijah: Zdravstveni dom Tolmin, Zdravstvena postaja Bovec, Ambulanta Trenta, Zdravstvena

postaja Kobarid, Ambulanta Breginj, Zdravstvena postaja Most na Soči, Zdravstvena postaja Podbrdo,

v prostorih Šolskega centra Tolmin (Šolska zobna ambulanta in Ortodontska ambulanta), v socialno

varstvenem zavodu DU Podbrdo in v enotah Petrovo Brdo in Tolmin.

Predmet energetskega pregleda je sedež zavoda na lokaciji Prešernova 6a v Tolminu. Na lokaciji so

dve stavbi, stavba A in stavba B z prizidkom.

Tabela 1

Organizacija Zdravstveni dom Tolmin

Naslov Prešernova ulica 6a

Kraj Tolmin

Poštna številka 5220

Odgovorna oseba Dušan Taljat, Direktor

Telefon 05 381 02 20

Fax 05 380 02 66

E-pošta [email protected]

Spletna stran http://www.zd-tolmin.si/

Namembnost zgradbe Zdravstvena ustanova

Čas uporabe 0:00 – 24:00

Število zaposlenih 113

V stavbah potekajo dejavnosti iz področja splošne medicine, specialističnih ambulant, nujne

medicinske pomoči, reševalne službe in zobozdravstva. Poleg teh so prisotne tudi servisne dejavnosti

kot so laboratorij, rentgenska diagnostika, fizioterapija in zobotehnični laboratorij.



Slika 1

Na sliki 1 je prikazan pogled iz zraka na ZD Tolmin. Sleme stavbe A je orientirano v smeri vzhod-

zahod, stavba B s prizidkom pa je orientirana pravokotno na stavbo A, pri čemer ima sleme prizidka

enako orientacijo ko stavba A, stavba B pa ima sleme orientirano v smeri sever-jug.

Slika 2 Slika 3

Slika 2 prikazuje pogled na pročelje stavbe A z južne strani, slika 3 pa pogled na pročelje stavbe B z

zahodne strani objekta. Prizidek k stavbi B je na levi strani slike 3 (fasada v odtenku roza barve).

Stavbi A in B sta bili zgrajeni v letih 1962/63, prizidek k stavbi B je bil zgrajen v letu 1998, stavba B

pa je bila obnovljena v letu 2003 v sklopu popotresne obnove.



2.2 Skupna raba energije in stroški

Osnova za uvajanje in vrednotenje ukrepov na področju učinkovite rabe energije je poznavanje stanja

in preteklih trendov. V spodnji grafih in tabelah je prikazana raba energije in vode v obdobju 2009-11

ter s tem povezani stroški. Podatke nam je posredoval upravnik stavbe.

Iz tabele 2 je razvidno, da skupni stroški oskrbe z energijo in vodo naraščajo. V preteklih treh letih se

je najbolj povečal strošek oskrbe s toploto. Prav tako je narasla cena oskrbe z pitno vodo, zmanjšali

so se samo stroški oskrbe z električno energijo.

Tabela 2: Podatki za ZD Tolmin

ELKO Električna energija Voda Skupni stroški

enota kWh € kWh € m3 € €

2009 369.996 16.735 196.483 37.681 2.244 2.493 56.910

2010 476.918 25.568 199.080 29.243 2.253 4.656 59.467

2011 429.559 30.513 198.274 28.794 2.206 4.601 63.908

Povprečje 425.491 24.272 197.946 31.906 2.234 3.917 60.095

*Energija ELKO namenjena pretvorbi v toploto

Diagram 1: Povprečni deleži skupnih stroškov oskrbe

Pri strukturi porabe energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter električne energije za

delovanje tehničnih naprav in razsvetljave ugotovimo (diagram 1), da se za ogrevanje porabi večji del

energije in sicer kar slabih 70 odstotkov. Tretjino rabe končne energije predstavlja električna energija.

Diagram 2: Povprečni deleži porabe energije



Emisije CO2, ki nastajajo pri zgorevanju fosilnih goriv, kamor spada tudi ELKO so podane v tabeli 4.

Podane so tudi emisije, ki nastanejo zaradi uporabe električne energije, saj električna energija deloma

zagotavlja z elektrarnami na fosilna goriva. Za preračun je uporabljen faktor 0,5 t/MWhel. (skladno z

metodologijo EP, MOP 2007).

Tabela 3

energent ELKO Električna energija

enota ton CO2

2009 98,0 98,2

2010 126,4 99,5

2011 113,8 99,1

Povprečje 112,8 99,0

Oskrba z energijo v ZD Tolmin letno povzroči več kot 200 ton emisij CO2. Največji potencial za

zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida predstavlja zmanjšanje rabe ekstra lahkega kurilnega olja in

električne energije oziroma prehod na oskrbo iz obnovljivih virov energije.

Diagram 3: Povprečni delež emisij CO2 posameznega energenta



2.3 Stanje toplotnega ugodja

Človeško telo izmenjuje toploto z okolico s pomočjo različnih procesov prenosa toplote. Če ti procesi

ne povzročajo neprijetnega počutja je zagotovljeno toplotno ugodje. Telo oddaja toploto v obliki

občutene in latentne toplote. Občuteno toploto oddaja s konvekcijo in sevanjem površine telesa na

zrak in okoliške površine, s prevodom toplote na mestih, kjer stojimo in izdihavanjem segretega

zraka. Latentna toplota pa se v okolico prenaša z difuzijo vodne pare skozi kožo, izparevanjem vode

na površini kože in navlaževanjem izdihanega zraka.

Slika 4

Toplotno ugodje človek doseže, ko je v toplotnem ravnotežju z okolico v kateri se nahaja (slika 8). Je

zelo pomembno za dobro počutje in zdravje uporabnikov stavbe.

Na stanje toplotnega ugodja vpliva več parametrov: temperatura zraka, temperatura obodnih površin,

relativna vlažnost, hitrost zraka ter parametri kot so obleka in fizična aktivnost posameznika. Na

slednja parametra lahko človek v določeni meri vpliva, med tem ko so mikro klimatski pogoji odvisni

od zasnove stavbe in delovanja sistemov ogrevanja, hlajenja, prezračevanja in klimatizacije.

Največji vpliv na človeško zaznavo toplotnega ugodja ima občutena temperatura (povprečje temp.

zraka in srednje sevalne temperature površin) ter hitrost gibanja zraka (prepih).

V tehnični smernici TSG 12640 – 001:2008 za zdravstvene objekte so podane zahteve glede

temperatur in vlažnosti zraka po standardu DIN 1946 – 2. Ta standard navaja, da so lahko

temperature zraka v prostoru med 22 in 26 °C, odvisno od namembnosti oziroma dejavnosti v

prostoru. Priporočljiva relativna vlažnost zraka v prostoru je po tem standardu med 30 in 60%.



3. Shema upravljanja s stavbo

3.1 Razmerja med naročnikom EP, lastnikom, uporabnikom in upravnikom stavbe

Naročnik energetskega pregleda je Posoški razvojni center, katerega soustanoviteljica je tudi občina

Tolmin. Ta je hkrati soustanoviteljica Zdravstvenega doma Tolmin in lastnica stavb v katerem ima ta

sedež.

3.2 Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov

Občina

TOLMIN

Pacienti Zaposleni

UPRAVNIK

UPORABNIKI

ZD Tolmin

SOUSTANOVITELJICA ZD

NAROČNIK

Energetskega

pregleda

Posoški razvojni

center PRC

Zavod za zdravstveno

zavarovanje

Dobavitelji

energentov,

el. energije in

vode

ZD Tolmin

Računi za

energente el.

Energijo in

vodo

Sredstva

Plačilo

SOUSTANOVITELJICA PRC



3.3 Potek nadzora nad rabo energije in stroški

V letu 2012 so v ZD Tolmin začeli z uvajanjem energetskega knjigovodstva z ciljnim spremljanjem

rabe energije.

3.4 Motivacija za učinkovito rabe energije (URE) pri vseh udeleženih akterjih

Pri izvedbi energetskega pregleda smo sodelovali tako z vodstvom ZD Tolmin. Občina Tolmin kot

soustanoviteljica ZD Tolmin se zaveda pomena učinkovite rabe energije v javnih stavbah zato je

podprla izvedbo energetskem pregledu. Vodstvo zavoda je pokazalo zanimanje in posredovalo

potrebne podatke in razpoložljivo dokumentacijo ter podalo njihov pogled na kritične točke rabe

energije in potrebne ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti in izboljšanje bivalnega ugodja v

stavbi.

3.5 Raven promoviranja URE

V ZD Tolmin ni opaziti posebnih ukrepov osveščanja o učinkoviti rabi energije. Raven promoviranja

URE je na začetni stopnji in je pretežno odvisna od ozaveščenosti uporabnikov in zaposlenih ter

njihovih navad.



3.6 Cene, poraba in stroški oskrbe z energijo in pitno vodo

3.6.1 Ekstra lahko kurilno olje

Za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (TSV) se uporablja ekstra lahko kurilno olje (ELKO). V

diagramu 4 so prikazane skupne količine in stroški nabave ELKO v preteklih treh letih. Povprečna

poraba ELKO je okrog 41.500 litrov na leto.

Diagram 4: Količine in stroški ELKO

Ob upoštevanju dobavljene količine ELKO in povprečne cene le tega v posameznem letu dobimo

diagram 5, v katerem so prikazani stroški ogrevanja in pa povprečna cena nakupa ELKO na letni

ravni. Kljub manjši dobavljeni količini je v letu 2011 strošek zaradi rasti cene energenta višji kot v

prejšnjem letu. Opazen je splošen trend rasti cene ELKO v preteklih treh letih.

Diagram 5: Rast stroškov nakupa ELKO

36.706

45.120 42.615

16.735

25.568

30.513

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

50.000

2009 2010 2011

Do

ba

vlje

na

ko

ličin

a / S

tro

še

k [€

]

Količina [l] Strošek [€]



3.6.2 Električna energija

V ZD Tolmin letno porabijo v povprečju okrog 200 MWh električne energije. Raba električne energije

v preteklih treh letih zelo konstantna.

Diagram 6: Raba električne energije

Skupni stroški oskrbe z električno energijo prikazani v spodnjem diagramu so se v letu 2010 v

primerjavi z predhodnim letom zmanjšali za dobrih 20 odstotkov in ostali na isti ravni v letu 2011.

Razlog za nižje stroške električne energije je nov skupni razpis več zdravstvenih domov za nakup

električne energije, kjer so dosegli nižjo ceno kot v preteklih letih.

Diagram 7: Strošek električne energije

V spodnjem diagramu, ki prikazuje spremembe cen posameznih postavk je razviden razlog za

zmanjšanje stroška električne energije v letu 2010 ko se je cena nakupa energije zmanjšala za več

37.681

29.243 28.794

-22,4%

-1,5%

-40%

-20%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

2009 2010 2011

Rast g

lede n

a p

rejš

nje

leto

[%

]

Str

ošek e

l. e

nerg

ije [€]

Stošek Odstotek rasti



kot 40 odstotkov. V letu 2011 se je za 50% povečala cena omrežnine v obeh tarifah, zmanjšala pa se

je cena priključne moči.

Diagram 8:Spremembe posameznih obračunskih postavk glede na preteklo leto

V diagramu 9 je prikazana mesečna raba električne energije. Opazno je izrazito povečanje rabe

električne energije v mesecih od maja do septembra. Profil v teh mesecih ustreza potrebam po

hlajenju, zato lahko upravičeno sklepamo, je razlog za tako povečanje prav hlajenje prostorov.

Večji porabniki električne energije imajo danes običajno merilnike odjemne moči, ki v 15 minutnih

intervalih beležijo odjemno moč. Tako je tudi v primeru ZD Tolmin. V spodnjem diagramu opazimo,



da se prav tako kot raba energije v poletnih mesecih poveča tudi maksimalna odjemna moč (konica).

Ta je poleti tudi do 30 odstotkov višja od konice v zimskih mesecih.

Diagram 9: Maksimalna odjemna moč (povprečje treh najvišjih meritev)

V spodnjem diagramu so prikazane mesečne obratovalne ure. Obratovalne ure se izračunajo iz

razmerja med najvišjo odjemno močjo in porabljeno energijo v opazovanem obdobju. Profil ustreza

prej prikazanemu profilu konične odjemne moči in rabe energije v posameznih mesecih.

Diagram 10: Mesečne obratovalne ure

Število obratovalnih ur ima vpliv na ceno električne energije. Ob predpostavki, da želimo varčevati z

električno energijo torej nočemo povečevati rabe energije in lahko na višje število obratovalnih ur in s

tem ugodnejšo ceno električne energije lahko vplivamo samo z zmanjševanjem oz. omejevanjem



konične odjemne moči. To lahko dosežemo z optimizacijo moči naprav, na primer ob zamenjavi

dotrajanih naprav ali ob vzdrževanju le teh (elektromotorni pogoni ventilatorjev, črpalke, elektro-

uporovni grelniki ipd.) ter z zamikom vklopa porabnikov z najvišjimi nazivnimi močmi kjer je to

možno.

3.6.3 Pitna voda

Čeprav oskrba z vodo predstavlja manjši delež skupnih stroškov ta z 6 odstotki ni zanemarljiv. Poleg

stroškovnega je pomemben tudi ekološki vidik varčnega ravnanja z pitno vodo. Spodnji diagram

prikazuje skupno letno rabo vode v zadnjih treh letih. Raba vode se na letni ravni ne bistveno

spreminja.

Diagram 11: Poraba hladne sanitarne vode

Ker je z letom 2010 prišlo do bistvenih sprememb v obračunu cene oskrbe z vodo ter odvajanja in

čiščenja le te v tem letu beležimo (diagram 12) 87% porast stroška oskrbe z vodo, pri čemer je bila v

tem letu v primerjavi s predhodnim letom porabljena enaka količina vode. V letu 2010 je strošek v

primerjavi s predhodnim letom manjši za dober odstotek.

Diagram 12: Strošek oskrbe z vodo – skupaj



Iz diagrama 13 je razvidno da se je cena vode po znatnem povečanju leta 2010 v letu 2011 v

primerjavi s prejšnjim letom ostala na enakem nivoju.

Diagram 13: Cena kubičnega metra vode

3.7 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov in vode

Električna energija se dobavlja iz javnega omrežja. Do prekinitev dobave električne energije lahko

pride v primeru izpada javnega omrežja, kar pa lahko traja največ nekaj ur. Kurilno olje za ogrevanje

se skladišči v cisterni volumna 15.000 litrov, ki v sezoni zadostuje za 2 do 3 mesece obratovanja.

Oskrba z pitno vodo je zanesljiva. Prekinitev oskrbe se lahko pojavi v primeru morebitnih vzdrževalnih

delih na omrežju.

3.8 Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme

Zanesljivost oskrbe zaradi dotrajanosti opreme ni neposredno ogrožena. Za oskrbo s toploto ima ZD

Tolmin dva kotla po 320 kW. V primeru izpada oziroma okvare na enem kotlu je drugi kotel sposoben

vzdrževati določen njivo ogrevanja dokler se napaka ne odpravi. Instalacije so v funkcionalnem

stanju in se redno vzdržujejo.

1,1

2,1

2,186,0%

0,9%

0%

20%40%60%

80%100%120%

140%160%180%

200%

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

2009 2010 2011

Ra

st g

led

e n

a p

rejš

nje

le

to

[%]

Po

vp

rečn

a s

ku

pn

a c

en

a

[€/m

3]

Cena [€/m3]



4. Pregled naprav za pretvorbo energije

4.1 Ogrevalni sistem

Kotlovnica

Kotlovnica se nahaja v kleti stavbe A. Za ogrevanje skrbita dva kotla UNICAL M250 moči vsak po 322

kW letnik 1995 (slika 5) z gorilnikoma VIESSMAN, ki sta bila vgrajena pred desetimi leti. Regulacija

ogrevanja se vriši z avtomatiko na kotlih (slika 5) delovanje posameznih vej pa krmili avtomatika

Sauter (Slika 6). Regulacija temperature predtoka je vodena po temperaturi zunanjega zraka.

Slika 5 Slika 6

Ogrevalni sistem je odprtega tipa brez ekspanzijske posode. Kurilno olje se skladišči v cisterni

volumna 15.000 litrov.

Ogrevanje se vrši iz centralnega razdelilnika preko naslednjih ogrevalnih vej:

• Stavba A - Levo

• Stavba A - Desno

• Prizidek

• Reševalna postaja

Za ogrevanje tople sanitarne vode je ločena veja:

• Bojler

Vse toplovodne instalacije (slika 7) v kotlovnici so ustrezno toplotno izolirane. Toplotna energija se do

stavbe B z prizidkom transportira po kineti. Za ogrevanje prizidka se odcepi veja na dvorišču pred

vhodom v pritličje prizidka (fizioterapija) in poteka do toplotne postaje (slika 8). Tam so preko



hidravlične kretnice izvedeni dve ogrevalni veji za ogrevanje prizidka k stavbi B. Regulacija je kot je

razvidno iz slike zastarela.

Kineta poteka vzporedno s stavbo B do vhoda v pritličju (reševalna postaja), kjer zavije levo v stavbo.

Toplotna postaja za ogrevanje Stavbe B z reševalno postajo se nahaja v prostoru pod stopniščem v

pritličju (slika 9). Toplotna postaja je opremljena z ustrezno regulacijo. Ogrevanje je razdeljeno na tri

veje:

• Severni del

• Južni del

• Reševalna postaja

Slika 7 Slika 8

Slika 9

Posamezni deli stavbe se ogrevajo zelo različno. Reševalna postaja je v uporabi 24 ur na dan, zato je

temu prilagojeno tudi ogrevanje. Prav tako je 24 ur na dan ogrevana urgenca v stavbi A. Ogrevanje

levega dela stavbe A se po 23 uri izklopi.

Grelna telesa



Vgrajeni so povečini aluminijasti in jekleni radiatorji. Skupno je vgrajenih 120 radiatorjev. Na večini so

nameščeni termostatski ventili. Brez termostatskega ventila je 26 radiatorjev.

Slika 10

4.2 Sistem za oskrbo s toplo sanitarno vodo (TSV)

Za pripravo tople sanitarne vode je vgrajen hranilnik TSV volumna 1000 litrov (slika 11). V kurilni

sezoni se TSV ogreva s kotlom, izven ogrevalne sezone pa z električnim grelcem moči 15 kW. Leto

izdelave hranilnika TSV je 1995. Voda se ogreva na 60°C, vgrajen pa je tudi cirkulacijski vod s

katerim se dosega ustrezne parametre temperature vode na iztočnih mestih. Delovanje obtočne

črpalke cirkulacijskega voda krmili objemni termostat.

Slika 11

4.3 Sistem za oskrbo z hladno vodo



Oskrba s hladno sanitarno vodo je izvedena preko priključka z glavnim števcem DN 80 z pomožnim

števcem DN 20. Po objektih objektu je razpeljana napeljava hladne sanitarne vode. V sanitarijah so

nameščene klasične enoročne in dvoročne sanitarne armature (slika 13). Pisoarji imajo časovno

omejen iztok vode z tipko oziroma senzorjem (slika 12), ki časovno omejuje iztok vode.

Slika 12 Slika 13

4.4 Elektroenergetski sistem in porabniki

Objekt ima eno odjemno mesto – nizko napetostni priključek za električno energijo. Glavni porabniki

so razsvetljava, hladilni sistemi, kotlovnica z pripravo tople sanitarne vode, pralnica ter računalniška

oprema. Poleg tega so v zdravstvenem domu še razni aparati in naprave, ki se uporabljajo v namene

diagnostike, kot na primer rentgen, biokemijski analizatorji, zobozdravstveni aparati, in ostali

medicinski pripomočki.



5. Pregled rabe končne energije

5.1 Ovoj stavb

V okviru EP je bila izvedena termografska analiza ovoja stavbe. Termografska slika pokaže

temperaturno stanje na elementih ovoja stavbe, ki je pokazatelj intenzivnosti prehoda toplote čez

posamezen konstrukcijski element. S tem lociramo kritična mesta na ovoju, kjer je prehod toplote iz

notranjosti stavbe na okolico najbolj intenziven. Rezultati in komentarji so podani ob naslednjih

slikah.

Stavba A:

Stavba A ima na Južni in severni strani zunanje zidove sestavljene iz armiranobetonskih (AB)

vertikalnih nosilcev in horizontalnih (AB) elementov. Vmesno polnilo so opečni zidaki. Zaradi

omenjene sestave zunanjih zidov je za ti dve fasadi značilno, da se na mestih AB konstrukcijskih

elementov pojavljajo toplotni mostovi.

Slika 14 Slika 15 Slika 16

Na termografskih posnetkih (sliki 15 in 16) je prikazana južna fasada stavbe A. Kot je bilo že

predhodno omenjeno prihaja do intenzivnih toplotnih mostov na mestih vertikalnih betonskih nosilcev

ter na mestu plošče prvega nadstropja.




Na vzhodni fasadi (slike 17 do 19) je prisoten toplotni most na mestu plošče prvega nadstropja,

prehod toplote pa je intenzivnejši tudi na delu zunanjega zidu v nivoju kleti.


Slika 23 Slika 24

Slike 20 do 24 prikazujejo severno fasado stavbe A. Sestava je tu podobna kot na južni strani. Prav

tako so opazni toplotni mostovi na AB vertikalnih in horizontalnih vezeh . Na tej fasadi je bilo v času

izvedbe termografije opaziti veliko oken odprtih na kip (primer slika 23).

Stavba B s prizidkom:




Slika 25 prikazuje severno fasado prizidka k stavbi B, kjer se nahaja tudi stopnišče za dostop v

prostore uprave. Na termografskih posnetkih je razvidno, da gre tu za fasado z kontaktno

toplotnoizolacijsko fasado, vidna so namreč mesta sider za utrjevanje fasadnega sloja. Na sliki 26 je

vidno okno odprto na kip. Na sliki 27 je detajl vogala zunanjega stopnišča pri strehi, kjer je

temperatura površine nenavadno visoka. Tudi po pregledu gradbene dokumentacije in razgovoru z

vzdrževalcem objekta nismo ugotovili, kaj je vzrok temu pojavu.


Slika 31 Slika 32

Vzhodno fasado prikazujejo sloke 28 do 32. Na prizidku ni večjih posebnosti (slika 29). Zopet je

opaziti nekaj odprtih oken. Fasada stavbe B pa je brez zunanje toplotne izolacije in je grajena

podobno kot stavba A. Toplotni mostovi so prisotni na AB nosilnih elementih (sliki 31 in 32). Na stiku

fasad stavbe B in prizidka je opazen konstrukcijski toplotni most, značilen za vogale (slika 30). Na

sliki 31 je zopet vidno okno odprto na kip. To pomeni znatne toplotne izgube ob relativno

neučinkovitem prezračevanju.




Stanje na zahodni fasadi stavbe B je podobno kot na vzhodni (slika 34). Zahodna fasada prizidka je

izolirana, na nji ni večjih posebnosti (slika 35). Element z največjo toplotno prehodnostjo so okna.


Pred pritličnim vhodom v stavbo B je opazen potek toplovoda iz stavbe A v stavbo B. Sliki 36 in 37

predstavljata pogled izpred vhoda stave B proti stavbi A. Opazna je znatno višja temperatura asfalta

nad linijo poteka toplovoda od travnate brežine proti jašku pred vhodom v stavbo B. Na sliki 38 je

prikazan jašek, kjer toplovod zavije pravokotno proti stavbi B.

5.2 Električni aparati

Poleg osebnih računalnikov v pisarnah in ambulantah ter ostale pisarniške opreme, so v zdravstvenih

ustanovah uporabljajo specifični aparati, katerih uporaba je nujna za opravljanje dejavnosti.

Med večjimi porabniki je pralnica z pralnimi in sušilnimi stroji. V zdravstvenem domu je tudi laboratorij

z biokemičnimi analizatorji, zobozdravstvene ambulante z zobotehnično opremo in manjši kompresor

za pripravo komprimiranega zraka za zobozdravstvo. Poleg tega je lahko med večje porabnike

štejemo še rentgen.



5.3 Razsvetljava

Ocenjena skupna priključna moč sistema razsvetljave, ki izhaja iz okvirnega popisa je 30 kW.

Prevladujejo vgradne in nad gradne svetilke cevastimi fluorescentnimi sijalkami razreda T8 in T5 (18,

36 in 58 W) oziroma s tako imenovanimi varčnimi sijalkami (kompaktne fluo sijalke) moči 11 oz. 18

W. Razsvetljava na hodnikih, v sanitarijah in ostalih prostorih nima krmiljenja glede na prisotnost

uporabnikov.

5.4 Priprava tople sanitarne vode

Sistem za oskrbo s toplo sanitarno vodo je opisan v točki 4.2.

5.5 Prezračevanje in klimatizacija

Prisilno podtlačno prezračevanje z odvodnimi ventilatorji je izvedeno za sanitarije, garderobe, garaže

in rentgen.

Podatki iz projektne dokumentacije:

- Ventilacija garaž, kanalski odvodni ventilator, V=2000m3/h, Pel.=740 W

- Ventilacija garderob stavba B, zidni odvodni ventilator, V=80m3/h, Pel.=30W

- Rentgen, V=600m3/h, Pel.=140W ter V=80m2/h, Pel.=40W

- Sanitarije v nadstropju, V=80m3/h, P=40W

Ambulante, pisarne, hodniki in ostali skupni prostori zdravstvenega doma pa se prezračujejo naravno

z odpiranjem oken in skozi netesnosti v ovoju stavbe.

5.6 Hlajenje prostorov

V ZD Tolmin so vgrajeni trije ločeni sistemi za hlajenje prostorov z električno gnanimi kompresorji, t.i.

multi split sistemi z centralno zunanjo enoto in ventilatorskimi konvektorji po prostorih, ki so hlajeni.

- V stavbi A je vgrajen hladilni sistem z stropnimi konvektorji. Regulacija hlajenja je izvedena z

sobnimi termostati. Zunanja enota hladilnega sistema je postavljena na tleh ob severni fasadi

stavbe A (slika 39). Regulacija je lokalno izvedena z termostati v prostorih, centralno pa z

časovnim programatorjem vklopa. Podatki o močeh in ostalih parametrih so pomanjkljivi.



- Stavba B ima lasten hladilni sistem nazivne hladilne moči 33 kW. Zunanja enota (slika 41) je

postavljena ob vzhodni fasadi stavbe B. Nazivna električna moč kompresorja je 11,6 kW.

Hladilni medij se distribuira iz razdelilnika v prostorih toplotne postaje ločeno za severni in

južni del stavbe. Regulacija je lokalno izvedena z termostati v prostorih, centralno pa z

časovnim programatorjem vklopa.

- Prizidek ima lasten hladilni sistem. Hladilni medij se pripravlja v zunanji enoti (slika 40)

nameščeni ob severni fasadi prizidka in se distribuira do končnih prenosnikov po prostorih.

Regulacija je lokalno izvedena z termostati v prostorih, centralno pa z časovnim

programatorjem vklopa.




II. ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE

6. Analiza energetskih tokov v stavbi

Za potrebe analize energetskih tokov v stavbi je bil izdelan elaborat gradbene fizike. Podatki o

gabaritih, površinah in sestavah gradbenih konstrukcij so bili delno pridobljeni iz gradbene

dokumentacije, delno pa z ogledom na kraju samem. Veliko težavo predstavlja dejstvo, da

lastnik stavbe ne razpolaga z gradbeno in ostalo tehnično dokumentacijo objektov

(PGD,PZI). Ta se nahaja pri projektnem biroju Kozorg Biro Tolmin, ki nam je omogočil le vpogled v

dokumentacijo, ne pa tudi poglobljene analize. Drugo dejstvo, je, da se je ZD do današnje oblike

večkrat dograjeval, pa tudi po potresno saniral, tako, da bi za dober izračun gradbene fizike objekta

potrebovali posnetek obstoječega stanja, ki se je izdelal za potrebe pridobitve uporabnega dovoljenja.

Vpogled v slednjega pa zaradi spora na relaciji ZD Tolmin – biro Kozorg ni bil mogoč.

V tem oziru je potrebno v nadaljevanju predstavljene izračunane vrednosti jemati z rezervo, saj smo

glede na navedeno bili primorani veliko vhodnih podatkov oceniti.

Pred investicijami v prenovo ovoja stavbe je potrebno izdelati investicijsko dokumentacijo z natančnim

izračunom gradbene fizike.

Izračunana potrebna končna energija v obliki toplote za ogrevanje prostorov znaša 198.762 kWh. V

spodnjem diagramu je prikazana skupna bilanca izgub in dobitkov.

Diagram 14: Bilanca toplotnih izgub in dobitkov

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

35000

40000

45000

50000

[kW

h/m

ese

c] Trans. izgube

Prezrač. izgube

Dobitki not. virov

Dobitki sončnega sevanja



3.6.4 Transmisijske izgube

Transmisijske toplotne izgube so posledica prehoda toplote skozi ovoj stavbe. Na spodnjem grafu so

prikazane mesečne vrednosti transmisijskih toplotnih izgub.

Diagram 15: Transmisijske izgube

3.6.5 Izgube zaradi prezračevanja

Toplotne izgube zaradi prezračevanja nastanejo zaradi potrebe po segrevanju svežega zraka iz

zunanjosti, ki ga z prezračevanjem dovajamo v stavbo. Za naravno prezračevanje, pri katerem je

težko oceniti dejansko stopnjo izmenjave zraka, zato smo za izračun uporabili določbo iz 8. člena

pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb2, kjer se zahteva, da je v času prisotnosti ljudi v

prostorih stavbe, ki so namenjeni za delo in bivanje ljudi potrebno dosegati volumsko izmenjavo zraka

(n) vsaj n = 0,5 /h.

Diagram 16:Ventilacijske izgube

2 Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb Ul. RS 42/2002

Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec

Trans. izgube 34823 29483 21948 11340 4390 0 0 8779 20411 30727 40822

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

35000

40000

45000

Tran

smis

ijske

izgu

be

[kW

h]


Prezrač. izgube 13284 11247 8372 4326 1674 0 0 3349 7786 11721 15572

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

14000

16000

18000

Pre

zrač

eval

ne

izgu

be

[kW

h]



3.6.6 Toplotni dobitki

Toplotni dobitki delimo na dobitke sončnega sevanja skozi zastekljene in pa tudi nezastekljene

površine ovoja stavbe ter na dobitke notranjih virov zaradi oddaje toplote uporabnikov stavbe,

tehničnih naprav, itn.

Diagram 17: Dobitki sončnega sevanja

Diagram 18: Dobitki notranjih virov


Dobitki sončnega sevanja 8049 9653 10112 10986 12887 12968 12791 9792 8082 6011 5477

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

14000

Do

bit

ki s

on

čneg

a se

van

ja

[kW

h]


Dobitki not. virov 6129 6785 6566 6785 6566 6785 6785 6566 6785 6566 6785

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

Do

bit

ki n

otr

aan

jih v

iro

v [k

Wh

]



7. Ocena energetsko varčevalnih potencialov

7.1 Ovoj stavbe

Ovoj stavbe predstavlja enega največjih dejavnikov toplotnih izgub. Da bi zmanjšali transmisijske

toplotne izgube je potrebno zmanjšati koeficiente toplotne prehodnosti konstrukcijskih elementov

ovoja stavbe. Z kvalitetnim stavbnim pohištvom (okna in vrata) ter pravilno vgradnjo le tega

dosežemo zrakotesen ovoj in s tem manjšamo toplotne izgube zaradi nekontroliranega prezračevanja.

To v praksi pomeni toplotno zaščitene (izolirane) fasade, strehe in tla ter kakovostno več slojno

zasteklitev z ustreznimi okvirji.

Za stavbo A in stavbo B je značilen zunanji zid v kombinacije opeke in betona, toplotna prehodnost je

med 1 in 1,5 W/m2K. Po pravilniku PURES je maksimalna vrednost toplotne prehodnosti stene, ki meji

na zunanji zrak 2,8 W//m2K. Če bi želeli doseči tako toplotno prehodnost bi morali na fasado vgraditi

najmanj 10 cm povprečnega toplotnoizolacijskega materiala. Fasada prizidka že ima 8 cm izolacijski

sloj tako, da je skupna toplotna prehodnost 0,37 W/m2K. Težava pri investicijah v dodatno izolacijo

fasad je visoka vrednost investicije, ki ob sorazmerno majhnem prihranku pomeni slabo ekonomiko

oz. dolgo vračilno dobo ukrepa.

ZD Tolmin je v preteklih letih v celoti zamenjal prvotno vgrajeno stavbno pohištvo (okna in vrata) z

stavbnim pohištvom z dvojno zasteklitvijo s plinskim polnjenjem (Ug=1,1W/m2K) in PVC oziroma ALU

okvirji. Na tem področju torej ukrepi niso smiselni saj je stavbno pohištvo v dobrem stanju, z

investicijo v nova energetsko učinkovitejša okna z na primer troslojno zasteklitvijo pa ne bi

privarčevali toliko, da bi upravičili investicijo.

Toplotne izgube skozi streho trenutno predstavljajo okrog 20% celotnih toplotnih izgub ZD Tolmin.

Streha prizidka v mansardi je že ustrezno toplotno izolirana. Smiseln ukrep bi bil dodatna toplotna

izolacija na tleh podstrešja stavbe A in stavbe B, saj se podstrešja ne ogrevajo. Toplotna izolacija

stropa proti neogrevanem podstrešju s polaganjem toplotne izolacije po tleh podstrešja je cenovno in

energetsko učinkovit ukrep z ekonomsko zanimivo vračilno dobo.



7.2 Proizvodnja in distribucija toplote

Na strani proizvodnje je relativno malo manevrskega prostora. Kotla sta sicer stara skoraj dvajset let,

gorilnika pa sta novejša, letnik 2002. Izkoristek kotlov je tako okrog 90%. Dejstvo je, da so se v

zadnjem času zaradi rasti cene fosilnih goriv, kamor spada tudi ELKO, stroški oskrbe z toploto znatno

povečali. Ukrep, ki bi vodil v znižanje stroška za ogrevanje, bi bil prehod na cenejši energent, npr.

lesno biomaso. Seveda je pred odločitvijo o zamenjavi energenta potrebno natančno preučiti tehnične

ter okoljske omejitve lokacije in ekonomski vidik investicije.

Večji potencial za prihranke energije je v distribuciji toplote oziroma regulaciji ogrevanja. Regulacija

na primarnem razdelilniku v kotlovnici je sicer avtomatska, temperatura predtoka v ogrevalni sistem

je krmiljena glede na zunanjo temperaturo. Več pozornosti bi bilo potrebno nameniti nadzoru

dejanskih temperatur v prostorih in ustreznemu prilagajanju nastavitev temperaturnih nivojev

ogrevanja ter prilagajanje časov ogrevanja glede na urnik uporabe posameznega dela stavbe. Tu je

potrebno poudariti, da je zasnova razporeditve enot zdravstvenega doma, ki delujejo 24 ur na dan z

vidika racionalnega ogrevanja neugodna. Dežurna služba – nujna medicinska pomoč se namreč

nahaja v stavbi A, reševalna postaja pa v stavbi B. Tako je v nočnem času potrebno ogrevanje

polovice stavbe A in dela stavbe B.

V stavbi A bi bil smiseln ukrep namestitev termostatskih ventilov na preostala ogrevala, ki imajo še

klasične ventile.

7.3 Hlajenje

Hladilni sistemi v ZD Tolmin, ki se koristijo za hlajenje prostorov so kompresorskega tipa in za svoje

delovanje potrebujejo električno energijo. Raba električne energije je pogojena z potrebo po hlajenju

in če gledamo z vidika učinkovitosti naprave z COP – koeficientom učinkovitosti, ki je razmerje med

pridobljenim hladom in vloženo električno energijo. To je lastnost naprave, na katero pa imajo vpliv

tudi zunanji dejavniki.

Učinkovitost hlajenja in s tem zmanjšanje rabe energije dosežemo z:

- Regulacijo hlajenja glede na potrebe

- Ustrezna regulacija kompresije v kompresorju

- Redno vzdrževanje in čiščenje prenosnika toplote

- Ustrezna postavitev zunanje enote (kondenzatorja)



7.4 Prezračevanje in klimatizacija

Prezračevanje ima poleg vpliva na ugodje oz. kakovost bivanja v prostoru občuten vpliv na rabo

energije za ogrevanje objekta.

Ob energetskih sanacijah se velikokrat zgodi, da vgradimo sodobno stavbno pohištvo z zelo dobim

tesnenjem, ki je bistveno boljše od tesnenja starega stavbnega pohištva in pojavi se težava s slabim

zrakom v prostorih. Glavna težava so visoke koncentracije CO2 in neustrezna relativna vlažnost zraka.

Prostori ZD Tolmin, kot so sanitarije, garderobe, garaže in ostale imajo urejeno prisilno prezračevanje

z odvodnimi ventilatorji, pri čemer se svež zrak dovaja zaradi tlačne razlike skozi odprtine in

netesnosti ovoja stavbe. Slabost takega načina prezračevanja je, da ni možna rekuperacija, oz.

vračanje toplote iz odpadnega zraka v prostor. Sicer gre za kontrolirano prezračevanje, ne moremo

pa govoriti o energijsko učinkovitem prezračevanju.

Prezračevanje ostalih prostorov ZD Tolmin, ki nimajo vgrajenih prezračevalnih naprav se izvaja z

odpiranjem oken. Naravno prezračevanje izvedemo z odpiranjem oken na stežaj v enakomernih in

intervalih (5-10 min). Energijsko najbolj učinkovito naravno prezračevanje je kratkotrajno

zračenje na prepih, izogibati se moramo dolgotrajnemu zračenju pri priprtih oknih.

Druga možnost je lokalno prisilno prezračevanje v obliki manjših enot z ventilatorjem, ki se namestijo

v posamezen prostor in skrbijo tako za dovod, kot za odvod zraka iz prostora. Z vidika energetske

učinkovitosti je največja prednost prisilnega prezračevanja možnost vračanja toplote iz odpadnega

zraka s pomočjo prenosnikov toplote (rekuperator ali regenerator toplote). Sodobni sistemi vračanja

toplote odpadnega zraka imajo stopnjo vračanja tudi prek 90%.

Na sliki 42 je prikazan primer naprave, ki se vgradi v zunanji zid in omogoča učinkovito prezračevanje

z vračanjem odpadne toplote. Na sliki 43 pa je prikazan primer večje enote za lokalno prezračevanje

vgrajene pod strop, ki poleg prezračevanja z vračanjem toplote omogoča še hlajenje vstopnega

zraka.



Slika 42 Slika 43

Prednost teh sistemov je poleg prihranka toplote za ogrevanje tudi možnost krmiljenja prezračevanja

glede na koncentracijo CO2 v prostoru, kar pripomore k bolj zdravemu in storilnemu notranjemu

okolju.

7.5 Priprava tople sanitarne vode

Sanitarna topla sanitarna voda se v ogrevalni sezoni pripravlja z kotlom na ELKO, izven ogrevalne

sezone pa z električnim grelnikom, ki je vgrajen v zalogovniku – bojlerju za sanitarno toplo vodo

(STV). Ker bo slednji zaradi dotrajanosti in pa tudi z vidika energetske neučinkovitosti v bližnji

prihodnosti zrel za zamenjavo je smiselno razmišljati o alternativnem viru priprave STV. Glede na to

da ZD Tolmin obratuje tudi v poletnem času se kot ena od možnosti priprave ponuja solarni sistem za

pripravo tople sanitarne vode. S solarnim sistemom z bodisi ravnimi ali vakuumskimi sprejemniki

sončne energije bi lahko na letni ravni pokrili tudi do 70% celotne potrebne energije za pripravo STV.

Preostanek bi se zagotavljal z obstoječim ogrevalnim sistemom (z kotlom). Druga rešitev, ki kot vir

toplote koristi obnovljiv vir energije, to je toploto zraka je toplotna črpalka zrak/voda, s katero bi

lahko v kurilni sezoni izkoriščali topel zrak v kotlovnici. Toplotna črpalka bi zagotavljala STV skozi celo

leto. Pri obeh variantah, zlasti pa pri solarnem sistemu je ključna dobra ocena potreb po STV skozi

celo leto in temu primerno dimenzioniranje sistema.

7.6 Sanitarna voda

Poleg varčevanja z energijo, je pomembno tudi varčevanje z drugimi naravnimi viri. Smotrna poraba

sanitarne pitne vode je z povečanjem cen oskrbe z vodo pomembna tudi z vidika stroškov.

V ZD Tolmin je večina sanitarij opremljena z ročnimi armaturami opremljene s tipko, ki časovno omeji

iztok vode, prostora za izboljšave pa je še kar nekaj (pisoarji z elektronskimi senzorji, varčni WC

kotlički, itd.)



Seveda največji potencial za prihranke predstavlja obnašanje uporabnikov v smislu smotrne porabe

vode. Drug dejavnik je redno vzdrževanje in kontrola sistema (puščanje ventilov ter vodni kamen).

7.7 Razsvetljava

Pomembno je, da se v javnih zgradbah uvaja energetsko učinkovita razsvetljava, ki porablja manj

energije. S primernimi ukrepi, kot so sodobna varčna svetila in učinkovito upravljanje razsvetljave

lahko prihranimo tudi več kot 50% električne energije, hkrati pa znižamo priključno električno moč

objekta (slika 44). Sanacija sistema razsvetljave ima običajno še druge pozitivne učinke, kot so boljša

osvetljenost prostorov, enostavnejše vzdrževanje ter upravljanje z razsvetljavo. Na spodnji sliki je

predstavljena splošna shema in možni prihranki s sanacijo zastarelega sistema razsvetljave.

Slika 44

Ukrepi za doseganje tega cilja so:

- Zamenjava klasičnih žarnic varčnimi kompaktnimi sijalkami

- Zamenjava svetilk z fluorescentnimi cevastimi sijalkami s klasičnimi pred stikalnimi napravami

(KPSN) s svetilkami z elektronskimi pred stikalnimi napravami (EPSN)

- Vgradnja sodobnih svetil z zrcalnimi rastri

- Nameščanje senzorjev prisotnosti v sanitarijah in hodnikih

- Izvedba regulacije razsvetljave glede na osvetljenost prostora z zunanjo svetlobo

Sistem razsvetljave na ZD Tolmin je relativno učinkovit. Klasičnih sijalk na žarilno nitko praktično ni

več. Velik del razsvetljave predstavljajo cevaste fluorescentne sijalke, pretežno razreda T5, deloma

T8. Svetila že imajo elektronsko predstikalno napravo. Naslednja stopnja bi bilo krmiljenje



razsvetljave glede na prisotnost uporabnikov in glede na osvetljenost prostorov. Ker pa to pomeni

znaten poseg v instalacije je glede na energetsko učinkovitost obstoječega sistema in na finančne

prihranke, ki bi jih bilo možno doseči z učinkovitejšo tehnologijo manj smiselno.

Na področju zmanjšanja rabe energije in stroškov za razsvetljavo je določene prihranke možno doseči

z mehkimi ukrepi, to je promocijo in ozaveščanjem uporabnikov ter zaposlenih o racionalnem

ravnanju z energijo, ugašanju razsvetljave, ko ta ni potrebna in izkoriščanju naravne svetlobe, kjer,

oziroma, ko je to možno.



7.8 Elektroenergetski sistem in porabniki

Raba električne energije v stavbi je pogojena z dejavnostjo, ki se odvija v stavbi, porabniki električne

energije ter navadami in ravnanjem uporabnikov stavbe. Velik del električne energije se v javnih

stavbah porabi za razsvetljavo, ki je predstavljena v prejšnji točki. Drugi večji porabniki v ZD Tolmin

so električne naprave v pralnici, kotlovnica z črpalkami in pripravo sanitarne tople vode z električno

energijo, tehnične naprave, ki so potrebne za opravljanje zdravstvene dejavnosti in pa računalniška

ter druga multimedijska oprema.

Na rabo električne energije in s tem povezane stroške lahko vplivamo z:

- Organizacijskimi ukrepi (izklapljanje aparatov ko niso v uporabi in ugašanje luči)

- Ob zamenjavi stare opreme z novo je potrebno izbirati energijsko učinkovite tehnične naprave

in aparate (od razreda A navzgor)



III. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

8. Organizacijski ukrepi

Vsaka organizacija ali institucija potrebuje neke vrste smernice za učinkovito rabo energije oziroma,

vzpostaviti sistem odgovornosti za nadzor nad rabo energije. Na takšen način je možen znaten

prihranek energije. Z pravilnim in celovitim izvajanjem organizacijskih ukrepov lahko prihranimo do

15% (v nekaterih primerih tudi več) energije. Njihova prednost v primerjavi z investicijskimi ukrepi so

nizki stroški uvedbe.

Da bi dosegli znatne prihranke energije in zmanjšanje stroškov je potreben širši in sistematičen

pristop, ki je podan v naslednjih dveh točkah.

8.1 Osnovni organizacijski ukrepi (Osveščanje, izobraževanje in informiranje)

Osnovni organizacijski ukrepi so splošne narave in so osnova za vzpostavitev sistema upravljanja z

energijo, ki vodi k kontinuiranemu zmanjševanju rabe energije in z njo povezanih stroškov. V ZD

Tolmin v letu 2012 začenjajo z uvajanjem energetskega knjigovodstva s ciljnim spremljanjem rabe

energije. To je prvi korak k vzpostavitvi učinkovitega nadzora nad rabo energije. Ostale aktivnosti, ki

vodijo k doseganju prihrankov energije so:

- Vzpostavitev sistema odgovornosti za energetsko učinkovitost

- Programi osveščanja uporabnikov in zaposlenih na področju učinkovite rabe energije

- Pravilno naravno prezračevanje, pravilno osvetljevanje glede na dejanske potrebe, ustrezna

regulacija temperature v prostorih (termostatski ventili), izklop naprav ob neuporabi, varčna

raba vode.

- Obveščanje o uspešnosti ukrepov, ki jih izvaja vodstvo in zaposleni

- Zeleno javno naročanje3

Ocenjujemo, da bi z uspešno implementacijo teh ukrepov in vzpostavitvijo sistema odgovornosti za

rabo energije lahko prihranili najmanj 7 % toplotne energije in 5% pri električni energiji.

3 Uredba o zelenem javnem naročanju Ur.l. RS, št. 102/2011



9. Ocena izvedljivosti investicijskih ukrepov

Ocena izvedljivosti investicijskih ukrepov temelji na oceni možnih prihrankov z izvedbo ukrepa in oceni

investicijskih stroškov. O oceni govorimo ker so tako prihranki kot stroški oskrbe z energijo vezani na

spremenljivke, katerih gibanje v prihodnosti je težko točno napovedati (cene energentov, surovin,

storitev itd.) Poleg tega je izvedba posameznega ukrepa odvisna tudi od financiranja, želja in potreb

investitorja oz. uporabnika in drugih pogojev, ki vplivajo na končno odločitev (npr. skladnost z

predpisi). Prav tako je težko oceniti sinergijske vplive različnih ukrepov na rabo energije po energetski

sanaciji stavbe.

Kot ekonomski kazalnik upravičenosti ukrepa je za prvo oceno uporabljena enostavna vračilna doba.

Pred odločitvijo o izvedbi posameznega ukrepa je v fazi načrtovanja potrebna podrobnejša tehnično -

ekonomska analiza, ki podrobno prikaže stroške in koristi posameznega ukrepa.

9.1 Ocena možnih prihrankov energije

9.1.1 Ukrepi na ovoju stavbe

Ukrepi na ovoju stavbe (toplotna izolacija ovoja, stavbno pohištvo) so običajno med najdražjimi

investicijskimi ukrepi z dolgo vračilno dobo, zato je kvalitetno načrtovanje in izvedba bistvenega

pomena za doseganje največjih možnih prihrankov.

V tem oziru se predlaga toplotna izolacija podstrešja na stavbi A in stavbi B, saj je specifična

investicija na m2 toplotne izolacije relativno nizka, prihranek pa znaten, kar pomeni kratko vračilno

dobo ukrepa.

Ukrep 1 - Toplotna izolacija podstrešja stavbe A

Dodatna toplotna izolacija plošče proti neogrevanemu podstrešju s polaganjem toplotne izolacije po

podu podstrešja. Z na primer 18 cm debelo izolacijo z toplotno prevodnostjo 0,038 W/m K bi

presegli zahteve aktualnega pravilnika PURES, ki veljajo za novogradnje (U<0,2 W/m2).

Tehnični podatki:

Obstoječe stanje Novo stanje

Toplotna prehodnost 0,503 Toplotna prehodnost 1,149 [W/m2K]

Povprečna letna raba toplotne energije

za ogrevanje 425.491 Ocena prihranka energije 18.661 [kWh]

Povprečni letni strošek toplotne energije

za ogrevanje 29.126 Ocena zmanjšanja stroškov 1.620 [€]

Zmanjšanje rabe energije z izvedbo

ukrepa: 4,4%



Ukrep 2 - Toplotna izolacija podstrešja stavbe B

Dodatna toplotna izolacija plošče proti neogrevanemu podstrešju s polaganjem toplotne izolacije po

podu podstrešja. Z na primer 18 cm debelo izolacijo z toplotno prevodnostjo 0,038 W/m K bi

presegli zahteve aktualnega pravilnika PURES, ki veljajo za novogradnje (U<0,2 W/m2).

Tehnični podatki:


Povprečna toplotna prehodnost 0,52 Toplotna prehodnost 0,015 [W/m2K]

Povprečna letna raba toplotne energije za

ogrevanje 425.491 Ocena prihranka energije 22.846 [kWh]

Povprečni letni strošek toplotne energije za

ogrevanje 29.126 Ocena zmanjšanja stroškov 1.984 [€]

Zmanjšanje rabe energije z izvedbo ukrepa: 5,4%



9.1.2 Ukrepi na instalacijah

Toplota za ogrevanje in sanitarno toplo vodo se (STV) trenutno zagotavlja s fosilnim virom energije,

ekstra lahkim kurilnim oljem, delno (izven ogrevalne sezone) pa se STV pripravlja z elektro-uporovnim

grelnikom. Poleg vidika izboljšanja učinkovitosti naprav in s tem zmanjšanja potreb po energiji, je

zaradi visoke cene trenutnih virov pomemben tudi vidik nižje cene toplote. V tem oziru se predlaga

vgradnja toplotne črpalke tipa zrak/voda za pripravo STV, ki bo nadomestila sedanji kombinirani

sistem (ELKO/elektrika). Ker pri takem načinu ogrevanja večji del koristne toplote pridobimo iz

okoliškega zraka je cena toplote veliko nižja kot pri obstoječem sistemu. Naslednji ukrep za

zmanjšanje stroška oskrbe s toploto je zamenjava energenta za ogrevanje prostorov iz ELKO na lesne

pelete. Poleg zmanjšanja stroška oskrbe s toplote je tu pomemben vidik prehod na obnovljiv vir

energije in znižanje emisij CO2.

Prihranek toplote zaradi boljše regulacije temperature v prostorih je možen z vgradnjo termostatskih

ventilov v preostale prostore stavbe A, kjer so vgrajeni klasični ventili z ročno regulacijo.

Ukrep 3 - Vgradnja toplotne črpalke za pripravo STV

STV se trenutno pripravlja kombinirano s kurilnim oljem/električnim grelnikom. Z vgradnjo toplotne

črpalke tipa zrak/voda bi za pripravo tople sanitarne vode izkoriščali toploto okolja, vir je lahko zunanji

zrak, ali pa celo zrak v kotlovnici.

Tehnični podatki:


Način priprave STV

Kombinirano

ELKO /

Električni

grelnik

Način priprave STV Toplotna črpalka zrak/voda

Povprečna letna

raba električne

energije

197.946 Ocena prihranka električne energije 3.100 [kWh]

Povprečni letni

strošek električne

energije

31.906 Ocena zmanjšanja stroškov 3.980 [€]

Zmanjšanje rabe

energije z izvedbo

ukrepa:

1,6%



Ukrep 4 - Prehod na ogrevanje z lesnimi peleti

Z vgradnjo kotla na lesne pelete bi lahko znatno zmanjšali stroške oskrbe s toploto, hkrati pa gre z

prehodom na obnovljiv vir ogrevanja močno zmanjšajo tudi emisije toplogrednega plina CO2. Sodobni

kakovostni kotli na pelete imajo ob izbiri primerne tehnologije tudi zelo nizke emisije trdih delcev v

obliki prahu, kar pomeni da so primerni za uporabo poseljenem okolju.

Tehnični podatki:


Energent: ELKO Energent: Lesni peleti

Povprečna letna raba toplotne

energije za ogrevanje 425.491 Ocena prihranka energije 29.784 [kWh]

Povprečni letni strošek toplotne

energije za ogrevanje 29.126 Ocena zmanjšanja stroškov 10.552 [€]

Zmanjšanje rabe energije z

izvedbo ukrepa: 7,0%

Ukrep 5 - Vgradnja termostatskih ventilov

Z vgradnjo termostatskih ventilov dosežemo boljšo regulacijo temperature v prostoru in s tem

prihranke toplote za ogrevanje. Ocenjujemo, da bi z vgradnjo termostatskih ventilov v preostale

prostore stavbe A lahko prihranili 12.765 kWh končne energije za ogrevanje.

Tehnični podatki:


Povprečna toplotna prehodnost 0,68 Povprečna toplotna prehodnost 0,166 [W/m2K]

Povprečna letna raba toplotne energije

za ogrevanje 425.491 Ocena prihranka energije 12.765 [kWh]

Povprečni letni strošek toplotne energije

za ogrevanje 29.126 Ocena zmanjšanja stroškov 1.108 [€]

Zmanjšanje rabe energije z izvedbo

ukrepa: 3,0%



9.2 Potrebna investicijska sredstva in čas za vračilo investicijskih sredstev

V spodnji tabeli so prikazane ocene investicij in enostavna vračilna doba (EVD) za posamezen

investicijski ukrep.

Investicijski ukrepi

Opis ukrepa Možni prihranki Ocena investicije Enostavna vračilna doba

MWh/leto € € (let)

Toplotna izolacija podstrešja stavba A 19 1.620 9.900 6,1

Toplotna izolacija podstrešja stavba B 23 1.984 8.380 4,2

Vgradnja toplotne črpalke za pripravo STV 3 3.980 7.500 1,9

Prehod na ogrevanje z lesnimi peleti 30 10.552 70.000 6,6

Vgradja termostatskih ventilov 13 1.108 1.375 1,2

Skupaj / Povprečna vračilna doba 87 19.244 97.155 4,0

Vsi zneski so z DDV.

Ugotovimo, da se najhitreje povrne investicija v termostatske ventile in toplotno črpalko. Nekoliko

daljše je EVD pri ukrepih na ovoju stavbe (izolacija podstrešja), najdaljša vračilna doba pa je pri

ukrepu zamenjave obstoječih kotlov na ELKO z kotlom na lesne pelete. Vse enostavne vračilne dobe

so ekonomsko zanimive, tudi povprečna vračilna doba vseh ukrepov je 4 leta. Tu je pomembno

poudariti, da se pri izvedbi več ukrepov (tako na strani proizvodnje kot na strani porabe) vhodni

parametri spremenijo in se zaradi sinergijskih učinkov spremenijo tudi dejanski prihranki energije. Ker

pa ni mogoče predvideti koliko in kateri ukrepi bodo dejansko izvedeni, je potrebno zgornje rezultate

jemati kot oceno.

9.3 Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje

Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje je zelo pomembna tema, ki se ji pri

odločitvah za implementacijo običajno posveča premalo pozornosti. Končni cilj vseh ukrepov je

trajnostno ravnanje z energijo in drugimi naravnimi viri ob čim manjšem obremenjevanju okolja in

hkratno izboljšanje kakovosti bivanja v stavbi.

Kot izhaja iz spodnje tabele bi ZD Tolmin z izpeljavo vseh investicijskih ukrepov zmanjšala emisije C02

za več kot dve tretjini. Manjši del zmanjšanja emisij bi se dosegel z učinkovitejšo rabo energije, večji

del pa z prehodom na obnovljive vire energije.

Z prehodom na ogrevanje z lesnimi peleti bi lahko prepolovili skupne emisije CO2. Čeprav je ta ukrep

z vidika ogljičnega odtisa nedvomno dober, pa je potrebno posvetiti pozornost temu, da je tehnična



rešitev ustrezna glede na uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Ur. list RS

23/2011). Ker gre za mestno naselje je pomembno da so predvsem emisije trdih delcev (prahu) iz

kurilne naprave čim nižje. Z kakovostnimi kotli se da brez težav zadostiti omenjeni uredbi.

Investicijski ukrepi

Opis ukrepa Zmanjšanje CO2

t/leto Zmanjšanje celotnih emisij

Toplotna izolacija podstrešja stavba A 4,9 2,3%

Toplotna izolacija podstrešja stavba B 6,1 2,9%

Vgradnja toplotne črpalke za pripravo STV 10,8 5,1%

Prehod na ogrevanje z lesnimi peleti 112,8 53,3%

Vgradnja termostatskih ventilov 3,4 1,6%

Skupaj 137,9 65%

Osnovni cilj vseh načrtovalcev zgradb je zagotavljanje čim bolj prijetnega, storilnega in zdravega

notranjega okolja ljudem, ki bivajo v njih. Še posebej naj bi to veljalo za stavbe v katerih se odvija

zdravstvena dejavnost. Izziv pri tem pa je, da optimalno bivalno ugodje dosežemo ob najmanjši

porabi energije in najmanjšem vplivu na okolje. Z inženirskega vidika kakovost notranjega okolja

ovrednotimo s štirimi skupinami zahtev: toplotno ugodje, kvaliteta zraka v prostoru, svetlobno

ugodje in zvočno ugodje.

Ukrepi, ki se nanašajo na dodatno toplotno izolacijo stavbnega ovoja imajo za posledico višjo

temperaturo notranjih površin obodne konstrukcije, posledica tega je višja srednja sevalna

temperatura notranjih obodnih površin. Razlika med srednjo sevalno temperaturo in temperaturo

zraka v prostoru naj bi bila največ 2 stopinji.



10. Literatura

[1] Metodologija izvedbe energetskega pregleda, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana april 2007

[2] Priročnik za izvajalce energetskih pregledov, Projekt PHARE št. SL9404/0103, Ministrstvo za

gospodarstvo, oktober 1997

[3] Metode za izračun prihrankov energije pri izvajanju ukrepov za povečanje učinkovitosti rabe

energije in večjo uporabo obnovljivih virov energije - IJS-DP-10072, Inštitut Jožef Stefan, 2011

[4] Energetsko učinkovita zasteklitev in okna / Marjana Šijanec Zavrl, Miha Tomšič], ZRMK Ljubljana :

Femopet, 1999

[5] Krautov strojniški priročnik, Littera picta 2007



11. Priloge

Priloga I: Izračun gradbene fizike Za izračun je bil uporabljen program Gradbena fizika 4 podjetja URSA.

ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJEUČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH

izdelan za stavbo

Zdravstveni Dom Tolmin

Š0tevilka projekta:

Izračun je narejen v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah in s Tehnično smernico za graditev TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije.

Stavba ni skladna z zahtevami Pravilnika o uč0inkoviti rabi energije v stavbah.

Projektivno podjetje: Golea

TEHNIČNI OPIS

Lokacija, vrsta in namen stavbe

Naselje, ulica, kraj: TOLMIN, Prešernova 4, Tolmin

Katastrska občina: TOLMIN

Parcelna številka: 803/3

Koordinate lokacije stavbe: X (E) = 116445 Y (N) = 402281

Vrsta stavbe: 12640 Stavbe za zdravstvo

Namembnost stavbe: javna stavba

Etažnost stavbe: do tri etaž10e

Investitor:

Geometrijske karakteristike stavbe

Površina toplotnega ovoja stavbe A: 4.400,12 m2

Kondicionirana prostornina stavbe Ve : 8.550,00 m3

Neto ogrevana prostornina stavbe V: 6.840,00 m3

Oblikovni faktor f 0 : 0,51 m

-1

Uporabna površina stavbe Ak: 2.280,00 m2

Vrsta zidu: Srednjetežka gradnja ( >= 600 kg/m3 )

Način upoštevanja vpliva toplotnih mostov: na poenostavljen način

Metoda izračuna toplotne kapacitete stavbe: izračun po SIST EN ISO 13790

Projekt je izdelan za novo stavbo oziroma rekonstrukcijo stavbe, kjer se posega v najmanj 25 odstotkov

površine toplotnega ovoja.

2 Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0

Klimatski podatki

Začetek kurilne Konec kurilne Temper.primanjkljaj Proj. temperatura Energija sonč4Cnegasezone (dan) sezone (dan) (K dni) (°C) obsevanja (kWh/m2)

280 135 2900 -7 1134

Povprečne mesečne temperature in vlaž71nosti zraka:

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII LetoT 1,0 3,0 7,0 10,0 15,0 18,0 20,0 20,0 16,0 11,0 6,0 2,0 11,0p 80,0 75,0 75,0 75,0 75,0 80,0 75,0 75,0 80,0 80,0 80,0 85,0 77,9

Povprečna meseč5Cna temperatura zunanjega zraka najhladnejšega meseca Tz,m,min: 1,0 °CPovprečna meseč5Cna temperatura zunanjega zraka najtoplejšega meseca Tz,m,max : 20,0 °C

Globalno sončno sevanje (Wh/m2) orientacija orientacija

nak mes S SV V JV J JZ Z SZ mes S SV V JV J JZ Z SZ0 1.303 1.303 1.303 1.303 1.303 1.303 1.303 1.303 2.014 2.014 2.014 2.014 2.014 2.014 2.014 2.01415 828 930 1.192 1.478 1.632 1.546 1.278 982 1.388 1.510 1.844 2.201 2.413 2.325 1.994 1.60630 610 696 1.094 1.600 1.894 1.729 1.237 742 808 1.110 1.679 2.317 2.708 2.541 1.930 1.23445 I 549 579 995 1.656 2.069 1.836 1.175 608 II 717 868 1.521 2.332 2.871 2.639 1.836 98560 488 503 903 1.636 2.142 1.856 1.098 523 638 725 1.352 2.237 2.888 2.606 1.703 83275 427 439 786 1.542 2.100 1.784 985 458 558 611 1.159 2.050 2.753 2.450 1.518 70590 366 375 671 1.375 1.946 1.622 856 390 479 517 971 1.765 2.467 2.165 1.312 6000 2.719 2.719 2.719 2.719 2.719 2.719 2.719 2.719 3.542 3.542 3.542 3.542 3.542 3.542 3.542 3.54215 2.131 2.243 2.545 2.850 2.998 2.908 2.624 2.300 3.039 3.133 3.355 3.554 3.628 3.544 3.342 3.12230 1.477 1.776 2.349 2.878 3.150 2.988 2.486 1.867 2.439 2.654 3.105 3.458 3.580 3.443 3.081 2.63645 III 938 1.414 2.134 2.806 3.159 2.953 2.305 1.506 IV 1.773 2.191 2.814 3.250 3.392 3.229 2.777 2.16360 833 1.164 1.894 2.606 3.017 2.781 2.078 1.246 1.237 1.809 2.489 2.927 3.061 2.902 2.445 1.78375 729 974 1.637 2.318 2.726 2.502 1.818 1.043 1.060 1.497 2.137 2.520 2.601 2.489 2.094 1.47990 625 804 1.364 1.925 2.299 2.104 1.528 859 899 1.227 1.759 2.041 2.038 2.008 1.725 1.2120 4.300 4.300 4.300 4.300 4.300 4.300 4.300 4.300 5.402 5.402 5.402 5.402 5.402 5.402 5.402 5.40215 3.845 3.931 4.105 4.247 4.280 4.204 4.041 3.884 4.930 4.964 5.089 5.215 5.269 5.239 5.126 4.99430 3.243 3.422 3.796 4.052 4.093 3.972 3.680 3.334 4.274 4.346 4.645 4.871 4.937 4.909 4.704 4.40145 V 2.525 2.846 3.422 3.722 3.742 3.613 3.269 2.728 VI 3.466 3.621 4.131 4.388 4.430 4.428 4.197 3.68960 1.729 2.318 2.993 3.268 3.231 3.140 2.825 2.199 2.546 2.936 3.573 3.785 3.745 3.820 3.642 3.00875 1.265 1.868 2.523 2.719 2.598 2.588 2.366 1.775 1.785 2.369 2.986 3.093 2.953 3.122 3.059 2.45290 1.038 1.494 2.033 2.113 1.878 1.997 1.905 1.429 1.428 1.876 2.389 2.366 2.076 2.390 2.468 1.9640 5.374 5.374 5.374 5.374 5.374 5.374 5.374 5.374 4.771 4.771 4.771 4.771 4.771 4.771 4.771 4.77115 4.865 4.916 5.086 5.250 5.315 5.268 5.116 4.943 4.155 4.248 4.507 4.765 4.872 4.796 4.551 4.28130 4.153 4.263 4.659 4.956 5.034 4.967 4.688 4.311 3.375 3.582 4.143 4.594 4.773 4.645 4.214 3.64245 VII 3.277 3.512 4.162 4.503 4.548 4.496 4.179 3.560 VIII 2.475 2.899 3.713 4.261 4.459 4.325 3.799 2.96960 2.286 2.814 3.602 3.905 3.861 3.879 3.624 2.876 1.548 2.331 3.239 3.773 3.939 3.841 3.332 2.40875 1.562 2.233 2.998 3.196 3.040 3.161 3.043 2.337 1.234 1.883 2.733 3.173 3.241 3.239 2.830 1.96390 1.242 1.738 2.377 2.431 2.109 2.405 2.453 1.872 1.037 1.505 2.206 2.494 2.423 2.553 2.302 1.5810 3.172 3.172 3.172 3.172 3.172 3.172 3.172 3.172 2.124 2.124 2.124 2.124 2.124 2.124 2.124 2.12415 2.599 2.708 2.987 3.260 3.381 3.285 3.023 2.733 1.627 1.735 1.993 2.247 2.361 2.263 2.015 1.75230 1.942 2.201 2.743 3.233 3.454 3.283 2.806 2.243 1.100 1.364 1.831 2.296 2.511 2.328 1.876 1.39045 IX 1.238 1.757 2.470 3.094 3.376 3.161 2.541 1.797 X 887 1.098 1.656 2.260 2.558 2.304 1.713 1.11560 1.004 1.428 2.168 2.826 3.146 2.904 2.240 1.463 789 923 1.466 2.131 2.490 2.185 1.523 92675 877 1.175 1.853 2.467 2.769 2.544 1.921 1.202 690 789 1.261 1.923 2.306 1.984 1.311 78390 752 972 1.520 2.014 2.262 2.085 1.582 990 592 664 1.056 1.632 2.012 1.695 1.093 6540 1.406 1.406 1.406 1.406 1.406 1.406 1.406 1.406 1.096 1.096 1.096 1.096 1.096 1.096 1.096 1.09615 1.021 1.125 1.332 1.531 1.607 1.510 1.308 1.113 735 826 1.028 1.237 1.328 1.242 1.037 83330 777 897 1.246 1.610 1.755 1.572 1.210 883 596 645 959 1.338 1.514 1.346 976 64945 XI 699 759 1.149 1.633 1.838 1.580 1.105 743 XII 536 555 884 1.387 1.637 1.401 905 55260 621 660 1.048 1.591 1.842 1.528 996 645 476 488 808 1.378 1.685 1.395 826 48475 544 573 922 1.487 1.763 1.419 866 559 418 426 714 1.309 1.650 1.329 730 42290 466 489 794 1.319 1.601 1.252 737 477 358 364 616 1.182 1.533 1.202 628 360


Seznam konstrukcij

Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom, Umax = 0,280 W/m2K•0 STAVBA_A, U = 0,958 W/m2K, Ti = 20 °C

Zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu, Umax = 0,350 W/m2K•0 SESTAVA_A_Klet, U = 1,004 W/m2K, T i = 20 °C

Tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe), Umax = 0,350 W/m2 K•0 SESTAVA TAL STAVBA A, U = 0,712 W/m2K, Ti = 20 °C

Strop proti neogrevanemu prostoru, Umax = 0,200 W/m2 K•0 SESTAVA STROP Stavba A, U = 0,522 W/m2K, Ti = 20 °C

Strop v sestavi ravne ali poš30evne strehe (ravne ali poševne strehe), Umax = 0,200 W/m2 K•0 STREHA STAVBA A, U = 2,526 W/m2K, Ti = 20 °C

Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz lesa ali umetnih mas, Umax = 1,300 W/m2 K•0 Okno PVC k=1,3, U = 1,250 W/m2K, Ti = 20 °C•0 Okno PVC k=1,3_KLET, U = 1,250 W/m2K, T i = 20 °C


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: STAVBA_A Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1 2 3

1 TOPLOTNO-IZOLACIJSKA MALTA 2 MREŽASTA IN VOTLA OPEKA 14003 PIGMENTNA FASADNA MALTA

sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2 K/W

1 TOPLOTNO-IZOLACIJSKA MALTA 4,000 600 920 0,190 6 0,2112 MREŽASTA IN VOTLA OPEKA 1400 40,000 1.400 920 0,610 6 0,6563 PIGMENTNA FASADNA MALTA 0,500 1.850 1.050 0,700 15 0,007

Izračun toplotne prehodnosti

R T = R si + Σ di/ λi + Rse + R u = 0,130 + 0,873 + 0,040 + 0,000 = 1,043 m2K/W Uc = U + ∆U = 0,958 + 0,000 = 0,958 W/m2K Umax = 0,280 W/m2K , toplotna prehodnost ni ustrezna

Izračun kondenzacije na površ20ini

Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlaž4nosti: stanovanjski prostor z veliko uporabo

Mesec Θ e ϕ e pe ∆p pi psat (Θsi) Θsi,min Θ I φRsi

°C Pa Pa Pa Pa °C °CJanuar 1,0 80,00 525 1.026 1.654 2.067 18,0 20 0,896Februar 3,0 75,00 568 918 1.578 1.972 17,3 20 0,840Marec 7,0 75,00 751 702 1.523 1.904 16,7 20 0,749April 10,0 75,00 920 540 1.514 1.893 16,6 20 0,664Maj 15,0 75,00 1.278 270 1.575 1.969 17,3 20 0,453Junij 18,0 80,00 1.650 108 1.769 2.211 19,1 20 0,555Julij 20,0 75,00 1.753 0 1.753 2.191 19,0 20 -Avgust 20,0 75,00 1.753 0 1.753 2.191 19,0 20 -September 16,0 80,00 1.454 216 1.691 2.114 18,4 20 0,598Oktober 11,0 80,00 1.050 486 1.584 1.980 17,4 20 0,706November 6,0 80,00 748 756 1.579 1.974 17,3 20 0,807December 2,0 85,00 599 972 1.669 2.086 18,2 20 0,899

f Rsi = 0,760 <= RRsi,max <= 0,8987 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije

Izračun difuzije vodne pare

V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare.


Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare

Ravnina 2

Mesec gc

Ma

gc

Ma

kg/m2 kg/m2 kg/m2 kg/m2

December 0,219 0,219 0,000 0,000

Januar 0,263 0,482 0,000 0,000

Februar -0,078 0,404 0,000 0,000

Marec -0,572 0,000 0,000 0,000

April 0,000 0,000 0,000 0,000

Maj 0,000 0,000 0,000 0,000

Junij 0,000 0,000 0,000 0,000

Julij 0,000 0,000 0,000 0,000

Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000

September 0,000 0,000 0,000 0,000

Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000

November 0,000 0,000 0,000 0,000

Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah.


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: SESTAVA_A_Klet Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu.

1 2

N Z1 TOPLOTNO-IZOLACIJSKA MALTA 2 MREŽASTA IN VOTLA OPEKA 1400


1 TOPLOTNO-IZOLACIJSKA MALTA 4,000 600 920 0,190 6 0,2112 MREŽASTA IN VOTLA OPEKA 1400 40,000 1.400 920 0,610 6 0,656




IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: SESTAVA TAL STAVBA A Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe).

1

2

3 4

5

6

1 LINOLEJ2 CEMENTNI ESTRIH 2200 3 POLIETILENSKA FOLIJA 10004 MINERALNA VOLNA 5 BITUMENSKA LEPENKA 6 BETON 2000


1 LINOLEJ 0,500 1.200 1.880 0,190 500 0,0262 CEMENTNI ESTRIH 2200 9,500 2.200 1.050 1,400 30 0,0683 POLIETILENSKA FOLIJA 1000 0,020 1.000 1.250 0,190 80.000 0,0014 MINERALNA VOLNA 4,000 140 1.030 0,040 1 1,0005 BITUMENSKA LEPENKA 1,000 1.100 1.460 0,190 2.000 0,0536 BETON 2000 10,000 2.000 960 1,160 22 0,086




IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: SESTAVA STROP Stavba A Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop proti neogrevanemu prostoru.

1 2

3

4

5

6 Z

N

1 APNENA MALTA 16002 POLIETILENSKA FOLIJA 10003 MREŽASTA IN VOTLA OPEKA 14004 LESNI BETON 8005 BETON 2400 6 URSA TWF 1


1 APNENA MALTA 1600 2,000 1.600 1.050 0,810 10 0,0252 POLIETILENSKA FOLIJA 1000 0,020 1.000 1.250 0,190 80.000 0,0013 MREŽASTA IN VOTLA OPEKA 1400 14,000 1.400 920 0,610 6 0,2304 LESNI BETON 800 6,000 800 1.465 0,240 10 0,2505 BETON 2400 4,000 2.400 960 2,040 60 0,0206 URSA TWF 1 5,000 15 1.030 0,040 1 1,250



Izračun kondenzacije na površini






V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare.


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: STREHA STAVBA A Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop v sestavi ravne ali poš0evne strehe (ravne ali poševne strehe).

1

2 3

4

5 Z

N

1 LES - SMREKA, BOR2 STREŠNIKI3 PAROPREPUSTNA FOLIJA4 SLOJ ZRAKA 5 STREŠNIKI


1 LES - SMREKA, BOR 2,000 600 2.090 0,140 70 0,1432 STREŠNIKI 1,800 1.900 880 0,990 40 0,0183 PAROPREPUSTNA FOLIJA 0,037 215 960 0,190 54 0,0024 SLOJ ZRAKA 8,000 1 1.005 0,944 1 0,0855 STREŠNIKI 0,800 1.900 880 0,990 40 0,008



Izračun kondenzacije na površini






V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare.

10Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0

Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare

Ravnina 4 Ravnina 5

Mesec gc

Ma

gc

Ma

kg/m2 kg/m2 kg/m2 kg/m2

November -0,083 -0,083 0,000 0,000

December 0,064 -0,019 0,000 0,000

Januar 0,065 0,046 0,000 0,000

Februar -0,026 0,020 0,000 0,000

Marec -0,157 0,000 0,000 0,000

April 0,000 0,000 0,000 0,000

Maj 0,000 0,000 0,000 0,000

Junij 0,000 0,000 0,000 0,000

Julij 0,000 0,000 0,000 0,000

Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000

September 0,000 0,000 0,000 0,000

Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000

Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah.

PROZORNE KONSTRUKCIJE

Konstrukcija Ugl Ufr Ffr U Umax UstrezaW/m2K W/m2K W/m2K W/m2K

Okno PVC k=1,3 1,10 1,60 0,30 1,25 1,30 DAOkno PVC k=1,3_KLET 1,10 1,60 0,30 1,25 1,30 DA


PODATKI O CONI - Stavba A

Kondicionirana prostornina cone Ve: 4.275,00 m3

Neto ogrevana prostornina cone V: 3.420,00 m3

Uporabna površina cone Ak

: 1.140,00 m2

Dolžina cone: 45,00 m

Š0irina cone: 11,00 m

Višina etaž90e: 3,20 m

Š0tevilo etažF: 2,00

Ogrevanje: cona je ogrevana

Način delovanja: neprekinjeno delovanje

Notranja projektna temperatura ogrevanja: 20,00 °C

Notranja projektna temperatura hlajenja: 26,00 °C

Dnevno število ur z normalnim ogrevanjem: 24,00 h

Dnevno število ur z normalnim hlajenjem: 12,00 h

Način znižanja temperature ob koncu tedna: brez znižanja

Mejna temperatura znižanja: 17,00 °C

Urna izmenjava zraka: 0,50 h-1

Površina toplotnega ovoja cone A: 2.281,92 m2

Oblikovni faktor cone f0

: 0,53 m-1


SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE

Toplotne izgube skozi zunanje površine

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine

Neprozorne površineOznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube

° m2 W/Km2 W/KZZ_A_J_P+N J 90 152,00 1,018 154,74ZZ_A_J_K1 J 90 77,90 1,064 82,89ZZ_A_J_K_2 J 90 59,00 1,064 62,78ZZ_A_V_P+N_2 V 90 15,52 1,018 15,80ZZ_A_V_K_2 V 90 7,30 1,064 7,77ZZ_A_V_P+N V 90 78,50 1,018 79,91ZZ_A_V_K_1 V 90 19,80 1,064 21,07ZZ_A_S_P+N S 90 215,60 1,018 219,48ZZ_A_S_K S 90 81,00 1,064 86,18ZZ_A_Z_P+N_2 Z 90 17,80 1,018 18,12ZZ_A_Z_K Z 90 4,00 1,064 4,26ZZ_A_Z_P+N_1 Z 90 72,50 1,018 73,81

Prozorne površine Oznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube

° m2 W/Km2 W/KOKNA JUG J 90 144,00 1,310 188,64OKNA JUG_klet J 90 11,50 1,310 15,07OKNA VZHOD V 90 10,50 1,310 13,76OKNA SEVER S 90 148,90 1,310 195,06OKNA ZAHOD Z 90 1,50 1,310 1,97

Skupne transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine Σ A i * Ui = 1.241,27 W/K.

V coni ni točkovnih toplotnih mostov.

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj cone LD

L D = Σ A

i * U

i = 1.241,27 W/K = 1.241,27 W/K

Vpliv toplotnih mostov se upoš5Cteva na poenostavljen način, s povečanjemtoplotne prehodnosti celotnega ovoja ∆UTM = 0.06 W/m2K.

Toplotne izgube skozi zidove in tla v terenu

Tla v kleti Oznaka Ploščina Ui Umax

(m2) (W/m2K) (W/m2K)tla na terenu - TLA 495,0 0,712 0,350kletni zid - TLA 174,6 1,004 0,350

Toplotne izgubeOznaka topl.izgube

W/KTLA 272,65


LS = 272,65 W/K.

Toplotne izgube skozi neogrevane prostore

Površine med ogrevanim in neogrevanim delom Oznaka Površina Ui Umax

(m2) (W/m2K) (W/m2K)STROP 495,00 0,582 0,20ZID PODSTREŠFJE V 6,00 1,018 0,28ZID PODSTREŠFJE Z 6,00 1,018 0,28STREHA 570,00 2,586 0,20

Toplotne izgubeNeogrevani prostor H U W/KPodstrešFje 243,551

HU = 243,55 W/K.

TRANSMISIJSKE IZGUBE

H T = L

D + L

S + H

U = 1.241,27 W/K + 272,65 W/K + 243,55 W/K = 1.757,47 W/K.

TOPLOTNE IZGUBE ZARADI PREZRAČEVANJA

Prostornina ogrevanega dela Ve = 4.275,00 m3, urna izmenjava zraka n = 0,50 h -1 .

Toplotne izgube zaradi prezračevanja H V = 581,40 W/K.

KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB

H = HT + H

V = 1.757,47 W/K + 581,40 W/K = 2.338,87 W/K.

KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB PO ENOTI POVRŠINE OVOJA

Površina ovoja ogrevanega dela A = 2.281,92 m2

H '

T = H

T / A = 0,77 W/m2K

Največji dovoljeni H'T,max

= 0,43 W/m2K

Koeficient specifičnih toplotnih izgub ne ustreza zahtevam pravilnika.

NOTRANJI DOBITKI

Prispevek notranjih toplotnih virov se upošteva z vrednostjo 4 W/m2 na enoto neto uporabne površine.

Qi = 4.560,00 W.


DOBITKI SONČNEGA SEVANJA

Oznaka efekt.površ80ina orient. naklon m2 °

OKNA JUG 61,24 J 90OKNA JUG_klet 3,77 J 90OKNA VZHOD 4,47 V 90OKNA SEVER 63,32 S 90OKNA ZAHOD 0,64 Z 90

Letni toplotni dobitki sončnega sevanja: 69.340 kWh.


POTREBNA ENERGIJA ZA OGREVANJE CONE

QH,tr QH,ve QH,ht QH,sol QH,int QH,gn γH ηH,gn QNH

MeseckWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh

Januar 24.844 8.219 33.062 3.393 4.750 8.142 0,25 1,00 24.920Februar 20.077 6.642 26.719 3.064 5.484 8.548 0,32 1,00 18.171Marec 16.998 5.623 22.622 3.393 6.078 9.471 0,42 1,00 13.153April 12.654 4.186 16.840 3.283 5.951 9.234 0,55 1,00 7.624Maj 6.538 2.163 8.701 3.393 6.141 9.533 1,10 0,86 549Junij 2.531 837 3.368 3.283 7.128 10.411 3,09 0,32 0 Julij 0 0 0 3.393 7.065 10.458 0,00 0,00 0 Avgust 0 0 0 3.393 7.269 10.662 0,00 0,00 0 September 5.062 1.674 6.736 3.283 6.073 9.357 1,39 0,71 99Oktober 11.768 3.893 15.661 3.393 5.384 8.777 0,56 1,00 6.904November 17.715 5.861 23.576 3.283 4.128 7.411 0,31 1,00 16.165December 23.536 7.786 31.322 3.393 3.889 7.282 0,23 1,00 24.040Skupaj 141.723 46.884 188.607 39.946 69.340 109.286 0,00 0,00 111.625

Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje Q NH = 111.625 kWh/a.

POTREBNA ENERGIJA ZA HLAJENJE CONE

QC,tr QC,ve QC,ht QC,sol QC,int QC,gn γC ηC,gn QNC


Januar 32.689 10.814 43.503 3.393 4.750 8.142 0,19 0,19 0 Februar 27.164 8.986 36.150 3.064 5.484 8.548 0,24 0,24 0 Marec 24.844 8.219 33.062 3.393 6.078 9.471 0,29 0,29 0 April 20.246 6.698 26.944 3.283 5.951 9.234 0,34 0,34 0 Maj 14.383 4.758 19.141 3.393 6.141 9.533 0,50 0,50 4 Junij 10.123 3.349 13.472 3.283 7.128 10.411 0,77 0,75 245Julij 7.845 2.595 10.441 3.393 7.065 10.458 1,00 0,90 1.044Avgust 7.845 2.595 10.441 3.393 7.269 10.662 1,02 0,91 1.159September 12.654 4.186 16.840 3.283 6.073 9.357 0,56 0,55 20Oktober 19.613 6.488 26.102 3.393 5.384 8.777 0,34 0,34 0 November 25.308 8.372 33.680 3.283 4.128 7.411 0,22 0,22 0 December 31.381 10.381 41.763 3.393 3.889 7.282 0,17 0,17 0 Skupaj 234.096 77.442 311.538 39.946 69.340 109.286 0,00 0,00 2.472

Letna potrebna energija za hlajenje QNC = 2.472 kWh/a.


PODATKI O CONI - Stavba B

Kondicionirana prostornina cone Ve: 4.275,00 m3

Neto ogrevana prostornina cone V: 3.420,00 m3

Uporabna površina cone Ak

: 1.140,00 m2

Dolžina cone: 50,00 m

Š0irina cone: 12,00 m

Višina etaž80e: 3,20 m

Š0tevilo etaž0: 2,00

Ogrevanje: cona je ogrevana

Način delovanja: neprekinjeno delovanje

Notranja projektna temperatura ogrevanja: 20,00 °C

Notranja projektna temperatura hlajenja: 26,00 °C

Dnevno število ur z normalnim ogrevanjem: 24,00 h

Dnevno število ur z normalnim hlajenjem: 4,00 h

Način znižanja temperature ob koncu tedna: brez znižanja

Mejna temperatura znižanja: 15,00 °C

Urna izmenjava zraka: 0,50 h-1

Površina toplotnega ovoja cone A: 2.118,20 m2

Oblikovni faktor cone f0

: 0,50 m-1


SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE

Toplotne izgube skozi zunanje površine

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine

Neprozorne površineOznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube

° m2 W/Km2 W/KZZ_B_Z Z 90 192,00 1,188 228,10ZZ_B_P_Z Z 90 84,60 0,433 36,63ZZ_B_P_S S 90 54,60 0,433 23,64ZZ_B_P_S_1 S 90 32,90 0,524 17,24ZZ_B_P_V V 90 75,60 0,433 32,73ZZ_B_V V 90 143,70 1,188 170,72ZZ_B_J J 90 74,80 1,521 113,77ZZ_B_J_1 S 90 15,00 0,433 6,50STREHA PRIZIDEK 30 230,00 0,250 57,50

Prozorne površine Oznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube

° m2 W/Km2 W/KOKNA ZAHOD Z 90 80,70 1,310 105,72OKNA SEVER S 90 7,70 1,310 10,09OKNA VZHOD V 90 96,80 1,310 126,81OKNA JUG J 90 4,80 1,310 6,29

Skupne transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine Σ A i * Ui = 935,73 W/K.

V coni ni točkovnih toplotnih mostov.

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj cone LD

L D = Σ A

i * U

i = 935,73 W/K = 935,73 W/K

Vpliv toplotnih mostov se upoš63teva na poenostavljen način, s povečanjemtoplotne prehodnosti celotnega ovoja ∆UTM = 0.06 W/m2K.

Toplotne izgube skozi zidove in tla v terenu

Tla v kleti Oznaka Ploščina Ui Umax

(m2) (W/m2K) (W/m2K)tla na terenu - STAVBA B 419,0 0,712 0,350tla na terenu - PRIZIDEK 187,0 0,426 0,350

Toplotne izgubeOznaka topl.izgube

W/KSTAVBA B 116,06


PRIZIDEK 37,70

LS = 153,76 W/K.

Toplotne izgube skozi neogrevane prostore

Površine med ogrevanim in neogrevanim delom Oznaka Površina Ui Umax

(m2) (W/m2K) (W/m2K)STROP PROTI PODSTEŠJU 419,00 0,563 0,20ZID PODSTREŠ2JE J 6,00 1,521 0,28STREHA 500,00 2,586 0,20

Toplotne izgubeNeogrevani prostor H U W/KNEOGREVANO PODSTREŠJE 201,311

HU = 201,31 W/K.

TRANSMISIJSKE IZGUBE

H T = L

D + L

S + H

U = 935,73 W/K + 153,76 W/K + 201,31 W/K = 1.290,80 W/K.

TOPLOTNE IZGUBE ZARADI PREZRAČEVANJA

Prostornina ogrevanega dela Ve = 4.275,00 m3, urna izmenjava zraka n = 0,50 h -1 .

Toplotne izgube zaradi prezračevanja H V = 581,40 W/K.

KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB

H = HT + H

V = 1.290,80 W/K + 581,40 W/K = 1.872,20 W/K.

KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB PO ENOTI POVRŠINE OVOJA


H '

T = H

T / A = 0,61 W/m2K


= 0,44 W/m2K


NOTRANJI DOBITKI

Prispevek notranjih toplotnih virov se upošteva z vrednostjo 4 W/m2 na enoto neto uporabne površine.

Qi = 4.560,00 W.



Oznaka efekt.površ0ina orient. naklon m2 °

OKNA ZAHOD 34,32 Z 90OKNA SEVER 3,27 S 90OKNA VZHOD 41,16 V 90OKNA JUG 2,04 J 90



POTREBNA ENERGIJA ZA OGREVANJE CONE

QH,tr QH,ve QH,ht QH,sol QH,int QH,gn γH ηH,gn QNH


Januar 18.247 8.219 26.465 3.393 1.927 5.320 0,20 1,00 21.146Februar 14.746 6.642 21.388 3.064 2.565 5.629 0,26 1,00 15.759Marec 12.485 5.623 18.108 3.393 3.575 6.968 0,38 1,00 11.140April 9.294 4.186 13.480 3.283 4.161 7.444 0,55 1,00 6.040Maj 4.802 2.163 6.965 3.393 4.845 8.238 1,18 0,82 189Junij 1.859 837 2.696 3.283 5.759 9.042 3,35 0,30 0 Julij 0 0 0 3.393 5.902 9.295 0,00 0,00 0 Avgust 0 0 0 3.393 5.523 8.915 0,00 0,00 0 September 3.717 1.674 5.392 3.283 3.718 7.001 1,30 0,76 70Oktober 8.643 3.893 12.536 3.393 2.698 6.090 0,49 1,00 6.447November 13.011 5.861 18.872 3.283 1.883 5.166 0,27 1,00 13.705December 17.286 7.786 25.072 3.393 1.588 4.980 0,20 1,00 20.092Skupaj 104.090 46.884 150.974 39.946 44.144 84.089 0,00 0,00 94.588

Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje Q NH = 94.588 kWh/a.

POTREBNA ENERGIJA ZA HLAJENJE CONE

QC,tr QC,ve QC,ht QC,sol QC,int QC,gn γC ηC,gn QNC


Januar 24.009 10.814 34.823 3.393 1.927 5.320 0,15 0,15 0 Februar 19.951 8.986 28.937 3.064 2.565 5.629 0,19 0,19 0 Marec 18.247 8.219 26.465 3.393 3.575 6.968 0,26 0,26 0 April 14.870 6.698 21.568 3.283 4.161 7.444 0,35 0,35 0 Maj 10.564 4.758 15.322 3.393 4.845 8.238 0,54 0,54 2 Junij 7.435 3.349 10.784 3.283 5.759 9.042 0,84 0,82 231Julij 5.762 2.595 8.357 3.393 5.902 9.295 1,11 0,96 1.291Avgust 5.762 2.595 8.357 3.393 5.523 8.915 1,07 0,94 1.024September 9.294 4.186 13.480 3.283 3.718 7.001 0,52 0,52 2 Oktober 14.405 6.488 20.894 3.393 2.698 6.090 0,29 0,29 0 November 18.587 8.372 26.960 3.283 1.883 5.166 0,19 0,19 0 December 23.048 10.381 33.430 3.393 1.588 4.980 0,15 0,15 0 Skupaj 171.934 77.442 249.377 39.946 44.144 84.089 0,00 0,00 2.550



SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE STAVBE

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe LD

L D = Σ A

i * U

i = 2.044,37 W/K + = 2.177,00 W/K

Vpliv toplotnih mostov se upoš63teva na poenostavljen način, s povečanjemtoplotne prehodnosti celotnega ovoja ∆UTM = 0.06 W/m2K.

TRANSMISIJSKE IZGUBE STAVBE

H T = L

D + L

S + H

U = 2.177,00 W/K + 426,41 W/K + 444,86 W/K = 3.048,27 W/K.

TOPLOTNE IZGUBE STAVBE ZARADI PREZRAČEVANJA

Toplotne izgube zaradi prezračevanja H V = 1.162,80 W/K.

KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE

H = HT + H

V = 3.048,27 W/K + 1.162,80 W/K = 4.211,07 W/K.

KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE PO ENOTI POVRŠINE OVOJA


H'

T = H

T / A = 0,69 W/m2K


= 0,44 W/m2K


NOTRANJI DOBITKI

Qi = 4.560,00 W.




POTREBNA ENERGIJA ZA OGREVANJE STAVBE

QH,tr QH,ve QH,ht QH,int QH,sol QH,gn γH ηH,gn QNH


Januar 43.090 16.437 59.528 6.785 6.677 14.466 0,24 1,00 45.061Februar 34.823 13.284 48.107 6.129 8.049 15.127 0,31 1,00 32.981Marec 29.483 11.247 40.729 6.785 9.653 17.438 0,43 1,00 23.292April 21.948 8.372 30.320 6.566 10.112 17.655 0,58 1,00 12.667Maj 11.340 4.326 15.665 6.785 10.986 18.301 1,17 0,84 249Junij 4.390 1.674 6.064 6.566 12.887 19.455 3,21 0,31 0 Julij 0 0 0 6.785 12.968 19.754 0,00 0,00 0 Avgust 0 0 0 6.785 12.791 19.578 0,00 0,00 0 September 8.779 3.349 12.128 6.566 9.792 16.359 1,35 0,74 38Oktober 20.411 7.786 28.197 6.785 8.082 15.739 0,56 1,00 12.459November 30.727 11.721 42.448 6.566 6.011 13.562 0,32 1,00 28.886December 40.822 15.572 56.395 6.785 5.477 13.267 0,24 1,00 43.128Skupaj 245.813 93.768 339.581 79.891 44.144 200.700 0,00 0,00 198.762

Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje stavbe Q NH = 198.762 kWh/a.Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto prostornine ogrevanega dela QNH/V e = 23,25 kWh/m3a.Največja dovoljena letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračBCunana na enoto prostornine ogrevanega dela QNH/Ve, max = 10,84 kWh/m3a.

Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje ne ustreza zahtevam pravilnika.

POTREBNA ENERGIJA ZA HLAJENJE STAVBE

QC,tr QC,ve QC,ht QC,int QC,sol QC,gn γC ηC,gn QNC


Januar 56.698 21.628 78.326 6.785 6.677 14.466 0,18 0,18 0 Februar 47.114 17.972 65.086 6.129 8.049 15.127 0,23 0,23 0 Marec 43.090 16.437 59.528 6.785 9.653 17.438 0,29 0,29 0 April 35.116 13.395 48.512 6.566 10.112 17.655 0,36 0,36 0 Maj 24.947 9.516 34.463 6.785 10.986 18.301 0,53 0,53 0 Junij 17.558 6.698 24.256 6.566 12.887 19.455 0,80 0,80 154Julij 13.607 5.191 18.798 6.785 12.968 19.754 1,05 0,96 1.763Avgust 13.607 5.191 18.798 6.785 12.791 19.578 1,04 0,95 1.649September 21.948 8.372 30.320 6.566 9.792 16.359 0,54 0,54 1 Oktober 34.019 12.977 46.996 6.785 8.082 15.739 0,33 0,33 0 November 43.895 16.744 60.639 6.566 6.011 13.562 0,22 0,22 0 December 54.430 20.763 75.193 6.785 5.477 13.267 0,18 0,18 0 Skupaj 406.030 154.885 560.915 79.891 113.484 200.700 0,00 0,00 3.568



Documents

Energetski pregled - prc.si pregled... · Energetski pregled ZD Tolmin: Končno poročilo Alpstar – toward carbon neutral Alps 1 Splošni podatki Naziv Razširjeni energetski pregled: