RABA VELIKIH IN MALIH ČRK - - Brezplačna ... · Web viewRABA VELIKIH IN MALIH ČRK Z veliko začetnico pišemo: prvo besedo v povedi, lastna imena (imena bitij, zemljepisna in stvarna),

Medkulturne študije,Slovenski jezik in kultura 1, 1. letnik, štud. leto 2009/2010, zimski semester

MEDKULTURNE ŠTUDIJE

1. LETNIK, ŠT. LETO 2009/2010

SNOV:

1 SLOVENSKI PRAVOPIS (gradivo za vaje)

2 SLOVENSKO PRAVOREČJE (gradivo za vaje)

3 SEMINARJI:

Slavistika, slovenistika, slovanska filologija

Uvod v študij slovenskega jezika

Slovensko jezikoslovje na ustanovah v Sloveniji in po svetu

Slovnice, slovarji in pravopisi slovenskega jezika

Slovenska kulturna zgodovina ...

Doc. dr. Alenka Valh Lopert

[email protected]

Pogovorne ure: ponedeljek 13.00

torek 10.40

Kabinet 0.11 FF

1Doc. dr. Alenka Valh Lopert

mailto:[email protected]


SSKJ

PRAVOPIS -a m (i)

1. pravila o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj

in narazen, o deljenju: poznati, spremeniti, upoštevati

pravopis / po pravopisu bi morala biti tu vejica;

2. veda o tem: ukvarjati se s pravopisom; razvoj pravopisa;

3. knjiga s temi pravili: kupiti pravopis;

4. v pravopisu so zapisani tudi naglasi in navodila

za izgovor.

=> ortografija -e ž (i) pravopis: poznavanje ortografije / vaje iz ortografije

SLOVAR TUJKortografíja -e ž [gr. orthographía] pravopis, pravilno pisanje besed, standardiziran način pisanja LINGV.

Okvirna študijska literatura

– Slovenski pravopis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001.

(Kopija pravil in korekturnih znamenj.)

– Helena Dobrovoljc: Pravopisje na Slovenskem. Ljubljana: Založba ZRC, 2004.

– Viktor Majdič: Pogledi na jezik: razprave in članki o slovenskem jeziku. Ljubljana:

Debora, 2003.

– Monika Kalin Golob: Jezikovne reže. (Izbrana poglavja)



NAJPOGOSTEJŠE TEŽAVE SO:

– +Naslonski niz bi naj naj biNikalnice nebi, nebo ne bi, ne boGlagol premikanja + namenilnik šel gledati/teči,

peljal povedati/stričišel gledat/teč, peljal povedat/strič

Modalni glagol+ nedoločnik moram vzet/peljat, hočem študirat/teč

moram vzeti/peljati, hočem študirati/teči

KI, KATERI (predložna zveza) Avto, kateri si kupil, je lep. Avto, ki si ga kupil, je lep.Avto, s katerim se voziš, je lep.

Zanikani povedek + predmet v rod.

To nisem vedel. Tega nisem vedel.

Povratni svojilni zaimek (Jana ima psa.) Na sprehod je peljala (Jana) njenega psa.

Na sprehod je peljala svojega psa.

Morati (= biti prisiljen) moram – mora – sem moralMoči (= biti sposoben) morem – more – sem mogel

t. j./t.j. tj.ti./t.i. t. i.100% 100 %

Predlogi s/z Ta suhi škafec pušča. (s pred zvenečimi glasovi) k/h h gori, h konju(na/s, z; v/iz) na Pohorje – s Pohorja, na Ptuj – s PtujaPolglasnik meter – metra – metrski

: helikopter – helikopterja – helikopterski(pomoč: rodilnik)



RABA VELIKIH IN MALIH ČRK

Z veliko začetnico pišemo:

prvo besedo v povedi,

lastna imena (imena bitij, zemljepisna in stvarna),

izraze spoštovanja (kot možnost),

svojilne pridevnike iz lastnih imen,

za dvopičjem v premem govoru,

začetke večjih naštevalnih enot (kot možnost),

začetke citirane povedi v okviru kakšne druge povedi.

Z malo začetnico pišemo vse ostalo.

Uporabljamo lahko tudi same velike črke (za poudarjanje posameznih besedil ali posameznih

besed v njih, pri zapisu kratic, kemijskih idr. simbolov ipd.) ali same male črke kot stilno

različico pisanja (v reklamah, naslovih knjig, na plakatih ipd. (POIŠČITE ČLEN V SP!).



PISANJE SKUPAJ ALI NARAZEN

(POIŠITE V SLOVENSKI SLOVNICI J. TOPORIŠIČA)

Črkovje posamezne besede je običajno pisano skupaj; izjeme so primeri, ko je težko določiti,

ali gre za eno besedo ali za več besed.

MERILO za to:

NERAZDRUŽLJIVOST ali NEZAMENLJIVOST DELOV BESEDE

– če v besedo ne moremo – če vsaj eno izmed

vriniti druge besede, tega lahko storimo

– če delom besede ne moremo

spremeniti zaporedja

pisanje skupaj enote je treba ali

neumen bolje pisati narazen

nemoč smejem se : se (jaz) smejem (!)

Slovenijales kdor koli : kdor že koli

Če zgornjega merila ni mogoče uporabiti, se je potrebno ravnati po določljivosti samostojnih

sestavin na podlagi:

– pomena: stati na poti proti biti napoti;

– oblikoslovja: z lepo proti zlepa.

pisati narazen



PREVZETE BESEDE IN BESEDNE ZVEZE

a) Domače/avtohtone besede in besedne zveze (babica, oko)

b) Poldomače/polprevzete besede in besedne zveze (antidelec, nervozen)

c) Prevzete besede in besedne zveze

občna imena lastna imena

izposojenke tujkepodomačena imena

(izposojenke)polcitatna imena

č) Citatne besede ali besedne zveze (sedanja first lady)

DOPOLNITE IZ SLOVENSKE SLOVNICE IN SP!



RABA VELIKIH IN MALIH ČRK (SP § 27–225)

ZAČETNICA (SP § 26–60)

LASTNA IMENA: POSAMEZNIH BITIJ, TUDI ŽIVALI, ZEMLJEPISNIH IN STVARNIH DANOSTI (KRAJI, DELI ZEMELJSKEGA POVRŠJA, NEBESNA TELESA, USTANOVE, UMETNIŠKA DELA …

VELIKA MALA (126)ime, svojina, posebnost … poimenovanje, vrsta, občnost …

IMENA BITIJPOIMENOVANJE BITIJ

– osebna imena Kralj/kralj Matjaž, dedek Mraz

– veroslovna in bajeslovna imena (Bog) – vrstna poimenovanja veroslovnih, bajeslovnih bitij (bog, sojenice, kurent …)

– imena prebivalcev (tudi Praslovan, Neslovenec) – poimenovanja za ljudi (meščan, kristjan, jud, indoevropejec …)

– živalska imena: Koki, Švrk

ZEMLJEPISNA IMENA (SP § 61–76)VELIKA MALA (SP + 138)Naselbinska

Slovenj Gradec, Kranjska Gora (Kranjska Gora (naselje) : Šmarna gora (hrib)!)! Gornji Senik, Severna Amerika, Kanalski Lom, Zidani Most, Zgornji Jakobski Dol, Dolenje Mokro Polje, Velika Dolina, Devinska Nova vas, Dunajsko Novo mesto, Severna Irska (SP 70)

Naselbinska – neprvi sam. mesto, trg, vas, selo, sela, selce, naselje (in predlog) Novo mesto, Stari trg //! Bližnji vzhod, Slovenske gorice, Goriška brda, Ptujsko polje, Slovensko primorje (SP 140)//

Nenaselbinska neprva sestavina, če je lastno ime (Julijske

Alpe, Ulica Ivana Cankarja) ime poslopja, objekti (Magistrat, Nebotičnik) nebesna telesa, ozvezdja (Zemlja, Luna)

Nenaselbinska neprva sestavina, če ni lastno ime (Goriška

brda, Cesta dveh cesarjev) vrsta poslopja, objekta (magistrat, nebotičnik) deli predmetnosti, ki nas obdaja (luna, zemlja)

STVARNA IMENA (SP § 77–102, 103–109)

VELIKA (SP 147) MALA (+ SP 157)

Imena oz. uradni nasloviVrstna in poljudna poimenovanja

–– IMENA; STVARITVE: knjige, knj. zbirke: Slovenski pravopis, !Dobro obvlada slovensko slovnico in slovenski



Slovenska slovnica, Klasje, Požganica časopisi, glasila: Večer, Slavistična revija poglavja, rubrike v časopisih: Spremna

beseda, Glasoslovje umetnostna in neumetnostna besedila: Sonetni

venec, Majniška deklaracija filmi, skladbe, kipi, slike, nagrade: Poljub,

(Beethovnova) Deveta,(iz lastnega imena! -- Boršnikov prstan) arhitekturne stvaritve: Kazinska dvorana,

Sikstinska kapela

pravopis.

kresnik, oskar, zlata lisica

–– ORGANIZACIJE in DRUŽBENA TELESA družbene, politične org., gospodarska

združenja, stranke, verske skupnosti: Rdeči križ Slovenije, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Zeleni Slovenije

meddržavne zveze: Evropska zveza vojaške organizacije in njihove enote:

Pohorski bataljon društva, družbe: Planinska zveza Slovenije umetnostne, športne skupine: Slovenski oktet

–– IMENA DELOVNIH ORGANIZACIJ, ZAVODOV, USTANOV

– Ljudska univerza Maribor– Prijavo pošljite na naslov Univerza v

Mariboru. – (OŠ Ludvika Pliberška – rodilnik!)– Vzgojno-varstvena organizacija Najdihojca,

Mestna galerija– UPRAVNE ENOTE: Mestni svet Mestne

občine, Občinski svet Občine Medvode

– VRSTNA POIMENOVANJA: ljudska univerza, osnovna šola … Delam v tobačni tovarni v Ljubljani. Študira na univerzi v Mariboru.– (… na osnovno šolo L. P. …)

– IMENA POSAMEZNIH VOZIL (ladij, vlakov …) Zeleni vlak

–– TEHNIČNI IZDELKI IN TRGOVSKE ZNAMKE (kot imenovalni prilastki)

(avto znamke Ford, pisalni stroj Olivetti)izdelki iz imen podjetij in trgovinskih znamk

(Vozi se s fordom. Piše z olivetijem.)–– PRAZNIKI (SVOJ. PRID. IZ PRIIMKA)

Prešernov danbožič, novo leto

–– SVOJILNI PRID. IZ LASTNIH IMEN (115): duhovna last: Pitagorov izrek prenesen pomen: A/ahilova peta, S/sizifovo

delo

– SVOJILNI PRID. IZ LASTNIH IMEN (159):* vrsta rastlin, bolezni, delov telesa, tehničnih izumov: marijini laski, parkinsonova bolezen, adamovo jabolko, martinova peč

– LASTNO IME IN IZPELJAVE – VRSTNO ALI SPLOŠNO POIMENOVANJE (PRENESEN POMEN)

Ford (priimek, avto znamke Ford) fordMilka (ime, čokolada Milka) milkaŽid židFrancoz francoz



Jurček jurčekGouda gavdaSreča srečaLah lahNobelov nagrajenec nobelovecŠtefan štefanMariborčan mariborčan– PRIDEVNIKI NA -OV, -EV, -IN IZ

LASTNIH IMEN Cankarjev, Heglov

– PRIDEVNIKI NA -SKI, -ŠKI IZ LASTNIH IMEN

cankarjanski, heglovski novozelandski, škofjeloški, mariborski,

severnoameriški

KRAJŠAVE (kratice, okrajšave, simboli)

NA SOGLASNIKimenovalnik rodilnik Pil/PIL Pila/PIL-aNuk/NUK Nuka/NUK-a CD CD-jaOZN OZN-ja/OZN-aSPIZ SPIZ-a

NA SAMOGLASNIKm. sp. Nato/NATO Nata/NATA

Sazu/SAZU Sazuja/SAZU-jaUNESCO UNESCA/Unesca

ž. sp. STA STA lahko tudi ž. sp. – če jih pomensko tako razumemo – po 3. ž. skl. NUK (knjižnica) -Ø;



LOČILASo nečrkovna pisna grafična znamenja, ki omogočajo smiselno in pravilno branje, s tem pa

tudi lažje razumevanje besedila. Uporabljamo jih:

1: NESKLADENJSKA/SKLADENJSKA RABA

(a) NESKLADENJSKO : večinoma sredi ali na koncu povedi, lahko tudi ob robu besedila v

nestavčnih enotah:

za ponazarjanje,

kot znak proti ali deljeno,

za ločevanje enot,

za označevanje datumov,

za krajšave besed in besednih zvez,

pri zapisih denarne vrednosti,

pri označevanju časa ...

Neskladenjsko se rabijo: pika, opuščaj, vezaj, deljaj, klicaj, vprašaj itd.

(b) SKLADENJSKO :

na koncu povedi (pika, klicaj, vprašaj, tri pike, pomišljaj),

na koncu dela povedi (vejica, podpičje, dvopičje, tri pike, pomišljaj),

na začetku povedi ali njenega dela: narekovajni in odstavčni (alinejni) pomišljaj, tri

pike kot znamenje izpusta,

na začetku in koncu povedi ali njenega dela: oklepaji, dvodelni pomišljaj, narekovaji.

2: KONČNA/NEKOČNA

Ločila na koncu povedi imenujemo končna (prva alineja ↑), ostala pa nekončna (ostale

alineje).



3: STIČNA/NESTIČNA

Ločila pišemo večinoma brez presledka ob črki ustrezne skladenjske enote ali

besede – so torej

levo- in desnostična. Izjeme:

pomišljaj načeloma pišemo na obe strani z razmikom – je nestičen; če pa zaznamuje

izpust črk na koncu besede ali predlog do, ga pišemo brez razmika – je stičen,

tri pike so nestične, če pa zaznamujejo izpust dela besede, so levostične.

4: ENO-/DVODELNA

Ločila so lahko eno- ali dvodelna (npr. pomišljaj, oklepaj, narekovaj).

5:

Ločila pri premem govoru.



LOČILA

(SP § 226–484)

STIČNOSTVečina je STIČNIH (brez presledka – levo- ali desnostična);

NESTIČNI ločili sta lahko pomišljaj in tri pike.

LOČILO STIČNO NESTIČNO

tri pike … izpust dela besede

O, sveta prepr…!

nedokončana misel

In vsi smo strmeli …

pomišljaj – str. 23–39

v letih 1990–2002 proga Maribor–Celje

pri dvojnih imenih

Bešter – Turk

poševnica / ali verzi

PIKA na koncu samostojnih pripovednih povedi *za okrajšavami: gl., t. i., tj., oz., npr., itd.

za številkami: na 15. strani, 90. leta, V. zvezek, 1. mesto, 1. (prislov tipa prvič),

NE, če je zadnji stavek vpr. ali vel. (Rešil sem jih, zakaj neki?)

*NE za glavnimi števniki pri 15 letih, 15-ih letih, zvezek 5

VPRAŠAJ glavni stavek je vprašalen NE, glavni stavek je pripovedni (Vprašal me

je, kako delam.)* dvom (Prešeren je bil rojen na (?) Vrbi.

KLICAJ na koncu čustveno obarvanih povedi



nagovor v pismih ** priporočena vejica * opozorilo (Prinesel nam je pepk(!).



VEJICA (SP § 288)DA NE

1. Med enakovrednimi deli proste ali zložene povedi (SP § 290–324)*nestavčni enakovredni deli– vezalni (naštevanje)– stopnjevalni: To ni le grdo, ampak tudi

nepošteno.– ločni: Bi kavo, čaj?– vzročni, posledični: Slab, zato pa poceni

izdelek so nam ponujali. Mlada, torej neizkušena, je odšla v svet.

– pojasnjevalni: Prišel je pozno, šele ob treh.Predava dvakrat na teden, in sicer v torek in petek.

Zbolel je za hudo, nalezljivo boleznijo. Zbolel je za hudo nalezljivo boleznijo.

*pristavčni deli: – Največji slovenski pesnik, France Prešeren, se je rodil v Vrbi. (NI znano)– Nekatere vaje, npr. (recimo, denimo) tiste na začetku, so težke.

Največji slovenski pesnik France Prešeren se je rodil v Vrbi. (JE znano)

*vrinjeni stavki:– Daleč, ne vem kje, se je oglasil žvižg.

DATUMISestanek bo

v ponedeljek, 8. oktobra 2007, ob 17. uri.v ponedeljek, 8. 10. 2007, ob 17. uri.

… v nedeljo ob 14h …… v nedeljo ob 14. uri …… v nedeljo ob 14.40 …

IN, PA (pogovorno), ALI (§ 316)IN: protivni: Mimo mene si šel, in (= vendar) me nisi videl. posledični: Bilo nas je devet, in (= zato) eden je moral od hiše.ALI: Bila je v dvomu, ali naj me vika ali tika.

pred vezniki in !!, pa !!, ter * pred ločnim ali, oziroma, bodisi* pred drugim delom dvodelnih vezniških zvez ne – ne, niti –niti, tako – kakor

2. Med nadrednim in odvisnim stavkom (tudi pred prim. odv. s kot, kakor …)*Rekla mi je, naj rešujem vaje.Zdaj, ko rešujem vaje, nimam časa zate.Ko bo uspel, bo pregledal naloge.Vaje je reševala, kot bi si on le želel. (os. glag. obl.)

Bolje je delati kot govoriti.(neos. glag. obl.)

* če je pov. kakšnega stavka izpuščenKolikor bo dal on, toliko (bom dal) jaz.

* med dvema podrednima veznikomaLe piši materi, da če bo …Skusili ste, da kdor …



*med prirednim in podrednim veznikom pred vmesnim odv.Pridem sam, in če bo mogoče, pripeljem še koga. / in ker … / in ko …

*med deli večbesednega veznikaKljub temu da je mlad, …Namesto da se uči, …Medtem ko ste spali, …Rad ga ima, zato ker je …

3. Med polstavkom (jedro je deležje/deležnik/pridevnik/samostalnik) in drugim delom povedi*Rešujoč vaje, si je tudi kaj zapomnil.Stopivši skozi vrata, je glasno pozdravil.(= Ko je stopil skozi vrata, je …)Seno, posušeno na prostem, je dišalo.(Seno, ki je bilo posušeno …, je …)

*V na mizi ležeči knjigi je veliko vaj. (prid. polstavek je levo od odnosnice)

* V knjigi, ležeči na mizi, je veliko vaj. Nedoločniški polstavek v os. glag. obl. – vejica

je ali je ni: Imel je željo, postati zdravnik. Imel je željo postati zdravnik. /… da bi (on) postal …/4. Med izpostavljenim stavčnim členom ali dostavkom in drugim delom povedi*Sin, ta ti bo še zagodel.*Postati zdravnik, to je njegova želja.5. Med izrazi in stavki, ki niso stavčni členi ali deli priredja oz. podredja*zvalniki, ogovori: Gospa, kar po domače. **medmeti: Joj, kam bi del! Zdravo, Tine, ali me res ne poznaš?

*če medmet ni rabljen samostojno: Miška pa smuk v luknjo. Krava reče mu.

*členki: Da, vse je čisto. Le, samo previdno.

NI VEJICE *pred tremi pikami



DVOPIČJESTIČNO za pojasnjevanje, naštevanje po napovednem spremnem stavku pred

dobesednim navedkom v premem govoru

NESTIČNO*0 : 0 27 : 9 lepa : lipa : lopa (nasprotja)

PODPIČJE* krepkeje kot vejica, šibkeje kot pika* loči skupine naštevanega* zapleteno zložena priredja …

POMIŠLJAJNESTIČNI* poudarja namesto vejice, ločuje, izraža nasprotje

STIČNI*predložni pomišljaj: v pomenu od … do:str. 234–280; v letih 2000–2005

* zaznamuje zvezo osebka in povedka ob izpuščeni glag. obliki

NESTIČNI* za alineje

* zaznamuje spremenjen sklad. naklon * nasprotja ne – nenamesto narekovajev v premem govoru * minus 29 – 10* izpust* dvodelni: vrinjeni stavek

TRI PIKENESTIČNE STIČNE* okrajšana poved, premor: Želim si zdravja, sreče …

*izpust dela besede:Ti si prava g… (= grdoba)



VEZAJ (413)STIČNI NESTIČNI* v pomenu in, pa, ter: pravopisno-slovnične vaje, Ljutomersko-Ormoške gorice, črno-bela fotografija, v Breznik-Ramovševem…

*med deloma dvojnega imena Videm - Dobrepolje (pregibamo)

* med zloženkami, katerih prvi del so števke ali črke 3-krat, v 50-ih, B-diplomski izpit, C-vitamin

*med prvotnim in privzetim priimkomMurn - AleksandrovKveder - Jelovšek

* na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke ali sestavljenke dva- ali trikraten, bio- in bibliografski podatki

*NI VEZAJA* človek žaba, študent prorektor, Cankar umetnik (dodano k sam. je prilastek)

OKLEPAJ, ZAKLEPAJ

* ponazoritev, dopolnitev povedanega, vrinjeni stavki: Svojilne pridevnike … (iz lastnih imen) …* druge vrste povedi: Govorila so: rebra in mišice prsnega koša … (Glej sliko.)* loči možne sestavne dele besede ali besedila: učitelj(ica), (pravo)pisen

vrste oklepajev (SP (§ 449):

– okrogli– oglati– zaviti– lomljeni– pokončni

POŠEVNICA*STIČNO NESTIČNO* v pomenu ali, oziromaCelovec/Klagenfurt, s/z

za označevanje meje med verzi …

* ulomljeno, skozi, na: m/s



NAREKOVAJ (§ 461)* vrste narekovajev:– dvojni srednji – enojni srednji – enojni spodaj-zgoraj– dvojni spodnji– dvojni zgornji* dobesedni navedek pri citiranju * poseben pomen* naslovi podjetij, če drugače ni prepoznavno ime

PREMI GOVOR spremni stavek + dobesedni navedek

navajanje pomena besede:– dvodelni enojni: glagoli dicendi 'rekanja'

Profesor je vprašal: »In kdo je izumil ladijski vijak?«»Še tega je bilo treba!« sem vpil.»Še tega je bilo treba,« je rekel togotno. »In kdo,« je vprašal profesor, »je izumil ladijski vijak?«



PISANJE SKUPAJ ALI NARAZEN (SP 485)

SKUPAJ NARAZEN Z VEZAJEM*SAMOSTALNIKI BESEDNE ZVEZE SAMOSTALNIKI* podredne zloženkejugovzhod

alfažarki, žiroračun

TV Slovenija

alfa žarki, žarki alfa, žarki α,žiro račun

*podredne zloženkeC-vitaminTV-sporedα-žarki

* priredne zloženke (in)Anglo-Američani

PRIDEVNIK PRIDEVNIK* podredne zloženkepoljudnoznanstven,dvajsetodstoten,petlitrski,sivorjav,temnosiv

(KOT, DA) = KAKO?sivo rjavtemno sivčokoladno rjavkričeče rjav

* priredne zloženkedelavsko-kmečki (IN)črno-bel

C-vitaminski20-odstoten5-litrski

ŠTEVNIKI ŠTEVNIKI ŠTEVNIKI*sklopišeststo, stotretji pettisoči

sto tripet tisoč

ŠE (SP 487)1. oboje na hitro/nahitro, kdorsibodi/kdor si bodi, kakorkoli/kakor koli

a) vrinemo (kakor že koli)b) ne moremo (neumen)

2. priporočljivo skupaj: legokocke, žiroračun, minigolf, vikendhiša, angoravolna

SKUPAJ,podredna zloženka

NARAZEN,dva sam., eden kot prilastek

VEZAJ (-),v pomenu IN

VEZAJ (-),izpust ene sestavine

VEZAJ (-),prva sestavina zloženke je števka ali črka



1. VAJA

PRIMER PONUDBE ZA PREVAJANJE NA SPLETNI STRANI

Glede na to, da ste se odločili obiskati to internetno stran vas najbrž zanima Slovensko-

Angleško prevajanje ali pa izdelava internetnih strani. Sprehodite se po strani in če najdete

kaj, kar vam je všeč mi pošljite e-mail, tako da se vam bom lahko oglasil v najkrajšem

možnem času.

Moji Cilji

Menim, da postaja prevajanje eden od temeljnih kamnov modernega poslovnega sveta. Z

globalizacijo današnjega poslovnega sveta postajajo prevajalci, prav tako kot pogajalci,

ključni igralci pri komunikaciji s poslovnimi partnerji. Mnoga sodobna podjetja imajo pogoste

ali celo dnevne stike s tujino in se tako srečujejo s številnimi besedili v tujih jezikih.

Kvalitetni prevodi izvirnikov besedil tako pripomorejo k boljši komunikaciji pa tudi vtisu

bralca. Popolnost na področju prevajanja, mora biti zagotovljena, saj le to prevzema vedno

močnejšo vlogo oblikovanja celostne podobe in podjetja in njegovega nastopa, ta dva

dejavnika pa nikoli ne smeta biti podcenjevana.

Na kratko o meni

Rojen sem bil v Ljubljani, kjer sem tudi odraščal. Srednješolsko šolanje sem končal v ZDA na

Valley View High School z odliko, nato pa sem študiral Ekonomijo na Lyon College v

Arkansasu. Moje bivanje v ZDA je okrepilo moje znanje angleščine in mi omogočilo

prevajanje kakršnih koli besedil iz in v Slovenščino. Ključna korist mojega bivanja v ZDA pa

je sposobnost simultanega prevajanja, ki je redka in zelo iskana storitev.

Profesionalno prevajam 5 let in v tem času sem pridobil mnogo bogatih izkušenj in

zadovoljnih strank. Natančnejše informacije si lahko preberete tako, da kliknete na povezavo

"Storitve" na levi strani ekrana.

Visoko kvalitetno, hitro in izjemno ugodno prevajanje vseh vrst tekstov iz Slovenščine v

Angleščino in obratno. Dostava izdelka v pisni in/ali elektronski obliki.


http://www.geocities.com/prevajanje/storitve.htm


↓↓↓↓↓↓↓↓↓↓↓↓↓

Cene so vsaj 30% nižje od cen povprečnih prevajalskih podjetij, glede na to, da pa sem v

zadnjem času prevajal tudi za najboljša slovenska prevajalska podjetja, pa je kvaliteta

prevajalske storitve povsem primerljiva z njimi. Dokončne podrobnosti in cenik najdete na

povezavi Prevajanje.

Kvalitete podrobneje

Izkušnje

V zadnjem času sem med drugim prevajal za podjetja ACNIELSEN d.o.o., SRC.SI d.o.o.,

COMPAQ COMPUTERS d.o.o., UNILEVER d.o.o., MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO

IN SOCIALNE ZADEVE, prevajalska podjetja AMIDAS d.o.o., SIBON d.o.o. in VERIS

d.o.o., SKB FAKTOR d.o.o.

Prevajal sem tako široko paleto različnih besedil, da je vse nemogoče navesti in opisati, tako

da bom navedel le najbolj tipična in pomembna besedila. V podjetju AMIDAS d.o.o. (ki je,

po mnenju mnogih najboljše in najstrokovnejše prevajalsko podjetje pri nas) sem sodeloval v

projektu lokalizacije dela programa Windows XP. To je bil najobsežnejši projekt pri katerem

sem sodeloval, samostojno pa sem prevajal tudi pogodbe, politične strankarske programe,

interne akte, zakone, tržno dokumentacijo tehnične stroke, biotehnična besedila, računalniška

besedila (strojna in programska oprema), članke (poljudne in poslovne), zapisnike sestankov,

poslovne dopise in poročila...

Vrhunska kvaliteta

Prevodi so izdelani v skladu z najvišjimi standardi poslovnega sveta. Vsi materiali so

prevedeni v skladu s specifičnim jezikom stroke, njeno terminologijo in specifičnimi

jezikovnimi značilnostmi.

Hitra dostava

Materiali so dostavljeni in prevzeti v pisni ali elektronski obliki. Na željo stranke so

dostavljeni tako na pisnem kot elektronskem mediju. Za razliko od mnogih prevajalskih

podjetij, ki imajo nizke meje dnevnega dela in vam povišajo ceno v primeru presežkov je

moja dnevna količina dela določena z 10 stranmi*, povišanje cene v primeru preseganja

dnevne količine zaradi strankinih rokov pa je skoraj zanemarljivo. Ker vsi vemo, kako drag je

čas danes postal, je hitra dostava prevedenih besedil (v izjemnih primerih celo isti ali

naslednji dan) eden od najpomembnejših dejavnikov prevajanja.

…



2. VAJA

Po pol urnem pogovoru ga je prepričala da bosta odšla na 4 dnevni

odih v Wien, nato pa še v Venezio.

V svoji tri deset letni karijeri je bil uspešen predvsem po zaslugi

vstrajnosti in življenskih iskušenj.

Pohvalil se je da je isledke magisterskega dela objavil v novemberski

številki strokovne revije.

V petek 10.10.2008 bo ob 14.30 uri sestanek katerega je Majda zaradi

njene odsotnosti mogla odpovedati že 2 krat.

Pri njemu sta povedali da jima predava enak profesor kateri v

oktoberskem času naj večkrat manjka.

Občina Lenart obsega naslednja naselja: Črmljenšak, Dolge njive,

Gradenšak, Hrastovec v Slovenskih goricah, Močna, Nadbišec, Lenart

v Slovenskih Goricah, Radehova, Rogoznica, Selce, Spodnja Voličina,

Lormanje, Spodnje partinje, Straže, Spodnji porčič, Spodnji žerjavci,

Šetarova, Vinička Vas, Zamarkova, Zgornji Žerjavci in Zgornja

voličina.

Prometne novice javljajo zastoje na cestnemodseku Maribor/Celje,

Sladki vrh - Šentil, Novo Mesto - Ljubljana, Kranjska gora Ljubljana.

Teme so glavni cilj kateri bi naj usmerjal uresničevanje politike

jezikovnega izobraževanja.

Seminar se bo organiziralo v torek 7.10.2008 ob 17.30 uri v

Mariboru in sicer z predstavniki Ministerstva za šolstvo.



Za nadaljne vaje pripravite gradivo s knjige predstavljeno na strani

123-160 in 178 - 191 in 214– 219 ter 270 – 274.



3. VAJA

1. Pomen prevzetih besed:akvizicijski stroškialokacija resursovalternativaanticipiratiasortimaclusterskidefiniratideskriptivnideterminiratidimenzijedisproporcionalendominiratiekskluzivnostfaktorfleksibilnostharmonizacijahipotezaidentificirajoilustrativenimanentenimperfekteniniciativeinkorporiratiintegracijainterakcijainterdisciplinarnostkarakteristikekompatibilenkompenzirakompetencekompleksenkomplementarenkomponente

konsistentnostkoordinacijakredibilnostkreiranjekriterijkvalitetakvantitetamanagermanagementmaksimiziratiminimiziratimodificiratimotiviratinacionalniopcijeorientiranplaniranjepluralizacijapotencialenrefleksirajoreformuliratirelativnorelevantenresursiselekcijasinergijesofisticiransubtilnasuperioren teamtransfernosttransparententrend



2. Pomen citatnih besednih zvez: a priori volens nolensad hoc pro et contraIn vino veritas last but not leastto be or not to be proformaVivat! Errare humanum est.persona non grata O sancta simplicitas!lapsus calami mea culpalapsus linguae corpus delicti

3. Odsvetovane zveze predloga in glagola nadomestite z navadnim glagolom:biti ob kaj izgubitiv zakon vzetibiti v škodoiti na živcene gnati si k srcubiti za svata začeti z delom k sebi priti k zavesti priti pasti v nezavest pasti komu v hrbet položiti roko na koga pomesti s čim pasti v breme 'ne biti stanju



4. Predložne zveze ustrezneje razvežite:v slučaju slabega vremena v/ob slabem vremenu v primeru, da bo deževalov kolikor bom mogel, vam pomoremdelovati v okviru zakonaživeti v pogojih vojnedelovati na področju trgovinedelati v teku dnevabrati v času kosilapotreben v poteku preiskavepojaviti se v podobi zmajaostati doma iz razloga boleznizamenjati na podlagi uredbeiti v smeri vasiukrepati v skladu z navodiliodplačevati sorazmerno tarifiuspeti po zaslugi vztrajnosti



5. VAJA

Besedoslovje

Pomen besed:Poiščite čim več sopomenk/_________.

dekleobrazjestipitiugajati'ne opraviti izpita'

Poiščite protipomenke/____________.oddaljenzahtevenskromennedoraselprazenkuhan/pečen

Poiščite nadpomenke, t. i. __________.lopataboksosebni zaimeksredardečavoda

Poiščite čim več podpomenk, t. i. __________.kačeglagolbolezniribe ločilapodredja

Tvorite besedne družine:debelletgovorpotzid

Zapišite čim več besed, ki spadajo v besedno/tematsko polje:turizemmladost

Besede razvrstite v ustrezne kategorije:kura – kura; veselje – radost; čustvo – veselje; krava – gobec; vesel, veseljak, veselje …; veselje – žalost



Sinonimi/_________

Antonimi/_________

Hipernimi/_________Hiponimi/_________

Homonimi/_________

Besedne družine

Besedno/tematsko polje

Parafrazirajte (primeri):Ptuj Maribor JaponskaEgipt nafta premog biti pijanne dovoliti

policisti tatpožarpretepstihmelj zlatnikidovolitipogajati se

6 VAJA

Katere besede so

1. večpomenke (VP) – enaka tvarna podoba, soroden pomen,

2. enakozvočnice (EZ) –enaka tvarna podoba, ni soroden pomen,

2.1 enakoglasnice (EG)

2.1 enakopisnice (EP)

Večpomenke (VP) Enakozvočnice (EZ)

enakoglasnice

(EG)

enakopisnice

(EP):

Primer:

Fant se me drži kot klop. — Legel je na klop. EZ = EP

Gledališče je dobilo nove lutke. — Ogledujejo si lutke v izložbi.

Odrezal si je kos kruha. — Na vrtu žvižga kos.

Petelin je razprostrl krila. – Sedela je poleg desnega krila letala.

Sedel je na kolo in se odpeljal. — Zaplesali so metliško kolo.

Za krmilo so uporabljali moko. — Drži za krmilo.

Tone je priučeni mešalec betona. — Podjetje je kupilo nov mešalec.

Bil je gol do pasu. — Streljaj na gol!

Hotel sem oditi domov. — Hotel je do 20. 12. zaprt.

Meta je dobra plezalka. — Bršljan je drevju škodljiva plezalka z

zimzelenimi listi.



5. VAJA

1. vaja

Na rastavi Kitajskega slikarstva v narodni galeriji v Ljubljani je zastopnik z Dalnjega Vzhoda

pozdravil obiskovalce v Angleščini. Na srečanju treh dežel Alpe–Adrija sem se seznanil s

beneškimi in Koroškimi slovenci. Moja teta živi v ulici pod Oboki. Vaščani so množično

zahajali na Slomšekov studenec po vodo, ki ni bila le čista in hladna ampak ker vsebuje veliko

rudninskih snovi tudi zelo zdravilna. Ko sem se lani zdravil v šmarjeških toplicah so me

znanci povabili v Belo Krajino na Jurjevanje. Jurijaši to so fantje oblečeni v zelenje hodijo od

hiše do hiše želeč dobro letino za kar jih gospodar obdari. Mama je poklicala Stankota sinko

natrgaj mi nekaj Marijinih solzic da bova naredila šopek.

2. vaja

Od straže pri novem mestu do dolenjskih toplic je štiri km. Letos smo celjani priredili

proslavo ob prvem maju v dvorani slovenskega narodnega gledališča; nastopil je pevski zbor

france prešeren in nekateri pomembni Celjski gledališki umetniki. Občudoval je mojstranska

vrata so nekakšna vrata v triglavski svet. Na Pohorskih strminah vsako leto pripravijo

smučarsko tekmovanje zlata lisica. Na ptujskem polju je kurentovanje vedno zelo zanimivo.

Svojo povest kurent je cankar naslonil na slovansko bajeslovje. Stari slovani so verovali v več

Bogov. V bosni žive pravoslavni in Katoliki. Izraelci so židje, turki pa Muslimani.

Davi je imel mariborčan pol ure zamude. Potoval je z avtobusom iz kranjske gore do rogaške

slatine. Stanuje v Študentskem naselju. 10 letnico mature bomo praznovali v hotelu prebold.

Obiskali so nas tudi novinarji novega tednika in radia celje. Govorili smo o deželah latinske

amerike in bližnjega vzhoda. Jurčičevemu desetemu bratu je ime martinek spak, levstikovemu

pa jurij zvitorepec. V nekaterih črticah ima meško čisto cankarjanski stil. Z mariborskega

pohorja vodi planinska transverzala vse do zreškega pohorja na eni in lovrenškega pohorja na

drugi strani. Tudi s smučišč na Ruški strani se vidi mariborski otok.



3. vaja

Razkril ti bom če boš hotela poslušat največjo skrivnost. V avtobusu je najboljši sedež, tisti,

ki je pri vratih. Pomlat prihaja, in ptički se ženijo le jaz sem osamljena zapuščena. Ribe sem

začel lovit na vse zgodaj. Povedala sem mami koliko krat sem padla. To nažalost ni pa če si še

tako želiš izvedljivo. Vedela sem da ne bo šel ko bo naj bolj potrebno zmano. Zvedela sem da

je do spodnje Loke še dve uri hoda. Vsak dan je spila kozarec Mrlota. Okna sta ostala čez noč

odprta obe dve polkne pa zaprte. Če drugič ne bom imel domačo nalogo bom čeprav nerad

najbrž dobil enko. Zagledal sem listek na katerem je pisalo naj ko utegnem pridem v klup.

Druga hči dobro poročena je bila srednjo bogata. Sošolka me je peljala k njej domov. Delala

se je važno, kot, da je naj lepša. Izmet vseh praznikov imam, že od malega, naj rajši Veliko

Noč. Poleti rada prebiram zgodovinske romane o Aleksandro makedonskem, Rihardom

levjesrčjom in Frideriko z praznim Žepom.

4. vaja

Spolska cesta je velikokrat usodna za neizkušene voznike. Petdeset in več metrov odaljeno

tarčo je teško zadeti. Dekle ga je začelo izivati in vznemirjati tako da ni mogo pojest senviča.

Z goljufijami sta use zgubila in sta ne srečno živela. Izlet je bil sedem dnevni. V začetku se mi

zdi je bilo use vredu. V začetku Junija smo praznovali Binkošti. Psa sta zalajala vendar jih

čarovnica ni razumela. Nikoli več jo nisem zmerjal. Čarovnica je lahko zmajom in celo

vračom ukazovala. Nisem maral hlač od brata. Kako mora biti tako kruta z njeno materjo.

Odhitela je odpreti vrata. mami očitam zakaj tako pazi name. Poslušaj zapel bom pesem. Bil

je umazan, kot krt. Bil je umazan, kot da bi ril po zemli. Ko sem bila še mala me je za Novo

leto vedno obiskal dedek mraz. Med počitnicami bom brala zgodbe o vilah, Povodnih možeh

in škratih če pa bom imela še kaj časa bom prebrala tudi makarovičeve pesmi o žalik in pelin

ženah in pesmi o zelenem Juriju.



5. vaja

Grof Alfons Zabeo se je rodil 1.6.1864 v Wienu, očetu Grofu Giovannuu Prosdocimu

Zabeo in Karolini Zabeo, rojeni Rädler. Družina Zabeo je družina z tradicijo saj njihove

korenine segajo vse do 1600-tega leta. Alfons je bil 1. sin v zakonu, pred njim sta bili rojeni

sestri Pia (24.5.1860 Vienna) in Maria Immaculata (9.9.1861), ki je kmalu umrla (3. 4. 1862).

Za njim sta se rodila še dva brata in sicer Kamillo (13. 11. 1865 na Dunaju) in Giovanni (17.

5. 1869) kateri je umrl še enakega dne.

V drugem delu knjige razčlenjuje burna dogajanja v kominterni v letih 1939 – 1941 in

jih uvršča v štiri obdobja. Prvo ima naslov Šok ob nemško sovjetskem paktu ( avgust –

september 1939 ); drugo Normalizacija komunističnih partij ( oktober 1939 – april 1940 );

tretje Bojevati se proti napadalcu ali se z njim pogajati ( april – september 1940 ) in četrto

Poskusi dvolične igre ( september 1940 – junij 1941 ).



6. VAJA

Vstavite vejice in jih utemeljite

1. Rad bi jo vprašal zakaj je odšla pa je nisem utegnil saj je samo zaloputnila z vrati in odšla

ne da bi mi rekla vsaj besedo.

2. Tale Miha sosedov saj ga poznaš mi pa res že načenja živce s svojo trobento ki kar nekako

ne more spraviti iz sebe normalnega glasu.

3. Na praznovanje rojstnega dne sem povabila Mileno mojo najboljšo prijateljico ki ima

fanta Darka Darjo ki je tudi moja prijateljica pa nima fanta in Urško.

4. Vsa obložena z najrazličnejšimi dobrotami se je mama včeraj vrnila iz trgovine nato pa

vse stvari znosila po stopnicah večkrat tekajoč gor in dol.

5. Bila je čisto utrujena zato se je sesedla na zadnjo stopnico in pomislila kako lepo bi bilo če

bi imeli dvigalo.

6. Tisti profesor ki ga imajo nekateri radi nekateri pa ga ne marajo saj je včasih že skoraj

malo preveč prijazen se je včeraj meni je šlo tako na smeh spotaknil in padel.

7. Mama mi je vedno govorila da naj preden zapustim stanovanje vedno pregledam ali sem

izklopila štedilnik in druge podobne reči.

8. Že skoraj leto je minilo odkar je več ni pa se Tine še vedno ni potolažil.

9. Ko smo gledali stare fotografije sem se spomnila krilca posutega z rumenimi cvetovi ki

sem ga nosila še v vrtcu.

10. Petra si je že dolgo želela novo kolo pa si ga ni mogla kupiti ker ni imela dovolj denarja

zanj zato je bila zelo vesela ko so ji znanci za rojstni dan podarili novo kolo takšno kot si

ga je vedno želela seveda s katerim se bo lahko odslej vozila po mestu.



7. VAJA

PISANJE SKUPAJ ALI NARAZENSKUPAJ,podredna zloženka

NARAZEN,dva sam., eden kot prilastek

VEZAJ (-),v pomenu IN

VEZAJ (-),izpust ene sestavine

VEZAJ (-),prva sestavina zloženke je števka ali črka

avtomotoavto-bombabio in biblio grafijaprvo in drugo šolci A4 formatavto cestaBreznik oz. Kos, Ramovševavstroogrskistaro in mlado Slovencipolitično upravenAnglo Američanibosanskohercegovskičlovek-žabaavto vlakBreznik Ramovšev pravopis21 do 26 odstotenleksikologija in grafijaanalitsko planskigeomehanika in statikaidejno estetskifinančno računski oddelekC vitaminb kmetdružbeno kritičenliterarno in politično zgodovinski B diplomski izpitcestno prometenpisatelj-začetnikCankar umetnikZnanstveno fantastičen100 odstotenLjutomersko Ormoške goricedenarno posojilna politikadenarnoposojilna politikapred in po naročiti učitelj-začetnik

vzhodno, zahodno in južno slovanski (jeziki)B in C durovski belo modro rdeča zastavacivilno pravenSchleswig Holsteinstrepto in stafilo koki TV programnad in pod kuharjužno ameriškikreditno denarna politikapred in po naročilofilmsko kritičen2. b razredblagovno denarninad in pod povprečenavto kampštudent-prorektorlesno industrijskiAvstro Ogrskavzgojnoizobraževalenlovci-bombnikidnevno političenanti in pro demokratičendelavec-kovinar5 tonskiliterarno zgodovinskimati-samohranilkadve do tri-članska posadkapolitično vzgojni žarkizunanje političenčebela-maticapožarno varnostničrno bel avdio in video naprave



8. VAJA

ZGODOVINA PICE

Pica, kot veliko drugih jedi ne izvira iz dežele po kateri je znana. Razen če ste raziskovali

poreklo, ste verjetno kot mnogi ljudje vedno mislili da je pica izključno italjanska stvaritev.

Temelje pice so izvirno postavili zgodnji Grki ki so prvi pekli velike, okrogle in ploščate

kruhe,katere so nadevali z različnimi sestavinami kot so olivna olja, začimbe, krompirji in

druge stvari. Paradižnike še niso odkrili v tem času, ali jih, zelo verjetno niso uporabljali kot

mi danes. Navsezadnje je zamisel o ploščatih kruhih našla pot do Italije, kje so se v 18 stoletju

ploščati kruhi imenovani "pica" prodajali na ulicah in v trgovinah. Odkar so bili relativno

poceni za pripravit, ter ukusni in polni so jih ulični prodajalci prodajali siromahom v Naplesu.

Sprejem paradižnika med Napolitanci in obisk kraljice so prispevali da pica postane takšna

kot jo poznamo. Okoli 1889. je kraljica Margerita, v spremstvu moža, Umberta 1., šla na

kontrolni obhod Italijanskega Kraljevstva.Med potovanjem po Italji je videla veliko ljudi,

posebej kmete ki so jedli velike,ploščate kruhe. Radovedna, je naročila svoji straži naj ji

prinesejo enega kruha. Kraljici je bil všeč ta kruh in ga je jedla vsakič ko je bila med ljudmi ,

ki so povzročili kakšno grozo v sodiščnih krogih.Ni bilo spodobno za kraljico da kosi kmečko

hrano. Kakorkoli, kraljici je kruh bil všeč in se je odločila da bo vzela stvar v svoje

roke.Poslala je glavnega kuharja v restavraciji, Rafaella Esposita, iz njegove picerije v

kraljevsko palačo, in mu je naročila da ispeče izbrane pice za njo. Iz spoštovanja do kraljice,

ki je bila tako priljubljena med svojimi podložniki, se je Rafaell odločil da bo pripravil

posebno pico samo za njo. Spekel je pico nadevano s paradižniki mozarela sirom in svežo

baziliko ( da predstavlja barve italijanske zastave : rdečo, belo in zeleno ).To je postala

kraljičina najljubša pica in ko je prišlo na dan da je to ena najljubših kraljičinih jedi, je ona

postala še bolj priljubljena med Italijani. Ona je tudi začela kulinarično tradicijo pice

Margarite ki se vzdržuje v Naplesu do danes in se je razširila po svetu.



Iz preteklosti ni razvidno ali je začel Rafaelle prodajati to kot stvaritev svoje picerije vendar je

znano, da so v pici, v obliki kot jo poznamo danes, uživali vsi Italijani. Različice so se

pojavile po različnih koncih države. Na primer v Bolonji so nadevu dodajali meso,

Neapolitanska pica je postala zelo popularna in je v mešanico prinesla tako drobljiv

neapolitanski sir, kot tudi zelišča, svežo zelenjavo ter druge začimbe in dišave.

Pojavile so se zamisli o peki v posebnih opečnatih pečeh in kruh kot takšen kakršen je danes

je bil enostavna mešanica moke, olja, soli in kvasa. Pica se je širila v Ameriko, Francijo,

Anglijo in Španijo, kjer je bila do 2. svet. vojne slabše poznana. Med okupacijo italijanskih

območij so mnogi Ameriški in Evropski vojaki prvič okusili pico. To je bila ljubezen na prvi

pogled! Italijanski imigranti so prodajali pice v njihovih ameriških trgovinah kar nekaj časa,

vendar je bila vrnitev vojakov s poželenjem po slastni radosti povod, ki je povlekel pice iz

tihih italijanskih soseščin ven v mestni vrvež povsod po kontinentu.

Devetega februarja je mednarodni dan pice, v Guinnessovi knjigi rekordov pa so največjo

pico ( širine 31 metrov ) naredili in pojedli v Havani na Floridi.

Prebivalci Amerike in Kanade pojedo letno povprečno 11 kilogramov pic na osebo.

Priljubljena kombinacija so paprike in sir, še posebej pri mladih in je po priljubljenosti takoj

za hamburgerjem.

Pice so lahko narejene zdrave ali pa redilne, odvisno kaj se uporabi za nadev. Lahko so

različnih oblik, kot na primer Calzones (polovica pice je z nadevom, druga polovica je

preložena, tako da je v obliki polmeseca (žepna pica) nakar se speče). Možne so še ostale

različice kot na primer kruhki, zvitki, pica v ponvi, nadevano testo, pica s tanko ali debelo

skorjo, s polno zrnatim testom in s testom za krofe.

Sam koncept je prevzel veliko oblik kot na primer mehiška pica (testo nadevano s čilijem ali

takosom, z nasekljano čebulo, paradižnikom…), sladoledna pica, sladkorna pica in celo tortna

pica, kot tudi čips in tortilija prigrizki z okusom pice.



Ko boste naslednjič jedli pico postojte in pomislite na kraljico Margerito in kuharja Rafaella

in bodite hvaležni, da se je kraljica upala ponižati in jesti kmečki kruh.

*****************************************************

Slovenski pravopis 2001:

Neapelj -plja m z -em zem. i. (a) |italijansko mesto|: v ~u neapeljski -a -o [p*] (a) Neapeljčan -a [p*] m, preb. i. (a) Neapeljčanka -e [p*] ž, preb. i. (a)

Bologna -e [onja] ž, zem. i. (o) |italijansko mesto|: v ~i bolonjski -a -o (o) Bolognčan -a m, preb. i. (o) Bolognčanka -e ž, preb. i. (o)



9. VAJA

POROČILO O PROMETNI NESREČI

(1) V petek, 14.10. 2008 ob 14.55. uri se je na cesti 3 reda ki pelje s Kamnika v Kranj

pripetila hujša prometna nesreča (2) in sicer na klancu med vasmi (3) Beli breg in Spodnji

log. S smeri Beli breg je z veliko hitrostjo pripeljal osebni (4) avto znamke ford z registersko

številko LJ 64 -84 D in (5) z šoferjem Ivanom Bračkotom (6) komercijalnim direktorjem

Vezenine iz Bleda. (7) Prehitevajoč konjsko vprego se je znašel pred tovornjakom italjanske

registracije TS 61 - 44 I. Ni mogoče natančno (8) ugotoviti ali je tuji voznik opazil nasproti

vozeči avto, ali mu ga je zaradi ovinka vprega zakrivala. Zato ne obstojajo dokazi. Kmet

Koren Matjaž iz Cerklje 22, ki je bil med tem na poti proti domu ve povedati, o nesreči le to,

da je Bračko vozil z veliko hitrostjo (9) (Izjava Koren Matjaža je posebej priložena . Že iz

tega lahko ugotovimo, da je glavni krivec blejčan in da tržačan ni neposredno odgovoren za

nesrečo. Pri trčenju na omenjenem klancu, je bil šofer osebnega avtomobila lažje ranjen.

Njegova žena pa je umrla, (10) kljub temu, da je takoj pripeljal Rdeči križ in jo odpeljal v

bolnico. Na kraj nesreče sta prispela tudi tovornjak agro kombinata iz Bohinja in osebni avto,

ki ga je vozil Volarič Franci tajnik planinske zveze Slovenije stanujoč v Jesenicah, (11) ulica

pohorskega bataljona, 19. Nihče od ljudi, ki so prispeli na mesto nesreče ni niti pomišlal da ne

bi pomagal ponesrečenki.

Kot rečeno je Bračkotova žena že napoti v bolnico, umrla. Če bi bil na kraju nesreče zdravnik

(12) in, če bi bila mogoča trans-fuzija krvi nebi bilo tako tragičnih posledic.

Treznega neprevidnega šoferja iz (13) Bleda smo zadržali.

Ugotavljamo da je prišlo do nesreče pred vsem za radi teh vzrokov, prvič (14) zaradi

prevelike hitrosti in drugič zaradi nepreglednega klanca ozir. ovinka.

V Kranju 14. oktober 2008 Dežurni policaj

Koren Janez



10. VAJA

A:

Z življenjem najbolj zadovolni Danci, najmanj Bolgari

Bruxel - evropejci so na splošno zadovoljni s kvaliteto življenja, čeprav med državami obstojajo

precejšnje razlike je pokazala druga raziskava o kakovosti življenja v Evropi.

Najbolj zadovoljni so Danci najmanj pa Bolgari, medtem ko so se Slovenci uvrstili na sredino lestvice.

Povprečna ocena 7

Na lestvici od nič do deset, so si Evropejci v povprečju prisodili oceno sedem, ko gre za zadovoljstvo

z živlenjem ter oceno 7,5 ko gre za srečo. Danci, ki se imajo za najbolj srečne in zadovoljne so si

prisodili oceni 8,5, oziroma 8,3. Na spodnjem koncu lestvice so Bolgari, ki so si za zadovoljstvo z

življenjem prisodili oceno pet, za srečo pa 5,3.

Slovenci v zlati sredini

Slovenci so se uvrstili v sredino lestvice, ozir. rahlo nad povprečje EU, saj so si za zadovoljstvo z

življenjem dali oceno 7,2, ter za srečo 7,7.

Najbolj srečni so Skandinavci

Poleg Dancev so najbolj zadovoljni in srečni Švedi, Finlandci, Norvežani in Nizozemci ter

Luxemburžani, medtem ko so poleg Bolgarov najbolj nezadovoljni Makedonci, Madžari ter Latvijci.

Poleg Slovencev so se v sredino lestvice uvrstili Nemci, Španci, Francozi in Britanci.

Med starimi članicami so najbolj nezadovoljni tudi Italijani

Raziskava je pokazala, da so zlasti velike razlike med prebivalci 12-tih novih članic EU, pri čemer so

bolj zadovoljni od Slovencev le Maltažani. Po drugi strani so med državljani starih članic s svojim

življenjem najbolj nezadovoljni Portugalci in Italijani.

Zadovoljstvo je tesno povezano z gospodarskim stanjem v državi

Z življenjem so bolj zadovoljni ljudje z višjimi prihodki bolj zdravi ljudje, tisti kateri imajo varnejše

službe in so bolj izobraženi. Bolj zadovoljni so tudi ljudje, kateri živijo s partnerjem in otroci. Prav

tako je raziskava pokazala, da je zadovoljstvo tesno povezano z gospodarskim stanjem v državi.



Zelo pomembno se Evropejcem zdi zdravje

Zelo pomembno se Evropejcem zdi zdravje, saj jih je kar 81 procentov dejalo, da je dobro zdravje

"zelo pomembno" za kakovost življenja. Sicer pa je 21% vprašanih dejalo, da je njihovo zdravje "zelo

dobro", 46 odstotkov, pa da je "dobro". Najslabše svoje zdravje ocenjujejo ženske v novinkah v EU.

Glede duševnega zdravja pa so si najboljšo oceno prisodili Norvežani, najnižjo pa Turki, medtem ko

so Slovenci znova v sredini.

Političnim institucijam najmanj zaupajo državljani novink v EU

Zanimivo je da prebivalci tistih držav, ki so najbolj zadovoljni s svojim življenjem, kažejo največje

zaupanje do političnih institucij ter tudi do drugih ljudi. Političnim institucijam pa najmanj zaupajo

državljani novink v EU ter Italijani in Portugalci, precej visoko zaupanje do njih pa izkazujejo Turki.

Drugim ljudem najmanj zaupajo Ciprčani in Makedonci.

V raziskavi je sodelovalo več kot 35.000 ljudi

Raziskavo je med septembrom lani in februarjem letos izvedla evropska fundacija za izboljšanje

življenskih in delovnih pogojev s sedežem v Dublinu, poleg članic EU pa je zajela še Norveško,

Turčijo, Makedonijo in Hrvatsko. V raziskavi je sodelovalo več kot 35.000 posameznikov starejših od

18. let.

(Prirejeno po STA, 23. 11. 2008.)

B:1.

Nagrado za najboljšo izvirno leposlovno mladinsko delo ti. Večernico, podeljuje časopisno –založniško

podjetje Večer od leta 1997, leta 2004 pa je bila v okviru društva Slovenskih pisateljev ustanovljena Nagrada

Desetnica.

2.

Podelitev strokovnih viktorjev in Viktorjev popularnosti ki so slovenska priznanja na področju medijev in

popularne kulture za katere glasujejo bralci revije Stop in vsi ostali prek SMS glasovanja je potekala v soboto

15. marca 2008 v Galusovi dvorani cankarjevega doma.

3.

Od Sydneya do Canberre : po 2 urnemu prebijanju skozi gost Sydneyski promet sva se končno pripeljala do

centra Sydneyja ; tako tudi Canberrske sanje niso bile neuresničljive.

4.

V dveh tisočletjih obstoja se je krščanstvo razcepilo na tri večje veje: Katolištvo, pravoslavje in protestantizem.

5.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Protestantizem

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pravoslavje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Katoli%C5%A1tvo

http://dawnandrbloh.wordpress.com/2007/05/02/od-sydneya-do-canberre/


o V 60-ih in 70-tih letih se je metoda procesa zdravstvene nege v ZDA razširila v štiri,

oziroma pet faz procesa.

o V 60-tih in 70-tih letih se je metoda procesa zdravstvene nege v ZDA razširila v štiri,


o V 60-ih in 70-ih letih se je metoda procesa zdravstvene nege v ZDA razširila v štiri


6.

o Na 63 mednarodnem filemskem festivalu v Benetkah je Zlatega leva za najboljši film dobil 36. letni

Kitajski režiser Jia Zhangke za poetični film Mirno življenje, Srebrnega leva za posebno odkritje pa je

prejel italijanski režiser Emanuele Crialese za film Novi svet.

o Na 63. mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah je zlatega leva za najboljši film dobil 36-letni

kitajski režiser Jia Zhangke za poetični film Mirno življenje, srebrnega leva za posebno odkritje pa je

prejel italijanski režiser Emanuele Crialese za film Novi svet.

7.

o Muzikal Fantom iz opere je bil na broadwajskih deskah premierno prikazan januarja 1988 in je po

dolžini prikazovanja na drugem mestu v zgodovini Broadwaya.

o Muzikal fantom iz opere je bil na broadwayjskih deskah premijerno prikazan januarja 1988, in je po

dolžini prikazovanja na drugem mestu v zgodovini Broadwayja.

C:

1. Pred sejo kabineta ministra pripravijo za govor; ob tej priložnosti ga »opremijo« z zapiski o

temah, ki jih bodo predvidoma obravnavali na seji, in celo z anekdotami ter z pripovedmi

lahkotnejših vsebin, vendar morajo te ustrezati uradnem značaju seje.

2. Stališče dr. Johnsona je, da je besedišče nekega jezika razdeljeno na sprejemljive in nizke

besede. Med slednje je uvrstil besedo drek, ki se pojavlja v besedni zvezi »biti v dreku« zato

jo je ob uvrstitvi v slovar označil kot nisko besedo – besedo, ki se jo moramo izogibati.

3. Rezultate testa (o kakovosti betonskih opek) je potrebno predstaviti nadzorniku. Če je

kakovost opek slaba moramo sestaviti navodila za izbolšanje kakovosti betonske serije in

slabo serijo podreti, oziroma ga zamenjati.



4. Če nekoga prosimo, da naj oceni različne osebnostne lastnosti pri določenemu človeku, bo

svoje mnenje oblikoval, glede na celotno mnenje, ki ga ima o njem. Če ima človeka v čislih,

bo dobro ocenil posamezne kvalitete in nasprotno, če ima o njem na splošno slabo mnenje.

5. Večinoma so Vikingške ladje plule blizu obali, vendar so med plovbami do Islandije ali

Amerike moral uporabljati ne kakšne navigacijske naprave. Vikingi naj bi bili imeli jasne

predstave o zemljepisni širini, vendar pa zemljepisne dolžine niso poznali.

********************

1. Moja znamka, ki je bila sila ponosna na svoja vitka, dolga stegna se je za vedno odrekla

kratkih kril ko ji je trgovski pomočnik v veleblagovnici dejal: »Problem pri vas je gospa da

imate prekratka meča.«

2. Tudi v poznih letih se je bil Tito zmožen učiti in je bil naklonjen spremembam, ki pa jih ni

prenagljeno ali korenito. Ni presenetljivo, da je ta nenavadni mož, ki je imel dovolj iskušenj

za več življenj postal legenda ko je še živel.

3. Uredniki so knjigo namenili strokovnjakom in laičnim bralcem, vendar se bo po mojem

slednim zdela nekoliko zapletena.

4. Vse vire so v Birminghamu in njegovi okolici namenili za razvoj podeželja. Zdaj imajo

veliko stroškov zaradi oskrbovanja z vodo in elektriko, saj jih dovajajo z več sto kilometrov

odaljenih območij. Obsežna naložba lokalnih oblasti – za boljšo oskrbo mest in vasi verjetno

ne bo izboljšala sedanjega stanja.

********************

1. Splošno znano je, da so ženske bolj čustvene od moških a tudi bolj plašne in fizično manj

agresivne. Temu bi sicer lahko nasprotovali z različnimi dokazi, vendar nobed izmed ne bi bil

povsem prepričljiv – oporekali bi jim namreč lahko že s tem da so pri večini živalskih vrst

samci agresivnejši od samic.

2. Društvo avtorjev



Vabimo vas na zborovanje društva, ki mu bo sledila splošna razprava. Prosimo izpolnite

spodnji odrezek in ga vrnete. Da bi se izognili odvečnim stroškom prejema odrezkov ne bomo

potrjevali.

3. PROSIMO POZORNO PREBERITE NAVODILA

Predložite rokopis skladno z navodili, saj boste s tem prihranili čas, in se izognili stroškom

nastalim ob odvečnem dopisovanju. Pomembno je, da oddajte zadnje variante besedil, saj

bodo sicer tiskarji upravičeno dodatno zaračunali vnašanje popravkov, boste imeli premisleke.

Tiskarske napake lektorji lahko odpravijo, vendar lahko dopolnitve in spremembe vnašajo

samo na avtorjeve stroške.

4. Splošni pogodbeni pogoji

Ime prevoznika navedeno na vozovnici sme biti okrajšano. Celotno ime in okrajšava sta

objavljena na seznamu prevoznikovih pristojdbin, dokumentu prevoznikovih pogojev, v

pravilniku, ali na voznemu redu. Dogovorjena mesta pristankov so navedena na vozovnici ali

na voznemu redu, kot predvidena mesta pristankov med letom. Spodnjo vozovnico z enkratno

veljavnostjo bodo prekontrolirali posamezni sopogodbeniki prevoznika.

Kontrolirano prtljago bomo vrnili imetniku kontrolnega lističa. Ob morebitni poškodbi

prtljage med mednarodnim poletom se takoj po odkritju poškodbe pismeno pritožite

prevozniku. Ob morebitni zamudi prtljage se pritožite v 21. dneh od datuma dostave prtljage.

Za pravilnost navedb pristankov in vzletov na voznemu redu ne jamčimo in jih nismo

vključili v vozovnico. Vozni red spreminjamo brez naprejšnjih opozoril.

(Droben tisk na letalski vozovnici)

********************

1. V preteklosti je veljalo, in do neke mere še velja, da je mogoče hipnotiztirati le čustveno

labilne. Veljalo je tudi, da ljudi, ki so znova dosegli čustveno ravnovesje, ni več mogoče

hipnotizirati. Takšna dognanja so izhajala le iz obravnave nekaj primerov in niso vključila

dejstva, da so bolniki nagnjeni v odvisnost.

(F. L. Marcuse, Hypnosis: Fact and Fiction)

2. Nastanitev za goste



Ponudba tovrstnih nastanitev je zelo široka - več kot 200 mest in vasi nudi nastanitve za

goste. Sobe so preprosto opremljene in imajo skupno kopalnico, vendar imajo mnoge

stranišča. Na splošno so sobe čiste in udobne, v njih je posteljnina, brisače pa prinesite s

seboj.

(PanAdriatic: Potovalna brošura)

3. Ne glede na to, katera stranka bo na oblasti, bo vedno potrebno graditi, kupiti, ogrevati in

osvetljevati domove ljudi bo potrebno oblačiti, jih nahraniti, zdraviti in pokopavati; otroke bo

treba vzgajati in izobraziti; davke bo treba plačevati in hrano bo treba gojiti ter predelati

(nedov. Predelovati). Pogledi strank k zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb se smejo

le malenkostno razlikovati.

(Kenneth Hudson: Jezik sodobne politike)

4. Konzerviranje sadja in zelenjave: lakirane pločevinke za sadje

Posebne konzerve so znotraj prevlečene s tanko plastjo laka zlate barve, ta pa preprečuje stik

sadja s pločevino. Uporabljamo jih lahko za vse vrste sadja, zlasti pa za rožnato ali rdeče

sadje kot so Maline ali Črni ribez. Pred uporabo je treba preveriti, če je lakirana površina

opraskana. Prazne pločevinke hranite v suhem prostoru tako boste preprečili rjavenje.

Pločevinke ne smete hraniti v bližini močnih vonjav (čistila, čebula), saj se jih lahko lak

navzame in se vloženo sadje zaradi tega pokvari. Če želite dosegati dobre rezultate pred

uporabo posodo splaknite s čisto vodo in odstranite vdrtine na robu. Po splakovanju

pločevinke pustite, da se osušijo; vendar jih ne smete obrisati s krpo, saj bi s tem lahko

opraskali lak.



11. VAJA

Težji primeri iz besedotvorja: 1. Glas t na koncu podstave se včasih premenjuje:

Hrvat Murska Sobota kmet

2. Glas d na koncu podstave se včasih premenjuje z j :

grad Dravograd Beograd Bled Šentvid Kobarid Medvode

3. Dvojne soglasnike v tujih lastnih imenih pred -ski poenostavljamo ;

t. i. mehka n ali l → nj oz. lj, če pa j, z j:Bonn Sevilla Marseille Versailles Cannes

Bologna Ventimiglia

4. Če sta j ali v pisana npr. z i/y ali u , ju pred -ski pišemo po domače : Pistoia [pistója] PistoieBroadway [bródvej] Broadwaya Lendvai [léndvaj] Lendvaia Dachau Dachaua [dáha1 dáhava]

5. Nemi e (Vern e ) ali nemi e + nemi soglasnik (Arle s ) pred -ski opuščamo : Shakespeare Nantes Le Havre Arles Nemi e kot del pisnega večglasnika ohranjamo:



Monroe [monró]

6. Če se podstava končuje na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z več črkami), se pred -ski podaljša z j ; morebitni nemi soglasnik za tem samoglasnikom odpade:

Tahiti Tahitija Sydney [sídni] Sydneyja Borneo BorneaBilbao Bilbaa Waterloo Waterlooja Pavia [pavíja] Pavie Bordeaux Bordeauxa [bordója] Calais Calaisa [kalęja]

7. Če se podstava končuje na govorjeni s z c š ž č dž k g h, se ti glasovi zamenjajo s š , -ski pa izgubi svoj s (tudi za prvotnim š):

s – vas, Celebes, Rodosz – vitez, Peloponezc – Ribnica, Linz š – Praše, Avranches ž – mož, Lož, Limogesč – Loče, Greenwich, Nikšič dž – Dobrudža k – Loka, Timok, Šrilankag – Log, Laforgue h – Lah, Toblach



12. VAJA

Vstavite vejice in jih utemeljite.

1. Povedali so mi da pride stric iz Švice ki ga že dolgo ni bilo doma ker doslej menda ni imel

možnosti da bi se lahko vrnil.

2. Niso ga obvestili da mora prinesti denar da bo lahko plačal vstopnico ki je potrebna če si

želiš ogledati film.

3. Čeprav ne vem kdaj je brat vstal ker ga nisem slišal vem da je ujel avtobus ker bi se sicer

vrnil.

4. Glej da poveš po resnici ker laž ki je trenutno morda še skrita hitro pride na dan.

5. Da mi boste verjeli da govorim resnico vam pokažem pismo v katerem se mi zahvaljujejo

ker sem jim poslal gradivo ki jim je bilo nedosegljivo jaz pa sem ga imel.

6. Kjer izvira reka Vipava stoji staro mesto ki nosi prav tako ime kot ga ima reka.

7. Ne da bi vedela kaj pravzaprav hočem sem ga vprašala ali ima kaj časa da bi šla v moj

priljubljeni kotiček kamor se skrijem ko sem žalostna.

8. Če hočeš biti srečen moraš imeti rad vse ljudi kajti samo tako bo v tvojem srcu mir ki ga

potrebuješ da ga lahko deliš tudi drugim.

9. Ona je bila vedno ženska ki jo je ljubil o kateri je sanjal in za katero bi dal tudi svoje

življenje če bi bilo potrebno.

10. Ko je Petra ki je že bila velika deklica saj je že dopolnila sedem let začela hoditi v šolo so

bili njeni starši nekoliko zaskrbljeni ker niso vedeli kako se bo vživela v nov način

življenja.

11. Ne morem verjeti da je tista Anita ki je vedno ko smo nastopali grozno jokala danes

prava filmska zvezda ki jo pozna in se ji klanja skoraj ves svet.

12. Srečanje bo v četrtek 6. aprila ob 17.30 v Gasilskem domu v Lenartu.

13. Peter Andrejin fant Andreja in Martina njena sestra so bili povabljeni na praznovanje

Metkinega rojstnega dne ki je bilo kot bi človek pričakoval, na najvišji ravni.

14. Rekel ji je da ni vedel da ga ima rada ker mu nikoli ni izkazovala posebne pozornosti pa

še družila se je bolj malo z njim.

15. Zakaj neki je prišel sem se spraševala in nisem vedela kaj naj si mislim.



16. Kupila si je novo obleko meni je zelo všeč ki si jo je vedno želela pa doslej ni imela

denarja zanjo.

17. Jeruzalem poln vrveža različnih religij in kultur ter ljudi vsega sveta me je še posebej

navdušil saj doslej česa podobnega še nisem videla le brala sem o tem.

18. Tistega profesorja smo se še posebej bali saj vsi vemo da ni bil priljubljen čeprav je bil v

resnici prijazen človek.

19. Opazila ga je na vrtu sedečega za mizo in ker je bil poglobljen v branje je sploh ni opazil

čeprav si je ona na vso moč prizadevala da bi vzbudila njegovo pozornost.

20. Ja ja saj te poznam še od takrat ko sva skupaj glodala šolske klopi.

21. Se še spomniš dragi prijatelj to so bili res lepi časi.

22. Svoj govor je popestrila z imeni filozofov in pesnikov ki jih ni nikdar.

23. No seveda saj vem zakaj sem tukaj.

24. Sprehajal sem se po praznih ulicah ki so se svetile po dežju in želel da bi se mi kaj

pripetilo.

25. Ko sem bil še majhen to so bili lepi časi sem večkrat obiskal gledališče.

26. Marko najstarejši deček je bil star okoli trinajst ali štirinajst let Peter drugi je bil star

dvanajst let Anita enajst in Petra osem.

27. Njihova spremljevalca sta bila Benjamin mož ki je ostal v hiši in stari Jakob.



VEJICA: Deležniki in deležja:

a) označite deležnike:

Del. -l- Del. -n/-t Del. -č

Preteklo leto je bilo malo sadja. Govorila je s tresočim glasom. Ona je razgledan človek.

Če bo še dolgo deževalo, bodo pridelki zgnili. Mimo je letela žvižgajoča krogla.

Potok poleg naše hiše je narasel. Na tleh je svetleč papirček. Vsak ima bolečo točko.

Ta primer je že razvpit. Bojazen se ni uresničila. Kupila je dehtečo vijolico.

Z ranjeno roko ne moreš pisati. Vrata so priprta. Sonja je utrujena. Skoraj je poplavil polja.

Pogledal je z zaskrbljenim obrazom. Njen konj je bil nagrajen.

b) deležja – postavite vejice:

Delež. -č Delež. -aje in -e Delež. -ši/-vši

Prišedši z dela je legel. Govoreč same šale je spravil v dobro voljo vse zbrane. Miže bi našla

pot domov. Jokajoč je fant iskal rešitev. V levici nesoč torbo v desnici držeč otroka je Mira

hitela domov. Nehote jo je udarila. Oziraje po drugih je spregledala avto. Molče bo opravil

svoje delo. Kleče jo je prosil naj se ne prepirata. Stopivši v izbo je pozdravil.

8. Vstavite vejico, kjer je potrebno, označite deležnike in deležja:

Pojoč so hiteli fantje skozi vas.

Pojoč vesele pesmi so mladci oblegali punce.

Rekli so mu roteč na vse načine naj se loti dela.

Teta nas je začela kazoč na zapestno uro priganjati. To si storil hote. Vstopivši v sobo je oče

prižgal luč. Treba bo vrniti sposojene knjige. Sedeč v krošnji drevesa je fant klical prijatelja.

Čoln se je zibal na deroči vodi. Odhajal je od doma misleč na svojo mamo. Pomahal je v

pozdrav hiteč na ples. Plezaje po skali je zdrsnil v prepad. Fant je molče odšel. Grgraje vodo

pri izviru sem ugledal planinca. Vrata v hišo so ječe zaškripala. Sedeč na postaji sem čakal na

avtobus. Stoječ na straži je kmet budno pazil na svojo češnjo. Janez je odšel v tujino iščoč

primernega zaslužka. Sprehajal se je po parku beroč zanimivo knjigo. Meta je z veseljem

segla po dišečem pecivu.



II. del

VAJE IZ SLOVENSKEGA PRAVOREČJA

GLASOSLOVJE (SS 37–100) IN (SS 151–154)

Okvirna študijska literatura

J. Toporišič: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja, 2000.

Slovenski pravopis. Ljubljana: DZS, 2001 (ali elektronska oblika).

C. Šeruga Prek, E. Antončič: Slovenska zborna izreka (priročnik z vajami za javne govorce).

Maribor: Aristej, 2003.



PAZITE NA ZNAKE PRI VSAMOGLASNIKIH! (pisava)

1. vaja: Dolgi in kratki "i" s i t – s i t

s ira – s i r

n i t i – ni t

niča – nič

dima – dim

fantiča – fantič

začni te – začni

zaspi – zaspi

bi l – bi l

Slišal sem klice. Je vpil njihov sin. Pomiri se z njim. Si pisal samo njim?

Slišiš, naj govori! Ti, bi govoril še jaz? Kosil je in pokosil ves hrib.

Dodatna vajamiš mišinit nitirit ritisit sitiptič fantičmladič vodičcvetič dekličeksploziv sekira

hudir prosilecšivilja učiteljkropilnik eksplozivsulfid realizempovrtnina pleteninaoteklina tkaninakamnit bregovitgričevit hranilen

sin pajčevina

2. vaja: Ozki "e", nevtralni "e", "e" pred "r" v domačih besedah je jmo – je j

odej – dej

vej – pojej

pesem

izrekat i

presede

te

srce

vsej

vera

zmerom

večer

Glej, Breda že ve! Gre za nesrečo. Beži, beži, ni res, kar poveš! Merijo cesto

čez reko. Peljejo v desno smer. Katera je vzela Večer?

50


3. vaja: Dolgi in kratki široki "e"te t – kmet

Pepa – žep

hrena – hren

megle – megle

mene

tebe

enega – ure jen

vreme – zaželen

petega – pleten

sest ra

zemlja

pečem

Vera – vera

premiera

šofer

pregled

študent

več

vre

zre

gre

zelen – ze lena

rumen – rumena

pošten – poštena

Še vzemi. Žena redi pse. Ali ne bi prišel sem? Le veseli se je! Njemu in ženi

nesi, ne meni! Rekla je vsem, ali ne? Medved rad žre zelenjad. Vzemi metlo iz

veže. Žep ima velik precep.

Dodatna vajanekaj sedetikateri morfempotem slovenščinainteligenca bakren

akcent šumeč požrem študent

hrepeneč doklerprižgem prevečprecep advent

4. vaja: Razlika med ozkim in širokim "e" pet i – pet i

meni – meni

že lo – želo

je j – rep

imej – pogled

poglej – pogreb

že – že

gre – gre

ženi se – ženi se

veseli – vese l i

meča – meča

vera – Vera

t ir – zver – kar iera

mir – mer – a tmosfera

Prinesi nam še rdečega. Hrepenenje te privede k njej. Meni, da o meni vse ve.

Tebe so mesto, tebe je zaimek. Srce, ne jemlji tega vsega resno. Kreni na

ogled mesta.

Dodatna vajaPazite na razliko med è, é, ê ! želja : želva peti : peti dekla : bifežena : ženska pomena : pomen dežela : deževenčelo : cesta preden : predlog hvaležen : moderenjezik : jezero sever : sestra jesen : rumenkoncert : kolega teža : teta pesem : petapeči : peč žemlja : zemlja Vera : Vesna

Kmetje so v cerkvi izrekli prošnjo za dobro košnjo. Šivilja je Veri vzela mero. Pelji jo na novo zasajeno vrtno gredo s peso in korenjem.

51


5. vaja: Dolgi in kratki "a" da – da

kaj – kaj

oddaj – oddaj

ima – psa

saj – saj

vas – vas

pav

ča j

gaga

Rad ali ne, dam pa le. Brat ne gre brat. Jaz čakam, vaju nikjer. Postavi pravi

naglas. Daj, beri na glas! Nepozaben materin obraz.

Dodatna vajaOnaglasite posamezne besede á, à

mraz mrazaobraz obrazaočenaš očenašapodplat podplataprag praga

rak rakaškaf škafaškrat škratazrak zrakažupan župana

jaz kaj kar kakšen nam vašzdrav bahav rjav bradat kosmat vamvodnat možat star znan pijan vasslab domač zdaj prav hrustljav

6. vaja: Dolgi in kratki "u" tu j – tu

kup – kup

sinu – psu

pust

jug

hud

na dnu

z lu

kruh

Tu kupi klobuk. Ne sramuj se stanu. Bratu in stricu zaupajo. Ponudi mu juho.

Strl je suho brv.

Dodatna vajaOnaglasite posamezne besede ú, ù

pluti plulčuti čulkruh kruha grunt gruntar

obuti obul poslušati posluhvključiti vključimsključiti sključim

52


7. vaja: Dolgi ozki "o", nevtralni "o" voz – gol

poln – pol

s to – s tol

lepo

hudo

temno

sodov

bra tov

krogov

Pot vodi ob potoku. Sonja težko nosi škornje. Nikoli ni stopil na pot. Ta stol

je pa moj. Torbe ne bo, prosim? Sosedom je zopet ušel vol.

8. vaja: Dolgi in kratki široki "o"vod – vod

rok – rok

bora – bor

nog – krivonog

grobna – grob

izvoza – izvoz

prehod

prestop

izvor

hodi t

hodi l

hodi

No, govori. Ne hodi ponoči krog vode. Kosi kosa rosno travo. Gora ni nora,

nor je, ki gre gor! Bil je visok in širok.

Dodatna vajaPazite na razliko med ô, ò, ó ! soba : sonce moč : močen ogenj : operaenota : nota mož : moški osem : oselgora : goba volja : voda otok : ozekkonj : konjski noč : noga potnik : pozenkrop : krog noht : nov roka : rožalepota : lepo olje : oče torba : torek

govor, človek, kakovost, novo, doba, hudoba, grenkoba, čistoča, lepota, enota, noga, sosed, voda, vojna, okno, rosa

globok, globoka; krohot, krohota nositi, nosi; noreti, nori, izogniti, izogni mogel, mogla; hotel, hotela moj, mojega; tvoj, tvojega

ozek otok lepo drevovisok gospod dobra šolavroča čokolada zelo ozek balkonvisoka gora vroče nočidober krompir moška roka

Visoko na gori je gorel ogromen ogenj z vročimi plameni. Peter je bil zmeraj precej zaposlen človek. Oče je bil ponosen na svoje sinove.

53


9. vaja: Dvoglasniški "u" /ú/ dal

pel

pi l

s ivka

pravda

revna

misl i l

že le l

hotel

pra l – prav

b i l – bi l

čul

Pevca vprašaj! Sredi stavka mu je vpadel v besedo. Sredi stavka mu je vpadel

v besedo. Pil je in pel in bil vesel. Bol in solze. Drhal je vdrla v hotel. Val je

odnesel brv.

10. vaja: Razlika med ozkim in širokim "o" vodi – vodi

gospoda – gospoda

voda – voda

stroka – s t roka

mora – mora

gost – gozd

pol – pol

rok – rok

stol – top

vol – gost

krov – otrok

prestop – prestopa

porod – poroda

Noč pokriva goro in log. Od kod so te pozne rože? Gori na gori gori. Noče

biti peto kolo pri vozu. Kdo je golorok stopal po poti? On, ne ona.

11. vaja: Polglasnik pes

ves

kes

starec

dedek

redek

neroden

tema

steza

megla

čebela

sestavi t i

deževnik

šel

naše l

rekel

Ves truden si. Bezeg cvete. Tenek steber. Veter je kot pesem. Smrt ima tudi

zate prt. Trden je res, vendar neroden. Šel je čez brv.

54


12. vaja: Vokalne opozicije p i l i

pel i

pel j i

pal i

pol i

pol j i

pul i

tule

tole

tople

tale

tele

tele

t i le

ži la

že la

žela

žala

gol i

gol i

gul i

s i t

lej

le

rak

rok

rov

čul

šel

cul i

soli

soli

sal i

sel i

sel i

s i l i

zanič

pojej

pogled

poraz

pokol

pokrov

peklu

pekel

mil i

mel je

mel j i

mal i

moli

moli

muli

Živele so mirno v svojem domu. Zvečer pride teta k nam. Iz te moke ne bo

kruha. Daj krapa v krop! Pes, pes, pas – so tri različne besede. Sije sonce,

seje pa sejalec. Mati, zvečer je treba večerje. Temačen dan se dela.

Sama je šla na semenj po semenje.

13. vaja: Nezveneči / Û /in zveneči /w/ dvoustničnik vsak – vzet i

vse – vdre t i

vzpon – v meni

včasih – vlak

vsota – vnema

vpi t i – pi t i

vdre ti – dre t i

Vzemi, vse vzemi! Vsak se hvali. Včasih je bilo vse drugače. Vzdigni se, v

znak spoštovanja! Vsebina povesti je enostavna. Vsak berač svojo malho

hvali . V cerkev se je zazrl . Vsota vseh števil je x.

55


DODATNE VAJE

Vaja AV vsakem sklopu označite pravilno naglašeno poved, podčrtano utemeljite.

1a Pét dní prèd* koncêrtom môja varovánca Rogóška slávčka še nímata frizêrja. 1b Pêt dní préd koncêrtom mója varovánca Rogóška slávčka še nímata frizérja. 1c Pêt dní pred koncértom môja varovánca Rogóška slávčka še nímata frizêrja.

2a Òče je bìl ponósen na svóje sinóve. 2b Ôče je bìl ponôsen na svóje sinôve.2c Ôče je bìl ponôsen na svôje sinôve.

3a Se spómniš katêrega drúgega híta, ki ga bómo* slíšali zvečér?3b Se spômniš katérega drúgega híta, ki ga bómo slíšali zvečér?3c Se spômniš katérega drûgega hìta, ki ga bômo slíšali zvečêr?

4a Têbe so mèsto, t ê b e je zaimek.4b Tébe so mésto, têbe je zaímek.4c Têbe so mêsto, tébe je zaìmek.

5a Mérijo cêsto čêz* rêko.5b Mêrijo cèsto čez réko.5c Mérijo césto čez réko.

6a Sónja težkó nósi škórnje.6b Sônja têžko nôsi škôrnje.6c Sònja težkò nósi škôrnje.

7a Kosí kósa ròsno trâvo.7b Kôsi kôsa rôsno trâvo.7c Kôsi kôsa rôsno trávo.

8a Šivìlja je Véri vzêla mêro.8b Šivílja je Vêri vzêla míro.8c Šivílja je Vêri vzéla méro.

9a Ón je hotél rumén plášč, ôna pa je hotéla zelêno krílo. 9b Òn je hôtel rumèn plášč, ôna pa je hotéla zelêno krílo.9c Ôn je hótel rumèn plášč, ôna pa je hotéla zeléno krílo.

10a Sósed je dejàl , da je visóka vôda sègala do ôkna.10b Sôsed je dejál, da je visôka vôda ségala do ôkna.10c Sòsed je dejál, da je visôka vóda ségala do òkna .

56


Vaja B

1. Dobro jutro in vse dobro vam želimo, le eden ali ena pa bo slavljenec ali slavljenka

dneva. Kakšen naglas ima podčrtana beseda in zakaj?

2. Se spomniš katerega drugega hita, ki ga bomo slišali zvečer?

Kakšen naglas imata podčrtani besedi in zakaj?

3. Sodelovalo je nad sto udeležencev, med njimi strokovnjaki vlade in predstavniki

ustanov. Označite izgovor podčrtanih glasov in pojasnite!

4. Na stezi je ležala deska in starec se je znašel v težkem položaju.

Označite izgovor podčrtanih besed in pojasnite!

5. Na koncu sobe je otroka čakal košek.


6. Drsalke so si pred nastopom natančno zavezale drsalke.


7. Zaradi gostega prométa / promêta so se nam na sprehôdu /sprehódu pridružili zadnji.

Označite pravilni izgovor podčrtanih besed.

8. Naglasi pri slovničnih pojmih príslov/prislòv, édnina/ednína, množína/mnóžina,

právopis/ pravopís, vélika/velíka začetnica so pogosto nápačni/napáčni/napâčni. Označite

pravilni izgovor podčrtanih besed.

9. Hodil je po stezi v megli in temi. Označite izgovor podčrtanih besed in pojasnite!

10. Veselje, žena, želja, sestra, teta so besede, ki imajo: é/è/ê.

57


Vaja C

1. Pet dni pred koncertom moja varovanca Rogoška slavčka še nimata frizerja.

2. Se spomniš katerega drugega hita, ki ga bomo slišali zvečer?

3. Okno bi odprl, v zastrti sobi bi poslušal dež in potem bi zaspal.

4. Oče je bil ponosen na svoje sinove.

5. Študent je bil visok, pošten, zdrav in možat.

6. Ideja, da bi bila premiera ob devetih, je bila premetena.

7. Dobro jutro in vse dobro vam želimo, le eden ali ena pa bo slavljenec ali slavljenka dneva.

8. Sodelovalo je nad sto udeležencev, med njimi strokovnjaki vlade in predstavniki ustanov.

58


Vaja D

Preverite naglase po SP 2001, naglasite besede (breznaglasnice tako izpustite), označite

izgovor fonemov v (w, Û, ú ) in l ( ú ) in vadite pravilno brati. Upoštevajte nekončno

(vejica, podpičje) in končno intonacijo (pika …).

1. vaja

Bruselj. Evropska unija je s Črno goro kot samostojno državo pripravljena skleniti pogajanja

o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju do konca tega leta.

Rim. Novi italijanski premije Roman Prodi ocenjuje, da je potrditev ustavne pogodbe

Evropske unije v aktualni podobi skoraj nemogoča, po tem ko sta jo lani na referendumih

zavrnili Francija in Nizozemska.

Kabul. V središču afganistanske prestolnice so po ponedeljkovem incidentu z ameriškimi

vojaki izbruhnili splošni neredi z množičnimi protesti, streljanjem in ropanjem trgovin, v

katerih je življenje izgubilo štirinajst ljudi.

Džakarta. Uradno število smrtnih žrtev katastrofalnega potresa na Javi je naraslo na že skoraj

pet tisoč štiristo. Okoli dvajset tisoč ljudi je ranjenih. Človekoljubna pomoč prihaja počasi.

Madrid. Na Kanarske otoke so včeraj prispeli še trije ribiški čolni z 256 nezakonitimi

priseljenci. S tem je število ilegalnih prebegov na območje Španije preseglo osem tisoč oseb.

Vreme

Danes bo oblačno, občasno bo deževalo. Dež bo popoldne oslabel in do večera v glavnem

ponehal. Najvišje dnevne temperature bodo od osem do trinajst, na Primorskem do osemnajst

stopinj. Jutri dopoldne bo večinoma sončno. Popoldne pa spremenljivo oblačno vreme.

Nastale bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od dve

do sedem, na Primorskem okoli deset, najvišje dnevne od dvanajst do sedemnajst, na

Primorskem do dvajset stopinj Celzija.

Vreme po Sloveniji ob osmih. Maribor deset stopinj, letališče Maribor oblačno, deset, zračni

pritisk tisoč pet milibarov, ustaljen, Ljubljana dežuje, deset, Celje oblačno, rahlo dežuje,

deset, Rogaška Slatina deset, Murska Sobota oblačno, deset stopinj in letališče Portorož

nevihta, enajst stopinj Celzija.

59


Ceste po Sloveniji so mokre in spolzke, vendar normalno prevozne. Promet poteka tekoče in

brez večjih posebnosti. Oviran je le na deli cestišč, kjer opravljajo gradbena ali obnovitvena

dela. Z mejnih prehodov ne poročajo o čakanju.

60


2. vaja

Državni zbor končuje redno majsko zasedanje. Danes so poslanci že obravnavali Zakon o

policiji, med drugim pa bodo odločali še o noveli Zakona o slovenski obveščevalno-varnostni

agenciji.

Vodje koalicijskih poslanskih skupin so dosegli dogovor o novem besedilu šestega člena

Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki naj bi ga po prvotnih načrtih črtali. Veljavni zakon v tem

členu določa, da pravic ne morejo uveljaviti osebe, ki so prostovoljno ali poklicno sodelovale

z agresorjem. V novelo zakona pa bi zapisali, da so iz pravic izključeni pripadniki katerih koli

oboroženih enot oziroma skupin med drugo svetovno vojno. S tem popravljajo vsebino

zakona, zaradi katerega so v desusu zagrozili z izstopom iz koalicije.

Moldavija in Slovenija sta danes v Ljubljani podpisali konvencijo o izogibanju dvojnega

obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka od premoženja.

V trzinski družbi Medikoinžinering so odstopili od ponudbe za donacijo osemnajstih

operacijskih miz, ker je od zahtevanih pogojih ministrstva ni mogoče realizirati, so zapisali v

današnjem sporočilu za javnost. Glavni razlog naj bi bilo predvsem določilo, da pri donaciji

ne bi smela sodelovati podjetja v katerih je kapitalsko udeležena država, pravijo v

Medikoinžineringu. Z Ministrstva za zdravje pa so sporočili, da bodo nadaljevali neposredna

pogajanja s ponudniki operacijskih miz.

Nadzorni svet vodilnega slovenskega telefonskega operaterja je danes odpoklical direktorja

družbe Mobitel A. M.. Mesto direktorja je za čas, je za čas do imenovanja novega direktorja

zaupal B. D., predsedniku uprave Telekoma Slovenije. Razlogi za odstavitev so razhajanja

mnenj in načrtov glede prihodnosti tako Mobitela kot Telekoma, navaja uradno sporočilo.

Nadzorni svet Pošte Slovenije je potrdil lansko poslovno poročilo družbe in u vladi predlagal,

da Pošta Slovenije iz bilančnega dobička plača v proračun Republike Slovenije osemsto

petdeset milijonov tolarjev. Ostali bilančni dobiček v višini nekaj manj kot tri cele pet

milijarde tolarjev, pa ostane nerazporejen.

_________________________________

61


3. vaja

Kultura

V Pokrajinski študijski knjižnici v Murski Soboti bo danes ob devetnajsti uri predstavitev

knjige z naslovom Plava garda, poveljnikovo zaupno poročilo. Avtorjev generala Marjana

Krajnca in Slobodana Kljakića. Delo predstavlja zaupno poročilo generalštabnega polkovnika

Karla Novaka, poveljnika slovenskih četnikov in zanimivo dopolnjuje vrsto doslej znanih

dejstev o medvojnem dogajanju na Slovenskem. Delo Plava garda je pred tednom dni izšlo pri

založbi Proando v Mariboru, kmalu pa bo v Beogradu sledila tudi srbska izdaja.

Šport

Rekreativna družabna prireditev Športni vikend v Mariboru bo to soboto in nedeljo še

šestnajstič. Organizatorji Športne zveze in Zavoda za šport pa so vsebino danes približali

novinarjem. Osnovni namen ostaja nespremenjen, ponuditi obiskovalcem čim več sproščujoče

in brezplačne zabave. Prizorišča ostajajo enaka Mariborsko Pohorje s široko paleto različnih

dejavnosti, brezplačnim prevozom z gondolo in sedežnicami ter avtobusom številka šest.

Živahno bo tudi drugod. Na hipodromu, Konjeniškem klubu na Meljskem hribu, kopališču

Tam ob dravskih bregovih, Športnem letališču v Skokah, v nedeljo pa bo težišče dogajanja na

gladini mariborskega jezera. V športni vikend se bodo tudi tokrat vključila številna društva, z

otvoritvijo kopališča TAM pa naj bi se ob primernem vremenu kakopak začela poletna

kopalna sezona.

V organizaciji Atletskega kluba Poljane se je na atletskem stadionu v Mariboru že začelo

tradicionalno tekmovanje za pokal Savarija. Sodelujejo mladinske reprezentance Hrvaška,

Avstrije in Madžarske.

Še o vaterpolu. Najboljše slovenske ekipe bodo danes odigrale tekme šestega kroga drugega

dela. Prvak Triglav bo gostil Olimpijo, mariborski Branik pa se bo ob dvajsetih trideset v

bazenu Pristan pomeril s Koprom.

____________________________

62


Tabele, vir: Antončič, Prek: Slovenska zborna izreka.

63


64


65


66


67


68


69


Seminarske naloge – 2009/10 – okvirne teme

Slovenski jezik in kultura I

Slovnice – zgodovinski pregled

KNJIŽNICE – ZGODOVINSKI PREGLED

NUK

UKM

Slovarji – zgodovinski pregled

Posebej SSKJ, SP– kvalifikatorji

Pravopisje na Slovenskem

Računalniško urejenje besedila

Korpusi slov. jezika

Slovenščina v zamejstvu

Slovenščina v izseljenstvu

Slovensko-angleški stiki

Slovensko-nemški stiki

70


Slovensko-madžarski stiki Slavistika v SLO

Slovenščina za tujce, centri, učbeniki + Slovenščina kot tuji

jezik + Seminar SJLK + Slovenščina na neslov. univerzah Narečjeslovje

Zbirka Glasovi

Slovenska narečna proza

Slovenska narečna poezija (film, gledališče, radio, TV …)

Jezik v gledališču, filmu, na radiu, TV, popevkah, podnapisih,

oglasih, turističnih ponudbah,

blogih, ???

Društvo knj. prevajalcev – zbornik+ Društvo za uporabno

jezikoslovje – zbornik, www + Društvo teh. prevajalcev –

zbornik, www SAZU – Inštitut Frana Ramovša, zgodovima, sekcije

Jezik v javni rabi: Zakon o sl. v javni rabi, Zakon o medijih,

Resolucija …

Družbenost jezika, jezik. načrtovanje, jezik. politika Jezik kot prestiž

Jezikovni purizem

Priročniki, normiranje

71


Kulturna zgodovina

…

…

Eponimi

Frazeologija

72

Documents

RABA VELIKIH IN MALIH ČRK - - Brezplačna ... · Web viewRABA VELIKIH IN MALIH ČRK Z veliko začetnico pišemo: prvo besedo v povedi, lastna imena (imena bitij, zemljepisna in stvarna),