Puščave ter eolske reliefne oblike in procesi

8/16/2019 Puščave ter eolske reliefne oblike in procesi

http://slidepdf.com/reader/full/puscave-ter-eolske-reliefne-oblike-in-procesi 1/50

1

PUŠČAVE TER EOLSKE RELIEFNEOBLIKE IN PROCESI



2

DELOVANJE VETRA

• Veter premika trdne delce na 3 načine:

• 1. v suspenziji: delce, manjše od 0,15 mm, dvigne veter visoko v zrak in jihprenese na večje razdalje – npr. peščenimi vihar, umazan dež v Evropi

• 2. s poskakovanjem (saltacija): Ko hitrost vetra preseže mejno vrednost, vrtincidvignejo peščena zrna nekaj cm do 1 m visoko in potem v smeri vetra padejoproti tlem

• 3. s polzenjem: Ko manjši delci udarjajo ob tla, s tem premikajo večje delce (nad0,25 mm). Sicer se ne morejo dvigniti v zrak, jih pa porinejo naprej ali jih prisilijo

v kotaljenje.



3

• Močan veter lahko tudi neposredno potiska večje delce pred sabo (npr. potujočikamni na plaji Racetrack v Dolini smrti).



4

Tabela: Odnos med hitrostjo vetra in velikostjo delcev (Vir: Easterbrook, 1999,

475)

Maks. velikost

delca (mm)

Hitrost

vetra (km/h)

0,25 16–24

0,5 24–30

0,75 30–35

1,0 35–40

1,5 40–45



5

• Erozijsko delovanje vetra sestavljajo 3 procesi:

• 1. vetrna erozija (tudi abrazija): predvsem zaradi udarjanja peščenih zrnc vskalno podlago (skalne gobe, jardangi)

• 2. deflacija (iz lat. deflare = odpihniti): odpihovanje finejših delcev in s temzniževanje površja (deflacijske kotanje)

•

3. guljenje: ko se delci dvignejo in zadevajo, se njihove površine gladijo,delci pa zmanjšujejo



6

Copyright © Carmen Krapf 2002



7

Copyright © Brenda Buck 2002



8

• Glavne erozijske oblike so:

• 1. skalne gobe: Vetrna erozija je najmočnejša tik nad površjem, kjer zvetrom potuje največ delcev. 50 % vseh poskakujočih peščenih zrnc potuje

do 13 cm visoko nad tlemi in samo 10 % jih dvigne več kot 64 cm visoko.



9

• 2. jardangi (turško yardang): Ostri grebeni v smeri prevladujočega vetra, ki jih ločujejo podolgovate kotanje, izdelane z vetrno erozijo. Dolgi od nekaj mdo 100 m, visoki 5 –15 m. Nastanejo zlasti v erozijsko manj odpornih

kamninah, ki jih prekriva odpornejša plast.



10



11

• 3. deflacijske kotanje: Nastanejo, kjer veter piha prek površja v nesprijetemmaterialu (pesek, glinaste naplavine). Po velikosti od nekaj m velikih do več10 km dolgih in prek 100 m globokih.

• Ob poglabljanju lahko deflacijske kotanje sežejo do gladine podtalnice intedaj v njih nastanejo oaze ali slana močvirja (npr. depresija Qattara vEgiptu sega do -133 m).



12

Copyright © Alan Arbogast 2002



13



14



15

• Akumulacijske oblike:

• Ko se delci peska s poskakovanjem premikajo naprej z vetrom, se njihova

kinetična energija zelo hitro razprši z zadevanjem v druge peščene delce natleh. Hitro pride do kopičenja delcev in ko je kupček tako visok, da prekine

laminarni zračni tok tik nad tlemi, nastane sipina.

• Ko peščeni delec enkrat postane del sipine, se ne premika več samostojno,temveč samo še skupaj z vso sipino.



16

• Ko sipina doseže kritično višino (ok. 30 cm), se izoblikujeta značilnoprivetrno in zavetrno pobočje. Po privetrnem pobočju (10–15o) potujejo

peščeni delci s poskakovanjem in kotaljenjem, na vrhu sipine pa se pozavetrnem pobočju skotalijo navzdol in ustavijo (posipni kot: 30–34o). Na ta

način se celotna sipina premika naprej, letno od 15–20 m.



17

Copyright © Frank Eckardt 2002

Gobabeb (Namibija)



18

• Oblike sipin so odvisne od

različnih dejavnikov, od

katerih najpomembnejši:

• – rastje

• – vetrovnost

• – količina razpoložljivegapeska

• Na diagramu je

predstavljena povezanost

oblike sipin od teh

dejavnikov v puščavah S.Amerike:



19

• Razlikujemo številne vrste sipin, mdr.:

• 1. barhani: roglji obrnjeni v smeri vetra in se premikajo hitreje kot debela

sredina; na ravnem, kjer malo peska



20

Copyright © Kevin Mulligan 2002

Barhani (Salton Sea, Kalifornija)



21

• 2. parabolične sipine: roglji obrnjeni v smeri, iz katere piha veter; sredina se

premika hitreje kot roglji, saj jih ovira skromno rastje



22

• 3. podolžne sipine ali seifi: dolgi vzporedni hrbti v smeri prevladujočegavetra. Vmesna "podolja" so v bistvu vetrni kanali, v katerih se hitrost in

transportna moč vetra močno poveča, delce pa odlaga na vmesnih grebenih.Zelo dolge (60 m – 200 km, do 200 m visoke in z zelo enakomernimi

presledki, npr. v notranjosti Avstralije, v Sahari.



23

Copyright © Patrick Hesp 2002 Luskaste sipine (Baja California, Mehika



24

Copyright © Patrick Hesp 2002 Barhanom podobne sipine (Baja California, Mehika)



25


Gobabeb (Namibija)



26Copyright © Chaim Tsoar 2002

Longitudinalne sipine – seifi (Sinajska puščava, Egipt)



27


Sossusvlei, puščava Namib



28

Copyright © Mike Slattery 2002

Sossusvlei, puščava Namib



29


Stabilizirana sipina (Namibija)



30


Zvezdaste sipine

(Namibija)



31

Copyright © Theo Scheepers 2002

Nebkha (Skeleton Coast, Namibija)



32

DELOVANJE VODE

• V puščavah niso samo eolskeoblike, pomemben geomorfni

dejavnik je tudi voda.

• Razlikujemo 3 vrste puščavskihrek:

• 1. alogene reke: izvirajo v gorah,

tečejo skozi puščavo in pri temizgubljajo vodo, vendar uspejodoseči morje (Nil, Evfrat, Tigris,Ind, Colorado)

• 2. endoreične reke: podobne

alogenim, le da se izlivajo v

puščavska jezera ali jezera v

tektonskih depresijah (Tarim, SirDara, Amu Darja, Jordan)

• 3. občasne reke: najpogostejše.



33

• Ti občasno tekoči vodotoki imajo vodo le kratek čas po padavinah in soizjemno hudourniški, saj je v puščavskih tleh praviloma zelo majhnopronicanje.

• Zaradi tega že ob kratkotrajnih padavinah voda začne teči ploskovno popoložnih pobočjih, kjer lahko nastanejo obsežne in nevarne ploskovne

poplave (angl. sheet flood). Zaradi precejšnje količine vode in skromnegarastja doseže voda precejšnjo hitrost in prenaša veliko plavja.



34

• Ta voda se kmalu začne zbirati v globokih jarkih s strmimi pobočji. V Sahari jeto vadi, v Ameriki arroyo.

• Zanje je značilen nenaden pojav vode daleč stran od padavin, zelo hiter tok,velika količina plavja, kratko trajanje toka.



35

• Ob izstopu vadija v ravnino se te velike količine plavja odložijo v vršajih. Če jeveč vadijev eden ob drugem, nastane sklenjen niz vršajev – bajada (izg.

bahada).



36

• Finejše delce odnese naprej in se odložijo na dnu kotanj, kjer nastanejokratkotrajna plitva jezera, v katerih se odlagajo glineni delci in soli (playa –

izg. plaja).



37

PEDIMENTI

• Posebnost stika višjega in ravnega sveta v sušnih območjih so pedimenti (iz lat.

pes, pedis = noga).

• To je rahlo nagnjeno, pretežno ravno površje v živoskalni podlagi (naklon 1–7o),

brez ali s tanko plastjo prepereline, ki se z izrazitim konkavnim pregibom dviga vvišji svet.



38

• Verjetno je nastajanje pedimentov najbolj razširjena oblika uravnavanja površja,ki poteka tudi v vlažno-sušnih savanskih in humidnih ekvatorialnih območjih. Verjetno so po izvoru pedimenti tudi številne uravnave iz pliocena v zmernotoplem pasu.

• Po nastanku so zelo zapletena oblika, še ne povsem pojasnjena; verjetnosodelujejo številni procesi, mdr.

• – ploskovno spiranje

• – jarkovna erozija (erozijski jarki)

• – bočna erozija občasnih vodotokov

• – vzporedno odmikanje pobočij



39

VRSTE PUŠČAV

• Glede na izoblikovanost površja in prisotnost različnih oblik razlikujemonaslednje 3 glavne tipe puščav:

• 1. peščena puščava (v Severni Afriki erg, v Turanskem nižavju kum): ravninaali rahlo valovito površje iz peščenih sipin



40

• 2. gruščnata puščava ali reg (v Egiptu in Libiji serir ): površje je prekrito zrazlično velikimi skalnatimi bloki in gruščem



41

• 3. kamnita puščava ali hamada: površje je iz gole matične kamnine, saj je veterodpihal vse finejše delce, površino in preostale večje bloke pa spoliral.

PUHLICA



42

PUHLICA

• je eolski sediment, sestavljen iz homogenega melja (večinoma delci 0,01–0,05

mm), ki so ga v notranjosti celin odložili vetrovi iz območij pleistocenskekontinentalne poledenitve. V puhlici je še 5–30 % glinenih delcev in 5 –10 %

peščenih delcev. Prevladujejo zrnca kremena, ostalo so glinenci ter 0–35 %kalcijevega in magnezijevega karbonata (iz tega naknadno nastanejo apnenčastekonkrecije).

• Nastanek puhlice:

• Puhlica je po izvoru prah, ki so ga z obsežnih golih površin pred ledeniki (talne

morene, sanderji) vetrovi odpihali in odložili predvsem v stepskem pasu na robutakratnih hladnih puščav.



43

Deliblato (Srbija)

R ši j t hli



44

• Razširjenost puhlice:

• Danes pokriva puhlica skoraj 10 % kopne površine v debelini 1–200 m. Največ v:

• – notranjosti Azije (na Kitajskem 635.000 km2, Mongolija, južna Sibirija, Turanskonižavje)

• – Evropi (ob severnem vznožju sredogorja v Nemčiji in na Poljskem, južnaUkrajina, južna Rusija, Panonska nižina)

• – Severni Ameriki (Osrednje nižavje in Velike planjave)

• – Južni Ameriki (Pampe)



45

• Pri nas puhlice nimamo, nekaj materiala eolskega izvora je ugotovljeno v prsteh

ponekod v Prekmurju in na Brežiškem polju, vendar še ni dovolj raziskano.

• Puhlica še danes nastaja na severnem Kitajskem, in sicer s hitrostjo do nekaj

mm/leto, pa tudi drugod na obrobjih puščav.



46Deliblatska peščara (Srbija)



47Peščene sipine pri kraju Fülöpháza (Madžarska)



48Sremski puhlični plato (Vojvodina, Srbija)



49Sremski puhlični plato, Stari Slankamen

(Vojvodina, Srbija)



50Erozijski jarek (surduk) v puhlici

Documents

Puščave ter eolske reliefne oblike in procesi